15. november 2011 | številka 105 5 Slovesnost ob spominskem dnevu 8 Prireditve ob tednu starejših v naši občini 15 Donacija z binkoštnega piknika 18 Razstava »Tü mo« v Pokrajinskem muzeju 18 Huzjan razstavlja v Ingoldstadtu 22 30 let upokojenskega pevskega zbora 24 Mladi rokoborci odlični na mednarodnem turnirju 28 Športna prireditev Veter v laseh 31 Trejzino senje v Murski Soboti Prireditve ob tednu starejših Najstarejša občanka Matilda Serec Srečanje starejših v Černelavcih Prireditev »Skupaj nam je lepo« v Bakovcih Tombola za prebivalce Doma starejših Rakičan Srečanje starejših občanov Murske Sobote Razstava sekcije ročnih del pri Društvu upokojencev Murska Sobota ŽUPANOV KOTIČEK Starejšim občanom vso spoštovanje! Ob tednu starejših mestna občina, krajevne skupnosti in mestne četrti že vrsto let zapored organiziramo tradicionalno srečanje s starejšimi občani Mestne občine Murska Sobota, ki se vsako leto, če jim le zdravje dopušča, z veseljem odzovejo našemu vabilu. V prijetnem vzdušju poklepetamo, se družimo, obujamo spomine ter uživamo ob kulturnem programu naših osnovnošolcev in srednješolcev. Z veseljem prenekateri tudi zaplešejo (-mo). Ob teh srečanjih nam povedo, kako živijo, kaj si želijo, kaj jim dela skrbi. Letošnjemu vabilu se je v Murski Soboti odzvalo nad 400 občanov mesta in še nekaj več tudi po naseljih. V občini sicer živi 2363 občank in občanov, starejših od 70 let, 1603 od teh živijo v Murski Soboti. Pred kratkim je svoj osebni praznik praznovala naša najstarejša občanka Matilda Serec iz Satahovcev (102 leti). Obiskala in obdarila jo je tudi naša občinska delegacija. Velja si zapomniti njen odgovor na moje vprašanje, kakšen je recept za dolgo življenje. Odgovorila je »skromnost in delavnost«. Ob tej priložnosti ji ponovno v imenu vseh občank in občanov še enkrat čestitam za visok življenjski jubilej ter ji želim veliko zdravja in osebnega zadovoljstva med nami. Delo starejših, ki ga zelo cenim, je pustilo neizbrisen pečat tako v našem okolju kot na nas samih. Osebno menim, da so naše babice in dedki najzaslužnejši občani. Zavedati se moramo, da sta naše mesto, naša občina zrasla z njihovimi žulji. Ko so ustvarjali družine, gradili domačije, več desetletij delali v različnih organizacijah in po kmetijah, so sproti ustvarjali tudi podobo našega mesta, krajevnih skupnosti - občine kot take. Naredili so veliko, zato je dolžnost nas mlajših, da čim bolje poskrbimo za njihovo varno in prijetno bivanje v tretjem življenjskem obdobju. Nov Dom upokojencev in nov blok z oskrbovanimi stanovanji v Murski Soboti sta zadnja primera tovrstne skrbi zanje. Starejši radi pohvalijo tudi naš mestni avtobus Sobočanec, s katerim so mobilnejši, pogrešajo pa več trgovin v središču mesta. Upam, da se bo z novim Mercatorjevim centrom na območju stare porodnišnice tudi to kmalu spremenilo. Pohvaliti moram še prizadevanja prostovoljk, ki obiskujejo starejše, in delo članov društev upokojencev. Jesen življenja je za vsakega občana lahko še kako prijetna. To je obdobje, ko se človek umiri in začne uživati sadove svojega dela. Začne se ukvarjati s stvarmi, za katere prej ni imel časa. Zato si moramo še naprej prizadevati, da bodo te zaslužene sadove trdega dela starejši občani uživali polno in kakovostno. Vsakoletne prireditve ob tednu starejših so zato le drobna pozornost v znak zahvale za njihov prispevek. Teden starejših je obenem tudi opomnik nam mlajšim, da je starejše treba spoštovati, jim pomagati in črpati iz njihove življenjske modrosti. _Vaš župan 3 MESTNI SVET Tretja izredna seja in osma redna seja mestnega sveta Špela Horvat Svetniki mestnega sveta so se v torek, 18. oktobra, zbrali na sklicani tretji izredni seji, ki je potekala v duhu kadrovskih imenovanj. Po večkratnem zatikanju pri dnevnem redu glede točke, ki se nanaša na imenovanje direktorice Javnega zavoda za kulturo, turizem in šport, so svetniki za krmilo zavoda postavili Brigito Perhavec. Svetniki so uvodoma prisluhnili obema stranema kadrovske zgodbe o direktorskem stolčku javnega zavoda, ki je ob koncu tokratne seje dobila še epilog. Kot prva je spregovorila Nataša Horvat, predsednica sveta zavoda, ki je menila, da napak pri postopku zbiranja prijav kandidatov, kjer je ovojnica enega izmed kandidatov prispela na napačen naslov, ni bilo. Župan Anton Štihec je po pridobitvi pravnega mnenja povedal, da je njegova naloga v mestnem svetu opozarjati na pravne in postopkovne nepravilnosti, ki naj bi se zgodile pri napačno naslovljeni kuverti neimenovanega kandidata. »Naloga župana po poslovniku je opozarjati na nezakonite odločitve mestnega sveta. Vaša odločitev je lahko legitimna, ampak nezakonita,« je pojasnil župan glede potrditve Brigite Perhavec na mesto direktorja omenjenega zavoda. Sklicana izredna seja se je pri naslednji točki o predlogu sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Soboške novine po kratki obrazložitvi župana glede podanega mnenja predčasno zaključila, saj bo predlog moral skozi novi krog glasovanja pri pristojni komisiji. V četrtek, 27. oktobra, so se svetniki ponovno sestali, tokrat na osmi redni seji. Po uvodni potrditvi dnevnega reda in sprejemanju zapisnikov predhodne redne in dopisne seje, ki ju svetniki v predlagani obliki niso sprejeli, je potekala druga obravnava podrobnega prostorskega načrta vojašnice Berek, ki so jo svetniške skupine soglasno sprejele. Tako so omogočile nadaljnje postopke pri celoviti ureditvi vojaškega kompleksa, ki med drugim zajema tudi večnamensko športno dvorano. Ob naslednji točki, rebalansu proračuna mestne občine, so predstavniki delovnih teles in mestne uprave z direktorjem Bojanom Petrijanom na čelu predstavili predlagane spremembe pri posameznih postavkah, svetniška skupina SDS pa je ob tem podala predloge glede prerazporeditev sredstev. »V svetniški skupini SDS predlagamo, da se sredstva prerazporedijo v nekatere postavke proračuna iz postavke oglaševanja in informiranja v Mestni občini Murska Sobota,« je pri navedbah amandmajev v imenu svetniške skupine SDS povedal Marko Martinuzzi. Župan Anton Štihec je ob tem opozoril predvsem na postavko glede razpolaganja sredstev župana, ki so v rebalansu zvišane z dva na štiri tisoč evrov. »Sredstva župana so v drugih primerljivih občinah dosti višje, pri nas pa župan razpolaga z minimalnimi sredstvi,« je povedal Štihec. Svetniki so predlagane amandmaje in rebalans letošnjega proračuna potrdili ter prešli na naslednjo točko o spremembah in dopolnitvah letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Murska Sobota. Slednja točka je naletela na dokaj hitro potrditev, saj so svetniki s krajšimi predlogi sprejeli predlagani letni načrt, pozitivno mnenje pa je mestni svet podal tudi k odloku o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Mestni občini Murska Sobota. Pri ureditvi cestnega prometa v občini bi lahko po besedah Nade Cvetko Torok, vodje Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor, prišlo do nekaterih sprememb, pri čemer so svetniki spregovorili tudi o možnosti uvajanja mobilnega plačevanja parkirnine. Seja se je nadaljevala s točko preoblikovanja Raziskovalnega izobraževalnega središča — RIS Dvorec Rakičan iz zasebnega v javni zavod, kjer je spregovorila tudi direktorica Jožica Sekolovnik, ki je navzočim pojasnila, da hitrejša ureditev statusnih vprašanj omogoča hitrejšo možnost črpanja državnih in evropskih sredstev na javnih razpisih ter posledično učinkovitejše delovanje zavoda. Svetniki so predlog preoblikovanja potrdili, nadalje pa so se posvetili problematiki glasbene šole, kjer je med ustanoviteljico (mestno občino) ter vodstvom šole prišlo do nesporazuma zaradi financiranja. »V občini ne sprejemamo nerazumnega višanja cen, ki bi bremenile starše šolajočih otrok,« meni Petrijan, ki pri višanju cene ne vidi ekonomske in pravne podlage. Ravnateljica Glasbene šole Murska Sobota, Erna Lukač, je na seji predstavila stališča vodstva šole in pri tem pojasnila, da so stroški porazdeljeni enakopravno po učencu, višje cene pa izhajajo predvsem iz selitve v večje prostore ter posledično višjih materialnih stroškov. Svetniki so glede težav s financiranjem sprejeli odlok, da naj vodstvo šole zadrži nadaljnje ukrepe višanja stroškov staršem. Po odobritvi Perhavčeve za direktorico Javnega zavoda za kulturo, turizem in šport na predhodni izredni seji so svetniki na tokratni seji le podali uradno potrditev, zatem pa je potekalo še glasovanje o predlogu o imenovanju Draga Šiftarja za direktorja Javnega podjetja Komunala, d. o. o. Svetniki so predlog z večino potrdili ter tako zaključili kadrovski del dnevnega reda. Nazadnje so sledili še predlogi in pobude mestnih svetnikov in župana. 4 AKTUALNO Spominski dan Mestne občine Murska Sobota 17. oktobra, ko praznujemo spominski dan mestne občine, je v grajski dvorani potekala slovesnost, ki jo je pripravila mestna občina v sodelovanju z mestno organizacijo Združenj borcev za vrednote NOB. Na ta dan se spominjamo zgodovinskih dogodkov iz težkih časov v drugi svetovni vojni, ki smo jih Slovenci preživljali pod tujimi zavojevalci, ki so želeli potujčiti naš narod. V Prekmurju so prvi antifašistični borci življenje izgubili že oktobra leta 1941. Pod streli okupatorja je v Gančanih padel Štefan Kovač, pri Soboškem gradu sta bila obešena Štefan Cvetko in Ali Kardoš. Ponovno so boj proti zavednim Prekmurcem okupatorji začeli v oktobru 1944 in prav 17- oktobra napadli aktiviste Osvobodilne fronte v Murski Soboti, kjer je padel Juš Kramar, 21. oktobra pa na Vaneči Dane Šumenjak in Alojz Kosi. Po teh dogodkih se je začelo množično preganjanje zavednih Prekmurcev in Židov, ki so bili odpeljani v zapore in koncentracijska taborišča. Slavnostni govornik nekdanji župan Anton Slavic je ob tej priložnosti dejal, da je prav, da s spominom počastimo vse, ki so žrtvovali življenja, da danes lahko živimo v svobodni državi. Spomnil se je dogodkov iz druge svetovne vojne na našem območju kakor tudi dogodkov iz vojne za samostojno Slovenijo. Dejal je, da smo v zgodovini pretrpeli preveč, da bi bili sedaj razdvojeni, in poudaril, da v tem trenutku »razdvojeni niso ljudje, ampak politika«, ter se Spomin na 17. oktober 1944 Združenje borcev za vrednote NOB iz Murske Sobote je skupaj s podobnima krajevnima organizacijama iz Tišine in Puconcev v spomin na dogodke, ki so se zgodili med 17. in 20. oktobrom 1944, pripravilo tradicionalni pohod po Poti spominov in tovarištva. Iz leta v leto je prireditev bolje obiskana, kar potrjuje, da spoštljiv spomin na dogodke iz sedaj že skoraj pretekle zgodovine druge svetovne vojne živi, veliko mlajših udeležencev pa nakazuje, da se spomini uspešno prenašajo na mlajše generacije. Po tradiciji se je pohod pričel pri Brumnovi hiši v Sodni ulici, odkoder je bila skupina partizanov kot aktivistov osvobodilnega gibanja pregnana, umikala pa se je v smeri tretje osnovne šole, Črnskih meja ter mimo Puconcev do Vaneče. Prav po trasi umika partizanov je potekal tudi pohod. Pred njegovim pričetkom sta zbranim spregovorila nekdanji partizanski aktivist in udeleženec takratnih oktobrskih dogodkov Ljubo Deškovič in Mileva Veren, predsednica mestne organizacije združenja borcev, na pročelje Brumnove hiše, kjer je s čelne strani objekta oziroma s strani Slomškove ulice že iz 60. let prejšnjega stoletja nameščena tudi spominska plošča, pa so pohodniki namestili spominski venec. Tega so položili tudi pred spomenik v Črnskih mejah, ki sicer neposredno z oktobrskimi dogodki iz leta Vida Lukač dotaknil aktualnega političnega dogajanja v državi. Pred predčasnimi državnozborskimi volitvami je pozval prisotne, da volijo tiste, ki bodo svoje obljube znali izpolniti ter se zavzemati za dobrobit slehernega posameznika in tudi za dobro domovine. »Prav je, da poznamo zgodovino in se je spominjamo, vendar mora biti naša misel usmerjena v prihodnost,« je še povedal nekdanji župan Slavic. Rdeča nit recitala, ki so ga pripravili dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota pod mentorstvom mag. Edvarda Jakšiča, sta bila spomin in ljubezen. Predsednica mestne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mileva Veren je prisotne povabila na slovesnosti v okviru praznovanja spominskega dne, ki so se zaključile s tradicionalnim pohodom na Vanečo. Geza Grabar 1944 nima neposredne povezave, saj so madžarski žandarji tam 31. marca 1945 s streljanjem umorili enega partizana in sedem talcev. Tam so se skupini pohodnikov pridružili njihovi kolegi iz krajevnega združenja Tišina, saj je tam potekal priložnostni program. Karavana okrog sto pohodnikov je tudi letos pot sklenila pred Domom borcev, mladine in veteranov na Vaneči, kjer je bilo v počastitev občinskega praznika Občine Puconci in spominskega dne Mestne občine Murska Sobota tradicionalno družabno srečanje. Pohodnikom in drugim zbranim, ki so tja prišli tudi iz smeri Pečarovcev, Bodoncev in Moščancev, je spregovorila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. 5 AKTUALNO 102. rojstni dan naj starejše občanke Jubilantka hudomušno na vprašanje, kako se počuti: »Sedaj je še dobro, ne vem pa, kako bo na stara leta!« Društvo upokojencev Krog-Satahovci je za svoj tradicionalni jesenski piknik izbralo 22. oktober, dan, ko je rojstni dan slavila njihova najstarejša članica. Vabilu na piknik se je namreč odzval tudi župan Anton Štihec, ki je najstarejši občanki mestne občine osebno čestital in ji izročil priložnostno darilo. Sicer so jubilantki ob županu V Bakovcih dan za starejše V Bakovcih so se oktobra na srečanju, ki so ga organizirale krajevna organizacija Rdečega križa, domača krajevna skupnost in mestna občina, družili starejši in uživali ob bogatem kulturno-družabnem programu, ki so ga samo za njih pripravili organizatorji. Slogan prireditve »Skupaj nam je lepo« je pričal o glavnem namenu dogodka, ki je potekal že prejšnja leta, in sicer so se organizatorji trudili starejšim pokazati, da je tudi najstarejša generacija pomemben sestavni del družbe. V kulturnem programu so nastopili malčki iz vrtca Krtek, učenci OŠ Bakovci ter ljudski godci iz kul-turno-turističnega društva Goska iz Satahovcev. V zabavnem delu sta za zbrane zaigrala Mark in Bojan. Starejše so nagovorili predsednica krajevne organizacije Rdečega Križa Minka Cör, predsednica krajevne skupnosti Nives Cajnko in župan Anton Štihec. Staranje prebivalstva in posledično višji delež starejših sta globalna pojava. Že danes se države po svetu trudijo in razvijajo modele, ki bodo omogočali, da trenutni družbeni sistem pri- Geza Grabar čestitali in jo obdarili tudi: v imenu KS Krog Erika Vogrinčič Barbarič, KS Satahovci Jože Erjavec in v imenu Društva upokojencev Krog-Satahovci Branko Gomboši. Posebej za slavljenko so zapeli še satahovski ljudski pevci Mokoš. Domače društvo upokojencev je zelo zgovorni Matildi ob njenem visokem jubileju izročilo posebno torto iz jabolčnih idinjač s svečkami, številka njenega rojstnega dne pa je bila spletena iz drobnega vejevja. Rodila se je daljnega leta 1909 v Kraščih na Goričkem, po sezonskem delu v Avstriji in Nemčiji pa se je leta 1932 poročila v Satahovce, kjer sta s pokojnim možem Jožefom kmetovala na manjši kmetiji. V zakonu je imela šest otrok, štirje — Irena, Pavla, Kristina in Anton — pa še živijo. Ponosna je tudi na devet vnukov in enajst pravnukov. Da bi v številni družini lažje shajali, je pomagala okoliškim kmetom, nabirala pa je tudi zdravilna zelišča. Za prenekatero poroko je iz krep papirja izdelovala rože. Življenje je treba jemati z majhno žličko, pravi, kakor tudi hrano. Po kosilu pa se kozarcu domačega vina ni treba odreči. Aleksandra Grah lagodimo novemu družbenemu izzivu — staranju prebivalstva. Pri tem igrajo veliko vlogo lokalne skupnosti, ki vključujejo starejše v sfere družbenega življenja in jim z medgeneracijskim sodelovanjem omogočajo kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Medgeneracijsko sodelovanje se je tako pokazalo tudi v nekaterih krajevnih skupnostih mestne občine, ki so zaznale potrebo po zapolnitvi vrzeli, ki razhaja starejšo in mlajšo generacijo. 6 Ponudba velja od 3.11. do 30.11.2011 oz. do odprodaje zalog v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo. Popust se obračuna pri blagajni. V času akcije ne veljata vrednostna popusta 3 ali 5% in sredin 10% popust, prav tako se ne seštevajo ostali popusti. Ne velja za pravne osebe. Med izdelke bele tehnike štejemo: pralno, pralno - sušilne in pomivalne stroje, hladilnike, skrinje in zamrzovalne omare, pečice, štedilnike ter kuhalne plošče. 7 AKTUALNO Srečanje starejših v Murski Soboti Geza Grabar Mestne četrti Murska Sobota so v tednu starejših občanov, to je sredi novembra, že tradicionalno pripravile srečanje starejših občanov in občank iz mesta. V kavarni v Diani se jih je zbralo nekaj čez 400, vseh tistih, ki so dopolnili 70 let, pa je samo v mestu čez 1600 ali okrog 50 več kot leto pred tem. Takšna je tudi stopnja letne rasti starejših občanov v mestu. Kot zanimivost naj dodamo še, da sta najstarejša občana v mestu 96-letni Franc Madjar in Karolina Čarni, ki bo 13. decembra praznovala 101. rojstni dan. Prisrčno srečanje, kot nalašč za utrjevanje prijateljskih vezi in obujanje spominov na čase, ko je bila ta populacija mlajša in je aktivno prispevala k (so) oblikovanju podobe življenja in dela mesta in občine, je minilo v znamenju priložnostnega kulturnega programa učencev OŠ III in dijakinj Srednje ekonomske šole, osrednji nagovor pa je bil zaupan županu Antonu Štihcu. V znak zahvale za njihov aktiven prispevek jim je namenil veliko pohvalnih besed, po drugi strani pa spomnil, da namere zategovanja pasu zaradi varčevalnih ukrepov kot posledice ekonomske, socialne in še kakšne krize na svetovni, evropski in državni ravni nikakor ne smejo ob- čutiti starejši, torej tisti, ki so svoje aktivno poslanstvo pri vzdrževanju blaginje v družbi že odigrali in sedaj zasluženo uživajo sadove svojega dela. Zato so takšna in podobna srečanja, je dejal župan, zgolj simbolična gesta mestne občine, da z mestnimi četrtmi ali krajevnimi skupnostmi starejšim izkažejo drobno pozornost in se jim zahvalijo za odigrano vlogo v preteklosti. Starejši in drugi gostje so se tudi letos (za)vrteli v ritmih glasbenika Draga Jošarja, ki je na teh srečanjih že stari znanec, za starejše pa so pripravili tudi srečelov. Podobna srečanja za starejše občanke in občane prirejajo tudi v drugih primestnih krajih mestne občine. 8 AKTUALNO Mladi za mlajše - študentje bodo učencem nudili prostovoljno učno pomoč Aleksandra Grah Za šolarje Osnovne šole Bakovci so v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, Klubom mladih Bakovci ter Krajevno skupnostjo Bakovci pripravili projekt prostovoljne učne pomoči za učence. K projektu, katerega idejni vodja je predsednica krajevne skupnosti Nives Cajnko, se je prijavilo nekaj čez dvajset bakovskih osnovnošolcev, poučevali pa jih bodo študentje in dijaki iz Kluba mladih Bakovci, katerega predsednik je Primož Duh. Projekt so mladi s sodelovanjem s šolo, krajevno skupnostjo in občino načrtovali že nekaj časa, mladi »učitelji« pa so se o načinih učne pomoči že posvetovali z ravnateljico Vando Sobočan ter učitelji predmetov, ki jih bodo poučevali. Mladi bodo tako mlajšim skušali na zanimiv način približati učno snov, ki jim v šoli povzroča težave. Projekt so tako učenci kot starši pozdravili, saj menijo, da učenci mladim radi prisluhnejo in jim bodo ti tudi močna spodbuda k učenju. Prostovoljci bodo učencem nudili učno pomoč predvsem iz matematike, slovenščine, nemščine, angleščine, fizike in kemije. Pouk bo potekal ob sobotah, v polnem teku pa bo zaživel že v drugi polovici novembra. Zlata poroka v Černelavcih Srečna sta bila v avgustu zakonca Avgust in Marjeta Sadi. Dočakala sta namreč zlati jubilej poroke. Zakonsko zvezo sta sklenila 12. avgusta 1961, takrat v skromni družbi prič in brez slavja. Zato pa je bilo njuno slavje 50 let pozneje toliko lepše. Na dvorišču hiše, v kateri bivata s svojo hčerko in njeno družino, so se zbrali ožje sorodstvo, pri- jatelji in sosedje. Njunega slavja so se spomnili tudi v Krajevni skupnosti Černelavci, predsednik skupnosti pa jima je izročil praktično darilo. S svojim petjem in aktivnostmi na športnem področju naj še naprej osrečujeta sebe in druge. KS Černelavci 9 AKTUALNO V Pomurju energetskih potencialov ne znamo izkoristiti Konec oktobra sta v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota potekala premierno predvajanje predstavitvenega filma »Zelene energije Pomurja« ter javna razprava z naslovom »Pomurje in obnovljivi viri energije«, ki sta jo organizirala Ekonomska šola in Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct. Pred odprtjem razprave, katere gostje so bili Peter Kralj iz podjetja Gejzir, d. o. o., Štefan Kovač iz Zavoda za gozdove Slovenije, Andrej Hadžič iz podjetja Enersis, d. o. o., Štefan Žohar iz Lokalne energetske agencije za Pomurje, Darko Anželj iz Pomurskega razvojnega inštituta, Stojan Habjanič iz Zveze društev Moja Mura, Igor Čuš iz Dravskih elektrarn Maribor ter Aleš Zveter iz podjetja Keter Organica, so zbrane nagovorili Dejan Bogdan iz Informacijske točke Evropske komisije, ravnatelj srednje ekonomske šole Darko Petrijan ter direktor občinske uprave Mestne občine Murska Sobota Bojan Petrijan. Slednji je povedal, da je ena izmed prioritet mestne občine vzpodbujanje rabe zelenih virov energij ter da so v zadnjih letih na tem področju precej aktivni, saj že vzpostavljajo sisteme kogeneracije oziroma soproizvodnje toplotne in električne energije. V nadaljevanju se je odvila zanimiva debata, v kateri so si bili sodelujoči edini, da ima Pomurje za izkoriščanje zelenih virov energije zelo velik potencial, saj imamo poleg precejšnjih zalog termalne vode tudi gozdove, razmeroma visoko število sončnih dni, reko Muro ter veliko obdelovalnih S prosenimi kosmiči do bronaste nagrade Skupina študentov, ki jo poleg Evgena Benedika sestavljajo Katarina Borovšak, Gregor Šomen in Matej Šomen iz Murske Sobote, je na evropskem tekmovanju v razvijanju eko inovativnih živil zasedla tretje mesto ter pometla z večino evropske konkurence. Mlada četverica se je na tekmovanje Ecotrophelia Europe, ki je potekalo v okviru mednarodnega prehranskega sejma Anuga v nemškem Kolnu, podala s prosenimi kosmiči Crunchy Milly. Embalaža poleg kosmičev vsebuje vrečke za lažje odmerjanje in lažji izračun hranilnih vrednosti, saj vsaka vrečka predstavlja svojo porcijo. Glavna posebnost vrečk je ekološka sestava, izdelane so namreč iz biopolimernih molekul ksilana, ki se ob prelitju z jogurtom, mlekom ali sadnim sokom raztopijo. Pri razvoju izdelka in embalaže so študentje največjo pozornost posvetili uporabi tradicionalnih slovenskih sestavin, ekološki proizvodnji ter priročnosti in preprostosti uporabe. Na tekmovanju so se pomerili z ekipami iz Češke, Danske, Francije, Nemčije, Grčije, Islandije, Litve, Rusije, Italije, Španije in Švice. Vse ekipe so bile zmagovalne ekipe študentov, ki so na nacionalni ravni razvile najbolj eko inovativen živilski proizvod. Vsi izdelki so morali zadostiti vsem vidikom razvoja novega produkta (tehnični, senzorični, embalaža, industrijska proizvodnja, zako- Tadej Kirinčič površin, kjer lahko pridelujemo rastline, ki služijo kot vir energije. Vse te vire pri nas izkoriščamo premalo intenzivno, obenem pa za pridobivanje toplotne energije uvažamo in plačujemo ruski plin. Po besedah Petra Kralja se nam v bližnji prihodnosti obeta konec energetske brezskrbnosti, saj naj bi se do leta 2030 poraba električne energije povišala za kar 50 do 60 odstotkov, predvsem na račun vozil na električni ter vodikov pogon. Tadej Kirinčič nodaja, marketing, ekonomski in trgovina). Po mnenju strokovne žirije, ki so jo sestavljali tudi predstavniki Evropske komisije, razvojnih agencij in živilskopre-delovalnih podjetij, kot je recimo Nestle, se je najbolje odrezala grška ekipa študentov, ki so se predstavili s salamo iz morskih sadežev, imenovano Da Vero. Drugo mesto je zasedla francoska ekipa, ki se je predstavila s čokoladno peno in sladico dva v enem, imenovano Twin Choc. Ekipa, ki je na tekmovanju zastopala slovenske barve in jo sestavljajo tudi trije Sobočanci, si želi, da njihov izdelek ne bi ostal le projekt, s katerim so tekmovali, temveč ga želijo spraviti tudi na prodajne police. Pri tem jim že aktivno pomaga Gospodarska zbornica Slovenije. 10 AKTUALNO Na FRiSK-u podelili tudi nagrado za najboljše diplomsko delo Špela Horvat Festival računalništva in sodobnih komunikacij je 27. in 28. oktobra Mursko Soboto že peto leto postavil v središče IKT-dogajanja v državi. Mobilne tehnologije in odgovornost na spletu sta bili temi dvodnevnega največjega nekomercialnega informacijsko-ko-munikacijskega dogodka pri nas. FRiSK je tudi letos združeval strokovnjake, perspektivne kadre, tehnološke navdušence in poslovno javnost, po prvih napovedih pa ga je obiskalo do 2000 obiskovalcev. Kot vsako leto je tudi letos festival ubral aktualno problematiko, ki na eni strani posega v specifične strokovne vsebine, na drugi strani pa s predavanji, delavnicami in uporabnimi nasveti sodobno tehnologijo in nove medije predstavlja širši zainteresirani javnosti. Četrtkov začetek festivala je mi- nil v znamenju podelitve nagrade za najboljše diplomsko delo s področja računalništva, informatike in sodobnih komunikacijskih tehnologij. Priznanje in nagrado v vrednosti 500 evrov je prejel Sašo Karakatič iz Murske Sobote za diplomsko delo z naslovom »Preiskovanje povezanih odprtih semantičnih podatkov in socialnih omrežij«. Sašo je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, v diplomskem delu pa je definiral pojem socialnega omrežja, natančneje spoznal eno teh socialnih omrežij, Facebook, in njegov vmesnik za razvijalce. Kasneje je opisal semantične podatkovne zbirke, njihovo razširjenost in podrobnejši vpogled v semantično podatkovno zbirko Freebase. V praktičnem delu je preiskoval možnosti povezave med socialnim omrežjem in prosto semantično podatkovno zbirko. Naredil je storitev priporočanja in pri tem uporabil algoritem najbližjih sosedov, ki ga podrobneje opisuje v teoretičnem delu. Storitev je preizkusil na testnih in realnih podatkih ter na koncu še preučil možnosti nadgradnje storitve. Kako dobro idejo preleviti v uspešno mlado podjetje, so predstavili start-upi s področja mobilnih tehnologij. Nostalgijo so vsi računalniški zanesenjaki tudi letos obudili z muzejem računalništva, pogled v prihodnost pa je ponudilo predavanje o izzivih razvijanja za različne mobilne platforme, kjer so imeli obiskovalci možnost preučiti razlike v razvijanju in promoviranju aplikacij za iPhone, Android, BlackBerry, SymbianA3, MeeGo in Windows Phone 7. Sledila je okrogla miza o poslovnih priložnostih na mobilnem trgu, veliko zanimanja pa je požela večerna fotografska akcija »While you were sleeping - FRiSK edition«. V kreativnem nočnem fotografiranju so nastale številne fotografije ognja in svetlobnega risanja. Varnost je na prvem mestu, tudi na spletu. Tako bi lahko opisali začetek petkovega dogajanja. Sklop predavanj o spletnih prevarah, tudi pri spletnih nakupih in družabnih omrežjih, ter o zagotavljanju lastne varnosti na spletu je bil zanimiv predvsem za dijake pomurskih srednjih šol. Iz bogatih izkušenj in na podlagi konkretnih primerov so jim ta pomemben vidik spleta predstavili strokovnjaki iz Si-Certa, Arnesa in organizacije Safe. Nekoliko resnejšim uporabnikom sodobne tehnologije je bilo namenjeno predavanje »Hekam, krekam, kradem!« Kot je vabil že njegov opis, je bilo predavanje zanimivo potovanje med nevarnostmi sodobnih tehnologij, človeško naivnostjo in hekerskim podzemljem. S sovražnim govorom in odgovornostjo komentatorjev na spletu je festival zapeljal v bolj medijske vode, sledila pa je fotografska poslastica - v okviru festivala je namreč potekala tudi otvoritev Mikkove »Digitalne abstrakcije«. Na razpis je prispelo 310 del tako profesionalnih kot neprofesionalnih fotografov. Festival se je zaključil z javnim snemanjem Sobotainfo intervjuja 2.0, v katerem so uporabniki vprašanja zastavljali Jonasu Žnidaršiču. Poleg domačina Jerneja Celca in Perice Jerkoviča je Jonas nastopil kot osrednji gost stand-up večera, ki ga je spletni medij Sobotainfo priredil ob svoji deseti obletnici. S tem se je tudi zaključil peti Festival računalništva in sodobnih komunikacij, ki je po besedah organizatorjev ne le dosegel, ampak tudi presegel pričakovanja. Socialni demokrati smo vodili slovensko vlado v najtežjih svetovnih finančnih, gospodarskih in socialnih razmerah po drugi svetovni vojni. Ne država ne javnost nista bili pripravljeni nanjo. Okrepili smo potencial Slovenije za nadaljnji razvoj, ohranili obvladljive javne finance in visoko stopnjo socialne povezanosti ter varno peljali Slovenijo skozi krizo, ki še traja. Socialni demokrati imamo izkušnje in program ter pripravljene zakonske rešitve za NAPREJ. Na predčasnih parlamentarnih državnozborskih volitvah 2011 v 4., 5. in 6. volilnem okraju 8. volilne enote na listi Socialnih demokratov kandidirata: Mag. Dejan ŽIDAN, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Vladi Republike Slovenije: »Kandidiram, ker veijamem v prihodnost slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane ter se hkrati zavedam, da so na tem področju še številni izzivi. Z določitvijo skupnih ciljev, s strokovnim in učinkovitim delom lahko domačo proizvodnjo hrane povečamo. Veijamem tudi, da neoliberalizem prinese več škode kot koristi, zato je potrebno zagovarjati socialno državo, ki zaščiti najšibkejše in je - ustrezno organizirana - prav tako lahko učinkovita.« Mag. Brigita PERHAVEC, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota: »Kandidiram, ker želim soustvarjati pogoje za nadaljnji razvoj Slovenije. Potrebno je zagotoviti pogoje za gospodarsko rast, pri čemer je zame pomemben predvsem družbeni razvoj naše države, v kateri naj prevladajo vrednote, kot so solidarnost, enakopravnost, poštenost in socialna pravičnost. Podpiram takšen razvoj, ki bo prinesel boljše življenje za vse, ne le za peščico posameznikov." NAPREJ. ZA POMURJE. 11 november 2011 AKTUALNO Projekt »Right profession« zaživel Pomurska gospodarska zbornica in projektni partnerji smo 17. oktobra v madžarskem Zalaegerszegu podpisali partnersko pogodbo za projekt »Right Profession«. To je projekt več partnerjev na slovenski in madžarski strani meje v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013. Projektno partnerstvo združuje ključne predstavnike delodajalcev v čezmejni regiji ter podjetniško podporno okolje. Na slovenski strani sodelujejo Pomurska gospodarska zbornica kot vodilni partner, Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Razvojni center Murska Sobota in Center idej. Na Madžarskem so to gospodarski zbornici - Trgovinska in industrijska zbornica županije Zala ter Trgovinska in industrijska zbornica županije Vas — ter Vladni urad županije Zala. Obe obmejni območji spadata med manj razvita v matičnih državah. Stopnja brezposelnosti je visoka, stopnja izobrazbe nizka, pogosto je odseljevanje, predvsem mladega kadra. Projekt »Right Profession« je nastal v želji pokazati mladim, kje bodo možnosti zaposlovanja v prihodnje, ter izpostaviti perspektivne poklice, s katerimi zaposlitve v prihodnosti ne bo težko najti. Glavna ciljna skupina projekta so tako osnovnošolci zaključnih razredov osnovnih šol, ki se odločajo za svojo poklicno pot, njihovi starši in učitelji. V okviru projekta bodo projektni partnerji zbirali informacije s strani delodajalcev, razvojne načrte in želene smeri razvo- ja regij, želje in pričakovanja otrok. Potekale bodo predstavitve poklicev, delavnice po šolah, vzpostavljena bo skupna komunikacijska zbirka, potekale bodo skupne promocije z namenom obveščanja širše javnosti. Najpomembnejši cilj projekta je zaustaviti rast števila brezposelnih oz. zmanjšati strukturno brezposelnost in prispevati k zaustavitvi rasti števila mladih brezposelnih. Pomembni so tudi čezmejni cilji ter okrepitev sodelovanja na lokalni, regijski in županijski ravni v čezmejni regiji. To posredno pomeni tudi izboljšano izobrazbeno strukturo prebivalcev območja in pretok delovne sile med državama. Skupni upravičeni stroški projekta zanašajo 791.117 EUR, sofinanciranje iz sredstev ESRR je v višini 658.454 EUR. Projekt bo trajal tri leta. G L A S Lista Virant Državljanska lista Gregorja Viranta Spoštovani! Vsesplošna kriza v državi zahteva drugačno politiko kot smo je bili vajeni do sedaj. Dovolj je bilo delitev in izključevanja. V osredje morata stopiti profesionalno in učinkovito vodenje države, kjer bo vsak posameznik odgovorno, vestno, predvsem pa pošteno opravljal svoje delo. Med take prav gotovo sodi Anton Štihec, ki ga osebno poznam že nekaj let S svojim dosedanjim delom kot župan Mestne občine M. Sobota je dokazal, da vse te kvalitete in lastnosti ima, zato ima tudi moje zaupanje. Take potrebujemo sedaj tudi na državni ravni, zato vas spoštovane volivke in volivci vabim, da ga podprete kot kandidata za poslanca Državnega zbora RS na Državljanski listi Gregorja Viranta. dr. Gregor Virant, Državljanska lista Gregorja Viranta Zavzemal se bom za: ► večjo pomoč države pri odpravljanju razvojnega zaostanka Prekmurja, ► vzpostavitev ustreznih zakonodajnih pogojev gospodarskim družbam za ohranjanje obstoječih delovnih mest in odpiranje novih, ► stimulativno politiko pri zaposlovanju mladih, ► za Prekmurcem dostopnejši in cenejši študij oz. šolanje naših otrok, ► vzpostavitev regijskega fonda za štipendije, ► povečavo stanovanjskega fonda za socialno ogrožene, mlade družine in perspektivni kader, ► uvedbo pokrajin in avtonomijo odločanja o regionalnih zadevah, ► čim prejšnjo realizacijo Pomurskega vodovoda, ► čim prejšnjo realizacijo južne, vzhodne in zahodne obvoznice -obvozni sistem M. Sobote s podvozom na Panonski ulici v M. Soboti, ► čim prejšnjo realizacijo elektrifikacije in modernizacije železniške proge v Pomurju (vključno s protihrupnimi pregradami), ► za izgradnjo odstavnega pasu na celotni Pomurski avtocesti, ► postavitev brezplačnih vstopnih točk do interneta, ► izboljšanje infrastrukture za kulturne dejavnosti v Prekmurju, ► večje koriščenje alternativnih virov energije v Prekmurju. ra S ta 1 :• * E a Anton Štihec 12 AKTUALNO V Posvejtu bodo delovali lokalno in globalno špela horvat Novoustanovljena iniciativa Posvejt je v oktobru v okviru tedna arhitekture in prostora pripravila arhitekturne delavnice in predavanja za dijake. Murska Sobota se je z delavnicami in predavanji pod okriljem iniciative Posvejt pridružila tednu arhitekture in prostora, ki je v prvi polovici oktobra potekal v številnih mestih po Sloveniji. Sklop delavnic in predavanj na temo naravne gradnje se je začel v ponedeljek, 3. oktobra, v Mladinskem infor- mativnem in kulturnem klubu, ko so organizatorji k sodelovanju povabili dijake murskosoboške gimnazije. Predstavili so jim arhitekturno tradicijo lokalnega okolja, avtohtono naravno gradnjo s sodobnimi tehnikami, naravne materiale in njihovo večnamensko uporabo. Delavnico sta vodila Kristijan Zver in Alja Petrič iz podjetja Naravna gradnja, ki se ukvarja predvsem z gradnjo iz slame in ilovice. Za nazor-nejši prikaz povedanega so na grajskem dvorišču s pomočjo dijakov postavili tudi del zidu hiše iz naravne gradnje. »S takšno gradnjo okolje onesnažiš do desetkrat manj kot s klasično, zato je ta način tako dober,« je povedal strokovnjak za naravno gradnjo Kristijan Zver, ki v takšni hiši živi tudi sam. Naslednja arhitekturna delavnica je bila o pletivu kot elementu interierja, tretja pa o kokonu kot varnem prostoru. Na slednji so udeleženci na predavanju spoznali primere zasnov varnih prostorov, ki delujejo po principu sobivanja z naravo. Opremljeni s temi informacijami so narisali in z materiali zasnovali svoj prostor, v katerem se počutijo dobro in udobno. Delavnice so se zaključile z razstavo izdelkov iz posameznih delavnic v Mikku. V Murski Soboti so pri projektu sodelovali in pomagali Klub prekmurskih študentov, Mikk, Zadruga Pomelaj in podjetje Naravna gradnja, Posvejt pa vzporedno v sklopu projekta »Voda je biser okolja« izvaja delavnice in predavanja tudi v Lendavi. Iniciativa Posvejt je novost v pomurskem prostoru. Sestavljajo ga arhitektka Metka Pretnar, antropologinja Laura Korčulanin ter sociolog in komunikolog Matej Ficko. »Posvejt bo skušal biti pristna iniciativa in v tem smislu tudi delovati. Združili smo se trije različni posamezniki z različnih področij, zato je temelj našega delovanja interdisciplinarnost. V regiji in širše si bomo prizadevali izobraževati, osveščati in delovati na področjih družbe, kulture, javnega prostora in komuniciranja,« je o iniciativi, ki bo delovala tako lokalno kot globalno in bo temeljila na neposredni akciji, povedal Ficko. Širimo obzorja, združujemo ljudi Ivan Hanc Smo »Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje. Število članov stalno povečujemo, trenutno nas je 290. V društvu se zbiramo starejši od 50 let in upokojenci. Osnovni smoter nastanka in delovanja društva je v tem, da se borimo proti socialni izključenosti starejših iz družbe. Naš moto je »živi v sedanjosti, ne v preteklosti in ne v prihodnosti«. Sedež društva, kjer se tudi izvajajo naša izobraževanja, je pri Ljudski univerzi Murska Sobota. Univerza za tretje življenjsko obdobje je pravi naslov za reševanje človeških stisk ljudi po upokojitvi. Pri aktivnem sodelovanju v društvu člani pridobivamo nova poznanstva, izmenjujemo različna mnenja o aktualnih dogodkih našega vsakdanjika. Po končanih učnih urah so klepeti na kavici dogodek, ki ga komaj čakamo. Na zanimivih ekskurzijah spoznavamo še neodkrite lepote in se predvsem prijetno družimo. V osnovi imamo naše društvo zato, da se preko njegovih programov lažje vključujemo v svet mlajših, v svet elektronskih medijev, v svet vse večje rabe tujih jezikov in v svet novih tehnologij, novih družbenih odnosov in drugačnih moralnih vrednot. Živeti želimo v sedanjosti, in se počutiti enakovredne člane te družbe, ki je zrasla na naših temeljih. Univerze za tretje življenjsko obdobje so severnoevropska ideja, ki se hitro širi tudi v Sloveniji. Uspevajo povsod, kjer se upokojenci ne zadovoljujejo zgolj z vlogo staršev, dedkov in babic in mogoče še sosedov. Za sezono 2011-2012 ponujamo naslednje aktivnosti: računalniško opismenjevanje na več stopnjah, digitalna fotografija, učenje angleškega in nemškega jezika na več stopnjah, učenje madžarskega jezika, spoznavanje umetnostne zgodovine, spoznavanje zgodovine in kulture ljudstev, skrb za duševno zdravje, cvetje od vzgoje do aranžiranja, te- čaj majhnih kuharskih skrivnosti in razna zanimiva predavanja, kot dopolnilne dejavnosti pa v društvu izvajamo ekskurzije, ples, masaže in telovadbo. Najpogosteje se skupine sestajajo enkrat tedensko, po dve šolski uri, načeloma v dopoldanskem času. Posamezni tečaji imajo obseg večinoma 30 šolskih ur v sezoni. »Klub U3«, na katerem vedno pripravimo zanimiva predavanja, se odvija v zgodnjih večernih, oziroma popoldanskih urah. Včlanite se lahko kadar koli med letom, članstvo pa se nanaša na koledarsko leto. Višino članarine določa za vsako koledarsko leto upravni odbor društva. Za včlanitev je pogoj samo ta, da ste v tretjem življenjskem obdobju in se želite kakovostno starati. 13 OGLAS Univerzitetna diplomirana pravnica, tesna sodelavka mag. Radovanu Žerjava v kabinet n Ministrstva za promet, mestna svetnica v Mestni občini Murska Sobota, članica Leo kluba, podmladka Lions kluba, sedaj kandidatka za poslanko na volitvah v državni zbor: Kdo je Se Jasmina OPEČ? Zavestna Prekmurka, stanujoča v Rakičanu, izhajajoča iz delavske družine, ki mi je privzgojila tctncljnc prekmurske vrednote: delavnost, srčnost, poštenost, skrb za ljudi in okolje. Zakaj ste sprejeli kandidaturo na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah? Ko sem bila del ekipe mag, Radovana Žerjava v kabinetu Ministrstva za promet sem spoznala, da lahko v politiki z dobrimi nameni storiš veliko za Prekmurje in za prekmurskega človeka. Trdno sem prepričana, da lahko skupaj z mag. Radovanom Žerjavom nadaljujeva dobro začeto delo in narediva še veliko več za okolje, iz katerega izhajava, Enu izmed vaših prioritet je obvezno pripravništvo. Zakaj tako odločno vztrajate pri tem obveznem pripravništvu? Država mora takoj in to res takoj sprejeti zakon po katerem bo pripravništvo obvezno. Zakaj? Ker ima vsak pravico, da dela v stroki za katero se je izobraževal, ne glede kdo je in kaj je ter kako daleč segajo njegove veze. Ker se govori, da ste velika ljubiteljica športa, nam prosim povejte, kaj kot ljubiteljica športa pogrešate v MOMS? Prav gotovo sta to pokriti bazenski kompleks, ki bi ga občanke in občani lahko koristili skozi vso leto, in reflektorji na nogometnem igrišču v soboški Fazaneriji, ki bi nam vsem ljubiteljem nogometa omogočili enako kakovostno spremljanje nogometa, kot so ga deležni drugod po Sloveniji. V vašem programu smo zasledili radodaren predlog in sicer, da zagovarjate enkratno denarno pomoč v višini 1000 EUR za vsakega novorojenca? Zanimivo, da se večini ta ideja o zagotovitvi enkratne denarne pomoči za novorojence zdi radodarna, ko pa iz davkoplačevalskega denarja radodarno saniramo razne banke pa si nihče ne postavlja vprašanje o upravičenosti in nujnosti Sama bom naredila vse pa še več, da bodo starši novorojenčkov dobili to enkratno denarno pomoč, saj s tem ukrepom vsaj malo izboljšamo demografsko strukturo prebivalstva v Prekmurju, predvsem pa pomagamo družinam v trenutkih, ko to najbolj potrebujejo. Kuj so poleg že omenjenega še vaše najbolj izpostavljene prioritete za Mestno občino Murska Sobota? Razvoj gospodarstva in nova delovna mesta, izgradnja soboške obvoznice, obnova kanalizacijskega sistema, lokalna samooskrba z domačo hrano, ugodni stanovanjski pogoji za mlade družine, razširitev proge Sobočanea. povečanje parkirnih mest, medgeneracijski in medkulturni dialog, vsestranski družbeni razvoj. 14 AKTUALNO Donacijo z binkoštnega piknika namenili otroškemu oddelku Geza Grabar Že vrsto let Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota in mestna občina del izkupička s tradicionalnega dobrodelnega piknika na bin-koštno nedeljo namenjata tudi za murskosoboško bolnišnico, točneje za otroški oddelek. Ček za nakup nujne opreme na otroškem oddelku (luč za fotote-rapijo za najmlajše) je direktorju bolnišnice izročil duhovnik mag. Leon Novak, ki je pobudnik in glavni koordinator zbiranja sredstev za bolnišnico že od začetka akcije. Evangeličanska cerkev že vse od leta 2000 namenja sredstva za murskosoboško bolnišnico, v teh letih je do 30. septem- bra letos donirala že 28.704,73 evrov. Kot je na priložnostni prireditvi dejal v septembru imenovani predstojnik otroškega oddelka zdravnik mag. Zdravko Roškar, bodo z omenjeno investicijo izboljšali svoje storitve in pripomogli, da bodo mladi bolniki deležni najboljše zdravstvene storitve, ki si jo tudi zaslužijo. Zadovoljen z donacijo cerkve in mestne občine je bil tudi direktor Bojan Korošec, rekoč, da je lepo videti, da se tudi v teh težkih časih, ko je vedno več pomoči potrebnih, namenjajo sredstva za bolnišnico. 15 AKTUALNO Narava daje - dijaki ustvarjajo Geza Grabar Tradicionalno jesensko prireditev so združili z zaključkom projekta izobraževanja in zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin. Vsako leto v oktobru, ko orumeni listje, dozorijo jabolka, hruške in grozdje ter ko se poberejo pridelki s polj, dijaki vseh letnikov in vseh smeri z jesensko razstavo pridelkov, plodov, izdelkov in aranžmajev polepšajo šolo. Razstava najde mesto tako v učilnicah šole kakor na prostem in daje šoli z več kot 80-letno tradijo tisto prvinsko povezanost človeka z naravo. Kot sta pojasnila ravnatelj Stefan Smodiš in Lidija Goltnik, na šoli projektna menedžerka, je vselej zanimiva in vedno nekoliko drugače postavljena razstava, ki je zopet pritegnila pozornost malčkov v vrtcih, osnovnošolcev, nekdanjih zaposlenih na šoli, njihovih sode- lavcev in tudi drugih občanov, vsebinsko postavljena v več sklopih. V okolici šole so dijaki pod mentorstvom različnih učiteljev na ogled postavili prav vse poljščine, ki uspevajo v našem klimatskem območju, ter zelenjadnice in zelišča. Domiselne jesenske aranžmaje so k popolnosti zunanjega dela razstave prispevali še dijaki hortikulture, v priložnostnem lesenem kiosku pa so se s prodajo izdelkov in napitkov iz sadja in zelenjave dijaki zaključnih letnikov poskusili še v osnovah podjetništva in trženja. Prostori kar nekaj učilnic so bili rezervirani za razstavo sadja, izdelkov iz njega, žit, mok in izdelkov iz njih, torej kulinarični razstavi. Sogovornika še omenita, daje bila letos koordinacija pri pripravi razstave zaupana učiteljici strokovnih predmetov Kseniji Kous, ki se je — tako kot njeni predhodnice in predhodniki iz prejšnjih let — zelo potrudila. Dijaki so potrdili, da je enotedenski projekt v okviru priprav na jesensko razstavo posebno doživetje. Tembolj, ker se izobražujejo in spoznavajo novosti na nevsakdanji način, torej praktično. Teh praktičnih oblik, so prepričani, bi moralo biti na naših šolah še več. Prav v tem se morda naš šolski sistem razlikuje od denimo nemškega ali madžarskega, z dvema šolama iz omenjenih držav so namreč še iz časov projekta »Comenius« pred nekaj leti vse do danes ohranili pristne stike in si izmenjujejo obiske. Omenjeno prireditev so na šoli izkoristili tudi z zaključkom projekta Evropskega socialnega sklada, katerega prijavitelj je bila prav Biotehniška šola Rakičan in se nanaša na izobraževanje in zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin. 16 JAVNE OBJAVE Mestna občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Uradni list RS, št. 1/96 in 137/2006) objavlja RAZPIS za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku Mestna občina Murska Sobota podeljuje nagrade ob kulturnem prazniku. Nagrade se podeljujejo za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Skladno z odlokom se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev naslednjih nagrade: - denarna nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture - plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture - priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture - priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture. DENARNO NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. POŽARNA VARNOST Za požarno varnost, varnost življenja in premoženja, varstvo okolja in varčevanje z gorivi potrebujemo pravilno vgrajene in vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki varno delujejo in služijo svojemu namenu. Dimnikarji se vsakodnevno srečujemo s pogostimi napakami, ki ogrožajo varnost ljudi in njihovega premoženja. Z rednim in pravočasnim čiščenjem in pregledovanjem kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav skrbimo za požarno, okoljsko in zdravstveno varnost ter za racionalno rabo goriv. Vsak 1 mm saj v kurišču poveča porabo goriva za 3 do 4 %. Tako so toplotne izgube tudi večje in znašajo tudi do 20%. Kurilne in dimovodne naprave v katerih prekomerno nastajajo sajne obloge prekomerno onesnažujejo okolje in predstavljajo veliko požarno nevarnost. Sajne obloge v kurilnih napravah zmanjšujejo prenos toplote na vodo ali zrak, kar pomeni slabši izkoristek in s tem večjo porabo goriva, ter tudi slabši vlek dimnika. Sajne obloge v kurilnih napravah na trdno gorivo nastanejo zaradi nepravilnega goriva (mokra drva, kurjenje iverice, lepil, PLAKETO (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2012. Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite v roku do četrtka, 15. DECEMBRA 2011 s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota oziroma jih vložite v vložišče mestne občine. Številka: 610-0114/2011 IN VARSTVO OKOLJA plastike, svinjske kože, čevlji...), nepravilnega kurjenja (preveč nalagamo v kurišče, prenizka temperatura kurilne naprave), nepravilnega prezračevanja (ni urejen dovod svežega zraka, ki je nujno potreben za pravilno zgorevanje). V kurilnih napravah na tekoče in plinasto gorivo z nadtlačnim gorilnikom nastanejo zaradi nerednega servisiranja gorilnika, slabega prezračevanja in tudi zaradi slabega goriva. Servis gorilnika je potrebno opraviti najmanj enkrat na leto. Pri servisiranju je potrebno zamenjati izrabljene dele, očistiti dovod svežega zraka in zamenjati cevi za dovod in odvod goriva. Dolžnost vsakega uporabnika. Vsak uporabnik kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav je dolžan prijaviti svoje naprave pristojnemu izvajalcu dimnikarskih storitev, le-ta jih mora strokovno pregledati in očistiti. V kolikor se pri pregledu ugotovijo pomanjkljivosti, se lastniku izda pisno opozorilo o napakah in se določi tudi rok, do katerega se morajo napake odpraviti. Po preteku roka dimnikar ponovno pregleda naprave. V kolikor uporabnik ni odpravil pomanjkljivosti, mora dimnikar o tem obvestiti pristojno inšpekcijsko službo. ABD - DIMNIKARSTVO MURSKA SOBOTA d.o.o. 17 KULTURA Aleksandra Grah V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja Murska Sobota v Soboškem gradu so odprli razstavo z naslovom »Tu mo«, ki predstavlja slovansko poselitev Prekmurja. Omenjena razstava je del projektov, ki se izvajajo v okviru Evropske prestolnice kulture, predstavlja pa bivalno in materialno kulturo slovanskega življa — gre torej za zgodbo o slovanskih prišlekih, ki so se na območju sedanjih polj južno od Murske Sobote naselili v drugi polovici šestega stoletja. Kot lahko izvemo že v samem naslovu razstave »Tü mo«, so se slovanski priseljenci odločili, da zavzamejo to področje in se tukaj naselijo. Ostanki zgodnjeslovanske poselitve so bili odkriti med izkopavanji na avtocestni trasi med letoma 2000 in 2002. Arheologi so odkrili preprosta slovanska bivališča — t. i. zemljanke, katerih starost je določena z radiokarbonskimi analizami drobcev oglja. In ravno zemljanke so potrdile nastanek slovanskih naselbin na tem območju. Avtor razstave Branko Körman je na odprtju razstave povedal, da je glavni namen razstave širši slovenski javnosti prikazati materialno in bivanjsko kulturo naših prednikov, ki je zelo pomemben dejavnik za poznavanje zgodovine lastnega naroda. Razstava, ki se nahaja v Pokrajinskem muzeju, predstavlja pomembno zapuščino, ki priča o slovanskem življu v Prekmurju. Po besedah Kermana so zemljanke, peči, vodnjaki, gospodarski objekti ter grobišča in lončenina ključni dokazi za razumevanje slovanske naselitve. Med njimi so se ohranili tudi nekateri sočasni predmeti bizantinskega in avarskega izvora. Huzjan razstavlja v Ingolstadtu Do 11. novembra si lahko v Städtische Galerie im Theater v Ingolstadtu ogledate samostojno razstavo likovnih del akademskega slikarja Zdenka Huzjana. Izmenjalna razstava je odraz dolgoletnega medkulturnega sodelovanja Galerije Murska Sobota in Muzeja konkretne umetnosti iz Ingolstadta, pod katerega okrilje spada omenjena galerija mestnega gledališča. Razstavo je odprl Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota, zbrano občinstvo pa je v otvoritvenem nagovoru pozdravil župan mesta Ingolstadt Sepp Milsslbeck. Otvoritve sta se udeležila tudi nadžupan in častni občan obeh mest Peter Schnell ter dr. Tobias Hoffmann, predstojnik Muzeja konkretne umetnosti. Zdenko Huzjan je redni profesor na Pedagoški fakulteti na Oddelku za likovno pedagogiko v Ljubljani ter prejemnik številnih državnih in mednarodnih nagrad za svoj umetniški opus, nagrajenec Prešernovega sklada leta 1988, leta 2002 dobitnik Jakopičeve nagrade in leta 2005 Župančičeve nagrade. Huzjan, ki se poleg slikarstva ukvarja še s kiparstvom, grafiko, poezijo in esejistiko, se tokrat javnosti pred- stavlja z novejšimi likovnimi deli v tehniki olja. Sodelovanje med obema kulturnima institucijama se bo nadaljevalo tudi v letu 2012, ko si bo v Galeriji Murska Sobota v okviru projekta Evropske prestolnice kulture mogoče ogledati likovna dela, ki jih bo iz svoje stalne zbirke posredoval Muzej konkretne umetnosti. Razstavo slik Zdenka Huzjana si v Stadtische Galerie im Theater lahko ogledate do 20. novembra. Vstop na razstavo je prost. Tatjana Vukovič, Galerija Murska Sobota 18 o G L A S JE MOŽNOST IN PRILOŽNOST ZA PREKMURJE. Predvolilni program LDS imenovan »8 x 5« ki ponuja koncept ENOSTAVNE IN UČINKOVITE DRŽAVE je možnost in priložnost za: • Razvoj gospodarstva v Prekmurju in s tem ohranjanje sedanjih in pridobivanje novih delovnih mest • Samooskrbi s hrano, s poreklom » pridelano v Prekmurju« • Poenostavitev postopkov na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj in urejanja prostora • Uporabo geotermalne vode in drugih obnovljivih virov energije ter varovanje voda • Enake možnosti obeh spolov, manjšin, invalidov in ostalih skupin, ki so pomoči potrebni • Obvezno srednje šolstvo • Preprosto in učinkovito kreditno politiko za mlade in mlade družine • Promocijo kmečkega turizma na Goričkem • Ureditvi prometne in druge infrastrukture • Skrb za zdravje s pomočjo športnih programov in ustvarjanje pogojev za delo v športu • Medgeneracijski dialog 19 KULTURA Pogled na likovno umetnost Slovenije v Galeriji Murska Sobota V Galeriji Murska Sobota so v četrtek, 3. novembra, odprli predzadnjo razstavo v tem letu »Pogled 6 - Slovenija: Jaz, tukaj, zdaj«. Bienalna razstava »Pogled na likovno umetnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja« je po desetih letih prerasla svoje ustaljene okvire in se sedaj širi na teritorij celotne Slovenije. Tako je v svoj prostor zajela tudi Mursko Soboto. Tema tokratne razstave je opredeljena z naslovom »Jaz, tukaj, zdaj« in je vezana na umetnikovo intimno doživljanje sa- mega sebe in okolja, v katerem živi. Zamisel in pomen bienalne razstave je na odprtju predstavila Barbara Rupel, kustodinja Galerije Božidar Jakac. Na razstavi je sodelovalo devet galerij, vsak kustos določene galerije je za razstavo prispeval po eno delo dveh različnih avtorjev. Razstava »Pogled na likovno umetnost Slovenije« je glede na izhodišče, namen in cilj temeljnega pomena za slovenski prostor, saj ponuja edinstven vpogled v trenutno dogajanje na likovnem področju celotne Slovenije. Z izbranim delom se na razstavi predstavljajo naslednji umetniki: Dubravko Baumgartner, Vesna Blagotinšek, BridA/ Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan, Robi Caglič, Ana Čigon, Andreja Džakušič, Milan Golob, Maja Hodošček, Aleksandra Grah Jurij Kalan, Anja Kranjc, Gani Llalloshi, Martina Mihokovič, Maja Pučl, Jože Slak, Natalija Šeruga, Marko Tušek, Tanja Vergles in Uroš Weinberger. Razstava bo v Galeriji na ogled do 23. novembra. Predpremierni koncert Terrafolk in Simboličnega orkestra v Murski Soboti Tadej Kirinčič Murska Sobota je v petek, 21. oktobra, v gledališki dvorani Park gostila predpremierni koncert skupine Terrafolk ter Simboličnega orkestra pod vodstvom svetovno znanega dirigenta Izidorja Leitingerja. Obiskovalci koncerta v murskosoboški dvorani so lahko uživali v odlični glasbeni mešanici ljudske ter klasične glasbe, in to en dan pred premiernim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. S koncertom so glasbeniki zaokrožili petletno sodelovanje, v katerem je nastalo za kar tri celovečerne koncerte avtorske glasbe. Skupino Terrafolk sestavljajo Bojan Cvetrežnik na violini, kontrabasu in bouzouki, Danijel Černe na kitari in vokalu ter Marko Hatlak na harmoniki. Zase pravijo, da se pri igranju originalnih skladb in priredb požvižgajo na pravila glasbenih policij in se raje predajajo glasbenemu hedonizmu. Poskušajo združevati na videz nezdružljivo, na primer južni temperament s severno utrujenostjo, veselo in otožno, progresivno ter starodavno. Na odru so trojcu družbo delali člani Simboličnega orkestra, ki je bil ustanovljen zaradi potreb po orkestru, ki bi znal izvajati tehnike ljudskih glasb in ritmičnih partitur ter bi delal tudi z drugačnimi informacijskimi tehnologijami. Vidnejši člani Simboličnega orkestra so Goran Bojčevski na klarinetu in pišča- li, Klemen Bračko na violini in kitari, Matija Krečič in Miloš Simič na violini, Jani Hace na električnem basu ter Damir Mazrek na tolkalih. 20 KULTURA V Robinu na ogled karikature Antona Buzetija Aleksandra Grah V Galeriji Robin so oktobra odprli predzadnjo razstavo v letošnjem letu, ki je namenjena zanimivim in drznim karikaturam karikaturista, ilustratorja in likovnega pedagoga Antona Buzetija. Buzetijeve karikature mnogi poznajo predvsem po karikaturah, ki jih objavlja v lokalnem časopisu. Buzeti je znan tudi po tem, da v svojih karika- turah rad uporablja erotiko kot tematsko področje, saj je erotika, kot sam pravi, temelj in bistvo vsega. Sicer se je Buzeti doslej že dokazal s številnimi mednarodnimi nagradami in priznanji. S satiro in humorjem v svojih karikaturah rad prikaže družbeno dogajanje in s tem oriše dejansko stanje. »Buzetijev humor je predvsem situacijski. V njegovih karikaturah sta navzoči satirična in humanistična tradicija 'Ladje norcev' Sebastjana Branta in 'Hvalnice norosti' Erazma Rotterdamskega. Buzeti ne prizanaša nikomur. Karikaturist ne karikira samo posameznih ljudi ali posamezne skupine, ampak so njegove satire deležni prav vsi, ki bolj ali manj uspešno nastopajo v javnem življenju,« je o Buzetiju povedal Robert Inhof. 21 KULTURA Jubilejnih 30 let Mešanega pevskega zbora Vladimir Močan Geza Grabar Po kaseti so v jubilejnem letu izdali še zgoščenko z najlepšimi pesmimi iz zadnjih let delovanja. Daljnega 11. novembra 1981 je bil pri Društvu upokojencev ustanovljen mešani pevski zbor, ki je ob svoji 10. obletnici ime prevzel po profesorju Vladimirju Močanu. Pod taktirko tretjega zborovodje v zgodovini zbora - Matije Horvata ml. (zbor vodi od leta 2008), je 21 pevk in pevcev, kolikor jih trenutno sestavlja zbor, pripravilo odmeven celovečerni samostojni koncert. Na jubilejnem koncertu se je upokojenski pevski zbor predstavil z odličnim petjem in s 16 pesmimi. Glasbeni večer, poln lepih slovenskih in prekmurskih narodnih, ponarodelih, ljudskih in avtorskih pesmi, je bil obenem tudi priložnost za predstavitev njihove prve zgoščenke »So najlepše pesmi ...«. S 14 posnetimi pesmimi so jo izdali prav ob svoji 30. obletnici. Nekaj let pred tem je zbor že izdal kaseto. Pod mojstrsko povezavo Elizabete Rožman, vpete v vse kulturne dogodke murskosoboških upokojencev, je bil jubilejni koncert dovršena kulturna prireditev, ki si jih lahko v mestu samo želimo. K temu je že z igranjem na dvorišču gradu svoje prispeval Pihalni orkester Murska Sobota, kot gostujoči zbor so na odru svoje dodale ljudske pevke iz Porabja pod vodstvom Marije Rituper in tambura-ška skupina KUD Beltinci, s katerimi jubilanti odlično sodelujejo, enako pa tudi pevka Moira. Na flavto sta zaigrali Anja in Maja. V uvodnem pozdravu na račun upokojenskega pevskega zbora z besedami pohvale in zahvale obenem ni skoparila aktualna predsednica društva Angela Novak, niti v čestitki Majda Klement in še kdo. Iz zgodovine zbora je razvidno, da je od ustanovitve pa do leta 1987 zbor vodil Jože Vukan, zatem pa do leta 2008 Franc Zver. Poleg kasete je zbor izdal tudi pesmarico »Odi, Micka, v püngrad lejpi«; s svojimi nekaj sto nastopi je zbor navduševal tako v domovini in tujini, enako tudi na srečanjih odraslih in upokojenskih pevskih zborov: leta 2009 in letos je bil na območnih revijah izbran za republiško srečanje upokojenskih pevskih zborov v Ljubljani. Zbor sodeluje tudi s slovenskim društvom iz Budimpešte ter s pobratenimi zbori iz Porabja, Svetinj, Nove Gorice in Škofje Loke. Ubrano petje zbora je nepogrešljivo tudi na številnih prireditvah v okviru matičnega društva ter mestne občine. Geza Kišfalvi, iz murskosoboškega Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je zboru podelil tudi priznanje. Jubilejno priznanje sklada je za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljskih in kulturnih dejavnosti prejela Ester Pleša, najstarejša pevka v zboru, ki pa se lahko pohvali tudi z najdaljšim stažem v njem. Zlato Gallusovo značko je za več kot 25-letno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti dobila Slavica Baranja; za več kot 15-le-tno udejstvovanje na tem področju pa je srebrno Gallusovo značko je prejela Anica Hari. Kot pevci so na koncertu ob jubileju za MPZ Vladimir Močan poleg omenjenih treh zapeli tudi Kristina Dajčar, Majda Sočič, Marijana Škrilec, Greta Varga in Zora Kurbus (vse sopran); Nada Golob, Irena Morčič (vodja zbora), MarijaTošič, KatarinaVehab in Albina Gornjec (vse alt); Jože Golob, Jože Kuhar, Jože Temlin, Vilijem Turner, Matija Rogač (vsi tenor) ter Jože Sadi, Emerik Benko in Mirko Kuhar (vsi bas). Na koncu je Ester Pleša vse zbrane v prepolni dvorani povabila k skupnima pesmima »Oj, Triglav, moj dom« in »Zabučale gore«. 22 KULTURA Sedmi zbornik literarne sekcije Društva upokojencev« Izjemna ustvarjalnost članic in članov društva, veščih pisanja in skladanja verzov, se potrjuje že sedmo leto zapored, saj je bil pod to zaporedno številko izdan njihov zbornik Shojene poti 7. Tudi najnovejša številka, v nakladi 200 izvodov jo je izdala Literarna sekcija pri DU Murska Sobota, društvo pa je bilo tudi založnik, je bila predstavljena v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Spomniti je treba, da ta inštitucija upokojencem že leta velikodušno odstopa prostore za različne projekte, za kar so jim ti zelo hvaležni. Kot je na predstavitvi povedala glavna urednica zbornika Karolina Kolmanič, ki je opra- vila tudi izbor del in jih uredila, se v najnovejši številki zbornika na 102 straneh s krajšimi proznimi deli, pesmimi in fotografijami slik članov Likovne sekcije Mozaik, ki prav tako deluje v okviru murskosoboškega društva upokojencev, predstavlja 34 avtorjev. Kolmaničeva je dejala, da želi, da ta dela potrkajo na čustva slehernega bralca ter pri njem izzovejo ljubezen, srečo, smehljaj, tolažbo, otožnost. Mnogi pisci si na ta način v jeseni življenja obujajo sonce ali senco preteklosti, je še dejala in dodala, da je lahko knjiga, v kateri smo se izpovedali, zaupna prijateljica, obenem pa način, da smo lahko nagovorili svojce in vnuke ter jim darovali svoje najlepše spomine. Vodja literarne sekcije Olga Gutman, ki je predstavila delo članov sekcije, je dodala, da jim je tudi v tej številki zbornika uspelo povezati avtorje oziroma literate-upokojence z obeh bregov Mure. Poleg prispevkov iz Geza Grabar murskosoboškega društva oziroma sekcije, ki jih je največ, so namreč svoja prozna dela in vezano besedo prispevali še avtorji iz podobnih društev upokojencev iz Gornje Radgone, Ljutomera, Tišine in drugod, tudi stanovalci Doma starejših Rakičan in njene enote iz Murske Sobote. Prijeten večerje povezovala v društvu neumorna na kulturnem področju Elizabeta Rožman. Na tradicionalno dobro obiskani predstavitvi, ki ji je prisostvoval tudi predsednik Pomurskega pokrajinskega združenja društev upokojencev, je bila nad izidom zbornika za leto 2011 zelo navdušena predsednica Društva upokojencev Murska Sobota Angela Novak. Poleg številnih društev upokojencev in posameznikov je izid zadnje številke materialno podprla tudi Mestna občina Murska Sobota. »Plave talige« Aleksandra Grah V knjižnici so na literarnem večeru predstavili najnovejši roman Branka Somna »Plave talige«. Branko Šomen je novinar, publicist, književnik, filmski scenarist. Rojen je bil leta 1936 v Mariboru, zdaj pa živi v Zagrebu. V njegovem opusu najdemo pesniške zbirke, romane, mladinsko literaturo, scenarije in filme. Njegov najnovejši roman je zgrajen iz treh vzporednih tokov (»Medena rosa«, »Plave talige«, »Prekleti film«), med katerimi še slutimo neugnanost mladosti, zrela leta in nastajanje filma. Šomen je na predstavitvi knjige poslušalce zabaval s pripovedovanjem zanimivih zgodb, ki jih je doživel po potovanjih po vzhodni Evropi, kamor je vedno rad zahajal. Literarni večer je povezoval književnik Milan Vincetič, ki se je podrobneje dotaknil njegovega sloga. Prva zgodba v romanu, t. i. »Medena rosa«, pripoveduje o poštarju Pepiju in se dogaja v času tranzicije. Sicer Šomen velja za pisatelja, ki mu pripovedovanje služi za vizualizacijo podob, znan je tudi po tem, da večkrat prestopi k lirizmu, ki mu služi kot orodje za notranjo dinamiko. O tem priča tudi avtorjeva tretja zgodba, ki je najbolj lirična in nosi istoimenski naslov »Plave talige«, posvečena pa je Štefanu Kovaču - Marku. Zgodbe v romanu nosijo tudi avtobiografske sledi, saj lahko v njih Branka Šomna zaznamo kot pisatelja in režiserja. 23 ŠPORT Osem odličij mladih rokoborcev Smiljan Kuhar Konec oktobra je v Murski Soboti potekal mednarodni turnir v rokoborbi za dečke. Med nastopajočimi so bili tudi mladi murskosoboški rokoborci, ki so prišli do odličnih rezultatov in osvojili kar osem odličij. Turnirja, ki se je odvijal v telovadnici druge osnovne šole v Murski Soboti, se je udeležilo 62 mladih rokoborcev iz šestih držav. Med temi so bili tudi domači rokoborci, ki so z dobrimi rezultati ponovno opozorili nase. Tako so do zlatega odličja prišli Denis Kočar v kategoriji do 30 kilogramov, Daniel Kočar v kategoriji do 50 kilogramov, Aljaž Zadravec v kategoriji do 55 kilogramov in Aleš Ivanuša v kategoriji do 69 kilogramov. Drugo mesto je v kategoriji do 50 kilogramov osvojil Klemen Podgorelec, medtem ko so tretja mesta osvojili Nejc Gomboc v kategoriji do 34 kilogramov, Luka Gumilar v kategoriji do 37 kilogramov in Timi Gumilar v kategoriji do 48 kilogramov. Ob tem dodajmo še, daje Alen Klement v kategoriji do 34 kilogramov osvojil šesto mesto. 24 ŠPORT Poškodbe ponagajale odbojkarjem Panvite Galexa Smiljan Kuhar Murskosoboški odbojkarji se po uspešnem začetku sezone ukvarjajo z nemalo težavami, saj se je poškodoval kapetan Tomaž Horvat, dlje časa pa je bil odsoten tudi Gorazd Flisar. Nova sezona se je za varovance Dejana Fujsa začela z zmago na Maximusovem pripravljalnem turnirju, ki je nakazal, da se bodo naši odbojkarji tudi letos borili za najvišja mesta. Po zmagah na prvi tekmi državnega prvenstva in v pokalu je sledil padec v igri, za katerega so v veliki meri krive poškodbe. Tako je kot prvi moral na tribuni ostati Gorazd Flisar, kasneje pa je resnejšo poškodbo staknil še Tomaž Horvat, ki bo s parketa odsoten precej časa, v najhujšem primeru pa bi znal izpustiti celotno letošnjo sezono. Tako so se morali Sobočanci v četrtem krogu, ko je v Murski Soboti gostoval ACH Volley, najboljši slovenski ekipi zoperstaviti v zelo mladi in premešani sestavi. Kljub temu da so bili zelo oslabljeni, so favoriziranim gostom uspeli nuditi dober odpor, čeprav se je tekma na koncu končala s 3 : 0 v korist ACH-ja. Nato je sledilo še težko gostovanje pri ekipi Salonita, ki ni prineslo novih točk. Da lahko igrajo tudi brez kapetana, je bilo jasno v prvi tekmi četrtfinala, ko je Panvita Galex na domačem terenu premagala favorizirano ekipo Calcita, vajo pa ponovila še v šestem krogu državnega prvenstva, ko je doma ugnala ekipo Krke. Na žalost pomurskih ljubiteljev odbojke so dan Sobočanci izpadli iz pokalnega tekmovanja. V povratni tekmi četrtfinala je namreč Calcit v zlatem nizu prišel do zmage in s tem do uvrstitve na finalni turnir. Fujsovim varovancem v nadaljevanju prvenstva ostaja boj za uvrstitev v modro skupino za prvaka. Omeniti velja, da je 30. oktobra v dvorani prve osnovne šole v Murski Soboti potekal prvi turnir Šola Deset, ki ga organizira Panvita Galex. Na turnirju so nastopile štiri ekipe, ki delujejo pod okriljem murskosoboškega prvoligaša, in sicer iz Murske Sobote, Beltincev, Veržeja in Gornje Radgone. Zmage so se veselili mladi odbojkarji iz Beltincev, drugi so bili njihovi vrstniki iz Murske Sobote, tretje mesto je zasedla ekipa iz Gornje Radgone, četrti pa so bili odbojkarji iz Veržeja. 25 ŠPORT Konec pozitivnega niza za črno-bele Mura, ki prvih osem tekem pod vodstvom Anteja Šimundže ni poznala poraza, je v zadnjem času morala nasprotnikom premoč priznati trikrat zapored. Smiljan Kuhar željah ljubiteljev nogometa v Murski Soboti. Mura je najprej gostovala v Domžalah, kjer so domači že v prvem polčasu povedli z 2 : 0, prednost pa je ob začetku nadaljevanja zmanjšal Mitja Lotrič. V splošnem je bil drugi polčas v Domžalah bržkone celo najboljši, ki so ga črno--beli letos odigrali, a so se jim nove točke izmuznile zaradi slabe realizacije. Nekaj podobnega se je nato ponovilo še v Stožicah, kjer so bili fantje s Fazanerije vsaj enakovredni, toda žoge ponovno niso znali večkrat spraviti za hrbet nasprotnikovega vratarja, ki je klonil le enkrat. Zmaji so tudi po zaslugi otroka Mure Dareta Vršiča slavili s 3 : 1. »Glede na to, kako smo odigrali srečanji proti Olimpiji in Domžalam, bi si zaslužili kaj več kot le dva poraza. Toda pri mladih ekipah se takšne stvari dogajajo. Ko igraš proti izkušenejšemu, si za vsako napako hitro kaznovan, pomembno pa je, da se iz tega nekaj naučiš. Zaradi treh zaporednih porazov ni nobene panike, je pa res, da trikrat izgubiti ni lepo,« pravi strateg črno-belih Ante Šimundža, ki poudarja, da se bodo igralci iz takih tekem morali začeti učiti in rasti. Ob tem dodaja, da cilj kluba še vedno ostaja obstanek v Prvi ligi. Črno-beli so v zadnjem času padli v manjšo rezultatsko krizo. V klubu porazom navkljub ostajajo mirni, saj so prepričani, da bo po nekaj slabših na vrsto prišel nov niz dobrih rezultatov. Prvi krvniki murskosoboškega prvoligaša so bili igralci Maribora, ki so na Fazaneriji gostovali v petnajstem krogu Prve lige. Muraši so krog pred tem gostovali v Kranju, kjer so si pred prekmursko-štajerskim derbijem pripravili odlično izhodišče, saj so proti domačemu Triglavu slavili z 2 : 1, potem ko sta jim zmago zagotovila Mate Eterovič in Leon Sreš, ki je ob koncu srečanja suvereno dosegel svoj prvenec v prvoligaški druščini. Simundževi varovanci so tako na najboljši način pričakali goste iz Maribora, ki so na prvem letošnjem obračunu slavili z visokih 6 : 0. Na Fazaneriji, ki je bila po tekmah s Koprom in Nafto ponovno razprodana, so domači začeli silovito, Nusmir Fajič pa jim je zagotovil vodstvo z 1 : 0. Presenečenje v Murski Soboti so preprečili Robert Berič, Dejan Mezga in Goran Cvijanovič, ki so poskrbeli za zmago gostov s 3 : 1. Srečanje bi se lahko kaj hitro končalo drugače, saj so imeli domači v 91 • minuti pri rezultatu 2 : 1 izjemno priložnost za izenačenje, a se je v vratih vijoličastih izkazal Jasmin Handanovič. Sledili sta dve gostovanji, ki se prav tako nista zaključili po 26 ŠPORT Murskosoboške odbojkarice si želijo uvrstitve v zgornji del lestvice Murskosoboške odbojkarice se po petih odigranih srečanjih v drugi slovenski odbojkarski ligi nahajajo na petem mestu. V teh srečanjih so trikrat slavile, dvakrat pa so nasprotnicam morale priznati premoč. Odbojkarice DŠR Murska Sobota pod vodstvom Davorina Čeleša že drugo zapored igrajo v drugi slovenski odbojkarski ligi. Potem ko so lansko leto dodobra spoznale nasprotnice in moč v tem razredu tekmovanja, so letos, vsaj v začetku, tekmovanje pričele precej uspešneje. V letošnjo sezono je ekipa krenila brez dolgoletne kapetanke Katje Rogan, ki ji je poškodba kolena onemogočila nastope, prav tako zaradi poškodbe kolena je odsotna igralka prve postave Urška Gomboc, ki bo sredi novembra prestala operacijo, nato pa jo čaka še daljša rehabilitacija. Poškodbe, ki pestijo ekipo, se na igrišču, vsaj za zdaj, niso resneje poznale. V uvodnem krogu so Sobočanke morale premoč priznati Mariborčankam, nakar so sledile tri zaporedne zmage. V Murski Soboti sta pokleknili ekipi Vital Ljubljana in Kostak Elmont, na gostovanju pa je padla ekipa Ankarana. Sledil je še dvoboj petega kroga proti neporaženi ekipi Braslovč, v katerem so bile naše predstavnice dokaj nemočne. »Že v prvih petih tekmah smo se pomerile z ekipami, ki spadajo v sam vrh druge lige in se utegnejo boriti za sredino lestvice. V domači dvorani smo ob pomoči navijačev, kjer moram pohvaliti predvsem podmladek odbojkarske sekcije DŠR-ja, po- Rokometaši Pomurja si želijo stopiti stopničko više V Rokometnem klubu Pomurje so si pred letošnjo sezono zadali kar nekaj ciljev, eden glavnih pa je uvrstitev članskega moštva v 1. B-državno rokometno ligo. Ekipa trenutno v drugi ligi zaseda enajsto mesto. Rokomet v Pomurju igramo že od nekdaj, uradni začetki pa segajo v leto 1957, ko je bil ustanovljen rokometni klub TVD Partizan, ki se je v teh letih večkrat preimenoval. Ekipa RK Pomurje je nastala leta 2004, potem ko so tako poimenovali tedanji ugasli klub RK Pomurka Bakovci. Ekipa je mnoga leta tekmovala v drugi slovenski rokometni ligi, kjer svoje moči merijo tudi v letošnji sezoni. V okviru kluba poleg članske ekipe delujejo ekipe mladincev, kadetov, starejših dečkov, mlajših dečkov in mini rokometa, kar je v skladu z vizijo in cilji kluba. Ti so namreč poleg uvrstitve v 1. B-ligo in stabilnosti kluba povezani z razvojem kakovostnih domačih igralcev, ki bodo po letih dobrega dela nastopili v članski konkurenci. Poleg tega želijo v rokometnem klubu z dobrimi rezultati postati tržno zanimivi, kar bi omogočilo še lažje delovanje kluba. Letošnja sezona se je za rokometaše pričela že pred časom, pogled na lestvico po sedmih odi- Smiljan Kuhar granih krogih (RK Pomurje ima tekmo manj) pa razkriva, da začetek sezone ni bil najuspešnejši. Rokometaši Pomurja so namreč na šestih tekmah dosegli zmago in remi ter doživeli štiri poraze, kar trenutno zadošča za enajsto mesto v konkurenci trinajstih ekip. »Z uvodnimi predstavami nisem najbolj zadovoljen, saj bi lahko dosegli zmago proti Ptuju, prav tako bi lahko bolje odigrali na gostovanjih v Gorici in Igu. Pred časom nam je končno uspelo priti do prve zmage, kar bo gotovo dodatna motivacija za naprej. Imamo potencial, da zasedemo najvišja mesta in s tem izpolnimo cilje kluba,« pravi Marko Jankovič, eden ključnih igralcev in najboljših strelcev v vrstah Pomurja. 27 november 2011 ŠPORT Veter v laseh - s športom proti drogi Različnim oblikam zasvojenosti - od vsakdanjega računalnika in televizije ter vse do resničnih trdih drog, katerih končni rezultat je pasivnost na eni ter agresivnost na drugi strani, se lahko odlično upremo - s športom. To je tudi rdeča nit nacionalne prireditve, ki jo že vrsto let s Športno zvezo Murska Sobota in Društvom za športno rekreacijo Murska Sobota zlasti pri starejši populaciji osnovnošolcev, starih od 10 do 15 let, zelo uspešno izvajajo tudi v Mestni občini Murska Sobota. Prireditev, ki zajema različne športne discipline — ritmično Geza Grabar gimnastiko in ples, košarko, odbojko in nogomet, a tudi likovno izražanje z risanjem s kredami po asfaltu, je letos ponovno potekala na športnih površinah Društva za šport in rekreacijo (nekdanji Partizan) v Mladinski ulici. Da bi med mladimi različnih spolov spodbudili čim več strpnosti, so bile prav vse tekmovalne ekipe, vključno z risanjem, mešane, torej obvezno sestavljene iz fantov in deklet. Vanjo se je v omenjenih disciplinah, prvič tudi v teku čez ovire, iz vseh petih osnovnih šol v občini vključilo čez 170 mladih. Jože Stvarnik, predsednik Društva za športno rekreacijo Murska Sobota in vse od začetka koordinator akcije za območje mestne občine, z veseljem ugotavlja, da je akcija, ki je žal v večjih mestih več ne izvajajo, že prerasla v gibanje ter nudi različne možnosti, da mlade v sodobnem tempu življenja, ko so velikokrat prepuščeni samim sebi, spodbujamo in jim ponudimo drugačne poglede na življenje. Tudi pogled, ki je aktiven, prijazen, vesel, sproščen, dinamičen. Ker se je akcija v Sloveniji odlično »prijela«, si nekatere tuje države prizadevajo, da bi takšne pozitivne izkušnje prenesli v svoje okolje. Da bi si pridobili te izkušnje, se je na prireditvi v Murski Soboti mudila posebna delegacija iz Republike Makedonije. 28 ŠPORT Pomurski jadralci uspešni na deseti Pomurski regati Tadej Kirinčič V Kornatskem arhipelagu oziroma otočju Srednje Dalmacije je med 12. in 16. oktobrom potekala že deseta Pomurska regata, ki jo vsako leto organizira Jadralni klub Štorklja iz Murske Sobote. Regate se je letos udeležilo kar 35 ekip iz vse Slovenije, zanimanje za udeležbo pa je bilo po besedah organizatorjev še precej večje, vendar so bili omejeni s kapacitetami marine na otoku Zutu. Jadralci so tekmovali s turističnimi jadrnicami tipa Bavaria 34 in Bavaria 36. Organizatorji so v treh dneh regate načrtovali pet plovov, vendar jim je drugi dan regate načrte nekoliko prekrižalo vreme. Zaradi močne burje so bili prisiljeni odpovedati načrtovane plove, udeleženci regate pa so prosti dan izkoristili za pohod na vrh otoka Žuta ter za sproščeno druženje. Tretji dan regate je bur-ja vseeno nekoliko popustila ter omogočila organizatorjem, da so izvedli še dva plova. Spremenljive vremenske razmere so ekipam in skipperjem povzročale kar nekaj preglavic, saj se je močna bur-ja kar naenkrat povsem umirila ter spremenila v brezvetrje, proti koncu zadnjega plova pa se je veter zopet pričel krepiti. Tekmovanje se je, razen nekaj strganih jader, končalo brez resnejših težav in poškodb. V skupni razvrstitvi je prvo mesto zasedla ekipa Lumpeki s skipperjem Zmagom Kranjcem, drugo mesto je zasedla ekipa Mavrica z Markom Volkom, tretje mesto pa ekipa Red October z Marjanom Kočilo. V kategoriji najboljši pomurski skipper je prvo mesto zasedel Marjan Kočila, drugo mesto je pripadlo Igorju Baniču, tretje pa Borisu Cigutu. V kategoriji najboljše ženska posadke z največ enim moškim na barki je prvo mesto zasedla ekipa Pupe s skipperko Mojco Zagernik, drugo mesto so zasedle Fliperke s skipperjem Gorazdom Krajnikom, tretje mesto pa Sirene s skipperjem Borom Dobrinom. 29 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: IZGOVOR, MARSOVEC, EBAY, NAAB, RED, MA, NL, KOLESARSKI, MOŽ, CIN, VAS, SOPHIA LOREN, LUPERK, OKROGLOST, OBJEST, BROD, GATE, JR, ULIT, NID, BAR, SA, AD, IROa AV, CO, AG, PONAREDEK, ALBINA, EROGENA CONA, NJOK, MILET, IZ, LAT, TERACER, SE, MENA, BA, EN, VINSKA KRALJICA, NEMKA, KUVAJT, IDEAL, ACMAN, APARAT, ČAKRA. Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan Naslovnica: Razstava sekcije ročnih del pri Društvu upokojencev, Geza Grabar Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INOUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: uredništvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. novembra 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Franc Gorza, Lendavska 10, 9000 Murska Sobota ______________Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 30 nn • • • Trejzino senje Foto: Geza Grabar PRIREDITVE IN KONCERTI četrtek, 17.11.2011 ob 19.00 Martina Ipša, Tina Gorenjak: XXL BEJBE Gledališče Park Murska Sobota petek, 18.11.2011 ob 18.00 Regijsko srečanje tamburaških skupin Grajska dvorana Murska Sobota sobota, 19.11.2011 ob 19.00 ALENKA GODEC & Band Gledališče Park Murska Sobota So najlepše pesmi že napisane!! sobota, 19.11.2011 ob 21.30 PARAMOUNT STYLES (New York, USA) + WEREFOX (Prekmurje, SLO) Mikk Murska Sobota sobota. 19.11.2011 ob 23.30 BRUCOVANJE Kluba prekmurskih študentov Spartacus, Murska Sobota sreda, 23.11.2011 ob19.00 Marc Camoletti: SEKS IN LJUBOSUMNOST- Gledališče Park Šentjakobsko gledališče Ljubljana Murska Sobota petek, 25.11.2011 ob 19.00 Koncert: DŽEZZVA Predprostor Gledališča Park Murska Sobota petek, 25.11.2011 ob 21.30 Koncert: KATALENA Mikk Murska Sobota sobota, 26.11.2011 ob 19.00 Koncert: PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Gledališče Park Murska Sobota ponedeljek, 28.11.2011 ob Patrick Morber: OD BLIZU Gledališče Park Murska Sobota 19.00 SNG Drama Maribor torek, 29.11.2011 ob 19.00 Patrick Morber: OD BLIZU Gledališče Park Murska Sobota SNG Drama Maribor sreda, 30.11.2011 ob 19.00 Patrick Morber: OD BLIZU Gledališče Park Murska Sobota SNG Drama Maribor četrtek, 1.12. 2011 ob 19.00 Koncert: ZDENEK BILLY DIXIELAND BAND Predprostor Gledališča Park petek, 2.12. 2011 ob 19.00 Miklavžev koncert Prekmurske godbe Bakovci Ekonomska šola gost: Oto Pestner Murska Sobota ponedeljek, 5.12. 2011 ob 17.00 Lutkovna predstava: Metka Bralec: KROKI PRAZNUJE Grajska dvorana M. Sobota Gledališče KONJ Ljubljana - za lutkovni abonma in izven torek, 6.12. 2011 Miklavžev sejem, obisk Miklavža ob 10.30 in 15.30 Mestno središče Glasbena skupina Čuki od 12.00 do 17.00 torek, 13.12. 2011 Gledališka predstava Draga Potočnjak: PRAV HUDO Gledališče Park Murska Sobota ob 9.15 in 11.00 Lutkovno gledališče Ljubljana, Dramski oder za gledališko - lutkovni abonma torek, 13.12. 2011 ob 19.00 Gledališka predstava: Iztok Mlakar: SLJEHRNIK Gledališče Park Murska Sobota SNG Nova Gorica, Gledališče Koper za abonma Drama/Komedija sreda, 14.12. 2011 ob 19.00 Gledališka predstava: Iztok Mlakar: SLJEHRNIK Gledališče Park Murska Sobota SNG Nova Gorica, Gledališče Koper za abonma Komedija in izven četrtek, 15.12. 2011 ob 20.00 Dobrodelni koncert Ekonomske šole in Mestne občine Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota v sodelovanju z Art Musič Orchestra RAZSTAVE do srede, 23.11.2011 POGLED NA LIKOVNO UMETNOST 6 Galerija Murska Sobota do avgusta 2012 Tli MO Slovanska naselitev Prekmurja Pokrajinski muzej Murska Sobota 1.12.2011 Razstava Sandija Červeka: ŠE NE VEM NASLOVA Galerija Murska Sobota ŠPORT sobota, 3.12. 2011 Delavsko prvenstvo Klubski prostori Športne zveze sobota, 3.12. 2011 Turnir pionirk ŽKK OŠ I Murska Sobota nedelja, 4.12. 2011 ob 11.00 Miklavžev pohod Murska Sobota - Krog začetek: Trg zmage SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA, ZABAVA sobota, 19.11.2011 ob 9.00 Delavnica: OD MANJVREDNOSTI DO SAMOSPOŠTOVANJA Zdravstveni dom Murska Sobota sreda, 16.11.2011 PREMIERA: Somrak saga: Jutranja zarja; l.del. Partymax Murska Sobota sreda, 23.11.2011 ob 18.00 PREMIERA: Vesele nogice 2 - 3D Partymax Murska Sobota četrtek, 24.11.2011 PREMIERA: Footloose Partymax Murska Sobota V decembru vsak petek in soboto Prednovoletna zabava Partymax Murska Sobota