LctO LXXV., št. £S7
LrOSlllinil  pl;la v jelovini.
Ljubljana, sabata s« junija 1943*XXI
Cena 50 cent.
¥ENSK
OREDNIBTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOC1NLTEVA ULICA 5 — Tia-KFOM: 31-22, Al-ZS, MA, 31-36 ta SI IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase ix Kraljevine Italije tn inozemstva m* Ratani pri poatno čekoVneni zavodu:
UNION« PUBBLICITA IT Al JANA S. A^ MILANO
Ljubljana stev. J* 351
npnkt— — MeMćn * naročnina 11.— aaw CONCESSIONARIA ESCLUSIVA par a pubblidta di provenienza italiana ed aatara: UNIONE PDBBUCITA ITALIANA & A-, MILANO.
Napad na sovražni konvoj
En parnik je bil potopljen, eden pa zažgan — 4 sovražna
letala sestreljena
Glavna stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 4. junija naslednje 1105. vojno poročilo:
Na morju pri rtu Bon (Tunis) so nemški bombniki včeraj pozno popoldne napadli neki konvoj in potopili en parnik, nekega drugega pa zažgali.
Nadaljevala se je sovražna letalska ofenziva proti otoku Pantelleriji, čegar topništvo je uničilo dve letali. Dve nadaljnji letali so sestrelili v bojih italijansko-nem. Ski lovci.
Akcije obsipanja z bombami in obstreljevanja s strojnicami, ki so jih izvršila sovražna letala vzdolž kalabrijskih in sar-dinskih obal, so povzročile nekaj žrtev In škodo manjšega obsega.
Slava divizije „Fclgore"
Rim, 3. jun. s. Fašisti iz skupine Regola so proslavili slavo divizije >Folgore« in s tem tolmačili Čustva vseh rimskih fašistov. Povratnikom te divizije so darovali
prapor. S slavnimi povratniki divizije »Folgore«, ranjenci in pohabljenci, so prišle matere in vdove padlih, med njimi materi odlikovan cev z zlato kolajno Tagliafer-rija in Cipranija. Povratnike divizije »Fol-gore« je vodil podpolkovnik Izzo Giuseppe. Slavlju, katerega se je udeležil zvezni tajnik z zveznirrj pod tajniki, so prisostvovali vsi fašisti skupine in številno prebivalstvo, ki je hrabre bojevnike toplo sprejelo. Prapor, kateremu ze bila kumica hči imetnika zlate kolajne Sajimarzana, je blagoslovil kaplan milice don Rubino, ki je imel po obredu patriotičen govor, proseč božjega blagoslova za prapor in bojevnike divizije »Folgore« ter za italijansko orožje. Nato je govoril nacionalni svetnik Davide Lem-bo, ki je omenil s piamtečimi besedami slavo divizije »Folgore« pri El Alameimi in pii Tacruni ter zadnje slavne dogodke tuniške bitke. Navzoči so po tem govoru priredili mogočno manifestacijo za Duceja in za bojevnike. Po poziravu Duceju so povratnikom razdelili darove in cvetlice.
Izjalovljeni sovjetski
napadi pri Velisu
21 sovražnih tankov uničenih — Meseca maja je bUo uničenih 1257 sovjetskih letal
Finančni minister Acerbo
o novem notranjem posojilu
Rim, 5. jun. s. Finančni minister Giaco-mo Acerbo je imel po radiu govor o novem javnem posojilu, v katerem je obrazložil razloge, načine in koristnost novega razpisanega j.vnega posojila, ki je bilo pravkar od vlade odobreno. Poudaril je med drugim, da se s podaljševanjem vojne in naraščanjem stroškov vedno bolj vsiljuje nujnost prožne, dinamične, gibčne tn stalno nadzore vnnc vzporeditve med davki j in posojili srednje in dolgoročne zapadlosti. Državne blagajne vsrkujejo z javnimi posojili gflavn'no razpoložljivih viogT ki se v nadaljnji dobi spet pojavijo po potreb-
nih podelitvah izdatkov, na drugi strani pa zagotavljajo večji davčni doprinos z davki Nov! petletni zakladni boni z nagradami se izdajajo po najboljših pogojih in zagotavljajo znatne koristi. Italijanski narod, ki nadaljuje s svojim delom, daje svetu čudovit primer discipline in čuta dolžnosti ter bo zato s svojimi prihranki prav gotovo podprl ogromne finančne napore države in zagotovil armadam vsa potrebna sredstva za obrambo in triumf nase zgodovinske usode.
Govor finančnega ministra Acerba bomo objavili v celoti v prihodnji številki.
PanteUerija, simbol
italijanskega duha neomajne odpornosti
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 4. jun. Vrhovno poveljmstvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo;
Na področju pri Velišn so se krvavo izjalovili podnevi in ponoči ponovljeni sovjetski napadi. Uničenih je bile 21 sovražnih oklopnih voz.
Z ostale vzhodna fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanja.
Letalstvo je obstreljevalo na kavkaškem področju in na doneski fronti brez prestanu ka zbirališča sovražnih čet ter letalska in preskrbovalna oporišča. Posebno hudo je v sodelovanju z madžarskimi bosnimj letalci napadalo dovozu? promet sovražnika.
Na Severnem ledenem morja sta bili z
bombami potopljeni dve stražni ladji, en rušilee pa poškodovan.
V meseca maja je bilo na vzhodni fronti uničenih 1257 sovražnih letal. V istem časa je bilo izgubljenih 143 lastnih letal.
Nemška brza bojna letala so napadla sovražni konvoj na morju pred rtom Bon ter potopila eno trgovsko ladjo, drago pa zažgala.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 4. jun. s. Finsko vojno poročilo javlja, da se ni pripetilo nič pomembnega na kopnih frontah. Finsko letalstvo ie uspešno bombardiralo neko važno železniško križišče v sovjetskem zaledju.
Premoč nemškega letalstva na vzhodni fronti
Berlin, 4. jun. s. V maju je nemško letalstvo uničilo na vzhodni fronti, kakor se doznava iz pooblaščenega vira, 1.257 letal, od teh 1.062 v letalskih dvobojih, 115 letal je zrušila protiletalska obramba, 23 letal edinice mornarice, 19 oddelki vojske, ostala letala pa so bila uničena na tleh. V maju so Nemci izgubili 143 letal.
Doznava se nadalje, da je angleško letalstvo včeraj izgubilo nad Atlantikom 2 letali, kateri so sestrelili nemški lovci. Nadaljnji dve angleški letali sta bili sestreljeni, ko sta leteli nad obalami zasedenega ozemlja na zapadu.
Berlin, 4. jun. s. Dejstvo, da je bilo v maju na vzhodni fronti uničenih 1.257 sovjetskih letal in da jih je nemško letalstvo izgubilo samo 143,   je najboljši dokaz o superiornosti nemškega letalstva nad bolj- . deviškim ter najjasnejši demanti vesti iz ; boljševiškega in angleškega vira,    da so < bile zadnje dni na vzhodni fronti letališke bitke, v katerih naj bi nemško   letalstvo ]
zlasti v odseku kubanskega mostišča, Orla in Kurska izgubilo 100 do 150 letal. Na vzhodni fronti ni bilo nobenih velikih letalskih bitk. Na obeh straneh je bilo letalsko udejstvovanje znatno, Zlasti izvidniško in nadlegovalno proti oskrbovalnemu prometu. In prav v tem udejstvovanju je sovjetsko letalstvo utrpelo ponovno izredno hude izgube, v primeri s katerimi so izgube nemškega letalstva malenkostne.
Nemški bombniki nad Anglijo
Berlin, 5. jun. sv Nemška pol u radna agencija doznava, da je skupina nemških brzih bojnih letal včeraj napadla mesto Est Bourgon ob južni obali Anglije. Po bombardiranju strmoglavcev so nastale hude eksplozije na železniških napravah. Ko so se letala vračala, so opazovala velike požare*
Letalski terorizem je angleška iznajdba
Z nekega pomorskega oporišča, 4. jun. s. O napadu sovražnih pomorskih edinic na otok Pantellerijo so se doznale naslednje podrobnosti:
Dne 1. junija okrog 18. ure se je pojavila pred severno obalo Pantellerije v oddaljenosti 11 milj sovražna pomorska sku-ipna 4 rušilcev. Sovražne ladje so začele streljati, baterije Kraljeve mornarice pa so takoj odgovorile. Po kratkem dvoboju so naši topovi zadeli en rušilec, ki se je oddaljil proti zapadu s požarom na krovu. Ostale tri edinice so prekinile akcijo bombardiranja in so se za meglo umaknile proti Malti.
To je kratek prikaz akcije bombardiranja stirfh angleških rušilcev, ki so napadli Pantellerijo. proti kateri že nekaj časa divjajo sovražni letalski napadi. Po tem prikazu jasno sledi, da je naša obramba takoj reagirala in da je zmagalo topništvo Kraljeve mornarice. Naj je bil namen štirih angleških rušilcev 9 to posebno akcijo kakršenkoli, takoj se vidi, da je naš otok v Sredozemskem morju trd oreh za so paznika. Pantellerijsko topništvo je pokosilo že mnogo angloameriškin letal, ki so se drznili preleteti nad Pantellerijo, da bi uničili obrambe in omalodušili našo junaško
garnizijo. Po stotinah napadov na Pantellerijo ta otok še vedno stoji s svojimi topovi t ki so naperjeni proti nebu in morskemu obzorju, s svojimi možmi ob strani, ki so se utrdili, kakor vulkansko skalovje. Nekdanja Kosira, kj je v zvezi z najlepšimi zmagami naše mornarice, in z napadi naš'"h MASov na sovražne ladje v Sicilj-skem kanalu med velikim afriškimi bitki-mi, je po?tala najspretnejši branik naše obrambe. Pantelleri;"a je zaradi tega simbol naše žilavosti v pričakovanju naše zmage. Sovražnik, ki je zaman skušal z množicami svojih letal razdejati naše obrambe in je odvrgel tone bomb na skalovje otoka, se je zagnal tudi proti neoboroženemu središču Pantellerije in povzročil škodo na majhn'h belih hišah in velikem starem gradu, ki je kakor srce otoka. Toda naši Pantellerijci niso popustili spričo silovitosti Angloame-ričanov in so se strnili okrog vojaškega poveljnika otoka, pripravljeni na vse. Odpor in obrambna sposobnost Pantellerije zvenita kakor svarilo našemu sovražniku. Angleži ter Američani, ki se bojujejo proti našim otokom in proti našemu celinskemu ozemlju, se bodo morali naučiti na svoji koži po zgledu Pantellerije, da je že samo napad na žilavost italijanskega naroda izredno težavna zadeva.
Sredozemski primat Rima
Zaključno predavanje podtajnika Rinaldia v društva
„Dante Alighieri"
Rim, 4. jun. s. Vrsta kulturnih prireditev društva »Dante Alighieri« za leto XXI. se je zaključila danes popoldne s predavanjem podtajnika v ministrstvu za ljudsko kulturo Renata Rinaldija. Prisotni so bili princ Chlgi Albani, veliki mojster maltskega vojaškega reda, egiptski princ Mansur Daut, podtajnik pravosodnega ministrstva Putzulu, zastopnik senata admiral Biscaretti. zastopnik zborerce fašijev in korporacij nac. Gaetani, zastopnik PNF nac. Mohno, zastopniki veleposlaništev in poslaništev prijateljskih in zavezniških držav, predsednik OND Colle-santi. senatorji, nacionalni svetniki, akademiki in drugi odličniki iz političnega in kulturnega sveta. Društvo »Dante Alighieri« je v odsotnosti predsednika nac. svetnika Feliconija zastopal senator Dudan z nac. svetnikom Gigliolijem.
Eksc. Rinaldi je govoril o »sredozemskem primatu«. Prikazal je značaj rimske dediščine, ki se je prelila s tipičnim tem-
peramentom in suvereno omiko v italijansko ljudstvo. Govornik je nato na kratko očrtal zgodovino rimske omike, ki je v času in v dogodkih razsvetljevala pot Človeštva. Dokazoval je z učinkovitimi argumenti, da je bil fašizem vedno strnjen s človeškim poslanstvom rimljanstva in da se zdaj iz Runa zopet šari misel omike in pravice. Podtajnik ministrstva za ljudsko kulturo je v zaključku svojega predavanja prikazal razloge, ki so dovedli do vojne, ter podčrtal značilne in neodpravljive življenjske funkcije, ki jih namerava Italija absolutno braniti s svojo častjo in z zmago.
Predavanje podtajnika Rinaldija je bilo često prekinjeno z gorečim odobravanjem. Ob koncu je bilo nagrajeno z vzkliki, ki so se obnovili v vsej gorečnosti, ko je nac. svetnik Giglioli odredil pozdrav Kralju in Cesarju ter pozdrav Duceju.
Japonsko prodiranje na Kitajskem
TofcfO. 3. junija, s. Z japonskimi operacijami v severnozapadnem predelu ob jezeru Tuni;* tiug. južno od Janoceja. sc japonske čete Kakor objavlja poročilo glavnega stana, prvič na^ padle obrambni branik Čungkinga zapadno od Ikanga V Cunqkingu so trdili, da tega branika ni mogoče zavzeti. Z operacijami so bile razbite nezavzetne obrambe prve črte Cungkinga v 15 dneh. Japonci so fl tem dobili nadzorstvo nad bogatimi žitnicami severne pokrajine Husara in južnih pokrajin Hopeja. Sedanje ope= ncije potekajo na 300 km dolgi fronti. Japonci so prodrli že nad 100 km v področje Čung-
j kinga in uničili sovražne sile, ki štejejo nad 120 000 mož. Te čete so pripadale izbranim
edim ca m. katere je Cangkajšek sam nadzoroval. S temi operacijami se je nadalje otvorila pot za pohod japonske vojske v pokrajino Se-hvan, če se bo japonsko vrhovno poveljništvo
odločilo za te operacije.
Kari Krone umrl
Salzburg, 4. jun. s. V 73. letu starosti je umrl Karel Krone, direktor znanega cirkusa. Od leta 1918. je Krone Imel v Monako-vu stsien cirkus, katerega pa je potem dal na razpolago narodno socialistini stranki, kal ar koli je potrebovala primernega prostora za množinske prireditve, na katerih je Hitler često govoril.
Berlin, 4. jun. s. Nemška diplomatska korespondenca ugotavlja v obširnem dokumentiranem poročilu nepobitno prvenstvo angleških terorističnih letalskih napadov, katere skuša zdaj sovražna propaganda prikazati kot povračilo za teroristične akcije nemškega letalstva. V Španiji se je nemško letalstvo udeležilo državljanske vojne z legijo »Kondor« in ni nikoli kršilo najbolj resnega spoštovanja civilnega prebivalstva, tako da se je zaključila vojna, ne da bi važnejša mesta kakor n. pr. Madrid kaj trpela zaradi letalskih napadov. Nemška diplomatska korespondenca navaja potem poziv Hitlerja v oktobru 1939 za mednarodno ureditev letalske vojne. Ta poziv, nadaljuje poročilo, ni imel uspeha, a kljub temu si je nemško letalstvo prizadevalo med vojno proti Norveški, Nizozemski, Belgiji in Franciji, da je kakor
najbolj mogoče spoštovalo načela, ki so bila vedno temelj njegovega zadržanja. Glede letalske vojne med Nemčijo in Anglijo pribija korespondenca, da jo je pričela Anglija z napadi na Wilhelmshaven in Nuxhaven, katerim so sledili v avgustu 1940 napadi na Berlin, šele po osmem napadu na Berlin se je nemško letalstvo odločilo napasti London, Teroristični napadi angleškega letalstva na evropsko celino nimajo ničesar opraviti z zatrjevanjem povračilom zaradi napadov na Anglijo, kakor kažejo pozivi in nasveti nasprotnega tiska za vedno ostrejšo letalsko vojno proti civilnemu prebivalstvu. Korespondenca zakl]učuje svoje poročilo, da v tej vojni ne bodo odločili teroristični napadi na civilno prebivalstvo, kakor je rekel Churchill temveč izid spopadov na bojiščih med nasproti si stoječimi oboroženimi silami.
Odlikovanje junaka
Modena, 4. jun. s. V spomin je biLa podeljena podporočniku Garat u Achillu Ze-nou iz Castelfranca (Medena) srebrna kolajna za vojaško hrabi ( st z naslednjo obrazložitvijo:
Kot oficir izrednih sposobnosti in storilnosti, vseučiliški prostovoljec, je zaprosil za dovoljenje, da se sme pridružiti skupini torpednih letal, ki je odhajala na fronto. Ceprav so mu večkrat odrekli sodelovanje v akcijah skupine in čeprav je bil priča hudih trdot bitke na bojišču m stalnih bolečih izgub, je ostal edini njegov cilj, s kateiim bi v svoji plemeniti duši opravičil lastno življenje, da bi se meril s sovražnikom. V epični bitki pri Pantelleriji je bil junak enega izmed najsvetlejših dogodkov. Po prvi in drugi zmagi nad sovražnikom je že ranjen od sovražnega svinca posto-teril z neukrotljivim duhom svoje sile v neenaki borbi. Dva napadajoča lovca sta se zrušila pod njegovim nepogrešljivim strelom. V žarečem ozračju bitke je doživljal, tako se je zdelo, toliko pričakovano veselje. Z raztrganimi prsi je ostal v svojem orožju in luč, ki se je zablisnila v njegovih očeh ob zavesti, da je izvršil svojo dolžnost, se je spojila z ognjem plamenice, ki je sveta domovini. — Nebo srednjega Sredozemlja, 15. junija 1942-XX.
Junaški poročnik je bil sin tovariša polkovnika Gaetana Zenona, inšpektorja federacije F. C. iz Milana.
Vzgledno poslovanje obednic GIL-a
Rim, 4. jun. s. Minister tajnik PNF je predložil Duceju naslednje poročilo o šolskih obednicah GILa:
Z zaključkom šol so se zaprle tudi obed-n?ce GILa, ki so se odprle 1. oktobra jn so delovale tudi med zimskimi počitnicami ter tako nudile v 200 dnevih svojo pomoč, kakor ste Vi ukazali. Med letom je bil obisk v obednicah naslednji: V oktobru 879.816 učencev, v novembru 1.224.212 učencev, v decembru 1,322.729, v januarju 1,191.427, v februarju 1,376.594, v marcu 1^424.341, v aprilu 1,300.075, v maju 1,400.000 učencev in učenk, čeprav so bili obedov deležni vsi resnično potrebni prosilci in čeprav so bili poplačani dejanski stroškj zveznih povelj-ništevt je ostal znaten prebitek od vsota 520 milijonov, ki je bila nakazana. Ta prebitek se uporablja za ojačenje podpornega delovanja v kolonijah za mladoletne, od-seljence v okrevališčih za mlade delavko in za otroke, ki so potrebni nege ter za nadaljevanje obednic GILa v pokrajinah Ka-labrije, Sicilije in Sardinije z ozirom na posebne krajevne potrebe.
Nov dokaz komunističnega hinavstva
Zaupna navodila Moskve ob navideznem razpustu
Berlin, 4. jun. s. Po osvojitv« Smolenska so nemške oblasti skrbno proučile listine katere so našle v uradih GPU ter odkrile nove zanimive podrobnosti o umoru 10.000 poljskih oficirjev. Ugotovljeno je, da se je ljudski komisar za notranje zadeve v Smo-lensku sporazumno z ljudskim komisarjem za notranje zadeve v Moskvi, to je z osrednjo upravo za javno varnost, kakor se že nekaj let imenuje bivša čeka ali GPU, ba-vil z usodo 10.000 poljskih oficirjev do leseni 1939. Med listinami GPU v Smolen-sku so našli med drugimi dolge sezname z imeni poljskih oficirjev-zdravnikov in vojaških kaplanov, ki so se nahajali v ujetništvu, številni poljski oficirji, ki so bili
na tem seznamu, so bili identificirani med zakopanimi v Katvnu. Potrjeno je bilo tudi, da je tretji urad osrednje uprave za javno varnost pri ljudskem komjsarijatu za notranje zadeve v Smolensku s pomočjo kapitana za javno varnost Kuprijanova, poročnika za javno varnost Leubkmda in podporočnika Starikoviča iskal poljske oficirje, ki bi dobro govorili angleščino in francoščino, da bi se uporabljali za sovjetsko vojaško vohunstvo v Ameriki. Iz listin izhaja tudi, da je sovjetska policija skušala prisiliti številne poljske oficirje k ročnim delom in je z njimi »na poseben način ravnala«.
Nova razkritja o odgovornosti sovjetske vlade za pokol] poljskih oficirjev
Pariz, 4. jun. s. »Matin« objavlja besedilo tajnega pisma, katerega je predsednik Kom interne poslal odgovornim šefom komunističnih odsekov v Evropi, da se sporoči komunističnim bojevnikom nekaj dni pred razpustom Komintere. To pismo so našli r>ri nekem komunistu, ki je skušal tajno prekoračiti francosko-švicarsko mejo. Pismo je podpisal Dirnitrov, generalni tajnik kominterne. Pismo napoveduje »važen strateški sklep« ter paziva komunistične kolovođi e, naj izkoristijo sklep z de-
Vedno bol) kočljiv položaj čangkajžkJve Kitajske
Lizbona, 4. jun. s. Pisateljica Pearl Buck Obrača pozornost na skrajno kočljiv položaj v Cankajdkovi Kitajski s člankom v reviji »Life«. V članku zatrjuje, da prebivalstvo na Kitajskem smatra, da ga je lastna vlada izdala. Prebivalstvo je prepričano, da vlada ne more ničesar ukreniti za nadaljnji oboroženi odpor. Po mnenju pisateljice bi bili Kitajci pripravljeni odstraniti čungkinško vlado in skleniti mir z Japonsko. Izjave znane pisateljice, ki se po-i trjujejo z vedno naraščajočim številom kitajskih vojakov, ki se predajajo Japoncem, so vzbudile velik vtis.
lom med meščani in zlasti v katoliških krogih ter jih prepričajo, da komunistična nevarnost ne obstoja. Istočasno naj se komunisti obveste o resničnem pomenu manevra, da bodo dobro razumeli, da bo dovede! po prehodni fazi k svetovni revoluciji m diktaturi proletarijata. Navodila v besedilu pisma, tako se določa, naj se ustno sporoče naprej, da se preprečijo indiskrecije s strani manj zanesljivih elementov.
Berlin, 2. junija, s. Med obiskom v Hitlerjevem glavnem stanu je minister za strelivo ;n oboroževanje dr. Speer ki so ga spremljali nekateri njegovi glavni sodelavci in odgovorni voditelji nemške vojne industrije, predložil Hitlerju poročilo o povečanju proizvodnje orožja, tankov in streliva v preteklem letu, ki prekaša vsa pričakovanja. Hitler je sprejel na znanje dejstvo, da so bili uspehi, ki prekašajo pričakovano najvišjo proizvodnjo, doseženi z neumornim delom vseh delavcev in delavk v težki industriji in z lani zaključeno izvedbo organizacije odgovornih organov nemške vojne industrije ter je vsem izrazil svojo zahvala ~-
akademik Rumunije
Bukarešta, 4. jun. s. Direktor vatikai*-s^h muzejev prof. Negara ie bil imenovan za častnega akademika Rumunje v znak priznanja za njegove znanstvene študije o Rumuniji kakor tudi za sodelovanja v proučevanju Trajanovega stebra.
Sprememba pri japonskem veleposlaništvu v Ritmi
Tokio, 4. jun. s. Vojni minister je objavil, da je bil podpolkovnik Jukio Kadoota imenovan za pomočnika vojaškega atašeja pri japonskem veleposlaništvu v Rimu namesto polkovnika Masataka Gonda.
Pogreb admirala Jamamote
Tokio, 4. jun. s. V soboto zjutraj bo vsa Japonska izkazala zadnjo čast pepelu admirala Jamamota. Pogreb bo opravljen po obredu šintoistov in po najstarejših japonskih običajih, žara s pepelom velikega admirala bo na topovski lafeti, katero bo peljalo 20 mornarjev v spremstvu 9 admiralov, 3 generalov in enega senatorja, prenesena v svetišče v parku Hibija. Obreda se bodo udeležili Cesarjevi zastopniki princi po krvi, člani vlade, diplomatski zbor in številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
Izročitev nemškega odlikovanja za admirala JamamotD
Tokio, 4. jun. s. Veleposlanik Nemčije dr. Stahner je v spremstvu letalskega atašeja davi izročil mornariškemu ministru admiralu šimadi železni križ s hrastovim listom, ki ga je Hitler podelil admiralu Ja-mamotu v spomin. Odlikovanje so takoj polžili pred žaro s pepelom Jamamota V mornariškem krožku.
Odpor proti sodelovanju Egipta z Moskvo
Ankara, 4. jun. s. Sklep egiptske vlade, da vzpostavi diplomatske odnose z Moskvo je bil storjen po mnenju egiptskih krogov proti volji krone in hotenju močne struje v državi. Sklep je prjnesel nevarnost novih razkolov v stranki Nahas paše. Vest, ki se je razširila takoj po objavi sklepa, da bo odhod zastopnika v Moskvi kolikor mogoče odgođen, se tolmači kot manever samih vladnih krogov, ki so v skrbeh zaradi morebitnega razkola med vavdjsti.
Roosevelt grozi stavkujočhn z orožjem
Lizbona, 4. jun. s. Iz Washingtona poročajo, da je po dobro obveščenih virih Roosevelt ukazal stavkujočhn rudarjem, da se morajo vrniti na delo v ponedeljek, če poziv ne bo uslišan, ima v načrtu bolj drakonsko akcijo. Doznava se, da se na»-merava Roosevelt poslužiti vse svoje Oblasti v vojni in uporabiti čete. Svetovalci predsednika so izjavili, da bo stavka s pomočjo orožja gotovo zaključena.
Stran 2
•SLOVENSKI   S A K U LK.        ta. 5. junija I9i0-xxi.
Stev. 127
Raport Visokega kon
civilnim
Ljubljana, 5. junija Dne 4. t. m. je Visoki Komisar sklical k raportu v vladno palačo civilne komisarje
iz pokrajine.
Navzočni so bili viceprefekt David, kve-stor Ravelli, šef kabineta viceprefekt Bi-sia, inspektor tehnične službe pokrajinski zdravnik, inspektor pokrajinskega odbora
nsarja
komisarjem pokrajine
aa protiletalsko zaščito, direktor ln pod-dlrektor Prevoia in strokovnjak pokrajinskega namesčevalnega uradX
Po poročilih civilnih komisarjev je Visoki Komisar obravnaval razna vprašanja in dal navodila za prehrano, zdravstveno stanje protiletalsko zaščito in za delovanje civilnih uradov Visokega Kornisarijata.
Novi predpisi o kretanju v pasu Kočevje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino cdreja v zvezi s svojimi odredbami z dne 30. oktobra 1941-XX. št. 135, 24. junija 1942-XX. št. 125, 29. decembra 1942-XXI. št. 235, in 1. aprila 1943-XXI. št. 35, ki se tičejo prometa in javnih obratov.
Cl. l. Od 6. jun. 1943-XXI dalje do novih določb se določajo časovne meje, med katerimi je dovoljeno kretanje v pasu bloka Kočevje od 5. do 22. ure.
Zapiranje javnih obratov in prireditev znotraj pasu je določeno na 21.30.
Za ostali  del  ozemlja občine Kočevje
ostanejo časovne meje za kretanje in ure za zapiranje javnih obratov in prireditev iste, kakor jih je določila uredba z dne 1. aprila 1943-XXI. št. 35.
Člen 2. Glede estalih določb odredbe z dne 30. oktobra 1941-XX. št. 135, in z dne 24. junija 1942-XX. Št. 125, se ničesar ne spremeni.
Ljubljana, 5. junija 1943-XXI.
Visoki komisar za  Ljubljansko pokrajino Kniilio Grazioli
življenje na živilskem trgu
Kupčija v zgodnjih in poznih cenjene črešnje in jagode
tržnih urah — Zelo so
Ljubljana, 5. junija.
Ob 11. se življenje na živilskem trgu navadno že ustavlja. Značilno za tržne razmere je, koliko blaga je še naprodaj tako pozno, ko večina gcspod;nj že kuha. Najbolj živahno je na trgu vselej okrog devetih. Ob sobotah trg oživi malo prej, tako da je že ob osmih skoraj najživah-nejši promet. Zato pa navadno prodajalke domačih pridelkov ob 11. že odhajajo. Če dotlej niso razprodale vsega blaga, ni več mnego izgledov da bo še kaj kupčije.
Oglejmo si zdaj, kaj je še naprodaj zadnjo uro pred dvanajsto, še pred tedni so se gospodinje trgale za glavnato solato; zdelo se je da je ni bilo nikdar dovolj. Tedaj je bila solata še prav tako glavni domači pridelek kakor je zdaj, vendar je še ni bilo toliko. Druge zelenjave še nI bilo mnogo. Premalo je bilo tudi Še zelene kolerabe, čas za špinačo je minil, berivka je pa bila tudi zadnja. Zdaj prevladuje na zelenjadnem trgu glavnata solata v vseh tržnih urah. Z njo so založeni tudi nekateri branjevci. Ob 11. je na trgu Se vedno precej solate. Nekatere prodajalke je ne morejo niti vse prodati in se vračajo domov z neprodanim blagom. Mnogo sicer ne ostaja tudi solate, toda tega pridelka je zdaj res v izobilju. Pač pa je ob 11. navadno razprodana vsa zelena koleraba. Na dnu košar ostane tu in tam še nekaj redkvice. Ljudje so navdahnjeni precej prozaično, zato v poznih tržnih urah opozarja nase najbolj neprodano cvetje. S cvetjem je trg založen vedno dovolj dobro, Čeprav ga v teh letih ne gojijo toliko na vrtovih. Vendar ne smete misliti, da cvetja nihče ne kupuje. Cvetje prodajajo povsod na trgu: največ ga je na prostoru na Cankarjevem nabrežju, kjer ne prodajajo nič drugega. Na glavnem trgu ga prodajajo še cve-tličarke, vrtnarji in zelenjadarice. Ob 11. je razprodano tudi skoraj vse lepše cvetje. Cvetličarke na trgu prodajajo predvsem uvožene nageljne, ki jih je navadno še precej naprodaj tudi v poznih urah.
V zgodnjih tržnih urah nudi trg nekoliko drugačno lice. Do pol osmih je še malo prometa, edino ob sobotah je že precej živahno ob 7., ker gospodinje prihajajo že tedaj   zaradi   mesa.   Zelen jadni   trg kjer
Športni pregled
mAi mvnmmmmmummmmmmmmmummm
Uradna objava Nogometne zveze št. 15
Ljubljana, 2. junija.
JU) Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme, odigrane dne 30. maja: Prv. I. div.: Dopolavoro Tabacchi : Hermes 0 : 2; Prv. II. div.: Žabjek : Mladika 4 :4; prvenstvo rezerv: Zabjek : Vič 4 : 2, Mladika : Dopolavoro Tabacchi 10 : 0: mladinske tekme: Vič : Ljublja* na 1:0, Mladika : Hermes 3 : 0. Tabacchi : Mars 5 :1.
2. ) Koledar prvenstvenih tekem dne 6. junija 1943:
Igrišče SS Hermes:
ob   9.30 Hermes : Vič mladina, cb 10.30 Hermes : Vič rezerve, ob 14.00 Ljubljana : Dopolavoro Tabacchi mladina,
ob 15.00 Vič : Korotan, prvenstvo II. div.,
ob 17.15 Ljubljana : Mars, prvenstvo I. div. igrišče Ljubljane:
ob 10.00 Ljubljana : Mars rezerve; igrišče Mladike:
cb 10.15 Mladika : Korotan rezerve; igrišče Marsa:
ob   9.15 Mars : Zabjek mladina.
ob 10.15 Dopolavoro Tabacchi . Zabjek rezerve.
Službujoči odbornik g. M a r k i č Slavo.
3. ) Koledar prvenstvenih tekem dne 20. junija 1942:
I. divizija: Ljubljana : Hermes, II. d'vizija: Mladika : Vič; rezerve:     Mars : Mladika,   Vič : Ljubljana, Korotan : Tabacchi,   Zabjek : Hermes;
mladina:    Tabacchi : Hermes,    Ljubljana :
Zabjek. Vič : Mladika. Službujoči odbornik g. Strah Janko.
4. ) Suspendirajo se do nadaljnjega naslednji igralci ter se pozivajo na zaslišanje v ponedeljek 7. junija ob 17.30 v pisarno zveze: Keržič Zvone (Mladika), Baumgartner Bogdan in Sa-jovic Jože (Zabjek) in Nagode Drago (Dopolavoro Tabacchi).
5. ) Kaznuje se z ukorom igralec Dopolavora Tabacchi Kralj Alekander.
6. ) Verificira se igrišče SK Mladike.
Jutrišnji nogometni spored
Z jutrišnjima tekmama med Ljubljano in Marsom ter Vičem in Korotan bo zaključena druga tretjina nogometnega prvenstva ljubljanske zveze v prvem in drugem razredu. Cim bolj se bliža prvenstvo h koncu, tem važnejša je vsaka točka. Tega se vsa moštva nedvomno dobro zave-
prodajajo domače pridelke, je navadno zaseden že pred osmo; pozneje prihajajo le redke prodajalke. V prvih urah lahko kupimo marsikaj, česar pozneje ni več. Novih pridelkov pač še ni mnogo in jih* lahko takoj razprodajo. V prvih urah je zdaj naprodaj tudi nekaj jagod. Jagode se nam zde zdaj posebno slastne. Škoda, da jih nabiralci ne prinesejo več na trg. Doslej nam tudi še niso privoščili borovnic, ki jih sicer še ni bilo mnogo, a čas za nabiranj« se je že začel.
Nenavadno živahno pa postane zdaj na trgu, v zgodnjih ali poznih tržnih urah, ko branjevci dobs češnje. Pošiljka prispe včasih precej pozno, a ljudje takoj zavohajo sladek sad in nabere se jih takoj v gručah pri prodajalcih. Tudi včeraj so branjevci prejeli češnje in posamezni so jih kmalu razprodali.
Kakor je bilo včeraj živahno zanimanje
za Češnj.e, tako z veseljem so ljudje davi posegali po borvn'cah. Borovnic pa seveda ni bilo naprodaj toliko kakor češenj. Zdaj so še prvef vendar se nam ne zde kisle. Upoštevati je treba zlasti, da so borovnice zelo poceni. Upanje je, da bedo prihodnje tedne lahko kupovale borovnice vse gospodinje, ki si jih žele zdaj. Letos so borovnice obrod'le zelo dobro; le nabrati jih je treba in prinesti na trg.
Pri branjevcih danes ni bilo nobenih posebnosti. Založeni so bili predvsem z domačo zelenjavo. Imeli so precej uvožena bele čebule. Kot redkest je pa treba omeniti uvozne belušet ki se zde sorazmerno poceni.
Na zelenjadnem trgu je bilo danes izredno mnogo salate, mehke, *štrucarice« in tudi ledenke. Bilo je pa tudi precej drugo zelenjave. Kolerabe in pese je zdaj že toliko, da se lahko vsakdo zaleži z njo Med novostmi ne smemo prezreti kumar, ki so s1 cer zrasle na topli gredi, toda kumare so vendar in Še kako vabljive! Precej je v zgodnjih urah tudi že korenja, ki je sicer drobno, a tem bel j sladko. Zdaj se pač že lahko tolažimo, da se začenja čas, ko bo naprodaj največ domačih pridelkov,' želimo si zlasti, da bi bilo naprodaj vsaj nekaj graha, ki zdaj že dozoreva. Čez mesec dn1 bo pa tudi že mnogo druge povrtnine, tako da ne bomo več navezani na uvoz. Zdaj so začeli prodajati celo domačo čebulo domačega pridelka.
dajo in se primerno pripravljajo na nastope.
Srečanje med Marsom in LJubljano bo
s svojim izidom že jasno povedalo, ali lahko še Hermes in Mars gojita kakšne nade na prvo mesto. Ce bo Ljubljana zmagala po pričakovanju, bodo tudi Hermesu splavali skoro vsi upi po vodi. Drugače bi bilo. Če bi se Marsu posrečil nepričakovan udarec. V tem primeru bi se po'ožaj naenkrat tako spremenil, da bi imeli teoretično kar tri kandidate za najvišjo nagrado.
Drugorazredna tekma ni tolikšnega pomena. Korotanu gre za drugo mesto. Viču pa za častne točke. Oboje je za moštvi sami važno dovolj, da se bosta potrudili.
Spored bo popoldne na igrišču Hermesa nas'ednji:
ob   14.:   prvenstvena   tekma    mladin p Ljubljane in Tobačne tovarne, ob  15.30:   drugorazredna prvenstvena
tekma med Vičem in Korotanom.
ob 17.15: prvorazredna prvenstvena tekma med Marsom in Ljubljano.
Razen teh bodo jutri še mladinske in rezervne prvenstvene tekme v dopoldanskih urah. Podroben spored navaja uradna objava nogometne zveze, ki jo prinašamo na uvodnem mestu.
V Italiji bo jutri odigrana zadnja kva^-fikacijska tekma za obstanek v diviziji A. Pomerila se bosta Venezia in Bari v Bo-lognl.
Vsaj delna odločitev bo padla tudi v diviziji B, kjer bo na sporedu zadnje ko^. Položaj je sedaj tak, da bodo po jutrišnjih tekmah imela verjetno moštva Mode-ne, Brescie in Napolija enako število točk in bo zopet potreben ožji izbirni turnir. Vendar je ta solucija zaenkrat najverjetnejša samo na papirju. Kako se bo odločilo na igriščih, bomo zvedeli jutri zvečer ali v ponedeljek zjutr^i. Zadnje tekme bodo odigrali klubi razvrščeni takole:
Siena: Si ena—TJdinese. Savon*: Savona —Fanfu'la, Pes cara: Pešca ra—Mater. Padova: Padova—Pisa, La Spezia: Sneži a— Pro Patria. Ancona: Anconirana—Nnvara. Brescia: Brescia — Alessandria. Napoli: Napol i—Modena.
V diviziji C bo zaključen kvalifikacijski turnir za vstop v divizijo B. Pro Gonila igra doma z Lecc°m in ji je prestop skoro ie za si pura n,
V Bratislavi bo odierana meddržavna reprezentančna tekma Slovaška—Hrvatska.
— Vojaško moštvo—Hermes  3:0. Na
praznik je Hermes igral na svojem igrišču trening tekmo z Vojaškim moštvom. Podlegel mu je 0:3.
— Nov Ženski lahkoatletaki svetov« rekord. Na ženskem lahkoatletskem mitingu
Obnova dovoljenj za vožnjo z motorntaii vozili
Urad za motortzacijo Visokega komi-sairijata javlja, da 30. junija zapadejo dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili, ki so ima triku Urana v Ljubljanski pokrajini.
Za obnovo teh dovoljenj morajo prizadeti vložiti redno prošnjo na tsksnem papir iu za 6 lir na urad za civilno motorizacijo do ZQ. junija in priiožiti dovoljenje za vožnjo ter vozno izkaznico
Koncert vojaške godbe
Godba XI. Armadnega zbora pod taktirko kapelnika Misasija bo priredila prihodnjo nedeljo, 6. t. m., ob 18. v tivolskem parku koucert z naslednjim sporedom:
1. Mi s as i: Koračnica;
2. Mercadante:  »Saracenska sužnjac priredbi Vesselle);
3. Puccinj: *La Boheme«, 1. dejanje (v priredbi Masasija);
4. Čajkovski: Italijanski capriccio (v priredbi Misasija).
Nove osebne izkaznice
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 24. januarja 1942-XX št 7 o uvedbi osebne izkaznice in smatrajoč za potrebno, da se zamenja obrazec osebne izkaznice, ki se sedaj uporablja v pokrajini, odredil:
Cl. 1. Odobruje se nov obrazec osebne izkaznice, skladen z vzorcem, ki se hrani pri Visokem komisariatu.
Čl. 2. Vse osebe moškega spola v starosti 15 do 50 let so dolžne zaprositi do 30. junija 1943-XXI pri občini bivališča, naj se jim izda nova osebna izkaznica. Osebe iz prednjega odstavka, ki dopolnijo 15. leto starosti po 30. juniju 1943-XXI, morajo zaprositi za osebno izkaznico pri občini svojega bivališča v 30 dneh od dne, ko dosežejo 15. leto starosti.
Cl. 3. Občine v pokrajini so dolžne poskrbeti, da se do 31. avgusta 1943-XXI odvzamejo zapadle osebne izkaznice in izdajo izkaznice novega obrazca, za katere jim dobavi tiskovine Visoki komisariat. Občine morajo na prošnjo prizadetih izdajati osebne izkaznice novega obrazca tudi že pred pretekom teh rokov, zlasti v smislu člena 6. naredbe z dne 24. januarja
1942- XX št. 7.
Cl. 4. Občinam pokrajine se prepoveduje izdajati osebne izkaznice na drugih obrazcih, dobavljenih pred dnem objave te naredbe.
Cl. 5. Od 31. avgusta 1943-XXI so povsem razveljavljene osebne izkaznice sedaj uporabljanega obrazca, t. j. osebne izkaznice, ki so jih občine pokrajine izdale do dne objave te naredbe.
Ta naredba ie bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« dne 2. junija 1943-XXI.
Oprava meratcpSja Ljubljanski kreditni banki
Na prošnjo Ljubljanske kred tne banke za ukinitev moratorija in po zaslišanju nadzorstvenega urada za zaščito štednj? in dajanja posojil je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na uiedbo bivše kraljevine Jug:s!avije o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnkov in glede na oba odloka ministra za trgovino in industrijo z dne 25. avgusta 1935 in dne 12. novembra 1940, s katerima je bila Ljubljanski kreditni banki dovoljena m nato do 23. maja 1943 podaljšana odleži tev plačil, in končno glede na svojo naredbo z dne 20 maja 1941-XIX, s katero ie bila podaljšana veljavnost teh odlokov na nedoločen čas, izdal naslednjo naredbo o odpravi moratorija Ljubljanski kreditni banki, ki je objavljena v »Službsnem listu* 2. t. m.
Z veljavnostjo od 1. junija 1943-XXI dalje je naredba z dne 20. maja 1941.XIX št. 27 glede Ljubljanske kreditne banke ukinjena.
Vloge in druge obveznosti, ki so bile zadete cd odložitve plačila po naredbi z dne 20. maja 1941-XIX, se s 1. junijem
1943- XX1 pretvorijo v navadne vloge iz črke c), člena 2., naredbe z dne 14. junija 1941-XIX št. 44. Pravica po čl. 3 navedene naredbe, odpovedati navadne vloge, pre tvorjene po prednjem odstavku, se bo lah. ko izkoriščala od 1. januarja 1944-XXII dalje.
Vzpostava upravnega szdsšča
Visok' Iconrsar 'H Liuhhansko nokrajino je qlede na zakon bivše kraljevine Jugoslavije o državnem svttu in upravnih sodišč ti z dne 17 maja 1922 s spremembam: m dopolnitvami z dne 7 januarja 1920. glede na to da je imelo upravno sodišče s pristojnostjo za vso dravsko banovno svoj sedež v Celju in smatrajoč za nujno potrebno, da se prehodno vzpostavi redno poslovanje upravnega sodstva, odredi i:
Čl. 1. Vzpostavlja se s sedežem v Ljubljan: upravno soditče. ki je prej imelo sedež v Celju To sodišče ie pristojno odločati po prejšnjih zakonih o tožbah zoper akte upravnih obla-stev, vštevši akte samoupravnih oblaste v v Ljubljanski pokrajini.
Čl. 2. Upravnemu sodišču se dodeljujejo tisti sodniki, bodisi iz sodniškega stanu kakor tudi iz upravne stroke, ki so bili na dan 6. aprila 1941-XIX člani upravnega sodišča v Celju in sedaj bivajo v Ljubljanski pokraj'ni. Sod nike. ki bi bili morda potrebni za to. da se so* dišee  spopolni.   imenuje Visoki  komisar na
v Amsterdamu je ga. Elankers izboljšala dosedanji ženski svetovni rekord v skoku v višino na 1.71 m. Rekord je pripadal doslej Švicarski Pfenningovi z 1.66 m.
— Rie van Veen zapušča sport. Iz Amsterdama poročajo, da Je opustila vsako športno udejstvovanje plavalka Rie van Veen. Dolga leta je bila najboljša ho'.and-ska plavalka na 100 in 400 m prosto. Pri-ljub\jena športnica se bo v kratkem omožila.
— V rumunskem nogometnem prvenstvu
vodi FC Craiova s 26 točkami pred buka-reškim Rapidom, ki ima 21 točk. Na tretjem mestu je Venus iz prestolnice.
— Na Švedskem Je prvi Norrkdplng z 29 točkami pred Degerforsom, H&lsingbor-gom in Elfsborgom.
— Francosko nogometno prvenstvo Je v južni skupini prineslo v nede'jo naslednje rezultate: Erive—Toulouse 6:2 (!). Avig-non—Grenoble 0:0, Marseille—Annecv 9:1, Cannes—A'es 5:0. St. Etienne—Montpellier 6:1, Sete—Nizza 5:0, Clermont—Perpingan 2:1. Nimes—Lyon 3:3.
predlog pravosodnega inspektorata, lahko tudi brez ozira na pogoje po drugem odstavku člena 11. zakona o državnem »vetu in upravnih
sodiščih.
čl. 3. Odredbe iz člena 12. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih izdaja z odlokom Visoki komisar na predlog prmvosod-
•ega inspektorata. Dokler se ne odredi drugače, zvršuje pristojnost državnega sveta po členih 13 in 14. tega zakona Visoki komisar po za* slišan ju pravosodnega inšpektorata.
Čl. 4. Sodišče iz člena 1. te naredbe je pristojno odločati o tožbah, ki so bile na dan 6. aprila 1941-XIX že vložene, če se tičejo javnih oblastev in javnih naprav v Ljubljanski pokrajini. Zadevne tožbe pa se morajo ob novi ti v dveh mesecih od uveljavitve te nared« be. če se ne obnove, veljajo za umaknjene in zpedbijani upravni akti dobe izvrsnost.
čl. 5. Zoper upravne akte. izpodbitne pred upravnim sodiščem za katere izpodbojni rok na ta dan še ni bil pretekel, in zoper upravne ikte, glede katerih je rok začel teči po n. aprilu 1941-XIX pa do dne uveljavitve te naredbe, se more vložiti tožba zgolj le pii sodišču iz člena 1., in to v dveh mesecih od dne uveljavitve te naredbe.
Čl. 6. Vendar pa tožba ni dopustna zoper upravne akte iz prednjih členov 4. in 5., ki so bili že izvršeni brez ugovora ali pndižka pri* zadetih strank.
Ta naredba je stopila v veljavo dne 1. junija 1943-XXI.
Prijava in zapora goveje živine
Smatrajoč za potrebno, da se ugotovi sedanje stanje govedi, da bi se zagotovila preskrba z govejo živino za prehranjevalne potrebe pokrajine, je Visoki komisar za ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi o klanju goveje živine z dne 19. februarja 1941*XIX in o pripravi ter zapori goveje živine z dne 11. maja 1942-XX izdal novo naredbo o prijavi in zapori goveje živine, ki je objavljena ▼ »Službenem listu« 2. /. m. in je s tem dnem stopila v veljavo, ko so bile obenem razveljavljene vse njej nasprotujoče in z njo nezdružljive določbe.
Vsa goveja živina, ki je v posesti kogar koli na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, se mora do 15, julija U l. prijaviti občini, kjer je živina, in s!cer na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri občini. V prijavi se mora natančno navesti število glav in živa teža živine. Ob-čme morajo do vštetega 30. junija t. I. po* slati prejete prijave PoKrajinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu). Občinski uradi in Prevod morajo po svojih organih pregledati točnost prijavljenih podatkov.
Na dobo 20 dni od dne ko stopi ta naredba v veljavo (do 22. t. m.) so odloženi vsi sejmi za govejo živino, izvzemši dogone, ki jih odredi Prevod, in je tudi prepovedana prodaja ali oddaja take živine. Rejci goveje živine mo rajo pridržati na razpolago Prevodu delež 20 celotne žive teže vse goveje živine, prijavljene po tej naredbi. Vsa za klanje določena go* veja živina ostane vsekakor pod zaporo na razpolago Prevodu. Člen 5. določa, da velja 30°.'ona zapora tudi za govejo živino, ki je vpisana v rodovniško knjigo.
Živa teža goved, prijavljenih po tej naredbi, ki se do 30. junija oddajo po naredbi z dne 11. maja 1942-XX o prijavi in zapori goveje živine, se odbije od žive teže, spadajoče pod zaporo po tej naredbi. Količine goveje živine, ki je že pod zaporo po naredbi z dne 11. maja 1942-XX in se ne oddajo do vštetega 30. ju* nija t. 1.. sc bodo morale oddati po tem dnevu ne glede na količine, spadajoče pod zaporo po Členu 5. te naredbe.
Da ae drže v evidenci vse spremembe v stanju govedi v pokrajini, ugotovljene s popisom no tej naredbi, mora vsak rejec goveje živine prijaviti Prevudu preko občine v 10 dneh vsak nakup kakršne koli teže, skotitve. prodajo, oddajo ali kakršen koli lastninski prenos po 15. juniju t. l. Prav tako morajo napraviti prijavo vsi ki bi zaceli goj ti živino.
Odpravljanje goveje živine iz občine je dopustno samo po predhodni odobritvi, ki jo smejo izdati občine, ko so dobile od občinske* qa preskrbovalnega urada izjavo, da ni zadržka.
Kršitelji določb te naredbe ae kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX. št 8. m po predpisih naredbe z dne 25. novembra 1942-XIX, št. 215. v denarju od 500 do 5000 lir ali 7. zaporom do dveh mesecev. V hujših pri* merih se izreče poleg denarne kazni tudi zapor. Razen tega se 'ahko odredi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice.
K uprizoritvi drame „Kralj Oidipus"
Ljubljana, 7. junija Po Apollonovem prerokovanju naj bi te-banskega kralja Laja ubil rodni sin. Ko se je kralju rodil otrok mu je oče prebo-del Režnje. Od tod ime Oidipus, kar pomeni Oteklonog. Kralj je izročil svojega sinčka slugi, da bi ga odložil kje na gori Otrok se je pa slugi smilil in zato ga je izrečil nekemu pastirju iz Korinta. Ko-rintski kralj Polvbos ni imel otrok in zato je dečka posinovil. Kot mladeniču je nekoč pijan gost na pojedini Oidipusu zabrusil v obraz, da ni kraljev sin, temveč po-sinovljeni najdenec. Ker Oidipus drugi dan od svojih dozdevnih staršev ni dobil zadovoljivega odgovora, se je napotil v De!-fe, da bi mu Anollon pojasnil, koliko je resnice na tem, Apollon mu je pa odgovoril, da bo ubil lastnega očeta in se oženil s svojo materjo.
Misleč, da ima starše v Korintu, se Oidipus ni več vrnil tja, temveč je krenil po svetu. Pot ga je zanesla v sotesko, kjer je srečal voz s starcem, ki se mu ni hotel ogniti, on pa tudi njemu ne. Zato je voznik Oidipa sunil v stran, le ta ga je pa kresnil s palico. Vmes je posegel starec, ki je na vso moč udaril Oidipa s polico po glavi. Oidipus se je razjezil ter ubil starca in vse spremstvo. Le eden se je re-
šil in ta je prinesel strašno novico ▼ Tebe. Ni pa povedal, da je ubil starem in spremstvo en človek, temveč je govoril o krdelu roparjev. Tebanci zadeve niao preiskali, ker jim je delala takrat hude preglavice strasna sfinga. Kdor je namreč šel mirno nje, mu je zastavila uganko, ki je nihče ni moeel rešiti. Zato je vsakega popotnika treščila v prepad. Tudi Oidipa je pot zanesla mimo sfinge On je pa njeno uganko rešil in sfinga je sama skočila v prepad. Tako so bile Thebe rešene. V zahvalo so Tebarici izvolili Oidipa za kralja in mu dali za ženo kraljico-vdovo, njegovo lastno mater.
Tako se je izpolnilo Apollonovo prerokovanje, Starec, ki ga je Oidipus ubil v soteski, je bil namreč njegov oče Lajos. Oidipus ie dolgo srečno vladal in njegovi pod-ložniki so bili zadovoljni. Nenadoma je pa izbruhnila v mestu kuga in judje so kar v trumah umirali. Tu se pričenja drama »Kralj Oidipus«, ki jo uprizore maturanti državne klasične gimnazije v ponedeljek 7. in v petek 11. t. m., obakrat ob 19. v frančiškanski dvorani.
KOLEDAR Danea: Sobota, 5. junija: Bonifacij. Jutri: Nedelja, 6. junija: Norbert.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: V dvoje je lepše. Kino Sloga: Annelie. Kino Union: Premeteno dekle. Kino M o« te: Don Juan in Dva narednika.
Razstava akvarelov Bruno Vavpotte t Obersnelovi galeriji.
Razstava mladih slikarjev in kiparjev v
Jakopičevem paviljonu odprta od 9.30 do 19.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kinematografi nespremenjeno.
Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu ob 11. dop. Vodi slikar Stane Kre-gar.
DE2URNE LEKARNE
Danes bi jutri: Dr. Kmet, Bleiweisova cesta 43; Trnkoczv ded., Mestni trg 4; Ustar, šelenburgova ulica 7.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan A h č i n , Korvtkova ulica 18.
Razgled
po našem mestu
Kadar dežuje, kakor je n. pr. v Četrtek, človek lahko vidi, kolikšnega pomena so pokriti prehodi in strehe nad hodniki za pešce. V našem mestu so prehodi še posebnost; imamo samo dva: prehod nebotičnika in frančiškanski prehod, ki pa je še slep; še redkejše so pokriti pločniki s strehami, kakršno ima palača »Bate«. Pokrit je še prehod vzdolž novih tržnic in v kratkih presledkih še ob nekaterih novih palačah, kakor n. pr. nad vhodom v hotel »Slon«. V Triestu imajo skoraj vse nove stavbe v središču take strehe nad pločniki ali pa s stebri pokrite prehode, da se meščani lahko tudi v deževnem vremenu suhi kretajo po opravkih. V Ljubljani, kjer je nebo v pogledu padavin radodarnejfte kakor v Triestu, bi bila gradnja takih prehodov, odnosno streh, priporočljiva. Si. cer pa se našemu mestu v bodočnosti obetajo številni novi prehodi. Frančiškanski prehod bo podaljšan do Prešernove ulice; iz Frančiškanske ulice pa bo zgrajen nov do Rimskega trga; nadalje bosta zgrajena nova prehoda iz Prešernove ulice do Zvezde ln iz šelenburgove ulice do VVolfove. Pokrit bo baje tudi nameravani most čez Ljubljanico, ki bo vezal nove tržnice in Vodnikov trg z urejeno Kolodvorsko ulico. V novejšem času so začeli graditi prehode v vseh večjih mestih.
Ljubljana leži v ravnini ln zato poeeb-nih klancev prav za prav nima. Razen dohodov na Grad, ki so res strmi. Med klance lahko prištevamo nekatere ulice ln ceste v mestnem središču. Najbolj strme ulice so Florijanska, ustje Miklošičeve, Križevniška, na spodnjem koncu Resljeva, Kolodvorska ln Prečna ulica, nadalje Novi trg in Dvorni trg; zložnejši padec imajo Cojzova ulica, Smartinska cesta pri viaduktu, Tržaška cesta, Kongresni trg itd. Kakor vidimo leži Ljubljana na ravni zemlji, ki nekoliko pada proti Ljubljani-čnl strugi. Navedene strmine ne ovirajo ne tramvajskega ne ostalega vozovnega prometa.
•
V okviru mnogih popravil tramvajaklh prog po mestu so se lotili tudi popravila kretnice pred Slajmerjevim domom na Zaloški cesti. Tudi tu so progo odkopall in temelje utrdili. Delo hitro napreduje ln prometa ne ovira. — Popravila je potrebna tudi proga na Bleivveisovi cesti med glavno pošto in Ajdovščino. Velike granitne kocke, s katerimi je cestišče tlakovano, so se ob progi ponekod dvignile. Da so temelji na tem delu proge zrahljani, ni nič čudnega, saj je tu tramvajski promet najživahnejši.
SLmOVITO POVEDANO
Ko sva se lani srečala, si tarnal, da ri čez glavo zadolžen. No, al i si se že rešil dolgov ?
— Približno do pasu sem se jih.
ISKRENOST
— Z grogom vam sicer ne moremo po» streči, ker nimamo vroče vode, toda če
želite popiti kaj toplega, vam priporočam nivo...
Dotrpel je dne 4. t. m. naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric, svak !n tast, gospod
FRANC SKOK
uslužbenec drž. železnic v pokoju
Pokopali ga bomo v nedeljo, dne 6. junija 1943 ob 4. url popoldne iz kapele sv. Jožefa na šalah k Sv. Križu. Semič, Ljubljana, Oet, Logatec, dne 4. junija 1943.
Žalujoči: MARIJA, žena; NADA, hčerka; SLAVKO, ara;
POLDI, snaha; JANEZ, vnuk — ln sorodstvo
Stev. 127
*S ! O V E N..5k I   N !S R O !>  «wiN>ta ri juniji ims
itran J
Vri maramo znati knjigovodstvo
Ing« econ. Oskar Smrtnik }e napisal s todekrvastjem eomerc. Iv. čuka knjigo „Praktično lui)lcovodstvo"
Ljubljana, 5. junija. Knjigovodstvo je dandanes nekaj več kakor le poklicno znanje, potrebno samo nekaterim ljudem; obvladati bi ga moral vsakdo, ki mora računati tudi z izdatki ne le z dohodki. V malem presledku sta zdaj Izšli dve učni knjigi za pouk knjigo, vodstva; ob tej priliki opozarjamo na »Praktično knjigovodstvo« knjigo, ki jo je naplaal ing. econ. Oskar Smrtnik s sodelovanjem eomerc. Ivana čuka. Delo zasluzi pozornost, ker je novost v naši strokovni literaturi; v knjigi ni le obdelano knjigovodstvo samo na sebi ter ni izločeno iz tr-govinstva, trgovskega računstva itd. Čeprav je v knjigi zajeta vsa potrebna teorija, da je primerna slehernemu dijaku, je vsa snov obdelana tako praktično, da lahko učbenik vzame takoj v roke tudi obrtnik, vajenec, trgovski pomočnik, lndustri« jec aH tehnik. Tako smo dobili učno knjigo, ki je primerna za pouk v trgovski vedi ter knjigovodstvu prav tako začetniku kakor poslovnemu človeku. Knjigovodstvo mora dandanes dobro obvladati sleherni trgovec, kakor predpisuje trgovski zakon. Brez knjigovodstva pa ne mere uspešno delovati tudi še tako skromen obrtnik.
»Praktično knjigovodstvo« je precej obsežna knj:ga; obsega 167 strani. Razdeljena je na naslednje dele: dvojno knjigovodstvo, ki vsebuje poglavja: starejše italijansko knjigovodstvo, razširjeno italijansko knjigovodstvo in razširjeno italijansko knjigovodstvo  s   pomožnimi  knjigami in
tekočimi računi; amerikansko knjigovodstvo s saldakontom in skontrom blaga; obrtno knjigovodstvo; industrijsko knjigovodstvo: kartotečno kopirno knjigovodstvo in končno poglavja pod naslovom >druž-beno knjigovodstvo«: javna trgovska družba, komanditna družba na delnice, delniška družba in družba z omejeno zavezo, že iz tega je razvidno, da je v knjigi obdelana vsa snov, ki jo mora obvladati po. slovni človek; v predgovoru knjige je rečeno, da je bil namen dela knjigovodstvo in vse druge komercialne predmete, kakor trgovska računstvo, trgovinstvo (pravo) in gospodarske pojme tako povezati ter prežeti s prakso, da bi iz vsega nastala celota, k) bi omogočila delo vsakomur, novincu in izurjenemu, teoretiku in praktiku. Zdi se nam, da je bil ta namen tudi dosežen. Posebna prednost tega učbenika pa je, da je vae razvrščeno smotrno in kolikor mogoče pregledno. Zato je tudi tiskano vse, kar spada h knjigovodskim knjigam, na belem papirju, pojasnila so natisnjena na rumenih listih, vsa pravila knjiženja pa so zbrana na rdečih listih. Priključena je še posebej tabela, ki prikazuje kontni načrt ter grafično knjiženje industrijskega knjigovodstva in na drugi strani knjiženje na najpomembnejših rRčun!v industrijskega knjigovodstva.
Knjigo bodo lahko primemo ocenili le strokovnjaki in izkazala se bo kmalu v praksi vrednost posebne metode, ki je uporabljena v tem delu. Vsekakor smo dobili res tehtno strokovno knjigo.
DNEVNE VESTI
Minister PolvereMi na obisku v Zavodu za kinematografijo. Minister za narodno prosveto Polverelli je obiskal Zavod za kinematografijo V Rimu. Sprejeli so ga in ga spremljali pri pregledu vseh učnih prostorov vsi njegovi glavni voditelji. Minister se je zanimal za poučevanje gojencev v skupinah za recitacijo, scenografijo, kostumiranje in igranje. Ob zaključku so se gojenci zbrali v največji dvorani in jih je minister nagovoril z izpodbudnimi besedami.
— Prihod hrvatskega poslanika. Novi Hrvatski poslanik pri italijanski vladi Ante Nikšič je prispel v spremstvu svoje hčerke v Rim v torek zvečer. Na postaji so ga sprejeli visoki uradniki hrvatskega poslaništva in zastopniki italijanskega zunanjega ministrstva. Navzoči so bili tudi hrvatski novinarji.
— Prodaja netipiziranih koles. Ministrstvo za korporacije v Rimu je spremenilo svoje prejšnje odredbe glede prodaje netipiziranih koles. Odločilo je, da jih smejo lastniki, ki so jih pravilno prijavili, zopet prodajati pod nadzorstvom pokrajinskih korporacijskih svetov. Pri tem morajo upoštevati uradno določene cene.
— Razstava nemške umetnosti, v Cre-moni so včeraj otvorili razstavo nemške umetnosti pod geslom »Ljudje in kraji na južnem Saškem«. Na razstavi je zbranih 186 slik in kipov. Pri slovesni otvoritvi, ki bo v nedeljo, bodo navzoči tudi. ugledni nemški gostje z okrožnim vodjo in županom Hannovra.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list« za Ljubljansko pokrajino, kos 44, z dne 2. junija 1943-XXI objavlja naredbe Visokega komisarja: Določitev časa za zatemnitev, nov obrazec osebne izkaznice, vzpo-stava upravnega sodišča, prijava in zapora goveje živine, odprava moratorija Ljubljanski kreditni banki, odločbo Visokega komisarja: začasna ustavitev dnevnika »Jutro«, objavo: maksimalni cenik št. 9 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino.
— Obtoženec med poslušalci razprave proti njemu. V sredo dopoldne bi morala biti pred milanskim okrožnim sodiščem razprava proti Robertu Tosiju v njegovi odsotnosti. Kljub vztrajnemu iskanju ga policija ni mogla izslediti in tako se je sodišče odločilo, da bo razpravljalo brez njegovega sodelovanja. Obtožen tatvine je Tosi hotel prisostvovati razpravi inkognito kot poslušalec, da bi vedel, kako se bo zadeva končala. Radovednost pa se mu je slabo obnesia. Spoznali so ga in aretirali. Razprava je bila odgođena.
— Zrušila se Je streha molilnice na Car-pUu. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka se je v ponede-jek ponoči nenadoma zrušila streha molilnice Marije Rožnega venca. Nesreča je popolnoma uničila umetniški okras stropa, izdelan v XVII. stoletju. Škodo cenijo na 30.000 lir.
— Po neprevidnosti je zažgal lase svoje tašče, v -ponedeljek v zgodnjih popoldanskih urah je sedela v Valenzi 68-letna Marija .Cusano na dvorišču svoje hiše in počivala v ležalnem stolu. Njen zet 41-letni Achille Brunetti Je bil v kuhinji v pritličju. Prižgal si je ciagreto in odvrgel vžigalico skozi okno na dvorišče. Nesreča je hotela, da je goreča vžigalica padla Mariji Cusanov: v lase. ki so začeli takoj goreti. Speča ženska se je zbudila, čim je čutila bo'ečine zaradi opeklin. Zbegana je začela kričati in tekati po dvorišču sem in tja. Ko je zet videl posledice svoje neprevidnosti, je naglo priskočil in z naglo pomočjo se mu je posrečilo preprečiti težje posledice. Cusanova bo prebolela opekline v enem mesecu, izgubila pa bo lase.
_ Električni tok ga je ubil. Delavec
Pasquale Martignoni. uslužbenec tvrdke A. Gestioni v Milanu, je hotel zvečer ugasniti električno luč v trgovini. Cim se je dotaknil prekinjala, ga je zadel močen električni tok. Padel je po tleh in bil takoj mrtev.
— Ločena fena ne sme nositi moževega imena. Januarja 1. 1940 sta se poročila v Milanu gospod S C. in gospodična P. S-Njun zakon je ostal brez otrok. Ko se je S. C. nedavno vrnil z dolgega potovanja, je zvedel, da se je njegova žena predala nerednemu življenju in da ga je varala z nekim E. B. Vložil je pred milanskim sodiščem ločitveno tožbo po ženini krivdi te zahteval, naj se uveijavi določilo novega civilnega zakonika, po katerem sme sodišče v težkih primerih prepovedati ločeni ženi nositi moževo ime. Sodišče je njegovemu predlogu v celoti ugodilo in izreklo ločitev po krivdi žene, ki ji le obenem prepovedalo rabo moževega imena.
:
Ljubljanski kinematografi
ponedeljek opo!dne v Pistoii cav. Alfreda Galassija, med tem ko je z nekim svojim sorodnikom poslušal oddajo Londona,
— Tri smrtne nesreče v Rimu. Gazzana Gimbattista iz Terranove v Reggii Cala-brii je obiskal s prijateljem Giaconom Gri-engtijem svojo sestro, ki živi v Rimu v Livornski ulici. Po večerji sta se oba vle-gla. Med spanjem je iz plinske napeljave Uhajal plin in ju omamil. Zjutraj so našli oba zastrupljena in mrtva. £rtev smrtne nesreče je postal tudi 5-letni otrok Giu-seppe Pre-silli, ki so ga starši pustili brez nadzorstva. Pri nekem stroju se je dotaknil električne žice. Visoka napetost ga je takoj usmrtila. Z en in pol metra visokega zidu ie padel 62-letni Giulio Mon telli. Zaradi silovitosti udarca z glavo ob kamenita tla je umrl že 20 minut po padcu.
IZ LJUBLJANE
—Ij Hladno jutro. Včeraj je začela pometati burja in ponoči je bilo nebo že precej čisto. Zato se je pa tudi precej ohladilo. Davi je znašala minimalna temperatura samo 7.8°. Včeraj popoldne je bilo še soparno In kopasti in razmršenl oblaki še niso napovedovali izboljšanja vremena* V nekaterih krajih je včeraj v resnici še deževalo. Zračni tlak je pa precej naglo naraščal ter se je dvignil v zadnjih 24 urah približno za 3 mm. Maksimalna temperatura je znašala včeraj 20.4°, danes bo pa najbrž že višja, ker je solnce začelo tako dobro greti že zjutraj.
—ij Polna naročja poljskega cvetja prinašajo Ljubljančani s polja ob nedeljah in praznikih ter tudi ob delavnikih v mesto. Posebno v cvetočem maju in rožniku se vsakdo veseli pisanega poljskega cvetja, če je nabrano ob cestah in na mejah ter nabiralci cvetlic pri trganju ne pomendra-jo žita in trave. Hoja po travnikih, še bolj pa po njivah je v današnjih časih greh proti splošnosti. Zlasti veliki grešniki so pa tisti, ki trgajo klasje za šopke. Nič boljši niso tudi tisti, ki si svoja stanovanja krase s prelepo rdečo nemško deteljo ali z drugimi za prehrano ali krmo potrebnimi rastlinami. Zato oblasti škodo na polju smatrajo za tatvino in take ne. premišljene ljudi tudi kaznujejo za tatvino. Opominjamo vse prebivalstvo na posledice hoje po travnikih in njivah, posebno pa na neprijetna presenečenja, ki jih bodo doživele nabiralke in nabiralci klasja in drugih za prehrano ali krmo potrebnih koristnih rastlin. Tudi prijatelji pisanih šopkov so v takem primeru škodljivci, tem večji tatovi so pa oni ki nosijo domov polne mreže tn oprtnike klasja ali detelje za zajce. Oblasti bodo kaznovale take majhne in velike grešnike, predvsem bodo pa neusmiljeno kaznovani vsi oni, ki bodo po lanskem slabem zgledu na take tatinske pohode jemali s seboj škarje in strigli napol dozorelo klasje.
—Ij V Ljubljani &o umrli od 28. maja do 3. junija: čerin Franc, 85 let, užitkar, Hrušovska cesta 23; Marn Josip, 75 let, užitkar, Vidovdanska cesta 9; Snoj Jerica, služkinja, Vidovdanska cesta 9; Ščuka Ivan, 63 let, železniški delavec, Vidovdanska cesta 9; Krapež Milko, 67 let, urarsk) mojster in trgovec, Večna pot 8; Kastelic Marija roj. Kralj, 85 let, zasebnica, Tovarniška ulica 2; Mrhar Tomaž, 89 let, bivši grobar, Vidovdanska cesta 9; Bošte-le Marija roj. Alekšič, 68 let, žena krojača, Vidovdanska c. 9; Jerman Anton, 68 let, služitelj katastr. uprave. Hrenova ulica 13; Prestor Marija, 82 let, zasebnica. Šišenska cesta 60. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Bezlaj Jakob, 74 let, poštni zvan. v pok., MandeljČeva ulica 15; Rozman Marija, 35 let. Kožarje 124; Kr-žič Peter, 2 meseca, sin služkinje, Lipice-va ul. 3; Cunder Andrej, 8 mesecev, Savije 85, obč. Jezica; Molk Marija, 69 let, posestnica, Vrhnika; Suhadolnik Marija, 71 let, vdova žel. zvaničnika, Sv. Jerneja cesta 28; Zaje Marija roj. Grmek, 77 let, vdova strojnika, Križevniška ul. 10.
—Ij Delo na cesti. Na koncu Rimske ceste, pri Napoleonovem trgu, so v teku še nekatera popravila podceatne plinske napeljave. Delavci so cevi odkopall In manjše okvare kar na mestu popravljajo s pomočjo premične popravljalnice. —■ Praza-kova ulica je na odseku od Cigaletove do Miklošičeve ulice za vozovnl promet zaprta. Cestišče bo obnovljeno, a sedaj ugotavljajo, v kolikšnem obsegu ga bodo morali popraviti.
—Ij Delojemalce, zaposlene pri tovarnah kvasa, kisa, marmelade, k« vinih nadomestkov, pri izdelovanju čajnih mešanic, pri sodavičarjih ter izdelovanja alkohol-
KLNO MATICA
Moderna, duhovita in zanimiva zgodba o štirih zaljubljencih. — Odl.čni pevski vložki. Rossinijeva, Puccimje-
va in  Webrova glasba!  Prizori in arije hs »Madame Butterflv«
V dvoje fe lepše
Igralci: Cario Nlnohl, Deul Montano,
Carlo Campanini Predstave ob: 15.» 17. In 19.15 ari; v nedeljo matineja ob 10.30 mi
KINO SLOGA
Lulse Utlrico, kot najboljša umetnica, nagrajena na IX. kinematografski razstavi v Benetkah v prcKrasnem velefilmu
Anaelie
Visoka pesem idealne žene! Sodelujejo še: Kari Ludwig Dlehl, VVerner Kraus, Axel von Ambeaser
Predstave ob delavnikih ob: 14., 15.50, 17.40 in 19.30 uri; v nedeljo matineja ob 10.30 url
KINO UNION Privesti do poroke hkratu kar tri pare zna le
Premeteno dekle
V glavnih vlogah: Carla del Pogglo, A. Benettl, Rubi d'Alma ln drugi Predstave: ob delavnikih ob: 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedejah in praznikih ob: 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30
KINO MOSTE
Zaradi ogromnega zanimanja ponavljamo film
Don Juan
Glno Cervt, Camillo Piloto v odličnem filmu
Dva narednika
Nedelja ob: %2.t %5., %8.; delavnik
ob %6. url Predprodaja v nedeljo od 10.30 dalje
V nedeljo ob h% 8. uri zvečer
Dva narednika
nih   in  brezalkoholnih pijač,   vabimo na
sestanek, ki bo v nedeljo, 6. junija ob pol 10. dopoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze (bivše Delavske zbornice), Miklošičeva c. 22. Na sestanku se bo razpravljalo o položaju delavstva in sklenitvi kolektivne pogodbe. — Oddelek industrijskih delojemalcev pri P. D. Z.
—Ij Decimalno tehtnico z nosilnostjo 500 do 1000 kg potrebuje mestni preskrbovalnl urad ljubljanski. Ponudniki naj se zglase na Krekovem trgu št. 10, v Mahrovl hiši, I. nadstr., soba št. 1.
—Ij Starši! Za sprejemni Izpit na gimnazijo pripravljajo temeljito in vestno po novih predpisih: slovenščino, zgodovino, zemljepis, računstvo, profesorji-strokovnjaki v tečaju, ki se začne 7. junija. Honorar nizek. OJ 12. junija dalje posebna priprava tudi za male maturante. Enako začnemo 12. junija poseben tečaj matemtike za veliko maturo. Oglasite se s prijavo dopoldne ali popoldne na nas naslov: Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije.
—Ij Prekajeno meso se bo dobilo tudi pri trgovcu Kamensku Francu v Einspieler-jevi ulici. S tem izpopolnjujemo včeraj objavljeni seznam.
—Ij snmo še danes ln jutri bo odprta umetnostna razstava Šestorice v Jakopičevem paviljonu. Na ogled so postavili: slikarji Kregar, Mušič, Sedej in Omersa najnovejša olja, kiparja Putrih in Kalin pa učinkovite plastike. Jutri, v nedeljo, bo imel prof. Kregar vodstvo. Razstava ne bo podaljšana.
—lj Umetnostna razstava slikarja Bruna Vavpotiča v zgornjih prostorih Ober-snelove galerije na Cesti Arielle Ree je že takoj ob otvoritvi vzbudila živo pozornost. Razstava je v resnici edinstvena, saj so postavljeni na ogled skoraj sami ljubljanski motivi. Dela so zelo učinkovita in zgovorno pričajo o visoki ustvarjalni sili raz-stavljalca. Slkam primerne okvirje je dobavila tvrdka Oberanel. Občinstvo opozarjamo, da bo zanimiva razstava odprta samo kratek čas.
—lj Trije naši umetniki — koncertantl: Albert Dermelj, Ceni a fiedlbauer ln Marijan Lipovšek, ki so združeni v stalno komorno združenje pod imenom Ljubljanski komorni trio, bodo priredili samostojni koncert v petek, dne 11. t. m. v veliki fil-hairmonični dvorani z naslednjim sporedom: 1. Beethoven: Trio v c-molu op. 1 št. 3; 2. Pizzetti: Septembarska rapsodija in 3. Dvofak: Dumky op. 90. Izredno bogat spored, ki bo gotovo vzbudil največje zanimanje pri naši koncertni publiki. Začetek koncerta bo točno ob 19. url. Preiprods.ja se bo začela v ponedeljek v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Wallpoličelo amabile passito, sladki muškatelec, burgundec, so odlična sortirana vina, ki jih toči gostilna »Lovšin«. Odlična kuhinja.
—lj A kad. slikar stane kregar bo jutri ob 11. url vodil na razstavi v Jakopičevem
paviljonu. V zvezi z razstavljenimi deli Sedaj*, Kregarja, Mušica, Putriha, Kalina
\n Omerac se bo dotaknil občutljivega vprašanja naše časopisne kritike in njenega odnosa ."io likovne umetnosti, kar bo temu vodstvu dalo posebno zanimivo obeležje. Opozarjamo na razstavo vse, ki je še niso obiskaJi ter pripominjamo, da ?e jutri v nedeljo zvečer nepreklicno zaključi.
—lj Čiščenje kan« lov v Vegovi ulici. Delavci mestne občine pridno nadaljujejo s čiščenjem kanalov. Sedaj so na vrsti ka. nali v Vegovi ulici. Delo hitro napreduje. Mestni kanali bo zelo prostorni in sodob ni.
—11 Za nove osebne legitimacije Vam •zdela fotografije hitro in lično FOTO BEM. VVolfova 6.
Spodnja štajerska
— N°vl grobovi. V Me-riboru so umrli soproga železniškega uradnika In hišna posestnica Julijana Crepinko roj. Sch6n, s'.ari 65 let, zasebnica Rosina VVtgner, stara 73 let, učenec Anton Schulz, star 11 let, mesarski pomočnik Maks Kristan, stsr 21 lot. in delavčev sinček Franc Bombek iz Dogcš.
V sestanju sta umrla sssebrr.ca, Ana Mi-količ roj. Robič, ki so njeno truplo prepe-ljali v Selnico ob Dravi in Gustav von 0v\ t-sehrelber, star 60 let, V ^liki visi pri Le-skovcu je umrl kočevski i*3*>jenen Josip VVittrcich, star 72 let. V Ptuju je umrla Rozina Kaanenšek, stara 56 let. V O'ju so umrli Ivan Iršič, star 71 let, Elizabeta Fabja, stara 53 let in Jencz .^ooec, star ftO let, vsi iz Celja., dalje Franc Gobcr :z ome vasi, star 74 let, Margarera Podgoršek iz Slivnice pri Celju, stara 13 let in Marija Staroveskl, iz okoli-i PHjtave pri Šmarju, stara eno leto. V Mariboru sta umrla šoferjeva soproga Marija Sprlnger roj. Gaber, stara 33 let, in posestnica Antonija Duh, stara 91 let. V ćretu je umrla Terezija Rebov, stara 81 let. V Rogaški Slatini sta umrli Barbara Goričan Iz Irja, stara 88 let, in Antonija Lesjak iz Radovljice.
V Gribljah pri št. Jurju je umrl Janez Gorjup, star 74 let, v Skorbi pri Slovenji. vesi je umrla Terezija Senekovič, stara 76 let.
— življenje in umiranje. V drugi polovici maja so bili v Marib«>*u rejeni io:3 otroci, od teh 46 dečkov in 57 deklic. Novih grolvov je bilo 50, porok pa 23. V Ptuju so se poročili Anton Arn-sjČiČ z Ni.Vi sumenko, oba iz Zgor. Brežic, Ludvek H fner .z Kog ranice z Matildo Kovačič iz Ttnave, Friderik Krois iz Ptuja z Ltudmilo Rib ć Iz Krčevine in Herman ILrjavec z Ptuja z Morijo Plochl iz Nove vasi. V C3ii<i so se poročili Gregor Vetrih z Julijam LesniKar, ,:ane» Sterle s Terezijo Stan te, Janez Križnik s Silvo Zvižaj, Ludvik Ju .iger z Fmanuslo DtnViel, vsi iz Celja.
— Zaključek sezone v mariborskem gledališču. Mariborsko gledališča zaključi svojo letošnjo sezono že v pon:delje,t 14. t. m., ker bo gledališko posiopje A> en ovijeno, gledališki oder pa tehnično Ž*popo*nJen,
— Odlikovani kmetje. V ne leljo 00. maja so se zbrali v Velenjan oko iški kmetje, da prisostvujejo odliki vanju 17 svojih tovarišev za posebne zislj^e. Odlikovani kmetje so Izročili državnim orgetnem več prilelkov, kakor bi jih bili morali.
— Požar. V Ore tu pri Slivnici je nastal požar na posestvu Marije Glomersnilc. Ko je Glomeršnikova reševala iz goreče hiše pohištvo in drugo imetje, je zadobila tako težke opekline po vsem telesu, da so jo morali prepeljs.ti v mariborsko bolnico.
— Spodnještajerska za nemški Rde M križ. Druga javna zbirka prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ je vrgla 280.494.62 mark ah 84.538.11 mark več. odnosno 43.03 % več kakor polna zbirka lani.
M. Sijanec. — Slovenska glasbn. — 21.30: Zanimivosti v slovenščini, — 21.40: Koncert tria Slajs-Burger-Lipovsek. — 22.45: Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK, 6. JUNIJA 1943-XXI Ž7.30: Pesmi in nape vi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče; 12.30: Pcročila v slovenščini. 12.45: Valčki. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SI v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dingent Petralia. 14.00: Porcčila v italijanščini. 14.10: Kon. cert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. sijanec; glasba za godalni orkester. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 1700: Napoved časa; poročila v italljanšč nI. 17.15: Koncert kmečkega trla. 17.35: Pesmi in napevl. 19.00: »Govcrimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Polltičn: komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.40: Lirična prireditev družbe EIAR: »Otelio« — uglasbil Verdi. V odmor h: a) predavanje v slovenščini; b) zanimivosti v slovenščini; c) poročila v italijanščini.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 6. JUNIJA 1942-XXI.
8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 8.15: Koncert organista Ales-sandra Pascucci-ja. — 11.0: Prenos pete maše iz Bazilike Sv. Pavla v Rimu. — 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino) — 12.15: Razlaga Evangelija «v slovenščini (O. K, Sekovanič). — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Napevl in romance. — 13.00: Napoved časa.
— Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. — 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Malega orkestra vodi dirigent Stane Lesjak, — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.15: Ing. Za-plotnik: Zagotovimo si dobro seme — kmetijsko predavanje v slovenščini. — 17.35: Koncert violinistke Francke Rojec-Orni-kove. pri  klavirju Marta Bizjak-Valjalo.
— 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Politični komentar v slovenščini. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini.
— 20.20: Filmske pesmi izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Petrali-ja. — Znani valčki. — 20.50: Predavanje v sloven-ščini.^ — 21.00: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D.
Smrtna nesreča
Trebnje, 1. junija.
Včeraj popoldne se je v Kamni goii pri Trebnjem smrtno ponesrečil posestnik Ke-telj Janez iz Lukcvke. Nesreča se je dogodila na križišču šentjanške železnice s državno cesto. Ponesrečenec se je z vozom pripeljal v Trebnje, kjer je kupil umetna gnojila in se je proti večeru vračal na svoj dom. Na križišču pa ga je doletela smrt. V trenutku namreč, ko bi moral prevoziti železniška progo, je iz Trebnjega pripeljal šentjanški vlak in usodno srečanje je bilo neizogibno. Vlak je pregazil voz, nesrečnega voznika pa je potegnila pod kolesa lokomotiva ki ga je med c.stanki razbitega voza dobesedno zmlela. Ponesrečenec je bil v trenutku mrtev. Posn. meznl udje so ležal! raztreseni na dnljavo več metrov. Po komisijskem ogledu so pokojnika spravili v krsto in so ga prepeljali na njegov dom. Z nesrečno družino, ki šteje poleg težko prizadete vdove Se 7 nedoletnih ctrok. sočustvuje vsa okolica.
Ob tej priliki naj pripomnimo, da je železniško križišče z državno cesto v Kamni gori pri Trebnjem eno najnevarnejših na Dolenjskem in je bila že ponovno izraze, na želja, naj bi železniška uprava na tem mestu zgTadila varnostne železniške zapornice. To križišče je povsem nepregledno, ker zapira pogled na železnico visoka obcestna meja. Njive pa, ki padajo proti železnici, so posejane z žitom in je nepreglednost tem večja. Spominjamo se fle neprijetnih srečanj avtcmobilistov in drugih voznikov, ki so na tem križišču le za las ušli smrti. Ta zadnja nesreča pa ponovno dokazuje, kako nujno potrebne bi b'le na tem nevarnem železniškem križ'šču varnostne zapornice.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 5. junija, ob 18.30: Primer dr. Hir-na. Izven. Zadnjikrat. Znižane cene od 15 Ur navzdol.
Nedelja, 6. junija, ob 18 30- Jesen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Ponedeljek, 7. junija: Zaprto.
OPERA
Sobota. 5. junija, ob 18: Seviljski brivec Gostovanje Liane Cortinijeve in Gina Becchija. članov rimske Kraljeve opere, ter dirigenta Arturjn Lucona. Izven. Cene od 60 lir navzdol.
Nedelja, 6. junija, ob 17: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 7. junija, ob 18: Seviljski brivec. Gostovanje Liane Cortirtijeve in Gina Becchija ter dirigenta Arturja Lu-cona. Izven, Cene od 60 lir navzdoL
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9t ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. t- naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Ure; testenine Iz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; rlž navadni 270 Ure; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg.
3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 Mre za stot; mehki roblancl (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Varčnost
Ce bi jaz pisal zakone, bi prepovedal luksuzne izložbe, ki se pred njimi naslajajo in zapadajo izkušnjavi naše žene. Vedno, kadar gre moja žena po glavnih ulicah mesta, pride do prepričanja, da ji manjka zdaj to zdaj ono in da bo morala kmalu hoditi v Evinem kostumu. Nekega dne, ko se je vrnila domov, me je zopet presenetila, rekoč;
— Nov klobuk potrebujem.
— Kaj, nov klobuk? — sem vzklikniL — Ne govori mi takšnih neumnosti! Draginja naju duši. v kleti ni niti polenčka drv. ti pa misliš na nov klobuk.
— Toda. dragi možiček, saj ti vendar ne morem delati sramote... Raje bom letos pozimi zmrzovala kakor da bi ostala brez tistega krasnega klobučka, ki sem ga videla v izložbi salona »Mirni« ... Pravim ti, da ie to prava pesem...
— Ze mogoče, toda laz poznam drugo pesem, ki se glasi; denarja nimam.
— Uh, ti si pa res nemogoč človek — je odgovorila žena, — kadar kaj potrebujem, nimaš denarja, oni dan si pa potrošil toliko denarja za davke in niti z besedico nisem ugovarjala.
— Se tega bi bilo treba, da bi ugovarjala, če izpolnjujem svoje državljanske dolžnosti!
— Dragi možiček. verjemi mi, da sem naravnost zaljubljena v tisti klobuček. Kar glavo sem izgubila, ko sem ga zagledala.
— Kolika sreča, če bi jo bila res, — sem dejal, — v tem primeru bi me vsaj ne gnjavila s tvojimi krasnimi klobučki... Dobro, kje pa imaš tistega, ki si ga kupila pred dobrim mesecem?
— Nikdar mi ne govori o njem! Vsi mi pravijo, da se zdim najmanj deset let starejša, če nosim ta klobuk. Ljudje mislijo, da sem stara že trideset let.
«— Dušica, — sem se zasmejal, — kaj si pozabila, da si bila toliko stara že pred dvema letoma?
— Nikar me Se ti ne jezi! — je vzkliknila, — zda i ni važen krstni list, temveč zunanjost. Meni bi jih pa seveda nihče ne prisodil dvaintrideset. Petindvajset, to je največ, kar bi mi mogel prisoditi, kdor me vidi.
— Prav praviš. — sem pritrdil r Ironičnim glasom. — Oni dan mi je dejal prijatelj, veš, tisti, ki je zelo kratkoviden in ki mora nositi naočnike, da si kakor deklica...
— S svojimi neokusnimi šalami bi že lahko prenehal, — je delala žena in me strupeno pogledala. — Nikar ne misli, da si zelo duhovit... uh, v tem bi te lahko celo poučila... Toda šalo na stran in daj mi denar za klobuk.
— Ne, draga moja, zdaj mislim povsem resno. Niti pare ne dobiš. V omari imaš celo zbirko teh tvojih klobučkov. Poklici modistko, da ti prenaredi enega po najnovejši modi in stvar bo v redu ... Upam, da je s tem poglavje o krasnem klobučku zaključeno.
— Ti si mi pravi Skot! — je siknila moja žena skozi zobe. Odšla je iz sobe in zaloputnila vrata za seboj.
Cez dva dni, ko sem se zvečer vrnil domov, me je sprejela žena žarečega obraza in vsa nasmejana od sreče.
— Zdaj boš videl, kako varčno ženo imaš, — mi je dejala in odšla iz sobe, pa se je takoj vrnila z dražestno prikrojenim sivim klobučkom, podobnim moškemu.
— Torej si vendar kupila nov klobuk? — sem jo vprašal osorno.
— Kaj še! — mi je pojasnila hitro, — varčevati morava. Iz tvojega sivega klobuka mi je naredila modistka ta prekrasni klobuček... Zdaj veš, ktiko varčna sem...
— Da, zelo, — sem pritrdil, — uničila si moj novi »Borsallno« za 380 lir, da si naredila to čudo, to...
— Oh, ti pa res nisi nikoli zadovoljen, t- je Vzkliknila. — Sicer pa veš kaj: zdaj, ko imam tako lep športni klobuček, sem se.spomnila, da bi potrebovala še kostum iste barve...
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD., sobota, 3. J»n» li*3~XXL
Srev. 127
Ljubljanski botanični vrt
Iz zgodovine o njegovi ustanovitvi in razvoju
Ljubljana, 5. junij Med ljubljanskimi ustanovami, ki izpričuje jo kulturna izročila našega mesta, se lahko ponašamo tudi z botaničnim vrtom. Botaničnega vrta ne moremo kratkomalo uvrščati med ljubljanske nasade in vrtove: botanični vrtovi niso po svojem namenu in ureditvi lepotna, arhitektonska ali zgolj vrtnarska naprava, kar pove že samo ime. Namenjeni so proučevanju rastlinstva, gojitvi rastlin, zbranih po botaničnih načelih in razvrstitvah. Medtem ko so javni mestni nasadi arhitektonska ureditev ter tako spadajo na področje umetnosti, je botanični vrt znanstvena ustanova Prav zaradi tega botanični vrt ne more toliko nuditi povprečnemu človeku, da bi v njem videl res kaj »posebnega a. Zgolj ljubitelj narave brez globlje botanične izobrazbe ne pride tam »na svoj račun« bolj kakor koli drugje v naravi Botanični vrt živ j svoje življenje za visoke zidano ograjo ob Ižanski cesti, tako da je skoraj povsem prezrt. Morda bo prav zaradi tega koga zanimalo, kako je bil ustanovljen in kako se je razvijal ter postal ugledna znanstvena ustanova pod vodstvom prof. A. Paulina. našega znamenitega, pred meseci umrlega botanika.
Zgodovina ustanovitve
Ljubljanski botanični vrt je bil ustanovljen pred dobrimi 130 leti. leta 1809. V začetku sicer ni bil botanični vrt v pravem pomenu besede. Leto ustanovitve nas spominja na znamenite zgodovinske dogodke v Ljubljani; naše mesto je tedaj dobilo druge gospodarje — zasedli so ga Francozi. Botanični vrt je bil torej ustanovljen v »francoski dobi«. Maršal Mannont. guverner Ilirije, it tedaj prepustil 72 arov 43.9 m1 veliko zemljišče za ureditev botaničnega vrta. To nalogo ie prevzel gimnazijski prefekt Fr. Hladnik. Znano je. da se je v francoski dobi pri nas začelo lepo razvijati šolstvo in botanični vrt je bil šolska ustanova. Namenjen je bil za gojitev domačega rastlinstva. Francoska uprava je določila ustanovi 1000 frankov na leto za vzdrževanje in še posebej 500 frankov za vrtnarja. Čim je bila istanova ustanovljena, seveda se ni bilo vrta; najprej ga je bilo treba urediti. Hladnik je začel vrt urejevati leta 1810. Priznati je treba, da se je oprijel svoje naloga z vnemo, kajti že leta 1812 je bilo na vrtu 768 domačih rastlinskih vrst
Vrt po odhodu Francozov
Avstrijska uprava je prevzela ustanovo, ki *> jo zapustili Francozi po svojem odhodu, ni pa pokazala posebnega razumevanja za njo. Določena je bila sorazmerno nizka letna pod-rjora. le po 400 gld. Zato niso mogli zaposliti
niti vrtnarja. Do leta 1819 niso imeli niti stalnega vrtnarja, zato je Hladnik najel vajenca, ki ga je izučil za vrtnarskega pomočnika. Mladi vrtnar je delal na botaničnem vrtu pod Hladnikovim vodstvom do leta 1834, a do leta 1850 je vrtnaril pod nadzorstvom profesorja botanike, kemije in fizike (na detanji medicinski Soli) dr. T. Biatrovskega. ki je prevzel vrt po odstopu Hladnika. Dotlej se je vrt sicer precej dobro razvijal, čeprav ni dosegel značaja smotrno urejene znanstvene ustanove. Hud zastoj je pa nastal, ko ni bilo več strokovnega vodstva in je bil vrt prepuščen amo preprostemu vrtnarju. Leta 1850 je bil Bia-trovskv premeščen v drug kraj in botanični vrt je ostal brez strokovnega vodstva.
Preden ie vrt prevzel Paulin
»Botanični« vrt je sčasom postal vse prej, kakor kar bi naj bil po svojem imenu. Do leta 1867 jc bil botanični vrt brez vodstva.
Oskrboval ga je le vrtnar Upravno je vrt sicer spadal pod višjo gimnazijo, toda nikogar
ni bilo. ki bi se zanimal za smotrno, znanstveno delo. Ko je leta 1867 umrl vrtnar, ki ga je izučil >e Hladnik je bil nameščen Ivan Pulita, ki je bil sicer dober vrtnar toda le za sadjarstvo in zelenjadarstvo medtem ko mu je bila botanika španska vas Tudi vodja vrta prosefor gramatike Valentin Konschegg, ni bil botanik ter ni imel pravega razumevanja za botaniko. Razumljivo je. da ustanova tedaj ni mogla napredovati in botanični vrt se je spreminjal v sadovnjak in v grede za zelenjavo. Prav za prav ni bilo botaničnega vrta dokler da ni začel urejevati prof Paul'n. Pulitz je vrtnaril do leta 1906 Na upravnih mestih niso imeli nobenega pravega razumevanja za ustanovo, kar sprevidimo že iz tega da so vrtnarja plačevali kakor navadnega slugo Niso mu nudili niti stanovanja na vrtu. kakor je običaj za vrtnarja pri botaničnih vrtovih. Ko je bilo torej treba namestiti drugega vrtnarja ni bilo zanj primernega kredita, saj za tako slabo plačo niso mogli najti bolje usposobiiene moči
Pod vodstvom prof. Paulina
Zgodovina pravega ootaničnega vrta se začenja šele leta 1886, ko je ustanovo prevzel prof. Paulin. Po je nastopil službo prof. Paulin. je bilo zemljišče, prvotno namenjeno za botanični vrt. spremenjeno v park. ker so se dre-
vesa, posajena ob ustanovitvi vrta, razrasla; ostanek zemljišča je bil namenjen bolj prozaičnim potrebam, sadjarski šoli in pridelovanju zelenjave. Del vrsta so leta 1868 spremenili v sadovnjak, da so se tam učili ter vadili učiteljski kandidati. Glavno pozornost so posvečali sadovnjaku, botaniko v širšem pomenu so pa povsem zanemarili. Tako je prof. Paulin našel na vrtu ob prevzemu lt 312 vrst domačih rastlin, dreves in grmov, ki pa niso bile niti urejene po nobenem sistemu. Enoletne in dvoletne vrste so bile zastopane v manjšem številu po navadnih okrasnih rastlinah, precej več je pa bilo zelenjavnih vrst. Alpmet je bila igračka, da ie dandanes celo več boljših po meščanskih vrtovih. Imel je obliko poldrug meter visoke kopice v premeru 3.5 m iz konglomerata; posajenih je bilo le okrog 20 vrst alpskih rastlin, a med njimi ni bilo nobene redkosti. Ustanova ni imela niti herbarija in sploh ne nobenih zbirk. Prav tako niso imeli knjižnice, če izvzamemo pet knjig, ki jih je zapustil še Hladnik. Ustanove ni nihče poznal, saj ni bila v stiku z botaničnimi vrtovi ter ni zamenjavala z nikomur semena in rastlin. Iz tega je pač jasno razvidno, kako težko nalogo je prevzel prof. Paulin. Dobro se je zavedel, da ne more biti namen botaničnega vrta. gojiti le nekaj sto domačih rastlin za šolske namene ter da bi le zaradi tega ustanova ne bila potrebna. Novi vodja je šel takoj na delo; prva naloga je bila, zbrati čim več vrst rastlin. Že prva leta je tudi nabiral domače rastline na ekskurzijah in vzgojil je mnoge rastline iz semen. Precej rastlin je kmalu pridobil z zamenjavo od drugih botaničnih vrtov. Seveda se pa marljivi vodja ni zadovoljil samo s tem; začel je tudi smotrno urejati zbrani material. Prostor je postal kmalu pretesen, tako je pa bilo treba čimbolj zmanjšati sadovnjak in zelenjadni vrt. Razen tega je bil povečan alpinet. Število vrst rastlin je stalno naraščalo in že leta 1889. torej po treh letih Paulinovega vodstva, je znašalo že 2800. Paulin je v resnici delal čudeže; on je ustvaril ljubljanski botanični vrt in če bi se ne pn>
sfarvfl tudi kot iriiralumfiL, Min na sebi daleč izven mej domovine, bi ga morali šteti med najbolj zaslužene moče zgolj zaradi ureditve botaničnega vrta.
i vrt ob svoji stoletnici
Ljubljanski botanični vrt je pod Paulinovim vodstvom postal kmalu ugledna znanstvena ustanova, znana tudi v tujini. Leti 1889 je bil izdan že prvi seznam semen m rastlin za izmenjavo, tako da je ustanova tedaj stopila v zvezo s številnimi evropskimi botaničnimi vrtovi. Kako naglo se je razvil botanični vrt, sprevidimo iz seznama, objavljenega leta 1910; v njem je že 2237 zaporednih številk in tedaj so izmenjavali semena in rastline s 96 botaničnimi vrtovi. Leta 1911, torej ob svoji stoletnici, je ljubljanski botanični vrt razposlal 5500 zavitkov semen in 650 vrst živih rastlin in v zameno je prejel 2500 zavitkov semen in 1150 živih rastlin. V letih 1910/11 so na vrtu že gojili 6412 rastlinskih vrst, ki so spadale v 1425 rodov in 175 rastlinskih družin; med njimi je bilo 1500 enoletnic in dvoletnic. Po zemljepisni razširjenosti je bilo zastopanih 2047 izvenevropskih in 4365 evropskih vrst, med njimi 2234 vrst področja bivše Kranjske, Vrt se je tako lepo razvil ter izpopolnil, čeprav je prejemal male podpore in čeprav si je Paulin prizadeval zaman, da bi prepričal gospode na upravnih mestih, kako nujno bi bilo treba izpopolniti vrt s primernimi pripadajočimi poslopji in napravami. Dolgo je bilo treba celo dokazovati, kako zelo bi na vrtu potrebovali vodovod, zlasti za ureditev bazena, kjer bi gojili rastline našega Barja, rastline, ki naglo izumirajo zaradi osuševanja.
Kadar koli bomo govorili ali pisali o našem botaničnem vrtu, ne bomo mogli prezreti imena prof. Paulina; ko je umri ta naš zaslužni mož, ni bilo dovolj naglašeno, da je ustvaril ljubljanski botanični vrt, ki se je razvil tako, da bi bile s takšnim lahko ponosne tudi univerze z velikimi izročili. Ne smemo tudi pozabiti, da je ljubljanski botanični vrt nastal več desetletij pred ustanovitvijo univerze.
Ali znajo psi računali?
Psa lahko dresiramo tako, da rešuje računske naloge na določene znake
Ljubitelji živali vedno znova zatrjujejo, da so psi zelo inteligentni, da znajo na svoj način govoriti in celo šteti. Nehote pa pri tem delajo napako, da resničnih sposobnosti živali sploh ne upoštevajo, pač pa pripisujejo nekaj povsem nadnaravnega, da, celo smešnega, namreč sposobnost misliti tako, kakor misli čilo vek. O takih prijateljih živali govori nemška revija s>Na-
tur und Kultur« v obširnem Članku, ki v njem zavrača trditve, ker so brez vsake stvarne podlage.
Kakor bi bilo nepasje. če bi se recimo pes naučil olupiti pomarančo, ki v njegovem naravnem svetu ne igra nobene vloge, prav tako neživalsko je tudi, če opravljajo živali razna človeška dela, če naj bi računale, čitaie ali pisale. Vse to jim je prav tako tuje in nepotrebno, kakor z zvezdami posuto nebo nad njimi. Boljši poznavalec živali ni tisti, ki smatra za človeka papigo, ki jo je naučil izgovarjati nekaj besed in jih smiselno uporabljati, temveč oni, ki vidi navzlic podobnosti med govorico in originalom globoko bistveno razliko med človekom in živaljo. Papigi manjka abstraktno oblikovanje pojmov, ki žele daje svojstven ost našemu govoru.
Gotovo je na svetu več dreserjev in učiteljev psov, ki govore o človeških dejanjih svojih, ljubljencev. Ne vedo pa, kako izredno dojemljive so Lahko živali. V »Zeit-sehrift ftir Thierpevchologie« je bil o tem
nedavno objavljen zanimiv članek, ki je tem pomembnejši, ker nudi gospodar računajočega psa sam potrebni pogled v svoje »čarovništvo«. Gre za cirkuškega psa, KI mu daje občinstvo računske naloge. Oe
ga vprašajo, koliko je tri in štiri, zalaja pes v odgovor sedemkrat. Da bi bilo izključeno nevidno dajanje znakov, stopi ta čas gospodar v sosedno sobo. Najbolj čudno pa je bilo, da je pes z zavezanimi očmi »bral« odnosno »odlajal« s šolske table dvomestna števila.
Ko so se pobliže zanimali za ta presenetljivi primer, so dognali, da je bdi pes v resnici dresiran samo za dve skupini znakov, začetek in konec lajanja. Njegov gospodar za to nima samo enega določenega, temveč več znakov. Pomaga si tako, da nauči psa na znake, ki mu jih daje, bodisi z gibi svojega telesa ali pa s komaj slišnim drsanjem noge. če gre za gibe telesa, ga mora pes seveda videti. Drsanje noge aH tlesketanje s prsti pa sliši pes iz sosedne obe, gospodar seveda pazi na to, da ga sliši samo pes, ki ima izredno oster sluh. Gospodar je priznal, da je v vsakem primeru po svoji asistentki zvedel za rešitev naloge. Na tem psu ni treba občudovati njegove računske umetnosti, pač pa izredno dober sluh. Psi torej ne znajo računati, pad pa jih lahko tako dresiramo, da rešujejo matematične naloge na določene znake..
Maršal Mannerheim potopisec
Finskimaršal Karol Gustav Mannerheim je zelo znan kot dober strateg. Toda le malo ljudi je poučenih o tem, da je nedavno izdal pomembno potopisno delo poo naslovom »Po Aziji od zapada na vzhod« V tem delu je zanimivo opisal kraje, poti, vasi, mesta, narode in rase, ki jih je spoznal leta 1908.. ko je prepotoval v spremstvu dveh kozakov pot od Bakua pa do kitajske prestolnice. Ta pot je dolga 14.000 km, od teh jih je prevalil 3000 po popolnoma neznanih krajih in pokrajinah.
Znani raziskovalec neznane Azije Sven H edin se je zelo pohvalno izrazil o tem delu maršala Mannerheima, ki so ga ->rali z velikim zanimanjem, saj je napisano v živahnem slogu, ki zelo priteguje čitalče-vo pozornost. Sven Hedin priznava, da do
mu pri njegovem azijskem znanstvenem potovanju zelo koristili zemljevidi, ki mu jih je svojčas stavil Mannerheim na razpolago.
Na
Zaradi številnih tatvin ob priliki zadnjih letalskih napadov na Berlin je bila obsojena na smrt pred posebnim sodiščem v Berlinu 37-letna Charlotte Ioch.
900 milijonov zvezd laliko
Približno pred 100 leti se je prvič posrečil poskus fotografirati nebesna telesa, v prvi vrsti luno. Tudi prve zvezde so takrat fotografirali. Pozneje se je pa fotografiranje nebesnih teles izpopolnilo, in sicer tako, da je v marsikaterem pogledu naravnost presenetljivo.   Dočim vidimo s
Balkan: Zasliševanje sumljivega kmeta
prostim očesom na nebu samo okrog 6000 zvezd, jih vidimo s pomočjo daljnogleda že 100 milijonov. To ogromno število pa lahko človek še daleč prekosi, če pokliče na pomoč fotografski film. Z njegovo pomočjo dosežemo okrog 900 milijonov zvezd. Potrebni so pa seveda največji daljnogledi.
Glasba pred 300 leti
Tečno pred 300 leti ob koncu maja 1643 je priredil v Nurnbergu na vrtu magister Johann Michael Dolherr, profesor teologije tn ravnatelj nurnberške gimnazije in mestne knjižnice, priljubljen govornik in pridi, gar, javen koncert. Na njem je podal zanimiv zgodovinski pregled glasbe. Na sporedu je bilo rečeno; »Začetek, nadaljevanje izpremembe, raba in zloraba plemenite muzike.« Spored je obsegal 22 značilnih komadov.
Atenska policija proti čarovnikom
Atenska policija je začela loviti po mestu razne čarovnike, zaklinjalce kač, vedeževal-ce itd. Ta ukrep je bil nujno potreben, ker so se bili človeško naivnost izkoriščajoči čarovniki zadnje čase zelo razmnožili. Policija je aretirala mnogo takih sleparjev ln jih izročila sodišču.
Moč slonovega rilca
Slon ima v rilcu izredno moč. V njem je osredotočeno največ mišic, kar jih premore katero koli živo bitje v enem organu. V slonovem rilcu je okrog 40.000 mišic ali približno 60krat toliko, kakor v vsem člov-veškem telesu. Slon uporablja rilec vsestransko. Z njim podira debela drevesa ali pa pobira s tal drobne predmete. Služi mu za delo, pa tud i za obrambo.
Križanka št. 81
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. mesto za Hrvatskem med Dravo in Savo, 6. vas pod Krimom, 8. veren spremljevalec,   telesni stražnik,
13. pesmi, 14. vas v okolici Zagorja. 17. osebe iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«, 18. del telesa, 20. odličnejša ženska, 22. vrhna plast zidu, 24. kača, 26. cima, klica, poganjek, 27. drzen, pogumen. 30. nepošten človek. 32. vojaška enota, 34. neuspeh,   podrtija.   37.   onjgevitost. zanos.
40. moško ime, 41. kratek duhovit izrek, 42. velika časovna enota, 43. veznik, 45. nevelika, 46. moško ime, 48 pritok Donave na Bavarskem. 50. sij, žar, 52. rimska boginja, Jupitrova žena, 54. žensko ime. 56. osebni zaimek. 58. štirinajst egipčanskih faraonov se je tako imenovalo, 61. glasbeni pojem. 63 reklamni napis, tabla, ki označuje tvrdko, 64. grška črka, 65. stopica iz dveh kratkih in enega dolgega zloga.
Navpično: 1. stara označka za hrast. 2. termin, določena doba, 3. del telesa, član, 4. znanost, nauk, 5. evropsko glavno mesto. 6 italijanski spolnik, 7. njega, 8. oblika pomožnega glagola; Noetov sin, 9. sorodnica. 10. erbij. 11. redek, nizek gozdT 12 neusmiljen, neizprosen, neobčutljiv. 15. opera, pomoč, 16. spor, nasprotje, navzkrižje (množ.), 19. država v USA. 21. enaka višina kurzne in imenske cene vrednostnih papirjev. 23. vrsta blaga, 25. znanstvenik, ki se bavi s sestavo človeškega te-
lesa. 26. nemški filozof, 28. nadležnost, težke misli, slabo spanje* 29. moško ime, 31. nasprotje duha, 32. veznik, 33. kazalni
zaimek, 35. angleški predlog, 36. oblika pomožnega glagola, 38. samo, 39. medmet. 44. zaliv, kjer se izliva Marica v Egejsko morje, 47. tekočina, 48. hoditi, premikati se, 49. nerabljen, komaj izdelan, 51. temen, črnogled; redek nebesni pojav, 53. nadležna žuželka,   54,   razdobje,   doba   (množ. I, 55.
pevski glas, 57. nikalnica, 59. tuja kratica za gospod. 60. oblika pomožnega glagola, 62 nada.
*
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 80
Vodoravno: 1. vaba, 5. Klel, 9. obara, 11. ido, 12. zelena, 14. in, 15. ogli, 17. spet, 18. po, 19. ab, 21. al, 22. Nen 2S. krog, 25. vic, 26. oko. 27. možat, 29. vi, 30. mode, 31. seja, 32. ne, 33. Celje, 35. lev, 36. Lea, 37. begi, 38. kap, 39. to, 4». OS, 41. on, 42. Salm, 43. pori, 45. Ob, 47. mozaik, 50. voj; 52. Katra, 53. Orel, 54. rado.
Navpično: 1 voz, 2. Abel, 3. Bal, 4. areopag. 6. II.. 7. Edi, 8 London, 10. angel. 13. alt. 16. Čakovec, IS. Peca, 20. brki, 22. niže, 24. oc. 25 voda. 27. moje, 28. Tre-viso, 30. meja, 31. slep, 32. nego, 34. elan, 35. le, 37. Belizar, 38. Kosovo, 39. tarok, 42. som, 44. Bird, 46. bor, 48. ata, 49. kao, 51. je.
^OBORGEK OHNBT:~|
97
PRODAJALEC
STRUPOV
ROMAN
V zli slutnji se je Kristijanovemu očetu zmračil obraz.
— Kaj pa nameravaš? ... čemu tak poskus? ... Pojasni mi svoj sklep ...
— Nikar me ne vprašujte... prepustite mi svobodno odločanje. Zahtevam samo rok štiriindvajsetih ur. Jutri ob tem času bo že vse urejeno.
— Pazi, da te znova ne pretenta.
— Ne. To, kar sta mi prav kar povedala, mi jc odprlo očL Tej zagonetki hočem priti do dna... Tn gorje ji, če se prepričam, da me res mrzi, da se mi hoče samo osvetiti!
Na obrazu se mu je poznalo, kako silno ga je prevzela jeza in kako je njegova vera v Etiennetto omajana.
— Če sta me pa nalagala vidva...
— Ah, midva sva lahko brez skrbi, — je odgovoril Vernier odločno. — 2al sva namreč še preveč pre-
pričana o tem, kar sva ti povedala. Zahtevaš torej rok štiriindvajsetih ur...
— Da.
— Naj bo. In tudi če bi hotel izrabiti ta rok proti nama — kajne, Genevieva? Midva se sklicujeva na svojo pravično stvar in vest — zgodi se torej tvoja volja.
— Da, Kristijan. In daj bog, da bi bila to odločilna preizkušnja, — je dejala Genevieva.
— Saj drugače tudi biti ne more, — je odgovoril Kristijan odločno.
xm.
Naslednjega dne je sedel Kristijan že ob pol treh popoldne v travi na bregu reke in čakal na dogovorjeni sestanek z Etiennetto. Emmelina, njegov oče, Vertemousse in Ravrnond so se bili odpeljali s kočijo na celodnevni izlet. Bil je prepričan, da Genevieva, ki mu je bila obljubila prepustiti mu svobodno odločitev, ne bo skušala prekrižati njegovih načrtov in tako je lahko po pravici upal, da ga ne bo nihče motil. Enako je bil pa tudi prepričan, da pride njegova ljubica na sestanek, kakor mu je bila obljubila. Poznal jo je še predobro, da je vedel, da je ne bo mogla zadržati nobena sila, da bi ne prišla. Noben strah pred nevarnostjo bi ne mogel zadržati Etiennette in tudi nobeni drugi pomisleki bi nič ne zalegli. Zmenila se ni za nobene predpise in obveznosti, upoštevala je samo lastne želje. In ko se je iz razloga, zavitega še v kopreno zagonet-nosti odločila napotiti se tistega dne v Vemierovo
zganjamo — pa naj je bil to fantastičen načrt ali poseben račun — je ne bo nič zadržalo, da bi ne prišla ob dogovorjeni uri.
Kristijan jo je dobro poznal — bila je ženska železne volje. Ko je pa zrl zdaj na kalno vodo, tekočo počasi med obema bregovoma, je skušal presoditi svoj položaj in prihajal je do nepričakovanih zaključkov. Ni si mogel prikrivati, da je bilo Etien-nettino vedenje v njegovi družbi že skozi vse leto zelo izpremenjeno. In to, kar sta mu bila povedala Genevieva in njegov oče, je potrjevalo njegova lastna opazovanja ter rretalo povsem jasno luč na vse početje njegove bivie ljubice. Kakšno je bilo torej tisto čustvo, ki je razburjalo Etiennetto in jo sililo, da se je ukvarjala z njim? Polni dve leti, ko sta živela skupaj, ni imel prav nobenega povoda dvomiti, da to čustvo ni ljubezen. Vsi njegovi prijatelji in znanci o tem niso prav nič dvomili in bili so prepričani, da je doprinesla Etiennetta zelo tehtne dokaze svoje iskrene naklonjenosti do Kristijana, ne da bi se bila odrekla svojemu hrepenenju po razkošju, tako pogubnemu vsem, ki so jo prej ljubili. Toda to je bilo nagnjenje, ki je moral zanj šteti lepe denarce. Toda ves Pariz je dobro vedel, da je Etiennetta ženska, pri kateri se ne sme gledati na denar.
šele ob koncu drugega leta, torej v času, ko se je vrgel v svoje grešno življenje brez vsake omejitve in ko je jel divje popivati, ga je začela varati. Toda tudi njena nezvestoba še ni bila dokaz, da ga ne ljubi več. Večkrat jo je zasačil v njeni nezvestobi,
toda vedno je presojal to z brezbrižnostjo moža, ki se sploh ne zmeni za take malenkosti kakor je ženska nezvestoba in ki ne trdi, da hoče tako razkošno bitje obdržati samo zase, temveč nasprotno, ki priznava, da tako dražestna ženska po pravici pripada vsem. Razumel je, da se ga je že naveličala in da je je morda tudi on že sit in razumel je, da je kriv tega on. Kako to, — je razmišljal sam pri sebi, — da me je mogla Etiennetta, ki me je tako dobro poznala, kljub temu ljubiti, čeprav samo nekaj časa? In kako šele je mogla ta ljubezen trajati polni dve leti? Ves presenečen si je v duhu zastavljal to vprašanje. In če ga je Etiennetta ljubila prej samo iz sebičnih nagibov, kakšna čustva so jo vodila zdaj k tako drznim poskusom, da bi se ga znova polastila, čeprav je oženjen?
Morda sta pa imela torej Genevieva in njegov oče prav, morda je ta ženska v gradu Dammarie njegov smrten sovražnik, pa tudi nevaren, če more biti tako nesramna in delati se brezbrižno, svetovati mu, naj pozabi na vse in predlagati mu iskreno prijateljstvo prav v trenutku, ko pripravlja svojo osveto z vsemi njenimi usodnimi posledicami. Zdaj se mu je zdelo, da je vse to jasno in razumljivo. Toda to je bil tako globok razpad vseh njegovih varljivih predstav in vseh njegovih sanj, da tega niti verjeti ni mogel. Ne, to ni res! Njegov gnev se je upiral taki misli. Ne, to ni res in Genevieva in njegov oče ga o tem nista prepričala. Etiennetta ni bila se z ničemer pokazala, da bi gojila v svojem srcu sovraštvo do njega. In vendar — kaj pa če je res tako?
Urejuje Josip ZupuaB& — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani