Širite in podpirajte naš tisk DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ul. XXIV. Maggio 18 -Telefon 24-36 NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000 Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 8 (738) TRST - 27. junija 1969 Posamezna številka 40 lir PetnajstdBevnik QaindiciBale Spedii, in abb. poet. Grappo li Po enajstih dneh zasedbe ladjedelnice Sv. Marka Sadovi enotne borbe Prvi korak v širši borbi, ki se mora nadaljevati Enajst dni je trajala zasedba ladjedelnice Sv. Marka v Trstu. Prenehala je v petek, 13 junija dopoldne, tko so delavci v mogočni povorki odšli v mesto. Vse mesto je bilo in je solidarno z delavci. Delavci so zasedbo prenehali potem, ko je bil dosežen sporazum in so na pristojnih mestih sprejeli določene obveznosti. «Zasedbo smo končali», tako poudarjajo delavci, «ker nas dogovori, ki so bili v Rimu, zadovoljujejo in smo nanje pristali. Res pa je, da ostajamo budni in smo pripravljeni takoj vstopiti v še ostrejšo, borba ce bi se uresničitev sprejetih obveznosti odlašala. V tem smislu smo postavili sindikalnim predstavnikom jasno zahtevo, naj vztrajajo, da se določi točen rok, v katerem se morajo sprejete obveze uresničiti.» Kakšne so obveze, ki so jih sprejeli v Rimu? Najvažnejše naj bi bile zagotovilo, da se bo izvedel prehod vseh delavcev in tudi naprav v novo združeno podjetje «Arzenal - Sv. Marko», kar spremin ja sklepe prvega načrta medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) ki je bil sprejet oktobra leta 1966. Komunistična partija je v zvezi d^vnatoka prXavlj^v tTenuh mh okoliščinah prvi korak naprej. . «rym boju ki se mora naS veznosti a Tln'tev vladnih ob-nost zn ’ 3 k° Trnu dana mož- nost za reorganizacijo in ponov- si ■ • rrepitV1JO njegovega indu- jskega m pomorskega gospo- Sv1SMar << >0' »OOOOOOOOOOOOOOOOOO 0 reguiaciisi« nam tržaške občine assš&S—»? SKffsr»«» politikoJd naj temelji na sodob-mh m kompetmvnih ladjedelnicah, obnovljenem ladjevju z vsemi potrebnimi napravami.» Dalje je v resoluciji tržaških komunistov receno : «da se krajevne in osrednje oblasti prisilijo, naj spoštujejo tržaško gospodarstvo, so potrebne kolektivna budnost, enotno nastopanje, rastoča dorbenost in stvarna solidarnost.» Priprave na festival «Dela» v Doberdobu Tovariši komunistične sekcije iz Doberdoba se te dmi pripravljajo Za prireditev tridnevnega festivala «Dela», ki bo v Doberdobu 19., 20. 'a 21. julija. Spored festivala bomo °hjavili v prihodnji številki našega lista. jasno na dan, __________ ^ komunisti že leta in leta opozarjali, da se hoče tovarno NSG kratlko-flisto 'likvidirati. To pomeni, da bi 300 delavcev izgubilo svoj kruh in bi se še poslabšalo ekonomsko stanje v Gorici. V preteklih letih so vladajoče stranke obljubljate marsikaj glede bodočnosti te tovarne. Zagotavljali so celo dve milijardi za moderniziranje tovarne. Obe tovarni sta namreč z državno udeležbo. Vse obljube pa so se razblinile v nič. Nasprotno, prav v 'teh dneh so premestiti številne delavce v tovarno SAFOG. To so storili pod pretvezo, da gre za začasno premestitev. Po isti metodi so se pripravljale še druge premestitve v tržiško ladjedelnico. Na talk način so pripravljali zaprot je tovarne. Zaradi tega je bila zasedba tovarne več kot upravičena. Delavci tovarn SAFOG in NSG se torej borijo za ohranitev delovnega mesta in za boljše delovne pogoje. Toda ne borijo se samo za delovno mesto toda predvsem za obrambo splošnega ekonomskega stanja v Gorici. Borijo se proti vladni politični liniji, ki hoče odpraviti držav- V tržaškem občinskem svetu teče razprava o protipredlogih občinskega odbora na popravke deželne uprave k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Zato menimo, da bo naše čita-telje zanimalo, kaj pravzaprav pomeni regulacijs>ki načrt, ki ga je občina poslala v odobritev deželi, kaj pomenijo popravki v regulacijskemu načtru, ki jih vnesel deželni o>bor za urbanistiko in kaj pomenijo sedanji protipredlogi strank leve sredine, o katerih, kot smo omenili, razpravlja občinski svet. Prvo vprašanje : Izvirni splošni regulacijški načrt. Kako je bil ta načrt izdelan in kakšne smotre so si z njim zamislile doseči stranke leve sredine, ko so ga pred štirim leti odobrile? Resnici na ljubo povedano so demokristjani in njihovi zavezniki osvojili regulacijski načrt, ki so ga sestavili in nato odobrili leta 1962 ljudje iz Bartolijeve občinske uprave, se pravi stranke desne sredine. Ta regulacijski načrt, ki ga je leva sredina v njegovi osnovni vsebini osvojila, je predvideval širjenje mesta predvsem z gradnjo «satelitskih» naselij, hkrati pa je dolo- čal izredno gosto naselitev zgornje kraške okolice in obalnega pasu; med osrednjim delom mesta in med kraškim robom, pa je puščal veliko prosto lovišče za zemljiške špekulante. Po eni stra-prta, od osrednjega dela mesta ločena naselja (glej naselje S. Sergio, kjer še danes nima osnovnih zdravstvenih in socialnih storitev, kar je dokaz, da je bila in je ta zamisel zgrešena); raznaroditi bližnjo in gornjo okolico mesta z gradnjo tolikih stanovanj, da bi na primer v prihodnosti lahko naselili od Bazovice do Križa 95 tisoč novih prebivalcev ; dati velikemu kapitalu na razpolago toliko stavbišč, da bi lahko nemoteno odločal o njihovih cenah in o zgrajenih zasebnih stanovanjih. Da so bili ti smotri sestavljal-cev občinskega regulacijskega načrta, nam pričajo tudi predvidevanja, naj bi na osnovi tega regulacijskega načrta število prebivalstva naraslo na več kot 500 tisoč, čeprav načrt ni vseboval predvidevanj o novih industrijskih področjih, o povečanju dela v pristanišču in gradnjo' infrastruktur, ki naj bi omogočile namestitev tolikih novih proizvajal- nih sredstev, da bi v njih dobilo zaposlitev tako visoko število povečanega prebivalstva. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bili gradbeniki in razna združenja, ki so posredno ali neposredno povezana z gradbeništvom, zadovoljni s sestavo takšnega regulacijskega načrta, saj niso tedaj črhnili niti besedice. Sedaj pa, ko je deželna uprava s svojimi popravki vsa omenjena nesmiselna in demagoska predvidevanja zrušila, so se prav te kategorije silovito zagnale proti deželnemu odboru za urbanistiko, češ da deželna uprava hoče preprečiti Trstu gospodarski in urbanistični razvoj. Povedati moramo, da je deželni odbor za urbanistiko vnesel popravke v pogledu gradbenih področij in gradbenih indeksov v tržaški občini, ki naj omogočijo nove gradnje za mesto in Okolico za skupno 360 tisoč prebivalcev.- To kar je deželna uprava v obrazložitvi svojih popravkov u-gotovila, so komunistični občinski svetovalci povedali že ob razpravi v občinskem svetu pred o- (Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO —--------------------------- Spominska svečanost ob 25-letnici Rižarne Slavna zastava odporništva naj nam kaže pot v nadaljnji borbi 27.6.1969 !’ Pred ne(kaj dnevi je minilo 25 let od takrat, ko so nacisti prižgali krematorij v stari tržaški Rižarni, v katerem so nato skoraj do kon ca vojne sežigali politične jetnike, 'partizane in aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja. Združenje bivših političnih deportirancev je ob tej žalostni obletnici priredilo komemoracijo, katere se je udeležilo iveliko število protifašistov. Prete-|Mo soboto zvečer je bila na dvo-jrišču maša zadušnica, ki so jo opravili trije duhovniki, bivši deportiranci, v nedeljo dopoldne pa ;je bila spominska svečanost, na kateri so govorili predstavniki že 'omenjenega združenja. Spominski 'svečahosti so prisostvovali tudi zastopniki bivših partizanskih borcev ‘iz raznih krajev dežele in drugih (krajev Italije, Slovenije in Hrvat-;Ske. Med njimi so bili tudi številni svojci žrtev. Govor tovariša Miloša Kodriča j : • ... I Objavljamo govor, ki ga je imel v slovenščini bivši deportiranec to-ivariš Miloš Kodrič: Pred 25. leti, ko je vojna vihra divjala nad vso Evropo, tako na raznih frontah, kjer so junaške čete Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije z vzhoda in zahoda pri-■tiskale na Hitlerjevo Nemčijo, kot !v zaledju, v okupiranih deželah, kjer se je protifašistično odporniško gibanje naglo širilo, so se množile partizanske enote in se je udeleževalo ilegalnega dela čedalje večje število ljudi, 'je nemški vojaški stroj doživljal vedno težje u-darce. Pobesneli nacistični zločinci in njihovi hlapci so v okupiranih deželah mrzlično izvajali Hitlerjev blazni načrt množičnega uničevanja pripadnikov podjarmljenih narodov, protifašističnih borcev od komunistov do katoličanov in Židov. 'Niso prizanesli ne ženskam, ne otrokom, ne starcem. Dan za dnem so pošiljali v koncentracijska taborišča tisoče in tisoče jetnikov in jih tam zverinsko mučili, ubijali, uničevali. K zloglasnim imenom kot so Auschwitz in Dachau, Mauthausen in Buchenwald, TreMinka in Rawensbruok, so hitlerjevi fašisti dodali še eno ime — Rižarno. In to je bilo točno pred 25. leti. V noči med 21. in 22. junijem 1944 je začela obratovati tudi tale nacistična tovarna smrti. Že isto noč so fašistični rablji ubili in nato upepelili kakih 40 protifašističnih borcev, Slovencev in Hrvatov, med katerimi je bilo 20 žensk. Bazovica in Opčine, Ulici Ghe-ga in D’Azeglio, Coroneo in Bello-sguardo, bunkerji na Trgu Oberdan in na koncu še Rižarna, to je žalostno prvenstvo Trsta. In prav nobeno naključje ni, da so nemške okupacijske oblasti prav v našem mestu ustanovite to uničevalno taborišče, to morišče tisočev protifašistov, partizanov, Židov, slovenskih in italijanskih delavcev, kmetov in izobražencev — pripadnikov odporniškega gibanja. Ko so Nemci prišli v naše kraje so že vedeli za protifašistično razpoloženje ogromne večine prebivalstva Julijske krajine, vedeli so za odločni odpor naših delovnih množic proti genocidnim na Črtom italijanskih fašističnih oblastnikov, ki so imeli za cilj popotno uničenje slovenskega življa v naših krajih: so že vedeli za revolucionarne protifašistične tradicije tukajšnjega prebivalstva; so že vedeli,: da je bila naša domoljubna dejavnost hkrati tudi revolucionarna dejavnost, kajti usmerjena je bila proti tedanji družbeni ureditvi. Požigi naših vasi, nasilni policij- ski ukrepi posebni tribunal, prvi in drugi tržaški proces, procesi iz dobe partizanskega boja, vse to je prekalilo naše ljudi v čvrsto jekleno protifašistično in osvobodilno fronto. V tej fronti je nemški okupator naletel na največji odpor. Zato je bilo zatiranje tu v naših krajih najbolj kruto. Naše delovne množice, ohrabrene od blestečih zmag slavne sovjetske armade in drugih zavezniških čet na frontah, so se po kapitulaciji fašistične Italije in prihodu nemških tolp v naše kraje kot en sam človek vključile v partizansko ter splošno odporniško gibanje. V partizanskih brigadah in na terenu, v raznih akcijah v sovražnikovem zaledju so se ramo ob rami borili slovenski in italijanski delavci, kmetje in izobraženci; tedaj se je izoblikovala in prekalila tista zgodovinska nujnost, katero tvori sloj vensko-italijansko bratstvo, tisti temeljni kamen, na katerem je tedaj slonela in še danes sloni vsa naša borba; borba proti okupatorju prej, pozneje pa borba proti ostankom fašizma, borba za naše pravice, za naš obstoj. Bili smo del in celo avantgarda tiste močne armade, ki se je v svetovnem merilu odločno borila proti mračnjaškim silam, za osvoboditev milijonskih množic podjarmljenih in izkoriščanih ljudi. V naših krajevnih razmerah smo vsi tvorili eno samo veliko vojsko, ki se je na čelu z najboljšimi in najbolj požrtvovalnimi sinovi in hčerami našega naroda — komunisti — borila za o-brambo in pridobitev svobode. Prvega maja 1945 je tudi nam zasijala svoboda, nekaj dni pozneje pa so po vsej Evropi utihnili topovi. Hitlerjeva Nemčija je brezpogojno kapitulirala. Nad Hitlerjevim brlogom je zaplapolala rdeča zastava. Končala se je največja in najstrašnejša vojna v zgodovini človeštva. Narodi so se končno oddahnili. Vsi smo se veselili priborjene zmage, dasi je ta terjala milijonske žrtve. Samo v nacističnih koncentracijskih taboriščih, med katera spada tudi Rižarna, je dalo svoja življenja 11 milijonov ljudi. Zato: NIKOLI VEč VÒJNE mora biti naš vzklik s tega tragičnega mesta! NIKOLI VEC FAŠIZMA! To je bila velika oporoka vseh, ki so padli v zadnji vojni. To sveto oporoko spoštujejo vsi miroljubni narodi sveta, ki vidijo, da obstaja za preprečitev nove vojne samo ena, edina, razumna pot — pot mirnega sožitja in plodnega sodelovanja med narodi. Človeštvo noče vojne Danes, 25 let po začetku tragičnega delovanja tega koncentracijskega taborišča, fašizem še mi popolnoma izkoreninjen. Še so dežele, kjer vlada fašistično nasilje. Še obstajajo mračne sile, ki podpirajo razvoj zahodnonemškega militarizma in revanšizma. Tudi v državi, v kateri živimo, kljub demokratični ustavi, ki je bila sprejeta kot oporoka padlih v odporniškem gibanju — in ki predvideva, da se fašizem kot organizirana stranka postavi izven zakona in da se onemogoči njekov preporod v kateri koli obliki — še obstajajo fašistič ne sile, ki vzdigujejo glave in bi hotele zavreči demokratični razvoj naše družbe. O tem nedvoumno govore tudi poskusi vzpostavitve avtoritarnega režima in načrti Si-far, ki pa so bili prekrižani samo zaradi budnosti in bojevitosti demokratičnih in naprednih sili. Še je živ odmev na nedavne fašistične provokacije ‘ v Miljah proti spo- meniku padlim za svobodo; še vladata med ljudstvom ogorčenje in protest zaradi fašističnih provokacij v Vidmu in Benetkah. Mi Slovenci, ki smo tudi v tem šistični narodnoosvobodilni borbi toliko žrtvovali, ki smo tudi v tem taborišču smrti dali največ žrtev, še danes, na žalost, ne uživamo vseh državljanskih pravic, ki nam pripadajo po republiški ustavi, po posebnem deželnem statutu, po mednarodnih pogodbah. Niso še v celoti odstranjene vse politične in pravne ovire, ki preprečujejo naš svobodni in demokratični razvoj. Še vedno se ne upoštevajo vse naše kulturne in zgodovinske značilnosti, ni še zagotovljena popolna enakopravnost Slovencev na vseh področjih gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega življenja. Nočemo, da bi naše človeške pravice, pribodjene s krvjo, še nadalje ostale le v pepelu tega in drugih podobnih uničevalnih taborišč! Za dosego naše popolne enakopravnosti stoje pred nami še tež-(Nadaljevanje na 4 strani) Pred kratkim je Nelson Rockefeller, posebni odposlanec ameriškega predsednika Ni-xona obiskal razne države Latinske Amerike. Zanimivo je to, kar je v zvezi z omenjenim obiskom Rockefellerja pisal list «Express». Iz posebnega sestavka, ki je bil objavljen v tem listu povzemamo naslednje: Zgodilo se je Nelsonu Rockefellerju, posebnemu odposlancu predsednika Nixona. Potem ko je bil tri ure blokiran na letališču v La Pazu, je moral preklicati svoj obisk v Caracasu ter se vrniti domov. Potem ga je Cile «zaprosil», naj prekliče svoj pristanek v Santiagu. Pred enajstimi leti bi Nixona, ki je bil takrat podpredsednik ZDA skoraj zmlela množica manifestan-tov. «V Caracasu sem mislil, da dežuje, v resnici pa mi je množica pljuvala v obraz.» Tako je sam zapisal kasneje. Rockefeller je kot predsednik Standard Oila simbol petrolejskih trustov, se pravi gospodarske moči. Na južnoameriške množice je že njegovo ime delovalo kot vžigalica v sodu smodnika V Bogoti so bili spopadi hudi. Vlada je zaprla celo dve univerzi. V Ekvadorju je bilo zaradi obiska, ki je trajal komaj 48 ur, sedem mrtvih. To je začelo skrbeti tudi vlade drugih držav v Južni Ameriki. Le nekaj dni pred Rockefellerjevim obiskom v La Pazu je bolivijski obrambni minister zaupal nekemu argentinskemu sindikalistu: «Če bi lahko rekel temule Ro-ckyju le nekaj besed, bi mu svetoval, naj se gre raje razkazovat kam drugam.» Minister za zunanje zadeve v Limi se je spomnil, kako toplega sprejema «s cvetjem» je bil novembra 1965 deležen senator Robert Kennedy, brat umorjenega a-meriškega predsednika. A Kennedy je bil pojem mladine, modeme in Občinski svetovalci opozicije v re-pentaborski občini so poslali županu naslednje odprto pismo: Spoštovani gospod župan, občinski svetovalci opozicije smo na skupni seji sklenili, da Vam naslovimo to pismo, s katerim Vas opozarjamo na sledeče: Sedanja občinska uprav bo kmalu zaključila svoj mandat. Vendar v zadnjih štirih letih, kljub temu, da je bilo nad 100 sej ožjega odbora in več kot 30 sej občinskega sveta, moramo neizbežno priti do zaključka, da občinski odbor doslej ni rešil niti tistih vprašnj, ki jih je načela prejšnja levo usmerjena uprava, in sicer: — gradnjo novega šolskega poslopja (v tej zvezi je bilo nakazanih nekaj fondov, a se še ničesar ne vidi); — gradnje športnega igrišča, ki bi ga nujno potrebovala naša mladina; — gradnje asfaltiranih turističnih cest (za pešce) in niti tistih del ne, ki si jih je sama občinska uprava zadala, in sicer: razširitev občinske knjižnice (to zahtevo je predložila komunistična partija) ter ureditev trga v Repnu. Upoštevajoč dejstvo, da tako kot mi mislijo širše vrste občanov, pozivamo občinsko upravo, naj se nekoliko bolj zanima za navedene probleme ter pokaže dobro voljo s te liberalne Amerike, pripravljen govoriti s svojimi bratranci z Juga kot enak z enakimi; Rockefeller pa predstaviia ravno nasprotno: imperialno in brutalno Ameriko, tisto Ameriko, ki se ne zmeni za kontinentalne resnice. Argentinska javnost se je močno zgražala zradi pogovora, ki sta ga 20. maja imela Fulbright, predsednik zunanjepolitičnega odbora v a-meriškem senatu in Davis Lodge, ki je imenovan za poslanika v Buenos Airesu, kjer je na oblasti general Ongania. Fulbright je na vprašanje, ali trenutno vlada v Argentini vojaški režim, dobil od poslanika Lodgea odgovor: «Tamkajšnji režim je težko označiti. Predsednik republike je general, vendar je bil izvoljen.» Za ogorčenje pa je še mnogo drugih, mnogo bolj konkretnih razlogov. V prvi vrsti je tu tako imenovana «Zveza za napredek». Desetletni načrt za gospodarski napredek, ki ga je leta 1961 začel predsednik Kennedy, se duši v polovičarskih ukrepih, ki ne morejo spraviti razvoja v tek. To so predvsem «pogoji izmenjave» med Amerikama. Cene surovin, ki so poglavitni vir zaslužka Južne Amerike, nenehno padajo, medtem ko cene industrijskih izdelkov uvoženih iz Severne Amerike neprestano rastejo. «Več ko izvozimo kave in bakra, manj lahko uvozimo traktorjev, strojev in drugega orodja.» Tako pravijo v Južni Ameriki. Sin italijanskega izseljenca, ki je postal lastnik največje tovarne, ki izdeluje ribjo moko, Luis Rossi, ima o zadevi zelo jasne pojme: «To ni kooperacija, temveč izkoriščanje.» ZDA so predpisale 35 odstotno takso na uvožene konzerve tunine. Dvojne posledice: perujske tovarne, ki so poglavitni dobavitelj, se zapirajo ena za drugo. Ameriška podjetja pa pošiljajo na perujsko obalo, kjer je veliko tunov, svoje piratske ladje, ki se vračajo, seveda preobložene z zmrznjen’' n tuni, bleme ter pokaže dobro voljo s tem, da bi vsaj enega izmed njih I privedla do zaključka. Interpelacije Senator Paolo Sema je pred krat- n kim naslovil na predsednika sena- $ ta interpelacijo, v kateri vprašuje $ ministra za zunanje zadeve in mi- g nistra za obrambo ali ne menita, da je zadrževanje velikega števila vojakov v bližini meja z Avstrijo ] in Jugoslavijo v protislovju z mi- 1 roljubno politiko in dobrimi sosed- r skimi odnosi z omenjenima drža- j vama? ji Senator Sema nadalje poudarja v 1 svoji interpelaciji, da so obsežna i področja dežele Furlanije - Julijske : krajine podvržena vojaškim služ- < nostim ter vprašuje ali ne bi ka- j zalo, da bi zmanjšali število vojske : na teh področijh ter ukiniti opo- : rišče NATO v Avianu? V neki drugi interpelaciji, naslovljeni predsedniku vlade, senator Sema vprašuje, zakaj se otvoritev letošnjega velesejma v Trstu ni udeležil noben vladni predstavnik in ali ne smatra, da je v trenutku, ko se Trst nahaja v hudi ekonomski krizi, tudi to dokaz, da vlada nima potrebnega razumevanja za Trst in deželo? seveda proste vsake takse. Nesporazumi med Amerikama se dokončno izkristalizirajo ob petroleju. V Ekvadorja si vlada prizadeva, da bi spet pridobila dve tretjini koncesij, ki so bile pred leti ne-zakonico oddane Texasu Gulfu. V Boliviji je Svetovna banlka jazgrozila, da bo ustavila kredit v višini 25 milijonov dolarjev, če voditelji iz La Paz pri gradnji plinovoda med Bolivijo in Argentino ne bodo dali prednosti Bolivian Gulf Oilu. Zaradi privilegijev, ki so jih velike tuje družbe, predvsem ameriške, dobile pred tridesetimi ali več leti, le-te še danes uživajo v Evropi popolnoma velike prednosti. Pred nedavnim je Alejandro Hales, čilski minister za rudnike ostro napadel «trhli, anahronistični in slabi» zakon, s katerim se okorišča ameriška družba za baker Anaconda, ki je občutno povečala svoje imetje v deželi. Neizogibno je trčenje med moderno Latinsko Ameriko, ki se industrializira, in fevdalno Latinsko Ameriko v notranjosti, ki je z Združenimi državami v kolonialnih odnosih. To nasprotje je dobilo dramatičen obseg v Argentini, kjer je moralo odstopiti pet ministrov. «Dovolj je izrabljanja, dovolj kompromisov, prišla je ura spopada.» Tako poudarjajo tudi argentinski sindikalni voditelji. «Pričel se je odločen boj», je dejal neki sindikalist. Za enega mestnega gverilca je treba tisoč simpatizerjev. V Cordobi jih je bilo deset tisoč. Morda je to nekoliko preura-njena izjava, kajti srednji sloj', ki je v Argentini zelo močan, se boji neredov. Vendar je bila Cordoba velika preizkušnja nove revolucije, ki hoče biti neodvisna in kontinentalna. Da bi to dosegli, je potrebna strategija: izzivati prevtaniške upore v mestnih središčih, otresti se vdikega kolonialnega aparata ter raztreščiti tisto, kar Ricardo Rojo, ki je osemnajst mesecev spremljal Che Guevaro, imenuje «pentago-niziran kontinent». OOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOGOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ioi » » n “j' >oot >oo( .oooooooooooooo Obisk Rockefellerja v Latinski Ameriki »Svetovali bi mu, naj se gre raje razkazovat kam drugamu 9 7.6.1969 — DELO • 3 ■ik revolucionarja Božidar Kolarič » Občili zbor Sloueosbe prosueioe zveze V nedeljo 15. junija je bil v Go- dr. Robert Hlavatj', za podpredsed- svetnih društev, pozitivno vplivala Dne 13. junija je potdklo 25 let ■'d smrti Božidarja Kolariča, zna-‘'^a organizatorja komunističnega gibanja v naši dežtli. Pravil-t_ 10 je, da se oddolžimo njegovemu u 5Pominu in da našim bralcem po-c dedujemo nekaj podatkov iz nje- govega življenja. i- l’ Božidar Kolarič je bil sin de-a ‘avske družine. Rojen je bil leta 3 J909 pri Sv. Barbari nad Miljami. *-eta 1927 je stopil v komunistič-Po organizacijo. Kmalu zat;m se ■k' uveljavil kot sposoben, izredno iznajdljiv m borben tovariš. ' /£iU) so mu bile zaupane številne 1 haloge. Najprej je deloval na pod-: hočju Miljskih hribov, Istre in v «plinski občini, kjer je med dru-8'rn skrbel za širjenje protifaši-; Slične propagande. Zaradi ovadbe je moral umakniti v Jugosla-V;jo, toda tamkajšnja policija mu hi 'dala miru, zato je kmalu odšel | Avstrijo, kasneje v Švico in Lončno v Francijo. Leta 1931 se •j® vrnil kot funkcionar za Julij-sLo krajino. Kmalu se je moral Ponovno umakniti, a se je zopet Vrnil ter deloval za okrepitev or-SPnizacije. Dne 18. julija 1932 ga Je fašistična policija aretirala. Po 'strahotnem mučenju je prišel Bfed zloglasno posebno sodišče, L/ ga je obsodilo na 12 let ječe. eč let je bil vkonfinanciji na oto-Lu Ventotene. Po padcu fašizma je ponovno vrnil v Trst, odko-^ er je odšel v partizansko vojsko, hda že novembra 1943 je bil po-sian v Trst z nalogo, da organizira odporniško gibanje. Aprila le-ta 1944 so ga nacifašisti aretirali '.Bližini Tržiča in po dveh mese-ClB mučenja ustrelili. * * * Janez Kramar je v reviji «Oba-Ja», ki je pred kratkim izšla v fpopru objavil prvi del dokumentirane razprave pod naslovom «Leto 1932, revolucionarno leto slovenske Istre». Ir omenjene razprave povzemamo naslednje: Leta 1929 je B. Kolarič skupaj z nekaterimi drugimi tovariši odšel v Pariz. Leta 1931 je CK KPI organiziral v Parizu tečaj za organizacijo ilegalnih partiiskiti RhnHk' ^ tečaJniki je bd tudi V ^ Polovici Istro \^° fnC Prišd v slovensko strici' 1Najdemo §a v Ilirski Bi-Jentr ,kjer vzPostavlja neke vrste s^n ° ,Za Partijski in protifašistični tisk. Novembra 1931 je na sestanku v Miljskih hribih dajal navodila za ponovno vzpostavitev partij sikih organizacij, širši sestanek je moral biti tudi v Gabro-vici. Po spominih preživelih je Kolarič na tem sestanku dal navodila za: vzpostavitev in utrditev partij sikih organizacij ; za pobiranje «rdeče pomoči»; za politično delo z mladino in za propagando proti vpisu v fašistične organizacije. Decembra 1931 se je ^■olarič vrnil v Pariz, odkoder se Je kot član komisije pokrajinskega komiteja za Julijsko krajino vrnil v Istro. V tej komisiji je bil tudi Jože Srebrnič iz Gorice. Po vsej verjetnosti so si člani pokrajinskega komiteja razdelili te-fitorij. B. Kolarič je organiziral Partijo in vodil boj proti fašizmu Pa vzhodnem območju Julijske krajine in v severovzhodni oz. se-^®rni Istri. Po dokumentih faši-hčne policije se je B. Kolarič rnil iz Pariza, da organizira de-avce in kmete, zlasti Slovence k «Poru. . U- Kolarič se je najprej posve-V organiziranju partije in vklju-oevanju zlasti mladih v KPI. P0-^ val j® mlade delavce in kmete, jj.I rzstopijd iz fašističnih orga- cerkve’ ^ 56 odtešnej° vPbvu ■^a podlagi dokumentov faši- stične policije in množičnega gradiva je B. Kolarič svoje območje razdelil na sektorje Trst, Milje, Gabrovica, Ilirska Bistrica, hrvaška Istra. Sektor Gabrovica je obsegal tudi Dolino, Boljunec, Krogle in Mačkovlje. Prve dni aprila 1932 je B. Kolarič sklical v Gabrovici sestanek zaupnikov iz Doline, Ricmanj, Mačkovelj, Boljunca itd. in na njem govoril o obnovitvi in utrjevanju partijskih organizacij in ° propagandi. Božidar Kolarič je osnoval ilegalno tehniko za razmnoževanje parti iškega in propagandnega materiala v Gabrovici. Ta je skoraj gotovo začela delovati konec marca 1932. V gradivu B. Kolariča je ohranjen prvomajski letak v italijanščini, ki ga je zelo verjetno razmnožila tehnika v Gabrovici. Besedilo letaka se glasi: «1. maj, jutranja zora nas delavcev. Tovariši. zdramimo se že enkrat za ( Nadahevmie na -f strani i rici občni zbor Slovenske prosvetne zveze, katerega se je udeležilo nad sto delegatov včlanjenih prosvetnih društev s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki sorodnih kulturno-prosvet-nih organizacij iz Slovenije in Koroške in zastopniki nekaterih organizacij, članic SKGZ. Med gosti sta bila tudi dolgoletni predsednik SPZ, pisatelj dr. Andrej Budal in poslanec Albin škerk. Po predsedniškem in tajniškem poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali številni delegati in gosti. Po razpravi so bili sprejeti nekateri sklepi. Ponovno je bilo poudarjeno, da je SPZ laična in napredno usmerjena kultu rno-prosvelna ljudska organizacija Slovencev, ki živ, jo v Italiji, da je izvenstrankarska m da bo prispevala svoj delež k bogatenju slovenskega skupnega prostora. V sklepih je tudi rečeno, da bo SPZ skupaj z včlanjenimi društvi posvetila posebno Skrb rriladini in vzgoji novih vodstvenih kadrov; da si bo v sodelovanju z mestnimi društvi prizadevala za ustvaritev pogojev za slovensko življenje našega človeka v Trstu in Gorici ter da bo poiskala vse možnosti za pritegnitev rojakov, ki so se iz različnih razlogov oddaljili naši narodni skupnosti. Dalje je v sklepih rečeno, da je SPZ skupaj z včlanjenimi društvi pripravil jena sodelovati s prosvetnimi organizacijami katoliške smeri ; da bodo v območju prosvetnih društev ustanovljeni stalni šolski odbori, ki bodo skrbeli za vpis slovenskih otrok v slovensko šolo in končno da bo skupaj z včlanjenimi društvi s konsultacijo svojega članstva podrobneje preučeno vprašanje pristopitev v ARCI (Associazione Ricreativa Culturale Italiana). Občni zbor SPZ je odločno obsodil tiste šolnike, ki poučujejo na slovenskih šolah, svoje otroke pa po-šilajjo v italijanske šole. Novo vodstvo Izvoljeno je bilo novo vodstvo Zveze. Za predsednika je bil potrjen mike pa so bili izvoljeni Mirko Kapelj, Sveto Grgič in Marko Wal-tritsch. Za tajnika sta bila izvoljena Edvin Švab (za Tržaško) in Edmund Košuta (za Goriško); za odbornike odnosno referente so bili izvotljeni :' Vid Primožič, Boris Fo-raus, Silvij Tavčar, Marjan Pertot, Tončka Čok, Armando Škerlavaj, Saverij Rožič, Bojan Brezigar, Jože Jarc, Dušan Kalc, Ivan Humar, Dino Roner, Franko Drašič, Josip Ci-bic, Ignacij Ota, Silvan Križmančič, Anton Birtič, Marta Kocjančič, Elda Nanut, Živa Gruden, Nadia Kri-ščak, Vlado Klemše in Zdenko Vogrič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni : Dahko Švab, Viktor Bogateč in dr. Mirko Primožič, v razsodišče pa: Boris Race, Bazilija Hrvatič in Slavko Rebec. Kot je znano so po pravilih člani glavnega odbora tudi vsi predsedniki včlanjenih društev. Naloge SPZ Občni zbor je bil zanimiv, razprava je bila pestra in razgibana. Na njem se je razpravljalo o številnih vprašanjih. Poudarjeno je bilo, da je treba posvetiti večjo skrb mladini, da je treba izpopolniti organizacijo društev, posodobiti pevske zbore; da je treba posvetiti večjo skrb delovnim ljudem in odpraviti vrzeli zlasti v mestih; da je treba okrepiti dejavnost odsekov za šcllstvo; da je treba zlasti mlajša pokolenja seznanjati z junaško protifašistično in osvobodilno borbo; da je treba celotno prosvetno dejavnost prilagoditi duhu časa in okolju. Poseben poudarek je bil naglašen, tako v predsedniškem kot v tajniškem poročilu kakor tudi v razpra-v,, nadaljnji krepitvi odnosov z matično domovino. Izrecno je bilo poudarjeno, da je «mati Slovenija dvakrat draga, prvič kot mati, drugič kot socialistična republika, v kateri čutimo napredno misel Trubarja, Levstika, Prešerna, Cankarja in drugih naših velikih kulturnih mislecev». V poročilih in v govorih številnih delegatov in gostov je bilo poudarjeno, da je združitev SPZ in pro- na celotno dejavnost — 'kar potrjujejo tudi dejstva sama — toda nekateri poedinci so kljub temu šli tako daleč, da so postavljali v dvom tale dejstva. Pozitivni sadovi Kljub temu, da je bilo pred občin im zborom nakazanih toliko aktualnih in celo perečih vprašanj se je dobršen del razprava sukal okrog vprašanja pristopitve v ARCI. Kot ž? rečeno, se bodo o tem vprašanju kasneje izrekla včlanjena društva. Poudariti je treba, da bi bila razprava lahko mnogo boljša in da bi bili lahko sprejeti še drugi konkretni sklepi. Do tega bi bilo prav gotovo prišlo, toda nekateri poedinci so postavljali že vnaprej preštudirane ovire in celo določene pogoje, neoziraje se na mnenje večine delegatov. Kljub vsem senčnim stranem lahko rečemo, da je bil občni zbor pozitiven in po vsej pravici smemo upati, da bo prej ali slej rodil sadove, ki jih pričakujejo vsi dobro-hoteči Slovenci. Prireditve v Sovodnjah in na Vrhu V soboto, nedeljo in pondeljek, 28., 29. in 30. junija priredi prosvetno društvo «Sovodnje» tridnevni praznik na športnem igrišču v Sovodnjah. V neddljo popoldne ob 16.30 bo tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami, ob 20. uri pa bo nastopal Goriški oktet iz Nove Gorice. V ponedeljek zvečer bo plesna zabava z orkestrom «The sparks». * * * Prosivetno društvo «Danica» na Vrhu pa priredi 5., 6. in 7. julija tradicionalni «Piknik» na gmajni. Osrednja prireditev bo v nedeljo nje v Gorici. V pretMih letih so vla-bi se še poslabšalo ekonomsko sta 6. julija zvečer z nastopom orkestra radiotelevizije Ljubljana; peli bosta Marjana Držaj in Adrijana Župančič. ooooooooooooooooooooooonooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Nekaj misli o Glasbeni matici Glasbena matica kot glasbeno-kulturna ustanova združuje v sebi tri glavne funkcije: glasbeno šolo, orkester in koncertno poslovalnico. Prav združitev teh glavnih treh funkcij pa povzroča stalne težave in nesporazume z italijanskimi uradnimi organi in to predvsem pri prošnjah za denarno podporo. V Italiji so namreč funkcije kot npr. glasbena šola, orkester ali koncertna poslovalnica med seboj popolnoma neodvisne ustanove, ki črpajo sredstva za svoj obstoj iz posebnih javnih denarnih skladov. Za italijanske uradne odgovorne kroge je težko razumljivo predvsem dejstvo, da je v okviru ene glasbene ustanove združenih toliko dejavnosti, ki segajo od najosnovnejšega glasbe-no-prosvetnega delovanja do visoko kvalificiranega glasbenega udejstvovanja. Obseg in raznolikost udejstvovanja Glasbene matice sta težko sprejemljiva za italijanskega meščana, nosilca visoke glasbene tradicije, ki je pa zrasla predvsem iz meščanske družbe in zato noče ali celo ne more priti v stik z bolj preprostim prosvetnim delovanjem. Silno težko je prepričati celo odbornika Glasbene matice, da bi ustanova lahko prišla do javnega in juridičnega priznanja, bodisi kot glasbena šola ali kot koncertna ustanova s svojim orkestrom. In vendar je to pravzaprav edina pot, ki lahko reši ustanovo pred smrtjo ali pred bednim životarjenjem v senci nejasnega in nedoločenega hotenja določenih političnih organov. Morda je ta odbornik truden od dolgoletnega in včasih junaškega delovanja v raznih kultur-no-prosvetnih ustanovah, morda pa je glasbeno strokovno premalo obveščen o problemih glasbe in glasbene pedagogije in se zato v diskusijah o perspektivah ustanove stalno skriva za žalostnim dejstvom finančnih težkoč. Od vseh težav so poslednje n-gotovitve in spoznanja najbolj grenke, zakaj pred teboj se pojavi lik odbornika, ki je dokonč no zastarel, ki nikakor ne more zavreti asimilacije ter odtujitve slovenskega človeka svojemu prvobitnemu elementu. Ta proces se bo nemoteno nadaljeval, dokler se bo kultura obravnavala na stopnji prosvetnega delovanta in bo specializacija na določenem kulturnem področju smatrana kot nepotrebno stremljenje redkih, ki se bodo itak morali prej ali slej prilagoditi lokalnim pogojenim ra7.meram ali se pa izseliti in drugod iskati primernejšega ozračja. Takšen odnos do kulture in posebno do glasbe pogojuje in omejuje našega človeka in nekako potrdi v njegovi zavesti čut manjvrednosti, ki se ga deloma lahko reši samo bolj imoviti človek, ki pa v glavnem hote ali nehote zanika svoj izvor, zakaj višja izobrazba mu odpre nove perspektive, v katerih pa se njegov prvobitni element razvije podzavestno in nenaravno. Primer Glasbene matice je značilen primer težavnih odnosov med slovenskimi kulturnimi in političnimi in ekonomskimi predstavniki na Tržaškem. Nujno potrebno je, da se na novo načne problem odbornika, njegovih nalog in odgovornosti v okviru neke pomembne kulturne ustanove in da se njegovo delo vrednoti z nekega bolj aktualnega vidika. Odbornik neke kulturne ustanove naj ne bo samo nekdo, ki ima časa na pretek in veliko veselje za takšno delovanje, ampak predvsem človek, ki je sposoben za opravljanje tega posla. Danes se vsakdo izogiba odbor-niških odgovornosti ali jih kveč- jemu smatra za neizogibno zlo, ker jih opravlja v glavnem površno in nejevoljno. Smatram, da če so bili včeraj «odborniki — idealisti» nujno potrebni, zakaj ekonomske razmere so bile res težavne, je danes tako vrednotenje odbornika grobo izrabljanje človeka po človeku in ima vsakdo pravico se takovrstnemu izrabljanju primerno izogne. Zakaj, če bolj podrobno analiziramo posledice takšnega odnosa ekonomskih in političnih predstavnikov do funkcije odbornika, lahko ugotovimo, kako odbornik prenaša svoje odgovornosti na ljudi, ki so pri določeni ustanovi nastavljeni in prejemajo za svoje delo redno plačo. Le-ti seveda postanejo preobremenjeni z delom in so vsakodnevno izpostavljeni pred vprašanjem, a-li naj se ukvarjajo z glasbeno vzgojo ali pa naj rešujejo probleme organizacije. Dokončni rezultat je seveda nekaj vmesnega med odbornikom in profesorjem glasbe, kar je dokaj žalosten rezultat, ker ustvarja nered v delovanju ustanove in si ni nihče pravzaprav na jasnem, katera je njegova dolžnost. ŽARKO HRVATIC 4 • DELO ------------------ S tržaškega ozemlja Rajonske konzulte in upravni centri v tržaški občini Tržaški občinski svet je po dolgem in razgibanem razpravljanju sprejel sklep o ustanovitvi rajonskih konzult in upravnih centrov. V rajonskih konzultah odnosno v upravnih centrih bodo državljani slovenske narodnosti 'lahko govorili v svojem jeziku. In prav to vprašanje je bilo predmet dolgih in razgibanih razprav. Komunisti so vztrajali pri načelnem stališču, to je da morajo Slovenci imeti enake parvice kot Italijani. Razume se, da so tisti, katerim je omenjeno zadnja skrb, nasprotovali sklepu. Da bi pospešili sprejem sklepa o ustanovitvi konzult in upravnih centrov, so po predlogu, ki ga je dala občinska uprava in ki delno priznava pravice Slovencem, komunisti umaknili svoje spreminjevalne predloge. V predlogu občinske uprave je bilo namreč med drugim rečeno, da «ko bodo posebni ambientalni pogoji to zahtevali, bo delovanje u-pravnih centrov in rajonskih konzult potekalo, upoštevajoč potrebo občanov slovenskega jezika, po njim prirojenem izražanju». Svetovalka Jole Burlo, ki je obrazložila stališče KPI in v imenu komunistične skupine predlagala spreminjevalne predloge v prid pripadnikov slovenske manjšine, je pred glasovanjem o zadevnem sklepu izjavila, da mora priznati, da besedilo sklepa, ki ga je predlagala občinska uprava, ne zagotavlja dovolj jasno pravico Slovencem, kot jo zahtevajo komunisti, da pa bo komunistična skupina glasovala zanj ter tako pripomogla k rešitvi vprašanja. V besedilu, ki ga je bila v imenu skupine komunističnih svetovalcem predložila Jole Burlo, je bilo rečeno, «da se mora slovenska manjšina izražati v svojem materinem jeziku». Naša Tonca Ko začenjamo tudi letošnje poletno nabirko za tisk, se moramo spomniti tistih, ki so dolga leta bili naša edinstvena opora: raznašal-cev. Zvestobi bralca se je pridružila tudi zvestoba širjenju naše tiskane besede po vaseh, od hiše do hiše. Tako, kako je prikukala k dvoriščnim vratom s torbo, v kateri je bilo «Delo», «Noi donne», nekoč «Pioniere», poznajo v vsaki katinar-ski hiši Antonijo Nardin vdovo za pokojnim zidarjem Lojzetom Luketičem, ki ji po domače pravijo «Tonca Bržanova». življenje se ji je nagnilo že v dvainosemdeseto, a je ni strlo. Se pred dvema letoma je vsako nedeljo trkala po hišah in ponujala tisk, zadnje čase pa se je zaradi hude družinske nesreče preselila na dom nedavno umrle hčere, pokojne tovarišice Ide Kebar od Skilanov pri Rocolu. S temi vrsticami se ne bomo oddolžili naši zvesti tovarišici za o-pravljeno delo. So pa želja, da bi zvesto sledila našemu «Delu», ki se je je tako spomnilo, še dolgo vrsto let. Nova cesta bi hudo prizadela 30 družin na Proseku Tržaška občinska svetovalka KPI tov. Jelka Gerbec je poslala županu pismo, v katerem ga opozarja na zaskrbljenost številnih prebivalcev na Devinščini (Prosek) zaradi sklepa pokrajinske uprave, da zgradi novo cesto o-krog Proseka med Božjim poljem in sedanjo pokrajinsko cesto, ki vodi na Opčine. Ogorčenje prebivalstva je posledica namenov pokrajinske u-prave, da spelje cesto po najbolj plodnih zemljiščih, na katerih gojijo cvetlice, povrtnine in trte. Razumljivo je, da bi z uresničitvijo tega načrta povzročili veliko škodo prebivalcem, ki jim jo ne bo nobena odškodnina v denarju plačala. Nova cesta bi prizadela okrog 30 družin. Tov. Grbčeva je povabila župana, naj posreduje, da bo nov odsek pokrajinske ceste speljan ta,-ko, da ne bo prizadel prebivalcev na Devinščini. Tovariši iz Jamelj so preteklo nedeljo zaključili festival «Dela», ki je zaradi slabega vremena trajal dve soboti in dve nedelji zaporedoma. Kljub slabemu vremenu, ki je nagajalo v ponedeljek, 16. tm. pa so Jamelci z dobro organizirano postrežbo in izbranim sporedom zadovoljili številne obiskovalce praznika komunističnega tiska. Festival «Dela» je v Jamljah postal že tradicija in ga vaščani smatrajo kot vaški praznik. Zato ni nič čudnega če na prazniku vsako leto sodelujejo številni domačini. V nedeljo, 15. t.m. zvečer je številno občinstvo zabaval kvintet «Briški slavček» iz Števerjana. O pome nu praznika je govoril poslanec Albin Škerk, ki je prikazal borbo komunistov za pravice delavskega razreda in slovenske narodne manjšine. Nadalje je orisal razpravo v limškem parlamentu glede uporabe slovenskega jezika na sodiščih in poudaril, da so komunisti imeli odločuj očo vlogo za dosego te pravice. Ob koncu svojega govora je pozval vse prisotne naj podpirajo komunistični tisk še posebno pa «Delo» in naj okrepijo vrste komunistične partije. Seja občinskega sveta v Doberdobu Pretekli torek je bila v Doberdobu redna seja občinskega sveta. Dnevni red je obsegal 14 točk. V -začetku seje so razpravljali tudi o resoluciji, ki jo predstavil tov. Marjan Lakovič, in ki je v zvezi s zasedbo tovarn SAFOG in Nuova San Giorgio v Gorici. V tej resoluciji je izražena popolna solidarnost z delavci omenjenih tovarn. Za to resolucijo so glasovali vsi prisotni svetovalci razen gospodične Ferletič. (Svetovalka pripada -Skupini Demokratske zveza in je v opoziciji. Op. uredn.) . Prvi dve -točki sta obsegali problem gradnje novega pokopališča v Doberdobu o katerem je občinski svet že razpravljal. Na podlagi de- Bralci nas vprašujejo .. • Bralci nas vprašujejo, kako je z «zadevo» odvetnikov, ki so branili (?) razlaščence v dolinski občini in kje so obtičali milijoni, ki jih je dala družba SIOT. «Zakaj ne pišete več o tem? Ali je res, da je skupina prizadetih kmetov vložila tožbo proti nekate-terim odvetnikom? Ali veste, da so bile pred kratkim zaslišane nekatere osebe?» Taka in podobna vprašanja nam postavljajo. Nekateri so hoteli, da bi «zadeva» šla v pozabo. Toda to se ne sme zgoditi, zakaj o njej se govori in se bo še govorilo. Tudi mi smo slišali, da so nekateri kmetje vložili tožbo, da je preiskava zaključena. Zato bomo o teh vprašanjih poročali morda že v prihodnjih številkah. Pripominjamo pa, da zasledujemo samo en cilj in ta je, da se «zadeva» razčisti, da pride resnica na dan, da se obsodi politična odgovornost ter zaščitijo interesi prizadetih. Počastitev spomina V počastitev spomina tovariša Tomaža Rupnika ob peti obletnici njegove smrti daruje Ivanka Rupnik 2.000 lir za sklad Dela. Jože Gulin daruje 1.000 lir za sklad Dela. želnega zakona št. 23 iz -leta 1966 pa bo občinska uprava asfaltirala vaške poti v Jamljah. Odobrili so tudi načrt, ki zadeva -to delo. Nadalje so dali dovoljenje občinski upravi iz Sovodenj, da uredi cesto, ki pelje na Vrh, ki spada pod sovo-denj-sko občino. Svetovalci so tudi sklenili, da se najame posojilo za kritje obračunov iz leta 1966-67-68, ki znašajo skupno Okrog 20 milijonov lir. Odobrili so tudi obračun za leto 1965 in leto 1966. V predzadnji točki so izvolili tri svetovalce za pregled obračunov iz preteklega leta. Izvoljena sta bila Laikovič in Ferfolja za večino, svetovalec Pahor pa za manjšino. Tudi -pri tej točki kot pri vseh ostalis je Parletičeva vedno postavljala svoje ugovore in kritike, ki so brez resne podlage. Tako je -namreč kritizirala večino pri zadnjem imenovanju preglednikov računov, čeprav je takrat do-berdoski občinski svet imenoval od treh svetovalcev kar dva predstavnika manjšine. Tudi to ni bilo Fer-letičevi po godu. Verjetno sama ne ve kaj bi pravzaprav hotela. Tako je kritizirala tudi dodelitev prispevka domači godbi na pihala češ, da si tega ne zasluži. Vedeti bi morala, da je doberdobska godba na pihala edina na Goriškem in da nastopa vsepovsod. Letos ima dvanajst novih in mladih članov kar zahteva ogromne finančne stroške bodisi za nakup instrumentov bodisi za glasbeni pouk. To sta ji povedala svetovalca Ferfolja in Gergolet, -ki sta tudi godbenika. O tem pa ni hotela nič slišati in je nenehno vpadala v besedo županu in drugim svetovalcem. Zaradi tega jo je župan opomnil, da ni prav nujno, da ima pri vsaki zadevi ona zadnja besedo. To jo je pač -užalilo in je nemudoma zapustila sejno dvorano. Ob koncu naj omenimo še to, da Ferletičeva govori edina samo in vedno v italijanščini medtem ko vsi ostali -svetovalci govorijo v materinem jeziku. Dobro bi bilo če bi tudi ona kdaj spregovorila v slovenskem jeziku. Talko bi bili vsaj gotovi, da še pozna slovenski jezik. Smrl zavedne žene V torek, 17. t.m. je bil v Ronikah pogreb znane antifašistične borke Auguštine Mozetič, ki je bila doma iz Sovodenj. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko znancev in starih borcev s katerimi je Juština, pod tem imenom je bila pokojnica namreč poznana, sodelovala v antifašistični borbi. Pokojna Juština je bila zavedna Slovenska in napredna žena. Po prvi svetovni vojni se je z možem preselila v Ronke, kjer je imela gostilno. Prav v tej gostilni so se v dobi najhujšega fašističnega terorja sestajali antifašisti iz Ronk in goriškega Krasa. Duša teh sestankov je bil znani komunistični voditelj iz Ronk pok. Romano Fumi s. Za te sestanke so izvedeli fašisti, ki so začeli Justini in njenemu možu pošiljati grozilna pisma. Zaradi tega se je morala -preseliti v Doberdob, kjer je sodelovala z dober-dobsikimi ilegalci. Ob vseljudski vstaji proti fašizmu se je vključila v NOB in v krajevno celico komunistične partije. Vodila je partizansko kuhinjo. Do konca druge svetovne vojne se je aktivno udejstvovala tudi na prosvetnem polju. V povojnih letih se je ponovno preselila v Ronke, kjer je odprla gostilno, v kateri so se večkrat shajali Slovenci iz Ronk -in bližnjih furlanskih vasi pa -tudi številni Doberdobci. Tovarišica Juština je bila dobrega srca in vedno pripravljena pomagati prijateljem in znancem. Do svoje smrti je ostala zvesta komunistični partiji in je bila zelo zadovoljna, če so tovariši imeli kak sestanek v njeni hiši. Bila je tudi naročnik našega lista. Sorodnikom in svojcem izrekajo tovariši iz Romk in Doberdoba iskrene sožalje, katerim se pridružuje tudi naše uredništvo. Nadaljevanje Regulacijski načrt dobritvijo regulacijskega načrta leta 1965. Kaj pa je sedaj sklenil občinski odbor leve sredine? V bistvu je sprejel deželne popravke, hkrati pa je kar je morda edina njegova dobra odločitev, zavrnil deželno določilo o ustanovitvi na kra-ški planoti gradbenih področij z najmanj 100.000 kv. m, na katerih bi bila dovoljena gradnja posameznih malih naselij, v dogovoru med zasebniki in občinsko upravo. To deželno določilo je pred-slavljalo veliko nevarnost, da bi razne finančne družbe ali’ skupine petičnih ljudi pokupile na Krasu v tržaški občini obsežna zemljišča, na katerih bi nato gradila nova «rezidencialna naselja». Po drugi strani pa je občinski odbor sklenil vinkulirati ogromne površine med Bazovico in Križem z določitvijo tako imenovanih «belih področij», za katere se odbor obvezuje, da bo v prihodnosti sestavil podrobnostni regulacijski načrt ; povečal je v nekaterih krajih «kmetijsko področje», na katerem ni mogoča nobena gradnja (kot na primer o-krog Kontovela in Proseka), da je za sedaj v vsej zgornji okolici nemogoča najmanjša gradnja izven starega naselja. Dejansko se stranke leve sredine pripravljajo na odobritev takšnega novega regulacijskega načrta, ki bo v resnici pustil velik del občinskega področja brez u-strežne urbanistične ureditve, za katero bodo potrebni novi «podrobnostni» regulacijski načrti. Kdaj pa bodo ti sestavljeni in sprejeti je težko reči, čeprav občinski odbor pravi, da ie nov regulacijski načrt «prehodnega značaja». Sicer pa vemo, kaj to v naših OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO _________Iz goriške pokrajine Festival «Dela» v Jamljah --------------- 27.6.196 razmerah pomeni, ker nas dos danje izkušnje učijo, da so d mokristjani in njihovi zaveznii potrebovali deset let, da so sest-vili regulacijski načrt «prehoda ga značaja». Koliko časa bodo ti tej potrebovali za sestavo drug ga regulacijskega načrta, ki t ' ustrezal dejanskim potrebam ffl' " sta? * Govor M. Kodriča ke bitke, ki bodo zahtevale še vel ko napoorv in združitev vseh naši naprednih sil od komunistov do k toličanov, od delavca do izobražei ca. V tej borbi nismo sami. Tak kot za časa odporniškega gibanj smo tudi danes del tistih veliki demokratičnih in naprednih sil, 1 se z dneva v dan množijo in s zopertavljajo avtoritarizmu danai njega sistema, v vsakdanji bori in z veliko politično izbiro pospdsf jejo zaton tega sistema na obzori1 zgodovine. Naše mesto je s temi silami v nj> hovih prednjih vrstah in naša Z0 stava, slavna zastava odporništvi mora še nadalje plapolati nad ni mi in nam kazati pot do dokončni ga uničenja reakcije. Obdobje miru, svobode in nap red ka bo člaveštvo doseglo le če nk bosta zagotovljena mir in varnost če bo odpravljena politika bloko* ki je polna vojne nevarnosti. Agr^ sivne sile se morajo zavedati, d? so v svetu nastale temeljite spri membe, da so se sile miru in ni predka pomnožile in da so sposok ne zlomiti vsako roko, ki bi pn skusila pahniti človeštvo v nov( tragedijo. Človeštvo noče vojne pai pa mir in srečno življenje. Mi, ki smo preživeli grozote zad; nje svetovne vojne moramo zaupati naši mladini in le njej izročiti za stavo odporništva, da jo ponese na prej do končnega cilja. Naša m-la dina mora biti poučena o vsefl1 tem, kar so njih očetje in materi prestali pred četrt stoletja, mori vedeti, kaj se je dogajalo v tržašK' Rižarni in v drugih 'koncentracij' sikih taboriščih. Tale spomenik mn ra tudi naši mladini pričati o teS' nobnem razdobju, ki ga človešlri vest mora odklanjati ter jo opozač jati, da je treba demokratične pri dobitve in svobodo odločno braniti' Rižarna mora obvezati tudi našo mladino, da z novo vnemo in eln nom nadaljuje boj za obramb« vrednot odporniškega gibanja, z3 mir in srečno življenje, za brat' sko sodelovanje in prijateljstvo med vsemi narodi sveta. Lik revolucionarja vselej ! Kaj čakamo? Kaj vam j1 dal fašizem? Zapor, brezposel' nost, hudo bedo. Po zakonu pri' rode bomo morali storiti isto kot v svobodni Rusiji. Delavci, vaš2 razredna dolžnost vam nalaga, d^ zlomite kapitalistično reakcijo-kot so jo zlomili vaši bratje v RO' siji. Trenutek je ugoden. Ne Č3' kajmo. Zdrobimo okove, živel 1' maj ! Naj živi proletarsko revo' lucija !» Besedilo na slovenskih prvo-majskih trosilnih letakih na rde' čem papirju naj bi bilo : «Živel 1. maj, delavski praznik-Proletarci vseh dežel, združite se-Zivel Lenin!» TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V tečaj za popravne izpite se vpi' suje vsak delavnik od 8. do 12. uri v pisarni Slovenskega dijaškega dO' ma v Trstu v Ulici Ginnastica ^ ali Campo San Luigi 11 (avtobusu® štev. 25 in 26). DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk : Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12