V Ljubljani, torek 28. maja 1940 Leto V Stev. 119 Polt n h»a plačam v gotovflnV Presenetljivo sporočilo predsednika francoske vlade Reynauda davi: Belgijski kralj Leopold III. se je s severno vojsko nenadno brezpogojno udal Anglija in Francija nista bili o njegovi vdaji niti obveščeni Pariz, 28. maja. o. Snoči je imela francoska vlada pod vodstvom predsednika republike Le brun a izredno sejo, ki je trajala od 10 zvečer do 1 zjutraj. Seje sta se udeležila tudi maršal Petain ter vrhovni poveljnik francoske vojske general Weygand. Davi ob 8 je imel predsednik vlade l?ey-linud govor po radiu, v katerem je sporočil naslednje: Belgijska vojska na severnem delu boji-Sča se je brezpogojno udala Nemcem in tako odprla pot nemškim oklopnim divizijam. Belgijski kralj je položil orožje, ne da bi bil obvestil vojne tovariše, ki smo mu bili prihiteli na pomoč. Belgijska armada se je nehala bojevati proti enodušni volji belgijskega ljudstva. Kralj Leopold se je vse do K), maja delal, da daje večjo veljavo našim obljubam, kakor pa jo je dajal nemškim. Zdaj je pustil boj, ne da bi bil o tem obvestil z eno samo besedo tovariše v orožju, ki s« mu prihiteli na pomoč in ne da bi bil to sporočil generalu Blanchardu. Belgijski kralj se je odpovedal boju proti volji svojega naroda. Kralj Leopold tretji je položil orožje. Zdaj moramo misliti na naše vojake. Naši vojaški voditelji in vojaki tvorijo popolno skupnost, v katero ima naš narod neomejeno zaupanje. Naša vera v zmago je nedotaknjena. Držali bomo na novi črti, ki jo ureja general Weygand v popolnem soglasju z maršalom Petainom. Francija je bila napadena tolikokrat, a ni bila premagana nikdar. Pariz. 28. inaia. ITavas. Predsednik belgijske vlade Pierlot je imel snoči govor po radiu, namenjen francoskemu narodu. Med drugim je dejal: »Danes dopoldne je bila v belgijskem poslaništvu važna seja članov belgijske vlade. Po proučitvi položaja je bil /, ozirom na možnost razvoja sprejet sklep, ki potrjuje željo, da Belgija nadaljuje borbo skupno z zavezniki do skrajne žmage, pa naj se zgodi karkoli. S tem v zvezi klico belgijska vlada vse Belgijce, tako one, ki so ostali doma kot one, ki so pobegnili v Francijo iu Belgijo, naj bodo prepričani, da 1m> Belgija zopet vstala. Prišle bodo mogoče še težke preizkušnje, toda prej ali slej bo Belgija zmagala, ker se bori za načela časti, ki jih je vedno zagovarjala. Isti sklep je bil predložen tudi belgijskemu parlamentu ob sovražnikovem napadu ter ga je parlament soglasno sprejel. Belgijska vlada bo vzdrževala zvrje z vsemi svojimi državljani, ter od njih zahtevala, naj bodo složni in disciplinirani in naj delajo vse, kar bo od njih domovina zahtevala. Ta svoj klic končujemo z besedami, da ne bodo sprejeli miru, dokler Nemci ne bodo spoštovali pravic in dostojanstva naše države. Sklep belgijske vlade je nato po radiu tudi v flamščini prebral zunanji minister. Nemci poročajo luke Calais lierlin, 28. maja. m. DNB poroča: S pristojne strani ob priliki zavzetja Calaisa sporočajo: Kdor imii Calais, ima v rokah tudi ključ do Anglije. Nemški vojaški strokovnjaki dalje pravijo, da je resnica, da se je Vidiki Britaniji leta (914 posrečilo ostati ozemeljsko nedotaknjeno. Zdaj je položaj čisto drugačen. Nemške čete, ki so prišle na obalo Rokovskega preliva, so v neposredni bližini britanske zeinje. lierlin, '28. maja. ni. Nemški poročevalski urad naznanja dejstvo, da v Londonu in Parizu še vedno zanikajo padec Calaisa, tukajšnji krogi tolmačijo na ta način, da angleška vlada smatra z ozirom na razpoloženje angleškega prebivalstva, da ni oportuno objavljati takšnih vesli. Ni treba pozabiti, da se v Flandriji še vedno mudi močan angleški ekspedicijski zbor. Priznanje, da jo tudi Calais v nemških rokah, ne bi samo pojasnilo angleški javnosti, da je ekspedicijska armada izgubila ne samo vsako možnost za umik, temveč bi vest, da je padel Calais, ki je zelo važno-pristanišče tudi za varnost Anglije, n vzbudila zelo mučen vtis. Covor predsednika francoske vlade: ,Vzdržali bomo na novih črtah In zmagali* Pariz, 28. maja. o. Govor ki ga je davi imel predsednik francoske vlade Reynaud, se glasi: Francoskemu narodu moram sporočiti resen dogodek, ki se je primeril to noč. Francija ne more več računati na belgijsko armado. Ob 4 zjutraj, danes se francoska in angleška vojska bojujeta sami proti sovražniku. Veste, kakšen je bil položaj zaradi predora naše fronte 14. maja. Nemška vojska se je vrinila med naše armade, ki so se razcepile na dvoje. Na jugu so francoske divizije, ki drže novo fronto vzdolž Somme in Aisne ter dalje do nedotaknjene AAaginotjeve črte. Na severu pa je skupina treli zavezniških vojska: belgijske, angleškega ekspedicijskega zbora ter nekaj francoskih divizij, v- katerih imajo mnogi izmed nas svoje drage. Ta skupna vojska je bila pod poveljstvom generala Blancharda. Oskrbovali smo jo skozi Dun-querque. Francoske in angleške vojske so to pristanišče branile na jugu in na zahodu, belgijska vojska pa na severu. Poveljnik belgijske vojske se je sredi bitke nenadno in brezpogojno vdal na zapoved svojega kralja, ne da bi bil obvestil svoje francoske iti angleške vojne tovariše. S tem'je odprl nemškim divizijam pot proti Dunquerqueju. Pred 18 dnevi se je isti kralj obrnil na nas za pomoč. Odgovorili smo na njegov klic po načrtu, ki sta ga zavezniški poveljstvi izdelali- lani v decembru. Zdaj mislimo na naše vojake. Ni treba omenjati, da je njihova čast nedotaknjena. Ti vojaki na vseh bojiščih prestajajo veličastne napore. Vsak dan v tej bitki so dajali tisoče primerov o junaštvu. Mladi francoski generali, ki so komaj prišli na mesta svojih prednikov,,so se že obdali s slavo. Naši poveljniki in naši vojaki tvorijo skupnost, v katero ima država popolno zaupanje, skupnost, ki bo jutri spravila svet v začudenje. Vedeli smo, da bodo prišli mračni dnevi. In prišli so. Francijo je že stokrat poplavil sovražnik, pa ni bila nikdar pobita. Pogumno naše prebivalstvo na severu se tega spominja. Toda po pre-skušnjah, ki nas čakajo, se bo skovala nova duša Francije, ki bo Francijo poveličala, kakor še nikoli. Naša vera v zmago je nedotaknjena. Vsak francoski vojak, vsak Francoz in vsaka Francozinja so zdaj podesetorjeni. Nesreča je Francijo vedno delala veliko. Francija ni nikdar bila bolj enoglasna kakor je danes. Na novi črti, ki jo urejuje naš veliki vojskovodja \Veygand v popolnem soglasju z maršalom Petainejoni, na Sommeji in na Aisneji bomo držali in ker bomo vzdržali, bomo zmagali. Ameriška sodba o morebitnem vstopu Italije v vojno Znamenja, ki govore o bližnji italijanski odločitvi Rim, 28. maja. m. United Press poroča: Po »hvestilih * pristojnega mestu ho italijanska vlada. ki ho imela svojo prihodnjo sejo pod predsed-ništvom Mussolinija 4. junija, sprejela važne sklepe glede bodočega italijanskega stališča v sedanji vojni. Po zanesljivih informacijah ho italijanski ministrski predsednik Mussolini članom italijanske vlade podal obširno in pregledno poročilo o vseh pripravah, ki jih je italijanska vlada izvedla v zadnjem času, ter o moči italijanske suhozemske vojske, mornarice in letalstva. Sodijo, da ho Mussolini na omenjeni seji tudi določil dan, kdaj naj hi Italija stopila v vojno. Kar se tiče tega datuma, v vseh tujih krogih mnogo ugibajo. Večina opazovalcev se strinja z mnenjem, da ho Italija v prvi polovici junija stopila dejansko na stran Nemčije. Drugi so prepričani, da ho Italija stopila v vojno med 2. junijem iu končano žetvijo. Majhna skupina pa meni, da ho Italija ostala nevtralna ter da ho svoje zahteve predložila seie mirovni konferenci. United Press je izvedel preiskavo, ki kaže, da je. kadar je govora o vstopu Italije v vojno, treba upoštevati naslednjih 12 točk: 1. Pogosti razgovori ministrskega predsednika Mussolinija z uglednimi zastopniki italijanske vojske in vojne industrije. 3. Poostrena omejitev porabe bencina začenši s it. junijem. 3. Vesti o vpoklicu vojaških Specialistov iz letnikov 1895 do 1920. 4. Preložitev odhmla italijanskih ladij v Ameriko. 5. Poziv večine tujih poslaništev svojim državljanom, naj takoj zapustc Italijo, razen če imajo važne osebne posle. B. Razširitev italijanskih zahtev do Anglije in Francije. 7. Govori številnih vodilnih fašističnih osebnosti, kakor grofa Ciana, Grandija in Ansalda. 8. Pospešena dela za dograditev 35.000 tonskih bojnih ladij, od katerih sta dve že v službi. !). Šolanje vedno večjega števila mladih pilotov. 10. Podaljšanje uredbe o civilni mobilizaciji. 11. Popis zalog volne in bombaža 12. Ostri napadi italijanskega časopisja na Anglijo in Francijo. Sovjeti so odobrila trgovsko pogodbo z Jugoslavijo Moskva, 27. maja. Uradno poročajo: Predsed-ništvo vrhovnega sovjeta Sovjetske Rusije je odobrilo danes sporazum o trgovinskih odnošajih in plovbi med Sovjetsko Rusijo in .Jugoslavijo ter dopolnilni zapisnik, podpisan v Moskvi 11. maja’ t. 1. Sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Jugoslaviji in jugoslovansko trgovsko zasto|jstvo v Rusiji bosta pričeli poslovati sredi junij*. o zavzetju francoske Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V Flandriji so naše čete nadaljevale napade in še bolj zadrgnile obroč okoli obkoljenih sovražnih armad. Posebno severno od Menineja se je posrečil globok prodor v sovražno fronto tik do Vperna. Kakor prejšnje dni. So tudi to pot posegle vmes krepke letalske enote in najvej^pripomogle k napredovanju vojaštva. Težišče napada naših letal z zelo velikim učinkom je veljalo prostoru, kjer se nahajajo obkoljene sovražne armade. Nemške čete, ki napadajo'vzhodno od Laona, so odbile protinapad francoskih kolonijskih čet z velikimi izgubami za sovražnika. Naše letalstvo je ponovno napadlo luke na bel-gijsko-francoski obali, ki so že v sovražnikovih rokah. Ti napadi so bili naperjeni proti poskusom Angležev, da bi dele svojih obkoljenih armad rešili čez Rokavski preliv na Angleško. Na drugih frontah ni bilo nobenih posebnih dogodkov. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Turške priprave za morebitni vstop v volno Ankara, 28. maja. o. Turški generalni štab ter zastopniki ministrstev, ki prihajajo v poštev za vojne priprave, so izdelali načrt za upravo in organizacijo države, če bi Turčija stopila v vojno. Načrt določa obsežno gospodarsko mobilizacijo in vsebuje med dritgim tudi določilo, da nastopi ob razglasitvi splošne mobilizacije takoj vojno stanje po vsej državi. Turčija sama od sebe ne bo posegla v vojno, pripravljena pa mora biti, ker jo veže pogodba z Anglijo in Francijo, da poseže v vojno, če bi Italija skušala spremeniti sedanje stanje v vzhodnem delu Sredozemskega morja . Novi vofaški vpoklici na Madžarskem Budimpešta. 28. maja. m. Berlinski dopisnik lista Pest; poroča, da je Nemčija izvedla vse priprave za totalni napad na Veliko Britanijo. Dopisnik istega lista iz Londona pa poroča, da bo general Ironside vso Anglijo spremenil v utrdbe, podobne Gibraltarju. Madžarski časopisi se obširno bavijo tudi s stališčem, ki ga je v sedanji vojni zavzela Jugoslavija in objavljajo o tem poročila iz italijanskih, nemških in francoskih virov. S posebnim povdarkom govori o odnošajih med Belgradom in Moskvo. Pred 14 dnevi je madžarska vlada dala uradno pojasnilo glede vpoklica nekaterih letnikov madžarskih obveznikov. Vpoklicala je zdaj še nove letnike. O teh novih vpoklicih je vlada dala naslednje uradno obvestilo: Na Madžarskem so vsako leto velike vojaške vaje. Sedanji manevri ne bodo v nobenem primeru večji od vojaških vaj v prejšnjih letih. Vesti 28. maja Angleška vlada jo izdalo obsežno uradno poročilo o pomorski bitki pred Montevideom in o somopotopitvi nemške križarke »Admiral von Speec. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Sumner Welles je včeraj sprejel jugoslovanskega poslanika v VVashingtonu Foliča. Izvoz letal iz Združenih držav je aprila dosegel vsoto 22,000.000 dolarjev. »No|>ad v neizogibno smrt« imenujejo francoski vojaški strokovnjaki nemško ofenzivo zadnjih dni na francoskem bojišču in pravijo, du so nemške izgube velikanske, kar je razumljivo, ker Nemci pri svojem načinu vojskovali ja ne gledajo na žrtve, marveč hočejo z naglim in silovitim udarom priti do odločitve. Vojna bo prej končana, preden bo Amerika mogla iti zaveznikom na pomoč, je izjavil maršal Coering bivšemu japonskemu poslaniku v Rimu, kakor poroča današnji ■ Slovenec . \utikanski radio je vsem katoličanom na svetu poslal prošnjo, nuj molijo za mir iu za zmago |i ra vice ter ljubezni na svetu. Predsednik Roosevelt je imel predvčerajšnjim govor, v katerem je dejal, da so slepi in gluhi tisli, ki mislijo, da je Amerika ločena od sedanje evropske vojne. Aiheriško oboroževanje je obrambni zid ne le za Ameriko, marveč za vse človeštvo, zakaj strašna so poročila o grozotah, ki jih sedanja vojna prinaša civilnemu prebivalstvu Norveške. Holandije, Belgije, Luksemburga in Francije. V ameriškem tisku in ameriški javnosti se je začela silovita propaganda, naj Združene države dovolijo nabiranje prostovoljcev, zlasti letalcev za Anglijo in Francijo. Vlaki Oricnt-ekspressu ne' bodo odslej vozili več čez Francijo, marveč samo na progi iz Milana do Carigrada. Okoli Italije so potegnjene vrvi, ki ovirajo njen razvoj. Te vrvi so Suez, Gibraltar in Dardanele. Italija se jih mora znebiti, razpravlja rimski dnevnik Piccolo . \ so Anglijo bodo glede preskrbe z živežem razdelili na 800 samostojnih okrožij, od katerih bo vsako lahko izhajalo tudi tedaj, če bi hi! kje dovoz onemogočen. Nemški listi so razširili vest, da nameravajo Angleži potopiti ameriški parnik 1’resident Roosevelt«:, ki bo peljal ameriške ženske in otroke iz Anglije v Združene države. Ker so hiI podobne vesti razširjene že večkrat, se zdi. da gre samo za propagandno vojno. Predsednik slovaške republike dr. Tiso je predi včerajšnjem priredil slovesno večerjo predsedniku jugoslovanskega senata dr. Antonu Korošcu, ki se vrača iz Breslaua čez Bratislavo v Uelgrad. Proizvodnja angleških tovarn je bila v zadnjih sedmih dneh, ko se je vojna nevarnost zvečala, tolika kakor še nikdar od začetka sedanje vojne. Angleška policija še nadalje aretira člane faši- stovske stranke, ki so sumljivi zaradi zvez z Nemčijo. Belgija in Holandija sta pristopili k zavezniškemu denarnemu sistemu, kar i>omeni za Anglijo in Francijo veliko gospodarsko pridobitev. Nemška vlada uradno sporoča, da ravnajo Nemci z, ujetniki po mednarodnih določilih in da so v začetku celo pustili ujetim častnikom svobodno gibanje. Zavezniške vesti v južni Belgiji in Obisk generala Weyganda pri severnih armadah o silovitih bojih severni Franciji Pariz, 28. maja. m. Vrhovni poveljnik francoske vojske general Weygand je včeraj prišel v neposredni stik z zavezniškimi četami, ki so odrezane od glavnine z nemškim rokavom v severni Franciji in Flandriji. General Weygand je izvedel to potovanje, ki je bilo združeno z veliko nevarnostjo, z letalom. Bombnik, s katerim je letel, je spremljalo šest francoskih lovskih letal. V neposredni bližini bojne črte sc ie njegov bombnik spoprijel z eskadrilo nemških bombnikov. Francoska lovska letala so z ognjem iz strojnic prepodila sovražna letala. Prevladuje prepričanje, da je imel general Weygand v Flandriji sestanek s povelinikom angleškega ekspedicijskega zbora generalom Gortom. London, 28. maja. m Reuter poroča: Po včerajšnjih poročilih je jasno, da boji potekajo na vsej črti o<^Ypresa do Arrasa. Nemci nadaljujejo z napadi ter še dalje pošiljajo v boj močne oddelke ter se pri tem prav nič ne ozirajo na to, kakšne utegnejo biti žrtve in izgube. Preteklo noč je v pokrajini okoli Valencien-nesa prišlo do delnega umika zavezniških čet. Čete, ki so se umaknile, so sc prej utrdile na reki Es- caut, ter so od tod odstopile na nadaljnje postojanke. Vse zavezniške postojanke od Belgije pa do Arrasa v Franciji so predmet strahovitih nemških napadov. Nemške sile, ki vdirajo skozi predrto fronto pri Arrasu, zdaj že lahko vznemirjajo zavezniške čete z bokov. Zaradi tega je položaj težak. Britanske, belgijske in francoske čete se bore hrabro, tako, da to zdaj že tudi Nemci priznavajo. Drugače na ostalih delih bojišča ni posebnih dogodkov. London, 28. maja. Havas: Angleško vrhovno poveljništvo jt izdalo snoči tole sporočilo: Sovražnik je danes zelo močno napadel angleške čete na flandrijskem ozemlju. Angleške čete so uspešno odbile napade ter pri tem vzdrževale zveze s francoskimi oklopnimi enotami. Na belgijskem bojišču se angleške čete borijo skupno z belgijskimi ter se močno upirajo močnim sovražnikovim napadom. Angleška fronta je ostala nedotaknjena. Naša letala so izvedla velika bombardiranja v ozadju sovražnika. Naše topništvo je zbilo štuvilna sovražna letala. IB Slavnostna predstava „!5®tfis©rjja ob 40 letnem jubileju odličnega dramskega igralca Josipa Danela - Gradisa N&srcčnc okoliščine so hotele, da tako dolgo •i prišlo do ponovitve znamenitega Gogoljevega dela »Revizor«. Repriza, ki je bila v opernem gledališču v nedeljo zvečer, je predstavljala jubilejno predstavo, s katero je ljubljanska Drama obhajala in slavila štiridesetletni umetniški jubilej najodličnejših in najpriljubljenejših svojih članov, Josipa Daneša-Gradiša Žal je na slavnostnem razpoloženju lepega praznika ležala senca trpkosti: tisti, ki bi se moral najbolj veseliti, je ležal doma, priklenjen na bolniško posteljo. Josip Dancš-Gradiš je že dolgo časa hudo bolan. Kdo ne pozna vseh neštetih, sijajnih odrskih likov, ki jih je Da.ncš ustvaril v naši Drami zadnje čase? Dragocena mojstrovina zase je bil vsak od njih. Občinstvo in kritika je v njem cenila enega najsposobnejših in najodličnejših igralcev, kar jih premore zgodovina slovenske gledališke umetnosti. Znašel se je v vsaki vlogi, v vsaki osebi je znal potuhlati njeno najekritejše bistvo, njeno pravo jedro, raz.brati tisoč nians in s svojim velikim znanjem postaviti do vseh podrobnosti izdelano figuro, tako živo, tako prepričljivo, kakor bi jo presadil iz resničnega življenja in ji v simbolnosti igranja dal le neki višji smisel ter privlačnejšo zanimivost v okviru splošnega dogajenja, v katerem je zvesto z. avtorjem po svojem liku oživolvorjal skrito misel, ki je delo opravičevala, mu dajala svojo posebnost in mesto ter izpovedovala gledanje na zamotano, tisočkrat reševano in vendar nerešeno in nerešljivo uganko sveta ter njegovih stvari, oplemenitena po močni slutnji, da je videz samo maska. V vseh vlogah je bil mojster, kadar koli je nastopil, je s svojo kreacijo navdušil. Kdo pa nam bo še kdaj dal tako dovršene like ponižanih, razžaljenih, tiho trpečih malih ljudi kakor nam jih je dajal Da-neš? Kakor zlato v ognju je bil sam preskušeri v trpljenju, sam se je navadil potrpežljivo prenašati križe in težave, in z. nekoliko trpkim, pa vedno ljubeznivim nasmehom iti tudi čez bridkosti — saj i'ih je bi! vajen. Zato «o bili tudi njegovi ljudje, :i jih je oživljal, vsi prežarjeni z blago, najčistejšo in najplemenitcjšo človečnostjo, s plemenitim razumevanjem vsega okrog sebe, dragi liki, ki so bili v teh naših časih balzam za naša nemirna, tolikokrat krivična, prenaglo razburljiva in zagrenjena srca. Kdo bo še kdaj na našem odru mogel oživiti ta plemeniti čar najtišje in najdragocenejše človečnosti, iki je oblival vse njegove osebe? Pri vseh teh napol smešnih, napol žalostnih figurah se je javljalo najgloblje, najplcmenitejšc jedro — njegovi, 'junaki so razodevali zlato srce Dickensovih, Če-hovljevih, Stifterjevih, in kakor se že drugače pi- šejo ti veliki, lihi, najblažji razumevalci ljudi, njihove revščine in njihovih šibkosti. Nas same je Danes s temi svojimi osebami poboljšal in potolažil, nam vrnil vero vase in v ljudi, nas naučil razumevanja in potrpljenja za pravo življenje, nas napeljal k dobrotljivosti, k ljubeznivosti in plemenitosti. Na jubilejni predstavi Daneš ni bil navzoč, sicer bi se bij lahko prepričal, kako hvaležno mu je gledališko občinstvo za te njegove nepozabne stvaritve in z.a plemenito delo, ki ga je opravljal pod egido umetnosti tako uspešno, tako dosledno in tako lepo. Prazna ie bila klop z. venci in darili, umetnika-jubilanta ni hotelo biti na rampo, da bi se s svojim zlatim, prisrčnim nasmehom odzval izrazom navdušenega priznanja in zahvale za njegovo delo. Tako pa je stopil pred občinstvo, ki je gledališče napolnilo prav do zadnjega kotička, ravnatelj Drame, Golia, ki je z vznesenimi besedami povdaril pomen velikega praznika ter orisal umetniško delovanje priljubljenega umetnika-jubilanta. Daneš je sodeloval pri vseh treh slovenskih gledališčih, v Trstu, v Mariboru in v Ljubljani ter že s tem na najpomembnejši način predstavlja njegovo umetniško delovanje najtesnejšo in najintimnejšo povezanost r. razvijanjem in stremljenji naše gledališke umetnosti. Po govoru ravnatelja Drame, ki ga je občinstvo sprejelo z ogromnVn navdušenjem, s Laterni je počastilo jubilanta v njegovi odsotnosti ter hkrati! izrazilo svojo žalost, da ga ne more pozdravili in sc mu zahvaliti osebno navzočemu, je pričela predstava »Revizorja«. V marsikakšnem pogledu in na marsikakšnem mestu sc je ponovitvena predstava od premierske celo izboljšala. Ne mislimo ponavljati oznake posameznih igralcev režije in inscenacije, ker smo to storili že ob premieri, omenili bi le, da je Jerman nastopil mesto Milčinskega ter ustvaril z Dobčirisk:m lik, ki je bil močno podoben licu kakor ga je dal Milčinski. V vlogi glavarja je nastopil nestor zagrebških igralcev, Mihajlo Markovič, čigar igra se je obilno sicer precej razlikovala od igre drugih, vendar ni v preveč občutni meri motila enotnosti. Markovičeva interpretacija je bila tudi sicer različna od interpretacije kakor jo je dal Cesar pri premieri: Cesarjev glavar je bil , oblasten, pa omejen veljavnež, Markovičev pa potuhnjen računar. Predstava je uspela prav lepo ter je občnstvo od nje odhajalo zelo, zadovoljno. Obžalovalo je le, da ni moglo pozdraviti priljubljenega moža, čigar počastitvi je bil ves ta lepi večer namenjen. Ljubljana od včeraj do danes Tudi včeraj je kazalo na dež. Dopoldne je bilo hudo soparno, okrog poldneva so se že zbirali črai oblaki, zdaj zdaj se bo pripravilo k nevihti, so si mislili ljudje. Popoldne pa se je stvar zasukala. Močan veter sc je dvignil in začel oblačna krdela naganjati v beg. Prav pošteno je pihalo. Proti večeru se je nebo lepo ujasnilo, ponoči je prevladal spet jug, ki je privlekel na nebo svoje oblačne trume. Le tu pa tam je bledo svetila na nočnem nebu kakšna samotna zvezda kakor izgubljena, pojemajoča luč. Povrhu je bilo tudi nenavadno gorko, tako da sc je bilo današnji dan skorajda res nadejati deževnega vremena. Davi so že navsezgodaj tam na zahodnem nebu čepeli plavkastc-sivi oblaki, velika grmada, ki je napovedovala, da «c utegne čez'dan še marsikaj zgoditi in da bomo nemara že dopoldne dobili nevihto. Sence je svetilo skozi tcako, belkasto megleno plast medlo in boječe. Pozneje, že v zgodnjem dopoldnevu, pa se je obrnilo na boljše, oblaki na zahodni plati neba so kar nalepcm izgubili svoj preteči izraz, svctlosivi so postali, in že kmalu se je opogumilo tudi scncc, ki je veselo posvetilo v majhni dan. 2e zgodaj dopoldne pa je bilo tudi že precej gorko, tako da bo dan najbrž že kar pošteno vroč, v zgodnjih popoldanskih urah. Zdaj že ni več daleč čas, ko bodo spet oživela kopališča in bregovi ob rekah, ki teko v bližini našega mesta. Ko pritisne poletna vročina, človeka med razbeljenimi zidovi in na razpaljenem tlaku skoraj ni mogoče več vzdržati. Kdor le more izkoristiti vsaj čas opoldanskega počitka, se gre hi idit v vodo. Veseli čas kopalne sezone je tako- rckoč že pred durmi. Bcrno videli, če ga tudi letos ne bo morda pokvarilo deževne vreme, Sirela ga je oplazila Kaj nenavadno nesrečo je doživel Jože Špenko, sin delavca iz Vodic, ki je bil včeraj pripeljan v ljubljansko bolnišnico. V petek je vedril pri nekim znamenju, pa je nenadoma treščilo. Strela je Jožeta oplazila in osmodila. Kri mu je zaradi hudega zračnega pritiska udarila iz ust in iz nosa. Našla ga. je mali, ki ga je na ročnem vozičku prepeljala domov. Po nevihti so domači takoj poklicali dr. Justina, zdravnika iz Vižmarjev. Ta mu je nudil prvo pomoč. Jožetovo stanje pa se kar ni m ni hotelo obrniti na boljše, zato ga je bilo treba prepeljati v nedeljo v Ljubljano. Zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. V ljubljansko bolnišnico pa so včeraj pripeljali tudi naslednje ponesrečence: delavca pri »Slogradu« v Kranju, Antona. Zupančiča, katerega je bil nekdo hudo udaril po glavi; Ivano Jenkovo, služkinjo iz Ljubljano; Jenkova sc je peljala s kolesom, pa je nekam nerodno zavila, tako da jo je zadel tramvaj, ki jo je podrl, da je padla in 6e potolkla po životu; nerodno nesrečo je doživel tudi sinček pekovskega mojstra iz Šentruperta na Dolenjskem. Fant se je nekaj smukal okrog psa, pa ga je hudobna žival ugriznila v glavo. ? Včerajšnji dan v bolnišnici je kakor voak ponedeljek — potekel v znamenju prav velikega obiska. Največji požigalec našega časa pred sodniki Zažgal je 55 posestnikom in povzročil s tem 1,546.220 din škode Vabilo prostovoljnim sodelavcem za zaščito otrok v primeru vojne Jugoslovanska Unija za zaščito otrok vabi k prijavi prostovoljne delavce, ki bi hoteli opravljati prostovoljno razna dela v slučaju potreb? evakuacije otrok, bodisi za nego malih otrok, bodisi kot vzgojitelji ali vzgojiteljice, bodisi za ekonomsko ali administrativno službo, kakor tudi za gospodarsko službo. V poštev pridejo le žene in oni moški, ki niso vojni obvezniki. Vsi, ki bi hoteli takšno delo sprejeti, naj se s področja mesta Ljubljane javijo v pisarni Jug. Unije za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1, Prijave se sprejemajo od 8 do 13 in od 16 do 18. Kdor bi se mogel osebno prijaviti, hotel pa bi se prijaviti pismeno, naj v pismu navede ime in priimek, poklic, izobrazbo, rojstni datum, kraj rojstva, pristojnost, ali je prijavljenec samski ali poročen in koliko otrok ima, za kakšno delo se prijavlja ter točen naslov stanovanja. S področja mesta Maribora, Celja in Ptuja, kakor tudi iz drugih mest, naj se reflektantje prijavijo pri tamkajšnjih krajevnih odborih Jug. Unije za zaščito otrok. — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Ljubljana. Maribor, 23. maja. V severnem delu Slovenije imamo zadnja leta posla s čudnimi zločinci. So to požigalci, ki so prinesli v te kraje mnogo gorja in povzročili velikansko škodo na narodnem premoženju Ko so jih po težkem in trudapolnem zasledovanju končno izsledili ter so prišli pred sodnike, pa se je izkazalo, da je bila strast tista gonilna sila, ki jih je gnala od požiga do požiga. Večinoma so bili to ljudje, ki so veljali v okolici za čudake ter je potem zdravniška preiskava res ugotovila, da so duševno bolni ter za svoja dejanja povsem ne odgovarjajo. Kljub temu pa jih je sodišče sodilo zelo strogo, pač v vidu njihove nevarnosti za vso okolico. Vsi ti piromani so dobili dolga leta ječe ter so jih po prestani kazni še pridržali v zaporu. Najbolj znani so bili piromani Tcrglec iz Polskave, ki je imel na vesti 17 zločinov ter je v mariborski bolnišnici umrl, Koren iz Poljčan, ki je zagrešil nekih 25 požigov, Lubanjšek iz Razdvanja, ki je tudi nekih tokrat požgal svojim sosedom. Kralj požigalcev v novejši dobi naše kriminalne zgodovine pa je Avgust Koražija, kateremu sodi danes mali senat mariborskega okrožnega sodišča. Avgust Koražija je star 35 let, po poklicu je hlapec, po rodu pa je Hrvat iz Taborskega pri Humu na Sotli, Mož je nepismen ter je nezakonski sin. Dosedaj še ni bil kaznovan. Po izvedeniškem mnenju ima znake prirojene slaboumnosti manjše stopnje, njegovo obnašanje je bolj otročje, spomin pa mu je deloma okrnjen. Zdi se, da ima tipične piromanske predstave, kar ga je zapeljevalo v neprestane požige. Pri vsakem požaru je namreč občutil nenaravno naslado ter je v takem velikem ognju naravnost užival. Obtožnica mu očita, da je požgal imetje 55 posestnikov ter povzročil 1,546.220 din škode. Tem posestnikom je zgorelo 46 gospodarskih poslopij, 3 stanovanjske hiše, 1 senik, 1 liistnjak, 8 kozolcev, 1 mlin ter 3 podstrešna stanovanjska poslopja. Enemu posestniku je zgorela tudi velika zaloga lesa. Najbolj usodno pa je bilo še to, da so njegovi požigi zahtevali tudi dve človešld življenji in sicer sta zgorela ob priliki požiga v Župečji vasi dva kmetiča, ki sta spala na gospodarskem poslopju, katerega je Koražija zažgal. Koražija je vršil svoj požigalni posel na Dravskem polju dolgih sedem let. Nihče skraja ni verjel, da so vsi ti požari, ki so včasih kar noč za nočjo ožarjali nebo, delo enega samega človeka. Področje njegovih zločinstev je bilo zelo obširno, saj je požigal od Sl. Bistrice do Razvanja pri Mariboru in do Kungote ob meji, najraje pa sc je zatekel v svojimi podvigi v okolico Pragerskega in Cirkovcev, kjer je teren v velikih dravskopcljskih vaseh za to tudi najbolj ugoden. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti po preiskavi, je Koražija izvršil v naših krajih prvi požig leta 1932, ko je bil šele 27 let star. Zadnji njegov požig je bil izvršen 26. novembra lanskega leta pri posestniku Mihaelu Kumru v Slovenski Bistrici, kateremu je zažgal nov kozolec. Vseh teh sedem let so vse orožniške postaje tega področja iskale požigalca. Znal je izvrševati zločine silno spretno, da ves čas ni padla niti senca suma na njega. Kdo bi si tudi mislil, da prihaja požigalec včasih na tako daljavo izvrševat svoje zločine. Kot že rečeno, je 55 posestnikom požgal, v sedmih primerih pa se mu je požar ponesrečil, ker so gasilci pravočasno nastopili ter preprečili nesreča Največji požJgj so bili ogromen požar dne 15. maja 1932 v Župečji vasi. Požigalec jc zažgal gospodarsko poslopje posestnika Zafošnika, ogenj pa je zajel potem še imetje sedmih posestnikov ter vse uničil. Škode je bilo takrat 230.000 din. V isti vasi )e izvršil Koražija še drugi požig, in sicer dne 18, julija 1935, ko je zažgal gospodarsko poslopje posestnika Antona Ozla. Na hlevu sta spala v senu dva mlatiča Jožef Stajnko in Franc Mlaker, ki sta oba živa zgorela. Med večje požare spada tudi požig na posestvu Terezije Pošinger v Razvanju, ’ kjer je ogenj povzročil 175.000 din škode, pri Frideriku Rotu v Razvanju je znašala škoda 100.000 din itd. Dostikrat je z enim požigom uničil imetje številnih kmetov, katerim je poleg poslopij zgorelo tudi gospodarsko orodje, vse zaloge, obleka, pohištvo. Kako so ga izsledili Koražija je vsa ta leta, ko je pri nas na Dravskem polju požigal, služil kot hlapec pri raznih posestnikih okrog Slov. Bistrice. Imeli so ga radi, ker je bil priden in ker se mu je lahko vse reklo, ker je bil videti nekoliko lelebast. Niso se pa ljudje zavedali, da si je ta hlapec v svojem spominu zapomnil žaljivko ter je neprestano tuhtal, kako bi se za njo maščeval. Sum, da je on požigalec, je padel nanj po požaru kozolca posestnika Kumra v Slov. Bistrici dne 26. novembra lanskega leta.. Koražija jc svoj čas služil za hlapca pri Kumrovih. Ko je Kumrov kozolec gorel, so ga videli v bližini pogorišča. Orožniki so bili o tem obve- ščeni ter so ga prijeli. Skraja je vse tajil, potem pa jc priznal, da je on podtaknil pri Kumru ogenj. Orožniki so na podlagi tega priznanja takoj zasumili, da bo imel mož še druge požige na vesli. Silno spretno so ga zasliševali ter nazadnje izvabili iz njega vsa priznanja. Na sodišču je potem devet priznanj utajil, ni pa mogel navesti utemeljenih razLogov za preklic. Orožniki so ga vodili po vseh vaseh, v katerih je požigal in povsod j® znal točno popisati leg poslopij, katere je požgal in vse ostale okoliščine, take da ni dvoma, da je on izvršil vse te požige. Ko so mu prcdqčili, da je on zakrivil smrt dveh mlatičev, ki sta v Župečji vasi spala pri posestniku Ozlu na senu, je odvrnil, da ne bi bil zažgai, če bi vedel, da bodo ljudje zgoreli. Že od mladih nog požiga Zelo verjetno je, da jc Koražija največji požigalec, kolikor jih je sploh kdaj v naših krajih živelo. Poleg teh ugotovljenih požigov ima mož na vesti najbrž še ceio vrsto zločinov, katerih pa se zelo verjetna več ne spominja. Kakor že uvodoma poudarjeno, so'tudi zdravniki ugotovili, da je njegov spomin zelo slab. Sam pa je priznal, do je prvič zažgal, ko je bil še zelo mlad. Pravil je tudi v preiskavi, da je potem še večkrat požigal, da pa sam ne ve, kje in pri kom. Koražijo je kot nezakonskega otroka, za katerega se nihče ni brigal, metala usoda že v mladosti sem in tja. Komaj je nekoliko odrasel, je prišel k tujim ljudem ter je služil za hlapca sedaj pri tem, pa spet pri drugem posestniku v različnih krajih. Ker ni imel knjižice, se ne da ugotoviti, k;e se je vse potikal, verjetno pa je, da je povsod tam, kjer se je nekaj časa nahajal, zapuščal za seboj žalostno sled požigov. Zupecja ves fe najbolj trpela V teh sedmih letih, ko je služil okrog Slovenske Bistrice, je imel požigalec posebno na piki Žu-pečjo vas. V tej je namreč podtaknil nič manj kot 15 požarov. Zaradi njegovih zločinov je prišla Žu-pečja vas po nedolžnem na slab glas kot prebivališče samih požigalcev. Nato pa sledijo po številu požigov sledeče vasi: Sp. Hajdina, Zgor. in Spodnja Gorica, Brezola, Vrhloga, Podova, Slov. Bistrica, Hajdoši, Strazgojnci, Razvanje, Lokanja vas ter Sv. Kungota. V v.seh teh vaseh je služil Koražija kot hlapec, ali pa se je nekaj dni mudil kot priložnostni delavec, tako da so mu bile povsod razmere dobro znane. Razprava ob času poročila traja. (♦♦♦♦♦♦♦♦s Drobne Banjaluka, 28, maja. j. V banjaluški občini se vrste kriza za krizo. Pred nedavnim je bila imenovana občinska uprava, s katero pa so bili nezadovoljne skoraj vse politične stranke. Komaj je bilo vse skupaj imenovano, že se je obotavljal novi župan, da bi prevzel posle. Slednjič se je stvar kolikor toliko uredila, ko so nenadejano začeli imenovani odborniki izjavljali, da svojih mest ne prevzamejo. Odstopati so začeli drug za drugim, dokler jih ni od 30 ostalo še 15, da je bil občinski odbor sploh še sposoben opravljati svoje delo.' Sedaj pa je odstopil še en odbornik in tako jih je v občinskem svetu sedaj 14, torej manj, kakor pa znaša dela zmožna večina. Ne bo preostalo nič drugega, kakor da banska oblast imenuje nov odbor, in sicer tak, ki ga bodo podprle vse politične stranke in se bo sestavil občinski odbor, ki bo delazmožen. Zagreb, 29. maja. j. 10. junija se bo v Zagrebu začela razprava proti trem bivšim policijskim agentom, ki so obtoženi, da so umorili 1. 1930 vse-učiliškega profesorja dr. Milana Šuflaja. Dva od obtožencev, Zvvergcr in Vcčcrinac, si nista mogla najti branitelja, ker noben odvetnik ni hotel prevzeti njune obrambe. Zaradi tega jima jc sodišče določilo zagovornika. Beloševiča bo zagovarjal odvetnik dr. Bijclič iz Belgrada. Zagreb, 28. maja. V nedeljo so bile naknadne voli.tvc v 20 občinah. Sama IfSS je dobila 12 občin, dve občini je dobila HSS skupaj z zemljorad-niki in eno skupaj z muslimani. Eno občino je dobila SDK, eno občino so dobili muslimani s SDS, dve občini pa so dobile srbske stranke, medtem ko so Davidovičevi demokrati s še nekaterimi srbskimi skupinami dobili eno občino. Učenci klasične gimnazije v drami V potek 31. maja bodo nastopili višješolci klasične gimnazijo v Ljubljani — predvsem letošnji maturanti — v dramskem ^gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda . Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je dovoljno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Starši podprite idealno stremljenje mladine — eventualni čisli dohodek je itak namenjen maturantskemu pod|)crnonui skladu — tur obiščite predstavo. Vslojmicc so dobe pri Šolskem slugi klasične gimnazije (Tomanova ulica). Ciemcnts Rpley: KRIŽANA LJUBEZEN n »Sedaj moram napraviti načrt, kako se bom borila .. .!« »Proti zakonu se ne moreš boriti!« jo je opozorila tet/ca Belle. »Proti zakonu z ono brezbarvno deklico? Kakšen zakon je to? Ali razumeš to? In potem, Pres je samo moj! In če ga ne morem imeti jaz...« Njca trdi in odločni, počasni govor, ki ga je jrrevevala z nekimi čvrstimi in odločnim« namerami, jc v tem trenutku prekinil Buck, ki jc stopil v dvorano s svojo družbo. Z globokim poklonom je začel Miss Juliji dvoriti: »Očaran sem, Miša Julija!« Hotel ji je s lem izraziti svoje občudovanje nad njeno lepoto. »Hvala Vam... Zelo eni je drago, da vas vidim!« mu jc odvrnila Miss Julija z izredno ljubeznivostjo in mu ponudila roko. Njen klas se je v tem trenutku popolnoma spremenil, kakor bi to ne bil g.as ocie iste Julije, ki jc trenutek prej razlagala tetki Belle svoj načrt s toliko mržojo in odločnostjo, s toliko trdoto in kljubovalnostjo, trdno odločena, da ne odstopi od svojega načrta za nobeno ceno. »On mi bo v tej borbi izvrstno služil... on, Buck... ta rojeoi genlleman!« si je mislila Julija v lem trenutku. Na- .. , b smehnila sc je Bucku bolj kot prijateljsko ... XIII. Pred nevihto. Gost« so zasedli svoja mesta v veliki ohednici. Na čelu mize je sedela Julija. Videti je bila izredno dobro razpoložena, kot je to slučajno pri ljudeh, ki preživljajo težke in usodne trenutke ih ne dopuščajo, da bi kdor koli odkril in doumel njihove namere in načrte, ki se skrivajo za njihovim razpoloženjem. Ti ljudje so v takih trenutkih zelo razpoloženi in ljubeznivi, toda ne zaupajo nikomur in sumničijo vse ekrog sebe. Na njeni dccni strani jo sedel Pres, na njeni levi, nasproti Presu, Buck in naprej po vrsti vsi drugi. Bili so tu tudi Dick, tetka Belic, Ted, stric Billy, naivna Stcfaniia in vsi drugi gostje, zapleteni v živahne razgovore Razen Preša, njegove dobre Amy, Julije in tetke Belle ni mogel nihče izmed njih niti slutiti, kaj se je pred večerjo odigralo med glavnimi udeleženci na tej zabavi. Slrič-ko Cato je stregel z okusno pijačo, oni mali črni deček, ki ga sploh nihče ni klical po imenu, Julijin ljubček, pa je s pomočjo svilene vrvice zibal veliko in težko zaveso iz debelega daniasta, ki je visela nad mizo. Gostom jc pihala v obraz prijetna sapica in ustvarjala prijetno in znosno ozračje. Z jedmi je stregla poslušna in molčeča Zette, ki je poznala do vseh podrobnosti vsakovrstno razpoloženje svoje’ lepe gospodarice. Ob gornjem delu mize, v neposredni okolici Miss Julije, se je vodil razgovor o politiki med severom in jugom. Razgovor je postajal vedno bolj kočljiv, gostov se je polaščala vedno večja razburjenost. Končno je Buck, že ves razdražen, zakričal z močnim glasom: »Nekoliko fanatikov s severa je izzvalo nemire, toda vsi trezni ljudje so za državno edinstvo!« »Ko sle se borili proti Angležem, niste mislili tako m niste bili tako mirni!« ga je zavrnil Prgs, ki je zagovarjal stališče in pravice severa. »Bil sem mlad in neumen!« je zopet odgovoril Buck, da bi opravičil svojo preteklost, Miss Juliji je prišlo to prav kot naročeno. Začutila je, da je prišel trenutek, ko mora govoriti tudi ona in morda izzvati Preša na najjad. »Buck ima prav! Jaz mu verjamem!« se je vmešala Miss Julija in značilno pogledala Preša. Hotela je videti in na Prc-sovem obrazu proučiti, kako bodo vplivale nanj njene besede. Pres sc je naredil mirnega, kot da se njega to sploh ne tiče. Julija se je vgriznila v ustnico in sklenila še močnejši napad. »Včasih, niste nikdar rekli, da imam prav!« se je začudil Buck. »Saj često tudi niste imeli prav!« jc Miss Julija spretno odbila njegovo začudenje in nadaljevala: »Ljubim človeka, ki ve. kaj hoče!« »To jc včasih zelo težko, toda pustimo stare prezire!« ;n pri tem je Buck zamahnil z roko, kot da ga vse to prav nič ne zabava. »Tako je! Jaz vedno pravim: »Ne budi psa, kadar spi!« 6c je mimo oglasil Ted na svojem mestu. »Toda oni na severu ne spe!« jc nadaljeval zopet Pres. »Treba bi jih bilo nekaj obesiti kot so obe-sili Garisona!« jc razdraženo odgovoril Buck. »Vprašanja se ne rešujejo z obešanjem!« je mirno in suho pripomnila Amy. »Garison je bil izdajalec!« je pojasnil Billy Buckovo stališče. »V gospodarski vojni mora sever zmagati!« je v veliko začudenje vseh odločil Pres in se s tem spretno izognil Billy-jevi opombi. Bi!lyjeva opomba mu je bila precej neprijetna, ni sc mu zdelo tu pripravno mesto za razpravljanje o tem vprašanju. »In vi, človek z juga, pravite to?« sc jc začudi! Dick. Njemu je bil ves ta razgovor tako zelo čuden. »To jc zares ne-j razumljivo! Končno pa je to v resnici mo-j goče! Pres se |e na severu najbrže tudi [ nekaj naučil!?« »Ročno delo neizkušenih sužnjev bodo premagali stroji!« je Pres prepričljivo branil 6voje mišljenje. To jc bilo pri razgovorih njegovo najljubše polje in tu se je počutil kakor doma. »Meni vse lo, kar pripovedujete, ne ugaja.« je odvrnil Buck. »No, kadar se bo vse to uresničilo, vam bo ugajalo še manj!« »Vi govorile kot človek iz Severa!« mu |c Buck nastavil past. »Jaz sem človek juga... vendar pa se bom boril za naprednejše ideje!« je samozavestno odgovoril Pres. »Toda mi sovražimo vse, kar prihaja iz severa!« je zopet zbadljivo namignila Julija. »Mi ljubimo naš način življenja, čeprav ni morda v vsem pravilen!« »Jaz s 6voj;m prepričanjem nc delam kompromisov!« je hladno odgovoril Pres. Po njegovem obrazu se je razlil izraz težko resnosti in utrujenosti, s katero mu je ta družba napolnila in otežila dušo. »Pres je sanjal!« je z zlobno radostjo končala Julija. »Tudi jaz sem nekoč sanjala . ..!« »Toda sanje so se razblinile!« je Pres mirno in hladno preše! v napad. Julijo je v grlu nekaj stisnilo. Naenkrat se je ustrašila te Presove hladnosti in je začutila, da se je treba previdno umakniti. »Nekoč sem sanjala o... No, prekinila bcm. nočem, da bi vas sedaj s tem dolgočasila . . . Moje dame. hočete z menoj!« je Julija izvršila umik in dodala: »Morda vam bom, Preston Dillara, kdaj kasneje na samem povedala svoje sanje!« Julija je odšla in dame so ji sledile. Pri vratih pa se je Julija obrnila in značilno pogledala Bucka in Pre6tona, rekoč: »V salonu bomo!« Od tu in tam Tudi srebrne kovance po deset dinarjev bo za-cela jemati iz prometa Narodna banka z 31. majem letos. Srebrni »kovači« bodo v veljavi še do dne 31. avgusta, ko bodo postali neveljavni in jih bo zamenjavala le še Narodna banka, odnosno državni denarni zavodi v nadaljnjih treh mesecih. V promet pa bodo dani novi kovanci iz čistega niklja, *i bodo nosili profil kralja Petra II. in bodo na 'ej strani imeli v cirilici napis »Kraljevina Jugoslavija«, na zadnji strani pa bo napis 1938 in številka »10«. Hrvaška starokatoliška cerkev je imela svoj cerkveni zbor v nedeljo v Zagrebu. Zborovanje je Vodil starokatoliški škof Marko Kalogjera, ki je imel tudi glavno besedo in je srdito napadal m obtoževal vse tiste tako imenovane starokatolike, ki njega in njegove sodelavce napadajo in jih javno blatijo. Pred dobrim mesecem so imeli namreč nezadovoljneži v starokatoliški cerkvi svoje zborovanje, na, katerem so prišli na dnevni red strahoviti očitki na račun uradnega vodstva hrvaške starokatoliške cerkve, posebej pa na račun Marka Kalogjera. Nasprotniki škofa Kalogjera so poslali pravosodnemu ministru tri pritožbe jiroti delu cerkvenega vodstva, in te tri obtožbe je ministrstvo poslalo Kalogjeru. Zanimivo je, da vodstvo staro-katoliške cerkve ni pobijalo navedb teh obtožb, temveč je nagrflmadilo težke obtožbe na račun nezadovoljnežev in navajalo za vsakega od njih, da je ali robijaš, goljuf, nepošten človek ali pa da sploh ni član starokatoliške cerkve. Kalogjera je bil hud na opozicionalce, ki mu očitajo in zamerijo, da se noče spustiti v tožbo s tistimi, ki mu. očitajo nepoštenje in zlorabljanje njegovega položaja. Teh očitkov je bilo mnogo in so bili hudi. Kalogjera pa pravi, da se pred sodišče ne bo podajal, ker meni, da obstoji zanj edino merodajno sodišče, to je sabor hrvaške starokatoliške cerkve. Vse nedeljsko zborovanje je poteklo v burnem ozračju, polno medklicev in prepirov. Posebno hudo so Kalogjerovi zavezniki napadali jugoslovansko in zlasti še zagrebško časopisje, češ da hoče preganjati starokatoliško cerkev. Kalogjera je rekel, da so kristjane včasih mučili in jih metali zverem, sedaj pa jih spe* časopisje razpenja na križ. Končno je bilo sklenjeno, da se vse obtožbe proti Kalogjeru odbijejo, ne da bi se zborovalci spuščali v razpravo o podrobnostih obiožb Glavni opozicionalci pa bodo izključen. Štirje so doma iz Zagreba, peti pa je neki starokatoliški svečenik Rade Jerin, katerega so iz cerkve izključili na predlog starokatoliških župnij v Ljubljani in Osje-ku. Nazadnje so vsi odklonili, da bi se pogajali ,za sporazum med sprtima glavnima strujama v starokatoliški cerkvi, prav tako pa tudi zahtevajo od pravosodnega ministra, naj prepove izvrševanje službe odpadlim starokatoliškim duhovnikom, ki se ne zmenijo za izključitev in na odloke cerkvenega sabora. Dogodki v hrvaški starokatoliški cerkvi so silno značilni za zmedo, ki vlada v tej cerkvi. Cerkev ima več škofov, ki se drug drugega izobčujejo, izključujejo in obtožujejo, se blatijo in v nič devljejo, verniki pa sploh ne .vedo, koga naj bi priznavali za svojega verskega poglavarja. Lahko se reče, da je hrvaška starokatoliška cerkev v popolnem razkroju. To dokazuje 'udi dejstvo, da so bili vsi sklepi sabora sprejeti soglasno, če je bilo glasovanje javno (ker se delegati boje maščevanja Marka Kalogjera), pri tajnem glasovanju pa se je nenadoma pojavila opozicija 13 glasov. Prvi kopalci so se pokazali v nedeljo na Savi pri Zagrebu. Navzlic vsakdanjemu deževju je bila voda topla, saj je imela 18 stopinj Celzija. Kmalu bi se pa zgodila tudi smrtna nesreča Neki kcpalec je zaplaval v sredo reke in nenadoma začel klicati na pomoč. Ostali kopalci so mu priskočili na pomoč in ga še v zadnjem hipu rešili. Znano je namreč, da je lani Sava pri Zagrebu zahtevala veliko žrtev. V kratkem bodo v Budimpešti likvidirali slo let stari srbski zavod »Teleki anum . kjer so se šolali srbski študentje, sinovi Srbov na Madžarskem. Zavod je pred dobrimi sto leti ustanovil srbski bogataš Sava Tekelija, ki je zgradil veliko palačo v Budimpešti, da so dobili v njej oskrbo srbski študentje, ki so študirali na budiinpešlanski univerzi. Tako so se mogli izobraževati Srbi, da so potem delovali med svojimi rojaki, ki jih je na Madžarskem več otokov sredi madžarskega življa. Po vojni pa je ustanova izgubila svoj pomen, ker je bilo študentov malo, včasih pa nič. Pako je bil letos sklenjen med našo državo in Madžarsko sporazum, da se vse imetje ustanove proda in denar prenese v Jugoslavijo. Le 50.000 pengov bo ostalo od kupnine na Madžarskem za šolanje in podpiranje srbskih dijakov. Obenem bodo likvidirali tudi zavod »Angelijanum«, ki je bil pred dobrimi 30 leti ustanovljen iz podobnega razloga za študirali je srbskih deklet. Ta zavod pa sploh ni začel pred vojno delovati, med tem ko so ga Madžari med vojno porabili za bolnišnico. Z avtomobilom, v katerem je spremljal prevoz krste s truplom svoje žene, sc je ponesrečil četniški vojvoda Rista Mladenovič iz Klenika pri Kutna-uovu. Pred nekaj dnevi mu je zbolela žena in dal jo je prepeljati v skopljansko bolnišnico. Tani so jo operirali, toda operacija se ni posrečila in žena je umrla. Mladenovič je dal truplo prepeljati na svoj dom, toda spotoma se je avtomobil, v katerem sc je vozil Mladenovič, na nekem ovinku prevrnil. Mladenovič je odnesel težke |ioškodbe in jim nazadnje tudi podlegel. Mladenovič je bil v vseli srbskih osvobodilnih vojnah četnik in je bil za svojo hrabrost večkrat odlikovan. Nazadnje je bil župan v svoji rodni občini. Grozen zločin so odkrili v vasi Čuruga pri Novem Sadu. V soboto so bili našli ubita bogatega kmeta Ivkota in njegovo ženo. Zločinec ju je ubil v hlevu, ko sta krmila živino. Takoj se je pojavila domneva, da gre za zločin iz koristoljubja, ker je bilo znano, da sta Ivkova imela mnogo denarja. Verjetno je tudi bilo, da so zločin. izvršili sorodniki, da bi se polastili bogate dediščine. Toda preiskovalna komisija je našla v stanovanju Ivkova 150.000 dinarjev' v dveh predalih, v katera je zločinec sicer vlomil, ni pa denarja našel, dasi-ravno je bilo videti, da bi denar z nekaj' več natančnosti le moraj najti. Zločinec je delal silno previdno, ker za seboj ni zapustil nobene sledi, ki bi pokazala pot za njim. S tajno strašnega zločina, ki je bil izvršen v vasi Ručah pri Sisku, se oblasti že nekaj časa mučijo. Neko noč so neznani zločinci na grozen način ubili 80 let starega bogatega kmeta Madjeriča 'n njegovo 70-letno ženo, ki sta bila brez otrok in s*a živela samotno in ločeno od drugih ljudi.' Pač Pa so ljudje o njima govorili, da imata |irecej denarja in to je bil verjetno tudi edini nagib, da so se, ju zločinci lotili. Zločinci so se morali z žrtvami boriti, kajti' v stanovanju je bilo vse s krvjo poškropljeno in razmetano kakor v kaki klavnici. Oblasti so prijele nekatere Madjeričeve sorodnike in nekdanjega rejenca, toda od njih niso mogli dobiti priznanja, da bi sodelovali pri zločinu. Tudi v Ljubljani novi milijonarji Dotlej v maju za 14 in pol m lijona prodanih hiš in parcel Mali tatovi in drugi tipi Vrsmensko poročilo »Slovenskega doma* Ljubljana, 28. maja. Ljudje govore, d n so se v nuši državi, |>o-sebno v Belgradu. stolnem gradu, pojavili novi milijonarji, ki so obogateli v prvi vrsti |>ri špekulacijah in kupčijah z zemljišči in hišami, le špekulacije se, kakor je kronika že dostikrat omenjala, bohotno in uspešno razvijajo od lanske jeseni naprej. Tudi v Ljubljani so nekater-uiki naglo zaceli bogateti, tako jim je letel denar skupaj, da se še sami niso zavedali, kdaj in kako so postali milijonarji. Saj je prav lepo, ko človek takole k.u|>i veliko zemljišče tam na periferiji mesta za mizerno vsotico, n. |>r. za 1(1 din kvadratni meter, pu sedaj žanje čedne denarje, ko dobi zanj kar lit) din. Tudi v okolici se je svet zelo podražil. Znan je n. pr. primer, da je neki gospod prodal tam obširno zemljišče po 125 din kvadratni meter. Pravijo, da se je doli v stolnem Belgradu svet podražil za 20 do M)%. Mi lahko rečemo, da je |>ri nas še dražji, ko so se cene zemljiščem dvignile za tOO in še več odstotkov. Velikanske so zemljiške špekulacije postale šele v zadnjem času. In čudno je. Dežefani ti-Sče v mesto in tu nakupujejo hiše. vile, stavbne in druge |>nrcele. Meščani pa rinejo na deželo in se posebno zanimajo za posestvu |)0 Dolenjskem in v Savinjski dolini. Petični magnati.pu niso zadovoljni s tem, da bi si pridobili posestva v naši lepi Sloveniji, marveč silijo nu jug, posebno v Bosno. Sko|dje in naprej. Zanimajo se zlasti za zemljo okoli Banjaluke, kjer so nekaterniki iz. Ljubljane že izbrali lična posestva. To človek lahko opaža tudi iz dnevnih biseru tov, ko razni posredovulci z. juga našim ljudem ponujajo v nukuj) tumošnju posestva. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je bil tu mesec naravno,st bombardiran s predlogi za prenos lastninske pravice na razne kupce. Prejšnja leta jih skoraj celo leto ni toliko zaznamoval. kakor ta mesec. Omenimo naj le, kolikor so nam bili dani podutki zemljiške knjige nu ru/.polugo, da je bilo do 25. t. m. zaznamovanih in spravljenih v zbirko listin kar Ul kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 14,668.6(16 din. Zadnji čas so bile sklenjene naravnost milijonske kupčije. In človek lahko opazuje v Ljubljani takole skrivaj nov tij) milijonarja. So špekulanti z zemljišči, ki so si v nekaj mesecih naredili lejie dobičke in sami se ne zavedajo, da so postal i čez noč milijonarko človek takole lista in brska po zemljiški k pčij se ne zavedajo, da so postaIi čez noč milijonarji. ko človek takole lista in brska po zemljiški knjigi, srečuje imena, ki se vedno ponavljajo. In kupčije z zemljišči jim gredo lepo v klasje! Oangstrska pustolovščina Franceta Kavčiča je že šla z dnevnega reda. \ soboto so Kavčiča odpeljali v zapore ljubljanskega okrožnega sodišču. Državno tožilstvo-je proti njemu predlagalo kazensko preiskavo zaradi zločina ropa, za kateri zločin določa naš kazenski zakon najvišjo kazen 20 let robijo. Kavčič je v zaporu popolnoma miren. Samo kadil bi rad. toda nima cigaret. Skrivaj pobira čike, ko hodi na sprehod. Pred malim kazenskim senatom se vrste razprave proti malim vlomilcem, sleparjem in tatovom. V Vrhpolju pri Kamniku I. 1920 rojeni hlapec Tone Koderman je bil že dolgo časa brez. zaposlitve. Potikal se je okrog. Seznanil se ja bil s petično Miciko, ki mu je zaupala, du ima tuni v kranjski mestni hranilnici |>reče j denarju naloženega. Dala mu je knjižico z. vlogo l(i.H5( din. Obenem mu je naročila, da naj za njo dvigne 500 din. Tonček je pohitel v Kranj dvignil na knjižico ne samo 500, marveč kar 5000 din. Znesek je za sebe pridržal in zapravil celo vsoto z neko lahkoživ ko. Dobro sta živela nekaj dni. Ker Tonček Miciki ni prinesel denarja, niti knjižice, ga je tu ovadila. Bil je aretiran in pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojen zaradi prestopka poneverbe nu 2 meseca zaporu. Prav drzen vlomilski lij) je GubrizeL Zen, doma iz Budanj |>ri Gorici. Luni 20. oktobru je skupno z nekim Blečičem vlomil v gostilno Marka Juričeva v Zgošah. okraj Kranj. Odnesel je 12.420 din gotovine. Z Blečičem si je razdelil |ilen in jo nato mahnil v razne kraje na jug. Blečiča so že prej prijeli in sodili. Sedaj so prijeli tudi Zenu, ki je dobil za ta vlom pred malim kazenskim senatom 8 mesecev strogega zapora. France Žagar, rodom iz. Ljubljane, je hud sovražnik stražnikov. Bil je že zaradi javnega nasilju in raznih drugih deliktov 23 krat kaznovan. Letos 28. marca je silno nahrulil in napadel stražnika Ivana l.ovšeln. Zaradi javnega nasilju ga je mali senat obsodil na štiri mesece strogega zaporu. Samski tkalec France Velkavrh, iz. Korena pri Horjulu doma, je letos marca vdrl v skladišče veletrgovca Gregorc & Go. ter odnesel raznih mesnih izdelkov za 3735 din. Pred sodniki je France trdil, da mu je salame in druge dobrote prinesel neki Gregorčev hlapce Matija tja nu Kužnik v nahrbtniku, ki ga je skril za grm. Sodniki temu zagovoru niso verjeli, ker je bilo znano, da je svoj čas France služil pri omenjeni tvrdki in so mu bile razmere v skladišču dobro znane. Dobil je 5 mesece strogega zapora. Kraj Baronieter-sko stanje Tempu-ratnrn v C* s« >*. Vi i 0 ir. C sl o Veter sni er. in kost) Pada- vine . c I ;E t. X , »»• Te' = O K E S UJSJA Ljubljana 760-7 24-8 13-7 /7 8 NE, — Maribor 76 >1 18-0 11-0 90 10 0 6-0 dež Zagreb 760-5 27-0 10-0 70 7 sw, — — Belgrad 761-8 28-0 14-0 70 5 wsw — — Sarajevo 763*8 26-0 8-0 70 3 0 — — Vis 764.1 >1-0 16-0 70 6 ESE, — Split 7640 26-0 17-0 60 10 WSW, — — Kumbor 763-8 23-0 14-0 70 5 N, — -*• Rab 763-7 22-0 170 70 10 SSE, — — aunposnil* 76 i-5 22-0 14-0 70 (i NE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno, od časa rahle krajevne padavine. ^»%. »«k»* Dve žrtvi ulice pred sodnikom Maribor, 28. maja. Pred sodnikom - poedincem za mlajše mladoletnike je danes razprava proti dvema mladima fantičema, ki 6ta jedva odrasla šoli. Oba sta zašla na spolzko pot ter sta se združila z. vlomilci in tatovi. Policija je oba izsledila ob priliki lova za vlomilci v Lahovo špecerijsko trgovino na Glavnem trgu. Proces proti glavnim vlomilcem v omenjeno trgo- . vino je že bil ter smo tedaj o njem obširneje poro- j čali. Kakor je Mariborčanom še v spominu, so te- ; daj odnesli vlomilci Lahu 17.000 din ter 2700 nemških hmark gotovine, poleg tega pa še zavarovalne j police in hranilne knjižice, tako da so mu povzročili okoli 200.000 din škode. Knjižice in vrednostne papirje so sicer potem našli, denar pa je izginil. Kot že omenjeno, sta bila oba današnja mlada obtoženca zapletena v ta vlom, poleg tega pa imata na vesti še več grehov, ki sta jih izvršila na lastno pest. Tako sta dne 7. februarja odnesla dr. Zank-inullcrju iz zakleijene drvarnice 10 steklenic radenske vode, dne 8. februarja sta sunila Janku Baru-šiču 15 kg jr.bolk, istega dne sta izmaknila iz zaklenjene kuhinje Cecilije Ferlind dve kokoši, naslednjega dne sta ukradla Marjanu Obersnoju iz kleti 15 kg jabolk, v času od 12. do 14. februarja pa sta odnesla Pavli Jakac 250 kg krompirja. Oba fanta nista imela nobene prave vzgoje, zgodaj sta zašla na ulico ter sta beračila po cestah ir, po gostilnah. Z beračenjem sta začela, kmalu pa sta zašla med tatove in vlomilce in tako se jima obeta še žalostna življenjska pot. Razprava ob času poročila traja. Uspehi prizadevanj Protituberkuloznega tedna v Mariboru Maribor, 28, maja, Navzlic resnim časom, ki jih preživljamo, so se posamezne akcije mariborske Protituberkulozne lige močno razgibale. Da bi dosegla čim večji uspeh pri posameznih zbirkah, sta iz naklonjenosti in prijaznosti prevzela nabiranje sredstev pri tovarnarjih in industrijcih ga. Hutterjeva, soproga tovarnarja, in dr. Josip Tominšek gimnazijski direktor v pokoju, s sledečim uspehom: Firma Hutter i drug 7.700 din, August Ehrlich 5000, Karl Thoma 2000, Marko Ro6ncr 1000, Jugosvila 1000; po din 500: tiskarna sv. Cirila, tovarna Ludvik Franz, tovarna R. Ježek, tovarna Viljem Freund, tovarna Zlatorog, Splošna stavbena družba, elektrarna Fala in tovarna Zelenka; tovarna Mirim din 300, tt Wogercr din 320, tvrdka Reich 150 in tt FVanc Swaty 100; Mariborska livarna Peng 150, Elize Wogerer din 200, Andrej Stipane ICO, dr. Oetker 120, Unio 500, Teksta 100, Novak in Comp 100, Viktor Glaser — Ruše 100, Ferdo Potočnik 100, tovarna za dušik Ruše 500, Dervvuschek 100, E. Pogačnik Brezno 100, Zelenka in Comp 220, Pinter Anton 100, tt R. Kif-[man din 200. Pravo razumevanje pa so pokazali tudi gg. mariborski lekarnarji, ki 60 na osebno pobudo zdravnika šefa g. dr. Sekule darovali po din 1000: lekarne Vidmar, Minarik, Albanežc in Konig. Po din 500 so darovali lekarna Savost in Rems, Vaupot din 250. Ves darovalcem prav iskrena hvala. Zahvaljujemo pa sc istotako članom deputacija. ge. Hutter-jevi, ravnatelju g. dr. Tominšku in zdravniku-šefu g. dr. Sekuli za njihovo požrtvovalno delo. Vsaka prilika naj bi j i ni prišla prav — ali... o ljubljanskem reševalnem avtu je ponedeij-sko »Jutro« poročalo, da se je ponesrečil v Hotiču pri vožnji nekega šolarja, obolelega za kužno otrplostjo tilnika. Ker pa ljubljanska mestna reševalna postaja izven območja mestne občine ljubljanske sploh ne prevaža nalezljivo bolnih, kakor smo pred kratkim čitali, se ta nesreča ni mogla j>r.ijietiti mestu, reševalnemu avtomobilu. Znano je tudi, da na deželi drž. higienski zavod s svojim avtom prevaža nalezliivo bolne, ne pa mestna občina ljubljanska. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Torek, 28. maja: »Revizor«. Red A. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Sreda, 29. maja: »Severna lisica«. Red Sreda. Četrtek, 30. maja: »Revizor«. Red B. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Petek. 31. maja; »Jakob Ruda«. Igrajo maturanti Klasične gimnazije. Izven. OPERA — začetek eb 8 zvečer: Torek, 28. maja: Zaprto. (Gostovanje opere v Celju: »Gorenjski slavček«.) Sreda. 29. maja: »Boris Godunov . Premierski abonma. Gostovanje baritonista inž. Nikola Cveji-ča iz Belgrada. Četrtek, 30. maja: »Kleopatra«. Red Četrtek. Repertoar Narodnega getlališča v Mariboru Torek, 28. maja: Zaprto. (Generalka.) Sreda, 29. maja ob 20: »Ples v maskah«. Premiera. Red A. športne vesti Atletika v Zagrebu. Poleg uspešnega meetin-ga SK Celja v Celju je priredila zagrebška Con-cordija v soboto v Zagrebu tudi svoj atletski mee-ting, ki je prinesel nekaj prav dobrih, da celo izredno dobrih rezultatov. Predvsem bi bilo omeniti 17-letnega Marijana Orbiča, ki je skočil v daljavo 097 etn. Pri tem je |ioudariti, da ta rezultat ni slučajen, ampak da je isti atlet imel kar štiri skoke nad 690 cm. Orbič je zmagal tudi v teku na 100 m z rezultatom 11.2 sek. Prav dober je ludi naš Kotnik Jože, ki je v teku na S00 m tekel pod 2 minuti. Cas 1.59.1 je za Kolnika na tej progi odličen, ker Kolnik ni izraziti srednjejrrogaš. — Ostali rezultati so bili: Seniorji: Tek na 100 m: Rubin (llašk) 11.9. Skok v daljavo: Stoanič (Železničar, Maribor) 661 cm. Skok v višino: Bergman (Concordia) 160 cm. Met krogle: Kovačevič (Concordia) 13 m. Met diska: Soič (Hašk) 43.34 m. Met kopja: Markušič (Concordia) 55.80 m. Juniorji C: Lek na 100 m: Orbič (Maraton) 11.2 sek. Tek na 1500 m: Fagarinac (Železničar) 4.41. Skok vvišino: Marčelja (Maraton) 165 m. Skok v daljavo: Orbič (A4araton) 697 cm. Met krogle (6.25 kg)2 Gostinčar (Concordia) 11.45 m. Juniorji B: Tek na 80 m: Marčelja (Maraton) 10.2 sek. Tek na 1000 m: Weiner (Makabi) 3.41. Skok v daljavo: Šimunovič (Hašk) 644 cm. Met krogle (5 kg): Marčelja (Maraton) 13.43. Kakor je razvidno iz gorenjih rezultatov, imajo Zagrebčani nekaj zelo talentiranih atletov ki za letošnjo atletsko sezono mnogo obetajo. Hrvaška š|iorlna sloga ima danes važno sejo, na kateri se bo razpravljalo o večih, za hrvaški šport važnih vprašanjih in sicer o razdelitvi subvencij iz prejšnjega in sedanjega proračuna hrvaške banovine, o predlogu Saveza srbskih športskih saveza, o reorganizaciji posameznih športnih zvez. v državi, o sodelovanju srednješolcev v šjiortnih društev, o hrvaških šjiortnih igrah, o šoli za telesno vzgojo in slično. Važna vprašanja, o katerih naši športni voditelji bolj malo ali jia sploh ne razpravljajo. Treba bo misliti tudi pri nas, da bomo slovenski šjx>rt tudi v upravnem oziru postavili na isti |x>ložaj kakor je hrvaški ali pa srbski. Vrstni red klubov, ki igrajo ožje državno nogometno prvenstvo bo do prihodnje nedelje naslednji: Slavija BS K Gnadjanski Jugoslavija Hajduk Hašk 0 1 1 I 0 0 9:4 10 (2) 11:6 9 (3) 17:7 8 (4) 8:12 5 (7) 11:13 4 (8) 5:19 0 (12) V nedel/i pa igrajo: v Zagrsbu: Hašk:Hajduk. V Belgradu: BSK:Gradimunjkanje take jmstajc v Ljubljani. Vodstvo je moralo prebroditi velike težkoče, pa vendar mu je zaradi njegovega na-jMira in jiožrtvovnlnosti uspelo, da odpre tako postajo |> ra v v Ljubljani, kar je posebno važno za konjerejee ne samo v mestu Ljubljani in njeni okolici, aiii|)uk tudi za vse one. ki se resno in strokovno pečajo s konjerejo. Plemo-nilnu |)ostaja. ki ima svoj sedež na Cesti na Loko št. 4 (t rnovo) ima zn sedaj tri žrebce, med drugimi tudi srednje težke pasme. domače /.reje iz okolice Ljubljane, ki so |xiscbno pri-godni za kmečko konjerejo Vsi strokovni kon-jerejci so vabljeni, da se te jdemenilne postaje poslužujejo v največji meri. Informacije dobijo pri zgoraj omenjenem naslovu. Mestni uradi v Turjaški palači so imeli doslej samo eno telefonsko številko, namreč št. 41-21, po dolgotrajnem prizadevanju mestne občine je bilo pa vendar mogoče najiosled dobiti šc drugo telefonsko številko, namreč tel. št. 41-24, da odslej ne bo več treba strankam tako dolgo čakati na zvezo in gubiti dragocenega časa. Zlocnska roka požiga po šmarskem okraiu Celje, 27. maja. V šmarskem okraju je v zadnjem času bilo več jiož.arov. Bred nekaj dnevi je podtaknil neznanec ogenj nekemu jiosestniku v Brislavi. kateremu je /.gorelo gosjiodarsko jioslopje, v Šent 1’elru pod Sv. Gorami pa so zgorele 3 hiše. Zdi se, da so požigalci prenesli svoj delokrog iz ptujskega v šmarski okraj. V noči med nedeljo in ponedeljkom je okrog polnoči opn/.il .lože Zobec iz Sv. Vida pri Pristavi, da gorita v Vonarjih goroi, oziroma dve Deti, last posestpikov Anderliča in Jožeta Lipnjaka. Takoj je obvestil celjskega odvetnika g. dr. Antona Ogrizka, ki ima nedaleč od pogorelih kleti svojo gorco. Dr. Anton Ogrizek je takoj prispel na pogorišče. G. Tone Ogrizek ml. se je v noči od-peijal v Pristavo in pozval gasilce na pomoč. Med' tem časom so domačini reševali iz gorečih kleti vino in orodje, kar se je seveda le s ležnvo dalo. Da je ogenj |>odtuknila zlobna jiožignlska roka dokazuje dejstvo, da je nekaj časa za tem, ko so bili vsi zaiiosleni pri gašenju kleti in reševanju okolnih lijš, začela goreti tudi stanovanjska hiša, last g. Jožefa Lipnjaka. Hiša je oddaljena le svojih ‘200 m od kleti. Začela je goreti na nasjirotni strani, lako da niso niti ognja takoj opazili. Razumljivo je. da je nastala med reševalci panika, ker so že menili, da bodo v kratkem začela goreti še d-uga poslo|>ja. Posestniki so takoj jsista-vili straže, vendar je storilec pobegnil ali pa se je morda celo pomešal med reševalce. Škoda je |>recejšnja, k - sta /goreli kleti in hiša do tal. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker je jirimanjkovalo vode. To je ponoven dokaz, kako je tudi v teh krajih potrebna gradnja vodovodov ali vsaj večjih studencev in zbiralnih vodnih jam. Gasilci pa tudi domačini so bili zelo požrtvovalni. Pri gašenju sla se močno opekla sin dr. Ogrizka g. Tone in Franr Kovačič iz Sv. Vida. Oblast je posvetila vso pažnjo in skrb, da storilca izsledi. Britanski imperij ima 43 parlamentov Kljub očitkom, da je parlamentarni sistem v nevarnih časih prepočasen v odločitvah, ga Angleži ne nameravajo opustiti in so le ponosni nanj i V sedanji voini morda kdo zabavlja, da je parlamentarni sislem mnogo prepočasen v svojih odločitvah, čeprav so Se tako dobre, da bi mogel doseči kaj uspeha proti totalitarnim državam, kakršna je Nemčija, kjzer ni treba za vsako, količkaj važno odločitev sklicevali ljudskih zastopnikov, da bi oni odločili. Tu pade odločitev hitro, ker je tako rekoč odvisna od enega samega moža, ki samo reče in že je storjeno. Vendar pa so Angleži danes kljub vsem skušnjam, ki so jih doživeli v sedanji vojni, ko so jo dogodki dosledno prehitevali, >0 Poročila, objave — 13 Napovedi — 1Š.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 1+ Poročila — 1« Nastop učencev orglarske šole — 18.40 Vrhunec sreče: ljubezen (g. I’ r. lerseglav) — 10 Napovedi, poročila — 10.20 Nac ura: Osebnost Novice Ceroviča, junaka i/ Mažuraničevega »Smail \ge« (Novica šuulič, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Gospodarski pregled (g Drago Potočnik) — 20 Novi glasovi Nastopajo: Kranja >.enrgačnik (pelje). Marija Teran (pet je), Jelenc Olga (klavir) — vsi gojenci tir/., konservatorija v Ljubljani — 21.15 Koncert liadijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Onglice in harmonika (gg. I r. Petan in A. Stanko). 0rus:l nrogrcml Torek. 28. maja: Belgrnjskn kratkovalovna postaja: YUA. YL'B (49.IS m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.()9 m)- 155 Oddaja za južno Ameriko — VUG H>>.(i9 ni) 3.00 Oddaja za severno Ameriko — Belgrad: 21.10 Beethovnove =onate — Zagreb: 21 Ork konc. — Bratislava: 21 Operetna gl. — Praga: 21 Češka gl. — Sofija: 20 'slovaški večer — Be-romiinster: 19.43 Domač, večer — Budimpešta: 22.10 Jazz — Bukarešta: 20 Ork. konc — Trst-Milan: 17.13 čelo — 22.20 Plesnn gl Rim-Bari: 21 Plesna gl. — Florenca: 20,30 Operetni konc. — Sottens: 19.10 Rameaujeve skladbe. HiirttMtagjj' . lj' jjjB ' jii.it!;;, ,ii •iii'„■ seznanil z nekaj možmi, ki so med svetovno vojno in po njej imeli veliko vlogo v dogodkih. V mnogih ozirih nedvomno največji med njimi, katerega sem srečal najprej, ko je bil še časnikar, kakor jaz sam, je bil poročevalec lista »Popolo d’Italia< iz Milana. Usojeno mu je bilo. da bo pozneje dal svojemu ljudstvu nov pollični red. toku evropskih zadev pa drugo smer. Na ponesrečeni konferenci v Cannesu leta 1922. ki je šla po gobe. ko ie Poincare sredi pogajanj izpodncscl Briandovo glavo, sem delal z nekim Kenitom Mussolinijem. Na konferenci je pisal poročilo za »Popolo cPItalia«. čigar izdajatelj je bil. Tedaj so ljudje vedeli n njem malo ali nič. .Taz do takrat nisem slišal še nikdar nič o fašizmu ali o Mussoliniju. Prepričan sem. da li besedi za nikogar na konferenci nista nič pomenili. Toda po 1* mesecih jc imel Mussolini poslati gospodar Italije in postaviti zastopnike s tiste konference pred dejstvo, ki se je v njihovo zasnovo evropskih zadev prilegalo tako, kakor kocka v vrečo miši. Kolikor vem. je samo eden izmed tujcev, ki so bili na konferenci. sploh kaj vedel o Mussoliniju. Bil ie lo moj prijatelj George Sloeombe. dopisnik londonskega »Dailv Heralda«, ki je Mussolinija potoni popisoval, kako je gledal polom konference »z mrzlimi, posmehljivi očmi in z zaničevalnim nasmehom na trdih, neodgonet-Ijivili potezah.« Mussolini je tekal z nami okrog z zapisnikom in s svinčnikom v roki. Nihče se ni niti zmenil zanj. .faz lic bi bil nič vedel, da je med 200 dopisniki iz kakih 12 držav, navzoč tudi en. če naju ne bi bilo naključje privedlo skupaj v veži bolela »Carlton«, v glavnem stanu zastopnikov. Okoli lorda Riddela. ki je bil tiskovni častnik pri angleškem zastopstvu, se je gnetla skupina časnikarjev, ki so ga naskakovali s površnimi vprašanji. Nekdo od dopisnikov, ki je prav slišal besedo, je vprašal: Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik - Kokopisov ne vročamo. >Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za Inozemstvo 25 din. Uredništvo« Kopitarjeva ulica 6-llL Ielelon tl 4001 do *005. Uprava: Kopitarjeva nlica