D ¦^ESNIC EM PIS4NJK PET TEŽAV PISANJA RESNICE Najmanj pet težav mora premagati tisti, ki se. danes želi boriti proti laži in neznanju ter želi pisati resnico. Imeti mora pogum, da piše resnico, čeprav je povsod zamolčana; biti mora moder, da jo pre-pozna, Čeprav je povsod prikrivanjo; imeti mora znanje, da iz nje napravi za boj primerno orožje; znati mora presojati točno, da izbere tiste, v katerih rokah bo resnica ustvaijalna biti mora.zvit, da jo lahko med takimi razširi. Velike težave so to za tiste, ki pišejo v fašističnem sistemu, a tudi za tiste, ki so izgnani ali so pobegnili in celo za tiste, ki pišejo v deželah mesčanske svobode. 1. POGUM DA SE RESNICA PIŠE . . Zdi se, da je samo po sebi razumljivo, da mora pisec pisati resnico, da je ne prikriva ali zamolči in da ne napiše ničesar neresničnega. Ne sme se klanjati močnim, ne sme varati šibkih. Zelo težko se je ne klanjati močnim in zelo koristno je varati Šibke. Zameriti se po-sestnikom pomeni odreči se posesti. Odrekati se plači za izvršeno delo pomeni v določenih okoliščinah odreči se tudi delu; odbiti slavo pri močnih pogosto pomeni odbiti slavo sploh. Za to je potrebna hra-brost. Casi odkritega izkoriščanja so večinoma časi, v katerih se veliko govori" o velikih in vzvišenih stvareh- Potreben je pogum, da se v tak-šnih časih, sredi silnega dretja, da je glavno prinašanje žrtev, govori o tako nedostojnih stvareh kot sta prehrana in stanovanje delavcev. Ko se kmete zasipa s Častmi, je drznost govoriti o strojih in ceneni krmi, kar bi jim olajšalo njihovo častito delo. Ko se prek vseh zvočnikjefv vpije, da je človek brez znanja in izobrazbe boljši od izobražei tedaj je pogumno vprašati: boljši za koga? Ko se govori o čitfrih ln nečistih rasah, je drznost vprašati ali glad, neznanje in vojna jre vodijo k strahotnim izmaličenjem. Prav tako je potreben pogum, da se pove resnica o sa/iem sebi, o sebi kot premaganem. Mnogi od tistih, ki jih pregartjajo, izgubijo zmožnost, da bi spoznali lastne napake. Preganjanje spfim zdi največja krivica. Preganjalci so hudobni, kajti oni nas pregaKjajo; preganjani so dobri in so zaradi tega preganjani. Ta dobrota ježpobita, premagana iii zadušena; dobrota je torej bila slabotna, slaba/nevzdržna; tej dobroti se ni dalo verjeti, kajti dobroti se ne da prizjravati slabost kakor dežju vlago. Reči, da dobri niso bili premagani, ker so bili dobri, ampak, ker so bili nemočni, za to je potrebna drznost. Resnica se seveda mora pisati v boju proti neresnici in zato npsme biti nekaj splošnega,vzvi-šenega ali mnogopomenskega. PraVsplošnost, vzvišenost in mnogo-pomenskost so karakteristika nerpsnice. Kadar za nekoga pravimo, da je lekel iesnico, potem to pomjmi, da jih je najprej nekaj ali mnogi ali eden povedalo nekaj d/ugegaf neko laž ali nekaj splošnega, a on je rekelresnico — nekaj praktyčnega,stvarnega,neoporečnega, prav tisto, po čemer se je vpraševalo/ Malo poguma je polrebno, da se nasplošno žalosti nad slabostmi družbe in nad zmagcmtostjo surovosti in da se z zmagovitostjo razuma preti v tistem delu/sveta, kjer je to še dovoljeno. Pri tem se mnogi vedejo tako, kakor da so v njih namerjeni topovi, a so pravzaprav namerjena samp gledališka kukala. Kričijo svoje splošne zahteve v ne-kajšen svet nrepoln prijateljev nedolžnih ljudi. Zahtevajo neko splošno pravico zaJtatero niso nikoli ničesar storili in neko splošno svobodo — plen, ki sfcbo še dolgo delil z njimi. Za njih je resnica samo to, da lepo zveni. t(resnica, ki se lahko prikaže s številkami, pusta resnica, polna dejsyrv, ki jo je treba v naporu najti in raziskovati, za njih ne pred-resnice - o njej ne"morejo v zanosu gobezdati. Ti samo na inaj zgledajo kot tisti, ki govore resnico. Njihova nesreča je ta: Oltf ne poznajo resnice. 2. MODROST DA SE SPOZNA RESNICA Ker je povsod preganjena, je resnico težkp pisati, zato mnogi mi-slijo da je stvar osebne odločitve ali se bo/resnica pisala ali ne. Ver-jamejo da je za to potreben samo pogum/Pozabljajo drugo težavo — najdbo resnice. Nikakor se ne da reči, daravljate? ", so vprašali gospoda K. Gospod K. je odgovoril: trudim, pripravljam svojo naslednjo zmoto." ,,Kaj pr »Zelc ga ne moreš podkupiti." ,,Tako", je rekel trgovpč žalostno, ,,zdaj imam vzrok, da se bojim, da se tvoj človek puafi podkupiti celo od mojih sovwžnikov." ,Tega ne vem", je/fekel gospod K. ne-zainteresirano. ,,Meni pa", je vpil trgovec je^no, »govori on kar naprej iz ust, torej se pusti tudi od mene poakupiti". Gospod K. se je nečimrno smejal. ,,Od mene se ne pustLpx>dkupiti'\je rekel. DOMOVINSKA UUBEZEN, SOVftAŠTVO DO DOMOVINE Gospodu K. ni nujno, da bi žjVel v neki določeni deželi. Rekel je: ,,Povsod lahko gladujem.* Nefcega dne pa je šel skozi mesto, ki ga je zasedel sovražnik dežele, vJuteri je živel. Tedaj mu je prišel nasproti oficir tega sovražnika inga prisilil, da je stopil s pločnika. Gospod K. je stopil dol in zaznal/da je bil ogorčen, in sicer ne le proti temu človeku, temveč zlasn proti deželi, ki ji je ta človek pripadal, tako da je želel, da bi bila tfbrisana z obličja zemlje. ,,Kako", je vprašal gospod K., ,,sem v tej rmnuti postal nacionalist? Tako, da sem srečal enega nacionalista. Toda zato je treba neumnost vendar izkoreniniti, ker poneumi tis^, ki jo srečajo.' SLABOTUDl Nl POCENI Razmiiljajoč o ljudeh je prišel gospod Keuner do svoje misli o pora/delitvi revščine. Nekega dne je želel, ogledujoč se v svojem stjrnovanju, drugo pohištvo, slabše, cenejše, bednejše. Takoj je šel k nizarju in mu naročil, da postrga lak z njegovega pohištva. Toda ko je bil lak postrgan, pohištvo ni bilo videti bedno, temveč samo poškodovano. Kljub temu je moral biti mizarjev račun plačan in gospod Keuner je še moral vreči vstran svoje lastno pohištvo in kupiti novo, bedno, poceni, slabo, kar si je vendar tako želel. Nekatefi ljudje, ki so za to zvedeli, so se smejali gospodu Keunerju, ker je bilo njegovo pohištvo dražje kot lakirano. Toda gospod Keuner je rekel: ,,K revščini ne sodi varčevanje, ampak izdajanje. Poznam vas: k vašim mislim vaša revščina ne sodi. Toda k mojim rnislim ne sodi bogastvo." s GLADOVANJE Gospod K. je ob priliki vprašanja o domovini odgovoril: ,,Povsod lahko gladujem". Tedaj ga je vprašal natančen poslušalec, kako to, da pravi, da gladuje, medtem ko ima resnično kaj jesti. Gospod K. se je opravičeval, vtem ko je rekel: ..Verjetno sem želel reči, povsod lahko živim, če želim živeti, kjer vlada glad. Strinjam se, da je velika razlika, če sam gladujem, ali če živim, kjer vlada glad. Toda v svoje opravičilo smem vendarle navesti, da je za mene živeti, kjer vlada glad, če ne prav tako hudo kot gladovanje, vendar vsaj zelo hudo. Za druge bi vendar ne bilo važno, če bi jaz gladoval, toda važno je, da sem proti, da glad vlada." PREDLOG, ČE PREDLOG NI UPOŠTEVAN Gospod K. je priporočil, da se vsakemu predlogu k dobremu doda še en nadaljni predlog, za primer, da predlog ni upoštevan. Ko je na primer nekomu, ki je bil v slabem položaju, priporočil določeno postopanje, ki je škodovalo tako malo drugim kolikor le mogoče, je opisal še drugo postopanje, manj neškodljivo, toda še ne najbolj brezobzirno. ,,Kdor ne zmore vsega", je rekel, ,,temu naj se ne razglaša manjše." 0R1GINALN0ST ,,Danes", se je potožil gospod K«. ,,jih je brez števila, ki se javno hvalijo, da čisto sami zmorejo spisati velike knjige in to je splošno odobravano. Kitajski filozof Tšuang Tsi je še v moški dobi napisal knjigo s sto tisoč besedami, ki se je v devetih desetinah sestajala iz citatov. Takšnih knjig pri nas ni več mogoče pisati, ker manjka duha. Zato se misli producirajo le v lastni delavnici, pri tem se zdi len tisti, ki ne zgotovi dovolj tega. Seveda potem nj nobene misli, ki bi jo biJo mogoče prevzeti, in tudi nobene formulacije neke misli, ki bi jo bilo mogoče citirati. Kako malo potrebujejo vsi ti n svojo dejavnost! UMETNOST, NE PODKUPOVATI Oospod K. je priporočil nekega moža nekemu trgovcu zaradi njegove /Tiepodkupljivosti. Po dveh tednih je prišel trgovec spet h gospodu K. in /ga vprašal: ,,Kaj si mislil z nepodkupljivostjo? " Gospod K. je rekel: | ,,Če rečem:" Človek, ki ga nastavljaš, je nepodkupljiv, mislim s tem: ti Pisalo in nekaj papirja je edino, kar lahko pokažejo. In brez vsake pomoči, le s tem ubogim materialom, ki ga lahko oskrbi en sam na svojih rokah, gradijo svoje bajte. Večjih zgradb ne poznajokot takih, ki jih lahko zgradi ensam!" • ; i VPRAŠANJE, ČE OBSTOJI BOG Nekdo je vprašal gospoda K., če obstoji bog. Gospod K. je rekel: ,,Svetujem ti, da premisliš, če bi se tvoje ravnanje spremenilo glede na odgovor na to vprašanje. Če se ne bi spremenilo, potem lahko vprašanje spustiva. Ce bi se spremenilo, potem ti lahko vsaj še tako ^—rfaleč pomagam, da ti rečem, ti si se že odločil: potrebuješ boga." PRAVICA DO SLABOSTI Gospod K. je nekomu pomagal v težki zadevi. Ta pozneje ni izrazil nobene hvaležnosti. Gospod K. je presenetil svoje prijatelje, ker se je glasno pritoževal nad nehvaležnostjo to zadevnega. Obnašanje gospoda K. so imeli za nefino in so tudi rekli: ,,Nisi vedel, da človek ne sme ničesar narediti zaradi hvaležnosti, ker je Človek preslaboten, da bi bil hvaJežen? " ,,In jaz", je vprašal gospod Keuner, ,,ali jaz nisem človek? Zakaj jaz ne bi smel biti tako slaboten, da bi zahtcval hvaležnost? Ljudje vedno menijo, da se priznavajo kot neumni, če priznavajo, dia je bila proti njim opravljena nizkotnost. Kako to pravzaprav? M ! BREZMOCNI DEČEK Gospod K. je govoril o razvadi, da se pretrpena nepravičnost molče požre vase, in pripovedoval naslednjo zgodbo: ,,Predse jokajočega fanta je vprašal mimoidoči po vzroku njegove žalostiJ 'Skupaj sem imel dva groša za kino', pa je prišel nek fant in mi enega iztrgal iz roke in je pokazal na fanta, ki ga je bilo videti v dalji. 'Nisi vpil na pomoč?', ga je vprašal mož naprej, Ijubeznivo ga božajoč. *Ne\ je ihtel deček. 4Ali ne moreš vpiti glasneje? \ je vprašal mož. 'Ne', je rekel fant in gledal z noviin upanjem. Kajti mož se je smehljal. 'Potem daj tudi tega sem', je rekel, mu vzel zadnji groš iz roke in šel neprizadeto naprej." ( j GOSPOD K. IN NARAVA Povprašan po njegovem razmerju do narave je gospod K. rekel: ,,Ra bi od časa do časa stopajoč ihiz hiše videl nekaj dreves. Posebei/Ker skozi njihov dnevnemu in letnemu času ustrezajoči izgled daregajo tako posebno stopnjo reaJnosti. V mestih nas tudi zmede s ča^om, da gledamo vedno le uporabne predmete, hiše in poti, ki bi n^poseljene bile prazne, neporabno nestniselne. Naš posebni družbeni A<\ dopušča, da se tudi ljudje štejemo k takšnim uporabnim predotetom in zato imajo drevesa vsaj zame, ker nisem mizar, nekaj ipomirjujoče samostojnega, od mene neupoštevanega, in upam celo, da imajo celo za mizarja nekaj na sebi, česar ni mogoče uvrednotiti. »Zakaj se ne peljete, če želite videti drevesa, enostavno kdaj v daljo? ", so ga vprašali. fcospod Keuner je osuplo odgovoril: ,,Rekel sem, rad bi jih videl stopajoč iz hiše ' (Gospod K. je še rekel: ,,Za nas je nujno, da naravo varčno uporabljamo. Brez dela se mudeč v i\aravi, zaide človek v bolezensko stanje, popade ga nekaj kot vročicay^ I PREPRlCUIVA VPRAŠANJA/ , Opazil sem", je rekel gospod K., ,,da se mnogi ustrašimo našega nauka po tem, da na vse vemo odgovor. Ali ne bi niogli v interesu propagande narediti list^vprašanj, ki se nam zdijo čisto nerešena? " ZANESLJIVOST / Gospod K. ki je bil za red človeških razmerij, je ostal vse svoje življenje zapleten v boje. Nekega dne je spet zašel v neprijetno stvar, zaradi katere je bilo nujno, da je moral ponoči obiskati v mestu več mest srečanj, ki so bila daleč drug od drugega. Ker je bil bolan, je prosil prijatelja za njegov plašč. Ta mu ga je obljubil, čepravje moral zato odpovedati manjši zmenek. Proti večeru pa se je položaj gospoda K. taico poslabšal, da mu hoja ni več nič koristila in je bllo potrebno čipto drugače. Vendar in kljub pomanjkanju časa je gospod K. šel po inašč, ki je postal nepotreben, vneto, da bi se držal dogovora tudi po /svoji strani. SVIDENJE Mož ki ga gospod K. dolgo ni videl, ga je pozdravU z besedami: ,,Sploh se niste spremenili.*' ,,Oh", je rekel gospod K. in pobledel. ČE JE GOSPOD K. UUBIL KAKEGA CLOVEKA Kai naredite", so vprašali gospoda K.', ,,Ce Ijubite nekega člove^T" Naredim njegov osnutek", je rekel gospod K., Jn skrbim, dairiu je podoben." ,,Kdo? Osnutek? " ,,Ne", je rekel gospod K., ,^loy^ DOBER ODGOVOR Delavca so pred sodiščem vprašali, ali želi izreči posv^Cho ali cerkveno formo prisege. Odgovoril je: ,,Brezposeln scm*\/- ,,To ni bila le raztresenost", je rekel gospod K. ,,S tem odgovprom je dal vedeti, da je bil v položaju, ko takšna vprašanja, da^mogoče celo ves sodni postopek, nimajo nobenega smisla več.( HVALA Ko je gospod K. slišal, da ga njegov ,,Potem ko so učenci že zdavnaj p} vedno spominja." 'prejšnji učenci hvalijo, je rekei: ibili napake mojstra, se jih sam še DVE MESTI Gospod K. je imel raje rn^sto B kot mesto A. ,,V mestu A*\ je rekiel, ,,me Ijubijo; toda v meatu B so bili prijateljski z menoj. V mestu A so se mi naredili koristpf; toda v mestu B so me potrebovali; V mestu A so me povabUi k n)iži, toda v mestu B so me povabili v kuhinjo." OCETOVSTV0 MISU Gospodu Kc so očitali, pri njem je preveč pogosto želja oče misli. GospodJ^ je odgovoril: ,,Nikoli ni bilo misli, katere oče bi ne bUa želja. ke o tem se je mogoče prepirati; katera želja? Ni nam treba domKevati, da otrok sploh ne bumogel imeti očeta, da bi domnevali: UEmovitev očetovstva je težka." SODNA OBLAST Gospod K. je pogosto imenoval kot na določen način zgleden pravni predpis stare Kitajske, po katerem so privedli sodnike za velike procese iz oddaljenih provinc. Tako so mogli biti namreč mnogo težje podkupljeni (in so morali biti torej manj podkupljivi), ker so krajevni sodniki pazili na njihovo nepodkupljivost - torej Ijudje, ki so se v teh razmerjih natančno spoznali in so jim želeli slabo. Tudi niso ti privedeni sodniki poznali rabe in stanja kraja iz vsakodnevnega izkustva. Nepravičnost dobi pogosto pravni značaj enostavno s tem, da se pogosto pojavlja. Ti novi so si morali pustiti vse znova poročati, s čemer so zaznali na njem pozornost zbujajoče. In končno niso bili prisiljeni, da bi zaradi kreposti objektivnosti prelomili mnoge druge kreposti, kot hvaležnost, otroško ljubezen, zaupanje nasproti naj-bljižjim znancem, ali da bi imeli toliko poguma, da bi si v svojem okolju naredili sovražnike. POZNAVANJE UUDI Gospod Keuner je malo poznal Ijudi, rekel je: .poznavanje Ijudi je potrebno le, kjer gre za izkoriščanje. Misliti pomeni spremeniti. Ce mislim na nekega človeka, potem ga spremenim, zdi se mi skoraj, da sploh ni takšen, kakršen je, temveč je tak le bil, ko sem o njem pričel misliti." Zgodbe gospoda Keunerja (Geschichten vom Herrn Keuner) Prosa 2)SuhrkampVerlagl965 POSLOVENIL LEO ŠEŠERKO Uredništvo se za pomoč pri oblikovanju te številke zahvaljuje: Bulatovič Nuši Fritz Ervinu - Sešerko Leu Mastnak Tomažu ;- Rizman Rudiju PESEM 0 VODNEM KOLESU O velikih na tem svetu stare pesmi govorijo, da zasijejo kot zvezde in nato spet potemnijo. Nauk je dober; prav, da ga poznamo, vendar nam, ki za gospodo to garamo^ veseliti se ob terri ne splača: padec ali yzpon — a kdo nazadnje plača? Res, kolo se zlepa ne ustavi: kar je zgoraj, spet navzdol zdrsi, a za vodo pod kolesom to se pravi: voda tu je, da kolo vrti. Gospodarje smo imeli s kremplji, okli in čekani, imeli tigre smo in svinje in redili smo jih vdani. Ta bil manj je, drugi bolj osoren, škorenj pa ostal je zmeraj škorenj in nas tlačil. Nam je torej le za eno sorto gospodarjev: za nobeno! Res, kolo se zlepa ne ustavi: ' kar je zgoraj, spet navzdol zdrsi, a za vodo pod kolesom to se pravi: voda tu je, da kolo vrti. Ko se grizejo krog plena, so glave s krvjo oblite, , » sebe imajo vsi za dobre irfvse druge za bandite. Noč in dan se grizejo med sabo. Proti nam pa, ki smo jim podložni - kadar nočemo jih več rediti — zmeraj se bore kot bratje složni. Kajti takrat se kolo ustavi in vesela igia omrtvi, . kadar voda z razbrzdano silo svojo lastno pravdo zavrti. BARBARA SONG ali ,ja" in ,,ne" Nekoč, ko nedolžna sem punca bila — in bila sem, kot ti si sedaj — sem razmišljala: Morda kdaj praša kdo zame. In kako naj ravnam tedaj? Če bo petičen, če bo prikupen, če bo vsak dan kot iz škatlice, če vedel bo, kako se z damo govori, tedaj mu rečem: ne! Tedaj ne bom zgubila glave, . ne bo mi seglo do srca. Mesec bo sijal vso noč svetlo, čoln odvezan se ob bregu zibal bo, a nič drugega kot to. Saj se vendar ne moreš kar tako vleči, saj vendar moraš biti brez srca, saj se lahko vse ponesreči, saj ni mogoče reči: ja! ' . Prvi je bil tam v Kentu doma, lahko bi bil vsem za vzor. Drugi je imel tri ladje v pristanu, tretji je bil name nor. In ker so bili petični in ker so bili prikupni in vsak dan kot iz škatlice, •' in so vedeli, kako naj z damo govore, vsem trem sem rekla: ne! v Tedaj nisem zgubila glave, nič ni seglo mi v srce. Mescc je sijal vso noč svetlo, čoln odvezan se ob bregu zibal je, a nič drugega kot to. Saj se vendar ne moreš kar tako vleči, saj sem morala biti brez srca. Saj se lahko vse ponesreči, zato nikomur nisem rekla: ja! A nekega dne prišel je nekdo, ni prašal "me, kaj se mi zdi, obesil je klobuk na žebelj v moji izbi in nisem več vedela, kaj se godi. Čeprav je bil brez ficka, čeprav ni bilčeden in ni bil nikdar kot iz škatlice, čeprav ni vedel, kako se z damo govori, njemu nisem rekla: ne. Takrat sem zgubila glavo, takrat nii je seglo prav v srce. Mesec je sijal vso noč svetlo, čoln privezan se ob bregu zibal je, vse bUo je dobro in lepo. Včasih se je treba pač preprosto vleči, včasih ni mogoče biti brez srca, včasih mora iti vse po sreči in takrat je treba reči: ja! SPOMIN NA MARUO A. Bilo je v svetlem mesecu septembru, pod mlado slivo, v senci gostih vej. Držal sem jo v rokah, ljubezen bledo kot sanje; milo, kot nikoli prej. Nad nama, daleč, čez nebo poletno je plul oblak. Pogledal sem v nebo: oblak je bil ves bel in silno daleč. Že hip nato pa ga ni več bilo. Od takrat so minila mnoga leta in v nepovrat odšlo je mnogo dni. Alejo sliv so menda že podrli. Ljubezen? Res sprašuješ me po nji? Povem ti, prav ničesar se ne spomnim, ne sreče ne miline in ne sanj. Še njen obraz zbledel mi je za vedno. Le to še vem: poljubil sem jo nanj. In tudi na poljub bi bil pozabil, Če bi oblaka takrat ne bilo. Spomnim se ga in več ga ne pozabim: vesi lep, ves bel priplul je čez nebo. .Mogoče slivov drevored cveti še vedno in ona sedmega otroka ima. Oblak pa je cvetel samo minuto in že ga veter je pregnal z neba. PESEM POCESTNICE Gospodje, od sedemnajstega leta si z ljubeznijo služim denar in marsikaj sem doživela ta leta. Bilo je hudo, a vse je prešlo. Toda marsikaj vam ne odpustim nikdar. (Tudi jaz sem navsezadnje človek.) A hvalabogu, vse gre kmalu v pozabo; tudi ljubezen in revščina prav tako. Kje so solze, ki so sinoči tekle po licu? Kje je sneg, ki je lani pobelil zemljo? Sčasoma se navadiš hoditj/ na trg, kjer se ljubezejvprodaja in navadiš se vse M^rsti ljubiti. A čustvo se oljJ^di, tu notri vs^Iedeni, če mora^spati z vsemi od kraja. (NaygLzadnje vsako bogastvo usahne.) hvalabogu, vse gre kmalu v pozabo; tudi ljubezen in revščina prav tako. Kje so solze, ki so sinoči tekle po licu? Kje je sneg, ki je lani pobelil zemljo? In tudi, če se dobro obrti naučiš, če veš, kako se za ljubezen mešetari, če znaš užitek spremeniti v drobiž, ni nikdar lahko. Zdaj znam vse to. A kaj mi pomaga zdaj, grdi in stari? (Navsezadnje, zmeraj ne moreš imeti sedemnajst let.) Vendar hvalabogu, vse gre kmalu v pozabo; tudi ljubezen in revščina prav tako. Kje so solze, ki so sinoči tekle po licu? Kje je sneg, ki je lani pobelil zemljo? KO ODŠLA OD TEBE SEM Ko odšla od tebe sem v svetlo jutro belo, je na licih vsem ljudem smeh igral veselo. To boš najbolj vedel sam: od noči nedavne lepe ustnice imam in noge pripravne. Odkar v meni to živi, drevje lepše rase, voda lepše se iskri, kojo zlivam nase. MORIRAT O MACKIEJU NOŽU Morski pes ima zobovje, vidiš ga, ko zareži. Mackie nosi nož krvavi, toda noža videt ni. Ah, kjer morski pes mesari, vse je rdeče krog in krog. Mackie nosi rokavice in je zmeraj čistih rok. In po Temzi, motni vodi, zmeraj plava kak mrtvak. Ni ga kolera ne kuga, pač pa Mackie, poštenjak. In mrlič leži ob vodi prav na moder sončen dan, ' ' ^rog vogala teče človek, Mackie Nož imenovan. In Schmul Meier je izginil, ^kar čez.noč je šel s sveta. Mackie mu je spraznil mošnjo in i)ičesar ne prizna. Ko so našli Jenny Tdwler, ji je iz prsi nož molel, a po keju šel je Mackie, ki z njo nikdar nič ni imel. Kje je Alfonz Glit, podjetnik? Se o tem sploh kdaj izve? Če; je kdo o tem kaj vedel, Mackie Nož, ta nič ne ve. In požar v predmestju Soho, šest otrok in star možak. In med firbci firbec Mackie, beli rožici enak. Zjutraj mladoletna vdova y se posiljena zbudi. Mackie Nož, za kakšno ceno se godijo te reči? PIRATSKAJENNV Gospodje, glejte, danes tukaj glaže pomivam in postiljam in ribam tla in daste mi droben peni in jaz vam rečem hvala, moje cunje vidite in revščino tega lokala in nihče od vas me ne pozna. A neki večer se vzdignil bo krik po pristanu in vprašali boste, kaj tako kriči. A jaz se smejala bom tu ob kozarcih in rekli boste: Kaj se pa ta smeji! In trebušasta ladja s topovi v dveh vrstah bo pristala v teml N In rečcte: Pojdi h kozarcem, otrok! In spravim vaš peni in grem. In porečete: Mala, kdo nam bo postelj postlal? In posteljem. (A nocoj nihče ne bo spal.) Vi, vi pa še zmeraj ne veste, kdo sem. A na večer se vzdignil bo krik po pristanu in vprašali boste: Kaj, vraga, je to? In videli boste, da stojim za oknom on vprašali: Kaj se reži tako? In trebušasta ladja s topovi v dveh vrstah bo ustrelila v temo. Gospodje, takrat vam bo vzelo sapo, ko zidovje se v prah zdrobi, ko bo mesto na tleh, razdejano do tal, ko le zanikrn hotel neporušen bo stal. In vprašali boste: kdo pač v njem živi? In ta večer se vzdignil bo preplah v hotelu in vprašali boste: Zakaj hotel še stoji? / A zjutraj boste uzrli mene pri teh vratiJK in rekli: Tu si živela ti? In trebušasta ladja s topovi v dveh vretah bo polna zastav. In proti poldnejKf^sto jih bo z ladje prišlo in bodo v sejxfo stopili in vsakega/zgrabili in ga od vrat zvlekli in ga vjsienili in predme privlekli in vpfašali: Koga bi ubili? j^takrat bo poldne, vse bo tiho v pristanu, co bodo vprašali, kdo naj umre. In tcdaj bom rekla: Pobijte — vse! In kadar bo padla glava, bom rekla: hopla! In trebuSasta ladja s topovi v dveh vrstah bo odplula z menoj. 0 PLAVANJU PO JEZERIH IN REKAH V poletju bledem, ko prijazne sape le v listju velikih dreves šumijo, je treba leči v reko ali ribnik kot vodno ločje, ki v njem ščuke spijo. Telo je v vodi lahko. Roko, ki lahko iz vode pade do neba, zaziblje mali veter pozabljivo, saj v zmoti jo za rjavo vejo ima. Opoldne leže čez nebo tišina. Vse ždi, le lastovka se spreletava. Ko voda se krog nas vznemiri, vemo: prav zdaj skoz nas velika riba plava. Moj trup in tiha roka in moj korak ležimo tiho v vodi. Skupaj smo. Le če skoz nas zaplava mrzla riba, začutim žarke, ki z neba peko. Ko bo zvečer od dolgega ležanja telo lenobitb, mehko, polno teže, se treba bo na vrat na nos zagnati v sredino vode, ki kot nož ureže. Najbolje bo, strpeti do večera: tedaj se morskih psov nebo razpre požrešno čez grmovje in čez reko in vse stvari drugačen soj dobe. Seveda, treba je na hrbet leči. Naj nese te. Ne skrbi, kam in kod. Ne pavati, le mirovati tiho in biti skupaj z rečnim prodom prod. Treba je gledati v nebo, ležati, kot žena po ljubezni obleži; spokojno, mirno, kakor dobri bog, ko v svojih vodah se zvečer hladi. In kaj je dobila vojakova žena iz Poljske, iz mesta VarŠavc? Iz Poljske dobila je bluzo laneno. Lepo ukrojeno bluzo laneno to je dobila iz Varšave. In kaj je dobila vojakova žena iz Osla, čezmorskega mesta? Iz Osla dobila je janko krzneno. Janko krzneno, nadvse dragoceno, to je dobila iz Osla. In kaj je dobila vojakova žena iz bogatega Rotterdama? Iz Rotterdamaje dobilaktobuk. Holandski klobuk, moderen klobuk, to je dobila iz Rottefdama. In kaj je dohira vojakova žena iz Bruslja/fz Belgije ravne? Iz Brusfja je drobcene Čipke dobila. Čiptfe bogate, vse bele, bahate, »je dobila iz Bruslja. In kaj je dobUa vojakova žena iz sončnega mesta Pariza? Iz Pariza dobila je krilo sviieno. Ah, krilo svileno, za zavist ukrojeno, to je dobila iz Pariza. In kaj je dobila vojakova žena iz Tripolisa, iz libije? Iz Tripolisa dobila je talisman. Koščen talisman, umetno rezljan, toje dobilaiz Iibije. In kaj je dobila vojakova žena iz daljne in širne Rusije? Od tam je dobila črno tančico. . Črno tančico in črno novico, toje dobila iz daljne Rusije. VPRAŠANJA Napiši mi, kaj nosiš. Je toplo? Napiši kje ležiš. Ti je mehko? Tvoj videz. Je še tak, kot mi je znan? Pogrešaškaj? Mogoče mojo dlan? In sploh, kako živiš? Ti dajo mir? Kaj ženejo? Zadošča tvoj prezir? Kaj delaš? Je še dober tvoj obraz? Na koga zmeraj misliš? Sem to jaz? Le ta vprašanja tu živijo z mano, odgovora nikoli ne dobim. Če trudna si, nič ne napravim zate, če lačna, ti ne grem po hrano. Tako je, kot da sem pozabil nate. Tako je, kot da nič več ne živim. 3ERTOLT n BERAČ ALI MRTVI PES Osebe: Cesar, berač in vojaki Vhodna vrata. Na desni čepi berač, velik razcapan in belolas človek. Pod svojimi cunjami ima majhno lajno. Je zgodnje jutro. Sliši se topovski strel. Prispe Cesar, spremljajo ga vojaki. Je rde-čelas in razoglav, oblečen v vijoličastno volneno oblačilo. Zvo-novi zvonijo. CESAR: V trenutku, ko grem proslavljat svojo zmago nad naj-hujšim sovražnikom in ko časti dežela moje ime s črnim kadilom, sedi pred mojimi vrati berač, ki za-udarja od bede. Toda med temi velikimi dogodki se mi zdi primerno razgovarjati z ničem. Vojaki se umak-nejo nazaj. Človek, ali veš zakaj zvonovi zvonijo? BERAČ: Da. Moj pes je poginil. CESAR: Je bila to nesramnost? BERAČ: Ne, bila je starost. Mučil se je do konca. Zanimalo me je zakaj se mu noge tako tresejo. Prednje mi je položil čez 'prsi. Tako sva ležala vso noč, celo potem, ko se je shladilo. Toda zjutraj je bil že dlje časa mrtev in porinil sem ga s sebe. In sedaj ne morem domov, kajti razpadati začenja in smrdi. CESAR: Zakaj ga ne odvržeš? BERAC: Te nič ne briga. Sedaj imaš praznino v prsih, kot luknjo v odtočni cevi; ker si vprašal neumno vprašanje. Vsi spra-šujejo neumna vprašanja. Samo postavljarije vprašanje je neumno. CESAR: In vseeno bom vprašal še eno: kdo skrbi zate? Kajti če nihče, se boš moral odstrantti. To je namreč prostor, kjer ne sme gniti nobena mrhovina in kjer ne sme trgati zraka noben krik. BERAČ: Alikričim? CESAR: Sedaj ti vprašuješ, čeprav je norčevanje v tvojem glasu; nor-čevanja pa jaz ne razumem. BERAČ: No ja, o tem nič ne vem, čeprav sem tisti, ki ga to zadeva. CESAR: Ne oziram se na tvoje govorjenje. Toda kdo skrbi zate? BERAČ: Včasih je to deček, ki ga je njegova mati dobila od angela, medtem ko je kopala krompir. CESAR: Ali nimaš nobenih sinov? BERAČ: Odšliso. CESAR: Tako kot vojska Cesarja Ta Lija, ki jo je zakopal puščavski pesek? BERAČ: Korakal je steozi puščavo in njegovi ljudje so rekli: Predaleč je. Obrni se, Ta Li. Na to je vsakič odgovoril: To ozemlje mora biti zavzeto. Vsak dan so korakali naprej, dokler se ni usnje čevljev izrabilo; potern se je pričela trgati njihova koža in so šli po kolenih. Nekoč je zračni vrtinec ujel ka-melo na boku. Ta kamela je poginila pred njihovimi očmi. Nekoč so prišli dooaze in dejali: Taki so naši domovi. In potem je Cesapcrv mali sin padel v cisterno in se utopil. Žalovali so s^dem dni ter čutUi neskončno bridkost. Nekoč so videli B<5giniti svoje konje. Nekoč njihove ženske niso mogle vtt naprej. Nekoč je prišel veter in pesek, ki jih je m, in potem je bilo vse mimo in znova mirno in lje jim je pripadalo, in jaz sem pozabil njegovo ime. Lako veš vse to? Niti beseda od tega ni resnična. Bilo je precej drugače. BEJfc&Č: Ko je postal tako močan, da sem bil kot njegov otrok, sem se odplazil stran, kajti nikomur ne dopustim, da bi nad menoj prevladal. CESAR: 0 čem govoriš? BERAČ: Oblaki so potovali. Proti polnoči so skoz prodrle zvezde. Potemje bila tišinar. CESAR: Ali delajo oblaki hiup? HERAČ: Mnogi, res je, so umrli v tistih umazanih kolibah ob reki, ki je preplavila bregove prejšnji teden, toda niso ušli skozi. 1918/19 CESAR: Ko že toliko veš - kaj nikoli ne spiš? BERAČ: Ko se uležem nazaj na kamenje, zajoka otrok, ki se je rodil. In potem se znova dvigne veter. CESAR: Zadnjo noč ni bilo zvezd, nihče ni umrl ob reki, noben otrok se ni rodil, tu ni bilo vetra. BERAČ: V tem primeru moraš biti slep, gluh in neumen. Drugače je to zloga s tvoje strani. Premor. CESAR: Kaj počneš ves čas? Nikoli prej te še nisem videl. Iz kate^ rega jajca si se splazil? BERAČ: Danes sem opazil, da je koruza letos slaba, ker ni bil^Mježja. Teman topel veter piha s polj. CESAR: To je točno, koruza je slaba. BERAČ: Tako je kot je bilo pred osemintridesetimrteti. Koruza jc propadla na soncu in preden je bila »ovsem uničena, je prišel dež, tako močan dež, da so pjmele podgane in opu-stušile vsa ostala polja. Potem sp^prišle v vasi in si vzele grižljaje z ljudi. Tista hrana je bda njihova smrt. CESAR: 0 tem ne vem ničesar. Mora^mi potvorba, kot vse ostalo. 0 tem ni v zgodovini ničesa BERAČ: Ni nič takega kot zgodrajne? Njene revolucije ncznane? Kdo je? Ona smo mi vsi. Mi smo i&rtija. Ti in jaz in vsi vi - vsi mi. V tvoji obleki je. Tovariš, in v tvjaji glavi misli; kjerkoli živim, je njen dom in tam kjer te napadejo se/bori." G. STRIPLING: Zdaj pa, prosim.povejte Komisiji, gospod Brecht, ali so enega junaka te d/ame ubili njegovi tovariši ker je to bilo v interesu partije, komunistične partije, ali ne; ali je to res? G. BRECHT: Ne. Ni popolnoma v skladu z zgodbo. G. STRIPLING: Mar ni res, da so ga tovariši ubili zato, ker se ni hotcl podrediti disciplini? G. BRECHT:,Ne, tega v drami ni. Spoznali boste,ko boste dramo skrbno prebrali, da je podobno kot v stari japonski drami - kjer pa gre za druge ideje, ta mladenič, ki je umrl, bil prepričan, da je oskrunil poslanstvo v katerega je verjel in je bil, zato, da ga ne bi še bolj oskrunil, pripravljen umreti — in vsi skupaj mu pomagajo umreti. Junak skoči v prepad, do katerega so ga tovahši nežno pospremili in toje koneczgodbe. PREDSEDNIK: Iz vaših pripomb, vaših odgovorov, sklepam, da je bil samo ubit, ne umorjen? G. BRECHT: Hotel je umreti. PREDSEDNIK. In zato so ga ubili? G. BRECHT: Ne, oni ga niso ubili — vsaj v tej zgodbi ne. Sam se je ubil. Pomagali so mu, seveda pa so mu prej povedali, da je zanj, zanje in za stvar v katero veruje, bolje, da izgine. G. STRIPLING: Gospod Brecht, ki povedali Komisiji kolikokrat ste bili v Moskvi? G. BRECHT: Da V Moskvo sem bil povabljen dvakrat. G. STRIPLING: Ali ste, ko ste bili v Moskvi, srečali Sergi? Tretyakov - Sergi Tretyakovov, Tretjakov? G. BRECHT: Tretjakova? Da. To je ruski dramatik. G. STRIPLJNG: Pisatelj? G. BRECHT: Da. Prevedel je nekaj mojih pesmi in, mislim eno dramo. Tretjakov je precej znan ruski dramatik, ki pa je postal žrtev Stalinovih čistk. Pioglašen je bil namreč za trockista. G. STRIPLJNG: Da ... Lfi so mnoga vaših del osnovana na filozofiji Lenina in Marxa? G. BRECHT: Ne. Mislijtf, da to ni tako, seveda pa sem ga študiral in celo, kot dramatik, k/je pisal zgodovinske drame, moral študirati. Jasno je, da sem morar proučiti Marxove ideje o zgodovini. Prepričan sem, da daiies pampfnih dram brez takega študija ni mogoče napisati. Razen tega pa so m. zgodovino, vsaj tisto, ki je pisana danes, močno vplivale Marxove študije o zgodovini. G. STRIPLING: Gospod Brecht, ali ste, odkar ste v Združenih državah prisostvovali sestanku komunistične partije? G. BRECHT: Ne, mislim, da nisem. G. STRIPLING: Mislite, da niste? G. BRECHT: Ne. G. STRIPLING: Ali v to niste prepričani? CEMU POTREBUJE PROLETARIATINTELEKTUALCE? 1. Da bi prerešetal meščansko ideologijo. S kislino materialističnega pojmovanja zgodovine se izperejo goli interesi buržoazije. ,,Ideelni" sopotniki se ohromijo. Razredni boj se zaostri. 2. Za študij sil, ki ,,vzgibavajo svet". Zlasti v nerevolucionarnih s ituacutfa mora revolucionarna inte-ligenca ohranjati revolucijo v permaijefici. 3. Da bi dalje. razvil čisto teorjj^. S prisilnimi ukrepi, Mcaterim je rusko partijo prisililo njeno izoli-ranje, bi se morala »fclikovati teorija, ki bi bila navarna nadstavba njene ekonomske baze. Toda baza je bolehna. (Iz Bertolt/Brecht: Schriften zur Politik un Gesellschaft. Aufbau-Vej^ag, Berlin und VVeimar 1968. Band I, str. 90-91) TM ANKETA Kdo je Bertolt Brecht? To vprašanje smo zastavili ljubljanskim študentom. BRANKO, BTF: Nisem siguren, vendar mislim, da je to nek nemški filozof. MARJETA, FF: Brecht je bil pesnik, pisatelj in dramatik. Po na-rodnosti je bil Nemec, živel pa je v ZDA. DRAGO, FF: Bil je pisatelj, vendar njegovih del ne poznam. TOMAŽ, FF: Dramatik, pjsatelj, pesnik, kritik .. . Skratka, po-polnež. Posebno mi je všeč njegov roman Roman za tri groše. BOJANA, FSPN: B^Brecht je bil velik pisatelj, pesnik in glcdališki teoretik. Brala sem njčgove Posle gospoda Julija Cezarja. JANEZ, FAGG: Mislim, da je to fizik, ki je pred leti dobil No-belovo nagrado/ SVETLA^A, PF: Ne vem, Čeprav mi je ime znano. STOjjtif, VŠZD: Ameriški pisatelj, satirik. J.K. INFOf^lKCIJE ENOTNA ORGANIZACIJA MLADIH V tej številki objavljamo govor predsednika UK ZSMS, ki ga je imel na volilni konferenci Univerzitetne konference. Govor objavljamo v celoti zaradi aktualnih problemov o katerih je gpvoril predsednik Anton Colarič. Na osnovi sklepov in stališč 9. kongresa ZSMS, se je konstituirala organizacija ZSMS na ljubljanski Univerzi 12.11.1974 in danes je prišel trenutek, d(| ugotovimo, če resnično že predstavlja tisto organizirano ter čvrsto politično silo, ki skuša s svojo dejavnostjo maksimalno prispevati k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi, še posebno pa na Univerzi. Ce izhajamo iz ugotovitve, da ni družbenega problema, ki ne bi bil hkrati problem Univerze in mutatis mutandi - da ni preblema Univerze, ki bi vsaj posredno ne bil problem celotne naše družbe. 3. konfercnca ZKJ je sprožila tudi v nckdanji skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov širšo razpravo o organiziranosti mla dili ter njihovi vlogi v naši samo-upravni socialistični družbi. Nck-danja tcmeljna, težnja študcntov po izvornosti in kritiki vscga obsto-jcčcga v družbi, nekakšni dvignjeno-sti nad družbo nekakšncm posebncm sloju, ki naj bi iinel , avantgardno vlogo' , je bila seveda v nasprotju z revolueionarno aktiv-nostjo dolavskega razreda in tega so sc zavedli tudi študcnti ir> obrodili ,,miselnost večvrednosti .Postalojc jasno, da jc lahko čvrsta le enotna organizacija mladih, da tu ne gre za združitev dvch birokratskih struk-tur, da ne gre za ožcnje mencvcr-skega in akcijskcga prostora de-lovanja študcntov, da se pojavlja nova kvaliteta. Ceprav so bili odpori proti novi organizacijski shemi, pa so sc ti skrhali ob razpravah, ki so sc prcncsle mcd širšo študentsko po-pulacijo. Študijsko'leto 1973-1974 je bilo posvcčeno pripravi kongrcsa mladih iu kongrcsnih matcrialov ter reorganizaciji SS LVZ. Pripravc na kongres so v SŠ LVZ predstavljale široko politično akcijo, s katcro sc je osvetljevalo vso globalnost pro-blcmatike organiziranja in vscbin-N skcga dcla mladih. SŠ je bila tako družbenopolitična kot samoupravna organizacija, katcre član je bil vsakdo, ki je imel index. Osnovna celica organiziranja je bil letnik posaraeznega visokošolskcga zavoda, od koder so se volili predstavniki v skupščino visokošolskega zavoda, katera se je ukvarjala tako s poli-tičnimi (delovni status študenta, štipcndijska politika . . . .) kot s samoupravnimi vprašanji in je bila najvišji samoupravni organ štu-dnetov. Hkrati so bili študcnti iz-ločcni ad ostale mladine in kljub nckaterim pozjtivnim lastnostim (pcudaiek na letniku kot osnovni oelici), je bila organizacijska vse-binska oblika preživela. IX. kongres ZSMS je prinesel enotno organizacijo mladih. Sedaj, dvc lcti po kongrcsu, je še tcžko orenjevati stanje, toda vedcti mo-ramo da smo položili šcle temclj. Ključni dejavnik napredka pa je vsak posamcznik in njegova na-prcdna zavcst v proccsu uresni- čcvanja sedanjih jn dolgoročnih in-tcresov dclavskcga razreda. Po-trebno jc le dclati, potrebna je iniciativa, samoiniciativa, samo-kritika, kritika in to prava kritika, ki gradi in jc gonilna sila razvoja, ki tako vpliva na človcka, da sam s svojim ustvarjanjem in odločanjem sprcminja družbo tcr njeno huma-nistično in kulturno ravcn v sniislu ncprotrganega naprcdka družbc in pogojev v katerih se človck razvija kot oscbnost. In študenti imamo-možnosti za tak razvoj, dajcjo nan1 jih ustava, zakon o vjsokein šolstvu, zakon o združcncm dolu, statuti * VOZD in Univerzc, članstvo v druž-benopolitičnih organizacijah. V štu-dcntu, kot sodclavcu v vzgojno-izobraževalnem in znanstvcnoraz-iskovalnem proeesu. rnora obstajati težnja po identifikaciji s samouprav-Ijanjem, s to dosledno uveljavitviio teorijc marksizma v naših razmerah. In tu inora priti najbolj do veljave vloga ZSMS, kot cne izmed osve-ščenih političnili sil Univcrze. ZSMS niora biti pobudnik, organizator, usmerjevalee, osveščevalec - skrat-ka nosilcc razvoja Univcrze, prepih skozi Univerzo Dcjstvo jc, da je tudi vzgoja in izobraževanje, s tem pa tudi visoko šolstvo, scstavni dcl združenega dela. Vzgoja in izobražcvanje ni in ne smc biti ncka delavcu odtujena dejavnost. Na to se je opozarjalo že pred leti (resolucija IX. kongresa . ZKJ, resolucija 11 kongresa samo-upravljalcev) in izoblikovalo se je mncnjc, da je potrcbno radikalno menjati odnose tcr intcgrirati vzgojo in izobražcvanje v sistcm, ki ne bo vcč osnovan na posrcdniški vlogi dclovncga človeka. Ukiniti je bilo potrebno odtujevanje dela dohodka namenjenega šolstvu in znanosti od dclavca, hkrati pa jc morala ,,vzgoja in izobraževanje prescči oddvo-jcnost od drugih področij združencga dela (torej nckak ^kladcn proces vklapljanja, v našcm primeru Univerze, v združeno delo ter nastanek cnotne ' organizacije mladih!). Ustavne spremembe so omogočile preobrazbo visokega šol-stva, njegovo samostojno konsti-tuiranje ter organsko in funkcio-nalno povezanost v enoten sistem združenega dela, kar je konkretiziral Zakon o visokem šolstvu (29. IV. 1975). Na podlagi tega zakona je osnovna cclica, oblika dela in uprtfv-Ijanja v visokem šols^vu VTOZD, katero imajo pravico in dolžnost organizirati dclavci skupaj s študenti v tistem delu VDO, ki je delovna celota in ki daje zaokroženo visoko-šolsko izobrazbo ali opravlja za-ključeno dclo v okviru vzgojnoiz-obraževalnega in znanstvenorazisko-valnega programa in v katerem de-lavci skupaj s študenti lahko ne-posrcdno uresničujejo svoje druž-benoekonomske in druge samo-upravne pravice. Visokošolske de-javnosti so posebnega družbenega pomena in tako se ta uresničuje s soodločanjcm ustanoviteljev, zainte-resiranih OZD, organov DPS, organov DPO. Svobodno menjavo dcla uresničujejo delavci v VTOZD neposredno z delovnimi Ijudmi, ka-terih potrebe in interesc zadovo-Ijujejo, ali po njihovih OZD in SIS. Upravljanje vTOZD, tripartitnost oz. cnakopravnost subjektov vzgoj-noizobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega procesa - to jc tista resolucionarna sprememba, katere se v tem trenutku verjetno šc ne zavedamo, ne zavedamo se še orožja, v rokah! Toda študent ni več objekt oz. ne sme več biti objekt, jq subjckt: sooblikovalec. soavtor politike deia VTOZD, VOZD in Univerzc, kot samoupravne skup-nosti Student ni Več križanec med ¦ delavcem in Solanjem (kakor se je nekdo izrazil), ki bi se moral pri dclu obnašati kot dclavec, pri odlo-čanju kot šolar, niti socialni podpi-ranec družbc (tudi taka miSjenja se slišijo) anipak (so)delavec, ki se s svojim delom - študijcin v eni izmcd oblik združencga dcla, pri-pravlja za delo v drugi obliki zdru-žcnega dela. Tudi zato smo študenti z zanimanjem obravnavali osnutek zakona o združenem delu ter ga še bomo, saj ocenjevanje samoupravnc organiziranosti ni nikoli odveč. Ko govorimo o Univerzi, nikakor ne morcmo mimo socialne strukture študentov. Očitno je, da imaino daleč premalo študtntov iz delav-skih in kmečkih družin gledc na štcvilo lc-teh y republiki. Kako odpraviti neskladje med socialno -itrukturo družbe in vpisom na Uni-verzo? Izhajati moramo iz dejstva, da je potrebno vsakemu mlademu človeku omogočiti izobraževanje in to od temeljnega do najvišjih znanst-venih stopenj. Že v letu 1974 se je v Sloveniji tako začcla intenzivna akcija za popolnejšo rešitcv problematike šti-pendiranja. Olj je bil v prvi vrsti zagoluviti več dcnarja za šolanje kmečkc in delavske mladine, pa tudi povezava med potrebami zdru-ženega dela po novih delavcih in usmerjanje v poklic. Naposled pa naj bi štipendije tudi stimulirale hitrejše in uspešnejše šolanje. Toda vse ne tečc tako lepo, kot smo zapisali. Hud položaj skladov za štipendije iz združcnih sredstcv (oz. pomanjkanjc denarja v teh skladih) je že letos poleti sprožil administrativne ukre-pe (znižanje štipendij med počit-nicami, ukinitcv določenega števila štipcndij itd-, ki nikakor niso v skladu s sporazumevanjem in dogo-varjanjcm naše družbe. Vendar je osnovni problem v tem, da vse preradi segamo po t.im. »socialnih štipendijah' , le neradi pa se odlo-čamo za povezanost z združenjm delom (povišanje štipendij iz zdr. sredstev pomladi 1976 za 86 %). Bo problem rešilo usmerjeno izobra-zevanje? Morda, toda ne v tem trenutku. Sedaj je potrebna po-novna akcija vseh organiziranih sub-jektivnih sil, da se vprašanje šti-pcndijske politike, pa tudi gradnje študentskih domov dokončno od-pravi z našega dnevnega reda ,,pro-bkmatičaih vprašanj . Imamo DD o štipendiranju in imamo SS toda potrebno jih je izvajati, po možnosti dopolniti in spremeniti ter tako omogočiti študij vsakemu, ki je zato ¦ sposobcn in to do najvišjih stopenj. Šc mnogo je bilo problemov pri našcm dclu in jih še bo Delo DO -D, informiranje, kultura, idejno-politično delo, itd. itd. Vendar, ker bodo o tem govorili tudi moji kolegi, bi opozoril samo še na našo rak rano kadrovski problem, kadrovanje, pripravljenost za dt;o. V okviru UK ZSMS, 16 DO D, tu je ZŠPK, tisoči članov, stotine ko-miinistov, ki mimogrede, še niso vsi niti člani ZSMS (primer FSPN) Toda potrebno se je vprašati, aJi vscbina našega dela ni piava, ali nima prave organizacijske oblike ali kaj drugega. Nerazumeljivo je, da rruiogi ostajajo ob strani in se zanimajo samo za študij, pozab-Ijajoč, da je dr.pol. in samoupravna aktivnost sestavni del vzgojnega in znanstvcnoraziskovalnega procesa. Mar rcsnično želimo postati samo dobri strokovnjaki, ki lahko služimo vsakomur, tudi birokratskim in teh-nokratskim strukturam, aii pa že-limo biti krcativni, ustvarjalni mladi ljudje, ki želimo prispcvati k razvoju naše družbc? Ali se resnično želimo po liniji najmanjšega odpora spre-hoditi skozi Univerzo in nato s statusnim simbolom diplomo zasesti kak stolček in mimo vege-tirati. To verjetno ni praVa pot, toda vse bolj pogosto se nam v zadnjem času dogaja, da ostajamo va akcijah sami, da se trudimo zaman, kajti če neko stanje ne zajame množice, je vse brcz pomena. Bomo dopustili, da se vse te revolucionarne pri-dobitve, izhajajoče iz ZVS in drugih dokumentov razvrcdnotijo. Mislim, da tega ne smemo dopustiti in z odkrito besedo daiies povedati, kaj mislimo in nato z novim elanom skupno premagati ovii;', kj so pred nami. Danes ne žclimo parol in fraz, želimo odkritost, kritiko, napotke za delo. Le tako bomo s skupnimi močmi uresničili tam. »reformo Univerzc'' na novih, zdravih tc-meljih. NEKOČ JE BILA VISOKA ŠOLA ... Ta nekoč je star točno 15 let. Pred 15-imi leti je bila ustanovljena Visoka šola za politične vede, ki se je pozneje preimenovala v Visoko šolo za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Ko pa se je vključila v ljubljansko univerzo, se je preimenovala v Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Ta mesec bivša Visoka šola, srednja Fakulteta, slavi svoj ljubilej. Zavedamo se pomena, ki ga ima taka ustanova za našo družbo. Fakulteta izobra-žuje kadre, usposobljene za marksistično proučevanje družbenih pojavov še posebej za raziskovanje in poglabljanje naše samo-upravne prakse. Ti kadri so danes naši družbi nujno potrebni. Kljub vsem dobrim stranem in pozitivnim rezultatom, ki jih je dala Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v 15. letih svojega obstoja, pa vseeno ne moremo mimo nekaterih težav, ki jo sedaj tarejo. Pred petnajstimi leti, v šolskem letu 1961/62, je bilo vpisanih 31 rednih in 48 izrednih študentov. V letošnjem šolskem letu je vpisanih 730 rednih in 615 izjpčdnih študentov. Več kot očitno je, da tuiže lahko nastopi prostorski problem. In taje.seveda, na fakulteti že nekaj let prisoternn tudi zelo pereč. V prvem letnflcu se ttLre več kakor 250 študentov, čeprav je p/ostor predviden le za največ 100 do 150 Ulidi. Še dobro, da vsi ne hodijo na predavailja? kako bi bilo šele takrat! Drug problera( ki tare Fakulteto je pomanjkanje usposjroljenih predavateljev in njihova preobrem^njenost. Zaradi tega trpi ves učni proces/Prav tako pa trpi tudi zaradi stalnega prem«čanja predmetov iz letnika v letnik ali iz^semestra v semester. O primer-nosti \ty predmetov ne moremo soditi, dokleryše rezultati ne pokažejo v praksi, vidna/pa je, da se programi predmetov dop^Kljujejo, predvsem pa preoblikujejo vsako^leto posebej. Da se včasih iz tega izcimijo prav čudne situacije, je razumljivo. Tako se večkrat Zgodi, da študijski program predvideva nek /predmet v višjem letniku, ki pa je bil v / prejšnjih letih v nižjem letniku. Seveda r študenti nočejo dvakrat poslušati isto snov, pa čeprav pod drugim iinenom. Prav tako je težko izvesti pregled snovi, da bi se bilo mogoče rešiti morebitnega balasta v študij- skihprogramih. i Zakaj je osip na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo velik, celo prevelik, je najbolj mično vprašanje ravno za študente, ki se hočejo vpisati na to fakul-teto. Iz prvega letnika se prebije le nekaj nad 40 % Studentov v drugj letnik. Vprašanje, kaj je temu vzrok, ostaja odprto. Mogoče je res, da struktura študentov ne ustreza. Mogoče se veliko maturantov vpiše brez prave moti-vacije in brez prave odločenosti za tovrstni študij. Vendar to ne opravičuje celotnega osipa. Res je, da profesorji zaradi svoje obremenjenosti ne morejo posvečati kaj dosti časa študentom. Vendar to ne opravi-čuje prakse v prvem letniku, ko študenti naiede izpite bolj zahvaljujoč neki mistični niatematični logiki, kakor pa svojemu zna-nju. Kjer se profesor in študent bolj malo poznata, niti ni čudno, da se dogajajo takšne stvari. Seveda pa je večkrat le od profesorja in njegove presoje v času izpita odivsna prihodnost študenta. Ne trdimo, da se to dogaja vedno in povsod, vendar se tcf sploh ne bi smelo dogajati. Dokler pa bo stanje tako kakršno je, se bodo ti in podobni ekscesi dogajali še naprej. Vse dokler bo obstajal kadrovski in prostorski probleni/dokler ne bo urejeno poklicno usmerjartje, predvsem pa izbiranje smeri študija gLede na zmožnosti, interese in zanimanje, d0kler ne bo vpeljano dosledno sodelovanje^visokošolskih zavodov in zdru-ženega dela, seveda na socialističnih osnovah in ne preko diktata, kakor se boje nekateri, toliko časa bodo še obstajali pereči pro-blemi. Njihovo reševanje pa je do takrat v glavnem prepuščeno profesorjem in štu-dentom. Rezultati takega reševanja pa so zaenkrat samo začasni. ¦ i . Jugovič EKONOMSKE STANARINE SAMO IZ LASTNIH SREDSTEV? O položaju in problemih Doma Fakultete za socilogijo, politične vede in novinarstvo scm se pogo-varjala z upravnikom doma tov. Celestinom, ki je povedal sledcče: ,,Kapaciteta doma jc 280 ležišč in ji v celoti izkoriščena. Prebivatct Doma so v glavncm študcntje K5PN, višje upravne šole, srednje ixMitične šole, študentje SLO, prccfstala pro-sta ležišča pa izkorrš^jo študcntje ekonomske fakultpfe. Pogoji za sprejem v Dom s^enaki kot drugje, saj jih določaJiiDmisija za sprej&m in odpoved zay«udentske domovc pri Univerzi v^Ljubljani: matcrialni cen-zus, ki/fe sme presegali 21000 din na čjrfna družine, izpolnjen pogoj za vnis v določeni letnik in oddaljenost fO km od kraja šolanja. Kcr so potrebe veliko večje kot znaša naša kapaciteta, se pravil strogo držimo. Studentje iz drugih rcpublik so v Dom sprejeti pod enakimi pogoji v primeru, ko so prijavljeni na pod-ročju republike Slovenije in v nji-hovi rcpubliki nc obstaja cnaka šola. V Domu lahko stanujejo tudi za-konski pari, če je odobren sprejem obeh zakonccv, ne smejo pa stano-vati zakonski pari ali študentke z otrokom. V letošnjem letu smo imcli primer, ko je za stanovanje zaprosila študentka z otrokom. Ker je to v nasprotju z našimi pravili (ena sama študcntka ne tnore stano-vati v sobi z dvemi ležišči),smo se s prošnjo obrnili na Studentsko na selje in poskusili doseči zamenjavo. Zaradi vclike prostorske stiske je bila zamenjava nemogoča, zato je ta študcntska ponovno zaprosila Svet doma za odobritev prošnje, ki pa še do danes ni obravnavana. Velik problcm predstavlja fi-nanciranje Doma, saj znaša eko-nomska cena kar 880,00 din na ležišče. Polovic» te cene krijejo študentje sami, 5 % krije Republiška izobraževalna skupnost in so na- menjena za osnovna sredstva amor-tizacije, prcostalih 45 % pa je kritih iz lastnega fonda Doma. V pri-merjavi s štipcndijami, ki so se v letošnjcm lctu povečale za 26 %, se je najcmnina v Domu povečala za 19 %. Kljub temu, da je stanarina tako visoka, še vedno ni ekonomska in se ob končni bilanci bojimo primanjkljaja. Pred letošnjo podra-žitvijo stanarine je tekla razprava mcd študenti, Svetom doma in zunanjimi predstavniki (polit. or-gani, izobraževalna skupnost, pred-stavniki fakultete in krajcvne skup-nosti) Predvidevali smo 5 % podra žitev, v rcsnici pa jc znašala 12^ %. Zato je bila predvidcna stanarina 435,00 din, vendar so bili študcntje odločno proti. Kompromisna na-jemnina sedaj znaša 400,00 din. Predvidevamo pa, da se bo na-/ jcmnina po Novcm lctu ponovifb povečala in sicer v skladu z ostalimi podražitvami in s povišanjem šti-pendij. ' Menim, da je stanovanjska pro-blematika študentov dovolj za-skrbljujoča, da zahteva pameten prcmisick in takojšnje ukrepanje.saj to ni več problem, ki zadeva samo študentc, pač pa je problem celotne družbe. Zavcdati se moramo, da je ncmogoče financiranje samo iz last-nih skladov in da take ustanove, kot so študentski domovi, zahtevajo SirSo družbeno podporo. Mitrovič Neva ŠKRŽAT POSTANE VIDEN, KO UTIHNE IN VZLETI Nedvomno je prvi (in na žalost pogosto EDINI) interes študenta -uspešno opraviti vse študijske obveznosti. Student vloži veliko energije v uveljavitev tega interesa — za uspešno opravljenost obveznosti — predvsem v obliki študiranja, prebiranja določenih študijskih gradiv, obiskovanja predavanj, vaj, itd. Seveda pa so študentje tudi samo zaradi tega, da so, nekateri seveda, ki so v manjšini. Uspešna opravljenost vseh študijskih obveznosti neizogjbno vklju-čuje opravljenost vseh študijskih obveznosti neizogibno vključuje pogoje študija, tako materialne pogoje, kakor odnose profesor -študent, obliko in razvoj ustreznih sodobnih pedagoških pristopov in metod itd, itd. Kvalitetni pogoji študija nenazadnje tudi zmanjšujejo razkorak med ustavno deklariranimi in realnimi možnostmi izobraže-vanja ene od temeljnih človekovih pravic v našem sistemu. Ena bistvenih teženj razvoja samoupravljanja v Jugoslaviji je, da se neposredno izražanje in združevanje interesov ne uveljavlja samo na delovnem mestu in v OZD, ampak sega na vsa področja in vse bistvene ravni družbenega in političnega življenja. (A. Bibič,Teorija in praksa, 1974, št. 10) Učnovzgoji proces, pogoji tega procesa, bi morali torej predstavljati področje, kjer se združujejo interesi porabnikov, proizvajalcev — delavcev v pedagoškem procesu in študentov — subjektov tega procesa. Kakšen je delež študentov in na kakšen način izražajo svoje interese, koliko študentov je ,,zainteresiranih za uveljavljanje' svojih interesov, ali raje, koliko študentov izraža in sodeluje pri uveljavljanju svojih interesov to je predmet mojega prispevka. Poglavitno sredstvo, s katerim skuša jugoslovanski samoupravni sistem omogočiti neposredno izražanje interesov, je delegatski sistem. Delegatski sistem omogoča, da delegatska baza izraža svoje interese na organiziran način, s čimer ne zagotavlja samo odgovornosti pri uveljavljanju interesov, marveč tudi učinkovitost njihovega irresni-čevanja. Izpostavlja ,,dominantno vlogo* delovnih ljudi vodnosu do družbenega in političnega odločanja. / Menim, da na univerzi, na fakultetah še ne moremo govOriti o organizirani obliki izražanja in uveljavljanja interesov^tudentov tiste tretje ,,delegacije' v samoupravnih telesih fakultete. Zakaj? Prvič. Postavlja se vprašanje koliko je in ali je delegacija študentov sploh delegacija. Ali upravičeno nosi to ime? Ne. ,JDelegacija",njeno poslanstvo, izhaja iz tega, da je oseben, posamičen interes študenta tudi splošen interes študentov, da m različnih, temveč , da so interesi posameznikov samo sešteti v skupen interes. Kakšni so dejanski interesi samoupravne baze -¦ zbora študentov npr. — se največkrat ne ve. ,,Delegacija " predstavlja interese, ki naj bi bili skupni ali splošni. Ni tako potrebnega - in temeljnega — sporazumevanja in dogovarjanja. ,,Delegacija' je kot politično telo dejansko skoraj popolnoma ločena od posebnih in/posamičnih interesov. Igra vlogo predstavnika splošnega in sjcupnega interesa, ki ga dejansko sploh ni, saj ni združevanja^/usklajevanja posamičnih interesov v splošnega ali skupnegažfzhodišče ,,delegacije sicer je študent, a ne študent kot posameznik, ki študira, živi in dela, ki ima svoje, drugim tudi različne intpfese, ampak študent kot del množice študentov, ki imajo podobne jveznosti, podobne težave in iz tega izvirajoče podobne interese (za »delegacijo4 zadostne),študentovske. Drugič. Kar je še huje - v večini primerov niti TAKE , delegacije" ni. Poleg fakultetnega sveta, osnovnega samoupravnega telesa na fakulteti, obstajajo tudi druga samoupravna telesa (razne komisije, tako za študijska, študentovska vprašanja, komisija za tisk, statutarna komisija, katedre itd, itd.) Zelo pogost in zanimiv pojav v zvezi s tem je Jov na predstavnike (DELEGATE) študentov' po hodnikih fakultete pred sejami posameznih komisij, samoupravnih teles. Postavjja se vprašanje - ali res študenti ne vidijo svojih interesov, ki nedvomno so, ali so res tako zadovoljni z obstoječim stanjem ali pa jim zadošča to, da so opravili in opravljajo svoje študijske obveznosti, pri tem pa se požvižgajo na pogoje v katerih so, opravljajo in bodo opravljali te obveznosti še naprej, če bodo tako »nezainteresirani do uveljavljanja svojih interesov '. Nakfyamete tobu toki semi no ' miyuru nari Siki. Tretjič. V procesu integracije interesov imajo bistveno vlogo tudi dmžbenopolitične organizacije pod idejnim in političnim vodstvom Zveze komunistov, saj bi zgolj spontano merjenje vsakdanjih empiričnih interesov lahko vodilo celo h konzervativnim rezultatom. Resoluciji VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ sta jasno in konkretno določili smer nadaljnjega delovanja in naloge komunistovy^< visokem šolstvu. Med drugim je bilo v resolucijah povdarjeno: s' - ustvariti je treba take študijske pogoje, odnose in načiivdela, da bodo študentje pridobivali znanje ter razvijali svoje/iistvarjalne sposobnosti, ter delovali kot delovni ljudje samouprayne socialistične družbe, predvsem z AKTIVNIM študijem in s syojo lastno DRUŽ-BENO in POLITIČ 0 dejavnostjo / — zagotoviti moramo večjo učinkovjtdst študija in razvijati SOODGOVORNOST učiteljev in ŠTUDEtfTOV za študijski uspeh. V luči teh izjav Osnovna orgafiizacija Zveze komunistov na fakulteti ni opravila svoje naloge^Posebej pa to niso storili aktivi ZK študentov. Na tem podro^u delovanja Zveze komunistov sicer zasledimo neko premikapje kar pa je odločno premalo, da bi zagotovili ,,dominantno8t vpliva' študentov na odločitve, ki zadevajo pedagoški proces, tepiijih neposredno ali posredno. Pereči problemi se pojavljajo ravno^a področju vsebine, metod, sredstev in organizacije visokega šolstva ter prenatrpanosti učnih programov in učbenikov, na področjih, ki jih oba kongresa komunistov tudi izpostavljata med drugimi področji delovanja komunistov v visokem šolstvu. Res je, da ZK na visokih šolah ne more problemov rešiti sama. Vendar pa je res tudi, da je ZK tista, ki bi morala na visokošolskih zavodih razširiti krog tistih, ki so družbenopolitično angažirani in . premagati še vedno razširjen oportunizem, ki se pojavlja pri delu univerzitetnih delavcev kakor tudi študentov, v izogibanju vsakršnemu družbenopolitičnemu delu na eni strani v ozko strokovnost in zgolj študij na drugi strani. Tudi ZSMS ne opravlja svoje naloge, saj še ne zagotavlja akcijske enotnosti, primerne organiziranosti in kontinuitete v delu študentske organizacije kot d la ZSMS. Naj zaključim. Ni problem samo — čeprav tudi je — v oviranju izražanja dejanskih interesov, ampak in predvsem v pomanjkanju edinega, če ne edinega pa najpomembnejšega aduta — medsebojnega sporazumevanja in dogovarjanja in iz tega izhajajočega dejanskega skupnega ali splošnega interesa. Za take odnose pa vsaj izgleda tako — še nismo zreli. Bavčar Igor TRIBUNA - STUDENTSKI LIST IZDAJA UNIVERZITETNA KONFERENCA ZVEZE SOOAUSTlCNE MLADINE SLOVENIJE UREDNISTVO: 61000 UUBLJANA, TRG OSVOBODITVE l/II SOBA 86, TEL: 21-280 uradne ure vsak dan od 10-12h tiska tiskarna studentski servis letna narocnina 40,00 din; postnina placana v gotovini; rokopisov ne vračamo oproSCeni prometnega davka na promet po pristojnem sklepust.: 421-1/70 od 22. januarja 1973. UREDNIŠTVO: ALEŠ ERJAVEC (kultura, BOJAN PIRIH (odgovorni urednik), JANJA KLASINC (informatika), RISTO PEJOV (tehnični urednik), SRECO KIRN (teorija), SRECO PAPlC (likovni urednik), SRECO ZAJC (glavni urednik), VESNA BELAK (lektura, korektura) ZACASNO VLOGO IZDAJATELJSKEGA SVETA OPRAVIUA PRED-SEDSTVO UNIVERZITETNE KONFERENCE ZVEZE SOaALlSTlCNE MLADINE SLOVENIJE. TO ŠTEVILKO JE TEHNIČNO OPREMIL PETER KORDIŠ