LETO XIIL* ŠTEV* 148 ßena 6 đnf SLOVENSKI Direktori Ru41 janTabi — Odgovorni o rednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica S, telefon 55-22 do 55-25 — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. 50/111.. telefon (5-75 ln (*-23 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica C. telefon 38-94 ta ljubljanske naročnike 24-63 ta «.nanje 38-32 — Poštni predal 2t — Tek. račun NB 6(1-90371-0 — Mesečna naročnina 140 din ODBORI LJUDSKE SKUPŠCLNE ZASEDAJO Živahna diskusija o predlogih novih zakonov o ljudskih odborih Zasedanje donavske Galac, 23. iuniia (Tanjug); ICOTYl'lS'llS Seja donavske komisije, s k a- ' tero se bo začelo VI. zasedanje, bodo določili na današnji seji Včeraj dopoldne sta se se- Brecelj naglasil, da predlogi ljudska demokracija razlikuje stala odbor za zakonodajo in temelje na načelih splošnega od buržoazne ravno v tem, da odbor za ljudsko oblast Ljud- zakona o ljudskih odborih, ki ga so ljudski odbori organi enotne ske skupščine LES na skupno je pred kratkim sprejela Ljud- državne oblasti m kot taki orga- £ tta pričel, pretresa- ska skupščina FLRJ. Naloga re- ni ljudske samouprave, je vlada sejo, Kjer sta pnceia pret e bliškjh a ie edai da ze sama spremenila formulacijo ti predloge zakonov o okrajnih PubiisKin organov je seaaj, aa i- j , u I te zakone prirede razmeram in prvega ciena taKo kox io oago- l3,Uv av°dk fh potrebam naše republike. V varja naši stvarnosti, skih odborih, ljudskih o r svojih izvajanjih je tov. Brecelj Diskusija je odprla še eno mest in mestnih občin, o po e poudarli temeljna načela vseh vprašanje, ki je vredno tudi nih pristojnostih mestnih obcm zakonskjb predlogov in sicer na- teoretične obdelave, ali so nam-s posebnimi pravicami, zakon o zdrU2itve zakonodajne in reč ljudski odbori organi ljud- je bila sklicana za danes ob 18. uri. Jugoslovanski predlog, da bi na tem zasedanju izvedli revizijo poslovnika donavske spele v Galac. komisije in statuta o reorgani-oblasti, zraven njih pa da obsto- zaciji sekretariata, je bil postav-je še organi ljudske samoupra- ljen na začasni dnevni red VI. ve. Ker se v tem pogledu naša zasedanja. Končni dnevni red komisije. Vse delegacije držav članic donavske komisije so že pri- Obisk britanskega admirala Mountbattena Velik uspeh srbskih pevcev in plesalcev v Haagu Haag, 23. junija. Državni ansambl narodnih plesov in pesmi LR. Srbije je priredil sinoči v okviru holandskega festivala Beograd, 23. junija. Britanska svoj prvi koncert na letnem križarka »Glasgow« bo priplula gledališču v Blumenthalu pri v reško pristanišče v sredo 25. Harlemu, največjem gledališču junija. To je že druga britanska te vrste v Evropi. Gledališče križarka, ki obišče našo vojno je bilo zasedeno do zadnjega mornarico. kotička z najuglednejšimi oseb- Admirala lorda Mountbattena nostmi političnega, kulturnega dopolnitvah zakona o upravno jzvr-ne oblasti v skupščini ljud- ske samouprave na svojem to- bo med njegovim obiskom v Ju- in umetniškega življenja Ho- teritorialni razdelitvi LRS in skega odlbora, uvedbo zbora ritoriju in kot taki organi dr- goslaviji sprejel maršal Josip landske. Koncertu je prisostvo- zakon o volitvah odborn:k0'.. nrni7Uflia]rpv in ustanovitev iavnp rvhlnsti ali narobe, oreani Broz Tito. vala tudi holandska kraljica Julijana. Jugoslovanski plesalci so morali po končanem sporedu ponoviti na zahtevo občinstva trikrat zadnjo točko. Holandski tisk Obisk ameriškega zdravstvenega učenjaka v Makedoniji V Skoplje je prispel Edvard o gostovanju jugoslovan- Ysi ti za-k°m bodo predloženi 3vetov pr| ljudskih odborih, kot državne oblasti in kot taki ljudski skupščini LRS na nje- upravno političnih organov ljud. 0rgani ljudske samouprave. Neuem tretjem rednem zasedanju, Oflborov. S tem v zvezi so kateri člani odbora so smatrali, 30 junija t. 1. tudi določila zakonov o ločitvi da bi bilo glede na formu- Včerajšnje skupno zasedanje oblastvenih in administrativnih lacijo splošnega zakona o ljudje pričel predsednik zakonodaj- funkcij. Dosedanje upravno po- skih odborih, ki pravi da je Y ^ ___ nega odbora tov. Krivic, ki je jltj^ne funkcije poverjeništev ljudske odbore gradilo ljudstvo Murray, profesor v šoli za ljud- skega ansambla, da nobena dal besedo zastopniku vlade prehajajo na svete, administra- med narodno osvobodilno vojno sko zdravstvo v Derwordoru umetniška skupina ni dosegla po LRS, podpredsedniku dr. Breč- tjvne pa na administrativni in socialistično revolucijo in da (ZDA), ki bo kot gost republi- v la »i. kuu&ics n. o valca oblastl> temveč predsedm- bi bilo tudi to, da vsa zgradba j ko . prouževal v Sindikalna podružnica gradi- ku pripada le vodstvo in pri- državne oblasti pri nas sloni na p ’ teljev hidrocentrale na Drini prava zasedanj skupščine, ko- ljudskih samoupravnih enotah, pri Zvorniku je dala pobudo za ordiniranje dela svetov in sploš- Zastopnik vlade dr. Brecelj tekmovanje v počastitev VI. ni nadzor nad delom administra- . srnatra] da je taka formula-kongresa KPJ. Graditelji hidro- cije. Novi zakoni pomenijo ve- 'ija preui4njena, in da bi se s elektrarne so se zavezah, da lik korak naprej v borbi proti pr6dlagan0 formulacijo uzako-bodo do kongresa dovršili be- birokraciji, ker pomenijo bi- nilo nekaj za bodočnost, medtem tonska dela na prvem delu pre- stveno omejitev vsake samo- kQ naša stvarnost nosf §e zelo grade, da bodo po porušenju za- volje in oblasti posameznikov. močne elemente enotne državne gatne stene preusmerili tok Dri- p0 uvodnih pojasnilih zastop- oWasti ki £e »koli 4 milijarde din. Po teh predlogih naj bi se Krediti bodo odobreni za dobo Odbor OZN bo razpravljal o suženjskem dein V1JO. apetit. Zagrebška tovarna »Pliva« je peta tovarna na svetu, ki izdeluje zdravilo proti tuber- Zavrnjen je predlog o zaraCunavanjn taks za kulozi. bivanje delovnim ljudem tisk 0 ZSSR Beograd, 21. junija. Mini- Stockholm, 22. junija. Glasilo strstvo za finance FLRJ je šivedsike socialdemokratske stram-zavmilo predloge republiških ke »Morgen Tidmihgen« piše, da uprav za turizem in gostin- so nedavni ruski incidenti na stvo o zaračunavanju takse Baltiku ogrozili iskreno priza- Nekdanji britanski zunanji minister Herbert Morrison je dejal v svojem govoru na zborovanju laburistične stranke v Keswicku, da Velika Britanija ne namerava izzvati vojne proti Sovjetski zvezi, ki s svojo politiko hladne vojne ogroža svetovni mir. Nekdanji obrambni minister prejšnji regres za traktorje po- P«* do sedem let. Obrestna me- ^ bivanje delovnim ljudem, devanje Švedske, da bi živela večal od 40 na 77%, za druge ra bo nizka, verjetno 2%. • • - ■ ... ........................ Nlew York, 23. junija. (Tan- se je danes spet zbral na se-Jug): Odbor OZN, ki vodi po- ji. — Na dosedanjih sejah od-sebno anketo o taboriščih za bora so prinesli dokaze, da ima- v laburistični vladi Emanuel prisilno delo na vsem svetu, jo v Sovjetski zvezi taborišča Shinwell je opozoril včeraj —----------------------------- za prisilno delo, v katerih je ZDA> da 150(10 zahodno-evrop- okrog deset milijonov oseb, v ske države izgubile zaupanje petih satelitskih državah v Atlantski pakt, če ne bodo pa še milijon oseb. ZDA povečale svoje pomoči Ko bo končana anketa o po- Zahodni Evropi. Shinwell so-ložaju v Romuniji, bo odbor di’ da ameriška proizvodnja začel preiskovati dokaze o po- or(>žja ne zadostuje, ter pred- češkoslovaški delegat pri OZN je vohunil kmetijske stroje pa na povprečno 50%. Regres v višini 40% naj bi se razširil tudi na razne vrste srednjih in majhnih strojev. Tovarne bodo tako znižale cene za nad 50% od svojih stvar- Nova tarifa davka na promet Zvezna vlada je te dni sprejela uredbo o spremembi tarife Washington, 23. junija.: Zu- _ ___ ki so na letnem dopustu v tu- v miru in imeli’ dlbre odnose ^PA °.b" v Litvaniji. Preden ‘je la2a- nai W ZDA pošiljale su- rističnih krajih. Po predlogih z vsemi državami, vštevši tudi ''estlloj češkoslovaško vlado, odbor začel proučevati vpraša- rovme m stroje v Evropo, da republiških uprav naj bi s to Sovjetsko zvezo, časopis »Da- da ne d°voljuje vstopa v ZDA nje prisilnega dela v taboriščih, °1 se lako okrepila zahodno- takso zagotovili sredstva za gens Biheter« piše, da so sestre- bivšemu članu češkoslovaške je poslal vprašalne pole, na evropska vojna industrija. — pospeševanje turizma. Gostin- litev neoboroženih švedskih le- delegacije pri OZN Jiri Sta- katere je doslej odgovorilo 35 .° Shinwellovo izjavo je ob- ski obrati, so, ne da bi čakali tal, razprava o sovjetskem vo- ryju, ki je zahteval potno do- držav, ki so pripravljene sode- lavi1 londonski »Observer* v - - - - • ........... včerajšnji številki. na potrditev, protipravno za- hunstvu na Švedskem in lažne voljenje kot delegat v Eko- Iovati pri anketi, nih proizvodnih stroškov in za davka na promet, s katero se računavali to takso, ki je zna- trditve sovjetske propagande od- nomsko-socialnem svetu OZN. Razprava o prisilnem delu v * več kakor 20% od sedanjih pro- zmanjša število predmetov, na žala 30 dinarjev na dan. prle Švedom oči. Sedaj nam je Ameriško zunanje ministrstvo taborišču prihaja sicer pozno London, 23. junija (UP). Arne- dajnih cen. Za umetna gnojila katere je treba plačati promet- Da ljudski odbori ne bi povsem jasno — niše časopis, navaja, da so razkrili, da se na dnevni red odbora OZN, riški minister za zunanje zade-in kemična sredstva za zaščito ni davek. V bodoče bo odpadlo ostali brez sredstev za uredi- kakšna je sovjetska politika je Jifi Stary med svojim bi- upanje Pa je, da bo uspešna, ve Acheson je prispel danes v rastlin se prav tako predlaga obdavčenje proizvodov črne me- tev parkov, izletniških točk, nasproti drugim državam. Ca- vanjem v ZDA od leta 1949 ker ima na razpolago obilo London v spremstvu veleposla- regres 30 do 80%. Skupno bodo talurgije za široko potrošnjo, za glasbo in drugo, nemarava sopis pravi na koncu, da je tre- do 1951 ukvarjal z vohun- gradiva tudi od raznih organi- nika Philippa Jessupa in pomoč- cene znižane za nad 6 milijard na novo pa se obremenijo z ministrstvo za finance v ta ba gledati na vladajoče kroge v stvom. Dovoljenje za vrnitev zacij, ki so že nekajkrat raz- nika ministra Georga Perkinsa. dinarjev. davkom nekateri izdelki tekstil- namen odobriti določen od- ZSSR kot na tiste, ki so vodili češkoslovaškega delegata je pravljale o množičnem uoičeva- Ob prihodu ga je sprejel britan- Zmižala se bo tudi tarifa za ne, kovinske in grafične indu- stotek iz lokalne družbene nacistično Nemčijo in fašietič- hkrati zavrnilo tudi tajništvo nju človeških življenj s tabo- ski minister za zunanje zadeve Bievoz strojev. To znižanje bo »trije. akumulacije. no Kalijo. OZN. riäHh, Anton* Eden. Ustavni zakon in naše gospodarstvo »HiiiiniimimiiHtMmtiiiimiHiiulliiiiiiwMiiimiMiiiimwimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuHBH- = 3 = Nedeljska Borba je objavila prvi del zanimivega članka, 5 = ki ga je napisal tovari’s Boris Kidrič. Ker je ta članek = = dragocen prispevek k razpravi o reorganizaciji naših vrhov- § L nih oblastvenih organov, ga objavljamo v celoti. = niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiitiiimiHtiiiiiiii= Da bi mogli problematiko no- na kapitalna graditev) bodisi JNov proces dokazuje stare sovjetske sovražne nakane Pred sodiščem v nekdanje mešane sovjetsko-jugo- more živeti brez sovjetske po- Beogradu je spet razprava, ki slovanske družbe za letalske moči in da so razni načrti, ki dokazuje, da so predstavniki zveze. Drugi obtoženci so usluž- jih dela naša vlada, neizvedljl* Sovjetske zveze v naši državi benci jugoslovanskega državne- vi. O tej svoji propagandi Ju-že dolgo pred informbirojsko ga brodarstva. Na Jugoviča so govič med zaslišanjem seveda resolucijo iskali med našimi se že od vsega začetka sovjetski ni mogel trditi, da ni imela sla-trgovinskib odnosov. Tu lahko beno zavarovanje neposrednih ljudmi vohune ter tudi drugače predstavniki pri »Juspadu« obra- bega namena ali da je tako go- ________________________ ________________ __________ _______ nastaneta dve nevarnosti. Na proizvajalcev pred eksploataci- pripravljali svoje napade na” čali s prošnjami za najrazlič- voril samo zato, ker je bil trdno Vega ustavnega zakona vse- družbenih organizacij, oziroma tfli strani, če ne bi bilo držav- jo, na materialne izdatke za neodvisnost naše države in nje- nejše informacije. Tako so od prepričan o sovjetskem prija* Petič, takšen sistem zahteva vajalcev In socialistične države ustrezno organizacijo zunanje- se potemtakem omejuje nadruž- stransko razumeti, je treba pri neposredno družbenih organov ne«a monopola zunanje trgovi- družbeno zaščito pred zunanjim nih narodov. Glavni obtoženec njega zahtevali, da jim je mo- teljstvu. ne, bi kapitalistična logika sve- in razrednim notranjim sovraž- sedanje razprave je Mirko Jugo- ral podati poročilo o vseh naših Zaslišana sta bila tudi obto- tovnega trga, ki v bistvu na- nikom, kakor tudi pred krimi- ........ ' ' --------- obravnavanju posvetiti posebno in svetov državljanov (področje pozornost tistim spremembam, prosvete, kulture, zdravja, šo- ki so nastale in ki bodo nastale cialnega zavarovanja itd.). Ko- sprotuje našemu planskemu so- nalnimi elementi, na materialno v materialni družbeni osnovi, likor z ostankom upravljajo Celoto teh sprememb navadno posebni državni organi (izdatki imenujemo »novi gospodarski za vojsko in državni aparat), so sisteme. Ta pojem pa vendarle vsi podvrženi kontroli prodni povsem precizen. Nekdo ra- stavniških organo*. turne pod njim predvsem teh- Glede oblike in tehnike niko gospodarskih odnosov ka- upravljanja s presežkom dela, na drugi strani pa, kolikor bi se državni monopol v zunanji trgovini, kakor je bilo to v prejšnjem gospodarskem sistemu pa tudi v sedanji naši kor n. pr. način obračunavanja novi sistem še ni dovolj izde- zunanjetrgovinski praksi, ome- čisto administrativne bi s tem likvidi- cialističnemu sistemu, lahko kr- zagotovitev narodnega zdravja šila doiočbe družbenih planov, prosvetnega in kulturnega na- z Narodno banko. Za drugega lan in tu se je začasno ohra- ji* na spet pa je novi gospodarski si- nilo največ administrativnih ukrepe, stem predvsem osvoboditev go- ostankov. Toda načelne osnove ra*i avtomatizem našega no-spodarstva posameznih »najne- in smeri nadaljnjega razvoja so ye*a gospodarskega sistema prijetnejših« ukrepov upravnega jasne in zato Je likvidacija ad- *n zavrli socialistično iniciativo prisiljevanja. Lahko torej reče- ministrativnih oblik samo še neposrednih proizvajalcev,, t. J. da Je tekoče pojmovanje vprašanje časa, potrebnega za novega gospodarskega sistema še tehnično obdelavo. dokaj površno. Da pa bi ugotovili, kaj takšna materialna osnova, ki jo predstavlja novi Tretjič. Osnovni instrumenti. bistveno bi omejevali njihove socialistično demokratične pravice upravljanja. Gre torej za s katerimi socialistična država naslednje: državni monopol zu- v imenu družbe organizira in nanje trgovine, ki predstavlja neogibno zaščito socialističnega predka, socialnega zavarovanja itd_ in za zdaj na določanje splošne smeri gospodarskega razvoja z ugotavljanjem ključne kapitalne graditve. Odnosi med. neposrednim) proizvajalci in socialistično državo, ki predstavlja družbo, postanejo v svoji materialni osnovi dejansko socialistični. Prav s tem, da se odpove gospodarski «operativi« državnega aparata, t. J. monopolistične lastnine starega tipa nad proizvajalnimi sredstvi, ki Ji Jih Je vsilila prva faza socialistične revolucije, socialistična država planskega gospodarstva pred postopoma izgublja iz «n nezaželenimi tujimi vplivi Je podedovane ostanke sile naa treba podrediti istemu sistemu družbo. S tem, da postopoma planskega avtomatizma in ob- spreminja državno obliko druž- v neposredno vid, bivši direktor »Juspadac — najvažnejših rudnikih in o naj- žena Mirko Trampa in Cveto _______________________' različnejših prometnih zvezah. Djurdjevič, ki sta bila kot stro- 300 ujetnikov Dobeenilo Jugovič je med zaslišanjem kovnjaka zaposlena pri našem , , * .. . ** ® priznal, da je Rusom dajal vse državnem brodarstvu. Oba sta IZ Draži ISKega zapora zaželene podatke, trdil pa je, večino navedb obtožnice pri-San Paolo, 23. junija (UP), da je bil takrat prepričan, da znala, razbremeniti pa sta s« Včeraj je pobegnilo iz zapora taki podatki ne škodujejo naši skušala z zatrdilom, da se dolgo na otoku Ancheita v bližini San državi. nista zavedala, da s svojo usluž- Paola približno 300 ujetnikov, p0 ;zjdu informbirojske reso- nostjo do sovjetskih organov od katerih jih je bilo mnogo lucije so Rusi od svojega za- škodujeta svoji domovini. Zatr-obsojenih zaradi uboja in dru- upnika zahtevali še več in on jevala sta celo, da sta popol-gih hudih zločinov. Včeraj je je za njjh delal propagando med noma spoznala svojo krivdo šele bilo sporočeno, da je policija «vojimi znanci. Tako je zatrje- potem, ko sta bila razkrinkana zadušila upor, po najnovejših vai, 477.686 brt Polef slovenskih železarn na vaina deta. Železarna v Kičevu Nemška trgovska mornarica gospodarski sistem, zahteva gle- družbeno obvlada t j. planira de državne nadstavbe, Je treba proizvodni proces in prometni odgovoriti vsaj na dvoje vpra- proces, ostanejo po zgoraj po- šanj. Gre predvsem za vpraša- jasnjenem naslednji: nje, kaj v novih odnosih pro- a) stopnja akumulacije in izvodnje določa družba in'kaj tondov; z njimi se družbeno jektiviziranih meril, ki v notra- bene lastnine dejansko upravljajo neposredni določa'odnos med potrebnim nJem gospodarskem dogajanju družbeno, sod „ - _ ^ »«uu» «««. ^aiu« proizvajalci. Drugo temeljno delom in presežkom dela, kakor zagotavljajo stopnje akumula- sama puli materialne korenine, p0 sporočilu ministra za promet Jesenicah, v Guštanju in Štorah naj bi se naslanjala na bazen »o na nemških ladjedelnicah od ter bosanskih v Zenici in Va- železne rude, ki se razprostira vprašanje je, kateri organi in s kakšnimi kompetencami lahko v novem gospodarskem sistemu predstavljajo družbo. Sledeč tem bistvenim problemom bom skušal v tem članka najprej orisati bistvo odnosov proizvodnje, ki nastajajo z razvojem novega gospodarskega sistema, dalje poudariti spremembe, ki Jih Je v državni upravi že povzročil dosedanji razvoj novega gospodarskega sistema, ali pa jih bo zahteval v bližnji bodočnosti, in naposled na temelju »»ga, napraviti tudi zagotavlja socialistično načelo enakega plačila za enako delo; b) davki: v ekonomsko družbenem pogledu imajo davki isto nalogo kakor stopnje akumulacije in fondov, praktično pa se uporabljajo v glavnem takrat in tam, kjer in kadar stopnja akumulacije in fondov, ki za svojo tehnično uporabo predpostavlja brezgotovinski promet, ni uporabljiva glede na dejstvo, da pogoji za brezgotovinski promet še niso dani, nekatere zakijučke g7ede osnov- ? £b ““ T novi gospodarski sistem ta problem reševal v glavnem z objektiviziranim, t. J. procentualno* enakim deviznim davkom na vse izvozno blago, ki ga avtomatično pobira Narodna banka kot edino klirinško mesto tudi š koeficientom (zunanje' trgovinsko »podaljšanje« stopenj akumulacije in fondov), ki ga tudi avtomatično uporablja obračunski sistem v Narodni banki. Šestič. V kolikor toliko konsolidiranem gospodarstvu na temeljih novega gospodarskega sistema, gre za Jistem obvladanja zakonov r vrednosti izključno s stopnjami, koeficienti, davki in uporabo planskih rezerv, in sicer predvsem na osnovi avtomatizma objektiviziranega obračunskega sistema pri Narodni banki. (Glede avtomatizma so izjema davki, ki — razen deviznega davka, davka na presežek plačnega fonda podjetij z brezgotovinskim prometom in delno davka na promet proizvodov — še zmeraj zahtevajo poseben aparat za pobiranje.) S tem pa se končno spreminja vloga državnega aparata na —- ----- ---------- ._______ . ,, področju gospodarstva. Ta vlo- formulacija in državna sankci- cunskim avtomatizmom Narod- predvsem izgublja — brž ko - .... ... n P nonlre nKJAlr4l«rj-tl*>n«2 —— — ® cije ter fonde in planske rezer- ti bi iz njib utegnila nastati ve. V danih okoliščinah bo njena degeneracija v zatiralsko in izkoriščevalsko oblast nad družbo in se Jasno kaže kot socialistična oblast delovnega ljudstva. 1945 do junija letos zgradili 298 rešu sta bili le še v Sisku in med Bitoljem, Prilepom in Ki-novih ladij s skupno tonažo Smederevu dve majhni železar- čevom. Temu pasivnemu gor» 445.498 brt. V istem razdobju je ski podjetji. Medtem so se vsa temu področju so turški osva-bilo nabavljenih iz inozemstva ta podjetja močno razvila In še 183 ladij s 560.000 brt. razširila. V Zenici nastaja naš j alci dali ime Demir Hisar, kar pomeni železni hrib, kajti že Pogajanja v Pan Mun Jomu največji železarski kombinat, Turki so tu pridobivali železno drug kombinat pa v Sisku. Lani rudo. Prva večja raziskovalna smo začeli graditi veliko žele- dela na tem področju so se za-zarno v Nikšiču in Crni gori, čela leta 1948. in so pokazala, ki bo osmo železarsko podjetje da so zlasti v bližini Slepče. Tajmišta in Judova ter v daljši okolici velika nahajališča železne rude. Med tem so razisko- Se naprej držalo sklepa o iz- 7 naši ,drž?v!’.,Vse da ne problematike novega ustavnega zakona. V čem je bistvo novih proizvodnih odnosov, ki nastajajo in se z novim gospodarskim sistemom dalje razvijajo? Mislim, da je možno na to vprašanje dokaj natanko odgovoriti z nekaj splošnimi in zgoščenimi ugotovitvami. dostni meri. Davki so torej ena izmed’ zaostalih oblik stopnje akumulacije in fondov; c) vrednostno in naturalno določanje ključne kapitalne graditve; d) ekonomska uporaba planskih rezerv, ki naj predvsem regulira neogibne odmike praktičnega gospodarskega življenja ' Pan Mun Jom, 23. junija----------------------------------------- . , . , ... . . (AFP). Vodja delegacije Zdru- pustitvi 27.000 južnokorejskih b0 "„tir Y. lko telezar- ženega poveljstva general Har- civilnih oseb, ki so bile inter- no tudi Makedonija, rison je izjavil na današnjem nirane v Jončonu in Fusanu. , tfm ,^e pt7l4 spregovoril valna dela najbolj napredovala sestanku v Pan Mun Jomu, Ta Harrisonova izjava je 1, _ . „Tf ,7* Predsfdmk na P°droilu Slepče (severno da se bo Združeno poveljstvo vzbudila protest vodje sever- Y.ladf ¥? Makedonije Lazar od Prilepa ob progi Prilep—; ne delegacije generala Nam Kollševski, ko je omenil, da Volitve na Nizozemskem Haag, 23. junija (AFP). Na Nizozemskem bodo 25. in 26. junija parlamentarne volitve. Prvi Veles), kjer so nahajališča rude v glavnem ugotovljena. Geo- veljstvo, da »enostransko« induYtr‘le v Makedoniji med logi pa računajo, da bodo poravna z vojnimi ujetniki De- dru8im tud’ zgraditev velikega dobna nahajališča ugotovili tudi ........... - - * železarskega podjetja v Kičevu. -----------*- •*—*— Ha, ki je Obtožil Združeno po- dolo4a Perspektivni plan razvoj jal je, da kitajska in severnokorejska delegacija nikoli ni- dan bodo volivci volili člane no- sta priznavali razvrstitve na Prvič, v novih proizvodnih od- °d družbenih planov, ve narodne skupščine, drugi dan pa člane pokrajinskih skupščin, vojne ujetnike in civilne internirance, ki se Je drži Zdru- na področju Tajmišta in Judova. Da se ta raziskovalna dela čim bolj pospešijo, se bodo v drugem letošnjem poletju pridružile ekipam Geološkega zavod« nosih, oziroma, kar je natanfr neje — na sedanji razvojni stopnji njihove vsebine in njihovih oblik, Je državno določanje gospodarskih procesov že Četrtič. Izvzemši tiste davke, ki zahtevajo poseben aparat za pobiranje, in seveda izvzemši določene ključne kapitalne graditve, so vsi osnovni instrumen- katerih delegati bodo vdliii člane ženo poveljstvo. -.****jv jam pi VVV.JV i «i-- ,. — w omejeno na štiri področja: na 11 drzavne gospodarske politike izdajanje zakonov in regulativ-nib predpisov, ki dejansko niso avtomatično uporabljivi. Vsi ukrepi, ki slone na uporabi teh nič drugega, kakor juridična Instrumentov, dobivajo z obra- ja proizvodnih odnosov; na določanje potrebnega dela in se bodo razmere sedanjega prehodnega obdobja dokončno uredile — najmanj za 90*/. ne banke objektivizirani zna-_____^ __________ _______ čaj, ki izključuje subjektivne in presežka dela ob zagotovitvi so- samovoljne momente v določa- ^ ^__________________________________ ^ cialističnega načela o enakem “Ju posameznih upravnih orga- ^načaj^ tako imenovane »operah plačilu za enako delo; na dolo- nov. In potemtakem praviloma t= „ jn Drav ls> j* bistveno. - - - - - ■ - -- ne zahteva drugačnih, t. j. »do- datnih« npravnib ukrepov. (Trenutno Je sicer še mnogo pri- čanje ključne kapitalne graditve: na določanje osnovnih družbenih skladov. V okviru teh in takšnib druž- tožb proti birokratičnim poja-benih odredb neposredni pro- vom v Narodni banki in samo-izvajalci planirajo in poslujejo voljnosti posameznih njenih z delavskimi sveti in njih podrejenimi upravami gospodar- organov. Ti pojavi pa izvirajo iz dejstva, da tehnično še niso »Operativa« državnega aparata se čedalje bolj in nezadržljivo reducira na pobiranje davkov, kjer jih še ni mogoče pobirati avtomatično in na organizacijo nekaterih, v bistvu melioracijskih, sanitarnih in bigienskiii skih organizacij povsem samo- obdelana in objavljena vsa oh- ‘°ZdarStVU stojno kot dejanski in neovira- jektivna merila za poslovanje VoriZuna lahko tudi organi- ni upravitelji socialistične do- Narodne banke. V bližnji bo- Postopoma lahko tudi organi senata. V sedanjem parlamentu so katoliki največja stranka, ki ima tretjino mest v obeh do-mih. Na drugem mestu so socialisti, ki imajo 27% v skupščini in 28% v senatu. Volitve bodo po proporcionalnem sistemu, glasovanje pa je obvezno. Dobro obveščeni opazovalci so prepričani, da bo katoliška stranka nekoliko povečala število mandatov na škodo socialistov, komunistična partija Nizozemske, ki je imela 8% mandatov v skupščini in 12% v senatu, pa bo verjetno izgubila mno- Ponarejanje slile velikih umetnikov Rim, 23. Junija. V Italiji iščejo falsifikatorja slik velike vrednosti, kot so Gogainove. Van Novo nasilje vlade 'w Južnoafriške unije Cveto»«!, 23. junija. (AFP.) Makedonije še «in^ ekipe geo- detske uprave Makedonije m ni zakonski osnutek, ki zaostru- Srbl[e- Pr’kl^4lIa Pa se bo ja diskriminacijo proti doma- Posebna, eklPa “ snemanje te-čemu prebivalstvu v Južnoafri- rena. f letal- da 150 mogoče po- Na zahtevo severne delega- Južnoafriški parlament je spre- .... , . _ ... cije je bil prihodnji sestanek jel s 73 proti 47 glasovom vlad- ^ vi;f, S* v,7 t. sklican za jutri dopoldne. Tanki in pehota Združenega poveljstva so Izvedli včeraj močan napad in globoko prodrli v kitajske in severnokorejske položaje na zahodnem delu korejskega bojišča. Po opravljeni nalogi so se 6ile Združenega poveljstva umak- ški uniji. Po tem najnovejšem Mallanovem zakonu bo omejena pravica domačinov, da smejo spešiti priprave za projektiranje potrebne železniške proge. Sedaj je pri teh raziskovalnih bivati v mestih, delavci ne bodo deIih in Pri f adn[i cest v ^ smeli razveljaviti delovne po- docem ™d^en! bazenu !fb°* „„a,,« — ...» „4 i« sleno nad 1000 delavcev. Tako z,aruzenega poveljstva umaK- fodbe’ za Y*e od 14- bo moeo?e v kratkem času ueo- nile na izhodne nolnfcrie «?e- leta »tarosti pa bo uvedeno ob- °° ™.og,oef.,v. Krat*em casu u8°- nne na iznoane poiozaje. o e- , toviti, kolikšna bo surovinska verni so izgubili v teh bojih Yez“° del°- p° zakonu bodo imeli domačini tudi omejeno pravico do potovanja, 570 vojakov. Poveljnik ame riške 45. divizije general Ruff-ner je Izjavil, da so sile Združenega poveljstva onemogočile načrte severnih, da bi prebili utrdbe zahodno od Corvo- baza za novo železarno. Strokovnjaki, ki sodelujejo pri teh ‘Öporicilskrposwi so med deljh’ 50 z dosedanjimi uspehi razpravo ostro grajali Mallanov zakon, pri čemer so poudarili, da bodo imeli ti ukrepi resne Hkrati z raziskovalnimi deli v bazenu železne rude se po- na navzlic neštetim napadom £^d*c* in da 150,10 povzročili rariskZan^^v^’kičevsklm'0^* Kitajcev m Severnih Korej- nemlre v cev v prejšnjem tednu. Po njegovih besedah je bil naj- nemire v deželi. Izjava kandidata Tafta premogovnem bazenu. V Makedoniji pred vojno niso kopali pre- Washington, 23. junija. (AFP) moga in se je izkoriščanje ki- movine. Le-ti določajo plane in programe proizvodnje, komer- dočnosti bo vsaka gospodarska za^a teb P®s*°v preide na organizacija vedela, na kaj ima ustrezne zavode. V novem go- inugiaiuc yiuizvuuiijc, auuici- ------------j- — —j------- snodarslcem sistemn «e tore! že cialne stike in cene, le-ti izvaža- pravico v Narodni banki, Na- „čit “ težniTite m vloea rodna banka pa bo dolžna, da kaze očitna težnja, da se vloga jo in uvažajo itd., ne pa več državni upravni aparat (seve- da so še anahronistični »repi« podlagi zgoraj omenjenih objek-starega gospodarskega sistema, tiviziranih meril, avtomatično ji brez lastnega odločanja na državnega aparata od odločanja in določanja reducira na eni strani na pripravljanje račun- karjev. Falsificirana dela so bila prodana v zadnjem času v Franciji, sledovi pa vodijo v Rim. Kakor poročajo rimski časopisi, sta zapletena v afero neka rimska grofica in nek znani preprodajalec umetnin. Ponarejevalec slik je delal baje v dogovoru z dvema osebama, zbiral falsifikate v svojem salonu v Rimu, grofica pa jih je preprodajala. Neki rimski časopis trdi, da so bili falsifikati preneseni čez mejo v diplomatski pošti neke južnoameriške drža- vem gospodarskem sistemu »ne- sta, na katerem veljajo samo inspekcijo izvrševanja zakoni- ve. v Rimu pa demantirajo te Goghove in drugih znanih sli- močnejši napad v noči med Republikanski senator Taft je čevskega lignita začelo šele leta t. j. preživele kompetence dr- izplačuje terjatve pa tudi daje žavne uprave na področju go- kredite, ne pa samo plačni fond skib elementov za zgoraj omenjene instrumente državne gospodarstva, toda bodo kaj kma- kakor doslej. Enotni bančni spodarske politike (med tem ko Iu likvidirani). sistem v rokah socialistične bodo same instrumente v bodoče Drugič. Ta del presežka dela, države s tem dejansko izgubi v glavnem uporabljale skupšči-katerega namembnost določa značaj oanke in dobi značaj ne in njihovi organi), na drugi socialistična država, le-ta v no- družbenega obračunskega me- strani pa na kontrolo, oziroma odtnjuje«, marveč večinoma »vrača«, v upravljanje bodisi neposrednih proizvajalcev (ključ- račun in objektivizirana meri- tih predpisov. ia, izključeni pa so momenti subjektivne samovolje.) vesti in trdijo, da falsificirane Skratka, kompleks medse bo J- slike niso bil« napravljene v nih odnosov neposrednih proiz- Italiji. 20. in 21. junijem. Pri napadu sta sodelovala tudi dva elitna polka kitajskih in severnokorejskih čet. Južnokorejska skupščina Je sprejela danes z večino glasov sklep, da se podaljša predsedniku Sing Man Riju mandat do 15. avgusta t. L Glasovanja v narodni skupščini se ni udeležilo 56 opozicijskih poslancev, ki še naprej bojkotirajo seje skupščine. BERITB pnnedeljsko izdajo »Slovenskega poročevalca« Mesečna naročnin« din lh> izjavil na tiskovni konferenci, 1943. Ekipe makedonskih geol»-da si je doslej zagotovil glasove gov raziskujejo sedaj nahajali-602 ali 603 delegatov, s kate- šča lignita v področju Sutovo-rimi bo zanesljivo izvoljen za Lazarevci, kjer so doslej pri republikanskega kandidata za vrtanju do 80 metrov ugotovili predsedniške volitve na kongre- šest plasti lignita v debelini od su republikanske stranke v Chi- 2 do 10 metrov. Računajo, da cagu. Pripomnil je, da se bodo bodo plasti lignita v večji glo-nekateri delegati iz taktičnih bini še debelejše. Sedaj obra-razlogov pri prvem glasovanju tuje le rudnik Oslomej, čigar vzdržali glasovanja. proizvodnja pa je še majhn« Generalni tajnik gibanja, ki zaradi primitivnih naprav. V se zavzema za kandidaturo ge- bližini rudnika Oslomej name* nerala Eisenhowerja, Roberts, ravajo zgraditi sušilnico za pri-pa je izjavil, da je ta Taftova dobivanje polkoksa za potrebe izjava zgolj poskus izogniti se bodoče kičevske železarne. Prav smešnemu položaju, ki bi na- tako je v bližini Osmoleja v nastal, če bi že pri prvem glaso- črtu gradnja velike termoelelc- vanju doživel neuspeh. trame. Dr. D. Savnik: Pereči problem i francoskega kolonialnega imperija f Francija in Tnnizija V začetku tega meseca je bila v francoski Narod"! skupščini razprava o polrža;” v Tuniziji. To debato je francoska vlada dolgo odlagala, vendar pariški parlament tudi tokrat ni sprejel nobenega sklepa i- je bilo nadaljevanje razprave odloženo za nedoločen čas. Toda na zasedanju Narodne skupščine 20. junija se je razprava o Tuniziji zopet razvnela, čeprav si je predsednik francoske vlade Pi-nay prizadeval preprečiti razpravljanje o tem vprašanju v upanju, da bo laže izpeljal svoje načrte, če skupščina s svojimi sklepi počaka, da bo prešlo »napeto ozračje«. Binay taktizira in ni našel nobene boljše »rešitve« kot pred njim Faure ali PleVen. Prav zaradi tega so socialisti napadli vladno politiko, češ da ■e še vedno drži pogojev, ki so bili sporočeni Tuniziji lani dne 15. decembra, kar lahko prej ali «lej pripravi Tunizijo v položaj »nove Indokine«; degolovci, podpirajoč politiko sredinskih »trank, so se obregnili ob »amerjško vmešavanje v francoske notranj ezadeve« in me- nijo, da bi kakršne koli reforme v Tuniziji pomenile »francoski umik iz Severne Afrike«; kominformovski poslanci pa niso iznesli nobenega stvarnega predloga (bržkone je v interesu kominformovske politike sedanje napeto stanje v Severni Afriki!); sredinske stranke pa se nočejo odločiti na »popuščanje« v tunizijskem vprašanju iz bojazni, da bi s tem še pospešili razkroj francoske »slave in moči« in se zaradi tega zanašajo bolj na politiko »močne roke« v stilu preizkušenih kolonialnih metod, čeprav so se pomisleki o pravilnosti takšne politike pojavili tudi v vrstah ljudske republikanske stranke. Razvoj dogodkov v zadnjih mesecih v Tuniziji ni samo dokaz naraščajoče moči nacionalno - osvobodilnega gibanja v muslimanskih državah Srednjega vzhoda in Severne Afrike, pač pa ima svoj pomen glede na politično-strateški položaj v sedanjih razmerah v mednarodnih odnosih. Usoda Tunizije bo slej ko prej vplivala na razvoj tudi v še dveh drugih franco- skih posestih v Severni Afriki: v Alžiru in Maroku. Prav zaradi tega pa gibanje in težnje v deželah Francoske severne Afrike že nekaj časa ni več samo »nepomembni« dogodek lokalnega značaja. Z administrativnimi . nkrepi ni mogoče zavreti razvoja Prav v Tuniziji postaja očitno, da gibanje za nacionalne pravice ni samo politični problem, pač pa d& je vzrok krize v gospodarskih in socialnih razmerah. Postalo pa je tudi očitno, da se nacionalno gibanje v Severni Afriki tako širi, da administrativni ukrepi — pa najsi bodo še tako ostri — ne morejo več zadržati razvoja. Ce bi hoteli imeti jasnejšo sliko poteka dogodkov, bi morali poseči vsaj 15 let nazaj, kajti leta 1938 je bilo razglašeno obsedno stanje v vsej Tuniziji: nacionalistično gibanje je pod vodstvom stranke Neo-De-stour prvič pokazalo svojo moč; tedaj je bil tudi Bourguiba, voditelj Neo-Destoura, prvič aretiran in konfiniran. Po letu 1938 je močno narasel vpliv .arabsko-muslimanskega nacionalističnega gibanja: nastale so nove neodvisne države iz bivših francoskih mandatov (Libanon in Sirija), ustanovljene so bile nov« muslimanske držav« * Aziji (Pakistan in Indonezija), razvilo se je gibanje za neodvisnost in boj proti tujcem na Srednjem vzhodu (Perzija in Egipt); vsi ti dogodki so kombinirano vplivali na dežele v Francoski severni Afriki, kjer se je v zadnjem desetletju vsak dan večal odpor proti kolonialnemu položaju in proti kolonialni politiki francoskih vlad. Stranka Neo-Destour in sindikati Trenutno je težišče akcije ▼ Tuniziji, kjer je nacionalno gibanje najmočnejše in najbolje Predsednik francoske vlade Aatete« Fin»" organizirano in je zaradi tega tudi bolj aktivno kot n. pr. v Egiptu ali. v Perziji. Žarišče tega gibanja v Tuniziji je »De-sour«, ali pravilneje »Neo-Destour«. Destour pomeni ustavo. Leta 1933 pa je v tej stranki nastal razkol zaradi razlik v pogledih na staro in novo ustavo; težnja po spremembi absolutistične monarhije tuniškega beja v ustavno monarhijo se je kmalu sprevrgla v boj za neodvisnost Tunizije. Stari »Destour« zajema predvsem konservativne elemente,’ ki se zavzemajo predvsem za utrditev tradicij Islama in k tej struji bi lahko prišteli tudi ozek krog okoli tuniškega beja. Habib Bourguiba pa vodi »Neo-Destour« nekako v smislu gibanja »mladih Turkov« v Turčiji takoj po prvi svetovn' vojni. Neo-Destöur je politična stranka, ki je organizirana po celicah, strogo disciplinirana, moderno, lahko bi rekli, zahodno orientirana, njena moč pa sloni v najtesnejši povezavi » sindikati. Sindikalne organizacije v Tuniziji so začele s svojim delom leta 1932, kajti prej je bilo organiziranje domačega delavstva — prepovedano. Splošna zveza tuniških delavcev (Union gčnč-rale des travailleurs tunisiens — U. G.T.T.) ima danes čez 80.000 organiziranih članov, ki predstavljajo glavgi oflofi«£ Bo» urguibove politike in boja za neodvisnost. Poleg tega predstavlja Zveza tuniških poljedelcev (U. G. A. T.) drugo silo — sicer nekoliko manj uradno — ki stoji ob strani stranke Neo-Destour. U. G. T. T. je pred leti prekinila stike * prokominfor-movsko Svetovno sindikalno organizacijo in se pridružila Mednarodni konfederaciji svobodnih sindikatov. U.G.T.T. se trudi, da bi dosegla gospodarske spremembe in social .e reforme s metodami zahodnih sindikatov. — Kominformovska Sindikalna zveza delavcev Tunizije skuša v svoj prid izkoristiti nacionalistično gibanje v Tuniziji, vendar brez posebno vidnih uspehov, ker združuje predvsem tamošnje francoske delavce. Članstvo te zveze ne presega 10.000 č’mov. »Politique de peuplemeut« Sedanji politično-socialni boj tuniških delavcev in kmetov nam postane razumljivejši, če upoštevamo dejstvo, da je bila Tunizija L 1881, ko so jo Francozi zasedli in podpisali s tuniškim bejem pogodbo o pro-tektoratu nad bejevino, dežela rokodelcev, malih kmetov in primitivnih živinorejcev. Danes ima 3 milijone hektarjev obde-lov^a« zemlje r svojih rokah 6000 francoskih priseljencev, ki so dobili ta posestva na osnovi francoske politike konfisciranja zemlje in tako imenovane »politique de peuplement«, ki se nanaša na naseljevanje francoskih državljanov v okupiranih deželah. Zaradi takšne politike je nastalo izrazito socialno neravnovesje, kajti tretjino tuniškega prebivalstva sestavljajo danes kmetijski delavcil Dotok francoskega industrijskega blaga na podlagi sistema preferenc (prednosti) je uničil premnog« tunizijske rokodelce - obrtnike, ne da bi jim kdor koli omogočil najti zaposlitev drugje. V tej zvezi je seveda tudi upoštevati vpad domače obrtniške proizvodnje v korist importiraBega tujega industrijskega blaga. Francoske oblasti so na veliko razlaščale tunizijske kmete, zato da so dobile zemljo za francoska veleposestva. Ce k temu dodamo še nagel porast števila prebivalstva, kar gre deloma na račun zboljšanja sanitarne in higienske službe, vidimo zlahka vzroke kronične brezposelnosti (tri četrtine tunizijskega delavstva je brez zaposlitve!), pri čemer je treba tudi vede*!, da francoski podjetniki, ki imajo v rokah vso industrijo in rudnike, najemajo delovne til« najraje med francoskimi prW seljeaci. • (Nadaljevanje pride), j Na gorlškem se čuti velika skrb partijskih in frontnih organizacij za pravilen razvoj zadružništva Vdor murvinega prelca v Prekmurju ' 2e takoj po izidu pisma CK (KPJ o zadružništvu lani v jeseni so partijske in frontne organizacije na Goriškem začele z večjo skrbjo spremljati delo kmetijskih zadrug, tako delovnih kakor splošnih, katerim so prej posvečale premalo pozornosti. Uspeh tega dela je bil ta, da so mnoge zadruge že ob rednih letnih zborih uvidele potrebo, da je treba dvigniti deleže in jamstva, da se na ta način gospodarsko osamosvoje. Tako so v Solkanu pri Gorici že takrat dvignili deleže na 1000 din z desetkratnim jamstvom in v Krombergu na 500 din z desetkratnim jamstvom. Tako se je zgodilo tudi v mnogih drugih krajih. V Šempetru pri Gorici je kmetijska zadruga, katere glavna panoga je vrtnarstvo, iz čistega lanskega dohodka ki je znašal nad 1 milijon dinarjev, začela graditi tržnico, poleg tega pa se ta zadruga pogaja tudi za nabavo traktorja. Danes zadružniki po vseh kmetijskih zadrugah na Goriškem razpravljajo na izrednih občnih zborih, kako bi laže in bclje gospodarili.. Na izrednem občnem zboru v Levpi pret. nedeljo so delež 150 din zvišali za 100% s trideset-kratnim jamstvom. Od okrog 100 članov zadruge se jih je zbora udeležilo 87 in vsi so se strinjali z omenjeno odločitvijo. V Kanalu so se zedinili za de- Prikaz znao ja in spretnosti lfubijanskih vajencev kov ljubljanskih vajencev je prikazati že doseženo stopnjo strokovnega znanja in opozoriti mladino na obrtne stroke, ki imajo premalo mladega naraščaja. Zanimivo je, da se naši vajenci to pot prvič predstavljajo naši javnosti v svojem imenu. To utegne dati mladim razstavljalcem, pa tudi mnogim njihovim tovarišem, ki sicer ne razstavljajo, novega poleta v nadaljnjem usposabljanju. Raz. stava je pravzaprav nekako tekmovanje, saj bodo na koncu najboljši razstavljale! tudi ocenjeni in nagrajen^ Pri ogledovanju pohištva bo povprečnega obiskovalca razstave najteže prepričati, da ogleduje razstavo vajenskih izdelkov. Kombinirana omara v orehovem furnirju bi bila prav lahko izdelek n. pr. nekega šentviškega mizarja, v resnici pa sta jo izdelala ena redkih vajenk v mizarstvu Cveta Prek in Franci Rozman Prav lepi so tudi drugi razstavljeni kosi pohištva. Med kovinarskimi izdelki Je treba omeniti izdelke vajencev In nesrečam se ta raz- j2 delavnic državnega obrtnega vasla kar ne m«re odpraviti. Ray- mn;5)M Cirmana. Razen tppa Kr» no na kraju te nesreče pa Je še posebno v navadi hoja po progi na postajo. Tako se namreč pot- V dvorani republiške obrtne Zbornice v Komenskega ulici 12 je bila sinoči slovesno odprta razstava vajenskih izdelkov s področja mesta Ljubljane, ki bo dostopna javnosti do nedelje 29. junija. V dvorani, ki je. za take namene dokaj tesna so zavzeli največ prostora mladi mizarji in kovinarji. Vendar so na razstavi zastopani z izrednimi, lepimi predmeti tudi vajenci iz skoraj vseh ostalih strok, zlasti še iz oblačilne in obutvene. Glavni namen razstave izdel- Ne hodite po progi Pred nekaj dnevi so našit na leiem iški progi malo pred postajo Boh. Bistrica, mrtvega moškega. ügoÜTÜi so, da Je to Janez Medja, posestnik in družinski oče in da ga je Močega proti domu dohitel vlak, ki ga je zbil tako, da je odletel na kraj proge, kjer Je obležal mrtev. Sele po približno sedmih arah ga je našel železniški uslužbenec in o tem obvestil pristojne organe. N a kraj nesreče prispela komisija z zdravnikom je mogla ugotovili samo še smrt. Med zadnjo vojno in po vojni se je silno razpasla navada hoje po progi. Kljub vsem opozorilom. niki Izognejo večjega ovinka, ki bi ga sicer morali napraviti. Železnica je že predlagala, da bi zgradili preko Save brv, ki bi približala vse prizadete okoliške vasi železniški postaji. Železnica Je bUa pri tem pripravljena nuditi pomoč kljub temu, da sicer na tem ni zainteresirana. Sestala se je že komisija predstavnikov dveh občin, okrajnega odbora in železniške direkcije. Vse skupaj pa je' padlo v Savo. 'Železniški most in proga sta še dalje pešpot In bližnjica na železniško postajo. Na tem mestu se je zgodila v zadnjih letih že druga smrtna nesreča. Pred kratkim pa je še eno preprečil strojevodja s tem, da Je v zadnjem hipu ustavil vlak. V zadnjem časa je železniška oprava sklenila, da bo na progi, postajah in v vlakih za vsako ceno napravila red. Za kršilce železniških predpisov so določene visoke denarne kazni. Vsak železničar pa Je dolžan, da predpise nadzira hi tudi upravičen, da kršilce na mestu kaznuje. Tudi vsi organi notranje uprave imajo s tem v zvezi stroga navodila. J-ič. mojstra Cirmana. Razen tega so dobro zastopane še nekatere druge kovinarske obrtne delavnice. Na razstavi ne manjka ni. ti izdelkov iz optične in zlatarske stroke, v kateri vajencev menda najbolj manjka. Razstavljajo še mladi krojači in čevljarji, knjigovezi, fotografi, frizerji, peki, slaščičarji in drugi. lež 1000 din s petkratnim jamstvom. Poleg tega so sklenili, da bodo nudili članom pri odkupu kmetijskih pridelkov boljše plačilne pogoje in enako tudi po možnosti pri nakupu industrijskih predmetov v zadružni trgovini, s čimer so dali pobudo tudi ostalim kmetom, da vstopijo v zadrugo. Ker uslužbenci poslujejo z imetjem zadružnikov, so v Kanalu sklenili, da naj tudi uslužbenci postanejo člani zadruge, njihovo jamstvo pa naj bo petkrat večje kakor ostalih članov, da bodo pravilno in pošteno delali in razvili še večjo pobudo. Ta sklep je imel velik odmev tudi v drugih krajih, kjer so imeli zadružniki nezaupanje, da bi dvignili deleže in jamstvo zaradi poneverb in slabega poslovanja v posameznih zadrugah. Da se bo lahko poživilo zadružno življenje, bo marsikje treba reševati še težja vprašanja. Zaradi nerentabilnosti in deficita se je morala n. pr. kmetijska zadruga na Kambreškem združiti ob zaključku poslovnega leta s kmetijsko zadrugo Ročinj, čeprav je ta precej oddaljena in so tudi na Kambreškem vsi pogoji za dobro zadrugo. V tem hribovskem kraju imajo težave s prodajo mleka in ne skrbe za pospeševanje živinoreje, ki je hrbtenica in glavni vir dohodkov za njihovo življenje. Danes prodajajo velike količine sena, včasih so pa sami predelavah mleko v sir in maslo ter imajo še danes potrebne kotle in stroje za predelavo. Kmetijska zadruga bi lahko po- Zapeljivi krajcarji V nekaterih gostinskih lokalih na Kočevskem so se domislili kaj zvijačne metode, ki je posebna vrsta izkoriščanja na tnj račun. Ko si v lokalu kot gost kupiš cigarete n. pr. zavitek »Planica«, ki nima zalepljene etikete, lahko doživiš, da zl škatle manjka kar po več cigaret. Namesto 2«, Jih Je v zavitku samo 18, 17. 1* ali celo še manj. plačaš pa seveda cel zavitek. Tako je med drugim tovariš 2. S., kapetan JLA že večkrat doživel, da je kupil zavitek cigaret, iz katerega je manjkalo po 2, 3, 4 ali še več cigaret. To se mu je zgodilo v gostilni »C tn kel«, v Kolodvorski restavraciji v Kočevju, v Banjaloikl, Kočevski reki in drugod. V kočevski kavarni je pa doživel, da je natakarici L. moral dvakrat plačati račun, ker se kot častnik pač ni hotel dalje prerekati. Poleg tega pa je moral ravno v tej kavarni tudi primerno dolgo čakati, preden so ga blagovolili postreči. Morda bi bilo umestno, da bt bili cigaretni zavitki, ki se sedaj prosto odpirajo, zalepljeni, da ne bi bili več izkušnjava za razne špe» kulante. stavila svoj zadružni obrat za predelavo mleka in prevzela odkup masla, odsek za živinorejo bi lahko skrbel za dobro plemensko živino, izboljšanje pašnikov in travnikov, sadjarski pa za uspešnejše sadjarstvo, ki je danes zelo zanemarjeno. Kar smo povedali o Kambreškem, velja skoraj za vso občino Kanal, ki ima 8 kmetijskih zadrug, ki se pa niso pečale z drugim kot s trgovino. Tako imenovani pospeševalni odseki so bili samo na papirju. Uspeli izredni občni zbori so bili tudi na Trnovem, v Vipol-žah in drugod. V Grgarju se pa na prvem občnem zboru niso mogli zediniti glede deleža in jamstva, ker jim to vprašanje očitno ni bilo dovolj pojasnjeno. Tu najbrž zadružniki niso poučeni, da lahko dvignejo deleže in jamstvo tudi le toliko, da bodo lahko poslovali. Ce pa bi gospodarske razmere narekovale spremembo njihovega sklepa, lahko to store na izrednem občnem zboru, ki ga skličejo po potrebi. To velja tudi za ostale kraje, ki gl o tem še niso na jasnem. Jp. Ker se murvin prelec (ali _ ameriški prele") naglo širi ’vzdolž vse jugoslovansko-mad-žarske meje, so v Prekmurju že pred časom organizirali posebno kontrolno službo. V 11 občinah so sestavih posebne komisije,' katerih naloga je bila pregledovati drevje in iskati prelca. Te komisije in drugi zastopniki okraja so se v tej zadevi sestali tudi z gozdarji in cestarji in jih opozorili na nevarnost. Prvi pregled so skupaj napravili v dneh od 5. do 7. junija, vendar takrat niso opazili še ničesar nevarnega. Pretekli teden pa so z okraja v Murski Soboti sporočili v Ljubljano, da so zatrdno ugotovili murvinega prelca tudi že v Prekmurju. Zasluga za to odkritje gre agronomu okrajne zadružne zveze Šiftarju. Svet za kmetijstvo je takoj poslal v Prekmurje svojega strokovnjaka inž. Mastena, ki je mogel neprijetno novico le liotrditi. Ugotovil je, da je murvin prelec razširjen že v osmih vaseh vzdolž ceste Lendava—Murska Sobota in da napada slive, jablane, murve in češnje. Popoln obseg okužbe bodo ugotovili prihodnje dni. Pojav murvinega prelca v Sloveniji je izredno hudo odkritje, proti kateremu bo treba takoj nastopiti z vsemi silami. Prelec je metuljček bele barve, dolg 1.5 cm in preko razpetih kril 3 cm. Pojavi se konec aprila ali v začetku maja. Njeaova samica zleze do 1200 jajčec, ki so listnato zelene barve. Kmalu se iz jajčec izležejo gosenice, ki začno zapredati lis . Gosenice objedajo listje in pri nekoliko močnejši okužbi kmalu ogolijo vse drevo. Gosenice se kasneje zabubijo in po 10 dneh zleze iz bube metulj. Ves razvoj od jajčka do metulja traja 57 dni. Škodljivec se 1 i od začetka maja do novembra. Nevaren je, ker j*e izredno požrešen. Najljubša hrana so mu murve, orehi, jablane, češnje, slive, hmelj, vinska trta, topoli, vrbe, lipe, javor, hrast, bukev, napada pa tudi koruzo, deteljo in druge poljske rastline. Prelec lahko povzroči pravo elementarno katastrofo. Pri nas se je n-jprej pojavil v Vojvodini, kjer so ga odkrili 1950. O dtam se ' i po Hrvatski, zlasti ob madžarski meji. Našli so ga tudi v Avstriji, severno od Radgone. Za pojav murvinega prelca pri nas se zanima tudi organ •'"'’’’.N za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je lani poslal v Vojvodino svoje strokovnjake V Subotici so uredili poseben mednarodni laboratorij za proučevanje življenja prelca. AJDOVŠČINA, kjer Je bila pred sedmimi leti ustanovljena prva slovenska vlada, se pripravlja na kulturni festival Primorske v počastitev 5. obletnice priključitve k Jugbslaviji. V pripravah na festival je bila v prostorih ajdovske gimnazije odprta razstava slovenske knjige in tiska. Poleg, številnih knjig primorskih pisateljev in pesnikov je' razstavljen tudi slovenski tisk. ki je izhajal v Trstu in Gorici, posebej so razstavljeni časopisi in brošure, ki so jih tiskale partizanske tehnike na Primorskem med narodnoosvobodilno vojno; Razstava je okusno urejena in je prav, da si jo ogleda čim več ljudi. J- MOKRONOG. Kmetijska zadruga je poživela delo živinorejskega odseka. Nedavno Je bil splošni pregled živine vseh kmetov. Posebna komisija strokovnjakov je ugotovila sposobnost plemensko živine ter potreb po plemenskih bikih. Tudi lesni odsek marljivo dela in je v tem polletju že dosegel 388.000 din dobička. Od tega ho šlo za pogozdovanje 75.000 din. Strojni odsek je popravil vso stroje, ki sedaj že pomagajo pri čimboljšl obdelavi zemlje in posevkov. Ina KINO Na naslov Mestne elektrarne Prejeli smo nekaj dopisov, v katerih se ljubljanski meščani pritožujejo nad slabo razsvetljavo v nekaterih delih mesta. Tako nam piše nekdo o »egiptovski« temi v Stepanji vasi in pravi: »Ze pred dobrimi šestimi meseci je bila ukanjena javna razsvetljava na Hradeckega in Litijski cesti. Močna luč, ki je gorela prej pred gostilno Novak, Kmetiisko šolo na Grmu le zapustil 88. letnik učencev V prvi polovici junija je zapustil kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu 88. letnik učencev, ki so dobili na šoli osnovni pouk iz kmetijstva. Približno 1890 gojencev in gojenk je od ustanovitve šole do danes odšlo iz zavoda med slovensko ljudstvo in doprineslo svoj delež za naprednejše kmetijstvo. Zgodovina grmske kmetijske šole se pričenja v Vipavski dolini na Primorskem, kjer je bila prvič ustanovljena leta 1873 na gradu Slapu pri Vipavi. Ta prva slovenska kmetijska šola je bila sadjarskega in vinogradniškega značaja. Ker pa zaradi oddaljenosti od železnice in bližine goriške kmetijske šole ni imela dovolj prijavljencev, so jo leta 1886. preselili na Grm pri Novem mestu, kjer je iz sadjarsko-vinogradniške postala splošna kmetijska šola. Šolski pouk je že na Slapu trajal dve leti in je dvoleten ostal tudi na Grmu do leta 1909. Po tem letu »e je šola spremenila v enoletno in sicer tako, da je bila letna in zimska šola. V zimski šoli je trajal pouk dve zimi od oktobra do marca, v letni pa od oktobra do avgusta. Tako je bilo urejeno šolanje vse do zloma stare Jugoslavije. Pogoji za šolanje so bili v stari Jugoslaviji na vseh kmetijskih šolah zelo težki, ker so morali starši gojencev zanje plačevati visoke šolnine. Na ta način so bila vrata kmetijske šole odprta le sinovom vaških bogatašev, medtem ko se tisti, ki so bili šolanja zaradi pridnosti in nadarjenosti najbolj potrebni, niso mogli izobraževati. Med vojno je bilo šolsko poslop- VREME VREMENSKO POROČILO Hidrometeorološke uprave Napoved za torek 24. junija. V nočnih in Jutranjih urah pooblačite» z dežjem. Pozneje razjasni. Sev. Močan severovzhodnik, hladneje. je zelo poškodovano, po osvoboditvi pa so ga takoj obnovili. Prišli so prvi učenci — iz vasi, vsi tisti, ki so čutili veselje do kmetijstva. V letih po osvoboditvi je tako dala grmska kmetijska šola že lepo število absolventov in absolventk, ki so se po končani šoli vključili v delo predvsem v državnem in zadružnem kmetijstvu ter so tako neposredno sodelovali pri socialistični preobrazbi našega kmetijstva. S. K. je prav tako iz neznanega vzroka ugasnila. Stanovalci teh dveh cest smo tako v popolni temi in če je noč še oblačna, vidimo komaj nekaj metrov pred seboj. Iz varnostnih vzrokov je nujno potrebno, da obe cesti čim prej opremijo z razsvetljavo.« Prav tako se prituie S. L. čez temne in nerazsvetljene ulice v Rožni dolini. Piše, da gori od sedmih žarnic na Cesti X. komaj ena. Ce hodijo pešci po hodniku, se zaletavajo drug v drugega, po sredini ulice pa se težko izogibajo kolesarjem, ki nekateri še vedno vozijo brez luči. Ker je Cesta X. v Rožni dolini že sedem mesecev v taki temi, prosijo tamkajšnji stanovalci, naj se jih Mestna elektrarna spomni in naj namesti v svetilke potrebne žarnice. To niso osamljeni primeri. O taki temi se pritožujejo tudi nekateri prebivalci ulic za Bežigradom in v Šiški. Tudi tam luči čestokrat ne gorijo, čeprav kjer ^ vaje. - so ponekod žarnice sicer name- Generalna vaja vsega zbora bo v ščene. V Šiški na primer je po- nedeljo 29. junija ob 8 zjutraj v KOLEDAR Torek, 24. Junija: Janlslev, Janez, Emina Sreda, 23, junija: Jaroslav, Viljem, Vitko. SPOMINSKI DNEVI 24. VI. 1448. — Iznajdba tiskarstva — rojstni dan črne umetnosti. 24. VI. 1777 — Rojen John Ross, ki je odkril magnetični Severni tečaj. 24. VI. 1859. Bitka pri Solferinu na Italijanskem, kjer so se borih tudi slovenski vojaki. 24. VI. 1943. — Razbit železniški most v Baški grapi, promet pre-0 kinjen za dva meseca. 24. VI. 1945. — Začetek n. kongresa Zveze mladihe Slovenije. Slovenska izseljeniška matica v Ljubljani vabi ameriške rojake in druge izseljence, ki so prišli na obisk v domovino, na koncert pevskega okteta in folkloome skupine. Predstava bo 25. junija ob 20 na dvorišču Mestnega ljudskega odbora (magistrat). Vabila s sporedom dobite pri Izseljeniški matici. Na prlrodoslovno-matematičnl fakulteti sta bila diplomirana Polonca Matičič in Mire Stefanac, oba iz Ljubljane. Čestitamo! 3988-n Otroška klinika v Ljubljani sporoča, da so ambulantni pregledi v Streliški ulici št. 14 od 23. junija dalje dnevno od 8—10 in od 17—18. V soboto popoldne ln v nedeljo je ves dan ambulanta zaprta. 3978-n Prosvetni delavcli Najlepše tn najcenejše letovanje boste imeli v počitniškem domu prosvetnih delavcev v Zapužah (postaja Lesce). Pension 228 din (40% popust vračunan). Prijave sprejema uprava doma (pošta Begunje). 3958n Izleti planinskega društva Ljub-ljana-matica: 28. junija skupinski izlet z udarniškim delom na Mirno goro pri Semiču — prevoz po železnici brezplačen. 6. Julija v Logarsko dolino in Učko. Prijave v društveni pisarni. 3976-n putnik Ljubljana ' Sprejemamo prijave za avtobusni izlet na mednarodno tekmo Jugoslavija : Norveška v Zagrebu. Dalje opozarjamo izletnike na enodnevne izlete, ki jih organiziramo vsako nedeljo v Opatijo in na Reko. — Vsako nedeljo organiziramo izlet z avionom na Reko in dalje z avtobusom v Opatijo. 6_n • OBVESTILA PEVSKI ZBOR »SREČKO KOSOVEL«! Za nastop na Primorskem festivalu 29. Junija v Ajdovščini Img-jo člani »Srečka Kosovela«, ki so v Ljubljani, skupne vaje počenši od srede 25. junija dalje v dvorani I. gimnazije, Vegova ulica št. 4-1, vsakokrat ob 17. V Ajdovščino se odpeljejo skupno v nedeljo 29. junija ob 5. uri zjutraj s avtobusom izpred hotela Union, Miklošičeva cesta. — Člani iz drugih krajev se zberejo, kakor je bilo že javljeno, v soboto 28. junija ob 8 zjutraj v gimnaziji v Ajdovščini, gostokrat tema vse od gostilne »Savica« in dalje proti remizi. Novice iz Kranja in okolice Marca je zasedala občinska ljudska skupščina v Cerkljah, kate. ra je v živahni diskusiji siprejela tudi zanimive sklepe. Na skupščini so razpravljali o dogodkih leta MU, ko je odšlo 28, junija kar 24 borcev naenkrat v partizane. Pa tudi že pred tem časom so domačini v .Goričah, Trstenlku in bližnji okolici pripravljali rame »»botaže, zbirali orožje in bili v stikih z borci v Udinem borštu in v Storžiču. Dan 28. junija je skupščina izbrala kot občinski praznik, ki naj se vsako teto čim bolj svečano praznuje. Za letos so pripravili velike partizanske napade na Tr-stenik in Goriče, pri katerih ho sodelovalo preko 88 partizanskih borcev. V Goričah bodo odkrili tudi spominsko ploščo padlim borcem iz leta 1S44. Nato pa bo po napadu velika parada, v kateri bodo sodelovali hord domačini pa tudi drugi, ki so bili nekdaj v teh krajih. Borci bodo med napadi po bližnjih vaseh prirejali tudi partizanske mitinge, tako na Trstenikn In drugod, na Golniku ho velik koncert, v Go-ričah pa bodo priredili dramo »Vida Staša«. ščini OZKZ In jo vodi agronom inž. Stambuiič, ima dovolj dela. Posebno velike okužbe so v Poljanah. pa tudi v Šenčurju, Smledniku in drugod. Škodljivce zatirajo s strupenim arzenatom, ki pa le počasi učinkuje. Opaža se, da je za dobro zatiranje nujno potrebno več dobrih motornih škropilnic, ki pa jih sedaj še močno primanjkuje. Kmetijska zadruga Kranj gradi najmodernejši in največji zadružni dom na Gorenjskem. V domu ho vpoleg velike gledališke dvorane z vrtljivim odrom, kar je edinstveni primer na Gorenjskem, urejena tudi kinodvorana. V domu pa bodo poleg poslovnih in trgovskih prostorov tudi sejne dvorane in podobno. Otvoritev doma bo že letošnjo jesen in gradnja dobro napreduje. Kmetijska zadruga Kranj je dala U svojega dobička v zadnjih letih že nad 5 milijonov dinarjev za dograditev doma. A. 2, Popravek V nedeljski številki našega lista smo objavili poročilo o . otvoritvi razstave Sole za umet- “° obrt. Pomotoma smo navedli, Veliki lepaki po mestu Kranju Razni fiz kulturni nastopi, pevski večeri in še mnogo drugih stvari nam priča, da učenci v gospodarstvu poleg uspehov v šol! in delavnicah dosegajo tudi uspehe na našem kulturnem področju. Skoraj vse občine kranjskega Okraja so že močno okužene od koloradskega hrošča. Skupina za zatiranje rastlinskih škodljivcev, ki Je bEa izvoljena na letal skup- da je odprl razstavo direktor šole Ivan Lajevic namesto Sajovic, kar s tem popravljamo. Popravljalno. Na 4. strani nedeljskega »Slov. poročevalca« bi se moral glasiti naslov »Nad 30 milijonov (ne 300) za obnovo planin na Tolminskem!. vsakdanji praksi Na kraju bo priložen pregleden zemljevid z mejami občin in okrajev. Knjiga je v tisku in ker bo naklada omejena, naj se interesenti priglasijo za naročilo že prej na Upravo »Uradnega lista LRS«, Ljubljana. Kidričeva 5, poštni predal 338. VSEM OKRAJEM, OBČINAM, UPRAVAM, USTANOVAM IN PODJETJEM! Geodetski zavod LRS pripravlja pregledne karte z najnovejšo upravno razdelitvijo Slovenije z mejami posameznih okrajev, občin in katastrskih občin. Cena bo postavljena v sorazmerju z naročili. Interesenti naj pošljejo svoja naročila Geodetskemu zavodu LRS, Ljubljana. 3810-a GLEDALIŠČE gimnaziji v Ajdovščini. — Udeležite se vaj in nastopa! — Pripravljalni odbor. OBVESTILO VODIČEM CENTRALNIH KOLONU Zaradi spremenjenega plana Inozemskih kolonij, odpade napovedani sestanek vodičev za dne 28. junija t. 1. na Upravi kolonij v Ljubljani. Glede prihodov v kolonije se ravnajte po pismenih obvestilih. odnosno pazite na objave v časopisju. — Uprava počitniških kolonij pri Svetu za prosveto in kulturo VLRS. ODHOD OTROK V DROBOLLACH. AVSTRIJA Počitniška kolonija v Drobollach odhaja iz Ljubljane dne 1. julija t. 1. z vlakom ob 9,2S. Opozarjamo že obveščeno osebje in Okrajne svete za prosveto Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec. Trbovlje, da se pismeno določenih prihodov v Ljubljano točno drže. — Uprava počitniških kolonij pri Svetu za prosveto in kulturo VLRS. PRIHOD AVSTRIJSKIH OTROK V CRIKVENICO Opozarjamo osebje počitniške ko-lonije avstrijskih otrok v Crikvenici. Dom Nikola Cara, da prispe prva grupa dne 2. julija t l. na mesto kolonije. Zato naj se osebje drži pismenega poziva na sestanek pri Upravi kolonij v Ljubljani. — Uprava za počitniške kolonije pri Svetu za prosveto in kulturo VLRS. VAZNO OPOZORILO vsem uradom, ustanovam, podjetjem, okrajem, občinam in posameznikom! 4 V Usku je »Krajevni Imenik LR Slovenije«. Priročna in praktično uporabna knjiga bo vsebovala na uvodnem mestu upravno razdelitev Ljudske republike Slovenije z dne 18. aprila 1952 z vsemi poznejšimi popravki. Zavod za statistiko in evidenco LHß je k tej upravni razdelitvi priredil zelo pregleden imenik vseh naselij s pripadajo, čimi »občinami ln okraji. Za vsako naselje bo hkrati navedena tudi pošta, ki ji pripada, tako da bo Imenik selo koristen priročnik v OPERA Sreda, 25. junija ob 20.20: Verdi: »Traviata«. Izven. Predstava na letnem odru v vrtu Doma JLA, Miklošičeva cesta. Četrtek, 26. junija ob 20.30: Verdi: »Trubadur«. Predstava na letnem odru v vrtu Doma JLA. Miklošičeva cesta. Izven in abonma reda B. Sobota, 28. junija ob 20.30: Suter-medster: »Romeo in Julija«. — Predstava na letnem odru v vrtu Doma JLA. Abonmaji redov A, D in G. V dneh od 25. junija do 7. julija t 1. bo priredila Opera vrsto opernih ln baletnih predstav na letnem odru v vrtu Doma JLA na Miklošičevi cesti. Uprizorjena bodo dela: Traviata, Trubadur, Romeo in Julija, Andre Chenier, Carmen. Cavalleria rustlcana in Glumači ter baleta Vrag na vasi in Daruna. V obisk teh predstav bodo vključeni tudi abonenti, v kolikor še niso dobili predstav v Operi. Prva predstava bo jutri, v sredo 25. t. m. ob 20.30, »Traviata«, izven abonmaja. Naslednji večer v četrtek 26.. bo uprizorjena Verdijeva opera »Trubadur«. Pri tej predstavi bo vključen v obisk abonma reda B. Abonentom bo izdajala dnevna blagajna proti predložitvi abonentske izkaznice vstopnice za predstave na letnem odru in sicer bodo za red B izdajane vstopnice v sredo 25. ln v četrtek 16. od 9—12.30 in od 15—18. V istem dnevnem času bo pri dnevni blagajni v Operi tudi redna prodaja vstopnic za neabonirane sedeže in za »izven« predstave, vsakokrat en dan vnaprej. Zvečer bo poslovala blagajna pri vhodu v vrt Doma JLA na Miklošičevi cesti eno uro pred pričetkom predstave. Abonente prosimo, da dvignejo vstopnice že pri dnevni blagajni v Operi, ker jih zvečer pred pričetkom ne bo več mogoče upoštevati Začetek vseh predstav bo ob 20.30. Na te predstave opozarjamo tudi podeželsko občinstvo. Naročila za rezerviranje vstopnic sprejema Uprava SNG, telefon 45-26, poštni predal 27. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA, Mestni dom Torek. 24. junija ob 20: Nestroy: »Lumpacivagabundus ali Zanikrna trojica«. Čarobna burka v sedmih slikah. Red sobota. Sreda. 25. Junija ob 20: Nestroy:' »Lupacivagabundus ali Zanikrna trojica«. Red sreda. Zaključek sezone. Šentjakobsko gledališče zaključuje letošnjo sezono v sredo dne 25. t. m. Opozarjamo abonente reda sobota, da imajo zaradi zaključka sezone predstavo v torek 24. t. m. — Prodaja vstopnic za obe predstavi vsak dan od 10—12 in od 15—17 ter eno uro pred predstavo pri blagajni v Mestnem do. mu. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete — Šentjakobski trg Torek, 24. Junija ob 20: Taufer-Novy: »Mojoa in živali«. (Samo za odrasle.) Danes zvečer je predstava samo za odrasle ob 20: »Mojca in živali.« Prodaja vstopnic od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži (bivša Frančiškanska pasaža). PREDAVANJA V Klubu kulturnih in znanstve- nih delavcev bo v torek 24. junija ob pol 21 predaval doc. ing. Ivan Čuček: Fotogrametrija v znanosti ln gospodarstvu. Predavanje bo Ilustriral film ln praktični poskusi. 3965-n Alpinisti Univerze! Sestanek s predavanj'em Kočvarja (diapozitivi) danes 24. junija ob 19 v kemični predavalnici na realki. 3971-n ŠOLSTVO Vpisovanje na gimnaziji v Kranju bo v torek 27. junija od 8—12 za dijake vseh razredov. Dijaki s področja LOMO se lahko vpišejo na katerokoli gimnazijo. Upoštevajo naj le, da se kot tuj jezik na I. gimnaziji počuje angleščina, na n. in HI. gimnaziji pa nemščina. — Novinci naj pri vpisovanju predlože matični list in zadnje spričevalo. Šoloobveznim dijakom ni treba kolkovati prijav. 3916-n Kino »UNION«! ameriški barvni film: »Iz tisoč ln ene noči«. Tednik. Kino »SLOGA«: amer. film: »Njeno maščevanje«. Tednik Kino »MOSKVA«: ltallj. film: »Junak ceste«. Tednik, predstave v vseb treh kinematografih ob 16, 18.15 ln 20.30. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. Kino »TIVOLI«: ltallj. film: »Junak ceste«. ■ Tednik. Predstava ob 20.30. Pred predstavo se vrši artistična točka. Prodaje vstopnic od 19.30 dalje. K-no »BEŽIGRAD«: amer. Olm: »Mildred Pierce«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje. Kino »TRIGLAV«: nemški film: »Strel skozi okno«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Kino »SISKA«: ameriški film: »Hrepeneča vdova«. Tednik. — Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Letni kino »DOM MILICE«: nemški film: »Strel skozi okno«. — Tednik. Predstava ob 20.30, Prodaja vstopnic od 18.30 dalje. JESENICE: francoski film: »Varujte se plavolask«. — LETNI PARTIZAN: ameriški' film: »Cesta tatov«. KAMNIK: ameriški film: »Našli, so se«. RADIO SPORE& ZA TOREK Poročila ob 5.15. 6.00. 12.30, 15.00 19.30 in 22.00. — 5.00—7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob; 5.20— 5.26 Objava dnevnega sporeda; 5.50—6.00 Jutranja' telovadba; 6.10— 6.30 Gospodinjski nasveti; 8.30— 6.40 Pregled tiska in radijski koledar; 12.00 Igra orkester Radia Ljubljana'; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.00 Narodne pesmi izvajajo Tone Petrovčič in Zenski vokalni kvartet, s harmoniko spremlja Avgust Stanko; 14.30 Radijska reklama; 14.40 Filmska glasba. 15.10—15.30 Zabavna glasba. vmes objave; 18.30 Zabavni zvoki; 19.00 Bridek toda dragocen poduk lahkomiselnosti ln pohlepnosti (Razmišljanje ob sodnem procesu v Novi Gorici); 19.10 Umetne ln narodne pesmi poje Komorni zbor mariborske radijske postaje pod vodstvom Ferda Pirca (prenos iz Maribora); 19.40 Zabavna glasba, vmes objave; 19.50 Radijska reklama; 20.00 Radijska univerza: Ing. Hugo Weiss: Kako se bo razvijal naš turizem; 20.15" Večerni koncert orkestra Slovenske filharmonije; 21.00 Kulturni pregled: J uš Kozfik — 60 letnik: 21.15 Koncert lahke glas- .be; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20—23.00 Aleksander Borodin: Mala suita. Godalni kvartet št. l Izvajajo pianist Marjan Lipovšek in Ljubljanski godalni kvartet — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00—23.10 v nemškem Jeziku; 23.10—23.25 v poljskem Jeziku. MALI OGLASI ELEKTROMOTOR od 5—8 ks kupi takoj Kmetijska zadruga Studenec pri Sevnici. 8437-6 GLAVO MOTORJA za tovorni avtomobil Chevrolet, typ Canada, kupimo. Ponudbe prosimo nepo_ sredno na Kmetijsko zadrugo — Lendava. 8436-5 ZA' VODOVOD potrebujemo 6500 metrov litoželeznih ali salonitnih cevi F 300 mm in 1000 metrov F 200 mm ter posameznih delov (zaklopk) 210 mm za vodovod. — Zainteresirana podjetja in ustanove naj se javijo na Narodni odbor gradske opštine Prilep. 8435-5 PRVOVRSTNEGA uglaševalca klavirjev iščem. Naslov v oglasnem, oddelku. MOŠKO KOLO znamke »Puch«, dobro ohranjeno, prodam za 22 tisoč dinarjezv. Poizve se: Jenkova 15. od 15 dalje. SKLOPKO za motor Java, 250 c cm, kupim. Gregorič, Prešernova 16, Ljubljana. 8441.3 AVTOBUS 22-sedežni, Lincoln šest-sedežni avto, prikladna za gasilce ter avtosedeže, barele, avto-peiesa m diferencijale za predelavo voz prodam. Tavčarjeva ulica U-L 8440.4 DOBREGA POTNIKA za prodajo okraskih rolet sprejmem. — Bardo rf er Jože, Mengeš- 8439-2 KLAVIRSKO HARMONIKO Z 32 basi prodam za 23.000 din. Naslov v podružnici Slov poročevalca Trbovlje. 8434-4 RADIJSKI APARAT Phileo, nov, ameriški, šestcevni, prodam. — Žagar, Zagorje 7. 84-33-4 DUBROVNIŠKA RODBINA želi le. tov išče na Gorenjskem meseca julija sobo z uporabo kuhinje, avgusta dve sobi. V zameno nudi isto v Dubrovniku, najlepši položaj. Ponudbe na: Grlič, Du-br Ovnik-Ploče. 8447-11 LIČARJA, visoko kvalificiranega, za lakiranje kompletnih koles, industrijske proizvodnje — sprejmemo. Pismene ponudbe z navedbo vseh službovanj javiti na: Rog tovarna koles, Ljubljana. Vič. 8428-1 UMRU Sporočamo vsem sorodnikom In znancem žalostno vest. da nas je po dolgi in težki bolezni nenadoma zapustila naša ljubljena zlata mama IVANA VIRANT roj. PETRIČ. Pogreb bo v torek 24. junija ob 14.30 z Zal. iz Krištofove mrliške vežice. — ' Žalujoči mož, hčerke in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Beograd. Sarajevo. 3986-n Kruta usoda je iztrgala iz naše srede mojega ljubljenega moža in. skrbnega očeta IVANA KOKALJA» šoferja. Pogreb bo v torek 24. junija ob 15.30 z Zal — iz Petrove mrliške vežice. — Žalujoča žepa Albina, sinek Ivanček; družine: Kokalj,. Novak, Mišmaš ter ostalo sorodstvo. 3990-a Uprava in sindikalna podružnica podjetja Spedicija-Ljubijana sporočata žalostno vest, da je 22. junija tragično umrl naš vestni uslužbenec in dobri tovariš IVAN KOKALJ, šofer. Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v torek 24. junija ob pol 16 z Zal na pokopališče. 3991-a ZAHVALE Vsem. ki so spremili našega dragega očeta JOSIPA VERDIRJA na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in z nami sočustvovali, se najlepše zahvaljujejo Verdirjevi. PO VOR! Kupimo 1000 kg hladno valjanih trakov, poltrdih 20/03 — 20 0.3S. Ponudbe poslati Industriji kovinskih izdelkov, Maribor, '’esta Zmage 13 Pozovi ŽELEZNINE — KOVAČIJE — KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE Na zalogi imamo cca 10 tisoč kg uporabnega železa raznib dimenzij in kvalitet v kratkih palicah od < m navzdol. Cena din 40,— za 1 kg Pohitite z nakupom! TOVARNA VERIG. LESCE pri Bledu Delitev kuriva Oddelek za gospodarstvo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da je zvišan prvotni obrok premoga na nakaznice za kurivo za leto 1952 in sicer: na nakaznice »K—II«. 600 Trda drva: odr. št mehka kilogr.; »K-m«, 1000 kg In »K-IV«, 1000 kg. Celotni razpisani obrok kuriva znaša sedaj, kakor sledi in ga deli na navedene odrezke: odr. premog: odrezek »K— I« 1 prm 1 drva: 100 kg št S 500 kg štev. 8 »k— n« 2 prm X.3 100 kg 3 1000 kg 7. 8 »k—m« 2 prm 1. 2 200 kg 3 2000 kg 5, 6, 7. 8 •K—IV« 1 prm 1,8,« 1 prm 4 2000 kg S, 6, 7, 8 Ker so zadostne količine kuriv« na razpolago, ponovno obveščamo potrošnike, da si ga lahko takoj nabavijo v vseh poslovalnicah trgovskega podjetja »Kurivo« in »Ko-rivoprodaja«, Ljubljana, N« nakaznice »K—IH* ln »K—IV«, odrezek št. 5 se deli Orehovec, na vse ostale razpisane odrezke pa sl potrošniki prt takojšnji nabavi in po razpoložljivih količinah lahko izberejo tudi vrste premoga. Ponovno obveščamo upravičence da dele nakaznice za kurivo ulični • pooblaščenci ln da naj Jih takoj dvignejo v kolikor še tega niso storili, to pa zaradi tega, ker bomo delitev nakaznic zaključili. OBVESTILO t' v a podjetja Jugopetrol obvešča, da je preselila s\ ie poslovne prostore iz Titove ceste 33 (bivša Javna skladišča) v Parmovo ulico 33, trakt 6, L nadstropje levo. Telefoni: 38-41 direktor, 32-30 šef komercialnega oddelka, 28-40 oabavno-prodajnl referat in tehnična služba za pravilno uporabo tekočih goriv in maziv. Tehnični oddelek z delavnico črpalk je še ostal v dosedanjih prostorih na Titovi c 35, teL 47-24. UPRAVA JUGOPETROLA LJUBLJANA Nova pota LJndske tehnike Osnovno je, da se zavedamo, da Ljudska tehnika ni neka stvar za sebe, ampak da predstavlja gibanje in organizacijo za razvijanje tehnične kulture ... (Franc Leskošek). Razumljivo je, da so življenje tako velike in pomembne organizacije, kot je Ljudska tehnika, od vsega početka spremljale diskusije o njenem organizacijskem sistemu in njenem družbenem značaju, o vsebini in- obliki njenih posameznih organizacij. V poslednjem času so te diskusije dosegle svoj višek, dobile so tak obseg in temeljitost, da so se zvezni forumi Ljudske tehnike odločili za občo diskusijo, ker' ni bilo več mogoče naenkrat sprejeti in izreči skupnih in enotnih sklepov. Taka odločitev govori o tem, da ne gre le za različna mnenja posameznikov ali za manjše alternative in razlikd v organizacijski praksi. Neogib-nost ponavljajočih se diskusij prepričljivo govori o tem, da niti organizacijski sistem, niti oblike in vsebina dela njenih posameznh organizacij ne zado- le to, da so nekateri moto-dir-kači zahtevali tako imenovani »startgeld« za udeležbo v tekmi. Ne samo, da so se posamezne organizacije omejevale le na gojitev ene same tehnične panoge, še v okviru te panoge so je omejevale ali bolje — so jo 'nekateri ljudje omejevali — na majhno število oblik udejstvovanja, ki so izključevale mnoge pozitivne ljudi, če jim te oblike niso prijale. Ustanavljale so se delavnice, največkrat s podporo tovarn, kjer so vajenci in delavci včasih prostovoljno in zase, drugič za plačilo in za tovarno nadaljevali svoje 8-urno delo. Znan je pojav, da so mnogi ljudje prihajali v organizacijo predvsem ali samo zaradi materialnih koristi, ki jih je organizacija dajala. Tako so bili primeri, da so se ljudje pod geslom ljudske tehnike osebno in mimo organizacije materialno okoriščali. Razumljivo je, da so po takih poteh hodili v organizacijo moralno in politično dvomljivi ljudje, ki so kajkrat povzročili, da je raven vse organizacije zdrknila navzdol ali pa nih tehničnih spretnosti in klube tehnike za gojitev in popularizacijo tehnike nasploh. V Sloveniji imamo naslednje zveze: Radio-amatersko, Foto- in kino-amatersko, ' Pomorsko-bro-darsko, Letalsko, Avtomoto-zve-zo, Kmetijsko-tehnično in Elek-tro-strojno. Zadnji dve zvezi sta v začetnem organizacijskem stanju. Kadar je govora o ozkosti, običajno mnogi pokažejo na zveze — te so vsega krive. Kadar je govora o potrebi širokega tehničnega izobraževanja, se največkrat sklicujemo na klube tehnike — ti bodo rešili vse. Diskusija okoli organizacije Ljudske tehnike se je zato zreducirala na — skoraj smem reči — prerekanja za in proti zvezam ter za in proti klubom tehnike. Taka diskusija je zgrešila svoj smoter. Niti obstoj zvez, niti obstoj klubov tehnike nista kriva slabosti v naši organizaciji. Potrebno pa je, da ena kot druga organizacijska oblika dobita svoj pravi značaj, ustrezne naloge in svoje koristno mesto. Obe se morata otresti programske ozkosti in tehnokratizma, Tečajniki pri delu v radioamaterskem društvu v Ljubljani voljujejo več. Živahnost diskusij dokazuje, da ni dovolj pogovoriti se o organizacijski praksi, marveč je treba organizacijski sistem Ljudske tehnike soočiti s spremembami v našem družbenem življenju, predvsem s splošno decentralizacijo in demokratizacijo. Znova je treba proučiti družbeni značaj te naše organizacije, ker se vsiljuje misel, da njene organizacijske metode v današnjih pogojih ne vodijo po najkrajši in najboljši poti k njenemu osnovnemu smotru — razvijati tehnično kulturo vsega ljudstva. Logično je, da se vsaka organizacija, ki naleti v svojem življenju na težave organizacijske in programske prirode, loti analize svojega dotedanjega dela. To je storil tudi Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije. Kaj ugotavlja? V letu 1951. so organizacije Ljudske tehnike vzgojile preko 7000 novih kadrov — šoferjev, fotoamaterjev, motornih in jadralnih pilotov, radioamaterjev in telegrafistov in drugih. V številkah bi mogli našteti še dolgo vrsto uspehov. Vendar številke brezobzirno govore tudi o tem, da je število članstva v istem letu padlo od 41.067 na 35.651. Številke povedo mnogo, a ne vsega. Predvsem nam ne morejo razložiti kvalitete uspehov. Ne povedo nam, ali so nanovo vzgojeni kadri zares glavni uspeh in zmanjšano število članstva glavni neuspeh organizacije. Ne govore nam o vzrokih teh dejstev, zlasti pa ne, kakšen vpliv imajo ta dejstva na notranjo čvrstost organizacije, na moralno politični napredek in izobrazbo njenega članstva na eni strani in na rast tehnične kulture med množicami na drugi strani. Dosedanje slabosti in pomanjkljivosti Ce bom poslej govoril bolj o slabostih organizacije, nočem s tem zanikati ali zmanjševati njenih nedvomnih uspehov. Omejujem se na slabosti le zato, ker bi bila ob priliki, ko iščemo ustreznih organizacijskih metod za večji napredek organizacije, sleherna hvala malo koristna. Vse analize ugotavljajo programsko ozkost in tehnokrati-zem vzgojnih metod kot glavni slabosti organizacije. Niso še pozabljeni časi, ko so organizacijska vodstva, zlasti zvezni forumi ali točneje — njihov profesionalni aparat, iz centra navzdol planirala in evidentirala delo svojih organizacij in z mrtvimi številkami merila njihovo življenje. Naštevali so tečaje, tekmovanja, akcije, razstave, delavnice, itd. Razumljivo je, da so mogla oddaljena vodstva kaj malo vedeti, kaj se je tu in tam skrivalo za temi mnogokrat očarujočimi številkami. Ljudje so, opravljali tečaje, katerih 'strokovna vrednost je bila največkrat dvomljiva, in spet zapuščali organizacijo, če so ji bili tečaji edina oblika udejstvovanja. Drugod so dajale značaj organizaciji športne dirke, ki so nemalokrat prinašale med članstvo najslabše pojave poiprofesionalizma. Naj ftSgojjn celo povzročili razpadanje organizacij. V kakšnem nasprotju so ti ljudje s tistimi, ki žrtvujejo svoj čas in svoja sredstva za tehnično izobrazbo naše mladine! Ostanki centralizma so naštete slabosti na svoj način podpirali. Vodstva osnovnih organizacij so v centralističnih prilikah zgubljala avtoriteto, niso se počutila odgovornim svojemu članstvu in lokalnim političnim forumom, marveč bolj malokrat prisotnim višjim vodstvom. Premalo so se trudila iz svoje iniciative poiskati delovno vsebino organizaciji, marveč so mnogokrat čakala na navodila od zgoraj. V svoji izjavi 30. januarja 1952. pravi predsednik Centralnega odbora Ljudske tehnike tovariš Franc Leskošek: »Večina naših družbenih organizacij se ne udejstvuje samo v svoji specifičnosti, ampak dela za vsestransko vzgojo svojih članov Kadar je govora o vsestranski vzgoji, tedaj moramo pod tem obvezno razumeti tudi tehnično vzgojo ...« Naj si dovolim pristaviti, da velja tudi obratno: Kadar je govora o tehnični vzgoji, tedaj je treba hkrati razumeti tudi občo vzgojo. Govorimo o tehnični kulturi. Menim, da poudarek na kulturi ne sme biti nič manjši od poudarka na tehniki, saj sta oba pojma v modernem času nerazdružna. Zgoraj naštete slabosti organizacije so tipične za njeno programsko in organizacijsko ožino, ki preprečuje, da bi bila Ljudska tehnika organizacija in gibanje hkrati. Naše analize govore, da društvenega življenja v organizacijah Ljudske tehnike skoraj ni. Na drugi strani pa je bila mnogokrat izražena bojazen, da bi njene organizacije postale »vereini« in da bi gojile kaj takega, kar ni čista tehnika in samo tehnika. Vendar ne smemo pozabljati, da niti organizacije za tehnično vzgojo, niti tehnika sama niso sebi namen, marveč so sredstva za človekovo srečo, napredek in razvoj, za dviganje kulture nasploh in tehnične izobrazbe posebno, za spoznavanje sveta in obvladovanje prirode itd. Zato zaznan pričakujemo, da bi samo tehnično izobraževanje in vaje s tehničnimi sredstvi mogle povezati najbolj različne ljudi v društven kolektiv. Ti se bodo povezovali predvsem tam, kj«r sadove tehpike uživajo, kjer jo občutijo kot del svojega življenja in kot pogoj za svoj napredek ia srečo. Ce ni občutiti društvenega kolektiva, tedaj ne moremo govoriti o organizaciji. Ce ni dobre organizacije aktivnih ljudi, tedaj ne bo vpliva navzven, tedaj nima kdo sprožiti gibanja. S sklepno besedo se to pravi, da Ljudska tehnika ne bo dobra organizacija, niti široko gibanje, dokler se ne bo otresla svoje vsebinske, metodološke in organizacijske ozkosti. Organ sadja in vsebina Zve« Ljudska tehnika vsebuje v bistvu dvoje organizacij: zveze za amjersko Stiffen obe morata osvojiti prave metode za široko tehnično izobrazbo naših ljudi in široko popularizacijo tehnike.. Sam obstoj zvez po naši trditvi ni kriv njihovih slabosti. Zato bi jih bilo nesmiselno ukinjati, ker imajo nekatere izredno koristne lastnosti za popularizacijo tehnike, med katere sodita na prvo mesto njihova amaterska tradicija ter konkretno in zelo popularno uporabljanje tehničnih sredstev. Tudi sama specialnost njihovih tehničnih panog zahteva samostojno organizacijo. Vendar velja to le za pet tradicionalnih zvez: za Letalsko, Foto-amatersko, Pomor-sko-brodarsko, Radioamatersko in Avto-moto zvezo. Umetno ustanavljanje drugih zvez kot kmetijsko-tehnične, gradbeniške, elektro-strojne, kemijske in drugih, za katere se navdušujejo nekateri posamezniki v zveznih forumih Ljudske tehnike, je jalovo delo. Take zveze ninjajo amaterske tradicije, gojitev teh vrst tehnike je stvar obče-tehnične vzgoje, ker jih ni mogoče izločiti iz nje. Res je, da so tiste slabosti, ki izvirajo iz ozkosti in vsebinske enostranosti Ljudske tehnike, najbolj opazne v njenih zvezah. Tudi smemo reči, da je vpliv ljudi, ki vzgojne širine Ljudske tehnike ne razumejo ali nočejo razumeti, v zvezah najbolj močan. V zvezah mora prevladati miselnost širokih ljudi, ki bodo znali z novimi in pestrimi organizacijskimi metodami razširiti programsko vsebino na tista področja, kjer gojitev tehnike bogati naše življenje in razširja miselni razgled naših ljudi. Gojitev foto- in kino-amater-stva je neločljiva od gojitve kulturne fotografije, od zanimanja za zgodovinske spomenike, od spoznavanja prirode, od propagande in publicistike sploh, zlasti od popularizacije lepot in gospodarskih uspehov naše domovine itd. Avto- in moto-tehnika je neločljiva od propagande moto-rizma sploh, od turizma in športa, od želje po spoznavanju domačih in tujih dežel itd. Po svetu obstoje organizacije avtomobilistov in motociklistov z izrazito turističnim značajan. Prt nas ne bomo ustanavljali dvoje sličnih organizacij. Ker so take organizacije mednarodno povezane in je turizem neločljiv o