Številka 205. Izhaja rs&kl dan !Ui od iz Gsijal ii pamtili od 5. nrt ob pcnEdeljtii cb 9. uri ijitiaj. PvsairJere SteviJkfs se prodajajo pc 3 nvč (6 stotin k) t rcnogih tobaksrnfih v Tr^tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kr&uja. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-'Čini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. f f »e cg-iasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke iJ. sr.rc): za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ■f osmrtnice. zahvsle, poslanice, oglase denarnih zavodov po 60 itot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-•ialjca vr?ta K 2. Mali oglssi po S gt. beseda, najmanj pa po etcf. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave -'dinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Trst. v petek 27. julija 1906. Tečaj XXXI. €ditiost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t .-uaradnfca znaž^ za vee ieto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece K. — Na naročbe brez doposlane naročnine -e ut»rr,v vx ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nsf-ankovana pisma se ne sprejemajo lis rokopisi so ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na »ipravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorcio Galattl IS. (Narodni doai). GiorgK PoStno-hranilničnl ra»'un št. 841.€52. rov itev. 1167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Nova železnica. Pred 12 leti se .je ustanovilo »Slovensko planinsko društvj" z namenom, da bo pospeševalo turistiko po lepih slovenskih deželah. Delovanje tega društ/a je različno. Ustanovilo je tu in tam več podružnic ki se nahajajo ne !e na Slovenskem, ampak tudi na Češkem. -Slov. planinsko društvo" izdaja s pomočjo raznih pisateljev knjige, in brošure, ki se pečajo s turistiko. — Tako, 30 strani ob-segajočo brošuro je izdalo o „novi železnici" „Slov. plan. društvo" in spisal jo je g. Maks Klodič vitez Sabladoski, sin našega bivšega c. kr. deželnega šolskega nadzornika.*) Brošura je razdeljena na več delov in sicer : I. Uvod in tehnični opis. II. Vožnja iz Celovca, oziroma Beljaka na Jesenice. III. Vožnja iz Jesenic v Gorico. IV. Vožnja iz Gorice v Trst. V. Nekaj o prekopih drugod. — Poleg teh poglavij i ima brošura prav lepe slike: Zihpolje, Bled s Stolom, Bohinjsko jezero, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru s tu-ristovskim hotelom, Triglav od juga, Bolška dolina, Bole s Kaninom in Rombonom, Sveto-lucijski most črez Sočo, železnični most črez Sočo pri Solkanu, Štanjel na Krasu, in poleg teh slik se nahaja tudi lep zemljevid : Ozemlje nove železnice od Celovca do Trsta". Ta zemljevid je načrtal Klodič vitez Sabladoski. Oglejmo si nekoliko posamična poglavja. V poglavju : „Uvod in tehnični opis" omenja g. pisatelj, da so to železnico gradili '{" lot prepotnu i Jl J.. J-o - pravljena za časa otvoritve Sueškega kanala. ..Tako bi se mednarodni promet ne bil obrnil v Italijo in nje lukc — položaj srednje Evrope v trgovinskem oziru bi bil morda sedaj drugačen" — pravi g. JVitez M. Klodič. Nadalje omenja g. pisatelj, da smo Slovenci lahko veseli, da sega nova železnica bolj v sredino naše domovine"; vendar menijo nekateri, da naj naš narod rajši ne pričakuje predobrega od nje posebno ne v narodnem oziru. ..Nova železnica" bo velikanskega pomena za turistiko. Veliko udobnost bodo imeli Trža-čani z novo železnico. Ako sestavimo čase, ki jih bo odslej potreboval človek manje, da pripotuje v naše gore. doznajamo — vpošte-vaje tudi že železnico skozi visoke Ture, ki bode dovršena šele leta 1908, in železnico, vodečo od Linca skozi Bosruck v Selzthal — da bo vožnja skrajšana Koroškega Bohinjske v Trst. — tehničnem v Bohinj. iz lnomosta za 4 „ Solnograda 8 '/* „ Linca za 7 » Dunaja za 4 „ Ljubljane za 2 v S ure za Trsta za Vidma za Gorice za Beljaka za Celovca za Prage za 57* 6 87, r. Lucijo. 12 ur 17 13 oSU „ 5 » 5 n 3 „ 3 „ 11'A n 127* „ 10 *) Nova železnica. S skozi Karavanke, Gore in črez Kras Kratek opis zelenice v oziru. — Spisal Maks K1 o*d i č vitez S a b 1 a d o s k i. S slikami in zemljevidom. Založilo in izdalo „Slov. plan. društvo". — Tisk I. Blasnika nasl. v Ljubljani. Cena 60 h, s pošto 5 h več. Iz tega je razvidno — piše g. pisatelj, — da bo v naše kraje dohajalo dosti Lahov iz Trsta, še več pa Nemcev iz Av-strije in nemške države. Cehom je skrajšana pot p o s e b no v S o š ko dolino. V drugem poglavju „Vožnja iz Celovca oziroma Beljaka na Jesenice" omenja g. pisatelj 969 m dolgega „Karavanskega predora". — Brzovlak rabi za to vožnjo, ki leži 1000 111 pod zemljo, 10 minut s Koroškega na Kranjsko. Ta predor so začeli vrtati 1. 1900, v začetku leta 1905. pa so gorovje predrli. Vrtanje je trajalo torej 4 leta. To je res gorostasno delo, ki je stalo mnogo truda in je zahtevalo tudi 14 žrtev na čleveškem življenju kajti novembra meseca 1. 1904. je grozna eksplozija ubila železnice toliko delavcev. V tretjem poglavju „Vožnja z Jesenic v Gorico" se spominja g. pisatelj Kobarida in Bolea, ki sta od železnice še mnogo oddaljena, ter omenja upanja, da ti kraji ne bodo dolgo časa brez železniške zveze z novo progo, kajti kolodvor v Sv. Luciji je kljub svoji oddaljenosti najbolj pripravno izhodišče * " * 1 » —----- l«ri«n 1 r> t O 1 hribe, ki so zapadno in južno od Kobarida, in tudi za obisk laške strani in beneških Slovencev. Čeprav je Bole nekaj bliže Trbiža, pa ni na tej strani vmes utrudljivega Predel-skega prelaza. Ob koncu tega poglavja omenja g. pisatelj 85 m dolgega solkanskega mostu. — O tem mostu so različni pisatelji omenili, da je največji most na svetu. Tako je pisal tudi strokovnjaški pisatelj v podlistku „Neue Freie Presse". G. pisatelj vitez M. Klodič pa pravi, da to ni res, ker najdaljši je mostni oblok črez Siro v Planenu na Nemškem, mereč 90 m, ki pa služi le navadni vozni cesti. Res je torej to, da je solkanski most največji železni šk i most take vrste, kajti dolžina vse zgradbe znaša 220 m s postranskimi odprtinami vred. V četrtem poglavju „Vožnja iz Gorice v Trst" pravi g. pisatelj, da je proga južne železnice za nekaj kilometrov krajša, nego nova državna med Gorico in Trstom, razun t^ga se vzdiguje ta na skoraj dvakrat višo točko, nego prva, namreč na 322 m v bližini Repen-tabora proti 167 m južne železnice v Nabre-žini. — Zveza obeh mest bo torej po novi progi boljša le, ako bo vozil tudi kak brzovlak, ki se na poti ne bo ustavljal tolikokrat (ali sploh ne), kakor vlaki južne železnice. Zadnja točka te brošure se glasi: „Nekaj o prekopih drugod". — Kopanje — oziroma vrtanje — prekopov ali predorov (tunelov) je večinoma delo novejše tehnike. Vendar so predore že delali stari Rimljani. i.Taki predori pa so bili (v primeri s sedanjimi predori) in miniatur. Najstarejši predor je dal prevrtati Furius Camillus že leta 396. pred Krist. roj. in to zaradi regulacije viso-čine vode v Albanskem jezeru. Ta predor ali rov je 1200 m dolg, 1 m širok in do 3 m visok. Rabi se še dandanes. Pri Rimu — vzhodno v Abruškem gorovju — je bilo jezero, ki je provzročevalo povodnji. Cesar Claudius je zbog tega dal napraviti odtok. To delo je trajalo 11 let, t. j. od 54. ^do 1. 43. pred Krist. roj. Delalo je 33.000 delavcev, da bi prevrtali rov skozi M. Salvianus, [dolg 3000 m. — Malo pozneje se je rov podrl in jezero Fucinus je kužilo okolico kakor prej. Podrtine niso mogli popraviti, čeprav se je cesar Hadrijan močno trudil za to. Stoprv v najnovejšem času so zgradili odtočni kanal in jezero je izginilo. Tako so se nahajali tu in tam še stari predori... Taka in enaka dela so bila jako težavna, ker so jih morali zvršiti z dletom in kla divom. V srednjem veku so zidali že veliko vodovodov. V 17 stoletju so izvršili na Francoskem več predorov. — L. 1825. za pričeli delati predor pod reko Temzo na Angleškem. Ko so potem začeli zidati železnice, so prišli tuneli v — modo. Take železniške tunele so zgradili na progi Liverpool-Manchester na chnu blizu Dunaja na progi južne železnice. Takrat se niso še upali graditi tunelov skozi največe gore. Izgled temu je železnica čez Semmering. Dandanes bi ne zidali več železnice v take višine, ampak bi šli s predorom prek hribovja — Kasneje so začeli pri takih zgradbah rabiti pnevmatične vrtalne stroje. Take stroje so rabili pri predoru Monte Ceniš 1. 1860. Od istega časa so se predori pomnožili. — Omenjamo največjih: Simplon (Italije—Švica) 19.730 m, Gotthard (Švica) 18.984 m, monte Ceniš (Ital.—Francija) 12.849 m, Arlberg (Tirolsko) 20.240 m, Ricken (Švica) 8604 m, Ture (Koroško-Solno-graško 8526 m, Karavanke (Koroško) Kranjsko) 7976 m, Bohinj (Kranjsko—Primorsko) 6339 m itd. Da si predočimo 19.730 m dolg tunel Simplonski, ki vežo Italijo s Švico, premislimo, da bo brzovlak vozil skozi Simplon 25 minut. G. pisatelj vitez M. Klodič omenja ob zaključku svoje brošure, da se dandanes že razglablja, kako bi prišli s francoskega na Angležko in iz Afrike na Špaujsko — pod morjem, — potom tunelov. PODLISTEK. Utisi is Italije. Spomini s pota. P i S e Franjo Krašovec. VI. Odhod iz Rima v Neapolj. — Grozna draginja v Neapolju vsled izbruha Vezuva. — Poulično življenje. — Skrajšan program vsled silne draginje. — Hoja na Vezuv. — V Pompeji, Torre Annunziata in Ve-zuvski okolici. — Prvi majnik na Vezuvu. Nazaj v Neapolj. Vlak je odšel na noč iz Rima. Po osem-urni vožnji smo bili za rana v Neapolju. Vzdušje je bilo nasičeno pepelom. Vsiljivost neapolitanskih izvoščekov, ki zavzemajo ves trg pred kolodvorom, nas je osupnila. Ako si se približal kakšnemu vozu, skuša vsaki, kako bi te pokanjem biča in kričanjem opozoril na-se. Ulice so napolnjene najrazličnejših prodajalcev, ki ponujajo korale, izdelke iz lave. I. želvovine. Toliko hvaljeni okraski pa niso iz lave, ampak iz lehnjaka ali vapnenega mačka, ki se ga nahaja polno pod Vezuvom. Po ulicah se prodavajo kopije antičnih bronzovih izdelkov ter razne sohe kakor: Narcis, rajajoči Faun itd. Število uličnih prodajalcev povečujejo oni z majolikami sobami iz terracotta, sorrentinskimi rezbarijami itd. Življenje širokih mas se nam predočuje v Neapolju mnogo bolj otvoreno in nenavadno, nego pa v drugih mestih Italije. Neapolj je namreč njen Orient. Najrazličnejše delikatese in jedi razglašajo se od jutra do večera. Vsiljivi kramarji kar ob-suvajo tujca. Naj pestrejše vrvenje sem videl ▼ v i a Roma, in sicer na večer. Ob določenih urah prihrujejo cela krdela prodavalcev novin v to ulico. V Neapolju jih zovejo „giornalisti". Pozno — okoli polunoči — sem videl cel trop moških, ki so s svetil j kami begali po ulicah. Nekateri imajo palice in na njih koncu žebelj. To so „m a z z o n a r i", ki iščejo po ulicah odpadke — cigar in podobno. Kdor se neče pri pogibati, ima palico z iglo, na katero nabada odpadke. Po stran- skih ulicah se po dnevu tudi zunaj kuha. Štedilnik postavljajo na ulico in stvar je gotova. Pri Villa del Popolo našel sem ob 5. uri popoludne javnega predčitatelja. Tudi čudodelca je videti v postranski ulici, ki pred-naša o svojih tajnih lekih ter kar sredi ulice izdira zobe. Grozepolni so v Neapolju mrtvaški sprevodi, vsi spremljevalci so navadno kakor pošasti ošemljeni. Neapolj je bil poprej glavno mesto isto-imenega kraljevstva. Ima 550.000 prebivalcev, je torej najobljudenejše mesto Italije. Lega je neizrečeno lepa: ob vznožju gričev v amfiteatraličnem razpoloženju. Njegova okolica je ena najlcrasnejših na svetu. „Vedi Na-poli, e poi mori !" pravi star pregovor, ki ga tudi najpriprostejši Neapolitanec izgovarja s ponosom. V zgodovinskem in umetniškem oziru zaostaja Neapolj daleko za gornjeitali-janskimi mesti ; samo prekrasne iznajdbine v Pompeju in Herkulanu, ki nam pogled antike otvarjajo s čisto nove strani, zamorejo človeka stalno privabiti. Nenavaden način zidave hiš, z visokimi, ploskimi strehami in ozkimi Iz vsega omenjenega je razvidno, da je brošura g. M. viteza Klodiča jako zanimiva ter jo našim čitateljem zelo priporočamo v nabavo. Komen 25. julija 1906.; A n t. L e b a n, nadučitelj. Ogrska poslanska zbornica« (Brzojavno poročilo). Budimpešta 26. Poročevalec Hoitsy je v imenu finančnega odseka predložil poročilo o finančnem zakonu za 1906. Razprava o istem pride na dnevni red jutrajšnje seje. Konstitueijonelna era in naloga naroda. „Ustavnost" piše o novi dobi v Cmo- gori : „Politične svobode, duh nove politične ere in splošne naloge, ki jih je danes mnogo in težavnih, je možno izpolnjevati le tedaj, ako narod koraka dalje roko v roki z omiko, ali pa, ako mu ta prednjači. Sola in omika sta najmogočneji sredstvi v boju proti zlu. Narod, ki se hoče sam vladati, ki hoče biti sam kovač svoje sreče, si mora pred vsem pridobiti omike. Naša nova politična era, ki nalaga tudi narodu veliko odgovornost za lastno usodo, zahteva pred vsem skrbi za omiko. Povečana narodna omika naj pripravlja vsakogar za više naloge, ki ga čakajo v novi dobi. Kulturen narod mora napredovati z duhom moderne dobe ter mora skrbeti za svojo ekzistenco in za vzdrževanje jednakega koraka z drugimi. Omikan narod je v položaju, da si d rido bi politično svobod o." Čim smo jo prečitali, bila je naša misel že v — Rusiji. Gonilni elementi sedanjega vrvenja v Rusiji greše, ker prezirajo ta pouk. Gotovo, prav imajo : vsaki narod je vreden vse politične svobode ! Kamo-li, da bi je ne bil veliki, blagi, zdravi in bogato nadarjeni narod ruski ! Ali istotako je res, da narod, ki hoče sam odgovarjati za svoje usode, se mora tudi usposobiti za to. A pot do te usposobljenosti je vseobča omika. Ali z drugimi besedami : narod mora dozoreti za svoje naloge. To naj bi pomislili oni, ki bi hoteli veliko rusko državo v eni noči pretvoriti v najmodernejo državo. Z delom za vseobčno narodno omiko pride ruski narod najhitreje do političnih svobod in do pravega, z vsemi prerogativami opremljenega parlamentarizma. To je velik, vzvišen cilj ; najsigurneja pot do tega cilja pa je — evolucija in ne revolucija. Dogodki na Ruskem. Tudi vesti, došle do sinoči, se glase jako pomirljivo. Od nobene strani ni poročil o kakih hujih spopadih. Tudi v Odesi — zdi se — se je posrečilo generalu Kaulbarsu vspo-staviti mir. To se pripisuje dejstvu, da ne kaže strogosti samo proti upornim življem, ulicami, ki po njih gonijo koze — nima nič privlačnega. Ni čuda, da se je v teh ozkih smradljivih ulicah 1. 1884. ugnezdila kolera. Tudi drugače je bivanje v Neapelju dosti neprijetno. Ropot vozov od ranega jutra do poznega večera, pokanje bičev in riganje oslov, oglušujoče kričanje prodajalcev, neprestano nadlegovanje ciceronov, prodajalcev, plazeče vedenje vsporedno z nesramnimi prevarami : so stvari malo privabljive. Lumpov in varalic ima Neapelj še več, nego Rim. Saj se je celo v Rimu zgodilo pred par leti, da so na nekem starinskem forumu nekega An-gličana napadli pri belem dnevu, mu vzeli denar in ga do nazega slekli; niti srajce mu niso pustili. V Neapelju pa je za varnost še mnogo slabše skrbljeno. Vsled vezuvske katastrofe je bila pravkar teh dni v Neapelju grozna draginja in tujcev je bilo toliko, da ni bilo dobiti stanovanja niti za največi denar. Zato sem skrajšal svoj program in se odločil, da se takoj, ko pridem z Vezuva, povrnem v Rim. (Pride še). Stran II. »EDINOST« St. 205. akademija slovanskih slika iz realnega življenja, razdeljena v H od-enem shod delkov. "brezpotrebniU j kakor Slovenec moral prestati med tamo- slovanskih katehetov. j Podjetje je poskrbelo tudi za gledalce 1^LZT Uriimi italijanskimi srditeži marsikako britko: Nova poŠta. T Velikih Munah, občma nep.vce, s tem. da je dalo naprav,U vetje ampak je izdal katerimi je zagrozi! stroge ukaze tudi vojaštva, s j pustil, prestopivši k davčnemu uradu. Bil je se bo vršila slovesna akademij ozi!.°da dade ustreliti tudi vsa- 1 nad 30 let davčni uradnik v Istri, kjer je bogoslovcev in akademikov, ob napadov na prebivalstvo. Da doslej ni prišlo — nasproti vsem pričakovanjem — do krvavih dogodkov. Bog pa zatrjajo, da do ve- je šel še zdrav v urad. Popoludne pa gaje uradu nagloma pograbil srčni krč. Pokli- šnjimi italijanskimi uro. V Komnu ie bil že več let v službi in se!je bil jako priljubljen. Služil je že 37 let in pripisuje od mnogih strani dejstvu, da so de- je namenil stopiti v pokoj. V to namero si lavske organizacije bolje disciplinirane in se je sezidal v Branici hišo. v kateri je upal izogibljejo prenagljenim ekscesom in prezgod- preživeti v pokoju in v miru nekoliko let. Pa njim štrajkom. ! človek obrača in Bog obrne. Dne 21. t. m. Od druge straui likega generalnega štrajka ni prišlo zato, ker večina delavcev, posebno pa železničarjev, za sedaj ni razpoložena za takov štrajk. V Moskvi da so hoteli vprizoriti generalni štrajk, ali poskus da se ni posrečil. Zato da se je tudi konferenca skrajnih strank izrekla proti štrajku v Moskvi. A tudi v Peterburgu razpoloženje baje ni ugodno za. štrajk. Doslej torej ni prišlo do najhujega, česar se je bilo bati. Simptomatično je tudi, da so — glasom včerajšnjih vesti — ruski vrednostni papirji zopet precej poskočili. To bi bilo znakom, da tinancijelni krogi sedaj manje črno presojajo položaj v Rusiji in da se za sedaj vsaj ne boje katastrofalnih dogodkov. Še neka druga pomirljiva vest prihaja iz Peterburga. Sodijo namreč, da vlada ne misli postopati proti bivšim členom dume. Guverner v Moški je baje dobil navodilo, da se ne želi represalij. Le to da ima preprečati, da bi bivši poslanci poročali na shodih o delovanju dume. Takozvani kadeti, ki imajo čino v zbornici, menda tudi skrajni krvavi odpor, marveč so rezistenco. Iz Petrograda javljajo namreč, da je imelo kacih 100 členov konference, ki se je izrekla proti revolucijonarnemu gibanju, pač pa za pasivno rezistenco. To bi bilo torej nekoliko pomirljivih momentov iz žalostne slike sedanjega položaja na Ruskem. Ali je tudi znakov, ki kažejo na naj liuji razvoj stvari. Seveda je možno sedaj govoriti le o hipnem položaju, kajti že v prihodnjem hipu se utegne slika popolnoma spremeniti. Danes vlada še tišina, jutri bi mogel razsajati vihar. Najradikalneje struje zatrjajo tudi res, da ie sedanji mir le navidezen in da mora priti do generalnega štrajka in do revolucije. In če bi pribu. -ao T3o gieaai j>vet Krvave dogodke, ogromno ve- c. ne mislijo na za pasivno kakoršnjih volucii. le malo i>eleži zgodovina re- Drobne politične vesti. Krečansko vprašanje. Iz Aten poročajo, da je narodna skupščina krečanska sklenila odposlati velevlastim drugo spomenico s zahtevo, naj se mednarodne čete umaknejo s Krete in naj se iste nadomestijo z grškimi četami. Ako dobi skupščina neugoden odgovor. potem utegne izbruhniti ustaja. Crnogorski knez povabljen na vojaške vaje v Dalmaciji. Iz Cetinja poročajo, da je avstrijska vlada povabila črnogorskega kneza in oba princa na pomorske vaje, ki se bodo vršile na kopnem in na morju v Dalmaciji. Knez in princa so se baje odzvali povabilu. Domače vesti. Mestni svet ima danes ob 12. uri o poludne javno sejo z nastopnim dnevnim redom : 1) Čitanje zapisnika XI. javne seje: 2) poročila ; 3) predlog šolskega odseka glede nakupa zemljišča za gradnjo nove ljudske šole na Belvederiu ; 4) predlog glede portala tunela pod hribom Montuzza in novih stopnic v ulici Sil vio Pellico ; 5) predlog glede stroškov za polaganje glavne cevi za javno razsvetljavo v tunelu pod hribom Montuzza; 6) predlog glede stroškov za razsvetljavo dovozne ceste k skladiščem novega kolodvora na Campo Marzio ; 7) predlog odseka za javno zdravstvo ; 8) zahteva naknadnega kredita k pogl. rjavna pomoč41. Odlikovanje. Cesar je podelil namest-niškemu svetovalcu v Trstu Alojziju L a -s c i a c u red železne krone tretjega razreda. Iz Sežane nam pišejo : Slavno uredništvo ! Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 22. t. m. soglasno sklenil, da bo v s e uradne vloge kolekoval z narodnim k o 1 k o m v prid dru ž. sv. Cirila in M e t o d i j a. f Janez Žvokelj, c. kr. davkar v Komnu, je dne 21. t. m. ob 5. uri popoludne umrl nagloma za srčno kapjo. Pokojnik se je vodil 1. 1847. v Branici. V Gorici je dovršil osmo šolo ter napravil tudi maturo. Vstopil je k železnici, pa kmalu je to službo cani zdravnik g. Merkel mu je takoj puščal kri, a vse zastonj, kajti Žvokelj je kmalu izdihnil svojo blago dušo, zapustivši ženo-vdovo brez otrok. V ponedeljek (23. t. m.) je bil pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo naroda, c. kr. uradniki, učiteljstvo, župan in starešinstvo, duhovščina, c. kr. orožništvo in c. kr. finančna straža. Čitalnica mu je kakor zvestemu svojemu udu položila na krsto krasen venec z napisom : „Čitalnica svojemu udu". Ravno tako mu je uradništvo poklonilo lep venec. Poleg teh vencev smo videli na krsti še več drugih vencev, ki so jih položili sorodniki in drugi. V cerkvi mu je improviziran kvartet (Maslic, Tance, Sila, Šapla) zapel krasno nagrobnico. Po dovršenih cerkvenih obredih so truplo pokojnika odpeljali v Brauico, kjer je bil pokopan v zemlji domači, ki jo je ljubil nad vse. — Pogreba se je tam udeležila vsa občina in c. kr. okrajni glavar Kebek iz Sežane in g. kr. davkar (rodina. Mili pokojnik naj počiva v miru ! Umrl je v sredo v Gorici gosp. Ivan F e i g 1, c. kr. računski revident tamošnjega gozdnega urada. Pred kratkim mu je umrla soproga. Vseučiliščni profesor dvorni svetnik J a g i č se je v sredo mudil v Ljubljani. Promocija. Minolo soboto je bil na graškem vseučilišču odvetniški kandidat Josip F lego, sin našega narodnega poštenjaka, posestnika Dinka Flego iz Štrpeda, promoviran doktorjem prava. Čestitamo iz srca. Z velikim zadoščenjem čujemo, da namerava novi gospod doktor ostati v Istri, kjer potre-bujemo mnogo in mnogo tacih kremen-zna čajev. Ljudske šole v Dalmaciji. T^ta. 1005. je bilo v Dalmaciji 393 ljudskih šol s hrvatskim in 1 z italijanskim učnim jezikom. Vrhu tega je bilo 25 privatnih šol. Otrok, obvezanih v obiskovanje šole je bilo 57.267, šolo pa je obiskovalo 49.402 otroka. Učiteljev je bilo 426, učiteljic pa 333. Javen shod v Plavjah. Za nedeljo dne 29. t. m. sklicuje deželni poslanec g. Josip K o m p a r e javen shod v vasi Plavje, občine miljske s sledečim dnevnim redom : 1. O volilni reformi. 2. O predstoječih občinskih volitvah. 3. Raznoterosti. Nekaj neverjetnega. Iz Štanjela nam pišejo : Ker je že zavladalo toliko ogorčenje Podgrad, se otvori novi poštni urad in sicer število klopi. Dočim sedijo gledalci, ki si ho- Vas Velike Mune čejo privoščiti čašo piva, pri mizah, imajo najbrž že prihodnjo jesen je spadala doslej pod urad v Podgradu, oddaljen 10 kilometrov. V področje novega poštnega urada bosta spadali tudi vasi Male Mune in Zejane. Slovenskih slušateljev je bilo koncem poletnega semestra 1906. na visokih šolah na Dunaju, Gradcu, Pragi in drugih mestih 670; od teh je bilo 328 juristov, 37 medicincev, 188 filozofov, 68 tehnikov, 8 veterinarjev. 14 agronomov, 4 montanci, 17 eksportnih akademikov, 3 trgovinski akademiki, 3 konservato-risti. Rodom jih je bilo 383 iz Kranjske, 161 iz Štajerske, 19 iz Koroške, 94 iz Primorske, in 3 iz drugih dežel. Na Dunaju se jih je učilo 383, v Gradcu 204, v Pragi 74 in na drugih visokih šolah 9. Z nove železnice. Od sobote 28. t. m. naprej se ne bo na c. kr. kolodvoru pri Sv. Andreju dobivalo voznih listkov za postajo Opčina in to za brzovlaka, ki odhajata iz Trsta ob 6. uri 15 min. dopol. in ob 3. uri 5 min. pop., niti se bo na Opčinah vsprejelo na vlak potnike. Isto tako se ne bo izdajalo na postaji Opčina listkov za brzovlak št. 7, ki odhaja z Opčin ob 9. uri 32 min. pop.,; gled vseh kandidatov, ki I »i prihodnje šolsko torej se tudi ne bo vsprejemalo potnikov za j leto mogli prevzeti suplenturo, ter je društvo Trst. , (blagajnik Vajda) prevzelo posredovanje med Porotno sodišče v Trstu. Za prihod- j filozofi-absolventi in ravnateljstvi srednjih šol. nje zasedanje porotnega sodišča, ki prične dne Spisovanju šolskih knjig je posvetiti posebno 17. sept. 1906 ob 9. uri dopol. so določeni pozornost, takisto šolsko-pedagoškemu delo-kakor predsednik porotnega sodišča, predsed- j vanju .Slov. Matice", nik deželnega sodišča dvorni svetnik Mihael j Urbančič, njegovima namestnikoma, podpred- , nik deželnega sodišča Emil vit. Nadamlenzki in višega deželnega svetnika Henrika Crusiz*. Velik vihar z nalivom je bil v torek popoludne v gradiškem okraju. V Gradiški je vihar razkril nekaj hiš. V Sovodnjah. Mirnu, v Gabrijah in v okolici je bil velik naliv, ponekod je padala tudi toča. i Ljubljana dobi vojaški zbor ? Dunajska ^Zeit" poroča, da se vojaške posadke v Galiciji polagoma zmanjšajo, tako, da se opusti 10. zbor v Przemvslu. Zato se pa ustanovi novi orhor o ocJočcu. » Ljubljani. Prihodnjo spomlad se baje premesti iz Prze-mjrsla 3. topničarski polk na Koroško, kjer se razdeli ob prehodih proti Italiji. Kaznovana porednost. 14-letni Peter Serban, stanujoči z roditelji v Barkovljah št. nepivci dovolj prostora na omenjenih klopeh. Kakor že povedano začne predstava vsaki večer ob 8. uri in pol. Koledar ln vreme. Danes: Pantaleon, mu-čenec : Dušan ; Cidalagana. — Jutri: Viktor, pape.': in mučenec; Svetoinir; Dabra. -- Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 31 Celsius. — Vreme : oblačno, popolud 4e huda ploha. Društvene uesti in zabada. ».Društvo slovenskih profesorjev. Odbor tega društva, ki se je ustanovilo leto* spomladi, je imel doslej štiri seje. Posvetoval se je o ferijalnih tečajih za srednješolske učitelje po vseučiliščih, o nastavljanju učnih moči na učiteljiščih — konkreten slučaj je pokazal, da je bilo odborovo prizadevanje zaman — o ustroju meščansko-šolskega tečaja na 1 j ubij. učiteljišču v šolskem letu 1906/7 in naših učiteljiščih v obče. Urgirala se je misel o voljenem zastopstvu srednješolskega učiteljstva v deželnem šolskem svetu in se konstatirala potreba, da se društvo briga za javno kritiko o poedinih profesorjih. Sestavil se je v dogovoru z akademičnimi društvi pre-..... ki bi Jlovansko pevsko flrnštfa f Trsta naznanja si. občinstvu, da priredi v nedeljo, dne 29. julija 1906 Veliki vrtni koncert na vrtu „Narodnega doir.a" pri sv. Ivanu. Po0ke : H. Vo-l»ri<-: „Na ples", K. S. Villiar : zvezi*", Zo- b cnela : „O-lreilcnj", V. Novak : ..lirirauk ia H. O. Vcgrić : ,,Po»i"jte ve planin« ....". Svira Svetoivanska mmdna 2-odha. Začetek točno ob 5. nrl pop — Vstop 50 atot. Odbor. Telovadno društvo ,.Prvaški Soko! priredi v »edeljo 29. t. m. plesno veselico v korist „Sokolskemu domu". 143, se je prijel ob zadnjo stran nekega av- i Za zastavo „Čitalnice** pri sv. ja-tomobila, ki je vozil preko Barkovelj, in se , kobu je nabral g. Oehovin v vasi Gabrče pri tako nekoliko časa peljal. Ko je pa začel av- Senožečah v gostilni pri Fulatu ti K. na če-tomobil voziti hitreje, je hotel dečko skočiti z mer mu bodi tem potoni izrečena iskrena zu-istega, a je pri tem tako nesrečno pal, da je hvala. morala priti ponj zdravniška postaja in ga! Odbor „Čitalnice44 usoja si prositi si. odvesti v mestno bolnišnico, ker je bil precej ' občinstvo za nadaljne darove, da bode tudi hudo ranjen na več mestih. j naša mladina imela čim preje svoj simbol. Nesreča na delu. 58-letni podajač Ja- pod katerim se bo zbirala v korist in čast med" našim "ljudstvom na Krasu radi tega. i kob Pierosan Je delal pri gradnji nove noriš- . našega rodu. Vsak najmanji dar bo hvaležno ker so nam povodom otvorjenja nove želez niče sramotno izključili našo narodno zastavo, naj povemo še nekaj hujšega, skoraj neverjetnega. Tudi šolske zastave so konfiscirali. Kdor je bil na kolodvoru v Štanjelu, je mogel opažati, da so šolski otroci prihajali s zastavami do kolodvora, da so tu zastave izginile in da so se potem otroci vračali domov — zopet z zastavami! A če se vprašujemo po vzroku tej pre-čudni odredbi, si te čudne konfiskacije ne moremo tolmačiti drugače, nego z dejstvom, da imajo te zastave tudi nekaj narodnih barv na sebi! — Ne vemo, da-Ii je to postopanje velmožnih cesarskih gospodov bolj žaljivo, ali bolj — smešno ? ! ! Pripomba uredništva. Za nas pa ostaja ta vest še dalje neverjetna, ker se nam zdi skoraj nemožno, da bi mogli c. kr. gospodje postajati tako malenkostni, tako — smešni. Vročina. Naliv. Včeraj se je živo srebro v toplomeru povspelo do 32. Celziusove stopinje, kar se letos še ni pripetilo. Ob 1. uri in pol popoludne se je vlila huda ploha, ki je trajala skoraj Mej ploho je tudi hudo grmelo. Gozdni požar. Iz Štanjela poročajo, da je železniški stroj vlaka, ki je v sredo vozil iz Gorice proti Trstu, provzročil v Štanjelski gori gozdni požar, vsled česar je zgorelo kake tri hektare občinskega gozda. Na Velehrad! Običajne slovesnosti na Velehradu se tudi letos prično dne 30. julija. Dne 30. julija popoludne in 31. julija dopol. bo slovesen shod društev sv. Cirila in Metodi j a ; dne 31. julija pop. in 1. avgusta dop. niče na Vrdeli. Včeraj predpoludne je žagal ' vsprejet. neko murvo. A ko je bilo drevo že močno j Vinarsko in gospodarsko društvo v nažagano, se je zvrnilo samo, in ker se ni on Komnu. Iz Komna nam pišejo : Omenjeno pravočasno umaknil, je padlo njemu na hrbet.' društvo je te dni otvorilo v znanih „Švarovilr* Drugi delavci so pozvali zdravnika se zdrav-1 prostorih gostilnico preskrbljeno z izvrstno niške postaje, ki je dal nesrečnega moža pre- kuhinjo in s prenočišči. Toči izvrsten kraški nesti v mestno bolnišnico. j teran in bela vipavska vina prve vrste. Dru- Gigantski kinematograf S. Spina. V štvo bo imelo tudi zalogo pristnih domačih Trstu imamo, razun tega, še 4 ali 5 drugih' vin, odpošiljalo bo naročiteljem kraiki teran kinematografov. Ah vsi ostali kinematografi, in bela vipavska vina v množinah nad 58 skupaj ne vzbujajo med občinstvom toliko litrov. ——___ zanimanja, kakor Gigantski kinematograf g.' S. Spina sam. Ker smo o tem kinematografu že parkrat pisali, nočemo danes zopet ponavljati hvalespevov o slikah, o njih jasnosti, o njih aktuvelnosti in tako dalje. Kar še najbolj ohranja zanimivost predstav tega kinematografa, je dejstvo, da se program predstave spremeni vsaka dva dni. Tako je bila na vsporedu sinočnje in predsinočnje predstave velezanimiva in jako poučljiva slika „Noe t ova barka". A v tej sliki ni bilo videti sploh nikake barke, a še najmanje Noetovo. Slika je predstavljala razne živali, malone vso zoologijo: sesalce, ptiče, ribe, žuželke, dvoživke itd., a od todi je sliki naslov: „Noe-celo uro. tova barka*4. Iz tega kratkega opisa te slike, i more vsaki razumeti, da je slika ne le zanimiva, ampak tudi jako poučljiva, posebno pa še, ker je ta slika vsa v barvah. Ker so poleg tega slike — kakor smo že povedali — popolnoma jasno, čisto in mirno projektirane, se človeku, gledajočemu to sliko, zdi, da si ogleduje pravi pravcati zverin jak. Kakor smo čuli, namerava gospod Spina to sliko ponoviti. Za dre vi in za jutri večer, je mej drugimi slikami na programu „Tragična svatba4*, Gospodarstvo. 1 Žetev po svetu leta 1906. Od vseh strani prihajajo povoljni glasovi o letošnji žetvi, izvzemši Rusiio. Francoski n. pr. ne bo treba v tem letu uvažati žita, kar je za to državo velika redkost. Na Nemškem bo srednja letina. Na Angležkem bo bolja letina nego lani. V Avstriji bo dobra srednja letina, na Ogrskem in Hrvatskem pa še bolja. Sijajno je izpala žetev na Romunskem, obilno tudi v balkanskih deželah. V Rusiji bo letos slaba srednja letina, zato ne bo mogla Rusija izvažati žita. Razne vesti. * Jezuitski red šteje sedaj okolo 16."00 členov. * Nesreča z automobilom. V dunajskem Praterju se je v nedeljo dogodila velika nesreča z automobilom. Vsled nagle vožnje je automobil zadel v neko drevo in je eksplodiral. Od četvorice, ki so se vozili, je bilo eno dekle ubito, dvojica je težko ranjena, ena pa lahko. * Izvoz in uvoz knjig. Iz Nemške se je leta 1905. izvozilo za 78 milij, mark knjig. v petek, dne 27. julija 1906 »EDINOST« štev. 205. Stran III uvozilo pa za 21 mil. mark. V istem času je angležka uvozila knjig v vrednosti 4 mil., izvozila pa za 29 milijonov. Francoska je uvozila za 9 mil., izvozila za 7 mil. * Reka Nil je edina velika reka. ki nima v svojem toku od 2400 kilometrov niti enega pritoka. * Kitajskega jezika oziroma temu sorodnih narečij se poslužuje skoraj tretjina vsega prebivalstva zemlje. Rusko državno žezlo je iz masivnega zlata in dolgo 90 centimetrov. Med drugimi njegovimi okraski ima 260 rubinov in 15 smaragdov. * Žirafa je edina žival, ki ne more plavati, čemur je v prvi vrsti kriv njen predolgi vrat. Vsaka druga žival se zamore, ako je prišla v globoko vodo. vsaj vzdržati na površju. Guatemala. republika v Srednji Ameriki. ima od vseh civiliziranih dežel najveće število slučajev smrti, namreč 41 na 1000 ljudi. A' Novi Zelandiji odpade na 1000 ljudi le 11 smrtnih slučajev. Budimpeštanski pšenični mlini so včeraj ob 6. uri zvečer ustavili delo in odpustili vseh 3000 delavcev. * Dve torpedovki trčili skupaj. Iz Ajaccija poročajo od 25. t. m. Danes po noči sta 20 milj od tukaj med pomorskimi vajami trčili skupaj torpedovki št. 234 in 218. Nekaj o zgodovini masla. Učenjak 1. Martinv dokazuje, da so udelavanje masla iznašli v Severni Evropi. Stari narodi (Grki, Židje in Rimljani) so le smetano šteli za maslo. Enako so tudi domačini v Afriki in Ameriki imf»li to znanje. O pravem maslu niso vedeli nič. ampak zabeljevali so si jedila le z maščobo živine. Najprej so si ljudje umislili delati maslo na Irskem in sicer v petem stoletju po Kristu. V osmem stoletju so imele norveške ladij e že precej prometa s tem ; 1. 812 je poželel cesar Karol Veliki, naj bi se k njegovim pojedinam pošiljalo za zabelo — *^aslo. ■ Beligrajka — mohamedanka. Po Belemgradu se je te dni govorilo o poroki, kakoršnje že zdavna ni bilo tamkaj. Hči bivšega ministra Ste ve Popoviča se je omožila s Turčinom Rajfbegom, uradnikom turškega odposlanstva, prestopivši prej na mohamedansko vero. Poročni obred je izvršil turški hodža v tamošnji mošeji. Zakaj so Parižanke lepe! Opiso-vaje lepoto in svežost pariških žensk, pravi neki berolinski list. da so one zato tako lepe. ker nred vsem malo jedo, in sicer zelo malo oiesnt hrane. Parižanke se hranijo, piše list •dalje, večinoma z ml* kom in rastlinsko hrano, a veči del dneva bivajo v drevesni senci na Cistern zraku. Zato so vedno elastične, sveže in mladostne, a lahka hrana ne dopušča, da bi Jcbelele in izgubljale obliko in dražest-nost. Črnogorski denar. Kakor javljajo iz Cetinja, pride v kratkem v kneževini v promet novi drobiž iz bakra in nikla. Drobiž, od 1. 2. 5 in 10 para je bil baje kovan na Dunaju. : Nove poštne znamke v Bosni. V nekoliko dneh pridejo v promet nove poštne znamke za Bosno in Hercegovino. Izdane bodo znamke v vrednosti od 1 stot. do 5 kron. toda v povsem drugi obliki in drugače izdelane. Namesto dvoglavega orla, ki je karakteristika bosanskih znamk, bodo na novih znamkah razne slike, kakor na pr. novi del mesta Mostarja, neretvanska dolina, sarajevska čar-Šija, konjska pošta, vojaški poštni avtomobil itd. * Stotnika pogrešajo. V Puli pogrešajo tidnjavskega stotnika Antona Kesteršiča, kateremu je že potekel 14 dnevni dopust. Nov katoliški dnevnik v Rimu. V sredo je izšla v Rimu prva številka novega katoliškega dnevnika „Corriere d' Italia". Poslanik Cambon. PARIZ 26. „Echo de Pariš" poroča, ' da zapusti v oktobru poslanik Cambon svoje : mesto v Madridu in da bo imenovan poslanikom v Berolinu. Krečansko vprašanje. PARIZ 26. rAgence Ha vas" poroča iz Londona : Zagotovlja se, da se sestane kre-čanska narodna skupščina, da vsprejme na ■ znanje noto, ki jo je konzul v Kaneji izročil i princu Juriju. Ladija napadena od roparjev. MADRID 26. Glasom poročila iz Melile so maročanski roparji blizo Hanarine napadli ! Špansko barko -Manuela". Interparlamentarna konferenca v Londonu. PARIZ 26. Danes predpoludne je kralj Edvard v palači Buckingham vsprejel člene 1 interparlamentarne konference. Rusija. PETROGRAD 26. Ker traja mir in red dalje, so bile umaknjene vojaške straže od diplomatičnili zastopstev. PETROGRAD 26. Včeraj je imelo 100 | členov kadetne stranke posvetovanje v finskem kopališču Terioki, na katerem so poslanci sestavili poročilo na volilce o svojem delovanju. Shod se je izrekel proti revoluci-jonarnemu gibanju, vendar za izvedbo vibor-ških sklepov ter je naglašal potrebo, da ukrene stranka takoj vse potrebno, da si zagotovi čim več sedežev v novi dumi. PETROGRAD 26. Zdi se. da ne bo vlada na nikak način preganjala bivših poslancev dume. ki so se povrnili semkaj. Moskovski guverner je bil obveščen, da ni želeti. da bi uporabljal kakoršna si bodi nasilna sredstva; le zabraniti mora, da ne bodo bivši členi dume poročali na shodih svojim volil-cem o delovanju dume. Predvidjati je pa, da poslanci tega ne opuste. PETROGRAD 26. Tukaj je bilo mnogo oseb aretovanili vsled dokumentov, ki so bili zaplenjeni v uredništvu socialističnega lista rMisl" in povodom hišne preiskave pri njega uredniku, bivšemu poslancu Salomkovem. Ob-lastnije so prepričane, da so revolucijonarni izbruhi za dlje časa nemogoči. Poziv. Dne 14. julija t. 1. bo leto, kar je v Novem mestu zamrl slovenski pisatelj Janez Trdina. Vse svoje žive dni je služil edino le svojemu narodu, kateremu je posvetil vse svoje moči. Porojen v dobi, v kateri se ta-korekoč še govoriti ni dalo o narodni zavesti, se je Poprijel svojega naroda z vso ljubeznijo. že leta 1849. najdemo ga med slovenskimi pisatelji in od tedaj naprej do svoje smrti je neprenehoma deloval na polju slovenske prosvete. Trdina nam je prvi odkril zaklad narodnega življenja slovenskega, prvi je bil on, ki nas je opozoril na vrline in krasoto našega jezika. Pokojni Trdina je bil pa tudi kremenit, neupogljiv slovenski značaj, kateri se ni nikomur uklonil, mož, kot jih je med nami Slovenci zelo malo. Rajši je žrtvoval vse, kakor da bi se izneveril svojim načelom. Kot učitelj je navduševal mladino za slovenstvo in slovanstvo. in to v časih, ko je še slovenstvo spalo spanje popolne narodne brezbrižnosti. Ostavil je ogromno literarno zapuščino — ni pa ostavil imovine. Će kdo, zasluži tedaj gotovo pokojni Trdina, da mu postavi njegov narod spomenik. S tem se bode vsaj deloma izkazal hvaležnega svojemu velikemu pisatelju, velikemu slovenskemu mučeniku in vzor-možu. Podpisana se < bračata tedaj do slovenskega občinstva s prošnjo, da naj po možnosti prispeva k temu spomeniku. S tem pokažemo. da vemo ceniti svoje velmože, četudi smo majhen narod. Prispevki, kateri se naj pošiljajo na notarja Aleksandra Hudovernika v Ljubljani, se bodo izkazovali v rSlovenskem Narodu". V Ljubljani, 1. julija 1906. Aleksander H u d o v e r n i k 1. r. c. kr. notar. Ivan H r i b a r 1. r. župan. Dalje se sklicujete na okolnost, di je tudi na veselici nZarje" g. C. pel kuplet — „še bolj žaljiv". Dragi g. Jaklič ! Če imate kaj rodoljubnega čuta in pa zdravega kriterija v sebi — na Čemer ne smemo dvomiti — potem boste umeli razliko mej tem, če kdo malce zafrkuje nenarodno društvo in ob priliki, kije raznemalainogor-čala vse zavedne Slovence, in mej tem, če kdo žali narodno društvo, k i ima vrsto let trudapolnega narodnega delovanja za seboj!! Potem si dovoljujete tudi trditev, da je v poročilu o veselici „Zarje" v „Edinosti" < „Zarja" brila norce „proti Narodni Čitalnici" v Rojanu !! Povedano Vam bodi, dragi gospod Jaklič, da ste tu nekaj zatrdili, kar — ni res! Poročilo o rečeni vesBlici je spisal naš poročevalec in uredništvo nosi popolno odgovornost za vse, kar je tam rečeno. In še kako lahko nosi to odgovornost! Besede, ki so menda zbodle ravno Vas, so se glasile : „V nedeljo (na veselico) so prišli malone tudi vsi oni, od katerih se je od izvestne strani pričakovalo, da bodo pomagali podirati našo lepo narodno organizacijo. Čast in hvala dotičnim rodoljubom na njihovi udeležbi!" Ti „dotični", ki se jim tu hvalo izreka, so ravno členi Čitalnice v Roja n u ! — Če se to pravi „norce briti" iz — Čitalnice, potem pa smo osramočeni, ker nam je priznati, da ne vemo razlikovati med tem, kar je rodoljubno-resno in tem, kar je nerodoljubno žaljivo ! Gospod Jaklič ! Na dveh mestih svojega pisma nam grozite S § 14. tiskovnega zakona. Poglejte: ravno s tem ste nas zaveli Vi sami, da nismo priobčili Vašega popravka. Čujte ! Nekdaj so morali časopisi polagati kavcije in ravno o tem je govoril § 14. tiskovnega zakona!!! Mi res ne moremo prav umeti, v kaki zvezi naj bi bile kavcije, ki jih časopisi že davno — ne polagajo več (vsled česar je torej tudi § 14. tiskovnega zakona med — starim železom ne več rabnih zakonov) — z našimi društvi, našimi veselicami in našimi — kupleti?!! V zaključku nam naznanjate, da boste izvajali konsekvence, če ne priobčimo Vašega popravka. Bodi! Mi se udaj amo že v naprej in s pobožno resignacijo v usodo, ki ima menda prihrumeti nad nas. Ne čitaf samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja IUflN MILLONIG TRST. Plazza Barriera št. 3, TRST FILIJALKO Campo S. Giaeomo št. li). 3 Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno. Ceniki na razpoiago. o o o MALA POSTA. Gos p. Andrej S k e t a — Trst: Izvolite priti v „Inseratni oddelek" našega lista. Pozor! Brzojavne vesti. Delavci pšeničnih mlinov odpuščeni. BUDIMPEŠTA 26. (Ogrski biro). Odpuščenim delavcem pšeničnih mlinov je bila izplačana vsa zaostala plača ter so jim bile istočasno izročene delavske knjižice. Delavci so se razšli v tri skupine. Doslej se mir ni kalil. Cesar pojde v Prago. PRAGA 26. „Politik" poroča, da pride tesar Fran Josip dne 10. oktobra t. 1. v Prago in da ostane tamkaj 14 dni. Minister Goluchowski obolel. BEROLIN 26. „Berliner Morgenpost" javlja, da je minister vnanjih stvari grof Go-luchov.ski na svojem potovanju iz Pariza v Vitel obolel in da mora sedaj ostati v postelji. Listnica uredništva. Borzna poročila dne 26. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lira E —.— do—.—, London kratek termin K 240 20—240.53 Francija K 95.47--95.65, Italija K 95.40—. —95,55— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.35—117.50. nemški bankovci K —.—— avstrijska ea notna renta K 99.40 — 99.70, ograka kronska renta K 95.05—95.35, italijanska renta K —v— —.—, kreditne akcije K 864.— — 66«».— državne železnice K 670.00-672 00 — Loinbardi K 158 25—164 25 Llojdove akcije K 735 — 745 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302,— 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Tur5ke K 163.00 do 16 .00 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.30 100.35 „ „ srebru 100.30 100.35 Avstrijska renta v zlavu 117.85 117.35 ▼ kronah %/• 99.60 99.60 Avstr. investicijska renta 3,/,®/, 89.C0 89.6'J Ogrsza renta v zlatu 4°, 113.20 113 05 kronah 4°, 95.— £4 80 „ 3 V. 84.85 84 85 Akcije nacijonalue banke 1696.— 1717.— Kreditne akcija 661 75 667 25 London, 10 Lstr. 240.20 240.25 100 državnih mark 117.37 11732 20 mark 23.45 23.45 20 frankov 19.12 19.12 100 ital. iir 95 53 95.50 Cesarski cekin: 11.31 1131 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francoska renta 96.97, italijanska renta 102.25, Španski ezterieur 95.60, akcije otomanakc banke 646 —. Meujiee na London 251.55. Pariz: (Skiep) Avstrijske državne železnice —.— Lumbarde 176.— unificirana turška renta 9-5.90 avstrijska zlata renta 99.70, ogrska 4 °/0 zlata renta 95.—, Lftnderbank —.—, turSke srečke 146.25, parižka banka 15.30, italijanske meridijonalne akcije 8.31, akcije Rio Tinto 16.56 Trdna (Dalje na Četrti strani) Podpisano naznanja, da je začelo ..Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih „S VAROVI H" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo se bo vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo. Društvo bo imelo zalogo pristnih domačih vin. odpošiljajo bo naročiteljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bo sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce. Sačelstvo „Vinarskega in gospodar, društva* V KOMNU, 17. julija 1906. it J - ;OiiOi'OiiOliOiiOHO)'OnQllOliOI iri aaar Tovarna pohištva "M Aleksander £evi )Traa ulica T*sa 5tv. 52 K(l«tna ZALOGA: ?mzzn ROS ARI O (Šolsko poslopje). j? Osne, tiatal bati n«b«n« k«nkur*fio«. Jr Sprejemajo w vsakovrstna dela fcndi po posebnih načetih. ocxoca» ••mik brapUlzo ftm fraak« lOliOllOllOilOMOllOllOHOliOifl Sprejemaj* m vsakevrskma 4«la ln p« . ■ fMttalk uirtlk. » wm- Jiutmu ceiit Iroplitio ti frulo Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton 5tev. 1 Gospodu I. Jakliču v Rojanu. Najprej Vas prosimo prav lepo oproščenja. na tem, da prihajamo tako kasno se svojim odgovorom, da Vašega „popravka" ne moremo priobčiti. Da pa boste videli, da smo uljudni ljudje, Vam hočemo podati tudi tu-le nekoliko pojasnila, na podlagi poizvedeb, ki smo jih vršili dalje. Iz Vašega „popravka" raz vid j amo najprej, da ste nekako užaljeni, da je bilo v oni izjavi rKolau rečeno, da je „nekdo" pel j tisti za pevsko društvo „Zaija" žaljivi ku-j plet, kajti tisti nekdo da je — tako zatrjate j — „odboru ».Kola* dobroznau". Odstranjamo • torej vzrok Vaši nevolji z izrecno konstata- j cijo. da je bil gospod Ivan Jaklič, ki je, pel tisti kuplet. i Sklicujete se tudi na okolnost, da ste svoj kuplet prečitali enemu odborniku „Kola". Dragi gospod Jaklič! S tem, da ste morda kaj zaupno priobčili enemu odborniku, niste še priobčili odboru! Serravallo-vo železnato kina vino* za bolehne otroke in rekonvalescente. H^ Prmroto voljo da Jedi, utrjuje želodce in ojačnje organizem, Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. OJbko-*,.« t 18 kelsjMai *» razlik razUvsb is z sad 3DC9 sdrtvaiikhal spričevali. I. SERRAVALLO = trat = a a »EDINOST< sie v. 205 V r eieK, dne 27. ju i1 J 70 sob, elektr. razsvetljava, lift kopelji Cene zmerne poč&aj & vracno L o u i*, o n : :klep) Konpolidirsn do^ -S 7 3 ,, j tr'-':r<. 30.*/». }. TT.'.urdi 7.—, španska renta iif> litimeU renta 101.: . tržni diskont 3%, mc-ijice na T>cns u —-—. Ft;-Ina. Tržna t.orcčila -6. julija. ! 1 t:d't dobre, p ovpvse i- zbolj- i £:-.no, tendenca ugndneja. "t dsja : 40.000 met. stot.,, trdo, ne?premenjeno. Vr»n;e: vjoče. , „e^e ^SS!VTrŽaŠki °k0iiCi Z VS° °praVO' ji-«1 lepim vrtom, dvorano se odda dobra 44—40. . ' 11 nmbu'|.'. ihkVp). — bladkor za julij 1<.10, zp avgust 17-1-J. za september 17-20, za oktober 17-2:.. za november 17*20, za dec. 17.30. — Mirno. — Vreme: Jepu. H a v r e. (Sklep) Kava Santoa good averafp zs tekoči mesec 47.75, za sept. 47 70. Mirno. K e w - Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, za 5 stotiuk nižje. Prodaja: iCOU vreč. London. Sladkor iz repe surov b6 „ Sb ; Stalno. Pariz. Rž za tekoči meaec IG.—, zi avgu t 15-75, r« eejjt.-okt. Iti.—, za »ept.-dec. 10.15 (mirno). _ pšenica za tekoči mesec 23.HU, za avgust 22 80, za sept.-oktober 22.15. za septembir-dec. 22 45 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 30.55, za avgust 3U.70, za >-ept.-oktober 30.—, za septemher-dec. 29.95 i mlaČno). — Repično olje za tekoči mesec 64.» ,, za avgust (>i.s/4. za sept.-dec. tSci.—, za januvar-april 06.— (mlačno).; — Žpirit za tekoči mesc 4 z»i avgust 4b.a/t, za eeptember-dec. 42.—, -a januvar-april 40.a/, (mlačno} — Sladkor surov 88" uso nov 22.1/,—22.% (mirno), bel za tekoči rneaec 25.1/., za avgust 25.4/„ za oki.--anuvar 26.*/n za januvar-april 273„ (mirno), rafiniran 56.60—57.— Vreme : lepo. j Garlo Vifes Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod u!. del Arsenale, j A U T O RIZ O V A N A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Mh zaloga mm n žaru^ loči m plin. w j i ^ Sl. ..^-' Jk__y ^ J a r MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stol. besedo; maetnotiskane besede se računajo enkrat *eč. Najmanjša pristojbina 40 stotin k. - Plača se takoj. Ki»r Izven Trsta pl»m«no r.aroči kak „SALi OGLAS", naj >oi:js (tonar v naprej, ker drugače n« bo njagov oglas objavljan, ča ai osoba poznana Upravi Usta. Tarif* Jo natisnjena na čoln „MALIH OGLASOV In voaMo akko proračuni, koliko mu Jo plačati s tem, 4a prootojo booeđo Oflaso treba nasloviti na „INSERATRI ODDELEK- „Edinosti . ■a vprašanja potom pisem bo dajal „ISSERATm ODDELEK" iifarmaoije edino le, čo bo pismu priložena znamka za odgovor. Mladeniči v Avberju ples na dvor.šču gosp Maksa 20 Btot. priredijo v nedeljo i9. t- m. javni Ukuiar. Vsak komad 815 Išče se noBti". zmožen delavec z.i voziti s konjem. \ ec se izve pri ,.Ins^rittuem o ldelku Edi- 814 Mala družina obstoječa iz treh eseb, išče malo s a no vanje z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Se vero, Ro-magna, Commerciale, ali v Žkorklji blizu mesta. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi »e tudi stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod , M a 1 a <1 r u ž i n au. Parcele fo na prodaj. dvorcev in hiš. Informacije Edinosti obširnega zemljišča, nahajaječega se na enem najzdravejih gričev pri Trstu Zemljišče je pripravno za zidanje daja „Inseratni urad 001 Prnll^ CD tak°j g08tilna v uIici Barriera vec-rrOUti OC chia po ugodni ceni. Pojasnila daje te v ulici della Tesa št. 41, polunadatropje, levo. (785 Gostilna „Alla Costanza" Nuova št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraSbi teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č i a izdelovalec pohištva Ponudbe pod šifro „Letovišče5 » cnK iJ 81 , i Ima vedno v zalogi zakonske i« obedovali^ soba 1908" na „INSERATNI OD- tr. junejSe in trdno delane v lastni dclnluiei. Posebna izbe r z knhinjaks oprave. Specijaliteta: OMARE-LEDENICE. Sprejemlje kakor5no-koli naročilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave. DELEK EDINOSTI" v Trstu. "Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo „?rima autorizzata agenzia Si mc5iazione Gambrinus" (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje ^^ambrinus") ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami piva, kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, Pivo-točev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo m zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim Marin Jesnnim. Prva avtorizovana agencija „Gambrinus" trst — ulica Farneto štev. IO, li. nadstropje — od 9. zjutraj do 12. opol. In od 3. pop, do 7. are zvefier. - V bogahj zabfi pc.istva Em. Ehrenfi": tindl (l?rej Jasi) m daja novo in rabljeno pchi5t /o r .•> konknreačnili cenah v naj: ai. z^z Velika zaloga koles (bicikiji Germanih in Hazion^ie mi na lonoiii (motoflilet) ROSSLER S JADBHSIJ pri kolesih in motocikletah potrebnih prltiklin mehanična Delalnica &r kolesarska l:\ GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3| Dr. KOLB bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik Dvorec krasen, na najlepšem in najzdravejem griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vpra-fati, v ,InBeratnem uradu Edinosti '. 660 Dolenjski cviček dole na Grinu toči A. Pontoni, ulica Miramar št. 1. 8-3 Veliko zemljišče Kolonji v najzdravejem eolnČnatem kraju Je na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki imate na razpolago kaj denarja, in si hoćete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važ: e izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in ptcer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Pjtcm bodo lastniki zemljišča imeli vse ugoiiuofti. >"u željo s« gradi dvoicc, hišic« poljudne visokost;, tudi proti plačilu ua obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustmeno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Gtorgio Galatti št. 18 od 9.-12. dop. in 2.-7, pop. Narodui dom.). Pl3nict etar, jako zmožen, se ponuja društvom i Idil 19L in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim censm. Za naslov je prašati pri rInaeratnem uradu Edinosti" (700 POZOR! Ur. A. SSIittak, Ulica della Zonta St. 7, X. — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemib. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mit taka odlikovan z „Grazd Prix*' in zlatimi kolajnami na rastzvah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. ^mBs^m^m^mmmm i i i . vjmKmMm&BBBmBmmm&EMmMmmmizmmm^ Podpirajte družbo sv. Cirila in f?1etodijaž Ustanovljenaleta E867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldeila dLHeđia28 TRST Telefon374 Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stickalnice za grozdje, ESjMfSjšeia mm na množeči se obrat ii aapreiojaSii pritiskom. — Obirainice za oljke. — Stiskalnice n oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proračuni na zahtevo ^ - ^Žf^f^C ^ iC , ^^ Barvainica pralnica in čistilnica na s ji (s parnim c trojem) za obleko brez razbiranja, blago, pregrinjala itd-, kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. II — TRS O priliki plesov ss izvrši najhitreje. Pregrinjala se lik:» po Mi :tvč. komad. Električno vpeljavo izvršuje franjo S- Dalsass TRST ulica S. Spiridione Ste v. 6. >D EVCIEN BUOHETTl TRST — ulica delle Acoue 2 Prodajalnica jestvin, kolonijalnega dlikatcs, svežega in suhega sad[z. Novi furlanski salami — Videmski kotekini — 'Jraik gnjat. — Ovčji mr pijemonte^ki — Orčji -iz Karnije —Parmezan I. in II. vrat? -j zelene — Konzerve iz pomodorov ital., najbolje vr te. Na dtbsla in droimo. Cene brei koakarsace jvsi zdravniki se čudijo < čarobnemu vspehu. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko poojdis RUDOLF EXNER - TRST T«i#fi»mo st. S47. - Via della Stazione štv. 7. - Teiefoao st.«47 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (PoSiljaje prrfsetor, fi se jemljejo u potovanje is pmalaaje blaga na tsb proge.) = 'Spržena se tađl pohištvo tn drage predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za S ,VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PAEPROH Točna postrežba in nizke cene. Podpisani si usoja naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na de2eli, da je odprl jestvin v ulici Giulia Štev. 7 opremljeno vso na novo, s svežim blagom : sladkor, kava, testenine, sveče, olje in drugo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in nemško. Nadejajoč se obilnega obiska bilježi se udani JOSIP OREOORIČ Zaloga olja, kisa in mila, Trst, j aliea Barriera Tecehim 4 „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli C0SULICH. ■on redna, fcltr. l. dlr.kta. slnib. x» b:.s« t" potnik. mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod je ozdravljivi e~trakt japonske rastline in on-. i pravkar ćudeže pri revia:> tizmu,želodčni bolezni. -i pomoček ne obstoja. — „Yo" se ne sin-* potresali v nobeni hiši. Tisoč zahvalnih pripoznanj priča, da pomaga „Vo*4 v v-.t h slučajih in se že v par urah čuti ozdravljivi vspeh. — Cena steklenici 1 kmno. Za popolno zdravljenje je treba 6-12 steklenic. Kdini uvoznik : D. Sehon v JS/Iilanu Franccsco Sforza 3. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Bčcsi u. 2 , v Budimpešti kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-Og.-Ve odpluje dne jo. julija t. J. * Nori Fori. Cene jako nizke. Potrežba in hrana (vsak dan avež kruh in meBo) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventiliranL Potniki DL razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 __Kdor išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje; kdor išče uradnike ali službeno kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorci kdor Ima za prodati hiše, polja, dvorce ; £d<>r želi posojila4 vknjižbe Itd., prodati ali kupit« premičnine ali sploh rabljene predmete it i. H*, naj se posluži VALIH O0LA8O? „Edinost i4*, ki so najceneji, največ ž t in najbolj pripravni v dosero namena.