List A i v' >■« Tečaj X podarske j obrtniške lchajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljaoe po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 11. junija 1873. Obseg: Zopet o uravnavi zemljiškega davka po novi postavi. O izreji gosenic ali sviloprejk. (Konec.) Gospodarske skušnje. Gospodarske novice. Postava veljavna za Kranjsko , kako naj se vravna napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. (Dalje.) Slovensko slovstvo. Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari. ta y da smo dobili tako visok da vek, o kterem Je 3 krepko besedo v deželnem zboru tožil grof Anton Zopet uravnavi zemljiškega davka po novi postavi. Auersperg. In kakošna se nam zdaj godi? Malo bolje. Iz tujih dežel smo dobili cenilcev, ki ne poznaj o dežele in med kterim so za tako važno delo nekteri celó tako Novice" so v zadnjem listu naznanile tarife,; nesposobni bili, da vlada sama je za potrebno spoznala, kakor jih je 12 okrajnih cenilnih komisij na Kranjskem kmalu dva iz Poljskega le sem nastavljena odstraniti. izročilo deželni komisiji. Ker nam ne gré za o sebe, ampak za stvar in to Ker so med drugim tudi razloôki te cenitve v po- silno važno stvar, zato nočemo pretresovati oseb, ki pri samesnih okrajih naše dežele zeló veliki, je pač vpra- nas delujejo o cenitvi zemljiškega davka, a potožiti moramo to, da se vsled jasnega §. 10. ni strogo tako šanje^opravičeno: kakošen kruh bode iz te moke? Clovek, ki pozná našo deželo z njenimi klimatič- ravnalo, kakor se je razpis služeb za okrajne ce-nimi in zemJjiškimi razmerami, mora se pač čuditi, ako ailne referente glasil, da bili bi na mesto referentov, ki še posebno vgleda tarifne številke za okraj Krški, so dnša okrajnim komisijam, dobili ali domače ljudi Kamniški itd., sploh tarife za vinske kraje in gozde (boršte). ali vsaj take ki našo deželo in njene kmetijske raz-mere poznaj o, pa so tudi strokovnjaki v svojem poslu. Res je to, da te tarife so le še predlogi imeno- Temveč pa je to obžalovati, ker vemo, da so se možje vanih 12 komisij, in da po tem še le tarife poročevalca, kakor Seitner, Witschel, Rožic in drugi oglasili to je, višega inšpektorja g. Kreman-a, ki utegnejo za taka opravilstva; al niso se sprejeli. morebiti sèm ter tjè še više biti, přidej o v obravnavo Nikakor pa nočemo s tem vso krivdo tako na- deželni komisiji, ktera ima po 30. dotične po- vskrižnih tarif valiti samo na tuje može stave nalogo, razsoditi jih, sprejeti jih ali pa predru- nemarnost mnogih domačih ljudi je tega kriva gačiti. kajti tudi y da Ko bode deželna komisija to storila, potem jih so okrajne cenilne komisije stvarile tarife, s kterimi bode po §. 31. razglasila, in zdajci nastopi po §. 32. čas za pritožbe (reklamacije), ki je odmerjen na tednov. Da je zemljiški davek na Kranjskem veliko pre- nikakor ne moremo zadovoljni biti in ki že same po sebi v svojih razločkih kažejo, da niso iz lastnosti naše dežele vzete. Že so pretekla leta kar traja cenitev zemljišč; l/a |c ^ciuijiom uavcn. ua iviaujoivcui v cinvu u x c* ou jjit/ivaiai u icia, uaja ucmiicv aouii visok, o tem so že tožili nekdanji deželni stanovi, kdaj bode po takem pri kraji, ne more se vedeti, tožil je deželni Kranjski zbor in dosegel od milosti pa vemo, da je zadnji čas, da se možje, ki so v okraj- presvitlega cesarja leta 1864. vsaj to polajšavo, vsako leto nekoliko odpiše od tega prenapetega, za krivično spoznanega davka. Pa še drug mož finančni se da tedaj ces. nih cenilnih komisijah, spustijo zdaj v resni prevdarek tega, kar potřebuje prenaredbe, in se predrugači tako, da je tarifa pravična jn okraj okrajů podoben. Po toči • v • VISI hotel naši ua y rvcv. -L a oc ui ug uíuů , «cvi iím y»u vjlwmji«. j/v«uwvm j. v hvv* uradnik pl. Felsenbrun, ki gotovo ni zvoniti je prepozno. Ce so domaći udje okrajne cenilne da v svoji deželi kaj zastonj dati, je bil tako pravičen, komisije sami po sebi prenečimurni ali prene-,,statistiki" (na strani 42., 43., 47., 54. in vedni za to, da se potegnejo za pravični davek in se 55.) odkritosrčno pravi ljiški^davek plačuje. f da naša TU. y , T: » . , 1U „V, V«* «V, ťVUU6UVjV * dežela previsok zem- ne zavedajo velike odgovornosti, ki so jo pred deželo na-se vzeli treba V CJtV piauujc. ua ou »auli , Ce pa vidimo zdaj te tarife okrajnih deželnih ko- nevedne podučiti. Je y nečimurne spodbosti delu m misij y ki so jit m če unidan naznanile ,,Novice", Kreman morebiti pride še z višimi, strah vsacega do- Valiti na deželno komisijo, da bode ona po- ii. i c m a u uiuicuiu puuc oc u visinu, onau voaucga uu- ravnala vse, kar je krivo, muio io x*x n^ »v, «« moljuba obiđe, ali pač po novi postavi, gotovo iz bla- ona delati in presojati le more na podlagi materijala, ki gega namena dani, ne pridemo iz dežja pod kap! Kakor se jej iz dežele nakopiči. Vendar v tacih okoliščinah, more tak ki vé da mora tedaj po pravici tlači vsacega, kdor davek pla- kterih smo dandanes, ne moremo si kaj, da ne bi prav ki sedijo v deželni komisiji: „videant consules, ne quid detri- VA VI VV v/ J^ VAMfVA Y UMV/V^I^ J «Ut VA v/ JL UWI T UAU) XJL W*. â^x MUJi \/ vi i^M v%vim w ^ j w ^ v ^ w —* v-r ^^ čuje, negotovost, kolikošne tarife bodo obveljale na- glasno, a zaupljivo klicali domoljubom y našim y posled in bodo postava postale. Ko so leta 1824. prvi kataster narejali tudi za menti res publica capiat"! Kranjsko deželo večidel tujci, ki niso niti dežele po- __ znali niti z našimi ljudmí govoriti znali, bil je následek 186 : O izreji gosenic ali sviloprejk. Po navodu prof. Haberlandt-a. (Konec.) Naprava zapr edov alnih hisic in zaprédanje gosenic. Priprava za zapredanje gosenic je mnogovrstna. Najboljše priprave so tište, ktere nas stanejo naj manj, in v kterih se zapřede lahko veliko gosenic. Prav dobre so za to: ajdovica, soršična slama, oblanje, brezove veje itd. Zelene mladike s perjem niso dobre, tudi se mora paziti, da ne nastaja v takih prostorih mokrota. Zapredovalne hišice imajo v takih krajih, kjer dohaja donje lahko čisti zrak, toraj nikakor ne pri tleh. Ce je mogoče, imej prostor, kjer se zapredajo gosenice, ločen od prostora, kjer lezejo gori. Večkrat ti bo zmanjkovalo prostora in bos mogel imeti zapredovalne hišice v vzrejevalnem prostoru; pridružiti jo bos mogel z lesami, da dorasle sviloprejke lahko zlezejo na-nje. Ako so gosenice v zapredovalni hišici prenatlačene, najdel bodeš, posebno od Japonskega plemena, večkrat po dva mešička skupaj; ako je pa taka hišica izpostav-ljena mokro ti, do ktere dohaja le malo cis tega zraka, dobil bos le slabih mešičkov, in sploh bos našel pri obiranji veliko mrtvih, ki so poginili hitro, ko so začeli presti. Važno je dalje tudi, da varuješ v takih stanicah hudega mraza, dobro in potrebno je, da kuriš izbe še celó meseca maja in junija. Cez 8 dni potem, ko so se gosenice zapredle, smeš začetí obirati mešičke. Devaj posebej trde, posebej mehke in posebej tište, ki se držita po 2 vkup; oprosti jih od naskubljene svile (Flockseide) in skrbi, da jih prodaš nemudoma. Ne skušaj pomoriti jih sam in prepusti to delo, kterega nisi vajen, kupcu, ko mur jih prodaš. ? Gospodarske skusnje. Jabelka hraniti. V nekem kmetijskem zboru v Ameriki se je spo-ročalo, da so lansko leto čez 30.000 sodov jabelk poslali na prodaj v Evropo, in sicer še le na pozno spo-mlad. Hranili so jabelka, kakor piše Amerikanski kmetijski list, tako-le: Vzeli so le popolnoma zdrava jabelka, ki so bila suha. Če je bila koža jabelka vlažna, obrisali so ga s cunjo prav dobro. Po tem so vzeli sod, kterega so postavili na hlode, da ni stal na tleh, in na dno so nasuli za palec visoko zmletega gipsa; na to plast so položili jabelka s pecljem na vrh in tako narazen, da se drugo druzega ni dotikalo. Ko je bila prva plast polna, so nasuli na to zopet gipsa, tako, da so bila vsa jabelka pokrita in tudi vmesni prostori. Potem je prišla druga vrsta ali plast in tako dalje, tako da pod pokrovom leži za palec gipsa. Gips stori, da se jabelka ne obtolčejo; on stori, da ne morejo jabelka gnjiti, kajti on vlažnost suši, pa tudi zarad topline je vspešen in brani, da jabelka ne zmrznejo. Tako hranjena jabelka so jako okusna do spomladi. Dotični sodi se hranuj ej o v suhih hramih in kletih, kjer ne zmrzuje. Ees stane to nekoliko; vendar se spomladi lepo ohranjeno sadje prav dobro prodá in gips se porabi za gipsanje detelje, sočivja, ali za vezanje amonijaka na gnojišči in v hlevi. Gospodarske novice. * Goriška kmetijska družba je dobila prostor v Dunajski razstavi, da more razstavljati tudi sadje in soiíivje Goriško. Zato pozivlja kmetijska družba sadjerejce in vrtnarje, da pošljejo najlepse sadje, so-čivje in zelne rastline, ki se odlikujejo zarad zgodnje zrelosti ali zarad izvrstne dobrote ali lepote. Dotično sadje se oddaja od 12. junija naprej v pisarni kupčij -ske zbornice, kjer se bo dotični znesek za blago izpla-čeval onemu, ki bo to zahteval. Množina blaga z& dotično razstavo se ravná po lastnosti tvarine, na pr. sadja se oddaja en krožnik (talar). * Iz reje kuretnine na Francoskem dobivajo vsako leto nad 300 milijonov frankov dohodkov (en frank 40 krajc.). Na Nemškem se je zdaj ustanovilo posebno društvo, ktero delà na to, da se širi kureto-reja, in da se s tem poviša množina mesa, ki ga navadno prim anj kuje. * Umetno surovo maslo ali puter narejati, so se na Francoskem, pa tudi že na Dunaji ustanovile fabrike, ki ga bodo izdelovale in sicer iz friš-nega govejega loja. No! zdaj pa moramo delati, da bo naše surovo maslo fino in okusno , sicer gremo pod klop! * Nov sovražnik krompirja ga v Ameriki nadleguje, to je, neki keber (Doryphora decemlineata), ki je jako škodljiv in lansko leto sko raj tretji del pri-delka vničil. Amerikanci ga zatirajo z veckratnim okopavanjem in pa kuprenim kišom. âolskc stvari. Postava veljavna za Kranjsko, kako naj se vravná napravijanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. (Dalje.) * / II. Oddelek. Kako se obiskujejo javne ljudske šole. §. 17. Dolžnost v šolo hoditi (šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim Šestim letom in traja praviloma do spolnj enega 12., v mestih in trgih s tri- ali večrazred-nimi šolami pa do spolnj enega 14. leta. Isto tako sme okrajna šolska oblast dovoliti, da se tudi v mestih in trgih odpusté otroci iz šole, ki so spolnili 12. leto, in so se šolskih predmetov popolnoma naučili. Z ozirom na posebne krajine okolišcine ali na podnebje utegne tudi okrajna šolska oblast izjemno dovoliti, da se začenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 7. ali 8. letom. §. 18. Neposrednje pred začetkom šolskega leta naj krajna šolska oblast zapiše vse otroke šolskega kraja, ki so dolžni v šolo hoditi, brez razločka verske spoznave in domovinske pravice. Kdor otroka zapisovanju pri-krije ali zastran njega kaj neresničnega pové, se kaz-nuje z 1 do 20 gold., ali če ne more plaćati, z zapo- rom od 1 do 4 dni. §. 19. Otroci, kteri zavolj duševne ali telesne bo-lehnosti ne morejo v javno ljudsko šolo hoditi, in se podučujejo ali domá ali v zasobnih zavodih ; ali so že na kakošni viši šoli, naj se zapišejo v poseben zapisnik, kteri se nemudoma predloži okraj ni šolski oblasti. §. 20. Ravno to veljá od otrok, kteri delajo po fa-brikah, pri obrtnijstvu, v rudnikih, pri rezanji šote itd. in se podučujejo v kaki fabriški šoli. §. 21. Okrajna šolska oblast ima pravico, od takih okoliščin, ktere otroke, omenjene v §§. 19. in 20. oprosté obiskovanja javne ljudske šole, tirjati daljnih izkazov. §. 22. Ako niso otroci, zastran kterih vzroka za oproščenje ni (§§. 19. in 20.), v prvih osmih dneh šolskega leta v javno šolo sprejeti, naj krajna šolska oblast stariše ali njih namestnike opomni na njihove dolž- nosti. Ako ne pošljejo potem v treh dneh otroka v gld., ako javno ljudsko solo, zapadejo kazen od 1 do pa ne morejo plačati, naj se to spremeni v zapor naj- Iz Slovansko slovstvo. politične g a katekizma za Slovence več do 24 ur. 23. Ako krajna šolska oblast izvé y da se je otrok, ki je dolžan v šolo hoditi, med šolskim letom iz domačega v drug šolski kraj preselil, naj to naznani da se je tak dotični krajni šolski oblasti. Ako pa izvé otrok preselil iz druzega v domači kraj, naj ga potem zapiše v zapisnik med šolske otroke in naj se ravná po 19. in 21. pričuioče postave. 1 J 1 . 24. Krajna šolska oblast pregleda vsakega pol meseca zapisnik zamud, ki ga predloži šolsko vodstvo, ín ravná po okoliščinah zoper stariše ali njihove na-uestnike. Ravná se pa tukaj ravno tako (Konec.) Kaj je storiti pri volitvah ? Vnet in previđen domorodec že pred volitvami, še vse tiho in mirno, ne poč ko kedar pa se tedaj pa še na vse kriplj m ne miruje piš ej o volitve in pride dan volitve, prav napne vse strune in žile in delà Pa ni modro delati tako v en dan pametno in previdno. Kako pa? 5 delati Je treba kakor Ltcstuiivc« xia v ua oc j^a lunaj lavuu laivu , naaui pri *,roku, ki je dolžan v šolo hoditi, ter ni postavno opro- lil Pred db vsem je Trij praviti kraj v treba štirje možje ene fare ali občine sen pa se Je bilo vendar čisto zamudilo, takega otroka iiiui u u u u i. i lije, ouijv i±x\jtij t< cuc nu vuutuo se pogovorijo in sklenejo, vzajemno in složno delati pri volitvah. Žato ni treba nobenega dovoljenja _____ ___ ____Naj pred p<álatir v javno ljudsko šolo (§. 22). Šolske zamude,~ako ti možje naznanijo to, da so napravili krajni voliini nit) dostojno opravičene, so enake tem, ki niso nikdar odbor, glavnemu volilnemu odboru m ostanejo z njim pr^uščene. dni 25. Kazen se nalaga do 10 gold, ali do dveh ?apora, ako so stariši to storili iz dobičkarije. Ravno tako se kazen povikša, ako stariši in njih namotniki ponavljaje iz kazilne zanikernosti otrok ne v zvezi, tako dolgo, da so volitve pri kraji. Ta kraj voliini odbor vzame vso volilno reč v svoje roke in jame potem srčno in krepko delati; kako pa? Tako-le: gituje. Kaj pa je pošiljyo v šolo. takem primerljeji mora se kazen to si za dob lit nalagai do 20 gold, ali do štirih dni zapora A:o taki stariši dobivajo podporo iz ubožne bla- gitovati? To se pravi : delati inprizadevat da si jih več pridobí k svojej stranki in da jih nakloni na to, naj volijo po njegovi volji, — to se vé, da vse to se mora goditi po postavnem, poštenem potu se gaj nice ali iz kakega drugega ďobrodelnega zavoda more niravnati, da jim to podporo dotična gosposka za samo To rodoljuba y ki P ga je to je celó dolžnost vsacega pošteno in resnično delati za nekaj č*sa in deloma utegne 56. Lastniki fabrik rezov itd. y obrtnij rudnikov šoto- „vero, cesarja in domovino aj pregled y lil m enik to je y naj kteri ne priganjajo otrok pri njih delajočih rednemi šolskemu obiskovanju, pridejo v kazen na- 24. in 25.; po okoliščinah se tudi pregleda zapisnike, v kterih so v kmečkih občinab ~ , naj se tirj zaznamovani tišti ki novedano v 22. kazen sme trikrat povekšati. 27. Otroci, ki so dolžni v šolo hoditi, se zbri- da , jdli imajo pravico »v^ imenik. Ako pa je kdo voliti se m prot stranke vpisan med volilce, ki nima pravice voliti y se tirj y šejo še le takrat iz zapisnika, ako s spričevalom javne šole dokažejo (§. 21. drž. postave 14. maja 1869. leta . 17. te postave), da so si pridobili najpotrebniših vednosti. da se da se posest b Posebno naj potegniti za to, nice vpišejo; kajti one se ne smejo osebno udeleževati volitev in zmage. Zatoraj domorodci, pozor! Pregledujte imenike pa ob pravem času, da ne zamudite dobe, do ktere se reklamacije ali popravki Prinašati omenjenega spričevala ni treba sprejemljejo ■ . 28. otrokom, kteri so v tem času na kakošni viši šoli kteri so po duhu in telesu zanesljivo taki, doseči namen ljudske šole. Stariši ali njihovi namestniki da y m Dali ne morejo aj kraj lil db klič b v kterih se 29 teh dveh primerljejev kteri ■vt* u«uicoimivi, ricu razen 28.) otroke iz šole jemljejo, w w jej y kog boj lilci pogovarjajo in posvet i lil reda pravi odloČno da ima o času preden dobé spričevalo, zapadejo ravno takim svarilom pisane, wmc^ panw, wm^ ocm^.c*. * in kaznim, kakor so napovedane za zanikerno šolsko Ni treba, da se to kaki gosposki naznani, še manj obiskovanje. Ravno tisto veljá lastnikom fabrik, obrtnij, se za dovoljenje prosi. Mož..... rudokopov in šotorezov in dr., kteri odvračujejo u. i u UHU , ui* iJLua u uaou, rk.w ou »u k volilec pravico, volilce sklicevati 11« 1 • • V 14. deželnega volilnega ko so volitve raz- zbore. da lil s e y b eró n jih delajoče otroke od obiskovanj sol. pn pos vetuj ej 29 30 alag Kazni omenjene v • • 4 • 1 18 22 24 26 vluvujvuv t ^jj» au» y LUU% J ^"x. y 6 \J* 1H stopinji okrajna šolska oblast. Ravná v pi možj teh zborih se najprej sklene, kt se boj volili To je najimenitnej m lil pogla vitna reč. Voliini možje namreč odločujejo, ali bode se tukaj po pravilih, ktera uravnujejo preiskavo in raz- zmaga »aša ali ne; kajti če imamo Bij y sojo pri prestopkih, na ktere se v splošnem kazenskem m poštene lil možé Je volitev poslan zvedene potem zakoniku ni gledalo ne 31 Pritožbe zoper razsodbe o tej reči, da nam malenkost in igrača. Ti se ne dajo ne premotiti, podkupiti, ne prestrašiti nikomur; stojijo trdno kot skale reč otroci niso začeli v šolo hoditi, ali da so jo slabo in ostanej mož beseda obiskovali, ali da so pred časom izostali, nimajo odio žilne moči, ako ne merijo zoper kaznilne sklep Zatoraj preiščite in prerešetujte vse lil merijo zoper kaznilne sklepe. občine ali fare, in zberite si za volilne može take, stariše, ki so bili že večkrat kazno- 80 že Pri poprejšnjih volitvah se držali kot poštenjaki / a % • h a 1 « % V * I_ _ cele ki 32 Zop vani y pa vendar trdovratno ne spolnujejo svojih dolž- in korenjaki ; une pa ki XJLL i\uiuu|acvi j uuu pa ^ ov JO twíx* " * w ----- zali kot fige-može, ali take, ki so očitno drugih misel, w / " ^ 1 # 1 m m ali ki nimajo pri sosedih spoštovanja, Ijubez vam ze zvili in se ska nosti, kar se tiče šolskega obiskovanja njihovih otrok splošnega naj se sproži ravnanj po 176 m 177 in zau- drž. zak. Lastnikom fabrik in dr. se more ko J^.wwvuAixvua AMVlia, lu VAX • OU Ui KJ± Ks y IV VJ pi^Vl* krat ponové prestopek, pravica odreči, da za šolo ugodne take pa pustite pri miru in jih ne jemljite za može otroke jemljejo v svoje naprave (Ko prih.) panja, volilne Ko ste tako svoje sosede djali na rešeto, po tem razdelite volilne može tako, da pride na vsako vas in vsako stran eden ali več, kakor jih volite manj ali več. potem se za- Ko je vse prerešetano in sklenj y 188 pišejo vsakemu volilcu imena tistih mož brali za volilne može. i ki so se íz- Slednjič si volilci v roko sežejo in zao bi ju- ti: Književna viest Časovi književne zabave" bijo 3 u. ujit? 01 vuuiui V ov/iitj vj ili fl<»uuij U- „vaDuu 1V11J1AC V UC Íiíiuavc' , koje : da pridejo na dan, ko se bojo volili volilni možje, proljeću na sviet izdao i upisnikom razaslao 1 Y « « 1 V • 1 k ' • V • • • 1 !•! • . • ^ « sam lani u U X J v» , ua i/itu^jv ucv umuj ov wujv VSÍ od konca do kraja ob prave m u mene času čeno mesto. Verjemite, Slovenci mili! da od nasprot-nikov ne bode manjkal nobeden, če tudi je z eno nogo J ) r Jw ~ ~ "" A u^iomftuiu xaanoiau , u UiCUG in na odio- još imajo u njekoliko iztisaka po upisnu cienu od 80 nove Molim skupljače JUJiVU V uc uuuc luaujivai uuuv/uuxi j \j\j i/uui jv/ ma vuu uv^v «*wu»u j pa 1 ujpisuiivc, IVUJ1 U1SU Uri" že v grobu; pomislite, da so te volitve prva sto- mili ove moje knjige, neka mi jave, kamo da jim se pinja, da zmagamo. Opominjajte in poklicite svoje pošalje; jer mi to treba znati, da se knjiga na pouz prijatle in pojdite skup na volilno vojsko!! Dalje je treba: da se izbrani volilni možje kake do- upisnike koj nisu pri dano u<»uvs ocwjo, a one, jwji »u pu uji u 14.lijigu., ueKa ] pošalju naznačenu upisnu cienu, ili povrate knjigu koj su primili knjigu, neka mi ili V s e Svrh ogl predno volit gredó iztisaka nap line ali kakega okraj a, o^ ť^uuv , ^^ poslanca, zberó v skupni zbor. Da lože vsi volilni možje pridejo, naj se shod skliče v tak kraj knjige u mene još ima u njekoliko na sviet izdanih ovih spisa po nazna- ; ki 1. „Vazeče Sigeta grada" (Uvod i tumač ; cenu cienu 1866.) po 50 novč., 2. „Danica ilirska" st ukoričena po 2 st. 50 novč. (1863 67.) kolikor je moč, leži v sredi doline. Volilni možje bojo gotovo vsi možje, ki imajo glavo in srce na pravem bava hrvatsko-srbska" (svezak I.—ÍV. 1868.—69.) uk> 3. „Književna z st mestu, kterim je mar za občno srečo in blagor. Zatorej ričena po sme se zaupati, da pri tem shodu ne bode manjkal no- menik na 405 godi 20 novč ? poslij 4. „Krvava knjiga y beden; kajti ta skupni shod je preimeniten. stva bosanskoga" 1869.) po 30 Pri tem shodu se bode morebiti že tišti gospod osebno propasti slavnog novč. ževne zabave za hrvatski ) ili s;o krsje 5. „Časovi toji i i pokazal in oglasil, kteri kandiduje, to je, ki se jim VI. 1870.) po 80 novč. naznani kaj Knjiga y 1 ponuja in pri poroča. Ce pa to mogoče ni se volilnim možem vsaj njegovo imé in razkiada on misli o tej ali uni zadevi, kako misli v deželnem ili po gotovinu srbski narod" (svezak 6. „Lira'' (Razlicne pjeme. lako II. 1870—1871.) po 1 st. 20 novč. tko naruči ovih spisa, odmah če mu se poslati, ia to \JLX JULA 10 JL JL \J UUJ ail U JUL l T J. J 1 ali državnem zboru glasovati pri tem ali unem pra à a nj i Od ; ili Slednjič si volilni možje dajo besedo 9 da mjeseca vsi VSl 1 na odločeni dan ob pravi uri pridejo na volišče seboj prinesó svojo izkaznico (legitimacijo), in da da >> opremi bez plati Slova nad grobom Ljudevit (1872 dne 22 na pouzeće. bnja lanjske godine svakoj laruci prilazem poviše iztisaka inanih izgovorenih akad«mikom za lzvo- Franom Kurelcem travnja) slavnim Gaj (i ) našim glasujejo — primaruha! naj si bo kar rado ljenega kandidata. Dobro je tudi, da se bolj oddaljeni Kako sam od mjeseca srpnja lanjske godine u od- volilni možje že zvečer pred volitvijo, bolj bližnji mornih časovih sasvim dosta pored ostalih poslova za- zjutraj zberó v posebnem, za nje odločenem kraju bavljen sastavnom, knjigopisnom uredbom starina i , osnovane i sabrane pokojnim mojim otcem, L IX Ufj £J M JL \J y VJ \J vj\j KJ UVyULI y —j v v w v xvA lvj vi J bodi-si kaka kavama, gostilnica ali kaka druga bolj knjižnice prostorna hiša. Kdor je bil priča pri kaki volitvi, videi pa i poviestnom smotrom, koja treba da udara u nov je, kaj uganjajo ljudje, da bi zmotili in prekrstili naše književan pokret u obće jugoslavenski, a napose hrvatski volilce in jih spravili na svojo stran. Tu se delij o ci- i srbski, neman kad, da u ovaj par pomišljam na pro gare; tam teče vino; tù se trgajo volilni lističi in po- duženje omiljele narodne novovjeke književne zabave ___* _ _ ^ ___* . la. — —_____! _ ^ _ 1 ^ — «.«v r. itfn In x Ir mi ' ' ir al 11 c% -m al n lrv\ii<íininníf i rv^ atta malima jjljo JBo^ ^ ^ tu govorijo slovensko taki škrici, ki. dru- koju če moja „knjižnica" još ove godine nujajo novi; gekrati nimajo za Slovenca in slovenski jezik besed kakor „windischer Hund" in „windische dá y y drugih Sau- J JULLV^JCV jj LV1XJ 1/JUIVC« J \J O \J V j 116l j 1 1 med kmetiškim ljudstvom, in da zarad na deželi In več tacega goljufnega. Prav njihovo stališče vse drug tega je obresti od 200 gold.! je tedaj, da se stopa na peté vsem in vsake baže gav- nerjem Da nega Učitelj na deželi nima samo te naloge, da mladino med šolskimi stěnami podučava, temuo skrbeti in li . ^ « ^ « V se pa omenjeni „Narodov" dopisun drzne kakor pa učitelja mest- grditi poštene cele soseske in posamesne osebe to je brezvestno in nesramno! In tudi tukaj morajo duhovniki dobiti svoj del, kaj ne! Toda dopisunče, poprašaj po Lašcah, po Ribnici iu po Sodražici, in delati mora zraven poduka v šoli tudi za napredek kmetijstvu in ž njim ljudstvu pomagati iz temaote na zvedel bodeš, pa vsaj* že veš, kako "krepko in kedaj svitlobo. Učitelj je dostikrat v celi vasi razen duhov- že so ravno duhovniki svarili one lahkoverne pred tacim • 1 i w mm «i • m v m « « -i i 1 nika naj jak; to tudi „Novice" dobro vedó, sleparstvom. Tode znalo se je prikrivati • + i • i • i g i i u 4 m vsaj ------J --- -----J--7 —— ^.w^v, . OigpaiObVUUl« JL UU.C AllCLLKJ OC JO piliVL 1 V Milii, XII v o< zato se rade obračajo v eni ali drugi zadevi do učite- hoven nima moči in oblasti. Javalne boš tudi ti dudo- teli 1 pomagati duj ej ( ------ —---—j ~ - - — — ^ - " ^^ u\;vcu li i LLL <\ iuluji iju uuiaoti» uayamc ukjo ti j ker oni morejo kmetom veliko koristiti in jim pisun, mogel opravičiti naznanjene številke! Po Rib- předku. Sicer pa učitelji nikakor ško šolskemu nauku, ako mladini priporočajo škod- draško župnijo boš niški župniji je Petaver neki res dobro žel 9 za hati! mogel pa So- dopisunče, dosti odne- ničle in se bo preveč! Znano je od hrošče, metulje in gosenice pokončevati, vsaj otroci na paši pri živini, med tem časom, ko bi mo- rebiti igrali ali kaj napačnega počenjali, lahko lovijo , in pokončujejo škodljive mrčese, s tem pa naklonijo grdijo pred svetom tvoji hinavski prijatelji, soseski velik dobiček pri sadnem drevji; še več pa je so neumni ljudje! Hudovoljno in brezvestno je to vredno, da že v mladih letih ljivost hroščev in metulje v in si to starej p o znaj pomníj škod Odbij na desni strani pri 4o00 gold. 2 ali celó ~ gold.!! njimi kako kar Ali Evo, „Slov. Narod!" take laži plačuješ. da te z v v , ces, za dni, ko bodo sami gospodarji. Tako šola izreja umne kmetovalce nezek učil" To i m „Janez pišeš, dopisunče, zastran Lenčike iz Sodražice. je ona sonambulistična ali kako drugače, to presoditi si ti nezmožen : deželna gosposka ima oblast in menda neizmerna korist bode znal, kar se je Ja- tudi dolžnostpo izvedencih kaj takega preiskovatiin pre- ; in «v" . jv> uw«mwiu« xwiiou, XXX bolj oc xio ui vuai'iu, is.uiiii.ur j« uiuguue pu [julu puatuuuabi iu u u luč»- se moglo obrniti 100 goldinarjev deželne nagrade, kakor nitete. V tišti njeni tovor za Petaverja si pa nabasal na tak način. Vrh tega pa je pokončavanje škodljivih zgolj svoje laži. Od kod nek naj bi imela ona tišti ne bi vdariti, kolikor je mogoče po potu poštenosti in huma- mrčesov tudi dobra gimnastika za mladino, bolj zdravje, kakor ona, ki se pri mestni telovadbi uči _ i vé, da vsega tega referent ,,Schulzeitung-e" ne vé loi bii molčal, bii bi vsaj filozof ostal 7 za Se da Notraiyskega 1. rožnika. (Očitna pritožba.) Pri denar, to naj pové, komur so znane okoliščine one osebe! Grda laž je tudi svetovanje, naj pri njej ostane, da bosta skupno delovala. Petaver sam, naj je se tako globoko pogreznjen, tej osebi ne more dati slabega spričevanja. Dokler je on pridno dělal in mežuaril, je MMJ iivu u UJ kHiv^ u wamivw. VVKJ&VU,. J ill »priW/CVa.liJč*. JL^UiVlCl JC UU |JllU.UU U. Clc»l IU UiC^UftUl, JQ nas je že taka, da se moramo Slovenci z našimi na- přišel kterikrat do nje; zoper njegovo lenobno posto- sprotniki nemškutarji tudi za najmanjšo pičico boriti, panje in romanje pa je bila odločno, in tačas se je on Menili smo, da bode vodstvo vžitnega davka vendar se tudi ogibal in jej svoje namere prikrivah Priča temu 11IO - je mnogo ljudi, tudi y Dobu. — Od cerkvenih darovanj za Petaverja naj verjame kdo drug! Mogoče, da jin 1"e sam osnoval brez vednosti cerkvenega predstojnika. iVevidnost bi toraj zahtevala, da bi „Slov. Narod" pri tacih novicah pristavljal vsaj: „če je res?" Ali je mar to ljubezen do naroda? Tebe pa, mili slovenski narod, Bog varuj tacih listov, kterim je le škandal vodilo, in ki nimajo toliko vesti, da ne bi s krivičnimi ljudmi črnili tudi poštenih! Iz PredoscJj na Gorcnskem. (Požar za požarom!) 4. dne t. m. popoldan imeli smo že zopet na Suhi velik ogenj. Pogorelo je 10 poslopij do tal, veliko orodja, sadnega drevja in veliko panjev čbel. Škoda je tem veča, ker ljudi ni bilo doma, da bi si bili kaj oteli. — Dva dni pozneje zvečer jelo je v ViŠevku goreti; pogorel je k sreči samo en pod. — Ljube „Novice" objavite srčno zahvalo vsem, ki so nam une dni v Britofu, zdaj pa na Suhi na pomoč prihiteli v tako veternem dnevu, še posebna zahvala pa gre onim mladenčem, kteri zeló opečeni vendar niso pomagati jenjali, dokler niso silovitemu požaru vrat zaprli. — Tako imamo zdaj 13 nesrečtežev v Britofu, kjer so otroci z žveplenkami zažgali, na Suhi pa 10; kako se je tukaj vžgalo, ni še znano, brž ko ne je po kakem klatežu , ker je jelo na podu goreti. Zavarovana bila sta s am o dva; kaj bodo reveži počeli? — Kdaj pa tudi bodo naši kmetje se spametovali in svoja po-slopja zavarovali?! Kdor ne uboga, tepe ga — nad-loga! — Naj dodam še to, da kakor prejšnja hroščeva (kebrova) leta, tako je tudi letos naša šolska mladina nabrala 10 mernikov hroščev. Nadjamo se, da tudi naši šolski mladini doide nekoliko od si. deželnega odbora dane nagrade. Iz TopJic na Dolenskem 4. junija. (Gospod Godec), ki je 25 let v bolnišnici Tržaški za zdravnika bil, se je zdaj, ondi častno doslužen, vrnil v svojo domovino in pri nas se naseli! na svojem posestvu , kjer bolniki z velicim zaupanjem do njega dohajajo. V toplice naše dcšlim gostom bode tedaj tudi on dobro na pomoč. Al tudi na korist sadjereji je k nam přišel, kajti on je izveden v sadjereji in neutrudljiv; na stotine vsakovrstnih dreves in žlahnih trt je iz ptujih dežel, pa tudi veliko žlahnih drevesec v svoj vrt zasadil. Tako nas k sadjereji spodbuja, da se je še bolj pridno poprimemo kakor dozdaj. vHvala mu zato! Iz Št. Rnpcrla na Dolenskem 5. rožnika. N. O. — Naš kraj je res lep kraj, prijetna dolina, obdana z vinskimi goricami, v kterih raste zdravo in okusno vino. Člověku dobro dé, ako se okoli sebe ozre in posebno zdaj v pomladanskem času, in pregleduje krasna delà mogočnega stvarnika. Žalibog, da mnogo ljudi tu-kajšnjih kaz i delà njegova. Vinske gorice, vasi, logi in sploh vsi kraji imajo lepa slovenska imena, to pa pričuje, da je zemlja slovenska in mi nasledniki velicega naroda slovecskega, kateremu tudi stoletna tuja sila ni mogla vzeti, kar mu je stvarnik dal. Ce se je toliko let lepemu našemu jeziku, katerega največ ljudi na svetu govori, krivica godila v šolah in kancelijah, zato vendar noben pošten člověk ne more trditi, da je krivica postala pravica. Al vendar je pri nas dokaj tacih slepih ljudi, ki se še dandanes poganjajo za krivico in črtijo svoje sosede, ki se potezajo za pravico. Od tod pa izvira prepir, nemir, sovraštvo. Al ni to ža-lostno? Lah se drži svojega maternega jezika, Francoz svojega, Nemec svojega, in le Slovenec moral bi zatajiti sebe, svojo mater, svojega očeta, svojo domovino! Kedaj že bi bil zadobil naš jezik popolnoma svoje pravice, ki jih ima pred Bogom in svetom, ako ne bi bilo na slovenski zemlji tacih grđih ljudi, ki se sramujejo mater- nega jezika, po očetu slovenskem pa vendar pograbijo polje in senožeti, in če so obrtniki, vendar le živijo od slovenskega ljudstva. S tem ne rečemo, da ne trpimo nemškega jezika med nami; al to zahtevamo, da nas nemčurji ne tlačijo pod svoje peté. Dokler bode pa nemšČina zatirala slovenščino, domačo mater, ne bode zastopnosti, miru in sreče ; to bi moral priznati vsak, komur je blagor domovine naše pri srcu. Zadnji čas je, da bi to vsak spoznal! Novomeslo 9. junija. (Temeljni kamen narodnemu domu) smo vČeraj slovesno postavili. Zjutraj ob 7. uri so zaČeli možnarji pokati. Kaj neki to pomeni? In bliža se po ljubljanski cesti mestu z glasno godbo spremljani, krasno z zeleními vejicami in cvetlicami in rdečo robo mnogobrojno okrášeni voz, na kterem je ležal temeljni kamen, iz kterega je kvišku stala mlada lipica. Sprem-ljan od množine ljudstva se je odložil kamen na kraj, kjer se bode vzdignil narodni dom. — Ob 8y2 uri se je društvo čitalnice, mnogo lepih narodnjakinj naših m druzega občinstva zbralo v kapiteljski cerkvi pri sveti maši, in potem se je slovesno položil temeljni kamen. Došli skupni odbor narodnega društva, njemu na čelu 8 belo opravljenih, z narodnimi trakovi okinčanih , iz brslina in modro-belo-rdečih cvetlic spletene vence no-sečih deklic, bil je sprejet z narodno pesmijo „Naprej", ki jo je svirala godba mestjanska. Potem je izvrstni pevski zbor dijakov tukajšnje gimnazije zapel koralno sostavljeni „Oče naš", kar je vsa srca živo ganilo. Po odpeti molitvi je stopil na oder gosp. Navratil iz Metlike ter s svojim krepko donecim glasom navdušeno pozdravljal v imenu Metliške čitalnice novo podvzetje, kteremu prerokuje lepo bodočnost; kazaje na bližnje Gorjance pa sklepa govor svoj z nado, da nikdar no-čejo biti ločilna meja bratinstva med slovenskim in hr-vaškim narodom. — Za njim govori mestni župan g. Kizzoli ter pozdravlja novo zidanje, ktero, po ŽOletni dobi prvo tukajšnje veče zidarsko delo , bode kinčalo mesto. Z živio-klicem domoljubnemu podvzetju je sklenil svoj govor. — Po tem stopi na oder predsednik tukajšnje čitalnice g. dr. Bučar in razloži vši navado, da v temeljni kamen se z drugimi rečmi deva tudi zgodo-vinsk spis na spomin potomcem, bere na pergamentu spisani, po gosp. Ogrincu sestavljeni zgodovinski načrt čitalnice in zidanja narodnega doma, kteri se sklepa z besedami: „kar se godilo za cesarevanja presvitlega cesarja Franca Jožefa 1., kterega Bog poživi!" Na te besede, s povzdignjenim glasom izgovorjene, mestna banda svira cesarsko pesem in zadonijo trikratni živio-klici. — Govoril je potem iz Ljubljane přišedši gosp. dr. Zarnik z navadno zgovornostjo. Znamenit je bil citat Stanko Vraza iz njegovih potopisov, v kterih omenja, da potovaje po Dolenskem ni v Novem mestu našel niti duha niti sluha o narodni zavesti, — „mrko, sve mrko!" A zdaj je vse drugače. Zato hvali Novomeščane zarad marljivega delovanja in jih opo-minja, držati se ideje slovanstva, izobraženosti in svobodě. Še je govoril g. dr. Vošnjak, tudi iz Ljubljane, rekši, da kakor je nekdaj bilo Novomesto trd-njava proti Turkom , tako naj zdaj bode narodni dom trdnjava proti navalom tujinstva. — Po govorih, kateri so bili pogostoma z živahnim živio-klicem spremljevani, se je vzidal temeljni kamen; vložila se je tružica iz kositarja, v kteri so bili zraven gori omenjenega zgo-dovinskega spisa hranjeni iztiski vseh slovenskih Čas-nikov. Vsi nazoči so potem naredili navadne tri udarce s kladvom na kamen, spremljaje jih z vročimi željami za veselo prihodnost narodnega doma. — S tem je bila slovesnost končana. — O poldan je bil skupni obed, jako živahen po napitnicah in poslavljen po mnozih te-legramih. Popoldan pa je bil shod pod prostim nebom zunai mesta na lepi trati eostilnice. ki stoii na nosestvu 191 dr. Rozině. Prišlo je obilo občinatva, in vse bilo je dobre volje do temne nocí. Spremljani z godbo smo šli v dolgi vrsti nazaj v mesto, kjer smo v gostilnici nekega narodnjaka s plesom končali slovesnost, Novemu mestu na veke nepozabljivo. Iz Kamniške okolice 8. junija. — Radovedni smo vtaknili očí v zadnji list „Novic", ki nam je naznanil tarife zemljiškega davka. Al kaj vidimo na veliko naše začudenje? Nam je skoro najviša tarifa odlo-čena — enaka Krškemu okraju! Za Boga! kako neki je računila komisija okraja Kamniškega, da je nas tako povzdignila nad Kranjski okraj, s kterim se v Vo-dícah stikamo, in nad Ljubljanski okraj, s kterim smo pri Trzinu mejaši? Kje, za Božjo voljo, in kako je našla med nami in unimi take razločke? Vsaj že uni gotovo niso prenizko segli s svojimi tarifami, mi a stojimo še nad obema! Mar so se vračunili nam ohodki od železnice, ki je nimamo? ali zdravi planinski zrak, ki ga zastonj dihamo? ali 8mesečni sneg, ki nas obdaruje tolikrát s slano? Začeli smo tedaj na prste šteti gospode cenilne naše komisije, in našli smo, da zraven c. k. okraj nega glavarja Klančica in dveh c. k. finančnih komisarjev je neki gosp. Sauerschnigg prvi, ki je přišel iz Celovca v naš okraj, kterega popřed menda nikoli ni videl; zraven teh je v tej komisiji Kamniški župan Kezel, marquis Gozzani iz Volčjega Potoka, zdravnik Rus iz Brda, učitelj Dol-lenz iz Mengša inSmolnikar iz Tuhinske doline; baron Apfaltrern je tudi v tej komisiji, pane vemo, ali je bil prisejah pričujoč ali ne. Brž ko ne je njim bilo evangelij to, kar je g. Sauerschnigg naredil, drugi so pa prikimali malo znani z doneski naše zemlje. In kako tudi? Kezel je kupee, Rus zdravnik, Dollenz učitelj, Smolnikar pa trgovec z lesom in usnjem. Iz srca hvaležni smo tedaj si. deželni komisiji, da je tarife okraj nim komisijam nazaj dala v še enkratno pre-sojo; al bojimo se, da nam ne bode samo s tem kaj pomagano, ako se ne volijo novi možje v to komisijo, ki so skušeni kmetovalci, poznaj o naš okraj popolnoma, pa tudi srce imajo za to, cla se cesarju dá, kar cesarju gré, pa tudi nam, ki s žulji obdelujemo zemljo, skaže pravica. Ker svet na prošnjah stoji, zato prosimo si. deželno komisijo, naj blago voli do jedra pretresti naše tarife, ki so tako navskriž z druzimi ter jih dá osnovati po druzih možéh. Morebiti nam si. deželna komisija reče: ,,vsaj ste domaće možé sami volili". Res je to; al volitev je žalibog večkrat lo-terija; stávec misli, da je terno zadel, pa se hudo — zmoti. Iz Podpeci na mahu 2. junija. — Dane3 smo imeli tukaj, sicer majhno, a vendar lepo slovesnost. Blagoslovljena je bila namreč občini Podpeč po zavarovalni banki „Slaviji" darovana gasilnica z visokim in debelim ćurkom. Blagoslovil jo je gospod župnik iz Preserja in naši fantje, jako veseli tako lepegain zares potrebnega in koristnega darila, so pokali, da se je po vsem mahu razlegalo. Tudi iz Ljubljane nas je počastilo nekaj gospodov. Prav veseli smo vsi tega darila, ker v vsi tej okolici doslej ni bilo nikjer nobene gasil-nice in tako smo bili požarom nasproti popolnoma brez orožja. Zdaj ne bo več tako, naši fantje so se že na-vadili sukati in voditi jo, vendar prosimo Boga, da bi jim ne bilo treba nikdar pokazati svoje urnosti. Hvala banki „Slaviji" za dragocenjeno darilo, kajti občina bi si ne bila mogla iz lastne blagajnice nikdar tako lepe, okoli 800 gold, cenjene mašine napraviti. Iz Ijnbljane. — Priprave za voliini boj se delajo na obéh stranéh : na slovenski in nemški ; une, kakor zmirom dozdaj, mirno in v zavesti zmage, te z velicim nemški unidan celó na kmete ; izbrali so si Krško, češ, odtod bomo bombardirali na mesta dolenska; in bombardirali so s flaškami in napivali si res tako, da so . celó „Krške rake" izbudili, ki so jim „hoch" žvižgati začeli. In najeli so si celó gospodarja Jožefa Zagorca, deželnega poslanca iz St. Jerneja, da jim je, v tretja nebesa po dolencu navdušen, v dolgem govoru razkladati začel, kako neumen je bil 10 let, da se je dal za nos voditi od domačih ljudi, to je, od narodne stranke, ter da se loči zdaj od nje, in iz Savla postane Pavel. Ker se nam je posrećilo celi govor Zagorčev dobiti, prinesejo ga „Novice" prihodnjič. Sicer je Z a-g o r e c le vsake à leta se za 5 minut oglasil v deželnem zboru, a v Krškem je po „Triesterici" govoril kakor grški Demostenes. — (Iz seje deželnega odbora 7. in 9. junija.) Na dopis deželne vlade, da je ministerstvo kmetijstva inže-nirju dr. Raf. Vicentini-u iz Trsta izročilo preiskave zarad povodinj v Ložki dolini, zarad osušenja Cirk-niškega jezera in zarad vredbe Unca, se je sklenilo naročiti ondotnim županstvom, naj kolikor mogoče, inže-nirja pri omenjenih preiskavah podpirajo. — Na došlo privoljenje ministerstva, da se napravi v praznih pro-storijah deželne posilne delalnice podružnica za mirne blázne na ôletno dobo, je dež. odbor sklenil, da se nemudoma storé vse priprave za norisnično podružnico v posilni delalnici ter da se pripravi poročilo na prihodnji deželni zbor zarad zidanja nove norišnice. — Vsled potekle službene dobe sedanjega sekundarija na tukajšnji porodnišnici se je razpisala sekundar-ska služba za omenjeni oddelek deželne bolnišnice. — Cestnemu odboru v Ra te ča h se je naročilo, da po deželnem inženirju ogledano Št. Jursko cesto dá popraviti in kako naj pri tem postopa. — Lansko jesen po povodnji poškodovanim v Ložki dolini je deželni odbor sklenil podeliti 1000 gold, podpore. — Na dopis deželne vlade za podporo iz deželnega zaklada za novo Idrijsko šolo zaizdelovanje čipk (špic) je dež. odbor sklenil odgovoriti, da bode prihodnjemu deželnemu zboru porocal, do voliti 200 gold, subvencije k placi dotičnega učitelja, Idrijskemu mestu pa donesek s 50 gold, za učiteljevo stanovališče. — Vladni dopis, da v zadnjem deželnem zboru sklenjena deželna, postava o po s redova nj i županij, da skusijo prepirne zadeve med soseščani na kratki poti poravnati, je dobila ce-sarjevo potrjenje, se je vzel na znanje. — V komisijo za posvetovanje nove deželne postave za stavbě (zidanje) je bil kot strokovnjak dolocen deželni inženir Viči, deželni odbor pa bode zastopal referent Murnik, in ko bi ta ne mogel, dr. Costa. — Na dopis telegraf-nega vodstva v Trstu, da se bode napravil telegraf iz Bledá v Bohinjsko Bistrico, se je sklenilo, županstvom v Bledu, v Bistrici in v Srednji vasi to na-znaniti z opombo, naj skrbijo, da se pri napeljevanji njim koristnega telegrafa ne delajo nikake ovére. — Za nadstražnika v posilni delalnici je bil imenovan sedanji stražnik Anton Štrukelj. — Na prošnjo deželnega odbora do mestne gosposke v Peštu, naj naznani one delavce, ki so na poti iz Nagy Banya na Ogerskem, kjer so les sekali v gozdib Reškega barona Pavla Škarpa, in 6. maja na železnici poleg Pešta smrt storili ali ranjeni bili, je omenjena gosposka nasnanila vse ne3rečneže iz Primorskega in Kra nj skega. Ranjenih je bilo 25, — mrtvih pa 24 in sicer iz Velikih M un na Primorskem: Martin, Mati ja in Andrej Buskovič, Anton in Matija Petoca, Jurij Malovec iz Nove Gradiške, Matija in Jožef Brusina iz Jelšan, Jakob Zore iz Ljubljane, Janez in Andrej Tomšio iz Bača poleg notrainske Bistrice, Tomaž Gabrušek. 192 Anton Špeh, Janez Gantar, Jože Kavčič, Matija Oblár obrnejo na Dunaj přišedši do general-direkcije MihaBenko iz Palčja, Martin (Praterstrasse Nr. 42 v drugem nadstropji) ; ondi dobijo - VSI V un ^u uuuja, xuiLia un jl mišja, max uu ^iiatuouaooc mi« tćj v uiugciii iiausuupji j j uuui u.ud1ju Hautur iz Orehka, Anton Sajn iz Jurešič in Miha brezplačno vstopnico razstavnikov za celi čas v__4.^4. f^a ~—t u ____*__« Žiréh doma Kontet (od kodi, ni povedano). Po „Laib. Ztg. Je razstave. vodstvo dotične železnice 12.000 gold, razdelilo med rodovine umrlih, ki so bili večidel očetje mnozih otrók. (Gosp. vitez Gutmansťhal), odbornik naše kme tijske družbe, je od cesarja imenovan za predsed- (Iz seje kupcijske in obrtnijske zbornice 6. t. m.). nika one komisije, ktera bo razsojevala v Dunajská Predno se je obravnava v dnevnem redu razpisanih razstavo poslane kmetijske pridelke. Gosp. Gutmans zadev začela, je poročal predsednik V. C. Župan o thalu čestitamo k tej poslavitvi, s ktero je častěna tudi železničnih zadevah in dveh druzih overah Avstrijskega naša družba. trgovstva, zarad kterih je obveljal sklep, da se zbornica — (Gosp. Murnika) je deželna razstavna komisija obrne do ministerstva. Sprejet je bil tudi na predlog za več časa poslala na Dunaj v opravilih za razstavo predsednika N. Horaka protest zoper ono točko Danes se več Ljubljančanov pelje po železnici na volilne reforme, ki je Ljubljanski kupčijski zbornici Dunaj po znižani ceni; tje in sèm se plača le 12 gld. vzela pravico voliti svojega zastopnika v državni zbor, — (Turska goveja kuga) je na Kranjskem zopet pa jo dala Celovški in drugim. Voljena sta bila dva potihnila; al nevarnost je še zmirom velika, dokler se pred Bosno, kjer kmetje od seka: eden za pretres prošnjikov podpore za pot v Hrvatje popolnoma ne zapró Dunajsko razstavo, drugi za prošnje novih sejmov. Na- cerknjeni živini kožo o diraj o za na prodaj posled je vsled vladnega ukaza za ta čas, dokler se ne Savo mečejo! ; drob pa v dovrsijo nove že davno nameravane, pa zavoljo po-manjkljivih davkarskih izkazov zavlečene volitve novih odbornikov, bila voiitev predsednika in podpred- (Konjiskacije.) Zadnji 71 ciran 7 govori pa ne po državni policiji Brencelj" je bil konfis- 7 ampak 7 kakor se po policiji dr. Zarnikovi — zarad ilustra s e dni k a, pri kteri sta enoglasno bila dosedanja pred- cije na zadnji strani. Po vseh kavarnah in gostilnicah, N. Horak zopet izvo- kjer sta se pokazala znani Zarnikov „leibhusar" in je „Brencelj" zginil; v čitalnici so nevidno zbornici, ki se ima kmalu ustanoviti. Vsaka reč je prava odleteli celó trije listi. Živelo svobodoljubje Zarnikovcev! sednika V. C. Župan in ljena. Zbornica sedanja je novo voiitev prepustila novi „pandur' ob pravem času; teh misli so bili vsi odborniki in so pravo zadeli. - (Za i/u/fic- u/vim #c.vi/v##c>oo/vcy jjicuoiavija ui a* matično društvo v deželnem gledališči danes novo narodni dom<( novomeški) predstavlja dra- imamo (Glas za odvrnitev poljske tatvine.) Ljubljančani igro s petjem v 3 dejanjih „Na kmetih", poslovenil J. polja v okolici, ktero sega blizo do smodniške Ogrinec. Nadejati se je zato prepolnega gledališča. fabrike, potem do Siške in unstran do Udmata in de-loma do Most; njegovo obdelovanje po najetih delalcih Novičar iz domaćih in ptajib dežel. prizadeva nam velike stroške. Vrh tega smo obloženi z velicimi davki, tako, da nas pridelki že o dobri letini drago stanejo, koliko več pa še o slabi, vzlasti ce si in n o v e volitve razpišejo avgusta meseca, volitve moramo še ves gnoj kupavati. Iz Dunaja. Sedanji državni zbor se razpusti pa bodo še le oktobra meseca. Mlado- in staronemci se Al še tega malega dobička nam oropajo tatovi na Dunaji zarad voiitev psujejo na vse kriplje; drug iz Ljubljanske okolice vsako leto več in mnogokrat, drugemu jamo koplje. — Car ruski je zapustil v so- ves čas tako častén, da, v _ ce bi mir ko je komaj še na pol zrelo ! Celó s kozolcev se več- boto Dunaj ; bil je krat našega blaga pokrade ter na vozove naloží in čez sveta samo od vladarjev odvisen bil, nikakor ni mi obdelane njive preko Savi odpelje. Tudi babure z izgovorom, da so plevice, hodijo na pol zrelo žito ruvat, nekteri časniki kreraljali, namreč da sta Bismark in ki ga nalagajo na kupe, ponoći pa odpeljejo na svoj Gorčakov v Berolinu meseca maja obravnavala že de- ; sliti, da le pičica resnice bila bi v tem, kar so unidan dom u u m 7 Če jih pa zasaČiš in grajas , , ou jm uj*- ^ * oiíjj^. . — a-i«. ov hovi gospodarji poslali krast. Krompirja se pokrade zopet hude povodnje veliko škodo naredile. - rekó da so jih nji- litev Avstrije!! Na Ce s k em so poleg toče dober kos njive pusté perje 7 v se Sliši predno je zrel, lastniku pa komaj da deželni zbor v Zagrebu se prične 15. dne t. m. se 7 Naj nam tedaj drage „Novice" s svojim vplivom Predsednik Francoske republike Mac-Mahon krepko postopa. in ker se 77 stražnik reda in miru" imenuje 7 in Listnica vrednistva. Mnogim gosp. dopisnikom: Danes nikakor ni bilo mogoče. pridejo na pomoč, da blagovolijo te naše [nadloge očitno brezverskim liberalcem po vsem svetu hud trn v peti. naznaniti in prečastite duhovne gospode naprositi, naj bi ljudstvo na leci s krepko svojo besedo posvarili, naj bi posebno take kmete Ljubljanske okolice, kteri tako malo spoštujejo tuje blago, v cerkvah na Ježici, pri F r a n č i š k a n i h in pri sv. P e t r u grajali zarad take zlobne razvade. oe posebno pa je vrh tega želeti, da bi se ob pravem času poljski čuvaji postavili, kakor je V smo jih imeli za čase Ambrožovega županovanja. Naj bi tudi sedanji župan gosp. Dežman to isto storil, da se čuje nad našim, tatvinstvu bolj kakor drugod iz-postavljenim blagom. Hvaležni mu bomo, Žitna cena v Ljubljani 7. junija 1873. Vagán v novem denarji: paenice domače 7 fl. 7 fl. 45. turSice 3 fl. 30. sorSice 4 fl. 20. — banaSke rži 4 fl. 15. ječmena 2 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 3 fl. 40 ovsa ako nam od- 2 fl. Krompir 1 fl. 8. vrne škodo da vsaj vemo, za kaj plačujemo velike zemljiške davke, drugi pa vživajo mesto nas pridelke našega polja! Več Ljubljanskih gospodarjev. (Vsem tištim, ki so družbi kmetijski kaj poslali Kursi na Dunaji 10. junija 5% metaliki 67 fl. 40 kr. Narodno posojilo 72 fl. 40 kr. Ažijo srebra 111 fl. 50 kr, Napoleondori 8 fl. 85 2kr. za razstavo Dunajsko) in gredó na Dunaj razstavo ogle- dat vu&L, se daje na znanje, oc o tiu&aiuiu; u<* 80 razstavniki, ki ga dobijo od družbe kmetijske, naj se s certifikatom da Loterijne srećke: V Trstn 7. juniia 1873: 62. 40. 65. 32 Prihodnje sreČkanje v Trstn 21. junija. 51 Odgovorni yrednik: Alojzi Majer. — Záložník: Joief Blaznikovi dědici v Ljubljani.