Z,godor)fusft zapisi KMEEKO VPRASANJE, JOZE KERENEIE Iru AKADEMSKI AGRARNI KLUB NJIVA MED PRVO IN DRUGO SVETOVNO VOJNO Avtor v prispevku obravnava vlogo Joy'eta Kereniiiat v naprednem itudentskem gibanju, zdruienem v Akademskem agrarnenT klubu Njiva in poskuse reievanja kmeikega vpraianja v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Ugotavlja, da je AAK Njiva pod idejnim vodstvom Joieta Kereniiia odigral pomembno politiino vlogo pri krepini nacionalne in narodnoobrambne zavesti ter pri zavraianju sektaikega odnosa tedanjih slovenskih politiinilt strank do reievanj a kmeike ga vpraianj a. Zgodovinske razmere Za laije razumevanje politidnih dogajanj v zvezi z relevanjem kmedkega vpra5anja v obdobju med prvo in drugo svetovno vojnoje treba opozoriti na nekatera gospodarska in druZbena vpraSanja. Slovensko podeZelje je bilo gospodarsko popolnoma nerazvito in zaostalo. DruZbena protislovja starojugoslovanske drZave so se ob nere5eni agrarni reformi, ob ekonomski prevladi tujega, predvsem nem5kega kapitala, ki je spretno izrabljal oportunizem burZoaznih strank, kopidila. Agrama prenaseljenost je silila ljudi, da so prodajali svojo delovno silo za sramotno nizke mezde. Nereiena agrama reforma je ohranila na podeZelju veleposestniSke in vinidarske odnose. Mali kmedki proizvajalci niso mogli prodreti na trZi5de, 5e zlasti ne ob svetovni gospodarski krizi. Rev5dina se je bohotila po vaseh. Ker doma ni bilo de1a, je pot mnoge zanesla na sezonsko delo v Avstrijo in Nemdijo, kjer je zaradi ekonomske nestabilnosti doma marsikoga osvojila nacistidna demagogij a. * Anton Luskovid, Jastrebci 25,2276Kog. I JoZe Kerendid - Janko, aktivist OF in narodni heroj je bil rojen 9. marca 1913 v Jastrebcih. Leta 1937 je diplomiral na ljubljanski FF iz filozofije in pedagogike. Bilje osrednja osebnost levidarskega AAK Njiva in njegov predsednik. Posvedal se je zlasti problematiki slovenskega podeZelja. Bil je med organizatorji ljudskofrontnih zborovanj v Ljutomeru (avgusta in septembra 1935). Leta l94l je organiziral narodnoosvobodilno gibanje v Siovenskih goricah in postal sekretar ljutomersko - radgonskega okroZja. 27.12.1941 jebil ustreljen kot talec v maritrorskih sodnih zaporih. UDK 929Kerendid J.:338.43. 02" 19181 1939" Anton Luskovii* Razmere so se glede na stopnjo gospodarske nerazvitosti po Sloveniji precej razlikovale, vendar so ekonomska in druZbena protislovja dobivala nacionalno obeleZje, boj naprednih druZbenih sil paje dobival tudi narodno obrambno vsebino.2 Tak5ne razmere so pomenile veter v jadra levidarskim gibanjem, saj so ljudje podasi dojemali, da politidni programi bwioaznih strank - tako Pucljeve SKS3 kot Koro5deve SLS 4 - niso reSevali peredih problemov na vasi, kmedkega zadoli,evanja in sploh agrarne reforme. Komunistidna partija (KP) je po pokrajinski partijski konferenci za Slovenijo na Goridanah leta 1934 za(utila, da bo morala nehati zanemarjati delo med kmeti.5 Partija se je pri poskusih preusmerjanja pozornosti h kmedkim mnoZicam sredala z velikimi teiavami Kmedke mnoZice so bile pod modnim vplivom me5danskih strank, 5e zlasti klerikalne SLS, ki je konec 19. stoletja pritegnila obuboZane mnoZice z idejami zadruZni5tva in ki se je ob formiranju jugoslovanske driave zavzela za avtonomistidni program, za gospodarsko samoupravo, kar je bil odgovor na centralistidni pritisk velikosrbske bwZoazije.6 Seveda je tudi ta stranka v bistvu skrbno varovala svoje razredne interese in skrbela za to, da ostane podeZelje v politidni temi, skratka, dim bolj zaostalo. Njena aktivnost se je kazala po vaseh v >>prosvetni<< dejavnosti, v telovadnem dru5tvu Orel, na raznlh prireditvah in predvolilnih zborovanjih, na katerih so le zavajali mnoZice v prid klerikalnim interesom.T KP je za(ela pridobivati mnoZice z realnim socialnim 2 SuLgoj, L., KmeEko vpraianje in DKFID na ormolkem obmodju med obema vojnama.V: OrmoZ skozi stoletja II, 1983, str.178. 3 Samostojna kmedka stranka. a Slovenska ljudska stranka. s Arhiv cK zKS. 6 Marentid, J., Slovenska vas pod kapitalistidnim jarmom. Ljubljana - ZaloZba kmedka knjiga 1 957. 7 Prav tam. -58- Z-'godooituft zayd in politidnim programom malih ljudi, saj je reZim povsem zanemaril relevanje gospodarskih vpraSanj. Hkrati je bilo treba nacionalno osveddati mnoZici zaradi naraidajodega nemikega nacizma in njegovih demagoSkih posegov med najrevnej Bim prebivalstvom. Akademski agrarni klub Njiva (AAK) V tak5nih razmerah je v Sloveniji nastal klub levidarskih akademikov, ki so pod vplivom idej Kp prideli sistematidno proudevati razmere na podeZelju in si prizadevali pridobiti kmedko mladino preko Dru5tev kmedkih fantov in deklet (DKFID). Delovanje AAK Njiva je mogode razdeliti v dve lodeni obdobji.8 Prvo obdobje delovanja sega od ustanovitve leta l9Z3 do leta l93loziroma 1932. AAK Njiva je bil ves ta das predstavnik tako imenovanega agrarnega gibanja, ki je bilo znadilno za tisti das. Leta l93l ostane AAK Njiva samo z enim dlanom, s predsednikom Gregoridem, od katerega je kljude in pelat prevzel Drago Hartner, poznej5i ustanovitelj radia Kridad. Od tedaj se zalenja drugo obdobji delovanja AAK Njiva, ko prevladujejo levidarski akademiki in med njimi vrsta zelo dejavnih dlanov KP.9 Zanimivo je, da je vpra5anje vloge AAK Njiva Ie do danes nepopolno ovrednoteno in razjasnjeno, deprav sta njegovo delovanje v svojih delih obravnavala dva avtorja. Gre za >Slovensko Studentsko gibanje lg4l- 7945<< Slavka Kremenika in za knjigo o Ijudskofrontovskem gibanju Alenke Nedog. Nobeden od avtorjev ni izdelal dokbndne ocene delovanja AAK Njiva. Oba sta ugotovila, da bodo zgodovinarji morali pojasniti 5e vrsto zadev, Se posebej glede spora >njiva5ev< s takratnim vodstvom partijske organizacije na univerzi. Tudi Lidija Sentjurc je v intervjuju z uredniki hrva5kega zbornika >>Revolucionariibez funkcija<<, ki je leta L975 iziel v zaloibi Otokar Ker5ovani na Reki, ugotovila, da vloga AAK Njiva v slovenskem mladinskem lanedkern gibanju 5e ni docela pojasnjena.r0 Nobenega dvoma ni, da je AAK Njiva zbiral in zdruieval predvsem Studente s podeZelja, tak5ne, ki so se zavzemali za kmedko problematiko in se tudi aktivno ukvarjali z njo. 8 Ko5mrl.j, D., Spopad na (slovenski) knjiZevni levici - pogledi, leto 12,5tevilka 7. e Prav tam. lo Prav tam. Za -delovanje tega kluba je pomenila pomembnoprelomnico ustanovitev >Zagrajskega kolektiva.<< Vsa Studentovska Ljubljana in vsa napiedna Ljubljana je poznala ta pojem. V hi5i Za gradom Stevilka 1 so se zbirali: Joie Kerendid, Polde Berce, Milena petovar, Marjan Vesenjak, Drago Hartner, nekaj dasa tudi Driga Nemdeva iz Maribora in Drago Kolmrlj kot ediii Notranjec in so ustanovili nekak5en kolektiv. Ker so bili vsi s podeZelja in siroma5ni, so si med seboj pomagali. V kolektivu so ustvarili tak5no soZitje, da so z najskromnejSimi sredstvi iiveli primerno Studentsko Zivljenje.Organizirali so si lastno prehrano. Milena Petovarjeva je kuhala, drugi so zbirali sredstva, hodili na trg, prinaiali hrano in tako nekaj let Ziveli kot pravi kolektiv. Ne bi se splaialo govoriti o kolektivu, v katerem smobili naznotraj razdeljeni po svojih itudijskih nagnjenjih, oziroma po fakultetah, katere smo itudirali. Vsi drugi, razen naju z Joietom, so bili sluiatelji tehniine fakultete, rudarsko_tehniine, elektrotehniine, samo midva sya bila filozofa, itudirala sva pedagogiko, zato ker sya oba priili z uiiteljiiia na univerzo in kot absolvent uiiteljiiia takrat nihie ni mogel itudirati nii drugega kot iamo yedlqoSiko na filozofski fakulteti. Tako smo se po teh itudijskih nagnjenjih razdeliti tudi po sobah in tako sva z Joietom Kereniiiem od leta 1935 pa vse, dokler je bil Joie v Ljubljani do leta 1937 ati 193g, ko semjaz odiel k vojakom, se pravi vei kot dve leti, stanovala v isti sobi, imela postetjo do postelje in itudirala iste stvari na univerzi, onje bil za spoznanje pridnejii od mene in je prej konial itudij kot jaz. Kar je najbolj vaino in v tem je, mislim pomen >Zagrajskega kolektiva<, ne samo za nas in naie spomine, za spomine vseh tistih tovariiev, ki smo itudirali skupaj, ampak zaradi tega, ker je ta nai >Zagrajski kolektiv< dejansko opravljal tudi zelo, ne bom pretiral in tudi nobene samohvale ne bo v tem, daje namrei ta >Zagrajski kolektiv< opravil veliko politiino funkcijo, saj so ilani tega kolektiva tvorili nekakino jedro AAK Njiva.ll Kot pridajo dokumenti iz tistih dasov je bil JoZe Kerendid tisti, ki je takoj po prihodu na univerzo v Ljubljano tako rekod akademski agrarni klub >> Njiva< postavil vnovid na noge in dal klubu popolnoma llDrago-Ko5mrlj o JoZetu Kerendidu ob praznovanju krajevnega praznika na Kogu, 23. decembra l9g1_ tipkopis,irto.lri.*ol Drago Ko5mrlj, novinar in publicist je Uii ro;in 13. 10. 1911 v Beli Vodi/Travniku pri Lo5kem potoku. Bil je zunanjepolitidni komentator RTV Ljubljana, dopisnik Dela in radia Llutl3ana iz Beograda. Odlikoval se je kot strokovnjak za mednarodno politiko, mednarodno delavsko gibanje in narodne manjline. "59- Zgodoobuftzapd drugadno, napredno vsebino, zaradi desar je >Njiva< postala zelo pomembna Studentovska organizacija. JoZe Kerendid je bil tisti, ki je Ze leta 1934 pripravil za >Njivo< poseben program dela, on je bil tisti, ki je organiziral napredne levidarske Studente, da so se vkljudili v AAK >>Njiva<<, on je izdelal pravila temu klubu in je bil du5a tega kluba, ki je odigral zelo pomembno politidno vlogo na univerzi in tudi zunaj nje. V tem klubu so prayzaprav dozorevali mnogi poznejSi kadri, ki so bili dlani osvobodilne fronte in sodelovali v partizanskem gibanju. Za gradom smo si zelo podrobno razdelili naloge in funkcije. Meni je bila dodeljena naloga, da delujem v Zvezi kmeikih fantov in deklet in sem bil sourednik >>Grude< in hkrati tudi tajnik Zveze kmeikih fantov in deklet. Milena Berce je delovalct v gospodinjski ioli - politiino. Joie Kereniii je bil tisti, ki je sebi postavil najbolj pomembno in najbolj vaino nalogo. Bil je duhovni vodja celotnega agrarnega kluba >Njiva< in duhovni vodja naiega >Zagrajskega kolektiva<. Neiteto dni in veierov snlo preiiveli skupaj, predebatirali notranjo situacijo in mednarodno situacijo. Nikdar pozneje nisem mogel zaiiveti v taki skupini, ki bi znala vzpostaviti take medsebojne odnose, kot smo jih mi, mladi itudentje, leviiarji Za gradom it. L Vedno smo pomagali drug drugemu, ie je bil kdo v stiski, ie je bil bolan, ie mu je ilo kaj narobe, hkrati smo bili drug do drugega vedno odkriti in kritiini in vern, da smo na sestankilt vedno obravnavali vsako naio akcijo na univerzi, vse naie delo in Joie Kereniii je bil tisti, ki mi je zelo pomagal pri mojem delu v Zvezi kmeikihfantov in deklet, ker je dosti bolj od mene poznal problematiko kmeikega iivljenja in zlasti problematiko tistega dela Sloveniie, se pravi Stajerske, ki je bila meni malo manj znana. Poleg tega je bil Joie Kereniii tucli pobudnik in organizator iiroke itudentovske akcije povezovanja s kmeikimi mnoiicami in v tem je bil smisel dela Joieta Kereniiia in ob njem tudi vseh nas, ki smo delovali., nekateri bolj, nekateri manj, v agrarnenl klubtt >Njiva< in nas, ki srno bili z njim Za gradom it. I v Za g r aj s kem kol ektivu.t 2 Skupina okrog JoZeta Kerendida, 5e posebej, ko so se povezali z Janezom Marentidem, Belokranjcem, ki je bii dlan CK Slovenije, je opravila veliko povezovalno delo s kmedkim Zivljenjem, s kmedkimi mnoZicami ne samo na Stajerskem, ampak tudi na Notranjskem, Gorenjskem, na Dolenjskem in v Beli krajini. Ne5teto sestankov je imel JoZe Kerendid in z njim " Drago Ko(mrlj o JoZetu Kerendidu ob praznovanju krajevnega praznika na Kogu, 23. decembra 1981- tipkopis,avtorizirano. zlasti Marjan Vesenjak z nekaterimi politidnimi skupinami, z Londarjevo skupino in drugimi. Sodelovali so tudi s slovensko skupino madkovcev in iskali stike pri oblikovanju splo5ne ljudske fronte, vendar so bili odlodno proti temu, da bi se pridruZili Madku. ilani AAK Njiva so hoteli, da bi bilo slovensko kmedko-delavsko gibanje vedno samostojno in da bi izhajalo iz avtentidnih interesov slovenskega dloveka, zlasti pa slovenskega kmedkega 6loveka. Vrhovi slovenske politike zaradi svojega sekta5kega odnosa do kmetijstva AAK Njiva niso bili naklonjeni. Obtozbe so se vrstile po tekodem traku in klub je dobil oznako trockistid,nega gibanja. Posebej mudni so bili ideolo5ki spori s predstavniki KP. Spor med partijskim vodstvom in Njivo je dosegel vrhunec v letih 1936 in 1937. V Njivi naj bi po sodbi partijskega vodstva prevladala >levi odklon in sekta5tvo<<, kar naj bi se kazalo v nasprotovanju njiva5ev, da sodelujejo z drugimi Studentskimi skupinami in s Sirokimi Studentskimi akcijami. Tako sekta5ko stali5de naj bi bilo najbolj zasidrano v klubu Njiva in v montanistidnem oddelku tehnidne fakultete, od koder je bilo najved Studentov vdlanjenih v Njivi.13 V Njivi naj bi - po sodbi partijskega vodstva - prevladala tako imenovana >>leva frakcija<, ki je bila proti liniji Ljudske fronte in za izolacijo od ljudskih mnoZic.la Alenka Nedog v svoji knjigi o ljudskofrontovskem gibanju povzema glede Njive podobne ocene. V arhivu In5tituta za zgodovino delavskega gibanja obstaja nepodpisan referat z naslovom Mladinska organizacijav iasu notranje konsolidacije ocl 1937 do okupacije Jugoslavije 1941. Pisec porodila trdi, da sta bila odbora Slovenskega kluba in Njive leta 1937 in 1938 >v rokah ljudi, ki so bili nastrojeni prori partiji in so zavzemali sredinsko maiomeldansko linijo<. Porodilo ugotavlja, da so >>vsi komunisti dutili tedaj glavno oporo antipartijskih tipov pri Mirku KoSirju, ki je bil dlan CK KPS<. Treba je omeniti, da je Ze leta 1937 priSio na pobudo partijskega vodstva, pa tudi dlanov vodstva Njive, do poskusov poravnave in pomiritve. Pogovori med predstavniki obeh strani so bili preteZno Za gradom I. Na sestanke Za grad so prihajali Tone Tom5id, Lidija Sentjurc in Boris Kraigher. Na pogovorih so razgrnili vsa spoma vpra5anja. 13 Adriv CK ZKS, Porodilo o delovanju Zveze kme6kih fantov in deklet. 'o Arhiv IZGD (In5titut za zgodovino delavskega gibanja), Delo KP na univerzi, kratek pregled 1935-1941. -60- Zgodoai:nsft zapisi Njiva5i so vztrajali pri tem, da bi bilo zgre5eno vse politidno delo parlije usmerjati na delavski razred, kmedke mnoZice pa pu5dati ob strani. prav delovanje med kmedkimi mnoZicami je bila temeljna usmeritev delovanja Njive. Vrsta njivalev je na primer delovala v takratni Zvezni kmedkih fanrov in deklet, ki je bila po oceni Edvarda Kardelja in Mihe Marinka poglavitna opora pafiije na vasi.r5 Leta l94I so se odbori drultev kmedkih fantov in deklet v preteZni vedini spremenili v odbore OF, tam pa, kjer teh dru5tev ni bilo, je dobila modnejle korenine bela garda. Edvard Kardelj je po italijanski ofenzivi leta L942 v porodilu Titu zapisal: Naia sreia, ker imamo trdno, moino OF, zasidrano med knteikimi mnoiicami, ie tega ne bi bilo, bi naia vojska bila prisilj ena zapustiti slovensko ozemlj e. < Kljub temu so bili pojavi sektaikega odnosa nekaterih partijskih krogov do Zveze kmedkih fantov in deklet, kakor tudi do dela dlanov AAK Njiva v tej organizaciji. Tako je na primer od partijskega vodstva kar trikrat priSla zahteva po izkljuditvi takratnega predsednika Zveze Ivana Kronov5ka z vodstva organizacije. Tako nalogo je dobil okoli leta 1934 France Hodevar, ki ga je parlija poslala na delo v glavni odbor Zveze kmedkih fantov in deklet. Ker direktive ni izpohril - bil je prepridan, da bi to ohromilo celotno organizacijo je bil izkljuden iz partije. Pozneje je, na Hodevarjevo pobudo, prevzel delo v odboru Zveze DKFID Drago Ko5mrlj. Ker se ni postavil na protikronov5kovostaliSde, so ga oznadili za desnidarja in konservativca.l6 Drugi poskus zamenjati Kronov5ka se je zgodil leta 1936, vendar se je izjalovil, ker je bila zgolj manjlina v glavnem odboru za takino relitev. Tredi poskus je bil leta 1939, ko sta dlana partije Mira Tomdid in Vinko Kristan dobila nalogo, da napravita vse, da KronovSek ne bo ved izvoljen za predsednika. Vendar se je tudi ta poskus izjalovil.rT V resnici je bii Kronov5ek predstavnik konser- vativnega krila v vodstvu Zveze kmedkih fantov in deklet. Vedina dlanstva je biia ljudskofrontovsko usmerjena in partija je imela v mnogih dr;Itvih, pa tudi v vodstvu, modne postojanke. Zamenjati Kronov5ka, ki je bil zaradi svojih organizacijskih sposobnosti modno priljubljen in tudi za takratne razmere v organizaciji zadosti dirokogruden, bi pomeni lo r azbiti organ izacij o DKFID. " A.Ili, cK zKS. 16 Arhiv IZGD. 17 Ko5mrl.l, D., Tudi trockisti so umirali kot narodni heroji, Pogledi - leto 12, Stevilka 7. Del dlanov bi postalo pasivnih, del bi takrat dobili v roke klerikalci ali pa poznej5a Mlada JNS. ie bi se DKFID poskulale odkrito nasloniti na levidarske organizacije, bi jih oblast drugo za drugo razpustila, kot se je to dogajalo v Beli krajini in v prekmurju. Kronovlku se je leta 1941 odreklo dlanstvo samo, koje okleval glede vkljuditve Zveze DKFID v narodnoosvobodilno gibanje. To nalogo je opravil zvezni tajnik Ivan Nemec z drugimi naprednimi voditelji organizacije. Zgodito se je celo, da so bili dlani do 25.leta starosti kolektivno sprejeti v SKOJ. 18 Spor z Njivoje po leru 1936 dobil Ie novo, dosti hujSo razseZnost. Dobila je tako rekod >uradni< pedat trockizma. O obtoZbah AAK Njive, da je trockisridna organizacija, sodi Slavko Kremen5ek v svoji knjigi o slovenskem Studentskem gibanju, da se je ,po za.gledu tedanjih velikih sodnih procesov v Sovjetski zvezi uveljavila beseda trockist oziroma trockisti tudi pri nas in je rabila za oznaievanje najrazliinejiih odklonov od zairtane politiine linije. V okviru itudentovskega gibanja - ugotavlja avtor - so bili kot skupina s to oznako ie zlasti oZigosani njivaii.< Vzroke za tako oznadbo Njive bi kazalo, poleg Ze omenjenih kritik Njive s strani partijskega voditva, iskati zlasti v razhajanju glede konkretne politike na vasi in v odporu proti slepemu sprejemanju direktiv, ki niso vselej ustrezale obstojedim razmeram. poleg tega so si nekateri njiva5i zasluZili naziv trockisti tudi zato, ker so bolj kritidno gledali na tedanje razmere y Sovjetski zvezi, detudi niso bili nastrojeni protistalinsko. Pri njiva5ih so zlasti vzbujali zanimanje Stevilni procesi, ki so takrat tekli v Sovjetski zvezi. Spominjam se, da smo stanovalci Za gradom I vneto prebirali Gideovo lotjigo Retour del URSS (Vmitev iz Soujetske zveze), ki je zelo kritiino ocenjevala raunere v tej deieli. Nekaterim njivaiem, Kereniiiu, Jagru in drugim, je veljala zamera tudi zato, ker so prebirali v nemiiino prevedene zapiske s procesa Tuhaievskemu.le Od kod uporaba naziva trockizem zapojave razhajanl s pafiijsko linijo je razloill Tito sam v uvodu prvi knjige svojih zbranih del, kjer ugotavlja, d,a so >>sod.ni procesi v Sovjetski zvezi sredi tridesetik let imeli za posledico, da se je tedaj v svetovnem komunistiinem gibanju kot ena izmed tem vsilil tudi trockiz,em, a katerem so veliko pisali tudi v jugoslovanski publicistki. Nekatere pojave smo tedaj tudi v naient gibanjw oznaiil za trockizem, viasih pG smo nosilce takih pojavov razglasili za trockiste.< 18 Prav tam. 1e Prav tam. -61 -- Zgodooitsft zapisi ieprau je kazaTo, da so se pogovori med vodstvom univerzitetne partijske organizacije in vodstvom Njive oziroma skupino, ki je stanovala Za gradom 1, zgladili, je partijsko vodsrvo leta 1938 izkljudilo iz partije Stiri najvidnejle in najagilnej5e dlane Njive: Leopolda Berceta, JoLeta Kerendida, Marjana Vesenjaka in Mileno Petovar. Hkrati pa je vodstvo partije poslalo v Njivo dolodeno Stevilo Studentov; ki so bili >na liniji,< da bi >zasedli< Njivo in tako izrinili iz nje trockiste. Med tistimi Studenti, ki so dobili direktivo zasesti Njivo, je bil tudi Ljuban Jak5e, kotje sam izjavil. Na Njivi in njiva5ih je vse do dana5njih dni ostal pedar trockizma. O tem prida trditev v detrti knjigi Titovih zbranih del (srbohrvaSka izdaja), da so se trockisti vsidrali v napredne itudentovske organizacije, kar je bilo pogosto vzrok, da je >policija prepovedala itudentovska druitva in organizacije, kot dokazuje primer kulturnega itudentskega druitva Njiva y Ljubljani, ki jo je policija razpustila zaradi t ro cki s t i i nih p rov okac ij <. ilani Njive so posledice oZigosanosti z vzdevkom trockisti dutili tudi med narodnoosvobodilnim bojem. To velja fidi za tiste Stiri njiva5e, ki so s svojimi dejanji in smrdo dokazali visoko mero predanosti lastnem ljudstvu ter redko hrabrost in poZrtvovalnost. Gre prav za tiste njiva5e, vnete aktiviste, tako na univerzi kot zunaj nje, v ljudskofrontovskem gibanju, ki so bili zaradi trockizma izkljudeni iz pafiije. To so bili JoZe Kerendid, Leopold Berce, Milena Petovar in Marjan Vesenjak. Nanje so padali najhujli oditki, da so antipartijski elementi, trockisti, izdajalci, so pa prav oni z dejanji dokazali, da so bili najnaprednej5i, najzvestejli in najdistejli liki komunistov. Joieta Kerendida, ki ga je okupacija zatekla v njegovem domadem kraju v Slovenskih goricah, so iz Ljubljane vabili, naj se umakne. Njegov odgovor je bil: >Dolian sem ostati med svojim ljudsnom.< Prav tako sta - na pobudo vodstva OF - ostala v Sredi5du ob Dravi Leopold Berce in njegova Zena Milena. Vsi trije, Kerendid, Milena in Polde Berce, so organizirali odporniSko gibanje in postavili temelje organizacije OF na svojem obmodju. Vsi trije so padli pod gestapovskimi streli. Vsa doslej izdana zgodovinska dela, ki se ukvarjajo z 'elovanjem Studentovskih levidarskih organizacij pred rrugo svetovno vojno - pa tudi posamezne politidne osebnosti - dajejo priznanje vlogi Njive v predvojnem boju ljudskih mnoZic proti nacionalnemu in socialnemu zatiranjn delovnih mnoZic. Vsa ta dela pa hkrati ugotavljajo, da ostaja problem Njive 5e vedno odprt, kar zahteva nadaljnjo zgodovinsko raziskavo. Hkrati pa je AAK Njiva uradno zgodovinsko oznaden kot trockistidna organizacija, kar izhala iz trditve v detrti knjigi Titovih zbranih del. Vidne so bile zasluge Njive in njiva5ev v boju za slovensko univerzo in za prevlado naprednih sil v njej. Prav tako so zgodovinsko nesporne zasluge Njive in njiva5ev pri ljudskofrontovskem gibanju, Se posebej v okviru Zveze kmedkih fantov in deklet. Naj omenim v tej zvezi samo nekaj dejstev: njivala JoZe Kerendid in Rudi Cadinovid sta organizirala znani ljutomerski protestni zbor, ki je oblastnikomZe leta 1935 dokazal mod in silo zdruZenih ljudskih mnoZic. Njiva5 Rudi iadinovid je bil eden najvidne.j5ih organiiatorjev in sodelavcev Ljudske pravice. Njiva kot akademski agrarni klub je dala kar Ktiri narodne heroje: JoZe Kerendid, Silvira Tomasini, Zoran Vitorovi6 in Mira Tom5id-Vlasta. Vsi ti so bili dalj ali manj dasa vdlanjeni v Njivi. Njivala Drago Hartner in Marjan Vesenjak imata vidne zasluge pri organizaciji ilegalne radijske postaje Kridad leta 1941, saj je bil Vesenjak prvi napovedovalec, Hartner pa tehnidni organizator Kridada. DeleZ JoZeta Kerendida v delovanju AAK Njiva je bil velik zlasti zato, ker je bil on tisti, ki je delovanje kluba najbolj znanstveno utemeljeval, On je bil tisti, ki je najgloblje poznal situacijo, in risri, ki je tudi najbolj dosledno, resno in predano Studiral slovensko kmedko problematiko. O tern pridajo njegova dela, njegove analize posestniStva v Jeruzalemskih goricah in razne druge njegove Studije. Lahko bi trdili da je v tistem, predvojnem iasu bil Joie Kereniii eclen tistih, ki so najbolj globoko do eli in spoznali celotno problenrutiko slovenskega kmeikega iloveka. In de bi hoteli videti, v iem bi bila njegova najveija zasluga, neizbrisna njegova zasluga, potem bi rekli, da je viden njegov delei pri tistent velikem opravilu, ki je odloiilno vplivalo na poznejii tok in razvoj celotnega poloiaja in stanja v Sloveniji, zlasti pa se je pokazalo ob zaietku vojne in snovanja OF. Jo{.e Kereniii je bil namrei toliko dalekoviden in toliko poglobljeno je znal takrat ocenjevati procese v slovenski druibi, da je lahko opravil tisto potrebno delo pribliZevanju kmeikih mnoiic k osnovnim ciljem, ki so bili zapisani v politiki pctrtije.2o Edvard Kardelj je v raznih svojih dellh razloiil, kako se je partija od 1934.leta, se pravi v tistem obdobju, ko se zadenja tudi politidno delo JoZeta Kerendida na lj ublj an ski univerzi, zadela otres ati sekta5kih pogledov 20 Drago Ko5mrlj o JoZetu Kerendidu ob praznovanju krajevnega praznika na Kogu, 23. decembra 1981. " 62-. Zgodooinsft zapin - je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z . :Jskimi mnoZicami lahko uresnidila svoje cilje. !.:rendideva zasluga je, da se je partija zatela ::rezovati s kmedkimi mnoZicami in delati za ..'.e5danje kmedkih ljudi in kazala poti izhoda iz ':::r'nega poloZaja, v katerem je Zivel kmedki dlovek. Pisni viri - -\rhiv CK ZKS -Ljubljana. - .{rhiv In5tituta za zgodovino delavskega gibanja - Ljubljana. - Ljudskapravica, 15. 11. 1935,Stevilka 13. - Pogledi - priloga Mladine, leto 12, Stevilka 7, strani 19-30. Literatura - Dobrila, Pavel, l97I: Povezovanje slovenske mladine v protifa5istidno fronto 1936-1941. Y: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, t91Il72 XI-X[, St. 1-2. - Kerendid, JoZe, 1963: ZemljiSki odnosi v jeruzalemskih goricah. Maribor, 1963. - Kreft, Ivan, 1973: Slovensko ljudsko gibanje 19 1 8-1941, Maribor, 1973. - Li5ka, Janko, 1969: Nastajanje in razvoj lj udskofrontovskega gibanj a v Slovenij i. Ljublj ana. - Marentid, Janez, 1957: Slovenska vas pod kapitalistidnim j armom. Ljubljana, 1957. - Nemec, Ivan, l97I: Gubdevo izrodilo. Maribor. Kljudne besede -IoZe Kerendid, Akademski agrarni klub Njiva. Povzetek Akademski agrami klub Njiva je bil klub levidarskih akademikov, ki so se poglobljeno ukvarjali s slovensko kmedko problematiko in opravili pomembno povezovalno delo s kmedkim Zivljem na Stajerskem, Gorenj skem, Notranj skem, Dolenj skem in v Beli krajini. AAK Njiva se je zavzemal za samostojno slovensko delavsko - kmedko gibanje, ki bi temeljilo na avtentidnih interesih slovenskega kmedkega dloveka. Zaradi sekta5kega odnosa vrhov slovenske politike do slovenskega kmetijstva je bilo levidarsko delovanje AAK Njiva oznadeno za trockistidno. ilani tega kluba, do takrat tudi dlani KP, so bili deleZni vrste obtoZb in nekateri so bili leta 1938 celo izkljudeni iz partije. Klub je opravil pomembno poslanstvo tudi pri krepitvi nacionalne in narodnoobrambne zavesti, 5e posebej v sodelovanju z Dru5tvi kmedkih fantov in deklet. Njivadi so se odlikovali tudi s prizadevanji za slovensko univerzo in prevlado naprednih sil v njej. Idejni in tudi sicer nesporni vodja AAK Njiva je bil JoZe Kerendid, doma iz Jastrebcev, ki je za AAK Njiva napisal program in pravila dela in delo kluba tudi organiziral. -63-.