5-n Z E T A L S K E W NOVICE ZLATA POROKA SEBASTIJANA IN BERTE VOGRINC V soboto, 25. aprila, je župan občine Žetale za zlato-poročenca razglasil Sebastijana in Berto VOGRINC iz Nadol 37. Slovesnost je v krogu najdražjih sorodnikov, prijateljev in sosedov potekala v sejni sobi občine Žetale ob prisotnosti župana Antona BUTOL-NA, matičarke Mire ZAJŠEK in tajnika Jožeta KRIVCA. Župan je najprej nagovoril zlatoporočenca in orisal njuno življenjsko pot. Posebej je poudaril, da ta pot ni bila zmeraj lahka. Njuno skupno življenje je zaznamovalo trdo kmečko delo na kmetiji. Pri tem je moral mož Sebastijan poiskati dodatni vir zaslužka z opravljanjem priložnostnih tesarskih del. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Marija, Berta in Franc. Sin Franc se je odločil, da bo ostal doma na kmetiji, kar je bilo za starše veliko zadoščenje. Tako lahko zlatoporočenca skupaj s sinovo družino uživata upokojenska leta v domačem okolju. Posebej sta vesela obiskov dveh otrok in sedmih vnukov. Ob razglasitvi za zlatoporočenca je župan slavljencema izročil plaketo zlatoporočencev in spominsko darilo. Po stari žetalski navadi so vsi prisotni nazdravili slavljencema z željo, da skupaj obhajata še veliko zadovoljnih let. Redko družinsko slavje se je nadaljevalo v župnijski cerkvi, kjer je cerkveni obred opravil kaplan p. Vito MUHIČ. Po končanem cerkvenem obredu so se svatje zbrali v Gasilskem domu Žetale na družabnem srečanju, ki je ob zvokih narodnozabavne glasbe trajalo dolgo v noč. Jože KRIVEC ZLATA POROKA JURIJA IN TEREZIJE VOGRINC V soboto, 18. aprila, sta na svojem domu v Nadolah 26 slavila zakonca Jurij in Terezija Vogrinc. Ob 14. uri se je pričela slovesna razglasitev za zlatoporočenca, ki jo je opravil župan občine Žetale, Anton BUTOLEN, ob prisotnosti matičarke Mire ZAJŠEK in tajnika Jožeta KRIVCA. Župan občine Žetale je z izbranimi besedami nagovoril zlatoporočenca. Spomnil je, da njuna skupna življenjska pot ni bila zmeraj lahka, vendar sta Jurij in Terezija podkrepljena z medsebojno ljubeznijo in zaupanjem v prihodnost vztrajala na skupni življenjski poti in se lahko s svojimi tremi otroki, šestimi vnuki, sorodniki in prijatelji veselita tega enkratnega življenjskega dogodka. Župan je spomnil, da je žena Terezija vse življenje, dokler je ni doletela bolezen, delala na strmi kmetiji v zaselku Dole, mož Jurij pa je do upokojitve delal na Cestnem podjetju Ptuj. Hčerki Milena in Tatjana sta si ustvarili družine v drugih okoljih, doma pa je ostala hčerka Marinka, ki skrbi za svoja starša, posebej za bolno mamo Terezijo, ki je priklenjena na invalidski voziček. Ni potrebno posebej poudariti, da sta zlata zakonca posebej ponosna na tri vnukinje in tri vnuke. Župan je slavljencema izročil plaketo zlatoporočencev in spominsko darilo. Uradni del slovesnosti se je zaključil z zdravico slavljencema z željo, da ostaneta skupaj med svojimi najdražjimi še vrsto let. Cerkveni obred poročnega slavja je na istem mestu opravil župnik iz Zgornje Kungote, g. Ciril KOCBEK. Jože KRIVEC Dober dan! Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše OBČINE ŽETALE, čas se je že tako zavrtel, da nas je opomnil, naj oblikujemo 33. številko Žetal-skih novic. Preživeli smo april, ki je odel naravo v nežno zeleno barvo, vse je vzbrstelo, ptičji zbor je mnogoglasno zažgolel pomladno romanco. Že je vstopil mesec maj, majnik, veliki traven, binkoštnik, ... Vsak grm je zaživel, poleteli so prvi metulji, dozorele so prve češnje in s svojo nežno rdečo barvo privabile jate škorcev in kosov, ki so pozobali ta prvi sad. Zorijo jagode in razveseljujejo otroke. Trije mrzli možje so si letos odeli pomladni suknjič, saj so nam prizanesli z mrazom. Nekateri ljudje so žalostno ugotavljali: »Kaj je temu mesecu, po eni strani nam podarja življenja, po drugi strani ugašajo življenja ljudi, ki bi še tako radi živeli?« Pa si rečemo: »Ali nas v življenju spremlja rojenica USODA ali so trenutki, ki naredijo drugače, kot želimo?« Življenje se je premaknilo v mesec ROŽNIK, ki je resnično poln rož, njive kažejo lepo rast, zrnje se debeli in zori, trava je pokošena, kresničke bogatijo s svojim letom tihe večere, le blisk in grom nas vznemirjata in strašita s tisto čudno oblikovano zmrzlino. Toča je že opravila prvi obisk, oh, da bi bil zadnji. Narava je v vzponu rasti, pridelki bodo dozorevali in nas radostili. Prihaja čas dopustov, valovi vročine, bliska, groma; tako bo, kot načrtuje narava, ljudje smo pa tisti, ki preživljamo čas ob delu, branju, gledanju TV oddaj; lahko se ohladimo v morju, vsak po svojih željah, zmogljivostih in seveda tudi zdravju. Poletje bo hitro zdrsnilo v raznobarvno jesen in takrat bomo brali že naslednjo številko Žetalskih novic. Dobro počutje in prijeten oddih vam želimo člani UREDNIŠKEGA ODBORA. M. KRUŠIČ Sprehod po vsebini Zlati poroki 2 Dober dan 3 Kako do novih sredtev za razvoj 4 Novice iz Občinske uprave 5-9 Varčne sijalke 9 Gozdarski dnevi v Žetalah I0-I I Gozdarski praznik v Žetalah I I Gasilsko tekmovanje I2 Florjanova nedelja 13 Žetalski gasilci I4 jaz pa pojedem na Goričko 15-16 Pomladni čas I7 Ex te m pore 2009 18-19 DU Žetale 20 Iz Krhič 2I Iz vasi v vas 22-25 Fotoutrinki 27-28 JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija Krušič Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Milenka KOVAČ EC, Toni BUTOLEN Lektorica: MOJCA KOPŠE, Marija KRUŠIČ Fotografija na naslovnici: LANGERHOLC Računalniški prelom: Šange d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Žetalske novice KAKO DO NOVIH SREDSTEV ZA RAZVOJ? Neštetokrat sem že zapisal ali povedal, da je razvoj občine Žetale odvisen predvsem od pridobivanja dodatnih sredstev za investicije, število prebivalcev, ki se je v občini v zadnjih šestdesetih letih prepolovilo, je namreč najpomembnejši kriterij za določitev primerne porabe občine. Po drugi strani pa relativna velikost občine in velik zaostanek v razvoju ob nastanku občine pomenita, da sredstva primerne porabe, ki so občinam zagotovljena, ne omogočajo večjih investicij. Do sedaj smo bili do pridobivanja dodatnih sredstev zelo uspešni če namreč seštejemo vse prihodke občine v desetih letih njenega obstoja, je razvidno, da smo sredstva primerne porabe praktično podvojili, kar je omogočalo hitrejši razvoj občine. Če so bila v preteklosti dodatna sredstva pridobljena predvsem na domačih razpisih, se je način pridobivanja sredstev, odkar smo polnopravni člani EU, spremenil. V glavnem je možno pridobiti tako imenovana »evropska sredstva«, čeprav pravzaprav sploh niso evropska, pač pa so sredstva, ki jih Slovenija plačuje v EU, potem pa jih na osnovi določenih kvot pridobiva nazaj, če ima ustrezne projekte. Črpanje teh sredstev je izjemno zahtevno in pogojeno s številnimi administrativnimi predpisi in ovirami. Mnogo teh predpisov je posledica evropske zakonodaje, mnogo ovir pa si je postavila naša država sama, ker je bolj »papeška od papeža«. Za občine so najpomembnejša sredstva za »Razvoj regij«. Na osnovi razvitosti statističnih regij je bila določena višina sredstev, za katera lahko posamezna regija kandidira. Po številnih zapletih in žolčnih sestankih smo na svetu regije Podravje določili kvote, za katere lahko kandidirajo občine. Občini Žetale je na ta način omogočeno, da v letih 2007 do 2013 kandidira za 1,7 milijona evrov. Seveda do teh sredstev ni enostavno priti. Sredstva so namreč razdeljena na pet delov. Občina Žetale ima realno možnost črpati sredstva predvsem za infrastrukturo. V tem trenutku teče projekt izgradnje lokalnih cest v Kočicah in Nadolah. Razpis za nove projekte bo predvidoma že v mesecu juniju. V občini smo se na ta razpis temeljito pripravljali. Uspeli smo cesti Strajna - Potni Vrh - Peklača in Ravno-Globočec -Potni Vrh prekategorizirati v lokalni cesti in pripraviti dokumentacijo, da bi se lahko prijavili na razpis, zato smo razočarani, da razpisa za cestno infrastrukturo ne bo več, ker so sredstva porabljena. Še huje pa je, da v tem trenutku, ko je razpis tako rekoč pred vrati, na Službi vlade za lokalno samoupravo ne znajo jasno odgovoriti, s katerimi projekti bo možno kandidirati, po drugi strani pa se pričakuje, da bomo imele Občine pripravljeno celotno in brezhibno dokumentacijo, ko bo razpis objavljen. V tem trenutku je tako kot v večini občin praktično nemogoče odgovoriti na vprašanje, kako bomo v naslednjih letih črpali sredstva za »Razvoj regij«, kar je s strani Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo milo rečeno neresno. Sicer pa tečejo projekti, ki smo si jih zastavili v letošnjem proračunu, nemoteno in bodo prav gotovo izvedeni v predvidenih rokih. Izvedeni so bili tudi že razpisi za dejavnost društev, tako da bodo letos sredstva na razpolago pravočasno, kar je še posebej pomembno, kajti z veseljem ugotavljam, da so letos društva v občini še posebej dejavna. Od aprila do junija je bilo v občini izvedenih cela vrsta tudi v širši javnosti odmevnih prireditev. Vsem, ki ste pri izvedbi teh projektov sodelovali, se iskreno zahvaljujem. S svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom ste dali pomemben delež k prepoznavnosti in ugledu OBČINE. V želji, da nam letošnje poletje prizanese z vremenskimi neprilikami, vam čestitam ob dnevu državnosti in želim prijetne poletne mesece in čas dopustov. Vaš župan OBČINA ŽETALE Modernizacija občinske ceste LC 240130 Doklece - janški Vrh- Marinja vas, odsek Pšetna Graba - Vinarje Konec meseca maja se je pričela modernizacija dela občinske javne ceste LC 240 Doklece - Janški Vrh-Marinja vas na odseku Pšetna Graba - Vinarje v dolžini 1850 m. Projekt se izvaja v sklopu II. faze projekta, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi. Modernizacija zgoraj navedenega odseka ceste obsega naslednja dela: preddela, spodnji ustroj - zemeljska dela, zgornji ustroj, odvodnjavanje, prometna ureditev in zaključna dela. Rok za dokončanje del na projektu Modernizacija občinskih cest v naseljih Nadole in Kočice je po sklenjenem aneksu po pogodbi do 30.09.2009. Priprave na modernizacijo občinskih cest čermožiše-Gaj in Rodpeč-Ledinca-Krhiče Na podlagi sprejetega Načrta razvojnih programov na področju cestne infrastrukture na območju občine Žetale za obdobje 2009-2012 so stekle priprave za modernizacijo občinskih cest Čermožiše-Gaj v dolžini 170 m in Rodpeč-Ledinca-Krhiče v dolžini 1080 m. Za navedena odseka cest so bile podpisane posebne pogodbe za sofinanciranje s strani uporabnikov cest. Na podlagi izvedenega postopka javnega naročila je bil za cesto čermožiše-Gaj izbran izvajalec Cestno podjetje Ptuj. Za cesto Rodpeč-Ledinca-Krhiče bo izbran izvajalec na podlagi javnega razpisa po predhodnem priznanju usposobljenosti. Pričakujemo, da bo izvajalec izbran v začetku meseca julija, tako bi se lahko pogodba z izbranim izvajalcem del podpisala v prvi polovici meseca julija. Jože Krivec Župan sprejel devetošolce V petek, 12. junija 2009, je župan Občine Žetale Anton BUTOLEN pripravil sprejem za učence devetega razreda Osnovne šole Žetale. Sprejema se je udeležilo 14 učencev, ki letos končujejo Osnovno šolo Žetale skupaj z razredničarko Valerijo KRIVEC in v.d. ravnateljico Sašo PERŠOH. Župan je z izbranimi besedami nagovoril devetošolce in posebej poudaril, da je zaključek šolanja na žetalski osnovni šoli pomemben mejnik v njihovem življenju, saj se bodo sedaj pričeli usposabljati za svoj bodoči poklic, ki so si ga izbrali. Župan je mladim posebej položil na srce, naj nikoli ne pozabijo domačega okolja, iz katerega izhajajo. Županje najuspešnejšim učencem: Luciji BUTOLEN, Sabini ŠERUGA in Marku VOGRINCU podelil spominska darila, vsem ostalim pa majice 9. slikarskega Ex tempora Žetale 2009. Županu se je za sprejem zahvalila razredničarka Valerija KRIVEC. Sprejem se je končal z zakusko in skupnim fotografiranjem. Jože Krivec Žetalske novice Pokopališki red Naložba v vašo prihodnost OTOVOlODUNO UMORA LYKX>XAtA8>\ Lv^opvj is t?g||uqu |33 alu>|ajd u; omsjAod o(oas jloApod ouAOuod m1 p pasleApmcua ifupa|svN R>j!uq|J |od afu)jod q|Aaup qqas|cAp /\ :aAl!§ay w---------------------- O TONEKU SO MI POVEDALI Že uvodoma sem omenil, kdaj sem prvič slišal o tem občudovanja vrednem človeku. Enako kot vsako leto je mati leta xxxx pred veliko nočjo čistila in belila notranjost hišice v Nadolah 23. Izza poličke ob lesenem tramu je skrbno potegnila kup popisanega papirja in ga spravila na varno, da ga bo potem lahko spravila nazaj. Zanimalo me je, kaj pomenijo ti okajeni in od muh popackani papirji. Pojasnila mi je, da so tu zapisane pesmi strica Anzeka, ki se je pred dvema letoma oženil v Trlično, fara Rok ob Sotli, vsem pa pravimo Ložani. Mater je prosil, da naj te papirje pazi, da jih bo že enkrat odnesel v svoj novi dom. Ker sem bil radoveden, kaj je zapisano na teh papirjih, je naštela stričeve šolske in tudi druge pesmi. Kadar je bilo kaj časa, mi je tudi prebrala katero od tistih pesmi. Najbolj mi je ostala v spominu »Sirota Jerica«. Pa ne zato, ker je bila moja mati tudi Jera, temveč zato, ker je imela ta Jerica hudobno mačeho, ki ji je »pekla kruh iz pepela in ga solila z drobnim peskom«. Takrat sem mislil, da je vse, kar je zapisano, tudi resnica, zato nisem mogel razumeti, da so na svetu sploh lahko tako kruti ljudje. Enkrat kasneje je prišel na obisk stric Anza in sem ga vprašal, če bo odnesel tiste papirje. Pregledal je tisti kup zapiskov, jih nekaj odbral in odnesel, za druge pa je rekel, da naj jih hranim jaz; ko bom znal sam brati, lahko tudi kaj preberem, morda se mi bo dopadlo. Tako je tudi bilo, vendar ob podrobnejši razlagi matere. Moj stric Janez Fideršek je umrl že med okupacijo, v taki starosti so takrat umirali moški, ki so delali v kamnolomih, kjer so klesali mlinske kamne, kamne za žrmlje, vseh vrst drugo brusno kamenje, itd.. Zaščitnih mask niso imeli, nekaj let po vojni je bilo podjetje Kamrus ukinjeno, baje iz zdravstvenih razlogov. Tisti sveženj zapiskov sta ustvarjala skupaj s prijateljem in sošolcem Vinkom Korezom, pozneje dolga leta znanim Meničkim Vencem, umrl je leta 1984. V žetalsko šolo sta vedno hodila skupaj, večinoma raje čez Nadolo, ker je bila pot lepša kot po pridnijskih klancih. Tako sta se spoznala s stricem Tonekom, ki je radovedna šolarčka vzljubil, in postali so prijatelji. Fanta sta vsako leto po ustaljeni tamkajšnji navadi ob božičnih praznikih, večinoma v zgodnjih jutranjih urah, hodila od hiše do hiše in kot podoknico zrecitirala praznično voščilo in želela srečno v novem letu. Tonček jima je za vsako pripravil novo besedilo izbranih besed želja v novem letu. Tem voščiIcem so ljudje pravili »polajžarji«. Vse to je bilo zapisano v skromnih žepnih beležkah. Pisal je večinoma Venca, ker je imel kot učenec vedno odličen rokopis. Prav tako jima je Tonek sestavljal besedila, če sta potrebovala čestitke komu za god. V zapiskih je bilo tudi več pesmi iz šolskih čitank, pesmi, ki so jih navadno prepevali fantje na vasi, veselih in žalostnih, poučnih in šaljivih, pa tudi nesramnih. Po spominu sem zapisal to, kar mi je ostalo iz pripovedovanj dveh Nadolčanov, ki sta bila občudovalca in prijatelja Nadolskega Toneka že kot osnovnošolca in naprej v njunih prvih fantovskih letih. Nista bila edina. Tonek je bil priljubljen v širši okolici. Bil je neke vrste pesnik in pevovodja mnogim fantom. Besedila pesmi si je večina zapisala. Toda melodijo, ki jo je Tonek komponiral navadno v nočnih urah ob žrmljah, ko je mlel žito za vsakdanji kruh, si je dobro zapomnil. Potem pa je vaške pevce učil, kako to zapeti. Tako se je njegov dom včasih spremenil v pevsko vadnico. Vse je minilo v veselem prijateljstvu in dobri volji, ki ga je ustvarjal »kak liter ta boljšega«, ki ga je ta ali oni prinesel s sabo. Ob nedeljah in drugih praznikih pa so ga fantje vabili na »firkeljc«. To je bil tudi ves njegov zaslužek, ki bi ga danes imenovali »avtorski honorar«. Sicer je bil v širši okolici zelo priljubljen in spoštovan. Po odsluženju vojaščine se je seznanil z nekaterimi Slovenci, ki so se pripravljali na romanje v Jeruzalem. Radi so ga vključili v svojo skupino in potoval je z njimi. Kot državljani takrat ugledne Avstro-Ogrske države so bili povsod lepo sprejeti. Znancem je rad pripovedoval, kako je bilo v Sveti deželi, da bi pa o tem napisal pesem, se mu ni zdelo primerno, saj se ve, kako je treba spoštovati »božjo pot«. Kljub temu so ga nekateri kot nalašč spraševali, kaj je vendar delal v Jeruzalemu, saj to ni Evropa. V odgovor je napisal šaljive verze, ki jih skrajšane citiram: »Jaz hodil sem v Jeruzalem - za mojo peč po kable, Jih domov prinesel sem - lepo zavite v žakle! To mora biti lepa peč, ki je iz Jeruzalema, če jih imajo tamkaj več - jutri po druge grema. Veš, ta peč najlepša ravno ni, a je silno rada vroča, če noč in dan v njej gori, da se kar trese koča.« S tem je radovednežem prav gotovo lepo odgovoril, da ga niso več nadlegovali z neumnimi vprašanji. Toneku je razmeroma zgodaj začelo pešati zdravje, moral pa je obdelovati posestvo staršev. Precej časa bi zamujal, če bi po okoliških hribih in bregovih moral iskat dninarje, zato je postal pravi inovator tistega časa. Pred leti so mi stare ženice, nekoč pa mlada dekleta, pripovedovale, kako se je Tonček z njimi dogovoril, kako jih bo zaprosil, da pridejo na dnino. Podobno kot je fante in dekleta učil petja, je tudi dobrovoljne dninarje poučil, kako jih bo zaprosil, da pridejo naslednji dan k njemu na dnino in kakšno orodje naj prinesejo s sabo. Vse to jim bo sporočal s trobento, piščalmi in drugimi doma izdelanimi godali. Baje se je to dobro obneslo več let, saj je tisti, ki je slišal Tonekovo prošnjo z glasbilom, povedal tudi drugim in vsak se je rad odzval. Vsem je bilo zelo hudo, da je po neizprosni bolezni tako zgodaj umrl. Žetalske novice SPOMIN OSTAL JE ŽIV Tonek Kodrič je bil starejši brat Vincenca, ki je gospodaril v hiši Nadole 5, in mlajšega Franca, njegovi potomci domujejo v hiši Nadole 6. Usoda je hotela, da je po prvi svetovni vojni dobil novega soseda Jurija Železnika, ki se je poročil z vdovo Cecilijo, njen mož je padel v vojni. Železnik je bil razumen mož, ne le dober kmetovalec in vinogradnik, znal je ceniti tudi kulturno stran življenja. Znal je zbrati vse, kar je po Toneku še bilo moč zbrati. Pomagali so tudi njegovi sinovi, predvsem Leopold in Martin, ustvarjalno pa tudi njuni otroci, to so vnuki Jurija Železnika, ki imajo največ zaslug, da bo spomin na Nadolskega Toneka v občini Žetale ostal živ in v ponos. Franc Fideršek Zagotovite si prednost! Avtošola Prednost se je pojavila pred šestnajstimi leti in prevzela vodilno mesto na področju Ormoža. Ker je bila večina od osmih redno zaposlenih inštruktorjev s področja Ptuja, so se odločili, da bodo svojo dejavnost ponudili tudi na Ptuju. Danes imajo na Ptuju dve poslovalnici: ena je na Novi cesti 1 v prostorih Združenja šoferjev in avtomehanikov, druga pa v Prešernovi ulici, nasproti picerije Slonček. Njihova prednost je: - v velikem številu inštruktorjev, kar pomeni, da ni čakalnih dob, - v inštruktorjih, ki so strokovni, prijazni in delajo kvalitetno, - v inštruktorjih, ki varčujejo vaš denar, saj je njihovo povprečje ur za kandidata »B« kategorije za preteklo leto 24 ur, - v inštruktorjih, ki upoštevajo vaše želje, - v inštruktorjih, ki imajo 72% uspešnost na praktičnih izpitih in - v inštruktorjih, ki poučujejo s sodobnimi vozili (BMVV, VW, Toyota, Renault, Opel). Uspešno delovanje Avtošole Prednost je pogojeno predvsem z rednim in strokovnim delom ter s tem, da se držijo dogovorov. Kandidatu povedo, da so njihove cene takšne, kot so, in ničesar ne prekrivajo. Drži, da ne dajejo popustov, res pa je tudi, da ne zaračunajo ničesar, na kar vas prej ne bi opozorili. Kandidati, ki obiskujejo tečaj v Avtošoli Prednost, so vedno dobro pripravljeni, saj so predavatelji strokovno usposobljeni, predavajo po predpisanem predmetniku, dva sta po izobrazbi učitelja. Delo v šoli prinese izkušnje in v avtošoli zato ni težko podati snovi tako, da jo vsak razume. To se pozna pri uspešnosti na teoretičnem delu izpita. Avtošola Prednost je v nenehnem vzponu in ji zaupa vedno več ljudi. TUJA NESREČA TUJA SKRB! Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo. Naslednji ste na vrsti vi - ali pa tudi ne. Ukrepajte pravočasno - zavarujte sebe in svoj dom... Ker je pred nami čas dopustov in s tem povezana naša odsotnost z domov, vam dajemo nekaj napotkov, kako se zaščititi pred morebitnim ropom ali vlomom v našo hišo ali stanovanje. I .. II ROPARJI NA DOMU V Sloveniji narašča število hišnih ropov, ki so izvedeni na nasilen in dobro pripravljen način. Storilci žrtve izbirajo vnaprej in objekte predhodno skrbno opazujejo. Napadi so običajno izvedeni na nič hudega sluteče ljudi v njihovih hišah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo telesno silo, grožnje, razne nevarne predmete in orožje ter tako žrtev prisilijo, da pove, kje hrani gotovino in dragocenosti. Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so zamaskirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se nenavadno dolgo zadržujejo v prostorih. Očitno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki, da ropajo na domovih starejših ljudi in žensk, ki se niso sposobni braniti. Svetujemo vam : večjih vsot gotovine ni modro skrivati doma. Najbolj zanesljiv naslov za hrambo je banka; če se kljub temu odločite, da določeno vsoto gotovine hranite na "skritem" mestu doma, tega ne zaupajte nikomur. Krog tistih, ki vedo za skrivališče, naj bo čim manjši; priporočljivo je, da si vgradite zidni ali pohištveni trezor; če posojate gotovino prijateljem in znancem, naj za to ve čim manj ljudi; vhodna, stranska, kletna in garažna vrata naj bodo vedno zaklenjena in opremljena s kakovostno ključavnico ter varnostnim ščitom. Pomembne so tudi dodatne ključavnice; k varnosti prispevajo tudi rolete in kakovostna okenska zapirala, saj otežujejo in zadržujejo dostop vlomilca v vaš dom; stranska, balkonska, kletna vrata in vrata teras naj bodo zaklenjena, ne puščajte jih priprtih ali celo odprtih, tudi ko ste zdoma le kratek čas; ključev ne puščajte v poštnih nabiralnikih, pod predpražnikom, v cvetličnih lončkih, na okenskih policah ali drugih "skrivališčih"; pred vhodnimi vrati naj bo vedno ustrezna razsvetljava, da lahko vidite, kdo je pred vrati. Zelo priporočljiva je senzorska luč; na notranji strani vrat imejte vgrajeno verižico. Vrata odprite le ob zataknjeni verižici; preden odprete vrata, poglejte skozi kukalo ali pa se po domofonu oziroma s pogledom skozi okno prepričajte, kdo je pred vrati; če v bližini svojega doma opazite neznane osebe, jih vprašajte, koga iščejo oziroma jim dajte vedeti, da ste jih opazili; alarmne naprave so pomemben element varnosti pred vlomilci, roparji in nasilneži, zato jih policija priporoča; policija posebej opozarja: Ne poskušajte sami prijeti vsiljivca, zlasti če ste telesno šibkejši. Takoj pokličite policijo! VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA Damjan BRAČIČ KAJ DELAJO NASI VAŠČANI Pri Po;oč"ik°7hp;J*i narlvLGoIpa Marija in ! • Letos sta bila na Snez ' zaSelkih naše \ 1 na Donački gori m na pW> P ^ klic , i ___________l * • • • Troskači - posbne jagode ob gozdnih pašnikih Pri Plajnškovih, v Kočicah 54, imajo dovolj vsakdanjih opravil. Mladi gospodar Franci preživi mnogo ur v vinogradu, za vsak trs ve, kako je obložen. Rad je med trsi, ki mu obrodijo kvalitetni sauvingnon. Zanj je maja na Grajskem turnirju Bori 2009 dobil priznanje za najboljše polsladko vino sauvingnon. • ••••••••••••••••••••• Pa poglejmo še k Skelovim - Dobrina 65. V 1 3. številki Žetalskih novic - torej pred petimi leti - je gospod Ludvik lepo opisal svoje ljubiteljsko ukvarjanje z 250 golobi -pismonoši. Ko je obiskoval 2. razred OŠ v Žetalah, je vzljubil te ptice, deset jih je bilo v preprostem golobn-jaku. Danes je vse modernizirano, tako da lahko uspešno pripravlja golobe na polete. Letos imajo člani kluba v načrtu 11 tekmovalnih letov iz Madžarske in Romunije. Zanimivo je, da golobe odpeljejo na vzletno mesto in te bele, sive, rjave, pisane ptice se po svojih sposobnostih orientirajo preko magnetnih silnic zemlje in se vrnejo v svoj dom - golobnjak. Po več sto kilometrov dolgih poletih se vrnejo včasih tudi ranjeni, a mlajši Skeletov sin je pravi veterinar. Goloba dobro pregleda; če je rana taka, da jo je treba zašiti, to »tarnali« uspešno opravi s varno cez cesto ------------1 pomočjo asistentke mamice. Po tem zahtevnem delu vzame v roke harmoniko in veselo zaigra, da razveseli očeta Ludvika, ki je tudi dobro igral harmoniko. Na 85 gostijah je razveseljeval svate, igral je tudi na valetah učencem Oš Žetale. Zdaj pa harmonika počiva, njemu pa igrajo golobi svoj gru, gru, gru,... G. Ludvik, seveda nekoč moj prizadevni učenec, je dober govornik, če vas zanima njegova ljubiteljska dejavnost, ga povprašajte in z veliko ljubeznijo do golobov vam bo slikovito razložil, kako poteka druženje z golobi. f v družini Viktorja ^^^jjjvfvšatodnevnih loP:avi,jedovo,ue^^at,Mojihgia5bil 5 sr..4"» — - “ •i imamo radi tako glasbo. • 1 • I_______ e Toni Butolen M'xXl vb M RiiL«’V 'VI Iv«tC-®I V « 7 (Ar «‘■ IT