postrWna puaeana v oetevlm MarSisor; stav. 243 Leto Vit. (XiV, MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprevas Maribor, Gosposke td.1t/ Telefon uredništvo 3440, uprave 346B Izhaja razen nedelje In praznikov vasic dan ob 10. uri / Velja mesnino prejeman v upravi aH po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ecnUcn / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani t Poitni Čekovni račun SL 11.400 99 JUTRA; 99 Desetletnica nove moderne Turčije OD OTOMANSKEGA IMPERIJA DO NACIONALNE REPUBLIKE. Tutt- eI]0 ^'m‘ Je Proslavila nova do2nrfa desetkdnico svojega obstanka. Ta njg * vseLakor lako velikega po- tema’ da se sa moramo spomniti tudi na Dain Westu' Muslimanstvo, ki je zajelo ^ feJ arabske narode in potem še Turku’^ ustvari]o v srednjem in novem ve-ie oh2r°mni 0 *0 111 a 11 s k i imperij, ki vern Sega* ,vso Malo in Prednjo Azijo, se- ie h!i° in Balkanski polotok. To d0 * f, žava, ki je segala od Indijskega Ogrsk .S^ega oceana 'n 0(1 Sudana do akcijoe,”'^ne' Vodstvo vse muslimanske ce v • k'*° Prvotno v rokah A r a b- k o v’ lt PrešM že zgodaj v roke Tur- O Y č-suuaj v iuivc i u i- Barj sdavll° mesto imperija je postal s(0j0v^.r a d. nekdanji Bizant. Tam so ali turški sultani, ki so bili ob- 'ud, nekdanji Bizant. Tam so -»~eiTI *Udi kalifi. Evropske sile so se v.a,Tlan trudile dolga stoletja, da bi zru- i srežiio- Se je posrečilo inaiim balkanskim šile t ue c Jte j® ganski imperij in bi potisnile Tur-.*?_ Evrope. To pa, kar se njim ni po- zlasti Srbom in Bolgarom. t?yob°je Bol snje Grkov, Srbov, Romunov in Šnifar°v izpod turškega jarma v prej-ca , stoletju je pomenilo začetek kon-ouianskega imperija, na °tllanski imperij je pričel razpadati *ev0n0trai in na zunaj- Svet 11111 ie daI ni n, Jlr‘e M’ ii o m m e m a 1 a d e«, »bolho c°t<{ Bosporu. Dediči so že nestrp-1 e a!‘ na njegovo smrt, da si r a z d e- Vef i Predzadnji udarec je doži- n0 i - ln 1913. z balkansko v o ;-rice t° Je. potisnjen na levi breg Ma-’ re-i skoraj docela izrinjen iz Ev-Hfrn 't- V£tovna vojna je pa dokončala Otomanskega imperija je bilo initjvno konec. Arabske pokrajine so 9Samosvojile; nastala je cela vrsta 'leh'*1 držav. Z razpadom tega imperija *0v propadlu tudi Turčija sama, nje-T p središče. Del sedanje posesti tiove QTvj® ';e pobrala Rusija, drugi del O^1 ia, na ostalo je pa škilila Italija. Aijsesa bi bila ostala morda srednja tan- 13a* Turška vlada je skupaj s sul- Podpisala ta usodni, sramotni mir. a] tedpj je organiziral MustafaKe-turv. Paša svojo novo nacionalistično l9]nC°'stranko in se uprl. Bilo je to 1. z 0 • 58t let so potem trajali srditi boji 8a 2iem in besedo za svobodo turške-ne aroda, ne več za otomanski imperij, gu ,eč za sultanat in kalifat. Dne 30. av-seo.,a 1922. je Kemalova vojska do-a.°dl°Čilno zmago. Grki so bili po-julijni 111 vrženi iz Male Azije. Dne 24. tudi Pozneje je zmagal Kemal paša g v Lozani pri diplomatski mizi. 0SvJ so Lile dežele turškega naroda t«br , etle 111 združene, in dne 29. ok-bj]aa *• 1923. torej točno pred 10 leti, je k a Pr,0'Llamirana turška r e p u b 1 i-iu L^pJPal paša je odstranil sultanat ahfat, pa tudi vse drugo, kar ni bi- lo nacionalno turško. Dasi so imeli Tur ki v otomanskem imperiju primat, so vem dar v mnogih drugih stvareh podlegli Arabcem. Od njih niso vzeli samo muslimanske vere, marveč tudi bogoslužje v arabskem jeziku, arabsko pisavo, noše, kulturo in sto in sto drugih stvari. Kemal paša je s silno voljo in naglo razsodbo odstranil vse to. Uvedel je latinske pismenke, turško bogoslužje, evropske noše, enoženstvo itd. itd. Izginile so široke hlače, šli so turbani in fesi, ženske se niso smele več zakrivati in konec je bilo haremov, konec suženjstva. Turek in Turkinja sta si postala enakopravna. Ustanovile so se v vsaki vasi šole; vsak, star in mlad. se je moral naučiti pisati in brati, odprte so bile srednje šole in tudi univerze. Življenje se je moderniziralo z bliskovito naglico. Skratka — Turčija je nehala biti Turčija v nekdanjem pomenu. Da bi še bolj podčrtal konec preteklosti in začetek nove dobe, je Kemal paša prenesel sedež vlade iz preveč kozmopolitskega in skozi in skozi korumpiranega 'Carigrada v središče Male Azije, v A n-karo (Angoro). Ankara je bila pred 10 leti žalostna anatolska vas, danes je moderno mesto, simbol nove Turčije, čudež sredi puščave, kakor je čudež .Kemalova Turčija sama, ki si je postavila za naj višje načelo: mir in prijateljstvo s sosedi. Nova Turčija noče ničesar tujega, kakor je hotela stara, hoče samo dežele, poseljene s Turki po jeziku in narodnosti. Toda te dežele morajo biti čiste. Zato so se morali z Balkana preseliti v Turčijo vsi Turki, iz Turčije pa so morali vsi Grki, Bolgari in ostali. V teku 10 let je bilo na ta način zamenjanih več milijonov ljudi. In vse to je delo enega samega Človeka M u s t a f a K e-m a 1 a paše, ki m-u je turški narod dal pridevek »gazi« — svetli, veliki. Preroditelj in sedanji predsednik mlade republike je sam po rodu Balkanec. Rojen je bil v družini turškega davčno-carinskega uradnika iz G j e v g j e 1 i j e, ki je danes naš obmejni kraj pred Grčijo, in njegova mati je bila po rodu Srb in ja. Tudi Mustafa Kemal paša se je že kot otrok učil srbščine. Njegov največji triumf je bila nedvomno nedeljska proslava desetletnice v Ankari, h kateri so prispeli gosti z vsega sveta, da vidijo Čudeže njegovega dela. Danes je nova Turčija trdna realnost. Mir na znotraj in na zunaj ji omogočata nadaljnji razvoj do tistih ciljev, ki jih ji je postavil »gazi«. Ž njo veže tudi našo državo nesebično prijateljstvo, ki je bilo nedavno kronano z obiskom Nj. Vel. kralja Aleksandra v Carigradu In podpisa-njem pogodbe. Čestitkam, ki jih je izrekel svet. se pridružujemo tudi mi! SESTANEK ROMUNSKEGA IN BOLGARSKEGA KRALJA NA DONAVI. - REŠEVANJE NAJVAŽNEJŠIH POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH VPRAŠANJ. — BOLGARSKA SE PRIBLIŽUJE POLIT IKI OSTALIH BALKANSKIH DRŽAV. — SESTANEK TREH KRA LJEV NA VIDIKU. BUKAREŠTA, 31. oktobra. Včeraj sta se na Donavi sestala romunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris. Vsi tukajšnji politični krogi naglašajo važnost tega sestanka, ki naj bi ublažil napetost odno- sa jev na Balkanu. To vladarsko srečanje je začetek cele vrste drugih sestankov, na katerih se bodo skušali likvidirati mnogi spori, da bi tako končno na Balkanu, tej najobčutljivejši točki Evrope, zavladal mir in sporazum med narodi. Včerajšnii tisk naglasa, da obstoja med Romunijo in Bolgarsko cela vrsta sporov, ki bi se dali z dobro voljo prav lahko likvidirati. Na prvem mestu ie problem narodnih manjšin, ki je navadno vzrok poostrenih situacij in raznih krvavih vpadov ter izgredov, ki seveda onemogočajo vsako ureditev sporov. Mimo tega je še mnogo gospodarskih sporov, ki se dajo še lažje likvidirati. Romunski tisk izraža odkrito veselje nad sestankom obeh vladarjev in pozdravlja bolgarskega kralja Borisa z upanjem, da je ta sestanek dejanski začetek lepših in boljših dni na Balkanu. Vladarja sta se sestala včeraj dopoldne v pristanišču Ramadan pri Gjurgje-vu in se prisrčno pozdravila. Po pregle- du častne čete sta se vrnila na romunsko kraljevsko jahto in se odpeljala v spremstvu obeh ministrskih predsednikov, zunanjih ministrov, poslanikov ter ostalega svojega spremstva k bolgarski obali blizu Ruščuka, kjer je pričakovala oba kralja bolgarska častna četa in velika množica prebivalstva. V pozdrav so oddale baterije 21 strelov. Nato sta kralja s spremstvom odšla nazaj na jahto in se odpeljala v smeri proti Nikopolju. Kraija sta s svojimi državniki vred razpravljala o imenovanju mešanih komisij za urejevanje obmejnih sporov, o uvedbi klirinškega sistema za izmenjavo blaga itd. Bolgarska se je obvezala, da bo najstrožje nastopala proti obmejnemu delovanju komitašev, obenem pa jo pokazala svoje približanje politiki ostalih balkanskih držav. Govorilo se je tudi o pripravah za sestanek romunskega, bolgarskega in jugoslovanskega kralja. SOFIJA, 31. oktobra. Romunski kralj Karol je osebno odlikoval kralja Borisa z najvišjim romunskim odlikovanjem. Visoka odlikovanja so prejeli tudi predsednik vlade Mušanov in ostali kraljevi spremljevalci. Amerika hoče zlato vsega sveta DRZEN ROOSEVELTOV GOSPODAR SKI MANEVER. _ HEARST NAPOVEDUJE BOJ PROTI RUŠILCU AMERIŠKEGA BLAGOSTANJA IN SVO BODE. — ENAKO STALIŠČE ANGLEŠKEGA TISKA. WASHINGTON, 31. oktobra. Na pred-slnočnji triurni konferenci predsednika Združenih držav Roosevelta z vodilnimi uradniki finančnega ministrstva pri Zvez ni rezervni banki, s finančnimi strokovnjaki in zlasti s strokovnjaki finančne korporacije za obnovitev ameriškega narodnega gospodarstva je bilo sklenjeno, da bo Amerika kupovala zlato na vseh svetovnih tržiščih. Ta Rooseveltov korak posebno ostro obsoja v vsem svojem tisku kralj ameriškega časopisja Hearst, ki napoveduje najostrejšo borbo proti taki Rooseveltovi politiki, ker da pomeni atentat na ameriški narod in na z ustavo zajamčeno svobodo, obenem pa tudi propast ameriškega državnega blagostanja. Po njegovem mnenju bi izvedba Rooseveltovega načrta preprečila gospodarsko obnovitev države in povzročila zlasti v zunanji trgovini popolno katastrofo. LONDON, 31. oktobra. Tudi vsi vodilni angleški listi ostro obsojajo Rooseveltovo »ziato politiko« in ugotavljajo, da bo nova Rooseveltova politika ie še povečala valutne težave na vsem svetu. Dollfussove besede in dejanja AVstrijska VLADA POGOJNO ZA SPORAZUM Z NEMČIJO. — NOVNA UVEDBA SMRTNE KAZNI. PO- delkJ ’ oktobra. Ob priliki ne-ie 1,.® velike parade »Heimwehra« v0r ®vv®*nl kancelar dr. Dollfuss go z Ne«w^iPst sv°ie vlade za sporazum Driihe ^ pa m0R0^ seveda ie v SVo, J .da Nemčija prizna popolno trat,« . ‘n neodvisnost Avstrije. No-v^jnimlster pa je izjavil, da bo Av- strija ponovno uvedla smrtno kazen, ker hoče tako energično preprečiti razmah kriminalitete v republiki. Splošno se pa smatra, da je ponovna uvedba smrtne kazni naperjena kot strašilo proti narodnim socialistom, katerih protidržavno delovanje noče prenehati in ki povzročajo stalne nove neprilike. Bilo k tm svuda/ *Breai topov za Nemčiiol* FRANKFURT OB MENI, 31. oktobra. Hitler je imel nov volilni govor, v katerem je poudaril med drugim sle deče: »Nikdar ne bomo sodelovali pri pogodbah, ki nam ne bodo priznavale popolne enakopravnosti. Prav tako bi ne podpisal nobene konvencije, ki bi jo moral odkupiti s svojim poštenjem. Če bo Nemčija zaradi tega ostala osamljena, imam rajši slavno osamljenost, kakor da bi žrtvoval svo jo čast. Nimam topov. Toda videl sem svoje tovariše in z vami se upam boriti za pravice Nemčije.« Rusko-nemški spor likvidiran BERLIN, 31. oktobra. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov ln nemški zunanji minister von Neurath sta imela v Berlinu razgovor, v teku katerega sta likvidirala rusko-nemški spor. Oclslej bodo imeli zopet neomejeno možnost delovanja nemški novinarji v Rusiji, ruski pa v Nemčiji. PARIZ, 30. oktobra. Semkaj je prispel v spremstvu šefa časnikarske službe svojega resora sovjetski ljudski komisar za zunanj^zadeve Litvinov. Snežni viharji nad Evropo PARIZ, 31. oktobra. Včeraj zjutraj se je Pariz prebudil v popolnoma zimski obleki. Bil je pravi zimski dan. Iz vse Francije prihajajo poročila o' strašnih snežnih viharjih. V Rokavskem prelivu je promet popolnoma ustavljen. Skozi preliv plovejo samo veliki oceanski parniki, ki so dovolj močni, da morejo kljubovati burji in snežniin viharjem. Na mnogih francoskih cestah in železnicah ,:e zastal z ozirom na visoke snežne zamete vsak promet. Telefonske in brzojavne zveze so pretrgane, pa tudi mnoga mesta so ostala brez električne razsvetljave. V južni Franciji prete nove povodnji. BERN, 31, oktobra. V Alpah sneži že dva dni in dve noči neprestano. Tudi v Ženevi in okolici je zapadlo nekaj decimetrov snega. MILITARIZACJJA ITALIJANSKEGA SENATA. RIM, 31. oktobra. S kraljevskim ukazom je bilo na predlog predsednika vlade imenovanih 11 novih senatorjev, ki so vsi armijski generali. Med njimi je tudi bivši vojni mirriarter general Gazzera, Dnevne vesti NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večemika« smo priložili položnice za vse one cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla. Uprava lista jih prosi, da blagovolijo poravnati naročnino za november po možnosti takoj prve dni meseca, da bo ohranjen red v dostavljanju lista. One naročnike, ki so z naročnino še v morebitnem zaostanku, pa prosimo, da isto poravnajo še ta mesec. Pravočasno plačilo naročnine je v interesu naročnikov samih, kajti le oni naročniki, ki redno plačujejo list, imajo oravico do redne dostave! UPRAVA »VEČERNIKA«. NAROČNIKOM IN ClTATELJEM »VEČER NIKA«! Zaradi jutrišnjega praznika Vseh svetnikov izide prihodnja številka našega lista šele v četrtek popoldne. Promocija. Danes je bil na univerzi v Zagrebu promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Metod Špindler, sin narodnega poslanca g. Vekoslava Špindlerja. Mlademu doktorju naše iskrene čestitke! Počastitev spomina rajnkih tovarišev. Jutri na praznik Vseh svetnikov se bodo mariborski slovenski obrtniki poklonili spominu svojih preiminilih tovarišev, ki so pokopani na pobreškem pokopališču. Ob grobu rajnkega tovariša Volčiča bo obrtniško pevsko društvo pelo nagrobnice, godba pa bo igrala žalostinke. Odbor mariborskega Slovenskega obrtnega društva vabi vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži počastitve, ki bo ob 15. popoldne na pokopališču. Vozni promet na pokopališče. Pred- stojništvo mestne policije razglaša: Ob priliki obiska grobov na dan Vseh svetnikov se brezpogojno prepoveduje vožnja za vse vrste vozil po Pobreški cesti, izvzemši mestni avtobusni promet. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste. Avtobusi morajo voziti na Pobrežje od Kralja Petra trga po Pobreški cesti, vračajo pa se po Pobreški cesti. Tržaški cesti mimo bolnišnice in po Masarykovi cesti. Dobrodelna akcija za poplavljence. Mariborsko Slovensko žensko društvo bo pobiralo jutri na praznik Vseh svetih prispevke za poplavljence. Naj se mariborsko občinstvo odzove prošnji in daruje po svojih močeh! Iz učiteljske službe. Nameščeni so na meščanskih šolah naslednji absolventi in absolventke višje pedagoške šole: Stanko Poljanec iz Maribora v Veliki Bečke-vck, Ana Kotnikova od Sv. Jakoba v Komilš, Vlada Brtoncljeva od Sv. Petra pri Mariboru v Maribor, Filip Kunst iz Ormoža v Kavadar, Juljana Sušteršiče-va iz Šoštanja v Ljutomer, Josipina Novakova z osnovne šole v Ormožu na meščansko šolo v Ormožu, Albin Žrjav od Sv. Bolfenka v Trbovlje, Fran Ha' berman z osnovne na meščansko šolo v Mariboru, Vera Črnigojeva iz Apač v Slovensko Bistrico in Adam Potokar od Sv. Lovrenca v Škofjo Loko. Smrtna kosa. V zadnjem času so v Ma-rihoru umrli: Ana Drenovtškova, stara 73 let; Ana Haslova, 36 let; Karolina Štep-čeva, 75 let; Leopold Šerec, 3 mesece; Marija Ajlečeva, 61 let; Ivan Slombcr-ger, 15 let; Franc Fras, 69 let; Štefan Kamenšek, 33 let; Janko Trpin, 10 Jet; Marija Pšeničnikova, 30 let; Katarina Štrucova, 66- let; Stanko Kranjc, 2 leti; Alojcz Kebrič, 27 let; Stanko Strnad, 2 le ti; Anton Curič, 32 let; Marija Habotino-va, 3 leta; Roza Grefonerjeva, 63 let; Ma rija Polančeva, 76 let in Ivan Svenšek, 15 let. N. p. v m.! Iz kluba koroških Slovencev. Zaradi jutrišnjega praznika Vseh svetih je običajni klubski sestanek preložen na prihodnjo sredo 8. t. in., na kar opozarjamo vse odbornike mariborskega kluba koroških Slovencev. Združenje brezposelnih učiteljev ima svoje strokovno tajništvo v Mariboru, Sodna ul. 9/III. Kamor se naj obračajo vsi tovariši in tovarišice, ki žele kakršnihkoli informacij. Uradne ure so v torek in petek od 10. do 12. ure. Izvršni odbor pa ima svo.io sejo danes v torek ob 20. uri v Sodni ulici 9/1IL Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora. Kakor prejšnja leta, je tudi letos mestna občina mariborska izdala apel na občinstvo, naj bi po svojili močeh podprlo lačne in brezposelne, katerih število se ni nič zmanjšalo, marveč je nasprotno še radi hudih razmer letošnje leto precej naraslo. Občina je razposlala vsem hišnim posestnikom nabiralne pole, ki jih sedaj delijo občinski organi. Na vrata socialno političnega ura da pa že trkajo reveži, med katere se je letos pomešalo še precejšnje število intelektualcev. Cim bolj se bliža zima, tem večji je naval brezposelnih iz okolice na mesto. Po vseh znakih sodeč, bo letošnja zima mnogo hujša od lanske in bodo sredstva za pomožno akcijo tembolj potrebna. Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Vodstvo gospodinjske nadaljevalne šole v Krčevini sporoča na mnoga vprašanja staršev in deklet, da se pouk na imenovani šoli za letos prekine. Tovarišicam, ki se ponovno obračajo do mene, pa naznanim, da je lani na gosp. nad. šoli v Krčevini in v Vojniku, kjer so se zbrale tudi gojenke sosednih šol jako poljudno in zanimivo podajal in praktično razkazoval vrtnarstvo naš znani strokovnjak g. Je mec, vrtnar v Mariboru, Prešernova ulica. Storil je to brezplačno in je gojenke obdaril s semenom dobrega fižola, za kar mu vodstvo izreka prav lepo zahvalo. Anka Mešičkova. Spisek najemnikov in podnajemnikov. Mariborska davčna uprava razglaša: Ministrstvo financ, oddelek za davke je razpisom odredilo, da mora vsak hišni posestnik izpolniti spisek najemnikov in podnajemnikov in ga priložiti posamezni zgradarinski prijavi. Obrazci teh prijav se dobe pri občinskih uradih. Hišni lastniki, ki so zgradarinske prijave za leto 1934 že vložili, morajo v izogib kazenskim posledicam o neposrednih davkih spisek najemnikov in podnajemnikov nak nadno vložiti pri davčni upravi, odnosno pri občinskem uradu, in sicer najkasneje do 15. novembra 1.1. Hkrati se opozarjajo hišni posestniki, da morajo vložiti zgra-darinske prijave najkasneje do 31. oktobra 1933. Naša država naročila železniške avto buse. Ker so se poskusne vožnje želez niških avtobusov, ki jih je izdelala tvor-nica Austro-Daimler v Dunajskem Novem mestu na vseh naših progah zelo dobro obnesle in so železniški strokovnjaki ugo tovili, da bi bila taka vozila zelo primer na in njih vožnje zelo rentabilne, je naše prometno ministrstvo zaenkrat naročilo 6 takih avtobusov, in sicer 3 večje in 3 manjše. Avtobusi pa bodo na pogon s sirovim oljem in bodo izgotovljeni v mesecih. Ministrstvo bo odredilo, na katerih progah bodo v prometu in bo iz dalo poseben vozni red za vožnje s temi avtobusi v maju prihodnjega leta. Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1933 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din, odnosno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 25. novembra 1933. Priloži naj se jim oc občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno iz-vrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oz. da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Splitska mestna občina in njeni nastavljene!. Mestni občinski svet v Splitu bo na svojih prihodnjih sejah začel razpravljati o novem občinskem statutu in je že predložil Društvu občinskih uradnikov osnutek, tl- "> ■' 0'e predloge. V novem statutu je namreč določeno, da morajo biti občinski uradniki prav tako plačani, kakor državni uradniki. Doslej so bili uradniki in nastavljene! splitske mestne občine plačani mnogo bolje. Glavne prireditve Ljubljanskega velesejma v letu 1934. Uprava Ljubljanskega velesejma sporoča, da bo XIV. Ljubljanski mednarodni vzorčni veleseiem od 30. maja do 10. junija; jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« s priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega ‘ značaja ua od L do 10. septembra. Zračni promet na progi Ljubljana—Beo grad ukinjen do aprila. Preteklo soboto zjutraj je letos zadnjič odletelo redno letalo iz Ljubljane preko Zagreba v Beograd. Redne vožnje bo družba »Aeropud« začela v aprilu 1934. Na progi Ljubljana Zagreb je bilo letos 73 poletov, na progi Ljubljana—Sušak pa 12 v obeh smereh. Na omenjenih progah so letala prevozila letos 448 potnikov. Službeni list dravske banovine objav-.ja v letošnji 87. številki: Uredbo o sodnih depozitih, o izdajanju denarja in denarnih vrednosti ter o postopanju z vred nostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem; razpis o uvoznih ekspedicijah blaga; od-očbo o izvozu svežih postrvi brez potrdila o zavarovanju valute; seznam stro jev in strojnih delov, izdelanih v državi ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Nalezljive bolezni. V času od 1. do 7. m. je v naši banovini obolelo za nalezljivimi boleznimi 112 oseb: in sicer: za davico 52, za škrlatinko 17, za grižo 16, za legarjem in za ošpicami po 8, za šenom 9, za krčevito odrevenelostjo in za otročnično vročico pa po 1 oseba. Umrlo je za nalezljivimi boleznimi 10 oseb, in sicer za davico 9, za grižo pa 1. Izlet v Prago. Izredna prilika za obisk Prage se nudi udeležencem tega izleta, ki ga priredi od 11. do 19. XI. Zveza ju-goslovansko-češkoslovaških lig v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine, društvom »Putnik« in radio-postajo Beograd. Na sporedu je obisk Prage, Karlštajna, Plzna, Karlovih Vary, Brati slave, Dunaja in Budimpešte. V Pragi bo oficielen sprejem pri primatorju in na jugosl. poslaništvu. Cčna vožnje znaša Din 750, ves aranžma pa 2.005 Din. ozirom na to, da predstavlja ta izlet primerno oddolžitev za številne obiske čeških bratov v naši državi tekoip pretek le sezone, je pričakovati številne udeležbe Informacije, prijave in vplačila pri »Putniku«, Aleksandrova c. 35. Z avtobusom v Gradec. Za jutri najavljeni izlet z avtobusom v Gradec odpade. Prihodnji izlet ho v soboto 4. t. m in bo odpeljal avtobus iz Maribora izpred hotela »Orel« ob pol 8. uri zjutraj, vrnil pa se bo iz Gradca okrog 23. Ker je še v avtobusu na razpolago nekaj mest, naj se interesenti javijo čimpreje, Prijave sprejema pisarna »Putnika«, Aleksandrova cesta, telef. 21-22. Trgatev je veselje za mlado in staro pri čemur radi pozabljamo vsakdanje skrbi in postajamo lahkomiselni. Posledice takih zadovoljstev se pokažejo navadno v obliki močnejšega ali lažjega prehlajenja. Ker pa prehlad ni nikaka ne varna bolezen, jo marsikdo zanemarja pozabljajoč, da je prav prehlad največkrat vzrok mnogih nevarnih bolezni. Zato moramo zdraviti vsak prehlad, čim se pokažejo njegovi prvi znaki. Najuspešnejše zdravimo take prehlade z 1 do 2 Aspirin-tabletama, ki ju zavžijemo s toplim čajem. Radio Ljubljana. Spored za sredo 1. novembra, 8.45: poročila; 9: versko predavanje. predava ravnatelj Jagodič; 9.30 orgeljski koncert; 10: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11: radio-orkester; 12 čas. plošče; 20: pevski oktet »Ljubljan skega Zvona«, vmes duet, klavir in har mbnij; 21: prenos »Rekviema« iz Dunaja 22.30: čas, poročila. Spored za četrtek 2. novembra: 12.15: plošče; 12.45: poročila 13: čas, plošče; 18: »Otrok in prostost« piedava Marija Kmetova; 18.30: pogovor s poslušalci, se pogovarja prof. Prezelj 19: srbohrvaščina, poučuje dr. Rupelj 19.30: plošče po željah poslušalcev; 20 prenos iz Beograda; 22: čas, poročila plošče. Kino Union. Danes zadnji dan velefilm Mata Hari« z Greto Garbo in Ramon Novarrom. Od srede dalje velefilm kras nih melodij, petja in zvokov nesmrtne Schubertove glasbe »Pesmi mojega hre penenja« z Marto Eggert. Luizo Ulrich in Hansom Jaray-em. Grajski kino. Danes zadnji dan »Zvez da Valencije«. Jutri premiera najlepšega in največjega filma sedanjosti »Planine kličejo«. Mojstrsko veledelo o junaški borbi malega naroda za .svojo svobodo V glavni vlogi Louis Trenker. Pri ishiasu sledi na kozarec naravne »F;rnr Josefove« grenčice, popite zju irai lešče, brez truda izdatno iztreb Jjeivi’ ' evesa, kar povzroči ugoden ob čutek olajšanja. Nasodnoaiedati** REPERTOAR. Torek, 31. oktobra ob 20. uri: Red B. „ w Sreda, 1. novembra ob 20. uri »Roze snegu«. Četrtek, 2. novembra. Zaprto. »Pop Čira in pop Spira« na mari*501!' skem odru. Kot naslednjo novost Pr' pravljajo komedijo »Pop Čira in ra«. Ta komedija je dramatizacija zaba * ne pripovedke znanega srbskega P1-*** telja Stevana Sremca. »Popa Ciro in V0, pa Spiro« je zelo posrečeno prirediil z oder Božidar Kosar. Delo ima pet “eja in intermezzo ter slika na jako zabave način nastanek in posledice malenkos* nega razdora v družinah dveh pravo* slavnih popov. Vse skupaj se godi v sta* rib dobrih časih v neki vasi v Banat > Mariborsko uprizoritev — prvo v slo* venskem jeziku — pripravlja H. Totu3* šič, glavne vloge igrajo Dragutinovičeva« Zakrajškova, Harastovič in Gorinšek-Praznik Vseh svetih v mariborske® gledališču. Na praznik Vseh svetnika ponovi mariborsko gledališče Lowe-Ja' schevo opereto »Rože v snegu«. To d®* Io odlikujejo krasna, mestoma Ppvse. operna muzika, diven pevski part in Pf' srčna, pa tudi prav zabavna vsebina. Za prihodnjo glasbeno novost prlpra ' ljajo »Študentje smo«, nad vse zabavn spevoigro Danila Bučarja, ki ji je naP* sala besedilo Metka Bučarjeva. Lani s to delo uprizarjali neštetokrat z velik' uspehom v Ljubljani. Režija je Škrbin* škova. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (H xenschuss) se uporablja naravna »Ffa,*7 Josefova« voda z velikim pridom vsakdanjem izpiranju prebavnega ka,ia' la. Univerzitetne klinike izpričujejo, 3 je »Franz Josefova« voda posebno srednjih letih in starostni dobi, izbor11 čistilno sredstvo za želodec in črev • »Franz Josefova« grenčica se dobiva vseh lekarnah, drogerijah in špecerij^1 trgovinah. ** Sokol II Pobrežje priredi v nedeljo _ XI t. 1. ob 16. uri v dvorani Renčelj ot mo s petjem »Lepa Vida«, nakar oP"* zarja že v naprej vse cenj. občinstv Zdravo! Sokolsko gledališče v Studencih otv ri letošnjo sezono na novem odru v* deljo 5. novembra ob 19. (7.) uri z bu.* sko predstavo ob najnižjih cenah. zori se opereta v treh dejanjih »P°^ep., hi«, ki je v preteklih letih že 10 krat t> polnila »Sokolski dom«. Nedvomno uspela tudi tokrat. Danes torek: Tarakau et Fara in monika — virtuoza dvojica Lanek v ' liki kavarni. Jutri: Nadzeljnički-batalF^ koncert. . Nesreča dveh kolesark. Preteklo " deljo sta se pri Gornji Polskavi tez ponesrečili kolesarki dijakinja gdč. Ogrinčeva in absolventka mariborske*s učiteljišča gdč. Marta Primčeva, obe Pragerskega. Padli sta s koles ter 0 , ležali v mlaki krvi. Globoko nezave* je spravila ob kraj ceste gdč Ruša čeva. Njej so priskočili na pomoč neki kolesarji iz Maribora, ki so P011^ srečenki spravili do vasi, odkoder so • p trnpr.m n/lnolioli Md Di"i«rcircL'n. 0‘,e dar i n- bil3 z vozom odpeljali lia. Pragersko, sta v oskrbi domačega zdravnika, sta zelo poškodovani na glavi, ve« sta že izven nevarnosti. Sejem za prašiče. Na sejem 27. 1 so pripeljali 93 prašičev. Kupčija -ic ^ zelo slaba in jih je bilo prodanih 'e ^ Cene mladim prašičem so bile naslodj-J ^ 7 do 9 tednov stari 120—160 Din. 3 ‘1 mesece stari 200—250 Din. 5 do 7 nie'v cev stari 350—400 Din, 8 do 10 nieseiko stari 450—520 Din in leto stari 580-V.e Din; kilogram žive teže 7 do 8 Din, m pa 9 do 10 Din. ^ Vremensko poročilo mariborske *** j orološke postaje. Davi ob 7. uri Jc toplomer 2.6 stopinj C; minimalna peratura je znašala 2.4 stopinj C: ’ meter je kazal mi 16.5 stopinjah a reduciran na ničlo pa 735.8; rela 8J b o da vlaga 93; v pretekli noči je padlo dežja. Vremenska napoved pravi. ]ie, od časa do časa zelo oblačno toreJ ^ stalno deževno vreme. temnerat' pa tudi ameriških ^ » ruSih odrov. Slovenci- smo jo dobili tim- ? S-t 0 v e m Prevodu že pred dese-v .'.ti, in takrat so jo prvič igrali tudi U pijani. Nam so jo do letos obetali. 2n- »R.U.R.« je pač v nenavadno dr- 1 zamisli in izvedbi. Drama je sicer opistična, toda psihološko močr.o ute-Jrjena, kar ji daje vendarle tudi umet-izd i ceno- čapek je zamislil tvorniško uelavo živih robotov, ki naj bi odvzeli °veku delo, da bi bil le še gospod. To-a hidi ta blagoslov so ljudje izrabili v v°ie sebične namene. V Evropi so jih učili celo vojskovanja. Brezposelnost v uPropaščala človeštvo in ženske niso sk • roct’te. Mimo tega je dr. Gali na nvno prošnjo Helene Dominove, žene pralnega ravnatelja podjetja »R.U.R.«, sl a- izdet°vati robote z razumom. Po-vf-I“1Ca te bila upor robotov proti člo-estvu. Roboti iztrebijo človeški rod do °nca, ostane samo še stavbenik Alkvist. Jheremu prizanesejo. Toda kemične ior /^e za izdelovanje robotov je Helena red smrtjo sežgala, in Alkvist se zaman rudi, da bi znova odkril skrivnost iz-aJdbe starega Rošuma. Tako morajo s °Veštvom poginiti tudi roboti. Osta-p ,a samo robotkinja Helena in Tobot JjPius, katerega je dr. Gali ustvaril po Nilu, Post, °ma po človeški podobi. In ta dva ‘ganeta potem začetnika novega rodu a 2emlji. To smelo in efektno pisano utopijo je insceniral in zrežiral g. Jože Kovič s popolnim razumevanjem in dosegel lep uspeh. Višek režije je vsekakor drugo dejanje z nastopom velike množice robotov. Razliko med roboti in ljudmi je ustvaril z diferenciacijo igre. Ljudje igrajo realistično, roboti stilizirano. V prvi skupini so bili najmočnejši g. V. Skrbinšek kot generalni ravnatelj Harry Domin, g. P. K o v i č kot dr. Gali in g. F u r i j a n kot stavbenik Alkvist. Poslednji je sijajno zmagal vso težino tretjega dejanja, ki sloni le na njegovi igri. G. N a k r s t je bil kot inž. Fabry boljši v drugi polovici, kakor v začetku. G. D a n e š je ustvaril iz konzula Busmanna več ko pisatelj, gospodu Gromu se pa uloga dr. Hallemeierja ni popolnoma prilegala. Močno je odigrala gdč. Starčeva' Dominovo ženo Heleno; to je ena njenih celotno posrečenih kreaJj. Pristna je bila tudi gdč. Kraljeva kot robotka Helena s svojim tudi dobrim partnerjem Primusom. g. B 1 a ž e m. Ge. Z a 1; r a j š k o v i se uloga pestunje Nane ni prilegala. Robote so stilizirano odigrali: Mariusa K-Rasberger. Sullo ga. S a v i n o-v a. Radiusa g. M e d v e n, Damona g. T o v o r n i k, drugega, tretjega in četrtega robota gg. G o r i n š e k, C i-n o b o r i in Turk, slugo pa g. V e r -d o n i k. S premiero v soboto, dne 28. t. m. je bila združena tudi proslava 15. obletnice osvobojena češkoslovaške. Pred predstavo je zato orkester učiteljiščni-kov zaigral češkoslovaško državno himno, ki so jo navzoči stoje poslušali. Obisk je bil dober. Videli smo poleg predstavnikov oblasti tudi precej mariborskih Cehov. —r. A L B U S terpentinovo milo za vse dni-in za vse perilo. nu Občni zbor kluba koroških Slovencev Klub koroških Slovencev je imel v nedeljo svoj letošnji redni občni zbor v Celju. V soboto zvečer je bil v Narodnem domu koroški večer, ki se ga je poleg Korošcev udeležilo tudi precejšnje število celjskega občinstva, tako da so bile pro storne dvorane Narodnega doma nabito polne. V imenu osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev je otvoril večer predsednik dr. Fellacher. Celjsko pevsko društvo »Oljka« je priredilo koncert koroške pesmi, med odmorom pa je imel vodja mariborskega socialno-političnega urada g. Brandner spominski nagovor o koroškem plebiscitu. Drugi dan, v nedeljo, je bil občni zbor. na katerem so bili zastopani pododbori iz Maribora. Celja, Ljubljane. Prevalj, Jesenic in Trbovelj. Izvoljen je bil nov odbor, ponovno s pred sednikom dr Feltacher.iem na čelu. Sprejeti so bili razni sklepi, ki se tičejo organizacije, na dnevnem redu pa so bile tudi obširne in temeljite razprave o razmerah v katerih žive rojaki na Koroškem. Zahteve vseh zborovalcev so bile: »Kolikor pravic imajo bratje na Koroškem, nič več in nič manj jih ne smejo imeti Nemci pri nas!« Popoldne so nekateri člani pohiteli na izlet z avtobusi v Frankolovo. Občni zbor Klubov koroških Slovencev pa je pokazal, da je v nuh samih kakor tudi v slovenskem narodu, mnogo živahnega dela za pravično koroško stvar in ne bo Koroška nikdar pozabljena. Ptuj Huda nesreča se je zgodila preteklo soboto zvečer v Bukovcih pri Ptuju. V Cvetkovi gostilni je bila zbTana družba domačinov, med katerimi je bil tudi lovski paznik Blaž Toplak, ki je imel pri sebi nabito lovsko puško. Nenadoma pa se je Toplaku na rami obešena puška obrnila k tlom in se sprožila. Svinčena zrna so zadela posestnikovega sina Franca Kukovca v desno nogo pod kolenom. Hudo ranjenega Kukovca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Navzoči pravijo, da se je Toplaku sprožila puška po nesrečnem naključju, vendar bo pa imel še sitnosti, ker je bil v javnem lokalu z nabitim orožjem. Pri gašenju apna se je ponesrečila posestnikova žena Ana Drevenškova s Pobrežja. Dobila je tako nevarne opekline na glavi in rokah, da je morala iskati pomoči v bolnišnici. Tatvina. Posestnico Marijo Ropovo na Bregu pri Ptuju so v noči na preteklo nedeljo obiskali neznani tatovi. Odnesli so iz stanovanja razno obleko in perilo, vred no okrog 1000 Din. Nekega osumljenca so orožniki že aretirali in izročili sodišču. .Kino. Na praznik Vseh svetih se ob 18.30 in 20.30 ter v četrtek ob 20. predvaja »Strast za filmom«. Je to najveselejši film Harolda Lloyda v nemški verziji. Dodatek k filmu je Ufin tednik in Pa-ramountov kulturni film. Soort Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 5. novembra se bodo odigrale naslednje tekme: v Mariboru ob 14. uri na igrišču SK Železničarja prvenstvena tekma SK Železničar mladina:SK Svoboda mladina; ob pol 15. uri prvenstvena tekma SK Ilirija Ljubljana :SK Železničar I. V Čakovcu ob pol 15. uri na igrišču Čakovečkega SK prvenstvena tek/ma SK Gradjanski (Čakovec) :SK Mura (Mtir ska Sobota). V Murski Soboti ob 15. uri prvenstvena tekma SK Panonija (Murska Sobota) :SK Drava (Ptuj). Službujoči odbornik v Mariboru g. Mazi, v Čakovcu g. dr. Meznarič, v Murski Soboti pa gj, Novčič. Sokolstvo Sokolska četa pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Preteklo nedeljo je priredila naša četa v Kirbiševi gostilni dobro uspelo vinsko trgatev. Prireditev je bila lepo obiskana in je dosegla svoj namen ter je z uspehom zadovoljna predvsem naša blagajničarka Milka Kotnikova. Naša četa se pridno pripravlja, da bo čim slovesnejše proslavila 60Ietnico I. pod-staroste sokolskega saveza, za Sokolstvo mnogozaslužnega br. E. Gangla, kakor tudi za praznik Zedinjenja. B, °§omir: Sfclf je počivat in Sanjat večni mir Konec tnj ?gom P°lie' širno polje, tako se ž zd'š, kakor da si brez mej. Blasu1.’ kogar hraniš. Jaz sem živel pri tcr !vhostih tvojih, v stalnih sanjah o ’• Ko sem sedel v mraku na vččer, dehtela po medu sladkem vse v2c|lz.i, ko bodo trgači peli po koruzi Sen i te bo kmet obračal na jč-Drtr, s' boš lažje oddahnila z belim ljet ^ ko boš zaspala. Zbogom, po-sani~T — Zbogom, ti log, zdaj v bfeh 3'esenskih. Povej vsem svojim Dov lv!a'CeJh-ptičicam. kadar se bodo da r e na spomlad iz južnih krajev, ie kVa"a ni več tistega Ivana, ki jim Sne°l majhen deček gledal skrivaj v aa — naj mu vso to odpustč: da je šel počivat in sanjat večni sen------------ Zbogom, ti gora v daljini, solnce hrepenenj, cerkev na vrhu, kamor sem si želel vsa leta in vendar ne vem, kako je tam. otroške sanje bom nesel o tebi v grob . ..« Takrat je obstal pred njim lovec Janči in se začudil: »He, Ivan, menda vrabce preganjaš; saj jih ni nikjer. Pojdi z menoj, da ustreliva enega za gospoda župnika, saj ga ni škoda, ali župnik so župnik.« »Ne, ne bom šel,« je odkimal Ivan. »Ne ljubi sc mi. Nekdaj, Janči, me niste pustili, ko sem še majhen bil . . . Srečo želim.« Ivan je odšel med drevjem proti domu. Na grobeh, na pokopališču so gorele sveče, da je bilo videti, kakor bi se nebo odtrgalo in se spustilo na zemljo med njive, na gosto posejano z zvezdami. Noč je zagrinjala vas, v zvoniku je zdaj pa zdaj zadonel zvon žalostno in zamolklo. Med grobovi so hodile temne sence, le malo razsvetljene od gorečih sveč. Pri vsakem grobu so klečali ljudje in^ molili za pokoj preminilih. Vsa družina je prišla, prižgali so sveče na očetov grob in molili. Največ sveč pa je gorelo na velikem križu in tudi največ ljudi se je tam trlo. molili so na glas otožno in zaspano. Včasih je narahlo potegnilo od severa. kakor šen, zavzdihnile so plošče na križih., kakor da bi mrtvi jokali. priklanjal se je plamen sveč in poljubljal zemljo, tu pa tam je še katera ugasnila. Ivan je stal ob materinem grobu, sklonil je glavo kakor popotnik, ki je prišel po slovo k materi. Jožko je klečal, žena je molila naprej in ostali so na glas odgovarjali. On pa je stal s sklonjeno glavo in sanjal. Stisnil se je v suknjo, veter ga je hladno in neprijetno gladil. »Spiš, mati? Ali ni lepo spati, spati ter se nič več zbuditi? Spati in sanjati v brezkončnost. Povpraševal sem se, kako pravico imajo drugi do življenja in zakaj moram jaz vse vreči v po-zabljenost, zakaj ne smem seči po sre či. Danes pa vidim, da ni bilo prav in odveč. Težka je pot do zavesti in spoznanja, kakor na Golgoto, brani se človek do poslednje kaplje krvi, le lastna onemoglost ga prisili tja: drugam ne moreš. In takrat, ko se je že predal, takrat se človek zave. Saj to ni tako strašno. Zapreš oči in že počivaš, truden in zmučen. Tu pri tebi bom legel, mati. da bova skupaj sanjala. Hišica bo topla; nekoliko tesna res, pa temna, pa to ni nič. Prav najboljša za sladke sanje. V velikih steklenih gradovih je človeka strah, tu pa je tako lepo... In sanjala bova o vsem, na vse bova mislila, na mladost, na srečo, ki jo jekoma; slutilo srce v bridkih urah življenja, sanjalo n njej iz dneva v dan«. Ko ie drugi dan bil ori župniku in se je poslovil od njega, kakor bi šel na dolgo pot, mu je rekel župnik: »E, iVan, ne bodo ti tako hitro gorele sveče na grobu, kri se ti po-vrača v lica in rediš se!« »Letos mi še niso prižgali, res, k leti pa bodo tudi meni gorele...« Napotil se je preko pokopališča, gle-^ dal otroke, ki so pobirali sveče, ki niso zgorele, da jih bodo rabili doma za zdravilo. Tudi on je nekdaj pobiral, zgodaj zjutraj; komaj da je zvonar odzvonil »Zdravomarijo« in pregnal strahove, je že razgrebal s prsti zemljo. »Drugo leto boste pa že prišli do moje hišice, otroci; ali se bo kateri spomnil, da tukaj spi srečen človek, ki se je pregrešil le s tem, ker je hotel živeti?« In župnik, ki je gledal skozi okno za svojim ljubljencem, je vzdihnil bridko: »Prav ima, k leti mu bom prižgal svečo. Kadar človek želi smrti in jo čuti, pride skoraj...« * Ko pa je zapadel sneg, se je odprl tudi novi grob, na katerem še ni pognala roža, poleg drugega, starejšega. Na lesenem, nerodno obtesanem križu je stalo poleg imena še nekaj besed: »Človek, ki se mu je izpolnila v življenju samo ta želja, da poleg matere spi...« ki je najcenejia peč a«* danjostl. „ZEPHlR“ . peči Vam prihranijo v teku le* mnogo tisoč dinarjev« sr*,e sobo ^ Izdelek tt. „ZEPHIR“ tovarna peči Subotica. Zahtevajte brezplačne proipektel Tovarniško zastopstvo: V Maribora: Pinter A Len ar d V Celju i D. Rakuseh V Ljubljani: Venceslav Bresnik ENTLANJE, 1 METER 1 DIN in moderno damsko in moško perilo po zmernih cenah Izdeluje Marica Petrovič, Maribor Frankopanova 51. 4130 DOBROIDOČO GOSTILNO prodam ali zamenjam za drugo posestvo v okolici Ptuja. Naslov v upravi »Večerntka«. 4153 NAZNANILO! Naznanjam cenjenemu občinstvu. da sem otvoril frizerski salon za gospode in dame v Orožnovi ulici št. 1, nasproti Mestne hranilnice. Cenlenlm damam in gospodom se priporoča Cvetko Marin. 4085 vrata 3. ODDAM PRAZNO SOBO. parkctlrano in z električno lučjo, v bližini Kralja Petra trga. Najraje gospodični. Naslov v upravi lista. 4150 DVO- IN TRISOBNO STANOVANJE takoj oddam. Maribor, Smetanova ulica 59, pritličje. 4145 Vsem, k! so z nami sočustvovali in nas ob bridki izgubi našega prel.itibljenega sinka tolažili, ki so obsuli našega ljubljenca s cvetjem ter ga spremili na njegovi zadnji poti. se najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo č. g. katehetu patru Antonu za njegov tolažilni zadnji pozdrav in pevcem »Jadrana« za ginljive žalostinkc. Bog plačaj! Maribor, dne 31. oktobra 1933. 4^54 Žalujoča družina Trpln*ova. Stran 4 Mariborski »Ve Č e rn! K« Jutra V Mariboru, 'dne 31. X. 1933^ Marij Siralaai OCEANOPOLIS »Da, raznamel sem«, je odgovoril '9ko-mar. »Jutri opolnoči na sredini letališča. Pripravljen bom...« »Dobro, potem bodi pozdravljen in na svidenje!« »Na svidenje!« Inženjer Skomar je kakor brez uma odbrzel nazaj v avtomobil in se odpeljal pred »Union«. Planil je v klet, prijel profesorja Roškarja za roko in ga potegnil iz družbe na sredo kleti. Težko sopeč mu je dejal: »Zgodilo se je, kar sem vedno pričakoval, gospod profesor.« »Kaj se je zgodilo?« je vprašal profesor. »Povejte mi vendar! Zakaj ste tako razburjeni in zasopljeni?« »Počakajte, da vam povem. Pravkar sem po radiu govoril z doktorjem Danilom Doljanom. Poklical me je iz Oceano-polisa, mesta, ki leži tisoč petsto metrov globoko pod gladino Atlantskega oceana. Povedal iml je, da so ga takrat ujeli potomci Atlantov, da je potem živel pri njih, napravil revolucijo in je sedaj predsednik njihove ljudovlade. Te dni se bo poročil s hčerko prejšnjega predsednika, ki ji je menda ime princesa Intela, ali nekako tako slično. Povabil naju je k sebi v Oceanopolis in na ženitovanje. Naročil mi je, da bodiva jutri opolnoči na sredi ljubljanskega letališča pripravljena na odlet. Po naju bo prišlo posebne vrste letalo, ki naju bo z bliskovito naglico preneslo na ocean in potem bova odšla v Oceanopolis.« tfovoilro prellotil »Saj to vendar ni mogoče, dragi inženjer«, je dejal profesor. »Vse to se mi zdi kakor bajka iz »Tisoč in ene noči«. Doktor Doljan živi, živi v Oceanopolisu, mestu pod morjem, je predsednik vlade, se ženi in naju vabi na ženitovanje. Človek božji, saj se vam je zmešalo.« »Prav nič se mi ni zmešalo, gospod profesor«, je odgovoril Skomar. »Z Doljanom sem govoril tako resnično, kakor govorim sedaj z vami. Razločno sem slišal njegov glas. Vse kar sem vam povedal je čista resnica. Sicer pa, saj se bova lahko jutri opolnoči sama prepričala, kako je. Obljubite mi le, da boste šli z menoj na določeno mesto. Če pridejo zares po naju s svojim letalom, dobro, če ne pridejo, bova morala biti seveda tudi zadovoljna. Vrnila se bova v mesto na cviček.« »Če hujšega ne more biti, potem vam rad ustrežem«, je odgovoril profesor. »Pripravil se bom in bom jutri točno skupaj z vami na letališču. Sedaj pa grem spat, da bom jutri spočit in bom lažje premišljeval o vsem tem, kar ste mi tako nepričakovano sporočili. Če je vse resnica, moj dragi, potem bomo doživeli v prihodnjih dneh nezaslišana čudesa.« Profesor Roškar se je poslovil in odšel, Skomar pa je sedel zopet med dijake, ki so ga smeje se povpraševali, če morda ni govoril z doktorjem Danilom Doljanom. Toda inženjer je bil redkobeseden. Ni hotel izdati svoje skrivnosti. Samo pil je, pil več kakor navadno in smehljal se je tako zadovoljno in zmagoslavno, kakor ga niso videli še nikoli poprej. Bil je trdno prepričan, da se bliža čas, ko bo mogel vsem tistim, ki so se mu smejali, pokazati, da je imel prav vendarle samo on. UX. Temna noč je ležala nad Ljubljano in Ljubljanskim poljem, ko sta inženjer Skomar in profesor Roškar tiho korakala proti letališču. S tramvajem sta se peljala samo 'do periferije, potem pa sta šla dalje pe§, da ne bi vzbujala pozornosti. Mislila sta Si, da ju vsi opazujejo in vsi vejo, da se nameravata odpeljati v neznano mesto pod morjem. V resnici se seveda nikomur še sanjalo ni o tem, in nihče bi jima tudi ne bil verjel, če bi mu pripovedovala še tako na dolgo in na široko o Doljanovem sporočilu, čudnem nočnem zračnem vozilu, potomcih starih Atlantov in Oceanopolisu. šla sta zato tako previdno, kakor da bi se odpravljala na prepovedano delo. Tud> si nista upala na glas govoriti in sta le kdaj pa kdaj šepetaje izmenjala kakšno besedo. »■Le če naju ne bodo opazili«, je vzdihoval profesor, ko sta bila že blizu letališča. »'Morala bi potem povedati, kaj nameravava. Jutri bi. seveda vse mesto govorilo o naju. Ju"če letala ne bi bilo! Paglavci bi nama smejali; veste, po pravici vam povem, prav nič ne verujem v vso to zadevo. Če vas ni kdo pbšteno potegnil? Doljan, Atlanti, Oceanopolis... 'Saj človek zares ne more verjeti...« »Prisegam vam«, je ugovarjal inženjer, »da je vse kar sem vam povedal čista resnica. Govoril sem z Doljanom kakor sedaj z vami. Njegov glas vendar poznam. In verujem mu. Letalo bo zares prispelo; le počakajte Še nekaj minut, gospod profesor.« Previdno kakor dva tatova sta ukradla inženjer in profesor na letalisc in se ustavila nekako pri sredini. Ma J* kalo je še nekaj minut do polnoči, ve* dar sta neprestano strmela proti ne > nestrpno pričakujoč trenotka, ko se nad njima pojavilo skrivnostno vozi • Ko ga še ni hotelo biti, sta nemirno st -picala sem ter tja. . .. »Kaj pa nosite tu s seboj?« je Pr® ® i nočno tišino profesor Roškar in poka* na majhen kovčeg v inženjerjevl rok-»Ugenite!« je dejal smeje se Skomar. »Kako naj bi ugenil, saj nisem svetlo* videc«, je menil profesor. »Potem vam bom pa povedal. KuP' sem dva litra najboljšega cvička, Doli® ga bo gotovo vesel, saj stari Atlanti take pijače ne poznajo.« , »Ha-ha-ha-ha«, se je zasmejal Pr® “ sor. »Cviček nosite? Kaj pa naj Dolja počne s cvičkom? Res je, rad ga je P1’ vendar mislim, da sedaj ne čuti prav no* bene potrebe po tej naši kranjski kisi1®" Gotovo imajo v podmorju mnogo boijš pijače.« v »Dobro, dobro«, je odgovoril inženjen »kaj pa nosite vi tu?« »Dežnik.« »Čemu vam bo dežnik v letalu in *6* mu v podmorju? Saj tam vendarle n-dežja?« »Za vsak primer je pa le dobro, c ima človek s seboj dežnik. Saj ne vest®' kaj se vam vse lahko pripeti.« i »Vendar se mi zdi, da je cviček za P® dosti bolj potreben, kakor pa dežnik. C bova žejna med poletom, ga bova lahk še sama popila. Potem se ne boste 5®* dili. zakaj ga nosim s seboj.« »Počakajte, počakaite«, je vzkliknil ne* nadoma profesor in ga prekinil. »Zdl s mi, da slišim neko šumenje.« Mali oglasi Razno KOŽUHOVINASTE plašče moderniziram in prekrojim v jope po najnovejšib pariških in dunajskih krojih Jamčim za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo. P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37, 3350 MARTIN SAFRAN, sobo-črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor. Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter iih izvršute dobro in poceni. 2925 ČEVLJARJI POZOR! Kdo bi hotel prevzeti dobro vpeljano delavnico? Interesenti izvejo natančnejše pri zadrugi. 4161 VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR Zadružne elektrarne v Ormožu r. z. z o. z., ki bo v četrtek, dne 9. novembra 1933 ob pol osmi uri (19.30) v prostorih gostilne g. Marije Horvat v Ormožu s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Poročilo o računskem zaključku za leto 1932. 4. Sklepanje o tem poročilu. 5. Nadomestna volitev odbora. 6. Slučajnosti. — Pripomba: V slučaju, da občni zbor ob 19.30. uri ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu § 26 pravil ob 20. uri v istih prostorih in po istem dnevnem redu drugi občni zbor. ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev. — Načelstvo. 4159 TRISOBNO STANOVANJE. novo adaptirano, suho, solu-čno, s pritiklinami, oddam takoj mirni, stalni stranki. Vpra šati v trgovini Sikošek. Koroška cesta 102. 4157 ODDAM V NAJEM STANO-VANJE. obstoječe iz kuhinje, sobe in drugih pritiklin, v bližini delavnice drž. železnic. Istotam se da v najem 6000 kv. metrov • njiv. Naslov v upravi »Večernika«. 4154 STANOVANJE TREH SOB. kabineta in pritiklinami, s plinom in elektriko, oddam s 1. decembrom. Vpraša se v u-pravi. 4108 ODDAM STANOVANJE. sobo, kabinet. kuhinjo in shrambo, s 15. novembrom. Bolfenkova ul. 10. Studenci. 4081 Sobo odda IZDELUJEM USNJATE SUKNJE za Din 650.—. kratke športne suknjiče po Din 400.—. Prvovrstno delo in kvaliteta. L. Rozman, Aleksandrova cesta 25. Studenci. 4148 Prodam SPREJMEM DVA GOSPODA na hrano in stanovanje, ali samo stanovanje,. Mlinska ulica 10. 4162 ODDAM V NAJEM solnčno kletno sobo. Vpraša se Poljska cesta 6 pri Rapi-dovem igrišču. 4118 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ulica 41. 4149 Cvetlice vence in šopke dobite najceneje v cvetličarni Požar, Tyrševa 36 palača Ban. hran. Ovčja voSna GOSPODE, gospodične ali zakonski par, sprejmem na stanovanje. Aleksandrova cesta 17. I.. dvorišče. 4150 KOT SOSTANOVALCA sprejmem boljšega gospoda. Sredina mesta. Jenkova ulica 5, vrata 2. 4151 SPREJMEM GOSPODIČNO v vso oskrbo. Cvetlična ulica * "Kluft“ 10 dkg Din 13.-. 4krat zvita, skoraj neraztrglliva za kratke in dolge nogavice. "GelbschilcT* 10 dkg Din 18.—. 4krat zvita, mehka in izdatna, za svitarje in jopice. „Friesia“ 5 dkg Din 10.—. 2krat zvita v vseh barvah, pri' pravna za čepice in bluze. Partijska votna 5 dkg 5 Din, ostanki zelo poceni. C. Btidefeldt Maribor, Gosposka 4 Izkoristite trenutno zares nafnilje cene! Na primer: Blago za plašče . , . od Din 29,- naprej Blago 7.a obleke . . . „ „ 25.- „ Flanele . . ....... 10,- „ Žamet (velika moda). . „ „ 25.- „ Nadalje velika izbira v double-flanelah. ^viamajT^ffDrTeb^^a^pi^Game^^^svMliLU^d. DOLCEK & MARINI MANUFAKTUR NA TRGOVINA HARIBOR, GOSPOSKA 24 Kolosaien prihr anek na kurivu dela „ZEPHIR“ - peč Izdaja konzorcij »Jutra« v Uubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oredsta STANKO DETELA v Mariboru - ’ ^ ~