BfiaršbOFiBtl Poifnfna pTafana v potovlnf Cdrta 1 Din Leto II. (IX.), štev. 54 Maribor, torek 6. marca 1928 » JUTRA* Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlntm ček. za*, v Ljubljani SL 11.408 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta 4t.l3 Oglasi po larifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica ft.4 Duhovniška blra pred skupščino KMEČKO-DEMOKRATSKA KOALICIJA VLOŽILA NUJEN PREDLOG ZA UKINITEV ZADNJEGA OSTANKA SREDNJEVEŠKIH DAVKOV. BEOGRAD. 6. marca. Današnja se-! ja narodne skupščine je pričela ob 10. j dopoldne. Po izvršenih formalnostih je prišel v razpravo nujen predlog glede ukinitve bire za duhovnike med narodom. Predlog je utemeljeval posl. Stjepan Radič, ki je naglašal. da je dala povod za ta predlog Kmečko-demokrat-ske koalicije brzojavka iz Dalmacije, v kateri se obveščajo poslanci koalicije, da tamkaj duhovščina ob asistenci orožništva odvzema ljudem zadnje trohice živil, ki jih imajo še na raz- polago. In to se godi v času, ko razpošilja Rdeči križ nujno podporo gla-dujočim siromakom. Stjepan Radič je zato zahteval, da se bira sploh ukine in da za nadomestilo duhovščini druga doklada, bodisi da jo plača dr>ava bodisi pristojne občine Na vsak način pa je potrebno, da se čimprej odpravi ta zadnji izrodek srednjeveških davkov. Za Stjepanom Radičem se je oglasil k besedi poslanec Ljubljane, dr Albert K r a m e r, ki je opoldne še govoril. Še o splrltistlh v Studencih ZAKAJ NAJDE SPIRITIZEM V DEL A V SKIH VRSTAH UGODNA TLA. ■ RAZNE GOVORICE O SESTANKIH. — MEDIJ IZ GRADCA. Letalska tekma držav Male antante TEKMOVANJE NA PROGI NAD 2.000 km SKOZI VSE DRŽAVE MALE ANTANTE. — ŽIVAHNO ZANIMANJE MED NAŠIMI LETALCI. Države Male antante se z vso vnemo pripravljajo na velike letalske tekme, ki se bodo vršile letos na aerodromu Kbcly pri Pragi. Lanske tekme so se vršile, ka kor znano, večinoma na letališču v Zemunu in so se končale z zmago naših kril, ki jih je vodil pilot Striževski, sedanji vodja civilne letalske službe Zagreb-Beograd. Končni program za letošnje letalske tekme držav Male antante sicer še ni določen, vendar pa je gotovo že toliko, da se bodo vršile na sledeči zračni progi: Praga - Krakov - Varšava - Lvov -Jasi - Bukarešt - Beograd - Bratislava -Praga. Dolžina te proge znaša nad 2.000 km in gre skozi Češkoslovaško, Poljsko, Rumunsko in našo državo. Ob zaključku se bo vršila v Pragi še cela vrsta etal-skih tekem. ' Od naših letalcev se je prijavilo dosc-daj za te zanimive tekme nad sto pilo- tov, sodelovati pa bo moglo iz naše države največ 6 aparatov z 12 letalci, ki jih bo določila komanda naših zračnih sil v Petrovaradinu. Jasno je, da bodo izbrane samo moči, ki bodo mogle uspeš no zastopati barve naših kril in njihovo mlado silo. K velikim tekmam pa bodo vrh tega pripuščeni samo oni, ki se bodo odlikovali na predtekmah dne 6. iulija. Tega dne se bo namreč vršilo tekmovanje na višino 5.000 metrov. Ta višina se bo morala doseči najkasneje v 45. ninu-tah, najmanjša hitrost pri dviganju pa je določena 200 km na uro. Samo oni, ki se kvali^čirajo že pri tej predtekmi, bodo pripuščeni k veliki tekmi za krožni polet preko držav Male antante. Zmagovalci v vseh tekmah bodo dobili velike denarne nagrade in odlikovanja, ki jih bodo razdelile posamezne države. Med našimi letalci vlada za te tekme nenavadno živahno zanimanje. Češko odlikouanje našim politikom BEOGRAD, 6. marca. Sinoči jc Češkoslovaški poslanik Jan S e b a na svečan način izročil članom naše parlamentarne delegacije za kulturno in gospodarsko zbližanje s Češkoslovaško visoka češkoslovaška odlikovanja. Odlikovani so bili: S komanderskim križcem Belega orla I. razreda predsednik bivše Narodne skupščine Marko Trifkovič, s komanderskim križcem Belega orla II. razreda pa poslanci: Pavle Radič, Šalih Baljič. Stjepan Ko-basica, Večeslav Vilder, Janez btrsln, dr. Slavko Šečerov, dr. Basariček in dr. Nikola Subotič. Rezultat uoliteu na Poljskem VARŠAVA, 6. marca. Končni rezultat parlamentarnih volitev na Poljskem je sledeči; Vladna koalicija 135, Poljski socijallsti 63, narodne manjšine 56, radlkalnn-kmečka stfanka 36, na* cijonalni demokrati in socijalistlčna desnica 37. ljudska stranka in krščanski socijalisti 34. levičarska kmečka stranka 25, Ukrajinci 11» seljaška stranka 9. narodna delavska stranka 9 nacijonalna zvoza malih posestni- j kov 6, komunisti 5, ukrajinska delavska stranka 1, Rusi 1 in ostale manjše skupine 16 mandatov. Na kolodvoru. Po odhodu raznih vlakov je ostala v čakalnici samo ena gospodična, ki je ner vozna hodila sem in tja ter venomer po-gledavala na uro. — Sočuten vratar pride mimo in k> potolaži: »Potrpite, gospodična 1 — Za pet minut bo vaš že tu!« — A ona jezno: »— Kaj vas brigajo moje privatne zadeve?!« — Prispevajte za spomenik KraJjuPetru t Maribora Vest o studenških spiritistih in zieh posledicah spiritističnih sestankov je izvala splošno pozornost in razne komentarje ne samo v Studencih, ampak tudi v Mariboru in drugod. Najbolj je pa seveda presenetila udeležence teh sestankov same, ko so se naenkrat znašli pred javnostjo. Marsikatere je sram in se ženirajo priznati svojo »novo vero« pred drugimi, ki vidijo v vseh teh ooja-vih le humbug ter delajo pikre opazke na njihov račun. Druge pa je to odkritje še bolj utrdilo in jim laska, da so oni med prvimi pri tem pokretu ter se o njih govori in razpravlja. Voditelj in »prerok« sam pa je že tako utrjen in je že dosegel tako stopnjo fanatizma, da je baje pripravljen prestati za nove nauke tudi vsako trpljenje, češ, saj so tudi Kristusa pribili na križ. Zato ne bo odveč, če podamo danes še nekaj podrobnosti, kakor jih navaja govorica. Zakaj, dasi so *no-voverniki« molčeči, se vendar zve marsikaj, kar potem kroži v raznih varijaci-jah med ljudmi. Na vsak način je zanimivo, da se taki pojavi pojavljajo v današnji dobi pred vsem v delavskih centrih in sicer ravno tam, kjer je delavstvo politično zavedno in tudi strokovno organizirano kakor n. pr. v Trbovljah in v Studencih. To na prvi pogled človeka fraplra, ker bi pti prebujenem delavstvu ne pričakoval takih pojavov. Kljub temu je pa ravno v tem pravi vzrok poleg slabega materi-jelnega položaja, seveda. Zakaj med razredno zavednim delavstvom je vera že precej diskreditirana. To je sad dolgoletnih političnih boiev, bojev proti »mrtvi roki:, itd. Zakaj navaden delavec Se danes ne zna ločiti vere od svečenika. Če mu ni ljub duhovnik kot njegov političen nasprotnik, mu seveda tudi ne more biti drag nauk, ki ga oznanja ta političen protivnik. Na drugi strani pa naše delavstvo ni še zamorilo verskega čuta in čuti to potrebo tem bolj. čim bolj mizerne so razmere v katerih živi. Ker mu je duhovnik kot njegov političen nasprotnik nesimpatičen in ravno radi tega tudi ne mara njegovega nauka, zato se nagiblje k skrivnostnim novotarijam in išče v njih utehe. Zakaj verski čut se hoče in mora udejstvovati na ta ali oni način. Njemu se mora zadostiti. Razen vsega tega so pa še življenske razmere našega delavstva tako slabe, da ga naravnost silijo iskati nekake tolažbe in olajšave, pa naj pride to zboljšanje magari šele po smrti. Zato najde spiritizem (katerega naziva priprosto delavstvo često tudi »novo vero«) ugodnih tal ravno v velikih delavskih politično zavednih centrih. Znak pa je splošno slabih gmotnih razmer in občutno pomanjkanje prave izobrazbe. Studenški splritlsti seveda niso od včeraj, ampak goje ta kult še nekaj let. Do zadnjega časa pa je bil njihov krog prav majhen. Splošno poslabšanje živ-lienskih razmer v zadnji dobi pa jim je pomagalo na noge in so dobili precejšen prirastek v Studencih samih, v izdatni meri pa jim pomaga tudi Maribor. Zakaj vedno več udeležencev prihaja tudi iz Maribora, ker so prav tako potrebni »trošta«, kakor Studenčani. Motil bi se po, kdor bi mislil, da ne delajo drugega, kakor se samo pogovarjajo z duhovi ter vrte mizico. Poučeni trdijo, da je pri takih sestankih prav zanimivo in vzpodbudno. Sestanke imajo navadno ob nedeljah popoldne. Pri sestankih pa se Čttaio razodetja sv. Janeza, se poje, moii in tudi igra na citre, ali kak drug instrument. Klicanje duhov se navadno ne posreči, kadar so sami med seboj, ker nimajo pravega medija. V zadnji dobi pa prihaja medij iz Gradca in takrat so pogovori z duhovi baje prav interesantni. Tako je ležalo truplo vratarja Šauperla še v mrtvašnici, ko so spiritisti poklicali njegovega duha. Ta jim je odgovoril, da je bil že pred 400 leti na svetu. Takrat je umoril nekega človeka in zato je moral sedaj izvršiti samomor, da je zbrisal iz sebe 400 let star greh. — Na pustni torek so nekateri napravili ravno o polnoči romanje na Slovensko Kalvarijo, da so vsaj nekaj zadostili za vse neštete pregrehe, katere je učinil ta pregrešni svet ravno na pustni torek, ko vse nori. Kakor pa nobena vera ni zastonj, ampak zahteva vsaka svoj tribut tudi v denarju, tako skušajo tudi studenški spiritisti, da brez cvenka ali pa dinarskega popirja ni nič. Največje izdatke jim seveda provzroča medij iz Gradca. Ta ima namreč kljub drugim dobrim lastnostim to človeško slabost, da je in pije ter se vozi po železnici. Vse to pa ni zastonj. Seveda plačajo vse te in še druge stroške »novoverniki«, ki imajo potem zopet čas premišljevati razne odgovore duhov do prihodnjega prihoda medija. Torej bi bilo že iz gmotnih ozirov svetovati studenškim spiritistom, da si poi-iščejo svoj medij kje bližje, ne pa onkraj Špilia. Zakaj v današnjih časih se pod okriljem spiritizma z inozemci vrši lahko še kaj drugega, kar bi znalo udeležencem delati še kedaj razne sitnosti. Prosveta Lov na ženo. Beg iz vsakdanjosti v nevsakdanjost iz naveličane okolice v daljavo, iz filistejske uravnovesnosti v osvežujočo burjo prigod — to obče hrepenenje današnjega človeka se odraža zlasti tudi v pripovedništvu. Romantika, avantura, tuji svet, nadpovprečne usode nadpovprečnih značajev, trpki mik izredno moških mož in nežna milina izredno ženskih žena, vse to je prišlo v sodobnem romanu spet do veljave. Dobili smo nekaj pisateljev in nekaj knjig, ki te objamejo kakor gozdni zrak ali bistra voda«, in v katerih še utriplje vedro, zdravo, pogumno življenje nepokvarjene prirode in nepokvarjenih ljudi. Malokateri avtor pa nas ume v tem pogledu tako bogato pogostiti kakor nedavno umrli Američan J. O. Curvvood. »Lov na ženo« — ali »Preganiena žena«, kakor se je imenoval roman, ko je izhajal v »Jutru« — je izmed njegovih najbolj uspelih del. Vodi nas med pionirje civilizacije v daljni Severni Ameriki, med zlatokope in pustolovce, v šumeče pragozde in na bregove deviških rek. Na tem ozadju se odigrava prelepa ljubavna zgodba — ne, rekli W: tu zveni in zmaguje kljub vsem nevarnostim in nastavam visoka pesem ljubezni dveh plemenitih ljudi. »Lov na ženo«, ki je bil že v feljtonu »Jutra« prava Senzacija za naše čitatelje, je knjiga, kakršnih potrebujemo bolj od vsakdanjega kruha. Roman za rodbinsko knjižnico, ki ga bodo s slastjo prebirali ne samo odrasli obojega spola, ampak tudi — zapišemo z mirno vestjo — dozorevajo, ča mladina. Cena nevezani knjigi Din 30, vezani Din 40. Knjiga se dobi v upra* vi »Jutra«, Prešernova ulic®/ Ljubljana! Strto & Mariborski V E C E R N I K .futMf V Mariboru, dne 6. lil. 1928. Velika poneverba pri tvrdki Schmidt SUMLJIVI POŽARI PRI TRGOVCU VOGRINCU V LIMBUŠU. Razprava proti Lovrencu Trstenjaku, ki je bil obtožen hudodelstva uboja, se je vršila včeraj od 15. do 18. Zagovarjal ga je odvetnik g. dr. Veble, obtožbo je utemeljeval državni pravdnik g. dr. Hojnik. Senat, ki je bil isti kot dopoldne, je na podlagi krivdoreka porotnikov obsodil Trstenjaka radi uboja na pet let težke leče. e e Danes dopoldne je razpravljala mariborska porota o poneverbi, ki sta jo zagrešila uradnik Helmut Golob in njegov pajdaš Karl Harner s tem, da sta si prilastila lepo vsotico 147.725 Din, ki bi jo bila morala predati tvrdki Karl Schmidt v Gospejni ulici. Naši čitatelji se še spominjajo »Večernikovih« poročil meseca novembra, glasom katerih so kmalu po izvršeni poneverbi prijeli Goloba varnostni organi nekje med Spiljeni in Gradcem, Harnerja pa pri nas; Golob je bil že od 1. 1923. uslužben pri tvrdki Karl Schmidt, kjer je opravljal razna pisarniška dela in imel tudi mnogo posla z denarjem. Ker so šli skozi njegove roke včasih stotisoči, se je Golobu zahotelo po brezskrbnem življenju. 2e par tednov se je pripravljal na poneverbo. Imel je namreč dvigniti pri Narodni banki za svojega gospodarja večjo vsoto. Svojo namero je Golob razodel prijatelju Harnerju, s katerim se je tudi dogovoril, da jo popihata z lepimi tisočaki v Avstrijo. Dne 5. novembra sta prišla oba obtoženca skupno do Narodne banke. Harner je počakal zunaj, Golob pa je stopil po denar in ga tudi prinesel nič manj kakor 147.725 Din. Najprej sta kupila v neki menjalnici 1.200 šilingov, nato pa odšla na stanovanje Harnerja. Tu je dal Goiob Harnerju šop bankovcev, ne da bi jih bil preštel; razen tega pa mu je izročil še 8.000 Din v kuverti za neko damo in mu naročil, da jih osebno izroči naslovnici. Ostali denar si je Golob spravil v platneni vrečici pod obleko. Harner je nil sicer mišljenja, da bi bilo bolje, če bi dal ves denar njemu v roke, češ da bi bil tako bolj varen; Golob pa s tem ni soglašal. Glede potovanja v Avstrijo je bilo določeno tako, da se Golob odpelje takoj z avtomobilom, Harner pa pride za njim z vlakom. Sestanek je bil dogovorjen v Gradcu v nekem hotelu, kjer bi Golob Čakal pod imenom Herbert Jager. Golob se je res odpeljal, Harner pa ni držal dogovora. Onih 8.000 Din, ki bi jih bil moral oddati dami, si’ je enostavno pridržal in jo urezal iz Maribora v Ljubljano, ne pa v Gradec za Golobom. Ko sta bila oba nepoštenjaka aretovana, so na-5U pri njih še 129.944 Din, ki so jih *osp. Schmidtu vrnili, tako da trpi še škode blizu 19.000 Din. V preiskovalnem postopanju sta oba obdolženca odkrito priznala poneverbo, kakor je bila ugotovljena uradno. Tekom preiskave se je sicer z neke strani pokazala težnja, usmeriti zagovor Goloba na stranpota, češ da je dejanje izvršil v duševni zmedenosti in iz strahu pred svojim delodajalcem radi neke nepravilnsti v poslovanju. Golob sam pa o vsem tem ne ve ničesar in priznava sam, da ie na poneverbo pričel misliti že kake tri tedne prej. Z denarjem pa sta oba obtoženca hotela najbrž v Ameriko; tako vsaj je izpovedal Golob pri zaslišanju pred sodiščem v Gradcu. Goloba je zagovarjal g. d>-. šnuderl, Harnerja g. dr. Stor; obtožbo je tasto-pal namestnik državnega pravdnika g. Sever, ki je danes prvič nastopil v rdečem talarju v porotni dvorani. Senatu je predsedoval vdss. g. Stergar, prisednika sta bila gg. dss. Zemljič in dss. dr. Tom-bak, zapisnikar je bil avskultant gosp. Kejžar. Ker so porotniki bistvena vprašanja glede poneverbe soglasno potrdili, je bil obsojen Helmut Golob na 18 mesecev težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem na teden in enim postom na 14 dni, Karl Harner pa na eno leto težke ječe z istimi poostritvami. Obema se »šteje zavarovalni in preiskovalni iaoor od 8. oz. 8. novembra. Druga razprava se je vršila proti 33 letnemu oženjenemu trgovcu in posestniku Adolfu Vogrincu iz Limbuša. Državno pravdništvo ga obtožuje, da je 9. ckt. 1927. zažgal v Limbušu svoje gospodarsko poslopje v namenu, da oškoduje zavarovalno družbo »Jugoslavija«. V razlogih obtožbe se čitajo zanimive stvari: V Limbušu ni gorelo celih 40 let, dokler ni prišel 1924. iž Kamnice Vtfgrinec, kije zamenjal posestvo. Leta 1925. je izbruhnil ogenj v obtoženčevem gospodarskem poslopju, zavarovanem za 50.000 Din; uničena je bila krma in strešni oder. Vogrinec je dobil od zavarovalnice 31.000 Din. Deset dni po tem požaru pa je zagorelo v gospodarskem poslopju Josipa Janka v Limbušu, kjer je imel Vogrinec spravljen voz sena. Tudi v tem slučaju je dobil obtoženec od zavarovalnice izplačane polovico škode. Vogrinec je kmalu po prvem požaru zavaroval vsa svoja poslopja z inventarjem vred za 120.000 Din. Ko pa je dne 9. oktobra pr. 1. zapel rdeči petelin tretjič na Vogrinčevi lastnini, ljudstvo ni več dvomilo, da si je mož zažgal sam. Orož-ništvo je za to zvedelo in*Vogrinca aretiralo 11. oktobra 1927. Dne 6. okt. 1927. je prejel najbližji Vogrinčev sosed Gartner nemško pismo brez podpisa, v katerem napoveduje neimenovani, da bo v kratkem gorelo pri Vogrincu in da bo spuščena v zrak hiša trgovca Turnška, ker da takih trgovcev, ki ne dajeta revnim ljudem blaga na up, vaščani ne marajo imeti. Gartner je stopil razburjen k Vogrincu in mu pakazal pismo. Ta pa je odgovoril, da mu je vseeno, če pogori, saj je itak zavarovan. Odklonil je tudi Gartnerjev predlog, da bi najela skupnega stražarja. Pač pa je dal Vogrinec svoje vozove postaviti na dvorišče, tako da bi se jih moglo v slučaju ognja spraviti takoj na varno. Ugotovilo se je dalje tudi, da je prodajal obdolženec v svoji trgovini tak papir in zavitke, kakor ga je dobil Gartner z grožnjo o požaru. V trgovskih knjigah obtoženca je našlo orožništvo pisavo, ki je slična pisavi v imenovanem pismu ... Da pa je grozilno pismo od iste roke kakor pisava obdolženčeve žene, sta ugotovila tudi izvedenca. Iz tega sklepa državno pravdništvo, da je nedvomno poslal pisma Gartnerju obdolženec in da je sam zažgal svoje poslopje. Razprava proti Vogrincu se je pričela nekaj pred dvanajsto uro. Senat je isti kot prej, le dss. Zemljiča je ‘zamenjal d.ss. dr. Lešnik. Obtožnico je zastopal državni pravdnik g. dr. Hojnik, zagovarjal je %. dr. Stor. Dvorana je bila pri prvi kakor pri drugi današnji razpravi nabito polna. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 6. niarca ob 20. uri Pri ti. !■ nla- denkah, ab. D. Sreda, 7. marca. Zaprto. Četrtek, 8. marca ob 20. ' A. Kuponi. Petek, 9. rtiarca. Za- i Sobota. 10. marca ob jak Svejk«. Kuponi. »Oriov« na marib. odru. To V!: ion času se zopet vprizori v četrtek s. nar ca izredno simpatično sprejeta opereta »Orlov«, v kateri se je prav posebno izkazala gdč. Udovičeva. Abonma A. Maritorshi in dnevni drobiž fran Uilhar f V Zagrebu je umrl sinoči po dolgem bolehanju znani slovensko-hrvatski komponist, Franjo Serafin Vilhar, eden od zadnjih kompozitorjev stare romantične dobe. Fran Vilhar je bil rojen 5. julija 1852 v Senožečah na Notranjskem kot sin u-gledne slovenske rodbine. Ze v mladih letih je pokazal velik talent za glasbo, ki jo je študiral najprej v Ljubljani, potem pa na konservatoriju v Pragi. Po dovršenih glasbenih študijah je prevzel najprej mesto mestnega kapelnika v Beli Cerkvi, kasneje pa je postal kapelnik pravoslavne cerkve v Temišvaru. Od 1. 1891 je živel stalno v Zagrebu, kjer je deloval kot glasbeni učitelj na srednjih šolah in bil vrh tega organist v župni cerkvi sv. Marka do svoje smrti. Ze 1. 1870 je izdal v Trstu pod psevdonimom Prostin zbirko pesmi. Kasneje se je popolnoma prilagodil hrvatski tradiciji in se je trudil, da poda svojim kompozici-' jam čim močnejši značaj hrvatske narodne glasbe. Napisal je preko 225 pesmi za zbore, pisal tudi za orkester in izdal nekoliko parafraz za klavir. Skomponiral je dalje 3 opere (Smiljana, Ivanjska kraljica in Lopudska sirotica) ter 2 opereti. Naravnost fenomenalna je njegova pesem »Mornar«, s katero samo si je ..asi-gural častno mesto v naši glasbeni literaturi. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 9. t. m. ob 8. zvečer predava v veliki kazinski dvorani in poje dobro znani umetn. predavatelj in komik Alojz Standlmayer o aktualni temi: Humor v ljubezni in zakonu. Obeta se velezabavui večer! Zbral si je najbolj humoristične pripovedke svetovne literature o tem predmetu — in neprekosljlva je komika, s katero nam jih pripoveduje. Kdor se hoče prav iz srca nasmejati — naj ne zamudi tega izredno zabavnega večera. — V pondeljek: Odlični slovenski zgodovinar vseučil. prof. dr. Hauptman: Italija in srednja Evropa. — Ha naslou autobuspočjetja u (Tlariboru Kakor je znano, poseča mnogo obiskovalcev z dežele gledališče kot abonent-je. V zvezi s tem imajo tudi avtobusabo-nement. Toda, kakor nam gre gledališka uprava na roko, tako nas šikanira avto-buspodjetje. V začetku sezone se nam je obljubilo, da lahko poljubno uporabljamo vozne legitimacije za določeno progo, sedaj se to ne izvaja, da — celo dirja avtobus mimo abonentov in jih sploh ne vzame seboj (slučaj Fram). Slivniškim abonentom je bilo gledališče dolžno eno predstavo, ki se je vršila preteklo nedeljo. Poverjenica je obvestila o tem pravočasno šoferja, da gredo slivniški abonenti ob 14.16 v gledališče, a ko so prišli v avto, so morali plačati iznova celo vožnjo. Vpokojenemu nadučitelju gosp. Pe-stevšku se je pripetilo, da se avtobus sploh ni ustavil na slivniškem postajališču kljub njegovemu klicanju in mahanju. Vse to že spravlja marsikoga v dvome, ali bi se še v prihodnje priglasil zopet k abonementu ali ne. Ali moramo vožnje z avtobusom dvojno plačevati in še pri tem biti nesigurni, če nas sploh vzame seboj? Prosimo avtobuspodjetje, da takšne nedostatke odpravi. Sploh pa nam naj pojasni, kakšne dolžnosti in pravice imamo pri vožnjah, in ali se avto ustavlja kjer in kadar sc sam hoče, da se vemo ravnati za prihodnjo sezono. — Prizadeti. Veliki župan mariborske oblasti g. dr. Schaubach je danes v službenih zadevah odpotoval v Beograd. Za čas odsotnosti ga zastopa dvorni svetnik g. tir. Starč. — Uradniške spremembe na železnici. Premeščen je g. ing. Anton Zore iz železniške delavnice v Mariboru k direkciji v Beograd, žel. uradnik g. Alojzij Uran z ljubljanskega glavnega kolodvora v Maribor; upokojen je načelnik kontrole dohodkov ljubljanske direkcije g. Jurij Dobovišek v Mariboru. — Maturanti državne gimnazijo v Mariboru prirede ob počitnicah abiturijensko potovanje na Češkoslovaško, da upoznajo kulturne prilike bratske države. V ta namen bodo priredili denarno nabiralno akcijo, ki jo je dovolil g. veliki župan mariborske oblasti in jo radi idealnih ciljev naše mladine občinstvu toplo priporočamo. — Haydnov koncert »Stvarjenje«, ki se bo vršil jutri v veliki Unionski dvorani, se prične točno ob 8. uri. Občinstvo se naproša zato, da pride pravočasno. —. fikademija naprednih dijakov V nedeljo 4. t. m. so priredili maribor« ski dijaki javno akademijo v veliki dvorani »Narodnega doma«, za katero pa j« mariborsko občinstvo pokazalo, žal, zeic malo zanimanja. Po pozdravnem govorp tov. Matoviča je sledil niz deklamacij, iz. med katerih bodi omenjena predvsem za nosna »Pesem mladine«, ki jo je dobro podal tov. Nakrst. Po B. Medvedovi sinj foniči fantaziji, ki je ponesrečen porz« k us, je govoril g. prof. dr. Kovačič uro-gramatični govor, v katerem je opozar? jal na veliko delavnost in podjetnosl srednješolskega dijaštva i na literarneni i na političnem polju. Društveni orkester* ki je mnogoštevilen, kateremu pa -nanj« ka energične roke dirigenta, je izvajal Flotowo »Ouverturo Marto« in še par drugih komadov, v katerih pa se ni p metu. V tej dobi je šlo skozi prekop nnc 30 milijonov ton blaga, približno za dva milijona ton več kakor skozi Sueški prekof) v 48 letih. Panamski promet ob stoji v glavnem iz 28 milijonov tovor nega blaga ter dveh milijonov blaga za bojno mornarico Zedinjenih držav. Inže njer Bunau-Varilla, ki je 1. 1912 napisa posebno knjigo za propagando Panam skega prekopa, je imel torej popolnoma prav, ko je prorokoval, da pojde 1. 1935 skozi Panamski prekop že nad 40 milijonov blaga in da se bo prekop bogato izplačal* Speri z marljivim delom, kar nam dokazuje včerajšnji občni zbor za leto 1927. Pred- pisujejo. Tekom zaslišanja se je grot sedoval mu je agilni predsednik, tovar-spomnil, da so ga že njegovi prijatelji niar S- Ivan Kvas. Klub šteje ^danes 293 Dunaja opozorili, da je policija v Marijinih Lažnih zaprla nekega grofa a Vauxa. Grof se je obrnil na dunajsko policijo in tu so mu izjavili, da se slepar z njegovim imenom nahaja v zaporu radi smrtnih groženj :n falzifi-ciranja dokumentov. Ko so sleparja iz Češke privedli na Dunaj, je priznal, da je njegovo pravo ime Friderik senbach, rodom iz Bavarske, ter da že več let živi od samih pustolovščin, goljufij in vlomov. Ugotovili so tudi, da si je prilastil osebne dokumente grofa La Vauxa na fronti, ko je grof bitki pri Lucku izgubil listnico s svojimi listinami. Pod imenom grofa se je slepar celo oženil z neko Angležinjo iz odlične rodbine. Par mesecev po poroki je pa žena v sumljivih okol-ščinah umrla in preiskava je dognala, da je bila zastrupljena. Z neko drugo ženo je pa Esenbach živel tudi v Jugoslaviji in sicer v Osijeku, odkoder je nekega lepega dne izginil. Potem se je klatil ter sleparil po Dunaju. Londonu in Parizu. V Pragi je bil že enkrat obsojen radi umora svoje žene na 15 let težke ječe. posrečilo se mu je pa takoj po razpravi pobegniti. Po ?egu iz Prage se je ves čas klatil po raznih nemških mestih ter se izdajal za intimnega prijatelja nekdanjega cesarja Viljema. Končno je pa sleparju Nemčija postala pretesna in preko Češke je nameraval zopet v širni svet. Kakor že omenjeno, so ga v Marijinih Lažnih aretirali, notem pa odpravili na Dunaj, kjer čaka sedaj v zaporih. da se iz vseh večjih mest Evrope zberejo podatki o njegovih predrznih pustolovščinah. članov. Ustanovil je sekcijo »Peruna« v Slov. Bistrici, ki se je po razveseljivem poročilu predsednika že preosnovala v lasten kolesarski klub »Bistra«, ki šteje danes že 64 članov in mu predseduje?. Verdnik. Nadalje je ustanovil klub med kmečkimi fanti na najskrajnejši severni meji svojo sekcijo v Pesnici, ki jo vodi tamošnji rojak g. Anton Krois. Na včerajšnjem občnem zboru, ki se je vršil v hotelu Kosovo, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik tovarnar Ivan Kvas, Podpredsednik Josip Moravec in inž. Ferdo Vončina, tajnik Gustav Grčar, namestnik Ivo Pahor, blagajnik Anton Šega, v odbor pa: Joško Kavčič, Franjo Kramaršič, Josip Mislej, Stane Kenda, Rudolf Monjac, Joško Bratuš, Val. Šibenik, Franjo Nabergoj, Vinko Frkanec, Jurič Ivan, Ignac Lipavec, Vidic Filo-mena, I. Jureš, Ivan Živic in Ivan Kvas ml. Upamo, da bo naš edini slovenski obmejni kolesarski klub »Perun« vršil vestno vse naloge, ki mu jih nalaga kolesarski šport v naši oblasti. Tekma s Turčijo sklenjena. Včeraj je prejel JNS odgovor turška* nogometne zveze, ki sprejema vse naše pogoje za odigranje meddržavne tekme v naši državi. Kraj igri bo določil JNS na prihodnji seji. V poštev prideta Zagreb in Beograd. Turki predlagajo tudi, da bi se igralo stalno dvakrat letno, in sicer enkrat v Carigradu, drugič v Jugoslaviji. Tudi temu predlogu je JNS naklonjen in ga bo najbrž sprejel. Nesreča pri nogometni tekmi. Pri nedeljski prvenstveni tekmi Ujpest-FTC 1:1 (0:0) v Budimpešti se je pripetila pred očmi 30.000 gledalcev težka nesreča. Na Strehi buffeta se je zbrala večja množica ljudi, ki niso dobili drugje prostora. Radi preobtežnosti se je streha vdrla in pokopala precej oseb pod seboj. Poklicani rešilni oddelek je vzel v oskrbo 42 ranjencev. Švedski kralj je povabil večkratnega madžarskega šampijona v tenisu Belo Kehrlinga, da igra z njim na enem prihodnjih turnirjev na rivjeri. Težava z odlikovanji Beračenje kot postranski zaslužek V Parizu sta si mlada zakonca — oba gledališka igralca — za svojega parletnega sinčka najela odgojitelji-co. ker sta bila sama navadno nožno v noč zadržana v gledališču. Nekoč je bila pa predstva nepričakovano odpovedana in zakonca sta se vrnila domov. Doma pa ni nikjer ne odgo- jiteljice. ne otroka. Povprašujeta pri sosedih, iščeta po hiši. a vse zaman. Odgojiteljice z otrokom ni in je ni. geriin muči velika skrb radi odlf- V velikih skrbeh sta prebila uro za ]v-ovanj_ Afganistanski kralj Aman uro. Okrog polnoči na P^de o •£ N- uiah, katerega so s tolikimi parada-teljica z otrokom. Deček je. bil oble- m]. Spreje]j( jma pripravljenih za raz-čen v raztrgano obleko, zamazan, v ^eijtev veg {jso£ odlikovanj svoje dr-rokah je pa imel košarico m v jej -aye Odlikovanja je dal izdelati v precej denarja. Tudi odgojit Jjica je ger|jnij in vsj prireditelji sprejemnih bila maskirana v beračico, in kt j pr0SjaV imajo po eksotičnih zvezdah ni drugega preostalo, je priznala, da , sjjne skomine, v srcu hodi z otrokom beračit vsak \ eccr., vejjfc0 žalost, da so si pred dolgi- ko misli, da sta oče m mati v g edali-! . ^ g p0sebn|m zakonom zaprli šču. Beračenje je bdo vir pi ecejšnega, gumbnice precj odlikovanjskim itra-postranskega zaslužka.^otrok se je bil som_ g tem zakonom s0 namreč odlikovanja odpravljena ter se zlasti tujih odlikovanj ne sme sprejemati in nositi. Berlinčani so v veliki zadregi: Za spremembo sedaj tako nepriklad-nega zakona je treba precej časa, bog-zna, če bo kralj iz jutrovc dežele tako dolgo čakal in končno — kaj bo, če se ves ordenski sijaj vsuje nad pripadniki kake druge države. pa tudi navadil na večerno poulično pohajkovanje. ____________ Leto katastrof. Pariški listi objavljajo žalostno statistiko o preteklem letu, ki je nazivajo leto katastrof. V prvi polovici I. 1927 ie bilo 136 velikih katastrof, med njimi 37 poplav, 6 izbruhov vulkanov in 38 ciklonov, ki so uničili 3670 človeških življenj, nad 10.000 ljudi pa je bilo ranjenih. Veliki potres na Kitajskem, meseca maja je sam zahteval nad 100.000 žrtev in sploh ni vštet v to statistiko. Ako se številu žrtev prištejejo še oni, ki so padli v revolucijah, vstajah ali pri železniških in drugih nezgodah, pridemo do strašne številke, ki dokazuje, da umre letno na milijone ljudi, kar se ni zgodilo niti v .velikem svetovnem klanju, Električni stol za pse. Čikaška policija je te dni o priliki velike akcije zdravstvenih oblasti za zmanjšanje slučajev stekline, uvedla posebne električne stole za ubijanje psov, ki se klatijo brez nadzorstva po mestu. Ta najnovejši aparat za uničevanje psov obstoji iz krsti podobne skrinje z medenim dnoratr mcmgl Hans Dominik: Oblast treh 3azporedba obeh brodovij je bila sledeča. Pred Brocken Bay v pristanišču Port Jackson je bilo zasidranih šest velikih avstralskih vojnih ladij: »Tasmania«, »Viktoria*, »Kaledonia« itd. Z lažjimi edinicaml skupaj petnajst ladij. Kakih šestnajst kilometrov v severni smeri proti Richmondu je počivala na valovih angleška eskadra. Okroglo je bila po številu in bojni moči dvakrat močnejša od avstralskega brodovja. Samo kommodore Blain in gospodje od admiralitete v Londonu so vedeli, zakaj se je naenkrat pojavila tako močna angleška eskadra v bližini Syd neya. Morda se je to zgodilo, da bi pridobile besede posebnega poslanika Mac Neilla na veljavi. Morda pa je bil vendarle samo slučaj. Pa naj bo, kakor hoče. Posadka avstralskega brodovja od admirala Mo-risona pa do zadnjega mornarja tega obiska ni bila prav nič vesela. Admiral Morison je bil sicer vezan na ukaze svoje vlade, po katerih je moral občevati z angleško eskadro ne samo vljudno, temveč prisrčno. Toda admiral Morison je bil samo eden proti tridesetim možem brodovne posadke. Brodovje je zvedelo za sklep avstralskega parlamenta opoldne. Za časa kosila. Kdor ni bil ravno v službi, je sedel za mizo. Moštvo v velikih, zračnih ned-krovjih, častniki in inžinerji v svojih o-bednicah. Navada in običaji pri mornarici, posebno pa pri angleški’mornarici so častitljivi in se ne Izpreminjajo brzo. Kosilo je obstojalo iz fižola s slanino, kakor je obstojalo iz fižola s slanino že kosilo Nelsonovih mornarjev pri Abu-kirju in Trafalgarju in kakršno kosilo bodo najbrže dobivali tudi še vnuki in pravnuki sedaj gostečih se avstralskih mornarjev. Samo v toliko se je uveljavila socijalna miselnost na avstralskem brodovju, da so dobili častniki isto kakor moštvo, v danem slučaju torej tudi fižol s slanino. Sedeli so za mizo in pospravljali kosilo. Moštvo v stotinah. Častniki v tuca-tih. Samo kapitan je kosil sam v svoji kabini. Po starem običaju, da je kapitan ladije polbog, ki ga nobenen ne sme videti jesti. Tako je sedel tudi kapitan George Shuflebotham, poveljnik »Tasmanije«, sam v svoji kabini in se je gostil s krepkim toda žejo zbujajočim kosilom. Njegova navada ni bila, da bi whisky preveč redčil s sodo. Ravno v trenotku, ko je eadnji košček slanine poplaknil s krepkim požirkom žganja, je pritekel v njegovo kabino mornar z brzojavko. Kapitan Shuflebotham je prežvekoval in čital. Debelo je požrl in udaril s pestjo ob mizo. Z depešo v roki je odšel iz kabine na krov in se je podal v posadkine prostore. Tamkaj so njegovi ljudje pravkar pospravljali zadnje ostanke obeda. Prvemu, ki ga je srečal, je pomignil, da naj pride bliže. »Ali znaš čitati, dečko?« »Mislim da bo šlo, gospod kapetan«. »Potem prečitaj tele vrstice! Toda tako glasno, da te bodo vsi slišali!« Z enim samim pogledom je Jim Brown preletel in zapopadel vsebino brzojavke. Vzbočil je prsa in pričel tuliti na vsa pljuča: »Pozor!... Mirno!... Obvestilo na kapetanovo povelje...!« Ko je Jimmy končal s črtanjem, je za-orilo po krovu viharno odobravanje. Kpaetan Shuflebotham je z zmagoslavnim smehljajem opazoval učinek sporočila. Potem je poklical Jimmyja Browna nekoliko na stran in mu nekaj zabičil. Jimmy Brown je napel ušesa. Sprva je poslušal mimo. Potem je strmeče razprl oči, ko da ne razume prav, kaj da mu kapitan pripoveduje in kaj da hoče. Nato s stopnjujočim se razumevanjem in končno s komaj prikritim zadovoljstvom. Kapitan se je vrnil v svojo kabino. Jimmy Brown pa je pustil svoj fižol in svojo slanino in je skočil na krov. Na krov in sicer k praporni vrvici. Polako- ma je padal Union Jack, ki je do tedaj plapolal vrhu bojnega jambora navzdol. Še nekaj trenotkov je imel Jimrny Brown nato opraviti s praporno vrvjo. Nekaj je vezal, motal in vozlal, medtem ko ga je v vseh smereh zakrivalo nekaj tovarišev s svojimi širokimi pleči. Potem pa se je praporna vrvica pričela zopet gibati. Dvignila se je. !n z njo vred se je dvignila tudi čudna, od nobene pomorske države priznana zastava. Velika pomivalna cunja je majestetično zaplapolala na konici jambora, dobro tretjino jamborske dolžine nižje pa ji je sledil Union Jack. Ko je končno Jimmy Brown privezal vrv, je cunja veselo vihrala v višini, globoko pod njo, skoraj na pol jambora pa je visela zastava Velike Britanije. Nesramnost... Grda nesramnost... Če je bilo možtvo kdaj .nezadovoljno s prehrano ali čim drugim, je privezalo tako pomivalno cunjo na praporno vrv. Samo bogovi bi mogli vedeti, kako je prišel kapetan Shuflebotham v svoji vinjeni navdahnjenosti na misel, zopet pogreti stari običaj in ga izrabiti za javno in jasno osmešenje britanskega pra-porja. Zgodilo se je in ostale ladije so sledile »Tasmaniji«. Tudi na »Viktoriji«, »Aleksandri«, »Ka-ladoniji« in vseh drugih ladijah avstralskega vojnega brodovja so že prejeli depešo o sklepu avstralskega parlamenta in povsod so mornarje srbeli prsti. Zaman so se upirali častniki in prepovedali zasmehovanje britanskega praporja. Početje možtva je mejilo na javen upor. Povsod je odrinilo svoje predpostavljene in v nekaj minutah je na vseh avstralskih bojnih ladijah vihrala nad Union Jackom umazana pomivalna cunja. Zaman je pošiljal admiral Morison s svoje praporne ladje »Melbourne« brzojavko za brzojavko in zaman je grozil, da bo postavil vse poveljnike pred vojno sodišče. Kapitani posameznih ladij so odgovarjali, da jim ni mogoče sneti čuct-nih zastav proti volji možtva. Kapitan Shuflebotham pa sploh ni odgovoril. Ležal je na divanu v svoji kabini in spal spanje pravičnega. Dalje prihodnjič. Ma« OfM M »MM jo* po*r*-ta SOOijelae •bfiliutv«: »Mka b*Md> 30 p, ujmttijii bmmJi Din *— Mali oglasi 2«nkv«, 4opt*«vM»f« h egi* *i trgovskega »li riMmm x»*6aja: vacka beaeda BO p, MjnMMjfl aMMfc Ota tO'— Sokolski kroj in telovadne trikohlače prodam. Kolodvorska ulica št. 3 I, Martelanc. 533 Kupim dobro ohranjen fotografski aparat 6X9 amastigmat. — Ponudbe na upravo lista »Aparat«. 534 Pekarna v ljubljanski okolici, ure od glavne pošte, s stanovanjem, se odda v najem. Naslov in pojasnila v upravi lista. XXI Autogume, snežene čevlje, galoše popravlja vulkanizacija Dolenc, Tatten-bachova ulica 14, Maribor.' 519 POZOR! POZOR: Mii, ako Vam VaSi stroji nagajajo obrnite se na specljalno m e-h a n I čn o delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulic *tev. 14, ker Ima ista specialni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 739 kupujem vsako količino. Ponudbe z označbo najnižje cene poslati na: Željko Richter, Zagreb Tkalčičeva ulica 1. 529 Ne pozabite I Hodna trgovina los. Karnitnlk je sedaj na Glavnem trgu 11 Ovratniki, trdi in poltrdi najboljše vrste 9 Din, srajce, samoveznlce, klobuki in vsi drugi modni predmeti po reklamnih cenah. V. Novo! Novo! Prva pomoč ponesrečenim živalim napisal profesor dr. Ferdo Kem. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36,->. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti št. 13 Novoi Novo: KmetjeI Trgovci! Posestniki! Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in preSičev. Ves Va5 trud In napor dolgih mescev in let propada Stotisočl in milijoni dinarjev giedo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite svojo Živino zt „ALMAFLOROM“ najboljšim. najhitnjSlra in najzaneslivejšim sodobnim in v stotsočerih piimerih preiskuSesim preparatom. „ALMAFLOR* proti konjski koliki .ALMAFLOR* proti napenjanju pri goveji Živini „LAFLEUR“ proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadržavanju mleka pri molzlih kravah » H A L F “ proti svinjski vročld in varovalno sredstvo proti rdečici * „U R I N O T* proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in pri konjih. Noben pameten iivinorejec in posestnik Sivine ne sme biti brez teh zdravil. Kakor ne'bo prevdaren gospodar čakal, da mu hiSa najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mn živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že popre] naie preparate, zato, da mu sploh ne bo obolela. „Almaflor“ se dobi v vsaki trgovini 1 Trgovci, ki nailh preparatov le nimajo, naj jih nemudoma naročel Cena škatlji z navodilo ti za uporabo 40 Di«. Pristno samo s plombo .Govsdomedlka* Naše preoarate uporabljaio danes že vsi živlnoreici v Evropi. Na tisoče je zahval in priporočil. Nekaj jih obj. jutri. Edina zaloga za Jugoslavijo: „