PETROL časopis družbe Petrol september 2007 • št. 9 o vreme je Nov korak Petrola pri osvajanju energetskega trga v Srbiji poslovno poročilo Lj. Toplo vreme je mešalo štrene 7 kratke novice maloprodaja 11 Večina je zadovoljna 13 energetika Najpomembnejša je zanesljiva in varna energetska oskrba maloprodaja 14 Zaposlitev so našli blizu domačega kraja 16 primadiesel Petrol PRIMA kurilno olje ekstra lahko, pomembna novost iz Petrolovega "železnega” programa goriv 18 intervju 22 V dveh, največ treh letih bomo prvi na trgu finance Menica - koliko nam res služi pri 24 zavarovanju terjatev te-tol 2J5 Odkod ^ predstavljamo 20 Projekt je zaživel in se neprestano spreminja 28 tuje družbe oskrba z nafto in plinom 29 Cene nafte bi mogle biti za 10 dolarjev nižje 30 globus 31 prišli / odšli energetika Delo poteka brez večjih problemov Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana Ureja uredniški odbor: Rajko Muljavec, Edo Škufca Glavna in odgovorna urednica: Jelka Žmuc Kušar Oblikovanje: Neža Tomori Kontrec Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50 Vodstvo družbe: Marko Kryžanowski, predsednik uprave Predsednik nadzornega sveta: Viktor Baraga Slika na naslovnici: Naklada: 2300 izvodov, Tisk: Delo - TČR, d.d., Ljubljana Skladišče utekočinjenega naftnega plina Montenegro Bonusa Ali bomo izkoristili možnost za samostojno izbiranje dobavitelja? električna energija? Zanimanje tujih družb za nastop na srbskem trgu se vse bolj povečuje. Med tistimi, ki želijo delovati v Republiki Srbiji, je tudi Petrol, ki je najprej ustanovil družbo za prodajo tekočih goriv Petrol d.o.o. Srbija. Nekaj pozneje je sprejel izziv tudi na energetskem področju. Prvi korak v tej smeri je naredil s podpisom pogodbe za distribucijo zemeljskega plina v občini Pečinci, drugega z nakupom 58-odstotnega deleža v družbi za distribucijo zemeljskega plina Rodgas iz Bačke Topole, in tretjega z ustanovitvijo družbe Petrol Gas Group, d.o.o., Novi Sad. Nov korak Petrola pri osvajanju energetskega trga v Srbiji Štefan Lebar V zadnjih letih so se v Republiki Srbiji odločili za novo smer razvoja, s katero dosegajo pospešeno gospodarsko rast in razvoj. V državi so sprejeli politiko liberalizacije in odpiranja države, kar naj bi pripomoglo k pridobitvi članstva v Evropski uniji. BDP na prebivalca stabilno narašča, vendar je ob makroekonomskih pokazateljih potrebno upoštevati tudi obstoj sive ekonomije. Obseg tujega vlaganja v državo krepko raste, tuji vlagatelji pa največ investirajo v področje trgovine, gradbeništva, storitev in energetike. Velik potencial za investicije tako ostaja na področjih transportne infrastrukture ter proizvodnje in distribucije elektrike, kakor tudi ostalih energentov. Petrol na srbskem energetskem trgu Med družbami, ki se vendarle zanimajo za razvoj tega dela gospodarstva, je tudi Petrol, ki je iskal svojo možnost v srbski energetiki in jo tudi našel. Najprej smo ustanovili podjetje za trgovanje s tekočimi gorivi Petrol d.o.o. Srbija, ki je imelo dalj časa en sam bencinski servis, a je v zadnjem času odprlo še dva objekta, in kakor je videti se bo njihovo število še povečevalo. Vendar to ni vse. Jeseni 2006 je Petrol kot prva tuja družba podpisal pogodbo za distribucijo zemeljskega plina v Republiki Srbiji in sicer v občini Pečinci, kjer naj bi bili prvi kilometri plinovoda zgrajeni že konec letošnjega leta. Trenutno je v pripravi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega in energetskega dovoljenja, ter usklajevanje s primarnim dobaviteljem zemeljskega plina v Republiki Srbiji, družbo Srbija gas. Petrol Gas Group d.o.o. Dobrega pol leta po podpisu pogodbe za distribucijo zemeljskega plina smo aktivnosti v Srbiji nadgradili z nakupom 58-odstotnega deleža družbe za distribucijo zemeljskega plina Rodgas a.d. Bačka Topola in z ustanovitvijo družbe Petrol Gas Group, d.o.o. s sedežem v Novem Sadu. Za poslovanje nove družbe smo pripravili poslovni načrt "Zaokrožitev plinske dejavnosti Petrola v Srbiji v družbi Petrol Gas Group, d.o.o.”. Poslovni načrt izhaja iz strateškega programa družbe Petrol d.d., Ljubljana, s tem da smo pri projekcijah, obravnavanih v poslovnem načrtu, izhajali iz obstoječih naložb, ki jim bomo kasneje pridružili zgolj tiste, za katere lahko z veliko gotovostjo trdimo, da jih bomo pridobili. Pri oblikovanju poslovnega načrta smo upoštevali načelo, da se mora dokument družbe v čim večji meri približati dejanskemu stanju, ker bo le tako predstavljal tudi merilo za ugotavljanje uspešnosti poslovanja družbe. Priložili smo scenarij, ki nakazuje potencial družbe v primeru, da bodo v celoti uresničene predpostavke strateškega programa. Temeljne razvojne usmeritve Temeljne razvojne usmeritve obvladujoče družbe Petrol d.d., Ljubljana v plinski dejavnosti na srbskem trgu v obdobju 2007 do 2015 so, da plin kot najperspektivnejši vir energije predstavlja dodatno ponudbo obstoječim programom tudi na področju Srbije. Petrol bo plinsko dejavnost opravljal v družbi, katere dejavnost bo pridobivanje koncesij in plinifikacija lokalnih področij, upravljanje lastnih in drugih Petrolovih naložb v družbah s plinsko dejavnostjo, nadzor, nabava in distribucija utekočinjenega in zemeljskega plina. Temeljni cilj Petrola Temeljni cilj usmeritve Petrola v širitev dejavnosti na področju energetike v Republiki Srbiji je pridobiti čim večji tržni delež na področju distribucije zemeljskega plina, ga povečevati in sicer s pridobivanjem novih koncesij za distribucijo zemeljskega plina, z novimi prevzemi distributerjev kot tudi z distribucijo utekočinjenega naftnega plina. S pridobivanjem koncesij, trženjem zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina v plinohramih bo Petrol tudi na območju Srbije pridobival zveste kupce skozi priključek za plin. Nakup 58 odstotkov delnic družbe Rodgas d.o.o. s takojšnjim vključevanjem v aktivnosti, ki so potrebne za gradnjo omrežja in distribucije plina v občini Pečinci skladno z nadaljnjimi aktivnostmi, ki so opredeljene v pogodbi o gradnji distribucijskega omrežja, pomeni ta trenutek za družbo Petrol velikansko prednost pred domačo in tujo konkurenco, istočasno pa predstavlja odlična izhodišča za vključevanje v privatizacijske procese plinskega in energetskega sektorja v Republiki Srbiji. Začetki delovanja in uresničevanja zastavljenih ciljev Petrola v Srbiji na plinskem področju temeljijo na obstoječih kadrih Petrol Plina in podjetja Rodgas. Poslovno leto 2007 je stopilo v drugo polovico in pred nami so podatki o poslovanju v prvih šestih mesecih, ki že nakazujejo, kaj bo prineslo celotno leto. Toplo vreme je mešalo štrene trgih jugovzhodne Evrope 19 odstotkov. 56 odstotkov nafte in naftnih proizvodov je bilo prodanih v maloprodaji, 44 odstotkov v veleprodaji. V maloprodajni mreži je bilo konec junija 376 bencinskih servisov - v Sloveniji 307, v BiH 36, na Hrvaškem 30 in v Srbiji 3. Dopolnilni asortiment in ostalo trgovsko blago V letošnjem prvem polletju smo s prodajo dopolnilnega asortimenta in ostalega trgovskega blaga povečali prihodke za 21 odstotkov. Prihodki dopolnilnega asortimenta so se povečali za 22 odstotkov, prihodki od ostalega trgovskega blaga za odstotek. Najbolj se je povečala prodaja skupine loterija, kuponi, kartice, k čemur je največ pripomogla prodaja iger na srečo v Sloveniji (loto in športne stave). •laftna dejavnost slovenski fg 19% Vplivi na poslovanje Kot vsa leta, se je tudi letos poslovanje družbe Petrol odvijalo pod vplivom raznih dejavnikov, med katerimi je potrebno posebej omeniti tri najpomembnejše. Cene surove nafte so se v prvih šestih mesecih gibale med 50,69 in 73,52 dolarja za sod. Povprečna nabavna cena je znašala 63,32 dolarja za sod. Cene proizvodov iz nafte so sledile cenam surove nafte. Menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom se je gibal med 1,29 in 1,36 dolarja za evro. Povprečni tečaj dolarja po srednjem tečaju Evropske centralne banke je dosegel 1,33 dolarja za evro. Vlada RS je 28. septembra 2006 sprejela uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki velja od 9. oktobra 2006. Na njeni osnovi se cene naftnih derivatov, ki so pod vladnim nadzorom (motorni bencini, dieselsko gorivo, kurilno olje EL), spreminjajo na 14 dni kot povprečna 14-dnevna borzna cena brez izločanja kotacij. Z uredbo so spremenjene tudi marže pri motornih bencinih in dieselskem gorivu, medtem ko so pri kurilnem olju EL ostale nespremenjene. PRODAJA PROIZVODOV IZ NAFTE IN DAS Proizvodi iz nafte Skupina Petrol je v prvih šestih mesecih prodala za 19 odstotkov več pogonskih goriv in za 41 odstotkov manj kurilnega olja EL kot v enakem obdobju lanskega leta. Ker je zaradi tople zime padla prodaja kurilnega olja EL, smo v celoti prodali za 5 odstotkov manj nafte in njenih proizvodov kot v enakem lanskem obdobju. Če pa iz celotne prodaje izločimo prodajo kurilnega olja EL, smo plan presegli za 6 odstotkov, prodajo v lanskih šestih mesecih pa za 8 odstotkov. Prodaja pogonskih goriv se je povečala tako v primerjavi s planom kot v primerjavi s šestimi meseci 2006. Na ugoden rezultat je vplivala večja prodaja dieselskega goriva, ki je bila posledica večjega tranzita čez Slovenijo, obsežnejše gradnje avtoceste, kakor tudi splošne gradnje, ki v zimskih mesecih zaradi mraza običajno zastane. Tudi letos se je spreminjalo razmerje med motornimi bencini in dieselskim gorivom, saj se ljudje še vedno pogosteje odločajo za avtomobile na dieselski pogon. Zato je prodaja dieselskega goriva rasla in prodaja bencina padala. V Sloveniji je delež celotne prodaje v skupini Petrol dosegel 81 odstotkov, na PRODAJA STORITEV Večino prihodkov od storitev je v skupini Petrol ustvaril Petrol d.d.. Zaradi uvedbe evra v Sloveniji smo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta izgubili večino provizij od plačil v tuji gotovini. Zato so se prihodki od prodaje zmanjšali za 2 odstotka v primerjavi s planom in za odstotek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Prihodki od storitev so v primerjavi s planom nižji predvsem na račun nižjih prihodkov od prevoza kurilnega olja EL. Naftna dejavnost trg JV Evrope 61% Plinska dejavnost 8% Energetska in ekološka dejavnost 10% Ostalo 41.9% Slovenska odškodninska družba d.d. 19.7% Sklad lastnih delnic 1.2% Drugi finančni invest 18.5% Skupina Kapitalska družba 8.9% Banke 7.2% Zavarovalni 2.6% Število zaposlenih v Skupini Petrol (na /nrtnii dan nnamvaneua nhdobial 2.893 2.848 2.768 2.751 2.740 2.778 2.569 2.693 2.652 539 539 551 )0' 10' 993 904 897 459 433 274 X)' ,024 1,096 ,048 985 937 850 X) 595 296 229 251 197 197 120 f o NAJEMNI bencinski servisi v TUJINI NAJEMNI bencinski servisi v SLOVENIJI ODVISNE DRUŽBE - skupaj | PETROL d.d. ENERGETSKA IN EKOLOŠKA DEJAVNOST Prodaja in distribucija plina Skupina Petrol upravlja 22 koncesij za oskrbo s plinom -17 za oskrbo z zemeljskim plinom, 5 za oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom. Petrol Plin upravlja 18, Petrol Energetika 4 koncesije. Kupce smo oskrbovali tudi prek 1.661 plinohramov za prodajo utekočinjenega naftnega plina, kar je 252 plinohramov več kot konec junija 2006. Načrtovano prodajo utekočinjenega naftnega plina smo uresničili 75-odstotno, v primerjavi z lanskim prvim polletjem 81-odstotno. Načrtovano prodajo zemeljskega plina smo uresničili 82-odstotno, od lanskih polletnih količin smo prodali 85 odstotkov. Glavni razlog za nižjo prodajo v primerjavi s planom kakor tudi v primerjavi z lanskim prvim polletjem je v nadpovprečno visokih temperaturah v zimskem času. Tržni delež smo ohranili pri obeh vrstah plina. Prodaja, proizvodnja in distribucija električne in toplotne energije Prodaja električne energije v letošnjem prvem polletju je taka kot v lanskih prvih šestih mesecih, medtem ko je prodaja toplotne energije dosegla 84 odstotkov lanske. Za nižjo prodajo so tudi tukaj glavni razlog visoke temperature v zimskih mesecih. Ekologija V letošnjem prvem polletju smo imeli dve koncesiji za upravljanje naprav za čiščenje komunalne odpadne vode in sicer v občini Murska Sobota (42 tisoč populacijskih ekvivalentov) in v občini Mežica (4 tisoč populacijskih ekvivalentov). Obe čistilni napravi sta v celotnem času uspešno poslovali. V Murski Soboti smo nadgradili sistem za sušenje blata, tako da dosegamo predpisano sušino blata, zagotovljena pa je tudi njegova dezinfekcija. Kot družabnik v podjetju Aquasystems sodelujemo tudi pri čiščenju komunalne odpadne vode v mestni občini Maribor s kapaciteto 190 tisoč populacijskih ekvivalentov. Letos smo se vključili v konzorcij za čisto vodo v Mežiški dolini, v katerem so zastopane tri koroške občine, njihov namen pa je celovita rešitev pri čiščenju odpadne vode v porečju reke Meže. Projekti URE/TPF Obstoječi projekti - Unior, Hutterjev blok, Martex, Splošna bolnišnica Brežice - so v prvem polletju leta obratovali v skladu s planom. V skladu s pogodbo med Petrolom in Tehnološkim parkom Ljubljana je stekla prva faza projekta za celovito oskrbo z energijo in izvedbo energetskega kompleksa Tehnološki park Ljubljana Brdo. Projekt naj bi bil zaključen konec avgusta letos. Na področju industrije so potekali razgovori z dvema večjima potencialnima naročnikoma. Tako v industriji kot v javnem sektorju se je spet pojavilo zanimanje za soproizvodnjo toplotne in električne energije in trigeneracijske naprave. Za področje soproizvodnje je napovedana namreč nova regulativa, ki naj bi začela veljati leta 2008 in bo omogočala doseganje primerne ekonomičnosti te vrste projektov v Sloveniji. V komunalnem sektorju so predstavljali ponudbe upraviteljem oziroma stanovalcem na petih lokacijah večjih skupinskih kotlarn v stanovanjskih blokih. Petrol je bil izbran za izvajalca rekonstrukcije kotlarne v stanovanjskem bloku v Murski Soboti. NALOŽBE V STALNA SREDSTVA Od vlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva smo 19 odstotkov namenili naftni dejavnosti v Sloveniji in 61 odstotkov na trgih Enotni tečaj in promet s Petrolovo delnico 770 730 3500 690 3000 650 2500 2000 610 1500 570 1000 530 500 490 fs. 0 r*. o fs. O 1" O o o o o. o N- S p*. o o O rs. O o r- o o o o j Enotni tečaj EUR —B Promet v del. | Spremembe v lastniški strukturi delničarjev Petrola d.d. 30/06/2007 Slovenska odškodninska družba d.d. 412,009 Skupina Kapitalska družba 185,240 3anke 149,316 Zavarovalnice 54,688 Drugi finančni investitorji 385,324 Dstalo 874,697 Sklad lastnih delnic 25,027 SkuPai 2,086,301 jugovzhodne Evrope, 10 odstotkov energetski in ekološki dejavnosti, 8 odstotkov plinski dejavnosti in 2 odstotka posodobitvi informacijske in ostale infrastrukture. V Sloveniji smo zaključili gradnjo dveh bencinskih servisov v Celju in Mariboru ter začeli graditi nov bencinski servis. Na Hrvaškem smo kupili šest bencinskih servisov ter zgradili in rekonstruirali tri bencinske servise. V Bosni in Hercegovini smo zgradili dva bencinska servisa, enega rekonstruirali. V Srbiji smo kupili en bencinski servis. ZAPOSLENI 30. junija letos je bilo v skupini Petrol zaposlenih 2.893 ljudi, kar je za 125 sodelavcev več kot konec leta 2006. K temu je pripomoglo novo zaposlovanje na bencinskih servisih v Sloveniji in v tujini, predvsem na Hrvaškem. Letos smo zaposlili 258 novih sodelavcev, 133 zaposlenih je prekinilo delovno razmerje, 87 zaposlenih je bilo prerazporejenih med podjetji znotraj skupine Petrol. Struktura zaposlenih in usposabljanje Izobrazbena struktura se izboljšuje, kar je rezultat izobraževanja zaposlenih, kakor tudi kadrovske politike, saj novi sodelavci zvišujejo izobrazbeno strukturo. Povprečna stopnja izobrazbe, merjena na lestvici 1 do 8, je konec prvega polletja dosegala 4,6, kar pomeni, da imajo zaposleni v povprečju srednješolsko izobrazbo. Raznih oblik izobraževanja se je udeležilo 3.281 sodelavcev, opravljenih je bilo 37.728 pedagoških ur, kar predstavlja povprečno 13 pedagoških ur na zaposlenega. Nadaljevali smo s programi veščin pri vodenju in teamskem delu ter s programi vodenja in prodaje na bencinskih servisih. Največ izobraževanja je bilo opravljenega s področja varnosti in zdravja pri delu ter dela z živili - HACCP. INFORMACIJSKA FUNKCIJA V prvem polletju so bili zaključeni nekateri projekti, ki smo jih začeli uresničevati lani, drugi so stekli v letošnjem letu. Do konca februarja je bil zaključen projekt EURO. Na maloprodajnem področju je bil zaključen sistem za nakup vstopnic za športne in kulturne prireditve. Do začetka aprila je bil v Petrolu Trgovini Zagreb uveden integrirani sistem kartičnega plačevanja. Nadaljevali smo z izgradnjo informacijskega sistema za odvisno družbo v Srbiji. Steklo je delo na projektu Petromat2 za avtomatizirano plačevanje goriva. Na področju preskrbovalne verige za goriva pripravljamo projekt za avtomatizacijo in optimizacijo sekundarnih razvozov. Sistem bo optimiral dostavo kurilnega olja EL, najprej ga bodo uvedli v Ljubljani v Zalogu. Nadaljevalo se je delo na novem sistemu za prevzem goriv. Projekt je bil razširjen na sistem “elektronskih plomb”, spremljanje lokacije vozil, izbiro novega dobavitelja za tehnološko opremo vozil, preprečitev mešanja različnih goriv. Na področju prodaje kurilnega olja EL in UNP smo nadaljevali s pripravo projekta nove generacije sistemov za naročanje in prodajo, ki je bil zaključen do konca junija. Začeli smo s projektom nove generacije sistemov prispelih računov. Z njim bo možno elektronsko arhiviranje v skladu s predpisi ter elektronski tok dokumentov vključno z elektronskim podpisovanjem. Nadaljevali smo s pripravo sistema za spremljanje poslovanja po poslovnih procesih in aktivnostih, proizvodih in dejavnosti ter prodajnih mestih. Steklo pa je delo na novi tehnološki platformi za podporo poslovnega obveščanja. Na energetskem področju je bila zaključena prva faza projekta za podporo zahtevam novega energetskega zakona. Nadaljujemo z drugo fazo projekta. Prav tako tudi s projekti integrirane GIS podpore za plinovodna omrežja in projekt elektronskega zajemanja podatkov o ravni plina v plinohramih. Za servisno dejavnost nadaljujemo z izgradnjo sodobnega informacijskega sistema, ki ga želimo razširiti na podizvajalce, dokončati uvajanje novega sistema v Petrolu Energetiki ter pripraviti prehod na novo, zmogljivejšo verzijo programske podpore. V okviru informacijske infrastrukture so bile povečane zmogljivosti diskovnega podsistema. Začelo se je delo za prenovo in prehod telefonije na novo tehnologijo. Posamezne komponente novega sistema ponekod že uporabljajo. Z novo, zmogljivejšo verzijo smo nadgradili sistem elektronske pošte, ter uvedli nove sisteme za izboljšanje tehničnega varovanja Petrolovega računalniškega omrežja. DELNICA Tečaj Petrolove delnice se je gibal med 500,60 in 750,29 evra, povprečni tečaj je znašal 586,51 evra. Čisti poslovni izid na delnico je dosegel 10 evrov, knjigovodska vrednost 172 evrov. Družba Sistem vodenja kakovosti Sistem ravnanja z okoljem Akreditacije Petrol d.d., Ljubljana ISO 9001:2000 ISO 14001: 2004 SIST EN ISO/IEC 17025 : 200 Petrol Skladiščenje d.0.0. ISO 9001:2000 ISO 14001: 2004 / Petrol Tehnologija d.0.0. ISO 9001:2000 ISO 14001: 2004 SIST EN ISO/IEC 17020: 200 Petrol Energetika d.0.0. ISO 9001:2000 ISO 14001: 2004 / Petrol Plin d.0.0. ISO 9001:2000 ISO 14001: 2004 / Petrol Trgovina d.0.0., Zagreb ISO 9001:2000 / / OBVLADOVANJE POSLOVNIH TVEGANJ Skupina Petrol ima celovit sistem za učinkovito upravljanje poslovnih tveganj, v okviru katerega smo lani uspešno zaključili drugi projekt za ocenjevanje poslovnih tveganj. Petrolov model poslovnih tveganj zajema 67 poslovnih tveganj, razdeljenih na tri velike skupine: - tveganje okolja, - tveganje procesov, - tveganje informacij za odločanje. Jelka Kušar Podjetje mora živeti kot družina Rekli so mi, da Jožefa ROŠTOHORJA, najemnika bencinskega servisa Brestanica, ni potrebno spodbujati k razgovoru o Petrolu in ko sem ga obiskala, je tudi sam mimogrede priznal, da bi “o Petrolu lahko govoril dneve in noči”. In res je tako. Najbolj ga zanima odnos do strank in odnos do družbe, ob tem pa ga bolijo spremembe, ki jih prinaša novi čas. Starejšim sodelavcem pomeni Petrol dom, mladim pomeni službo. Kupce je treba na različne načine opozarjati na blago Starejši imajo občutek, da delajo na svojem, mlajši gledajo na denar. Nekoč so bili pomembni odnosi, danes kapital. Toda kdor ni predan Po oceni iz leta 2006 so med najpomembnejšimi in najverjetnejšimi poslovnimi tveganji vsa finančna tveganja - cenovna, likvidnostna in kreditna, ki jim posvečamo največjo pozornost. SISTEM KAKOVOSTI Celotno poslovanje skupine Petrol temelji na uveljavljanju visokih standardov kakovosti. V prvem polletju 2007 smo izvajali operativne naloge, povezane z vzdrževanjem certifikatov. V Laboratoriju Petrol so ponovno ocenili skladnost sistema kakovosti z zahtevami standarda ISO/IEC EN 17025:2005. Ob ocenjevanju so tudi razširili obseg akreditacije za dve preskusni metodi. Laboratorij Petrol ima tako 70 preskusnih metod, akreditiranih po standardu ISO EN 17025:2002. Podatki iz poslovnega poročila za obdobje januar - junij 2007 podjetju, v katerem je zaposlen, ne bo nikdar dosegel tistega, kar od njega pričakujejo in nikdar ne bo čutil pravega zadovoljstva in pripadnosti. Ta pa je najbolj pomembna. Ljudem je treba vcepiti občutek pripadnosti, to pa lahko uspešno stori le tisti, ki jo sam občuti in nosi v sebi. Podjetje mora živeti kot družina, med ljudmi morata vladati zaupanje in toplina. Jožef Roštohar pravi, da ga včasih zaskrbi, kaj bo s Petrolom, saj nismo več to, kar smo nekoč bili. Seveda moramo vsi s časom naprej, vendar je ob tem treba ohraniti vse dobro, kar je obstajalo v preteklosti, ter v novem iskati pozitivno in koristno. Če pa nekoga poklic, ki ga opravlja, ne veseli, je bolje, da ga pusti. Da imajo ljudje svoj poklic radi, pa ni odvisno samo od njih, temveč tudi od nadrejenih, ki morajo sodelavce znati stimulirati - ne samo s plačo, a tudi z njo. Nekoč je bilo prvo vprašanje, ali prodajalci brišejo vetrobranska stekla, danes delajo to starejši, mladim je neprijetno. Tudi za metlo ne primejo radi. Enako je s študenti, vsaj na tem koncu Slovenije, saj najemnik ni mogel najti nikogar, ki bi hotel delati med počitnicami. Petrol mora biti odprt tudi do strank, skrbeti, da mu ljudje zaupajo, da najdejo vse, kar potrebujejo in želijo v materialnem pogledu, pa dober odnos, prijaznost, pripravljenost pomagati. Človek, ki dela na bencinskem servisu na deželi, ne more biti le prodajalec, ki pozna “Dober dan!” in “Kaj želite?” Znati mora prisluhniti, biti mora prijatelj, svetovalec, spodbujevalec in še kaj. Lepa beseda in dobra volja sta pot do uspeha. Če bo tako, ljudje ne bodo odhajali h konkurenci. Kajti takoj, ko bodo odšli in tam našli želeno, se ne bodo več vrnili. Zlasti na deželi je treba biti povezan z ljudmi, z njimi živeti, se jim prilagoditi. To pa se začne že pri pozdravu. Tukaj, v Brestanici, niti z najbolj prijaznim “dober dan” ne bodo dosegli odnosa, ki ga prinese domač izraz, kajti tako pozdravljajo “naši” in če domačini človeka ne sprejmejo za svojega, je izgubljen. Skrb za kupca pomeni tudi ponudbo, ki jo stranke pričakujejo. Gotovo je zelo pomembno, da imajo vsi bencinski servisi enako ponudbo, da ljudje vedo, kaj lahko najdejo v trgovini. Za to imamo v Petrolu strokovno službo, ki odloča, kaj je potrebno ponujati, in skrbi, da je vse na voljo. Toda okusi in potrebe so v posameznih predelih države različni, kar potrebujejo na severu, na jugu morda sploh ni zanimivo. Jožef Roštohar si predstavlja, da bi pri njih pred trgatvijo dobro prodajali na primer škornje, vedra, košare, lesene zabojčke, medtem ko na Barju tega nihče niti pogledal ne bi. Tudi akcije so zelo dobra zadeva. Vendar bi bilo koristno, da bi tudi pri njih preudarili, kaj je na posameznih območjih bolj privlačno in to priključili blagu, ki ga ponujamo na vseh bencinskih servisih. Seveda pa še nečesa ne smemo pozabiti - da je stranke treba opozarjati na ponudbo. V naglici, ki nas vse vedno bolj preganja, se zgodi, da nekdo potrebuje določeno blago, pa po njem pozabi vprašati. Zato imajo v Brestanici marsikaj razstavljenega pred bencinskim servisom. Tudi poletne pnevmatike, ki jih vsako jutro pripeljejo v bližino uličnih črpalk in jih zvečer spet spravijo. Na deželi pa poznajo še nekaj, na kar v mestu pozabljamo. Veselice. Toda dobre veselice brez srečelova ni. Nobeno društvo pa nima sredstev za dobitke. Torej jih mora nekje dobiti. Na bencinskem servisu je pa toliko zanimivega, česar bi se ljudje razveselili. Zato se pri Jožefu Roštoharju prošnje kar vrstijo in čeprav sam prispeva vse dobitke, skrbno pazi, da vsak nosi Petrolovo ime. Jože Smolič Gorivo ali ostalo blago Nakupovanje izdelkov v priročnih trgovinah bencinskih servisov Petrola iz leta v leto narašča, kar kaže, da so kupci zadovoljni z izborom blaga, novimi inovativnimi storitvami in postrežbo prodajalcev. Dobršen del dobička Petrola se ustvari skozi naše trgovine, kar kaže, da je bila usmeritev v širitev tega dela posla upravičena. V obdobju, ko prosti čas postaja vse bolj iskan, se kupci zavedajo, da za nakup blaga na bencinskem servisu ni potrebno iskati parkirnega mesta, da ne potrebujejo pol ure za najmanjši nakup in da ni potrebno stati v dolgih vrstah. Ali pa? Kljub velikim vlaganjem, sodobnim zasnovam naših trgovin in dobro izurjenemu osebju lahko tudi v trgovinah na bencinskih servisih vidimo kupce, ki "potrpežljivo” čakajo v vrstah na plačilo za opravljeni nakup. Delež kupcev, ki nas obiščejo zato, ker želijo nekaj kupiti v trgovini, je v primerjavi z deležem kupcev, ki nas obiščejo zaradi osnovne potrebe - žeje svojega "konjička” - bistveno manjši. Prav tako pa se polna košarica blaga le težko primerja z zaslužkom polnega rezervoarja tovornega vozila. Pri tem ne smemo pozabiti, da s hitrejšim pretokom lahko prodamo tudi več goriva, saj se v mestih velikokrat zgodi, da kupec na servis ne zavije zaradi dolgih vrst avtomobilov, ki čakajo na točenje. Lahko porečemo, da smo ljudje navajeni čakati v vrstah in da seveda te vrste pred našimi blagajnami kažejo na to, da delamo dobro, itd.. Kar je res! Toda vsekakor se moramo zavedati, da je ena od naših konkurenčnih prednosti hitrost nakupa in seveda osnovnega dela posla, da še vedno večina ljudi zavije k nam, da napolni rezervoar svojega avtomobila. Ti kupci v naših trgovinah velikokrat opravijo tudi nakup, načrtovan ali nenačrtovan, marsikdaj pa si želijo zgolj plačati gorivo in čim hitreje zapustiti servis. Z večanjem konkurence bo zagotovitev hitrega in prijaznega nakupa goriva zagotovo dodatna prednost, ki jo je potrebno izkoristiti. Uvedba hitrih blagajn, petromatov in ostale aktivnosti, ki jih Petrol pripravlja za zagotovitev hitrega pretoka kupcev, bodo konkurenčno prednost na tem področju ponovno obrnile v Petrolovo korist. Valerija Rojc Avgust je prinesel boljše rezultate Čeprav je bil mesec avgust nekoliko slabši od julija, kar zadeva vreme, pa nam današnji rezultati prodaje za avgust izkazujejo, da bo tudi v tem mesecu prodaja lepa, s takim tempom rasti še boljša kot v juliju. Morda se je odločilo več ljudi za pot v avgustu, nekaj je pripomogel tudi praznik, 15. avgust. Pri prodaji dodatnega asortimana je rezultat prav tako zelo lep, še posebej če ga primerjamo z rezultatom, ki smo ga dosegli pri prodaji prehrane pred kakšnima dvema letoma, ko tudi v poletju ni bila posebno dobra. Izpade zaposlenih skušamo tudi poleti nadomestiti s stalnimi sodelavci, delno pa tudi s počitniškimi študenti, ki so jih kupci, še zlasti tujci, zelo veseli, saj so takrat še toliko bolje postreženi. Tudi pri nas bi morali začeti razmišljati o bolj minimalnem plačilu in večjem odobrenem številu študentov, saj na dobrih lokacijah zaslužijo presenetljivo veliko. To je odvisno seveda od lokacije, vremena in sreče glede strank, vendar menim, da bi študentov, ki bi delali tudi za napitnino, dobili kar precej in taki se bodo potem še toliko bolj potrudili, saj bo tudi kupec zadovoljen, napitnina študentov pa višja. Jelka Kušar Kakršen si z ljudmi, taki so oni do tebe Običajno prevzamejo najemniki en sam bencinski servis, Ivo ZAJC ima dva - Črni Vrh in Godovič, vendar v tem ne vidi težave in je prepričan, da bo lahko oba dobro vodil. Začel je kot prodajalec pri očetu, nato je imel kar sedem let lastno podjetje, mesarijo in bar. Toda to mu je bilo premalo in je iskal še kaj drugega - najraje dodaten bar, ki pa ga ni mogel dobiti. Potem je videl razpis za najemnika bencinskega servisa Črni Vrh, se prijavil in bil sprejet. Seveda se je ob tem odpovedal mesarskemu poklicu. Ker na samem trgovskem področju ni bil začetnik, je moral dodati le znanje iz stroke, in kje bi ga bolje osvojil kot pri prejšnjem najemniku, ki se je odpravljal v pokoj in si je želel dobrega naslednika, ki se bo spoznal na posel. Pri njem je delal 14 dni, nato se je samostojno lotil nalog na Črnem Vrhu. Nekaj pozneje je prevzel še bencinski servis Godovič, kjer pa se zadržuje le uro ali dve na dan, kajti prodajalec, ki tam dela, obvladuje posel, saj je že dalj časa zaposlen v Petrolu. Študentka, ki dela ob popoldnevih, se je uvajala na Črnem Vrhu in tudi uspešno opravlja naloge. Ko je Ivo Zajc prevzel Črni Vrh, je najprej nekoliko spremenil razpored blaga v trgovini, kar je storil v dogovoru z inštruktorjem, ki mu je tudi priskrbel nekaj novih polic. Ker je že ugotovil, po katerem blagu stranke bolj sprašujejo, po katerem sploh ne, je del galanterije povsem umaknil, nekaj drugega blaga bo na novo preskusil. Kot nekdanji zasebni trgovec ve, da mora ponujati predvsem tisto, za kar se stranke zanimajo. Za nekatere druge vrste blaga jih morda lahko prepriča, a na tem ne more sloneti uspeh. V veliki meri pa sloni na odnosih med trgovcem in kupcem in Ivo Zajc pravi, Novi najemnik Ivo Zajc pravi, da se je hitro navadil na novo delo nrmRSH da se tega zaveda. Ko je prišel, ni nikogar poznal oziroma le tiste, ki jim je dovažal meso v trgovino. Ostale je spoznal šele kot stranke na bencinskem servisu. Za dobre odnose pa ni dovolj, da je do vseh čim bolj prijazen, ampak mora govoriti tudi njihov jezik. To med drugim pomeni, da mora uporabljati izraze, ki so tu v navadi. Nobena domača stranka ne vpraša na primer po Tratolu, ampak reče, da potrebuje olje za vrtno kosilnico, in ko želi olje za verigo motorne žage, je najemnik ne sme vprašati, o katerem proizvodu govori, temveč ji mora prinesti Verigol. In da se slučajno ne bi zmotil, si je vse take zadeve napisal - z dovolj velikimi črkami, da lahko od daleč prebere. Stranke si pa mislijo, da je pravi, saj se na vse spozna. Sicer pa, “kakršen si z ljudmi, taki so oni do tebe”. To se je Ivu Zajcu pred nedavnim potrdilo, ko se je trudil s kosilnico, ki ni in ni hotela vžgati in je že mislil, da jo bo moral odnesti v popravilo. Pa je prišel mimo domačin, ki vedno rad malo poklepeta, in ko je videl, da kosilnica noče delati, jo je vzel v roke in čez nekaj trenutkov je strojček ropotal. Seveda pa vedno ni možno samo gladiti in biti ustrežljiv. Najemnik je takoj opozoril, da so v določenih zadevah meje natančno postavljene. Nekatere stranke so bile vedno kaj dolžne, morda samo za cigarete, lahko pa tudi za gorivo in med njimi so bite take, ki po celega pol leta niso plačale. Ivo Zajc jim je takoj povedal, da tega v prihodnje ne bo več, vendar ni nobena zamerila in vse še vedno prihajajo kupovat. In promet z gorivi se je v zadnjem času celo povečal. Delno tudi zato, ker je bencinski servis po novem odprt do večera. Nekaj pa prispevajo tovornjaki, ki jih je zdaj več, saj v bližini poteka asfaltiranje. Patrik Piciga Kdo prodaja zimske avtoplašče sredi poletja? Tudi Petrol Ko sem pred leti, na začetku svoje poti kot prodajni predstavnik DAS, poleti poskušal pridobiti kakšno prednaročilo za zimske avtoplašče, me je večina mojih kupcev debelo gledala. Kot ostalih reči pa se človek počasi vsega navadi, le vztrajen moraš biti. Zakaj kupiti zimske avtoplašče v obdobju, ko končni porabniki niti ne razmišljajo o zimi? Prodajna sezona zimskih avtoplaščev se prične nekako v začetku meseca oktobra in doživi svoj vrhunec med 10. in 20. novembrom. S 15. novembrom namreč prične veljati zakon o zimski opremi. V tako kratkem času pa vulkanizerji niti slučajno ne morajo zadovoljiti vseh kupcev in zamenjati avtoplaščev. V tej konici tudi dobavitelji ne zmoremo pravočasno dostaviti vsega naročenega blaga in posamezne dimenzije za kakšen dan zmanjka. Ker pa je vsem v interesu, da končni kupci ne bi zaradi gneče odšli k drugemu vulkanizerju, poskušamo vsaj bolj skrbne, stalne kupce, prijatelje in tiste, ki zaupajo le svojemu izbranemu vulkanizerju, prepričati, da zamenjavo opravijo prej, ko še ni take gneče. Večina ljudi nas je pač takšnih, da se problema lotimo šele takrat, ko nastane in o njem ne razmišljamo v naprej. V času prednaročil je na voljo večina dimenzij, ki jih potrebujemo in dobaviteljem omogočimo, da se za sezono primerno pripravijo. Velik pomen pri kupcih, ki se odločijo za oddajo prednaročila, pomeni dejstvo, da sedaj naročene avtoplašče plačajo šele v začetku meseca decembra. Pri prednaročilih naj bi bili tudi prodajni pogoji ugodnejši kot v sezoni. To so v glavnem razlogi, ki vulkanizerje prepričajo, da se odločijo za oddajo prednaročila. Tako smo se prodajni predstavniki v sektorju DAS, ki smo zadolženi za prodajo avtoplaščev, podali na trg prodajati zimske avtoplašče v začetku meseca julija, ko so temperature v senci kazale 36°C. Potencialnim kupcem smo razdelili nove cenike, jih obvestili o letošnjih prodajnih pogojih in jih poskušali prepričati, zakaj je skoraj nujno, da vsaj del svojih potreb za zimo kupijo že tedaj. Odziv pri kupcih je bil zelo različen. Nekateri imajo pogodbo z drugimi dobavitelji, drugi, predvsem manjši vulkanizerji, prednaročil sploh ne oddajo, tretji, tisti najbolj skrbni, pa se tega opravila lotijo zelo natančno. V enoti Primorska smo bili pri zbiranju prednaročil tudi letos kar uspešni. Vsaj jaz menim tako - Rafku je pa tako vedno premalo. Količinsko smo jih pridobili približno 20 odstotkov več kot v lanski sezoni in to pri tretjini naših stalnih kupcev. V večini so to bili večji kupci. Količina zbranih prednaročil je tudi prvi 9 Tudi sredi poletja lahko prodate zimske pnevmatike pokazatelj, kakšna naj bi bila zimska sezona. Ta pa je za nas, prodajalce avtoplaščev, še kako pomembna, saj v samo dobrih dveh mesecih prodamo približno 60 odstotkov letne količine. Jelka Kušar Najmočnejši Petrolov bencinski servis na Hrvaškem Ko se je Petrol potegoval za gradnjo bencinskega servisa v Desincu, ni šlo le za to, da bi dobili ugledno lokacijo ob hrvaški avtocesti, ampak je bilo že v naprej jasno, da bo tudi promet dober. Vrata so za kupce vedno odprta Predvidevanja so se uresničila, število kupcev se stalno povečuje in bencinski servis Desinecje najmočnejši Petrolov bencinski servis na Hrvaškem. Promet je velik tako pred uličnimi agregati kot v trgovini, stranke pa so hrvaški in tuji potniki, končno stoji objekt ob avtocesti proti Dalmaciji. Ponudba v trgovini je sicer predvsem prilagojena domačim kupcem, vendar je tudi za ostale dovolj široka in privlačna. Obseg nakupov pa je odvisen predvsem od debeline denarnice posameznika. Pomočnica poslovodje mi je pripovedovala, da tujci v naprej določijo vsoto, ki jo bodo porabili na dopustu in se na tej osnovi trgovina odločajo, kaj in koliko bodo kupili. Zdomci preračunajo vsako ceno v evre, in potem ugotovijo, da je blago drago ter ne kupijo veliko. Domače stranke ostajajo zveste svojim nakupovalnim navadam. Nekateri kupci - ne glede na to, od kod prihajajo - si pomagajo na drugačen način. Posamezniki napolnijo rezervoar avtomobila in se odpeljejo, ne da bi plačali. Vendar jih k sreči ni veliko. Več je takih, ki potešijo lakoto kar v trgovini. Izberejo, kar jim je najbolj všeč, vse to pojedo in popijejo v zavetju polic ter praznih rok - in polnih trebuščkov - odidejo mimo blagajne. Toda čeprav je njihovo število dovolj veliko, je odstotek neplačanega blaga v primerjavi s celotno prodajo majhen. Promet v trgovini pa prevelik, da bi zaposleni opazili zmikavte. Daniela Kovač Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI-UPB2) V uradnem listu je bil 6. julija 2007 objavljen zakon o spremembah in dopolnilih zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Zakon je začel veljati 5. avgusta 2007. Novi zakon prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Za trgovce pa je zelo pomembna tudi sprememba 14. člena zakona, ki določa, da je prepovedana prodaja tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, hkrati pa tobačnih izdelkov ne smejo prodajati osebe, mlajše od 18 let. Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov Poleti je zunaj še bolj prijetno objavljena na vidnem mestu. Za pravne osebe, ki kršijo določbe zakona, je predvidena kazen od 2.000 do 33.000 evrov. Samostojni obrtniki pa morajo plačati od 800 do 4.000 evrov. Novela novega zakona v prvih 14 dneh ne kaže posebnega vpliva na prodajo tobačnih izdelkov na bencinskih servisih. Lepo vreme pa je zaenkrat v prid tudi gostinskim lokalom, ki kadilcem nudijo mize na prostem, kjer si lahko privoščijo priljubljeno kavico in cigareto. Gordana Novak Izmerimo zadovoljstvo! Pred nami je že sedma raziskava organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v okviru projekta SiOK. V letu 2006 smo v skupini Petrol zabeležili rekordno, 79,3-odstotno udeležbo pri anketiranju. Glede na rezultate smo bili petrolovci v letu 2006 že tradicionalno zadovoljni s podjetjem kot celoto (organizacijska klima), medtem ko smo bili pri individualnem dojemanju delovnega okolja (zadovoljstvo pri delu) nekoliko bolj kritični. Letos poteka anonimno anketiranje v tednu od 17. do 21. septembra 2007, k raziskavi pa smo vabljeni vsi zaposleni v skupini Petrol v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter prvič tudi v Srbiji. Zaposleni so do 17. septembra dobili na delovno mesto anonimni anketni vprašalnik, ki tudi letos obsega 80 vprašanj, za njegovo izpolnjevanje pa je potrebnih okrog 15 minut. Izpolnjene vprašalnike lahko v priloženi, že frankirani ovojnici oddamo v poštni nabiralnik ali pa osebi, ki bo vodila anketiranje. Za zbiranje vprašalnikov in obdelavo podatkov bo tudi letos poskrbelo svetovalno podjetje Biro Praxis d.o.o., ki jamči za anonimnost anketiranja. Od zadnjega anketiranja se je v skupini Petrol zgodilo veliko sprememb, zato je pravi čas, da zopet izmerimo zadovoljstvo in organizacijsko klimo ter brez zadržkov izrazimo svoje mnenje. Marjan Osterman Novosti na aeroservisu Letališča Jožeta Pučnika, Ljubljana Proces globalizacije in cenovna dostopnost letalskih prevozov sta Z njo je oskrba veliko bolj zanesljiva povzročila znatno povečanje letalskega prometa po vsem svetu. Dogodki 11. septembra 2001 so pri potnikih pozabljeni, ker tudi varnostni ukrepi na letališčih razvitega sveta zagotavljajo večjo varnost v letalskem prometu. Posledica vseh teh dogajanj so tudi spremembe, ki potekajo v letalski dejavnosti. Projektirajo se nova letala, letališča se širijo, razvija se oprema, ki omogoča nadzor in kontrolo blaga ter potnikov. Stopnje rasti letalskega prometa so po vsem svetu po vseh kazalcih precej nad stopnjami gospodarske rasti v posameznih državah. Ta porast povzroča tudi stalno povečano porabo letalskih goriv. Dogajanja so dosegla tudi Slovenijo, čeprav leži le na obrobju glavnih letalskih tokov. Zaradi vstopa Slovenije v območje EU leta 2004 se krepijo poslovne, turistične in tovorne letalske povezave naše države z ostalimi evropskimi državami. Oživlja se mariborsko letališče, na ljubljanskem je v skladu s schengenskimi zahtevami zaključena prva faza širitve letališča. Vsem tem prizadevanjem po zagotavljanju čim večje pretočnosti letališča se pridružuje tudi Petrol kot dobavitelj in oskrbovalec letalskega goriva. Pred dnevi smo prevzeli novo 40.000-litrsko avtocisterno za oskrbo letal z gorivom, saj smo zadnje obdobje že močno pogrešali dodatne kapacitete. Zanesljiva in pravočasna oskrba letal z gorivom je namreč naša glavna skrb. Ker želimo, da postane ljubljansko letališče glavno regionalno letališče, imamo dnevno veliko sicer kratkih letalskih povezav, ki pa morajo biti ravno zaradi kasnejših nadaljnjih poletov točne. Nova avtocisterna nam ne predstavlja zgolj povečanja kapacitet, ampak tudi prispevek k večji zanesljivosti oskrbe, saj je dosedanja oprema kljub vzdrževanju v določenih elementih že izrabljena. V pomembno pomoč nam bo nova avtocisterna tudi pri sicer redkih medcelinskih poletih, ko je bil zaradi omejenih kapacitet čas oskrbe letal z gorivom lahko precej dolg. S še nekaterimi spremembami v letošnji jeseni bomo pripravljeni dočakali predsedovanje Slovenije EU. Čeprav bo to za nas zopet velika preizkušnja, ki bo trajala kar pol leta, sem prepričan, da bomo tudi tokrat opravičili zaupanje. Aleš Arnšek Program LBZ mora odgovarjati zahtevam proizvajalcev vozil in potrebam voznikov Spremembe v programu Petrolove LBZ Petrol že vrsto let skrbi, da je program LBZ vedno aktualen, da vsa maziva vedno izpolnjujejo najnovejše specifikacije in zahteve proizvajalcev vozil in da sledimo najnovejšim trendom avtomobilske in “mazivaške” industrije. S takim pristopom lahko strankam vedno ponudimo primeren izdelek. V letošnjem letu smo tako uvedli novo olje Petrol 4-T Scooter, poleg tega pa posodobili še 2-T Scooter in 2-1 Sint. To pa še ni vse. Za letošnjo jesen je pripravljena še ena novost, vendar o njej prihodnjič. Petrol 2-T Scooter Z letošnjo sezono smo posodobili svoje specialno olje za dvotaktne motorje skuterjev. Zaradi vse ostrejših zahtev, katerim je olje izpostavljeno v sodobnih dvotaktnih motorjih skuterjev, smo prešli na kombinacijo popolnoma sintetičnega baznega olja in visoko kakovostnih brezpepelnih aditivov. Ta kombinacija zagotavlja odlično mazanje, preprečuje mostičenje na elektrodah vžigalnih svečk, odlično ščiti pred rjavenjem, korozijo, obrabo, zatikanjem batnih obročkov, lakastimi oblogami ter učinkovito preprečuje nastajanje usedlin v zgorevalnem prostoru motorja ter v izpušni cevi. Poseben sistem aditiviranja je prilagojen nekoliko nižjim delovnim temperaturam motorjev skuterjev, ki so večinoma tekočinsko hlajeni. Olje se odlikuje po brezdimnem zgorevanju, nemotečem vonju in povečani zaščiti pred obrabo in drugimi poškodbami motorja. Zaradi svoje kakovosti podaljšuje tudi življenjsko dobo izpušnega sistema. Olje ustreza zahtevam vseh proizvajalcev skuterjev. Petrol 2-1 Sint Petrolovo najkakovostnejše olje za dvotaktne motorje 2-T Sint se od letos ponaša tudi z bistveno izboljšano kakovostjo, ki je primerna za profesionalne uporabnike. Olje 2-T Sint je namenjeno mazanju bolj obremenjenih dvotaktnih motorjev, saj zagotavlja odlično mazanje zračno hlajenih dvotaktnih motorjev v sodobnih motornih kolesih, mopedih, snežnih saneh, malih kmetijskih strojih, motornih žagah, vrtnih kosilnicah kakor tudi manjših izvenkrmnih motorjev in podobnih strojev. Nova kakovost omogoča uporabo pri ekstremno nizkih temperaturah (do -42°C) in je zato zelo primerno za snežne sani, saj je njegovo uporabo odobril tudi Rotax (specifikacija Rotax snovvmobile). Sintetična tehnologija olja se izkaže tudi pri ekstremno visokih temperaturah in visokih vrtljajih dvotaktnih motorjev, olje je namenjeno za uporabo v tekmovalnih motorjih in go-kartih, pa v ekstremno obremenjenih motornih žagah za profesionalno rabo. Njegovo uporabo je namreč odobrila tudi Husqvarna (specifikacija Husqvarna 242 chainsavv). Ob koncu turistične sezone so zlasti bencinski servisi ob cestah, ki vodijo proti zahodni in severni Evropi, polni turistov, ki se vračajo domov in večina je pripravljena odgovoriti na vprašanja o zadovoljstvu z nakupi na naših prodajnih mestih. Vsi pa se ne pustijo fotografirati. Večina je zadovoljna Jelka Kušar Ni pomembno, v kateri panogi delajo, prodajalci so neprestano pod budnim nadzorom. Zdaj spremljajo njihovo delo nadrejeni, potem razni revizorji, najbolj odločilno pa je mnenje najštevilnejših ocenjevalcev njihovega dela - kupcev. Če jim kaj ni všeč, to takoj glasno povedo, če so zadovoljni, molčijo, in ponovno pridejo. Prodajalci na naših bencinskih servisih to dobro vedo, in zanje posebej poskrbijo. Najpogosteje gre za domačine ali potnike, ki se pogosto vozijo po isti poti. Toda ustavljajo se tudi tranzitni potniki, med katerimi je zlasti poleti veliko dopustnikov, ki običajno ne iščejo nadomestnih avtomobilskih delov in motornih olj niti moke in kisa, ampak prigrizek, ki ga použijejo med kratkim postankom, morda igračo, da mulec med vožnjo ne bo tečnaril, poleg tega pa gorivo, za katero se jim zdi samoumevno, da je kakovostno in jim ne bo povzročalo težav. Ko sem se proti koncu počitnic ustavila na bencinskem servisu Barje, je bilo tam ogromno prometa. Pred črpalkami je bilo vse polno, v trgovini se je trlo ljudi in parkirišče je bilo povsem zasedeno. Nekateri potniki so sedeli na klopeh, drugi so postavali ob avtomobilih, tretji so se odpravljali na nadaljevanje vožnje. Nekatere med njimi sem povprašala, kako se počutijo, ali so zadovoljni s ponudbo, ali se ustavljajo 121 vedno pri isti družbi, kaj kupujejo. Vsi vprašani so bili pripravljeni odgovoriti, ko pa sem jih hotela fotografirati, so trije temu nasprotovali. Mischa iz avstrijskega Graza je potovala z otroki, ki so že sedeli na zadnjih sedežih in zadovoljno jedli. J Gospa je zadovoljna z nakupom v Sloveniji, ki jo pogosto obišče (ima tudi ABC napravo za plačevanje avtoceste), in čeprav je Avstrijka, ne išče bencinskih servisov OMV, ampak natoči takrat, ko ji zmanjka goriva. Otroci so postali lačni in sin je hotel sendvič s sirom, ki pa ga v trgovini niso imeli. No, izbral je nekaj drugega, kar je prav tako dobro. Postrežba je prijazna na vseh bencinskih servisih po Sloveniji. Recep je doma v Turčiji, takoj ob začetku pogovora pa se je čudil, kakšne navade imamo v Sloveniji. Tukaj je prvič videl, da je natakanje goriva samopostrežno. Vozil se je po Srbiji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji in povsod so mu prodajalci natočili bencin. Tudi vetrobranska stekla so mu obrisali. Pri nas tega, kot je videti, sploh ne poznamo. Zadovoljen pa je bil s ponudbo v trgovinah bencinskih servisov, saj je v njih našel celo svoj žvečilni gumi, ki ga nimajo povsod. Fotografirati ga nisem smela, ker se je vozil z avtom svojega očeta, ki ni vedel, kje vse je sin potoval. VVerner iz Munchna je sedel v avtu, bral zemljevid ter čakal ženo in otroka, ki sta imela še “neki” opravek. Po Sloveniji se večkrat vozi, na bencinskih servisih pa kupuje samo bencin, s katerim je zelo zadovoljen, in ne čuti razlike med tukaj kupljenim in domačim, pa saj se vozi po Evropi, oprostite, po Evropski uniji. V trgovini ničesar ne išče, ker ima majhnega otroka in vse prinesejo s seboj. Postanek na bencinskem servisu pa izkoristi tudi za to, da nekoliko pretegne noge. Trije motoristi iz Nemčije so se naslanjali na svoja vozila in bili tako zatopljeni v svoje sendviče, da me niso opazili niti tedaj, ko sem jih fotografirala. Šele potem, ko sem se tudi sama naslonila na enega od motorjev, so presenečeno dvignili glave. Odgovarjal pa je samo eden od njih. Gorivo kupujejo takrat, ko ga začne zmanjkovati, pri čemer ni potrebna posebna pozornost, saj je ob naših cestah dovolj bencinskih servisov, poleg tega še niso naleteli na slabo kakovost, da bi zato pazili, kje bodo kupovali. Najraje pa se ustavijo pri modro rdečih barvah - za imenom se je moral sogovornik ozreti proti strehi objekta. Hrane ne vozijo s seboj, saj je izbira v trgovinah velika, poleg tega so prodajalci prijazni in radi svetujejo oziroma odgovorijo na vprašanja. Gyula je se pripeljal z Madžarske in je čakal prijatelja, ki naj bi prišel iz Zagreba. Po Sloveniji se bolj redko vozi, čeprav mu je dežela zelo všeč. Po materi je Romun, zato so mu hribi zelo pri srcu. Z nakupovanjem pa nima veliko dela, ker ima vse, kar potrebuje zase, vedno s seboj. Pri gorivu je zelo natančen in izbira samo najvišje oktane. Doslej še ni doživel neprijaznega odgovora zaposlenih in včasih je kar presenečen, ker so prodajalci ob tako velikem prometu zelo prijazni in ne kažejo, da bi bili naveličani odgovarjati na vprašanja. Tom iz Velike Britanije (na angleške registrske tablice se prav nič ne spoznam) v izbranem oblačilu in s sopotnico, ki je bila videti, kot da je pravkar prišla iz dragega butika, je najprej obrisal motno liso z odbijača športnega avtomobila, nato je po angleško prijazno povedal, da med potjo kupuje izključno le gorivo, da je z njim zadovoljen, in da doslej še ni naletel na neprijaznega prodajalca. Kje kupuje? Tega ne ve. Fotografirati pa nisem smela niti njega niti spremljevalke niti avtomobila. Alexander se je po treh tednih počitnikovanja ob Jadranu z družino vračal proti Nizozemski. Trije otroci niso delovali prav nič severnjaško, ampak so neugnano poskakovali okrog avtomobila in po travi ter med tem jedli. A če je košček kruha ali slaščice komu padel na tla, ga je mirno pobral in vtaknil v usta, kar je mamo vsakokrat spravilo s tira, njeno opozarjanje pa ni imelo nobenega učinka. Zato najbrž ni bilo nič čudnega, da je bila do vsega dokaj kritična. Sendvič je bil uporaben “samo” do naslednjega dne, čokolade neke severne proizvodnje pri nas nimamo, tudi kakšne sladkarije gospa ni našla. Nič pa ni rekla na račun postrežbe, a jo je njen soprog pohvalil. In tudi Petrol je dobra družba. Fotografirati jih nisem niti poskusila, saj bi bil morda tudi moj fotoaparat za gospo preslab. TPF Projekt - Psihiatrična bolnišnica Begunje Najpomembnejša je zanesljiva in varna energetska oskrba Sašo Ugrina dimovodnih kanalov, kjer smo izvedli le najpotrebnejše preboje in ostale gradbene posege, kot tudi na zunanji strani objekta, kjer smo morali z izvajalcem najti najprimernejši način sanacije zgornjega zaključnega dela dimnika, ki je bil zaradi oblike zgradbe, fasade in naklona strehe težko dosegljiv. 2. Dela ne smejo vplivati na delovne pogoje v bolnišnici. Zagotoviti je bilo potrebno neprekinjeno oskrbo s toplo sanitarno vodo tudi v času gradnje kotlarne, istočasno pa smo morali zagotoviti najkrajši možni izpad oskrbe s paro, ki jo uporabljajo v pralnici bolnišnice. 3. Koordinacija del med našim in sosednjim gradbiščem, ki na objektu poteka vzporedno. Vsekakor pa bo morala biti nova kotlarna v Psihiatrični bolnišnici Begunje tudi v primeru nepredvidenih zapletov v zaključni fazi projekta dokončana in pripravljena za normalno obratovanje najkasneje do 15. septembra, ko morajo biti kotlarne skladno z zakonodajo pripravljene na ogrevalno sezono. Razdelilne armature so že zamenjali Rekonstrukcija kotlarne v teku - polovica del je že izvedenih in nedokončana kotlarna bolnišnice je videti neprimerno bolje kot pred dvema mesecema in varnosti energetske oskrbe posameznega objekta. Ko navedenemu prištejemo še spomeniško varstvo objekta in prisotnost arheologov na lokaciji, je projekt ”popoln”. Sama konfiguracija projektirane nove kotlarne bolnišnice ne predstavlja večjega tehnološkega podviga, saj obsega zamenjavo dveh vročevodnih kotlov, enega generatorja pare in sistema za zagotavljanje tople sanitarne vode s pripadajočo avtomatiko in regulacijo, vendar pa k zahtevnosti tokratnega projekta prispevajo naslednje zadeve: 1. Izvajanje del na spomeniško zaščitenem objektu mora potekati skladno s pravili stroke. Objekt mora biti po izvedeni rekonstrukciji enak, kot je bil v prvotnem stanju. Podrobnost, ki je zahtevala posebno pozornost, je bila sanacija Izvajanje rekonstrukcijskih projektov v javnem sektorju, še posebej v bolnišnicah, je samo po sebi zahtevno opravilo zaradi zahtev po zanesljivosti Kljub temu je treba opraviti še veliko dela V julijski številki časopisa je David Oitzl napisal, da so morali za bencinska servisa v Mosorju v sedmih mesecih izdelati vso projektno dokumentacijo, pridobiti soglasja in gradbena dovoljenja ter zgraditi objekta. Dejansko so januarja začeli s projektiranjem in zbiranjem soglasij, marca z gradnjo in zadnjega junija - torej dan pred pogodbenim rokom - odprli oba objekta. Zdaj Mosor jug in Mosor sever poslujeta s polno paro. Prvi pod vodstvom Maksima PEŠIČA, drugi pod taktirko Tomislava ZORIČIČA. Zaposlitev so našli blizu domačega kraja Jelka Kušar sodijo Petrolovi naftni derivati v sam vrh v državi. Problem bi mogel nastati le z vodo. Vodovoda ni, imajo samo rezervoar za 100 m3, kamor Hrvatske vode dovažajo življenjsko potrebno tekočino, ki pa ni pitna. V upravi hrvaškega Petrola in na obeh bencinskih servisih pričakujejo, da bo vodovod kmalu zgrajen, kar bo koristilo tudi bližnji vasi Trnbusi, kjer imajo zdaj samo rezervoar (vendar v nasprotju s Petrolovim je v njem pitna voda), a ko bo vodovod zgrajen do bencinskih servisov, ga bodo potegnili tudi do vasi. Maksim Pešič (levi) z dopoldanskim delom ekipe Oba objekta sta povsem enaka, razlika je le v tem, da imajo na “jugu” več prometa v dneh, ko turisti potujejo proti počitniškemu cilju, na “severu” pa takrat, ko se vračajo domov. In na “jugu” imajo avtoplin, medtem ko ga na “severu” ni, razlog pa je tehnične narave - prenizek tlak in zadevo rešujejo s projektanti in izvajalci. Sicer pa sta oba poslovodja zadovoljna s prometom, ki izpolnjuje vsa pričakovanja in presenečena sta, da je tudi v trgovini toliko kupcev. Dobavitelji v redu, po dogovoru, dovažajo blago, in ni bojazni, da bi česa zmanjkalo. Najbrž pa sploh ne bi bilo treba omenjati, da dopustniki najpogosteje segajo po sendvičih - znamka Montana je na prvem mestu, po pijačah in tudi po sladkarijah. Goriva so kakovostna, pa saj je že raziskava na Hrvaškem pokazala, da Tukaj so sanitarije nekoliko odmaknjene od trgovine In zaposleni? Na vsakem bencinskem servisu jih je 12 in vsi so začetniki. Le poslovodja Maksim Pešič je delal 3 mesece na Petrolovem bencinskem servisu, kjer se je naučil vse potrebno in pravi, da se ni nikdar bolje počutil, da je sicer menjal več služb, a v nobeni ni bilo tako kot tukaj. Tomislav Zoričič skupaj s svojimi prodajalci šele na bencinskem servisu zbira znanje. Sicer je 20 let delal v trgovini, še nikdar na bencinskem servisu. Ko pa gleda naprej, ga nekoliko skrbi, kako bo pozimi, saj bo imel takrat verjetno preveč prodajalcev, a obenem Tomislav Zoričič (prvi z leve) s sodelavcema, ki sta tedaj delala v trgovini Podpredsednik Igor Irgolič, ki so ga v Mosorju spremljali Iganc Rupar, Aleš Šabeder in Uroš Bider, je očitno zadovoljen z novima objektoma upa, da bo vedno več tranzitnega prometa proti Dubrovniku v vseh, tudi v hladnejših letnih časih. Čeprav so prodajalci začetniki - ali morda prav zato - se skrajno resno lotevajo nalog, pa saj je bencinski servis redka priložnost, da imajo zaposlitev blizu domačega kraja. Iz vasi Trnbusi in Blato na Cetinji jih prihaja kar 15 in mnogi bi morali po svetu s trebuhom za kruhom, če ne bi postali prodajalci v Petrolu. To pa je tudi zagotovilo, da se bodo trudili po najboljših močeh, kajti le tako bodo ohranili delovno mesto, kar pomeni, da bodo lahko ostali doma in pomagali tudi svojim družinam. Tudi v baru je precej prometa Bencinska servisa imata tudi bar, ki ju vodi isti najemnik, Tomislav KUZMANIČ. Ob mojem obisku sta bila oba lokala dobro obiskana, in na “severu” ni bilo niti ene same prazne mize. Najemnik pa pravi, da je promet odvisen od dneva v tednu in da ni vedno tako polno (čeprav bi si to močno želel, a želje se vedno ne izpolnijo). Običajno ostanejo popotniki kakšne pol ure, če potujejo z otroki, tudi dlje, saj malčki nočejo prehitro zapustiti igral, ki jih vabijo pred lokalom. Nekateri gosti naročijo pijačo, drugi kupijo prigrizek v trgovini bencinskega servisa, tretji prinesejo kaj s seboj. In če je v lokalu dovolj prostora, lahko to kar tam pojedo, kadar je zelo polno, jih najemnik prosi, da se umaknejo. Zjutraj radi prihajajo domačini na kozarček žgane pijače, ob sobotah zvečer pa se zbere mladina iz vasi, saj je bencinski servis postal glavna točka za njihovo druženje. Vendar to ne pomeni razsajanja in razbijanja, ampak sproščene razgovore mladih ljudi, ki v domači vasi nimajo primernega prostora za shajanje. Toda ob 22.00, ko lokala zapro, vsi gosti brez pritoževanja odidejo domov in do zdaj ni bilo treba še nikogar prepričevati, da je napočil čas počitka. Tomislav Kuzmanič in sodelavki se veselijo polnega lokala Tudi na najmlajše niso pozabili Mladi se radi zbirajo v dnevnem bar Po uspešni uveljavitvi primadiesla Petrol sedaj uvaja še drugo pomembno novost - ”PRIMA kurilno olje ekstra lahko” ali skrajšano ”PRIMA kurilno olje”. Petrol PRIMA kurilno olje ekstra lahko, pomembna novost iz Petrolovega "železnega” programa goriv Silvan Simčič Kot je znano, je prav na področju kurilnih olj konkurenca v Sloveniji najbolj množična in agresivna. Njihovo prodajo poleg tega vse bolj izpodriva tudi plin. Zato vsi ti dejavniki pomen novosti še povečujejo. S PRIMA kurilnim oljem želi namreč Petrol še utrditi položaj najbolj priznanega in zaupanja vrednega ponudnika kurilnih olj pri nas, kot tudi prepričati kupce, da ni vseeno, za katerega dobavitelja se odločijo. Zgolj dejstvo, da gre za novost, danes za uspeh na trgu žal ne zadošča več. Kupec je postal bolj zahteven, zato mu je vse prednosti novega proizvoda potrebno najprej na primeren način predstaviti in ga z argumenti prepričati, da bo za svoj denar dobit več in se mu bo nakup zato bolj izplačal. Da bomo kos tej nalogi, moramo proizvod in njegove prednosti najprej sami dobro poznati. Kako ga bo trg sprejel oziroma kako uspešna bo prodaja, bo torej v veliki meri odvisno tudi od vseh nas, naših prodajnih služb ali bolje rečeno vseh, ki se tako ali drugače srečujemo s kupci. Novo Petrolovo kurilno olje bo v osnovi še vedno izpolnjevalo vse zahteve, ki veljajo za ekstra lahko kurilno olje in so določene s standardom SIST1011. Z nakupom PRIMA kurilnega olja pa bodo kupci dobili še veliko več. Gre za vrsto izboljšav, ki bodo ob enaki ceni zagotavljale tako bolj zanesljivo delovanje grelnega sistema, kot tudi izboljšanje ekonomike obratovanja. Prav te izboljšave bi v tem prispevku želel nekoliko podrobneje predstaviti. V čem se PRIMA kurilno olje razlikuje od običajnih kurilnih olj ? PRIMA kurilno olje vsebuje izbran paket dodatkov (aditivov), ki: - povečujejo zaščito in zanesljivost delovanja grelnega sistema, - zagotavljajo optimalno porabo in izboljšujejo izkoristek sistema, - znižujejo stroške vzdrževanja, - podaljšujejo življenjsko dobo vseh v sistem vključenih naprav, - vplivajo na nižje emisije, ki so posledica zgorevanja goriva (predvsem CO). Kakšne so ključne izboljšave novega Petrolovega PRIMA kurilnega olja? Izboljšan čistilni učinek goriva Gorivo doseže na svoji poti praktično vse elemente grelnega sistema (rezervoar, cevovode, filtre, črpalko, gorilec, šobe). Ta proces žal sčasoma pusti določene posledice, ki jih zaznamo v bolj ali manj vidnih spremembah pri obratovanju peči in vplivajo na njeno učinkovitost. Cilj vsakega uporabnika je, da sistem kar najdlje časa ostane v dobrem stanju, saj le tako daje najboljše rezultate. Svoj del "odgovornosti” pri zaščiti pred takimi in drugačnimi spremembami pri tem prav gotovo lahko odigra gorivo. Enega največjih problemov predstavljajo obloge. Tem so najbolj izpostavljene vbrizgalne šobe na gorilcih, zaradi česar pride do spremenjenih pogojev razprševanja goriva, kar posledično vpliva na kakovost plamena oziroma zgorevanja. Zaradi nepopolnega zgorevanja se povečajo emisije CO, zviša se poraba, zniža se toplotni učinek, kar vse poslabša izkoristek naprave. Raziskave* so pokazale, da so izgube zaradi oblog na šobah še izrazitejše pri pečeh z vertikalnim plamenom. Prav to rešitev - vertikalno postavitev plamena, danes uporablja vse več priznanih proizvajalcev peči (Buderus, Viessmann ipd.). * Študija OWI (Oel-Werme-lnstitut GmbH, Aachen, Nemčija) o vplivih oblog na zgorevanje Če preprečimo nastajanje oblog oziroma če že nastale obloge uspemo odstraniti, s tem neposredno vplivamo na porabo oziroma ekonomiko obratovanja, kar kupcu še posebej na daljši rok prinese občuten prihranek. PRIMA kurilno olje vsebuje učinkovit detergentni aditiv, ki zagotavlja sprotno zaščito sistema pred nastajanjem rezervoar - Korozija - Usedline - Nečistoče, - Voda (kondenz) - Slabše mazanje - Nečistoče črpalka Mašenje filtrov, posledica nečistoč in staranja goriva j - Nepravilno j zgorevanje - Saje - Obloge - Emisije pec Rezervoar ) Gorilec, šobe - Obloge :...................... - Nepravilno razorševanie porabniki Kaj sestavlja tipičen sistem ogrevanja na ekstra lahko kurilno olje, kje so kritične točke in do kakšnih nezaželenih pojavov lahko pride? oblog, kot tudi omogoča njihovo odstranjevanje, kjer so že prisotne. Izboljšana odpornost proti staranju goriva Staranje goriva je prav tako naravni Cista šoba (A) Šoba z oblogami (B) Izgled plamena Videz šob in vpliv na razprševanje goriva - nove (A) in rabljene šobe z oblogami (B) Izboljšane antikorozijske lastnosti goriva Korozija je pojav, ki lahko bistveno zmanjša življenjsko dobo naprav in elementov grelnega sistema. Proizvodi korozije poleg tega negativno vplivajo tudi na samo obratovanje sistema. Razlog za korozijo so naravni procesi, pogojeni tako z lastnostmi samega goriva, kot tudi atmosferskimi dejavniki (vlažnost zraka, nihanje temperatur ipd.). Tem pojavom se ni mogoče izogniti, zato pa lahko sistem učinkovito zaščitimo z dodatki, ki jih dodamo gorivu in zavirajo korozijske procese. Običajno kurilno olje Petrol PRIMA kurilno olje Test korozivnosti (ASTM D665A) -primerjava običajnega in PRIMA kurilnega olja Celovit paket aditivov, ki jih vsebuje PRIMA kurilno olje, vsebuje tudi učinkovit dodatek za izboljšanje antikorozijske zaščite. proces m se mu ne moremo povsem izogniti. Lahko pa vplivamo na njegovo upočasnitev. S sodobnimi proizvodnimi postopki, ki sledijo cilju, da iz osnovne surovine (nafte) ”iztisnemo” usedlin, te pa dodatno obremenjujejo filtre in zahtevajo pogostejše čiščenje rezervoarja. Ta pojav lahko preprečujemo z dodatki. PRIMA kurilno olje vsebuje antioksidacijske dodatke, ki učinkovito zavirajo staranje goriva. Izboljšane mazalne lastnosti Z omejevanjem vsebnosti žvepla v gorivih, ki je posledica vsesplošnih prizadevanj po zmanjševanju vplivov, ki jih ima uporaba in zgorevanje goriv za okolje, se žal zmanjšujejo tudi naravne mazalne lastnosti goriva. Ob mnogih negativnih vplivih ima namreč žveplo zelo dobre mazalne lastnosti, zato ugodno vpliva na mazalnost goriv. Ker črpalke goriva pri ogrevalnih sistemih obratujejo z manjšim navorom, kar na primer velja za tlačilke pri dieselskih motorjih, so bolj izpostavljene nastajanju oblog. Prav zaradi tega se tudi pri kurilnih oljih vse bolj pojavlja .c 2 V) I S >0 * 3 2 1 > g 2 3 ■g Ž5. o o Običajno KO EL 1 Test oksidacijske stabilnosti ASTM 2274/lP 388 Primerjava oksidacijske stabilnosti običajnega in PRIMA kurilnega olja ali "prisilno” proizvedemo čim več cenovno zanimivejših proizvodov (bencini, dieselsko gorivo, kurilna olja), se nagnjenost k oksidaciji goriv žal pogosto še povečuje. Proizvodi staranja se namreč v gorivu kažejo kot netopne spojine, ki povečujejo količino zahteva po povečani mazalnosti goriva. PRIMA kurilno olje vsebuje posebne dodatke, ki mazalnost goriva izboljšajo in s tem obrabo ter nevarnost poškodb na črpalkah občutno zmanjšajo. 800 o 'č' ra 5 — •* f 600 (591) (o o 400 i 1 > 200 § o Običajno (467) KO EL « , . OO žflZ? d I HFRR test mazalnosti Primerjava mazalnosti PRIMA kurilnega olja in običajnega kurilnega olja Prvi TPF projekt na področju energetske učinkovitosti v slovenskih šolah Delo poteka brez večjih problemov Zoran Gračner Gradnja kotlarne Občina Slovenska Bistrica kot koncedent in Petrol Plin d.o.o., Ljubljana kot koncesionar sta konec julija 2005 sklenila pogodbo o koncesiji za oskrbo z zemeljskim in drugimi energetskimi plini. S tem koncesijskim aktom je Petrol Plin d.0.0. pričel opravljati dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na območju občine za obdobje 29 let. Gradnja distribucijskega omrežja je zaradi zahtevnosti projekta razdeljena na tri faze. Prvi dve sta že dokončani, tretja pa bo v skladu s terminskim načrtom zaključena v letu 2008. Na celotnem območju Slovenske Bistrice smo do konca letošnjega julija: • zgradili 27.949 m distribucijskega omrežja, • vgradili 465 hišnih omaric in 58 odcepov, • pridobili 232 uporabnikov zemeljskega plina, • dobavili prek 50.000 m3 zemeljskega plina. Razen za distribucijsko omrežje zemeljskega plina so občani bogatejši še za optično omrežje, ki ga skupaj z nami gradita podjetji Gratel (T-2) in Kabel TV. Občina Slovenska Bistrica -zanesljiv partner Občina Slovenska Bistrica se je pri gradnji plinovodnega omrežja izkazala kot odgovoren in zanesljiv partner, zaradi česar delo poteka brez večjih problemov in zapletov. Njihov občinski svet je na svoji 6. redni seji 18. junija 2007 sprejel odlok, s katerim je bila ukinjena možnost oskrbe s toplotno energijo iz omrežja daljinskega ogrevanja na vseh območjih, kjer je bilo distribucijsko omrežje zemeljskega plina že zgrajeno. Ta odločitev za občino predstavlja izjemno finančno breme, saj je v občinski lasti veliko objektov in stanovanj, pri katerih je obstoječe toplotne postaje potrebno preurediti v kotlarne. Zaradi omejenosti lastnih in dolžniških virov občina vsega finančnega bremena ne zmore sama. Iz navedenega so se odločili, da bodo rekonstrukcijo toplotne postaje osnovne šole Pohorskega odreda in šolske dvorane Slovenska Bistrica izvedli po modelu izvajanja investicij s pomočjo tretje stranke (TPF- Third Party Financing). Petrol Plin najugodnejši ponudnik Pri osnovni šoli in športni dvorani gre za model pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo in dobave energenta, kjer izvajalec naročniku, ki nima razpoložljivih sredstev, izvede celovito rekonstrukcijo toplotne postaje. Po izvedbi javnega naročila z zbiranjem ponudb se je kot najugodnejša in najresnejša izkazala ponudba Petrol Plina d.0.0. Desetega avgusta je bila z občino Slovenska Bistrica kot lastnico obeh objektov sklenjena 10-letna "Pogodba o zagotavljanju oskrbe z energijo in dobavo energenta”. Podobna pogodba, kakršna je bila sklenjena za Psihiatrično bolnišnico Begunje, ureja vprašanja lastništva naprav, porazdelitve tveganj, zavarovanja ter izvedbe in obračunavanja oskrbe z energijo. Slednje je sestavljeno iz stalnega in spremenljivega dela. Stalni del plačila je namenjen za vračilo vloženih sredstev izvajalca in ni odvisen Športna dvorana v Slovenski Bistrici Osnovna šola Pohorskega odreda od dobavljene toplotne energije. Ta del plačila naročnik izvajalcu plačuje letno skozi celotno pogodbeno obdobje. Spremenljivi del plačila pa je odvisen od dobavljene količine energenta - zemeljskega plina. V našem primeru bo občina prihodnjih deset let plačevala približno enak znesek, kot ga je plačevala do sedaj za tako imenovani stalni strošek za priključno moč. Po desetih letih pa bo kotlarna prešla v njeno trajno last. S takim načinom se prednosti zasebnega sektorja, ki ga odlikujejo dinamičnost, dostop do finančnih virov, poznavanje tehnologij, podjetniški duh, uspešno združujejo s socialno odgovornostjo javnega sektorja. Ali bo projekt spodbudil tudi druge osnovne šole? Projekt bo zagotovo prispeval, da se bo še katera od slovenskih šol odločila za uporabo navedenega modela za rešitev neučinkovite energetske oskrbe. To je tudi v širšem družbenem interesu, saj se cilji izboljšanja učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju iz resolucije o nacionalnem energetskem programu ne uresničujejo v zadostni meri. Učinkovitost rabe energije v javnih zgradbah naj bi do leta 2010 povečali za 15 odstotkov glede na leto 2004, enak cilj v zasebnih stavbah, prometu in industriji pa 10 odstotkov. Toda strokovnjaki opozarjajo, da se v letu 2007 nobenemu od predvidenih ciljev nismo dovolj približali. Zaradi velikega števila šolskih objektov (809 osnovnih šol in 143 srednjih šol) in nesistematičnega spremljanja rabe energije v posameznih šolskih objektih se na tem področju družbi Petrol ponuja veliko poslovnih priložnosti za izvedbo TPF projektov. Poleg tega je bilo v preteklosti opravljenih že veliko število energetskih pregledov raznih javnih šol, ki jih je sofinanciralo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, in so nam lahko v pomoč. Od 1. julija je povsem odprt trg z električno energijo in zemeljskim plinom, to pomeni - tudi za gospodinjstva, kar prinaša za male porabnike veliko spremembo. Poslej lahko sami izbirajo dobavitelja. Ali bomo izkoristili možnost za samostojno izbiranje dobavitelja? Jurij Bizjak Prvič se je notranji trg električne energije v EU odprl leta 1996 na osnovi direktive 92/96, in ko je Slovenija postala članica EU, je morala sprejeti njen pravni red. Svojo zakonodajo smo morali prilagoditi evropski, trg električne energije pa smo leta 2002 odprli za velike odjemalce. Takrat so bili odjemalci razdeljeni na tiste, ki so porabili pod 41 kw in na one, ki so porabili nad 41 kw. Leta 2005 so se preimenovali v neupravičene odjemalce, h katerim so šteli gospodinjstva, ter upravičene odjemalce, kar so bili vsi ostali. Leta 2005 je bilo z novo direktivo EU določeno, da bo od l.julija 2007 povsem odprt trg z električno energijo in zemeljskim plinom, gospodinjstva pa postanejo upravičeni odjemalci in lahko prosto izbirajo dobavitelja. Vendar Vzdrževalna dela pod napetostjo 0,4 kV Vzdrževalna dela pod napetostjo 0,4 kV bo zelo verjetno potrebno še leto dni, najverjetneje do konca leta 2008, preden se bo trg skristaliziral. Zdaj je v Sloveniji pet dobaviteljev električne energije za gospodinjstva, to so slovenske distribucije, poleg njih je še pet, šest potencialnih slovenskih trgovcev v Sloveniji, ki bi mogli gospodinjstvom dobavljati električno energijo, vendar bo potrebnega nekaj časa, da se bodo trgovci prilagodili. Toda ALP in EFT verjetno ne bosta oskrbovali gospodinjstev, ostali pa se bodo lotili tega posla. Zelo verjetno pa ne moremo pričakovati posebno velikega števila prestopov in zamenjave dobavitelja. Delno tudi zaradi cene električne energije, CTP110/20/5 kV Vendar bistvenih razlik ne bo. Če porabi povprečno gospodinjstvo na mesec 500 kwh, bo v računu razlika za evro ali dva. Noben dobavitelj se ne bo odločal v naglici. Pričakovanja gospodinjstev, da bo z odprtjem trga padla cena električne Od odprtja trga v letu 2003 je strošek za porabo električne energije sestavljen iz dveh komponent, iz cene za energijo in cene za obrabo omrežja, odnos v povprečnem gospodinjstvu pa znaša trenutno 40:60. Ceno za obrabo saj ni večjih odstopanj. Zamenjave bodo bolj posledica radovednosti oziroma nekaj večje ozaveščenosti končnega porabnika, ali nezadovoljstvo z dosedanjim dobaviteljem iz kakršnegakoli razloga, ne pa zaradi cene, saj distributerji nanjo niso mogli vplivati, ker je država dotočila tarifne postavke. Cene Do zdaj so bile cene enake, poslej se bodo nekoliko spremenile, in ne bodo pri vseh distributerjih povsem enake. energije, trenutno niso realna. Podatki kažejo, da so bile do zdaj cene v Sloveniji za gospodinjstva 25 do 30 odstotkov pod tržnimi cenami. Holding Slovenske elektrarne, ki je največji dobavitelj električne energije, je imel lastno ceno, kar je moral dokupiti, je plačal po tržni ceni. Za tarifni odjem je bil priznan strošek za nabavo energije, distributerji so morali gospodinjstvom prodati po ceni, ki jo je določila država in je znašala 9 tolarjev za kilovatno uro, torej okrog 40 evrov za tarifni odjem. Razliko so prenesli na gospodarstvo. 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 00.000 Količina (MWh) Cene in količine na evropskih borzah Povprečna cena (Eur/MWh) Količina (MWh) OMEL 37,56 679.094 NORDPOOL 13,98 588.195 EEX 25,51 297.617 APX 28,36 58.657 POWERNEXT 24,78 13.934 EXAA 23,92 5.586 PPX 28,45 7.598 BORZEN 44,02 0.000 Evropske borze omrežja določa Javna agencija za energijo RS, sama električna energija je pa povsem tržno blago. In kaj smemo pričakovati v prihodnje? Po mojem mnenju se bo postopno dražila glede na trenutni odraz na trgu, vendar bo verjetno vmes posegala država, če bodo skoki previsoki, kar bi vplivalo na inflacijo. Nekateri porabniki so menili, da bo trg v EU odprt zato, da si bodo dobavitelji konkurirali, kar pomeni, da bodo poskušali pridobiti stranke z nižjimi cenami. Če bi bile cene do 30. junija normalne, da torej za gospodinjstva ne bi bile pod tržno vrednostjo, bi smeli pričakovati, da bo padla. Ker pa so bile cene za tarifne odjemalce pod tržno vrednostjo, so distributerji, ki so bili po zakonu obvezani oskrbovati gospodinjstva, delali z izgubo, ki so jo pokriti od ostalih segmentov. Zdaj so zadeve nekoliko izravnali, cene nekoliko povišali, a le za 2, 3 odstotke. Da bi prišli v realno stanje in gospodarstvo ne bi plačevalo za gospodinjstva, bi se njihove cene morale dvigniti za 30, 40 odstotkov, česar država ne bo dovolila, saj bi to marsikaj potegnilo za seboj. Novi dobavitelji Poleg slovenskih dobaviteljev se pojavljajo tudi prvi tujci. Tukaj je APT Slovenija, ki je hčerinska družba avstrijskega Elektrogospodarstva (Verbund), in hčerinska družba EFT, pa Espada. Vprašanje pa je, ali se bodo te družbe odločile za oskrbo gospodinjstev, ali bodo poslovale samo z velikimi odjemalci. Ostali slovenski distributerji, na primer GEN-I, bodo gotovo oskrbovati tudi gospodinjstva. Med njimi ima posebno mesto Petrol Energetika, saj ne ponuja le električne energije kot večina ostalih. Odjemalcem lahko ponudimo celotno oskrbo, torej oskrbo z vsemi energenti, ki bi jih lahko plačali z enim samim računom - elektriko, plin, toplo vodo. To bi veljalo predvsem za območja, na katerih imamo koncesije za plin, vendar bi bil to le eden od paketov, ki bi jih mogli ponuditi. Kjer imamo koncesije, moramo pripraviti pakete, ki bodo vsebovali celotno oskrbo porabnika, vse energente, ki jih potrebuje. Prav tako bi mogli biti paketi zanimivi za sodelavce skupine Petrol, Če imajo priložnost, da izbirajo dobavitelja, bodo gotovo želeli poskusiti z lastno družbo, saj jo poznajo in vedo, da je izredno zanesljiva dobaviteljica. Sicer pa so nekateri že spraševali, kaj morajo storiti, da bi postali naše stranke. Upravljanje omrežja Ne glede na to, kdo bo oskrboval porabnike električne energije, bodo za omrežje skrbeli dosedanji upravljavci, Elektro Ljubljana, Elektro Primorska in ostali. Karkoli se bo zgodilo, jih bo porabniktudi v prihodnje klical, ne bo pa dobil za popravilo posebnega računa, temveč bo strošek poravnal skupaj s porabljeno energijo. Predvidevam, da bo 30, 40 odstotkov porabnikov iskalo ponudbe, več kot 10 odstotkov pa se jih ne bo odločilo za zamenjavo dobavitelja. Delno bo na to vplival odnos dobavitelja do stranke, delno obseg posamezne ponudbe. Vsekakor pa bi bil račun za vse energente nekoliko nižji, kot če plačujemo vsak energent posebej, saj bi odpadli stroški za posamezne položnice. V Petrolu bi povečala ugodnost kartica Magna. To so na prvi pogled malenkosti, ki pa v celem letu vendarle nekaj pomenijo. S 23:33.20 04,08.2007 03:20 00 06 08.2007 07:06.40 0708 2007 1053.20 08.08.2007 14:40.00 09.08 2007 16:0000 02.08.2007 19 46 40 03.08.2007 Simeas | Tip | Fliker Časovna os: Iv Ffcker Pl v fazi L1 Fkk*Plvf« L1 v Vrednost Flicker Pit v fazi L1 FGcket Pit v fazi L1 v Enota ! Osnovna Od i0208.2007y|U:Q1:50yj Do 109.08.2007S[14:01:50?j I~1 Sort 0 Več krivulj O Limits Kvaliteta napetosti po SIST EN 50160 Prejšnji mesec sta Petrol in Montenegro Bonus iz črnogorskega Cetinja podpisala pogodbo za ustanovitev skupnega podjetja, ki ima sedež v glavnem mestu Črne gore. Njegove najpomembnejše naloge so maloprodaja in skladiščenje pogonskih goriv, gradnja bencinskih servisov in plinifikacija. V podjetju delujejo trije organi - ustanovitelj, odbor direktorjev in izvršni direktor. Za to funkcijo so izbrali Miodraga IVANOVIČA, ki je bil gost našega časopisa. V yJ U J Clj U UClUJCJ U L I IJ C I g ulil U JlQI IU V I L C l J y U UUUI UIIC I\IU I J C V II Miodraga IVANOVIČA, ki je bil gost našega časopisa. V dveh, največ treh letih bomo prvi na trgu Jelka Kušar Pogodba je podpisana. Kaj je prva naloga Petrol Bonusa? Prva naloga, ki sledi po podpisu pogodbe, je formalna registracija nove družbe in ustvarjanje pogojev za njeno delovanje. Že na prvi seji upravnega odbora bomo definirali papirologijo, ki jo moramo priložiti in oddati v državne registre, da bomo tudi formalno lahko začeli delati. Eden naslednjih korakov, ki je neizogiben glede na to, da smo v drugi polovici leta, je oblikovanje poslovnega načrta do konca letošnjega leta in priprava poslovnega načrta za naslednje leto, da bomo oktobra imeli natančno oblikovan poslovni načrt za leto 2008. Izvršni direktor Petrol Bonusa Miodrag Ivanovič Ali pričakujete v zvezi z registracijo kakšne težave, čeprav je vlada potrdila povezavo? Vlada je res vse odobrila, in ne pričakujem nobenih težav, saj je proces v Črni gori dokaj poenostavljen. V zadnjem desetletju smo usmerjeni k tujim partnerjem in država je storila vse, da bi olajšala oblikovanje novih podjetij. Naše podjetje bo moralo poslovati v skladu z veljavnimi predpisi in ne vidim nobenih problemov. Kako je s poslovnimi načrti? Nekaj je bilo verjetno narejenega že ob pripravi novega podjetja. Da, grobi načrti so bili v ponudbi in to bo osnova za oblikovanje natančnega poslovnega načrta, ki ga bomo pripravljali v prihodnjih letih. Marsikaj bo povezano s hitrostjo za pridobitev dovoljenj, zato moramo pripraviti ritem, ki ga želimo in ga je možno izvesti na terenu. Ob dobri sinhronizaciji zaposlenih v podjetju in pravilnega planiranja bomo uspeli z načrtom, v katerem smo definirali, da bomo v prihodnjih 5 letih zgradili kapacitete, ki smo jih predvideli v tenderju - skladišča, bencinske servise. Tudi Montenegro Bonus ima skladišča. Ali ne boste njegova konkurenca? Ne verjamem, pravzaprav sem povsem prepričan, da ne bomo. Montenegro Bonus je do zdaj izkoriščal samo skladišča mazuta, sicer pa to podjetje v 90 odstotkih ne opravlja tistega, kar bo delala nova družba. Montengro Bonus vidim kot ustanovitelja in kot nekoga, ki bo pomagal pri razvoju naše družbe in pričakujem, da bomo z njim tesno sodelovali pri izkoriščanju in najemanju prostora za delo ljudi, ki so zaposleni v Montenegro Bonusu, kakor skladiščnih kapacitet, ki mu pripadajo, a jih še ne uporablja. Osnovni cilj ni konkuriranje, ampak kakovosten nastop na tržišču Črne gore. Česa se boste najprej lotili pri plinifikaciji? Šlo bo za koncesije. Ali že imate kaj takega v Črni gori, ali bo to začetek? Imamo skladišče v Podgorici, ki si ga delimo z nekim beograjskim podjetjem in meri tisoč kubičnih metrov. Zdaj moramo najprej zgraditi 8 tisoč kubičnih metrov v Baru in od tam začeti s plinifikacijo Podgorice in sedmih primorskih občin, morda tudi občine na severu. To bo začetek plinifikacije v Podgorici. Kar imamo zdaj, je samo za avtomobile, ki vozijo na plin, medtem ko so gospodinjstva in industrija novo področje, ki ga bo Montenegro Bonus s svojim partnerjem Petrolom oziroma nova družba Petrol Bonus prvi zavzel v Črni gori. Pričakujete zanimanje gospodinjstev in industrije? Celoten Zahod uporablja in se greje na plin. Črnogorci smo nekoliko specifični, a ne verjamem, da tako zelo, da se ne bi priključili pravilom Evrope. Potem še nekaj o bencinskih servisih. Kako bo potekalo delo? Boste sami iskali lokacije, pripravljali dokumentacijo in vse ostalo? To bo odvisno od strategije, ki jo bomo definirali v upravnem odboru. Osebno sem prepričan, da je vedno bolje začeti od osnove, zlasti če želimo imeti čim boljši standard oziroma standard, kakršnega zahteva Evropska unija. Ne trdim, da so črpalke, ki jih imamo v Črni gori, v slabem stanju, prepričan pa sem, da moramo izboljšati kakovost gradnje, saj bomo s tem dosegli pogoje za boljše usluge. Pri tem mislim predvsem na kakovost goriv in ekološko zaščito. Črna gora je deklarirana kot ekološka država, Iztakališče UNP v Montenegro Bonusu a kar zadeva plin oziroma nafto, niso definirane in določene norme, kakršne bi potrebovali. Želim si, da bi bili mi prvi, ki standardov ne bomo samo postavili, ampak tudi uporabljali in dvignili na višjo raven. Ali je lokacije težko dobiti? Ali so ljudje pripravljeni prodati zemljišča? Zemljišča ni težko najti, problem je le v tem, da danes v Črni gori cene neprestano rastejo. Ko smo se po osamosvojitvi odprli svetu, je začelo prihajati veliko tujih investicij in ljudi, ki zasebno kupujejo ter prihajajo na počitnice ali živijo v Črni gori. Zato je cena zemlje nekajkrat poskočila, vendar menim, da bodo investicije vedno upravičene in ne bo problemov, zlasti ker se bomo v večini občin trudili, da bomo dobili občinsko zemljo. Naš cilj je, da izboljšamo kakovost in dvignemo standard v teh občinah. Mislim, da smo do zdaj vedno naleteli na razumevanje občinskih funkcionarjev in da bomo tudi to vprašanje rešili na kakovosten način. Dovolite še besedo o sodelavcih Petrol Bonusa. Nekaj jih bo prišlo verjetno iz Montenegro Bonusa. Kje boste našli ostale? Del ljudi bo res iz Montenegro Bonusa, ki pa ni velika družba in v njem dela kakšnih 20 ljudi. Nekaj ljudi bo delalo za nas in morda bodo tudi formalno prešli k nam. Potem pričakujem, da jih bo nekaj prišlo iz Slovenije. Na osnovi pogodbe mora priti finančni direktor obvezno iz Petrola, za ostala delovna mesta pa mislim, da je dovolj kvalificiranih ljudi v Črni gori, ker so v zadnjih letih mnoge evropske družbe našle svoj del kolača v Črni gori in skoznje je šlo veliko ljudi, ki so se šolali po evropskih standardih. V zadnjih letih se vedno več mladih ljudi iz Črne gore izobražuje na evropskih univerzah. Kader je vedno problem, tudi v veliko večjih državah, kaj šele v majhni Črni gori, vendar imamo dovolj mladih ljudi, in sam bom vedno temeljil podjetje na mladosti, a z izkoriščanjem izkušenj, ki jih ima Petrol, bomo gotovo zelo uspešno podjetje. Ali se ljudje zanimajo za energetiko? Ljudje se zanjo zanimajo, saj je to profitabilen posel in že s tem privlači veliko ljudi. Imamo možnost, da vedno lahko izbiramo najboljše. Sam prihajam iz telekomunikacijskega posla in vedno so bili najbolj perspektivni ljudje z elektrotehnične fakultete, s smeri elektronika ati energetika. In kar zadeva univerzo v Črni gori, je od tehničnih znanosti ena najboljših prav elektrotehnična fakulteta, ki ima najdaljšo tradicijo in najboljši kader. Zato menim, da pri iskanju kadrov ne bo problemov. Prihajate iz telekomunikacije. Kako se boste znašli v energetiki, ali je to za vas povsem novo področje ali ste že prej kdaj delali na njem? Najprej sem delal v energetiki. Ko sem študiral, sem šest let v sezoni delal na bencinskih servisih. Tako sem pridobil osnovo. Managerski posel je povsem izdvojen od konkretnega dnevnega dogajanja in mislim, da je enak v telekomunikaciji in v vseh ostalih vejah, treba je imeti osnovno znanje o polju, na katerem človek deluje, in verjamem, da imam tega znanja dovolj, obenem bom vse, kar mi bo po tej strani manjkalo, hitro našel v Petrolu. Tako upam, da se bom z njegovo pomočjo hitro naučil vse potrebno in uspešno vodil novo družbo. Ko sem stopil v področje telekomunikacije, je bil v Črni gori en sam mobilni operater, ko sem jo zapuščal, so bili trije. Prodor je dosegal okrog 10 odstotkov, danes, pravijo, da je prek 100 odstotkov. Mirno lahko rečem, da vidim dovolj prostora v Črni gori. Poleg manjših zasebnih družb je tukaj v glavnem monopol, Helenic Petroleum oziroma stari Jugopetrol in prav to me je opredelilo, kajti monopol na nekem področju ni dober niti za državo niti za potrošnike, ker narekuje pogoje, ki odgovarjajo posamezni družbi. Treba je imeti nekaj tržišča in iz njega lahko izide kakovost. Vidim dovolj prostora, tisti, ki nastopajo, so veliki in leni, mi bomo mlajši in hitrejši, bolj kakovostni, tako da bomo v dveh, največ treh letih prvi na tem trgu. Po eni strani boste nadgrajevali tisto, kar ste se naučili med počitnicami na bencinskem servisu, po drugi strni bo za vas to vendarle pionirsko delo, ker ni v državi še nobene plinifikacije niti zasebnih bencinskih servisov in skladišč. V državi imamo zasebne bencinske servise, nekaj nad 30 jih je, vendar nimajo skladišč in tudi oni kupujejo gorivo od kakšne velike družbe ali od domačega Jugopetrola. Mislim, da bomo lahko izkoristili prednost prvega v prodaji plina, in da bomo na bencinskem trgu zasedli pomembno mesto, zlasti ker drugi nimajo nobenega laboratorija, ki bi meril kakovost goriva. Tako je dovolj prostora za nas, ki imamo kakovost, da osvojimo trg. Vprašanje je bilo namenjeno vam. Kako se boste vi znašli? Upam, da se bom ob odličnem tehnologu, kar je slovenski Petrol, razmeroma hitro in kakovostno izobrazil in to uporabljal v Črni gori. Ne želim iznajti tople vode, nekdo drugi jo je odkril. Zelo pa sem zadovoljen s tem, kar je Petrol dosegel v Sloveniji, in če bomo to kakovost uspeli prenesti v Črno goro, bom izpolnit svojo misijo. Če bo nekdo drugi lahko bolje delal, mu bom z veseljem odstopil svoje mesto, in naj nadgrajuje nekaj, kar bo zagotovo evropska kakovost in evropski standard. 241 iiTirm Menica v teoriji velja za plačilno ali kreditno sredstvo, v praksi pa nam služi tudi kot sredstvo za zavarovanje - vendar pod določenimi pogoji Menica - koliko nam res služi pri zavarovanju terjatev Nevenka Šubelj V Slovenji se finančniki že vrsto let pritožujemo, da menica nima prave vloge oziroma nima takšne funkcije, kot bi si jo želeli pri zavarovanju svojih terjatev iz poslovanja. Preden se posvetim sami menični problematiki, naj posredujem nekaj teoretičnih podatkov. Pri poslovanju z menico je potrebno upoštevati zakon o menici iz leta 1946, zakon o plačilnem prometu (Ur.l.RS 110/06) in navodilo o unovčevanju menic pri bankah (Ur.l.RS 35/03), ki ga je izdala Banka Slovenije, da bi se izognili različni bančni praksi pri unovčevanju menic. Kaj je menica? Menica je vrednostni papir, ki se glasi na določen znesek. Ima predpisano obliko, v njej je navedeno ime tistega, ki naj plača (banka), tistega, kateremu je potrebno plačati (upnik) in podpis tistega, ki je izdal menico (dolžnik), kraj in čas izdaje menice ter čas, ko je potrebno plačilo izvesti. Menica se lahko izda kot plačilno ali kreditno sredstvo, če je bila izdana za plačilo blaga ali storitve. Pri nas pa je razširjena uporaba tudi kot sredstvo zavarovanja, če jo izroči dolžnik upniku. Osredotočila se bom na problematiko tega namena za izdajo menice. Menica, ki jo izroči dolžnik upniku v zavarovanje, je lahko že izpolnjena v vseh določilih ali pa samo podpisana (bianco menica). V skladu z navodilom o unovčevanju je potrebno v postopku za unovčenje bianco menice v banki predložiti poleg pravilno izpolnjene menice še menično izjavo, s katero izdajatelj menice pooblašča upnika za izpolnitev in unovčenje menice. Običajno zahtevamo ob prejemu bianco menice v zavarovanje še menično izjavo s klavzulo ”brez protesta”, "nepreklicno” in "brezpogojno”. Preklic meničnega pooblastila Ne glede na to, da nam je dolžnik izročil nepreklicno menično pooblastilo, se nam v praksi dogaja, da ga prekliče. Kajti po civilno pravni zakonodaji je banka le pooblaščenec imetnika poslovnega računa in je pri upravljanju s sredstvi na računu vezana na njegova navodila in če pooblastilo prekliče, mora banka to upoštevati. Sporno je seveda dejstvo, kako, da je bil imetnik računa obveščen o unovčevanju menice, če je upnik predložil ustrezno pooblastilo za unovčenje. Vendar pravniki pravijo, da ravnanje banke, ki je obvestila dolžnika in nato upoštevala njegov preklic, res ”ni lepo”, ni pa nezakonito. Unovčenje menice Če so formalno pravni pogoji za unovčevanje menice izpolnjeni in pooblastilo ni bilo preklicano, banka na plačilni dan unovči menico do zneska, ki ga dopušča kritje na računu meničnega dolžnika. Čakalni dnevi pri menici tudi zaradi nezadostnega kritja niso dovoljeni. Tukaj nastopi nova težava oziroma pomanjkljivost menic, ki so v funkciji zavarovanja terjatev. Menični dolžnik je nemalokrat "neformalno” obveščen o unovčevanju menice in načrtno "izprazni” svoj poslovni račun in se s tem izogne plačilu svojih meničnih obveznosti. Zagovorniki menice bodo seveda trdili, da če menični dolg ni plačan, lahko vložiš predlog za izvršbo na podlagi menice kot verodostojne listine na pristojno sodišče. To je vse lepo in prav, če bi sodišča delovala hitro in bi imela menična tožba časovno prednost pred ostalimi izvršbami. Ker pa to ni tako, ni nobene razlike med menično tožbo in vložitvijo izvršbe na osnovi neplačane fakture. Učinkoviti akceptni nalogi -zgodovina Pred leti smo imeli z akceptnimi nalogi dosti bolj učinkovit plačilni inštrument oziroma inštrument zavarovanja, ki pa je bil s prehodom plačilnega prometa na banke ukinjen. Akceptni nalog je blokiral poslovanje našega dolžnika, kar ga je prisililo, da je pospešit poravnavo svojih obveznosti. Sedaj pa naši dolžniki brez problema izročajo menice v zavarovanje, ker se zavedajo, da lahko menično pooblastilo prekličejo in če ne plačajo svojih obveznosti, ”ni to nikakršen greh” Kako je drugod po svetu? Naj navedem le nekaj primerov bolj učinkovite poslovne prakse drugod po svetu. Na Hrvaškem pri zavarovanju terjatev uporabljajo instrument "Zadužnica”, ki ima podoben učinek, kot ga je imel akceptni nalog v Sloveniji. Dolžnik izroči upniku bianco zadolžnico in svoj podpis overi pri notarju. Če je zadolžnico potrebno unovčiti, jo upnik izpolni in izroči banki dolžnika v unovčenje. Uporabijo se sredstva iz vseh poslovnih računov dolžnika in če jih ni dovolj, se račun blokira do poplačila. Po naših informacijah tudi v Srbiji uporabljajo menico in menično pooblastilo. Razlika med slovensko in njihovo prakso je v tem, da v Srbiji menica čaka v banki do izplačila in blokira poslovni račun. Banka tudi obvesti Narodno banko, da ima stranka menico na unovčenju, tako da Narodna banka blokira vse račune, dokler se ne poravna obveznost po menici. V Italiji obstaja tako imenovani Ri.Ba. V tem primeru gre bolj za injiciranje plačila, torej da upnik posreduje plačilni inštrument dolžnika svoji banki, ki sproži elektronski proces za plačilo v dolžnikovi banki. Proizvod ne zagotavlja brezpogojnosti plačila, prednost pa je v tem, da je celoten proces elektronski in postopek plačila pospešen. Če ne pride do plačila oziroma če dolžnik zavrne plačilo, nastane neformalna črna lista, ki je sicer zaupne in interne bančne narave. Vendar dolžniki storijo vse, da poravnajo svoje obveznosti, da ne pridejo na to črno listo, ki jim lahko močno oteži finančno poslovanje. In kako bi slovensko poslovno prakso lahko izboljšali? Odgovore bomo poizkusili najti na 4. konferenci Združenja poslovnih finančnikov Slovenije, ki bo septembra 2007 v Portorožu. Na okroglo mizo smo povabili poznavalce menične teorije in prakse. Prof. dr. Šime Ivanjko nam bo predstavil svoje predloge za spremembo menične prakse in zakonodaje, okrožna sodnica Dida Volk nam bo povedala, kako sodna praksa vidi problematiko menic in Boris Bjelica iz Banke Koper stališča bank. Stališča in ideje finančnikov iz gospodarstva pa bo predstavila Janja Krašovec iz Merkurja d.d. Električno energijo pridobivajo v tovarnah, ki jih imenujemo elektrarne, in iz različnih virov, med katerimi so najpomembnejši voda, fosilna goriva (premog, nafta, plin), jedrska goriva (uran, plutonij, torij), pa tudi veter, biomasa, sonce, sekundarno gorivo, pridobljeno iz odpadkov. Od kod električna energija? Janez Grošelj Tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji proizvedejo največ električne energije v termoelektrarnah, pomembne pa so tudi hidroelektrarne in nuklearne elektrarne, ki so za mnoge zelo sporne, ker naj ne bi bile dovolj varne, njihovi zagovorniki pa predvsem opozarjajo, da ne onesnažujejo narave. V zadnjih petih letih se je izkoriščanje vetrne energije v svetu štirikrat povečalo, Evropa dosega z 20.447 MW moči 75 odstotkov svetovne porabe. Sončne elektrarne Termoelektrarne Pridobivanje električne energije v termoelektrarnah poteka s pretvarjanjem iz arhiva TE-TOL energije fosilnih goriv, kot so premog, plin in nafta, v električno. Ob izgorevanju goriv v kotlu nastaja toplota, ki uparja vodo. Paro vodijo na turbino, ta poganja generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno. Iz turbine potuje para v kondenzator, kjer se utekočini in vrača v kotel. Kondenzator hladijo s hladilnimi stolpi ali pretočno vodo iz rek. Sodobnejše termoelektrarne, ki uporabljajo zemeljski plin, imajo namesto parnega kotla plinsko turbino, ki proizvaja elektriko in dodatno izkorišča energijo vročih dimnih plinov za proizvodnjo pare, ki nato poganja še parno turbino, ki prav tako proizvaja elektriko. To imenujemo kombiniran plinsko parni proces in ima v primerjavi s klasičnimi termoelektrarnami višji energetski izkoristek. Še boljši energetski izkoristek pa imajo termoelektrarne - toplarne, znane tudi kot sočasna proizvodnja toplote in elektrike. Njihova značilnost je v tem, da dodatno izkoriščajo toploto pare, ki zapušča parno turbino za proizvodnjo toplote, namenjene za ogrevanje stavb ali proizvodnjo toplote za tehnološki proces. Hidroelektrarne Hidroelektrarne proizvajajo električno energijo iz potencialne energije vode. Voda vrti turbino, ta pa generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno. Količina pridobljene energije je odvisna od padca in količine vode. Ločimo različne tipe hidroelektrarn - pretočne, akumulacijske, črpalne. Jedrske elektrarne Najbolj znana oblika med številnimi jedrskimi tehnologijami je pridobivanje električne energije na osnovi sproščanja toplotne energije ob cepitvi atomskih jeder. Sproščena energija je vir za proizvodnjo pare. Vse vrste jedrskih tehnologij temeljijo na naravnih lastnostih snovi: atomov, izotopov in radioizotopov. Te lastnosti so energija, ki se sprošča ob cepitvi jeder, in ionizirajoče sevanje radioizotopov. Pridobivanje električne energije iz jedrske elektrarne temelji na sproščanju toplotne energije ob cepitvi jeder v reaktorju. Vetrne elektrarne Tudi energijo vetra je možno uporabiti za proizvodnjo električne energije - s pomočjo mlinov na veter oziroma vetrnih turbin. Poznamo več tipov vetrnic in sicer vetrnice z navpično in vetrnice z vodoravno osjo vrtenja. Slednje imajo večji izkoristek in so se v zadnjih letih močneje uveljavile. Vetrno elektrarno sestavljajo skupine vetrnic, ki stojijo blizu skupaj. Postavljajo pa jih na kopnem in na morju. Te imajo prednost, ker je potencial vetra na morju večji in ker so na voljo velike površine. Pri iskanju alternativnih virov energije je energija sonca gotovo zelo pomembna in ponekod jo s pridom izkoriščajo. V praksi uporabljajo tri načine izkoriščanja sončne energije: nizkotemperaturne (v obliki ravnih kolektorjev za ogrevanje vode, ogrevanje prostorov, pasivni solarni sistemi v obliki posebnih streh, solarno hlajenje), visokotemperaturne (v obliki sončnih peči in elektrarn) in neposredeno pretvorbo v električno energijo. Vedno pogosteje uporabljajo tudi fotocelice, ki so še dokaj drage, a njihova cena močno pada. Uporabljati so jih začeli tam, kjer ni električnega omrežja in je to edini vir električne energije. Energijo, ki jo naberejo čez dan, shranijo v baterije in uporabijo, ko je to potrebno. Elektrarne na biogoriva in gorivo iz odpadkov V večjih urbanih naseljih, kjer postaja čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki vse večji problem, se uveljavlja tehnologija mehansko biološke obdelave odpadkov, kjer se pridobi sekundarno gorivo, ki je primerno za proizvodnjo toplote za ogrevanje mest in hkrati za proizvodnjo elektrike. Ta proces poteka v objektih za termično obdelavo sekundarnega goriva ali bolj znanih sežigalnicah, ki jih imajo danes v vseh večjih mestih in rešujejo problem odpadkov, ogrevanja mest in dodatno proizvajajo dragoceno elektriko. Prav tako se iz plina, ki nastaja iz odpadnega blata kot ostanek v čistilnih napravah za odpadne vode, proizvaja električna energija v plinskih motorjih. Nekateri ljudje so neskončno zgovorni in hočejo povedati vse, kar vedo ter še malo več. Drugi so redkobesedni, izgovorijo le nekaj besed, a povedo več kot prvi. Med slednje smem prišteti Janeza TOMŠIČA, sodelavca iz Petrola Energetike, ki ne izgublja nepotrebnih besed, svoje občutke pa najbolj jasno izraža s pogledom. Ko govori o delu in nalogah, se mu oči zasvetijo, tako da sogovornik takoj opazi, kako veliko mu pomenijo. Toda nagrado, ki jo je dobil za dobro izpeljan projekt “Daljinski prenos podatkov”, in je zahteval veliko truda, omeni bolj mimogrede, čeprav je pomemben korak v njegovi karieri. Projekt je zaživel in se neprestano spreminja Jelka Kušar Janez Tomšič na delovnem mestu Po poklicu ste diplomirani inženir elektrotehnike. Zakaj ste se odločili za to stroko? Že v osnovni šoli sem se srečeval z elektrotehniko. V tehničnem krožku smo se ukvarjali z majhnimi modelarskimi rečmi in to me je vleklo tudi pozneje. V prvih letih srednje šole sem se odločil za smer elektronike, na fakulteti pa za močnostno elektrotehniko. Ste pozneje, med študijem, čutili, da je to tisto, kar ste želeli in pričakovali? Glede na to, da so tudi moji konjički bolj tehnične narave, sem nekje zadel. Če ne bi odšel na elektrotehniko, bi se odločil za strojništvo. Ali je Petrol Energetika vaša prva služba? Da, res je prva. Kako pa ste prišli sem? V okviru študija sem moral opravljati obvezno prakso in med počitnicami sem prišel za dva meseca v Energetiko. Naslednje leto spet za dva meseca. Leta 2000 sem začet delati prek študentskega servisa kot pomoč pri projektu TP kovačnica 2, in na tak način nadaljeval, dokler nisem dobil redne zaposlitve. Najprej kot elektrotehnik, potem sem opravil diplomo ter se zaposlil kot diplomirani inženir elektrotehnike. Kakšno delo ste opravljali, s čim ste začeli? Začel sem kot pomoč pri vzdrževanju, kjer sem še vedno. Nadaljeval sem pri raznih vgradnjah opreme, pa pri projektu kogeneracije, kjer sem sodeloval pri montaži. Nato sem počasi prešel k meritvam zaščit, pa meritvam električne energije, parametriranju števcev, kontroli. Obseg dela se je vse bolj večal. Zadnji projekt je bil Daljinski prenos podatkov. Daljinski prenos podatkov sem prevzel od svojega predhodnika. V bistvu je projekt stekel, ko sem opravljal druga dela, po upokojitvi sodelavca sem ga prevzel. Projekt je razdeljen na tri sklope - prvi zajema prenos podatkov za tehnološke procese oziroma enegente, drugi del zajema elektriko (spremljanje in nadzor električnih veličin), tretji del je daljinski nadzor in upravljanje toplotnih podpostaj. Ste imeli celo ekipo? Sam sem vodja projekta, za posamezna področja pa imam sodelavce. V bistvu je neke vrste ekipa. Kako je delo teklo? Ali ste naleteli na kakšne težave? Težave se vedno pojavljajo. Problemi nastajajo, ker tehnika neprestano hiti naprej. Nekaj vgradite, čez pol leta ali leto se pa izkaže, da nova oprema nudi več možnosti. Vedno se morate odločati racionalno glede na to, kaj vam ponuja in kaj potrebujete, da ne gledate vsega in ne prenašate podatkov, ki niso pomembni ter s tem ne obremenjujete prenosa, temveč poiščete optimalno rešitev. Če tehnika napreduje in se neprestano spreminja, je projekt naloga, ki jo je treba neprestano dopolnjevati. To je projekt, ki je zaživel in se rarmpm Imate pa tudi nekaj drugačnih konjičkov. Ali so povezani z vašim delom? V nekem smislu so povezani, glede na to, da sem restavriral motorno kolo in star ameriški jeep, je bilo to povezano bodisi glede strojništva bodisi glede elektrotehnike. Slišala sem, da se zanimate tudi za motorizem. To je res moj konjiček. V prostem času se rad popeljem v kak zanimiv kraj. je to bolj raziskovanje novih krajev, želja po vožnji, ali kaj tretjega? V bistvu je združeno vse. Rad se vozim, rad obiščem nove kraje in njihove znamenitosti, in na tak način rad preživljam prosti čas. Pripravljen na nove podvige neprestano spreminja, nadgrajuje in tudi tehnično dopolnjuje. Zadeve se spreminjajo iz leta v leto in treba jim je slediti ter nadaljevati. Ali ste morali projekt že med potekom spreminjati zaradi tehničnih novosti? Ko so projekt zastavili, je bilo zaradi naših potreb, pa zaradi tehničnih sprememb, potrebno neprestano nekaj dodajati, vedno smo morali iskati kakšne nove tehnične rešitve. Na primer za priklop določenih merilnih inštrumentov, ki se prenašajo daljinsko, smo morali naštudirati razne protokole, morali smo se pogovoriti, ali je nekaj možno ali ne, morali smo nabaviti ustrezno opremo, pri čemer smo morali gledati naprej, da bo ustrezala. Te zadeve so zahtevale precej prilagajanja, tehničnega znanja, da je projekt narejen tako, kakor mora biti. Da tudi v primeru motenj ali česa drugega, kar bi se pojavilo, bodo podatki točni in zanesljivi, predvsem pa bodo rezultati pravilni. Da je projekt res uspel, potrjuje dejstvo, da ste dobili zanj nagrado. Kaj vam je pomenila? Vsaka nagrada je potrditev nečesa, da ste nekaj delali in da je to dobro narejeno, da nekdo to ceni, da je pripomoglo k boljšim rezultatom. Končno je bil to tudi namen projekta. Ali morda že poznate svoj naslednji projekt? Ta projekt se bo nadaljeval. Sicer ne v taki meri kot do zdaj. Oprema je montirana. Nadgradnja so pa aplikacije, ki jih uporabljamo. To je v bistvu rezultat projekta, kar pomeni, da bomo mogli spremljati proizvodne procese, bodisi iz pisarne, bodisi iz nekega drugega prostora, ali prek interneta. Poleg tega se spreminjajo ali dodajajo odjemalci, to se pravi, da je vedno treba nekomu dodatno dajati usluge ali kaj prilagoditi. Zasledujete novosti s svojega področja v svetu? Če hočete nekaj narediti, morate slediti novostim. Brez tega enostavno ne gre. Res pa tako ta kot ostali projekti, ki jih izvajamo, zahtevajo ogromno dodatnega izobraževanja. Tako počasi postaja delo tudi konjiček. V bistvu se to združuje skozi prosti čas. Končno razne izkušnje tudi doma koristijo. Pravite, da ste restavrirali star motor in star avto. Ali tudi svoj motor kdaj razstavite, ker to radi počnete? Da bi ga samo razstavil, ne, a glede na to, da ga je treba redno vzdrževati, je treba nekatere dele pravočasno razstaviti, podmazati, popraviti in nazaj sestaviti. Ali motorje hitro menjate ali jih imate dolgo časa? Nisem tip človeka, ki bi reči hitro menjal. Dolgo časa razmišljam in tuhtam, a ko se za nekaj odločim, kar precej časa obdržim. Odločim se za tisto, kar se mi zdi z več strani uporabno, ne zgolj z ene same. In katera je vaša znamka? Honda. Z njo imam dobre izkušnje in zaenkrat ostajam pri njej. Ali ste se zelo mladi začeli ukvarjati z motorji? Kot mlad fant, ko so se začeli prvi koraki na mopedih, kasneje ATX. Z 18 leti pa so prišli tudi močnejši motorji. V svetu ne bi našli veliko pomembnejših družb, ki bi se posvečale samo prodaji nafte in njenih proizvodov, zato se Petrol, ki na tem področju nima lastne proizvodnje niti rafinerije, ne more primerjati z njimi. Kljub temu je za nas kot energetsko družbo zanimivo, kakšne rezultate dosegajo, kaj jim prinaša veliko bogastvo Večina je lahko zadovoljna ExxonMobil 19,5 milijarde dolarjev dobička Največji svetovni naftni koncern ExxonMobil Corporation je v prvem letošnjem polletju dosegel rekorden dobiček, ki znaša 19,5 milijarde dolarjev (14,3 milijarde evrov), čeprav je v drugem četrtletju nekoliko nazadoval. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je rezultat boljši za štiri odstotke. Promet prvih šestih mesecev je znašal 185,6 milijarde dolarjev, medtem ko je v drugem četrtletju padel za odstotek na 10,26 milijarde dolarjev. Razlog za znižanje rezultata je v nižjih prihodkih zemeljskega plina. Vendar je bil s pomočjo višjih rafinerijskih, trgovskih in kemijskih marž izravnan. Dobiček, ki ga prinašajo raziskave in proizvodnja nafte in zemeljskega plina, je občutno padel in sicer za 1,2 na 6 milijard dolarjev. Dnevna proizvodnja nafte, ki znaša 2,7 milijona sodov, se je rahlo znižala, prav tako tudi proizvodnja zemeljskega plina. Royal Dutch Shell S pomočjo rafinerijske marže boljši zaslužek Naftni koncern Royal Dutch Shell je svoj dobiček v preteklem četrtletju s pomočjo visoke rafinerijske marže povečal za petino. Brez vrednostnega nihanja v zalogah se je rezultat povzpel na 7,6 milijarde dolarjev. Vanj pa je zajet tudi enkraten dodatni dobiček v višini 660 milijonov dolarjev. Brez te vsote se je dobiček povišal za pet odstotkov na slabih 6,9 milijarde dolarjev. Proizvodnja surove nafte in zemeljskega plina je padla za dva odstotka na 3,2 milijona sodov. ConocoPhillips Posebne obremenitve zaradi Venezuele Tretji največji ameriški naftni koncern ConocoPhillips se je moral zaradi izgube naftnih projektov v Venezueli soočiti z milijardnimi posebnimi obremenitvami in ogromnim padcem dobička. Med aprilom in junijem je dosegel samo še 301 milijon dolarjev. Dogajanja v Venezueli pa so prinesla 4,5 milijarde dolarjev težko obremenitev. Brez njenega učinka je dobiček znašal 4,8 milijarde dolarjev. BP Rahel padec dobička Britanski naftni koncern BP je v drugem četrtletju zabeležil rahel padec dobička, ki je po odpisu davkov manjši za odstotek in znaša 6,087 milijarde dolarjev. Enega od vzrokov je treba iskati v izpadu proizvodnje. Brez posebnega učinka na osnovi nove ocene zalog izkazuje BP neto dobiček v višini 5,346 milijarde dolarjev in tako presega napovedi analitikov, ki so v povprečju pričakovali 4,98 milijarde dolarjev. To je prvi rezultat, objavljen po odstopu nekdanjega predsednika Johna Brovvna, ki se je maja umaknil s položaja. BP pa se je v zadnjem času boril s težavami, ki so se porajale predvsem v ameriških rafinerijah. Zaradi pritiska oblasti pa je moral svoj delež v velikem sibirskem plinskem polju Kowykta prepustiti ruskemu konkurentu Gaspromu. Mol Dobiček naftnega koncerna je padel skoraj za 60 odstotkov Analitiki so sicer napovedali, da bo polletni rezultat madžarskega naftnega koncerna Mol prikazal velik padec dobička. Obseg nazadovanja je kljub temu vse presenetil. Namesto za napovedanih 35 odstotkov je polletni dobiček padel za 59 odstotkov na 86,4 milijarde forintov (347 milijona evrov). Promet se je znižal za 25 odstotkov na 1,1 bilijona forintov. Glavni razlog za znižanje dobička so bili stroški, ki jih je povzročil nakup lastnih delnic, v katerega je Mol vložil okrog 1,5 milijarde evrov. Zdaj ima v svojih rokah 6,4-odstotni delež, dva delniška paketa, ki ju je posodil bankama OTP in MFB, pa vsebujeta 18 odstotkov. Poleg tega ima družba opcije na 14-odstotni paket, ki je v rokah BNP Paribasa. Opcije pa so tako konstruirane, da imajo vedno vrednost trenutnega tečaja. In ker je tečaj v zadnjem času zaradi ugibanj, ali bo OMV prevzel madžarsko družbo, močno porasel, je nova cenitev zmanjšala dobiček za 36,8 milijarde forintov. Analitiki ocenjujejo kot “nekaj zelo posebnega”, da se Mol odloča za opcije, ki ob tečajnem dobičku pomenijo izgubo. OMV Rezultat prvega polletja je dober, čeprav ne dosega lanskega, rekordnega Rezultat družbe v prvem letošnjem polletju je bil dober, čeprav ni dosegel številk, ki so jih zapisali v prvih šestih mesecih 2006, in so bile rekordne. Promet koncerna se je povečal za 3 odstotke na 9,18 milijarde evrov, EBIT je dosegel 1,07 milijarde, s čimer je bil za 8 odstotkov pod lanskim primerjalnim obdobjem (prispevek romunskega Petroma je znašal 306 milijonov). Cash Ftow se je povzpel za 5 odstotkov na 1,13 milijarde evrov. Skupne investicije so z 2,1 milijarde evrov nad lanskim prvim polletjem, namenjene pa so bile raziskavam in proizvodnji (523 milijonov), predvsem razvijanju polj v Kazahstanu, Avstriji, Veliki Britaniji in Novi Zelandiji, kakor tudi modernizaciji Petroma. Rafinerija in marketing sta dobila 412 milijonov za petrokemijo v Burghausnu in Schvvechatu, izboljšanje kakovosti v rafinerijah in povišanju udeležbe v Petrol Ofisiju. Področju zemeljskega plina je bilo namenjenih 73 milijonov, predvsem za gradnjo povezava WAF (West-Austria-Gasleitung). Proizvodnja surove nafte, tekočega naftnega plina in zemeljskega plina je padla za 2 odstotka na 58,3 milijona sodov, kar pomeni povprečno 322.000 sodov na dan. Posodobili so 603 vrtine. Družba je dobila štiri raziskovalne licence na Norveškem, dve v Veliki Britaniji, eno na Irskem, prav tako v Avstraliji/Novi Zelandiji. V južni libijski Sahari je družba odkrila dve ležišči nafte, v Pakistanu je utrdila mesto največjega proizvajalca zemeljskega plina. V Avstriji bodo do leta 2010 vložili 120 milijonov evrov v obnovo proizvodnih naprav. I29 Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v svoji študiji opozorila na možnost, da bi že v petih letih mogle nastati težave z razpoložljivostjo nafte in plina, razlog pa da je v tem, da proizvajalke nafte, članice Opeca, s svojo proizvodnjo ne morejo slediti rastočemu povpraševanju. Opec se je na to takoj oglasil. Cene nafte bi mogle biti za 10 dolarjev nižje V Opecu so poročilo IEA ocenili kot nesmisel. Generalni sekretar organizacije El Badri je poudaril, da so cene, ki so blizu rekordnim višinam, v prvi vrsti posledica pomanjkljivih rafinerijskih kapacitet v Združenih državah Amerike in geopolitičnih faktorjev. “Vsi podatki kažejo, da so zaloge surove nafte zelo velike,” je dejal El Badri. “Zaloge ZDA so na najvišji ravni v zadnjih devetih letih, skladiščne zaloge OECD so zdrave in nad petletnim povprečjem.” “Tudi če bi Opec povišal svojo proizvodnjo,” je izjavil El Badri, “je ne bi mogli predelati.” Če bi Opec dobil informacijo, da cene rastejo zaradi pomanjkanja surove nafte, “ne bi oklevali, temveč bi takoj storili vse potrebno, da bi izravnali deficite.” Raziskava Plattsa je pokazala, da so tiste članice Opeca, ki so se odločile, da bodo zmanjšale proizvodnjo, dogovorjene proizvodne količine celo presegle ter junija povečale proizvodnjo za 40.000 sodov surove nafte na dan na 26,6 milijona sodov, medtem ko so maja načrpale 26,56 milijona sodov na dan. Raven proizvodnje leži torej močno nad količinami, za katere se je tako imenovani Opec-10 dogovoril februarja in naj bi znašala 25,8 milijona sodov na dan. Skupna proizvodnja kartela, v katero sta všteta tudi Iran in nova članica Angola, je junija v povprečju znašala 30,22 milijona sodov na dan. Zelo ostro je takoj, torej julija, napadel ustrahovalno napihnjeno poročilo IEA tudi Johannes Benigni iz avstrijske svetovalne družbe PVM. Dejal je, da gre samo za zbujanje strahu, ki ga z ničimer ni možno potrditi. Nafte je dovolj, skladišča so polna, Opec sedi na zalogah, ki znašajo 3 milijone sodov, a jih trenutno nihče ne izkorišča. Sedanje cene so za kakšnih 10 dolarjev previsoke, je izjavil naftni strokovnjak. Kvišku pa jih žene predvsem visoka uvozna odvisnost Amerike. Zaloge v njenih skladiščih bencina so z najvišje ravni v začetku leta padle na najnižjo raven na začetku potovalne sezone, potem ko so ameriške rafinerije zaradi vzdrževalnih del v maju in juniju dosegle večje izpade kot v preteklih letih. Od začetka leta do julija je cena nafte poskočila s 50 na 70, celo na 75 dolarjev za sod. In Benigni je prepričan, da je za to odgovorna tudi IEA. “Glede na logistiko bi morale cene nafte v zadnjem času spet padati,” je izjavil naftni strokovnjak. IEA očitno poskuša dvigati cene nafte, s tem da pritiska na Opec, naj bi na svojem naslednjem srečanju septembra povišal svojo proizvodnjo. Pod 50 dolarjev pa cena nafte tudi srednjeročno ne bo več padla, saj bi Opec takoj posegel vmes. Strokovnjaki predvidevajo, da bo povprečna cena nafte v naslednjih letih v povprečju ležala med 60 in 65 dolarji. Kar zadeva prihodnjo varnost oskrbe, izhajajo v PVM iz tega, da bodo proizvajalke zunaj Opeca že leta 2012 dosegle “Peak Oil”, kar pomeni, da bo od takrat naprej proizvodnja zunaj kartela stagnirala. Tukaj - predvsem kar zadeva Rusijo - je PVM celo bolj pesimistična kot IEA. Medtem ko Agencija za energijo izhaja iz stalne rasti ruske proizvodnje, menijo v PVM, da bo rusko črpanje po letu 2020 občutno padalo. Nazadovanje ruske naftne proizvodnje pa bi utegnilo imeti še neki razlog, gradnjo novega ruskega cevovoda proti Vzhodnemu morju, s katerim hoče Rusija po prepiru z Belorusijo zaradi tranzitnih pristojbin pri transportu nafte zaobiti naftovod Družba. Ko bo delo leta 2009 zaključeno, se bo prevoz nafte prek Družbe zmanjšal z današnjih 1,6 milijona na 600.000 sodov na dan. S tem bo prizadetih osem držav, predvsem Poljska, Belorusija, Litva, Ukrajina, a tudi Češka, Nemčija, Slovaška in Madžarska. Madžarski naftni koncern Mol s svojo slovaško rafinerijsko podružnico Slovnaftom, ki se z vsemi močmi brani pred prevzemom, s katerim grozi OMV, bi bil s tem “strateško oslabljen” in je zato pod pritiskom. Benigni pravi: “Menim, da se obe družbi, OMV in Mol, zavzemata za združitev, a da se Mol brani iz taktičnih razlogov - da bi povišal ceno.” Slovaški bi predvidena gradnja naftovoda med Schvvechatom in Bratislavo spet povečala pomen. 35 milijonov dolarjev (25 milijonov evrov) dragi projekt s kapaciteto 72.000 sodov na dan naj bi Družbo povezal z Adrija-Dunaj-naftovodom, zaključen pa naj bi bit leta 2008. Toda zaradi slovaških pomislekov glede trase leži projekt že štiri leta na ledu. Avstrijska naftna oskrba ni tako kot slovaška in madžarska odvisna od Družbe. Tri četrtine nafte prihajajo že zdaj prek italijanskih pristanišč. Dvom v ruske možnosti Mednarodni energetski strokovnjak Jacques de Jong dvomi v varno oskrbo z ruskim plinom: “Ni možno oblikovati primerne ocene glede razpoložljivosti ruskega plina. Če bo država hotela izpolniti svoje izvozne obveze, bo morala dodatno poseči po uvoznih količinah iz evrazijskih držav.” Temu je potrebno dodati živahno rastoče povpraševanje na ruskem domačem tržišču. Oba največja izvoznika hidrokarbonatov, Saudska Arabija in Rusija, močno subvencionirata domačo ceno nafte in plina. Poraba v obeh največjih proizvajalkah se že leta nadpovprečno povečuje. De Jong pravi, da državna naftna in plinska koncerna, Gasprom in Saudi Aramco, nadzorujeta 80 odstotkov svetovnih naftnih in 64 odstotkov plinskih zalog. Njegova študija pa je pokazala, da sta za tretjino manj produktivna kot koncerni, ki kotirajo na borzi. Zato morajo slednji najti “novo ravnotežje”. Mednarodni naftni koncerni potrebujejo dostop do zalog, ki jih nadzorujejo mednarodne naftne družbe, pravi de Jong, nima pa nobenih konkretnih dokazov, da bi bila katera od držav, ki imajo velike zaloge surovin, pripravljena pri tem sodelovati. Podobno meni tudi direktor IEA Claude Mandil, ki je v nekem intervjuju s francoskim dnevnikom “Le Monde” izjavil: “Velike družbe kot Exxon, Shell, BP ati Total stojijo pred resnim problemom: njihovi “cilji” so vedno redkejši.” Svet je pri oskrbi z nafto navezan na vedno manj držav proizvajalk. Če mednarodni koncerni zaradi vojne ali političnih oziroma administrativnih razlogov ne morejo investirati tam, kjer obstajajo zaloge, “stojimo pred velikimi problemi”. Nemčija se utaplja v biodieslu Po izračunih, ki so jih pripravili v panogi, bi biodiesel v Nemčiji do konca leta mogel pokrivati petino celotnih potreb po dieselskem gorivu. Skupaj z napravami, ki so načrtovane za letošnje leto, bo proizvodna kapaciteta znašala 5,4 milijona ton, kar je nad 40 odstotkov več kakor v letu 2006. Celotna prodaja pogonskih goriv v Nemčiji je lani znašala 51,7 milijona ton - 29,1 milijona ton dieselskega goriva in 22,6 milijona ton bencina. Če bi vse proizvodne naprave delovale s polno paro, bi delež biodiesla, ki ga pridobivajo predvsem iz oljne repice, teoretično mogel doseči 18 odstotkov celotne porabe. Zaradi problemov s prodajo biodiesla je Nemška kmečka zveza zahtevala, da zvezna vlada ustavi načrtovanje novih davčnih stopenj. Proizvajalci so prepričani, da bi povišanje davkov ogrozilo njihov obstoj. Junija so več kot polovico proizvodnih kapacitet ustavili. Afriški skok na vlak z biodieslom Tudi mnoge afriške države hočejo imeti delež v biodieselskem poslu. Marsikje na celini že imajo projekte za pridobivanje rastlin, iz katerih bi pridobivali pogonsko gorivo. Ob tem se ne ozirajo na opozorila mednarodnih organizacij, ki opozarjajo, da bi predvsem v deželah v razvoju zaradi pridobivanja biogoriv mogle nastati težave pri proizvodnji hrane. V zahodnoafriški državi Senegal so pred nedavnim celo ustanovili ministrstvo za obnovljive vire energije in biogoriva. Predsednik Abdoulaye Wade želi iz države narediti paradnega konja in krepko spodbuja tehniko. Poskusno so začeli sejati oljno repico, poleg tega nameravajo graditi tovarno bioetanola. V Nigeriji načrtujejo 15 bioetanolskih tovarn, za pridobivanje bioetanola pa so predvideli 400.000 hektarov površin. V Demokratični republiki Kongo vladna komisija pregleduje možnosti za pridelovanje biogoriv. V kmetijskem ministrstvu zatrjujejo, da imajo na voljo ogromne površine. Južnoafriški predsednik Thabo Mbeki je v svojem govoru narodu ob začetku leta spodbujal k hitrejši pridelavi biogoriv. Tudi južnoafriški državi Zimbabve in Zambija zasledujeta projekte s tega področja - nekakšno mlečnico, ki ni primerna za uživanje. Do zdaj so rastline za proizvodnjo biogoriv pridelovali predvsem v Južni Ameriki in jugovzhodni Aziji. Biogorivo velja za pomemben inštrument v borbi proti klimatskim spremembam. Kritiki pa opozarjajo tudi na nevarnosti. Pogosto so izkoriščene zemeljske površine, ki so bile prej namenjene za pridobivanje hrane. Shell in Rosneft sta se dogovorila za partnerstvo Naftni velikan Royal Dutch Shell in ruski energetski koncern Rosneft sta se dogovorila za partnerstvo. Koncerna nameravata v prihodnje sodelovati pri proizvodnji nafte in rafinerijski proizvodnji v Rusiji in tujini. Shell je že postal partner ruskega monopolista Gasproma pri projektu za tekoči plin Sahalin2, obenem je napovedal, da bo iskal nadaljnje možnosti v Rusiji. Za tuje družbe so v Rusiji privlačne ogromne zaloge nafte in plina. PKN Orlen se hoče združiti z Lotosom Poldržavni poljski naftni koncern Orlen se želi združiti z drugim največjim poljskim podjetjem v panogi. Združitev bo “koristila in omogočila sinergijske učinke celotni panogi”, je izjavil predsednik Orlena Piotr Kovvnacki dnevniku Rzeczpospolita. Povezava bi varovala pred sovražnim prevzemom, predvsem z ruske strani. “Ruske družbe bi mogle kmalu poskusiti kupovati rafinerije po Evropi,” je nadaljeval Kovvnacki. Skupno podjetje bi imelo nad 17 milijard evrov prometa. Država ima v Orlenu 32 odstotkov, medtem ko je v Lotosu večinski lastnik. V združenem koncernu bi imela 40-odstotni delež. Sicer pa bi se družbi zaradi različnih težišč dopolnjevali. Tako bi Orlen mogel uporabljati za svojo kemično industrijo bencin, ki ga Lotos predeluje v rafineriji v Gdansku. Poleg tega sta obe družbi dejavni v pridobivanju nafte. Družba Petrobaltic, ki je v lasti Lotosa, ima večje izkušnje. Eni hoče zavzeti francoski plinski trg Italijanski energetski oskrbovalec Eni hoče po prevzemu 27,8 odstotkov v francoskem plinskem oskrbovalcu Altergaz “že v naslednjih mesecih” zavzeti francoski trg. “V naslednjih mesecih nameravamo pospešiti svojo ekspanzijo v Franciji,” je pariškemu časopisu Les Echos izjavil direktor Enija Paolo Scaroni. “Naš cilj je, da postanemo glavni izzivalec francoskega Gaz de France na njegovem domačem trgu,” je dodal Scaroni. Eni ima v Franciji nekaj industrijskih strank, ki mu zagotavljajo 4- ali 5-odstotni tržni delež. S pomočjo udeležbe v Altergazu bo osvojil tudi zasebne porabnike in majhna podjetja. Udeležba v Altergazu je “strateška investicija”, je prepričan Scaroni. Italijanski oskrbovalec pa si je pridobil tudi pravico, da bo leta 2010 dobil delež v Altergazu, ki ga imajo zdaj še njegovi ustanovitelji, s čimer bo prevzel, tudi nadzor nad družbo. Scaroni se je v intervjuju zavzel tudi za oblikovanje skupne evropske plinske mreže. “Povezali bi našo družbo Snam Rete Gas, Gaz de France, nemški E.ON, belgijski Fluxys in avstrijski OMV. Romunske naftne in plinske zaloge samo še za 15 let Naftne in plinske zaloge Romunije bi utegnile zadostovati samo še za 15 let. Pri tem gre za znane zaloge, ki jih je možno ovrednotiti s pomočjo sedanje tehnologije, je zapisano v študiji “Energetska strategija Romunije za 2007-2020”, objavilo pa jo je romunsko ministrstvo za gospodarstvo in finance. Na osnovi tega dokumenta bodo romunske naftne in plinske zaloge izčrpane do leta 2022, vendar ocena temelji na možnostih, ki jih daje današnja tehnologija. “Tako slabo to spet ni, če pomislimo, da je bilo pred 20 leti izrečeno enako prepričanje. Gotovo bomo našli nove zaloge, najbolj verjetno na kontinentalnem platoju Črnega morja,” je dejal Alexandru Sandulescu, direktor oddelka za politično ekonomijo v gospodarskem ministrstvu. V dokumentu ministrstva je zapisano, da so zaloge nafte ocenjene na 73,4 milijona ton. Letna proizvodnja je od leta 1976 do 2006 padla s 14,7 na 5 milijonov ton. Zaloge zemeljskega plina naj bi znašale samo še 184,9 milijarde kubičnih metrov, in tudi tukaj je po letu 1990 proizvodnja padla. Leta 2006 je znašala 12,3 milijarde kubičnih metrov, kar je 69 odstotkov letne porabe. Maloprodaja Slovenija OEM Celje-Novo mesto BS Podčetrtek Danijel Cvetic, poslovodja BS Tepanje ll-V Oskar Marinčič, prodajalec BS Zaloke II Peter Kastelic, prodajalec OEM Ljubljana-Kranj BS Grosuplje Anže Petan, prodajalec BS Ljubljana, Ambrožev trg Ivan Golobinek, prodajalec BS Medvode, Gorenjska 14 Marinka Šink, prodajalka BS Vrhnika, Ljubljanska 3 Nataša Marinc, prodajalka, Matjaž Merlak, prodajalec OEM Maribor BS Maribor, Partizanska 58 Miroslav Šorn, prodajalec BS Šentilj lll-V Markjan Ficko, prodajalec OEM Primorska BS Ajševica Goran Sulič, prodajalec BS Godovič, Ciril Čuk, poslovodja Petrol d.d. OEV Maribor Branko Čelofiga, prodajni predstavnik Sektor nabave, služba DAS Matjaž Hribar, vodja programa Sektor informatika Dušan Stamenkovič, sistemski analitik Podpora energetiki Marko Žiher, poslovni asistent Petrol Skladiščenje Janez Lampelj, skladiščnik Prišli Maloprodaja Slovenija OEM Celje-Novo mesto BS Boštanj pri Sevnici Urška Šebat, prodajalka BS Zatoke S Helena Gorenc, prodajalka OEM Ljubljana-Kranj BS Medvode, Gorenjska 14 Rosana Bečan, prodajalka BS Ljubljana, Celovška 226 Gašper Golob, prodajalec BS Ljubljana Vič III Nataša Zalokar, prodajalka BS Lukovica Marko Žibert, prodajalec OEM Primorska BS Ajševica Viktor Peršič, prodajalec BS Deskle Marinka Rožič, prodajalka BS Godovič Ivan Majnik, prodajalec Petrol d.d. OEV Ljubljana-Kranj Robert Štrubelj, prodajni predstavnik Sektor za izvajanje cenovnih zavarovanj Črtomir Korošec, analitik Petrol Skladiščenje Timotej Bavčar, komisionar september 2007 BOSO- PETEC VRTNA CVETLICA GR. OTOK V EGEJSKEM MORJU KMET (SLAB- ŠALNO) AMERIŠKI HUMOR. PISATELJ (GEORGE) NER0D0- VITNOST STANE SEVER JUZNOAM. DREVO S TRDIM LESOM IGRALKA IDA KRAVANJA (... RINA) ZDRAVILNA RASTLINA NEMŠKO 21 VIL. PODJETJE (DR. AUGUST) LJUDSKA TEHNIKA NAS PESNIK (FRANCE) IZVIRNE2, P0SEBNE2 VELIKO SVETOVNO MORJE KRAJ PRI LOGATCU P0L0I0K NA JUGOVZHODU EVROPE OSEM- DESETA OBLETNICA AM. FILM. IGRALKA (MERYL) SL. EKONOMIST PRITOK DONAVE BALONAR SORN GOROVJE V S. AMER. SPREM- LJEVALEC EROSA RIMSKI HIŠNI BOG UMEVANJE, NOEZA VRISKAČ, UKAVEC AKTINIJ ZDRAVILO PROTI MALARIJI IT. PUSTOLOVEC (GIACOMO GIR01AM0) ZAMAŠEK NASA PESNICA (MAJDA) SOLDAT PETROL KRČMAR, GOSTIL- NIČAR REKA RUR NA NIZOZEMSKEM VODNIK ZNAČAJ TROJAN. JUNAK, ENEAS MEV2A, PRISMODA REKA V AVSTRIJI, ANIZA AM. PISATELJICA (PEARL) STARO IME ZA MAREC PAS PRI KIMONU VALJASTA KUHINJSKA POSODA DARILO DRŽAJ DELEC Z ELEKTR. NABOJEM VELIKA POSODA ZA VINO EVROPSKA DRŽAVA ANTON OCVIRK EVROPSKI VELETOK ANGLEŠKI FIZIK NEVVTON STAR, ČASTITLJIV MOŠKI NA KMETIH OBLIKA STEBLA PLOD STROCNIC CIGARETNI OGOREK JOŽICA AVBELJ !S-|OJiad M/wM 'euef|qr»h tzs i 'os e>|sfeuna 'euef|qnf-| ' p p |OJja