199. številka.
Trst, v četrtek dne 3. septembra 1903.
Tečaj XXVIII
b
a
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24- K, za pol leta 13 K. za četrt leta 6 K in za en mesec
3 K — Naročnino je plačevati naorej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trata se prodajajo posamične ®:evilke po 6 stot. i3 nvč.); izven Trata pa po 8 8t.
Telefon številka 870.
Edinost
glasilo političnega Društva „€5inost" za primorsko.
V edinosti je moč I
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. >'efranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema Mprav-ništvo v ulici Molin plocolo št. 3. II. nadstr. U5 aročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12.
Croatia in bivio.
Odgovor na -ods'v, obelodanjen v ..Edinosti'4 od
31. avgusta 1900.
Dopis iz trž. hrv. krogov.
Polemika je v nas vsakdanja hrana ne ^anio časopisom, ampak tudi vsej politiki. — Ljubezen do polemike nas je dovela tako da-1*6, da je naš.m časnikarjem Sesti več do tega, ali nadmodnjo in prekriče nasprotnika, nego pa do tega, bodo-U koristili narodni stvari ? !
V	tako polemiko e« jaz ne m alim spuščati c gospodom spisateljem »odziva«, pri-občenega v »Edinosti« od 31. avgusta t. L To bi bilo, v ostalem, neumeotno tudi zato, ker mi je že on v privatnem razgovoru dokazal plemenitost razlogov, ki so ga napottii, da je napisal vprašavni »odziv«.
Dva odstavka lega »odziva« sta vredna, da ju vzamemo v pretres.
a) »Din mo, da je duvalizem zrušen, potem je vprašanje pred vsem : ali je naš« dote lanja hrvatsko slovenska sloga v -stanu pre biti to »kušnj >, da Dam bodo v dogovorih in pogajanjih in v eventuvelnih skle; acjih z drugimi narodi habsburške monarhije, zahteve in težnje skupne ?«
b| * Ako vaamrmo, da je tako, potem je rešeno tudi vprašanje, v Kakov položaj pridemo nasproti v>em drugim ! Ta naš položaj ne more po tem brti drugi, nego oni naše hrvatske in slovenske zem je, kakor posebne državne skupioe, vezane jedino nasproti dinastiji — s personalno unijo.«
Ada) Ako smemo soditi p« irjavi ured-n štva •£ linosti« v opazki k mojemu prvemu članku. po razn>h manifestacijah Slovencev povodom zadnjih krvavih puntov x Banovini itd. it<L, bi sodil jaz, da bi bili bratje Slovenci na dan obračuna ena in ista stranka nasproti drugim narodom v monarhiji. V to bi jih eiiilo bratstvo, bi iih silila težnja po koristi in prisilil bi jih v 11 strah pred žrelom tevtonsk.m. O tem pripominjam, d» je zadnji razlog važneji od drugega, drug: »i v«žneji od prvega. »Sda kola lomi«, pravi narod, a »korist jih premika«, pridoda jam jaz. Bratstvo, ljubav in poezja delajo Čudeže, ampak s. mo iz-nad terena koristi in sile...
V	polituri je veča krepost znati molčati, nego-li znati govoriti.
Jaz sem za danes opustil to svoje načelo ter sem postal precej odkritosrčen. Ta odkritosrčnost me sili, da s a nekoliko spregovorim kar naravnost, kakor mišim in
čut.m.
PODLISTEK.
Ljubezen v Komornu.
t rtiea iz življenja.
Doevi so potekal;.
Joži«ri je cvetela najlepša sreča. Videla je Frača vsaki teden. Govorila je ž njim vsaj par besedi. In ako kateri teden ni mogla ž njim govoriti, se jej je dozdeval izgubljen. In vročim kopercenjem je čakala trenutka, ko bo zopet poslušala njegov mehki, a oam< -ca vestni glas, ko mu bo zopet zna v Ijubez-njive m ponosne oči...
In ko se je zopet sestala ž njim je bila tako srečna — tako neizmerno srečna....
L udje z Komorna so znal; o ljubezni med Jožico in Franom. Tudi sosedje Komorna so čuli zvoniti o tem spoznanju. Vse se je veselilo na tej ljubezni, najbolj pa Jožica sama. In kako s tež ki m srcem je pričakovala novosti o Franu. In če jej je veter kaj do-neeel, oh, kako veselo jej je bilo srce.
Nekega dne v septembru je Jožica zašla v eovražno razmerje z gospo in guBpodom poštarjem. Vsled tega jej je bilo mesto odpovedi no in je morala zapustiti isto 8 L tobrum.
Ko so prebivalke Komorna in njega
okolice doznele o Jož činera odhodu, čuti j«
Ako bi se dežele, spadajoče pod hrvatsko državno pravo, združile v eno skupino, bilo bi to ne samo opravičeno, ampak tudi naravno, da si Slovenci v mejah te nove skupine ustanove nezavisno in povsem -svobodno svojo avtonomijo.
»Patti chiari — amici cari«.
Sedaj hočem nekoliko oporekati gosp. pisatelju »odriva«. On motri in presoja našo stvar z ozirom na bodoči dan obračunov (zrušenje duvalizma), pak se vprašuje, da-li Slovenci in Hrvatje nastopijo tedaj s skupnimi zahtevami v ta namen, da se združjov eno skup »o ? ! Jaz hočem ^pripomniti pred vsem, dajedan obračuna že začel svitati. Temu do.tajem, da je ne kako takdčneje in praktičaeje : da se združimo prej v ta namen, da bomo mogli kasneje nastof>ati skupnimi zahtevami, nego pa da bi postopali naobratno !
No, iznebimo se fraz in metafor, pak govorimo enostavno in jasno, in to o najakt-v.-ve.oeji točki vprašanja. iLeto 1903 je morda za Banovino veče vežnosti ne^o sti bili lli^S in 1-S&8. V kolikor bo namreč Ogrska postajala nezavisaeja, tem odvisneja bo postajala Banovina od -Ogrske Slednjič ne bo z Banovino nič božjše in nič slabše, nego je danes P oljski pod Prusjo. Kdor tega ne uvi-deva, ta je slep!
A sedaj vprašam : kaj bi koristilo, da so Slovenci pripravljeni dogovarjati se s Hrvati, ako pa ne bi — na dan konečuega obračuna — bilo dano Hrvatom pod Ogr sko <Poljakom pod Prusijo), da bi ee dogovarjali niti z brati v Dalmaciji ?! Ako bi se pafc J)almacija pridružila Banovini, pri-družiia bi se kasneje istej tudi Herceg >viaa-Boana. Ali ne bi se Istra. In tudi če bi se Istra (radi »t-randitavske« vojne mornarice), ne bi se nikdar slovenske -ddseie. Te bi bile tem bolj izpostavljene nemški nadmoći.
Iz vsega tega sledi: 1) da treba takoj sedaj misliti ca združenj* vseh naših dežel, in 2) da se more to združenje sedaj izvršiti le ped Dunajem.
Samo pod Dunajem! S tem smo pa prišli do tega, da odgovorimo na točko
ad b) V takozvani veliki politiki treba doforo razlikovati sredstva od končne svrhe. Ali naj bo Dunaj končna svrha, ali samo sredstvo ? Gospod spisatelj ga smatra kaker sredstvo, a vendar propoveduje personalno unijo z Dunajem . .! Jaz ponavljam vprašanje : Je-li naj bo Dunaj končna svrha
ali samo sredstvo ? Mislita si v odgovor karkoli hečete, ali — za milega Brga — ne bodite prenaivni in ne razkrivajte nasprotnikom svojih želja. Prvič eato ne, ker si s tem naprtite neštevilo nepotrebnih neprilik, težkoČ in zaprek, a v drugo, ker se vam bodo pro tivniki in ve* svet — kakor do sedaj — smejali. Saj tft je žalostno pri nas, da se v obče mora o nekaterih stvareh pisati dolge č aake, dočim bi se raiti govoriti ne &2ielo javno o njifc. Ako bi bili	vodje toli zreli
politiki in »diplomati, kai;or so prezreli govor niki in časnikarji ... . !
Kolikor je v«žno, ako se zna razlikovati med sredstvi in evrho, istotako važna je, in morda še važneje, ako zaamo delati po nekem globoko premišljenem in točno proučenem zi«temu. Končni namen moreš prispo-dabljati s končno dozidano palačo. Je-li možno napraviti palači poprej streho nego-li temelj ?!, četrto nadstropje poprej, nego prvo? !, okna poprej, nego zidove ? !
]£Ii moramo, kakor danes stoj-e stvari, stremiti : 1. da se zberemo pod enim gospodarjem ; za ten; : 2. da se dogovarjamo in sklepamo insd eeboj ; potem: 3. da (v primernem momentu) zahtevamo avtonomijo; potem : 4. . . . in slednjič 5.......
•Gospod spisatelj »odziva« me je prisilil, <la sem se danes izneveril staremu načelu, po katerem treba v veliki politiki najprej — iznati molčati!
Politični preg-ied.
V Trstn. 3. septembra 1-903. Drž. poslanec Sobic o položaju.
Voditelji štajarskih Slovencev razvijajo sedaj prav intenzivno, ssdaj hvale vredno delovanje: kaj pridno zathajajo med narod, da ga uČe in politiško vežbajo z živo besedo. Tega dela te udeležujejo tudi deželni in državni poslanci.
Na političnem zborovanju v St. Lenartu pri Ormožu sta te dni govorila državni po klanec dr. P 1 o j in deželni poslanec Hočevar; na zborovanju »Slovenskega društva« v Hotinji vasi pa državni poslanec Robio in dr. R o s i n a. Poslanec Robič je, govori o političnem položaju, označil duvalizem kakor posledico pangerman-s k i h načrtov tedanje vlade. Beust je hotel avstrijske Slovane izročiti hegemoniji Nemcev, potem, ko se je bil uveril, da je Bachova germanizacija na Ogrskem in Hrvatskem ostala brezvspešna. Ali po po-
bilo čudnih in različnih misli. Nektere so povdarjale pred vsem, da Jožica odhaja domov napravljati si »balo«. Druge so zopet dokazovale, da iz take moke ni pričakovati kruha, kajti Jožica je gosposko blago in kakor tako nespodobno za tako ženitev.
Nekaj dnij pred njenim odhodom pa se je srce Frana obrnilo na drugo stran — vgasnilo je za Jožico. In Jožičino srce ni slutilo nič hudega do njenega odhoda in vedno je govorilo : on te ljubi, on te ljubi ! Toda varalo se je.
Fran se je še bolj goreče vozaril v Ko moro, ali ni se več ustavljal. Mimo se je vezil, ne da bi bi mislil več na Jožico in njeno gnreČo ljubezen.
Tudi ženice Komorna so čule zvoniti o razkolu v ljubezni med Franom in Jožico. Mqi go se je besedičilo o tem, ali gotovosti in vzroka na razkolu ni mogel pojasniti nihče.
Jožica je že štela dneve in (skoraj bi rektd) tudi ure, ki jih jej bo se prebiti v Komornu. Vedno manje je postajalo Število dnij in ur.
V zadnjih dneh je že jemala slovo ; poslavljala se je od vseh tsvojih prijateljev in tovarišic.
Zarja jutranja se je že prikazovala na nebeškem svodu in kmalu za tem je solnce posijalo s svojimi žarki na Komorn in njega okolicj. Bil je prvi dan oktobra, dan JožiČi-nega odhoda.
In res se je Jožica pripravila na odhod. Poslovila se je od gospe in gospoda poštarja in sela na poštni voz, ki je zdrdral proti sosednji vasi.
In tako je bila Jožica na potu v svoje domače mesLo v novomeških krajih.
Jožica je pazila in gledala, kje bi videla Frana ? Će že ni bilo možno govoriti ž njim, vsaj malce nemim pogledom bi se rada poslovila od njega.
Vlak je pridrdral na malo postajo in je odnesel Jožico. Do zadnjega hipa se je nadejala, da bo vendar videla svojega nekdanjega Frana, ali zastonj se je nadejala. Oditi je morala brez slovesa.
Kakor slana nežen cvet, tako je zadel ta udarec njeno nežn? srce.
Prevarila se je, grozno prevarila že v tej prvi ljubezni. In to spoznanje malo da jej ni strlo srca....
Uboga Jožica !
Da-li se jej je rana zacelila? Jaz ne vem tega, ker tu je zaključena za-me zgodovina o Joiičini usodi.
godbi z Madjari, katerim so se izročili tamošnji Slovani, je bila ustvarjena kronična bolezen, čije posledice majajo temeljne stebre države. Za nas je nagodba * Ogrsko v prokletstvo. Vsaj z gospo-darjkega stališča bi bila personalna unija za u as koristneje.
Govore o naredbi vojnega ministeratva, da mora možtvo tretjega leta dalje ostali pod orožjem, je pe\darjal poslanec Robid, da je ta naredba sicer v soglasju z zakonom, ali vendar ni ne pravična, ne politično modra. Vojaki, obdržani pod orožjem, se ne menijo za ^ 8. vojnega zakona, ampak vedo le, da se je možtvo tretjega leta koncem septembra redno pošiljalo domov. Ta odredba pa je tem trša. ko je vendar naš državni zbor vsprejel vojni zakon in dovolil novince. NemŠko-na-eijonalna stranka je zagrešila veliko nerodnost, ker je znala usiliti v vojni zakon formulo, da je izvedenje vojnega zakona zavisno od tega, da tudi ogrski parlament vsprejme <ta zakon (radi obstrukcije na Ogrskem mora trpeti sedaj prebivalstvo tudi v tej polovici). Proti naredbi vojnega ministerstva moramo protestirati v interesu kmečkega stanu. Pomislimo le, kako bi bilo, ako bi bilo prišlo nasprotno: ako bi bili na Ogrskem dovolili novince, pri nas pa ne ! V tem aluČaju ne bi vojni upravi niti v sanjah pr šlo na misel, da bi radi tega kaznovala tudi Ogre !
.Zamotane razmere v parlamentu bo možno razmotati le tedaj, ako se ustreže opravičenim zahtevam Oehov. Hegemonija Nemcev preneha prej ali slej, ako se noče, da bo država sama trpela največo škodo. Govor-nikje uverjen, da v bodočem državnem zboru pride do tesnega zduženja slovanskih zastop-ni kov.
Angležki kralj na Dunaju. Včeraj je bil na čast kralju Edvardu lov v parku Lobau.
Kralj Edvard je enega jelena ubil, tri pa je težko ranil; cesar pa je dva ubil in dva ranil. Vladarja sta se ob 1. in pol uri pop. povrnila z lova in ee podala na dvor ob pozdravih množice.
Ob 5. uri popoludne je bil obed v mali galeriji Scbonbrunskega gradu, katerega so se udeležili: vladarja, "členi cesarske rodbine, angležki poslanik na Dunaju sir Plunkett s členi poslaništva, grof Goluchovski in dvorni doetajanstveniki.
Po obedu v Schonbrunu se je kralj Edvard podal na dvor in cd tam v dvorno gledališče, cesar pa ee je iz Schoabrunna odpeljp1 naravnost v dvorno gledališče. Prvi je ostal tam do konca predstave, drugi pa le do konca predzadnjega dejanja, »Edvard Be je il gledališča odpeljal naravnost na angležko poslaništvo.
Kriza na Ogrskem. Opoz cija ne odneha. Ona se zaveda svojega vpliva na mase. Ona ve dobro, da je razpoloženje med Madjari tako, da jim more sugerirati narodni šovinizem v tolikih merah, kakor ravno ona hoče. Košutovci vedo, da jim ni bilo položenje še nikdar tako ugodno kakor je sedaj. In oni hočejo izkoristiti to položanje. Med dižavniki, ki bi mogli biti pozvani, da Btopijo na čelo prihodnji vladi, se menda ni nijeden — poleg nezanesljivega in nepreraČi-nljivega Appo-nyi_a — tako približal zahtevam opozicije kakor ravno Aleksander AVekerle. Ali tudi proti njemu je začela opozicija ostro kampanjo. — Akceptiral je sicer malone vse zahteve opozicije v podstavo svojim pogojem, ki bi jih eventuvelno stavil kroni.
Edino madjarski poveljstveni jezik je odklonil. A še to ne morda zato, ker je proti tej zahtevi, ampak, ker ve, da v tem pogledu so oni, ki so tudi nad njim, neizprosni. Ali niti dejansko identificiranje z malo ne vsemi zahtevami opozicije, niti ne dejstvo, da mu je najbolja volja tudi za dosego madjar-skega poveljstvenega jezika in da je od zahteve
odnehal le pod težo prepričanja o nedosegljivosti • ga ne opravičujeta pred KošutDvci, da ne bi nasprotovali njegovi kandidaturi. Opo zicija hoči doseči vse; tudi ono, Česar na Dunaju nočejo dati. Će pa že odklanjajo \Veker!a, eje je kateri drugi državnik, ki bi potom kompromisa mogel dovesti do rešitve krize ?
Položaj nosi torej slej ko prej na sebi znak nerazre^-jivo«ti — in je vedno i*ti : raz rešiti ga bo možno le z radikalno operacijo,
ki bo b >Iela !
Ustaja na Balkana. V Carigradu se
širi gjvorca, da je po vseh pokrajinah ev-ropejfke Turčije počila splošna ustaja; vendar se tej govorici ne daja preveč vere.
V	četrtek in petek pričela je Turčija veliko akcijo proti ustajem. Vojaške čete bo se cdposlaie v Nevesko, Vlahokbsuro ter na višine Peristeri in Smiljevo. Turki so po vročem boju zavzeli Nevesko, katera je bila v rokah u^tašev. Iz Ca*torije se je v Vlaho-klisuro odposlalo 6 batal jonov. Turki so se marali več dni bojevati proti ustašom. da so si o jprli pot v Vianoklisuro. V teh bojih so imei! ca < beh straneh velike izgube. Proti viš.ai Peristeri, Kjer so ustaši imeli glavni tabor, ->dšio ja 7 batalijonov pešcev in dve bateriji. Turki pa so prišli prepozno in niso dobil. Lam več u-itasev.
V	Smiljdvo došlo je 7 batalijonov, ki so premagali in prepod.li kaiih 300 mtašev.
Iz Carigrada pore čaj o, da je tamošnje rusko poslaništvo djbilo pretilna pisma, v katerih se preti z un čenjem vsega imet a, ksr ga imajo ruski državljani v Carigradu, ako Bo garija ne spremeni svoje Macedoncem naklonjene in Turčiji sovražne politike. Posebno pa se žuga poslaniku in konzulom.
Tržaške vesti.
Izjava. Povrnivši se s počitnic bil sem opozorjen na sramotenja ia insinuac je, naperjene v tukajšnjem listu »Soie« proti moji oseb'. Na to origovarjam na kratko to-le :
Za m je naseop^nje in postopanje v javnem ž vljenju sem odgovoren le stranki, kateri si štejem v čist pripadati in nikomur drugemu. Tej stran si in s'ovenskemu občinstvu je moje javno delovanje odprta knjiga ter se mi ni bati sodbe ne ene ne drusega.
Na tem mestu mi je odgovarjati le v to! kof da nisem, odkar sem prišel v Trst, nikdar bil v & i k a k i, ne ustmeni ne pismeni dotiki z bivšim namestnikom Kinaldinijem ter da sem vedno principijelno od klanjal vsako dotiko z istim, tako, da se nisem nikdar udeležil niti najne-dclžnejše deputacije od «:rani naše.
8 tem odpadajo vsa sumničenja proti m ji osebi v tem oziru.
M »ja vest je č.sta in moje rjke so čiste. Ako si imam Kaj predbacivati, je le to, da sem storil za narodno s; v ar v Trstu več, nego bi bil saiel ozirom na svoje materijalno polozenje. Ali odpuščam si tudi to, ker me pri tem teši zavest, da slovenski narod v Trstu C i imel škode o i tega.
To je moj prvi in zadnji odgovor na gr la sramotenja in neosnovane insinuacije.
V	Trstu, dne 3. septembra 1903.
Dr. Gustav Gregor in.
Žida dr. Franka v Zagrebu je grozno zapekla naša sodba o njegovem delovanju za »blagor« hrvatskega naroda in p'«Ial nam je svojem židovskem »Hrvatskem Pravu« sledeči po zdi a v :
»Slavosrbi pr; poslu. »Novi liste n&šao je tišcžnsxu »Eiinosl« i pražku »Pulitik«, koja dva 1 sta revno prenose iz riečkih ku-kuruzarsk h novinah napadaje na pravaše i pravaška načela. »Eiino»t«, taj izmet hrvat* sko-slovenskoga novin-»«va, skrati Supilove laž i k.e ve te, a tako i »Politik«, a onda ih Ofet »Novi list« natrpg prenese, da pokaže sv: joj prostoti, kako ne piše samo on, v« <5 i vriedne njegove drugarice, proti pravašem i slogi.
»Klinost« bi gotovo dobro uČ nila, da čuti, jer je svojim drzkim laganjem o pro-ljett ša h dogodjajih puno škodila narodnom pokretu u Hrvatskoj.«
Reški »Novi hst« je židovskemu »Pravu« na to infucD ijo odgovoril tc-le:
»Tko p^zna trMaosku »Edinost« i tršćanske Slovence i Hrvate i tko znade, koliko se »Edinost« trudila, da koristi i koliko je u istinu koristila nama Hrvatima svojim izvie#c. vanjeao o ljetosnjem narodnom pokretu, taj će sa najdubljim gojusanjem odbiti Fran kovo »Pravo«, i tome <5a i sanca gornja vje-
štica — ako za nikakve druge dokaze ne znade — biti dovoljnim dokazom, da Fran-kovo »Pravo« rovari proti našem narodu, kao i proti slozi Hrvata i Slovenaca — da je to tuđinska zvier u hrvatskom ruhu.«
Zidu dr. Franku, oziroma njegovim vernim slugom naznanjamo, da nas njegov židovsko podli izbruh ni prav nič ogorčil, a še manje izneaadil, saj si cd Ž'da nismo mogli boljega pričakovati. Kar se pa tiče namigovanja, da smo mi še le po pisanju »Novega lista« spoznali dr. Franka, odgovarjamo Zidu, da smo mi sklenili žnjim račune še predno je vrh »Novi list« začel — izhajati. Zidov ska laž je, da mi napadamo pravaše in pravaška načela, marveč je res, da mi napadamo ; le Zida Franka, ki koplje grob pravašem, pravaškim načelom in Hrvatvm, a predvsem slovensko hrvatsko-srhski slogi, kar dokazuje vsaka številka njegovega lista. Da li smo se svojim pisanjem o dog< dkih na Hrvatskem Hrvatom koristili aii škodovali, o tem gre s »dba Slovencem in Hrvatom, a ne Zidom in njih hlape m. Ako misli židovsko »Pravo«, da bo se svojimi židovskimi napadi na naš list rušilo hrvatsko slovensko slogo, se jako moti, ker mi vemo dobro, da Hrvatje ne mo rejo biti odgovorni za to, kar piše Zid Frank in tisti, ki so se nj< mu prodali. Mi smo Hr vatom gotovo mnogo bližji, ker smo njih bratje, a Zidovi so toliko njih, kolikor naši sovraž liki.
Dodatek. Pišejo nam: Dodajte k včerajšnji notici o vojakih, ki so pevali laške »patrijotične« pesmi :
Predvčerajšnjim ob 12. uri v noči je privela vojaška patrulja sedem vinjenih vojakov, ker so v družbi še drugih vojakov demonstrirali po starem mestu z vsklikanjem: »Evviva 1' Istria italiana ! Evviva Trieste italiana !« itd.
Za patruljo je š'o kakih 60 — 70 fanta-linov — nekateri teh tudi zč precej v letih — ki ao klicali patrulji : »porcai di sbiri< in drugo.
Pred vojašnico se je ta sodrga kaj ju naško postavljala — dokier ni pr šlo nekoliko vojakov z nasajenimi bodali, pred katerimi se je hipoma ohladila večina prevroč h lahonskih srčic !
Na icu mesta je bilo precejšnje število radarjev v uniformi in v civillu.
Nekdo je zaklical gospođičeoi ironičao, d i proti vojakom treba nekoliko demonstrirati, ker so to — avstrijski vojaki ! Ko bi se kaj sličnega dogodilo v Vidmu — potem da bi bilo seveda vse kaj drugega!
Mi bi se ne menili za ta dogodek in bi se ne bavili dalje s tem vojaškim izgredom, da niso spojili žnjini zasraniovaaj na račun naše narodnosti. Tako pi smo ga morali zabeležiti vsaj kakor znamenje Časov in sad avstrijske politike v avstrijskem Primorju.
Vprašanje noTincev. M nisterstvo za deželno b ram bo je vsem političnim oblastvena doposlaio dekret, v katerem je rečeno, da letošnji novinci do nove odredbe ne bodo pozvani pod orožje. Sicer je pa novincem dano na svobodo, ako hočejo vstopiti v vojaško službo, kar lahko store od 1. do 5. oktobra t. L V ta namen predstavijo naj 83 tekom omenjenih dni pristojnim okrajnim dopolnilnim poveljništvom. Isto odpošlje potem novi&ce pristojnim vojaškim oddelkom.
Domobransko mi nisterstvo je ukrenilo tako z ozirom na dejstvo, da je mnogo no-v^ncav že urtd lo vse svoje stvari tako, da pojdejo s pričetki m oktobra v vojašto službo in bi jim zakašnjenje nastopa službovanja povzročilo materijalno škodo.
Seveda pojde ravno toliko dosluženih vojakov na dopust, kolikor novincev pride prostovoljno v vojaško službo.
Kronska veljava Mestni magistrat je izdal naznanilo, v katerem opomicja trgovce, da so doižni nazaanjati vse cene svjjtga blaga v izlogah svojih prodajalnic v kronski veljavi. Istotako so dolžni vse cenike, račune itd. sestavljati izključno v kronski veljavi.
Sprememba železniških urnikov. Dne 1. t. m. so ee na istrski železniški progi in na železniški progi Goriea-Ajdovščina uvele sledeče spremembe :
Osebni vlak, ki odhaja iz Trsta proti Puli u ob 8*45 zjutraj, ima sedaj — izvzemši četrtke — direktne vozove I. in II. reda. Vsak četrtek pa odhaja iz Trsta ob 8*20 uri zjutraj osobni vlak (ki je od Kozine naprej brzovlak) v zvezi z brzo linijo avstrijskega Llovda v Kotcr.
Mešani vlak iz Trsta v Poreč odhaja ob 5 20 uri zjutraj in ob 3 25 uri popoludne;
prihaja pa iz Poreča v Trst ob 10 15 ter	ločilni vpliv ca promet in trgovino. Na oba-
ter 12*25 uii popoludne.	lih Jadranskega morja so se odprla tržišča
O dohodih v Pulj ima vlak od 1*10 ure	skoraj za vse pridelke teh dežel, posebno pa
popoludne direktne vozove I. in II. razreda	za leB. Cene vseh lesnih pridelkov eo neizmerno
izvzemši četrtke, ob četrtkih pa prihaja brzo-	poskoč le in v isti meri tudi vrednost gozdov,
vlak ob 11.53 uri predpoludne in vozi na	Vsled boljših prometnih sredstev pa so po-
obrežje do mesta, kjer pristaja brzoparnik v	stale vse potrebšSine večje, in neposredna
Kotor.	posledica novih razmer je draginja posebno
Na progi Gorica Ajdovščina se je uvel	kmečkih delavskih meči in zvišanje vseh
ncesan vlak, ki vsaki ponedeljek in četrtek	zemljiških bremen.
ob 2.10 uri popoludne odhaja iz Gorice in	Danes se mora zemljiški posestnik v vso
ob 1.30 uri popoludne prihaja v Gorico.	silo boriti za svoj obstanek, ako se hoče
Slavnost v Dolini. Do danes so se za	vzdrž iti, in treba je umnega gospodarstva
[sodelovanje na veliki narodni s'avnosti v Do-	ne samo v kmetijstvu, temveč tudi v gozdu,
lini dne 13. septembra t. I. oglasila sledeča	Ako se pa ozremo po gozdih nsšfga
društva:	malega posestva, kaj moramo pripoznati ?
1. Poiitično društvo »Edinost«. 2. »De-	Da se le brezobzirno izkoriščajo, drugače pa
lavsko podporno društvo«, korporativno z	skoraj pooolnoma zanemarjajo, :n da vsled
zastavo. 3. »So^ansko pevsko društvo«. 4.	tega vedno bolj propadajajo. Koliko je gozdov,
j Pevsko društvo »Zvonimir« iz R >cola. 5.	kateri bo tiko opusti.šeoi, da danes po pravici
Pevsko društva »Siava« iz Sv. Marije M-gd.	pač ne zaslužijo več tega imena.«
9. Pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj z
Prepreden požar v gozdu. Na potu od
zastavo. 7. Pevsko društvo »L pa« iz Bazo- Obeliska na Opčiuah proti Štefanij i ne m u
stolpu so včeraj trije hribotazci zapazili, da pod nekim drevesom gori. Ogenj se je opri-Mačkolj. 10. Pevsko društvo »Domovina« iz jemal že vej drevesa in bil bi — ob sedanji
vice. 8. Pevf-ko društvo »Prešeren« iz Bo ljunca. 9. Pevsko društvo »Primorsko« iz
O^pa.
Vspored slavnosti 98 objavi
časno.
suši — navstal lahko velik gozdni požar, da pravo- nj90 rečeni trije hribolazci hitro s kamenjem in z nogami udušili ognja. Sicer bi bržkone
Izlet v Devin priredi pevsko društvo Davstala velika škoda.
»Velesila« v Š<eiln:u, dne 13. t. m. povo-
»Triester Zeitung«, ki je od enega oči-
dom veselice tamt šajega pevskega društva	vidcev prejela poročilo o tem dogodku, ne
»Lad'ju«. Društvo »Velesila« se je odlomilo	dvorni, da je kdo vrgel v travo zažganožve-
za ta izlet, da tudi eno društvo iz spodnje	plenko, in ž gosa to povsem oprav čet.o ka-
okoiice vspodbudi in osokoli naše bojev-	^or neodpustao lahkom šljenost. Meni tudi,
nike na toli eksponirani točki naše slovenske	naj 8e ii(lala prepoved kadenja po gozdih
zemlje.	jn nasadih, kakoršne prepovedi žeobdt«jepo
Izredna pevska vaja. Rtdi nast pa na	nekaterih druz h deželah, in naj bi se ista
koncert-i pev. društva »Dan ca« na Ko itovelju,	razgiagi[a z pos^bn.mi napisi po gozdnih po-
bo imel mešani zbor »Kola« v soboto ob 8.	tej, -p0 \}l koristilo vsaj pri t:st:h kadilcih,
uri zvečer izredno skupno vajo. — Z* ne	j^j je iz nepremišljenosti in nikakor ne iz hu-
deljo je sklenjeno, da pojdemo iz mesta, po	dobije često zakrivljajo požare po gozdih.«
tramvaju do Barkovelj in od tam peš na
Mi pa nikakor ne moremo opu-titi te
Kontovelj. O^hod s železnico je nemogoč za pril,ke, da ne bi opozorili, s kako inferaalno
pevske moči, ker bi prišli prepozno.
ODBOR pevskega društva »Kolo«.
Pevsko društvo »Danica« na Kon-tovelju vabi ta veliko vrtno veselico s plesom, katero priredi — z" blag h itnim snde
zlobnostjo porabljajo naši nasprotniki vsak tak požar po naši okolici, da kažejo na naša okoličane kakor a/ktorje in vzbujajo domueva-nje, da okoličani pal'jo le iz lastnih jim ziih nagonov : maščevalni sti in vandaliz na.
Nečuveno je, ako kdo krade čast posa-
lovanjem pevskega društva »Kolo« iz Trsta micniku, ali stokrat bolj zločinsko je, ako kd)
— o priliki preselitve »Gospodarskega društva« v nove prostore, v nedeljo dne 6. septembra 1903. v prostorih »Gospod, društva« na Kontovelju.
Vspored : 1. »Miadi vojaki«, koračnica,
tako kleveta cel narod in mu s tem po krivici nakopuje sovražtvo in zaničevanje od strani .Irugorodcev.
Tatvine se množe v našem mestu na vznemirljiv način. Tako ao iz neke zakle-
godba. 2. Vilhar : »Za Hrvatsko«, poje »Da- njene sobe hiše št. 604 v ulici Eremo od-nioa« mešan zbor. 3. Parma : »Pozdrav Go- nesli tatovi med 7—9 uro — ko je bila gorenjski«, valček, godba. 4. Vogrič: »Večerni spodinja na trgu — 60 kron, eno zlato iglo
zvon«, poje »Kolo«, aiešan zbor. 5. R eder : »Slovanska fantazija«, g dba. 6. A. Nedved : »Domovina«, poje »Danica«, možki zbor. 7. Parma : »Amazonke«, koračnica, g »dba. 8. Vilhar: »Proljetni zvuci«, poje »Kolo«, mešan
v vredno?ti 76 kron, eno srebno ur«, par čevljev in drugo. — Iz gostilne v ulici R->s-setti št. 661 so odnesli tatovi, tudi o belern dnevu, iz zaprte mizaice 81 kron. — V ulici Sanit:\ je bila neki ženi ukradena zlata
zbor. 9. Bendl: »Križaci na morju«, godba.	ura v vrednosti 76 kron. — Te dni so drzni
10. Fotrster: »Naše gore«, poje »Danca«,	lopovi — zopet o belem dnevu — na javni
mešan zbor. 11. Gerbec : »Veseli družbi«,	uijcj (I>t;tuto) nekemu gospodu iztrgali žepno
venec narodnih pesmi, godba. 12. Iv. p!.	uro verižico in pobegnili tako brzih nog,
Zaje: »Sava delu«, poje »Kolo«, možki zbor.	da so jo srečno odkurili.
13. Iv. pl. Zaje: »Davorija«, godba. —Ples	Vremenski vestnik. Včeraj toplomer
in svobodna zabava. j	ob 7 Kjutraj 90.8, ob 2. uri popoludne
Začetek veselice točno ob 41/« P°" 27.5 C. _ Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.3
poludne. Na veselici in k plesu bo svirala _ Danes plima ob 8.25 predp. in ob 6.5-1
dobroznana \Vagnerjeva godba.	omk* ob 1.38 predpoludna in ob 1.12
Vstopnina na veselic j 50 st. za osebo ;	ponuiudne. sedeži 20 st. — Vstopnina k plesu za možke 2 K, za ženske 40 st. — Posamične točke
pleta 20 st.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
O d b o r.
^esti is ostale Primorska
X Nova Šola. Iz Pasjaka nam pišejo dne 2. septembra :
V povzdigo gozdarstva. Kranjsko-pri-	Včerajšnji dan bil je za našo skromno
morsko gosdarsko društvo v Ljubljani izdalo vasico velepomemben in znamenit, ker se je je za kmetovalce jako koristno knjig:> »Navod blagoslovila in svojemu namena izročila š >!a za oskrbovanje malih gozdn;h posestev na katero eo z velikim:
Kranjskem in Primorskem«. Knjigo je spisal c. kr. gozdarski komisar v Novem mestu, gospod Avgust Guzelj in jo branja vtšči kmetovalci brezplačno dobivajo pridru-štveuem vodstvu v Ljubljani (Turjaški trg št. 3 I. na<lstr.) ali pa pri c. kr. gozdnih nad-; zoretvih; v knjigarnah se pa vezana dobiva l proti odškodnini jedne krone.
Društveni odbor upa doseči s tem, da j razdeli to kn,igo brezplačno med posestnike i kmežkili goz lov v društvenem okrožji, zdatno zboljšanje gozdnega g spodarstva, ter s tem ; privesti ljudstvo k posebnem in izdatnem povspeševanji deželne kulture.
V predgovoru te knjige pojasnjuje g. Guzelj potrebo zboljšanja gozdarstva s temi • besedami:
»Zeleznična mreža se je razširila preko naših krajev in pojavljati se je jel njen od-
žrtvami in brez vsake pomoči sezidali prebivalci vasij Pasjak, Sap-jane in Malobrdce. Ze na Vise zgo.lfj v jutro zbiral =e je na Pesjaku uaš domač narod in razne druge osebe, ki se zanimajo za napredek našega naroda. Videli smo med drugim tudi gg. : občinskega župana iz Jelšin, c. kr. okrajnega šolskega nadzorn ka iz Voloskega in vse učiteljsko os )bje iz jelšanske občine. Solko poslopje je bilo odičeno z narodnimi in cesarskimi zastavami. Pokanje topičev se je razlegalo daleč na okrog in ;e naznanjalo, da je na Pesjaku vse navdušeno veselja, ktr se je vendar konečno uresničila že^ja našega naroJa, da je dosegel svojo šolo, z* katero se je boril gotovo kakšnih 15 d o 12 1 e t ! Na procesiji :n maši pa se je naš nari d zahvaljeval Bogu, da mu je dal d »čakati tega veselega dogodka ! Pomislimo, kako siromaštvo vlada v naši občini, ako je samo iz
Pasjaka, ki ima samo 56 hiš že odšlo v Ameriko 27 cseb in <1* sa na novo 6 oseb pripravlja ea odhod. Pri tem pa je tudi narod s lno neveden in v omiki jako zaostal; to pa samo radi tega, ker ni imel do zdaj prilike, da bi se izobraževal v šoli. Kar se tiče kmetskega naroda je menda ni v vseh treh omenjenih vawb ene oseb«, k i bi vsaj zašilo znala pisati in čitati. Ako niso to dovolj žalostne razmere, potem ne vemo, kako bi mogle biti še bolj žalostne. A upamo, da bo naš naraščaj vsaj v tem oziru imel boljše čase, nego mi.
Po končanih cerkvenih opravilih zbrala se je vsa navzcča inteligenca in vsi boljši posestni Ki v krčmi g. J sij a Prebiliča. Na-pitn ee so govorili gg. : župnik Velhartiekv, nadue.telja Ivan Makarovč in VTinko Pu-haric. Na predlog g. Antona Kaleča it Lipe pa se je zložilo 'Ji) K, kstere smo izročili Alojziji Ma karo vidovi, d^ jih odpcs!je naši drnžbi sv. Cirila in Metodija v Opatiji. Hvala vsem darovateljem, posobno pa gosp. Ivanu Pušiik-u iz Sipan!
X Solidarna dogovorna razprava za pl»eevanje užitnine za leto 1904 eventu velno 1905 in 1^06, v davčnem okraju Buje se bo vriiia dne 19. septembra 1903 ob 10. uri predpoludne v Bu ah pod pred-edništvom finančnega kom «ar a iz Poreča. Za slučaj dogovora je določen najmanjši letni znesek za vino in mr št od vina in sadja na 9800 kron, za meso 2700 kron, skupno torej 12.500 kron.
Da bo možno skleniti tak d( govor, je brez >og »jno potrebno, da pride večina obrtniških str*nk, ki so obvezane plaČevsti už^-nino. I-te pa se morejo dati zastopati tudi po pooblaščencih.
Vesti iz Kranjske.
*	Tujci t Ljubljani. V mesecu av
gustu e došlo v Ljubljano 3809 tujcev ; 484 vsč, ne /o prejšnii mesec. Iz vnanj h drž-ivje bilo tuj iev 235.
*	Tudi vojaki uprizarjajo v Ljubljani vsenemš^e demi n-»trac;je in izzivljajo slovensko d<mai*e prebivalstvo, kakor se je opetovano dogodilo o znanih dogodkih. Danes pa čitamo v »Slovencu«, d* je druži a vojakov v neki gest ni v Š ^»ci pevala : »Die \Vaeht am Rhein« in ;e izzivala slovensko družb>. Ta p' slednja pa da je raje zapustila o^al, neg) da bi prišlo do kontroverz. Hm, hm !
*	Ljubljanski Nemci — tož?jo ! — Ljub jans :i kuzi. otje so moogokrat s slepoto vdarj ni ! Povt d »m zadnje Prešernove slavne sti te je »Zvezda« nasproti ktz ni zaprla in to pred vsem radi tega. da bi ne bilo kakih rabuk pred nemškim poslopjem. Kadi tega t ž nemšia gospoda ljubljansko mesto radi motenja zadoje faktične prisesti. Dotična »pravica« ki;zin«ka, visi itak na nitki v zraku in sedaj so gospodje toliko nesramni, da začenjajo pravdo. Tudi prav ! Hočemo videt', kdo si bo zadnji mel roke v tej zadevi. Pametnemu človeku pa se vidi tako postopanje ne samo skrajno atrgantno, ampak tudi skrajno hrezpametno. »Kespice finem« !
je z vsem koufortom opremljeni društveni
hotel »Plitvice« s 40 sobami za ptujce, z
velikim jedilnim salonom, bralno sobo in sobo
za igre. Ce~e so primerne in postrežba prav
dobra. Hotelir g. JanČer, naš spodnještajerski
: rojak, zaslužuje zbog skrbne uredbe in po-
V skrivnostnem graniČarskem pragozdu ,	. .	, , , j. .__
f	r &	strežbe, vse priznanje in pohvalo tudi na tem
daleč od posvetnega hrupa, 505 do 625 m. tu
Na „Plitvičkih jezerih".
Iz popotnega dnevnika, piše I. Kevt*.
Divna li su divna — Plitvička jezera Njim dorasla nema kista niti pera! I>ična li je zemlja, čije su divote! Blego beravit je i hladovat tote!
nad morsko gladino, v Liškc-Krbavski županiji — blizu hrvatsko-bosanske meje — leži evropejski »unicum« — leže naravna čudesa »Plitvička jezera«. — Pero je preokorno in
Promenade so na »Plitvičkih jezerah« kaj pripravne. Poti je izvrstno oskrbela človeška roka, a drevorede ti narava nudi take, da bi drugje zastonj iskal jednakih. Posebno
človeški jezik nima dovolj besedi, da bi opi- ^ je fiprfchod do vodopada >Galovfc€j ki sal te divote in krasote — - narave.
Plitvička jezera s'» v resnici edina njih vrste. Ona so naravno stvarstvo, kjer se spa-
pada iz »Galovsškega jezera« približno 50 m. v g'obino. Gledaje od strani divni ta vodopad, vidiš krasno v obok raztezajoČo se sed-
j.jo v neopisno sl ko, Iju >eznjiva priroda, merobarvno fflavric0i Kaj kp iziet je tudi na divja romantika in idilični mir. Radi neza- ! poldrugo uro 0,| jezer oddaljeno in 1650 m d,.stne komunikacije še pred malo leti veli- visoko g(;ro >Gola pravica«, odkj.r je kemu svetu nepoznana, so danes »Pl.tvička	^^ zapadno Da Velebit, vzhodno
vodena čudesa« sredotočje turistov in leto- južno ^^ tja y Bmq _ pod tebfJ leži
viščnikov vseh dež. 1. Očarani ;n prevzeti od ,	.	. r? , x
1	bosmsko mejno mesto Bih&c s katoliško ;n
naravinih neverjetnost, krožijo obiskovalci	.	, .. . , . , __.
J	'	j pravoslavno cerkvijo ter tremi tursttimi mo-
obču lovaie okolo teh biserov. Ali pravo , - i j i \ x i	i - •
J	r	ščjami, obdano daleč na okrog z lepimi po-
vredno* jezer proučuje le oni, komur je dano j ^ kjer ge je b Ja ]eta 1878 hjda bUka
da more dlje časa bivati v tem kramem ko- : med našimi vojaki in turškimi ustaši. Severno tičku ter pregledat. v,e jezerske dele in se ^ , ^ zagrebftko pogorje in proti 8evero.
takorekoč zatopit vanje.
Da, neprimerljiva krasota leži v tej blago'1 >vljeni okolici, od katere je vsakomur
zapadu na Triglav ter ob posebno č.siem ozračju celo na » Veliki zvonar«. Priporočjiv je tudi izlet v vas »Novo Kršlje« z obisk m
slovo težko in na katero je spomin ne zbrisen	v, . .	, t .,	i
J 1	Baračkih jam, v katerih se nahaja polno clo-
it globočine duše.
Plitvička jezera sestavljajo neobično pri
vtških koatij krščanskih ubežnikov iz turških časov. Potem v Mašvine k interesantni jam-
rodno lepoto, ker so raznobojna, (jedna zelena , . , .	,	, u . r
r *	ski trdnjavi narodnega juaaka Ibtojana J»n-
druga svetlomodra, tretja temnomodra itd.)	,	. „ . . , .	,
&	J	koviča na reki Korani, svojedobno zelo važni
Ali krasna eo tudi zato, ker jih še ni oma-
Vesti iz Štajerske.
—	Naj le poskusijo! Ća hočeš Nem cem na Stajarskem priti do živega, opozarjaj slovensko ljudstvo na geslo »Svoji k svojim !« Gotovo j.h frprav š po koncu! Imajo prevaž-nega razloga, da postajajo nervozni, ko ču-jejo t » siovessko geslo. Oni sovražijo naš slovenski narod in njega jezik, ali to jim ni v oviro, da ne bi se mastili ob njegovih žu jh. X <jzagr,ženeji trgovec in obrtnik na Spodujtin Stajarfkem živi od slovenskega ljudfct
V t m etrahu pred slovenskim geslom »Svoj k šVf'iim« je zlo la »Marbarger Zti-tunt£ grožiti, da bod j tudi oni vračali z enako »ero. Pruajaš&o glasilo drž. uradnikov v Mariboru je podobno tu potniku, ki hrdi po noči j o temnem g zdu, in žvižga in peva, da pr -krivji p* oj — strah! Oni da bodo bojkotirali slovenske obrtnike in trgovce! Naj le poskusijo! P ;tem še le se bo v delo prav: koliko slovenskih trg »vcev in obrtnikov živi od Nemcev, in koliko nemških od Sloveccev ! O, naj le poskusijo! To bo izborna š da.
—	Baklonosee posebne vrste. Ko bo vojci?ki posli nem ei napravili te dni bakljado v elovo bivšemu in v čast novemu županu, no'il e balon v vrsti obligatn h »lerfantov« tudi u^it^lj na slovenski šoli gospod Božidar Mahorčič!
deževala človeška roka z razaiuii »olepšavami«. Ko zrtš v te raznobarvne globine, čut š nekako, kakor b. te vabljivo gledali očeici nedolžne devojke. Posebno divno se je voziti o mraku po srednjem nsd tri kilometre do'g-ra »Koziaškem jezeru« ležsčem pod dtuštvenim hotelom. Nad teboj jasno n3bo, posuto z neštevilo zvezdic. Jezerska gladina je m rna prozorna kakor ogledalo. Sence velikanskih dreves odsevajo v čudovitih polobah v jezerski globini. Od obali čuješ šumljanje vodopa lov, a iz pragozda — o katerem gotovo ne velja basen o Bekiri — prihaja zamolitlo tužen glas: velika uharica nacnanja okolici, da se pripravlja na nočni lov. Od h t.da čuješ brenkanje tamburice in udarce klavirja, a od bi žnje, na visoki pečini ležeče \asi »Plitvice« razlega ee v tihi col krasna, v zategnjeno-narodni melodiji zveneča pssein plitvičkiii devojk. In luna, kakor bi bila tudi rna poklicana v olepšavo itak ža prelepe krajine — se prikazuj ? smehljaje i/.za visokega bukovja in smerečja in razliva svo'e srebrne trakove, kakar v poljub, na jtzersko gladino.... Če si »oblagodarjeu« »srčnimi« in t m jednakimi boleznimi, v tem trenutku te zapuščajo. Prešinjajo te neka nadzemska Čuit\a, kakor svojedobno A-irca v gaju Dtfoe in starega Grka v O ympu ... Ti trenutki ostanejo neizbrisni v tvojem spominu. —
YT različn h časopisih kulturnega 8veta so opisane krasote »Piitvičk.h jezer«. Ali vsi ti opisi so Simo »siromašna proza« v primeri z veličastvom mogočne in lepe narave.
Piitvičsa jezera so oddaljena od žalez-niške posiaje Ogulin 69, Josipdol 46 km a 40 km od bosanskega obmejnega mes'.a B -hač. Vožnja je priporočljiva iz Trsta preko Reke na Ogulin, oziroma Josipdol, od koder vozi ob Času Bez ne društveni »Omnibus«. Lepa tura je tudi z Reke s parnikom v Senj in od tu z vozom (automobilom) preko Oto-čaea in Vrhovine na jezero.
Večih jezer je 13, ki so razdeljena v dve grupi in dvanajst teras, nastavljenih jedna vrh druge, tako da se pretekajo ena v drugo v različnih vodopadih in odtokih. Največ eti »Proščansko« in Kozjaško jezero«. Visokost vodopadov se menja cd 3 do 50 metrov. Obdana od zeleno obraečenih hribov :n gora do 1U80 m visočsne, ki se v krasno menjajočih barvah zrcalijo v gladkih vodenih (ovršinah nudijo t ta temnozeleaa, tam zopet svitlomodra jezera, z različno globočino :n brezštevilnimi vodopadi, z svežim in zdra vim podnebjem — pravo paradiško bivališče, najromantičnejo panoramo nudijo te štiri spodnja jezera, katera ce pomikajo v globoki struji med skalnatimi stenami, strlečimi visoko v nebo, katerih konec je kronan z dvojnim 85 m visokim vodopadom potoka »Plitvice«, ki vsled visokega pada razburjeno šumi in se združuje v globini z jezirskim potokom tu nadaljuje od tod svojo pot kakor reka »Korana» med visokimi pečinami.
Na desnem bregu »kozjaškega jezera«
Učki za obrambo proti navalu Turkov.
Med potoma dana ti je prilika seznaniti ee z »Graničarjem«, tem najboljšim vojakom avstro ogrske armade. — Ko te je pot do vela v kako selo, vidiš že na zunaj, da tu vlada revščina in beda. — A še bolj ae pre pričaš o tem, ako si prestopi' prag graničarske koče. — Pred vstopom že moraš seveda prijazno pozdravljati, s čemer si pridobiš zaupanje in simpatije. Izrasti ženske te od daleč gledajo plaho in nezaupno, ker morda v svojem življenju niso še videle či>veka v drugačni, nego v obleki gran čara. S pr-j^z-nim občevanjem si kmalu pridobiš njih srca, da tekmujejo med seboj, kedo se ti staže bolj hvaležnega zi prijazni občevanje. Čudne, j srce stiakujoče utise odnašaš s seboj, ko za puščaš kočo revnega, a dobrega gran čarja — potomca slavnih »Gran čarjev«, teh nwj večih dobrotnikov srednje in 2apadne Evrope, ki ao skozi stoletja nastavljali svoja prsa barbarskemu Turčinu in mu prečdi uder v kulturne države. A komu ne bi ee krčilo srce v prsih, ko vidi, kako se sinovi in hčere teh slavnih junakov danes radi rev ščiae izpeljujejo v Ameriko in druge države a doma ostali tavajo okoli svojih revnih koč
žalostni, zapuščeni, pozabljeni--— brez | ££
omike in olike, ktkor žalostni spomini na J nekdanje hrabre »Graničarje« ? In to je toli dobro in posebno državi kakor psiček udano j jg
ljudstvo ! — —
Čudnimi občutki z«pu4čaš »graniča
jako priHrčao. Monarha sta se poljubila dvakrat in si segnila v roko.
Kralj je vsprejel včeraj ministra za vnanje stvari, grofa Goiuehow.-«kega, v posebni avdijenciji.
LONDON 3. (B.) Na svečanostnera obedu drušsva novinarjev »In3titut of Jour-nalists« so sklenili odposlati avstro ogrskim novinarjem brzojavko, v kateri »e na kongresu v Briatolu zbrani angležki novinarji zahvaljujejo avstro-ogrskemu novinstvu na prijaznem in prisrčnem v? prej emu, prirejenem angležkemu vladarju na Dunaju.
Odlikovanji.
DUNAJ 3. (B.) »Wiener Zeitung« javlja : Cesar je podelil ravnatelju oddelka za stroje v tehničnem zavodu v Trstu, Gustavu Lsndecke komturni križ Fran-Jcs povega reda.
Cesarje podelil profesorju na trgovinski in navtiški akademiji v Trstu Melfiade Bu-dinichu p »vodom zaprošenega umirovljenja naslov šolskega svetnika.
Carska rodbina.
PETROGRAD 3. (B ) Car, carica in carica-aiuti so odpotovali na jahtah »Polarna Z/ezda« in »Standard« v Libavo.
Štrajk.
BUDIMPEŠTA 3. (B.) Ogrska kores pondenčna pisarna javlja: V prvi ogrski tovarni za poljedelske stroje so vsi vlivalci in delavci na roko stopili v etr*jk radi diferenc glede plačil.
Franeozko brodovje t Orijentu.
PARIZ 3. (B.) »Matin« trdi, da mini-f-ter za vna:;je stvari Delcas=.č predloži prihodnjemu ministers^ emu svetu vprašanje, da li ne bi bilo priporočljivo, da se brodovje, ki je zdaj v Orijentu, pomnoži. Bržkone se kaj sklene o tem.
Ostri streli na vajah.
PARIZ 3 (B.) »Petit Journal« javlja Clermont Frrrand. da je b lo na vajah 92. pešpolka oddanih več 03trdi st'-elov na častnike, toda z^det ni bil nikdo. Uvedena je preiskava.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK Lastnik konsorcij lista „E d i n o a t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trat*
No nrnriai 80 mIaii p9l!5ki
lici UI UUdJ Obrniti seje do gostilne Gregorčič v Lokvi ali k do;iujemu v Li ici.
n
x
Svoji k avojim!
ZALOGA
pohištva
u
M
H
.4
dobro poznano
tovarne mizarske zadruge y Borici (Soltaii)
vpi«ane zadruge z omejenim poroStvona
prsj ^nton Černigoj
ičarsko«! Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) ^ i	št. t. hiša Marenzi.
največja tovarna poiustva primorste dežeit.
A
sel0 — Še 1« polem, ko si preko hribčeka ^ zopet za,rl »Plitvička jezera«, povračata ae	JliUTBIUH lUVdiUdpiUSlVUHllUlUliJlO UCiCIG. %
.	• j , •	. Trairn *„rii ^	SolidnOBt zajamčena, kajti les ae osuži ^
ti prej p nj a radost in živahnost. Kako tud. . v tQ	pripravljenih prostorih s tem- »
ne ' Sai lepoto teh biserov zna ceniti le oni, I peraturo 60 stopinj. — Najnolj udobne, cc- ^
ki jih ijleda se svojim očesom! O Plitvičkih i ^	dernl 8e8tav'	cene'	^
jezerih ^ sme trditi isto, kar o našem Bledu | ^	pohlltev nrezplafi^n. « ^
peva Prfš^rn :
Hrvatska nema lepš'sa kraji	j
Kot je z okol'eo tii podoba raja!	i -
Brzojavna poročila.
Odhod kralja An^ležkosra.
DUNAJ 3. (B) Kralj Ang'ežki ie odpotoval na Angležko ob 10. uri predpoludne I z dvornim separatnim vlakom. Do kolodvora 1 ga je spremil cesar. Občinstvo je pozdravljalo j vladarja s H ch-klici. Poslavljanje je bilo i
= NAJVEČJI IZBOR VRČKOV ZA PIVO =
se nahaja v dobro znani zalogi steklenin in porcelana
Jakob Hirsch, ul. Cavana 6 (nasproti škofijski palači)
TRST
Vzorec 4.
Vzorec št. 2.
Vzorec št. 5.
Pošiljatvejnajdeželo se izvrše z največjo točnostjo in nataočnoatjo.
Fran Antonič
Ca m po Belvedere 10. Telefon 161 T. Nova prodajalnica
jestvin in delikates.
Bogat izbor vseh v to stroko spadajočih predmetov. Specijaliteta:
Šunka (pršut) iz prage in Štanjela.
>iijfinej>i salami.
Telita zaloga Tin t buteljka!, piva, likerje? in mineralni! voda.
===== Postrežba na dom. ■
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
in podružnica
„yilla citta 5i £on5ra"
ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša)
--
Izeotovljene obleke za moške, dećke in otroke. Mo^ke obleke od *>-50 do 24 gld : za dećke od 4 do 12 cM Jopiči it snovij od 3 do 8 gld. Hlače is piio^i od 2—4 gld. ravno take it najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 gld. Volnene obleke za otroke
3_12 i€t od 2iy > do 9 gld ; isti iz platna od 1
do 5 gli- Havetoki (Loien) za moške, dećke in otroke io zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans. platna, črnega in barvanega satena za pisarnico osobje.
Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrže v slučaju potrebe v 24 urah.
Jhierry-ja pravo stollstno mazilo
eo
Svoji k svojim
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Yam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. L>ti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
A11 dr ej Ivalan
: čevljarski mojster =
se je preselil
Na miljone dam
rs bi ..Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je ..Feeolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Naj-Orsi obraz in najostudnejše roke zadobe takoi aristokrati čno finoet in obliko z rabo „reeolina''. ..Feeolin*1 je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da«1« porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja, rude-čice na nosu itd. „Feeolin- je najboljše sredstvo za očišenje in vzdrževanje in olepšanje lasi. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glava ..Feeolin- je tudi najnaravnejŠe in najboljše sredstvo fiSčenje vzdrževanje in olepšanje lasi j. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi.
^Feolin*4 je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ak > bi -Feeolin" ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, ti komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje tiO st. Povzetje GO st več. ('lana zalosra M. Feitli. Dunaj.
VII.. Mariahilfcrstrasse
Za I osa v Trstu : L. Nasrelselimid. zalosra prodaja na drobno ul. S. Scha-tiano 1.. Ivan Angeli. ulica (.'anale :>. Ett. Zernitz ul. Stadton 2, Jo*. Ziron ul. Ca*erma Aarenzia Zullin. Corso 21, Ivan Cllia, ul. S. Sel»astiauo. M. Maicliiu. A. Pemta ul. «eppa 14 II.
Na Reki: Brača Pava H«, mirodiliiica.
Lekarna

je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti franko 2 lončk? K 3.50.
Pri angelju varhu" A. THIERRY-ja v Pregradi
pri Rogatecu-Sauerbrunn.
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno za vsak slučaj na potovanja.
» J^T	|p /i|WWH ' j rili
Rudolf Aleks. Varbinek "•i
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
===== Borzni trg* št. 2 II. nadstropje ==
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke. JggSS?" Konkurenčne cene
Not »eij n živino
v Ilirski Bistrici
vršil se Ijo
dne 14. septembra t. 1.
Dovoljena sta dva nova semnja, ki se bosta vršila vsako leto in sicer I. prvi ponedeljek meseca junija, II. prvi ponedeljek po lla-lem Šmarnu.
Županstvo Ilirska Bistrica
na Notranjskem.
i s®^
■ v rnlrah
T B G A N J £
v rokah in nogah preneha vsa-
KAŠELJ
preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po-	Želodčne bolezni	*rP°tčevega soka in franco-
služi antirhenminega v^ežkaJprebavljaDia ^ poX skega čaja. cen* s poštnino
mazila. Cena steklenicij/Lailikfln;u teka koneaniu rezaTici^^0 denarnaPre' .■ ifTIm	maDJkanJu leta' končanju, rezavic	Pri
in Drunanju grče m prenapeti želodec. ^^^ relih bolečinah
in s poštnino, ako se denar naprej poilje, gld 1.20
zasliženje, naval krvi v glavi, • o o e o zdravi o
črevesne bolezni
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O
treba nadaljue tr oš ke.
O
On čisti tri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O	Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničie
•3au o« af,5oNsv4 gld. 50 nvč., s poštnino, ako se denar naprej> ^lftod fsjd«apošlje lekarni	fajdcu jrn.tp as
oninjgod ni moiipoAiru ^^^^	p, A f \T A "P /^v	^^ o^u 'otnmgod ni ojini
z noi^noi	-ofisrm	»jO t\ L- V	I	11	s nnt;uo[ itnaj
pod ofi,ao 0Juq a« antrn rn^V	v VaraidinU ^^^	0qEJ0dn Z lABJd
po 'aoojsiosu auzoij 9&njp u;
dinz 'afiad auo|9S 'oifoj 'aai| ez
-u"(qazo lAr-jpzo o<|i:jodn onf]«p«n z r qr-in t s s aruaqjs cqan»jd s 'auiu 3U)SJA07(iTt;A ni d0if|qaz0 ra istsm
ofojj
(Hr\-atsko)
NIHV0IJ3
vaviMOd vAOMvnn
" Mnop flenarja! "
d> 1003 kr^n na mesei; zamo-rejo častno zas užiti osebe vsakega dlanu, (tudi kot postranski zasužsk).
Natančneje pod „ReelI 107*' na Annonce i - Abihe lung des MERCU3, Siuttgart, Iiergstr.
ZALOGA USNJA
IVI. IVIadriz
Piazza Nuova 1 uhod ul. S. Caterina TRST.
Velika, zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu in inozemskih tovaru. Tovarna nadplafov ter vseh pred-— metov te stroke.
X- Ugodne cene.
JAKOB BAHBIC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejpga. Kajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni.
z eno sobo in 2 sobami in eno
3van Semulic
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena.
Gulielmo Brod & C.
poznana tvrdka s
OHISTVO M
f nlico Conerciale štev. 7, II. d. stop. 2.
Of> enemoiina za oddati dve lepi ino-bilirani s bi. Najemnina po dogovoru.
Pnajeleganfnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah
Via B. Olova ni itv. 14
TRST vogal Piazza S. Giovani.
KATAI OGI BREZPLAČNO IN GRATIS
Gospodarsko društvo*' v Škednju,
vknjižena zadruga z neomejeao zavezo,
vsprejema hranilne vloge
k tudi od neudov in jih obrestuje po
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica deirindustria št. X. - Trst.
CcmeDtne plošče umeHene od 25 in 33 ena, šest vogalne plošče od 20 in 25 cm
po K 2.-
Plošče v risanj ili po dogovoru. — Se ne hoji nikake konkurence bod*8i glede cene ali kakovosti blaga.
4°|o
Uprava dvorca (vile) »Pompejana« na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlatilnico, čistilnico io tri jer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde itd.
Več se izve pri upravi zgoraj omenjene vile.
30 malih stanovanj
kukinjo se takoj odda v ulici Industriji in ul. Guardia v tižah Stilfa. Pisarna v ul. Giuliaui št. 20 A, L na -str. od 1—2 in 5—7 ^op.
Urar F. Pertot Poste 1, vogal ul.
Carintia. Prodaja Nrebrne ura od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regoltt'ijev i. t. d. P. pravlja vbako-vr»tne ure po jako zmerni ceni.
Potnikom v Gorico
in romarjem na Sv. Goro
pri. oro&i se v sredi mesta ležeča
Kavarna Central
na Travniku (tik cerkve) piazza granDe.
Elegantna oprema. Najboljša kava. Velika zber le pristnih likerjev in desertnih vin.
Tazlični časopisi. Trije biljardi iz najboljše tvornice St. Martin v Parizu. Sestanek potnikov in kupčevalcev. Telefon.
Kavarnar Filip Pečenko.
Alojzij Siapl
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo
bodisi n a drobno ali debelo.
^^rez Cenike na zahtevo franko,
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA« v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	: Špitalske lllice Štev. 2. =
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
ne Trste rent. zastavnih pisem, prijoritec, komunalnih obligacij, treck, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete izdaja k vsakemu žrebanju, jj
Podružnica v Spljetu
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ----kupone.	—-
Daje predigme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —	izgubi ---
Vinkuluje In divinkuluje vojake ženitninske kavcije. KsMovipt in inkaMMn mr.nin,	Bor~^xM naročila.
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem raćunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga.	- - —
Promet • čeki in nakaznicami.