Tuš se umika z Ljubečne, župan Šrot odločitev obžaluje 90,6 95,1 953 110,3 ST. 32 - LETO 65 - CELJE, 23. 4. 2010 - CENA 1,25 EUR Upanje so ljudje širokega srca cane UŽITEK V DOBRI KAVI! PRAŽARNA: 03/713-2666% Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Mačkova z Vranskega nazadnje razlaščena Hotelirka pri V Arclinu je zadnje dni velik dogodek vrnitev štorklje v gnezdo, ki je nekaj osemdesetih let samevalo. Ali je štorkljo za nekaj časa odgnal hrup novogradnje ali pa zamenjava droga, na katerem je bilo gnezdo, ni znano. Vsekakor so za dom dolgonoge ptice dobro poskrbeli. Se bo pomoč našla tudi za mater v celjskem materinskem domu, ki bo sicer ostala na cesti? S Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 LImP Četrte)«., april, »d 17 £>£> J» t>o ^e LUMPARliVE. otposite ustvarjalne jeiavn/ce in animaci je J cV s Uprava Vegrada obljubila, da bo vse poplačala Košarkarjem Šentjurja Helios prekinil niz zmag 2 DOGODKI NOVI TEDNIK TATJANA CVIRN UVODNIK Bomo jutri sami prosili za pomoč? Včasih so zgodbe v našem časopisu takšne, da zbujajo veselje in silijo na smeh, drugič so tragične, nas razjezijo ter porajajo vprašanja. Slednjih je žal vse več. V tej številki (stran 16) pišemo o materi, ki mora z otrokom po letu dni bivanja v materinskem domu, kolikor stanovalkam pripada, najti drugačno rešitev. Začetek bi predstavljalo stanovanje, ki pa ga bo kot tujka težko najela. Zanj bi gotovo morala plačati za nekaj mesecev vnaprej. Denarja pa nima, saj tudi službe nima. Kaj zdaj? Pričakovali bi, da bi v tem primeru nastopile ustrezne ustanove, ki naj bi pomagale ljudem v stiski, nenazadnje tudi materinski dom. Prav v njem najbolje poznajo njeno zgodbo in vedo, da bo končala na cesti, če ne bo našla nadomestnega doma. Jo bodo začasno rešili dobri ljudje, ki jih bo ganila zapisana zgodba v časopisu, kot je bilo že večkrat v podobnih primerih? Še najbolj nam je ostala v spominu akcija pomoči trem sestram iz Celja, ki so ostale brez staršev, z donacijami pa so obdržale stanovanje in ostale skupaj. Kdo ve, kako bi se zgodba končala, če ljudje takrat ne bi slišali njihove prošnje... Toda ali so v takšnih primerih res edina rešitev dobri ljudje s svojimi prispevki, prostovoljci, ki delujejo v dobrodelnih organizacijah in ki na različne načine pomagajo enkrat enemu, drugič drugemu? Kaj pa država z vsemi svojimi socialnimi ustanovami? Je pot skozi vse birokratske ovire in mimo vseh predpisov res tako zapletena in dolgotrajna? So vrata do različnih pomoči le rahlo odškrnjena in se skoznje večini ne uspe zriniti? Ker ne pozna dobro sistema in ker se ne zna obrniti na prava vrata v pravem trenutku? Tisti, ki so sistem »naštudirali«, pravijo, da je možnosti, kako pridobiti vrsto različnih dodatkov, kar precej. Tem naj bi v kratkem odklenkalo, trdijo odgovorni. Če bo sistem zaradi tega bolj pravičen in učinkovit, hvala bogu. Se pa bojim, da ne. Da so na vidiku spremembe, ki gredo v nasprotno smer od tako opevane socialne države. V smer, ko bodo delodajalci lahko delavca čez noč brcnili na cesto in s tem v še večjo revščino, v smer, ko si bodo lahko kakovostne zdravstvene storitve omislili le še tisti z denarjem, v smer, ko bodo bodoče pokojnine, boleznine in druga nadomestila postala tako nizka, da bo večina delila usodo najrevnejšega sloja. Če je to smer, v katero gremo, potem se bojim, da bo kmalu zmanjkalo dobrih ljudi, ki bi še lahko pomagali. Saj še sebi ne bodo mogli. Jutri posvetitev novega ^ m* Na posvetitvi škofje iz štirih držav ter predstavnika š^W^JI^S muslimanov Jutrišnja posvetitev novega celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška bo med osrednjimi dogodki v državi. V celjski stolnici ga bo na slovesnosti, ki se bo začela ob 10. uri, posvetil apostolski nuncij ddr. Santos Abril y Castello. Duhovniki se bodo zbrali v stolnem župnišču, od koder se bodo v slavnostnem nika. Uvodnemu in besednemu bogoslužju bo sledil obred posvečenja, ko bo izbrani Lipovšek pokleknil, glavni posvečevalec mu bo v tišini položil na glavo roke, temu pa bodo sledili še drugi škofje. Soposvečevalca bosta ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres, ki je bil prvi celjski škof, ter mariborski nadškof metropolit sprevodu napotili v stolnico. Lipovška bosta spremljala celjski opat Marjan Jezernik ter župnik iz njegove rodne župnije, Anton Perger iz Voj- Jutri bo na slovesnosti v Celju posvečen novi škof dr. Stanko Lipovšek. (Foto: TimE) Msgr. dr. Stanko Lipovšek je bil rojen leta 1943 v Vojniku ter je obiskoval celjsko gimnazijo. V duhovnika je bil posvečen v celjski opatijski cerkvi, kjer je bil nato kaplan do leta 1972, ko je odšel na podiplomski študij v Rim. Po vrnitvi je ostal v Mariboru, kjer je bil med drugim profesor na teološki fakulteti ter predavatelj v or-glarski šoli. Leta 1984 je bil imenovan za mariborskega stolnega župnika, pred šestimi leti je prevzel še službo mariborskega naddekana. V štajerski metropoli je uvedel procesije, med drugim križev pot na Kalvarijo. Škofovski grb drugega celjskega škofa, dr. Stanka Lipovška, s celjskimi zvezdami, z velikonočnico, s kristogramom iz Vipote ter z lipovim listom. V škofovskem grbu novega celjskega škofa dr. Stanka Lipovška so tri celjske zvezde, redka velikonočnica s Ponikve pri Grobelnem ter tisočletje in pol star zlat kri-stogram iz Vipote nad Pečovnikom, ki priča o začetkih krščanstva na Celjskem. V grbu je prav tako lipov list, ki spominja na škofov priimek, na slovensko narodno drevo ter na slovansko kulturno dediščino. Njegovo škofovsko geslo je V ljubezni in resnici. dr. Franc Kramberger, ki je iz kraja, kjer je bil Lipovšek dolgo stolni župnik. Slovesnosti se nameravajo poleg drugih slovenskih škofov udeležiti tudi škofje iz avstrijskih škofij Celovec, Gradec in Linz, s Hrvaškega pričakujejo škofe iz Zagreba, Siska, Požege in Varaždina, prišel bo tudi beograjski nadškof. Na posvetitvi drugega celjskega škofa bodo še visoki predstavniki drugih krščanskih cerkva, med njimi pravoslavnih, evangeličanov in binkoštne cerkve ter dva predstavnika muslimanske skupnosti. Posvetitvi Stanka Lipovš-ka bo sledilo evharistično bogoslužje, ki se bo začelo s prinašanjem simboličnih daril v sprevodu iz štirih nadde- kanatov celjske škofije. V sklepnem obredu bo novo-posvečeni škof s soposveče-valci zbrane vernike blagoslovil ter nagovoril. Na slovesnosti, ki bo v celoti trajala približno dve uri, bosta nastopila stolni zbor iz Celja ter župnijski zbor iz Vojnika, solista bosta Primož Krt in Andreja Zakonjšek Krt. Na posvetitvi pričakujejo veliko vernikov, zato bo dogodek mogoče spremljati tudi preko monitorja, ki bo postavljen pred glavnimi vrati stolnice. Prenašala ga bo tudi TV Slovenija. BRANE JERANKO Obvestilo bralcem Novi tednik zaradi praznika 27. aprila ne bo izšel, ponovno pa bo med bralci v petek, 30. aprila. Uredništvo RATKE SLADKE Občino so enkrat že prodali Če imajo v nekaterih krajih preveč trgovin in premalo kupcev, je v Štorah obratno. Med največjimi željami Štorovčanov je spodobna nova trgovina, vendar pot do nje ni tako samoumevna, kot je v drugih krajih. V Štorah želijo pomagati investitorju tako, da bi v novem trgov-sko-poslovnem centru na Lipi od njega odkupili poslovne prostore za Občino Štore, ki bi jih že za kaj porabi- li. Lahko bi jih tudi prodali naprej, po višji ceni na primer, čemur je odločno nasprotoval najbolj duhovit občinski svetnik, znameniti Jok. »Nisem za takšno možnost, saj smo občino enkrat že prodali,« je spomnil na obdobje prejšnjega župana Franca Jazbeca, ko se je občinska hiša znašla v hudi nemilosti. Novi knjižnici pa Jok, s pravim imenom Jože Kragelj, sploh ne nasprotuje. »Zanjo sem z vsemi štirimi,« je podkrepil svojo podporo. S0B0TA NEDELJA PONEDELJEK s HED n eu m Začetek urjenja afganistanskih vojakov V torek so v celjski vojašnici slovesno sprejeli pripadnike in pripadnice 12. kontingenta Slovenske vojske. 85 pripadnikov se je vrnilo s šestmesečne mednarodne operacije ISAF v Afganistanu. Naloga naših vojakov je bodo slovenski vojaki od- bila varovanje baze Arena in pomoč pri usposabljanju afganistanskih vojakov v bazi. V okviru novih obveznosti in nalog slovenskih pripadnikov v Afganistanu se slej vključili tudi v usposabljanje afganistanske vojske na terenu oziroma bojnih območjih. MJ Foto: SHERPA Hmelj na razprodaji Hmeljarji prosijo za pomoč vlado -Neprodan hmelj propada v skladiščih Slovensko hmeljarstvo se je spet znašlo na razpotju, tudi zaradi razmer na svetovnem trgu pa mnogi opozarjajo, da še nikoli ni bilo v tako hudi krizi. Na svetovnem trgu se je prodaja hmelja namreč praktično ustavila, mnogim, sploh večjim savinjskim hmeljarjem pa ostajajo neprodane lanske in predlanske zaloge. Skupno naj bi bilo v skladiščih več kot tisoč ton neprodanega hmelja, ob tem da so se že začela spomladanska dela v hmeljiščih, zagonski stroški pa so pre- cej visoki. Tudi zato je Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), skupaj z odborom za hmeljarstvo, o nastalem problemu seznanila vlado, ki naj bi našla način za podporo pridelovalcem hmelja. »Podporo ne le za neprodan hmelj, temveč tudi za sistemske ukrepe, s katerimi bi obdržali proizvodnjo na sedanji ravni oziroma 3-od-stotni delež na svetovnem trgu,« je v ponedeljek v Preboldu poudaril predsednik KGZS Ciril Smrkolj, ki ga je predsednik odbora Ferdi- Predstavniki KGZS so probleme v hmeljarstvu predstavili v prostorih Občine Prebold. Lani je 141 slovenskih hmeljarjev na 1.600 hektarjih pridelalo 2.500 ton hmelja. Po izračunu skupni stroški pridelave pri 1.800 kilogramih na hektar znašajo 5,25 evra na kilogram. Nekaj lanske letine so hmeljarji prodali celo pod 2 evra za kilogram. nand Kunst dopolnil s podatki o možnem propadanju kmetij in opuščanju hmeljišč. Na seji so govorili tudi o najeti zemlji, pa o ogromnih naložbah v stroje, vremenskih nevšečnostih ... skratka o mnogih dejstvih, ki vplivajo na položaj posameznih hmeljarjev, kar nekaj kritik pa so bili deležni tudi trgovci. Vendar si v KGZ niso zatiskali oči in vse krivde za nastalo situacijo preložili na razmere na svetovnem trgu. Govorili so o nesklepanju predpogodb ter tudi kršenju že sklenjenih pogodb, torej dejanjih, ki so pripeljala nekatere hmeljarje na rob propada. Dejstvo pa je, da se hmeljarji, tudi v Savinjski dolini, med sabo zelo razlikujejo in da se vsak bori oziroma skuša preživeti po svoje. V zbornici so s prstom pokazali tudi na neorganiziranost hmeljarjev in tudi zato so v ponedeljek ime- novali posebno komisijo, ki naj bi povezala hmeljarje in tudi bolje zastopala njihove interese. Predsednik komisije je Kunst, tudi hmeljarski starešina. Za izhod iz krize KGZS je vladi predlagala nekaj ukrepov, med njimi sofinanciranje predelave ali dodelave neprodanega pridelka hmelja, ukrep pa bi veljal 1,3 milijona evrov. Poleg tega predlaga enkratno plačilo po hektarju hmeljišč, oprostitev najemnine sklada kmetijskih zemljišč, finančno podporo večletni premeni ter možnost dolgoročnega kreditiranja z začetnim moratorijem in ugodno obrestno mero, ob vsem tem pa bo treba na dolgi rok poskrbeti za večjo konkurenčno sposobnost tako v pridelavi kot prodaji hmelja ter v raziskavah in razvoju. »Treba bo povrniti zaupanje v slovenski hmelj in pridelovalce,« je poudaril Smrkolj ter spet omenil potrebo po eni zadrugi v Savinjski dolini. US Foto: TT Kot je povedal Smrkolj, se v zadnjem času zbornica veliko pogovarja z zavarovalnicami, ki so po lanskih in predlanskih neurjih za letos spremenile zavarovalne pogoje. »Eden precejšnjih preskokov je odbitna franšiza ter neocenjevanje škod, manjših od 20 odstotkov. Tudi zavarovalne premij so višje, ena od zavarovalnic pa celo samo še selektivno zavaruje kmetijske kulture.« Vrtanja na bodoči trasi Predsednik države si je ob obisku podjetja Unior v družbi s predsednikom uprave Gorazdom Korošcem ogledal tudi kovačnico. Predsednik med Zrečani Predsednik republike dr. Danilo Turk je v sredo obiskal zreško občino. Srečal se je z županom in drugimi predstavniki občine ter vodstvi podjetij Unior in GKN Driveline, kjer si je ogledal tudi proizvodnjo. Njegovega obiska so se še posebej razveselili v Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče, kjer se je srečal z vodstvom šole in dijaki ter si ogledal šolsko delavnico. Na prošnjo Milana Sojča, direktorja Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče, v okviru katerega deluje ta zreška šola, se je podpisal v zbornik šole, ki so ga izdali ob 50-letnici. Zaprosili so ga tudi, naj podpre pobudo, da se Slovenija odloči o bodočem statusu šol v manjših krajih, kakršna je zreška. »Želimo samo odgovor, ali takšne šole želimo ali ne. Če da, potem je to odločitev treba podpreti, zlasti s spremembami v mreži šol, če ne, je potrebno sprejeti druge ustrezne sklepe,« je razložil Milan Sojč. Predsednik bo pobudo proučil, je pa izrazil zadovoljstvo nad tem, kar so mu povedali o sami šoli. Vzpodbudno se mu je zdelo zlasti njeno sodelovanje s sorodnimi šolami na Češkem in v Nemčiji, saj so evropske izkušnje po njegovem pomembne. Obisk v zreški občini je predsednik republike zaključil v vasi Skomarje, kjer so mu razkazali župnijsko cerkev sv. Lamberta, spominsko hišo Jurija Vodovni-ka in Skomarsko hišo. Z vsem, kar je videl in slišal, je bil očitno zadovoljen: »Občina Zreče ostaja zvesta svoji tradiciji, kar pomeni, da so tukajšnji ljudje izjemno delovni, iznajdljivi in v vseh priložnostih najdejo razvojno pot za naprej. To ni nič novega, to je že od zdavnaj bilo tako,« je poudaril. Še zlasti so ga prepričali v Unior-ju: »Zdaj smo v trenutku, ko recesija pojenjuje, ko se kažejo znaki izboljšanja. To je bilo vidno zlasti v Uniorju. Verjamem, da je to dober znak za celotno območje,« je dejal. Med težavami, ki jih kljub vsemu v občini Zreče imajo, je predsednik na prvo mesto postavil težave z infrastrukturo oziroma cestnim omrežjem. Po njegovih besedah je cestno omrežje na tem območju zahtevnejše kot drugje po državi, zato bi bilo treba najti boljše načine uravnoteženega infra-strukturnega razvoja. MBP Očitno se bodo spet tako ali drugače razplamtele razprave o severnem delu 3. razvojne osi, na katerem bo center za preventivno arheologijo v sklopu priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od Šen-truperta do priključka Velenje jug še v tem mesecu opravil prehodne arheološke raziskave, proti trasi pa se je včeraj spet oglasila Civilna iniciativa Braslov-če (Cib). Center za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru zavoda za varstvo kulturne dediščine, bo izvajal raziskave na območju občin Velenje, Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki. Raziskave obsegajo površinski pregled odprtih površin s sprehodom prek zemljišča ter pregled zaprtih površin s kopanjem testnih jamic. V začetni fazi priprave DPN bo ministrstvo za okolje in prostor opravilo analizo celotnega prostora, po katerem potekajo možne variante trase hitre ceste. V postopku priprave bodo izbrali najustreznejšo rešitev, proučeno in primerjano s prostorskega, z ekonomskega, okoljskega in gradbeno-tehničnega vidika, upoštevan pa bo tudi vidik družbene sprejemljivosti. Cib je ob svetovnem dnevu Zemlje ponovno izpostavila, da je predviden potek hitre ceste na severnem delu 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto neustrezen, saj je gradnja predvidena na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Menijo, da ta del trase ni le ekološko nesprejemljiv, temveč je sporen tudi z regionalnega stališča in s stališča prometne učinkovitosti, prav tako je ekonomsko potraten. Poudarjajo, da predvidena trasa ne povezuje Celja in Velenja, da je ogromen investicijski zalogaj, saj je od drugih predlaganih tras dražja za kar 140 milijonov evrov, ter da uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča v samem osrčju Savinjske doline. Kot pravijo Braslovčani, bo sve- tovni dan Zemlje dobil svoj pomen takrat, ko bodo imela okoljska in prostorska vprašanja prednost pred lobistič-nimi interesi. Torej takrat, tako menijo v civilni iniciativi, ko si vprašanja, ali želimo v prihodnosti graditi neučinkovite, predrage in okolju nesprejemljive avtoceste, sploh ne bo treba več zastavljati. US 79 € (televizija (telefonija na mesec! _ Kresova nje v Pušn Šank pr Tini v okolici Šmartinskega jezera v petek 30. aprila s pričetkom ob 19h. Za zabavo bo poskrbljeno z dobrim domačim golažem in pijačo ob zvokih ansambla Pogum! 4 GOSPODARSTVO O cetis Banka Celje ima plan B Če bo odkup Plečnikove stavbe predrag, se bo banka izselila Še vedno ni znano, ali se bo Banka Celje izselila iz sedanje upravne stavbe v Vodnikovi ulici ali bo znamenito Plečnikovo stavbo odkupila od denacionalizacij-skih upravičenk, to sta Deželna banka Slovenije in Kapitalska zadruga. Točno leto potem, ko sta po denacionalizacijskem postopku Plečnikovo stavbo v Vodnikovi ulici, kjer je že vrsto let uprava Banke Celje, dobili v last Deželna banka Slovenije ter Kapitalska zadruga, bo jasno, kaj se bo s stavbo sploh zgodilo. Obe strani, lastnici in Banka Celje, sta si namreč še do 30. junija pustili rok, do katerega se bosta končno dogovorili za prodajo ali izselitev. Kot je predsednik uprave Banke Celje Dušan Drofenik že večkrat namignil, se na vse kriplje za stavbo ne bo boril, saj funkcio- nalno niti ni preveč ugodna. Kljub vsemu so jo za primeren znesek pripravljeni odkupiti. Pogajanja za primerno ceno, nazadnje se je govorilo o 9 milijonih evrov, trajajo že dlje časa. »Če se do sredine leta ne bomo pogodili, bodo šli postopki naprej,« pojasnjuje Drofenik. »Pripravljeni smo tudi na izselitev. Pri takšni zadevi čustva ne morejo imeti glavne besede, temveč le razum. Zato imamo v glavi tudi ta scenarij. A v tem primeru pride v poštev novogradnja ter hkrati z njo popolnoma drugačna strategija.« Lokacijo za morebitno novogradnjo je Banka Celje že določila. Če bosta lastnici od banke zahtevali previsok znesek, bo nova upravna stavba Banke Celje zrasla za stavbo Maksimiljana. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA (arhiv NT) Znebili so se term Dušan Drofenik znamenite stavbe v Vodnikovi ulici ni pripravljen pre-plačati. Stavba, odkar je prevzel vodstvo banke, ni več njihov prepoznavni znak. Na njihovi spletni strani je Plečnikovo stavbo (na sliki) že zamenjala stavba Mestne hranilnice. Zdravilišče Rogaška je le uspelo prodati del delnic, ki jih ima v Termah Topol-šica. Odprodalo je 24-od-stotni lastniški delež, še vedno pa je lastnik 26-od-stotnega deleža. Kot je znano, je Zdravilišče Rogaška, ki ga lastniško obvladuje Stanislav Pšeničnik, že nekaj časa neuspešno prodajalo večinski delež v Topolšici. Kredit, ki ga je pred dvema letoma najelo Zdravilišče Rogaška ravno za nakup večinskega deleža v Topolšici, je družbo namreč precej obremenjeval. Kot večinski lastniki so Slatinčani »obremenjevali« direktorico Term Topolšica Lidijo Fijavž Špeh. Ta se jim je na skupščini leta 2008 močno zoperstavila, saj ni želela ugoditi njihovi zahtevi po izplačilu dividend. Takrat so se namreč že začeli izvajati novi razvojni projekti, to je gradnja apartmajskega naselja ter wellnessa. Čeprav uradno ne prizna, se je direktorici Lidiji Fijavž Špeh na obrazu narisal velik nasmešek. Zdaj sta največja delničarja term Zveza društev multiple skleroze in Modra linija holding, ki imata skupaj skoraj 33-odstotni lastniški delež in ki ji povsem zaupata. Neuradno naj bi bil kupec 24-odstotnega deleža term ve-lenj ski podjetnik Tomaž Roč-nik. Ta je sicer tudi lastnik družb Toming Consulting in Igem, lastniško pa je povezan tudi s celjskim Gradisom, ki je v stečaju. RP Foto: SHERPA Uprava Vegrada obljubila poplačila NA KRATKO Vegradovim delavcem ni bilo treba v torek izvesti dveurne opozorilne stavbe. Uprava je že pred stavko obljubila, da bo vse poplačala. Vegradovi režijski delavci so februarske plače prejeli v torek, marčevske pa naj bi jim izplačali danes, je tik pred napovedano stavko obljubilo vodstvo podjetja. Predsednik sindikata Samo Mastnak je zato opozorilno stavko odpovedal. »Do zdaj gre vse po načrtu. Februarske plače so v ce- loti izplačane. Z vodstvom smo se dogovorili tudi za roke za poplačilo lanskih obveznosti. Gre za del lanskega regresa, del decembrskih plač režijskim delavcem in del preostalih še neporavnanih materialnih stroškov delavcev. Vse te obveznosti bo podjetje poravnalo v več delih v obdobju od konca maja do konca oktobra letos, vključno z letošnjim regresom. Zanj bomo točen rok določili maja,« pravi Mastnak. Na vpra- šanje, zakaj v petek popoldne rešitve niso našli, v torek pred stavko pa so jo vendarle lahko, je Mastnak dejal, da je bil glavni argument vztrajnost sindikata. »Zdaj bomo budno spremljali dogovorjene roke za izplačila. V primeru neizpolnjevanja zahtev bomo organizirali stavko.« Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad se, kot je znano, sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Pred kratkim je zelo okrepilo aktivnosti pridobivanja del v tujini. Kot so sporočili iz podjetja, so bili pri tem tudi uspešni z več projekti. Zadnji uspeh na tem področju je podpis pogodbe za gradnjo stanovanjskega naselja s tisoč stanovanji v Libiji, kjer bo Vegrad sodeloval kot izvajalec gradbeno-obrtniških del. Trenutno se, kot navajajo v družbi, intenzivno ukvarjajo z zelo zahtevno pripravo in organizacijo projekta. RP, STA V Bohor lesu se je spet zataknilo Tokrat sta »kriva« ruski in avstrijski kupec - Delavci se bojijo »dežavuja« Šele ko bom videl denar na ci pa se bojijo, da se je s Direktor mestinjskega podjetja Bohor les Peter Pus-ser svojim delavcem, ki niso prejeli marčevske plače, ne more dati jasnih zagotovil, kdaj jih bo lahko izplačal, zato jih je poslal domov. Kot pravi, čaka, da bosta svoje obveznosti poravnala dva kupca. A zaradi preteklih slabih izkušenj v tem podjetju se delavci čakanja doma dobesedno bojijo. Tokrat sta zatajila ruski nem času dolg poravnala. in avstrijski kupec, ki sicer s plačili zamujata le 14 dni. Kot pravi Peter Pusser, jima ravno zato ne gre zameriti. Sta pa oba obljubila, da bosta v najkrajšem mož- Kdaj, Pusser ni upal napovedati. »Z ruskim kupcem smo v stiku preko elektronske pošte, z avstrijskim smo se že sestali. Kdaj točno bosta plačala, ne morem reči. Proizvodnja vrtnega pohištva višjega cenovnega razreda v Mestinju spet stoji. Se bo ponovil lanski scenarij? računu, bom lahko povedal.« Kot poudarja, sta ta priliva ključna za podjetje, saj na plačila ne čakajo le delavci, temveč je treba izvesti še ostala nujna plačila, kot je na primer plačilo elektrike. Ravno ta je bila lani v tem času ključna, da je podjetje moralo prekiniti proizvodnjo. Dvakrat so jim jo odklopili, kar pomeni, da so bili delavci več kot pol leta doma. A ker ni šlo za njihovo krivdo, se takšen »prisilni dopust« ni štel kot redni dopust. Tako jim je ostal še ves lanski dopust, ki ga koristijo v tem tednu, saj jih je direktor poslal na prisilni dopust. »Ne želim, da so delavci v podjetju, če jih ne morem plačati,« pravi Pusser. Delavci so pa še bolj razočarani in negotovi, saj so pred tem za torek napovedali stavko, direktor pa jih je poslal na čakanje. Po besedah direktorja gre za odločitev, ki so jo sprejeli skupaj s sindikatom, delav- tem začelo novo poglavje kalvarije, saj je bil uradni razlog za prisilni dopust pomanjkanje dela. Še vedno plače za nazaj, torej za čas, ko so uradno delali v podjetju Rogaška les, niso poplačane. Delavci pravijo, da jim direktor ne želi povedati, kakšna je situacija v podjetju in kakšne načrte ima za naprej. Zalog suhega lesa, ki je nujno potreben za proizvodnjo, ni veliko. Zadnji mesec so ostali tudi brez tople malice. Bojijo se, da bodo, če bodo spet predolgo tiho čakali doma, izgubili tudi možnost do poplačil v primeru stečaja družbe. ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT) -oji£uo®ce " " www.radiocelje.com . - v Zlatarna Celje še prestižnejša Zlatarna Celje je svojo ponudbo razširila tudi z izdelki S. T. Dupont. Gre za proizvajalca elegantnih vžigalnikov, zbiratelj skih peres, torbic in elegantnih pripomočkov. Najnovejša kolekcija vžigalnikov in pisal svetovno priznane blagovne znamke sicer ne bo na voljo v vseh zlatarninih prodajalnah, temveč zgolj v prodajalni v Ljubljani. Je pa izdelke Zlatarne Celje odslej mogoče kupiti tudi v Sofiji. Prodajalna v glavnem mestu Bolgarije je stota prodajalna Zlatarne Celje, v družbi pa se nadejajo uspešnega poslovanja in dobro sprejetje njihove blagovne znamke. Terme Dobrna z dobičkom V Termah Dobrna so lansko leto kljub izredno težkim gospodarskim razmeram zaključili z dobičkom. Ta je znašal 155 tisoč evrov in je bil celo za 2 odstotka večji od predlanskega. Obe- nem so na Dobrni povečali število gostov, odprli prvi center za zdravljenje inkon-tinence ter odkupili del zemljišč, ki so bile v lasti občine. Ad a m soft med najboljšimi Celjsko podjetje Adam-soft je edino slovensko podjetje, ki se je v močni konkurenci po izboru strokovne komisije uvrstilo med 10 finalistov svetovnega izbora. Gre za tekmovanje s področij NFC-tehnologij, tj. enostavna komunikacija kratkega dometa med različnimi elektronskimi napravami. NFC-tehnologija je mobilna tehnologija prihodnosti, ki bo spremenila mobilne telefone v elektronske denarnice, v sredstvo za identifikacijo oziroma v nepogrešljivo orodje v vsakem žepu. Adamsoft se te dni v Monaku predstavlja z inovacijo, ki omogoča uporabo Smart posterja (prenos digitalnih vsebin iz oglasnih mest). RP Čatra zamenjal Korošec V tem tednu so v celjski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za novega sekretarja izbrali Vojka Korošca. Med šestimi kandidati sta se v drugi krog prebila Ne-venka Knapič in Vojko Korošec, ki je bil v drugem krogu tudi izvoljen za naslednika Srečka Čatra. Ker se Korošcu še ni iztekel odpovedni rok v družbi Swaty-Comet, bo do nadaljnjega njegova dela še opravljal dosedanji sekretar Srečko Ča-ter. Korošec ni novo ime, gre za sindikalista z večletnim stažem, aktiven je tudi v organih zveze, saj je član pogajalske skupine za področje kemije. Po izobrazbi je kemijski inženir. RP ©tOl] partturitMjbcyšlmokusom INTERVJU 5 Naše ceste postajajo nevarne Državo, občine in vzdrževalce cest je na veliko prehitela rast prometa - Pogovarjali smo se z direktorjem celjskega VOC-a Bogdanom Kočevarjem Država varčuje, občine varčujejo. Denarja za popravilo in vzdrževanje cest kronično primanjkuje. Letos država celo razmišlja, da bi del denarja, pobranega za ceste, preusmerila v financiranje železniške infrastrukture. Torej bo obnov še manj! Bo pa veliko krpanja lukenj, popravljene pa tako ali tako ne bodo dolgo zdržale. Toda država in občine pozabljajo ključno stvar: ceste, ki ne gredo v korak s časom in z vedno večjim prometom, so nevarne. Kaj se bo zgodilo, ko bodo na primer svojci žrtev prometnih nesreč začeli masovno tožiti odgovorne? Za zdravljenje poškodovancev prometnih nesreč v celjski bolnišnici leta 2008 je šlo krepko več kot milijon evrov. Samo v Celju gre pri tem le za cestni sklad ob registracijah vozil več kot tri milijone evrov. Zimsko/letno vzdrževanje stane okrog dva milijona evrov. Kam gre denar, tako ali tako ni več nikomur jasno. Jasno pa je, da se dnevno vozimo po nevarnih cestah. Da so ceste slabe, priznava tudi direktor celjskega podjetja za vzdrževanje in obnovo cest Bogdan Kočevar. Ve, da so kot vzdrževalci cest soodgovorni za to, po kakšnih cestah vozimo, razume, da ljudje upravičeno pričakujejo urejene in dobro vzdrževalne ceste, vendar poudarja, da so določeni odseki tako slabi, da postajajo za vzdrževalce težko obvladljivi. In ravno spomladi, ko je na cestah več motoristov, ki so najbolj ranljivi udeleženci v prometu, je na cestah veliko udarnih jam, poškodb. Te za seboj pusti zima. A ker smo krepko stopili v pomlad, o zimi ne govori skoraj nihče več. Toda za vzdrževalce se zimska sezona še zdaleč ne konča 15. marca! »Seveda ne. Najprej je bilo treba odstraniti zimsko signalizacijo, snežne kole, pomesti in očistiti ceste, na katerih je ostal pesek od zimskega vzdrževanja. Vsaka zima prinese številne poškodbe na vozišču in tudi bankinah, zato je naše delo zdaj usmerjeno še v krpanje in popravljanje teh poškodb. Letos so se ta dela malo zavlekla zaradi zimskih razmer, ki so trajale dlje,« pravi Kočevar. Je bila torej minula zima res ena hujših v zadnjem obdobju? Po vseh kazalcih, trajanju, predvsem pa po dneh sneženja, temperaturah in količinah zapadlega snega, da. To se odraža v količini porabljenih posipnih materialov, delovni sili in mehanizaciji, ki je bila potrebna za odstranitev snega in poledice. Tudi po teh kazalcih je bila to v zadnjem desetletju najhujša zima. Če vzamemo povprečno zimo pri nas, je letošnja zagotovo bila za dve povprečni! To pomeni, da so bili tudi stroški dvakratni? Da. V Celju zagotovo! Za ostale občine nimamo vseh podatkov, ker se v zimsko vzdrževanje vključujejo tudi drugi pogodbeni izvajalci zimske službe. Prepričan pa sem, da je tam situacija »Preveč krpamo luknje, namesto da bi se lotili generalne obnove.« Če prav razumem, bi zimsko vzdrževanje cest v Celju lahko pokrili iz cestnega sklada, glede na število vozil v Celju? Kam gre torej ves denar? Bencinski evro se pa tako ali tako izgubi v integralnem proračunu ... »Če malo karikiram, bi na primer občan v Celju, če bi s položnico plačeval vzdrževanje cest, mesečno za zimsko vzdrževanje plačal manj kot 3 evre!« podobna. Ko strošek vzdrževanja ob koncu zimske sezone delimo s številom registriranih osebnih in tovornih vozil, ugotovimo, da je voznika na Celjskem ta zima, ki je trajala skoraj pet mesecev, stala 34 evrov. Če malo karikiram, bi na primer občan v Celju, če bi s položnico plačeval vzdrževanje cest, mesečno za zimsko vzdrževanje plačal manj kot 3 evre! Seveda govorim hipotetično, a želim vam prikazati le občutek, kaj to pomeni v številkah in morda v primerjavi z ostalimi stroški, ki jih ljudje mesečno plačujejo. Reševalno vozilo na primer lahko pokličete po mobitelu, vendar po vas ne more priti, če cesta ni splu-žena. »Če vzamemo povprečno zimo pri nas, je letošnja zagotovo bila za dve povprečni!« Iz cestnega sklada se samo v Celju zbere okrog 3,210 milijona evrov. Manj kot dva milijona pa stane ne le zimsko, ampak tudi letno vzdrževanje cest. To je podatek za lansko leto. Torej vaša navedba drži. Kam gre denar pa bi bilo smiselno vprašati tiste, ki ga razporejajo ... Toda če zimsko vzdrževanje ne stane toliko, bi lahko država in občine več denarja namenile za vzdrževanje cest zdaj, ko je treba pokrpati, popraviti poškodbe in posledice zime. Ali tega ne storijo? Že vsaj petnajst let bistveno premalo. Trdim, da se od denarja, pobranega na cestah, premalo tudi vrne na ceste! Vzdrževanje cest je drago, ker so iz leta v leto v slabšem stanju. Kaj to pomeni? Preveč krpamo luknje, namesto da bi se lotili generalne obnove. Tako na občinskih kot državnih cestah. Krpanje je drago in tudi ni trajno, torej poškodbe hitro spet nastanejo. S katerimi cestami imate več dela pri vzdrževanju -z občinskimi ali državnimi? Problem je nastal predvsem zaradi povečanja prometa in obremenitev v zadnjih dveh desetletjih. Ali si danes sploh lahko še predstavljamo Slovenijo brez avtocest, ki so bile zgrajene v zadnjih petnajstih letih? Dejansko nas je rast prometa prehitela. Avtocestni križ je zahteval še dodaten denar, zato se je manj vlagalo v ostale državne in občinske ceste. In to se pozna. Poglejte, v preteklosti tudi ni bi- majo težav. Tam so ceste dovolj široke in se ne vozijo po bankinah. Ko je na cesti kaj narobe, je takoj kriv vzdrževalec. Naročnika del pa sta občina ali država. Ljudje pogosto ne razumejo, da je vzdrževalec le »posrednik« med uporabniki cest in naročniki. Imam občutek, da vas to marsikdaj jezi . Drži, a zato ima kovač klešče. Takšno vlogo v tem poslu smo sprejeli in za to nas plačajo. Jezi nas le, da se o problematiki cest največkrat govori s stališča, kako veliko denarja se porabi, kako cestarji delamo z denarjem neracionalno in kako so uporabniki cest preveč zahtevni. Vsakdo na primer ve, kako je z vzdrževanjem starega avtomobila, vožnja z njim je lahko neprijetna in nevarna. Življenj- »Po vsakem dežju se pojavijo nove udarne jame in bolj kot so ceste slabe, težje jih je obvladovati. In razmere so dejansko težke tudi za vzdrževalce.« lo dovolj denarja, da bi lahko gradili dovolj široke ceste, takšnega porasta prometa in obremenitev pa nihče ni mogel niti predvideti. Tudi osnih obremenitev se nihče ne drži. Da bo lažje razumljivo: po cestah vozijo pretežki tovornjaki, ceste pa tega ne zdržijo, česar vsaj na občinskih cestah nihče ne nadzoruje. Da smo glede premajhnih širin cest nekaj posebnega, kaže tudi to, da na svetu ni proizvajalca opreme za strojno urejanje bankin. Zakaj? Zato ker v tujini s tem sploh ni- 51-letni Bogdan Koče-var je univerzitetni diplomiran inženir gradbeništva. Savinjčan se je v Žalcu po končanem študiju zaposlil na občinskem sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo. A ga je službena pot kaj kmalu ponesla v GIP Ingrad v Celju, kjer je opravljal delo tehnologa statika. Bil je tudi pomočnik vodje del na objektu upravne zgradbe Konusa v Slovenskih Konjicah in zadolžen za tehnološko-tehnični del izvedbe gradbenih opravil. Za njim kot gradbenim strokovnjakom je že kar nekaj vidnejših projektov na našem območju. Delal je tudi kot direktor Ingrado-ve poslovne enote Gradbena operativa Žalec, nato se je leta 1990 zaposlil kot direktor Gradenj pri Cestnem podjetju Celje. Na delovnem mestu direktorja v VOC-u, podjetju za vzdrževanje in obnovo cest, pa je od marca 2003. Opisujejo ga kot strokovnega, korektnega, hkrati tudi strogega, napak ali malomarnosti ne dopušča ali tolerira. Je oče dveh sinov, v prostem času pa zagnan golfist. In menda tudi zelo dober ... pek! Njegova specialiteta naj bi bil domač kruh! ska doba vozila je od 15 do 20 let. S cestami je enako! V strokovnih krogih se že več kot desetletje ugotavlja, da se ceste obnavljajo trikrat prepočasi, pred kratkim je bil objavljen podatek, da bi v Sloveniji ceste s takšno dinamiko, kot je zdaj, obnavljali kar 60 let, da bi dosegli ustrezno raven urejenosti, kot bi morala biti že zdaj! Skoraj deset let tudi že priznavamo, da so nas na tem področju prehite- li še Hrvati, ki še niso v Evropi . To sem načela zato, ker je (ob zadnjih hudih prometnih nesrečah) vedno več razprav, da bo treba vzroke zanje iskati ne le pri vozniku in vozilu, ampak tudi pri cesti, kar posledično pomeni pravne postopke. Prvi na udaru ste namreč vi kot vzdrževalci. Že od nekdaj je tako, da se vzrok nesreč išče tudi na cesti. Težava je zdaj v tem, da je večina cest dotrajanih. Po vsakem dežju se pojavijo nove udarne jame in bolj kot so ceste slabe, težje jih je obvladovati. In razmere so dejansko težke tudi za vzdrževalce. Naš preglednik si cesto ogleda, če opazi udarno jamo, jo zakrpa, medtem ko poškodbe večjih razsežnosti zavaruje. V kolikor opravi pregled in oviro na cesti označi, vzdrževalci niso kazensko odgovorni. Problem je, če se na primer nesreča zgodi med enim in drugim pregledom, vmes pa preteče več dni, na nekaterih cestah celo en teden. Takrat smo cestarji zelo na udaru in moramo svojo dolžno skrbnost nad opravljenim delom nenehno dokazovati. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA »Življenjska doba vozila je od 15 do 20 let. S cestami je enako!« 6 AKCI LNO NOVI TEDNIK □ DRI TELEFON Brez telefona Bralca iz Laškega (ni povedal priimka in naslova), ki je naročnik takoimenova-nega »trojčka«, zanima, kako je pri Elektro Turnšku urejena dežurna služba. Od sobote popoldan ni bilo pri njih doma možnosti za telefoniranje ter uporabo interneta, kar so javili še isti dan. Problem je bil rešen šele v ponedeljek zjutraj, kar je za bralca nesprejemljivo. Pripominja, da je napaka nastala pri Elektru Turnšek in ne pri naročniku. Tomaž Gril iz podjetja Elektro Turnšek odgovarja: »Ker nam niso bili posredovani točni podatki o naročniku, lahko podamo na zastavljeno vprašanje le splošen odgovor. Vse reklamacije v zvezi z delovanjem našega omrežja in izvajanjem storitev na naših omrežjih se zbirajo v centru za podporo uporabnikom podjetja Elektro Turnšek. Center je odprt med tednom med 7. in 22. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. Telefonske številke, na katerih so dosegljivi operaterji v centru, so 03/42 88 112 ali 03/42 88 119. V center lahko naročniki prijavijo reklamacijo na naše storitve oziroma jim operaterji nudijo kakršnokoli dodatno pojasnilo ali pomoč glede uporabe naših storitev. Sprejem in obdelavo reklamacij vodimo računalniško. Podporni center je dosegljiv s pomočjo elektronskega naslova podpora-@turnsek.net. Izven delovne- ga časa centra sprejemamo reklamacije na dveh GSM-tele-fonskih številkah dežurnih operaterjev na programu kabelske TV in na programu interneta in digitalne telefonije. Pri vseh reklamacijah se trudimo, da bi napake odpravili v najkrajšem možnem času. Odprava napak na terenu je odvisna od narave napake ter včasih zahteva hkratno delovanje več usposobljenih ekip, z večjim številom serviserjev in zahteva več časa. Vedno se trudimo, da je napak v delovanju omrežja čim manj ter da so nepredvideni izpadi odpravljeni čim prej.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 4225-190. Barbara Remic iz Letuša je nakupila, kar je potrebovala. (Foto: SHERPA) Pršut kriv za odličen nakup! Pripravljena na klic iz studia Radia Celje, kot vsako sredo, nas je pričakala Barbara Remic iz Letuša. Izpolnila je kuponček za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička in ta teden imela srečo, da smo jo izžrebali. Če bi poslušala naš nas- vo tokrat podrli rekord. Zavet, da si pripravi tudi naku- čelo se je z oljem in s kisom, povalni listič, bi prav goto- nato smo se kar nekaj časa Jack pot je tokrat odkrila Milena iz Nove Cerkve in tako Barbari pomagala še do dveh dodatnih pršutov. Ob njej Tanja Seme in Zlatko Bobi-nac iz NT&RC Konjiška grajska tepka je drevo leta Ob letošnjem dnevu Zemlje so gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije pripravili tradicionalno razglasitev drevesa leta. To je za leto 2010 na Celjskem postala grajska hruška, ki raste pri Starem gradu nad Slovenskimi Konjicami. Letošnje izbrano drevo leta je zelo stara sorta hruške -tepka. »Poznamo več kot 20 različnih vrst tepk. Imajo medene in sočne plodove, ki dozorijo, ko niso več trdi in ko v notranjosti niso več rjave barve. Drevo rodi bogato in zanj ni treba posebno skrbeti. Zaradi naravne odpornosti ga, podobno kot druge tradicionalne sadne vrste, ni treba škropiti. Visoka drevesa in njihove bogato razvejane krošnje so pomemben življenjski prostor pticam, ki si v njih ustvarjajo dupla. Iz plodov hrušk še danes pogosto kuhajo žganje ali iz njih delajo mošt. Sadno vino, narejeno iz mešanice hrušk in jabolk, je bilo včasih najpogostejša pijača na kmetijah ... Pomembno je bilo tudi suho sadje, še posebej suhe hruške. Bile so edina res sladka hrana revnejših slojev prebivalstva. Izročilo pravi, da je cesarica Marija Terezija, da bi omilila lakoto med kmečkim prebivalstvom, izdala ukaz, da mora imeti vsaka do- Okrog 200 let stara konjiška grajska hruška je drevo leta na Celjskem. mačija posajeno posebno hruško, ki vedno dobro obrodi. V nasprotnem primeru so gospodarja kmetije natepli. Zato je ta hruška dobila ime tepka,« sta opisala pomen in značilnosti te sadne sorte koordinator projekta Robert Hostnik in Bojan Bračič iz konjiške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Konjiška grajska tepka je po ustnem izročilu stara okrog 200 let in je v tem času zrasla v sedemnajst me- trov visoko in več kot meter debelo vitalno drevo. Zvesto spremlja vsa dogajanja na Starem gradu in s svojo lepoto razveseljuje njegove številne obiskovalce. Letošnje drevo leta na Celjskem so predstavili v torek na prireditvi pod krošnjo Grajske hruške ob Starem gradu. Zavod za gozdove Slovenije je ob tej priložnosti o grajski hruški izdal tudi plakat in razglednico. MBP, foto: MO VELIKA NAGRADNA IGRA 1 ,:x>; mudili pri suhomesnatih izdelkih. Še dobro, saj je bil joker, ki ga je med tremi kuvertami izžrebala Milena med nakupovanjem v Planetu Tuš, skrit prav v pršutu. In tako sta v vozičku pristala še dodatna dva. Barbara Remic je na to le dodala, da ne bo težav, ko bo treba vse to pojesti. Med prvomajskimi prazniki bodo za obloženo mizo sedeli Barbara, njen mož, dva sinova, vnukinja, prijatelji in še kdo. Je pa v vozičku pristalo to, kar zaenkrat Barbara potrebuje. In kaj potrebujete vi? Ne zanašajte se le na to, da bi že vedeli. Ali pa? Izpolnite ku-ponček in morda boste prav vi dodobra napolnili hladilnik in shrambo. SIMONA BRGLEZ Fotografije na www.ra-diocelje.com in Facebook strani Novi tednik in Radio Celje ^ Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob 12.15 „a Radiu Celje Kako lahko sodelujete? :.......... Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: tus icelje 95.1 95.9 1003 90.6 MHz Naslov:. Št. Tuš klub kartice 1 Davčna številka Telefon: Podpis: AKCIJA - DOGODKI HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Depresije se sramujemo in bojimo Živimo v stresnem okolju, v katerem nas obremenjujejo finančne težave, trpimo zaradi obremenitev na delovnem mestu in bolj kot kdajkoli nas pesti brezposelnost. Obremenitve vplivajo na težave s partnerjem, starši, sodelavci, še bolj na tla pa nas lahko spravijo različni dogodki, kot so poporodna depresija, izguba bližnjega, ločitev od partnerja. Vsi ti dejavniki lahko vodijo v duševne težave in stiske, zato je treba spregovoriti. Trpljenje v tišini in osamljenosti lahko le še poglobi duševne motnje. Spregovorili so tudi »hujšarji«. Preveč ljudi se sramuje in boji duševnih motenj, zato o težavah raje molčijo. A samo pogovor lahko razbije stigmo in odpravlja tabuje. Da so depresivni samo ljudje s šibkim značajem, je še eden od mitov nepoznavanja duševnega zdravja. Prav tako ne drži, da ko enkrat imaš duševno motnjo, nikoli več ne ozdraviš, ter da je edina rešitev zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Specializantka oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Lucija Beškovnik, dr. med., depresijo opisuje kot motnjo razpoloženja in čustvovanja, ki posledično privede do spremembe videza, vedenja in mišljenja. »Pri blagi depresiji pomagajo pogovor in aktivnosti, ki jih ima človek rad, medtem ko globlja depresija ovira vsakodnevno delovanje, pri čemer je izvajanje aktivnosti včasih nemogoče. V teh primerih je treba najti strokovno pomoč, kot so različne vrste psihoterapije in zdravljenje z antidepresivi.« Znaki depresije so na primer motnje spanja, apetita in želje po spolnosti, pomanjkanje energije in utrujenost, potrtost, tesnoba, razdraženost, neodločnost, izguba zanimanja za druge ljudi in aktivnosti, ki so nas prej zanimale ... »Če se pojavi hkrati več znakov, ki trajajo vsaj dva tedna, moramo biti pozorni,« opozarja Beškovnikova. »Hujšar-ji« so se z odločitvijo, da bodo sodelovali v naši akciji in nekaj storili za svoje zdravje, fizično in duševno, uspešno zoperstavili znakom depresije. Mnogi so v svojih pripovedovanjih dejali, da jim v preteklosti pogosto ni bilo lahko. Vsakodnevne težave so premagovali s hrano in za aktivnosti niso našli prave volje in poguma. Samopodoba je bila vse nižja in nekateri so bili na poti, da dobijo duševno motnjo, ki jo v družbi še vedno zelo težko priznamo in prepoznamo. Ko te boli duša ... »Ko te nekaj boli, greš k zdravniku. Vzame si pet minut časa zate in ti predpiše zdravila. Nič ne pomaga, saj se bolečina vrne. Spet in spet. Vse dokler ne začneš ugotav- Preveč ljudi se sramuje in boji duševnih motenj, zato o težavah raje molčijo. A samo pogovor lahko razbija stigmo in odpravlja tabuje. ljati, da imaš znake depresije,« je dejala ena od »huj-šark«. Viktorija Jezovšek je s pomočjo delavnice spoznala, da si je ob pomanjkanju volje treba venomer dopovedovati in vztrajati, da je treba delo in obveznosti opraviti. »Ko se me poloti slaba volja in postanem brezvoljna, si dopovedujem, da je treba iti naprej. Veliko se je spremenilo tudi s pomočjo gibanja. Ko mi zmanjkuje energije in volje, grem v fitnes ali na sprehod.« Roman Podle-snik je pred leti imel resne težave z zdravjem in šele zdaj ugotavlja, da so bile posledica duševnih težav. »Dvakrat po mesec dni sem ležal v bolnici in niso ugotovili, zakaj. Bilo je tako hudo, da nisem bil sposoben voziti. Okulistič-ni pregled in slikanje glave nista pokazala nič otipljive- ga. Z izgubo kilogramov in s pridobitvijo fizične kondicije sem pridobil tudi stabilnejše duševno zdravje. Tehtanje me ne spravlja več v slabo voljo, temveč se ga iz tedna v teden bolj veselim.« Mojca Jurišič je optimistično naravnan človek. »Zato upam, da mi bo uspelo kdaj pomagati komu, ki se bo znašel v težavah.« Pravi, da se je kdaj po- loti nihanje v razpoloženju, zlasti ko ima obilo dela, vendar ga premaga z dobro mislijo. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA V Celju že prihodnje leto pogoji za univerzo? V Celju se v zadnjem času spet veliko govori o ustanovitvi lastne univerze. Poslansko vprašanje o tem, kakšne so možnosti, da bi Celje res dobilo univerzo, je celjska poslanka Andreja Rihter naslovila na pristojnega ministra Gregorja Golobiča. Minister odgovarja, da v preteklosti sprejeti razvojni dokumenti dajejo možnost za načelno podporo tudi priza- devanjem za univerzo v Celju. Strategija razvoja Slovenije namreč predvideva decentralizacijo terciarnega izobraževanja, vendar v tesni povezavi s potrebami regionalnega gospodarskega razvoja. Pri tem minister omenja stroge pogoje za ustanovitev nove univerze. Kot prvo morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj - na najmanj treh zaokrože- nih znanstvenih, umetniških oziroma strokovnih področjih ali disciplinah. Po napovedih župana Bojana Šrota naj bi Celje že v prihodnjem letu izpolnilo vse pogoje za ustanovitev univerze. Regijsko študijsko središče je namreč že ustanovilo visoki šoli za varstvo okolja in zdravstveno nego, v akreditacijo pa je poslalo tudi program visoke gospodarske šole. Sicer nameravajo Celjani v univerzo povabiti vse visokošolske ustanove, ki že delujejo in imajo svoj sedež v regiji, kot tudi nekatere, ki trenutno delujejo pod okriljem mariborske fakultete. BA f Ne pustite se žejne peljati čez vodo, zali illlttkl Till I 8 celje NOVI TEDNIK Boljši pogoji za srčne bolnike Koronarni klub Celje v razširjenih prostorih - Bo v njih prvi preventivni center v Sloveniji? Koronarni klub Celje je letos ob svoji 25-letnici uspešnega delovanja pri preventivi in rehabilitaciji srčnih bolnikov prejel srebrni celjski grb. Klub združuje domala 350 članov, edina omejitev pri njegovem delu pa so bili zadnja leta premajhni klubski prostori. Sedaj so razrešili tudi ta problem. Nove, razširjene prostore v Gregorčičevi ulici 6 so slovesno odprli prejšnji četrtek. »Z novimi, dodatnimi prostori, ki nam jih je dodelila Mestna občina Celje, smo dobili priložnost, da v Celju razvijemo prvi preventivni center v Sloveniji,« načrtuje kardiolog prim. Janez Tasič, pobudnik za ustanovitev koronarnega kluba in njegov strokovni vodja. Za temi načrti je dolga in uspešno prehojena pot Koronarnega kluba Celje. Svoje stalne prostore v Gregorčičevi ulici 6 je klub dobil že leta 1986, ko mu jih je odstopila Obrtna zbornica Celje. Takrat so uredili 70 kvadratnih metrov površin. »Vsa ta leta smo v teh prostorih skrbeli za rehabilitacijo srčnih bolnikov pod strokovnim nadzorom,« poudari prim. Tasič. Srčni bolniki in bolniki po posegih na srcu namreč najdejo prav v klubu vse tisto, kar jim omogoči vrnitev v vsakdanje življenje in delo. Poleg vodenega in nadzorovanega fizičnega treninga gre še za psihološko podporo, strokovna predavanja, skupinske metode sproščanja, izlete in sodelovanje s podobnimi združenji doma in v svetu. V Gregorčičevi ulici 6 je sedež društva in njihov aerobni center. V njem so vsi potrebni pripomočki - kolesa, blazine, lestve, uteži, namizni tenis... »Število članov kluba nenehno narašča, tako da so postali prostori premajhni in preveč natrpani. Vsak dan, dopoldne in popoldne, pet dni v tednu, pride na rehabilitacijsko telovadbo naenkrat po 12 ljudi. To je 120 do 150 ljudi na teden! Preveč za naše stare prostore,« ugotavlja prim. Tasič. Sedaj je teh težav konec. Z izselitvijo Centra za socialno delo je koronarni klub pridobil tri sosednje prostore v izmeri 74 kvadratnih metrov. Uredili so jih s pomočjo do-natorjev, predvsem pa z veliko, res veliko prostovoljnega dela članov kluba. Vredno je bilo, saj bodo imeli odslej bistveno boljše pogoje za svoje delo. Tudi zato lahko prim Tasič razmišlja o prvem preventivnem centru v Sloveniji: »V rehabilitacijski pro- Novi, razširjeni prostori Koronarnega kluba Celje v Gregorčičevi ulici 6 v Celju gram bomo lahko vključili bistveno več bolnikov po infarktu in posegih na srcu, ki ne gredo na rehabilitacijo v zdravilišča. Teh bolnikov je veliko, približno 700 letno. Njihovo število je mogoče zmanjšati, preprečiti, da bi sploh prišlo do bolezni. To mora biti naš cilj in to je tudi tisto pravo varčevanje v zdravstvu.« MILENA B. POKLIČ Foto: TimE Mestni časopis praznično obarvan Letni vrt pred Koprom deli mnenja Na parkirišču pred Pivnico Koper v Gubčevi ulici v Celju je okoli velike noči zrasla lesena konstrukcija, kjer si je pivnica uredila letni vrt. To je zmotilo nekatere Celjane, ki se sprašujejo, ali ima gostinski lokal za zasedbo parkirišč in dela pločnika sploh potrebna dovoljenja. Ko smo to vprašanje za- vrta vsa (!) potrebna soglas- stavili direktorju Eurotasa, ki ima v lasti Pivnico Koper, Zoranu Podkoritniku, je presenečen nad takšnim odzivom ljudi zatrdil, da imajo za postavitev letnega ja. »Začasno dovoljenje nam je izdala Mestna občina Celje, o čemer se lahko tudi prepričate,« je dejal. In smo se. Mestna občina je Euro-tasu res izdala dovoljenje, in sicer za obdobje od 16. aprila do konca leta. V njem je med drugim opredeljeno, da je letni vrt lahko dolg 21 metrov. Na pločniku lahko zavzame 1,5 metra, na parkirišču pred pivnico pa 2 metra širine. Pri čemer mora biti postavitev na pločniku izvedena tako, da ostane prosta širina pločnika 1,6 metra za prehod pešcev. Nekaterim je letni vrt pred Pivnico Koper všeč, drugi se nad njegovim videzom zgražajo, res pa je, da Eurotas zanj ni pridobil soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vendar samo dovoljenje mestne občine ni dovolj. Za vsak poseg v starem mestnem jedru je namreč treba pridobiti tudi soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), česar pa v Eurotasu očitno ne vedo. Vodja celjske enote zavoda Tanja Hohnec je povedala, da vloge Eurotasa za pridobitev soglasja niso prejeli. Postavitev letnega vrta je zato Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Celje prijavil na inšpektorat za kulturo in medije na ministrstvu za kulturo. Odgovor Zorana Podko-ritnika, zakaj zavoda niso zaprosili za soglasje, se glasi: »Če bo potrebno, bomo tudi to pridobili. Kajti naš namen ni delati v nasprotju z redom in s pravili. Trudimo se, da bi mesto zaživelo, da bi vanj privabili ljudi. In mislim, da nam to dobro uspeva. Me pa preseneča tako negativen odziv ljudi. Nekateri resnično z ničimer niso zadovoljni. Bi bilo bolje, da bi bilo mesto prazno in polno podgan, ali je bolje, da živi in se razvija?« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Celjani bodo v svoje nabiralnike prejeli drugo številko mestnega časopisa. Prva, ki jo je Zavod Cele-ia Celje izdal decembra lani, je bila posvečena novi celjski tržnici, rdeča nit tokratne izdaje pa bo celjski občinski praznik. V njej želijo Celjankam in Celjanom še enkrat predstaviti vse letošnje občinske nagrajence in ostalo dogajanje ob prazniku. »Vsako leto v Celju ob občinskem prazniku nastanejo čudoviti panoji, ki jih naslikajo otroci iz šol in vrtcev. Tudi te bomo predstavili v mestnem časopisu. V njem boste lahko prebrali tudi, ka- ko je bilo ob odprtju nove osrednje knjižnice, pomembne letošnje pridobitve. Prav tako nova številka prinaša utrinke s postavitve kipa Alme Karlin na Krekovem trgu ter ostalih prireditev, ki so se odvijale ob občinskem prazniku,« vsebino napoveduje Jerneja Kolar iz Zavoda Celeia Celje. Z mestnim časopisom želijo Celjanom pokazati, da je Celje polno kulturnih in drugih prireditev. »Po številu prireditev je takoj za Ljubljano, a kljub temu še vedno pogosto slišimo, da se v našem mestu nič ne dogaja,« dodaja Kolarjeva. BA DAN UPORA V Celju bodo dan upora proti okupatorju obeležili z današnjo slovesnostjo, ki se bo v Parku svobode začela ob 17. uri. Slavnostni govornik bo član sveta ZB za vrednote NOB Slovenije Milan Gorjanc. V kulturnem programu bosta nastopila Pihalni orkester Celje pod vodstvom Nataše Aškerc in Oktet 9, ki ga vodi Gregor Deleja. BA CELJE, ŽALEC, LA 5 K□ OGLAŠEVANJE NA DRDGDVIH JAVNE RAZSVETLJAVE □ 41 33 14 SS H'OiH'HIIN Celje Store 9 Tako naj bi Tušev skladiščno-distribucijski center izgledal ob upoštevanju večine želja in zahtev krajanov. (fotomontaža) Tuš se umika z Ljubečne Distribucijskega centra na Ljubečni ne bo - Zemljišče naprodaj - V MOC odločitev Tuša obžalujejo Tuš je v začetku tedna presenetil z izjavo, da je odstopil od gradnje novega najsodobnejšega logističnega centra v Sloveniji, ki ga je načrtoval na Ljubečni. Zemljišče v industrijski coni, kjer je bila nekoč opekarna, namerava prodati. Kot je znano, so krajani Ljubečne nasprotovali tako velikemu objektu, kot ga je načrtoval Tuš, pri čemer so njihovim pripombam in pomislekom, podanim na javni razgrnitvi, pritrdili tudi celjski mestni svetniki. V Tušu pravijo, da je Mestna občina Celje s tem ostala brez več milijonov evrov, brez nove prometne ureditve Lju-bečne, novih delovnih mest, gradbena podjetja pa brez priložnosti za zaslužek. V Tušu zagotavljajo, da bi novo distribucijsko skladišče na Ljubečni izpolnjevalo stroge zahteve okoljskih in logističnih obremenitev. Pri tem dodajajo, da so želeli z načrtovano naložbo, vredno 100 milijonov evrov, vložiti svoj kapital nazaj v okolje, iz katerega izhajajo. Poudarjajo tudi, da so med idejno zasnovo objekta nenehno sodelovali z lokalno skupnostjo ter po sicer dolgotrajni razpravi pri- pravili predlog, ki upošteva večino zahtev krajanov Lju-bečne. »Visoki del objekta, ki predstavlja manjši del celotne stavbe, smo prestavili na severni del in ga znižali na 25 metrov. Poleg protihrupnih ograj in intenzivne zasaditve bi na južni strani zgradili tudi protihrupni nasip. Za lažjo predstavo smo v Tušu naredili dodatne animacije z umestitvijo objekta v prostor in vse študije vpliva objekta na okolje,« navajajo v Tušu, kjer ne razumejo »nepripravljenost mestnih svetnikov na iskanje kompromisov«. nem prispevku se je mestni svet odločil, da nam postavi povsem nerealne omejitve, ki jih ne moremo izpolniti in jih nobeno podjetje doslej na tej lokaciji ni imelo,« je razočaran direktor Tuš nepremičnin Mitja Terče, ki dodaja, da Tušu ob »nerazumnem mestnem svetu« ne preostane drugega, kot da odide v drugo občino, nadaljevanje industrijske proizvodnje na tej lokaciji pa prepusti najboljšemu ponudniku za nakup zemljišča. Zanj naj bi se po zagotovilu Tuša že zanimali potencialni kupci, ki želijo nadaljevati 120- »Ljubečna se je kot kraj razvila na osnovi in s pomočjo industrije, saj obstaja opekarna na tej lokaciji že 120 let, in ne obratno. Skozi Ljubečo poteka avtocesta, po kateri prepelje dnevno po podatkih Darsa več kot 9.000 kamionov in 23.000 avtomobilov. Z novim logističnim centrom bi bil kraj dodatno obremenjen z največ 200 vozili, ki bi do logističnega centra dostopala neposredno z avtoceste,« zatrjujejo v Tušu. »Kljub tehnološko vrhunsko zastavljenem projektu, najvišjim okoljskim standardom, pripravljenosti za izboljšanje prometne ureditve kraja, novim delovnim mestom za študente domače fakultete, posebej za industrijo narejenemu izhodu z avtoceste in visokemu komunal- letno tradicijo opekarništva ali predelave odpadkov na Lju-bečni. V CI presenečeni, župan obžaluje Takšne odločitve Tuša niso pričakovali niti v Civilni iniciativi Ljubečna, ki so jo krajani ustanovili zaradi Trgovina s pogojem? V Občini Štore se že dolgo pogovarjajo o potrebi po novi živilski trgovini, saj je obstoječa trgovska ponudba slaba. V blokovskem naselju Lipa tako načrtujejo trgovsko-poslovni center, v katerem naj bi bili med drugim novi prostori štorske knjižnice. Zapletlo se je zaradi predloga, da bi tam kupili še prostore za občino. Pogovori med družbo Mer- ve prostore na Lipi (njeno mo- cator in občino o novi trgovini v Štorah trajajo že vsaj dve leti. Z njimi so zdaj tako daleč, da je izdano gradbeno dovoljenje ter izbran izvajalec, GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki bo tudi investitor. Na zadnji seji občinskega sveta v Štorah se je pojavil predlog, da bi Občina Štore kupila v novem trgovsko-poslovnem središču prostore v izmeri nad šesto kvadratnih metrov, za katere bi morali odšteti 450 tisoč evrov. Svetniki se nad selitvijo občinske uprave v no- rebitno selitev so v preteklosti na sejah že omenjali) niso ravno navdušili, zato je ostalo pri predlogu občinske uprave, da bi jih občina kljub vse- mu kupila ter nato oddala v najem oziroma jih imela za potrebe različnih društev. Omenjena je bila prav tako možnost, da bi občina lahko kupljene prostore pozneje prodala po višji ceni. Del svetnikov je menil, da je cena načrtovanih prostorov za občino zares ugodna ter da priložnost velja izkoristiti, drugi so nakupu odločno nas- V nekaterih krajih je živilskih in drugih trgovin celo preveč, v Štorah se morajo zanje šele boriti. Najbolj jo potrebujejo seveda občani z odmaknjene Svetine, pa tudi iz drugih delov občine. Na zadnji seji so se zato z zahtevo po novi trgovini na Lipi oglasili celo svetniki, ki se drugače skoraj nikoli. V novem centru na Lipi naj bi bili med drugim poslovalnica pošte, gostinski lokal, frizerski salon in cvetličarna. lje >usklajenega< objekta ne bi bilo možno graditi tudi v obstoječi industrijski coni Lju-bečna.« Ob tem v MOC poudarjajo, da mestni svet na svoji zadnji seji ni odločal o soglasju k projektu ali njegovi zavrnitvi, ampak je sprejemal le stališča do predlogov in pripomb, ki so jih krajani podali na javni razgrnitvi. Kot smo že poročali, je strokovna služba MOC v gradivu za mestni svet zapisala, da sprejema pripombe krajanov, ki se nanašajo na etapnost izgradnje v smislu prioritetne izvedbe avtocestnega priključka pred začet- kom gradnje objekta, preučitev posegov na zasebna zemljišča, zmanjšanje višinskega gabarita objekta in na načrtovanje ureditve na način, da bodo upoštevani vsi potrebni ukrepi za preprečevanje negativnih vplivov na okolje. Ni pa se strokovna služba pridružila mnenju o ukinitvi gospodarske cone na Ljubečni, saj je ta že dlje časa načrtovana v različnih strateških dokumentih in jo kot tako opredeljuje tudi osnutek občinskega prostorskega načrta. Takšna stališča so potrdili tudi mestni svetniki. BOJANA AVGUŠTINČIČ predvidene gradnje. »Presenetilo nas je, da se je investitor umaknil v trenutku, ko smo se že zelo približali kompromisni rešitvi, ki bi zadovoljila okoljske kriterije, enako tudi potrebe investitorja, in bi bila sprejemljiva tudi za krajane,« komentirajo v CI Tušev umik z Ljubečne. Župan Bojan Šrot se je na Tuševo odločitev odzval z naslednjimi besedami: »Vsako podjetje, v tem primeru tudi podjetje Tuš, ima povsem legitimno pravico, da odstopi od svoje poslovne namere, če se je tako odločilo. Naloga občine je bila v tem in v mnogih podobnih postopkih, da korektno in v skladu z zakonodajo izpelje postopek, končno odločitev pa ima v rokah mestni svet Mestne občine Celje, ki je najvišji organ odločanja in čigar voljo je treba spoštovati. Poslovno odločitev Tuša obžalujem in sem prepričan, da bi skupaj lahko našli še primernejšo lokacijo za gradnjo tovrstnega objekta, ki jih je v industrijski coni kar nekaj. Sprejeta stališča do pripomb, ki jih je sprejel mestni svet, tudi ne pomenijo, da takšnega, s krajani in strokovnimi službami Mestne občine Ce- protovali ter ga razumeli celo kot pogojevanje, da v Što-rah sploh pridejo do nove trgovine. Menili so, da ministrstvo za finance občini, ki je v hudih finančnih težavah ter z blokiranim računom, niti ne bi dalo soglasja k nakupu. Prav tako občini ne bi ostal denar za druge naložbe, je bila ogorčena druga stran svetnikov. Na koncu so se vsi skupaj odločili, da bodo o možnosti nakupa prostorov za občino presodili v občinskem gospodarskem in v nadzornem odboru. Občinski svet je prav tako razpravljal o tem, da bi bila v novem trgovsko-poslovnem središču na Lipi nova knjižnica. Za preselitev knjižnice, ki je zaenkrat v najetih ter neprimernih prostorih, so bili vsi svetniki. BRANE JERANKO Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt,Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta TPC ob vojašnici I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta TPC ob vojašnici, ki ga je pod številko projekta 551/10-marec 2010 izdelal načrtovalec Razvojni center PLANIRANJE d.o.o.. 2. Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je prostorska ureditev na zemljiščih s parc. št. 298/2, 299/1, 299/2, 300, 301/1, 301/2, 302/1, 302/2, 303 in 305, vse k.o. Celje, ki predstavljajo gradbene parcele porušenih objektov na vogalu Mariborske ceste in Stare Dečkove ceste ob vojašnici in so v lasti pobudnika prostorske ureditve. Velikost obravnavanega območja je ca. 7200 m2. II. Gradivo iz prve točke bo javno razgrnjeno v času od 30. 4. do 31. 5. 2010: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Mestne četrti Gaberje, Kidričeva 3, Celje in - na sedežu Mestne četrti Dolgo polje, Brodarjeva 4, Celje. IV. Javna obravnava bo 12. maja 2010 z začetkom ob 15. uri v sejni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 31. 5. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN TPC ob vojašnici«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/ MOC.cgi in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 16. april 2010 Številka: 3505-3/2010 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot 10 NOVI TEDNIK Druga mlečna kraljica s Planine Nova mlečna kraljica, 20-letna Mateja Pavlič s Planine pri Sevnici, je študentka na fakulteti za socialno delo. Doma imajo manjšo kmetijo, na kateri redijo 12 krav molznic. Na 27. srečanju proizvajalcev mleka, ki ga je Mlekarna Celeia iz Arje vasi tokrat pripravila v Slovenj Gradcu, so za največ prodanega mleka nagradili Koroško kmetijsko-gozdarsko zadrugo ter zadrugi Šmarje pri Jelšah in Šaleška dolina. Med posameznimi mlekarji so se po količini oddanega mleka na prva mesta poleg Konečnikovih iz Šentjanža pri Dravogradu uvrstili Rotnikovi iz Raven pri Šoštanju in Verčkovni-kovi iz Podgorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob je mlekarjem povedal, da je bilo lansko leto težko in naporno. Tako so lani od 17 kmetijskih zadrug, ki združujejo 1.300 pridelovalcev mleka, odkupili več kot 87 milijonov litrov mleka, kar je 2 odstotka manj, kot so načrtovali, in 0,9 odstotka manj kot leta 2008. Ustvarili so 53 mi- Najmočnejši trije proizvajalci mleka z direktorjem Mlekarne Celeia Marjanom Jakobom lijonov evrov dohodka in po predlanski manjši izgubi letos pridelali 226 tisoč evrov dobička. Največ, kar 77 odstotkov svojih proizvodov prodajo doma, 7 odstotkov v državah EU, ostalo v državah bivše Jugoslavije. Lani so se na področju novih izdelkov in okusov usmerili v zadovoljstvo potrošnikov, saj so pod blagovno znamko po- nudili vrsto novih okusov tekočih jogurtov, ki so pakirani v plastičnih stekleničkah. Proizvajalce mleka je seveda najbolj zanimalo, kakšna bo v prihodnje odkupna cena. Direktor Jakob je povedal, da bo prišlo do manjših korekcij, kdaj, pa je težko napovedovati. Tudi v bodoče bodo v Mlekarni Celeia odkupovali slovensko mleko in iz njega proizvajali zdrave ter visoko kvalitetne izdelke. Po razglasitvi rezultatov so letos tretjič okronali slovensko mlečno kraljico. Laskavi naslov si je prislužila 20-letna Mateja Pavlič z manjše kmetije na Planini pri Sevnici. TONE TAVČAR Mačkova nazadnje I v v razlaščena Občina Vransko je razlastila Antona in Marijo Maček in prišla do slabih 10 arov velikega zemljišča, s katerim sta Mačkova upravljala 20 let. Gre za cesto proti naselju Stopnik, ki sta jo domačina lani poleti zaprla. Občina jima bo poravnala odškodnino v višini dobrih 6 tisoč evrov in jima za dosedanjih 20 let uporabe ceste plačala 47 evrov ter se kot lastnica nepremičnine vpisala v zemljiško knjigo. Občina je z Mačkovima dosegla sodno poravnavo, s katero jima bo za razlastitev zemljišča plačala odškodnino v višini 6.041 evrov ter jima po ceniku zakupnin za kmetijska zemljišča za 20 let uporabe ceste plačala 47 evrov in se kot lastnica 928 kvadratnih metrov velikega zemljišča vpisala v zemljiško knjigo. S tem naj bi bili rešeni vsi spori med Mačkovima in občino. Kot je znano, sta Mačkova lani poleti sporno cesto proti naselju Stopnik kar dvakrat zaprla. Dovolj jima je bilo, da je občina odškodninsko zahtevo za uporabnino ceste ignori- rala vrsto let in jima za to ni ponudila pravičnega plačila. Za odkup kvadratnega metra zemljišča sta zahtevala 36 evrov, kar so svetniki večkrat zavrnili in jima s tem delali krivico, saj so, kot sta dejala, podobno kategorizirana zemljišča odkupovali tudi po precej višji ceni. Zagovor župana Franca Sušnika je vselej bil, da je zahteva po izplačilu dobrih 33 tisoč evrov odškodnine za cesto, ki je kategorizirana kot javna pot, previsoka. Za odkup kvadratnega metra zemlje so jima ponujali dobrih 6 evrov. Mačkova sta pred dnevi podpisala sodno poravnavo in torej soglašala z razlastitvijo nepremičnine. Kot nam je v telefonskem razgovoru dejal Anton, ga molčečnost zavezuje, da ne sme komentirati naroka o mediaciji. Zato naj ne bi smel niti ni želel pojasnjevati odločitve, na katero sta pristala in za katero sta se pred letom dni odločila boriti do konca in na ignoranco ter ne-strinjanje z občinsko politiko opozorila z zaporami na cesti. Primer ni osamljen, saj občine kategorizirajo ceste in javne poti, ne da bi lastnike obvestile o tem, občani pa so pravico prisiljeni iskati na sodišču in se, kot kaže, naposled strinjati ali, še huje, »ukloniti v korist« vseh. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Praznik v znamenju devetletke V Taboru bo nocoj slavnostna seja s podelitvijo priznanj ob prazniku občine. Ob tej priložnosti bodo podpisali pogodbo za gradnjo prizidka k Podružnični osnovni šoli Tabor za potrebe devetletke. Partnerja za gradnjo prizidka k obstoječi podružnični šoli, širitev vrtca in povečanje jedilnice so pridobili s pomočjo javnega razpisa. Na razpisu, katerega rok so morali podaljšati, so izbrali celjsko gradbeno podjetje Remont. Gradnja prizidka se bo začela julija, še prej pa mora podjetje pridobiti gradbeno dovoljenje. Devetletka naj bi bila zgrajena v prihodnjem šolskem letu. Projekt gradnje in vzdrževanja objekta skupaj z opremo je vreden 1,4 milijona evrov. Remont bo z objektom upravljal 20 let, za kolikor časa ima podelje- no stavbno pravico, nato bo njegova lastnica postala občina. Gradnja prizidka k šoli je poleg gradnje kanalizacije in sprejemanja prostorskega načrta za gradnjo doma starejših in oskrbovanih stanovanj eden največjih projektov, ki čakajo občino. Za rekreacijo in gredice Občinski praznik je obenem priložnost, da se bodo zahvalili najbolj zaslužnim občanom. Priznanje župana Občine Tabor bo prejel Viktor Uran-kar iz Ojstriške vasi. Urankar, bolj znan kot »Iko«, bo prejel zahvalo za vzpodbujanje k rekreativnemu načinu življenja vseh občanov, predvsem upokojencev, za svoje širše društveno delovanje ter za pretekle športne dosežke. DAN UPORA Osrednjo občinsko proslavo ob dnevu upora proti okupatorju v Žalcu pripravljajo danes, v petek, ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik bo župan Lojze Posedel, kulturni program pa bodo oblikovali Godba Liboje, Žalski mestni piskači, Mešani pevski zbor skladateljev Ipavcev, pevec Andrej Bremec ter igralki Nada Božič in Tina Gorenjak. US Zlato plaketo občine, in sicer za spodbujanje ekološke zavesti, bosta prejela Danijela in Leopold Rožanc iz Kaple. »Zakonca Rožanc se zavzemata za ohranjanje naravnih vrednot v občini. Njuno delo se odraža v zgledno urejeni okolici domovanja ter skrbi za zasaditev ter vzdrževanje cvetličnih gredic na širšem območju občine. Na ta način skrbita za estetski videz in izraz dobrodošlice lokalne skupnosti tako domačinom kot tudi obiskovalcem,« so zapisali v obrazložitvi. Rožančeva sta tudi dolgoletna člana Turističnega društva Tabor in aktivna v športnem društvu. Taborčani so praznik obeležili s številnimi prireditvami, ena večjih bo v nedeljo, in sicer 18. šentjurski sejem. MATEJA JAZBEC Št. 32 - 23. april 2010 - FANTJE IN DEKLETA, KORAJŽA VELJA! Etno odbor Jureta Krašovca MOZNAR pri ZKD občine Laško pripravljata in organizirata OHCET PO STARI ŠEGI v okviru 46. prireditve Pivo - cvetje. Za njeno izvedbo potrebujeta nov, 42. par, ki bi se želel poročiti na omenjeni prireditvi, in sicer: v nedeljo, 11. julija 2010, ob 10. uri v Laškem. Zato pari, ki se imate namen poročiti, prijavite se čimprej! V kolikor bo prijavljenih več parov, bo prednost pri izboru imel par, ki bo iz laške občine. Zadnji rok za prijavo je 17. maj 2010. Prijavite se na posebnem obrazcu, ki ga dobite osebno ali ga vam po navadni oz. e-pošti pošlje TD Laško, če jih pokličete po telefonu 733-89-50. Izpolnjeni obrazec oddate v zaprti kuverti oz. pošljete na naslov: Turistično društvo Laško, Trg svobode 8, Laško, s pripisom »Za ohcet«. Darila mladoporočencema na lanski ohceti so prispevali: Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško, d.d., Občina Laško, Zlatarstvo Kragolnik Citycenter Celje; Thermana, d.d., Kmetijska zadruga Laško, Pa-ron, d.o.o., JZ STIK Laško, Picerija Špica - Jože SADAR, s.p., iz Laškega, Cvetličarna Cokan, Cvetličarna PROTEA, CAMLOH Transport, Gostišče Marija Čater, Gostišče Hochkraut, Knjižnica Laško, Komunala Laško, Turistična kmetija Kozmus iz Paneč, Lekarna Cizej, Trgovina MODENA Laško, Čebelarstvo Franc ŠOLAR, Okrepčevalnica Marjeta Rimske Toplice, Frizerski atelje Brigita Laško, Modno šiviljstvo Unikat - Stanka Jurgelj, Gostilna Be-zgovšek Laško, Optika Damjan Poljanšek Laško, Foto atelje SOJČ, Marica Lesjak in Etno odbor Jureta Krašovca MOŽNAR. Rudnik v vsaki pori Šaleške Jubilej Premogovnika Velenje proslavili v prepričanju, da bodo delali še pol stoletja Zgodba velenjskega premogovnika se okrog premoga vrti že 135 let in se bo po izgradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj še prihodnjih 50 let, je sporočilo s petkove prireditve, na kateri so obeležili jubilej velenjskega rudnika. 11. aprila letos je minilo 135 let, odkar se je Francu Magesu, posestniku z Dunaja, v Šaleški dolini posrečil veliki met, ko je v bližini sedanjega jaška Škale naletel na »glavni sloj« premoga. V tem času so iz zemlje v Šaleški dolini izkopali 220 milijonov ton premoga, v rudniku je delalo 50 tisoč ljudi, ob njem pa še veliko več, kot je poudaril dr. Milan Medved, direktor premogovnika, ki ga umeščajo med najsodobnejše premogovnike s podzemnim pridobivanjem premoga v svetu. »Modernizacija proizvodnje in uvajanje sodobne tehnološke opreme sta Slovesnost ob 135-letnici premogovništva v Šaleški dolini je izzvenela s prvim skupnim nastopom harmonikarjev, godbenikov in pevcev v skladbi Kam le čas beži. prinesla vrhunske proizvodne rezultate, visoko produktivnost, ki zmanjšuje potrebno število zaposlenih v neposredni proizvodnji premoga. Zato je naša dolžnost, da pomagamo ustvarjati nove programe, ki prinašajo delovna mesta izven pridobivanja premoga.« Poklon rudarskim žuljem Sicer so na petkovi prireditvi spomnili na še več rekordov, pa tudi dogajanje v zadnjih letih, ko premogovnik, ki je zasidran praktično v vsako poro gospo- darskega in družbenega utripa Šaleške doline, plačuje tudi svoj dolg. »Pomen PV se namreč ne meri samo z zadovoljevanjem temeljne potrebe družbe po premogu in električni energiji, temveč tudi z vplivi, ki jih ima premogovniška dejavnost neposredno na oko- lico,« je poudaril dr. Medved, ki je izpostavil tudi odnos do zaposlenih. Ob tem je omenil, da se bo zgodba PV »zaradi gradnje modernega, tehnološko in skladno z ekološkimi standardi zasnovanega objekta bloka 6 v Tešu nadaljevala tudi prihodnjih 50 let.« Žuljem rudarjev se je poklonil direktor Holdinga slovenske elektrarne Borut Meh, vrhunski kulturni program pa so poleg operne pevke Gordane Hleb in kvarteta Quartisimo oblikovali domači godbeniki. Torej Harmonikarski orkester Barbara ter pihalni orkester in rudarski oktet Premogovnika Velenje. Na prireditvi so podelili tudi spominska priznanja iz izjemno skrbno obdelanega ksilita, najdenega v nahajališčih premogovnika Velenje. Prejeli so jih najbolj zaslužni, ki so sooblikovali 135-letno zgodbo o premogu. Ob praznovanju je izšla tudi brošura o Premogovniku Velenje, ki so jo prejeli vsi obiskovalci prireditve, direktor Medved pa je podaril 10 tisoč evrov Varstveno-delov-nemu centru Savinjsko-ša-leške regije. US Letošnje praznično leto bodo obeležili tudi z izdajo knjige Mejniki Premogovnika Velenje in jubilejnim 50. skokom čez kožo, ki bo 2. julija. Praznično Mozirje Mozirje se je v teh dneh odelo v praznično podobo, saj slavi občinski praznik. Po domoznanskem večeru Aleksandra Videčnika, zaključku bralne značke za odrasle in predstavitvi knjige Antona Acmana Utrinki iz Šmihela, kar so vse pripravili v minulih dneh, bo da- nes ob 17. uri v kulturnem domu slavnostna seja občinskega sveta. Po slovesnosti bodo v Galeriji Mozirje odprli razstavo del Jožeta Kramber-gerja, medtem ko glavnino prireditev napovedujejo za konec tedna. Jutrišnje dogajanje se bo začelo ob 9. uri s tradicio- nalnim pohodom, ob 10. uri se bodo na likovni koloniji v Mozirskem gaju zbrali otroci iz vrtcev celjske regije. Ob 15. uri bo v gaju rez vinske trte, pol ure kasneje bodo postavili klopotec, pri čemer se bo dogajanje končalo ob 17. uri s tradicionalnim plezanjem na mlaj. Nedelja bo v znamenju jur-jevanja, saj se bo ob 8. uri na mozirskem trgu začel Jurjev sejem, uro kasneje bodo odprli vrata muzejske zbirke Mozirje in Mozirjan. Ob 15. uri se bo v kulturnem domu začela narodopisna prireditev 14. družinsko petje, ob 19. uri pa bo pred spomenikom NOB v Šmihelu še proslava ob dnevu upora proti okupatorju. US U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 pe energetika Te!.: 03/8961256 PE vodovod in kanalizacija Tel.: 03/889 M 20,03/ 889 M 00 l/ISOKA KAKOI/OSTSTORITEI/ ZNANJE,USTVARJALNOST,INOI/ATII/NOST ZANESLJIVOST, UČINKOVITOST Trojčki s tremi trojkami Tretjega marca ob treh popoldne so se Veroniki Lah in Žigi Štrausu iz Zavodenj rodili trojčki Živa, Žiga in Bor. Vsi trije dojenčki izvrst- brem mesecu že pravi ko-no napredujejo in so po do- renjaki. Starša zatrjujeta, da so izjemno pridni, tako da najdeta čas tudi za oba starejša otroka, ki sta lepo sprejela nove družinske člane. Zdaj sedemčlansko družino je v petek obiskal šoštanj-ski župan Darko Menih, ki ji je zaželel predvsem obilo zdravja, takoj pa je opazil, da ji dobre volje in energije ne manjka. Ob tej priložnosti ji je izročil tudi simbolično darilo. Ob obisku so izpostavili tudi zanimivost, da se zgodovina res ponavlja. Pred enajstimi leti so se prav v Zavodnjah rodili trojčki, obiskal pa jih je takratni župan Bogdan Menih, brat sedanjega župana Darka Meniha. US DAN UPORA V Velenju bo proslava v čast dnevu upora proti okupatorju danes, v petek, ob 19. uri v domu kulture. Za kulturni program bo poskrbel zbor Carmina Sloveni-ca. Med obiskom je poleg staršev enega od trojčkov popestoval tudi šoštanjski župan (v sredini). US LEPA TRATA PRED DOMAČIMI VRATI Želja vsakega lastnika vrta je urejena trata, še posebej takrat, ko to dosežemo z lastnim znanjem in rokami. V Semenarni Ljubljana si na podlagi več desetletnih raziskovanj in izkušenj prizadevamo, da bi uporabnikom naših travnih mešanic zagotovili najboljši uspeh. Velja pravilo, da je negovana trata živi del okolja in je zahtevnejša od večine vrtnih rastlin. Pri tem je res tudi, da jo je mogoče s pravilnim načinom oskrbe v optimalni kondiciji ohraniti vrsto let. Od trate pričakujemo: - da je lepa, - da je temno zelene barve, - da je gosta in da dobro prenaša obremenitve, - da je počasi rastoča, - da v njej ni plevela in mahu. V naravi ni travne vrste, ki bi imela vse lastnosti, ki jih pričakujemo od zasejane trate. S kombinacijo različnih trav lahko pripravimo mešanico in tako dobimo odgovor na vprašanje, ki si ga moramo zastaviti pred setvijo. Prav je, da vemo, v kakšnih razmerah bo uspevala naša trata in kaj od nje pričakujemo. Mešanice za športne in parkovne površine: BLED, TIVOLI, OAZA, NOBLESSE, OPATIJA Mešanice za posebne rastne razmere: MEDITERAN, OSOJA Mešanice za dosejavanje: PIKA, PIKA PLUS S trato nazaj k naravi: ROŽNIK, MEŠANICA TRAVNIŠKIH ALI POLETNIH CVETLIC, RUSTICA, DIHONDRA Več informacij najdete na spletni strani www.semenarna.si. Želimo vam lepo in gosto trato. Semenarna Ljubljana, d. d. 12 laško šentjur NOVI TEDNIK Laške mažorete državne prvakinje Laške mažorete so se pred dnevi udeležile 10. odprtega državnega prvenstva Ma-žoretne in twirling zveze Slovenije, na katerem so se v različnih kategorijah odlično odrezale. Tako so po več mednarodnih uspehih v zadnjem letu na državnem prvenstvu po lanskem drugem mestu, ki je prekinil niz prvih mest pet let zaporedoma, spet stopile na zmagovalno stopničko v kategoriji senior. Za 10-kratno udeležbo na tek- movanju državnega prvenstva so posebna jubilejna priznanja zveze prejele članice laške mažoretne skupine Urška Brinovec, Vesna Kovač, Sabina Seme, Anja Šrot in Tamara Zajc. Mažo-rete so se dobro odrezale tudi v ostalih kategorijah. V kategoriji duo senior sta si prvo mesto priborili Anja Krašek in Katarina Lapor-nik, Anja Kamerički in Eva Matek pa drugo mesto. Drugo mesto so osvojila še dekleta v kategoriji pom-pom, Larisa Knap se je na drugo mesto zavihtela v kategoriji solo kadet, Maša Dečman in Patricija Knap pa sta v kategorijo duo junior osvojili šesto mesto. V jubilejnem, desetem letu delovanja so laške mažo-rete dobile tudi novo vodstvo. Njihova mentorica je Vesna Kovač, trenerka pa Anja Šrot. Skupaj se že veselijo priprav na evropsko tekmovanje in upajo na nove odlične uvrstitve. AŠ Šentjurčan upihnil deseto svečko DAN UPORA Lokalni časopis Šentjur-čan je v nedeljo z velikim koncertom v športni dvorani OŠ Ponikva obeležil 10-letnico izhajanja. 19. aprila je namreč minilo deset let od izida prve številke, na koncertu pa so se predstavili številni glasbeniki, ki so kakorkoli povezani s Šentjurjem. Časopis večinoma poroča o dogodkih v občinah Šentjur in Dobje; sprva je izhajal enkrat mesečno, pred šestimi leti pa je postal tednik. Njegova glavna in odgovorna urednica je ves čas Mari- jana Novak, ki pravi, da je njegova posebnost to, da v njem najdejo prostor tudi preprosti ljudje, ne le gospodarstveniki in politiki. Šentjur-čan je v desetih letih prerasel okvirje izdajanja časopisa, saj je skupaj s soorgani-zatorji pripravil tudi več prireditev, tudi humanitarnega značaja. Jubilejni nedeljski koncert je zaznamovala glasba šentjurskega big banda pod vodstvom Boštjana Jagra, nastopili so tudi številni glasbeniki, ki izhajajo iz Šentjurja in Dobja ali pa v teh občinah živijo in ustvarjajo. Tako so se občinstvu predstavili Urška Arlič Gololičič, Primož in Jure Hladnik, Boštjan Korošec, Dada Kladenik, citrarki Irena Zdolšek in Franja Kočnik, Martina Zapušek, Mateja Jarh Jager, Urška Pevec, Te-ja Kitak, Urban Krč, ansambli Unikat, Mladi upi in Dori ter plesalca Neli in Domen. V okviru praznovanja desetletnice Šentjurčan v času Šentjurjevega pripravlja še razstavo fotografij o jurjeva-nju v Šentjurju v zadnjih desetih letih, ki so jo v Ipavče-vi hiši in plakatih po mestu odprli v sredo. PM Foto: GAŠPER GOBEC Večer z alpinistoma Knjižnica Laško ob svetovnem dnevu knjige danes ob 19. uri pripravlja večer s sokrajanoma, alpinistoma Frančkom Knezom in Jože-tom Zupanom. Predstavili bodo tudi njuno literarno ustvarjanje. Knez in Zupan sta svojo plezalno in alpinistično pot sku- paj začela leta 1973 ter bila do 80. let ena najboljših slovenskih alpinističnih navez, pri čemer sta večino vzponov opravila skupaj. Zvečer ju bo mogoče v Knjižnici Laško spoznati kot alpinista, sokra-jana, predvsem pa kot literarna ustvarjalca. Lani je namreč pri založbi Sanje izšla Kne- V Laškem bosta jutri, v soboto, proslava in pohod ob dnevu upora proti okupatorju. Osrednjo proslavo občina, Združenje borcev za vrednote NOB Laško, Stik in območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti pripravljajo ob 11. uri v prostorih OŠ Sedraž. V kulturnem programu bodo sodelovali domači kulturni ustvarjalci in učenci šole Antona Aškerca Rimske Toplice, podružnične šole Sedraž ter otroci Vrtca Sedraž. Slavnostni govornik bo Andrej Mavri. Ob tej priložnosti lokalni združenji borcev za vrednote NOB, veteranov vojne za Sloveni- jo, laški odbor združenja Sever za celjsko območje, Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, laško planinsko društvo in KS Sedraž jutri pripravljajo še pohod po poteh OF. Pohodniki se bodo ob 7. uri zbrali na avtobusni postaji Laško, nato bodo šli mimo Strmce, Kuretna in Bukovce do Sedraža, kjer bosta pri POŠ malica ter družabno srečanje. Ob koncu pohoda, ki naj bi trajal do tri ure, se bodo udeležili občinske proslave. Po proslavi bo za pohodnike organiziran brezplačen avtobusni prevoz v Laško. PM Odprta vrata ene zadnjih kmetij na Šmohorju zova knjiga Ožarjeni kamen, tik pred izidom pa je tudi Zupanova knjiga pesmi z njegovimi fotografijami. Z gostoma se bodo v knjižnici pogovarjali o literarnem ustvarjanju, pa tudi o njunem otroštvu, skupnih alpinističnih začetkih in dosežkih. PM Danes ob 10. uri vrata odpira kmetija Trebežnik na Šmohorju, kjer bodo mladi predstavili projekt Spoznajmo poklic etnologa. V okviru programa Mladi v akciji so namreč od novembra raziskovali zgodovino kmetije, pri čemer želijo delo predstaviti tudi obiskovalcem. Trgovina spet na Prevorju Po dobrem mesecu mrtvila v centru Prevorja, ki je nastalo zaradi zaprtja trgovine, so domačini minuli konec tedna dočakali novo otvoritev. Lastnik in direktor podjetja Jagros Franc Jager je odprl prenovljeno in dobro založeno trgovino. Ob tej priliki je novo pridobitev pozdravil predsednik krajevne skupnosti Prevorje Mirko Pajek, zapeli so otroci prevor-ske osnovne šole, župnik Marko Šraml pa je opravil blagoslov. Franc Jager je osnovni šoli podaril bon v vrednosti 200 evrov ter obdaril vsakega učenca. MR miniir.iKniitednft.coiii Oskrbnik kmetije Trebež-nik je lovska družina iz Rečice pri Laškem, ki želi oživiti dejavnost na eni zadnjih ohranjenih samotnih kmetij na Šmohorju z razvojem različnih dejavnosti. Cilj projekta je predstaviti bogato kulturno dediščino in pestro zgodovino kmetije Trebežnik z etnološko razstavo, jo približati vzgojno-izobraževalnim ustanovam ter razviti učne vsebine za osnovne šole in vrtce. Pripravljajo tudi naravoslovno učno pot po kmetiji, ki bi naravo in živali bolj približala obiskovalcem. Danes bodo načrte predstavili ob dnevu odprtih vrat s pomočjo mladih. PM H'OiH'HIIN ROGAŠKA S. KOZJE PODČETRTEK 13 Hotelirka pri osemdesetih »Imam veliko energije in volje,« zagotavlja Viktorija Pevec - Ve, da ne bo obogatela »Mojim otrokom se zdi to noro, velika odgovornost. V odgovor sem se jim nasmejala, da imam veliko energije in volje, kar me je reševalo tudi v bolezni,« pravi Viktorija Pevec iz Rogaške Slatine, ki je postala hote-lirka pri 80. letih. V mestu, kjer je našla zdravje in dobro počutje, ni sama, v veliko oporo ji je 87-letni soprog Miro. Najemnica hotela Viktorija Pevec v Hotelu Viktorija ni ravno tujka, saj je pomagala že predhodniku. »Rada delam med ljudmi, prav tako sem spoznala, da bi se v tem hotelu vse lahko uredilo še lepše,« pravi hotelirka, ki računa zlasti na upokojence, ki imajo za dražje hotele denarnice pretanke. Hotel Viktorija s 50 posteljami, ki je v lasti italijanskega državljana, se je prej imenoval Hotel Man-zatto in tudi Hotel Izvir. Postavljen je nedaleč od Zdraviliškega parka, blizu velikih hotelov Rogaške Slatine. Pevčeva obžaluje, da je danes v slatinskih hotelih zelo malo slovenskih gostov, saj jih je bilo nekoč prepolno. Dandanes imajo glavno besedo gosti iz Rusije, ki kupujejo tudi nepremičnine ter so se med drugim zanimali za nakup hotela, ki se zdaj imenuje po najemnici Viktoriji. »Med slovenskimi gosti prednjačijo tisti, ki jim plača zdravljenje zavarovalnica. Res, zelo malo jih je,« je kar nekako žalostna Viktorija Pevec. Svojo ponudbo je že poslala slovenskim upokojenskim društvom, prav tako računa na tiste, ki čakajo na sprejem v dom starejših ter se še gibajo, želijo pa si več družbe. »Tudi midva s soprogom razmišljava, kaj bi počela ves dan doma. Na srečo nama zdravje še služi,« razmišlja Pevčeva. Njen delavnik se začne zjutraj ob sedmih ter konča zvečer okoli 20. ure. Možu se leta prav tako ne poznajo ter ji pomaga pri vsakem delu. V Rogaški Slatini nista ravno tujca, čeprav je hotelirka doma z Gorenjskega ter njen soprog iz širše okolice Maribora. Že tri leta sta občana Rogaške Slatine, kamor sta prej prihajala po zdravje ter na od- Hotelirka Viktorija Pevec s soprogom Mirom pred Hotelom Viktorija v Rogaški Slatini. dih vse od daljnega leta 1973. »Tudi po dvakrat na leto, če je bilo potrebno,« poudarja Pevčeva, ki pije slatinsko zdravilno vodo vse od takrat ter si tako rešuje zdravje. »V toliko letih sva Rogaško Slatino vzljubila,« ni pozabila pripomniti. Tako lahko Viktorija Pevec v hotelu še vedno z veseljem zgrabi tudi za kuhalnico ter pripravlja domačo hrano z doma pečenim kruhom in pecivom. »S tem poleg prijazne besede in nasmeha pridobiš gosta.« Starejša gospa, ki se je lotila velikega poslovnega izziva, seveda privablja radovedne novinarje, njene goste pa zanima predvsem, da so dobro postreženi ter se v Hotelu Viktorija nasploh dobro počutijo. Prav takšne državljane, kot je gospa Viktorija, potrebujejo idejni očeti predloga slovenske pokojninske reforme, vendar se z njimi ne strinja: »Če so ljudje zdravi, sami radi delajo. Za tiste, ki so zgarani, je seveda hudo. Ta prisila se mi zato zdi pretirana,« je prepričana hotelirka, ki se je lotila poslovnega izziva v 80. letu. »Vem, da v hotelu ne bom obogatela,« je še dodala. Res ne bo, saj je za vikend paket s pol-penzionom v tem hotelu treba odšteti 70 evrov, s polnim penzionom pa le 20 evrov več. BRANE JERANKO S podelitve letošnjih priznanj Občine Kozje; častni občan Marjan Marinšek je tretji z desne strani. Marinšek je častni občan V Kozjem so pripravili osrednjo prireditev občinskega praznika v krajevni skupnosti Zagorje pri Lesičnem, kjer so nekdanjo šolo preuredili v lepo urejen dom krajanov. Na slavnostni seji občinskega sveta so podelili občinska priznanja, med njimi priznanje častni občan kulturnemu delavcu Marjanu Marinšku, publicistu, pisatelju, glasbeniku, zbiratelju in organizatorju kulturnih prireditev. Zlati grb občine so izročili nekdanjemu gospodarstveniku in političnemu delavcu Veljku Kolarju, srebrnega steklarskemu ate- ljeju Graviart ter bronastega umetnemu ko-vaštvu Pečnik. Denarni nagradi so namenili športnima društvoma Buče in Kozje. Priznanja je podelil župan Andrej Koc-man, ki je opozoril na utrip občine od zadnjega praznovanja. Največja naložba je bila čistilna naprava v Kozjem, s kolektorjem in priključki, pri kateri so si pomagali z evropskimi sredstvi. Z njimi si prav tako pomagajo pri triletnem projektu posodobitve vodovodnega sistema odmaknjenega Pokleka pri Podsredi. BJ, foto: JASNA SOK Ponovna uporaba odpira vrata V prvem Centru ponovne uporabe v Sloveniji, ki ga odpirajo v zbirnem centru za odpadke v Tuncovcu pri Rogaški Slatini, se bodo popravila začela v ponedeljek. V hali, ki so jo postavili, so v tem tednu nameščali opremo, prav tako so začeli voziti iz gospodinjstev še uporabne izdelke, ki so jih občani prepoznali kot svoje odpadke. Gre za gospodinjske aparate, belo tehniko, pohištvo, lestence, vrtno opremo, igrače in podobne izdelke, ki jih bodo delavci po zgledu iz tujine popravili ali obnovili, nato pa jih ponudili po simbolični ceni ljudem z nizkimi dohodki. Občani, ki želijo, da jim še uporabne izdelke odpeljejo v center ponovne uporabe, morajo poklicati mobilno ekološko kliniko na telefonski številki 031/634-594 ali 03/759-00-50. BJ S Hrvaško V Termah Olimia v Podčetrtku je bila v sredo prva skupna seja predsedstev Skupnosti občin Slovenije ter združenja hrvaških mest, ki povezuje 96 tamkajšnjih občin. Glavna tema je bilo pridobivanje evropskih sredstev v okviru čez-mejnega in teritorialnega sodelovanja, da bi obmejno območje postalo čim bolj konkurenčno. BJ îSSS«^ yMlkROMMUí ka Fin <1.0.0. letova ulica 5, Celje 03 49018 05 14 SL. KONJICE NOVI TEDNIK Vihralci zastav iz Italije so navdušili že lani. Letos bodo predstavili povsem nov, ognjeni program. Jurjevanje po srednjeveško z vitezom Jurijem Jurjevanje je v Slovenskih Konjicah uveljavljena prireditev. Lani so ga prvič pripravili v srednjeveškem duhu in navdušili obiskovalce, zato so se tudi letos odločili za to prireditev, le da bo vsebina še bolj bogata in se bodo prireditve vrstile tri dni. Začele se bodo nocoj, v petek. Na Mestnem trgu se bodo ob 19. uri predstavila društva, ki se bodo v soboto pomerila v kuhanju najboljše srednjeveške jedi, mlade princeske, veliki in mali vitezi, grofova družina ... Lahko bi rekli, da bo to neke vrste ogrevanje za jutrijšnje dogajanje. Jutri v soboto bo namreč Jurijev srednjeveški dan. Na Mestnem trgu bodo ob 11. uri začeli v kotličkih kuhati srednjeveške jedi. V tekmovanju za naj viteški lonec se bo pomerilo 16 skupin, kar je dvakrat toliko kot lani. Na trgu bodo tudi srednjeveška tržnica in tiskarna ter viteška kuhinja. V parku pri kulturnem domu, torej v neposredni bližini, si bodo ob 11. uri lahko otroci ogledali lutkovno predstavo Žabji kralj. Osrednje dogajanje bo ob 15. uri, ko bodo streli mož-narjev naznanili povorko. V njej bo mogoče videti tako rekoč vse: od burkačev, bru-halcev ognja in žonglerjev do Vitezov Gašperja Lam-bergerja, članov Kripl teatra in njihovega podmladka Kriplčkov . Za dogajanje na Mestnem trgu bodo skrbeli vse do 19. ure. V parku barona de Vaya, ki mu Konjičani pravijo Ba-ronvaj, bo od 11. do 18. ure srednjeveški tabor Vitezov grofa Tattenbacha, ki so si za svoj domicil izbrali konjiški Stari grad. V parku bodo postavili srednjeveški tabor, kjer ne bo manjkalo mečevanja, trgovanja in družabnih iger. Predstavila se bo tudi živalska čohalnica. Za pravo vzdušje po 19. uri bodo na Mestnem trgu poskrbeli najprej Moreškani Cvetlični sejem in blagoslov konj Dobrna bo v nedeljo ponovno v znamenju cvetja, saj bo turistično društvo v sodelovanju z občino pripravilo cvetlični sejem. Sejem, ki je postal že tradicionalni, bo med 8. in 12. uro na ploščadi pred občinsko stavbo. Namenjen je vsem ljubiteljem cvetja, vsako prijavljeno gospodinjstvo pa bo prejelo bon za 4 evre, ki ga bo lahko unovčilo v dveh cvetličarnah. Rože bo tudi le- Dobra lanska letina s Korčule z znamenitim viteškim bojnim plesom, ob 21. uri pa bo ognjeni spek-takel vihralcev zastav Orlando furioso iz Italije. Organizatorji, center za kulturne prireditve, TIC Slovenske Konjice in Zavod Malinov dol (idejno zasnovo je pripravila Zvezda G. Novljan iz tega zavoda) vabijo obiskovalce, da se tudi sami odene-jo v srednjeveško podobo. Nedeljo lahko preživite na obisku pri vitezu Juriju na konjiškem gradu. Za najmlajše bo ob 14. uri lutkovna predstava Pravljica, ki je ušla z drevesa. Od 14.30 do 18. ure se bodo predstavljali Vitezi grofa Tattenbacha. Videli boste lahko, kako spretni mečevalci in lokostrelci so, kako se znajo po srednjeveško zabavati in še marsikaj. Pripravili so tudi razstavo v grajskem stolpu. MBP, foto: SHERPA (arhiv NT) Vinogradniško-vinarsko društvo Občine Vojnik prireja danes kulturno prireditev, ki jo bo popestrila vinska kraljica. Ob 4. prazniku vina se bo nocoj ob 19. uri v Kulturnem domu Vojnik začela prireditev, na kateri bodo podeljena priznanja za nagrajena vina s 7. ocenjevanja vin letnika 2009. Na ocenjevanju vin je imela komisija letos veliko dela, saj je prispelo rekordno število vzorcev. Izmed 169 je bilo največ ocenjenih z zlatim priznanjem (76), 59 jih je dobilo srebrno, izločenih pa je bilo 34 vzorcev. Izjemen strokovni prispevek je treba pripisati društvenem kletarju Miranu Kovaču, ki je prejel kar pet zlatih diplom, od tega so kar štiri vina prvaki sort. Negoval je tudi društveno vino Vojničan, ki je prav tako dobilo zlato diplomo, zanj pa je letos 48 vinogradnikov prispevalo 781 kg grozdja. Zlate diplome bo- DAN UPORA Osrednja slovesnost ob počastitvi dneva boja proti okupatorju bo v Kulturnem domu Dobrna nocoj ob 18. uri. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Dobrna, MPZ DU Dobrna, Ženska vokalna skupina Dobrna, Sekstet Vigred in Godba Dobrna. Proslavo, ki jo pripravljata Občina Dobrna in Zveza borcev za vrednote NOB Vojnik-Dobrna, bo povezovala Mateja Golčer. MK Osrednja prireditev ob dnevu upora proti okupatorju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje bo 27. aprila ob 11. uri na Tolstem Vrhu. Slavnostni govornik bo Andrej Marinc. do danes za različne sorte in zvrsti dobili še Oto Potočnik, Anton Preložnik, Martin Do-brotinšek, Peter Martič, Miroslav Zalokar, Mirko Krašo-vec, Ljuba Eisenhut, Miroslav Lipovšek, Vinogradništvo Pu-šnik, Jani Vreže, družina Fe-renčak, Ervin Drgajner, Milena Koprivnik in Matej Klinc. MOJCA KNEZ Pohod Vojnik-Šentjungert Planinsko društvo Vojnik prireja v nedeljo 17. tradicionalni pomladanski pohod Vojnik-Šentjungert. Pohodnike bo pot vodila po obronkih občine Vojnik vse do Šentjungerta. Za vse, ki se bodo odločili oditi na pot, se bo ta začela na mostu čez Hudinjo, pri čemer bo štartnina, ki znaša 3 evre, zadostovala za pijačo med potjo in malico na cilju. Na Šentjungertu bo družabno srečanje, poskrbljeno bo tudi za prevoz pohodnikov v dolino, saj bo avtobus vozil v Vojnik od 15. ure. MK Socialne razmere so v minulem letu na rob revščine pahnile se mnogo več družin in posameznikov, zato se letos z akcijo "Lepo je deliti" ponovno obračamo na vse, ki ste po svojih močeh pripravljeni pomagati. Že z majhnim prispevkom lahko omilite stisko ljudi! Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s ključno besedo "SKUPAJ" na 1919. Hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. Rdeči križ Slovenije tos mogoče zamenjati. To pomeni, da lahko cvetlico, ki vam je všeč ali ste se je naveličali, zamenjate za katero drugo. Nedeljsko dopoldne bo popestrila harmonika. Na glavnem parkirnem prostoru v središču Dobrne se bo ob 10. uri začel tudi blagoslov konj, ki ga organizira Konjerejsko društvo Dobrna. MK www.radiocelje.com in www.avonblog.si Pomlad je v barvah - tudi na obrazu Razviharjena pomlad v srcu vsako leto vzdrami tudi naše želje po novem in drugačnem. Sem spada tudi make-up z novimi barvami. Se znate naličiti? Izgleda enostavno, vendar velja nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati. Naj vas preizkusimo z nagradnim vprašanjem: Kako naredimo šminko bolj obstojno: - z dvojnim nanosom, - z lip glosom, - s pudrom v prahu. Če odgovora ne veste, si pomagajte z napotki v internetni igrici Moj make-up na www.avonblog.si ali na www.radiocelje.com, www.novitednik.com Priigrajte si lep nagradni paket: maskaro, stylistics komplet za ustnice: šminko, svinčnik in glos v isti barvi, senčilo za veke s štirimi barvami in fantastične barvne kroglice za lica. Avon poklanja pet nagrad, vsako v vrednosti 42 evrov. AVON ir.e compony fCf women Ne glede na to, koliko ste vešči v ličenju, pa se le opogumite in sodelujte tudi v Avonovem internetnem make-up tekmovanju, ki ga opravite kar od doma. Poteka takole: naličite, fotografirajte in pošljete slike na Avon. Če še nimate 16 let, sodelujte v mlajši kategoriji, kjer vas čakajo super zanimive mladostne nagrade, če boste sodelovali v kategoriji nad 16 let, pa se potegujete za elegantne ženske nagrade. Natančne informacije dobite na Avonovem blogu www.avonblog.si. ÍWHMIN KULTURA 15 Orkester, ki preseneča Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje z novim in svežim sporedom Zelo dober, zabaven, a hkrati izredno zahteven koncert je celjskemu koncertnemu občinstvu v ponedeljek pripravil Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje, ki ga zadnja leta vodi Bernard Belina. Tudi tokrat je, kot je že kar v navadi, presenetil z izborom sporeda. Koncert je ubral zelo resno in tudi z izborom glasbil v pihalnem orkestru zelo izvirno. Poudarek na tolkalih, harfi, klavirju, celo harmoniki je bil ob izvrstnih sekcijah pihalcev in izboru skladb, ki so segale od stroge klasike do novejše glasbene literature za te sestave in celo do boogija, novo presenečenje mladega, prodornega dirigenta, ki rad preseneča. »Tokrat smo nastopili v malo drugačni zasedbi, ker so skladatelji zahtevali dodatna glasbila, harfo, na primer v skladbi Nejca Bečana, ki je obvezna za oktobrsko tekmovanje, ki se ga bomo udeležili, harmoniko pač zahteva Šostakovičeva glasba, brez nje ne gre. Za spremembo smo se tokrat tudi odpove- dali dodatku Narodni heroji in predstavili novejšo koračnico, ki s petjem še popestri koncert,« je povedal Bernard Belina. Povsem svež in nov spored je bil tudi svojevrstno presenečenje. »Če se le da, razen dodatkov, skladb na različnih koncertih ne ponavljamo. Repertoar za tovrstne orkestre je širok, v njem iščem prijazne skladbe za publiko, a hkrati dovolj zahtevne, da so zadostna motivacija za igranje orkestra. Čeprav je na koncertih, v medijih pa sploh, zelo malo glasbe za pihalne orkestre, svežih del ni težko najti. Če se zanimaš, se odpirajo obzorja, ne samo pri nas, kjer je veliko dobre glasbe, še posebej v tujini, kjer je tradicija pihalnih orkestrov še močnejša,« pravi Belina, ki je iz Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje ustvaril sestav, ki tako z izbiro glasbene literature, ki jo igra, kot z nastopom vsakič navduši občinstvo. Tako je bilo tudi v ponedeljek. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Boštjan Dermol Nude - »na polno« S koncertom v Mestnem kinu Metropol je najuspešnejša celjska pop-rok skupina Nude predstavila svojo prvo ploščo, posneto v živo. Zanjo je porabila 17 let ustvarjanja, med katerim je odigrala več kot 1.500 koncertov in posnela šest studijskih plošč. Nude - live prinaša 16 skladb, ki so izbor največjih uspešnic te skupine, hkrati pa je to tudi nekoliko selekcioniran, a vendar še vedno aktualen današnji posnetek običajnih koncertov te skupine. »Pošteno do benda in do ljubiteljev skupine se nam je zdelo, da končno posnamemo album v živo. Na njem ob odličnih posnetkih, ki so delo nacionalnega radia, ponujamo v poslušanje vzdušje z enega koncerta, rezultat pa je, čeprav skrajšan za kakšnih sedem, osem skladb, zelo dober približek tega, kar sicer počnemo na koncertu,« je ob izidu albuma povedal pevec, avtor ali soavtor večine skladb Boštjan Dermol. »Studio nam nikoli ni delal kakšne posebne usluge. So stvari, ki zvenijo odlično, ker imamo čas, da jih zgladimo, toda vedno smo najbolje zveneli v živo. Za nas so studijski albumi le sredstvo za doseganje ciljev - koncertov. Torej so bolj mašilo kot končni izdelek. Zdaj je tu plošča, ki prinaša prav to avtentično nudovsko koncertno vzdušje. Na tej plošči dokazujemo, da smo močnejši v živo kot na posnetkih,« se veseli Dermol. Nude bodo novi album »live« promovirali na vseslovenski turneji, v kateri želijo tja do pozne jeseni priti v dvorane vseh večjih slovenskih mest, krajev in vasi. Celjski »komorniki« na ogled in v posluh V Muzeju novejše zgodovine Celje so včeraj zvečer odprli razstavo, ki je pregled 60-letnega delovanja Komornega moškega zbora Celje, hkrati pa tudi napoved številnih dogodkov, ki jih bodo pevci izpeljali v naslednjih tednih. Razstava, njena kustosinja je Darja Jan, je celovit in tudi interaktiven pregled delovanja zbora. Na njej so razstavljene fotografije, ki segajo v leto 1950, ko je zbor pod vodstvom legendarnega Egona Ku-neja začel delovati za potrebe SLG Celje, zatem pa obi- skovalca razstavljeno gradivo vodi skozi leta uspehov, sprememb v sestavi in zborovodjih (doslej se jih je izmenjalo devet) vse do danes. Razstava se dotakne tudi »podmladka« zbora, kot v šali rečejo svoji veteranski sekciji, ki je začela delovati leta 1999 in se bo samoukinila z majskim koncertom v Celju in na Dunaju. Posebnost razstave je njena zvočna oprema, saj obiskovalce po njej ves čas spremlja pesem tega zbora, ki je dolga leta zaščitni znak odličnega moškega zborovskega petja v mestu. »Komorniki« so bržkone tisti celjski glasbeni sestav, ki je največ snemal in iz- dajal gramofonske plošče, zvočne kasete, v novejšem času tudi zgoščenke. Kako zbor zveni po 61 letih stalnega delovanja, bo občinstvo slišalo 17. maja, ko pripravljajo letni koncert z novim zborovodjem Davidom Preložnikom. Tokrat bodo predstavili predvsem bolj lahkoten in sproščujoč program, naslovili so ga Kaj moški ljubimo, napoveduje mladi zborovodja. Sredi maja bo zbor pripravil tudi javno vodenje po razstavi, ki ga bo začinil s pevskim nastopom, v začetku junija pa bodo ob zaprtju razstave predstavili še novo zgoščenko. BRST Plečnikova medalja v Celje Posebnost turneje bo tudi skladba No more war, ki je eden zelo redkih poskusov skupine Nude, da se v besedilih izogne slovenščini, na katero kljub težavnosti in nespevnosti prisega. »Skladbo smo namenili akciji Toma Križnarja in Simone Weiss za pomoč Dar-furju. V njej opozarjamo na problem v Sudanu, na tragedijo Darfurcev in se pridružujemo njuni akciji za več pravic v Sudanu. To naj bi bila uradna skladba projekta, s katerim bi skušali svet prepričati, da se te reči pač ne počnejo na način, kot ga ubira Sudan v Dar-furju. Če smo s skladbo prepričali vsaj enega človeka, smo na dobri poti,« pojasnjuje odločitev za uporabo angleščine v tej skladbi Boštjan Dermol. BRST Foto: GrupA V ponedeljek je Plečnikov sklad v Ljubljani podelil letošnja Plečnikova odličja, s katerimi dajejo priznanje najboljšim dosežkom na področ-me. Plečnikovo medaljo so prejeli arhitekti Jernej Gartner, Tanja Gobov, Brigita Bab-nik in Matija Lenaršič, ki so načrtovali prenovo arheološke kleti Knežjega dvorca v Celju. Pri prenovi kleti je žirija posebej izpostavila spoštljiv odnos avtorjev prenove do obstoječega, kar omogoča kakovostno predstavitev arheološke kleti. BS Celjski oktet se ozira čez mejo Eden najuglednejših celjskih vokalnih sestavov, Celjski oktet, pripravlja danes (petek) ob 19.30 svoj letni koncert v Narodnem domu. Oktet je lani proslavil 30 let stalnega dela in na lanskem koncertu občinstvo razveselil s sporedom, ki je bil prerez delovanja v vseh letih. »Letos smo se odločili za konceptualen koncert, s povsem novim sporedom. Predstavili se bomo s pesmimi dežel in regij, ki mejijo na Sloveni- jo. Zapeli bodo pesmi avstrijskih Korošcev, pesmi iz Benečije in Rezije, v delu koncerta pa še dalmatinske pesmi, ki so Slovencem zelo blizu,« napoveduje član okteta Hugo Ograjenšek. BS Harlekin v Turčiji Na povabilo turške televizije se Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje s plesalkami društva za umetnost plesa Harlekin udeležuje svetovnega otroškega festival plesa in kulture, ki je tudi letos v mestu Izmir v Turčiji. Sodeluje 44 držav, festival ke sveta, da bi svojim sovrst- pa bo trajal do ponedeljka. Celotna Turčija 23. aprila posveti pozornost otrokom in tako tudi države udeleženke tega festivala nastopijo za vse otro- nikom z vseh kontinentov, različnih narodnosti in kultur ter turškemu občinstvu predstavili kulturo in običaje svojega naroda. V 16-članski sloven- ski otroški delegaciji pleše letos otroška plesna skupina Har-lekin, ki Slovenijo zastopa s slovenskim umetniškimi plesi. Z več plesnimi točkami na različnih prireditvenih prizoriščih ob obalah jugozahodne Turčije bodo slovenski otroci s plesom pokazali svojo energijo in ljubezen do svoje domovine. BS 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Za vrati celjskega materinskega doma se skriva mnogo tragičnih zgodb. Njeno edino upanje so ljudje širokega srca Klic na pomoč obupane mamice, ki mora 5. maja iz materinskega doma, za plačilo pologa za najemniško stanovanje pa nima denarja Življenjska zgodba 32-let-ne mamice dveh deklic je tako kruta, da človeka ob njej zaboli srce. Pred enim letom se je znašla v celjskem materinskem domu, kjer se ji bivanje 5. maja izteče. Zdaj intenzivno išče najemniško stanovanje, pri čemer ji ga brez plačila pologa nihče noče dati v najem. Denarja nima, saj kot tujka brez stalnega prebivališča v Sloveniji ni upravičena ne do otroškega dodatka ne do socialne pomoči ne do porodniškega nadomestila, urejenega nima niti zdravstvenega zavarovanja. Vse to si bo lahko uredila, ko bo dobila dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji oziroma ko bo imela stanovanje, kjer bo lahko prijavila stalno prebivališče. A časa nima več veliko. Edino upanje, ki ji ostaja, so ljudje širokega srca, ki bi ji bili pripravljeni pomagati v tem nezavidljivem položaju. »Samo da bi lahko plačala polog za stanovanje, potem se bo vse uredilo. Starejša hči se bo lahko vrnila k meni. Našla si bom službo, ne želim se izmikati delu. V nasprotnem primeru, če torej izgubim stanovanje, pa se bojim, da svojima deklicama zaživela človeka vredno življenje. Z imenom in s priimkom se zaradi lastne varnosti ne želi izpostavljati, zato ji recimo Eva. Neštetokrat pretepena in posiljena Že v otroštvu je doživljala gorje. Prihaja iz ene od bivših jugoslovanskih republik, iz osemčlanske delavske družine, ki jo je s trdim delom preživljala mama, oče pa je denar vztrajno zapravljal za alkohol in hazarderstvo. Po končani osnovni šoli je oče Evi izbral moža, s katerim se je morala pri komaj 16 letih poročiti. Po poroki se je njeno življenje spremenilo v pravi pekel. Ko je rodila hčer, jo je mož že v porodnišnici surovo pretepel. »K svoji družini se zaradi običaja nisem smela vrniti, zato mi ni preostalo drugega, kot da se z dojenčkom vrnem k nasilnemu možu,« boleče spomine obuja Eva. Skoraj ni minil dan, da ne bi bila pretepena. »Ne znam opisati bolečin, trpljenja, nemoči. Mlada, neizkušena, postavljena na cesto, pozabljena od domačih, v neprestanem strahu za hčer.« Če želite pomagati Evi, se lahko obrnete na celjski materinski dom ali nakažete finančna sredstva na transakcijski račun muslimanskega dobrodelnega društva Mer-hamet, odprt pri NLB, št.: (SI56) 0204 2025 6307 415. bom izgubila tudi najmlajšo, komaj osemmesečno hčerkico. A raje umrem, ko da se mi to zgodi,« s solznimi očmi svojo tragično zgodbo razkriva nesrečnica, ki si ne želi drugega, kot da bi s V Slovenijo je Eva prišla pred 12 leti, kamor se je že pred tem zaradi službe preselil njen mož. Najela sta stanovanje in začel se je njen boj za življenje in preživetje. »Opit je prihajal domov, me pretepal sredi noči ter me z majhnim otrokom iz stanovanja nagnal v temno noč. S hčerko sva velikokrat prespali v avtu. Mož je sicer obljubljal, da se to ne bo več ponovilo, a so bili že naslednji dan udarci še hujši. Lomil mi je kosti, na meni ugašal cigarete in me spolno zlorabljal. Nekega dne je spet prišel domov pijan. Prijel me je za vrat in zverinsko vpil, da me bo ubil, najprej mene, nato še hčer. Rotila sem ga, naj pusti otroka, meni pa naj naredi, kar hoče. Hčerki je uspelo zbežati do bližnje sosede, ki je prihitela na pomoč in mi rešila življenje. Naslednji dan, ko je bil mož v službi, sem poklicala klic v sili,« pripoveduje objokana Eva. Ob hčer Od takrat naprej sta bili Eva in njena hči pogosto na begu. Bežali sta pred nasilnim partnerjem, se skrivali, iskali najemniška stanovanja, a ju je vedno našel in ju surovo pretepel. Po posredovanju policije sta se znašli v centru za tujce v Postojni, od koder so ju hoteli poslati nazaj v njuno državo, a so ju po posredovanju prijateljice le izpustili. Eva je namreč v Slovenijo prišla na podlagi »združitve družine«, ko je zapustila moža, pa ji je ta vse dokumente uničil. Tako je ostala brez vseh pravic do kakršne koli pomoči. V svojo državo se ne želi več vrniti. »Starši se nočejo sprijazniti s tem, da sem zapustila nasilnega moža. Ostati želim v Sloveniji in si najti delo,« pravi. Kot da vse to, kar je Evo v življenju doletelo, še ne bi bilo dovolj, je pred petimi leti še hudo zbolela. Rak. »Medtem ko sem bila v bolnišnici, mi je mož vzel hčer. Od prvega dne se borim, da bi jo dobila nazaj, a dokler ne dobim stanovanja oziroma stalnega prebivališča v Sloveniji, to ni mogoče. Hči si bolj kot vse na svetu želi, da bi se lahko vrnila k meni. Klicala me je že sredi noči in me prosila za pomoč. A vse, kar sem lahko storila, je, da sem poklicala policijo, ta pa me je usmerila na center za socialno delo, kjer spet niso ukrepali. Mož hčerki ves čas ponavlja, da je že dovolj velika, da me ne potrebuje več in da me bo ubil,« Eva pripoveduje o še eni tragični izkušnji. Pred približno letom in pol se je v Evi prebudil žarek upanja. Spoznala je fanta in z njim zanosila. Upala je, da je končno našla sorodno dušo in partnerja, ki jo bo imel rad. A se je motila. »Ko je izvedel, da sem noseča, me je silil v splav. Grozil mi je z mafijo, da jim bo plačal 5.000 evrov, da mi otroka izrežejo iz trebuha. V strahu sem preživela celo nosečnost, nastanjena v materinskem domu. Rodila sem zdravo deklico, ki jo imam nadvse rada in je moj ponos. Njen oče se zanjo ne zmeni,« pripoveduje Eva, medtem pa k sebi nežno stiska svojo deklico. Edino, kar si želi, je, da bi končno zaživela človeka vredno življenje in da bi svojima hčerkama lahko zagotovila lepšo prihodnost. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA @ Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Vila Otok I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Vila Otok, ki ga je pod številko projekta 4001/08 izdelal načrtovalec Razvojni center PLANIRANJE, d.o.o.. 2. Predmet Občinskega podrobnega prostorskega načrta Vila Otok je rekonstrukcija, prizidava in delno nadzidava obstoječega poslovnega objekta v lasti firme CILEN, d.o.o., na zemljiščih s parcelnimi št. 1807, 1786/1 in 1784 k.o. Medlog z namenom prenove objekta v sodoben več-stanovanjski objekt - vila blok. II. Gradivo iz prve točke bo javno razgrnjeno v času od 30. 4. do 31. 5. 2010: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Mestne četrti Slavko Šlander, Čopova ulica 25, Celje. IV. Javna obravnava bo 12. maja 2010 z začetkom ob 16. uri v sejni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 31. 5. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Vila Otok«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/ MOC.cgi in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 19. april 2010 Številka: 3505-3/2010 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S.A.T. d.o.o. PULA 14% PRVOMMSKI POPUST ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme. VEČ INFORMACIJ: telefon: 041691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si Skupina CMCelje -m jr. m Na pohod po Anzekovih poteh se vsako leto odpravi več pohodnikov. Po Anzekovih poteh Laški pohodniki so v organizaciji Etno odbora Jureta Krašovca Možnar v soboto obeležili 100-letnico rojstva ljudskega godca Ivana Ulage - Vrhovskega Anzeka in pripravili 4. pohod po Anzekovih poteh. Hkrati pa so se tudi vključili v akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Na pomoč pri organizaciji je ponovno priskočila družina Sikovšek iz Ojstrega, od koder so se tudi napotili po-hodniki, ki so obujali spomin na čase, ko je Anzek vsaj dvakrat na teden, ne glede na vremenske razmere, peš odhajal na vaje k laški pihalni godbi. Na pot se je tokrat podalo okoli 40 pohodnikov, tudi nekaj članov laške pihalne godbe na čelu z dirigentom Gašperjem Salobirjem. Z dobrodošlico so jih pričakali na Slapšakovi domačiji in na Velikem Vrhu, rojstnem kraju Ivana Ulage. Poleg družine Pesjak tam še živi ena Ivanovih sester, ki bo letos dopolnila 90 let. Pohodnike je na poti čez Doblatino pozdravila tudi družina Draga Krajnca, člana ansambla Vi-gred, na Svetini pa Svetinska Vedež raziskoval domači kraj Nedelja je na plano zvabila Planinčane, ki so se v organizaciji lokalnega Društva Vedež odpravili na spomladanski pohod z naslovom Grofovska Planina - Moja domovina. Kot je povedala Zdenka Ja-godič iz Društva Vedež, jim namere ni pokvarilo niti muhasto vreme, saj so domačini že- leli izvedeti več o svoji Planini. Na poti so si ogledali muzejsko zbirko NOB, etnološko zbirko dr. Šmida, prisluhnili predstavitvi dela Anike Wam-brechtsamer pred njeno rojstno hišo ter se fotografirali pri starem »prangerju«. Odpravili so se tudi do gradu, kjer je za ogled in pogostitev poskrbelo podjetje Tajfun, ki ima grad v oskrbi. Tam so stopili še do turške lipe ter prisluhnili recitaciji Sare Jagodič, ki je prebrala nekaj pesmi o planinskem gradu in Aniki Wambrechtsamer. Pot jih je vodila še mimo kapelic na Sveti križ in po Do-bropolju, mimo vislic, druženje pa so zaključili v trškem delu Planine. Pohodniki so na poti skrbeli tudi za čisto okolje, udeleženci pa so si zaželeli še več tovrstnih krajših, vendar poučnih pohodov. PM, ZJ godba, ki jo že dolga leta vodi Anzekov sin Ivan Ulaga. Laški godbeniki, ki so z njimi tudi zaigrali, so jim podarili bunde, da jim bo v hladnem vremenu bolj toplo na nastopih. Na poti so se ustavili še v romarski cerkvi Marije Snežne na Svetini, ki jo je podrobneje predstavila Betka Vrbov-šek, obiskali pa so tudi grob Ivana Ulage. Hkrati so bili pohodniki v duhu akcije pozorni na okolico in iskali smeti, vendar na srečo niso naleteli na divja odlagališča. PM, VM Pohodnikom s Planine dež ni preprečil spoznavanja domačega kraja. TURČIJA HOTEL GREENWOOD RESORT 4*, VSE VKLJUČENO 26.04., 03., 10., 17., 24.05. od 399 € EG IPT - SHARM EL SHEIKH HOTEL SHARM HOLIDAY 4*, VSE VKLJUČENO 24.4., 01., 08., 15., 22., 29.05. od 559 € 1. MAJ - OTOK KRK, MALINSKA NOVO V PONUDI! RIU BLUE WAVES RESORT 4* 23.04. - 02.05. n-tm^i POLPENZION od 37,50 €/osebo Otrok do 5 let na dodatnem ležišču BREZPLAČNO www.palma.si LJ: 01/520-27-00, KR: 04/20-20-880, NM: 07/39-31-460, VE: 03/89-84-370, MB: 02/48-03-900, CE: 03/42-84-304 TV Petriček ne dela več Nejc Špiljak, Nina Čremožnik, Urška Hajnšek in Primož Hajnšek so na sobotni čistilni akciji čistili teren pod Petričkom. Spomnili so se, da je na tej lokaciji tudi »slavna« televizija, ki je bila že objavljena na strani Novega tednika. Preden so jo dokočno pospravili, so naredili še skupinsko sliko in nam jo poslali. w sun Sonce na Vaših počitnicah PRVOMAJSKI PRAZNIKI NA JADRANU J Sunholidays klub na Bolu - Bluesun hotel ELAPHUSA 4*, 4x pol, že od 122 € J Mali Lošinj - hotel AURORA/VESPERA 4*, 3x pol, že od 108 € J Poreč - hotel MEDITERAN 3*, 3x pol, že od 90 € MEDITERAN 2010 - z direktni poleti iz Ljubljane J Kos - hotel CARDA BEACH 5*, odhod 10., 17.6., Uall inc - 599 € J Rodos- hotel DELFINIA RESORT 3* sup., odhod 10., 17.6., pol - 489 € J Kreta - hotel PALM BAY 3*, odhod 11., 18.6., pol - 399 € J Turčija/Kemer- hotel MORAL3*, odhod 9., 16.6., aH inc-399€ J Turčija/Side - hotel SULTAN OF SIDE 5*, odhod 9., 16.6., all inc - 589 € NAGRADNI KUPON Rodos, 7xP0L, za 1 osebo PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21 www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si Davčna številka: Kupone pošljite ne NT&RC d.o.o., Prešernove 19, Celje, do 25.maja 2010. SploSni pogoji in navodila za sodelovanje v nagradni igri so objavljeni na www.sunholidays.si. Organizator nagradne igre je podjetje Sunholidays d.o.o. 18 ŠPORT NOVI TEDNIK S kančkom sreče bi Maribor poteptali ... Celjani do 3:1 trikrat zatresli okvir vrat vijoličastih - Mož na moža brez noža Povratna tekma polfina-la pokala NZS med CM Celjem in Mariborom se je v Areni Petrol zaključila s 3:3 in vijoličasti so seveda zasluženo v finalu, saj so prvo tekmo dobili s 4:1. Toda v sredo je bilo zelo razburljivo na največjem slovenskem štadionu. Nalet (ni) uspel Izjemno razpoloženi varovanci trenerja Milana Đuri-čića so v začetnem jurišu dosegli dva gola, Alen Romih z glavo že v 13. minuti in s silovitim volejem Roman Bezjak, ki je v 23. minuti zadel še vratnico, ko bi lahko bil zaostanek že izničen! Kasneje so Ce- ljani še dvakrat zadeli okvir vrat Maribora, prečki sta zamajala Danijel Brezič pred in Anej Lovrečič tik po odmoru. Imeli so še nekaj sila zrelih priložnosti, pokopala jih je neučinkovitost, sreča resnično ni bila na njihovi strani. S 3:1 z golom Dejana Purišiča so vodili do 76. minute (še en gol bi jim zagotovil podaljšek), nato pa so gostje znižali na 3:2 in upov je bilo konec. V izdih-ljajih obračuna so se gostje izognili porazu. »Premagali sami sebe« Trener CM Celja Milan Đuričić je ponovil nekaj misli iz Ljudskega vrta: »Nogo- Še vedno blizu nevarnih voda Nogometaši Šentjurja so v 2. SL na gostovanju v Krškem zabeležili zlata vredno točko. Po zmagi v Kranju in neodločenem rezultatu s Primorjem tako nadaljujejo točkovni niz. Obramba Šentjurja je pozabila na Dejana Djermano-viča, ki je vratarja Vrejiča premagal z glavo. Ko pa je napočila 71. minuta, so domači navijači obnemeli. Prosti strel z 22 m je izvrstno izvedel Žiga Dimc, uspel mu je evrogol: »Ko sem videl, da gre žoga čez živi zid, sem takoj vedel, da bo padla v gol. Velikokrat vadim takšne strele in vesel sem, da mi je uspelo zadeti.« V 2. polčasu je trener Oskar Drobne priložnost ponudil tudi 41-letnemu Branku Žibertu, ki je v sezoni 1992/ 93 v dresu Olimpije zbral 21 nastopov in dosegel dva zadetka. Bil je tudi najboljši strelec 2. lige. Žibert se je v napadu odlično znašel in prika- zal predstavo, ki je lahko precej mlajšim soigralcem za vzor. Glavni delilec pravice je bil Darko Čeferin, ki je delo opravil odlično. »Če bi imeli venomer takšno sojenje, bi bila liga veliko bolj kvalitetna. Čeferin je pokazal, kako je treba umiriti igralce in tekmo pripeljati do konca brez neumnosti. Na gostovanje smo zopet prišli zelo oslabljeni, brez skoraj vseh igralcev, ki jih imamo na dvojno registracijo. Zato nam je težko. Pozitivno je, da smo se uspeli vrniti po prejetem zadetku in potem tekmo uspeli brez večjih stresov pripeljati do konca,« je dejal Drobne. Šentjurčani bodo v nedeljo odigrali še eno težko tekmo v borbi za obstanek. Gostovali bodo pri Livarju, ki je prav tako udeleženec »srhljivega« boja za preživetje v 2. SL. Zadnje Krško ima 17 točk, Livar 19, Šentjur 21, Dravinja 25 ... MITJA KNEZ met je čudna igra, lahko se zgodi marsikaj. Scenarij je bil prav takšen. Preostaja nam žalost po dobri igri. Še vedno drago plačujemo >šolanje< mladih igralcev. Proti Interbloc-ku je katastrofalno napako napravil Romih, tokrat Popovič. Če se bodo mladi igralci česa naučili na napakah, bo to naša velika korist. In to se bo zgodilo, nihče ni neumen, da vlaga v njih in da potem to zavrže.« Eden izmed najboljših v celjski vrsti je bil vezist Danijel Brezič: »Premagali smo sami sebe, goste smo sami vrnili k življenju. Tekmi sta si bili podobni, mi smo finale zapravili pravzaprav že v Mariboru. Tekmeci so znali kaznovati naše napake. Storili smo jih preveč. Vseeno je po mojem mnenju občinstvo prišlo na svoj račun. Videlo je tudi, kako se je Maribor srečno izvlekel. Čestitam mu za vstop v finale, brez naše pomoči mu to ne bi uspelo. Na prvenstveni tekmi v Novi Gorici nam ne bo lahko, upam, NA KRATKO Brus drugi absolutno Osilnica: Mednarodne tekme v kajakaškem slalomu na reki Kolpi so se udeležili tudi mladinci KKK Nivo Celje. Simon Brus je premočno zmagal in absolutno dosegel drugi čas. Vid Karner je bil tretji, Martin Srabotnik peti in Nejc Konda deveti. Pri mladinkah je Janja Srabotnik osvojila tretje mesto. Povedli Pelikani Celje: V ŠRC Hattrick na Skalni kleti so se začele lige v malem nogometu na umetni travi. Izidi uvodnega kroga v 1. ligi: Pelikani - Kalimero 3:0, Tristar - Maček tisk 2:2, Schiki - Marinero 1:3. da bo trener vključil nekaj svežih moči in da bomo ostali v boju za tretje mesto.« Đuriči-ćevo novo odkritje je 19-let-ni Alen Romih, v najbolj odgovorni vlogi, na mestu prostega branilca. Ne le, da jo je opravil odlično, poskrbel je še za zgodnje vodstvo svojega moštva, poškodoval pa se je pri izidu 3:1: »Imeli smo vse v svojih rokah, vodstvo z 2:0 in priložnost za še en gol. Podobno je bilo tudi na prvi tekmi, ko smo imeli vajeti igre v svojih rokah. Usodne so bile naše napake.« Manjkali so »kartonirani« Gobec, Urbanč in Močič, zaradi poškodb sta na klopi obsedela Kačičnik in Andželko-vič. Celjski grofje so nekaj minut držali napis »Mož na moža brez noža« . DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA CM Celje (3-4-1-2): Mujčinovič - Popovič, Romih, Bakarič - Štraus, Brezič, Lovrečič, Purišič - Rep - Bezjak, Duspara. Igrala sta še Dvorančič, Leskovar. V 13. minuti se je po podaji s kota Alen Romih odlično znašel med Filekovičem in Dodlekom ter z 10 metrov žogo z glavo odbil tako, da je presenetil vratarja Pridigarja. Uspel tudi 47. turnir v Gaberju Na memorialnem turnirju v počastitev spomina na nekdanje igralce in organizatorje namiznega tenisa dr. Franca Rebeuška - Frenka ter bratov Pavleta in Milana Božiča je nastopilo 52 veteranov in veterank. Prišli so iz 16 slovenskih mest. Na tradicionalno celjsko tekmo se radi vračajo zaradi posebne topline, za katero poskrbijo tudi prizadevni organizatorji. Najstarejša udeleženka je bila 85-letna Mariborčanka Marjeta Orešič! Ta teden sta osem desetletij dopolnila Petrovčan Ivan Vok in Kranjčan Lado Petrovič. Kot vselej doslej je tekmovanje vitalnih »pingpongašev« minilo v vedrem in sproščenem vzdušju, čeprav je iz leta v leto vse bolj prisotna izjemna izenačenost znotraj kategorij. Med veterankami je bila druga Velenjčanka Boža Meža, pri superveterankah pa je slavila Marija Vok iz Petrovč pred Orešičevo in Celjanko Marijo Kolenc. V kategoriji člani je bil najboljši domačin Boris Škoberne pred Jankom Pondelakom iz Radeč, pri starejših članih je bil Marjan Vitanc z Gomilskega drugi. Janez Žlender iz Velenja je bil tretji v veteranski kategoriji, med superveterani pa je slavil Jurij Bezgovšek iz Laškega. Velenjčan Janez Novak je bil 4., Petrovčan Ivan Vok pa 5. DEAN ŠUSTER Hodili in tekli na Brnico Libojčani so se podali na tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti in na 7-kilometrski gorski tek na Brnico. Pohoda se je udeležilo 250 pohodnikov in 120 učencev iz Liboj, Griž in z Ljubečne. Najboljši tekač Jože Turnšek iz Tekaške šole Živko je v cilj pritekel v 29,25 minute, drugi je bil Ivan Hrastnik z Vranskega (30,38) in tretji Alen Čretnik iz Kasaz (31,21). Med ženskami je bila najboljša Marta Gričar iz Celja s časom 38,42. MATEJA JAZBEC Šentjurju niz zmag prekinil Helios V dvorani Hruševec so v 8. krogu lige za prvaka slavili domžalski košarkarji z 81:79. Zlatorog ostaja pri eni zmagi, tokrat je klonil pri Olimpiji. Sproščenost Šentjurčanov se je odražala v igri, a so bili gostje kljub temu večji del srečanja v prednosti. Domači so v 1. četrtini zaostajali že za 8 točk, v drugi so po preobratu povedli z 32:30, potem pa je sledil petminutni strelski mrk. Na odmor so tako odšli z zaostankom 12 točk. Trener Damjan Novakovič nad svojimi fanti ni bil razočaran, temveč zadovoljen z njihovo borbenostjo: »Še enkrat smo dokazali, da smo v dobri formi. Fantom nimam česa zameriti, ker so odigrali zelo dobro. Prav tako ne morem verjeti, da nas je ponovno spremljala polna dvorana, čeprav je bila tekma med tednom.« V 35. minuti je sodnik zaradi simuliranja dosodil tehnično napako Blažu Ručiga-ju, kar je Heliosu omogočilo, da je tri minute pred koncem ušel na 73:64. »Po dosojeni napaki so fantje ponovno stopili skupaj. Zadnje minute so dobro odigrali predvsem Crens-haw, Čebular in Lapornik, zato smo imeli ponovno možnost za preobrat. Nato je še Sebič zadel prosta meta in bi- lo je izenačeno. Tri sekunde pred koncem pa nas je vse presenetil odlični Snow, ki je zadel fenomenalno trojko,« je še dodal Novakovič, ki pravi, da gredo naprej optimistično, brez živčnosti in pritiskov. V naslednjem krogu se bo Šentjur pomeril z ljubljanskimi Parklji, ki so v minulem krogu premagali Zasavje in so z zmago več uvrščeni na 4. Marcus Angelo Crenshaw je Domžalčanom nasul 28 točk, žal pa je bil še za točko uspešnejši njegov rojak Alvin Snow. mesto, Šentjur pa jim je s štirimi zmagami tik za petami. Uvodno tekmo 8. kroga je že v torek odigral Zlatorog, ki je gostoval na Ježici izgubil z Olimpijo z 89:72. Laščani so vodili le po prvem zadetem košu, nato pa ves čas zaostajali. Maloštevilni gledalci so tako videli precej nezanimivo srečanje. Zlatorog, ki ima sedem porazov in eno zmago, bo v torek gostoval pri Heliosu. Nuhanovič še dve leti V ligi za obstanek so bile odigrane tekme zadnjega kroga. Hopsi so zadnjo tekmo odigrali že v 9. krogu, ko so jih ugnali Šoštanjčani. Ti pa so na zadnjem srečanju letošnje sezone gostovali v Škofji Loki in domačine premagali s 94:68. Elek-tra je sezono zaključila s peto zaporedno zmago (vseh 12 igralcev se je vpisalo med strelce) in končnim 10. mestom v DP, medtem ko so Hopsi pristali mesto višje. Elektra ima za prihodnjo sezono že rešen položaj na mestu centra, saj je dveletno pogodbo podpisal Salih Nuhanović, ki se je ekipi pridružil ob zaključku rednega dela prvenstva (prej Debrecen), za Elektro pa je igral že med leti 1999 in 2006. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA PANORAMA NOGOMET Pokal NZS, polfinale, povratna tekma: CM Celje - Maribor 3:3 (2:1); Romih (13), Bezjak (22), Purišič (66); Je-lič (37), Andjelkovič (76), Plut (92), Domžale - Nafta 3:0. ROKOMET 1. SL, liga za prvaka, zaostala tekma 1. kroga: Gorenje - Trimo 31:30 (14:16); Čupić 11, Žvi-žej 5, Harmandić 4, Šimič, Ceh-te 3, Natek, Rnić 2, Golčar 1; St. Skube 8, Se. Skube 6. Vrstni red: Celje 44-4, Cimos, Gorenje 37-11, Slovan 26-24, Trimo 25-23, Ormož 19-31. 1. SL (ž), za prvaka, 6. krog: Celeia Žalec - Olimpija 19:34 (10:10). Vrstni red: Krim Mercator 56, Olimpija 49, Zagorje 44, Celeia Žalec 34, Ptuj 26, Krka 24. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 8. krog: Union Olimpija - Zlatorog 89:72; Bavčič 19, Ožbolt 18; Strnad 14, Pelko 13, Bubnič 12, Dimec 11, Goljovič 10, Nikolič Smrdelj 7, Rizvič 5, Šentjur - Helios 79:81; Crenshaw 28, Lapornik 13, Čebular 12, Ferme, Jovanovič 6, Simovič, Ručigaj 5, Sebič, Alispahič 2. Vrstni red: Union Olimpija 15, Krka, Helios 14, Parklji 13, Šentjur 12, Zasavje 11, Zlatorog 9, Geoplin Slovan . 1. SL, za obstanek, 10. krog: Mercator - Elektra 68:94; Jdevič 21, Lebedin-cev 18; Ćup, Nuhanovič 16, Šampion lahko v torek praznuje dvojno V 3. slovenski nogometni ligi vzhod se pred zadnjimi, odločilnimi krogi vse bolj zapleta v vrhu lestvice. V lokalnem derbiju je vodilno moštvo lige Simer Šampion v Štorah z 1:0 ugnalo Kovinar. Celjani imajo pred Čardo dve točki prednosti in se bližajo uresničitvi začrtanega cilja, uvrstitvi v 2. ligo. Najbrž bo odločil torkov derbi na Olimpu. V Štorah je edini gol dal Bojan Djuranovič. V 1. polčasu so imeli več od igre gostje, zadeli so na začetku drugega, potem pa so bili boljši gostitelji, a ob izjemnih priložnostih, ko so zadeli tudi vratnico, niso uspeli izenačiti. Za domače je zaigral tudi trener Šentjurja Oskar Drobne, ki tako tudi Kovinarju pomaga do boljših rezultatov. Trener Štorovčanov Matjaž Štancar je strnil misli: »Bili smo v podrejenem položaju, gostom smo puščali preveč prostora, pri pokrivanju smo bili daleč od nasprotnikov. Po poceni prejetem zadetku smo vendarle dvignili tempo in bili v zadnje pol ure veliko boljši nasprotnik. Bilo je nekaj priložnosti za neodločen rezultat, a nam ni uspelo zadeti. Imamo mlado ekipo in smo lahko vseeno zadovoljni.« Več razlogov za zadovoljstvo je imel celj- ski strateg Jani Žilnik: »Tekmo smo tako kot že nekaj prejšnjih odigrali zelo disciplinirano. Za zmago smo se morali krepko potruditi. Po vsaki tekmi želimo biti bolj samozavestni in vztrajni. Fantje so zelo pridni.« Simer Šampion v torek čaka ena od odločilnih tekem sezone, kajti na igrišču z umetno travo bo gostovala Čar-da. »Te tekme se zelo veseli- mo. Mene ekip pod vrhom ni strah. Gledalci bodo lahko videli zelo dobro igro, ugotovili bodo, da se v vrhu tretje lige igra kakovosten nogomet,« je dodal Žilnik. »Šampioni« bodo jutri gostili Tro-mejnik. Morebitni zmagi bi sprožili evforijo po uvrstitvi v višji rang, čeprav bo do konca še kar nekaj težkih tekem. MITJA KNEZ Foto: TimE ZRK Celje Celjske mesnine: Zmaga Celjank za ramenih vratarke Edite Amon V soboto, 17. aprila, je bila v dvorani Golovec tekma 5. kroga končnice 1. A državne ženske rokometne lige med ekipama ŽRK Celje Celjske mesnine in RK Burja Škofije. Celjanke so slavile zmago z rezultatom 20:16. Najboljši strelki domačink sta bili Nives Ahlin in Laura Gerič, obe s 5 zadetki. Najboljša igralka tekme pa je bila domača vratarka, komaj 17-letna Edita Amon (na sliki), ki je na tekmi zbrala kar 31 obramb in prinesla domačinkam novi dve točki. Prav tako pa so konec tedna slavile zmago kade-tinje ŽRK Celje Celjske mesnine, ki so z rezultatom 26:23 ugnale igralke ŽRK Ajdovščina. 'ž'dezete celjske mesnine Bojan Djuranovič (v modrem dresu) je dosegel edini gol na lokalnem derbiju na Lipi. Miljković 13, Podvršnik 9, Lekič, Bilič, Koštomaj 8, Horvat 7, Golež 3, Bukovič, Pa-jevič, Čosič 2. Vrstni red: Hopsi 49, Elektra 45, Mer-cator 42, Koper 38, Šenčur 30. 1. SL (ž), polfinale končnice: Merkur Celje - Triglav 83:60; Grgin Fonseca 18, Šarenac 14, Barič 13, Turčino-vič 10, Verbole 8, Klavžar 7, Belak 6, Kerin 3, Abramo-vič, Jagodič 2; Černivec 15, Ljubenovič, Gortnar 13. (KM) ur u' L. I ď (Ai ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 23. 4. MALI NOGOMET 1. SL, za popolnitev, 4. krog: Nazarje - Ptuj (20). Sobota, 24. 4. NOGOMET 1. SL, 32. krog: Gorica -CM Celje (18), Velenje: Rudar - Koper (20.15). 3. SL - vzhod, 21. krog, Celje (Olimp): Simer Šampion - Tromejnik, Pesnica - Kovinar Štore, Šmartno - Mons Claudius (17). Štajerska liga, 21. krog: Rogaška - Poljčane, Gerečja vas - Šoštanj, Rače: Partizan - Šmarje (17). ROKOMET 1. SL (ž), za prvaka, 7. krog: Celeia Žalec - Krim Merca-tor (18). 1. SL (ž), od 7.-10. mesta, 6. krog: Izola - Celje Celjske mesnine (18). KOŠARKA 1. SL, za popolnitev, 1. tekma: Koper - Rogaška (19). 1. SL (ž), polfinale končnice, 2. tekma, Kranj: Triglav - Merkur Celje (18). Nedelja, 25. 4. 2. SL, 22. krog, Ivančna Gorica: Livar - Šentjur, Slovenske Konjice: Dravinja - Bela krajina (17). Štajerska liga, 21. krog: Bukovci - Vransko (17). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 5. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (18.30). Torek, 27. 4. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 9. krog, Domžale: Helios - Zlatorog (20). NOGOMET 3. SL - vzhod, 22. krog, Rogaška Slatina: Mons Claudius - Paloma, Šmartno -Zreče (17), Celje (Olimp): Simer Šampion - Čarda (19). Štajerska liga, 22. krog, Slovenj Gradec: Koroške gradnje - Vransko, Fram: Partizan - Rogaška, Šmarje - Ormož (17). Sreda, 28. 4. NOGOMET 2. SL, 23. krog: Šentjur -Šenčur, Kranj: Triglav - Dra-vinja (17). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 9. krog, Ljubljana: Parklji - Šentjur (18). 1. SL, za popolnitev, 2. tekma: Rogaška - Koper (19). 20 KRONIKA - ŠPORT NOVI TEDNIK S plakati prosijo za pomoč pri iskanju pogrešane Od ponedeljka zjutraj pogrešajo 64-letno Ivano Oblak iz Pon-graca. Nazadnje so jo videli okoli poldneva v Žalcu, v večernih urah pa naj bi jo, po opisu sodeč, opazili tudi v Šempetru, kamor naj bi se pripeljala z lokalnim avtobusom. Oblakova se zdravi zaradi demence in depresije in potrebuje zdravila. V zadnjem letu je tožila zaradi pogostih glavobolov in kazala samomorilna nagnjenja. »Bolezen napreduje, zato nikamor ne odhaja sama. Venomer jo spremlja kdo od nas, saj ni sposobna povsem samostojnega bivanja. Pred tremi leti je poskušala storiti samomor, vendar smo jo rešili pred smrtjo. Kadar so jo močno pestile zdravstvene težave, si je želela kar umreti,« pravi njen sin Poldi, ki skupaj z njo in očetom živi v družinski hiši v Pongracu na območju Griž. V nedeljo naj bi očetu potožila zaradi zobobola, vendar resnih znakov bolečin ni kazala. Oblakova pri sebi nima dokumentov, denarja, telefona in zdravil. »Vse je pustila doma, zato nas močno skrbi. Morala bi vzeti zdravila ...« še zaskrbljeno pove Poldi, ki je skupaj s sestro in prijatelji organiziral obsežno iskalno akcijo. Na območju Žalca, Celja, Velenja, Šempetra in v nekaterih drugih krajih so polepili plakate, s katerimi prosijo občane, Laškega, v večernih urah sem se odpravil pogledat v nekdanjo sušilnico v Šempetru in pod šotor v Šeščah, v primeru, da bi tam prenočila.« V Andražu na Polzeli, kjer imajo Oblakovi majhno hišico in kamor bi se 64-letna tudi lahko odravila, so v sredo s pomočjo gasilcev in policistov izčrpali vodo iz vodnjaka. »Pomislili smo na najhuje, zato smo se želeli takoj prepričati, ali je niso premamile zle misli,« še pove sin Poldi, ki upa, da bodo mamo čimprej našli živo in zdravo, čeprav v družini ostajajo na realnih tleh in so pripravljeni tudi na tragične novice. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Ivana Oblak je visoka okoli 155 cm, rjavih oči in rjavih kratko ostriženih las. Oblečena je bila v črne hlače, svetlo zeleno bundo in obuta v črne čevlje. V primeru, da ste pogrešano opazili, pokličite na telefonsko številko 113 ali anonimni telefon policije na 0801200 oziroma obvestite najbližjo policijsko postajo ali pokličite na mobilni telefon 031/ 632-490 (Poldi) oziroma 031/ 632-460 (Mateja). Svojci so se za pomoč glede informacij o pogrešani 64-letni Ivani Oblak obrnili tudi s plakati na različnih mestih in krajih na Celjskem. naj sodelujejo pri iskanju pogre- okolici hiše, tudi v celjskem parku šane. smo jo iskali. Tja se je enkrat že od- »Odpravili smo se povsod tja, ka- pravila in našli smo jo sedeti na klop-mor bi lahko zašla. Ne le v bližnji ci. Prijatelji so oprezni na območju Oprali tristo tisočakov Celjski kriminalisti so pretekli teden zaradi ponarejanja, pranja denarja, poslovne goljufije in goljufije ovadili tri fizične osebe in eno pravno. Trojica naj bi z namenom goljufije lani ustanovila dve podjetji, pri čemer si je prilastila kar 300 tisoč evrov. Iz oškodovanega podjetja je izčrpavala finančna sredstva, ga s tem še dodatno prezadolžila, denar pa nato prikrito investirala v dejavnost drugega podjetja, ki ga je s tem namenom tudi ustanovila. Kriminalisti jih sumijo tudi dveh goljufij, s katerima naj bi dobili kar 35 tisoč evrov. V prvem primeru gre za preslepitev dobaviteljev, da bo dostavljeno blago tudi plačano. V drugem primeru pa za napeljevanje k zavarovalniški goljufiji. SŠol ft Aretuv zmagovalcev- PORTRETTEDNA DANIJEL BREŽIC m KARIERA JAZ IN KLUB n DRUŽABNO Začetki Žoga je bila moja piva igrača. S sedmimi leti sem začel _!_!_!__________________IL-__: ul/ 11____ T____ obiskovati organizirano vadbo pri NK Mura. Tam me je nogometna pot vodila vse do članske vrste, ki sem se ji priključil s 17 leti, takrat sem tudi prvič zaigral. Od takrat sem vedno igral in si nabral kar nekaj nastopov. Klubi do sedaj NK Mura, NK Rudar Velenje, FC Austria Lustenau, RWD Molenbeek, NK Maribor, NL CM Celje, NK Domžale, NK Interblock Najlepši zadetek sem dosegel v Belgiji, ko sem s sredine igrišča "lobal" vratarja. Najpomembnejši gol pa sem dosegel pri NK Mariboru, ko sem dve minuti pred koncem zatresel mrežo, kar nam je zagotovilo osvojitev prvenstva. Naj veselje Osvojitev prve pokalne lovorike z NK Mura. To veselje je povsem primerljivo tudi z obema osvojitvama naslovov prvakov. Seveda sem spada tudi gol za NK Maribor na odločilni tekmi. Naj žalost Največje razočaranje sem doživel v Murski Soboti. Igrali smo zadnji krog in bili vodilni na lestvici. Z zmago bi ponovno osvojili naslov državnih prvakov, a po vodstvu smo nesrečno izgubili tekmo in tudi lovoriko. taki Začeli so se z zelo nadarjeno generacijo mladincev pri NK Mura, kjer smo osvojili dvakrat dvojno krono v mladinski konkurenci. Nato sem osvojil pokalno tekmovanjez NK Mura, NK Rudar in NK Maribor, postal pa sem tudi dvakratni državni prvak, in sicer z NK Maribor in NK Domžale. Nastopi 368 nastopovv 1. SNL in 17 golov Tako kot večina igralcev si tudi jaz najbolj želim, da ne bi imel poškodb. Drugače si pa želim, da bi bila v klubu situacija stabilna, da bi lahko dolgoročno gradili ekipo iz sezone v sezono. Publika Zaradi publike se igra nogomet. Je zelo dragocen delček klubskega mozaika. Najti bi bilo treba način, da bi se publika začela vračati v večjem številu na štadione. Dosti pripomorejo dobre predstave, nekaj pa tudi mentaliteta ljudi. V Sloveniji se nogometna mentaliteta zelo razlikuje. Eni imajo klub radi in pridejo igralce spodbujat na vse tekme, nekateri pa se po prvem porazu obrnejo in potrebujejo kar nekaj časa, da se vrnejo. Vsak sam ve, v katero vrsto navijačev spada in kako se počuti, če spodbuja na tekmi pozitivno ali pa celo tekmo negoduje in "pomaga" mladim igralcem, da storijo še več napak. Vsi se moramo zavedati, da nogomet oz. CM Celje potrebuje publiko, in to v večjem številu. Klub je lahko lepo ogledalo lepega mesta. Stanovanje Trenutno živim v podnajemniškem stanovanju, ker pa sem se odločil ostati z družino v Celju, iščemo primerno stanovanje za nakup. Ljubezen S punco Karmen sva skupaj že 15 let in imava hčerko Mino. Večkrat prideta tudi na tekme spodbujat naš klub. Rad poslušam glasbo in gledam filme. Pravkar smo dobili kužka, s katerim bomo preživeli precej časa v naravi, drugače pa izkoriščam čas za kakšna mini potovanja po Sloveniji. Prosti čas Prosti čas preživim predvsem z družino in s prijatelji. Sem spadajo sprehodi, klepet ob pijači... Glasba, film Poslušam skoraj vse zvrsti glasbe, izbiram pa jo po razpoloženju. Zelo rad gledam filme vseh zvrsti, razen klasičnih grozljivk. H'OiH'HIIN RONIKA 21 Steber je pod seboj dobesedno pokopal delavca. Preiskavi (spet) tik koncem pred Že večkrat smo poročali, da so inšpektorji lani na deloviščih tržnice in knjižnice, ki sta že odprti, našli več nepravilnosti in kršitev. Preiskavo so sprožili, zatem ko sta se na obeh gradbiščih zgodili tragični delovni nesreči. Na delovišču tržnice sta umrla dva delavca, medtem ko je na delovišču knjižnice umrla ena oseba. In ker so nam letos na policiji povedali, da bo preiskava končana že februarja, a ni bila, smo vprašali, ali še vedno traja. Na delovišču tržnice je dva delavca pod seboj pokopal 800-kilogramski steber. 51-letni delavec je umrl na kraju nesreče, drugi, star 35 let, pa je umrl v bolnišnici. Oba sta bila državljana Bosne in Hercegovine in v Sloveniji na začasnem delu. Zapisniki inšpektorjev, ki so iskali kršitve, so bili dolgi. »Nepravilnosti v zvezi z imenovanjem koordinatorja v pripravljalni fazi projekta, nepravilnosti v zvezi s programom montaže za montažno gradnjo, nepravilnosti v zvezi z Šentjurski policisti bodo v torek, 27. aprila, pripravili preventivno prireditev Varno na motor ... in nazaj domov. Med 9. in 13. uro bodo pri- sotni na prireditvenem prostoru pri šentjurski železniški postaji, kjer bo zbor staro-dobnikov vseh vrst. Tega organizira Društvo Oldtimer klub Večno mladi. Lani se je na takšni prireditvi zbralo okoli 2000 ljudi. Policisti bodo pri svoji akciji sodelovali še s šentjurskim svetom za preventivo in tamkajšnjo občino. Policist motorist bo pre- Sojenje za umor drugič Osemnajstletnik, ki je pred šestimi leti do smrti zabodel znanca, še vedno čaka na sojenje Na Okrožnem sodišču v Celju bi se moralo v sredo začeti sojenje Andreju Re-bevšku iz Velenja zaradi umora. Gre za primer še iz leta 2004, ki se je zgodil v Velenju. Rebevšek, takrat star 18 let, je z nožem do smrti zabodel dve leti starejšega prijatelja. A sodne obravnave ta teden ni bilo, očitno so jo prestavili na drug datum. Tako se sojenje skoraj šest let od umora še ni začelo. Umor se je zgodil v Stan-tetovi ulici v Velenju, pred stanovanjskim blokom, kjer so se ponavadi zbirali mladostniki tudi v večernih urah, pogosto so tudi kaj spili. V eni od skupin je bil poleg Rebevška tudi Tomaž Vavpotič, star 20 let. V dneh po umoru so mediji pisali, da je do spora med mladeničema prišlo zaradi dolga. Tomaž Vavpotič (Foto: arhiv NT) Rebevšek naj bi bil 20-let-niku dolžan denar za neke hlače. Šlo naj bi za pet takratnih tisočakov. Ker je beseda dala besedo, sta se sprla in stepla, nato je Rebev-šek odkorakal domov, vmes naj bi srečal še Vavpotičev-ga mlajšega brata in mu ce- lo dejal, da gre domov po nož, »ker da bo zaštihal Tomaža«. Nekaj minut kasneje naj bi se vrnil, se Vavpoti-ču približal izza hrbta in ga zabodel. 20-letnik se je zgrudil, v nezavesti so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih notranjih poškodb umrl. Rebev-šek ni zbežal, policisti so ga našli doma, zanj potem odredili pridržanje, a je fant kasneje prišel na prostost in zdaj čaka na sojenje. 20-letnik je bil športnik, z napadalcem sta se poznala vrsto let, bila sta celo soseda. Očitno pa so se številni sosedje, ki so novinarjem dejali, da je šlo za dobro družbo znancev, motili. Zatem ko glavne obravnave v sredo ni bilo, javnosti še ni znano, kdaj se bo sojenje točno začelo. SŠol £ o u O "3 U O "C ® C o Kdaj bo res znano, kdo je ali ni odgovoren za lanski delovni tragediji v središču Celja? varnostnim načrtom v izvajalni fazi projekta in na samem delovišču, nepravilnosti pri posredovanju delavcev . « so pred meseci naštevali inšpektorji. Na prizorišču nesreče, ki se je nekaj dni zatem zgodila še na delovišču knjižnice, kjer je umrl 46-letni delavec, državljan Hrvaške, je prav tako inšpektor ugotovil nepravilnosti. Delavec ni uporabljal varnostne opreme, pri čemer so izvajalcem celo za nekaj časa prepovedali delo in jih tudi denarno kaznovali. Odgovorni so sprva bolj kot ne prelagali krivdo na delavce, a je videti, da se morda ne bodo mogli izogniti kazni. Čeprav nam na policiji že vsak mesec trdijo, da bo preiskava končana kmalu, je menda zdaj res tik pred koncem. In nekateri se kazenskim ovadbam naj ne bi mogli izognili. Kdo vse bo ovaden v obeh primerih, naj bi bilo znano v 14 dneh. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Franc Kos (Foto: Jutarnji list) Gojil in prodajal drogo Velenjski kriminalisti so končali preiskavo, povezano z mamili. Več mesecev so namreč zbirali podatke o 33-letnemu Velenjčanu, ki naj bi preprodajal drogo. V hišni in osebni preiskavi pred dnevi so mu zasegli okoli 60 gramov konoplje in kar 5 mobilnih telefonov, ki jih je uporabljal pri prodaji drog. Našli so tudi precizno tehtnico, ki je bila vdelana oziroma skrita v etui za zgoščenke. Zaradi suma, da gre za denar, ki ga je dobil pri prodaji drog, so mu zasegli še več kot 3 tisoč evrov. 33-letnika, ki je sicer na prostosti, so ovadili zaradi prodaje in proizvodnje prepovedanih drog. Motoristi v torek v Šentjur Prijeli zloglasnega Franca Kosa Od smetarja do osumljenega za vojne zločine - Se je vračal v Zgornji Gabrnik? daval o varni vožnji in kako se izogniti najpogostejšim napakam. Na prireditvi bo tudi motorist reševalec, mladi motoristi pa bodo lahko svoje znanje preizkusili tudi na simulatorju vožnje z motornim kolesom. Na prizorišču bodo tudi različne naprave, ki ponazarjajo, kaj v cestnem prometu lahko povzroči že drobna napaka. Na mejnem prehodu Ba-jakovo pri Osijeku so v ponedeljek zvečer prijeli slovenskega državljana, ki ga sumijo genocida v Srebrenici. Gre za 44-letnega Franca Kosa, za katerim so pred časom razpisali celo Interpolovo mednarodno tiralico. Kos naj bi bil soodgovoren za pokol več tisoč bošnjaških moških in dečkov junija leta 1995, saj je bil pripadnik zloglasnega 10. diverzantskega odreda vojske Republike Srbske. 44-letnik je bil doma iz okolice Rogaške Slatine. Natančneje v Zgornjem Gabr-niku, delal pa je kot smetar v Javnih napravah v Celju, v družbi naj bi rad izstopal. Tudi rojen je bil v Celju, ima pa še državljanstvo Bosne in Hercegovine. Kot so večkrat dejali tisti, ki so ga poznali, naj bi leta 1992 odšel v vojsko na Balkan. Ker ga hrvaška vojska menda ni sprejela, se je odločil, da bo pač prestopil na srbsko stran. Po vojni naj bi brezskrbno kot avtomehanik živel v okolici Bijeline v Republiki Srbski pod imenom Branimir Mi-rić oziroma nekateri navajajo tudi priimek Manojlo-vić. Ta teden so ga prijeli, ko je v avtobusu srbske registracije prispel na Hrvaš- ko. Trenutno čaka na izročitev Bosni in Hercegovini v priporu. Hrvaški mediji, ki so se o tem razpisali, omenjajo, da je bil v Bosni znan kot »Slovenac« ali »Žuća«, da je bil pripadnik tako imenovanega odreda smrti in kot tak odgovoren za genocid v Srebrenici. Njegovo ime se pojavlja tudi v številnih zapisnikih pričanj pred haaš-kim sodiščem, tudi iz sojenja Slobodanu Miloševiču. V enem od pričanj, ki so objavljena na spletu, je mogoče prebrati, da je bil Kos vpleten v poboje tudi zaradi denarja. SŠol TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 24. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60., 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70., 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80., 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90., 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) NEDELJA, 25. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jurij Malovrh, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Murski val) PONEDELJEK, 26. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Jurij Malovrh, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Murski val) TOREK, 27. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA, 28. april Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK, 29. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 6.35 Huj-šajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 30. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) O Šentjurju in Šentjurjevem V oddaji Znanci pred mikrofonom, ki bo na sporedu v nedeljo dopoldne, bodo poslušalci Radia Celje lahko prisluhnili pogovoru z Jurijem Malovrhom. Malovrh ima veliko povedati o časih in letih v državnem zboru, kjer je bil poslanec kar tri mandate, ravno toliko mandatov pa je bil tudi župan Občine Šentjur. Je izjemno prepoznavna in priljubljena osebnost v Šentjurju, na katerega, kot tudi na svojo državo, je zelo ponosen. Sedanji upokojenec pa je še zmeraj zelo aktiven. Poleg dela na kmetiji največ časa preživi med trsi svojega vinograda in seveda v kleti, kjer zori odlično vino. Je tudi na čelu šentjurskega vinogradniškega društva, ki se aktivno vključuje v prireditve Šentjurjevega 2010, ki v teh dneh dosega svoj vrhunec. Letos se namreč odvija že 20. Šentjurjevo, Malovrh pa se dobro spominja prvih skromnih začetkov te prireditve. Pred mikrofon je Jurija Malovrha povabila Polona Mastnak. Foto: Grupa Mateja odkrila »svojo« trgovino na Hrvaškem Na nedavnem tradicionalnem izletu aktiva celjskih novinarjev je Mateja Podjed, ki je kljub upokojitvi še vedno zvesta Radiu Celje, na eni od tržnic v Slavoniji našla trgovino s svojim imenom. Da je trgovina na tržnici, še nekako gre, saj je Mateja ljubiteljica vsega zelenega in zdra- To nedeljo v Katrci Klavžar Brane Klavdija Winder je minulo nedeljo na veselje mnogih poslušalcev v svoji oddaji Ka- trca gostila Francija Reber-nika, člana ansambla Lojzeta Slaka, in njegovo ženo Majdo Rebernik, letošnjo nagrajenko za najboljše besedilo Klavdija s Francijem in z Majdo Rebernik Obvestilo bralcem TV-Okna Koncert džezovske vokalistke Cassandre Wilson, ki je bil napovedan za nedeljo, 25. aprila, v Cankarjevem domu v Ljubljani in ga napovedujemo v priloženi tedenski prilogi TV-Okno, odpade. Pevka z ekipo zaradi zaprtega oziroma zelo omejenega zračnega prometa med ZDA in Evropo ni mogla pripotovati v Ljubljano, kar je bilo znano šele po zaključku redakcije. Organizator je sporočil, da bodo obiskovalcem, ki so že kupili vstopnice, denar povrnili do vključno 24. maja na blagajni Cankarjevega doma. Uredništvo 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. UPSIDE DOWN - PALOMA FAITH (2) 2. IT DON'T MATTER - DONAVON FRANKENREITER (5) 3 IN MY HEAD - JASON DERULO (5) 4. SOUL SURVIVOR - BEVERLEY KNIGHT FEAT. CHAKA KHAN (3) 5. AEROPLANE - REAMONN (1) 6. EVERY NOW AND THEN - NOISETTES (3) 7. PARACHUTE - CHERYL COLE (4) 8. VIVE LE SWING - IN-GRID (2) 9. I AIN'T HEARING YOU - ANGIE STONE (4) 10. GUNS AND HORSES - ELLIE GOULDING (1) DOMAČA LESTVICA: 1. ŠTAJERSKO NEBO - MI2 (2 2. NON STOP - ALYA (4) 3. MISEL NATE - E.V.A. (5) 4. DANCE, DANCE - PUPPETZ (2) 5. I FEEL LOVE - BENČ FT. MURAT &JOSE & LOVRO RAVBAR (3) 6. NOVO, NOVEJŠE, NAJNOVEJŠE -VLADO KRESLIN (4) 7. EGOIST - CARPE DIEM (6) 8. BARVE - FUSIONPOP (1) 9. LJUBI ME - ROK FERENGJA (3) 10. UPAJ SI - VICTORY (1) vega, tudi prodaja bi ji najbrž uspevala, saj ima dobro »podmazan« jezik. Da pa bi zapustila svoje Celje, tega pri Mateji najbrž ne bi doživeli. PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SHE SAID - PLAN B THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS PREDLOGA ZA DOMA?O LESTVICO: SUPERSONG-TABU VEDNO ME LAHKO POKLIČEŠ - NINA OSENAR Nagrajenca: Martin Velajnik, Paška vas 104v, Paška vas Jožica Miheljak, Ljubljanska 45, Maribor Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. TISOČ ZVEZD - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (4) MAMICA - KATRCA (3) DOBER DAN - RIMLJANI (2) 2. 3. 4. VEM, DA NISEM SAMA - DONAČKA na festivalu Slovenske polke in valčka 2010. Klavdiji se pridružite tudi to nedeljo. V goste bo povabila Braneta Klav-žarja. (1) (5) 5. NE RECI NIKDAR - SPEV Predlog za lestvico: PRIDI NAZAJ - ZAKA PA NE SLOVENSKIH 5 plus 1. ŽLAHTNA JE SLOVENSKA KRI -BORIS KOPITAR (7) 2. ROŽMARIN - ANS. SAŠO AVSENIK(2) 3. VSE PRIDE IN GRE - ATOMIK HARMONIK (4) 4. FIČFIRIČ - NOVI SPOMINI (1) 5. SLOVENSKE ZEMLJE SIN - NEBO (3) Predlog za lestvico: NEKOČ BOM JAZ TVOJ ANGEL -DOMEN KUMER S PRIJATELJI Nagrajenca: Ivan Lepenc, Vodnikova 34, Šoštanj Marija Koštron, Po lipami 56c, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. PISMA BRALCEV - INFORMACIJE Sojenje združbi Zelo slabe volje sem prebral članek Vklenjeni obtoženci pod strogim nadzorom tudi v toaletah v 29. št. Novega tednika, o stališčih zagovornikov obtoženih glede prikritih ukrepov, ki so jih v fazi kriminalistične preiskave izvajali policisti. Že res, da je zagovarjanje njihovo delo, vendar se naj bi usmerili na zagovor po vsebini - večja ali manjša krivda, mladost, naivnost, prisilila ... Ali zagovornikom res niso znana mamila kot družbeno zlo? Morda si naivno zamišljam, da bi ob svojih neposrednih stikih z obtoženci lahko kot odgovorni občani v boju z mamili odigrali pomembnejšo vlogo kot sama obsodilna sodba. Njihovo iskanje morebitnih formalnih nepravilnosti pri delu policije razumem kot nemoč pri dokazovanju nedolžnosti. Pri odločitvi za širše gledanje naj jim pomagajo tragični primeri zadnjega časa, ki kažejo, kam vodi ozko, formalistično gledanje. JAKOB GROŠL, Velenje PREJELI SMO Celjska mestna sramota 17. aprila je bil vseslovenski dan čiščenja Slovenije. Celjski Mestni park je vsak petek žalostna podoba in ga je treba čistiti vsak konec tedna. Sprašujem, ali v vseh teh letih odgovorni za okolje občine Celje res niso bili sposobni očistiti parka z neko idejo, da mladi ne bi metali smeti vsepovsod po parku, predvsem nevarnih steklenic. V kolikor pristojni nimajo idej, naj razpišejo idejni projekt za rešitev te situacije ali odidejo in svoj položaj prepustijo nekomu, ki bo to znal. Da ne bo samo kritike, ponujam konstruktiven predlog. Veliki koši za smeti (sedanji koši so prav smešno majhni, a še nikomur ni prišlo na misel, da bi postavil večje) bi vabili in mladina, ki bi bila plačana preko servisa in bi med seanso mladih v petek pobirala smeti -to bi bili ozaveščeni mladi, ki bi to delo opravljali, seveda za primerno plačilo. Pred- videvam, da bi ob opozarjanju vsem tistim, ki mečejo smeti, postalo malo nerodno in bi ob dobrem zgledu razmislili o svojem dejanju, kot se je to zgodilo v akciji čiščenja Slovenije. Prisotnost velikih količin alkohola tudi med mladoletnimi je tukaj pač dovoljena in kljub očitnemu kršenju vseh pravil je zadeva neobvladljiva - ali samo vsi, ki bi morali opravljati svoje delo, za katerega so plačani z dav-koplačevalskim denarjem, ne opravijo svojega dela. Če niso sposobni urediti takšne- ga nereda, ki traja že več kot 10 let, kako jim lahko še zaupamo? Petkovi veseli dnevi v parku so zgled vsem ostalim, da lahko počnejo, kar se jim zljubi. A da ne bo kdo mislil, da me moti, da so mladi v parku (to je edina pozitivna točka te mestne sramote) in če bi jih pregnali, bi bilo še slabše, samo malo možganske kreativnosti odgovornih in vseh tistih, ki si želijo drugačen mestni park, potrebujemo, da se stvari končno uredijo, drugače pa - odgovorni adijo! IZTOK SKOK, Celje NLB Skladi: naložbene rešitve za dobre in slabe čase lil Igor Mlakar vodja poslovalnice NLB d.d. Podružnica Savinjsko-Šaleška Poslovalnica Celje Mariborska 1, 3000 Celje tel. 03 428 02 10 poslovni čas: od 8.00 do 12.00 in 14.30 do 17.00 Gospod Igor Mlakar, kot finančni svetovalec v NLB Skupini, katere del ponudbe predstavljajo tudi podskladi krovnega sklada NLB Skladi, ste gotovo pravi naslov za najbolj osnovno vprašanje - kaj sploh pomeni izraz podsklad, ki se pojavlja zadnje čase? Podsklad krovnega sklada je vsebinsko gledano enak vzajemnemu skladu, ki je med ljudmi bolj znan izraz. Vsak podsklad zbira premoženje večjega števila vlagateljev in to premoženje nalaga v delnice in obveznice v skladu s svojo naložbeno politiko. Krovni sklad NLB Skladi tako trenutno sestavlja 15 podskladov raznolikih naložbenih politik. Vlagatelju že samo ime podskla-da okvirno pove, kam pods-klad zbrana sredstva nalaga. NLB Skladi - Obvezniški EUR tako zbrana sredstva nalaga v obveznice, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški pa v delnice izdajateljev s sedežem na porajajočih se trgih. Podrobnejše informacije o podskladih krovnega sklada NLB Skladi lahko vlagatelji poiščejo tudi na spletni strani www.nlbskladi.si. Podskladi krovnega sklada - gre za precej nov strokovni izraz. Kakšne prednosti varčevanje v krovnem skladu prinaša vlagateljem? Družba NLB Skladi je vzajemne sklade preoblikovala v podsklade krovnega sklada NLB Skladi z letom 2009. Ključna prednost za vlagatelje z uvedbo krovnega sklada je možnost uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri prehodih med podskladi istega krovnega sklada. Z drugimi besedami vlagateljem pri prehodih med podskladi istega krovnega sklada ni treba plačevati morebitnega davka na kapitalskih dobiček, ki so ga pri prehodih med vzajemnimi skladi morali. V primeru, ko med posameznim vplačilom v krovni sklad in izplačilom iz krovnega sklada mine dovolj dolgo obdobje (20 let), se vlagatelj lahko celo v celoti izogne plačilu davka na kapitalski dobiček, tudi če vmes večkrat prenaša naložbo med različnimi podskladi istega krovnega sklada, po nižji stopnji pa je obdavčen že po petih letih varčevanja v krovnem skladu. Lahko kratko opišete delo finančnega svetovalca? Vlagateljem najbrž danes svetujete, kaj bo jutri najbolj donosno? Veliko vlagateljev se nalaganja v podsklade, a tudi nasploh, loti na napačnem koncu. Čeprav se sliši obetavno, odgovori na vprašanja, kot so, kaj je bilo najbolj donosno, kaj je najbolj perspektivno ali kaj je najbolj prodajano, ne dajejo koristnih informacij za odločitev o na- ložbi. Dober finančni svetovalec na našteta vprašanja niti ne poskuša odgovoriti, saj bi s tem verjetno le zavajal. Ključno vprašanje pri naložbenem nasvetu je naložbeno tveganje, vendar ne, na kakšen način se mu izogniti, temveč koliko naložbenega tveganja sprejeti. Zelo pomembno je, da finančni svetovalec stranko pozna in se med njima vzpostavi odnos zaupanja. Osebno v tem vidim svojo največjo konkurenčno prednost, saj svoje stranke dobro poznam in jim lahko svetujem takšne podsklade krovnega sklada, ki ustrezajo njihovemu finančnem profilu. To pomeni, da vprašanje, v kateri podsklad naj vložim, ne more dati enoumnega odgovora? Tako je. Za različne vlagatelje so primerni različni podskladi. Vlagatelji, ki hočejo prevzeti nižje tveganje in hkrati nizko pričakovano donosnost, bodo premoženje v največji meri razporedili v ob-vezniške podsklade, tisti, ki želijo visoko donosnost, bodo več naložili v bolj tvegane delniške podsklade, večina bo nekje vmes. Ta želi ple-menititi svoje premoženje ob zmernem tveganju. Za takšne vlagatelje so najprimernejši uravnoteženi podskla-di, ki premoženje v približno enakem razmerju nalagajo v delnice in obveznice. Takšen je tudi podsklad NLB Skladi - Kombinirani globalni, ki je od ustanovitve družbe nLb Skladi najbolje prodajan pods-klad na slovenskem trgu. Po izjemni rasti delniških tečajev v zadnjem letu, ko so nekateri delniški trgi porasli za več kot 70 odstotkov, se večina vlagateljev verjetno sprašuje, ali je zdaj še pravi čas za varčevanje v pods- kladih krovnega sklada NLB Skladi. Vsekakor bo vsak vsaj minimalno strokovno usposobljen finančni svetovalec pods-klade v določenem deležu glede na celotno finančno premoženje vlagatelju vedno priporočil. Pri tem se nikakor ne bo oziral na preteklo donosnost. Če je bil najboljši čas za nalaganje v podskla-de krovnega sklada NLB Skladi pred enim letom, to še ne pomeni, da zdaj ni več dober čas za nalaganje. Za večino vlagateljev, ki varčujejo za dobo, daljšo od petih let, je namreč racionalno, da premoženje razpršijo na različne finančne naložbe. V zadnjem času se veliko govori o naložbenih rešitvah. Omenjate jih tudi v obsežni oglaševalski kampanji. Lahko kaj več poveste o tem? Družba NLB Skladi naložbene rešitve razume kot ponudbo celovitih storitev vlagateljem. Vse se začne s korektnim finančnim nasvetom, ko finančni svetovalci NLB Skupine vlagateljem svetujemo in nudimo pomoč pri opredelitvi finančnega profila in postavitvi naložbene strategije. Pri tem upoštevamo množico različnih dejavnikov, od finančnih razmer vlagatelja do čisto osebnostnih lastnosti. Rezultat naložbene strategije so naložbe, ki bodo za vlagatelja primerne tako v dobrih kot slabih časih, ki se na borzi skozi zgodovino ves čas izmenjujejo. Družba NLB Skladi je v letošnjem letu prejela tudi mednarodno nagrado analitske hiše Frost & Sullivan. Verjetno ste na to vsi ponosni? Res je. Analitska hiša Frost & Sullivan je družbi NLB Skladi podelila nagrado za doseženo penetracijo trga, saj je družba NLB Skladi od ustanovitve leta 2004 dosegla največjo rast tržnega deleža na slovenskem trgu vzajemnih skladov. Finančni svetovalci pri naložbah v podsklade krovnega sklada smo na to še posebej ponosni, saj se je poleg rasti tržnega deleža pri nagradi upošteval tudi način, kako je bila rast dosežena. Pri Frostu & Sullivanu so zlasti izpostavili uravnoteženo prodajo pods-kladov, ki ni temeljila na agresivnih delniških podskladih, ki bi bili v določenem trenutku zaradi pretekle donosnosti najbolj »vroči«. V tem je tudi ključni prispevek finančnih svetovalcev, ki smo svetovali korektno in pogosto celo mirili apetite vlagateljev po prekomerno tveganih podskladih glede na njihov finančni profil. Za konec še ključno vprašanje. Na kakšen način in kako lahko vlagatelji varčujejo v podskladih krovnega sklada NLB Skladi? V podskladih krovnega sklada NLB Skladi je možno varčevati tako postopno, na primer z mesečnimi manjšimi vložki, kot z enkratnimi vplačili. Pri postopnih varčevanjih so vlagatelji deležni popustov na vstopne stroške, popuste pa nudimo tudi vlagateljem, ki enkratno vplačajo višje zneske (nad 5.000 EUR). Vlagateljem vsekakor svetujemo, da se oglasijo v katerem od pooblaščenih vpisnih mest. V okviru Savinjsko-Šaleške regije tržimo podsklade krovnega sklada v NLB poslovalnicah, in sicer v Celju, Žalcu, Velenju, Šoštanju, Mozirju in na Ljubnem ob Savinji. Opozorilo vlagateljem Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d. o. o., upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana in Banka Celje, d. d. Podrobnejši podatki in informacije o podskladih krovnega sklada so v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja morajo družba NLB Skladi ali druge osebe, ki so pooblaščene za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta pods-klada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirana letna in polletna poročila podskladov ter druga gradiva, podatki in informacije o podskladih so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana in Banke Celje, d. d., med delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Investicijski skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene donosnosti. Tako naložbe v investicijske sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbrane pri bankah in hranilnicah. www.nlb.si Promocijsko besedilo 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK ! I M 11 I >1 M 111 11 UJJULUJ.I I I n I I I I I.................... 031 692 86 MIZARSTVO MIO OPREMA mizarstvo MIO OPREMA Višnja vas 15, 3212 Vojnik Tel.: 03/78-00-750 GSM.: 041/645-715 vjww.miooprema.si kuhinje po vaši želji Za popolnost bivanja Kuhinja postaja osrednji prostor naših stanovanj. Kuhinje podjetja Mio Oprema Vam bodo s svojo funkcionalnostjo in dizajnom omogočile, da se še bolj približate popolnosti bivanja. Dovolite, da 2. našimi kuhinjami postanemo del Vašega doma. Izkoristite ugodne nakupe kuhinj podjetja Mio Oprema in se na lastne oči prepričajte o kvaliteti in vrhunskemu dizajnu italijanskih oblikovalcev v našem prodajno-razstavnem salonu v Višnji vasi 15. Mio Oprema, d.o.o. Višnja vas 15,3212 Vojnik 031 767-S3S (Karli) V aprilu in maju 15-odstotni popust na kuhinje Mio Oprema in se dodatni popusti na določene modele. TAXI BUCKO Vedno z Vam i in za Vae. c 031 490 Ô10 S a Sanja Damjan i t S.p,, U I. f ran ko I ovi h žrtev 1 S, 3000 Celje IZPUŠNI 1.0NC) IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skute rje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja In montaža s,P- Vransko 1 to, 3 ]0S Vransko lejteídí 572510i. sit jfl 503655,011 814 W e-mailalma.Minwsiri.jifl.wrtw.mdm-VHnsIto.nçt INSMâCUE VI ESQ IZVEDBA VODOVODNIH IN CMTRMNIH NAPfUAVUt SANACIJA KOMINIC HJTiUCÏÏITBUKi&d 3 b Prožlnska vas 34/d. Šio re. flsm: 041 G82 307 U O K ; i ř IA M J -Ort GA LEPI JA '.f\ VOLK GALERIJI VOLK Volk Viktor i.p. Oit a Liicaî SOOOCuï Tri.: M H< 35 35. GSW OM 6« 333 JRQS QOM.COIW __ _ ____________MiffDENCË NEW saoSnijur poskwill fTOStolW, hkSBWwuJ MajJ: Info^wml-stomywl www.eiifeítll-stcrílvf.sl wkîlii" TH ; 03/760S9W afcows/aW«^ (tekli, il umlnlj^. HBpiiit^ jíkl i, plućnih, nui Cim:M167S59í EZ2 Eknloitotiifçnje module» soninlh elekrram 4 4 4 LAMAL^ arhitektura Lamald.o.o. jchjrjflR no tra ni a o pre m a a i oblikovanje priprav. pro^^dd^nfek ^„^amilT Tel.;040/797-546 www.debra-detign.com ^^ Debra Design ■v vçradtamiitvii. •íuhfluiontííniíislími j——■ sJIkoptekautw (predelne stene, spufčení stropovi, .:!,<.['■- ^ ■ nt llirtjirm pri uportbl LrhnIM mpnt tel.: 03 781 2603 I* -mgllnritMtliml 1-11*11 It* Vilko Bíukovič s.p. Kosovelova lů, Celje GSM: 041 734 44S ZA NAMI OSTANE ilSTOl - vsa notranja in zunanja pekarska dela poslikđve, dekoracije sien ■ lastne unikatne tehnike barvanja SVECARSTVO TROOVINA GALANTERIJA Lesk d.v.o. PE Slavenske Konj iťe Fratikaiovo 14f Lipiovska Ulici 31 5Z13 f ranPcolova îîlOSlowFHÏeKtmjks T.: +386(0)3781 .(5 iS T,:+33í (0)3 ÍSeiSSO F.: r1Ě6 (01357M733 t+3í6!Olřní13S4 í.: FranlwlavQ@leilt.si E.: lcsk£-lt'sk,ii i lesk pfti utEnininfrs m rut tPI TEKOČA L.Ofll'iJi .CIHŮÍNI 2» KUdlLHDOUI [IUl>l DVČPLMfHtl BŮÍEIÍjIIÍ LiGtlVihlE Id H HAD Ni «Ml . HI UN O IQ Ril UL J h h lilií JIHUMULÎrOEJ! /aimiflVNIMI.ïOOt Biíipmaiíiríii iiNiiipMí vnio ai i pílfVHR BA Z TfZ HE I'll C U F tptmbdanfl» akíija izdelkov I KOSTERMO!NSTALACIJf|M.:«/ntHn,fHi:HVIM7MlfBi:«nt»f1 I Matjaž Železni k %tû$benï CetltCr kl"viriev 25, JfflMl Čete gem: 041 714240 teí.ř m 5-1H4HOft, faks: 03 548 W 60 ť-posta: matfaz^œtenuk«!*JoLnet ^ liil-r-ft Tli ID; SI382Ć3397 MAC - ŽELEZ M K ÍÍ.D.O. tie tel.; 03 Hl 32 4 Cvetličarna ''MAJDA" MAJDA MflUER s.p, Ulica Dušana kvï Ju 4.1. .3130 Síruj ur pni Cilju tel,: 03 5741 tOO GSM: 041/720 5Ï1 O Sveže teMio (vetje In ioni nice O f vît je n različne pri loin piti O Poročne dekoracije O loričnicev poslovnih prostorja O Žalni izdelki ^BffiWffffTITWfffftíWFWHSffM^ ail:giibú.iYú@gmoil.<0tn Zunanja ureditev ® ïï ZD ® 3 B l s.p StanfECu-a lSj,ÎOOOCNJf-,5lO Tel.iOi/HSSfliS Delovni Us; ponedeljek - petek 3-14 in 16-19 sobota 3 12 TiOadeja ůiíenjt. unjarje. izinjimje ij-i jHJsrrdniŠtro r"*" Zurmi Vuksanaoič t .p. Opckarm&e Uf. JOffl! Cdfe wwu>.to£ođeja.$i - ktiinjii trave - obrezovanje žive meje in dreves Telefon: 041/911-981, E-mail; lazodeja@swluet planiranih itmuijta t bulddîeflji, w*® dfe up uamje ok0u«. * . _____,.i,.r. iíifafittůiťill lîi iiikliai^ďi v primeru smrti vse na enem mestu pogrebne storitve i pfevdzi pokojnikov pokopaliíke ïtorttve i pokcfom fokowegft avto p revqzn i stvo ukupizbacri ín mini bac ri. gradbena joj.tr hiptftski pftieifoii oftamoía, mi hani7acua arvïlisfk s,]i. izposoja mini 6a&rov, tbrni 2a. curica pri slu-flici viuafjev, bbs) ptok, tel.: 0-v7uí -Mm: ssm 041/s«5^s k0mpwe5ûrjév in flshtûfttov- misítópě i in urni brezplačni obisk na domu 03 781 82 45 • 051 649 780 pe trg celjskih knezov 3, ceue vojnik wwiw.primotu.fl i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 m j 1 1 ii j 1 1 1 i j 1 1 1 1 j 1 1 Št. 32 - 23. april 2010 - p NUK 26 INFORMACIJE NOVI TEDNIK PIVOVARNA LAŠKO Z VAMI ŽE 185 LET X LJUBEZNIJO GA VARIMO OD LETA 1825 Zgodovina podjetja Zgodovinski mejniki Pivovarne Laško segajo v daljne leto 1825, v čas Franza Geyerja, ki je po navedbah virov začetnik pivovarstva v Laškem. V častivredno dolgem obdobju se je v zgodovino Pivovarne Laško zapisalo mnogo posameznikov in skupin. Častno mesto med njimi pripada pivovarju Simonu Kukcu, ki je v Laškem ustanovil prvo pivsko znamko Termalno pivo. Pivovarna Laško je v 185 letih šla skozi dobre in slabe čase, dosegla vzpone in padce, preživela prevzem in dolgoletno zaprtje s strani konkurence, vojne in tujo oblast. Preživela je obdobje povojne gospodarske krize, dosegala rast v šestdesetih letih in vrhunec v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Podjetje danes Pivovarna Laško sodi danes v vrh evropskih pivovarn. Po osamosvojitveni vojni je pisala nove poslovne strategije, s katerimi si je v vse bolj globalnem in povezanem pivovar-skem svetu izborila samostojnost. S kapitalskimi povezavami v začetku 21. stoletja je poskrbela, da je danes združena industrija pijač samostojna in konkurenčna. Združeno poslovanje v okviru Skupine Pivovarna Laško učinkovito kljubuje zahtevnim pogojem poslovanja in skrbi za 30 vodilnih blagovnih znamk na področju piva, naravnih in mineralnih vod, sokov in brezalkoholnih pijač. Proizvodi, ki prihajajo iz Pivovarne Laško, so znani po kakovosti. Uporabljajo se najboljše surovine: neoporečna voda, kakovosten slovenski hmelj, prvovrsten slad ter ostale surovine kontrolirane kakovosti, ki so potrebne za proizvodnjo piva laškega karakterja, zvarjenega po tradicionalnih recepturah. Novejši izdelki so plod domačega znanja, raziskovanja in inovativnosti. Moč in vrednost blagovne znamke Pivovarna Laško, ki letos slavi 185 let, izvira iz vsega naštetega. In seveda predvsem iz ljudi. Zaposlenih. Bogati tradicijo, katere vodilo se glasi: »Z ljubeznijo ga varimo od leta 1825!« Izdelki Pivovarne Laško Laško je edinstvena blagovna znamka, znana in cenjena med potrošniki in se ponaša s tradicijo proizvodnje kakovostnega piva, staro 185 let. Pod okrilje blagovne znamke Laško, ki je v letu 2008 doživela spremembo, sodijo nosilni izdelek Laško Zlatorog, ki pokriva standardni segment ponudbe, ter specialna piva Laško Club, Laško Dark in Laško Light, ki pokrivajo premium segment ponudbe. Laško Zlatorog je tipičen predstavnik laških piv z značilno izraženo grenčico, s specifičnim oku- Brer velikih igodb. Brcr gíandíosnih obljub Brci oleptav. Brej pravljic Brci teatra. Brci pđtotike. Brez kliiejev. Brci vjsokoSetoć'h puhlic. Brc? zidanj.i gradov v oblakih B'ci neumnosti. Brej neimislav Brci besedičenja B^cje oslad toi Li Brci Idii. Brci nakladanja. Brci fantaiiranja. Brci kiča. Brci solzavih c us tov. Brez konjev v galopu. Brez eteričnih nimf. ki bosonoge stopajo po jutranji roti. 6rer Í repo I anja kapljic v vetru. Brci nomih in pomenljivih pohodov. Btct slikanja sveia, ki no obstaja Brei krepc-ncčega irenja v prihodnost. Brej dramatíi ira nj a Brci afnanja. Brei tilrinjanja usodnih solia. Brez sladkobnih pesmic. Brc i nedokončanih stavkov. Brci pamet avansa. Brez deljenja nasvetov. Brej puhloglavih cvetk. Brei prainïh nasrneskov. Brer filoioriranj.il. Bror dodatkov. Brez blago ivenočiň arom. Brei mehurčkov. Brez praznih besed. Brei vsega. som in z bogato peno. Specialna piva odražajo svojstvene karakteristike ter zadovoljujejo okuse zahtevnejših potrošnikov. Za Laško Club je značilna milejša, a žlahtna grenčica vrhunskih sort hmelja, Laško Dark je žlahtni predstavnik temnih piv, z višjim ekstraktom, ki mu daje poln, harmoničen okus. Laško Light je svetlo pivo s polnim okusom in je z nižjo alkoholno in kalorično vrednostjo predstavnik lažjih piv. Iz skupine laških piv izstopa novo pivo Eliksir, vrste bock, višjega ekstrakta in višje alkoholne stopnje, slad-nega okusa in nižje, aromatične grenčice. Pils Export dopolnjuje ponudbo v segmentu pils piv, za katera sta značilna nekoliko nižji odstotek ekstrakta v osnovni sladici ter nižja stopnja alkohola. Pivovarna Laško se redno udeležuje priznanih ocenje- vanj kakovosti izdelkov, med katerimi je še posebej treba izpostaviti belgijsko ocenjevanje Monde Selection. Letos so bili na ocenjevanje poslani štirje izdelki, ki so se več kot odlično odrezali: Laško Zlatorog, Eliksir in Bandidos Cuba Libre so prejeli zlato medaljo, Laško Club pa srebrno. Trend izdelke na trgu pijač predstavlja družina izdelkov Bandidos, generacija mešanih pijač, ki jo sestavljajo Bandi-dos Tequila, osvežilna kombinacija specialnega piva in priljubljene arome tequile, zaokrožene s svežino limone; Ban-didos Ice združuje lastnosti odličnega svetlega piva in brazilskega cocktaila Caipirinha, odlikuje pa ga izviren in inovati-ven naravni postopek priprave pivske osnove, s katerim je dosežena »ledena« barva izdelka. Novinec v družini je Ban- didos Cuba Libre, kombinacija odličnega svetlega piva in brezalkoholnega cocktaila Cuba Libre. Celotna družina Ban-didos se v aprilu 2010 predstavlja potrošnikom v popolnoma prenovljeni obleki, kot vedno v koraku s sodobnimi trendi oblikovanja. Asortiman Pivovarne Laško zaključuje izvirska voda Oda, ki jo odlikujejo svojevrstno razmerje mineralov ter kemijska in mikrobiološka čistost. Uvršča se med najboljše izvirske vode v Evropi, saj je od izvira do steklenice pod budnim očesom internega in eksternega nadzora. V letu 2009 pridobljena certifikata HACCP za po- 0 dročje upravljanja z vodnimi ig viri in s sistemom vodovoda ese Laško ter za področje proizvod- -0 nje in polnjenja piva, piva z sko dodatki in polnjenja izvirske ocij vode kakovost izdelkov iz Laš- ë kega samo še potrjujeta. £ MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! MALI OGLASI - INFORMACIJE DMtednik Obvestilo oglaševalcem! Oglasni oddelek NT & RC bo v ponedeljek, 26. aprila 2010, odprt od 7.30 do 15. ure. Naslednja številka Novega tednika bo izšla v petek, 30. aprila 2010. SCOOTER malaguti fire fox f 15, dvotaktni, 49 ccm, reg. do 18. 3. 2011, motor je lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 409-715. 1724 CITROEN ax caban, lepo ohranjen, rdeče barve, 5 vrat, registriran, prodam. Telefon 041 421-588. 1737 RENAULT 5, lepo ohranjen, registriran, prodam. Telefon 041 650-737, 051 329-450.1801 KUPIM RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497. š 254 PRODAM SAMONAKLADALKO Sip 16, pajek na dve vreteni in sejalnico Olt, za koruzo, mehansko, dvoredno, prodam. Telefon 041 261-676. 15991600 DVOREDNO sejalnico za koruzo, zelo dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 506383. Š 258 HRIBOVSKO nakladalko, silažno, 26 m3, v manjši okvari, pnevmatsko sejalnico Ino, štiriredno, trosilec hlevskega gnoja, 5 t, škropilnico z 10 m škropilno napravo, 350 l, rotacijsko brano Rau, 3 m, dvoosno kiper prikolico, zračne zavore, 8 t in enoosno kiper prikolico, 3 t, prodam. Telefon 051 321-925. š 258 TRAKTOR 4*4, 18 km, vžig na ključ, urejen tehnični pregled, s kiper prikolico, prodam samo resnim za 1.490 EUR. Telefon 031 783-954. 1675 ZETOR 2511, registriran, traktorske gume 12,4-28, 7,50-20, frezo Batuje 180, prodam. Telefon 041 943-747. 1691 TRAKTORSKO škropilnico, malo rabljeno, 220 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-085. 1713 KOSILNICO Bcs, lepo ohranjeno, prodamo ali menjam za govedo. Telefon 051 203-305. 1715 PLUG, obračalni, dvobrazdni, 12 col, enobrazd-ni, 12 col, sejalnico Imt, za koruzo, dvovrstno, prodam. Telefon 041 736-248. 1717 HIDRAVLIČNO stiskalnico za sadje (prešo) prodam. Telefon 041 900-092. 1741 MOLZNI stroj Virovitica prodam. Telefon 041 311-861. 1760 IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnidefc d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor MEDIAFIN KOM d.O.O„ Dunajska 21, UubUana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300 VerteksTG, Cesta na Ostrožno 99, Celje SEJALNICO za koruzo Olt, samonakladalno prikolico Sip, 25 cm in traktor Zetor 47,11, s čelnim nakladačem, prodam. Telefon 041 725-055. š 270 ZGRABLJALNIK Sip 310, z zložljivimi vilicami, kosilnico Bcs 127, z vozičkom, kosilnico Creina 165, 4 disk, s cilindričnim dvigom in kosilnico Superjorka 175, zelo ugodno prodam. Telefon 041 793-891. Š272 VILE, za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. š 274 PRIKOLICO za multikultivator Muta Gorenje, z okroglim priklopom, prodam. Telefon 041 899-286. 1784 TRAKTOR TV 18, letnik 1980, prodam. Telefon 031 796-410. 1795 TRAKTOR Zetor 2511, s prikolico, domače izdelave in samonakladalno prikolico, 19 m3, prodam. Telefon 041 211-883.1800 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estri-hi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998660. 1627 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k + p + m, prodam. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letih 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539. 1650 GRADBENO parcelo prodam. Telefon 041 836-398. š 278 KUPIM KMETIJO ali vikend zidanico, do 43.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim ali najamem. Telefon 031 400-673.1047 ODDAM DVA prostora, primerna za skladišče, ugodno oddam. Telefon (03) 749-1781. š 269 V BLIŽINI Nove Cerkve oddam v najem večjo njivo. Informacije po telefonu 041 767253. Do 36 mesece« na osnovi OD, PE CEUE, Ul. XIV. divnije 14, 03/4257000 Starata Rozmana 16,02/52130 00 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 02/2341000 PE Slovanj Gradac, Ronkova r, 02/8812000 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, moto-kultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1110 TRAKTOR Imt 533 ali 539, lahko je tudi Ursus C 335, kupim. Telefon 051 779-727. p Slovmka»! líwO Ljubljana V CELJU, obrtna cona Trnovlje jug, prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Cena 55 EUR/m2. Telefon 030 924-600. š 255 HIŠO, večjo, novejšo, Celje-Žalec-Šempeter, bližina avtoceste, kupim. Telefon 040 756-110. 1689 V VELIKI Pirešici, ob cesti, prodam parcelo, 880 m2, voda in elektrika na parceli. Telefon 5717-376. 1740 NA ZANIMIVI LOKACIJI V ARCLINU PRI VOJNIKU, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 NOVOGRADENJ, HIŠ, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2. Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., i, 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/ ODDAM PRODAM MANJŠI vikend v Pongracu, 1.251 m2, elektrika, voda na parceli, telefonska napeljava, vpisan v zemljiški knjigi, prodam. Telefon (03) 5715-375, 031 255-943. 1488 STAVBNA zemljišča, možnost stanovanjske in poslovne gradnje, v Šentjurju, prodam. Telefon 041 224-031. 1509 BIVALNI vikend, v Libojah 92 a, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5708301, 040 979-335. 1538 HIŠO v Rimskih Toplicah prodamo ali menjamo za stanovanje v Celju. Telefon 041 620-829. 1743 HIŠO v Trnovljah, zemljišče 1.221 m2, mirna in lepa lokacija, prodam. Telefon 031 587-980. 1758 V ŠEMPETRU v Savinjski dolini prodamo dvostanovanjske nepremičnine, starejšo in novejšo hišo kot prizidek, na 768 m2 in 250 m2 uporabne površine. Telefon 031 811-408. 1765 MANJŠO gradbeno parcelo, 1.000 m iz centra Vojnika, prodam. Telefon 041 710-193. 1777 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495 Leopold Orešnik, s.p., Prebold Takoj zaposlimo več obdelovalcev lesa zadelonaCNC-strojih Za več informacij pokličite 03/734-41-02 Paron, d.o.o. Sp. Rečica 100 3270 LAŠKO IMATE TEŽAVE Z VRÁSČENÍM NOHTOM? BREZ BOLEČIN IN OPERATIVNEGA POSEGA JE REŠITEV MEDICINSKA SPONKA! 051 661 665 ■s 5 VŠENTJURJU oddam s 1. 5. 2010 opremljeno sobo za dve osebi, z ločenim vhodom in sanitarijami. Telefon 040 543-729.1763 ENOINPOLSOBNO stanovanje, opremljeno, 42 m2, vseljivo takoj, oddam. Telefon 041 650-737, 051 329-450. 1801 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72 m2, na Hudinji, Milčinskega, oddam v najem. Stanovanje ima klimo. Telefon 051 351-569.1810 ZAMENJAM PRODAM DVOSOBNO stanovanje, na Otoku, prodam. Telefon 040 466-538. š 198 FAŽANA. Prodamo novo večsobno stanovanje, 77 m2, 300 m do obale. Telefon 00385 9821-9169, 00385 5252-0140. 1535 ENOSOBNO stanovanje prodam. Telefon 031 238-002. 1706 BARBARIGA pri Puli, Hrvaška. Pritličen apartma, novogradnja, opremljen, 54 m2, prodam za 95.000 EUR ali menjam za stanovanje v Sloveniji. Telefon 031 335-898. p GARSONJERO, 23,15 m2, v Ljubljani, Šiška, 4. nadstropje, takoj vseljivo, dvigalo, prodam za 80.000 EUR. Telefon 041 612-922. 1766 OPREMLJENO garsonjero, z balkonom, velikost 28,95 m2, v 4. nadstropju, stanovanje se nahaja v Ulici bratov Vošnjakov 4, Celje, prodam. Telefon 031 470-979. 1779 DVOSOBNO stanovanje v Novi vasi (lastnik Nepremičnine) zamenjam za enosobno. Telefon 041 675-391. 1638 PRODAM NOVO prosto stoječo kopalno kad, 1,20*0,70 m, s tremi stranicami, za 170 EUR in televizor Philips, star 5 let, diagonala 60 cm, prodam za 50 EUR. Telefon 041 558-370. 1568 HLADILNIK Gorenje, dobro ohranjen, prodam. Telefon 5793-232. š 271 ZAMRZOVALNO skrinjo, zamrzovalno omaro, hladilnik, štedilnik, kuhinjo, pralni stroj prodam. Telefon 040 869-481. 1775 DVOSED, hladilnik, pralni stroj, TV, DVD, gramofon, monitor, otroško opremo itd. prodam. Telefon 051 424-303. 1787 OBNOVLJENO meščansko trisobno stanovanje, na odlični lokaciji, Ljubljanska 6, zaradi bližine sodišča primerno za odvetniške pisarne oz. mirno storitveno dejavnost, oddam. Telefon 041 971-824. 1541 ENOINPOLSOBNO stanovanje, center, opremljeno, oddamo za 240 EUR. Telefon 051 664-477, zvečer. 1732 VITANJE. Stanovanje, 90 m2, oddam. Telefon 041 625-791. p V CELJU oddam garsonjero moškemu ali ženski, opremljeno, s svojim vhodom in parkirnim prostorom. Telefon 5453193, 041 255-280. 1756 CELJE. Opremljeno garsonjero, 28 m2, visoko pritličje, oddam. Telefon 041 849-714. p PRODAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, prodam z dostavo. Ugodno. Telefon 051 359-555. p BUKOVA drva, z dostavo, prodam. Telefon 041 297-961. 1734 KOSTANJEVE kole za ograditev pašnikov ugodno prodam. Telefon 041 980-188. L163 PRODAM PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, cena nad 100 kg zelo ugodna, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 1409 PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031506-383. š 258 BIKCE, črno bele in simentalce, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383. š 258 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, vredno ogleda, prodam. Telefon 031 858-014. 1684 DVA bikca simentalca, stara 2 meseca, prodam. Telefon 5740-319. 1698 KRAVO šeko in teleta, en mesec, drugo tele, prodam. Telefon 070 876-075. l 155 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174 , 031 422606. 1723 DVA kozlička, stara 11 in 8 tednov, burske pasme, prodam. Telefon 031 407-999, kličite dopoldan. š 270 TELIČKO simentalko, brez številke, 140 kg, prodam. Telefon 5739-391. 1727 PUJSKE, težke približno 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5796-067. 1729 TRI bikce simentalce, težke od 120 do 180 kg, prodam. Telefon 051 738-544. 1754 PRAŠIČE, od 30 do 100 kg, mesni tip, domača hrana, možnost dostave, prodam. Telefon 041 725-055. š 270 MLADE ovce, solčavske pasme, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 801-960. 1778 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5739-452. 1767 RODOVNIŠKEGA burskega kozla in burske koze z mladiči prodam. Telefon (03) 5730-401. L 159 KRAVO prodam. Telefon 5730-841. 1768 MLADO »pripuščeno« kravo z mlekom prodam. Telefon 041 357-024, 5413-019. 1771 60 dni starega bikca, pasma limuzin+simenta-lec, prodam. Telefon 031 466-043. 1789 KOZIKO, staro 4 mesece, prodam. Telefon 041 935-595. 1788 TELICO simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 221-243. 1790 ŽREBICO, staro 2 leti, prodam. Telefon 031 465-749. 1792 PRAŠIČE, odlične selekcije (top genetic), za zakol ali nadaljnje pitanje na večjo težo, težke od 90 do 120 kg, prodam. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. ž 40 GOTOVINSKI KREDITI KEA, d.o.o. Lokarje 1a 3230 Šentjur ZAPOSLI ZA MARKET KEA PLANINA TRGOVKO/-CA Pogoji: - izobrazba trgovske smeri - delovne izkušnje Zaposlitev se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom. Prošnje pošljite na gornji naslov v roku 5 dni od objave s pripisom RAZPIS. 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam. Telefon 041 324-256. š 279 BIKCA simentalca, težkega 145 kg, prodam. Telefon 041 318-144. š 281 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p DVE nakladalki sena in otave, v rinfuzi, prodam. Telefon 5730-405. 1725 3ZZE PRODAM KUPIM PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 KRAVE in telice, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041 653-286. š 197 TELIČKO simentalko, približno 120 kg, kupim. Telefon 5717-986. 1726 PRODAM VINO, belo, rdeče, možnost dostave, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. 1250 OTAVO, kocke, prodam. Telefon 031 480884. 1688 SENO, domače rdeče vino, brajdovec, neš-kropljen, prodam. Telefon 573-8214, 041 766-216. 1673 BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 031 765-466. 1712 KAKOVOSTEN domač istrski refošk in drugi izdelki kleti Lukač - ugodna predpraz-nična prodaja z degustacijo v petek, 23. 4., od 10. do 20. ure na Cesti na Ostrožno 103. Telefon 031 318-801. Selma Lukač, s. p., Montinjan 1 b, 6273 Marezige. n VINO, belo in rdeče, modra frankinja, sau-vignon, ugodno prodam. Telefon 031 219-509. 1811 PUJSKE, od 30 do 120 kg, možna dostava in koruzo v zrnju, ugodno prodam. Telefon 031 839-090. š 184 ZA lado samaro 1300 prodam amortizerja, zadnja vrata, nosilca za prtljažnik in filter za zrak. Telefon 031 268-351. 1685 SKUTER Baotian, čelado, BTV Evelux, 55, stenski TV nosilec, anteno z ojačevalnikom, prodam. Telefon 070 848-207. š 266 LETNE gume Bridgestone 195-65-15, rabljene eno sezono, za Bmw 3, z alu platiščem, prodam. Telefon 041 819-575. 1750 GOS in gosaka, za pleme, belo koruzo za kruh in jabolčnik, prodam. Telefon 051 124-4948. 1750 BALE krme (kocke) ter smrekove deske, različnih debelin, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-409, Jože. 1753 RAZNE sadike jagod, razno seme, od boba do fižola, domače žganje, jabolčni kis, rdeče vino in dve starejši harmoniki prodam. Telefon 041 866611. 1761 SAMONAKLADALKO Sip, 30 m2, dvoredno sejalnico koruze Imt, dvobrazdni plug Olt, tridelno klinasto brano vitlo A, 3,5 t, izkopalnik krompirja, za-pravljivček, prodam. Telefon 041 793-675. 1764 BON za dopust v Španiji, za dve osebi, ugodno prodam. Telefon 040 636-545. 1786 SENO in otavo, v kockah, traktorske vile za seno, vrtne mize s klopmi, z naslonom, prodam. Telefon 5771-899. 1791 V življenju ti ni bilo lahko, skromno in tiho si živela, za nas si delala, skrbela, vsakomur pomagati želela. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, tašče in ome TEREZIJE KOMPLET iz Arclina (14. 10. 1923 - 9. 4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem za darovane sveče, cvetje in svete maše ter pisna in ustna sožalja. Hvala tudi tistim, ki so njej in nam lajšali težke trenutke v času njene bolezni. Žalujoči sin Tone z družino 1707 BALE, silažne, puhalnik, čelno kosilnico, dvojni rez in traktorske gume, prodam. Telefon 051 808-637. 1802 KRMO v rinfuzi, burske mladičke, stare 3 mesece za nadaljnjo rejo ali zakol, okolica Štor, prodam. Telefon 041 572-798.1806 T !! L FANT, 41, zaposlen, pošten, mirne narave, z urejenim domom na podeželju, želi spoznati dobrosrčno in resno dekle, staro od 32 do 36 let, s katero bi ustvaril zaželeno družino in resno zvezo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA. 1776 VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE. ri.O.O._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. za IŠČEM delo: varstvo otrok, urejanje vrta, košnja trave, pomoč starejšim na kmetiji. Telefon 031 708-028. š 278 HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. IQ3 > tudi letnik2OIO 4 JiWil -H ---:■---TV-OKNO! ^ » Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n IZDELAVA fasad demit in obnova stanovanj in mansard s knauf ploščami. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Reka 27 a, Laško. l 135 STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229. 1340 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 232 IZVAJAMO krovska, tesarska in kleparska dela ter sanacije in novogradnje dimnikov Schiedel, slovenskih dimnikov, pro-crom, po zelo konkurenčnih cenah. Bogdan Drev, s. p., Parižlje 35 a, Braslovče, telefon 041 652-186 ž 37 POLAGAM keramiko in skriljevec ter belim. Telefon 040 816-869. Hišni servis Dom, s. p., Turje 33, Dol. l 150 UGODNO in natančno izdelujemo demit fasade in vsa pleskarska in keramičar-ska dela. Sliko, Lubo Sikošek, s. p., Cesta na grad 15, 3000 Celje, telefon 051 633-267. 1795 1798 IZVAJAMO strojna, zemeljska dela, kiper prevoze, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje), rušitvena dela ter vsa ostala gradbena dela. Telefon 051 377900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 1448 Celje Poročili so se: Katja MAK iz Maribora in Matej POŠ iz Celja; Nataša VERŠEC in Roman LJUBEJ, oba iz Rimskih Toplic Laško Poročili so se: Barbara LAH iz Spodnje Rečice in Matjaž JARC iz Repenj; Tatjana GRAČNER in Gregor JECL, oba iz Šentruperta; Nina GLAVNIK iz Razgorja in Matic POZNIČ z Vranskega. Šentjur Poročila sta se: Barbara ARZENŠEK iz Pograda in Štefan ZVONAREK iz Celja. Tvoje življenje je odteklo v kapljicah bolečine, a spomin nate v nas nikdar ne mine. Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljube mame, tašče in stare mame RADOJKE ANDERLUH (14. 1. 1932 - 12. 4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gospe Marini Srebočan za poslovilne besede in gospodu Planinšku za lepo opravljen obred. Žalujoča sinova Edi in Stane z družinama Hvala ti za dragoceni čas, ko smo lahko bili s tabo. Zato pa nas pot vodi tja, kjer rože ti cvetijo in svečke ti v spomin gorijo. V S P O M I N 22. aprila je minilo pet let, kar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča MARIJA HRUSTEL roj. Dražnik iz Pernovega 3 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Z A H V A L A Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica ALBERTA TRATNIKA iz Zagrada (28. 3. 1948 - 15. 4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebnima službama Gekott in Veking, pevcem za odpete pesmi, govorniku, Gasilskemu društvu Zagrad in duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sinovi Dušan, Silvo in Vili ter hčerka Romana z družinami Celje Umrli so: Ivan LAZIČKI iz Štor, 71 let, Anton VIRANT iz Laškega, 82 let, Ivan TREIBENREICH iz Mozirja, 81 let, Štefica ČOKL iz Celja, 88 let, Marija KOVAČ iz Celja, 96 let, Radojka ANDERLUH iz Celja, 78 let. Mozirje Umrla sta: Frančišek VODOVNIK iz Žlabra, 78 let, Vojko KRIVEC iz Prihove, 47 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Rozalija BUNŠEK iz Zdol, 88 let, Ana HRIBAR iz Gorjan, 82 let, Jožef VAJDIČ iz Lastniča, 89 Pride čas, ko si izmučeno srce želi zaspati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. Z A H V A L A Prezgodaj se je od nas poslovil mož, oče in dedek IVAN MULEJ iz Kraigherjeve ulice 9 v Celju (17. 12. 1937 - 13. 4. 2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe, ustno in pisno izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala njegovi osebni zdravnici dr. Jordanovi, še posebej pa zdravnikom in osebju intenzivnega internističnega oddelka celjske bolnišnice za pomoč in lajšanje bolečin v zadnji dnevih življenja. Iskrena hvala gospodu Srečku Hrenu in kaplanu Lovru Slejku za lep cerkveni obred in besede slovesa, prav tako organistki in pevkam v cerkvi sv. Duha. Hvala vsem, ki boste z lepo mislijo postali ob njegovem grobu. Žena Hedvika, hčerka Nevenka in vnukinja Sabina 1810 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta VLADIMIRJA BOLČINE s Ceste na Svetino 19, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za pomoč Silvu in Štefki, nečakinji Gelci in Tonetu, družini Kramar, sestri Pavli in vsem, ki ste nam bili v oporo v težkih časih. Hvala gospodu Petru Ojsteršku za besede slovesa, hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njegovi 1814 let, Cecilija GOBEC iz Cme-reške Gorce, 86 let, Anton STEFANČIČ iz Brezovca pri Polju, 80 let, Jurij HAJNŠEK iz Bobovega pri Šmarju, 82 let, Martina AVBELJ iz Ore-hovca, 89 let. Laško Umrla sta: Stanislav BREZNIK iz Celja, 86 let, Alfons KUMER iz Celja, 68 let. Velenje Umrli so: Vladimir BOLČINA iz Laškega, 76 let, Jožef JAKOP iz Vitanja, 56 let, Jože SKORNŠEK iz Lepe Njive, 87 let, Bronislava DULAR iz Ljubljane, 88 let, Albert TRATNIK iz Zagrada, 62 let. www.novitednik.com Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. Z A H V A L A Zapustil nas je dragi mož, ata, stari ata in pradedek JOŽEF VERTAČNIK iz Podvina (15. 3. 1930 - 1. 4. 2010) Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so nam stali ob strani, z nami sočustvovali, izrazili besede tolažbe in sožalja. Hvala za vso darovano cvetje, svete maše in sveče, predvsem pa, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Vengustu, pevcem iz Šentvida, govorniku in pogrebni službi za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka ter otroci Anica, Jože, Dragica, Minka in Tone z družinami Sporočamo žalostno vest, da je umrl MARTIN CMOK več mandatov predsednik sveta KS Slivnica pri Celju, prejemnik najvišjega priznanja KS Slivnica pri Celju, javni delavec in aktivist številnih prostovoljnih društev v naši skupnosti in širše. Hvaležni smo mu za njegov prispevek pri razvoju kraja. Svet KS Slivnica pri Celju S 275 Z A H V A L A Ob boleči izgubi mame MARIJE LORGER se iskreno zahvaljujemo Domu starejših Šentjur za vso pomoč in nego, gospodu župniku s Teharij za opravljen pogrebni obred, sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerka Danica, sinova Silvo in Franci z družinami 1782 Zakaj usoda je tako hotela, da za vedno nam je tebe vzela? Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, dragi sin in brat, ne more nihče nadomestiti. V S P O M I N SLAVKU MLINARJU Vsem, ki se ga že tretje leto spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižgete svečko, iskrena hvala. Mama, ati in sestra Lidija s hčerko Patricijo in Matjažem S 265 Vsi, ki radi jim imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Z A H V A L A Odšel je tja, kjer ni več trpljenja in bolečin, dragi ate, dedi, pra-dedi, tast, brat, stric in svak ANTON VIRANT iz Marija Gradca pri Laškem (14. 12. 1928 - 14. 4. 2010) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja. Posebna zahvala KO Rdečega križa Marija Gradec in govorniku gospodu Feldinu, kolektivu OŠ Primoža Trubarja Laško, sodelavcem dodelave Cetis Celje, sodelavcem Urada RS za meroslovje Celje, upokojencem Nivo Celje, Tancem iz Marija Gradca in strelcem iz Rečice in gospodu župniku za izvedbo pogreba in molitve. Največja zahvala pa pripada za dolgoletno zdravljenje in oskrbo osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in osebju ZD Laško, še posebej dr. Boriču, dr. Ivačiču. V težkih trenutkih nismo bili sami, mnogi niste omenjeni, a vedite, da prav vsaka beseda, stisk rok in objem so nam blažili bolečino in zato vsem še enkrat iz srca HVALA. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi in ga bomo močno pogrešali L 160 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Spored od 23. 4. do 28. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolov., 3D 19.30 Kako izuriti svojega zmaja - družinska animirana pustolov., 3D 11.00, 13.00, 15.10, 1510, 17.20 Lovec na glave - akcijska romantična komedija 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Ne pozabi me - romantična drama 13.05, 15.45, 18.25, 21.05, 23.45 Predobra zame - romantična komedija 12.25, 14.35, 16.45, 19.00, 21.10, 23.20 Triaža - vojna drama 21.25, 23.40 Na robu teme - triler (12.20 torek, nedelja), 21.20, 23.50 Romanca v Rimu - romantična komedija 12.50, 14.50, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 Spopad titanov - domišljijski akcijski spektakel, 3D 11.30, 14.15, 16.35, 18.55, 21.15, 21.50, 23.35 Pokvarjeni poročnik: New Orleans - akcijski triler 16.10, 18.40 Akvarij - drama 16.15, 18.45 legenda vsak dan torek, sobota, nedelja ponedeljek, petek, sobota sreda, četrtek PETEK in NEDELJA 18.00 Nepremagljiv - biografska drama 21.00 Krvava grofica - zgodovinska drama SOBOTA 16.00 Niko vabi: V višave - družinski animirani 18.00 Krvava grofica - zgodovinska drama 20.00 Nepremagljiv - biografska drama SREDA IN ČETRTEK 18.00 Želvino osupljivo potovanje -dokumentarni PETEK 18.00 Bombna misija - vojna akcijska drama 20.15 Državljan nevarnih namer - kriminalna drama, triler 20.30 Lovec na glave - romantična komedija SOBOTA 18.00 Državljan nevarnih namer - kriminalna drama, triler 20.30 Lovec na glave - romantična komedija NEDELJA 16.00 Jelenček Niko - otroška animirana pustolov., sinh. 18.00 Lovec na glave - romantična komedija 20.15 Bombna misija - vojna akcijska drama »r^lHNJU.TTTTT^M PETEK 20.00 V zraku - drama NEDELJA 18.00 Možje, ki strmijo v koze - komedija PETEK, 23. 4. 9.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Knjige menjajo lastnike brezplačna knjižna tržnica 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika 10.00 do 19.00 Planet Tuš Celje_ Knjižna stojnica ob 17.00 predstavitev mladih literarnih ustvarjalcev 1. gimnazije v Celju 12.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Stoli odprtje razstave arhitekta Janeza Suhadolca 13.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Branko Baćović: Povezovanje predstavitev pesniške zbirke in pogovor z avtorjem 17.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Anči predstavitev gledališko-plesne skupine Zvezde večera 20.00 Celjski dom 18.00 Galerija Mozirje Jože Kramberger odprtje razstave likovnih del 19.00 Knjižnica Laško 8.00 do 12.00 Knjižnica Slov. Konjice Svetovni dan knjige gosta: Nina Kokelj in Zoran Furman 8.00 do 19.00 Knjižnica Rog. Slatina Praznujmo skupaj 1. obletnica Knjižnice Rog. Slatina; ob 20.00 srečanje s pisateljem Matjažem Pikalom 9.00 Osrednja knjižnica Celje Dan odprtih vrat ob 16. uri nastop klovnese Eve Ško-fič Maurer; ob 19. uri koncert CPO Žabe 9.00 do 15.00 Mestni kino Metropol Modna interactijada mladi oblikovalci celjske regije s kreativnostjo vpomočkriznemu centru za mlade 21.00 Biljard club Celje Koncert Uroša Perića 21.00 Mladinski center Velenje Hardgroove Night with Hristian Stojanowski koncert Večer z alpinistoma gosta Franček Knez in Jože Zupan 19.00 Športna dvorana Braslovče Za Aleksandra Založnika in njegovo družino dobrodelni koncert 19.00 Mestni trg Slov. Konjice Jurjevanje po srednjeveško z vitezom Jurijem odprtje srednjeveškega dogajanja 19.00 Knjižnica Velenje Tisočletje knjige prvi javni ogled zbirke Iconotheca Valvasoriana, darila akademika dr. Matjaža Kmecla 19.30 SLG Celje_ Ingmar Bergman: Jesenska sonata abonma Petek večerni in izven 20.00 Športna dvorana Podčetrtek Slovenski zvoki pomladni koncert Knjižna tržnica SOBOTA, 24. 4. 9.00 do 12.00 Mestni kino Metropol Knjižna tržnica 9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje_ Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni bazar 9.00 do 14.00 Cankarjeva ulica in Mestna občina Velenje Mi, prostovoljci festival prostovoljstva 10.00 Porta B_ Miha Maleš odprtje razstave 11.00 do 22.00 Mestni trg Slov. Konjice Jurijev srednjeveški dan gostje Moreška: viteški bojni ples s Korčule in vihravci zastav iz Italije 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje_ A. Ayckbourn: Kako pa to delajo sosedje komedija; režija Miha Alujevič 20.00 Kulturni dom Šentjur Šentrock igrajo: Čompe, Happy ol'Mcwea-sel, Divji štrudl in Illusion NEDELJA, 25. 4. 10.00 Skomarje nad Zrečami Jurjeva nedelja dan odprtih vrat Skomarske hiše 12.00 Športni park Imeno Tradicionalno jurjevanje v Ime- 14.00 Konjiški grad Pravljica, ki je ušla z drevesa lutkovna predstava 16.00 do 18.00 MNZ Celje_ Nedeljski muzejski mozaik oživitev ulice obrtnikov, kostumi-rano vodstvo po razstavi in družinska ustvarjalnica 17.00 Kulturni dom Vojnik Zmeda vkopalnici repriza komedije dramske skupine KD France Prešeren iz Vojnika 17.00 Celjski dom_ Maček Muri in Muca Maca z Neco Falk in Mačjo godbo 18.00 Kulturni dom Zreče_ Krivica boli s komedijo gostuje gledališka skupina iz Loč PONEDELJEK, 26. 4. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Sozvočje gonga in violine koncert Tjaše Cepuš (gong) in Inge Ulokine (violina) 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dobrodelni kncert Lions kluba Žalec TOREK, 27. 4. 16.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Iz sožitja z Bogom v sožitje z ljudmi duhovna razmišljanja inpogovo-ri, ki jih pripravlja in vodi Jože Planinšek CETRTEK, 29. 4. 19.00 Thermana Laško Narava in zdravje zdravstveno predavanje RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Mohn & Kothgasser, poslikano bidermajersko steklo avtorja Paula von Lichtenberga, do 6. 6.; Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Pebi, ne strelat, do 14. 5.; Komorni moški zbor Celje, do 3. 6. Galerija sodobne umetnosti Celje: Reminiscence na čas vojne: razstava Mu-šič-Stupica, do 30. 4. Likovni salon Celje: East Side Story: razstava Igorja Grubića, do 16. 5. Galerija Volk: humanitarna prodajna razstava likovnih del Rajka de Mar-tija iz Celja, do 30. 4. Fotosalon Celje: razstava Vse to je življenje, avtorja Edija Masneca. Galerija Velenje: razstava Danila Jej-čiča: grafike, reliefi, objekti do 22. 5. Knjižnica Laško: Beneške maske, fotografije Francija Horvata. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Likovnega društva Laško Ujemi trenutek, do 30. 6. Slovensko-bavarska hiša Podsre- da: Golo kosilo: Likovna dela Tomaža Milača, do 31. 5. Grad Podsreda: razstava slikarja in ilustratorja Žarka Vrezca Ilustracije, do 30. 5. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Denisa Senegačnika: Ambient, do 2. 5. Kulturni dom Slov. Konjice: Iskanja 2009: razstava slikarskih del nastalih na VII. gledališko-likovni koloniji. KbO Klub îtudertcv obilne CeUe Petek ob 20.00, Bowling Planeta Tuš Celje: Turnir v bowlingu 03 regije Sobota ob 20.00, lokal Vrtnica v Celju: KŠOC Žur rTj_iz ce^ski mlaoinsw Celjski mladinski center je začasno zaprt zaradi gradnje mladinskega hotela in obnove mladinskega centra predvidoma do meseca maja. Nadomestna lokacija in delovni čas: 3. nadstropje stavbe Regijskega študijskega središča Celje na Mariborski 2; vsak delovnik med 8. in 16. uro, kontakt na tel. številkah 040 756-009 in 031 374-648 ter na info@mc-celje.si Sobota ob 21.00: Muškat Hamburg, Stranci, Kvazi cirkus; koncerti in afterparty z DJ bučaMAN-om. Sobota ob 17.00 v P2 (Športni park Šentjur): 6. redna seja UO. Sobota ob 20.00 v Kulturnem domu Šentjur: Šentrock; Čompe, Happy ol'Mcweasel, Divji štrudl, Illusion. Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petek 15.0017.00 in sobota 9.00-11.00. MNiiw.invitednik.coni wm.radiocelje.coin § REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT URAD RS ZA MLADINO Otvoritev razstave Mihe Maleša v Kulturno info točki - KIT V soboto, 24. aprila, ob 10. uri bo v prostorih Kulturno info točke - KIT (Linhartova ulica 18, Celje) otvoritev razstave Mihe Maleša (vstop prost). Do konca maja bomo razstavljali dela akademskega slikarja Mihe Maleša, rojenega leta 1903 v Jeranovem pri Kamniku. S pomočjo Travice Maleš Gre-šak, hčerke priznanega slikarja in grafika, bomo v naših prostorih ponovno obudili umetnikovo zapuščino. Maleš sodi med osrednje slovenske likovne ustvarjalce 20. stoletja in hkrati ob Božidarju Jakcu med utemeljitelje slovenske umetniške grafike. Bil je eden ključnih popularizatorjev umetnosti in organizatorjev številnih razstav. Leta 1977 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Vljudno vabljeni na ogled razstave. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si nem Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka avtor marjan grabner gladko usnje larske izdelke armenski skla-dateu haća-turjan južnoameriški enorezen dolg nož 25 zastarel izraz za skušnjavo 24 andraž hribar organza vtikanje v tuje zadeve že dolgo legen-se gradi vodkov dariil nogomet- hříslk ameriški ni v ljub- boksar ljani__(mohamed) 10 11 evgen jurič sunek vetra (knjižno) 12 pripadnik dinarske rase vrednost blaga sredstvo za potenje znak za kalcu 14 spust navzdol krušno 23 ŽTTO sredstvo za bljuvanje kemijski znak za berilu veliko mesto v ukrajini 26 alfi nipič Skofja je sv. od celja slov. geograf (blaž) lenno-nova vdova (yokd) grška samostanska gora zelnata rastlina aljoša žorga vprasal-napola žrtvena miza v cerkvi 21 trica (katarna) žepna država v vzhod. pirenejih 16 nadzemni deli repe jajčece eva rgl letalska elektronka knjižni izraz za pretepača charles nodcr grški pastirski bog požrešen človek redek izraz za črnjavo saša lendero elda viler 22 viu amerSek azuska kulturna rastlina 15 fevdalni podložnik 19 nizoz. nogom. vratar (edwin van der} nekateri jih izgub- pod nogami 18 Of v i ^ ATOS - grška samostanska gora; AVIONIKA - celotna letalska elektronika; COEN, Joel in Ethan- am. režiserja, brata (Barton Fink); OlUl/Uf vvlli LVOV- veliko mesto v Ukrajini v vzhodni Galiciji; OSLEZ-tropska zelnata rastlina z velikimi pisanimi cveti; PUL - stotinka afgana. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni paket Doživetja podjetja Zvezdar 2. nagrada: darilni paket Novega tednika 3.-5. nagrada: darilni bon za čestitko v programu Radia Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 29. aprila. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 16. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 30 Vodoravno: KEK, ADU, ROV, AMA, EZ, DAC, DOM, REVANŠA, IVO, ELEKTRONIKA, ETTAL, LIAM, IKOR, GO, IBLER, ASTOR, OKTROA, MITJA, PO, ARE, DRU, KT, AIS, RIK, ESTER, CELJE, MN, PNEVMA, ODTOK, AEDA, NAO, ARIANA, NRAVI, NARIS, DIM, ALKANA, ORSK, OJA, NAL, BENITO, WENGEN, HOD, PERSONAL, ERIK, ERAR, TOČA, ODRA Geslo: Švicarski smučarski centri Izid žrebanja 1. nagrado, darilni paket Wellness podjetja Zvezdar, prejme: Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj. 2. nagrado, darilni paket Novega tednika, prejme: Marija Skale, Javorje 14, 3263 Gorica pri Slivnici. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 22 23 24 25 26 21 Ime in priimek: Naslov: _ OVEN Ona: Prišel bo čas za poravnavo računov z nekom, ki vas je pustil na cedilu, zdaj pa bo prišel k vam prosit za pomoč. Na vas je, da se odločite, kako boste ravnali. On: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. To velja tudi za vas, sicer boste na koncu ostali praznih rok in strtega srca. Zakaj ne bi izkoristili priložnosti v objemu tistega, ki si to res želi? Ona: Ne mislite toliko na prijateljičine namige, raje se malo bolj posvečajte poslu. Streznitev, ki prihaja, bo prinesla dokončno spoznanje, da niste tako nezmotljivi, kot ste mislili. On: Dobro bi bilo, če bi malo prikrivali svoja dejanja. Partnerka bi lahko hitro posumila, da nekaj ni v redu. Popazite tudi na poslovne partnerje, saj vam pripravljajo neljubo presenečenje. L.Im'I'JI^I Ona: Izredno družabno razpoloženi boste in kar iskali boste družbo za zabavo. To bo opazil tudi prijatelj, ki si že dalj časa prizadeva priti v vašo bližino, a si doslej ni upal. On: Ko je partnerka odhajala, niste mislili, da jo boste tako pogrešali. Ne skrbite, saj ni še nič izgubljenega. Potrebna bo le prava taktika in kaj hitro bo vse spet tako, kot ste bili vajeni. Ona: Prizadevali si boste, da bi se pobotali s partnerjem, saj je bila zamera povsem brez potrebe. Sprva vas bo pustil malo v negotovosti, a so bo vse skupaj dobro končalo. On: Položaj v službi se zbolj-šuje, zato je zdaj idealna priložnost, da se potegujete za napredovanje. Ne prestrašite se pesimistov okrog sebe, ampak pogumno zagovarjajte svoje stališče. DVOJČKA I STRELEC ^ Ona: V zadnjem hipu boste uspeli skleniti posel, ki ste si ga tako želeli. Zdaj se boste lahko prepustili uresničevanju ljubezenskih načrtov, kar ste zadnje čase kar nekako zanemarjali. On: Nihče vam ne prepoveduje, da se tudi vi občasno razjezite in razbijete mit o svoji hladnosti. To vam bo precej pomirilo prenapete živce, pa še strah boste vlili konkurentom. Ona: Pretirana samozavest vam lahko še precej škoduje, saj nimate za takšno obnašanje nobenega vzroka. Ozrite se malo okoli in videli boste, da ste si nakopali precej težav. Poprimite za delo! On: Ne zaletavajte se preveč, raje dobro premislite, preden se spustite v tvegan posel, saj vam trenutne razmere niso naklonjene. Počakajte, prihajajo boljši časi, do takrat pa si malce od-počijte. 3.-5. nagrado, darilni bon za 10 EUR v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramljah, prejmejo: Zora Arnek, Studence 27a, 3310 Žalec; Albina Jošt, Škapinova 13, 3000 Celje in Rok Božnik, Klanc 86c, 3204 Dobrna. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Zadeve v poslu se bodo razvijale čisto tako, kot ste predvidevali, zato boste pripravljeni na poteze konkurentov. Finance bodo sicer malo zamujale, a bodo prišle še pravočasno. On: Ne boste se mogli odločiti med ljubeznijo in poslom. Zakaj ne bi poskusili oboje? Tako bi morda združili prijetno s koristnim. Vsekakor se vam obeta izredno razgiban teden. DEVICA Ona: Pustite domišljiji krila in uresničite skrite želje. Partner vas enostavno ne more zavrniti, četudi bi to hotel. Kar se tiče posla, se obeta precej vihrav teden z obilico preobratov. On: Spet boste začeli dvomiti v sebe. Spraševali se boste, ali je bila rešitev res tako pametna, kot je kazalo sprva, ali pa se vam je to le dozdevalo. Šele partnerkina pohvala vam bo vrnila samozaupanje. Ona: Nekaj noči ne bo pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji vas bodo povabili na zabavo, a boste vikend preživeli na povsem drugačen način. On: Prijeten dogodek bo popestril dolgočasen vsakdanjik. Je to res naključje ali je vse skupaj le dobro pripravljen načrt, kako priti do vašega srca? Ne zamudite ugodne priložnosti! KOZOROG Ona: Pred časom ste si skoraj polomili zobe ob težavi, skozi katero se boste zdaj dobesedno sprehodili. Vse se bo razpletlo samo od sebe, na vas pa je, da to izkoristite do skrajnih možnosti. On: Življenje ni postlano z rožami. Poskusite se čim prej otresti težav in nepotrebnih komplikacij. Ta teden se obeta precej delikatna zadeva, ki pa jo boste na koncu le razrešili v svoj prid. HM,1,'M Ona: Skrivoma se boste sestali z osebo, ki vam je dobesedno zmešala glavo in izvedeli, da so čustva obojestranska. To vam bo zelo izboljšalo samozavest in prihodnost bo kar naenkrat veliko lepša. On: Odločite se, ali se vam še splača igrati podrejeno vlogo. Dobro premislite, saj vas nekdo pošteno izkorišča, pa še norčuje se iz vas. Bodite odločni, slabše kot je, vam ne more biti! Ona: Sicer ne bo šlo vse povsem po načrtih, a bodo poslovni rezultati več kot odlični. To vam bo na dolgi rok izredno dvignilo ugled v družbi in tudi samozavest. On: V ljubezni boste nizali uspeh za uspehom, kar vam bo v veliki meri povzdignilo samozavest. A ostanite raje na trdnih tleh, saj nikjer ne piše, da bo takšno stanje trajalo vekomaj. RUMENA STRAN Med odpadki tudi župani in direktorji Vreče za smeti sta v soboto vzela v roke tudi celjski župan Bojan Šrot ter podžupan in direktor Simbia Marko Zidanšek. Odločila sta se, da bosta čistila Savinjsko nabrežje. V Mestni park nista hotela iz principa. »Naj ga čistijo tisti, ki so ga zasvinjali,« je pribil Šrot. Morda pa bi le morala v park. Bi prej napolnila vrečko in si prislužila malico ... (Foto: SHERPA) Med odpadke sta se podala tudi direktorja generalne in celjske policijske uprave, Janko Goršek in Karol Turk, skupaj s komandirjem Policijske postaje Mozirje Vilijem Bezjakom. Skupaj z mozirskimi policisti so naložili kar dve prikolici odpadkov. Domnevamo pa, da so nasmehi na fotografijah nastali zatem, ko so videli, da je že čas za malico ... Malica je bila obvezni del čiščenja črnega odlagališča v Založah. Med čistilci je bil tudi polzelski župan Ljubo Žnidar (prvi z leve), ki je za »likof« prinesel še svoje vino. (Foto: TimE) Po pozdravu »policijskih« gostov se je tudi mozirski župan Ivo Suhoveršnik z družino priključil prostovoljcem. (Foto: US) Zaslužen borovničevec Na Rečici ob Savinji jih je odziv v akciji pozitivno presenetil, zato je imela občinska uprava z županom Vinkom Jerajem (desno) kar precej dela pri pripravi krompirjeve solate. S klobasami je bilo nekoliko manj težav. (Foto: US) O, tale borovničevec pa si je naš predsednik zaslužil, ni kaj. Dobil ga je šele potem, ko je v Zrečah obiskal občinsko hišo, terme, šolo, dve podjetji ... Upamo, da so ga dobili tudi vsi njegovi spremljevalci, saj so bili na potovanju po občini še vode žejni (še dobro, da ima Unior lastno polnilnico vode in prijazno tajnico, ki jih je rešila muk). Foto dokaz sicer potrjuje le, da so borovničevec pili glavni kulturnik v občini Zdravko Iva-čič, sam dr. Danilo Turk, pa župan Boris Podvršnik in podžupan Drago Šešerko. Prvi z leve, predsednik KS Sko- marje Mirko Beškovnik, je sicer brez kozarčka, a iz izkušenj lahko vseeno zagotovimo, da je bilo borovničev- ca za vse. Ampak zakaj so predsednika ob vseh skomarskih lepotah postavili ob tale zid? Že vedo ... VELIKA NAGRADNA IGRA Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.