Samoupravna skupnost delovnih Ijudi in občanov
Svet Krajevne skupnosti je pred dneivi s pooblastilom zbo-ra obSanov v žadnji fazi obli-fcoval statut krajevne skupno-sta.
Osinutek ozdroma predlog sta-tuta je sestaivdla posebna komi-sija. V raapravi o njem so so-delovali d©lowii ljudje in otoča-ni s pismanimi pripombain: ter predlogi in s pripombami ter predtogi, izročeniiimi na zboru občanov.
V KrajavTU skupnosti Gradi-šče prebiva 4.100 občanov — od tega je 3.n4 volivcev. Na območju krajevne skupnosti deluje 110 organizaoij združe-nega dela ali njihovdh obratov, sodimio, da zmaša števito zapo-slemiii na tem območiju oc&. 4.000, to je skoraj toliko, kot ima krajenma skupno&t prebd-valcev.
Na tem obmooju imajo svoj sedež nekateri najvišji organd in ustanove v republiki, števil-ne šoile, razni zaivodl in dmg6 ustanave.
Povsem jasno je, da so bile pri sestavi tega statuta upošte-vana določila. ustaive, ki opre-deljujejo krajevno skupnost kot samoupravno skupmost de-lovriih Ijudi in občanov na svo-jem območju, kot eno temelj-nih celic našega samoupravne-ga sistema (TOZD, krajevna skupnost, samDupravna interes-na skupnost) in kot bazo v oblikovanju to delovanju otola-sti   ter  sainoupravljanja.
Pri sestavi staituta smo vkra-jevni skupnoisM posvetili pose-bno pozomo&t konkretizaciji usta-vnih določb, da bo krajev-na skupnost resnično laihko za-živela kot samouipravna organi-
zacdja, v katerd delo^vnd človek in občan usklajuje in uresndču-je skupne interese. Kot je iz podatkov v začetku tega 61an-ka razvidno, je Krajevna skup-nost Gradišee mestna krajevna skupnost z Vso problemabiko, ki jo prinaša tak značaj.
Na območju krajevne skup-nosti, ki meri nekaj manj kot 1 kv. km je cca. 150 stanovanj-skih objektov in preko 30 več-jih poslovnih, upravnih ali dru-gih nestanovanjskih objektov, poleg števdlnih poslovnih pro-storcv v stanavanjskih hišah. Vse to pa kaže na izredno gos-to zazidavo, na potretoo po ko-munalnih službah na primer-nem nirvoju in druge anačltoo-sti.
Po obšimih raapravah se je i^kristaliziralo mnenje, da bo-mo detovud ljudje in občani za-
dovoljevali svoje skupne intere-se predvsem na tehle področ-jiii: varstvo otrok, sociakio skrbstvo, vzgoja in izobraževa-nje, zdraivstveno varstvo, pro-sveta in kultura ter javno obve-ščanje, telesna vzgoja, športin rekreacija, komunaJjne in druge podobne dejavnosti, upravlja-nje s stanovanji. urejanje nase-lja iin drugega prostora, var-stvo interesov potrošnikov in uporabnikov določennh dobrin in sboritev, varstvo okolja ter kulb.urndh in zgodovdnskih spo-menikov, družbena samozašči-ta, splošni Ijudskl odpor in oi-vilna zašfiita, medsebo^jni odno-si v naselju in upraivljanje z družbemo lastmino.
Za uresničevanje naldg in in-teresov na posameznem od na-vederoih področij sklepajo de-knvni   ljudje    v organizacijah
združetjega dela dn drugih or-ganizacijah in občand v krajev-ni skupnosbi samoupravne spo-razume in sprejemajo plane in pirograme razrroja. Tudi organi-zacija organov krajevne skup-nostd, zlasti komisij in drugih pomožndh teles je usmerjena k uresničevanju skupnih intere-sov in cLrugib. nalog na navede-nih področjih.
Že sam izbor "področij, na katerih bomo delovni ljudje in občani uresničevali skupne in-berese, kaže, da bi inteiresi naj-češče ne zadevajo samo obča-nov, ki staimijetno na tem ob-mooju, ampak so budi sbvar de-lovnih ljudi, ki na tem 'območ-ju delajo, stanujejo pa drugje. Skupne interese bo .praviloma mogoče v zadostni meri ure-sničdibi samo, če bomo delovni ljudje iz svojega dohodka ali
iz osebnih dohodkov, nameniii v posamezen namen ustrezna sredstva. Za opredeMtev kon-kretnih nalog na .področju po-sameznega interesa in ,za zago-tovitev demarja za njegavo ure-sničevanje, bomo delovni lju-dje iz svojega dahodka ali iz osebnih dohodkov, nameniti v posamezan namen ustrezna sredst3va. Za opredelitev kon-kretnoli nalog ne podroCju po-sameznega interesa in za zago-tcmtev denarja za njegovo ure-sničevanje, botno delovni lju-dje v temeljnih organizacijah združenega dela ali v deloviuh skupnostdh sklepali samouprav-ne sporaztune. V njih boma konkretno določili cilje, nalo-ge, medsebojne praivice in ofo-veznosti.
Krajevna skupnost je v fcem kontekstu pobudndk samoupra-vnega sporazum©vanja, mesto dogovarjanja in zaokroženo območje za sfcleipanje samoup-ravnih sporazumov. Organi krajevne  skupnostd   v   smislu
statuta so:
—  skupščina delegatov    de-lovnih ljudi in občanov v kra-jevni skupnostd,
—  svet krajevne skupnosti,
—  delegaoija krajevne skup-nosti,
— paraivnalnd svet. Skupščina delegatov delcrvnih.
ljudi   in   občanov   v   krajevni skupnosti ima tele argane:'
—  odbor za ljudsko obram-bo,
— odbor za samozaš&to,
—  štab civilne zaščdte,
—  svet potrošnikav.
Svet krajevne skupnosti ima tele kamisije:
— komisija za programiranje in  planiranje   razvoja   krajev-ne skupnosti, vklju&io z urba-nističmm programiranjem,
— komisAja za komunalino go-spodarstvo, urejanje naselja in varstvo okolja,
—  komisija za stanovanjsko gospodarstvo in za razvoj  sa-mouprave v  stanovanjskih hi-šah — hišni sveti in samoup-ravna stanovanjska skupnost,
—  komisija za varstvo otrok, za vzgojo in izobraževanje, za telesno kulturo in rekreacijo,
—   kornisija  za  zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo.
— komisija za kulturo in pro-sveto ter za varstvo lculturnaih in zgodovtnskih spotnenrikOT,
—  komisija za statut in prl-pravo   samoupr&vraih  splošnih aktov,
—  kadrovska koradsija.
V krajevni skupnosti smo ugotavljali, da seanam skupnih intaresov in nafog nl zaklju-6en in da delujejo na številnih navedenih podrodjih organiza-clje aU organri, kl so sposobne apravljatd širše naloge n& posa-meznem podroftju. Z ozirom na povedano je v statutu tale dolodba: »Svet krajevne skup-
nosti lahko poveri nalogo po-sameznih komdsij iz prejšnje-ga člena ali tudd druge naloge določeoim organizacijam in skupnostiim, ki delujejo na ob-močju krajerne skupnosti in so sposobne opravljati širše nalo-ge na posameeinem področju.«
Prakfadrao pomeni ta. določ-ba, da bo svet krajevne skup-nosti labko poverii posamezane naloge npr.: društvu prijate-ljev mladine ali svetu šole. Na ta način se ustvarja kvalitet-nejša povezava vseh organov tea: organizacij, ki delujejo na območju krajevne skupnosti.
V krajevmi skupnosti imamo v smislu ustave in statutarnlh aktov d&legaeijo, preko katere sodelujemo delovni Ijudje in občani v skupščinah družbeno-političndh skupnosti (y občinl, v republikl, v federaciji).
Delovni Ijudje in občani v krajevnd skuprtosti pa borno vo-1111 svoje delegate tudi v samo-upraivne interesne skupnosti in v podotane organlzaoije.
Zaradi usklajevainja stališč, zaradi boljše obvešečenosti de-legatov in v interesu njihovega boljšega dela, se v krajevnl sku-pnosti oblikuje delegacija v širši sestavi, ki jo sestavljajo poleg delegacije, ki pošilja svo-je delegate v skupščano druž-benopalitidne skupnosti še dru-gi delegati, ki jih. volimo delov-ni ljudje in občani v krajevnl skupnosti. Delo delegacije v &irši sestavi vodi predsednik delegacije krajevne skupnosti.
O sredstvih za delo krajev-ne skupnosti je bilo že nekaj rečnega. Svoje skupae interese in naioge v krajevni skupnosti bomo uresničevali:
—  s sredstvi, ki jih bodo po samoupravniih sporazuniih pri-spevall d&lovmd Ijudje lz svoje-ga dohodka ali iz svojih oseb-nih dohjodkov,
— za uresničitev postavljenih nalog pa bo krajevna sfcupnost uporabljala tudi del občinskih dohodkov.
Janez Škulj