SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko : V« leta K 2*— Vs leta K 4*— celo leto K 8*— za inozemstvo:	„	„ 2 50	„	„ 5-—	„	„10-—		Urendištvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znašn celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 34.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.						
Izlaganje velikanskih kač v Hagenbeckovem zverinjaku.
DR. VELIMIR DEŽELIC:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
— Dete moje, ti ne veš, kako mi je — vzklikne Hešam in se prime za glavo.
— Ubogi moj gospodar, tako silen in mogočen, a tako otožen.
— Silen in mogočen ! Ah, kaj govoriš? Ali sem v resnici kalif. Ali zares vladam? Samo moj podpis na javnih listinah je edin, po čemer se spozna, da sem kalif.
— Zakaj ne vzameš vlade v svoje roke?
— Zakaj ?
— Da, zakaj?
— Ker bi umrl isti dan.
— Kdo bi se drznil dvigniti roko na tvojo posvečeno glavo ?
— Ti še vprašaš ? Kdo ve, ali sem sedaj varen, da ostanem pri življenju, ko nisem vladar. Kdo ve, ali nisem~tudi kot tak komu na potu?_______________________
— Gospodar!
Ni minulo niti deset minut, kar ga vzdramijo iz molitve trije močni udarci na vrata.
Kalif plane pokoncu. Obraz mu je postal bled, kakor mrliča in ves preplašen je zrl na vrata.	j
— Alah, kaj pomeni to?
Še en udarec se je slišal na vratih, j Hešam je pograbil sabljo in šel k vra- j
tom in zaklical:
— Kdo je?
— Jaz sem, gospodar — se je odzval
glas.
— Kdo je ta jaz? — vpraša kalif.
— Ali me ne poznaš po glasu. Tvoj suženj sem. Wadha el Ameri.
— Kalifu se je razvedrilo lice in takoj je odprl vrata.
— Kaj te nosi tako pozno k meni, dobri moj Wadha?
— Strah.
Hešam stopi korak nazaj.
— In kaj je ustrašilo neustrašenega mojega prijatelja.
— Nevarnost, katera ti preti.
— Meni? — vpraša Hešam s plahim
glasom.
Veselica mariborskega slov. trgovskega in obrtnega društva v Rušah. — Zgoraj Hrvatje v
narodnih nošah na veselici.
— Da, moja Aiša, vse se mi zdi, da je moje življenje na kocki. Kdo ve, ali se še jutri vidimo živi.
— Ubogi moj gospodar, ne govori tako.
— Zakaj ne, ako to čutim in slutim.
— Ali ni ničesar, kar bi te moglo rešiti iz pasti tvojih sovražnikov.
— Ne vem ... ne vem ! Edini, ki bi me mogel rešiti je moj stari prijatelj Wadha el Ameri. Ali oropali so mi ga . . .
— Znabiti bi jaz lahko poslala pismo Wadhi el Ameriju, naj pride k tebi.
Hešam se je zganil pri teh besedah.
— Nikakor, pri Alahu. Lahko bi zvedeli to moji sovražniki in mislili bi, da jim snujem pogubo. To bi pospešilo moj padec.
— Ali, gospodar, morda se pa vendarle preveč bojiš.
— Pusti me. Vem dobro. Nisem sicer preoprezen, ali jaz poznam te ljudi.
— Ali kaj storiš ?
— Vse svoje zaupanje stavim v Alaha. Ako mi ne pomore on, mi ne pomore nikdo.
— Imaš prav!
— Če mi ne pomore on, je vsa druga pomoč zaman. Zato idi v svoje sobe in me pusti samega. Ako te bom potreboval, te pokličem.
Aiša je odšla in Hešam se je vglobil v molitev.
— Da, tebi.
— In kaka nevarnost je to?
— Velika in strašna.
— Mar smrt ?
— Da, smrt, — odvrne Wadha el Ameri.
— In kdo se drzne — reče kalif in na obrazu se mu je pojavila bolest — da se lo tuj e posvečene osebe kalifove.
— Oni, kateremu ni ničesar sveto, oni, ki hoče biti to, kar ti, kalif.
— Mar Muhamed?
— Rekel si.
Jezno je udaril Hešam z nogo ob tla in vzkliknil:
— Lopov ! Ali ne more čakati, da umrem. Saj je on moj zakoniti naslednik.
— Da. A ti še nisi tako star.
— Ali ni rešitve — odvrne Hešam re signirano.
— Pač. Ako bi ne bilo rešitve, bi me ne videl tukaj.
— Ne trati torej časa in mi hitro povej, kaj storiš.
— Takoj, ali najprej te prosim, ne protivi se in me ubogaj slepo, ako ti je glava draga.
— Ubogam.
— Za nekaj trenutkov pridejo sem Muhamedovi ljudje, da te zadavijo.
Hešam omahne v nekaki omotici pri teh besedah.
— Alah, ali že ni prepozno.
— Ni.
— Kaj naj storim ?
— Hitro se preobleci v preprosto obleko, katero sem prinesel s seboj in jo pustil zunaj pred vratmi. Nato pobegneš.
— Pobegnem. Kam?
— Kamor te povedem.
— A kje je to mesto, kjer me ne najde moj sovražnik? Ako bi se skril v globočino morja, bi me našel.
— Ne vstraši se, kar ti povem — reče Wadha.
— Povej, le povej !
— Odvedem te za nekaj časa v posebni oddelek dvorskih ječ.
— V ječo! — vzklikne Hešam.
— Ne boj se. Samo kratek čas bo trajalo to in moja skrb bo, da ti ne bo manjkalo ničesar.
— Strašno — reče Hešam. — Ne, to ne more biti!
— In vendar je to edino mesto, kjer te ne bo iskala roka nasilneža in samozvanca.
— Ne morem.
— Torej voliš smrt.
— Smrt.
— In še tako strašno.
— Ne. Z mečem se branim.
— Nič ti ne pomaga.
Nekoliko časa nato se je kalif Hešam vendarle odločil za predlog Wadhi el Amerija.
Ta je takoj prinesel sveženj, v katerem je bila preprosta obleka.
Nekaj časa je poteklo, predno je Hešam slekel sijajno obleko in oblekel beraško. Nato se je pogledal v srebrno zrcalo, ki je viselo na steni in djal:
— Izgledam, kakor Harun al Rašid, ko je na skrivnem obiskoval hiše svojih podložnikov.
Wadha nabere ustne.
Zdelo se mu je žalostno, da se prvak države spominja slavnega prednika v hipu, ko mora sam v ječo. Ali čas je tekel in trebalo je izvršiti to, kar se je določilo.
— Hitiva — reče Wadha el Ameri. — Se malo trenutkov in prepozno bo.
— Gotov sem — odvrne Hešam — ali dovoli, da še enkrat pogledam to sobo, v kateri sem preživel toliko ugodnih dni.
— Bojim se, da naju ne zasačijo.
Hešam mahne žalostno z roko.
— Bojiš se! V resnici so to žalostne besede, ki je govoriš svojemu nekdanjemu vladarju. Bojiš se! Ali nisi mogel zbrati svojo telesno stražo in uničiti mojega sovraga in rešiti mojo čast? Ali nisi mogel premagati nevredneža in postaviti mene na mesto, katero mi pripada?
— O moj gospodar, ako bi mogel to storiti, ne bil bi sedaj tu, nego bi užival tvojo slavo in sijaj.
— Ali tvoji Hrvati niso več hrabri in zvesti?
— Zvesti so in hrabri, ali premalo jih je, da premagajo tvoje neprijatelje. Pri tem niti vsi v Kordovi niso. AH ne boj se ! Pride tvoj čas in Hrvati store svoje, da rešijo onega, kateremu pripada oblast in slava. Ti zapuščaš alkazar, sijajno svojo palačo, kakor begunec in ubožec, ali veruj mi, moja naloga bo, da se povrneš slaven nazaj kot kalif ter zasiješ, kakor sobice Kordovi in vsemu svetu.
Solza se je pojavila v Hešamovih očeh.
— Edini Alah zna, kdaj bo to?
— Edini on, res je, ali moja naloga bo, da ne boš čakal dolgo.
— Dobri moj Wadha, dobri moj junak, verujem ti. AH kdo ve, ali se ti posreči.
(Dalje prihodnjič.)
Dva ministra na vrhu Triglava : Gališki minister Vladislav Dlugosz, minister za javna dela dr. Otokar Trnka, dr. Primožič, vladni svetnik v naučnem ministrstvu, poleg njegova hčerka Mila, spredaj
prof. Pajk. (Fot. Korenčan.)
Cenjenim naročnikom,
ki žele celi letnik naznanjamo, da nam nekatere številke manjkajo in sicer 5., 12. in 19. Če ima morda kdo te številke in jih ne potrebuje, prosimo, da nam jih blagovoli odstopiti. Na razpolago so pa še vse številke od 1. julija 1912 naprej v katerem smo začeti z romanom „V službi kalifa“. Roman „V burji in viharju“ se pa dobi od 1. januarja do 30. junija 1912 poseben vtis za 1 K 10 vin.
Pošiljatev kač. V velikih mestih so veliki zverinjaki, v katerih so raznovrstne divje živali iz vseh delov sveta. Umevno je, da tudi kač ne manjka. Naša naslovna slika nam kaže prizor v zverinjaku Hagen-becik v Berolinu, ko pravkar dospele zaboje z ogromnimi kačami odpirajo in iz-lagajo kače. K temu je že potrebna posebna spretnost, da se ve prijeti kačo tako, da ne more koga pičiti, ali se pa oviti krog telesa, zakaj strla bi ga na mah. Pri tem paznikom dobro služi lenoba kač. Ako so namreč site. so lene in se ne v jeze tako hitro, kakor če so lačne.
Dva ministra vrh Triglava. Krasota slovenske zemlje slovi vedno bolj po svetu; lahko rečemo, da spada danes Triglav med najbolj znane in obiskane gore v Alpah, s osebno nas veseli, da vlada med slovanskimi brati vedno več zanimanja za naš planinski raj. — Dne 2. t. m. sta se odpravila minister za javna dela Čeh dr. Otokar Trnka in minister za Galicijo Poljak Vladislav Dlugosz iz Bleda, kjer sta bivala na letovišču, na Triglav. S svojimi spremljevalci sta šla iz M o j s t r a ne po Kot u in mimo slikovite kotline Pekel v Triglavski dom na Kredarici (2515 m, glej sliko L), kjer sta prenočila pod gostoljubno streho »Slovenskega planinskega d r u š t v a«. Drugi dan, dne 3. t. m., ob sedmih zjutraj sta splezala na Mali Triglav; tu se je njima nudil veličasten razgled v Vrata, Krmo, v Bohinj, na Karavanke in po Gorenjski ravnini do Šmarne gore pri Ljubljani. Dalje je šlo preko grebena (glej sliko 2.) na Veliki Triglav; kamor sta dospela ob pol 9.; razgled je bil radi megle slabši. Slika 3. nam kaže ministra v družbi spremljevalcev ob Aljaževem stolpu, ki ga je dalo postaviti vrh Triglava (2863 m) »Slov. plan. društvo«; stolp je imenovan
po odličnem slovenskem planincu, duhovnem svetniku Jakobu Aljažu na Dovjem. Ko sta se ministra povrnila na Kredarico, ju je pozdravil v imenu »Slov, plan. dru-1 štva« predsednik Dr. Fr. To m in š e k; od-I bor šta še zastopala gospoda Korenčan in Šušteršič. Visoka gosta sta se zahvalila za presrčni sprejem, sta hvalila prijazne spalnice ter izvrstno postrežbo v
»Triglavskem domu« in podarila vsak po 100 K »Slov. plan. društvu«. Bilo je še več drugih planincev na Kredarici in vsi so bili prav planinsko veselo razpoloženi. Družba se je vrnila mimo Vodnikove koče (1800 m) nad Velim poljem, najlepšo gorenjsko planino, in preko Uskovnice v prijazno Srednjo vas v zgornji bohinjski dolini. Tu je ministra pogostil župnik B e r 1 i c. Nato sta se z avtomobilom vrnila na Bled, kamor sta dospela ob pol 9. zvečer. Ekscelenci nista mogla prehvaliti krasote Triglavske skupine, ki je napravila na oba trajen, globok vtis.
Fran Finžgar, bivši ljudskošolski nadzornik na Goriškem. Ni ga na Slovenskem moža, ki bi si bil kot ljudskošolski nadzornik pridobil za razvoj slovenskega šolstva toliko zaslug kot si jih je g. Finžgar, c. kr. učiteljiški profesor v Gorici. Bil je 15 let nadzornik in sicer 3 leta v Istriji in 12 let na Goriškem. Koliko je storil v tej dolgi dobi za prospeh šole in povzdigo učiteljskega stanu se ne da preceniti. Postavljenih je bilo za časa njegovega nadzorništva v njegovem nadzorovalnem okraju 25 novih šolskih stavb, učiteljstvu pa je bil vedno pravi prijatelj in zaščitnik. Dne 3. 6. t. 1. imenovalo ga je učiteljsko društvo za goriški okraj svojim častnim članom ter priredilo slavljencu poslovilni banket, katerega se je udeležilo vse učiteljstvo okraja kar je dokaz kako priljubljen je bil nadzornik Finžgar pri podrejenem mu učiteljstvu. Vsled hujskanja z gotove strani, je zapustil g. Finžgar nadzorništvo ter nastopi z novim šolskim lotom zopet službo profe-
sorja na moškem učiteljišču, kjer bo vzgajal učiteljski naraščaj. — Da proslavi spomin na tega svojega vzornega nadzornika vplačalo je učiteljsko društvo za goriški okraj C. M. D. en obrambni kamen ter ga imenovalo Finžgarjev kamen. — Vrlemu možu želimo, da bi še dolgo let deloval v korist teptanega naroda.
Opatija-Volosko. Sokolska misel, poživljena in krasna je napolnila ves svet
važnosti in si je že na narodnogospodarskem, kakor tudi na narodnokulturnem polju steklo že velike zasluge. Zato smo se čudili, zakaj »Slov. Narod« poslane notice ni priobčil, kar je bilo vzrok, da veliko ljudi ni vedelo za veselico. Na veselici so nastopili tudi Hrvati v svoji narodni noši in z godbo.
Prva bencinmotorna brizgalnica na Kranjskem. Dne 25. in 26. maja 1912 je bila
ter lahko gašenje več ur vršila brez vsakega truda. Stroj dela takoj ko se motor pogoni, ter za pol minute že na 8 metrov globoko vodo vzdigne in brizga na največja poslopja in daljavo do 500 m. Stroj je solidno in okusno izdelan ter ima celi stroj z vozom in pritiklinama 1000 kg. Slavna gasilna društva opozarjamo na današnjo anonco • tvrdke Konrad Rosen-bauer & Kneitschel v Linču.
Vrh Velikega Triglava z Malega Triglava.
slovanski od severa do juga od vzhoda do zahoda, povsod, kjer žije Slovan. Velikansko slavje v Pragi, ki je vsemu svetu pokazalo velikansko slovansko silo je kakor ogenj zažarela vse Slovane in tudi nas Slovence. Vsako nedeljo se vrše sokolske prireditve na vseh krajih, vstajajo nove vrste, novi prapori. Sokolska misel obhaja svojo cvetno nedeljo. Tudi sokolska veselica v Voloskem-Opatiji je bila krasna in občudovali so te jake vrste, ponosne in junaške tujci iz vseh delov sveta. Naša slika nam kaže prihod parnika s Sokoli, nastop Sokolov in obhod vseh sokolskih društev z bratom Vidmarjem, zmagovalcem na praških tekmah, na čelu.
Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru je dne 21. in 28. julija priredilo v Rušah veselico, ki se je vršila v prijaznem gozdiču za kolodvorsko restavracijo. Dasi vreme ni bilo posebno ugodno je bila udeležba povoljna, kar priča, da je to društvo zelo priljubljeno. Mariborski Slovenci vemo prav dobro, da je »Slov. trg. in obrtno društvo v Mariboru«, za nas velike
prva bencinmotorna brizgalnica slavnostnim načinom poskušena, blagoslovljena in oddana slavnemu gasilnemu društvu Mojstrana pri Bledu na Kranjskem, katero je izdelala tvrdka Konrad Rosenbauer &. Kneitschel v Linču. Tej slavnostni oddaji prve bencinmotorne brizgalnice na Mojstrani prisostvovalo je 12 gasilnih društev s svojimi načelniki, kakor tudi mnogo gospodov zastopnikov Kranjske gasilske zveze in okrajnih žup kakor tudi zastopnikov iz Hrvaškega. Mojstranska bencinmotorna brizgalnica konstruirana je na tri načine delovanja kot 4kolesna- in dvokolesna brizgalnica in sam stroj za sebe kot motorna brizgalnica. Poskušnja se je vršila na daljavo od 400 metrov ter napete visočine do 70 m. Stroj je na eno ročno cev metal vodo na 42 m, na dve ročne cevi 30 m in na tri ročne cevi 27 metrov daleč. Vsipeh je bil sijajen ter je tvrdka na licu mesta dobila nove naročbe. S tem strojem je vspeh tako sijajen, da v prihodnje bodo društva katera se naroča enake stroje, ročno težavno delovanje prihranila
NOVICE.
Rž in pšenica sta naša glavna pridelka za izdelovanje kruha. Največjega pomena za domače kmetijstvo je, da dosežemo čim več tega pridelka, da ni odvisno od inozemstva. Če hočemo doseči ta namen, moramo skrbeti za pametno gnojenje. Po dosedanjih izkušnjah gnojimo najbolje za pšenico kakor tudi za rž poleg s hlevnim gnojem še s 400 kg Thomasove moke „Sternmarke“ (znamka zvezda) na hektar. Če gnojimo brez hlevnega gnoja pa vzemimo 500 do 600 kg Thomasove moke „Sternmarke“ poleg kalijevih in dušikovih gnojil.
Ker je življensko zavarovanje za vsakega, posebno pa še družinskega očeta neizrekljivega pomena, vabimo, da sklepa p. n. občinstvo zavarovalne pogodbe na življenje le pri banki „Slaviji“, ki je slovanski in priznano kulantni zavod. Banka „Slavija“ razpolaga z najraznovrstnejšimi načini zavarovanja in izredno nizkimi ceniki. Ves čisti dobiček razdeljuje zavarovancem, kar je posebne važnosti. Zavarovane kapitale izplačuje brez kakih odbitkov takoj, ko se ji predloži potrebne listine. Police „Slavije“ so po dveh, oziroma treh letih neoporekljive in in nezapadllive. Vsa pojasnila daje in razpošilja cenike generalni z a stop banke „Slavije“ v Ljubljani.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Na parniku „Baron Gautsch“, ki je last družbe avstr. Lloyda, je bilo dne 13. t. m. ko je plul v luko mesta Metkovič, kar 12 naročnikov „Slov. Ilustr. Ted.“ in so nam poslali po razglednici pozdrave. Iskreno se zahvaljujemo vsem za pozdrave ter jim kličemo : „Na zdar !“
Obiski iz Amerike. V našem uredništvu se je zglasilo letos že pet naših rojakov in naročnikov „Slov. Ilustr. Ted.“ iz Amerike. Dva sta se vrnila v staro domovino, trije so pa prišli semkaj le na obiske ter so se oziroma se vrnejo zopet v novo domovino v Ameriko nazaj. Vsi so nam pripovedovali s kako velikim zanimanjem čitaj o v Ameriki „Slov. Ilustr. Ted.“, hvalili so namreč našo podjetnost ter nas bodrili k nadaljnemu delu. Naj znamenitejši obisk smo pa imeli v sredo
Okrajni šolski nadzornik Fr. Finžgar X in učiteljstvo goriškega okraja.
14. t. m. Obiskal nas je Frank Sakser, lastnik slov. banke in tiskarne ter izdajatelj naj večjega slov. dnevnika „Glas Naroda“ v New Jorku v Ameriki. G, Frank Sakser se jako zanima za „Slov. Ilustr. Tednik“ in nam je pridobil v Ameriki že mnogo naročnikov ter je sedaj obljubil, da bo tudi še v bodoče razširjal „Slov. Ilustr. Ted.“, ker takšen list je Slovencem res potreben. — Govorili smo z go-
slovenski domovini, da tekom letošnjega septembra koder le količkaj mogoče, prirede
cvetlični dan
v korist zgoraj omenjenih društev. Nemška požrtvovalnost je za svoje protislovenske napade zbrale samo za „Schulverein“ potom „čvetličnih dni „ črez 100.000 K, „Roseggerjev fond“ znaša črez poltretji milijon kron in tudi drugi nemški in italijanski bojni zakladi rasto)
Telovadba Sokolić v Volosko-Opatiji.
spodom Sakserjem tudi o položaju Slovencev tu in tam. Dejal je, da smo Slovenci v zadnjih letih zelo napredovali, imamo še sicer vse premalo podjetnosti, a v Ameriki je to vse drugače. Tam je Slovenec na svojem mestu in zavzemajo Slovenci v gospodarskem oziru odlično mesto. Vsled svoje nadarjenosti si [Slovenec v Ameriki kmalu „naprej pomaga“. Slovenéc je voditelj vseh južnih Slovanov, kmalu prekosi vse in se to posebno izrazito pozna v Ameriki, kjer odločuje inteligenca, izobrazba. — G. Frank Sakser je že 20 let v Ameriki, „Glas Naroda“ tudi izhaja že 20. leto in je bil prvi slovenski časopis v Ameriki ter ima največ zaslug, da se Slovenci niso poizgubili v Ameriki med drugimi narodi, temveč da se zavedajo svoje narodnosti in so tako napredovali. „Glas Naroda“ je največji slovenski dnevnik sploh, kajti izhaja v 9000 izvodih. Razen „Glas Naroda“ izhaja v Ameriki še 11 drugih manjših slov. časopisov. — V soboto dne 17. t. m. se je napotil g. Frank Sbkser nazaj v Ameriko in ker se bo še med potom pomudil na raznih krajih v Dalmaciji, Egiptu i. dr. bo dospel šele koncem septembra t. 1. v New Jork.
Slovenci! Slovenke!
Naši vsled svoje slovenske narodnosti zatirani rojaki, naša potujčevanju izpostavljena obmejna mladina, naše sokolstvo, zaklad zdrave ljudske moči in naše dijaštvo, mnogoobétajoca, pa vendar v pretežni večini bedno živeča prihodnja slovenska inteligenca, to so štirje elementi slovenskega narodnega življenja, za katere nikoli ne moremo dosti skrbeti in nikoli za nje dosti storiti.
Družba sv. Cirila in Metoda skrbi z mnogimi obmejnimi narodnimi šolami in otroškimi vrtci, da ne potoneje tisoče mladih Slovencev v sovražnem nemškem in italijanskem morju, društvu „Branibor“ pa je naloga po močeh gospodarsko podpira Slovence, katerim tuj kapital in protinarodna konkurenca ogroža eksponirano eksistenco.
Dijaško podporno društvo „Radogoj“ je edina opora premnogim narodno zavednim slovenskim visokošolcem in s propadom tega društva propade do sto nadebudnih slovenskih talentov.
Slovensko Sokolstvo pa je s svojo neumornostjo doseglo Slovencem svetoven sloves, povzdignilo telesno kulturo in moč našega roda in s tem njegovo odporno silo proti narodnim in slovensko kulturnim nasprotnikom.
Da se kolikor mogoče podpro te prevažne slovenske institucije, pozivamo rojake po vsej
da bi prinesli kar najhitreje njim tako zaže-Ijeni naš pogin.
Slovensko Sokolstvo stoji pred proslavo svoje petdesetletnice, ob kateri bo slovenski vsesokolski zlet pripeljal tisoče in tisoče slovanskih bratov na Slovensko. V kratkem pa se prične tudi šolsko leto in v „Radogoja“ se obračajo naši dijaki z upanjem, da ne bo pustil svojih varovancev na cedilu. Kličemo tedaj vsem rojakom, priredite povsod cvetlične dneve, da zberemo potrebni denar za naše narodne ustanove. Vse podrobnosti se bodo razvidele iz časopisov, vsa pojasnila pa daje „odbor za vseslovenski cvetlični dan“ v Ljubljani, Šubičeva ul. 3., pritličje.
Nenavadna Stavka. Popolnoma na nov način so pričeli stavkati sprevodniki in vozniki cestne železnice v Neapolju. Niso zapustili delo, ampak namesto uniforme, so se oblekli v razcapano in umazano obleko, da
Abadie — kotiček.
In če dobim
tudi zastonj ne kadim druzega

nego
ABADIE
STRO«
sFERROLBATO
( S SV. JURIJEM).
čebeli palico ukradli.“ — To so res turške razmere.
Ne marajo omoženih žensk v službi. Ker je v Ameriki po pisarnah, trgovinah in bankah jako mnogo omoženih žensk v službi, se je začelo neko gibanje zoper to in v Chicagi je ravnatelj continentalne in comercialne banke odpustil nad 100 uradnic, ker so omo-žene. Utemeljil je odpoved sledeče: Trgovina in zakon si nista prijatelja. Banka naj bo trgovski zavod in ne šola za zakone. Omožena šenska naj bo raje doma, ne pa v pisarni pri pisalnem ali seštevalnem stroju in naj skrbi za vzgojo otrok.
Električna razsvetljava na Danskem. Danska država se lahko ponaša, da je med vsemi sovrstnicami na prvem mestü glede električne razsvetljave. Vsak okraj, ki šteje nad 300 Stanovnikov, ima svojo lastno elektrarno. V Kodanju so tri velike elektrarne z 27.000 konjskih sil močnimi stroji, stroje manjših elektrarn pa kurijo z oljem.
Devetletnica papeževanja. 28. julija t. 1. je preteklo ravno 10 let odkar je umrl papež Leo XIII. Dne 4. avgusta bo pa devetletnica, odkar so kronali v baziliki papežem
Sprevod „Sokola“ v Volosko-Opatiji: X Stane Vidmar iz Ljubljane, slovenski zmagovalec na vse-
sokolskem zletu v Pragi.
na ta način oplašijo prebivalstvo pred vožnjo po cestni železnici.
S Koroškega. Resničen in žalosten dokaz, kake jezikovne razmere vladajo na Koroškem, je sledeči slučaj. Sodnik pravi k obtožencu: „Sie sind angeklagt am Großfrauentag einen Bienenstock gestohlen zu haben. A fi nič nemški, čaki ti falot, jas ti pofedal slovensko. Vi obtoženi, na velike žene dan
bivšega beneškega Giuseppe Sartota. Tedaj je bilo v cerkvi pri slavnosti kronanja 75.000 vernikov prisotnih. — Značilno je pri sedanjem papežu število 9. Devet let je bil župnik, devet let škof, devet let patrijarh in letos bo dosegel tudi devetletnico papeževanja v starosti 78 let.
Josip Boj. de Jearneaux Zorman, bivši član ruske opere v Rigi, Jurjevu, Revelju in
Marinškega gledališča v Petrogradu — rodom Slovenec — je angažovan za enoletno sezono (od 1. sept. 1912 do 1. sept. 1913) kot lirični bariton k narodnemu hrvatskemu gledališču v Osjeku.
zneje po poštni položnici, ki jo prejmejo skupno s knjigo. Naročila je nasloviti na telovadno društvo „Sokol“ v Mariboru. — Broširani izvodi se dobivajo tudi po knjigarnah.
Poskušnja z novo bencin-motorno brizgalno v Mojstrani na Gorenjskem.
Nadkriljuje ga. „Vaš soprog obvlada sedem jezikov?! To je pa res občudovanja vredno!“ — „Toda jaz obvladam še več!“ — „AH res milostljiva? Kako to?“ — „No, jaz obvladam svojega moža z njegovimi sedmimi jeziki.“
Književnost.
Politično-sociološka knjižnica, zv. 2.: Dr. Karl Slane, Avstrijski Jugoslovani in morje. (Predgovor napisal urednik Vladimir Knaflič. Str. 104 velike osmerke. Cena 1 K). Založba in tisk : Goriška tiskarna A. Gabršček, Gorica. Opozarjamo ponovno na to znamenito knjigo.
Češke pravljice. Staršem, ki hočejo razveseliti svoje otroke s primernim in lepim darom, priporočamo novo knjigo „Češke pravljice“ Božene Némceve, ki so izšle ravnokar v skrbno prirejeni in lični slovenski izdaji. Šest precej obširnih, krasnih pravljic obsega lični zvezek, ki ga je izdal „Sokol“ v Mariboru. Cena knjigi je jako nizka: broširana stane 1 K, elegantno in trpežno v rdeče platno vezana z napisom na platnicah pa 1 K 60 v, s poštnino 10 v več. Pri naročilih zadošča dopisnica z natančnim naslovom, denar pa naročniki lahko nakažejo po-
Farine Lactée Nestle
„Slovenski llustrovani Tednik“ na mejo !
Na v zadnji številki priobčen poziv društva „Gorotan“ smo dobili od preprostega delavca sledeče pismo:
„Slavno uredništvo! Vaš pristavek k pozivu „Gorotana“, da naj bi kaj storili iz ljubezni do naroda, je jako na mestu. Pošljem Vam 1 krono za „Gorotan“ kot dar pieprostega delavca. Objednem bi pa nekaj svetoval. Ne le knjige, temveč tudi „Slovenski llustrovani Tednik“ bi se naj pošiljal na mejo, ker vem in sem tudi v „Braniku“ čital, da ga ljudje na meji jako radi
čitajo. Objavite poziv, naj bi gospoda kaj zložili, da bi se pošiljal „Slovenski llustrovani Tednik“ na mejo brezplačno ali vsaj za znižano ceno. Za to Vam prilagam 1 K kot prvi dar slovenskega delavca. Naj bi se „Slovenski llustrovani Tednik“ razširil v vse slovenske družine tudi na kmetih in med delavci, ker to je naš najboljši časopis.
Pozdravlja Vas	F. K-
Priobčujemo to-le pismo v celoti ter se zahvaljujemo za poslanih 10 znamk po 10 h, t. j. 1 K. Tako je dal preprost delavec lep zgled, da nima ljubezni do naroda le na jeziku, temveč hoče tudi kaj storiti za obrambo narodne meje. Ta dar pieprostega delavca nas je bolj razveselil, kakor pa da bi nam bil osebno daroval kak bogataš Bog ve kaj.
Na to pismo pa kratek odgovor: Mi pošiljamo čez 50 brezplačnih izvodov na mejo iz svojega ter dajemo stare številke, ki ostajajo po trafikah, v Ljubljani „Bra-niboru“ in v Mariboru njegovi tamošnji podružnici, ki jih pošiljajo potem na mejo. Resnica pa je, da je to še vse premalo, a mi iz svojega ne moremo več žrtvovati. Pozdravljamo torej toplo predlog g. F. K., da bi se naj darovalo kaj za to, da bi se pošiljal „Slovenski llustrovani Tednik“ na mejo. Marsikateri gospod, ki nima naročenega, ker ga v kavarni pregleduje, bi lahko poslal par krone, pa tudi naročniki bi lahko v to svrho priložili k svoji naročnini kaj, pri marsikateri priliki bi se lahko nabralo za to tudi kaj krone. Vsak dar bomo izkazali ter naznanili tudi „ Go-rotanu“ in pošiljali „Slovenski llustrovani Tednik“ njemu oziroma na od njega označene naslove. — Dejstvo je, da ljudje ob meji izmed vseh časopisov najraje prebirajo „Slovenski llustrovani Tednik“. Ker je nepolitičen in nestrankarski, ga vsakdo rad čita in še celo taki, ki sicer „bindiš“-listov ne marajo. Bilo bi torej res velikega narodnega pomena, da bi se „Slovenski llustrovani Tednik“ ob meji zelo razširil.
тШттшрш рошшз ewfants
N E SIM
'LE-JEva
moka za otroke

Popotni
k e dqJenÈke. otroke In bolnike na Moden.
Waabuje pravo planinsko mlako.
Skntlja K L80 v vsaki lekarni in drogeriji.
Transitna klet zaloge mengiške pivovarne v Ljubljani, Metelkova ulica 19.
Zaloga
prve slovenske domače pivovarne, ki stoji izven kartela in je v najboljšem slovesu ter se lahko meri v kakovosti z vsako najboljšo tujo pivovarno in je pri tem vendar
cezn-ejša,!
Poizkusite in prepričajte se sami!
Slovenci bi pač morali bolj podpirati svoja domača slovenska podjetja. Zahtevajte torej povsod
izlorno mentisti! pivo!
P.rn. gostilničarji naj se blagovolijo obrniti na lastnika gornje založbe gosp. Mavra.
P, I?
i m
34. štev.
Blagoslovljenje nove bencin-motorne brizgalniee v Mojstrani na Gorenjskem.
—————
Pianist
išče zaslužka. Ponudbe na upravni-štvo Slov. Ilustrova-nega Tednika pod
„pianist“.
Kjer bi radi ustanovili
godbo
naj pošljejo naslov na upravništvo Slov. Ilustr. Tednika pod šifro „zastonj“.
Moji gramofoni in godbeni aute m ati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramoionov,automatov, plošč, šivank itd.
Za
veselice
in druge prireditve oddaja v komisijo-
Pobegnil je iz Trsta lastnik menjalnice denarja Neuman. Opeharil je ljudi za par miljonov in pobrisal.
Protestno zborovanje radi zapostavljanja slovenskega šolstva v Trstu je sklicalo pol. društvo „Edinost“ v Trstu dne 11. t. m. Zborovanje je bilo velikanska manifestacija. Državni poslanec dr. O. Rybaf ob viharnem pritrjevanju zborovalcev govoril o „Našem šolskem vprašanju in dvojni meri vlade.“
Petletnica N D O. Dne 1. septembra slavi NDO petletnico svojega obstaja. Dopoldne bo manifestijski shod, popoldne bo velika ljudska veselica, na kateri se razvije zastava zidarske skupine NDO. — Prosimo, da se društva, ki so pripravljena sodelovati, zglase do 20. t. m. na naslov: Predsedstvo „Narodne delavske organizacije“ v Trstu, ul. sv. Frančiška št. 2.
Pevsko društvo „Haidrich“ na Proseku pri Trstu praznuje 8 sept. t. 1. 25 letnico ter je povabilo k sodelovanju vsa slov. pevska društva.
Trž. kolesarsko društvo Balkan priredi povodom društvene 5 letnice na Opčinah pri Trstu dne 1. septembra t. 1. veliko športno slavnost in kolesarsko dirko.
P. n. sodavičarjem
priporoča
izborne naravne sadne zgo-
oranž, citron itd. za izdelavo prvovrstnih brezalkoholnih šumečih limonad.
Destilacija rastlinskih in sadnih arom iiiiiniiiiiiiiiii ter ekstraktov ;ìì:::ììì::ììì:iiì
SREČKO POTNIK,
LJUBLJANA, Slomškova ul. 27.
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. ::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalca, —a—-	daljnoglede, to-
O	plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih po K 2'50 naprej. Ceniki brezplačno —
Napredovanje Slovencev v Celju. L. 1900 je bilo v Celju od 1000 prebivalcev 226 Slovencev in 771 Nemcev, 1. 1910 pa 303 Slovencev in 692 Nemcev. Torej smo Slovenci napredovali za 77 na tisoč, Nemci pa za 79 na tisoč nazadovali. Počasi pa stalno se bliža torej čas, ko pade nemško Celje v slov. roke.
Iv. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ::	in srebrnino ::
LjiMjana, Sf. Petra c. 44.
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno ::	leto.	::
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
I. ZAMEJEN
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev.

nelno raprodajo razglednice po posebno znižani ceni upravništvo „Slovenskega :: Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani. ::
jij Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto EÌ;	in fino kakor alabaster.	==
fl Pege, pike, izpuščaje J
E:: rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise =~ ;;; in vsak neprijeten nedostatek odstrani za-jjl jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- == jij klenica K 2'50. Rationell bals. milo K V20. П! jjj Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
Neprijetne dlačice
;;j z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- ;= ;j; lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- =; ;j;	Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50.	l\\
ijj Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- :H ;;; stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna ;;; ;;; za umivanje in česanje las, katera jih sama := ;;; skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. Ц\ ;;;	Steklenica 2 K.	Ш
jj| = Bujna rast las in brk = jjj
;;; se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo éeì ;;;	(izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2.	=;
Bujno polnost-krasno
oprsje
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-znalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et - Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij
W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
0:

Zastopstvo le prvovrstnih tovaren in priznano najboljših koles KINTA modeli 1912
Karel Camersiik&Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9-12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli.
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. — Zaloga pnevmatlkov za avtomobile, motorje in kolesa.
Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe.
Izposojevalnica koles.
Šola za vožnje z vsemi vozili.
Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
Pozor !
Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri
BATJEL-Ü
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
i

Ana Goreč
— Ljubljana ■
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj evanje koles.
= Teodor Korn =
poprej
Henrik Korn
pokrivaleč streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
Skrivalnica.
se toplo priporoča.
Kje je vohun ?
рОООООООООО<ХХХХ)ООООООООООООСХХЗО<
KLIŠEJE
na cink. baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste.
JOSIP STRÄNYÄK
S	fotokemigratičen
S	umetniški zavod
DUNAJ VI11/2,
8	Tigergasse štev. 13
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih
Ljubljanai™Slari trg 20
Ceniki franko.
XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir 1. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena 1 K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Šiški pri Ljubljani.
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav-občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
Mazilo za te
napravi gospa vAna Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
2o Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštajn (Koroško).
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-:	cijsko ključavničarstvo. :
Špecialiteta : Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor: obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.
FRANC JAKOPIČ
IVAN MOHORIČ, krojač
213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in naj-novejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.
(Hribarjev gaj.) Nanovo otvorjena gostilna z vso točno postrežbo. : : :	Prostor za balincanje.
Se priporočata	Ivitn in Lucija Gril.
Ljubljansko mestno kopališče
odprto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. 222
KOLEZIJA
Trgovina s steklom
BlTnŠek, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela
Najsolidnejša in točna postrežba.
B-	=	----
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . •. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
јјг=јјј Sprejemajo se tudi jj=
■	■ opreme hotelov. ===
Neprevidnost. V Celovcu je padla v nenavzočnosti matere v lonec vrele vode triletna hčerka trgovca Frana Wandnerja. Ko je mati potegnila dete iz lonca, je bilo že mrtvo. Mati se je tako prestrašila, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Električna centrala v Ptuju bo imela 65.000 konjskih sil. Napravili jo bodo med Ptujem in Ormožem ob Dravi. Elektriko hočejo rabiti za celo Štajersko.
Novo šulferajnsko šolo hočejo postaviti na Zidanem mostu.
100 letnico Napoleonove vojne na Ruskem proslavijo v Petrogradu 25. t. m. Slavnosti se udeleži tudi 25 starčkov, ki so se 1. 1812. udeležili vojne. Najstarejši teh veteranov je 126, najmlajši pa 117 let.
Strašen potres je bil minuli teden v Turčiji, ki je povzročil velikansko škodo. Kakih 1000 oseb je usmrčenih in kakih 3000 ranjenih, brez strehe pa je nad 50.000 oseb. Porušenih je 28 mest in vasi.
Ugodna prilika!
V glavnem trgu na Goriškem se odda takoj v najem dobroidoča ter daleč naokoli znana strojarna. Naslov pove ured-:: ništvo „Slovenskega Ilustr. Tednika“. ::
Peter Škafar, Ljubljana,
Rimska cesta št. 11.
Trgovina s kolesi in izposo-s j e vanj e koles; obenem tudi
j popravljanje motorjev, koles, šival, strojev itd.
Priporočam se slavnemu občinstvu za cenjena naročila in za popravila ter za vsa v to stroko spadajoča dela.
Koni'ađ Rosenbauer & Kneitschel
v Linču na Donavi.
Zastopnik : FRANC SAMSA,
Zagreb, Gunduliceva ulica št. 21.
Prva tovarna v Avstriji, katera izdeluje Bencin-motorne brizgalnice s centralnimi črpalkami visokega tlaka. Nobena tvrdka še ni dosedaj 12 izvrstnih uspehov in poboljšan] s takimi modernimi takoj delavnimi stroji dokazala kakor naša. Ponudbe in obvestila kakor tudi bogato sestavljeni cenovnik o vseh modernih gasilnih strojih, osebni opremi za moštvo, ceveh, pasov, sekiric itd. daje osebno ali pismeno
Fran Samsa v Zagrebu, Gunduličeva ulica št 21.
Priznanje :
Mojstrana, dne 13 avg. 1912.
Odgovarjaj e na Vaš cenjeni list od 9. avgusta 1912 poročam, da je naše gasilno društvo popolnoma zadovoljno z delovanjem kakor tudi z razkladanjem bencinmotorne brizgalnice.
Z odličnim spoštovanjem
J e r e 1 e 1. r., tajnik.
Srebrno plaketo. — Dunaj 1910.
Vsakršno perutnino in nje piščeta, golobe, sobne ptice, kunce, svinje, pse itd. ozdravite sigurno s „Palma“. To že v premnogih slučajih najza-dovoljnejše učinkujoče sredstvo dobite poštnine prosto, če pošljete 1 K poštnih znamk (veleposestvu zadostuje 4 K) — J. E. Weixl, Maribor, Zofijin trg, Štajersko.

Vabilo na naročbo.
„Slovenski Ihistrovani Tednik“ j e edini slovenski list te vrste; naročite se nanj in razširjajte ga!
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ stane
za Avstro-Ogrsko za Ameriko za ostalo inozemstvo
celoletno	8’— K	3-— dol.	10-— K
polletno	4-— K	T50 dol.	5'— K
četrtletno	2-— K	0'75 dol.	2'50 K
mesečno	0'70 K	0'25 dol.	0‘90 K
Za dijake in vojake v Avštro-Ogrskem za celo leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta 160 K, mesečno pa 50 vinarj ev.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.
ШШЖШЖЖШГШГШШ
Hnfp-l Trn t ni Iv Zlata kaplja v Ljubljani J.1U Id X I d lllllV sv Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
—= ■ Vrhnika ——
HOTEL „ČRNI OREL“.
Lepo opremljene sobe — senčni vrt — izborna kuhinja — fina vina. — Nizke cene.
IVAN JELER,
LJUBLJANA :::
Hilšerjeva ulica št. 5
kotarski mojster.	211
Izdelovatelj vsakovrstnih vozov in v to stroko spadajočih del. — Solidno — hitro — cene nizke.
		(®)l	Wa	
	Lepa prihodnjost. Krasna, novo zidana hiša, 10 let prosta davka, zraven vrt in dvorišče, pripravna za hotel, penzionat ali trgovino, v lepem kraju na Slovenskem ob Bohinjski železnici, kjer prihaja vsako leto mnogo tujcev na letovišče, se radi nezmožnosti samostalnega vodstva ceno proda. Potrebno je 10 do 15 tisoč kron kapitala, ostalo se počaka z vknjižbo. — Kje, pove upravništvo „Slov. Ilustr. Tednika“.		
m ^
UČITELJSKA
TISKARNA
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica št. 8.
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin : knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert, e e
Litografija. : Stereotipija. : Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna, točna postrežba, e л
® ...............—   -------—■—•
== Priporočam svojo bogato zalogo —..
nagrobnih spomenikov
iz naj razno vrstnej šega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništvs. Istotam so na razpolago indi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, Kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
FR. KUNO V AR, kamnosek
= Ljubljana, novo pokopališče. =
•----—-	------—■—u
Tvrdka Bilina & Kasch nasi.
M. Schubert
Ljubljana, Ždovska ul. 5
Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, kakor tudi vse kirurgične potreščine kilne pasove — ravnodržalec itd. po naj niži ih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna in ::	solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. ::
.. ...* 	n/vlb лTu i	£il5 hihihi un
•lil.Hlini.. v 111# ILIV/111. dlVl/vtvvli-Vl Iimmiiiiiiimii
naj ne manjka pravega FRANCKOVEGA
kavinega pridatka;
on daje kavi slast, moč in lepo barvo. Njega kakovost vsebuje : izdatnost, slastnost in nizko ceno. — Tovarna v Zagrebu.
Ustanovljena leta 1831. TVajveéj»	O Vili 11 ìtNL avs tro-OgUPSke države Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg - Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah Tekom leta 1911. zavarovalo se je 21 289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad
1 milijardo in 63 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 416 milijonov kron.
Angleško skladišče obiek
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.	::
O. BERNATOVIČ Narečja zaloga [oblek
„	,	. ,	„ x	za gospode in decke, ter konfekcije
vene zelo nizke. ” Postrežba točna. ——— za dame in deklice._
I VESELJE ŽENA ra MOŽ
I TABI.ETE „ISEOSAJT“

Postavno varovane in patentovane. Po zdravnikih priznano čudovito zanesljivo zdravilo zoper oslabelost obeh spolov. Neosan povrne možkim moč in jo ohrani do naj-poznejše starosti. Ne pokvari želodca in spoh ni škodljiv. Škatlica z 20 tabletami velja 4 krone 50 vinarjev.
Pošiljatev po pošti v diskretnih ovojih.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko :
LEKARNA PRI SV. HERMINI
Budimpešta, VIL, Thököly-ut 28. Depot 127.
LJUBLJANA
STARI TRG ŠTEV. 21.
Priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških klobukov.
Popravila najceneje.
MODISTINJA
M. Zor, tapetnik
in oblastveno konces. pokon-cevalec podgan, miši in mrčesa
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38.
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, molov itd. z različnimi, novoiznajdeniitii, povsem anes-Ijivimi sredstvi v zvezi s p > ebno metodo. Uspeh ob lastnf^inter-venciji zajamčen. Izpričevala na .*.	. razpolago. .\ .\
Gospod Miroslav Zor je z dobrim uspehom uporabil sVoj preparat v pokončanje podgan in miši v hiši „Nemškega vite. reda“ v Ljubljani. Mrčes se je popolnoma izgubil. Edvard Polak 1. r Ljubljana dne 9. januarja 1912.
Krojaštvo Josip Ahčin
Ljubljana,
Frančevo nabrežje 31.
Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najfinejšega do najcenejšega vedno v zalogi. — Izdelujejo se tudi ::	ženske obleke. ::
. - —"-1  —-    
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku.
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
MORANA.
Morana uniči stenice in golazen ter se naroči pri
M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
Dve steklenici staneta K 3-20, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat.
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Premeri & Jančar
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajine glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
Agitirajte in pošljite naročnino!
j DAME! j
j GOSPODJE! = ZANESLJIVO ZDRAVILO =
pri akutnih in kroničnih scalniških katarih in tokih so
= KASANTOLOV1=
E praški. — Ozdravijo najhitreje beli tok pri damah in B scalniški tok, kanko (triper), vnetja, mehurne katare pri B gospodih. Sloveči zdravniki priznavajo, da je to zdravilo E najboljše, hitro učinkujoče, obenem pa popolnoma ne-E škodljivo. Steklenica 3 K izključno pri lekarnarju Hugon h Òrkény, Budimpešta, Thököly-ut 28. Depot 127. Poštno B	pošiljanje diskretno, vsak dan.
I /	Vl

Št. 1038.14kar. zlato K13.—
Št. 888. Amerikanska double zlata dolga verižica S zTatV'nlT Srebro K У.	K 2 70
Št. 887. Srebrna dolga verižica	K 7.—	'	na^srebro'z
Št. 887.	„ pozlačena dolga verižica „ 8.—	'''k’i.so '1"
Št. 887. 14 karat, zlata „	„	„72.—
Št. 1014.
14 kar. zlato srček z lepim kamnom
K 5.90
Šr. 1046. 14 karat zlato K 9,-
Šr. 1046. Novo zlato K 4.70 šr. 1068. Zlato na srebroŠL 440. Srebrni medaljon, K 2.50	ki se odpira, K 4.20
Št. 15« Ämerikanska double zlata zavratna verižica s obeskom, K 2.25 Št. 926, Srebrna zavratna verižica K 2.70 Št. 926. Zlato na srebro zavratna verižica K 5.50
Št. 926.14 karat zlato zavratna verižica K 17.50
--- - ■ - ■
H. Suttner
Ljubljana 5. Mestni trg 25.
Največja eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokol, tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka „Iko“.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
vri* ■	U:
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek.

Natisnila „Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani.