gSOKOLIC j •СОКОЛИЋ• . V |VI>ltl*tlllllllllllBtlfllll>flteillllieSlillllllliei W V Ljubljani, junija 1921 R. KATALINIĆ JERETOV: Poziv mornarica „Sokolićima". More buči, vjetar huji . . . amo, djeco, amo, Da se poigramo, Bit ćemo mornari Kao naši stari, Spremat ćemo ladje u daleke strane, Gdjeno dan već mrkne, kada sunce grane U našemu kraju U svom jakom sjaju . . . Pradjedovi naši pomorci su bili, Zašto da se ovud danas tudjin krili? Ta galebi bijeli diljem ovih strana Potomci su onih iz pradavnih dana----------- Ko galebi eto Čuvajmo to more naše polje sveto. Naš je ovaj Kvarner i naš Jadran plavi Ponajljepši biser u staroj nam slavi; Ne dajmo ga nikom — čuvajmo to more, Hrvalište drevno ispod Učke gore, Posveti ga krvca uskočkih junaka, Senjska bura jaka namijeni ga nama Morskim delijama, Nek pronose danas putem Velih Vrata U svijet novu slavu do tri složna brata! DR. I. L.: Sokoliće. kdal sem vas na mariborskem zletu s tribune. Spomnil sem se onega nepozabnega trenutka v Pragi 1.1912., ko 'se je razgrnilo pred nami makovo polje, polno gibčnosti in krasote. Pravijo, da je bilo letos v Pragi še lepše. Ni dvoma. Toda nam ni dano vedno hoditi v Prago. Zato sem se vas razveselil, ko ste napolnile mariborsko vežbališče. Bil je prijeten pogled. Vaše vaje so bile veličastna simfonija prestanih časov, molitev zahvale in izraz vere v bodočnost. Mislil sem si od vseh strani Jugoslavije ste se sešle, nikoli se niste videle, združilo vas je sokolsko posestrimstvo, ena misel — velikega novega življenja. Priletele ste, da pokažete svojo organizacijo o tej misli. In vaši gibi so bili enotni, harmonični, skupni, kakor vaša misel. Tako trenutek izraža V zmagoslavju, kar ustvarja delo v času. Razletele se bodete zopet vsaka na svojo stran. Ostal bo od vsega le lep spomin. Tako bo vas življenje poklicalo še mnogokrat, da nastopite skupno za eno misel od v,seh strani. In to je, kar mi je prišlo na misel. Življenje zahteva dela — pa pride trenutek, ki zahteva src. Takrat vas bo klicala domovina. In oglasile se bodete vse v enem glasu: tako bo zmagala vaša misel. Videl sem vas, kako ste odletele nazaj na svoje domove. Razkropljene po vsej domovini tvorite enoto, kakor v tistem trenutku na vežbališču. ker vas druži ena misel. Širite to misel povsod, da boste napolnile širno Jugoslavijo in bo povsod donela pesem harmonije in krasote. Vzrastlo bo veliko makovo polje, da bo vsa zemlja zarudela v goreči ljubezni. Kajti to je žar, ki daje misli življenje. In pomislite, da prilete za vami sokoliči, ki bodo napolnili podnebje in pregledali širno plan, da bodo videli, če je varna vsaka stran naše domovine. Zato je vaš prvi polet na mariborsko vežbališče velika obljuba bodočnosti. Zahvalna molitev svobode je končana, ve ste jo prinesle v začetku, daleč daleč je še velika bodočnost. Slovensko - hrvatski tolmač. Zlet = izlet; spomnil — setio; nepozabnega — nezaboravnoga; gibčnost = gipkost; pravijo = kažu; ni dvoma = nema sumnje; toda = ali; sešle. = sastale; nikoli = nikada; gibi = gibanje; enotni = jedinstveni; zmagoslavju = slavnoj pobedi; poklicalo = pozvalo; src = srdaca; širno — prostranu; donela = orila, rezlegala se; varna = sigurna ; obljuba = obećanje; končana = svršena; ve = vi. N. PERKO: Sokolskemu naraščaju. (Dalje.) a j boljša šola narodnega dela so p r a= vilno vodena sokolska društva, ki se poleg drugega brigajo tudi za naraščaj, ga vzgajajo, pa hvaležnosti ne zahtevajo. Toda ti praviš ponosno, da hočeš biti hvaležen. Ali veš, s čim najbolje izkažeš svojo hvaležnost Sokolstvu, zlasti svojemu društvu? Ako boš vedno izpolnjeval dolžnosti, ki si jih prostovoljno prevzel, ko si vstopil med sokolski naraščaj. V prvi vrsti je to redna telovadba. ,.Z vajo se vstvarja umetnost41. Resnico tega izreka spoznaš v življenju, toda najizrazitejše v Sokolstvu. Kako siroten se zdis sam sebi v prvih telovadnih urah, ko se ne znaš obrniti, ko skače> kakor medvedek in se le s težavo pripraviš do telovadnega orodja! Dobro, da ne vidiš pomilovanja, ki ga vzbujaš pri izvežbanih telovadcih, ki pa se ti ne posmehujejo, (to bi bilo sirovo), ker vedo, da se jim je godilo prav tako, ampak se zavzamejo zate, pokažejo ti prve začetke, potem pa premagaš pod vodstvom skušetiih pred-njakov najhujše težave, telovadba ti začne ugajati in v nedolgem času ti postane nepogrešljiv užitek. Potem je freba samo, da vztrajaš, da nikdar ne izostaneš, da se nobeni vaji ne izogibaš, ampak se vsake pogumno lotiš — tako dosežeš gotovo zaželjeno izurjenost do nepričakovano visoke stopnje. Težavno ti bo morda podrediti se sokolski pokornosti, in vendar ti kot tvoj najboljši prijatelj rečem, da ne poznam za dosego prave možatosti boljšega sredstva od nje. V pokornosti leži tajnost uspeha, pokornost učinkuje, da se podvržejo posamezniki, navdušeni od skupne misli, enemu vodstvu, ki je potrebno, če hočemo razmetane moči združiti k skupnemu delu. „Tja se gane svet, kamor se sila upre!“ Naš jugoslovenski svet še posebno potrebuje, da se ne bodo razpršile moči posameznikov na razne strani, ampak da se vsi složno upremo v veliki kameli gmotnega in nravstvenega siromaštva, da ga odvalimo. Torej, če hočeš tudi ti js svojo močjo priti na pomoč mogočni rezultanti združenih moči, potem je treba, da se znaš podrediti, da se naučiš poslušati. Ali ti zvehi morda to neprijetno? Vedi, da samo tisti, ki se je naučil poslušati, zna zapovedovati, če ga usoda postavi na mesto poveljnika. In ni izključeno, da boš enkrat mož, v čegar rokah se bo nahajalo vodstvo mnogih ... Ni hlapčevstvo poslušati svojega učitelja, saj on gotovo ne zahteva ničesar, kar bi bilo na škodo tvoji koristi in tvoji časti, nasprotno po- kornost vodi v pravo svobodo. Ni trajne svobode brez pokornosti in postave. To, kar naše dni večina imenuje svobodo in jo zahteva zase, to ni svoboda, to je nebrzdanost, ki ji sledi poguba, ki pridrvi prej, nego se nadeja nedisciplinirana množica. Poleg te pokornosti, ki dela v družbi čudeže, je še ena pokornost, ki je pravi blagoslov zaposameznikaintojesamopokornost. Morda se sliši to čudno, vendar je zdavnaj potrjena resnica: Človek je na j več ji sovražnik — samenu sebi. Zakaz? Zato, ker mladenič ne zna obvladati samega sebe, kakor hitro so ga izpustili iz rok starši, učitelji, mojstri. Namesto njih se pojavijo „prijatelji14, „dobri tovariši" in z njimi pijančevanje in kvartanje, prostaštvo in nered. Pri njih se to imenuje seveda „prostost". Prava prostost in svoboda je to za nje. Eni zapeljujejo mladeniča k pijači z vabljivimi besedami in s tolažbo, da kozarček vina ne škoduje. Drugi spodbujajo z dopadljivim prigovarjanjem h kvartanju. Namesto svežega' izleta v nedeljo, namesto lepe knjige si se za sobotni groš podal v hazardno igro in zvečer si brez pare; alkohol je napravil iz tebe nezavestnega glupca, kvartanje ti je sleklo suknjo. Da ti ostaije še vsaj cigareta. V njenem dimu pozabljaš na trenutno žalost in strastno pušiš drugo za drugo — nesrečnež. Črez leto dni je iz cvetočega mladeniča porumenel izživljenec vpadlih prsi, ugaslih oči — ■ mlad starec. Še žalostnejšo sliko nam.nudi pogled v dušo takega izgubljenca. Tam je kakor po požaru, zastonj iščemo kak višji vzlet, kako zanimanje za dobro in lepo, vse to je davno izginilo,, vse dobro in lepo je zadušil plevel prostaštva in sirovosti. Ta duševna puščava se največkrat kaže tudi v izrazih. Pri vsaki besedi samo prostaštvo, nizkota, sirovost. In ti ljudje mislijo, da so'energični, dovtipni in pogumni. Kako napačni pojmi, kako nerazumevanje! Mraz obide opazovalca, če posluša „zabavo" vajencev, ko se vračajo iz večerne nadaljevalne šole. Če bi jih risalni ovitek ne izdajal, da so to obrtniški naraščaj, bi bil uverjen, da je to druhal ubežnikov iz prisilne delavnice! Vsaka tretja beseda je psovka, po opoklosti smrdi ta rjoveča množica in vonj gnojnišča razširja njih govor. Ali je tudi to „nada domovine"? Dobrotljivo nebo, obvaruj nas pred tako „nado"! Samo za malo časa sem ti pokazal zrcalo in glej, kake slike vidiš! Kaj praviš k temu, dečko, ki te je dobri duh privedel v sokolski naraščaj? Ali hočeš biti podoben onemu pijancu, ali te mika prikazen kvartopirca, ali zavidaš morda siroveža za lavorike prostaštva. Dobro vem, da ni niti eno, niti drugo, niti tretje tvoj ideal. Za višjim ciljem stremiš, moč, svežost in gibčnost zahtevaš od sokolske telovadbe. Že zgoraj smo rekli, da jih pridobiš z delom in vztrajnostjo, torej krepi se in vztrajaj in gotovo jih dosežeš! Toda če bi imel biti v tem krepkem telesu zanemarjen duh, pa bi se nam godilo kakor sadjarju, ki vzgoji mogočno drevo s trpkim in zopernim sadom. (Dalje prih.) hvaležnosti = zahvalnosti; vajo = vežbom; resnico = istinu; tega izreka = tih reči; se zdiš = činiš se; obrniti =. okrenuti; medvedek = medvedić; s težavo. = mukom; sirovo = surovo, neotesano; vedo = znaju; se jim je godilo = im je bilo; premagaš = svladaš; skušenih = iskusnih; najhujše težave = najveće poteškoće, muke; izogibaš = izbegavaš; pogumno lotiš = srčano poprimeš; izurjenost = okretnost; nepričakovano = neočekivano; težavno = teško, mučno; dosego = postignuće; možatosti = muževnosti; učinkuje = deluje; podvržejo = podvrgnu; posamezniki = pojedinci; razmetane = razkropljene, raztresene ; kamor = gde; gmotnega — stvarnoga, materijalnoga; torej = dakle; potem = onda; zveni = zvuči; vedi = znaj; poveljnika = zapovednika; hlapčevstvo = ropstvo; saj = to; nasprotno = protivno; postave = zakona; nebrzdanost = nerazuzdanost; poguba = propast; pridrvi = dojuri; nadeja = nada; poleg = pokraj; čudeže = čudesa; posameznika = pojedinca; zdavnaj = odavna; kakor hitro = čim; starši = roditelji; tovariši = drugovi; kvartanje = igranje karata; zapeljujejo = zavode; pijači = piću; vabljivimi = vabećimiT tolažbo = ute-senjem; kozarček = čašica; spodbujajo = bodre; sobotni groš = subotnju plaću; nezavestnega glupca = nesavesnoga glupava; sleklo = svuklo; drugo za drugo — jedno za drugom; črez = kroz, do ; porumenel = požutio; izživijenec = izmoždan čovek; zastonj = badava; dovtipni = šaljivi; sirovost = surovost; napačni ■= pogrešni; opazovalca = gledavca; vajencev = vežbenika, učenika; nadaljevalne šole = škole za daljnu naobrazbu; risalni ovitek = risaći savitak, omot; druhal = glota, ljudinstvo; ubežnikov = izbeglica; prisilna delavnica = zavod za prisilan rad; opolklosti = presnoći grubosti; rjoveča = ričnia; vonj = smrdež; obvaruj = očuvaj; praviš = rečeš; privedel = doveo; mika = vabi, mami; kvartopirca = igrača karata; stremiš = žudiš; sadjarju = voćaru. Dr. VLADIMIR RAVNIHAR: Zlet francoskih gimnastov v Lille. rancoski telovadci, ki se imenujejo gimnasti, imajo vsako leto svoj zlet. Letošnji, tri in štirideseti, je bil v Lille, v mestu, ki leži ob belg. meji severne Francije. Na povabilo se je tega zli'.a vdeležilo tudi slovansko .. Sokolstvo: Čehi, Poljaki in Jugosloveni. S češkimi Sokoli iz Pariza vred nas je bilo do 150 Sokolov in Sokolić. Nastopili smo torej v lepem številu, pa še I M več bi nas bilo, ako bi potovanje ne bilo tako silno J I drago. Pomislite, da smo francoski frank morali pla- j J čevati po 11 kron, švicarskega pa celo po 22 kron. U To je tudi preprečilo, da nismo, kakor je bilo prvotno nameravano, poslali v Lille svojih telovadcev. Saj bi taka ekspedicija stala okoli enega milijona kron. Čehi so bogatejši od nas, oni si kaj takega lahko privoščijo. Zato Čehe vse bolje poznajo, kakor nas in jih tudi bolj upoštevajo. Češki Sokoli so s svojo moško in žensko vrsto na telovadišču nastopili vzorno. Pri tekmah so dobili prvo ceno, pri javni telovadbi pa so bile njihove vaje nrjlepša točka. Jugosloveni ne samo, da jim nismo bili nevošljivi, smo s ponosom zrli na svoje severne brate ter kot člani češko-jugoslovehske sokolske zveze bili deležni njih slave. Čehi so pred tisočglavo množico, pred zastopniki vseh kulturnih narodov in pred odličnima gostoma, ki sta posetila zlet in javno telovadbo, namreč pred predsednikom francoske republike Millerandom in pred belgijskim kraljem Albertom I. pokazali, da je sokolska telovadba na višku ter da je šola, po kateri se pride do take vrhunske telovadbe, najboljša. Tyršev telovadni sistem je žel v Lille prave triumfe. Kako ga cenijo, smo videli v dejstvu, da so učenke višjih šolskih razredov izvajale češke proste vaje iz leta 1920. Francozi ne ločijo telovadbe na ta način kakor mi, namreč za moške, ženske, moški in ženski naraščaj Ženskih telovadnih društev sploh ni. V društvih telovadijo moški vseh starosti — videl sem dečke s 14. leti, ki so delali ene in iste vaje z moškimi, kakor pač kdo more. V šolah je telovadba obvezna. Prvi zletni dan je bil odmerjen šolski telovadbi. Nastopilo je do 5000 dečkov in deklic iz Lille in okolice. Deklice so bile v belih krilih, dečki v kratkih hlačah sive barve, z modro srajco ter na glavi klobuk kakor četniki (skavti). Delali so skupne proste vaje, potem so prišle na vrsto razne igre. Ves nastop ni bil napačen. Pozornost je zlasti vzbudilo visoko število udeležencev. Temu primerna je bila velikost telovadišča, samo, da je šlo preveč v širjavo in premalo v globino. Ta nedostatek se je pokazal tudi pri javni telovadbi. Zvoki godbe niso istočasno dosegli na najskrajnejših krilih stoječih telovadcev. Zavoljo tega tudi njih gibi niso bili enakomerni’ z gibi v sredini telovadišča neposredno pred godbo vadečih mož. Nastop gimnastov k javni telovadbi je bil slikovit. Pred njimi so nosili vse društvene prapore. Bilo jih je do 250. Godba je igrala veselo koračnico. Veselo v pravem pomenu besede, kajti Francozi kakor tudi Italijani igrajo svoje koračnice mnogo hitreje, nego pri nas. Po njihovem tempu je treba stopati kaj naglo in s 4 kratkimi koraki. Motil bi se, kdor misli, da so Francozi majhne postave, slabotnih in nežnih udov. Videli smo v vrstah gimnastov kakor tudi med vojaki prav krepke in stasite postave in prav nič se nismo čudili, da so z njimi vztrajali do konca vojne ter končno odnesli zmago nad Nemci. Kdor vidi te porušene kraje, ki še danes ne morejo prikriti posledic vojne, spozna, kako strašni boji so bili to in s kakšnim sovražnikom so imeli opravka. Tembolj moramo ceniti žilavost in vztrajnost francoskega vojaka. Mesto Lille je živa priča o barbarstvu Nemcev. Dasi ima v svoji sredi še nekaj ostalin bivše trdnjave, so Francozi spoznali, da bi bila vsaka bramba brezuspešna ter so zavoljo tega sklenili, da izroče mesto sovražniku brez boja. Toda Nemec jim ni prizanesel. Vzlic temu je obsul mesto z granatami ter porušil in požgal najlepše dele mesta. Po izgubljeni vojni, ko se je Nemec moral umakniti in ko je vedel, da se nikdar več ne vrne je še pokazal svojo maščevalnost ter porušil brez vsake potrebe še nekaj stavb. Zato kažejo nelu deli mesta še prav žalostno sliko. In Lille ni majhno mesto. S predkraji šteje do 300.000 prebivalcev. Meščana še danes pretresa zona, kadar se spomni štiriletne dobe, ko jim je gospodoval Nemec. Vzdržavati so morali na svoje stroške nemško posadko, razen tega so morali plačati 5 milijonov frankov vojnega davka, ne glede na razne krute rekvizicije. Rekvirirali so tudi ljudi same. Nekega dne se spomnijo, pograbijo ?5.000 žena in deklet ter jih odvedejo v Belgijo, češ da bodo obdelovale polja in opravljale druga dela. Pet mesecev so te reve živele v pregnanstvu daleč od svojcev, izročene na milost in nemilost neusmiljenemu gospodarju, dokler jih ni rešila sužnosti priprošnja španskega kralja Alfonza. Na vsem potu smo srečavali grozote vojne, skoro do pred vrati Pariza. V Parizu samem so nam kazali mesta, kamor so padale letalske bombe. Kako točno so merili letalci, se vidi iz tega, da se je taka bomba razpočila prav pred vojnim ministrstvom. Pustošenja v bojni črti ležečih krajev niso bila nič manjša, nego na našem goriškem krasu, samo da je naša soška fronta le neznaten odsek nap ram velikim pokrajinam, ki se zapadla tej usodi na Francoskem. Kaj porečete na primer sadnim vrtom — in v Franciji imajo lepo vrtno kulturo —, kjer so vsa debla za meter visoko od tal prežagana, krona pa je pripognjena k tlom. To ni bilo samo brezmiselno, ampak vže zločinsko vničevanje. In danes, ko zahtevajo od Nemcev, naj plačajo odškodnino za vso to veliko, nepovračljivo škodo, se pa ti sklicujejo na — pravičnost ter apelirajo, na znano nobleso Francozov. Tu bi bila res vsaka obzirnost — greh. Zanimala nas je reka Marne. Ob tej reki je bil francoski maršal Joffre v jeseni 1914. zaustavil pot zmagovitim Nemcem, ki so že mislili, ! da so v nekaj dneh v Parizu in da bodo tam diktirali mir. Francozi se namreč niso nadejali, da bodo Nemci kršili vse zakone nevtralnosti ter da bodo preko nevtralne Belgije vdrli v Francijo. Zato na tej črti niso bili nič pripravljeni. Kazalo jim ni drugega kakor umakniti se. Ob reki Marne pa je maršal Joffre zbral armado ter jo tako srečno razpostavil, da je sunkoma prodirajoče Nemce prijel Kar od treh strani. Morali so se jadrno umakniti, da niso bili vničeni popomoma. Takrat se je odločila svetovna vojna, zakaj prekrižan je bil nemški- načrt, ki je šel za tem, najprvo premagati Francoze, potem pa iti na pomoč avstrijskim četam proti Rusom. Resnično, ako bi se bil nemški načri posrečil, bilo bi vojne pod zimo 1914. konec in Nemec bi ostal zmagovalec. Zato smo željno pričakovali, da vidimo na potu v Pariz reko Marne, ki je s svojim imenom tako zaslovela. Prav neznatna rečica je, liki naša Ljubljanica v gornjem toku, preden se odcepi v Gruberjev kanal. Danes ne kaže več sledov one velike bitke. Sredi rodovitnih njih in travnikov teče tako mirno in spravljivo, kakor da nikdar ni videla bojnega meteža in kakor da nikdar ni v se sprejemala potokov dragocene človeške krvi. Dobra tretjina Francije je bilo eno bojišče, od Strassburga pa skoro do Pariškega obzidja. Od Pariza na sever proti Lille se nismo vozili dve uri, že smo gledali brezprimerna opustošenja. In potem zopet na povratku domov, vozeči se proti švicarski meji, smo dospeli do robov gorovja Vosges (Vogezi), kjer si je južna nemška armada zaman razbijala glave, da bi prodrla v osrčje Francije. Res, ni nam bilo žal, da smo se lotili tako daljnega potovanja — vozili smo se pet dni v Lille — ter se vdeležili zleta francoskih gimna-stov, ki nam je dal priliko, da smo spoznavali toliko zanimivosti in znamenitosti. Tem manj žal, ker so nas Francozi prisrčno sprejeli, ne samo kot dobrodošle goste ampak kot prijatelje in zaveznike. Od vseh strani so nam odmevali klici: vive les Jougoslaves, vive la Jougoslavie! Doma se še tepemo za ime svoji državi, tam zunaj je bil že davno naš krst: Jugosioveni smo in Jugoslavija je ime naši državi. Ponosni bodimo na to in ne zmanjšujmo doma s svojim orezdeljem, z jadikovanjem, zabavljanjem in z nepotrebnimi prepiri med seboj slovesa, ki ga uživamo tam zunaj. Upravičujmo ga marveč in skušajmo ga še povečati. Dvoje je, kar sem v resnici občudoval pri Francozih: žarka domovinska ljubezen in izredna pridnost in marljivost. Naj si bo meščan ali socialist, republikanec ali monarhist, vsakdo visi na svoji Franciji kakor otrok ob svoji materi. Mesto Lille z okolico leži ob belgijski meji, pretežen del prebivalstva je flamskega, torej germanskega pokolenja. Govore svoj jezik ter imajo svoje navade in običaje. Toda s ponosom se Flamec trka na prsi: Francoz sem! Biti član velike francoske nacije je vsakemu najvifja čast. Svojo nacijo napraviti silno, jo bogatiti gospodarsko in socialno, v kulturnem oziru pa jo dvigniti nad vse druge, to je gonilna sila dela in marljivosti francoskega naroda. Iz vojnih razvalin vstajajo mesta in sela, grade se tovarne in plavži, na železnicah drvi vlak za vlakom, v kanalih in v rekah vlačijo visoko natovorjene ladje. Kmet neutrudno reže zemljo, delavec se znoji od zore do mraka, v mestih le vrvenje kakor v mravljišču, pa vsak hiti za svojim poslom in oprav* kom. Pa se čudimo francoskemu bogastvu in blagostanju! Tudi pri nas bi bile lahko tako. Toda pred vsem bi bilo treba več ljubezni do naroda in do skupne naše domovine ter več spoštovanja do svojega sočloveka. Več značaja in več stalnosti v duši. V kolikor niso prirojene, je treba te lastnosti privzgojiti. Sokolska vzgoja ima ta namen. Vže samo iz tega razloga bi bila dolžnost vsakega rodoljubnega človeka, da se oklene Sokolstva; teh dolžnost pa zopet, da pridobe jiovih in novih članov, dokler ne bo ves narod ena sokolska rodbina. Potovanje v Lille je utrdilo sokolsko misel v nas ter iznova upravičilo nje potrebo v razvoju našega jugoslovenskega naroda. Dr. R. F.: Javna telovadba šolske mladine v Ljubljani. oig o je bilo v veljavi načtlo, da zadostujejo za praktično življenje gotove znarcsti, ki jih pridobiva sprejemljiva duša otroka in rastoče mladine v šolah, da zadostuje — duševna in nravstvena vzgoja. Izkazalo se pa je, da ostane duševna in nravstvena vzgoja nepopolna, ako ni duševno življenje sočasno dovoljno dopoijnjeno in podprto z zadostnim telesnim razvojem, t. j. ako se sočasno ne skrbi za telo s telesno kulturo. Najboljše zrno se usuši in pogine v slabih tleh. Skrb za telo in glavno skrb za telesni razvoj otroka postaja od dne do dne važnejša. Iz spoznanja, da je zdravje najdragocenejši zaklad človeka, sledi, da ljudje skrbijo za to, da si obdrže zdravo telo in zdravega duha. Je pa to v korist vsakemu posamezniku in obenem glavni pogoj za zdravi razvoj človeške družbe in vsakega naroda. Ker slabi način današnjega življenja posameznika in s posledicami tudi celoto naroda, je neobhodno potrebno, da se uvrsti poleg duševne vzgoje tudi telesna. Telesna vzoja se mora raztezati na vse brez razlike, v prvi vrsti pa na one, ki najbolj potrebujejo podlage za zdrav in krepak razvoj, t. j. na mladino. Ako bodo posamezniki zdravi in krepki, bode ves narod krepek. Po vojni so se začeli v vseh državah živahno zanimati za telesno vzgojo in tudi naša država je po inicijativi Sokolstva posvetila vso po= zornost predvsem telesni vzgoji šolske mladine in vojaštva. Telesna vzgoja naše mladine je bila dosedaj povsem zanemarjena, jedino Sokolstvo jo je negovalo vzlic odporu od vseh merodajnih strani. Toda sokolske telesne vzgoje je bil deležen le en del mladine, vse drugo je pa stalo ob strani. Kakšne so pa zdravstvene razmere med našo šoloobvezno mladino in akademiki, nam pričajo dovolj nešteti prezgodnji grobovi naših najloljših ljudi. Merodajni faktorji naše države so upoštevali veliki pomen telesne vzgoje za razvoj vsega naroda, zaradi tega je bil koncem uveden enoten sistem telesne vzgoje za vse šole. Vse to je še v povoju in uspehi bodo vidni šele čez lota. Dejstvo pa je, da bi bili uspehi veliko večji, ako bi vsi odgovorni laktorji razumevali veliki pomen telesne vzgeje in če bi ji posvečali zato primerno pozornost. Da se v tem oziru kažejo napredki in izboljšanja, je pričal prvi javni telovadni nastop šolske mladine v Ljubljani, dne 5. junija 1921, kar je bilo za vsakega pravega mladinoljuba jnko razveseljivo dejstvo. 1700 učen- ■ИПдпПГ1 cev in učenk srednjih in meščanskih šol v liubljani je nastopilo pod vodstvom svojih telovadnih učiteljev in refoienta Bajželja. Bil je to prvi večji telovadni nastop šol v Ljubljani iii menda tudi v Jugoslaviji ter je dosegel popoln uspeh v vsakem oziru. Kot prvi so nastopili učenci nižjih razredov — 800 po številu, zaradi premajhnega telovadišča jih črez 200 ni moglo nastopiti — ki so izvajali posebne, za ta nastop sestavljene veje s palicami. 2e ta prvi nastop je pokazal, da je mladina dokaj dirciplirirana, da je sodelovala z veseljem in navdušenjem, kar je posebno pričal nastop k tem vajam, ki je bil izveden dosti točno. Vaje so bile izvajane lepo in skladno, vendar bi bilo potrebno pri nekaterih več pazljivosti,' zlasti pri kritju in ravnanju. Sleherni telovadec mora pri t-ik;ti nastopih paziti v prvi vrsti na znamenja voditelja in biti z dušo in telesom pri stvari, zakaj le tako je mogoče doseči skupnost in skladnost, ki sta prvi pogoi lepega nastopa. Nastop 400 učencev višjih razredov s prostimi vajami je bil lep in strumen. Pomanjkljivo je bilo zopet kritje. Drugi manjši nedostatki se bodo dali pri drugem nastopu odstraniti, k ti videti je bilo pri vsen nastopivših učencih dovolj dobre volje. Nerazumljivo je pa, zakaj ni nastopilo večje število teh dijakov. Menda tič' vzrok v tem, da se večji učenci premalo zanimajo za telesne vaje. Grodna telovadba učencev nižjih in višjih razredov je pokazala mnogo .тек: dobrih telovadcev, KI se niso vadili samo za nastop, temveč goje telovadbo sistematično. Želeti bi bilo, da bi se število teh med našo mladino povečalo in da bi se število krepkih in mišičastih teles, ki sn> j jih videli v'vrstah teh telovadcev, izdatno pomnožilo. Nekatere vaje na orodju učencev iz nižjih razredov so bile nekoliko pretežke. Lep' je bil nastop 500 učenk s prostimi vajami. Opaziti je bilo med njimi več pazljivosti, kakor med učenci in tudi vaje so se izvajale bolj skladno. Kritje pa je bilo tudi tu pomanjkljivo, vendar pa je bil celoten vtis jako povoljen. Javno telovadbo so zaključile telovadne igie učencev nižjih razredov in učenk, ki so bile zelo ljubke in -.o naredile globok vtis na gle* drlce, zakaj vsakdo se je veselil z mladino, ko 10 je videl, kako veselo in žarečih oči igra. • » Uspeh tega javnega nastopa je bil popoln in želeti bi bilo, da bi se take javne telovadbe ponavljale vsako leto in da bi naše občinstvo pri teh nastopih pokazalo več zanimanja, zakaj po^et ni bil posebno velik. DR. LJUDEVIT PIVKO: Makova žetev. Telovadne raznoterosti (raznolikosti) za nastop moškega naraščaja na odru. I. Kaj so raznoterosti? Telovadne raznoterosti štejemo med najbogatejše vadbene panoge. Zaradi velike pestrosti in zabavnega značaja so v narodu in v telovadnici priljubljene. „Raznoterosti" zovemo gibe in položaje, ki jih zaradi njihovih posebnosti ali zaradi pretežavnega izvajanja izločujemo iz prostih vaj, iz vaj z orodjem, iz skupin in iger in iz borilnih vaj; k njim štejemo tudi nekatere prvine orodnih vaj, zlasti mete in drže, ki jih prenašamo z orodja na tla. Raznoterosti segajo torej v vse štiri vadbene stroke Tyr-ševega sestava. Vadimo jih posamezno, v dvojicah, trojicah; nekatere izvajamo z vso vrsto ali z vsem oddelkom kot skupne vaje. Lepe in spretno izvedene raznoterosti in lahke sestave raznoterosti je kaj prijetno gledati. Pri skupnih raznoterostih je pazati predvsem na lepoto gibov in položajev, na krasne skupinske sestave, na živahnost in gibčnost, kar do-sezamo zlasti s primernim ponavljanjem. Težje raznoterosti za vadbo poedincev, dvojic in trojic priporočamo radi izdatnosti, ker napenjajo sočasno lehti, trup in noge. Za javne nastope niso primerne vse raznoterosti. Treba je izbirati najprikladnejše izmed njih. Pri mladinski telovadbi vadimo raznoterosti pogostoma pri vadbi vrst in tudi kot skupne vaje. Dobrodošla panoga so zlasti društvom in šolam, ki nimajo telovadnic ali z orodjem dovolj opremljenih telovadnic. II. Primeri raznoterosti. 1. Dvojica:Prvi telovadec ročka (stopa po rokah) v ležni opori spredaj, drugi drži prvega za noge. („Sa-m o k o 1 n i c a“ ali „t o 1 i g e “). Prvi telovadec preide v ležno oporo spredaj, t. j. izvrši na „ena!“ počep in nasloni v zmernem predklonu roke na tla, na „dve !“ sune (napne) noge nazaj in ulekne križ. Na „tri!“ pristopi drugi telovadec od zadaj k njemu, se pripogne in ga prime za obe nogi z vnanje strani ob gležnjih, na „štiri !“ se vzkloni, t. j. vzdigne zmerno raznožene noge prvga telovadca k svojim stegnom. Nato vozi drugi telovadec samokolnico: zmerno pritiska prvega telovadca naprej, prvi pa stopa po rokah raznoročno 10—30 koračkov. Na povelje „D o v o 1 j!“ — „Menjati!14 se pripogne drugi telovadec na „ena!“ in izpusti noge prvega, na „dve!“ preideta oba v temeljno stojo in se obrneta s čelom nazaj, na „t r i!“ preide drugi telovadec v ležno oporo spredaj, na „štiri!“ ga vzdigne prvi za noge in vožnja se ponavlja v nasprotni smeri. 2. Dvojica: Dviganje košev. Dva telovadca stojita s hrbti .tesno drug ob drugem in se primeta (zavesita) v komolcih. Na „ena !“ se prvi predkloni in dvigne s tal na sebe drugega, ki dvigne noge in leži s hrbtom na hrbtu prvega. Na „dve!“ se prvi vzkloni, spusti drugega na tla in sedaj dvigne drugi prvega na isti način. Tako se dvigata na počasno štetje 6—lOkrat. To raznoterost, ki je znana po mnogih krajih, zovejo jako različno: „vzdigovati k o š e “, „lomiti ž e m 1 j e“, „tehtati živo meso“, „phati pros o“, „stop a“, „m a -kote r“ itd. Isto vajo izvajamo lahko brez dviganja nog, t. j. telovadec, ki leži drugemu na hrbtu, ima uleknjen križ. 3. Šestorica: „Kroženje k o 1 a“ ali „mlinec". Šest telovadcev v čelnem krogu se prime čvrsto za roke (.v zapestju). Razšte-jemo jih na „prve“ in „druge". Na povelje: „Prvi v ležno veso spredaj — zdaj!“ se spuste trije „prvi“ telovadci s poskokom ali korakom v ležno veso, tako da se opirajo vzajemno ob stepala sredi kroga (ob uleknjenih križih), „drugi" trije jih pa čvrsto drže. Na povelje: „Kolo na desno — zdaj!" se zasuče krog v teku na desno. — „Kolo — s t o j!" — „P r v i v s p e t n o s t o j o — z d a j !“ — „Drugi v ležno vesospredaj — zdaj!" — „Kolonalevo — z daj!" i. t. d. Kolo lahko kroži z odkoraki na desno (levo), s prisunskim korakom na d. (1.) ali v teku. Razen tega izvajamo kroženje skakljaje na eni nogi. Za izpremembo je vaditi kroženje v ležni vesi zadaj, tako da so viseči telovadci s čelom ven. Viseči telovadci imajo napete lehti, napete noge in močno uleknjen križ. Paziti je, da ne izgube na sredi stika z nogami. 4. Poljubno število telovadcev, vsekakor pa nad 10. „Živi stolci". (Sed na kolena v boččnem krogu). Telovadci korakajo v redu (drug za drugim) in zavijejo na povelje v krog. Med pohodom je izenačiti s kratkim korakom razdaljo med telovadci, ki bodi manjša od 1 koraka (t. j. krog bodi čim najožji). — „Krog — stoj!" — „Roke na rame — zdaj!" (Vsak položi roke sprednjiku na rame). — „Sed na kolena — zdaj!" Vsi sedejo (polagoma in enakomerno se spuščajoč) na kolena, ki so sklenjena. Sedeči telovadci v bočnem krogu izvajajo lahko gibe napetih in skrčenih lehti (odročenje, vzročenje, cdročenje dol, vzročenje ven). Ako izvajamo sed na kolena v redu in ne v krogu, je umestno, dati zadnjemu krajniku opore (stolček), da se sedeči red ne prevrne. 5. S e d n a 11 a. Iz skrižne stoje se spuščajo polagoma v sed na tla brez pomoči rok. Začetkoma je vaditi vajo na žimnici ali travi. 6. Iz sedavzravnavavspetno stojo brez pomoči r o k. a) V sedenju pritegnemo skrčene noge skrižno čim najbližje k sebi in se dvignemo z zmernim predklonom in celim obratom, t. j. težo telesa prenesemo naprej in s spretno uporabo tega sunkoma izvršenega predklona dvignemo telo ter se vzravnamo, pri čemer se obrnemo s čelom nazaj. Po obratu stojimo trdno v spetni stoji. b) Ista vaja brez obrat a. V sedu na tleh z napetimi nogami se brzo nagnemo nazaj in sočasno skrčimo noge in roke, stopala pritegnemo tesno pod telo in se opremo na nje z razklenjenim koleni — vse to spojeno, skoroda sočasno. Nato sunemo z rokami naprej, da prenesemo težo telesa naprej, in se istočasno dvignemo na noge ter se vzravnamo v spetno stojo. 7. Primer telovadnega plesa. Telovadci v dvoredu (dvojice druga za drugo) se drže tako, da drži levi z desnico soseda okoli pasu, desni opira levico ob desno ramo svojega soseda. Druga roka v bok. Izvaja se na pr. na sokolsko koračnico. 1.—4. Štirje prisunski koraki naprej (na „e-“ korak z levo naprej, na ,,-na“ prisuniti z desno k levi, na „dve“ korak z levo naprej, na „in“ prisuniti z desno k levi in tako štirikrat. Šteti je torej: „E“-„na“-„dve“- 5.—6. Štirje poskoki nazaj na levi nogi z držo d. v prednoženju (šteti je ,,pet“-„in“-„šest“-„in“). 7. S poskokom na mestu v spetno stojo. 8. Spetna stoja, 1.—8. Ponoviti od začetka. 9.—16. Štirje dvopolkovi poskoki naprei (šteti je„de“-„vet“-„de“-„set“-„e“-najst“ itd.; na „de-“ se dotaknemo s peto desne noge tal ob prstih 1. noge, na ,,-vet“ se dotaknemo s prsti d. noge tal v prednoženju not (na levo pred prsti leve noge), na .,de“-,,set“ polkov poskok z d. naprej, tako da na „de-“ izstopimo z desno naprej in takoj nato pritegnemo (prisunemo) 1. k d., na ,,-set“ pa že zopet izstopimo z d. naprej; na e-najst, dva-najst isto z levo itd. štirikrat. 17.—20. Dvojice se zasučejo dvakrat na mestu: levi se obrača s koraki na mestu in žene d. soseda okoli sebe. (Takt 17.—20. lahko izvajamo s poskoKi v vzponu, tako da teče d. sosed z drobnimi poskoki v vzponu okoli levega, ki poskakuje' na mestu v vzponu. V tem primeru mora biti takt nekoliko hitrejši.) Konec prih. ШИПгедгЗГГТШ- GLASNIK. шзЕеагтоад. ^м;уичадгвалнг1= II. pokrajinski zlet Jugoslovenskega So- 8. uri zvečer v Narodrem gledališču- Čaj? kolskega Saveza v Osijeku v dneh od kovski, Evgenij Onjegin. Ob 9. uri zv.- 26. do 30. junija 1921. geja socjnj]cov v mestni dvorani. Spored: Pondeljek, dne 27. junija 1921. Nedelja, dne 26. junija 1921. Ob 6. uri zjutraj: Tekme članov in članic Prihod gostov. Ob 4. uri popoldne gleda« v prostih vajah, proste tekme posamezni« liška predstava pod milim nebom v Pu» kov, posebne tekme posameznkov. Ob 8. kovskem vrtu: Gundulič, Dubravka. Ob uri dopoldne: Skušnje dece in naraščaja. » Ob 3. popoldne: Skušnje članov in članic. Ob 4. uri popoldne: gledališka predstava v Pukovskem vrtu: Smetana, Prodana ne* vesta. Ob 8. uri večer ljudska veselica v Pukovskem vrtu in slavnostna predstava v Narodnem gledališču: Ogrizovič: Hasa* naginica. Ob 9. uri zvečer: Pozdravni ve« čer na vrtu Grand hotela. Torek, dne 28. junija 1921. — V is d o v dan. Ob 9. uri dopoldne na telo* vadišču: Spomin vidovdanskim junakom in počaščenje dr. Oražnovega spomina. Od polu 11. do polu 1. ure: Slavnostni spre* vod po mestu. Ob 1. uri: Banket v čast gostom. Ob polu 4. uri popoldne: I. Javna telovadba. Ob 8. zvečer ljudska zabava v Pukovskem vrtu, v Narodnem gledališču slavnostna predstava: Lisinski, Porin. Ob 9. uri zvečer: Koncert v Grand hotelu. Sreda, dne 29. junija 1921. Ob 7. uri zjutraj: Skušnja članov in članic za II. javno telovadbo. Ob 11. uri dopoldne: Sokolska akademija gostov v Narodnem gledališču. Ob polu 4. popoldne: II. javna telovadba. Ob 8. uri zvečer: Ljudska vc* selica v Pukovskem vrtu in slavnostna predstava v Narodnem gledališču: Bersa, Ogenj. Ob 9. uri zvečer: Koncert v Grami hotelu. Ob 8. uri zvečer: Seja saveznega prednjačkega zbora v Mestnem vrtu. Četrtek, dne 30. junija 1921. Ob 8. uri zjutraj: Glavna skupščina Jugoslov. Sokolskega Saveza v Mestnem vrtu. Izleti v Djakovo, Aljmas in Belišče. — V zlet* nih dneh bodo v Osijeku sledeče razstave: a) industrijska, b) obrtna, c) gospodarska, č) umetniška. Potovanje v Osijek in nazaj se iz* vrši večinoma s posebnimi vlaki za polo* vično vozno ceno. Železniške legitimacije dobi vsako društvo od zletske pisarne Osijeku obenem z zletnimi ! e g i t' • m a c i j a m i. Ta-velja 10 dinarjev (40 K) in jo mora imeti vsak' udeležnik zleta. ; njo ima pravico do skupnega stanovanja, f skupnega obeda, prostega vstopa na zle* tiščc za vse dni in do vseh narodnih ve* sdic in do popusta pri vseh prireditvah, ki sc vrše te dni v Osijeku. Skupna prehrana velja dnevno 10 dinarjev, za to dobi vsak udeležnik zajutrek, kosilo in večerjo. Vse prijave je poslati najkas* neje do 15. ..unija zletni pisarni v Osijek. — Kakor kažejo odredbe, je zlet jako dobro pripravljen in organizacija do po* dir.bnosti izvedena. Ljubljansko Sokolsko društvo pošlje n:i zlet v Osijek 5 najmarljivejših naraščaj* nikov. Stroške za dva naraščajnika je prc* vzel br. B. Šlahta, restavrater v Narodnem domu. Da bi našel mnogo posnemovalcev, k:. bi omgočili našim najmlajšim, da se uutleže izleta v Osijeku. Posebni vlaki v Osijek. I. Lju' ljanasOsijek. Pcscbni vlak za župe: Kranj, Celje, Maribor, Ljubljana, Ljubljana deloma Novo mesto, Zagreb, Tuzla, Sa* rajevo, Mostar. Odhod iz Ljubljane 26. junija 1921 ob 0.40, Litija 1.13, Zagorje 1.29, Trbovlje 1.34, Hrastnik 1.39, Zidani most prihod 1.48, odhod 2.40, Sevnica 3.12, Rajhenburg 3.32, Krško 3.40, Brežice 4.04, Zaprešič 4.34, Zagreb prihod 5.—, čaka na vlak št. 2031 iz Varaždina, Čakovca itd., ki pride v Zagreb ob 6.26, največ 24 minut zamude. Ako bo več zamude, se peljejo udeleženci iz teh krajev s posebnim vla* kom Zagreb*Osijek. I^ti vlak odhaja iz Zagreba ob 6.40, Si* sak prihod 8.—, odhod 8.20 (društvo Sisak vstopi v ta vlak), Caprag prihod 8.30, od* hod 8.37, (vstopi društvo Petrinja), v dru* gih postajah ta vlak ne sprejema sokol* skih društev ter vozi do Slov. Broda, kjer je prihod 13.21, odhod 13.48. Tu vstopijo župe Tuzla, Sarajevo, Mostar, ki odha* jajo z vlakom št. 10014, ki odhaja iz Sa* rijeva ob 12.10. V Osijek dohod ca. 18.—. II. Posebni vlak iz Zagreba. Župc: Za* greb, Rijeka, Bjelovar. Odhod iz Zagreba 26. junija 1921 ob 8.20, Dugoselo ob 9.—, Križevci dohod 10.—, odhod 10.30, prihod v Osijek ob 20.—. S tem vlakom imajo zvezo vlaki: iz Rijeke, vlak štev. 313 ob 22.—, iz Karlovca vlak št. 313 ob 4.56, iz Novega mesta vlak št. 1011 ob 1.31. V Križevcih ima zvezo vlak iz Koprivnice št. 414 ob 4.06. Vsa društva na progi Kri* ževci*Bjclovar*Našice*Osij9k vstopijo v ta vlak ter se opozarjajo, da vozi ta posebni ''lak ca. pol ure za direktnim jutranjim vlakom za Osijek. Po tem se naj tudi rav* naj o. III. 2upa Split. Župa Split pride v Ba* kar 24. junija 1921 ob 7. zjutraj, odhod iz Bakra v Zagreb ob 12.30, dohod v Za* greb ob 22.55, zveza takoj naprej z vlakom •štev. 13 do Vinkovcev, prihod v Osijek 25. junija 1921. Civilno občinstvo se naj opozori, da se naj po možnosti vozi r rednimi vlaki, za katere velja tudi polo« vična vožnja od 23. junija do 3. julija. Povratek. Iz Osijeka se vračamo v Z>i« gitl dne 29. junija, odhod iz Osijeka ob 20.30, prihodov Zagreb ob 7.40; v L j Ubij a« no odhod iz Osijeka ob 21.—, prihod v Ljubljano ob 11.— dne 30. junija. Sokolske legitimacije in znake so pre« jele že vse župe, da jih porazdele med svoja društva, ta pa med članstvo. Pred* pisi o znakih so jako strogi, članstvo s'-mora točno ravnati po njih. Prihodnje leto pride na vrsto naraščaj. Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Saveza je sklenilo, da izda poseone znake in legitimacije za ves jugoslovenski sokolski naraščaj. Osnutki za znak so že predloženi. I. jugosl. vsesokolski zlet se vrši pri« hodnje leto v Ljubljani. Istočasno bo zbo« rcvala v Ljubljani mednarodna zveza ev« ropskih telovadnih društev in se bod> vršile mednarodne tekme, ki so bile zavo--ljo maloštevilnih prijav letos odpovedan^ v Anversi. S to prireditvijo bo dosegla Ljubljana najvišjo čast, ki jo ji morejo dati evropske telovadne organizacije, ob« enem pa bo tudi čast za nas jugoslovenske Sokole. Savezno starešinstvo se že pri« pravlja na to velikansko slavje, osnovani so že potrebni odseki, ki bodo prevzeli pripravljalna dela. Glavno delo pa se mora izvršiti v telovadnicah, da bomo dostojno pripravljeni na naš največji praznik in da ne bomo med zadnjimi. Zato takoj po osiješkem zletu na delo. Tudi naraščaj mora prihodnje leto v polnem številu na« stopiti na vsesokolskem zMišču. 1. majnik sokolskega naraščaja. Z Brez« nice nam poročajo: Dne 1. maja t. 1. je napravil sokolski naraščaj iz Javornika, Jesenic, Mojstrane in Radovljice izlet na Bieznico, da primerno proslavi 1. maj kot dan pomladnega prebujenja. Ta dan je bil namenjen ne le prosim 1. maja, temveč obenem se je obhajala stoletnica smrti velikega Napoleona, kot prvega ustano« vitelja Ilirije in se je mladina poklonili spominu našega nesmrtnega Franceta Pre* •šerna. — Točno ob 11. uri dopoldne se je zbiala pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi 3t 1, pri »Ribčevih«, nebrojna množica na« roda, prihitel je Sokolski naraščaj v skup« nem številu 315, in sicer iz Radovljice je prikorakal naraščaj peš, a iz ostalih kra« jev so se pripeljali na 21tih okusno okra« šenih vozovih. Brat L. Pibrovc,' učitelj z Jesenic, je pripeljal svoj izborno izvežbani tamburaški zbor, sestoječ iz šolske mla« dine, ki so izvajali razne narodne pesmi naravnost dovršno, slavnostni govor je imel raz vrh stopnic Prešernove rojstne hiše brat Iv. Sega, ki se je v začetku spo« minjal Napoleonove in Vodnikove Ilirije, očrtal je življenje in delovanje našega pr« vega pesnika dr. Fr. Prešerna, se v navdu« šenih besedah spomnil ustvaritelja naše Ilirije«Jugoslavije, našega vladarja Petra ter njegovega junaškega sina Aleksandra. Sklepno je izpodbujal navzoče naraščajni« ke, da naj se vedno spominjajo naših neodrešenih bratov, ki ječe pod kruto pc« stjo laških in nemških fašistov. Govor je žel burno pohvalo. Na to je nekaj šolskih deklic z Jesenic deklamovalo več najlepših Prešernovih pesmi. Proslavo je zaključila navdušeno peta »Bože pravde«. — Popol« dan se je vršila na vrtu pri Kuntu v ' rcvnici dobro uspela telovadba jeseniške« ga in javorniškega sokolskega naraščaj*, ki je žela zasluženo pohvalo. — Le žal, da ie slabo vreme nagajalo skoro ves čas izleta. Upamo, da je naša mladina ponesla najlepše spomine domov. Sokolsko društvo v Ljubljani je prlre« dilo dne 29. maja 1921. javno telovadbo na prostoru SK. Ilirije. Pri nastopu je so« delovalo vse članstvo in ves naraščaj. Nastop je bil skrbno pripravljen, spored izbran, vsa izvajanja so bila prav dobra, nastopi k posameznim vajam so se izvršili točno brez odmorov, tako da ni bilo telo« vadišče niti za trenutek prazno. — Mo« ška deca je pokazala namesto predpisanih vaj z lesenimi palicami nalašč za ta nastop navežbane tri proste vaje, ki so bile pri« merne za deco. Izvedba je bila dokaj dobra in točna, kritje in skladnost pa zadovo« ljivi. Vaje s cvctnimi loki ženske dece. predpisane za letošnje leto, so bile mesto« ma nekoliko pomanjkljive, v splošnem -pi so ugajale, mogoče so prišle nekoliko prr< pozno v telovadnico, da bi se mogle žc zdaj popolnoma gladko izvajati. Cvetni loki niso prišli do prave veljave, ker so se preslabo videli. Okrašeni z rdečimi cvetovi, so se premalo odbijali od okolice, bržkone bi bili beli cvetovi napravili boi ši utis. — Moški in ženski nalaščaj zaslu« žita posebno pohvalo. Za letos in za pri« hodnje leto predpisane proste vaje obeh oddelkov so bile izvedene brez bistvenih napak. Moški naraščaj, ki je že enkrat nastopil s temi vajami v telovadnici in smo ga že pri tej priliki pohvalno omenili, je tudi tokrat rešil svojo zadačo vrlo do« bro. — Vaje za ženski naraščaj so težke, toda šle so izborno. Pravilni gibi, lepa skladnost, dobro kritje, elegantni poskoki, skratka, celoten utis je bil krasen. Rajalni nastop k prostim vajam, ki ga je napravil ženski naraščaj v obliki zvezde, je bil lepo in točno izdelan. Šopek, ki ga je do« bila sestra predn>akinja, je bil sicer ne> potreben, toda zaslužen. Ostali del spo« reda so izpolnile proste vaje članov in članic ter orodna telovadba članov. Tudi te točke zaslužijo pohvalo, zakaj bilo je užitek gledati oboje proste vaje, zlasti pa še težje vaje članio. Spored je zaključila simbolična in ritmična telovadna skladba »Po jezeru«, ki jo je na znano Vilharjevo pesem sestavil savezni načelnik, br. dr. V. Murnik. Sestava je lepa in težka ter za« hteva izvežbanih telovadk. Gibi odgovar« jajo besedilu in ritmiki, sestava se moj« stersko pridružuje prejšnjim simboličnim in ritmičnim kompozicijam »Napreju« in drugim, ki jih je sestavil br. Murnik. Javen nastop ljubljanskega sokolskega društva je pokazal, da goji društvo smo« treno in pridno telovadb® in da je voc« stvo društva v dobrih in veščih rokah. Godba k prostim vajam za naraščaj. V pisarni Jugoslovenskega Sokolskega Sa« veza v Ljubljani (Narodni dom) se dobi klavirska partitura za proste vaje žen« skega naraščaja za leto 1921. (besedilo glej Sokolič letnik 1921. št. 1. in 4—5.) za ce« no 16 K in klavirska partitura "za vaje s palicami za leto 1921. (besedilo glej So« količ, letnik 1920. št. 9.—10. in letnik 1921. št. 2.) tudi za 16 K. Pisarna pre« skrbi tudi prepis not za orkester (posa* mezne glasove) proti odškodnini 100 K za proste vaje ali za vre s palicami. Obe godbi sta prav lepi in odgovarjata popol« noma vajam. Vsako društvo naj si nabavi to glasbo. Iz upravništva. Ob kcncu pc'cgf polletja poživljamo vse naše naročnike, da porav* najo svoje zastanke pri naročnini. Mnogo je naročnikov, ki še niso izpolnili svoje dolžnosti za pryo polovico tekočega leta, list pa sprejemajo kot plačujoči naročniki. Naročnina za raš list je za današnje raz« mere jako nizka in se lahko plača pol« letno, zato posimo, da vsak poravna na« ročnino vsaj za prvo polovico leta. — Prva in druga številka letošnjega Sokolića sta nam popolnoma pošli, zato prosimo vse one, ki so jih dobili, pa ne mislijo poravnati naročnine, da jih nam vinejo ostalimi že prejetimi številkami, da bomo mogli zadovoljiti nove naročnike, ki se jc vedno oglašajo. Efektna loterija v korist zgradbe »S o« kolskega doma« v Novem mestu. Ministrstvo poljeprivrede i voda je dovo« lilo efektno loterijo v korist zgradbe »So« kolskega doma« v Novem mestu pod po« kroviteljstvom »Mestne hranilnice«. Lote« rija obsega 200.000 srečk po 1 dinar z 1297 dobitki v skupni vrednosti 212.500 kron. glavni dobitek znaša v gotovini O0.000 K. Žrebanje se vrši 2. julija t,. 1. ob 18. uri pod državnim nadzorstvom v dvorani me stnega magistrata novomeškega. Poživljamo vse Sokole in prijatelje Sokolstva, da pridno segajo po teh srečkah, ki jih od« daja vsako sokolsko društvo, vsaka narod« na trgovina, razni denarni zavodi in ki se dobivajo na zahtevo direktno pri Mestni hranilnici v Novem mestu. S pridnim razpečavanjem srečk nam pomagate, da bo bodoča zgradba v korist in ponos vse« ga Jugoslovenskega Sokolstva. Zdravo! Upravni svet efektne loterije.