Posegi so — če nama je dovoljeno uporabiti Osterčev termin — individualni 
in z individualnostjo modificirajo tako »miselnost« farse kot njen predstavljeni 
svet (prostor in osebe) in besedilno izoblikovanost. 
Y izvodu prve izdaje Pohujšanja, v katerega je vnašala popravke Bravni-
čarjeva roka, je več vrst znamenj : ob docela enoumnih črtanjih, kra jšanj ih 
in zamenjavali se pojavl ja jo čisto glasbena znamenja in samo potencialne 
okrajšave, ki jih komponist zaznamuje z okroglim ali oglatim oklepajem in 
včasih z vprašajem. 
1. Poseg v dialog: Z Bravničarjevim črtanjem se je zmanjšalo število replik 
v celotnem besedilu od 592 na 516, kar pomeni, da je črtano 12,8 °/o celotnega 
dialoga; če upoštevamo potencialne okrajšave, ki se pojavl ja jo samo v prvem 
aktu, se število replik zmanjša na 483 replik, in dialog je okrnjen za skoraj 
19 °/o. Fizični obseg besedila pa se je pr i tem skrčil od 1101 vrstice na 722 
(ali s potencialnimi okrajšavami vred — na 673) vrstic, se pravi za 34,4% 
(oziroma 38,9%). Pri tem pa de jan ja niso enako trpela. 
Dejan j e prvo drugo t re t je 
Can-
ka r 
Bra vili-
čar 
O k r a j -
šanost 
Can-
kar 
Bravni-
čar 
O k r a j -
šanost 
Can-
kar 
Bravni-
čar 
O k r a j -
šanost 
Replike 241 1 9 7 ( 1 6 6 ) 1 8 , 3 « / » ( 3 1 , 1 «/o) 1 7 3 1 5 8 8 , 5 «/o 1 7 8 161 9 . 6 «/o 
Vrstice 415 2 9 4 ( 1 6 7 ) 2 9 , 2 °/o ( 4 0 , 2 °/o) 2 7 8 1 5 6 4 3 . 9 »/o 4 0 8 2 7 2 3 3 . 3 °/o 
Vrst/repi. 1,7 1,5 1 ,6 1 2 , 3 1 .7 
Št. besed 
v repliki 10,4 9 , 2 9 , 8 6 , 1 3 14 .1 1 0 . 4 
Iz preglednice je razvidno, da čr tanje zadeva v večji meri dolžino govora 
posameznega udeleženca v dramskem dialogu kot pa dramatičnost dialoga 
samega ali prisotnost posameznih oseb v njem. 
2. Posegi in morfologija dramskega besedila: S črtanjem so se spremenila 
tudi tektonska razmerja med sestavnimi deli dramskega besedila (akti), ki 
so pri Cankar ju doka j simetrično komponirani: 
Dejan j e prvo drugo t re t je 
Can-
ka r 
Bravni- O k r a j -
čar šanost 
Can-
kar 
Bravni-
čar 
O k r a j -
šanost 
Can-
ka r 
Bravni-
čar 
O k r a j -
šanost 
Replike 
Vrstice 
Dolžina 
pr izora : 
4 0 . 7 »/» 
3 7 , 7 % 
3 9 , 4 ( 3 5 , 6 ) »/» 
4 0 , 7 ( 3 6 , 8 ) °/o 
2 9 , 2 "/o 
2 5 , 2 °/o 
3 1 , 6 «/o 
2 1 , 6 % 
3 0 , 1 °/o 
3 7 , 0 ° / 0 
3 2 , 3 o/o 
3 7 . 6 °/o 
Vrst/pr . 
Repl./pr. 
4 6 
2 6 , 7 
3 2 , 7 2 9 °/o 
2 1 , 9 18®/o 
2 8 
1 7 , 3 
1 5 , 6 
1 5 , 6 
4 5 °/o 
9 °/o. 
2 2 , 6 
9 . 9 
15 
9 
3 4 °/o 
9<>/« 
Na ravni replik je simetričnost besedila v Bravničarjevi priredbi še poten-
cirana, na ravni količine teksta pa je največ utrpelo srednje (drugo) dejanje, 
ki mu je kl jub tako znatnemu krčenju očital Osterc medlost. 
3. Posegi in dramske osebe. Bravničar ni zmanjšal števila nastopajočih 
oseb, individualno in različno je modificiral njihov dialog. 
Dolžina replik 
Osebe Delež replik Delež vrstic v vrsticah 
Cankar Bravničar Cankar Bravničar Cankar Bravničar 
Peter 2 4 , 3 «/o 2 4 , 2 »/o 3 2 % 3 2 , 5 в/о 1 ,3 1 ,3 
Zlodej 1 4 , 3 % 1 4 . 3 в/о 1 8 . 4 °/o 1 8 , 3 в/о 1 , 2 1 ,2 
Zupan 1 3 , 2 »/o 1 2 , 2 % 1 8 , 3 % 1 6 , 3 в/о 1 , 4 1 ,3 
Dacar 9 , 5 °/o 9 , 3 e / o 6 , 4 % 8 , 3 в/о 0 , 7 0 , 9 
Jacinta 8 , 8 ° /o 9 , 5 в/о 1 0 % 1 1 , 6 % 1,1 1 ,2 
Županja 6 , 8 «/o 6 , 4 °/o 4 , 6 °/o 6 » / o 0 , 7 0 , 9 
Vsi 5 , 2 °/o 5 , 2 % 2 , 6 °/o 3 , 6 »/o 0 , 5 0 , 7 
Učitelj 3 , 9 ° /o 3 , 7 °/o 7 , 3 % 6 в/о 1 ,9 1 ,6 
S posegi je glede na številke, ki so zbrane v preglednici, največ pridobila 
Jacinta: delež njenega govora v drami je narasel tako po številu replik kot 
dolžini posamezne replike. Samo replika se je podaljšala pri Dacar ju , Županj i 
in Vseh, kar, v skladu z Bravničarjevim pojmovanjem kolektivnosti v operi, 
zbližuje »pomembnost vlog«. Največ pa sta izgubila »dolgovezna« Učitelj in 
Zupan. Razmerje med najdal jšo in na jkra j šo repliko je pri Cankar ju malen-
kost manjše kot 4 : 1, pri Bravničar ju pa samo 2,3 : 1; Cankar rangira dra-
inatske osebe stopničasto, Bravničar pa kot v parih. 
Naslednja preglednica na j pokaže, v kolikšni meri je Bravničar skrajšal 
dialog posameznih oseb. 
Osebe Replik Vrstic 
Zupan 1 9 , 2 % ( 3 0 , 8 в/о) 3 0 , 8 % ( 4 7 в/о) 
Županja 1 7 , 5 в/о 1 5 , 7 °/o 
Učitelj 1 7 , 4 в/о 4 6 , 9 в/о 
Dacar 1 4 , 3 % 1 5 , 5 в/о 
Peter 1 3 , 2 в/о ( 1 7 , 4 в/о) 3 3 , 4 % ( 3 7 , 6 °/o) 
Vsi 1 3 »/o 1 0 , 3 в/о 
Zlodej 1 2 , 9 % 3 5 в/о 
Jacinta 5 , 8 e /c 2 3 , 6 «/o 
Najbol j korenito so skrajšani dolgi monologi; pri stranskih osebah, ki na-
stopajo s kratkimi govori, pa se je zmanjšalo število replik. 
4. Posegi v verzne sestavine. Izmed nedramskih verznih oblik, ki jih je 
Cankar kot citate položil v usta šentflorjancev, je Bravničar s sedmimi repli-
kami vred v prvem prizoru prvega akta črtal tudi navedek Gregorčičevega 
verza Na delo tedaj, ker resnobni so dnooi, ki je zamaskiran v Županovi proz-
ni repliki, medtem ko je citat v Dacar jeva usta položenega frivolnega ljudskega 
dvostišja Ljubca moja, kaj si taka, da ti je osaka noč prekratka v šestnajstem 
prizoru tretjega akta in štirivrstičnico o svetem Alojziju, ki dramo sklepa, 
ohranil. 
Pomembnejši so Bravničarjevi posegi v dramski verz, ki je v Cankarjevem 
odrskem besedilu dramaturško funkcionalen: je strogo klasi(cisti)čno obliko-
van in rezerviran samo za dialoge med Petrom in Jacinto: družno ju osamlja 
in osvobaja in tako tvori kontrast nevtralnemu dialogu ter postaja eno izmed 
gibal modernističnega dramskega oblikovanja. 
Bravničar najpogosteje črta cela verzna zaporedja, redkeje samo polstišja 
ali dele verza, in sicer tako, kot da bi prevaja l artizem Cankar jeve govorice 
v bolj nevtralen govor. 
Med na jbol j opazne posege sodijo čr tanje v dveh fragmentih v prvem 
prizoru tretjega akta. Y prvem je iz enajstverznega segmenta: 
(1) Pa glej, Jacinta, in prevdar i bis t ro: 
Prevelik je bil božji blagoslov! 
Ot rok si ti: zagledaš jabolko, 
odtrgaš ga, poduhaš ga, pojčš, 
in ne premisliš nič! — Tako pokr ivem 
in ponekrivem sva prišla v nebesa, 
da je napol resnica in napol 
komedi ja . — Nebes pa nisem va jen ; 
taköle prve dni je še prijetno 
in človek si za silo odpoči je 
od dolgih vie; nazadnje pa je dolgčas. 
ohranil samo en verz v celoti, iz dveh verzov pa samo del in vse to združil 
v stavek: 
(1') Pa glej, Jacinta , takole prve dni je še pr i je tno, nazadn je pa je dolgčas 
ki je resda ritmičen, skoraj cankar jansko ritmiziran. ni pa del tipičnega 
in notranje skladenjsko razgibanega verznega sporočila, ki na j dramaturško 
učinkovito kontrastira z nevtralnim proznim dialogom. 
V drugem fragmentu posega Bravničar v prepoznavno cankarjansko skla-
denjsko stiliziranje in artistično oblikovanje odlomka s tem, da črta prav tiste 
sestavine, ki so ne le za Cankar jev dramski verz, temveč za njegov stil v celoti, 
na jbol j značilne: 
(2) In biserje iz Indije, si rekel, 
in Koromandi je ! In osa, si rekel, 
da bo dolina lepa šentflorjanska 
zamakn jena klečala pred menoj. 
S stavkom, ki je po takem črtanju nastal: 
(2') In biser je iz Indi je! In vsa da bo dolina šen t f lo r janska klečala pred menoj 
je Bravničar dokončno ukinil v svoji operi tisto opozicijo, ki jo je med verz-
nim in proznim dialogom v Pohujšanju izoblikoval Ivan Cankar . 
5. Vrste in pomen okrajšav. Na pomenski plati so okrajšave pripel jale 
do preinterpretacije nekaterih Cankar jevih poudarkov. Črtani so odlomki, 
ki razmerje med šentflorjanei in Petrom definirajo kot boj (»da stražimo 
okope«, str. 14; »Tak je vsake vojske začetek«, str. 15; »zmagovalci na bojnem 
polju«, str. 82). Ukinja tudi vse odlomke, ki govore o faustovskem kontraktil 
med Petrom in hudičem, ter na ta način prestavlja konfliktne situacije med 
navedenimi osebami z ravni projekta na raven slučajnosti. 
Statistika je pokazala izrazitejše čr tanje Županovega in Učiteljevega go-
vorjenja, ki je bombastično, patetično, frazersko in dolgovezno. Pri tem je bil 
reduciran standardni komični motiv — parodi ja javnega govora. 
Med krajšimi posegi je na jman j pravopisnih. Opazno veliko je krčenj po-
navljalnih in stopnjevalnih struktur (»Vse kaže in mnogotera znamenja pri-
čajo« —v »Vse kaže«, str. 13; »težko mi je pri srcu in zmirom bolj težko« -> »tež-
ko mi je pri srcu«, str. 62; »nikoli in nikjer in nikomur ne razodeni« —> »nikomur 
ne razodeni«, str. 56; »Res ni čista moja vest, res je obložena s klafterskimi 
grehi« -> »Res ni čista moja vest«, str. 55). 
Nazorski in etični razlogi so povzročili celo vrsto kra j šav : 
a) Zmerljivke (kujon, kanal ja , negodnik, poliajač). S takimi okrajšavami 
se Bravničar ni izognil samo »banalni« komiki, ampak je z nj imi izgubil tudi 
mars ikaj ironičnega (»O, dacar, vseh čednosti začetek« »O, dacar«, str. 67; 
»cerkovnik /. . ./, pobožnost doline šentflorjanske« —> »cerkovnik«, str. 70). 
b) Odlomki, pri katerih bi bralec (gledalec) lahko dobil seksualne aluzije 
(»Gonila bova, ljubica, še to noč«, str. 75; »Ali si čutil moje bedro?«, str. 64; 
»In spalna suknja?«, str. 48). 
c) Vsi odlomki, ki govorijo o infernalnem smradu in aludirajo na banalne 
človeške vetrove. 
č) Cankar jansko patetične ali biblično vzvišene sekvence in drobci, ki bi 
utegnili kompromitirati krščanstvo (»Po dolgih letih koprnenja in bridkosti!«, 
str. 26; »Čuj, popotnik, slovesno besedo / . . J Postavo čuj, zapoved in pismo«, 
str. 70; »in se je izdal za krščenega človeka«, str. 81). 
d) Govor v stran (Peter Zlodeju v dialogu z Zupanom in Županjo, str. 28). 
Iz korenitega kra j šan ja drugega dejanja je očitno, da je šlo Bravničarju za 
kra j šan je nekomičnih delov besedila, vendar je v splošnem s svojimi posegi 
dosegel, da je v njegovem Pohujšanju komičnosti m a n j kot v Cankarjevem. 
SUMMARY 
Mati ja Bravničar composed his farcical opera Pohujšanje o dolini šeniflorjanski 
in 1930. At the same time he wrote a p rogrammat ic art icle cluiming that no special 
l ibretto was needed for an opera because any th ing could be set to music, even the 
Py thagorean theorem. In spite of this p rogrammat ic statement, Bravničar ' s adapta t ion 
f rom Ivan Canker ' s d r a m a entailed numerous cuts of longer ut terances and some-
times of entire sequences, which amply modified the meaning of the work : 
(1) by comparison with Canka r ' s text, the minor charac ters are given more 
emphasis ; 
(2) in Bravnicar ' s version Jacinta , of all the characters , is emphasized the most, 
no twi ths tanding the fact tha t Act II was the most drast ical ly abr idged; 
(3) the symmet ry between acts is intensified with regard to the number of 
ut terances in an act, but destroyed with regard to the length of the acts; 
(4) the contrast ive relat ionship between verse and prose in Canka r ' s dialogue 
is obscured; 
(5) all comic is s t ruck out, p robably because Bravničar found it bana l ; so are 
also those comic and critical par t s which ran counter to Bravnicar 's world view; 
(6) Cankar ' s designful intr igue is downgraded into a series of coincidences.