SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo ltt* predplatan 16 rld., za pol leta 8 fld., za četrt le'« 4 gld., «a j«d«a meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za *«U lato 12 fld., ta pol leta 6 fld., za četrt let« S fld., i« j«d«n «mm 1 fld, ▼ Ljubljani na dom poalljan velja 1 fld. 20 kr. v«£ n« leto. Ромшпе Številke po 7 kr. i i Naročnino ln oananlla (iaierat«) ««prejem« upravnlStro is ekspedlclj« v „Katol. Tlikarni", Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi «e ne vračajo, nefr«nkovana piim« ne viprejem«jo. Vredniitvo j« v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja таак dan, UvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldn«, ^tev. 51. У Ljubljani, v četrtek 4. marca 1897. Letnil* XXV. Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 3. marca.) Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob 11. uri; vlado zastopata deželni predsednik baron H ein in okrajni komisar baron Recbbach. Posl. baron S c h w e g e 1 utemeljuje nujni predlog, ki so ga podpisali vsi člani zbornice, da naj bi c. kr. vlada provzročila premembo drž. zakona z dne 31. dec. 1894, drž. zak. št. 2 ex 1895 v tem smislu, da bi olajšave, ki veljajo po zakonu za lokalne železnice, veljale tudi za druga javna podjetja, kot so zboljševanja zemljišč, vodne zgradbe, vodovodi itd. V nadi, da bode vlada predložila do-tično premembo zakona, nasvetuje posebno komisijo, ki bi potem pretresala to vprašanje ter pripravila primerne nasvete, o katerih bode obravnaval in sklepal dež. zbor. V to komisijo naj se izvolita dva člana dež. odbora, po jednega člana posamezne kurije dež. Zbora, šestega člana izbero izvoljeni peteri člani. Komisiji predseduje dež. glavar. Zbornica je vsprejela vse predloge brez ugovora. — Nato pride na vrsto proraiun deželnega zaklada, o katerem poroča baron Schwegel. Pri tej priliki je bila daljša, precej živahna politična debata. Prvi govornik dr. Majaron opisuje žalostne razmere idrijskih delavcev, katerih plače so tako borne, delo pa tako mučno, nevarno in zdravju škodljivo, da ni čuda, ako je mejy njimi občna nezadovoljnost. Govornik je navajal svote delavskih plač, ki so nižje, kakor vsacega druzega najnižjega delavca. Nasvetoval je resolucijo, ki je bila soglasno vsprejeta in se glasi: „Visoka c. kr. vlada se poživlja, da blagovoli kar največ mogoče pospešiti zboljšanje položaja delavcev, provizijoništvo njihovih vdov in sirot pri c. kr. rudniškem in gozdnem erarju v Idriji." Posl. A ž m a n a govor objavimo na drugem mestu. Poslanec Lenarčič z ozirom na dogodke pri zadnjih volitvah volilnih mož na Vrhniki izraža ne-voljo svojo, da so delavci volili po svojem prepričanju v krščansko-socijalnem smislu in niso hoteli poslušati povelja nekaterih velikašev. Govornik trdi dalje, da je krščansko-socijalni progiam naravnost revolucijonaren ter se le malo loči od socijalno-de-mokratekega. Kar učd krščanski socijalisti, je po njegovi trditvi le prazno besedičenje, „blagoslovljena voda" za verne poslušalce, ki nikomur ne koristi. Zlorablja se baje proti „liberalcem" svetišče božje, pastirski list avstrijskih škofov ter ljudstvo hujska proti nasprotni stranki. Konečno izraža željo, da bi se polegel prepir in zavladala jedinost med narodnimi poslanci. Poslanec dr. S c h a f 1 e r pritrkava poslancu Lenarčiču gledd krščanskega socijalizma, češ, da je agitacija katoliško-narodne stranke in njenih somišljenikov neznosna in graje vredna. (Dalje sledi.) Koroški deželni zbor. Iz Celovca, 26. febr. III. 8. seja dne 6. febr. Deželni odbor poroča, da se je v Pontablju ustanovila služba okrožnega zdrav- nika. Sledijo razna poročila o cestnih zadevah in burna razprava o podpori za višjo dekliško šolo v Celovcu, o kateri sm« že omenili. 9. seja dne 9. febr. Razgovarjali so se o raznih podporah za ceste itd. Deželni odbor predlaga, naj se ne dovoli nameravana cesta na Guggenberg, ki bo stala 26.000 gld. Poslanec Grafenauer pa predlaga, naj se ta prošnja ne odbije čisto. Na mesto široke naj se napravi bolj ozka eesta. Ta predlog, za katerega se je potegnil tudi dr. Stein-wender, se sprejme. Dovoli se več podpor. 10. seja dne 10. febr. Deželni odbor poroča, da se je pri prodaji živinske soli doseglo nekoliko olajšav. Več predlogov deželnega odbora o uravnavi hudournikov in potokov se je odkazalo odsekom. Daljša razprava je bila o uravnavi oseliškega in bla-škega hudournika v Ziljski dolini. O tej stvari se je govorilo že lani. Stroški so proračunjeni na 200.000gld. Od tega bi imela država plačati polovico, dežela 25 odstotkov in mejaši tudi 25 odstotkov. Govorili so o tem Plaveč, Steinwender, Kotz in Grafenauer, ki je prav dobro zavračeval Plavec-a in poudarjal veliko potrebo, da se uravnajo hudourniki, ker drugače tudi uravnava Žile nič ne pomaga. Konečno se vsa zadeva izroči zopet deželnemu odboru, da on nadalje ukrene. 11. seja dne 11. febr. Nekaj manj važnih poročil in predlogov se odobri, oziroma izroči odsekom. Deželni odbor poroča, da se proti žganjepitju ni moglo dosti kaj storiti. Nacijonalni poslanci so porabili tudi to priliko, da napadajo duhovščino prav odurno in grdo. Odgovoril jim je mil. gosp. knezoškof. — Izmed raznih poročil še omenimo, da je dežela leta 1895 plačala za ljudske šole 478.061 gld. 7Y, kr.! 12. seja dne 12. febr. Več poročil se zopet izroči odsekom, oziroma potrdi. Prošnja celovškega mesta, naj dežela plačuje obresti za novo ljudsko šolo v Celovcu, se odkloni. — Poslanec Huber Janez je stavil in utemeljeval predlog, naj deželni odbor prosi vlado, da odpravi sitno pregledovanje (kontrolo) živine na planinskih pašnikih ob državni meji proti Laški. 13. seja dne 13. febr. Na dnevnem redu je zopet več poročil o vodnih in cestnih zadevah. — Občina Vetrinj je prosila, naj dežela plačuje 4od-stotne obresti za dolg nove šolske hiše v Vetrinji. Poslanec Einspieler je predlagal, naj se ta prošnja še jedenkrat izroči deželnemu odboru, da o nji natančneje poizveduje. 67 posestnikov je namreč ugovarjalo temu, da se zida tako velika palača za 25.000 gld., ker bi se tudi za manjšo svoto mogla postaviti primerna šola. Za Einspielerjev predlog govorita tudi poslanec Grafenauer in knezoškof, ugovarjata pa Luggin in Kiršner. Einspielerjev predlog pade in Vetrinjčani bodo torej morali plačevati neprimerno višje troške, dasi bi se lahko moglo izhajati tudi z mnogo manjšimi. 14. seja dne 16. febr. Več poročil se izroči odsekom. Deželni zbor sklene, da se poslanec Stein-wender, katerega je bil tožil stolni vikar gospod G. Weiss radi razžaljenja časti, ne izroči sodišču. Za to so govorili Ghon, Cernik, Plaveč in knezoškof. — Deželna doklada za leto 1895 je iznašala čistih 135.931 gld. 24'/, kr. Za leto 1897 so proračunjeni dohodki te doklade na 164.854 gld., stroški na 42.995 gld., ostanek 139.859 gld. — Posl. Franc Huber predlaga, naj se razdeli občina tiokovo (Himmelberg), dr. A. Lemiš razdelitev občine Pfan-hof blizu Št. Vida. — Kiršner predlaga, naj se strogo ravna z živino, ki se k nam uvaža iz drugih krajev. 15. seja dne 17. febr. Deželni odbor poroča o uravnavi duhovske službe v novi bolnišnici. Med drugimi podporami se dovoli tudi sirotišnici Via-cencijeve družbe v Celovcu 50 gld. podpore. Občini Vernberg se dovoli za povekšanje šole 300 gld. podpore. 16. seja dne 18. febr. Za nadaljevanje lavan-tineke železnice se dovoli 150.000 gld. podpore. — Občini Ruda se dovoli 1000 gld. za napravo nove ceste k lipiškemu mostu. — Občini VaLenberg se dovoli 40 gld. za ohranitev cest. 17. seja dne 19. febr. Poslanec Ghon je predlagal, naj se vpeljejo tajne volitve za občine. Ta predlog se izroči deželnemu odboru, da poizveduje, kako o tem mislijo občinski odbori. Poslanec Oraš pri tej priliki izreče željo, naj se župani volijo za šest let, namesto za tri. — Dalje se sklepa o ozkotirni železnici Sinča ves -Zel. Kaplja. Dežela plača za njo 60.000 gld. Cela železnica bode stala 595.000 gld. Grof Thurn dii 70.000 gld., tovarnar Eogliinder 10.000 gld. itd. 18. seja dne 20. febr. Sprejmejo se predlogi finančnega odseka o uravnavi belskega potoka in o uravnavi Gline. Učiteljicam so se povišale plače na 360, oziroma na 400 gld. Politični pregled. V Ljubljani, 4. marca. Državnozborske volitve so se danes pričele v B u k o v i n i, kjer volijo volilni možje dva poslanca za peto kurijo, katera izmed sedmerih kandidatov prodereta, se ne da naprej povedati. — Na Gorenje Avstrijskem so volitve volilnih mož končane. V peti kuriji je 1176 katoliških, 225 nasprotnih, 20 nezanesljivih. V kmečkih občinah je 1207 katoliških, 39 nasprotnih in 15 nezanesljivih. — Na Gorenjem Štajerskem je 244 kr-ščansko-socijalnih, 106 socijalistov in 25 liberalnih izvoljenih za peto kurijo. V kmečkih občinah pa jim gre trdo v muriški dolini, kjer je zgubila katoliška stranka mnogo občin, iz druzih krajev so poročila ugodna. Nagodba z Ogersko. Praska »Politik« poroča, kakor se zatrjuje, iz zanesljivih uradnih virov, da se bo novo izvoljeni državni zbor pečal že takoj pričetkom prvega zasedanja z vladnimi predlogami glede obnovitve carinsko-trgovinske pogodbe z Ogersko. Ministerstvo predloži neki v prvi seji vse dotične predloge. Samo glede bančnega in valutnega vprašanja je izgotovila vlada jedn jst zakonskih načrtov; Sest predlog se tiče preosnove užit-ninskega davka. Jeden nadaljnih zakonskih načrtov uravnava razmerje mej Avstrijo in Ogersko z ozirom na pristojbine in kolekovine na deloma novi podlagi. Iz teh neznatnih podatkov je že razvidno, da čaka novih mož obilo važnega opravila, ki bo zahtevalo največje pozornosti vseh pravih ljudskih zastopnikov. Ravno vsled tega morajo bili volilci pri sedanjih volitvah zelo oprezni, da si iz- bero za svoje zastopnike v državnem zboru le take može, ki kažejo resno voljo, postaviti se tudi napram vladi vselej na tisto stališče, ki je nujno zahtevajo koristi narodov in ne samo maloštevilni kapitalisti. Vstačka moč na Kubi. Vkljub velikemu prizadevanju španjske vlade in sploh vsega prebivalstva, kar uajpreje udušiti dolgotrajni upor na kubanskem otoku, se kaže še vedno velika vstaška moč nasproti vladnim četam. Neki madridski dnevnik objavlja poročilo očividca, ki se je osebno poučil o kubanskih razmerah. Marote, tako se zove dotični mož, je prišel v pest vodji Maksimo Gomezu, iz katere se je rešil le bolj po naključju, in je imel tedaj priliko opazovati nasprotnika. V svojem poročilu omenja, da so vstaši zelo mnogoštevilni, izvrstno iz-vežbani v vojskovanji in popolno preskrbljeni z orožjem in strelivom, kakor tudi z živežem. Največ častnikov pripada najuglednejim rodbinam Kubanskega otoka. Vsa vojaška opravila se izvršujejo točno in dobro premišljeno. O predlaganih preosnovah nočejo vodje ničesar slišati, ker, kakor se obče zagotavlja, ne marajo poprej odjenjatt in opustili boja, dokler si ne pribore popolne neodvisnosti. Ako je temu res tako, potem španjska vlada zaman upa, da se v najkrajšem času zaduši upor na Kubi, kajti Kubanci so še vedno pripravljeni boriti se za slo-bodo in samostojnost. Umevno je, da jim v to svrho dohaja vsakovrstna pomoč od zunaj, kajti ako bi se morali zanašati samo na domača tla, bi se morali že davno udati španjski sili. Rnslco-japonska pogodba. Nedavno so poročali razni listi, da se je defiaitivuo odobrila pogodba mej Rusijo in Japanom glede skupnega pokroviteljstva nad Korejo. K temu pripomnijo „Novosti" v jedni zadnjih številk, da bode še-le bodcčaost pokazala, kolike praktične vrednosti je to dvojno varstvo nad Korejo. Stališče ruskega poslanika je sedaj mnogo težavneje, kakor poprej, ko je bila Koreja odvisna po imenu od Kitaja. Vse bode odvisno od situvacije ruskih močij v vzhodni Sibiriji. Rusija ne sme dovoliti, da pride Koreja pod izključno oblast Japana, in ko btdo Japonci to uvideli in znali pokazati, da niso protivni korejanski avtonomiji, potem Rusom tudi ne bo težko gojiti prijateljskih razmer z Japanom. To bo pa najbrže, posebno pa v poznejših letib, zelo ugodno vplivalo na rusko politiko v orijentalskem vprašanju. — Tako nekako izražajo „Novosti" mnenje glede bodočnosti, vendar se pa kaj lahko zgodi, da se pokažejo s časom ravno nasprotni pojavi, in tedaj so delali ruski politiki račun brez oštirja. Dnevne novice. V Lj u bi j a n i, 4. marca. (Deželni zbor kranjski.) Včerajšna seja trajala je s kratkim presledkom od desetih dopoldne blizo do desete ure zvečer. O deželnem proračunu, ki je bil na dnevnem redu, se je govorilo jako malo, pač pa je bila debata večinoma bolj politična. »Narod« piše, da je bila pri tej debati klerikalna stranka poražena. Reči pa moramo, če je bil kdo poražen, bila je stranka »Narodova« in nje voditelj dr. Tavčar, ki je moral požreti očitanje, da ga njegova lastna stranka zapušča, da je moral z zadnjega shoda pri »Maliču« pred lastnimi somišljeniki bežati, ki so vpili za njim : Zivio, grablje gredo! Poražen je bil do cela poslanec Lenarčič, ki se je znašal nad zavednimi volilci naše stranke na Vrhniki, a je moral priznati poslancu Kalanu, da je prepovedal svojim delavcem voliti proti njegovi stranki ter da je vkljub temu dobil le 13 glasov, kot kandidat za volilnega moža nasproti stotinam glasov, ki so jih dobi kandidati naše stranke na Vrhniki. Poražena je bila »Narodova« stranka pri izjavi poslanca Hribarja in S c h w eg e 1 n a, ki sta javno priznala, da o b-stoji zveza »Nardove« stranke z Nemci in da ta vez je liberalizem in skrajno sovraštvo do katoliško-narodne etranke. Hujšega poraza za narodno stranko si pač ne moremo misliti, nego je priznanje njenih voditeljev, da so v interesu političnega obstanka svoje stranke zvezani z najhujšimi nasprotniki našega naroda. Poraženi so bili »Narodovci« pri večerni seji, ko so morali glasovati proti predlogu poslanca K a I a n a za 6000 gld. podpore nemškemu gledališču, ki tako neizmerno obtežuje razvoj domačega, slovenskega gledališča. Vse to sicer »Narodovci« sami najbolje vedo, a morajo tako glasovati, ker to veli neizprosni komando njih voditelja nemškoliberalnega Schwegelna, tistega moža, ki je nedavno na Dunaju glasoval proti najvitalnejšim interesom slovenskega naroda, proti celjski gimnaziji. Tako globoko je padla »Narodova« stranka, in vendar njeno glasilo govori o porazu naše stranke. Ako »Naro-dovcem« taka tolažba kaj pomaga, privoščimo jim jo iz srca, kedo pa je poražen, to bodo pokazale bližnje državnozborske volitve po deželi in v beli Ljubljani. (Volitve volilnih mož v Ljubljani.) Danes se vrše na šest okrajih volitve volilnih mož za peto kurijo. Udeležba dopoludne je bila primeroma maloštevilna. Zlasti posestniki, meščani in uradniki so se malo udeleževali volitev. Vzlasti šumno agitacijo delajo socijalni demokratje; njih agitatorji imajo ru-dtča šopke in trakove. V prvem okraju, vVodmatu, na Barji in dvorskem okraju so kandidati naše stranke nekaj glasov naprej pred drugimi, najmanj glasov ima kandidat narodne stranke. V kolodvorskem okraju imajo socijalni demokratje do zdaj večino. — Najbrže, da pride v več krajih do ožje volitve. (Zveza slovenskih in nemških liberalcev.) Znano je, kako „Slovenski Narod" vedno taji to zvezo. Lažnika imenuje tistega, ki bi se drznil trditi kaj takega. Ali bo neki tudi sam sebi dal tako pljusko, ko je v št. 48. pisal to-le: „Slovenski list" pravi tudi, da je gospoda Koblarja pregnala iz narodne etranke nenaravna zveza z Nemci. To je puhel izgovor, okoren manever, prav po receptu dr. Gregoriča. Zikaj li je puhel izgovor, okoren manever? Bržčas zato, ker te zveze sploh ni, ker jevsaka g o v o r i c a o t e j z v e z i laž? 0 kaj Šel „Slovenski Narod" nadaljuje: „Ta zveza je še le zadnje dni postala gospodu Koblarju zoperna, prej se jej ni protivil. Bil je ž njo zadovoljen, ko je kandidoval v državni zbor, bil je ž njo zadovoljen, ko je glasoval za barona Berga kot Člana komisije za revizijo zemljiškodavčneg* katastra in najbolj zadovoljen takrat, ko je zahteval, naj ga narodna stranka posadi na stolček, na katerem je sedel pokojni Klun. Ta „zveza" je postala nenaravna še le zdaj, ko misli gospod Koblar, da vjame kakega volilca, če nastopi proti njej I" Kar se dostaje gospoda Koblarja, mislimo, da je bolje nastopil proti tej zvezi še le zdaj, kakor nikdar. Jedno je, kar moramo pribiti: Ce „Slovenski Narod" ni lažnik na vse strani, biva zveza med slovenskimi in nemškimi liberalci, zveza slovenskih velmož z — Demčuretvoml (Dnevni red) XV. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 5. marca t. I. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika XIV. deželnozborske seje dne 3. marca t. 1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah : a) okrajno-cestnega odbora lož-kega za odpis ostalega deželnega posojila v znesku 2660 gld.; b) pazuiških vdov deželne prisilne delavnice za zvišanje pokojnin ; c) Otmarja Skaleta, c. kr. okrajnega živinozdravnika v Novem Mestu za zvišanje nagrade za poučevanje na grmski šoli; d) društvenega zastopa avstrijske zveze prijateljev ptičev za Kranjsko v Ljubljani za podporo ; e) posestnikov iz Rakitne, občina Preser, za podporo vsled škode po toči; Г) županstva na Raki za podporo za napravo vodovoda; gj o dopisu c. kr. deželne vlade, da bi se delni znesek stroškov za popravo cerkve v Dvoru prevzel na deželni zaklad. 4. Poročilo finančnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca dr. Papeža gledć direktnega osebnega davka. 5. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3., 0, marg. št. 141 : Prošnja občin Studenec, Iškaloka, Tomi-šelj in drugih za ustanovitev zdravstvenega okrožja na Studencu. 6. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Studenec, Tomišelj, 2elimlje, Verbljene, Iškaloka, Iškavas in Pijavagorica za izločitev iz Šmarijskega zdravstvenega okrožja in pri-klopitev k Ljubljanskemu. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji zastopa Smarijskega zdravstvenega okrožja, da bi v ondotno okrožje hodil zdravit zdravnik iz Ljubljane., 8. Utemeljevanje sa-mostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev o ustanovljanji in vzdržavanji meščanskih šol v vojvodini Kranjski. — 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede deželnega prispevka za lokalno železnico, ki bi vezala Trbiž z državno železnično progo Ljubljana - Trbiž. — 10. Ustno poročilo finančnega odseka o pospeševanji naprave kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiff- eisenovem sistemu. 11. Nasveti liuančnega odseka glede uravnave užitkov painiških plač v kranjski deželni prisilni delalnici. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji gimnazijskega učitelja dr. Lu-dovika Bohma za podporo za obisk VII. mejnarod-nega kongresa v Petrovemgradu. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o zavarovanju življenja v svrho olajšanja gospodarske stiske v kmetskem stanu. 14. Poročilo deželnega odbora o mestne občine ljubljanske posojilih za elektrarno in za topničarsko vojašnico. 15. Ustno poročilo upravnega odseka gledć projekta o napravi primerne zveze med gorenjo Krško dolino in postajo Zatičina dolenjskih železnic z dotičnim načrtom zakona. 16. Poročilo upravnega odseka o načrtu zakona, s katerim se postavljajo nadzorni organi za promet z živili iu nekaterimi, drugimi porabnimi predmeti. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3., A : Deželna kultura, od marg. št. 84 dalje. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 11., marg. št. 13: Deželi.a zavarovalnica, in marg. št. 19 : Pospeševanje obrta in trgovine. 19. Ustno poročilo odseka za letno deželnega odbora: a) o tem poročilu v obče: o štev. I. in II. iu o § 10; b) o § 1.; c) o § 2.; d) o § 3. C ; e) o § 4. in 9.; f) o § 7. A, B in C; g) o § 8. A B in G; h) o § 11. (Glas iz občinstva.) Odkar se je uradno otvo-rila hiša v zvoaarskih ulicah, imajo prebivalci sosednjih ulic le malo ponočnega miru in spanja, tako da stranke že odpovedujejo stanovanja. Od polnoči do 4. ure zjutraj drdrajo kočije, ena tje, druga nazaj, in sicer s tako besnostjo in hitrostjo, da bi človek mislil, sam satan se vozi tje in nazaj. Seveda, čas zgubljen, vse zgubljeno. Le tako naprej, bomo videli, kakošen konec bo to imelo. (Iz Tržiča,)' 2. marca. Qaos ego! Naši „svobodomiselni nasprotniki" so skovali menda v kovač-nici slovenskega bralnega društva bombo, nabasali so ž njo papirni „kanon" „Slovenski Narod" ter namerili naravnost ua župnikovega pomočnika. Pumf! Kanon je počil. Strah in groza 1 Toda, potolaži se, čitatelj, župnikov pomočnik ni padel. Bomba je bila iz samega žvepla, pa se je stopila, predno je zadela. Ko bi bili žveplu malo soli primešali, bi bili morda še kaj opravili. Toda sol in pa kovačnica našega bralnega društva — to ne gre skupaj. — Sicer so pa naši svobodomisleci neizrečeno dobri ljudje, ^upnikovemu pomočniku nič hudega nočejo, ampak le želijo, naj bi se pobolišal in tudi on postal svobodomiseln. Toda besedo „svobodomiseln" morate vzeti v nje najožjem pomenu: svobodomiselni so v Tržiču tisti, ki sicer svobodno mislijo, plešejo pa tako, kakor drugi godejo. Gode se pa pri nas izborno, in sicer na piščali, katero so vrezali in izumili naši svobodomisleci. Godec je tako imenovani „Beherrscher von Annathal", in kakor on zapiska, tako se vrti vsa tržiška napredna inteligenca, naprej nemška, za njo pa slovenska. Zato pravijo, da bo ta slavni godec v kratkem dobil oficijelen naslov : „Beherrscher von Neumarktl und Annathal". Zanimivo je tudi vedeti, zakaj slovenski naprednjaki plešejo z nemškimi. Z»to, ker „so uvideli, da je manjše zlo, podpirati svobodomiselne nasprotnike, nego reakcijonirane". Čisto jasno, zakaj inter duo mala minus eligendum. Vidite torej, da so naši svobodomisleci tudi dobri moralisti. Toda niso samo dobri moralisti, tudi odkritosrčni so. Nočejo, da bi bilo njihovo postopanje neodkrito, kakor kaplanovo, ampak odkrito povedo celemu svetu, „da je.... zlo, podpirati svobodomiselne nasprotnike." Zoper take odkritosrčne nasprotnike seveda nič ne opravi kaplanov „fanatizem". Tako se je zgodilo, da je služabnik božji, ki misli, da mora po svojem poklicu delati |zdražbo in sejati prepir, popolnoma propal. O raca na vodi 1 Kaplan je pro-pal pri volitvi v peti kuriji, kjer ni niti kandidiral, niti agitiral, niti volil. To je pa že več kot liberalna modrost. Pisatelj dopisa v „Slov. Narodu" pa bodi prepričan, da njegove vrste župnikovega pomočnika niso zbodle, ampak so mu napravile najslajšo pustno zabavo. Sapienti sat! Ce ne bo miru, prestopimo iz defenzive v ofenzivo. Do tistega časa mi dojde iz Metlike bridko orožje — metla in cunja. „Župnikov pomočnik". (Zdravje v Ljubljani) od 21. febr. do 27. feb. Novorojenih 21, mrtvorojeni 3, vmrlih 28. Med njimi za dušljivim kašljem 1, vratico (davico) 1, jetiko 5, vnetjem sopilnih organov 3, želodčnim katarom 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi 9 tujcev in 16 iz zavodov. Za iufekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za oslovskim (dušljivim) kašljem 9, vratico 2. (It Št. Vida pri Zatifini.) Ponižno vprašanje: Kje so oblasti, ki imajo gledati na to, da se ob nedeljah med službo božjo ne toči pijača in ne rai- graja po gostilnah poleg cerkve? * * * (Koroške novice.) Precej močen potres so čutili dne 16. februvarija okrog nemškega St. Vida, Beljaka in po več drugih krajih Koroške. — Koroška deželna komisija za pregledovanje davčnega katastra je ekončala svoje delo v seji dne 15. febr. Mnogo uspehov za kmetovalce vse to delo pač ne bode imelo. — Ministerstvo je prepovedalo krošnjarenje (prodajanje po hišah) v Celovcu. Dotična prepoved postane veljavna dne 1. jun. t. I. — Volitev za V. kurijo v Celovcu se je vršila dnd 22. febr. Nacijonalci so napeli vse moči in kakor ni bilo drugače pričakovati, prodrli z vsemi svojimi 35 volil, možmi. Oddanih je bilo 1110 glasov, in sicer 809 nemško-nacijonalnih, 152 socijal-demokratičnih in 149 katoliških. — Vojaške novince bodo letos izbirali po slovenskih krajih: V Smohoru dne 3. aprila (število poklicanih 200), v Velikovcu dne 5 , 6. in 7. aprila (590), v Pliberku 9. in 10. aprila (360), v Zel. Kapli dne 12. aprila (165), St. Pavlu dne 23. in 24. aprila (310), v Celovcu dne 26., 27. in 28. aprila (600), v Borovljah dne 3. maja (200), v St. Vidu dne 10., 11. in 12. maja (575), v Trbižu dne 14. in 15. maja (397), v Beljaku dne 17., 18., 19., 20. in 21. maja (968) v Celovcu (za mesto) dne 31. maja. (Duhovniške zadeve v celovški škofiji) Birma in škofova vizitacija bode letos: Meseca maja: dne 2. v St. Lipšu, 3. v St. TJrhu nad Mostičem, 4. v St. Ožboltu, 5. v Hiittenbergu, 6. v Silberegu, 1. v Gunzenbergu, 9. v Hohenfeldu, 10. v Št. Jakobu ob Krki, 11. v Svinici, 12. v Zamelsbergu, 13. v Dobriču, 15. v Radvegu, 16. v Satendorfu, 17. v Dobrijah, 18. v Liseregu, 19. v Ljubnem, 20. v Lesu, 22. v Rublandu, 23. pri Sv. Duhu nad Beljakom, 29. v St. Janžu v Božu, 30 v Ljubelju (St. Lenartu), 31. Zavrhom. — Meseca junija: dne 1. v St. Jakobu v Rožu, 2. v Pečnici, 3. v Logivesi, 20. v Št. Pavla v labudski dolini. — V nedeljo dne 13. junija bodo mil. knezoškof blagoslovili novi oltar farne cerkve v Velikovcu in potem tam delili zakrament svete birme. — C. g. Janez Hrodek, provizor v Ingolsthalu, pride za kateheta na meščanski šoli v Beljak. — Premeščen je č. g. Josip Svaton, kaplan v Smohoru, za provisorja v Ukve. Na njegovo mesto pride č. g. A. Gaggl, kaplan v Mar. Rojah v Smohor. * * * (Slovenska goriška duhovščina pri škofu dr. Mahniču.) Dne 25. m. m. šlo je odposlanstvo slov. goriške duhovščine k milostnemu mousignoru, krškemu škofu, da bi mu poklonilo krasen, staroslo-venski „Missale". Na čelu odposlancev bil je preč. g. župnik J. Pavletič iz Renč. V prisrčnih besedah izražal je milostnemu, kažoč na „krasno" mašno knjigo, da ta prekrasen dar Mu je darovala in ga sedaj poklanja v imenu vse slov. duhovščine ! Nekje se je pač zatrjevalo, tako je pripomnil gosp. župnik, da se Vam milostni mpnsgr. poklanja v svojih darovih le del goriške slov. duhovščine! To pa ni res! Vsaj z ozirom na ta der in spominek bolj lahko rečem in trdim, da se Vam ž njim poklanja vsa goriška slov. duhovščina, ne pa le — del iste. Ta kat. slov. duhovščina Vas prosi, da blagovolite vsprejeti ta dar in s tem pokazati vsemu svetu, da ni res, kar so Vaši nasprotniki zopet in zopet ponavljali in slovesno, dejali bi, neizpodbitno zatrjali, da Vam, milostni monsignor, ne bije srce za slovenski narod, da se ne izrazim, kakor so se Vaši nasprotniki I Ta knjiga, vedna Vaša spremljevalka, bodi Vam znaniteljica naše ljubezni — do Vas; Vi pa, prosim Vas, spominjajte se nas in vse slov. goriške duhovščine, pri sv. maši kedar koli jo boste brali po tej knjigi in nje staroslovenskem obredu ! Tako nekako je govoril g. Pavletič. Prisotnih je bilo še več — nad 10 — drugih duhovnikov. — Z vidnim zanimanjem in nenavadno pozornostjo smo vsi čakali odgovora milostnega monsignora. In odgovoril je, iz srca nam je govoril 1 — In takemu možu naj bi bila „ironija" — pokloniti starosloven-ski „Missale*? Smešno naj bi bilo škofu dr. fyit. Mahniču predpolagati, da on čuti in krščansko čuti za svoj narod ? „Ironija je to", pisal je neki list! Cujte Slovenci, čujte odgovor toli razupitega narod- nega „preklinjevalca", kako on ljubi svoj rod in spoštuje tudi temu svojemu rodu prizagotovljene pravice v cerkvi in v bogočastju. „Iznašli so", tako je dejal monsignor, „in nepreklicljivo eo vpili v svet, da jaz proklinjam narodnost". Jaz pa sem jih vsik-dar z mirno vestjo in tudi v narodnem oziru kršč. čist in neomadeževan vprašal, da iz mojih spisov dokažejo, kje sem preklinjal narodnost, češ da je hudičeva iznajdba! Vprišal sem : a odgovora nesem prejel I Moj program pa ostane tudi v bodoče isti, kakor je bil, namreč: „Rimski katolik!" —Jaz naj bi ne ljubil svoje narodnosti, ko mi to nalaga tudi moja rimsko-katoliška mati sv. cerkev ? Jaz naj bi iz narodne mlačnosti, da bi ugodil drugim, sicer sovražnikom svete cerkve ter vere, jaz naj bi odpravljal staro slovensko bogoslužje in zatiral staro slovenski jezik pri cerkvenih obredih tam, kjer je vse to dovolila sv. kat. cerkev ? Ta posebno dandanes — iz prav tehtnih vzrokov Slovanom potrjuje že davno podeljene pravice v cerkvenem bogoslužju — in jaz naj bi jo žalil s tem, da bi delal proti njenim težnjam in razdiral, kar je ona zidala ... ? 1 — Ne! Moj načrt ostane „Rimski katolik" in ta načrt objemlje tudi v polnem obsegu krščansko pravico. Pravičen bom skušal biti vsem v vsem in dosledno tudi v narodnem vprašanju ter še posebej v narodnem bogoslužji! Obečam pa, da bom čim najpreje se priučim staroslovanskemu glagoliškemu bo-goslužnemu jeziku, prvo nekrvavo daritev, katero bom bral it te podarjene mi prekrasne knjige, daroval za — razkolne slovanske brate, da bi skoro, skoro napočil dan, ko se bodo znova povrnili v naročje od njih zapuščene, a jih še zmirom ljubeče matere sv. kat. cerkve ! Tako nekako je odgovoril monsignor. In takemu možu, kateri s tako odločnimi besedami izraža svoje krščansko-narodno čustvo, naj bi bila ironija pokloniti slov. mašno knjigo ' Mi pa se srčno veselimo napominane očitne izjave, tako visokega in narodnostno — povsem nepristranskega odličjaka! — Bog ve, se li bodo odprle oči vsaj zdaj vsem onim, ki so videli v dr. Mahniču vteleseno protislovanstvo ! Mi dvomimo ! — Monsig. Mahnič se je preprisrčno poslovil nato od duhovnikov odposlancev, katerim bode gotovo ostal še dolgo v spominu oni svečani in ginljivo navdušujoči tre-notek pri monsignoru-škofu Mahniču. (Iz labinske okolice) 27. febr. Novega in zanimivega bi mogel „Slovencu" mnogo pisati, posebno zdaj ob času državnozborskih volitev. V ponedeljek 22. t. m. so bile tu volitve volilnih mož za Pazinski okraj v Cepiču, izvoljenih je bilo šest volilnih mož, pravih kremenjakov, ki bodo glasovali vsi za dr. Laginja, in v Plominu, kjer je po pre-varstvu in sleparstvu nasprotna stranka dobila štiri volilne može. Torek 23. t. m. volili se v župi Sv. Martina, Sumbregu in Sv. Nedelje. V Sv. Nedelji pri Labinu devet volilnih mož, ki bodo 10. marca vsi glasovali za dr. Laginja. Tudi v Labinu so bile 23. t. m. volitve volilnih mož. Volile so župe Labin, Sv. Lucija in St. Lovrenc 12 volilnih mož v Labinu. Mestice Labin ima 400 volilcev, drugi dve župi pa 822 in vendar je talijanska druhal po na-silstvu in prevarstvu premagala s tem, da ni nobenega pustila voliti iz Sv. Lucije in Št. Lorenca. Dr. Majstrović iz Patina, ki so mu v Labinu z nožmi Italijani žugali, brzojavil je preeej na Dunaj ministerstvu in nada je, da bodo druge volitve in te kje drugej, ne več v Labinu. (Pod Krasom,) 27. februvarija. (Izv. dopis.) Ko sem šel dne 25. t. m. od volitve volilnih mož na Erzelju (na Vipavskem) opoludne med lepimi, pa žal, da sem ter tje od trtne uši že okuženimi vinogradi, sem videl rumene metulje (Citronenfalter) sem ter tje frfoleti, akoravno se po Nanosu in Cavnu še nahaja sneg v zametih. Pač zares prezgodnja spomlad, katere se Vipavec boji! Ako bi dal Bog v tej razmeri se razvijati naravi, no, bi imeli dobro in zgodnjo letino, vino podobno onemu znamenitemu 1834. leta, črešnje pa že o sv. Jurju, kajti breskve in mandeljni že razpenjajo svoje rudečelično cvetje, ki tako dobro dć očesu, akoravno letos nismo imeli zime v pravem pomenu te besede. Pa Bog bo že nas preskrbel, da nam ne bo treba siliti v Ameriko, kakor Pivčanom. — Volitve na Erzelju in Go-čah so se dne 25. t. m. dobro izšle za katoliško-narodno stranko, kakor po Vipavskem v obče. Le nekateri liberalci so hoteli delati temu zgago in zagato, zlasti v Vipavi, kjer je slavno županstvo baje dalo pred cerkvijo 21. t. m. razglasiti željo, da naj bi se cerkev in duhovni ne vmešavali v sedanje volitve ! O kako so smešni ti liberalci I (Dobava vojaške oprave.) Deželnobrambeno ministerstvo ei namerava po malih obrtnikih oskrbeti za 1. 1897 razne predmete za vojaško opravo in sicer 2850 bluz, 2850 pantalonov, 350 ulank, 350 hlač za v škornje, 800 pasov, 12.500 ^usnje-nih čevljev, 2100 hlačnih jermenov, 2100 jermenov z zapono, 2100 jermenastih žepov za bajonete, 2100 jermenov za puške in 3100 jermenov za plaSče z 2 zaponama. Dobave se smejo udeležiti le vsled obrtnega lista obrtnega oblastva za samostojno viSitev dotičnega obrta opravičeni mojstri, ki imajo sedež v kraljestvih in deželah zastopanih v državnem zboru in ki dotične predmete resnično v lastnih delavnicah izdelujejo. S kolekom za 50 kr. kolekovane, oblastveno po-trjeue ponudbe je najdalje do 21. aprila 1897, do 12. ure opoldne vložiti pri deželnobrambenem ministerstvu. Dobavni termini se bodo določili za čas od 16. julija do konca septembra 1897. Posamezne določbe glede dobave in cene obsega razglas, ki se lahko pogleda in na željo dobi v pisarni ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice. (Snbmisijski razpis.) Kralj, ravnateljstvo to-povne vlivarnice in strelne tevarne v Ingolstadtu odda dne 20. marcija 1897, dopol. ob 10. uri potom javne submisije dobavo raznih materijalij za leto 1897/98, kakor koaksa, premoga, snažilnega sukna, suažilne volne, lauenooljnatega firneža itd. Podrobnosti se lahko poizvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Sultanove skrbi.) Časopisi poročajo o življenju sedanjega sultana sledeče: Abdul Hamid ima najmanj 50 pisarniških kabinetov. Nihče ne zna, kje misli prebiti dan ali večer. Večkrat gre iz poslopja pri zadnjih vratih, ko misli straža pri glavnem vhodu, da je sultan še v poslopju. Toda, naj se mudi kjer koli, vedno pazijo straže nanj noč in dan. Med glavnim vhodom vsake palače in onimi prostori, katere rabi sultan za stanovauje, je 5 vrat. Pri vsakih vratih stoji albanska telesna straža ; nihče ne sme vstopiti, ako ga ne spremlja komornik ali sultanov pobočnik. Pa še te osebe morajo imeti posebno dovoljenje, da dovedejo dotičnika do sultana. — Z va duša ne ve, kje prenoči sultan. Zakaj on ima preko 50 spalnic in v vsaki spalnici svojo postelj. Vsaka spalnica ima železna vrata, ki so zaprta z jako umetno mehanično ključavnico. Pa to še ni dovolj. Pred vrati one sobe, kjer prenočuje sultan, ležita dva velika psa. Sultan dobro ve, da 'so mu psi bolj zvesti, nego Turki. — Kdaj bodo pač sultana dali v pokoj, da bo prost svojih skrbij ? Telegrami. Št. Peter na Notranjskem, 4 marca. Katol.-narodna stranka izvolila je v peti kuriji soglasno šest mož; četrta voli sedaj, upanje je, da zmaga. Celje, 4. marca. Pri današnjem shodu v Celji je bil kandidatom za peto kurijo g. Žičkar postavljen. Levov, 4. marca. Dokazano je, da so bili izgredi pri volitvi volilnih mož v Czer-niejow-u antisemitskega značaja. 1 )o«odlii na Kreti. Pariz, 3. marca. Figaro je objavil pismo Krispijevo. ki v njem pravi, da bi se vzhodno vprašanje najložje rešilo, ko bi se ustanovila nevtralna balkanska zveza z glavnim mestom Carigradom. Rusija bi ohranila svoje sedanje meje, Turčija pa bi se omejila na azi-jatsko ozemlje. Carigrad, 3. marca. Skupna nota velevlastij pravi, da velevlasti žele ohraniti celo-kupnost Turčije in na tej podstavi napraviti mir na Kreti s tem, da grški vojaki zapuste Kreto, a Kreti se da avtonomija. Kaneja, 4. marca. Ljudstvo je še vedno razburjeno. Straže so pomnožene. Trije grški parniki prispeli so z živežem in strelivom na Kreto. Kaneja, 3. marca. Patrolje po mestu so podvojene. Popoludne so pokopali umorjenega laškega obrista Suleimana. Laški admiral Canallaro je imel govor na mohame-dane, ter jih je opominjal, naj bodo mirni, če hočejo, da se bo Kreti dobro godilo. Nekatere mohamedanske fanatike so zaprli in spravili na vojne ladije.^ Atene, 3. marca Časniki svetujejo odpor. Oficijozna „Troja" pravi, da ne razume. zakaj bi grško-turška vojska bila nevarna evropskemu miru. Pač pa bo v slučaju novih krivic zoper helenizem mir res nemogoč. Asti" pravi, da je nameravana avtonomija Krete le diplomatiška krparija. „Es-ineris" upa, da bo odgovor vlade ustregel narodni želji. Meteorologidno porodilo. čas opazovanja Stanje barometra v mm. 3, tf. zveceF725-3 .1 7. zjutraj 41 2. popol. I 72б'1 727 5 Tempera-| tura po Celziju Vetrovi 6-4 brezv. 1-2 7-4 I sr. jzah. I p. m. zah. Nebo =e =e . 5 S 13 £ в sT Uez~ oblačno pol oblačno 27-2 malom. Srednja včerajšnja temperatura 6 5°, za 4 9° nad nor« штт i priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnem kataru otrok, ki se tako često javlja v zimskem času. Trije deli Giesshiibleca zmešani z jednim delom vročega mleka napravi zmes, katera se pije mlačna. 716 19- 19 Vabilo k rednemu občnemu zboru „Posojilnice v Radovljici, registr. zadruge z omejenim poroitvom", ki se bo vršil dne 16. marca 1897 ob '/24. uri popoldne v ромој i liričnih prostori Ii. Dnevni red: 165 1-1 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Porodilo nadzorstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti in razni nasveti. Ravnateljstvo. Vsled opustitve stražnice na Dnnajski cesti št. 15 se WT" dotični prostor, ki je primeren za prodajalnico ali za obrtnika, daje z dnem 1. maja v najem. Več zve se pri hišnem oskrbništvu ali pri upravništvu „Slovenca". 150 3—3 V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) lz lekarne pri „angelju varhu' ln tovarne farma-oevtičnih preparatov A. Thierry-ja » Pregradi pri Rogatec-Siatini. PreskuSen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najpriatneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju varhu '. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega halzama, naj se naroči direktno in naslovi: JTa angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane lranko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj »e vedno natančno na zgoraj ino zeleno varitveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka ateklenloa. Adolf Thierry, lekarnar 139 20-4 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 19 20-8 Št. 7655. Natečaj. 163 3-1 Kopanje tal za polaganje kablja in postavljanje drogov za prevodnike pri mestni elektrarni se razpisuje. Napraviti je: circa 17.000 m jarkov za kabelj, 60—70 cm globokih, 40—50 cm širokih. K tem delom je dodati tudi pesek, kar se ga bode potrebovalo za položitev kabljev in pa opeko za pokritje istih. Postaviti je nadalje približno 700 drogov in ima v«a dotična dela ter eventuelno tudi dobavo materijala (gramoza) preskrbeti podjetnik. Podjetniki, ki bi hoteli prevzeti omenjena dela in dobave, naj vlože zapečatene ponudbe s 5 odstotnim vadijem najkasneje