Leto 1895.
231
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XL V. — Izdan in razposlan dné 8. julija 1895.
>niiii Št. (87.—91.) 81. Dopustilnica za lokalno železnico iz Rakovnika črez Blatno v Bečov s krilom iz I fotivic (Zlutic) v Bochov. — 88. Zakon o davčnih ugodnostih za poslopja, ki so bila leta 1895. poškodovana (io potresu v okolišu mestne občine ljubljanske in pa v onih okrajih dežele kranjske in štajerske, katere je potres zadel. — 89. Ukaz, da se občina Pasierbiec odkazuje okolišu okrajnega sodišča limanov-skega v Galiciji. — 90. Razglas, da so se razširile oblasti kraljevega ogrskega vélikega carinskega urada U. razreda v Velikem Varadinu. — 91. Razglas o prepovedi krošnjarstva v zdravilišču Opatiji.
§7.
Dopustilnica z dné 31. maja 1895. 1.
*a lokalno železnico iz Rakovnika črez Blatno Beč°v s krilom iz Protivic (Žlutic) v Bochov.
Mi Franc Jožef Prvi,
P° milosti Božji cesar avstrijski;
aP°stoljski kralj ogrski, kralj Seški, dalma-I > hrvaški, slavonski, gališki, vladiinérski lirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda . akovski; vojvoda lotarinški, saleburški, šta-l1^!’ koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-^e' ki in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; eJni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. v
v . k»-‘r so dr. Emanuel Milner, véliki posestnik DjCk > Jožef Čermik, župan, in Edvard ~r(h mestni svotovalec v Rakovniku, Franči-pasuvnt^ner> okrajni načelnik, in Frančišek s ' župan v Jesenici, Viljem Rispier, župan,
in dr. Fidelis Reiner, mestni svetovalec v Rochovu, Frančišek Braun, okrajni načelnik, Anton Reissig, župan, in dr. Frančišek Zahn, mestni svotovalec v Zluticah, Ernest Veit, notar v Bečovu, in Karol Por s chit z, župan v Toužlmu, zaprosili, da bi se jim dalo dopustilo, zgradili in obratovati lokalno železnico iz Rakovnika črez Blatno v Bečov s krilom od Protivic (Žlutic) v Bochov, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist te podjetbe, imenovanim kopcesijonarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakona z dné 31. decembra 1895. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.) podeliti takö-le:
§• 1.
Koncesionarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Rakovnik na progi državne železnice Rakovnik—Protivin črez Jesenice v Blatno v stik s progo državne železnice Polzenj — Duchcov in od tam črez Protivice (Žlutice) in Toužlm v Bečov v stik s projektovano želežniško progo Marijanske lažni—Karlovi vari s krilom iz Protivic (Zlutic) v Bochov.
(8l°Vonl»oh.)
59
§. 2.
§• 6.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dné 31. decembra 1894. I. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895. I.) omenjene ugodnosti.
Koncesionarjem se priznava pravica, d sebnim dovolilom državnega upravstva in s ki jih to postavi, naredé delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
! S PO-
pogoj’’
§. 3.
Koncesionarji so dolžni, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej, ko se jim dâ dovolilo za gradnjo, in jo dokončati najdalje v poltretjem letu, računčč od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, morajo koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino 10.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§. 4.
Znesek resnične in pa nominalne napravlie glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljA to načelo, da se ne smej0 v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredb° železnice in za dobavo vozil in pa za dotacijo priči1'" nega zaklada, katerega določi državno upravstv" res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši inter-kalarnc obresti, ki so med grajenjem res bile izpla" čane, in kar je res bilo kurzne izgube pri dobav* glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba *>® drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnoži obratne naprave, se dotični stroški sméjo prištet' napravni glavnici, če je državno upravstvo privolil0 v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Da izdelajo dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran listih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
Vso napravno glavnico je treba odplak1 v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črteči ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih >° prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo od°' brila državnega upravstva.
§• 5.
§• 7.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 10. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dad6. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železniški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarif0' j cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpr°v oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polar1 potujočim vojaškim osebam ravnati po določi»111' katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih leznicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za dežel110 brambovstvo in črno vojsko obéli državnih polov'0’ za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, 111 10 ne samo o potovanju na račun državne blagajm01 » ampak tudi o služabnem potovanju na svoj ra»'"" k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristop'*! dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družba""
rei^n^enemU zas'ran nabave in imetka opravnih za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pri-^ gaganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje žel	vsak čas veljajočim predpisom o
''•nistvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, l-Vi °bve'jal	junija 1871. I. o prenosu
1 1 1 bolnikov in ranjencev, katere je ležčče revazati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose Žel ,eznicah) in pa vsak čas veljajoči predpisi o znistvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje .°e lrJ veljavo z dném, ko se po dopuščeni želez-obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo
izdali
Dr.v P° ^asu, ki se pa ne bodo objavili po -avnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje ve-
• v° in moč, kadar se jim bodo uradoma prignanih
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samö v toliko, or se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom ^ugotnost té proge in na olajšila, vsled tega obr e^6na giudč na napravo, opremo in vrsto
Koncesijonarji so dolžni, oddajajo službe ozi-,!Vvse P° zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. ^ *z. zak. žt. 60.) na dosluženc podčastnike iz voj-a’ v°jnega pomorstva in deželne hrambe.
§- 8.
gel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§- 10.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesionarjev država. Kako naj se vodi ta obrat, to se vravnâ s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
§- H.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§• 12.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih usta-v'', ja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodcljc-a 1 civilnim slražnim četam (varnostni straži, ' cm straži i. e.) ali drugim javnim organom, to °ločuje v dopustilnih pogojih.
§. 9.
z. tk h*0*11181'*111 doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) prot'”'1 ° dopuščanju železnic izrečena obramba ile naPravi novih železnic se ustanavlja na Vfik eset (90) let, računčč od današnjega dné, ter 'ne Po tem roku.
tudi *r^avno upravstvo smé izreči, da je dopustilo rnoi ^re<^ 'Pokorn gorenjega rokii izgubilo svojo Ust^ a^.° Se ne k* izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. začetk*^6116 ° za^elku in dovršitvi gradnje in pa o n obrata, ter bi se kak prestop rokii ne mo-
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni donos naj potemtakem koncesionarjem država kot odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, dospeva-jočih vsakcf leto 30. dné junija in 31. dné decembra.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donosne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžitev hipotečnega posojila, katero koncesijonarji s poroštvom dežele vzprejmö pri deželni banki kraljevine češke, in pa
I za štiriodstotno obrestovanje in razdolžitev po držav-
nem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dd država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev do časa, ko bo posojilo, katero koncesijonarji vzprejmejo pri ^eželni banki kraljevine češke, popolnoma odplačano, sama prevzame njega plačevanje o dogovorjenih rokovih dospelosti, in pa da plačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. decembra vsakega leta po dospelosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, da kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 1., oziroma namesto letnine, ki jo je plačevati po odstavku 2. za delniško glavnico, plača glavnico, enako znesku glavniške, računeč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 1. in 2. opravljati polletno.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne odplačanim ostankom pri deželni banki kraljevine češke vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotič-nimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz na-pravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§. 13.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., št. 4.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih dono-
sov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljen^ ali pridobljenih iz lastne Imovine, katere so si on' sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 14.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava P° vseh delih namenu primerna in trdno narejena, i’1 ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošilja-nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — P1'-gledovali, da se delo izvaja po projektu in po p°" godbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisa'', ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri velja za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tara ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družabnim pravilom, ali paj1 kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se da brez odloga ter naj veže družbo.
§• 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopij' stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, Pr'_ držuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da s* poprime zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo mo' še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zop01 to, kar ustanavlja td dopustilnica, in dodclj",l° koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode za htevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj °str°
'n skibno čujejo nad to dopustilnieo in vsem, kar so v nji določuje.
m, v- ®Pr'*^lo tega izdajemo to pismo, navdarjeno j a >m velikim pečatom, v Našem države glavnem (j Prestolnem mestu dunajskem edeninlridesetega (||]( nieseca maja v letu milosti tisoč osemsto devet-gtiri em 'r' Pe^em’ Našega cesarjevanja sedemin-
(Mj Franc Jožef
s. r.
Windiscli-Graetz s. r. YViirinbraml s. r. Plener s. r.
§§.
^akon z dné 23. junija 1895. 1.
J1 t*avčnih ugodnostih za poslopja, ki so bila a 1895. poškodovana po potresu v okolišu tnestne občine ljubljanske in pa v onih okrajih e*e*e kranjske in štajerske, katere je potres zadel.
S pritrdilom nkazujem takö:
obéh zbornic državnega zbora
§• 1.
1 rajna doba prostosti od hišne najmarine j «»najemninskega davka) in od hišne razredovine ' «orazrednega davka), katera nastopi po zakonu r'^ marca 1880. 1. (Drž. zak. št. 39.), se za os opja, ki so bila leta 1895. poškodovana po po-esu y okolišu mestne občine ljubljanske in v onih très ^	kranjske in štajerske, katere je po-
v ‘ *adel, razširja na petindvajset let, ako se Pßtdi letih od časa, ko ta zakon zadobi veljavo:
nastropja po vsem obsegu odstranijo ter znova pozidajo in za rabo pripravijo (deloma prezidana stavba).
Ako se je poškodovano poslopje moralo popolnoma podreti, pa se z ozirom na promet, zdravstvo ali stavbno tehniko ne dâ stavbno dovolilo, da bi se poslopje na istem mestu sezidalo vnovič, gré posestniku podrtega predmeta prav takö pravica do razširjene davčne prostosti za poslopje enakega obsega, katero si sezida na drugem mestu, če prav na zemljišču, ki je doslej bilo nezazidano; ako se pak pri tem zazida več prostora, kakor ga je doslej bilo zazidanega, obvelja ta davčna prostost samo gledé vstreznega dela poslopja.
§. 2.
Za vse v okolišu mestne občine ljubljanske v petih letih od časa, ko ta zakon zadobi veljavo, pričete in za rabo pripravljene nove in prezidane stavbe se davčna prostost, katera nastopi po zakonu z dné 25. marca 1880. 1. (Drž. zak. št. 39.), razširja na osemnajst let, kolikor jim na podstavi §. 1. ne gré popolnoma ali deloma še dalje segajoča ugodnost.
§. 3.
Finančnemu ministru se daje oblast, da vsem tistim hišam v mestni občini ljubljanski in v okrajih dežele kranjske in štajerske, na katerih sc vsled potresa izvršč bistvene stavbne naprave, ne spadajoče pod določilo §. 1., prizna po méri obsega teh naprav popustek od hišne najmarine in hišne razredovine do vištne poslednjih treh četrtletnih obrokov leta 1895., in pa prostost od hišne najmarine in hišne razredovine, oziroma podaljšbo obstoječe davčne prostosti do petih let.
§. 4.
° Poškodovano poslopje do tal (zemeljskega po-Vl-šja) podrè ter na prostoru prejšnjega pred-nieta, če tudi vsled prezidbe izpremenjenem (zmanjšanem ali razširjenem), vnovič sezida ln za rabo pripravi (popolnoma prezidana
stavba); alise
b) celi, za samostojno rabo primerni deli poško-ovanega poslopja do tal podrö ali posamezna
Izvršitev tega zakona, ki zadobi veljavo z dném katerega se razglasi, se naroča Mojemu finančnemu ministru.
V Lain zu, dné 23. junija 1895.
Franc Jožef s. r.
Kielinansegg s. r	Holmi s. r.
(S'oveni«»!,.)
60
s».
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 23. junija 1895. 1.,
da se občina Pasierbiec odkazuje okolišu okrajnega sodišča limanowskega v Galiciji.
Na podstavi zakonov z dné 11. junija 1868 1. (Drž. zak. št. 59.) in z dné 26. aprila 1873. 1. (Drž. zak. št. 59.) in z dné 26. aprila 1873. 1. (Drž. zak. št. 62.) se občina Pasierbiec z graščino vred izločuje iz okoliša okrajnega sodišča vvišniškega in deželnega sodišča krakovvskega ter se odkazuje okolišu okrajnega sodišča v Limanowi in okrožnega sodišča v Nowem S^czu.
pooblastil, da upa dospele uvozninske zneske, P°' tèm da uporablja okrajšano napovedno postopanj6 v železniškem prometu in pa da ocarinja denaturo-vano oljično, arahidno in ricinovo olje (t. št. 72. in 73.).’
Böhm s. r
Ul.
Razglas trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom ffl notranje stvari in finance z dné 28. junija 1895. 1.
Ta ukaz stopi v moč s 1. dném januvarja 1896. 1.
Krall s. r
90.
Razglas finančnega ministerstva z dné 25. junija 1895. L,
da so se razširile oblasti kraljevega ogrskega véli-kega carinskega urada II. razreda v Velikem Varadinu.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministerstva se je kraljevi ogrski véliki carinski urad II. razreda v Vélikem Varadinu (Nagy-Vérnd)
o prepovedi krošnjarstva v zdravilišču Opatiji.
Oziraje se na razglas trgovinskega ministerstva z dné 20. decembra 1881. 1. (Drž. zak. št. 4. i* leta 1882.) in na dodatke k njemu, se na podstavi §.10 v cesarskem patentu z dné 4. septembra 1852. 1. (Drž. zak. št. 252.) in na podstavi §• 'h v izvršilnem predpisu k njemu prepoveduje kros-njarstvo v zdravilišču Opatiji (v političnem okraju volovskem) za čas, dokler vsako leto traja zdravilu* doba, to je od 16. dné oktobra vsakega leta všteti do 15. dné maja naslednjega leta,
Ta prepoved ne velja o pripadnikih v §. 17-omenjenega cesarskega patenta in v dotičnih do-datnih ukazih navedenih, gledé na krošnjarstvo p0, sebno pogodovanih krajev.
Kiolnuinsogg s. r.	Bolim s. r.
Witte k s. r.