88. številka. Ljubljana, petek 18. aprila. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leti 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačujo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. Če bo tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo fraiikirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani m celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hoiel Evropa". Opra vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciju, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Kaj hočejo. V včerajšnjem listu smo priobčili kratko poročilo o shodu, ki so ga imeli naši narodni protivniki velikonočni pondeljek v ljubljanski kazini. Pravil je naš poročevalec tudi, in po vsej Ljubljani se potrjuje, da so se ob tej priliki organizirali. Pred poldnem namreč so „izvoljenei" med ustavaki, na čelu jim c. kr. politični oblastniki imeli pri zaprtih durih in zaslonenih oknih, v polutemi, kakor kak „velimgericht" (v smešneji podobi) tih shod zavoljo agitacije. Mi narodnjaki moramo, kakor že večkrat rečeno, pozorni biti, da nas ne prenaglijo in ne najdejo nepripravljene. Da pa se jim pri volitvah z vsemi močmi, z vsem naudušenjem in požrt-vovanjem upremo, — na to nas mora ohrabriti pogled na to, kaj hočejo ti možje usta-vovere in nemstva iz nas in naše zemlje narediti. To že zdavuo vemo in pripovedujemo. O tem se ne damo prevariti z uobeno frazo o svobodi itd., z nobeno lepo obljubo. In — glejte, naši narodni protivniki sami so nepolitični in premalo zviti dovolj, da nam zopet in zopet z vso jasnostjo in — nesramnostjo povedo, kaj hočejo z nami storiti. V zadnjem poročilu je bilo povedano, da je med kranjskimi ustavoverci in njihovim c. kr. birokratovskim pridevkom največje fu-rore napravil govor mladega prvotnega Germana profesorja Aleksandra Suppaua. Osoba tega Človeka, kateremu staroslovansko ime (Župan) in njegova rodovinska pisma kažejo, da je slovanskega plemena če tudi se zdaj stavlja med boritelje roda, ki ima zaslugo, da je „faustrecht" iznašel, nam je premala, da bi se z njo pečali. Ali njegove besed e so našle odmev med vsemi nazočimi ustavaki, tc moramo smatrati za program nem škutarske stranke in na te besede moramo svoj narod upozoriti. In kaj je rekel? — Da je uašaslovenskadomovina naj-j ii/. d c je ozemlje H«kiii*l4l juni 17. aprila. — Ljubljanski dopisnik „Vaterlanda" nij zadovoljen z nasvetom, v našem listu izraženem, naj se ustanovi poleg kolikor mogoče lokalnih volilnih pododborov še cen-tralni volilniodbor za vse Slovence v Ljubljani. On svojo „gesinnungsgenosse" pozivlje, naj na njegov svet samo v vsakem volilnem okraji posebne odbore napravijo, in k večjemu Še po svoji milosti pripušča, da se za vsako deželo poseben centralni odbor osnuje. Torej mi zbiramo, mi bi Slovence radi zedinili, tu pa pride človek in raztresa ter pridignje politiko „dežel", domaćinstva in cerkvenega stolpa. — Celo neinškutarji in Nemci centralne volilne odbore povsod za potrebne spoznajo. Kar je za vse stranke dobro, to ta „ Vaterlaudov" razdrobljevalec ne prizna za slovensko narodno stranko, ki bi morala in mora kompaktno v boj. Centralni odbor je potreben že iz morali čuih obzirov, ker nas vse Slovence namreč proti vnanjemu svetu «ktliH4k pokaže, da se ne bo govorilo samo o Kranjcih, Štajercih, Korošcih, Istranih, Go-riČanib, tržaških okoličanih. Držimo se dosledno narodnostnega programa zedinjenja! Poleg centralnega odbora so potrebni izvršilni pododbori ne samo v vsakem volilnem, temuč v vsakem večjem kraji sploh. Če bi Mstete m Na črni zemlji. Izvirno • slovenska novela. (Spiaal J. S kaleč.) (Dalje.) X. Antou je že več duij na Dunaji. Hrup velikega mesta, nov žlvljenski položaj, opravila, katera mu je oče bil naložil, ne dado mu dosta premišljevati prigodeb zadnjega časa. Samo spomin na ubogo deklico mu teži srce. Dojde mu pismo od očeta. Po raznih trgovinskih naročilih nadaljuje: „Ne bodem ti očital tvoje nepremišljenosti. Mlada kri je vroča kri brez presodka. llad pozabim mladostno zmotujavo. Da ti pa tudi tvoja vest ne bode imela ničesar oponašati, naznanjam ti, da sem vse poravnal. Kupil sem tisto kočo in stari lisjak z ne manj zvito deklino sta že zapustila ta kraj. Zopet sem spoznal tukajšnje gnjus no ljudstvo. Za par umazanih cvenkov prodado ti vse, sebe in otroke. Staremu sem dal štiri sto tolarjev; vsa ropotija še sto nij vredna. Mlada pa, kdo bi si mislit da je ta kmetska nedolžnost tako previhana, je rada vzela še posebej dvajset zlatov. Oba sta zdaj prav vesela. Zdaj poznaš take ljudi, na dalje se pa varuj enacih. Dragi moj sin! Kadar ti je volja, lehko se vrneš k nam. Mati žaluje po tebi in željno te tudi pričakuje Tvoj oče." Anton prebravši to pismo, s prva noče verjeti svojim očem. Da bi bila Jerica tako Ichkomišljena! lierc še enkrat, tu stoji črno na belem : dvajset zlatov. — Tedaj dvajset zlatov je tej nedolžni rožici veljala moja ljubezen! britko kliče mladenič. In jaz, vse bi bil zanjo žrtvoval in vse jej verjel! Pa naj bode ! Izbrišem jo iz svojega spomina, nehvaležno hinavko ! Anton se je zdaj sramoval pred svojim očetom, sramoval sam pred soboj, daje bil tako lehkovcrcu. Na mesto mehkočutja pa mu je zdaj stopil v srce nekak gnjus; živ- ljenje se mu je zdelo pusto in prazno, vse človeštvo zaniČljivo. V tem pride drugo pismo od očeta, v katerem Antonu med drugim naznanja, da lepa, bogata Ana, hči njegovega prijatelja, pogosto povprašuje po Antonu, da se vsi vesele njegovega skorajšnega prihoda. Ako tudi Antonu, kar upa oče, Ana dopada, potem se dopolni najgorkejša želja staršem. — PaČ vse eno mi je, mrmra Anton, ali ta ali druga. Ako žele starši, dobro , storim jim to veselje. Kaj zato ? Anton se je že skoraj tri tedne na Dunaji mudil. Pisal pa je očetu, da še te dni do sobote zvečer se pripelje v Ljubljano nazaj. Ob enem dostavi , da se v vsem poda želji o četo vej. Staremu Menderju se lice veselja zasveti, ko to bere. Gre naznanjat prihod Antonov materi in Aninim staršem. Pogovore se, da hočejo nedeljo skupaj praznovati Antonu na čast. Storilo se je, da so prepustili vso pripravo tej veselici gospici Aui. V istem času jc najbolj priljubljeni izlet naš nasvet pal — kar pa ne bode! — bili bi samo „Vaterland" pa ncmškutarji zadovoljni. Politični razgled. :%oir&iiij«* a«*Ac*ie. V ljubijani 17. aprila. Vse kaže, da Uirvktitv votitvo ne bodo še le meseca oktobra razpisane, kakor je poročala „N. F. P.", ampak že julija ali avgusta. Zato se centralisti povsod podvi-zujcjo z agitacijo, da bi opozicijo prehiteli. Tudi mislijo v poletnem času lažje v kmetskih občinah z oficijoznimi kandidati zmagati. Vest, da bodo volitve oktobra, se je nalašč razširjala, da bi opozicija bila zmotena in odlašala svoje priprave. Ako so ustavoverci res tako računali, utegnejo sami zmotiti se. šPi-iiivni -zrtfftr jc zopet na Dunaji zbran. Gospodska zbornica ima 17. aprila 1. sejo po praznikih, v kateri je med drugim posojilo ljubljanskega mesta na dnevnem redu. Poslaniška zbornica se snide 21. aprila. Delegacije dosedaj še nij so imele skupnih sej, pa tudi nobenih privatnih skupnih shodov, da bi se med soboj pogovarjali in zedinili o tistih točkah proračuna, o katerih so različnega mnenja. „ I*«//.» A i Dzennik" očita poljskim poslancem njihovo nedoslednost. Prva napaka je bila, da je delegacija vedao upala, da volilna reforma ne dobi cesarjeve sankcije; druga, da so Poljaki ostali v delegaciji še potem,v ko so bili iz državnega zbora izsto- Sili. Žuga pa še tretja in sramotnejša. Ako ržavni zbor v seji 21. aprila mandate poljskih poslancev za neveljavne spozna, bodo morali tudi delegacije zapustiti. In to ne bodo storili prostovoljni, ampak ustavoverci jih bodo sramotno izbacnili. V tak čuden dilema je prišla poljska delegacija vslcd svoje neodločnosti. Federalistična f/ftliškn stranka je svoj program predložila o svojem času federalističnemu zboru na Dunaji. „VVand.'' pri-občnje posamezne točke, katere se strinjajo s splošnim federalističnim programom. Glavna načela so med drugimi: samouprava in svoboda vseh postavno priznanih ver, svobodno razvijanje vsake narodnosti; samostojnost hi-storično-politicnih individualnosti (in narodnih individualnosti, moramo mi Slovenci dostaviti). Nagodba z Magjari naj se priznava (saj se do leta 1877 ne da spremeniti). V državni zbor imajo samo deželni zbori pravico, delegate pošiljati. V vseh zadevah, katere nijso kakor skupne priznane, dado postave deželni zbori v zvezi s krono. Skupne zadeve opravlja skupno ministerstvo; Ljubljančanov bila vožnja v čolnih po Ljubljanici. Ana si tedaj domisli, da gredo vsi skupaj po čolnih, kakor daleč jih bo veselilo voziti se. Tam kjer bodo izstopili, napravi se zabava na prostem. Naroče dva večja čolna, enega za goste, enega za godbo, ter ju da okinčati z zelenim vejevjem in bandercami. Do nedelje bilo je vse uredjeno. Anton se res pripelje v saboto, želno pričakovan in lepo pozdravljen po svojih starših. Se isti večer mora z očetom k rodovini gospice Ane, katera sramežljivo gleda brhkega mladenča. Antonu dopada Čedna deklica, pa srce ostane mu hladno. Ko sliši, da je za drugi dan pripravljen izlet po Ljubljanici, zavzame se, vendar se ne more braniti, da ne bi se udeležil. Vsi so bili ta večer srečni; mati se nij mogla nagledati svojega sina, Mender pa mu je večkrat gorko stisnil roko in mehkim glasom rekel: Hvala, moj sin, hvala! (Dalje prih.) vse druge deželna vlada, katera je v sveto-val8tvu krone zastopana. Skupno ministerstvo je skupnemu parlamentarnemu zastopn, deželna vlada pa deželnim zborom odgovorna. Razmera med JfMnf/Jftfi in avstrijskimi usta m vere* zdaj nij več posebno prijazna. Nemci so Magjarom slabo hvaležni, da so jim ti Hoheuvvarta vrgli. Kjer morejo Magjarom polena pod noge mečejo. Ustavo -verni listi, posebno „N. Fr. Pr.a škoduje Ogrom kjer more, posebno v finančnih rečeh. Ključ k tej zastavici je lehko najti: vlado-žclni Nemec bi rad povsod, med vsemi narodi gospodoval. Dunaj Če vsej monarhiji postave in povelja dajati. To sprevidevajo zdaj v tem trenotku tudi magjarski listi in „P. L." že žuga, da bi mogli Ogri nagodbo od 1. 1867 popustiti in se zvezati s federalisti. Ako bi to spoznanje trajno bilo in raslo, imelo bi (tudi po mnenji čeških in hrvatskih novin) velik in dobrodejen nasledek za nas vse. Samo da mi za zdaj brž še nemarno preveč upanja. Spoznanje jc počasen sad, a mogoče da ipak pride. V nit ii j«» države. Srbski knez Milan je 14. t. m. imenoval novo ministerstvo, ker so po nrnrti Rlaznavaca običajno odstopili tudi drugi ministri. Prevzeli so: Ristič predsedništvo in vnanje zadeve, Jovanovič denarništvo, Tu-zakovic notranje zadeve, Milojko Rešja-n i n vojsko, A 1 i m p i č trgovino, S t o j a n N o-vakoviČ naučne zadeve in Marko Lazu revič pravosodje. Novi predsednik Ristič je znan kot odločen slovansk politikar, vsi drugi ministri so baje zmerni liberalci. O /»tf/r/fffiAcMi cerkveno-narodnem vprašanji se srbskemu „Vidovdanu" iz Carigrada piše: V Ortačeji je bila pri eksarhu velika seja, pri kateri so bili tudi tukajšni veljavni Rulgari.^ Sklenilo se je na novo Porto prositi, naj reši to cerkveno pitanje v duhu bulgarske samostalnosti. V slučaji, ako bi Turčija to še dalje odlašala, mislijo Bul-gari svoje glavarje sklicati na posvet, kaj storiti. Neki se boje, da pride do nasilnega delovanja med Rulgari. To poslednje bi za Bulgare najboljše bilo, ker onda bi se položaj vrlo brzo razčistil. it uski listi poročajo, da se je kivan-ski kan že zbal ruskih priprav. Obesiti je pustil nekatere, ki so mu svetovali vojsko, ter je vse ruske vjetnike izpustil in poslal generalu Kaufmanu. Težko mu bode to prepozno kesanje pomagalo. — Znani Neča-jev, katerega je lani ciriška vlada izročila Rusiji, se je na poti v Sibirijo, kamor je bil obsojen od moskovske sodnije v prognanstvo, 1. t. m. ustrelil s samokresom, katerega je dobil od neznanih rok. — Ataman uralskih Kozakov je izdal proglas, po katerem navdušuje svoje Kozake v boj proti Kivanom, ter naznanja, da 5. t. m. prične operacije iz forta Embo. — Fetrogradske novine prinašajo zanimivo pismo, v katerem dvajsetletno kozaško dekle, Ana Katarina Fnikova prosi dovoljenja, da sme kot prosti Kozak se udeležiti vojske proti K i vi. Vidi se, da so Ruskinje pogumne amaconke! — Tudi na Turškem imajo novo ministerstvo. Veliki vezir Esad Paša, naslednik Mithada in Mahmuda, je bil že cez mesec dni od sultana zopet odstavljen. Njegov naslednik je Mehemed Rušdi Paša, dosedaj minister denarstva. Denarništvo bode najbr-žeje Sadik Paša prevzel. — V RusČuku zaprte Rulgare je pustil sedaj znani trinog Mithad Pasa pripeljati v Carigrad. Teško bodo še kedaj gledali domovino! .Vfuiški zavezni sovet jo v odseku za pomorstvo in računstvo obravnaval vladni predlog o nemškem brodovji. Po tem predlogu zahteva vlada: za zidanje pristanišč z dotičnimi napravami 72,812,000 tolarjev, redni proračun za brodovje za leto 1874 5,430,027 tolarjev, izvanredni proračun za isto leto 3,043,200 tolarjev. Iz tega je razvidno, da bo stalo nemško brodovje na leto zelo toliko tolarjev, kakor avstrijsko goldinarjev. Vrh tega pa zahteva vlada za leti 1873 in 1874 še posebej 18,010,300 tolarjev, ki se bodo baje vzeli iz reservnega fonda iz francoske vojne odškodnine, iznašajočega 1 '/i milijarde. Kar bo pozneje še treba, se bo vzelo tudi iz francoskih milijard, dokler bodo tekle, a potem bo treba iskati drugod, prišli bodo na vrsto nemški davkoplačevalci. In vse te ogromne svote so namenjene, da strohne z oklepnimi fregatami, monitorji in drugimi izdelki modernega pomorstva v nemških lukah, kajti neumno je misliti, da bodo Nemci na morji kedaj kako rolo igrali, ker nemajo niti svetovne pomorske trgovine, niti izurjenih mornarjev. Vse dosedanje poskušnje Nemcev v tej zadevi so bile neizmerno revne. Opomnimo le njihovega junaštva na morji v šlezvik-holštanjski in zadnji francoski vojski. Ali Nemec mora povsodi kričati in prvo rolo igrati tedaj tudi na morji, kar so že leta 1864 dobro karakterizirali angleški listi ko so pisali: „Der Ochs vvill gesattelt vverden." Dopisi. MM Iill"M© Lo. aprila, flzv. dopis.] (PonenemČevanje) hočejo pri nas uradniki vedno bolj in bolj razširjevati. V šolah morajo se otroci nemški dan za dnevom bolj učiti. Že v 1. razredu morajo znati otroci nemški Citati tako gladko kakor slovenski! V višjih razredih pa je nemščina posebno negovana in protežirana, že realističnih predmetov morajo se otroci v nemškem jeziku učiti', če ravno potem stvari ne razumejo. To vse se godi na povelje bivšega slovenskega poslanca Lipolda, kateremu je vodja šole duhovnik Juvan vsikdar „pokoren" sluga. Na učitelje pritiska g. Lipold s posebnim veseljem. Veleva jim, da naj igrajo nemške igre v gledališči. Ako tega ne store, kar pokliče jc pred svoj „prestol" na odgovor. Drug uradnik, g. Onderka, rodom Čeh, pozove učitelja k sebi zavoljo tega, ker se je v gostilnici nekoliko o nemški politiki izjavil. Gospodje uradniki, ako boste tako učiteljem svobodo kratili, zapustili bodo naše mesto, in potem znate Vi — podučevati. Mm Uiifomcra 15. apr. [Izv. dop.] Pri nas imamo že več let 1. razred nižje realke. To Šolo je bil ustanovil blagi Gott-vveiss s tem, da je podaril 8000 gld., da se z obrestmi tega denarja plačuje učitelj. Začetkom je bila ta šola jako slabo obiskana, a zdaj je število učencev vedno večje in večje. S tem pa je nastala potreba, da se šola razširi na več razredov ali da se prestroji v meščansko šolo. Te potrebe pa neče pre-videti niti zastopstvo ljutomerskega trga niti cela šolska srenja. Od neke strani si dotični možje vedno prigovarjajo, da bi se kak resen korak storil, da dobi naš trg višjo šolo od narodne, vendar se dosedaj še nič nij ukrenilo. Prosili bi tedaj one može, da bi se nekoliko v tej stvari potruditi hoteli. Saj vendar tudi oni spoznajo, da je v denašnjem Času šola neizmerne važnosti za napredek in prihodnjost — v duševnem in materijal nem obziru. Mm < iiionilj.i 14. aprila. [Izv. dop. | (Požar. — Dober svet kmetom. — Slabe ceste. — Žalostna prigodba.) Včeraj popoldne na vuzem je v Petrovi vasi, eno uro od Črnomlja, strašna nesreča žugala. Med obedom pokaže se na šopu hišne strehe kmeta Grahcka, po domačo Anzclin, ognjeni petelin, katerega je sosed zapazil. On stopi v hišo nesrečnega kmeta in reče: Vi jeste, nad glavo vam pa gori! Hišni ljudje pre- straŠeni planejo ven, da bi kaj rešili, ali zastonj je bilo, rešili nijso nič razen živine in to, kar so na sebi imeli. — Žalostno je, da se še dobri kmetje nečejo zavarovati. Izgovarjanje, da se teško stibra plačuje, je prazno ; toliko si vsak kmet že kako pribrani: samo treba, da pri svojem gospodarstvu umno ravna. Izreja naj si lepo živino, drevorede napravlja, vin o rej o in sadjerejo poboljša, pota za se in živino popravlja in ne misli, kje bi zaklade našel in brez pridnosti in varčnosti obogatel. Zemlja ima dovolj zakladov , ona je plodna, samo obdelovati jo jc treba; gole grunte s sadjem okinčati, no pa eden dražega poškodovati, kakor jc pri nas žali bog grda navada. Zgodi se, da sosed, ako vidi pri sosedu lepo sadno drevo , kar mu ga pokonča, misleč : kadar in kar jaz nemam, zakaj bi ti imel, tedaj proč s koristnim drevjem. Kakor so naši stari živeli, bomo tudi mi; saj bog da, da vse raste. Tako bedasto govore nekateri kmetje in mesto delati gredo raji iskat zakladov pod zemljo. — Se pred nekaj leti so poleg razpela pri Tribniku, zaklada iskajoči ljudje pokleknili in prosili: Bog daj in mamka božja, da „sac" izkopljemo, ker smo tako potrebni denarja. — Pred nosom c. k. okrajnega glavarstva in cestnega odbora so tako slabe ceste, da so kola in konji v nevarnosti polomiti se. Poglejmo le ene dele ceste na primer pri Ivccovi pristavi in celo cesto za Vejami ; in vendar smo dosta bogati — kamenja. Nič boljše nije črez komenjski brib voziti, po katerem je že živina so končala in ljudje si noge polomili. Hej, sosedi, spomnite se na pokojnega kreslavega Miljavca. Gotovo se boste poprijeli dela po ravnem za Vejami. Cesta potrebuje izdatne poprave. — Končno še eno žalostno prigodbo iz Črnomlja. Veliko sredo ob 11. uri ponoči je spravljala 16 letna deklica v hiši št. 2 ogenj iz pod kotla. Pri tej priliki se je njena obleka vnela. Deklica je hudo poškodovana, pa tudi njena mati, katera jo skušala ogenj zadušiti. Iz JBucliiii-Pcftte 15. apr. [Izv. dopis.] Pri nas imamo sedaj parlamentarne ferije. Delegacije zborujejo letos na Dunaji, naš državni zbor se je zavoljo njih odgodil, in ravno tako tudi obe kraljevinski deputaciji. Budim-Pešta ima zopet svoje navadno lice. In to svoje lice bode brž ko ne tam do jeseni obdržala, ko se bodo naši magnati zopet s svojih posestev, iz toplic ali s potovanj v inozemstvo nazaj vrnili. Enaki lili stersko-mirni značaj, kakor Budim-Pešta ima tudi ostala dežela, in sploh cela naša notranja politična situvacija. Szlavv ima to zaslugo , da je politične strasti, katere je Lonyay skor do plamena razpibal, zopet utolažil. Hrvat j e so mirni, ker imajo upanje, da se bo Ilauchijanska nagodba leta 18G8 v prilog in pospeh narodnega napredka revidirala in s tem tudi narodna stranka do vladnega krmila prišla. Srbi tudi ne ropo-čejo več tako, kakor so ropotali pod Lonyay-em in njegovim poverjenikom Majtheuvjem. Dasiravno bodo zniirom raje v Belgrad gledali, nego v Budim-Pcšto , je to njih gledanje v Belgrad denes pod S zla vy jem mnogo svoje demoustiativnosti izgubilo. Rumuni v Erdclji so sicer jaki na broji, pa kot političen faktor imajo še prav malo važnosti. Vlaho-Multauska država jo še veliko preslaba, ka bi mogla naše erdeljske liumuuc k sebi vleči. O Slovakih, teh slovau- skih Lazarih je zopet vse tiho. Njim more naša vlada zadovoliti, če jim samo slovaške abecednike za šole dozvoli. Vsi razni narodi naše države so denes upokojeni. Od leta 1800 sem nij bilo toliko sloge med njimi, kolikor jc je denes. Mirno žive med soboj, kakor pastirji v Arkadiji. Pa tudi stranke v našem državnem zboru si ne kažejo več tako dolgih zob, kakor pod Lonvavem. Szla-vvjevo ministerstvo more se s pravico ime novati ministerstvo utolaženja političnih strasti). Vse politične stranke so mu za to hvaležne. Ta politično medla situvacija odseva in odmeva sc tudi iz naših Časopisov. Kako so v zadregi zavoljo pomanjkanja politične tvarinc, vidi se iz tega, da so začeli tudi o malovažnih zadevah cele uvodne članke pisati. Samo en primer. Bitto jc predsednik našega državnega zbora in ima kot takšen plačo letnih 12.000 gld. Te dni je pa ravno ta Bitto postal predsednik franko-ogerske banke z letno plačo 24.000 gld. Naši časopisi sedaj razglabaj o, ali sc dasta ta dva predsedništva v cnej osobi zediniti, ali ne? Pač ubog predmet za žurnaliste. V Banat je prišlo letos 18000 Bul-garov za obdelovanje vrtov. Vrtnarji iz Bolgarskega pridejo k nam vsako spomlad kakor lastavice , ter se s svojim zasluženim denarjem jeseni zopet na Bulgarsko vrnejo. Oni so delavni in zmerni. Če kak vrt prevzamejo, je njih prvo delo, da si vodo napeljejo. Naši vlastelini jih radi vdinjajo. Kako so pa naši Magjari nasproti njim leni! Bul-gai i so izvrstni narod, ki pri svojih lepih lastnostih ne more propasti! Te dni je Jckelfassy, načelnik naše državne policije sc v Zagreb odpeljal. Pravijo, da so ga neki molkli glasovi iz gornje voj-niške krajine tje poklicali. Domače stvari. — (O potrebi narodnega jezika v šoli) piše profesor Ileinrich — imenski brat ljubljanskega prof. Heinricha — tako-le v „Pester Lloydu": „Mi imamo svoje samostalno politično življenje, ki je od onega vnanjih dežel znatno različno ; verozakonski konflikti in borbe se kažejo celo drugače v duševnem življenji našega naroda, kakor se to onostran naših mej zgaja; naše druž-binske razmere se razločujejo od onih naših sosedov, — in pri tem inviduclnem obrazu duševnega življenja naj bi se šolstvo kar tako meni nič tebi nič na tuja kopita nabilo, v tuje kal u j »je se vtaknilo? Izkusili smo, da sc to do sedaj nij posrečilo; predkone bodemo tudi končno razumeli, da to sploh nij mogoče! Šolstvo, katero narodno nij, nema nobene podlage za svoje bitje; ono je umetna rastlina, katero prvi energični veter pomandra. Hočemo torej za bodočnost vstvarjevati, moramo narodno ž i v 1 j c n j e v šolo uvajati in organizacijo učenja ustvariti , koja nas spravi na lastno stališče, in vsled tega še le notranje samostojne in svobodno stori!" — Kedaj pri nas nastavljeni prof. Ileinrich tudi do tega spoznanja pride? — (G. Gariboldi), vodja „krainischer Lchrcrverciu-a" , vabi učitelje tako-le k pristopu v svoje društvo: ,,Na ude našega društva sc bode posebno oziralo, kajti vlada jc na naši strani." O to dobro vedo kranjski učitelji, pa tudi vedo, da jih ljudstvo Živi; in da imajo za blagor ljudstva delovati , a ne za narodu pogubljive nemškutarske namene. — (Sokolski večer) je 20. t. m. v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Reditelja sta gg. JuvanČič in Srečko Noli. Program je jako zanimiv in mnogovrsten. — (Rojanska čitalnica) bo imela 20. aprila tombolo ob 0. uri. Vabimo vse čestite ude, naj sc v obilnem številu udeležijo. Odbor. — (Iz Polčan) sc nam poroča, da je vsled pritožbe v našem listu o neznanji slovenščine tamošujih železničnih uradnikov, — vodstvo južne železnice brž poslalo posebnega rcvidenta, da se prepriča, je-li so te pritožbe resnične. Obljubil jc , da se v kratkem slovenščine zmožen nradnik v Poličanah nastavi. Južna železnica bode s takim postopanjem gotovo ustregla javnemu mnenju. Želeli bi samo, da bi pritožbe povsod tako pošten odziv nahajale. — (Med duhovnike) se je od lanskega pol milijona „za dobro državljansko (ustavaško) vedenje" razdelilo kakor vladno poročilo kaže : na Kranjskem 8400, na Štajerskem 22.730, na Koroškem 17.020, na Goriškem, v Istri in v Trstu 18.900 gl. Obdarova-nih prosilcev je bilo na Kranjskem 48 , na Štajerskem 134, na Koroškem 156, na Primorskem 225. Vendar jc dosta duhovnikov na Slovenskem za to „podporo" prosilo; več kot smo mislili. — (O živinski kugi na Kranjskem) poročajo zadnje ,,Nov." sledeče: Na Gorenjskem nij ne v Prašah, ne v Kranji, ne na Klanci, nc v Smledniku, ne v Ratečah nobeno govedo več zbolelo, kar je bila ubita bolna živina in vsa druga, ki je z bolno bila v dotiki. Ker jc od tega časa tudi že preteklo mesec dni, jc upati, da jc zatrta kuga, ki je na Gorenjskem se vnela po nesrečnih 5 bušah hrvatskih. Al vnela se je zopet iz Hrvatskega zatrošeua, v Javorici, neki vasi v občini Št. Jarncjski, v okraji krškem. Župan Št. Jarncjski je 6. dne t. m. naznanil okrajnemu glavarstvu, da jc kmetu Jož. Žcpanu v preteklem tednu zaporedoma poginilo 3 goved, ki jih jc po odrti koži skrive zakopal. Komisija je bolezen spoznala za pravo turško govejo kugo in vsled postave še ostalega voliča pobiti dala. — Kako pa se je kuga zatrosila v Javorico, nij še prav gotovo. Žcpan trdi, da je 12. sušca kupil par volov na sejmu v Drnovem od neznanega mu človeka, ki jo hrvaški govoril. Okrajno glavarstvo pa tega ne verjame, ker na onem sejmu so bili Žandarji, ki trdijo, da na sejm nij prišlo nobeno hrvatsko govedo, marveč je to verjetno, da je Žcpan ona vola kupil naravnost v vojaški Granici, katera jc soseda kranjski vasi Javorici ter jih skrive pripeljal na svoj dom, ali da ga nij zapazila srenjska straža ali da sc jc dala podkupiti in vola čez mejo kranjsko pustila. Žepan jc zato zdaj v sodnijski preiskavi in to temveč, ker sc je pregrešil zoper postavo, zatajil 3 krepanih mu goved iu enega od onih dveh hrvatskih volov jo 81. sušca na sejmu v Kovišu nekemu neznanemu mesarju prodal. Bati sc jc tedaj, da nc bi se bila kuga po tem volu še drugam zatrosila. Ker iz več krajev Kranjskega, posebno pa iz Ob lok in okraja Loža na Notranjskem, tirajo živinski barantaSi na leto okolo 4000 volov v Trst, katere nakupavajo v reških okrajih, na Hrvatskem in bog vedi Še kje drugoj, zarad tega pa je nevarnost goveje kuge velika, zatojce. k. deželna vlada v Trstu oklicala, da nobena goveja živino, če tudi ina ipricalo zdravja, ne sme v Trst in Gorico drugač, kakor po železnici, — sicer se taka živina barantani vzame. Deželna vlada kranjska pa jc tudi ukazala okrajnemu glavarstvu v l'lanini in iVstojui, da po dotičnih županih ostro čujcjo nad sleparskimi živiuskitni l>arautači, ki naj se zarad prestopkov postave kar brž ostro kaznujejo. _ Razne vesti. * (Absoluten despot.) Iz Ute se je zadnjič poročalo, da je IJrighani Voung, prorok, duhoven in kralj Mormouov, se mestu odpovedal. Sedemindvajset let je ta nenavadni človek kot absolutni despot nad ljudstvom vladal, katero se je v malo letih iz peščice ljudi naraslo za narod, ki šteje sedaj 100.000 duš. Leta 1*46 je šel na čelu nekaterih sto iz Illinois in Missouri pregnanih fanatikov v še celo neznano pustino, ležečo med reko Missouri in znožjem Kamne-nih gor, in začetkom prihodnjega leta sezidal je v prijetni dolini Solnega jezera mesto, v katerem je od tistega časa kot kralj in duhoven vladal, in jo sedaj zapusti, ker želi ostali čas mirnejšo preživeti. Bogastvo Hrigbam Young-ovo je bilo res veliko in je je baje razdelil med svoje 16 ženo in 60 otrok. Vsa mormonska občina jc bila od prve naselitve v Uti sužinja in hlapec temu možu. Za njega so delali Mormoni in njemu so morali desetino od vsega imetja odrajtovati. Ko so v Uti iznašli neizmerno bogastvo rudninsko, bil je Brigham Young prvi na tem polji bogastva. Najnovejša cenitev njegovega premoženja poroča o 18 milijonih funtov sterlingov. Vladal je ljudstvo strogostjo; ali pokorščino svojih podložnikov plačeval je z hrambo in navodom k varčnosti in marljivosti, in to jim je pomoglo, njega obogatiti, ne da bi bili sami obo-žali. Njegovo glavno mesto bilo jc v nekem oziru vzorno mesto ; nij imelo nobenega reveža, nobene vlačuge, nobenega tatu. Brigbam Young je 72 let star, in da se je sam odpovedal tega bodo zedinjene države vesele, kajti mormonstvo bode sedaj brez voditelja bržkone oslabelo in propalo, amerikanska vlada zgubi torej gnjilo in nevarno rast na političnem telesu. Narodno - gospodarske stvari. — V vinogradih na Štajerskem in Kranjskem jc prva kop po večjem končana. Kdor dosedaj nij okopal svojih vinogradov, bode moral to delo opustiti, ako si neče sam na svojo škodo delati. Oka že ženejo in pri vsakem udarci odletevajo. Nekateri vinorejei se sicer tolaže s starim prigovorom : Eno oko doli, dva gori; pa sc motijo. Mogoče, da ostale rozgve par grozdev več pri-rodč, na mesto odbitega prvega oka pa ne bode zrastla rozgva, katera bi zrelega grozdja donašala. Gotovo je škodljivo za trto, ako se prva kop zamudi; pa še bolj škodljivo, ako se kopa, ko so rozge že po enem in dva palca dolge ter se pri vsakem udarci odbijo. Tudi se pri tako pozni kopi ne bi smele površne koreninice porezavati, ker je trs že močno v soku. In kako se letos kaže v vinogradih? Kar sem imel te dni priložnosti jih pregledavati, sem na svoje veselje videl, da skoraj vsa oka ženejo. Res, da razmerno je dosta manj šparonov ali konjev, kakor druga leta, vendar so oka na teh zdrava. (Je bi se tedaj smela že sedaj kaka sodba o letošnji letini izreči , bi se ugodno glasila. Celo po dve rozgvi rasteti iz enega oka. Vreme jc jako ugodno in toplo, kakor meseca majnika : pa do treh ledenih možev Lankracija, Bonifacija in Nervarija je še precej časa. Kop je bila letos povsodi trda in težavua. Po zimi nij bilo pravega mraza, zato tudi perst nij bila prhka in sc je teško dala obdelavati. Breskve in marilce kažejo dosta zdravega cvetja, tudi črešnje, zgodnje hruške in jabolka začno cvesti. Vse lepo kaže, samo da bi mraz vsega nc poškodoval. J. V. Dunajska borsa 17. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. f>r> Enotni drž. dolg v srebru . . 72 „ 90 kr. 102 • 50 w Akcije narodni' banke 947 » — w 332 n 75 n m HO n 8 n 70 *> C. k. cekini..... n — T) 107 9 80 n Zobni zdravnik docent dr. Tanzer ix Grafi ca ordinira v zobozdravniškem in zobotehničnem stroku vsak dan od 8. do 6. ure tu v i,/tihi ju u i, „Hotel E 1 e f a n t" v 1. nadstropji, sobe štev. 20. (109— 4) Pomudek od 7. t. m. skozi tri tedne. Oznanilo. Podpisano ravnateljstvo daje s tem javno na znanje, da jo zaradi odpotovanja gospoda Ferdinand Janovitz-a svojo glavno opravilnico gospodu Franc Santel-nu izročila, kateri je pooblaščen, vsakojako zavarovanja za nas prcakrbljcvati, vplačila sprejemati in vse izterjevanja opravljati. Dunaj, 8. aprila 1873. Ravnateljstvo „Anker-ja", društvo zavarovanja življenja in prihodkov. P, N, Na zgornje so opirajo si dovoli podpisani, se p. n. občinstvu za zavarovanje življenja in prihodkov priporočati in naznanjati, da jo pooblaščen, denarje in ponudbo za zgornje društvo sprejemati, kakor bode tudi vselej pripravljen, vsa potrebna pojasnila dajati. V Ljubljani, 15. aprila 1873. Z vsem spoštovanjem Franc Santel, (114) glavni opravnik ,,.Viik«*r-ja". § 8o Menjavnica „Wiener Commissions - Bank", Sclsoftciirliifr Ir. IS, razpošilja dobitne liste (JBeziigs-Scheine) na sledeče razpisane gruče sreček, in sc morejo te sestave iz tega razloga najkoristnišim prištevati, ker jo vsakemu posestniku takšnega dobitnega lista mogoče, vse glavno in postransko dobitke sam zadeti in razen tega obresti 30 frankov v zlatu In IO. gld. v papirju uživati. Gruča A. (16 ždrebanj na leto.) Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče 4 srečke: 1 Spere. državno srečko po lOO gld. od I. 1860. Glavni dobitek 300.000 gld., z odkupno premijo potegnene serijo 400 gld. a. v. 1 »pere. c. turgk. državno srečko 400 frank. Glavni dobitek GOO.OOO, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Brunsvlsko srečko 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsakšega pridržka. 1 Iu»l>ruško tirolHko) tirečko. Glavni dobitek 30.000 gld. Gruča B. (13 ždrebanj na leto.) Mesečni obroki a 6 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 Spere. c. tursk. državno vrečko 400 frank. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Brunsvidko srečko *0 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsakšega pridržka. Kachsen-Meiuinicenska urečka. Glavni dobitok 45.000 gl., 15.000 južnonemske veljavo. Potem dobltue liste na peti del, Spere. drž. srećke 1. lH«o. Mesečni obroki a 6 gl. Poteiu dobitne liste na «ele državne srečke 1. IH« I. Mesečni obroki a 10 gld. Potem dobitne liste na pol državne srečke 1. Ih« I. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne liste na pol ogerske Hrečke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne liste na llruusviske srečke 2u tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dobitne liste na lnsbruške srečke. Mesečni obroki a 2 gld. Kazen tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica ,,Wiener Coniniissious-llank" vso kakor koli imenovane baukinc, menjiČno in borzne opravila. Potrjene menjioe in priporočila so na vso velike mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo. — Naročila na tukajšncin mostu in iz pokrajino so naglo, gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene menjico in vrednosti se oziroma na vsakokratni položaj donarskega tržišča po najbolj dobrokupnili pogojili dajejo. Opravilski prostori so vsak dan od 1». ure dopoldne do G. uro zvečer brez prestanka odprti. Vnilll'l tlll'A^il'1 80 n*tan8no In tudi na povzetjo izvršujejo. Zapisniki vzdigatov ¥ llctlljcl 11(11 \r\ H«l 8e po Vgakem zdrebanji franko zastonj razpošiljajo. (80—15) CX>OOGCOCCOGOOOOOOCOOCCOQOOOO< TtlJcl. 16. aprila. Pri Klefautu: Jan iz Doline. — Knia iž Čabra. — Malti iz Prago. — Bolnu iz Gorico. — \Wrzer iz Kostanjevice. — VVirk iz Gradca — Gospa Guldenprein iz Idrije. — Metzner Is Dunaja, — lloffstHttcr iz Postojne — Lenoek Iz Lož. — Skofič iz Kočevja. Pri Hali« i: Viti iz Trsta — .Siranecki iz Idrije. — Blati iz Trsta. — Dolenc iz Ipavo. — Oblak iz Novega mesta. — Bpauapan iz Vipave. Epileptičen krč ali božjast božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za Itilliscli , Berlin, Louisenstrasse 45. Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v l>r. o. (255—41) ozdravljenji. Izdatelj in za uiedniStvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne''.