Dopisi. Iz Ptuja. (Nova sv. maša.) Ne morem si kaj, da Vam, gosp. urednik, ne bi poročal o prelepi in redki slavnosti, ki se je vršila dne 30. julija v tukajšnji mestni župni cerkvi. Daroval je namreč tega dne svojo prvo sv. mašo preo. gospod novomašnik Tone Postružnik, sin tukajšnjega uradnika. Pridigoval mu je preč. gospod Ignacij Joherl, župnik v Feldkirchnu pri Gradci, novomašnikov rojak, ki je sam pred 23 leti primiciral v Ptuji. Od tistega časa tukaj ni bilo enake slavnosti, ker nemškutarji, katerim večina prebivalcev našega mesta pripada, že od nekdaj niso vneti za sv. vero in je pri njih najti vse drugo prej nego verski duh. Pač pa vlada uzoren duh v rodoljubni Postružnikovi rodbini, iz katere je vzrastlo pet sinov, ki zastopajo pet različnih stanov. Najstarejši sin Rudolf je davkarski pristav, Gustav se je posvetil trgovskemu stanu. Tone je ravnokar postal duhovnik, Ivan je častnik, najmlajši sin Jože pa obrtnik, nanireč knjigovez; edina hčerka pa se je posvetila gospodinjstvu. Gotovo je malo takih rodbin, posebno uradniških, v katerih bi bilo toliko stanov zastopanih, kakor v Postružnikovi rodbini. Pa še ene prelepe lastnosti ne smemo zamolčati, katera se ram tako očitno kaže kri Postružnikovih, to je njih rodoljubno mišljenje. Stariši niso pozabili svojega slovenskega rodii in jezika, nego so poleg sv. vere najdražjo svetinjo izročili neoskrunjeno tudi svojim sinovom, ki so prav vrli Slovenci in bodo gotovo, kakor njih skrbni oče, ostali zvesti in delavni sinovi matere Slovenije. To tukaj posebno povdarjam, ker se še ravno dandanes med uradniki, ki jih je slovenska mati rodila in slovenska zeinlja izredila, nahaja, žalibog, ne malo Stevilo sramotnili izdajalcev rodii in jezika svojega, kateri na najgrji način in vsepovsod sramote in črnijo naš mili slovenski narod, iz katerega so bili vzrastli. Tembolj pa velja čast tistiin, ki so kot značajni možje vsikdar in v vseh stiskab oslali verni sinovi svoje slovenske matero. — Gospodu novomašniku pa daj mili Bog mnogo, mnogo let neutrudnega delovanja v čast Božjo in v slavo Ijubljene slovenske domovine! Iz Ljutomerske okolice. Na vse kriplje se je nadučitelj narodne šole pri Sv. Petru zraven Radgone trudil, v Ljutomersko narodno šolo nemčurskega vodjo vsiliti; in skoro se mu je že posrečilo. Ali človek misli, in Bog obrača! Iz njegove mešanice ni bilo nič. Hvala Bogu! Zdaj pa čujemo, da ta »Orehovski gardist« se zelo trudi po inspektorskpj časti za šole v Ljutomerskem glavarstvu. To bi bilo po njegovem in »Orehovca« godu, ne pa po godu slovenskih kristjanov in v korist napredka v šoli. Tega gospoda imamo še od taistega časa v dobrem spominu. ko je Slovence, kateri nemščine ne tlačijo, primerjal s pasočo živinco, privezano h kolu. To je dovolj. Lepi nadzornik bi bil to za slovenske šole (neniško pa tudi njemu ne gre prav gladkoj; naj raje gleda na to, da bodo Sv. Petra šolarji vsaj to zastopili, kar v slovenščini v malih urah bero. Do zdaj prav za prav ne vemo, kateri jezik Sv. Petra mladina po dovršenej šoli govori;— gotovo »bisel dajč«, »bisel bindiš« in v pravo nič! On je do zdaj nemški »kulturtrager«, šopiri se, kakor da bi kaj bil in seproti drugim učiteljem ponaša, da je groza! Slovenski učitelji ne volite takih gospodov v »šolski okrajni svet«, imate dosti pridnih in poštenih narodnjakov! Kedaj bo temu šolska oblast konec storila? In vi slovenski zastopniki v okrajnem šolskem svetu spite ? Kaj hočete početi, da bo drugače na šoli? Mislite, da ste v to voljeni, da z glavo kimate, če vam gospod nadučitelj pri Sv. Petru kaj »prav pametnega« predlaga? Ne bomo mirovali, predno ne bo konec temu! lz Celja. (Katoliškemu podpornemudruštvu) za vzdrževanje šole šolskih sester v Celji so blagovolili darovati, oziroma letnino plačati sledeči p. n. čč. gg. udje: Milostljivi knez in škof Mihael 25 gold., Celjski okrajni zastop 200 gld., Celjska Posojilnica 150 fl., Fr. Ogradi, opat 50 gld., Posojilnice: v Konjicah 25 gld., v Makolah, v Žalcu po 20 gold., v Vitanji 15 gold., v Šoštanju 10 gld., duhovniki v Konjicah o 251etnici po g. Žičkarju, župnik 17 gold., Gerjak, kaplan na Slatini, nabral 15 gld., pri inštalaeiji g. Jurija Purgaja, duhovniki zložili 10 gld. 20 kr., Peter Erjave, župnik v Trbovljah 10 gld., Karol Gajšek, čast. korar, dekan 9 gld., Vinko Kolar, kaplan v Paki 6 gld., Drag. Hribar, tiskar, Mat. Sternad, župnik v Ljubnem, dr. Jož. Muršec, profcsor v pokoju, Val. Mikuš, kaplan v Št. Juriji, Liza Stampe, posestnica, Anton Ribar, župnik v Št. Vidu, Ant. Hajšek, čast. korar in dekan v slov. Bistrici, dr. Ivan Dečko, odvetnik, Ant. Balon, župnik na Vranskem, Iv. Vreže, katehet po 5 gld., Blaž Rotnik, duh. v pok. 4 gld. 20 kr., Fr. Dimec, posestnik pri Sv. Ani 4 gld., .Ternej Voh, dekanijski nadžupnik v Konjicah, Maks Pleteršnik, c. kr. profesor, Ljud. Šellander, c. kr. uradnik v pok., Fr. Lipovšek, posestnik v Medlogu, dr. Anton Zižek, zdravnik po 3 gld., Mart. Bratanič, Blaž Dobida, RoStj- Selišek, posestnik v Gelju, Mih. Jerovšek, notarski kandidat, Ant. Kosi, c. kr. profesor. Mat. Šah, črevljar, neimenovana, Ferdo Kager, pasar, Jan. Berglez, župnik v Artičab, Fr. Gernenšek, kaplan v Št/Vidu, Alojzij Šijanec, župnik v Negovi, Lovro Vošnak, župnik v Št. .luriju, Ant. Reich, c. kr. finančni oficijal, Jan. Šmid, bukvovez, Jože Dekorti, kaplan __ v Št. Juriju, Andrej Urek, župnik na Polzeli, .lozefa Štuler, hiš., neimenovana oštarica, Ivanka Žižek, zdrav. soproga. Mat. Murn, hišni posestnik, Neža Pfeifer, hiš., Mar. Farčnik, prid. gospodinja, Liza Marot, zasebnica, Al. Stožički, hiš. po 2 gld. Volila po unirli: Neži Stolee, Urši Zupanc, Tom. .leretinec, Neži Šribar 349 gld. 58 kr., pri tomboli 16. aprila in gledališki igri 27. in 30. julija 132 gld. 40 kr., več skupaj 5 gld. 58 kr. Bog povrni vsem dobrotnikom. Iz Reinšnika. (Hud vibar.) V soboto, dne 29. julija zvečer ob osmih privihrale so nied gromoin in bliskom težke megle na južno stran Radla. Dobre pol ure jo vihar stal na enem kraju. Ropot in bruše je že naznanjal, da je hudournik. Šesteri kraeti: Goznik, Pušnik, Kepec, Pokržnik, ¦ spod". Lesjak in 2nabel so po toči hudo trpeli, ker jim je vse pobila in zemljo odnesla. Deževalo pa je v istem kotu tako, da so se polovnjak tolste peči po vaškem potoku kotale. Brvi je voda do Drave skoro vse odnesla in Gubenov mlin, ki je precej dalee od potoka na hribu, je podkopan in celo v stran visi in se hoče podreti. G. predstojnik Milhberger šol je pred viharjem na ves po opravkih in je moral do ednajste ure v mlinu čakati, dokler ni voda odtekla, da je zamogel po lestvi, katero so domači črez potok vrgli, domov iti. To je bil budournik, kakoršnega že mnogo let ni bilo v naših krajih. Ljudje pravijo, tako je moralo enkrat priti, ker pri enem od zadetih kmetov ni druzega slišati, kakor kletev in tepenje. Ob nedeljah in praznikih mesto v cerkev iti se mož in žena tepeta in grozno preklinjata. Iz Orehovec blizo Radgone. V številu 29. cenjenega lista nas je g. dopisnik za srečne imel, kateri smo blizu »Orehovega preroka«. Ali še se spominjamo njegovega pisma v štev. 6 tega lista, kako se je babal s svojo pametjo, vse druge pa je za črne osle imel. Dragi bralci, jaz Vam bom na uho šepnil, zakaj smo tako srečni. Ker je tu mladina tako izrejena, da človeka srce boli, če sliši, kaj vse se »v orehovi lipanji« godi, kjer so ključavnice skoro brez pomena; odkar so se navadili »gasiti*. Pa kaj še le, če bo naš »fajerberski hotman« mladino po nedeljah popoldne po cesti sem in tje gonil, ne da bi v cerkev k nauku šli! Ali kaj v eerkev? Mar ne vemo, da kateri črnih ne trpi, tega tudi v cerkvi ni, in taki tudi svoj materni jezik zametuje in se z drugim ponaša, ki ni njegov. Potem pa v nemških časnikih narodnim možcm ^podtika«, česar je sam najbolj vajen. Jaz bi mu svetoval, naj se briga bolj za svoje domače, črne in narodne može pa naj pri miru pusti. Iz Dola pri Hrastnikn. Tudi tukaj ustanovili smo »bralno društvo«. Že začetek kaže, da bode društvo prav lepo uspevalo. Nekaj domačih rodoljubov stopilo je skupaj in vložilo precešnjo svoto, s katero smo poravnjali prve stroške: plačali sino za celo leto stanovanje, — ker v gostilni nam bralno društvo nič ne dopada — omislill smo si nekaj časnikov in lepo hišno opravo. Knjižnica šteje že zdaj v začetku čez 209 knjig. 39 knjig nam je poslala tudi slavna družba sv. Girila in Metoda, 33 knjig pa družba sv. Mohorja, torej njima izrekamo tukaj javno prisrčno zahvalo. V nedeljo dne 13. avgusta popoldne pa priredimo veselico in 1. občni zbor s sledečiin vsporedom: Pozdrav, petje (Trboveljsko pevsko društvo); slavnostni govor, vpisovanje novih udov in volitev stalnega odbora. Prosta zabava. Toraj vrli Dolanci in zavedni sosedje, na veselo svidenje ! Iz Makol. (Posojilnica v Makolah) napravila je v pretekli polovici leta proraeta nekaj črez 117.000 gld.; hranilnih vlog je prejela okoli 37.000 gld., in blizu toloko jih tudi izplačala. Novih posojil je dala nad 16.000 gld. Stanje danih posojilje nad 174.000 gld., stanje hranilnih vlog pa nad 180.000 gld. To so gotovo lepe številke za zavod, ki deluje v neznatnem tržiču brez vsakega c. kr. urada. Ljudem se to kaj dobro prilega, da jim ni treba denarjev svojih daleč nositi, in da jih brez odpovedi vsak uradni dan lehko dobijo, kolikor potrebujejo. Za posojila se oglašuje v eno mer toliko prošnikov iz bližnjih in dalnjih krajev, da pri najboljši volji ni mogoče vsem ustrezati. Blizu trideset župnij na okrog ima tukajšnja posojilnica v svojih zapisnikih. Tako po ceni se nikjer drugod denar ne dobiva, in tako po domače, prijazno ter uljudno se nikdar drugod s strankaini ne ravna, pravijo ljudje. Kmečke posojilnice naj bi delovale vse le z majhnimi opravilnimi deleži, in skrbno varovale svoje dolžnike mnogih potov in nepotrebnih stroškov. Posojila naj bi se dajala večinoma le na osebno veljavo, pa se na drage uknjižbe. Dobičkolovje bodi jim neznano, blagor in pomoč revnemu ljudslvu edino načelo! Od sv. Miklavža v Ljutomerskih goricah. Dne 2. t. m. je bil lukaj pokopan obče spošlovani posestnik Vido Karba, ki je po dolgolrajni, sila mučni plučni bolezni, previden s sv. zakrainenti v 54. letu dobo svoje mirno v Go-spodu zas-pal. Pokojnik je bil mnogolelni sodnijski sluga v Onnoži ter je prinašal posestnikom v tem okraji večinoma zelo neljuba pisma. Pokojnik ni bil nlož, da bi sc, ko je kakeniu kinetu izročil kako tako pismo, porogljivo nasniejal, ainpak je irnel za vsakega kako tolažilno besedo, in baš zbok tega hvalevrednega svojstva so ga ljudje radi imeli. Na njegovem grobu žaluje ndova in četvero otrok. Bodi blag spornin vrlemu možu, naj v miru počiva!