Številka 123. Trst v soboto 5. maja 1906 Tečaj XXXI. ^Lgf Izhaja v-alti dan tudi tii oedeljab in piauiili on 5. ni, od jjoiEtieliKU ob 9. uri zjutraj. Posamične Številke se pro< Vjajo po 3 n^č (6 stotink) v mnogih tob&karnak v Tr.-tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Kranju. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene eplasov f»e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke *2\, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pn r,0 stot. Za nglase v tekftu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K Mali oglasi po 3 si. beseda, najmanj pa po 40 stoi. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — lisčuje se izključno le upravi , Edinosti*. Glasilo političnega društva „Edinost a za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina zn&ia za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece (J K. — Na naročbe bTez doposlane naročnine t>e uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOOINA. Lastnik konsorcij liata „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št IS. vssss^s Poštno-hranilnični račun št. 841.6'"»-. - TELSFON itev. 1157. - iz Hrvatske. Zagreb, 2. maja 19(J<>. Tomašićev pad. — Volilna nasilja v Hrvatski. — Konfiskacije. Pal je — tiran! S političnega pozori-M-a Hrvatske je izginila oseba, ki je bila prevzela vlogo Khuena, oseba, ki je sesala narod naš. ki je grabila narodu najsveteja prava njegova ter ubijala narodno poštenje ni zavest. V Nikoli Tomašiću je bila inkorporirana takozvana narodna stranka, bil je inkorporiran današnji srednjevečni zistem v Hrvatski. tisti zistem. ki je že štiri.desetletja zatiral vsaki svobodni korak v Hrvatski, tisti zistem. ki je svojo oblast omadeževal s potoki nedolžno prelite krvi našega naroda. Kdo je bil Nikola Tomašić ? Navaden zagorski plemič, ki se je po posebnem zaupanju Kliue-novem povspel na najsijajneja mesta v Hrvatski. da je mogel tako neomejeno izvrševati svojo nezasitno moč, da je mogel svoje sorodnike — same nesposobne ljudi — razvrščati po najboljih in na dohodkih bogatih mestih v Hrvatski. Tomašić je bil provzroči-telj vsega zla. ki se je zadnje čase dogajalo v Hrvatski. On je bil, ki je svojemu sorodniki! izročil cenzuro, da pleni dan na dan neodvisno novinstvo : on je bil, ki je nastopal proti s p 1 o š n i v o 1 i 1 n i pravici, trii e č i. <1 a naš narod ni zrel za t a ko p r a v o. Napisati bi moral debelo knjigo, ako bi hotel našteti vsa zla. ki jih je zagrešil ta nesrečnež. Borba javnega mnenja proti temu člo-veku ni ostala brez vspeha. Tudi ogrska javnost je uvidela, da je Tomašić kriv vsemu zlu v Hrvatski, pak so mu tudi od on? strani Drave začeli izražati nezaupanje. Ko so skupna ministerstva dovolila na-iii skupnim uradnikom, da morejo na voli- • ah v sabor glasovati po svojem prepričanju, ik ko so ti uradniki po velikem delu odlo-ili. da oddajo svoje glasove opoziciji, je ■ividel Tomašić. da situvacija zadobiva njemu neugodno obliko. Z a t o j e skušal i z p o-s 1 o v a t i od skupnih m i n i s t e r s t e v, • I a bi ista z a u k a z a 1 a u r a d n i š t v u. 1 a mora glasovati za madjarone kakor loslej. V ta namen je bil šel z našim banom Budimpešto in je zahteval avdijencije pri ekeriu m Kolutu, ali ta dva ministra ga nista hotela vsprejeti. Hotel je potem v tvdijencijo pred kralja na Dunaj, ali rekli so mi. naj >i* dade predvesti po ministru a la-: re. grofu Zichv-u. Tomašić se je potrudil Io tega ministra, ali tudi ta ga ni hotel vsprejeti. Ko je Tomašić videl in doživel v>e to. poslal je našim uradnim organom /javo. da odstopa s pozorišča javne politike. l«t da politiki na Ogrskem vidijo v njegovi bi zapreko vspešni politiki trajnega spora-nmljenja med Madjari in Hrvati. Ob enem Tomašić opustil svojo kandidaturo v dru- P O D LISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Sence. — Nadjljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel fiZ. C—č. Uit .1 utri hoče pobegniti. — Jutri ? Ni možno. l»a. jutri. Zato treba danes zagraditi svetemu človeku in omnia saecula. Kako je zdravje biskupovo?... Slabo. Prestrašil sem se, ko sem •pazil njegov obraz. Tvoj lek. Gončinka: je s koristil, to se pravi : koristil nam. ne njemu! Ivan hira v resnici. Nekoliko dnij ga nisem videl; a v tem času se mu je obraz "rašno spremenil. Ker mu dajam vedno huji strup, to pravi : lek -— je rekla čarovnica. Prav si rekla — se je zasmejal žu-: an — lek, ali za raj nebeški. Ivan je i Med in rmen, oči so mu upale, imel je črne | »•broče, lici in ustnice so mu visele čudno, a ■ < esi sta mu srpo gledali v svet. Živ mrtvec, I pravim ti, Gončinka. geni zagrebškem volilnem okraju ter se odrekel glavnemu uredništvu ..Dnevnega lista" — lista, ki skoro preneha izhajati, ker ima preko 30.0« h » kron deficita. Mesto Tomašića so ma-djaroni postavili kandidatom dra. Frana Spevca. ki kandidira v 4 okrajih. To je tisti človek, ki je dal inicijativo za odpravo porote za tiskovne stvari, to je človek, ki je storil uradnikom največe krivice. Zato treba, da pade tudi on m da zmaga miljenec zagrebškega občinstva, grof Miroslav K u 1 m e r (Se je že zgodilo. Op. ured. ..Edinosti"), ki je se svojim nastopom že onemogočil Tomašića. Po Tomašiću žaljujejo le ma-djaroni ; ves narod pa vsklika od veselja nad njegovim padom. Z vseh volišč prihajajo dan na dan poročila. ki kažejo v čudni luči svobodo volitev v Hrvatski. Volilcem, ki imajo krčmo, se grozi, da izgubijo licenco, ako ne glasujejo za „narodno" stranko. Volilcem. ki so pen-zijonirani, groze, da izgubijo penzijo, ako bodo glasovali z opozicijo. Kandidatu opozicije, dru. .Tančikoviću je zabranjen vpogled v volilne liste. Kandidat P r i b i č e v i ć je ž e t r i d n i v z a p o r u in ga ne izpuste, dokler ne minejo volitve. Kandidata dra. Dušana Popovića spremljata po dva oblastna uradnika ter mu branita govoriti proti ma-djaronom, a narodu pravita, da bo huda ž njim (z narodom), ako bo glasoval za Popovića. Kandidat opozicije dr. Gjurgjević je bil izgnan iz okraja lirtkovačkega. Opozi-cijonalne vohlce zapirajo in jim nalagajo globe. V obče je teh zlorab neštevilo, pak ni čudo, da ljudje izgubljajo voljo za nadaljnje delo. Najnovej švindel madjaronski je ta, da ne puščajo na volišče nikogar brez izkaznice, da je volilec. To se razglaša še le sedaj, a ker so volilei ponekod tudi po 40 kilometrov oddaljeni od volišča, so že prišli na volišče, ne da bi bili poprej prejeli od svoje občine legitimacije — in ne bodo smeli glasovati. A idite : s takimi nizkimi sredstvi hočejo ma-djaroni na teh volitvah izvojevati „zmago*4. (In zdi se vendar, da so se to pot zaračunali. Op. ured.) Včeraj so zaplenili tu „Pokret" in ..Srbo-brana". a danes (J. 5.) vse zagrebške dnevnike, razun enega, in samo zato, ker so ti dnevniki pozivali avtonomno uradništvo, naj glasuje za opozicijo. (Skupni uradniki oddado skoro enoglasno svoje glasove opoziciji.) Zaplenjeni" so nadalje oglasi : ..Tomašić kje si ki so bili prilepljeni, a istotako je zaplenjen poziv neodvisnega meščanstva, da otrese s sebe gospodstvo zistema. Tako-le izgleda svoboda tiska v Hrvatski, o kateri so madjaroni obljubili, da se bodo zanio borili. Tako se duši vsaka svobodna beseda, le da l>i ta zistem mogel tlačiti narod še na-daljnih pet let. Ali tudi na Hrvatskem je začelo svitati ! Zor a p u c a, bit ć e — Vidiš, koliko velja moja medicina. Ha ! Ha ! Misliš torej, da danes dovršiva svoj račun da se mudi ? • Iako se mudi ! Čakaj. Sedaj boš čula : rGrga" mi je rekel škof Ivan odločno. rse-daj je konec šali. Zopet me napadajo, mi groze iz Budina, celo iz Rima mi groze s cerkveno kaznijo. Vraga ! Sit sem tega ! Na-mastil sem se. hvala Bogu, dovolj, imam za vsakdanji trošek do svoje blažene smrti. Naj se nateza žnjimi kak drug osel. jaz nočem več, pobegnem, najdalje jutri pobegeem. Ti mi moraš biti na pomoč. Tebi zaupani, sinko, ti si jedin človek, ki mu verujem : zato se izročam v tvoje roke in se nadejam, tla me ne prevariš*4. ..Kako naj bi jaz prevalil svojega milega gospodarja l*4 sem odgovoril škofu Ivanu, ki se je na to popolnoma pomiril ter mi pogladil glavo. Skušal sem ga zopet zaustavljati. ali zastonj. Ivan ima trdo glavo, ni me hotel niti poslušati ; zabranil mi je celo, da mu niti besedice omenjam o tem. In nikomur nisem rekel ni besede, ampak tebe sem naročil semkaj. Nocoj treba da se naj-deva na njegovem dvoru. Prinesi mu zadnjo, močno medicino. Cmeješ-li dobro ! Umejem — naj privedeni tudi l'a-višo. kaj misliš ? — Svobodno, trebali ga bomo. Torej na večer, o zdravi Mariji. dana. in že jutri, kakor na prvi dan volitev, izvoljen bo veči del poslancev, med katerimi bo tudi opozicijonalcev več nego do sedaj. (Prvi dan je prinesel celo veliko več, nego se je pričakovalo. Opomba ured.) na Hrvatskem. Sijajna zmaga opozicije. Včeraj že smo na tem mestu dali izraza svojim dvomom, da bi mogla opozicija na Hrvatskem priti do izdatnejih vspehov. Zadnjih dni je bilo sicer — po tonu v opozici-jonalnih novinah — slutiti, da se je razpoloženje v vrstah opozicije nekoliko zboljšalo in da se z boljšimi nadami podaja v volilni boj. Ali mi se vendar nismo mogli otresti skepticizma, vedoči, da je ves upravni aparat še vedno v rokah klike, ki duši vsaki svobodni dih in ki ima uradništvo — a to je ravno odločilen faktor ob sedanjem volilnem sistemu na Hrvatskem — popolnoma v svojih vokali. A kakih sredstev da se ne straši ta klika, to smo videli ravnokar, ko je bila tako nečuveno drzna, da je dala po u danem jej državnem pravdništvu zapleniti celo izjavo ogrske vlade, ki prepušča uradnikom, da morejo glasovati svobodno in po svojem prepričanju ! To je pač višek nasilnosti in brezvestnostl. Na vse to smo mislili včeraj, ko nismo mogli prav verjeti v izdatneje vspelie opozicije. Tem radostneje presenečenje je bilo za nas, ko nam je pred zaključkom lista brzojav prinesel vest o veliki zmagi opozicije. Po nad dvajsetletnem trpljenju in mučenistvu je napočil enkrat zopet narodu hrvatskemu svitel, jasen, srečen dan, ki bo to je naša trdna nada — mejnik med temno in nesrečno dosedanjostjo in boljšo srečnejo bodočnostjo. Prvi* volilni dan je prinesel opozi-cijonalnim strankam o.J od 55 mandatov, ki jih je bilo oddati. Velikim zadovoljstvom beležimo, da sta med izvoljenimi tudi Ljuba B a b i ć - G j a 1 s k i. znani hrvatski genijalni pisatelj in romanopisec, čegar vrsto del je priobčila že „Edinost" v svojem podlistku, in stari župnik J e m e r š i ć, ki so ga rabeljni Khuenovi vlačili tudi po ječah. Dalje je v veliko zadoščenje pravici in morali, da je prvi dan volilne borbe porušil (med drugimi) znane madjaronske nasilnike in preganjalce, kakor so V a s o Gjurgjević, Fran S p e v e c (s katerim se peča naš današnji uvodni članek) : glasoviti bivši veliki župan, bivši minister, srditež in surovež, preznani S tj e p a n K o v a č e v i ć. Jedini med padlimi korifejami „narodne" stranke je bivši podban Sumano-vić, ki ga obžalujemo. Kolikor smo čuli o njem, je blag človek in je imel vsikdar dobre namene. A kar mu je služilo v posebno čast, je bilo, da je tudi v taki nesrečni družbi ostal uljuđen in koncilijanten nasproti drugo-mišljenikom. Včeraj je volilo 22 okrajev, od katerih je dobila opozicija 12 mandatov, o čemer so SH * Ob določeni uri, ko je zvonilo v vseh ! cerkvah pozdrav Gospi nebeški, so bili že zbrani v škofovskem dvoru župan Grga, G o n-| čiuka in Paviša. — Vi dva čakajta tu na hodniku, dokler vaju ne pokličem ! je rekel Grga ter i stopil v škofovo sobo. Počasi je odprl vrata. ; V prvi sobi ni bilo nikogar. V drugi je go-; rela slaba luč in od tu je bilo čuti človeški : glas. Bil je to glas škofa Ivana. Sedel je sam pred odprtim oltarjem sv. Lacka ter zrl ne-j premično v vrečice, natlačene zlatom in srebrom. Prišlin se je približal po prstih, da čuje in vidi. kaj mu dela gospodar. — Seboj vas poneseni, je govoril škof Ivan, v daljni svet... Dobro vas spravim, kakor sem vas tudi doslej vsikdar dobro čuval... Ne bojte se...! Radi bi me ločili od vas, vi moja radost in tolažba... Ali ne ločijo me. Jutri zjutraj odletimo iz tega prokletega gnezda, a niti zadnji dinar ne ostaneš tu. da bi koga osrečil... Le ta zadnja noč naj mi še srečno mine... Vse žile se mi tresejo... kri mi vre v žilah... uh!... Zaprem se... danes ne sine nikdo več semkaj. Rekši to je zaloputnil vrata s sliko sv. Ladislava, zaklenil jih in pohitel sobo. — Ha !... kdo je to, kdo je tu ? Raz- nas brzojavno obvestili že včeraj popoltulne. S tem je dobila tudi večino v prihodnjem saboru. Včerajšnji petek je bil za „narodno stranko" pravi črni petek, ki jej je končno enkrat prinesel plačilo, ki si ga je nad dvajset let služila s svojim kletim delom v pogubo lastnega naroda. Pomagala je Khuenu izrekati krute obsodbe, polniti ječe, uničevati ekzistence, ubijati narod moralno in materijalno.... Ali pretrpel je tudi to in danes izreka v kolikor mu je sploh možno izrekati svojo voljo — grozno obsodbo in kaznuje. Malo pozna sicer zgodovina ustavnega in političnega življenja izgledov, kakor smo je doživeli sedaj na Ogrskem in Hrvatskem : da -stranka, ki še včeraj ni poznala nikakih mej v svoji objestnosti in svojem ti-ranstvu, in ki je še včeraj menila, da je ne-porušna, že danes leži na tleh poražena in omražena od nevolje naroda. Zelo svarilen izgled vsem tistim strankam, ki segajo predaleč v svoji objestnosti, domišljavosti, nestrpnosti in požrešnosti....! Svarilen izgled je to, ki naj bi ga tudi slovenske stranke ne prezrle. O dogodkih v Avstriji. Krona in volilna reforma. Vse novinstvo soglaša v mnenju - ki smo je izrazili včeraj tudi mi — da cesarjevo ročno pismo Gautschu ne vsebuje le zahvale bivšemu predsedniku ministrov na njega trudoljubivem prizadevanju za oživljenje delavnosti parlamenta in za njegov trud radi volilne reforme, ampak da vsebuje tudi izraz neomajne volje krone, da se ta reforma izvede. Princ Hohenlohe in vprašanje volilne reforme. Kakor smo javili včeraj, sta se predvčerajšnjim poklonili deputaciji tržaških slovenskih mestnih poslancev in političnega društva „Edinost" ministerskemu predsedniku Hohenlohe pred njegovim odhodom na Dunaj. Naravno je, da se je ob tej priliki pogovor zasukal tudi na najaktuvalnejše vprašanj«* volilne reforme. Kakor doznajemo, se je novi mini-sterski predsednik izjavil kakor o <11 o č-n e g a j) r i s t a š a občne volilne p r a v i c e. Mej drugim je izustil značilne besede, da se čudi, kako se more kdo ustavljati uvedenju splošne volilne pravice. To da se mu zdi ravno tako, kakor če bi se k d o hotel postavljati na p o t brz o-vlaku, Na odločilnem mestu da je splošna volilna pravica obljubljena in ta obljuba daje postal a posest m a s. Splošna volilna pravica — tako je zaključil princ Hohenlohe dotični razgovor — se izvede na vsaki način, naj jo pa že izvede on. ali pa njegov naslednik. Ministri za časa vladanja cesarja Frana Josipa 1. Princ Hohenlohe je 18. ministerski predsednik oziroma prvomestnik v ministerskem v drugo bojnik, česa iščeš tu ? je zakričal škaf kakor besen, opazivši v prvi sobi Grgo Prišlina. — Jaz sem, tvoja milost! Prišel sem. ker si me naročil za to uro... Ti si, Grga!.,. Ali... silno sem s<-prestrašil... ves se tresem !... Ali si res ti ?... je govoril škof. potipavši Grgo s tresočo roko po obrazu. Kaj ne, ti nisi nič čul. nič videl ?... .le-li Grga moj ? ! — Nič... prav nič, tvoja milost ! A kaj naj bi videl ? — Nič! Prav imaš, nič... Ali si sam? — Sam, ali kakor hočeš, nisem sam... Gončinka je z mano. — Kaj želi ? Ali se hoče zahvaliti na daru ?... Ne potrebujem hvale. Naj le gre ! — Ne goni je proč, gospod škof... Prišla je, da ti da zdravila za pot, ki ti tako dobro dene... Pot je dolga, moglo hi ti priti slabo mejpotoma... — Prav imaš... Pokliči jo. naj le pride!... (Trira je stopil iz sobe in skoro se je povrnil z Gončinko. — Dober večer, tvoja milost! se je oglasila stara. Prišla sem, da se ti zahvalim na daru. na milosti tvoji. Pristopila je na to k škofu in mu poljubila roko. (Pride še.) svetu, odkar je uveden dualizem. Pred uvedbo frankov, ki jih porabi za konverzijo in za ! v svojo vsemožno roko. Pozvali so na niagi- duaiizma je bilo pod vlado sedanjega darja gg. ministerskih predsednikov oziroma njim enako veljavnih vladnih načelnikov. V skupnem ministerstvu je bilo po uvedbi dualizma pet ministrov vnanjili. stvari. Vštevši ogrske ministre revolucijske dobe in ministre, ki so bili v službi ob času. ko je cesar Fran Josip zašel prestol, je bilo vsega skupaj v vsej dobi njegovega vladanja v službi skupno 289 ministrov in ministerskih predsednikov. Princ Hohenlohe ni tu vštet. -— Ministerstvo ";. In to pravi tudi novi list sam, ko obljubja, da lioce delati na to, da bodo tu vse narod n c.3 t i samostojne! Torej v teh, narodno mešanih krajih hočejo ti najnovejši; nositelji emancipacije (samo Bog ve. kake-V!) boriti se za samostojnost vseh narodov,, obenem pa — varovati italijanstvo teh pokrajin ter metati ven rpanslaviste". Gospodje : no taca ! Ali eno ali drugo : ali res privoščati vsem narodnostim samostojnost, potem morate respektirati tudi Slovane, jih pustiti mirno in. neodvisso živeti v deželi: ali pa je vaš lepi program... laž in hinavstvo. In res je potrebno, da \jud~ stvo italijansko emancipira od---— laž- njivcev in hinavcev če hočemo, da bodo kedaj obe narodnosti v teh deželah živeli samostojno, v miru in prijateljstvu ena poleg druge ! In kdor ima posluh — naj ne ostane gluh ! Sedaj, ko pričenja vrlo pevsko društvo „K o 1 o*' s svojim poletnim delovanj e m, budijo se mi nove misli, rilo in krepko je to društvo, a bilo bi lahko še silnejše, ko bi se naša sicer nadepolna mladina zavedala svoje naloge. Naloga mladine je, da stoji po svoji moči v bran domovini. Moč mladine pa je tolika, da je ne smemo pustiti spati. Vzdramimo je ! Vpiše naj se v pevska društva, sebi v zabavo, veselje in čast. domovini pa kakor vojna moč. Pesen — ki je odmev silne slovanske duše — zapira so-vragom pot in je nam ob teh dneh, polnih sovražnosti, dramilni in vojni klic, ki mora le naraščati! Družimo se na složno delo! K i r i 1 o v. Amerikanska — lekcija. Te dni se bo v našem mestu predstavljal veliki amerikanski stvo. In prosili in pozivali so ga, naj popravi dnem 3. t. m. so v to nečuveno žaljenje italijanstva tržaškega....! Ali zgodilo se je nečuveno, nekaj, česar ne more prenesti nobena gospodovalna narav. Amerikanci so namreč čudni ljudjer ki imajo to grdo navado, da r»ikdar delajo to, kar je njim prav! Odgovor je bil: lepaki ostanejo. kakor so bili — tudi slovenski. Gospoda so dobili — amerikansko lekcijo, ki je tem huja, ker jim prihaja iz dežele, kjer je res svoboda doma. Gospoda tržaška imenujejo sami sebe velike liberalce in vse. kar delajo, je storjeno — tako trdijo-— v imenu svobode. Vendar bi jim ne škodilo. ako bi poakažili za nekoliko časa tja čez v Ameriko, da bi videli, kako izgleda tista svobodomiselnost, kš se tudi praktično izvaja ---£ Air pustimo šalo na stran ! Kedaj pri- Ljubljani. Ljubljani prenehali j)0. . kopavati mrliče na starem pokopališču |, i | sv. Krištofu, ter začeli pokopavati na nov,-pokopališču pri sv. Križu. Prvi je bil tu po kopan bivši šempeterski župnik Martu Malensek. ki so ga izkopali na pokopališč pri sv. 'Krištofu. Vojna ladija ..Huszar je dne 2. t.«, dospela v Patras. kjer ostane <> dni. Na kri »vb vse zdravo. Grozna nesreča. Človek pal pod vlak. 54-letm pastir Rudolf Kajnic, doma iz sv. Križa, je veeraj popoludne pasel go\ ■• malenkostna sredstva ? II Ali imajo res to ambiaijo. bo ravno na njih imel svet svarilen izgjed. kako m al korak je o milijonov niso mogli drugače, nego da so jo vzeli sami crez Nabrežino podružnic vrh se bo vršil v Dornberg. Povodom tega izleta „Naprej" v Dornbergu na priredi društvo ta dan veliko Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu vabi na ustanovni občni zbor. ki bo vršil v nedeljo, dne »>. maja 1906., o!) I1 f uri predp. v prostorih Trgovsko-izobražcv il-! nega društva, Via S. Francesco d" Assisi ~>. Dnevni redili. Nagovor. ± Čitanje pravil, a. Volitev predsednika in osem odbornik*.v. 4. Volitev treh pregledovaleev računov. Volitev treh članov razsodišča. ♦». Predlo;, pristopu k ,.Zavezi"* £ •iruštv. pravil. Eventualna volitev dveh zastopnikov k zavrz. zborovanju v Šoštanj. H.. Razni nasveti predlogi. Začasni odbor. Pevsko in bralno društvo Zarja - v Koprivi naznanja, da je- svojo veselic o, ki je imela vršiti dne (i. aiaja. odložilo za il i 22. julija t. 1. ; zakaj,, sporočimo svoječasi Društvo priredi pa prihodnjo nedeljo ve!i ples. pri katerem bo. svirala narodna godi iz Sv. Križa. Čitalnica pri sv. Jakobu Pevci su t prošeni, naj se ianes polnoštevilno udele/ vaje. da se skupno poslovimo od blagajni g. A. Bizjaka, ki nas za nekaj časa zapusti. Ob jednem se naznanja, da se je od I j oru i srečilo dobiti izvrstnega pevovodjo v osi gospoda Perbuavea. Nove pevke in pevci dol. došli. Akad.. tehn. društvo ..Triglav Gradcu vabi na II. izredni občni zbor dr-Tj. t. m. I1K»5. ob 8. uri zvečer v prostor društva s sledečim vzporedoni, l. čitanje pisnika, 2. poročilo upraviteljevo, •>. porociio preglediiikovo. 4. slučajnosti. Slovanski gosi t dobrodošli! Pevsko društvo ..Slovenska lira • pn Sv. M. Magd. spodnji priredi svojo vrti -veselico dne 13. maja t. 1. v rKonsumne: društvu" pri Sv. 31. Magd. spodnji (na K lonkovcu). V slučaju slabega vremena se \ selica odnese na naslednjo nedeljo. Zavarovalnica goveje živine v sv. Križu priredi v nedeljo dne l'>. t. m. javni ples. Svirala bo domača godba. Vstopnin; 20 st. za komad. Začetek ob 'i. uri pop. N obilno udeležbo odbor uljudno vabi. Pevsko društvo „Skala" v Sv. Križu pri Trstu vabi na izredni občni zbor, ki v nedeljo, dne ♦>. maja 1906 v dvorani -r. J. Maganja št. 271. Dnevni red: 1. Nagovor delujočim udom. 2. Volitev novega odbor . Na obilno udeležbo vabijo delujoči udje. Pevsko in bralno društvo ,,Zrinjski4 v Dekanih priredi v nedeljo, dne »i. maja na vrtu župana g. Picige veliko vrtno veselico petjem, srečkanjem, plesom in svobodno zabavo. — Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani je prejela v korist otroškemu vrtcu na Savi pri Jesenicah dve novi pokr«-viteljnini: 1. Tomo Potočnik, župnik na Brez-nici, je daroval 200 K ter se prišteje poki i- viteljem moške podružnice v Radovljici. 2. Ljubljanski bogoslovci 190«. 1. - so položili domovini na altar 200 K. ki so jih zložili deloma v minulem, deloma v tekočem šolskem narodne stranke omogočil sporazum med Ma-djari in Hrvati. Govori se, da je han Peja-čevič že podal svojo demisijo. Krvavi nemiri v Sarajevu. SARAJEVO 4. Med tukajšnjimi delavci kom motivirajo s tem. da je dober poznava-; telj kmetskih razmer. letu. Zavzemali bodo št. 53 med pokrovitelji; yjađa že (]jje £asa gibanje za povišanje plače. prve ljubljanske podružnice. Zastopal jih bo g. Ivan Pogačar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija s posebnim veseljem beželi navdu- in en sluga. Včeraj popoludne seje zbralo ni .»itriuvt.j« i j delavcev pred mestno hiso. ki so zahte- Predvčeraj so pričele štrajkati delavke v tobačni tovarni. Aretovane so bile tri delavke šenje teh mladih gospodov za narodno vzgojo slovenskih otrok, katerim kmalu sami postanejo učitelji in vzgojitelji. — Dalje je prejelo podpisano vodstvo volilo 100 K, ki jih je v oporoki zapustil družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani preprost mož izmed naroda, -j- Jožef Lipove c, po domače Markelj, posestnik pri sv. Križu nad Jesenicami. Srčna hvala vsem darovateljem Živeli nasledniki ! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. Darovi. Pevskemu društvu ..Kolo~ so podarili oziroma preplačali vstopnino povodom „pomladanskega koncerta- sledeči gg. in drnštva: Pevsko društvo ».Ilirija* 10 K, svetoivanska j koj izpustiti na svobodo. „Omladina" K, Miloš Kamuščič, Gregor j povoljen. pred vali, naj se aretirance izpusti. Policija je potisnila delavce nazaj, nakar so isti nastopili agresivno in so hoteli iztrgati orožnikom puške ter so jih obmetavali s kamenjem. De-monstrantje so razbili okna mestne hiše ter so s kamenjem napadli tramvaj. Pal je tudi strel iz revolverja. Orožniki so nato oddali salvo, vsled česar je bilo ranjenih 6 oseb; dve od teh sta umrli. Potem je bila množica razgnana. Noč je bila mirna. Vojaške patrulje so hodile po mestu. Danes so se štrajku pridružili tudi tiskarji, krojači in čevljarji. Napoveduje se splošni štrajk. Deputacija štraj-kovcev se je predstavila civilnemu adlatusu baronu Benku ter mu predložila želje delavcev glede zbornega prava, svobode govora ter organizacije delavstva. Baron Benko je izpolnil vse želje glede organizacije ter obljubil uvesti strogo preiskavo radi včerajšnjih dogodkov. Izjavil je pa. da se aretovancev ne more ta- Položaj je sedaj Babič. dr. Just Pertot. Geržina Ludvik, Ernest Pertot po 2 K. Skrinj ar Anton K 1.40, Silvester Pertot K 1.20, Fran Bole krčmar v Hojami. Fran Godnik, Skrinjar Anton, gospa Kranjc, .Tosip Zidarič, zastopnik banke rSlavje" in Bratina po 1 K, krčmar Franc 80 st.. Jakob Šemerl, Kodrič Alojz, Taučer, Klun Mihael. N. N.. Fran Godina, sokol Maurin, Godina po 50 st., Babič Josip 00 sfc, Bareto Ivan 4*' st., Ivan 20 tf. — Srčna hvala ! Razne vesti. Na volitvi generala jezuitov prideta v poštcv dva kandidata, namreč Nemec o. Meschler in Italijan o. Freddi. ki je sedaj generalni vikar reda. Volkulja za mesto Rim. Za mesto liim iščejo živo volkuljo kakor živ simbol za kapitol i u kakor nadomestilo stare, ki je nedavno poginula. Razpisana je nagrada 5000 lir za tistega, ki jo dobi in dopošlje. Kaj pomenja beseda socijalizem ? Na predlog francoskega lista _Le Figaro" so se francoski učenjaki Jules Simon, Pavel Lerov-Beauliru in Pavel Lafargue v pogledu definicije socijalizma izjavili nastopno : ..Socijalizem je težnja in teorija, ki stremita za za tem, da s pomočjo raznih zakonitih pričinili sredstev ustvarita med vsemi ljudmi kar več možno jednakosti tako v posestvu premoženja, kakor tudi v nadlogah. Štrajk zdravnikov. Odporno gibanje med zdravniki na Niže Avstrijskem narašča čim dalje bolj. Zahvaliti se hočejo na službi 27»> občinskih in 130 deželnih zdravnikov. Skupno so se za ta predlog izjavili dve tretjini zdravnikov na Nižeavstrijskem. Češki, slovenski in hrvatski romarji pri papežu. Dne 28. aprila je papež vspre-jel v avdijenci okolu 300 romarjev, čeških slovenskih in hrvatskih : največ je bilo Cehov Romarje je papežu predstavil češki škof Ponbrava iz Kraljevega Gradca. Na koncu avdijence so Cehi zapeli češko himno Sv. Vaclava. * Pri olimpijskih igrah v Atenah so dobili Avstrijci štiri darila, med njimi eno Ceh : Madjari so dobili tudi štiri darila. Darila je razdelil kralj lastnoročno. je danes Brzojavne vesti. Ministerski predsednik princ Hohenlohe zaprisežen. DUNAJ 4. Cesar je danes ob 11. tir-predpoludne zaprisegel ministerskega predsedi nika princa Hohenlohe. Na mesto grofa Go-luchou skega je interveniral vojni minisier FZM. Pitreich. Saški kralj. DUNAJ -I. Saški kralj je dospel danes zjutraj semkaj. Od tu je odpotoval na lov v Trbiž. C. in kr. eskadra. DUNAJ 4. Glasom brzojavnega poročila sta vojne ladije „Arpad", „Babenberg" in ..Sv. Jurij" je dne 3. t. m. priplula v Sudo na Kreto, kjer da ostane 4 dni. Na krovu vse zdravo. Remiza pri tramvvaju se je porušila. DUNAJ 4. Streha remize traimvaja se je podrla. Ponesrečilo je deset delavcev. Samomor generala. DUNAJ 4. Generalni major Breda seje dvakrat z revolverjem ustrelil v glavo. Rana je sinrtnonevarna. Požar na Dunaju DUNAJ 4. V vino /f\\ieback in sin je danes nastal velik požar. Škode je 100.000 kron. Ogrska. BUDIMPEŠTA 4. „Ogr. biro* poroča / Dunaja: Danes predpoludne je cesar vspre-jel v avdijenco jsrofa Aladarja Zichv-ja. BUDIMPEŠTA 4. Madjarski listi po-j sodni minister Akimov. Prvega nadomesti baje zdravljajo izid volitev na Hrvatskem z veli- Kokovzev. druzega pa senator Tagancev. Iine-kini zadoščenjem ter naglašajo, da bo poraz' novanje Goremikina ministerski m predsedni- zalogi tvrdke za kožuho- Angležka kraljica. RIM 4. Kraljica Aleksandra zjutraj odpotovala v Napol j. -J- Morilec Pejič. DUNAJ 4. Medicinec Pejič, ki je pred par dnevi ustrelil svojega kolega Izakoviča, je danes za ranami umrl. Pejič se je namreč sam skušal usmrtiti, ko je izvršil umorstvo na Izakoviču. Štrajk na Francoskem. PARIZ 4. Policijski prefekt je izdal ukaz, naj se vsacega aretuje, ki bi delavcem branil delati. Včeraj popoludne je bilo areto-vanili 2(J inozemcev. Danes popoludne so bili zopet aretovani 3 inozemci. med temi en Belgijec, ki je insultiral poveljnika redarjev pri finančnem ministerstvu. PARIZ 4. Tiskarji, tesarji, kositrarji in umetniški mizarji so sklenili, da bodo štrajkali, dokler ne dosežejo osemurnika. PARIZ 4. V Montceau les Mineš je shod z veliko večino rudarjev sklenil, da nadaljujejo delo pod starimi pogoji. Spor je v tem poravnan. Nizozemska banka. AMSTERDAM 4. Nizozemska banka je povišala diskont od 3na 4l/20/o* Kralj Edvard v Parizu PARIZ 4. Predsednik Fallieres je včeraj priredil v palači Elvsee obed na čast angle-žkega kralja Edvarda. Predsednik Fallieres je kralju napil ter med drugim rekel : Francija vidi v Vašem današnjem obisku pri nas dragoceno zastavo prisrčnosti razmer, ki spajajo obe deželi, ki sta tako srečni, da v istem smislu sodelujeti na vseh delih civilizacije in miru. Kralj Edvard je odvrnil, izrazivši svoje veselje, ki ga občuti ob vsakem obisku na Francoskem, da ostanejo za vedno v njegovem srcu utisnjena čutstva, ki jih ima za srečo in veličino Francije. Gotov je. da vzdrži splošni mir tesna entente cordiale, ki obstoja med obema deželama. t Profesor Kalina. LVOV 4. Tukaj je umrl profesor slovanske filologije dr. Anton Kalina. Angležki ultimatum Turčiji. LONDON 4. (Reuterjev biro). Angležka vlada je včeraj odposlala Turčiji noto, v kateri zahteva, da umakne Turčija svoje čete z egiptovskega ozemlja. Anglijo podpirata v Carigradu ruski in angležki poslanik. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 4. Tudi danes ni še nobenega uradnega poročila o odstopu grofa AVitteja, vendar je ..Novoje Vremja" zvedela, da je bil \Yitte včeraj pozvan v Carskoje Selo, kjer mu je car sporočil, da je njegova prošnja za odpust odobrena. List smatra za verojetno, da se novo ministerstvo sestane še le po otvoritvi državne dume. RIGA 4. Tukaj je bil proglašen splošen štrajk, ki je pa v 244 tovarnah izpodletel. Le 82 tovarn se udeležuje štrajka. Red se doslej ni kalil. PETROGRAD 4. Državni zbor je s carskim ukazom sklican za dan 10. t. m. PETROGRAD 4. Potrjuje se, da je demisija grofa \Vitteja vsprejeta. Govori se. da bodo členi novega kabineta Goremikin razun že omenjenih še Stišinski kakor minister za poljedelstvo in bivši minister notranjih stvari grof Ignatiev kakor viši prokurator sv. Sinoda. PETROGRAD 4. (Petr. brz. ag.) Kon-stitueijonelno-demokratična stranka je določila predsednikom dnme Muromcova ali Dolgoru-kova. tajniki Kokohkina in kneza Šahovskoga. ~ PETROGRAD 4. Od 493 členov, ki jih jo štela državna duma, je bilo do konca aprila izvoljenih 324 poslancev. Voliti je torej še 169 členov. Največ mandatov je dobila konstitucijonelna-deniokratska stranka, namreč 170. PETROGRAD »i. .,Birševija Vedomosti;< so zvedele, da odstopijo razun Witteja tudi tinančni minister Sipov in morda tudi pravo- Gospodarstvo. Jadranska banka v Trstu. V seji upravnega sveta dne 25. febru-varja 1906 je bil imenovan Fran S k o r-k o v s k v namestnikom ravnatelja, kateri ima pravico podpisovati firmo družbe s pristavkom i črk p. p. kolektivno z jednim členom upravnega sveta. Turške K 150.50 2. pop včeraj danes 101.— 101.— 100.10 100.10 117 95 117.95 99.^0 99 85 90.55 90.55 114. 5 114.65 95.85 95.85 86.80 86.83 16-i-i,— 1645.- 6S-5.75 6*3.— 240.27' ,.240.30 117.-0 117.20 23.47 23.47 19.11 19 11 95.60 95 60 11.32 11.32 Borzna poročila dne 4. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.14, angležke lire K—.— do —.—, London kratek termin K 240.35—240.55, Francija K 95.55—95.70, Italija K 95.60-95.75, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.25--117.40, nemški bankovci K —.—— avstrijska ednotna renta K 98.80—100.10, ogrska kronska renta K 95.70—90.—, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 593.— — 695.—, državne železnice E 6S2.-- 684.— Lombardi K 124 50 126 50 Lloydove akcije K 740— 750 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302. - 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.-Mio 1 2 50 Srbske —.— do —.— Državni dolg v papirju ^ n n srebru Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah Avatr. investicijska reeta 3'/,°/e Ogrska renta v zlatu 4% „ kronah 4°e 91 n n O It Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 99.05, italijanska renta 105.55, španski exterieur 94.77, akcije otomanske banke 650 - . Menjice na London 251.55. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 139.— unificirana turška renla93.97 avstrijska zlata renta 98 85, ogrska 4°'(J zlata renta 97.40, Landerbank--, turške srečke 143. —, parižka banka 16.—, italijanske meridijonalne akcije 793.—, akcije Rio Tinto 16.16 Trdna. Tržna poročila 4. maja. Budimpešta. Pšenica za m/o od zakupne svote odma u ime jamčevine doplatiti imade. Dražbeni uvjeti kao nacrt i proračun mogu se pregledati kod podpisanoga glavarstva za vrieme uredovnih sati. Glavarstvo obt'ine Buzet dne o. maja 1906 Načelnik : A, Klarić v. r. Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wippllnger-strasse 25. Obrtno in konsumno društvo v sv. Ivanu registrovana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO na II. redni občni zbor ki se bo vršil dne 16. maja 1906 ob 8 uri zvečer v prostorih društrene gostilne. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za 1. J90j. 4. Volitev radzoratva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Eventualie. Načelni! tvo. NB. V slučaju nezadostnega števila udov, se bo vršil občni zbor 1 uro pozneje ob vsakem številu navzočih udov. Osebni kredit! S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom, dvornim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem, ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na 1fi •— 25 let proti mesečnim lU 7s letnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). 4% ! 4°/0! 4% ! 4°/0! Realni kredit! od 300 kron naprej na I.. II. iu III. zastavo za posestnike polja, obresti, hiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč clo s/t dela cenilne vrednosti. Stavbeni kredit! Na gradnje vsake vrste v 2—"i obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. 11 Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presoji-vanj a po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzeniskih in francozko-angležkih zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt! — Priloži naj se znamka za odgovor! MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohanv-Utcza 39/B r MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat vtč. Najmanjša pristojbina 40 stotink. == Plača se takoj. - 1 at j k ' U Ificln -volio rePa 8 Kranjske, je v vseli let-IVIOlU ZClJC nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č. ulica Sorgente 7, telefon 1405. (227» Veletrgovina Luigi Tre visa n, Trst razpošilja kavo, riž, olje floPPlf se BPR9D6 takoj v trgovino jestvin koi 1/CuCK vajenec vešč slovensko in ako mogoče nemško. Naslov pri uradništvu Edinosti51 > Novi modni salon S™ gospe. Parifki in dunajski uzorci, pi najzm 'mejili cenah. 435 ||rQr G i o v. f 1 i s k a, Corso st. 13, izvrši vna-Ul koršnjo popravo kakor>r.e si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (2o-) lietoviščarji 3 V Lescah na Gorenjskem se odda od majnika dalje letoviščarjem več sob, kuhinja s popolno opravo itd. Pojasnila daje : Dr. Matko Potočnik ces. kr. profesor v Mariboru (Štajersko) _ 97 (IM 1Qing fllla Citta dl Trieste Josip ZiaoniŽMer kjfu/lU JujUu u,ica Torrente TRST • • ° • ^ - • • Išče se hlapec za konje. Ponudb, ratni urad Edinosti". na ,.Iuse- 511 prodajalnica izgotovijenih oblek Izbor drog, barv, čopićd^r, n>'r z lastno krojačnico. parftunov, fin. mile. - Zaloga miaora'.aa vo ■ i vorka za parketa, n?. mrslo pripravljen JCSFl ICaifiSar Jrst,nl. 3ellej?cqas20 Priporofa se cenjcnim °diema,cem radi -—taro"lna°' —a*™' lu- kakor t;j ii prve vrsts štajerale p^rbts.i -a in divjačine Večja, modern i zidana euonadstropna hi~a z balkonom in lepim vrtom v krasnem kraju na Sli dotičnih krajev. Vsaka naroćba te takoj iz vi-i. K, pošiljn se po povzetju. — Ceniki na zahtevo franko. Razprodaja od pol litra naprej. vrste. en jVad 100 sob b. j ičoi atelje D. ulica Torrente št. 20 že toliko čaa;t pu/aan -vojim iiskuiim ."talnim iu pripMlniin iHljeiutl. em raili svojega uat.itiOneg:i in UEietnrga izvrSevauja, ua^nauja, '- želji ce-njeu<'j;a ..ln-instva in rislanih urgtlnikov poseiiho onih. ki potreluijejo fotografij«* /a legitimacijo ter daja istočasno priliko ckivoIhkIIU -e sitnih iu vsiljivih aj;v!i-tov, v nađi. da ga Ihi p. n. občinstvo j»oeaSčalo ue-zmaajAaiiin) zaupanjem iu oblakom. Izvrže .-t- povečanja iu reprodukcijo skupin. hi4 in umetnostnih iircilmetov, in si'-cr v t rt m in ij koli. 'valikosti. — Ceue jake /niernc. FILIP IVANIŠEVIĆ zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Torre blanoa 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na tnalo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AlI"Adria* ulica >'uot» št. 11 in „Ai fratell dalmati,, ulica Zudecche št. 8. v katerih toči svoja vina 1. vrste Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga MCroatia^ stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. Podružnica zavarovalne zadruge „Croalia" - Srsf --CORSO štev. 1---__ Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. G" i j AS. j V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej J osi) _ alica Nnora 24 (pritličje) i daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem, z^jz Ivanka Doreghmi TRST. Ul. Madonnina štv. 8 Tržaška posojilnica in hranilnica VELIKA ZALOGA pohištva, liiaiutfuktur. ni', slik zrcal i n tapetari j. Popolne spalne in obedovalne <<'be Moške obleke na izbero. CENE UGODNE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tud na obroke. ^' fifilMIfiil WTimVT-- - _ _ lAnn mr naloga Izvozno-marčne (C^port /^.arzen) in vležane (Lager) zzzzzz piir© "" v ■odčekih in v boteljkah, kakor tudi r; —^^^Z reflistrovana zadruga * omejenim poroštvom. Piamma Caacrma štev. a, 1. m. — TR S T — V lastni hiši. Telefon št. g j*. IT Vhod po glavnih stopnicah, -mm Hranilna utog* ■prejem* od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje pe 4\. IV*ntnl dav«k od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga ae lahko po 1 krono ^ Posojila daja aamo zadružnikom in «icer na uknjižbo po 5x/«#/,, menjice po «*/,, n« S^h zastave po S1///.- - Uratfn« ur»s od 9.—12 dopoludne iu od 3.-4. popoludne. *** Izplačuj« vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. !■» asjmoderneje orejeao varnostno eelloo za shrambo vrednostnih papirje?, listin itd. Poštno hranilnlfini račun <16.004. iz tovarne Bratov Reinlaghau3 Steinfeld pri Gradcu, zaloga JSationijeve gicsshabler | vedno sveže kisle vode po smernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. „SLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazuovrstnej5ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j« ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih |«t ooocco pravico do dividende, aoccec 99 I a v i j a" Tzaieiniia zayaro?alna tanka t Pragi. — Rezervni fe&i 31,855.385 80 R, izplačane eiitainbis: 82,737.159 57 K. Po velikosti druga vaajemna mavarovalnica naše države m vseskozi slovstnnko-aurad.no upravo. Toa »ojunllft ćmjm: Generalni zastep v Ljubljani, čegar pisame so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja 10 premičnine proti požarnim Sko*lam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in najafcutnpje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistejra dobička izdatni* podpore v narodne in občuok in.-ttne zzcžzz^zgz&zcc namene. c©?r j