Leto 1892.
717
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LVI. — Izdan in razposlan dne 30. septembra 1892.
(Obsega štev. 167. —169.)
I6Ï.
Ukaz ministerstva za bogočastje in nauk v porazumu z minister* stvom za poljedelstvo in z mini* sterstvom za notranje stvari z dne 4. septembra 1892. 1.
o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za nauk zemljedelstvene (kulturne) tehnike na c. k. češki tehnični visoki šoli v Pragi.
Na podstavi NajviŠega odločila z dné 1 7. avgusta t. 1. se izdajejo nastopna določila o teoretičnih državnih preskušnjah za nauk zemljedelstvene (kulturne) tehnike na češki tehnični visoki šoli v Pragi:
§. I. V preskus znanstvene izoinike v zemlje-delstveni (kulturni) tehniki, ki si jo je kedö zadobil na c. k. češki tehnični visoki šoli ali kakem nji enakem zavodu, bosta se opravljali dvé državni preskušnji in to :
prva ali splošna o ukovinah, podlogo da-
jočih,
druga ali strokovna pak o učnih strokah, katere posebe pripadajo kulturnotehničnemu nauku.
§. 2. Predmeti prve državne preskušnje so:
Klimalologija (podneboslovje), mineralogija (rudninstvo) in geologija (zemljeslovje), matema-
tika, niža geodezija (zemljemerstvo), nauk o narodnem gospodarstvu.
§. 3. Predmeti druge državne preskušnje so:
Nauk o zboljševanji (melijoraciji), zemeljsko, cestno in vodno stavbarstvo, uprayoslovje in pravni nauk.
§. 4. Za državni preskušnji je donesti napredna spričevala, in to za prvo državno preskušnjo spričevala o opisujoči (deskriptivni) geometriji, fiziki, mehaniki, kemiji, za drugo državno preskušnjo pak spričevala o uporabi geodezije v kulturni tehniki, o poljedelskem strojeznanstvu, nauku poljedelskega nadtalnega stavbarstva, poljedelskem obratoslovji, rastlinarstvu, hidravliki, stavbni mehaniki, mostarstvu, v vseh slučajih vsaj s cenilom „povoljno“.
l*rva državna preskušnja.
§. 5. Pri prvi državni preskušnji poslujejo kot izpraševalci profesorji in po potrebi tudi docentje tistih strok na tehnični visoki šoli, iz katerih naj se izprašuje.
Vodstvo teh preskušenj gré načelniku dotič-nega oddelka, ako je pak on zadržan, njegovemu predniku v uradu.
Predsednik ima kot tak pravico, pa ne dolžnosti, iz vsakega predmeta staviti kandidatu pra-šanja.
§. 6. Naučni minister more odposlati k pre-skušnjam vladne komisarje, kateri imajo pravico, staviti prašanja.
§. 7. Prvo državno preskušnjo je opraviti na početku četrtega semestra. Za njeno opravo se kot redni rokovi ustanavljajo prvi tedni poletnega semestra, kot izredni rokovi pak prvi tedni zimskega semestra.
V izrednem roku se smejo praviloma pripuščati samo tisti kandidatje, kateri so bili pri kaki v rednem roku delani preskušnji vrženi in katerim se tedaj ni ustanovil daljši rok za ponavljanje pre-skušnje.
Izjemoma se v tem roku k prvi državni preskušnji pripuščajo tudi taki kandidatje, ki so se za njo v rednem roku o pravem času oglasili, pa so bili brez svoje krivde zadržani, priti k nji v tem roku. A pogoj za to je, da so taki kandidatje ta zadržok pred preskušnjo opravičili ter zaprosili, da bi bili v izrednem roku pripuščeni k preskušnji.
To izjemno pripustitev k preskušnji v izrednem roku pak sme dovoljevati samö naučni minister po nasvetu profesorskega zbora, stavljenega v tem oziru po dogovoru z načelnikom dotičnega oddelka.
Ako sta imenovana faktorja oba proti pripustitvi, zavrne se kandidat, ne da bi se mogel proti ti odloki še kje pritožiti.
Gledé na ostalo ravnanje naj se zmisloina uporabljajo določila ministerstvenega ukaza z dné 31. oktobra 1877. 1. št. 9087. (M. u. št. 28.).
§. 8. Da se pripusti k prvi državni preskušnji, poprosi naj kandidat pismeno pri načelniku dotiČ nega oddelka ter svoji prošnji priloži te-le priloge :
1.	Matični list;
2.	zrelostno spričevalo ali listino, ki je nadomešča;
3.	knjigo vzglasnico, oziroma izkaz, da je kandidat vsaj tri semestre bil kot reden poslušalec vpisan na c. k. češki tehnični visoki šoli ali nji enakem učilišči in da je obiskoval predavanja o vseh ukovinah, ki jih obsega prva državna preskušnja, ter se vdeleževal dotičnih praktičnih vaj;
4.	napredna spričevala iz učnih strok, navedenih v §. 4., kolikor se té tičejo prve državne pre-skušnje.
1’oleg tega je treba predložiti grafična in druga dela. katera so po učnem črteži združena z dotič-nimi učnimi strokami, a biti morajo poverjena kakor gré, oziroma dokazati se mora njih izvršitev.
Vse te listine naj se prilagajo v izvirniku ter morajo med preskušnjo ležati pred komisijo.
§. 9. K splošnim državnim preskušnjam v rednem roku se je zglaševati v času od 15. dné janu-varja do 15. dné februvarja.
Tisti kandidatje, ki so bili v rednem roku vrženi in hočejo v izrednem roku biti zopet pripuščeni k prvi državni preskušnji, morajo svoje prošnje predajati v mesecu juniji.
§. 10. Načelnik oddelka naj pregleda prošnjo in priloge in, ako ni nobenega pomisleka gledé na pripustitev k preskušnji, naj na prošnji sami s kratkim odlokom dä svoje dovolilo.
§. 11. Pri manjših pomislekih, ki jih more kandidat precej odpraviti, naj se mu dado primerna ukazlla, v dvomnih slučajih pa naj se stvar v odloko predloži profesorskemu zboru.
Ako profesorski zbor komu zabrani priti k prvi državni preskušnji, pripuščen je rekurz na naučno ministerstvo.
S.	12. Pri prvi (splošni) državni preskušnji mora komisija jemati ozir na posledke posameznih preskušenj, ki so jih opravili kandidatje preskušnje.
Komisija smé kandidatu praviloma odpustiti preskušnjo iz onih predmetov, v katerih je pri posameznih preskušnjah dobil cenilo „dobro“ ali pa kako še više cenilo.
Ako se je to zgodilo pri vseh predmetih preskušnje, more preskušnja popolnoma odpasti. Vendar ima preskuševalna komisija vsakakor pravico, ne gledé na donesena posamezna spričevala zahtevati, da se še opravi preskušnja iz posameznih ali pa iz vseh predmetov.
Druga državna preskušnja.
§. 13. Za opravljanje strokovnih preskušenj imenuje naučni minister posebno preskuševalno komisijo.
§. 14. Komisija sestoji iz predsednika, podpredsednika in toliko preskuševalnih komisarjev, kolikor se jih vidi potrebnih z ozirom na predmete preskušnje in na število kandidatov.
Predsednik, podpredsednik in preskuševalni komisarji so poglavitna komisija.
Iz njih sestavlja predsednik po svojem preudarku komisije za posamezna dejanja preskušnje (posebne komisije).
§. 15. Za preskuševalne komisarje je izbrati najprej profesorje in docente visoke šole, pa tudi izvrstne strokovnjake, ki ne spadajo k šoli.
Vsak v ta posel poklicani profesor in uradnik je dolžan, prevzeti ga.
§. 16. Predsednik in podpredsednik sta ob enem izpraševalca.
Ako je predsednik zadržan, zastopa ga pod predsednik, ako pak je tudi ta zadržan, zastopa ga tisti navzočni ud komisije, ki ima največ služab-nih let.
§. 1 7. Strokovne preskušnje ni moči opraviti prej, kakor v poslednjih tednih šestega semestra, sicer pak niso za te prekušnje postavljeni posebni določeni rokovi, ampak one se smejo vršiti vse leto, samč ne o jesenskih in vmesnih počitnicah.
§. 18. Da se pripusti k drugi državni preskuš-nji, poprosi naj kandidat pismeno pri predsedniku komisije in svoji prošnji naj priloži té-le priloge:
1.	Knjigo vzglasnico, oziroma izkaz, da je kandidat vsega vkupe vsaj šest semestrov, in po tém, ko je z uspehom prestal prvo državno preskušujo, vsaj tri semestre, oziroma dva semestra bil kot reden poslušalec na c. k. češki tehnični visoki šoli ali nji enakem učilišči, da je obiskoval vse predmete kul-turnotehnične strokovne preskušnje, nadalje pedologijo, komasacijsko in melijoracijsko zakonstvo, poljedelsko kemijo, enciklopedijo nadtalnega stavbarstva ter da se je vdeleževal dotičnih praktičnih vaj ;
2.	spričevalo, da je prestal prvo državno pre-skušnjo, oziroma potrdilnico, ki nadomešča to spričevalo ;
3.	napredna spričevala o učnih strokah, ozna-menjenih v §. 4., kolikor se tičejo druge državne preskušnje.
Poleg tega je treba predložili grafična in druga Jela, katera so po učnem črteži združena z dotič-n*mi učnimi strokami, a ta morajo biti povérjena kakor grč, oziroma dokazati se mora njih izvršitev.
Vse te listine naj se predlagajo v izvirniku ter morajo med preskušnjo ležati pred komisijo.
§. 19. Dnčve preskušnje ustanavlja predsednik od slučaja do slučaja.
Vendar se on mora v obče držati tistega redu, v katerem so se kandidatje pri njem oglasili za preskušnjo.
§. 20. Ako predsednik zabrani komu, priti k drugi državni preskušnji, pripuščen je kandidatu rekurz na naučnega ministra.
§. 21. Strokovna preskušnja razpada na praktičen in na teoretičen del. Pri praktičnem delu, ki grč pred teoretičnim, mora kandidat napraviti kak izdelek na podstavi dane mu naloge; naloge je izbirati tako, da se dâ kandidatu priložnost, pokazati svojo spretnost v uporabljanji naukov iz vseh predmetov poglavitne preskušnje.
O nalogah, katere se dadö, domeni naj se poprej komisija in določi naj tistega izpraševalca, pod čegar nadzorom naj jo kandidat rešuje.
0
Nalogo je rešiti v kaki mestnosti tehnične visoke šole, pa za tč ni rabiti več kakor osem dni.
Ako je kandidat pri praktični preskušnji ustregel zahtevam, o čemer grč odločevati komisiji, pripusti se k teoretični preskušnji. Ako ni ustregel, mora praktično preskušnjo ponavljati kesneje v roku, kateri se za tč ustanovi.
§. 22. Pri drugi državni preskušnji se je moči ozirati na donesena napredna spričevala iz njenih predmetov, ako obsegajo „dobra“ ali še viša napredna cenila.
Praktično preskušnjo pak je vselej opraviti vso, in skrajšati se smč preskušnja vsled ugodnih posameznih spričeval samč pri teoretičnem delu.
Skupna določila za ohé državni preskušnji.
§. 23. Vsak kandidat mora priti k preskušnji tistega dnč, kateri je zanj določen. Ako ne pride, zadenejo ga iz tega izvirajoče škodljive posledice.
Vsi kandidatje, katerim je taisti dan postavljen za preskušnjo, dolžni so tega dnč priti, preden se začne preskušnja ter biti tam pričujoči, dokler preskušnje ne opravijo.
§. 24. Ména za preskušnjo določenih dni med dvema ali več kandidati je dopuščena samö, ako predsednik to dovoli.
§. 25. Preskušnje iz posameznih predmetov se pod nadzorom opravljajo ustno in po méri predmeta tudi pismeno (grafično). Pri pismeni (grafični) preskušnji smé preskuševalna komisija primerno se ozirati na donesene izdelke iz učne dobe kandidatov, a paziti mora kar se dâ na to, da se zabrani vsako sleparstvo. Ves čas ustnih preskušenj mora biti predsednik in večina izpraševalcev pričujoča.
Nikedar naj se ne izprašujeta več kakor dva kandidata.
Ustna preskušnja iz enega predmeta ne smé presegati ene ure časa.
§. 26. Ustne preskušnje se opravljajo javno.
Načelnik preskuševalne komisije naj vkrene vse potrebno, da se zabrani vsako motenje mirü in redd, katero bi se ne skladalo z dostojnostjo in važnostjo tega dejanja ali bi moglo kandidate kakö zmešati gledé na njih mirnost ali na svobodo sodbe.
On naj dâ posamezne nemirneže odpraviti in, ako to zahtevajo okolnosti, popolnoma izprazniti preskuševalno sobo.
§. 27. Kadar se komisija posvetuje ter glasuj«' ! o posledkih dovršene preskušnje, izključena je javnost.
Najprej presoja komisija skupni posledek preskušnje, in ko je vsak izpraševalec izrekel, ali spozna, da je kandidat preskušnjo iz njegovega predmeta prestal ali ne, poistini komisija, ali je kandidat aprobiran ali reprobiran (vržen).
Nobene državne preskušnje ni šteti, daje pre-stana, če je kandidat bil negoden tudi samô iz enega predmeta (§. 28.). Ako se je to zgodilo pri več kakor enem predmetu, glasovati je o roku, pred katerim se kandidat ne smé pripustiti k ponovitvi državne preskušnje.
Vspeh preskušnje iz posameznih ukovin se izražuje z razsodki „izvrstno“, „prav dobro*, „dobro“, „povoljno“ in „nepovoljno“ ter se po izpraševalcu zapiše v poseben zapisnik, pri čemer se je ozirati tudi na to, kakö je kandidat odgovoril na vprašanja, katera mu je morda stavil predsednik ali vladni komisar (§. 6.).
Iz kvalifikacije vspehov v posameznih predmetih preskušnje se v končnem razsodku poistini, ali se je kandidat s preskušnjo izkazal za „sposobnega“ ali za „izvrstno sposobnega“. Pri tem seje ozirati tudi na cenila, ki jih je kedo prejel pri posameznih preskušnjah.
§. 28. Kadar kandidat samö iz enega predmeta zahtevam ni ustregel, siné se po preteku dveh mesecev pripustiti, da popravi posamezno preskušnjo, ki je bila brez uspeha.
Ako pri tem vnovič dobi razsodek „nepovoljno“, smé se še enkrat po nadaljnih štirih mesecih pripustiti, da preskušnjo popravi.
Vsaka taka popravna preskušnja naj se opravlja ves čas vpričo predsednika dotične preskuševalne komisije, in ako je pri prvi preskušnji bil tudi vladen komisar navzočen (§. 6.), tudi vpričo tega.
§. 29. Ako kandidat iz več kakor enega predmeta ni ustregel zahtevam, moči ga je pripustiti samö k ponovitvi vse preskušnje, za katero naj komisija določi rok.
Rök za ponovitev splošne državne preskušnje, ki se je komu slabo sponesla v rednem času, moči je določiti ali na bližnji izredni rok (pričetek zimskega tečaja) ali pak na bližnji redni rok, rok za ponovitev prve državne preskušnje, ki se je komu slabo sponesla v izrednem času (v pričetku zimskega tečaja) moči je prav tako določiti ali na bližnji redni rok ali pa na bližnji izredni rok.
Ako kandidat pri ponovljeni preskušnji samo v enem predmetu ni ustregel zahtevam, moči ga je samo pripustiti, da vso preskušnjo še enkrat ponovi.
§. 30. Kadar je bil kateri kandidat pri prvi državni preskušnji vržen na eno celo učno leto, tedaj je komisiji dano na voljo, določiti mu učne stroke, o katerih mora kandidat v tem letu obiskovati predavanja in vaje.
S. 31. Končni posledek preskušnje se precej, ko se posvetovanje dokonča, javno razglasi in zabeleži tudi v kandidatovi knjigi vzglasnici, — ako je bil vržen, s pristavkom rokü za ponovitev in drugih vrženemu kandidatu naloženih pogojev za-pripustitev k novični preskušnji, ter se priloži pečat.
O preskušnjah. z vspehom opravljenih, izdajajo se spričevala o državni preskušnji. Ako se je prva državna preskušnja komu odpustila vsa ali do enega
predmeta (§. 12.), stopi na mesto spričevala o državni preskušnji potrdilniea, katera to izpričuje.
g. 32. Spričevala o državni preskušnji, kakor tudi potrdilnice, nadomestujoče spričevala o prvi državni preskušnji, naj poleg rodovnice (nacijonala) kandidatove in poleg pövedi, kako se je likal, potem dneva, katerega je preskušnjo opravil, obsegajo tako razsodke posameznih preskušenj, ki so pripo-znane, da nadomeščajo državno preskušnjo, kakor tudi razsodke, katere je kandidat dosegel iz ukovin vseh preskušenj; spričevalo o strokovni preskušnji naj obsega tudi uspeh praktične preskušnje, obé pak naj obsegata tudi končni razsodek.
Spričevala naj podpiše predsednik in vsi izpraševalci, oziroma vladni komisar; podkrepljati jih je s pečatom komisije za državne preskušnje.
Spričevala o preskušnji se izdajejo samö v učnem jeziku visoke šole.
g. 33. Ako je kak študent, preden se mu je dobro sponesla prva državna preskušnja, obiskoval predavanja ali vaje, katere po učnem črteži padajo v viši, kakor v tretji tečaj, smejo se mu za pripustitev k drugi državni preskušnji vračuniti samô tedaj, kadar je v prvem izrednem času, ki je prišel po tem, z vspehom prebil prvo državno preskušnjo.
§. 34. Proti določitvi roku za ponovitev kake državne preskušnje, kakor jo izreče preskuševalna komisija, ni dopuščen noben rekurz.
§. 35. Kadar si je pritihotapil kedo pripustilo h kaki državni preskušnji, sosebno pa kak vržen kandidat pripustilo za ponovitev preskušnje pred določenim časom ali pred kako drugo kakor pred pristojno komisijo, ali kadar se je kedo drugači umaknil tukaj podanim ukazilom, tedaj je neveljavna ne samö morda z dobrim uspehom opravljena preskušnja, ampak moči gaje, ne gledé na ostale posledice, ki ga morda zadenejo, po občih kazenskih zakonih, izključiti, če je še v akademičnih naukih, za nekaj časa ali za vselej od vseh tehničnih visokih j Šol in pa od visoke šole za zemljedelstvo.
§. 36. Vsak kandidat preskušnje je dolžan pred preskušnjo plačati odredbino, katera se za splošno preskušnjo ustanavlja na deset goldinarjev, Za strokovno preskušnjo pak na dvajset goldinarjev.
Odredbina sè zneskom za kolek spričevala o preskušnji*) se proti prejemnemu potrdilu plačuje
*) 1 gl. avstr, vredn.
gledé na prvo državno preskušnjo načelniku, gledé na drugo državno preskušnjo pak predsedniku pre-skuševalne komisije. Vso odredbino opraviti so dolžni tudi tisti študentje, kateri so na podstavi z dobrim uspehom prebitih posameznih preskušenj popolnoma ali deloma oprosté od tega, da delajo državno preskušnjo.
g. 37. Kedor 24 ur, preden nastopi rok preskušnje, ne plača odredbine, ali se ne izkaže, da ima pravico do oprostila, ne smé se pripustiti k preskušnji.
g. 38. Vsak redni slušatelj, kateri je v tečaji, ko opravlja državno preskušnjo, oproščen od vse ali polovične učnine, oproščen je že vsled tega tudi od vse ali polovične preskusnine.
Fri tistih slušateljih, ki preskušnjo opravljajo v prvih štirih tednih vsakega semestra, more v tem oziru služiti v merilo to, ali so bili učnine prosti tudi v ravnokar preteklem tečaji.
Oprostilo, katero kandidatu, ker je bil učnine oproščen, gré v njegovem poslednjem učnem tečaji, razteza svojo veljavnost na tisto strokovno preskušnjo, katero on opravi v nastopnem učnem letu.
Za kesneje opravljeno strokovno preskušnjo je brez milosti dolžan, plačati odredbino.
g. 39. Vsa oprostila od odredbin, naj se naslanjajo na kar si bodi, ne uporabljajo se o ponavljanih preskušnjah.
g. 40. Odredbine së konci vsakega semestra v enakih delih porazdelé med izpraševalce, pri čemer dobita predsednik in pa profesor, ki je pri strokovni preskušnji vodil praktični del, vsak po dva dela.
Posebna določila gledé na absolvirane slušatelje šole za inženirsko stavbo, kateri liočejo zadobiti tudi sposobnost za kulturno-tehničuo stroko.
g. 41. Kandidatje, kateri so z uspehom napravili drugo državno preskušnjo iz stroke inženirskega stavbarstva, pripuščajo se k strokovni preskušnji iz kulturne tehnike, ako svoji prošnji priloži:
1. spričevalo, da so z vspehom napravili drugo državno preskušnjo i/. stroke inženirskega stav-I barstva :
128
(Rlovenlscli.)
2. napredna spričevala o „uporabi geodezije v kulturni tehniki“, „kmetijskem strojeznanstvu“, „kmetijskem nadtâlnem stavbarstvu“, „kmetijskem obratoslovji“, „rastlinarstvu“, „nauku o narodnem gospodarstvu“, v vseh slučajih vsaj s cenllom „povoljno“.
§. 42. Druga državna preskušnja takih kandidatov naj se razteza na klimatologijo, nauk o upravi in pravu in pa na melijoracijstvo.
§. 43. Za to preskušnjo mora vsak kandidat plačati odredbino petnajstih goldinarjev, kolikor mu ne gré oprostilo po §. 38. tega ukaza.
Taaffe s. r.	Falkenhayn s. r.
Gautsch s. r.
168.
Razglas finančnega ministerstva z dné 17. septembra 1892. 1.
o ustanovitvi davčnega upravništva za Vlil. in IX.
okraj glavnega in prestolnega mesta dunajskega.
*
V dodatek k ukazu z dné 22. decembra 1891.1. (Drž. zak. št. 190.) o omejitvi okolišev davčnim upravništvom v dosedanjih in o ustanovitvi davčnih
upravništev v novih okrajih glavnega in prestolnega mesta dunajskega se daje na obče znanje, da davčno upravništvo za VIII. in IX. občinski okraj priéné svoje uradno delovanje s 1. dném oktobra 1892. 1.
Steinbach s. r.
16».
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 20. septembra 1892. L,
da naj se sodna oblast v kazenskih stvareh prenese na mestno-delegovano okrajno sodišče Simmering na Dunaji.
Na podstavi §. 9. kazenskega pravdnega redu z dné 23. maja 1873. 1. (Drž. zak. št. 119.) se v izpremembo člena VII. v ukazu pravosodnega ministerstva z dné 3. februvarja 1892. 1. (Drž. zak. št. 36.) za mesto delegovano okrajno sodišče v Sim-meringu na Dunaji določuje, da naj izvršuje sodno oblast v kazenskih stvaréh za svoj okoliš.
Ta ukaz stopi v moč s 1. dném oktobra 1 892.1., s katerim dném počenši se pristojnost za mesto de-legovanega okrajnega sodišča Landstrasse v kazenskih stvaréh omeji na obseg III. dunajskega mestnega okraja.
Schönborn s. r.