řS: Gilet Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednik Gorenjec lfia iqoo TOREK, 8. lANUARJA 2008 Leto LXI, it 2, cena 1.25 EUR, HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob pftkih naklada: 22.000 izvodov attu.coktnlsku.las.sl Včeraj se je letos prvič podražila hrana in začele so se razprodaje zimske konfekcije in obutve. MAT]AŽ GR3C0RIČ povečani gneči nekateri Kranj • Začetek drugega ted- predvsem s t in mlečnimi Jjajo tudi proizvajalci perutninska mesa. ra2 na v novem letu je prinesel in napovedane podražitve neka- be terih osnovnih živilskih iz- M delkov. V treovinah bo treba podražitve podražitva kr- prodaje zimske korďekdje in ni. obutve. Trgovci so cene delno lše znižali že pred tem» nekatere t\e trgovine imajo na prvi dan za mleko in mlečne izdelke v siarovine, viáje cene energen- razprodaj podaljšan obrato- povprečju odšteti od 12 do 16 povečano povpraševanje valni čas, ko tudi pričakujejo odstotkov več, za najmanj in zmanjšanje zalog» pred petino so višíe cene testerún, vsem masla in mlekfl krivd r zvišanje za osem odstotkov se bodo hi podražila jajca, dražje je tudi za jedilno olje. Zadnji val podra- kažejo predvsem na dobavi- žitev osnovnih življenjskih telje in tudi na vlado, ki naj potrebščin so dobavitelji ti- zadostni največjo prodajo. Razprodaje bodo trajale dva tedna, trgov« d pa v tem času za blago po razprodajnih cenah ne smejo dajati dnigih popustov in izvajati dnigih akcij za pospeševanje prodaje. Po pravilih izdelkih v ra? govcem napovedali že konec rovala cenovne politike, Kot morajo biti m lanskega leta. v trgovinah pa kaže» pa tudi tokratne podra- prodaji jasno označena cene bodo nove cene začele veljati žitve ce bodo zadnje, saj o pred razprodajo, odstotek z dobavo novih zalog. Sodeč zvišanju cen menda razmiš- znižanja in znižana cena. ponedeljkovi m i podražitvami» / Fo(o:Tinj Doki preskrbeli že pred Suzana P. KovaČić Kranj - Vodstvo kranjske občine in Komunale Kranj je 19. decembra, ko je Agencija RS za okolje {Agencija) izdala začasno dovoljenje za obratovanje smetišča v Tene-tiàah, z veliko gotovostjo napovedalo, da bodo m smetišče ponovno začeli voziti odpadke po novem letu. Napoved je bila prehitra, saj so na Agenciji v pritožbenem roku, k) se je iztekel 3. januarja, prejeli več pritožb. "Vse pritožbe "moramo obravnavati, ne glede na to, ali so podpisniki pod pritožbami stranka v postopku ali ne. Ena pritožba ima na primer kar petindvajset strani, zato vam težko povem, kdaj bodo pravniki zadevo zaključili,'* Neznanci so vaški straži Iz četrtka na petek podrli šotor, je včeraj povedala Verica Vo» zastâvo grinčič» predstavnica za odnose z javnostjo na Agenciji. Za včeraj popoldne (po zaključku naše redakcije) je bila v Kranju napovedana tretja mediadja, ko naj bi za skupno mizo na temo nadaljnjega obratovanja smetišča Teneti- še in gradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki sedli predstavniki kranjske občine ter Mlake in Tenetiš. Doslej je bilo veČ očitkov s strani dvilne inidative Mlaka Tenetiše, da se kranjski župan ne udeležuje mediacij. "Praksa v drugih občinah je, da gredo župani med ljudi in se z njimi pc^varjajo. Zakaj ne pride k nam naš župan?" se sprašuje Vinko Potočnik iz civilne iniciative. Župan Damijan Peme je včeraj dopoldne zagotovil, da bo tokrat na mediadjo prišel. orak naprej k muzeju aninstva v Mojstrani tSLOVANJE Z BANKO OD DOMA LEKTRONSKA Goren|sl^^ Banka tioft/cM 4 0«v/(vn ŠA PmRNII proračuna» petsto tisoč ev- ................. rov ministrstvo za kulturo, i - Včeraj so v Kranju za 1,6 milijona evrov pa se »isali listino o ustanovit- bodo konec meseca prijavili stanove Avgust Delavec, : katere bodo začeli zbi- na razpis evropskih strukturnih skladov. Če bodo na denar ža začetek grad- razpisu uspeli, bodo muzej e Slovenskega planinske- začeli graditi že spomladi. muzeja v Mojstrani. Kot Avgust Delavec iz Mojstrane e povedal vodja projekta je bil pobudnik za ustanovi- iro Eržen, naj bi prek tev muzeja in je med prvimi nove zbrali štiristo tisoč začel zbirati gradivo zanj. v, medtem ko naj bi Temeljni kamen za nov mu* eststo tisoč evrov zagotovila zej je lani vgradil predsed- )čina Kranjska Gora iz nik vlade fanez Janša. AKTUALNO Varuhi smetišča Predstavniki civilne iniciative Mlaka TenetiSe in Druživa ohranitev Udtnborlta so odločeni, da $met<§C3 v Tenetiàah ne bo več, zato ie tretji mesec vztrajajo m vâSkr strani. Mrazu kl|ubL;e;o z gaSperfkom In tudi s iilcem žgdneea. 3 GORENJSKA Nas pljujejo razpisu koncesij Svet Zdravstvenega doma Medvode je ocenil, da podelitev koncesij ne bi bila garancija za rešitev kadrovskih težav v zobozdravstvu. Prepričani so, da je pomanjkanje zobozdravnikov sploSna značilnost slovenskega zd rav5 tva. O KRONIKA Prijeli roparje nakelske črpalke Kranjski policisti so pred dnevi prijeli skupino vlomilcev, ki ima na vest) precej vlomov na Gorcnjskein m drugod. Nj(i^ovo odkritje je kriminaliste pripeljalo do domnevnih roparjev bencinskega servisa v Naklem 14. decembra. Q KMETIJSTVO Otroci spoznavajo kmetijo Turistična kmetija Ljubica v Vinhar- Jih rad Poljanami ima edir^a na Gorenjskem zndk specializirane ponudbe Otrokom brez spremstva starcev prijazna turistična kmetija. Letno j obiske okrog 220 otrok. i VREME « j V torek bo pretim jasno. \ V sredo bo v vi^ kgih pihd i jugmihodnik. zmerno se bo i pœblaâih. V àtriek ho prđežno i ohlačm, d:ùm> ho dežeiHÚo. -4/3 : jiOri: pretežfv) oblačno CD O KO KĎ i i k. 17703529 2 POLITIK da n ica. zavrl @ g gias. s i Hrvaška naj spoštuje dogovor Danica ZaviilZlebir Ljubljana - Premier |anez ]an£a je ob koncu tedna komentiral enostransko hrva-iko odloske komisije in slo-Evrope bodo do konca leta nost in solidarnost med dr- venske vlade, pred tem bodo za razpravo m izmenjavo informaci j o izkušnjah in do- Itevilne prireditve, s katerimi žavljani Evropske unije. posebna srečanja ministrov brih praksah s tega področja želi Evropska unija poudariti Na Brdu bo danes prvi slovenske vlade s koinisaiji, in možnostih pomoči pred- stike med kulturami, poglo- med številnimi pomembni- odgovornimi za posamezna sedujoči državi. Škofje pomenu predsedovanja Jože Košnfek borska nadškofija pa bosta Na začetku leta so pri ma- vstop Slovenije v Evropsko ...................................... pripravili razpored maš v šah prebrali pismo, ki so ga unijo. "Predsedovanje Evrop- Ljubljana • Slovenska Sko- tujih jezikih v stolnih cer- ob začetku slovenskega pred- ski uniji je ugodna prilož- fovska konferenca je na za- kvah in večjih božjepotnih sedovanja Uniji napisali nost, da dvignemo svoj početku predsedovanja Slove- središčih. Vodstvo katoliške škofje. V njem je rečeno, da gied nad notranje težave, ki imamo s sožitjem, in raz- nije Evropski uniji sporoči- Cerkve na Slovenskem bo prevzema naša država s predla, da bodo v vseh župnijah predstavnike Evropske uni- sedovanjem Svetu Evropske širimo svoja obzorja. V času pri mašah molili posebno je povabilo na pasloralni unije tako pomembno nalo- predsedovanja smo povablje-molitev. Cerkev bo v svojih dan, ki bo 10. maja v Celju, go, kakor je naš narod še ni ni k čutenju in mišljenju po medijih predstavljala po- delegati katoliške, evangeli-ložaj verskih skupnosti v čanske in pravoslavne Cer- imel v vsej svoji zgodovini. Vodstvo katoliške Cerkve na evropsko, kar pomeni krepitev ne le slovenske, temveč državah, članicah Evropske kve pa se bodo srečali s slo- Slovenskem ga podpira, tako tudi evropske zavesti, " so za- unije, ljubljanska in ťnari- vensko vlado. kot je pred leti podpirala pisali Škofie v písmu. Prepir v Nadonalni stranki Poslanci Sašo Peče, Barbara ŽgajnerTavš, Bogdan Barovič in Boštjar Zagorac so napovedali izstop iz poslanske skupine. Jože Košniek neza Janše, ker noče podpirati slabih potez vlade. Janšev kabinet je že sporočil, "da predsednik v zadnjem letu večje neumnosti še ni slišal". Iz poslanske skupine SNS, v kateri so poslanka in pet poslancev, naj bi izstopili tudi Barbara Žgajner Tavš, Bogdan BaroviČ in Boštjan Zagorac. BaroviČ pa je včeraj sporočil, da bo po pogovoru z Jelinčičem ostal v poslanski skupini. Tavše- va. Zagorac in Peče naj bi ustanovili poslansko skupino z imenom Lipa. Zmago Jelinčič je za STA povedal, da to ni popolnoma nič hudega. "Stranka ostaja. Volivci, ki so mi dali podporo na predsedniških volitvah, so pokazali, kje ie n mislek in kje je pravzaprav so ga iz stranke vrgli po na- Poslanci SNS od leve: Boštjan Zagorac, Zmago Jelinčič In srce stranke, kar je zabolelo Ljubljana - Prepir na petkovem praznovanju 6o-letnice Zmaga (elinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke, ni bil tako nedolžen, kot je sprva kazalo. Od stranke in njene poslanske skupine naj bi se že poslovil njen podpredsednik Sašo Peče, ki je bil tudi podpredsednik državnega zbora. Zmago Jelinčič pravi, da je odšel zaradi osebne užalje-nosti, Sašo Peče pa trdi, da ročilu predsednika vlade Ja- Sašo Peče vse druge." o« t k M KTU i iim info^g'gîas.si 3 Varuhi • V Predstavniki civilne iniciative Mlaka Tenetlše In Društva za ohranitev Udinboršta so odločeni, da smetišia vTenetišah ne bo več, zato že tretji mesec vztrajajo na vaški straži. Mrazu kljubujejo z gašperčkom in tudi s šiicem žganega. Bodo danes protestirali pred Brdom? Suzana P. Kovačić Kranj • Danes je oseminšest-deseti dan, kar je civilna iniciativa Mlaka Tenetiše pred smetiščem Tenetiše prvič postavila vaáko stražo. Z njo želijo preprečiti vsakršen na-daljnji odvoz odpadkov na smetišče oziroma postavitev regijskega centra za ravnanje z odpadki na tej lokaciji. Odtlej - teče že tretji mesec • so tam sedem dni na teden. "Stražimo vsak dan od 7. do 17. ure. Najbolj pridni pridejo že okiog šestih zjutraj in zakurijo. Dopoldne smo tu« kaj večinoma upokojenci, po končanih službah pridejo tudi drugi krajani, " je povedala Marija Kavčič iz civilne iniciative Mlaka Tenetiše. "Menjamo se na približno tri ure. Smo trmasti Gorenjci, vztrajali bomo do konca," je dodala Mimi Sa^c iz d- Ponedeljkovo jutro na vaški straži vilne iniciative. V petek jo dovolj, tudi §ilce žganega in ko bo straž enkrat konec, je, da moramo ta problem okrog enajstih dopoldne jih se dobi. Pogrejejo se ob ga- bomo že zaiadi novih prija- urejati tako," je povedala Maje bilo na straži deset "Malo šperčku, Miran Hude je po- teljstev kak teden hodili §e rija Kavčič. Predstavniki ci-pred osmo zjutraj pa smo vedal. da imajo drv dovolj do stražo okrepili, ker nismo vedeli, ali bo Komunala lovol) do sem," je povedal Andrej Res- vilne iniciative Mlaka Teneti- zime. "V nod S četrtka nik iz civilne iniciative, ki še In Društva za ohranitev nam vandali svojih dežurstev na vaški Udinboršta pravijo, da poti Kranj s četrtim januarjem, drli šotor, odnesli transpa- straži ne šteje več, toliko se nazai ni več in da bodo napovedala, poskušala drugič ukradli jih je namreč že nabralo. vsakršen odvažati odpadke na smetiš- stavo." je ogorčeno pripove- Petega januarja pa so se kot dovoz odpadkov do smtúi- povedal Miran predsednik Društva za ohra dovala Marija skupina udeležili nočnega kako? Imeli so tudi svoje silves- pohoda z baklami do Krive lastnimi telesi- Takole j< nitev Udinboršta. Tudi vče- trovanje. Na prostem. "Ce jelke, iz zgodovine znanega mreč: v polidjski diiavi raj zjutraj okrog osme je bilo takSno straži več kot deset kraja- nje tako rekoč prisiljeni, pa kot rokovnjaškega tabora. Kako je po dobrih dveh počediio nov. Povedali so, da jih je v moram povedati, da je na mesecih vztrajanja na mrz- pravnj pripravljenosti, na dosegu koncu izpadlo povedal Pred smetiščem stojita dv3 tora. Hrane in Diiače ima. in razšli ponoči. povezali lem? "Zdaj mora vsakdo ve- Hude, ki tudi ne izključuje deti, da mislimo zares in da možnosti protesta pred Br- nam to ni v zabavo. Smo pri- dom danes popoldne, v času zadeti, ponižani in žalostno evropskih komisaři Navlaka smeti naravi Lovci opozarjajo na povečano število divjih odlagališč odpadkov, odkar je smetišče v Tenetišah zaprto. Odvoz kosovnih odpadkov možen samo na Zarico, kjer pa se odpadki že kopičijo. suzaj^a P. Kovačič lahko na Zarico pripeljejo ..............................................................................vse vrste odpadkov, kot so Kranj - Iz Lovske družine papir, karton, steklo, plasti Storžič so opozorili, da se je ka. kovina, odpadna folija v zadnjih mesecih, kar je stiropor, leseni odpadki smetišče v TenetiSah zaprto, oblačila, tekstil, kuhinjski odpadki, vrtni odpadki, grad beni material, avtomobOsla povečalo število divjih odia- galiSč. Povedali so, da je narava s hišnimi odpadki ones- plašči in drugi nažena na območju Bobov- ka, Žabelj... Kosovne odpad- giiinen odpadki, elektronski odpad ki, odpadna bela tehnika ke namreč zdaj sprejemajo odpadne barvne kovine. Po- samo v zbirnem centru na leg naštetih občani lahko Zarici. prej so jih sprejemali pripeljejo tudi kosovne in tudi v Tenetišah. "Količine nevarne odpadke, ki jih v odpadkov. W j^ občani koUčini do enega kubičnega ^^^ odlagališče na Kokrid pnpelieio v zbuni center za metra oddajo brezplačno." je ločeno zbiranje odpadkov povedaJa Klara Škrabec, omejujejo količina pre- vprašanje pa jç, ali bo zaradi Zanca, so se v novembru in predstavnica za odnose z jetih odpadkov. decembru povišale za 45 odstotkov. Še vedno občani napovedanih višjih cen javnostjo na Komunali Sanacijo divjih odlagališč storitev odvoza odpadkov Še Kranj. Za zdaj na Zarici še odredi občinski inšpektor, več divjih odlagališč. Dražja voda v Cerkljah V Cerkljah bo lastna cena pitne vode kmalu višja za dobrih 31 odstotkov, uvedli pa so tudi investicijsko ceno, Simon Šubic Komunale Kranj novem bo v obči dodal, da so v prvih deve- ni Cerklje na Gorenjskem tih kubični meter pitne vode za gospodinjstva stal 0,3636 evra, za gospodarstvo pa 0,7479 evra. kar je za 31,4 odstoàâ več kot sedaj. K temu znesku bo treba prišteti Še na novo uvedeno inve- višini kubični pri preskrbi z vodo zabeležili že 36 tisoč evrov izgube. "Cena pitne vode je v Cer kljah najnižja na Gorenjskem. Razmere so nas nrinp. Joža j a, ko ne zino- vzdrževati niti ob- vodovodneea stoječega omrežja, zadnji seji odločili cerKiian ski občinski svetniki. ! čunih Komunale Kraa 7m namreč leta, ko je lah» ko občina z dobrim gospo« tako povprečnemu gospo- darjenjem na leto zaslužila dinjstvu, ki porabi mesečno dodaten miiijon evrov. Prav 15 kubičnih metrov vode, zato uvajamo investicijsko strošek za preskrbo z vodo ceno, zbrana sredstva pa povišal z dosedanjih 17,78 bomo porabili strogo na- evra na evra. Nove mensko - za posodobitev vo- cene mora sedaj potrditi še dovodnega omrežja v občini vlada. I Cena vode je bila v Cer- zadnjič zvišana je," je razložil nadgradilev ij nje preskrbe s pitno vodo bi v preniz- Cerkljah že ta trenutek potre- ustvarjamo tisoč Pokrivali smo io z amor bovali približno 7,5 milijona evrov (z DDV), medtem ko načrtujejo, da se bo z uvedbo skega. proračuna, " je razloge občin- investicijske cene v desetih za iiaia ražitev pojasnila občinski proračun .7 % miliiona evra. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Mdrija Volč^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE joře Koinjdc. Cwlo 2apk>m UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boš^an Bogaiaj, Alenka Brun, Igor Kavčč, Jože KoŠnjek, Suzana P. Kovači Uda Petemd, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stancwnik, Cveto Zaplolnik, Danica ZavH ŽJebir, Stefen targ. stalni socielavcK Maja Beitoncelj, Mai^ Oregon^ Ana Hartman, Mi^na Miklavâ^ Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Simon Šubic, Ana Vol^ak 08U KOVNA ZASNOVA jemej Stritar,Tncikd TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik fOTOCRAFIJA D<^. Oorazd Kav6č. Gora2d Šini k LEkTORICA VODJAOCUVSNEGATRŽENJA Mateja Žvižaj C0REN)SK) GLAS jr regiiltirsna btagevna m storitvena ensmka ped il. 9771961 pu Utadu RS ti intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj. Coren^&bi gUs, d.oo,, Ktan) / Diteklor(C4: Marija VeKjak / Naslov 8leftw«i$ova mti 4, 4000 Kranj I T«l ! 04/201 4a 00. h*: 04/201 42 i;. e-mai1: knfot^g-fU&.si; rrtali ogí»si In oimrinice: tel.: 04/20142 47 (sprejem na ívtomjrtkefw odzhniku 24urdnevnek uradne ure: vukdelcsvni d«n od 8.do 19. ure/ Oorenjski gU» je poltedmk, izhaja ob torkik in petkih, v nakladi 22.000 izv^ov / R^dne ptilogr Moja Gû/en)skâ, Lilopiç Gpren/skl (enkrat letr»o) m d«vet likalnih prilog / Třsk; SET. d d , gubljana / Narvtnina: lel.: 04/201 42 41 / Cena «svoda Ui Cuft, leirta narečni na; 131,2; SUR; Redni pU^nikl imajo )o ^ popusta, poll«lnl 20% popusta, letnř % popusta: v eerie je vraiunan DOV po stopnji 8,5 narofnm» se upoiteva eni Mkoće »«Vilke časopisa de pisnega prrklica, ki velja od uCetka naslednjega obniunskeja oMot>ja / Oglasne stentve. po ceniku; o«la$no trienje: te],: 04/ 201 A» At. \à 4 GORENJSKA » Gor)e Pred redno že izredna seja Za td Četrtek, 10. januarja, je župan ûb<^ine Gorje Peter Torkar sklical 8. redno sejo občinskega sveta Gorje, na kateri naj bi kot giavno točko obravnavali odlok o proračunu za letošnje leto, poleg tega pa naj bi govorili še o občinskem glasilu, urejanju kolesarskih stez in poti za pešce med območji Natura 2000 ter o predlogu pravilnika za vrednotenje programov športa v občini Gorje. Kot je povedal župan "orkar, Je potem, ko je zadnji lanski dan dobil program dela in finančni plan nadzornega odbora, kot dodatno točko na dnevni red uvrstil tudt poročilo nadzornega odbora. Prav vmesno poročilo nadzornega odbora pa bo edina točka jutrišnje izredne seje gorjanskega občinskega sveta, ki je sklicana na pobudo treh svetnikov občine Gorje. Kot je znano, V je iz funkcije predsednika nadzornega odbora novembra zaradi Številnih službenih obveznosti odstopil Ivan Hočevar, občinski svet pa njegovega odstopa še ni potrdil. V. S. Jesenice Številko 1 ima mali jusuf Prvi dan po praznikih, 3, Januarja, ob 11.07 so prvega letošnjega novorojenčka dočakali tudi v porodnem oddelku jeseniške bolnišnice. Mamici Senadi in očku Seadu KariŠikM se iÈ rodi prvoroienec ki sta ga poimenovala jusuf. Družina živi na Jesenicah, sicer pa prihajajo iz Bosne. Očka dela kot jeseniški imam, oba z ženo pa sta profesorja islamske teologije. Kot sta povedala, je porod malega jusufd potekal gladko, trajal je tri ure in pol, temnolasi jusu pa je ob rojstvu tehtal kar 4150 gramov, dolg pa je bil $7 centimetrov. Deček je kot prvi letošnji novorojenček na Jesenicah na zapestje dobil obroček s Številko 1. Glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnice Jesenice Katja Zupan je ob tem povedala, da so lani našteli rekordno število porodov, kar 630. Številke 600 porodov niso presegli vse od leta 1990. U. P. I»., jfl ' Mamica Senada s sinom lusufom zcornje duplje Vztrajni na pohodu Kulturno turistično društvo Pod Krivo jelko Dupíje je organiziralo 5. januarja sedmi nočni pohod do Krive Jeíke. Tako z ledinskim imenom označujejo kraj v Udin borštu, kjer so imeli zbirališče rokovnjači. Organizatorji so kljub slabemu vremenu izpeljali prireditev, na kateri so ponavadi zbere tudi do tisoč ljudi. Tokrat so našteli okrog tristo udeležencev, med katerimi so bili 2 odraslimi že drugič učenci doma» če Šoie, prvič pa so se na skupinski pohod podali krajani Mlake in Teretiš. Dobra dva kilometra dolgo pot iz Dupelj so posuli in osvetlili z baklami, zato so vsi varno prišli do cifja. Tam so jih pogostili s čajem in kuhanim krompirjem, naprodaj pa so imeli kruh z zaseko in kuhano vino. Kot je povedal predsednik društva Ivan Megllč, so se zadnji obiskovalci vrnili proti domu okrog 21. ure. Nova priložnost za druženje domačinov in gostov bo že 26. januarja, ko bo v krajevni dvorani preložena prireditev Vesela jeser^ s podelitvijo priznanj za najbolj urejene hiše. S. S. Športniki so pomembni gostje Na Bledu je v minulem letu prenočevalo pet odstotkov več turistov kot leto poprej, vedno pomembnejši gostje pa so športniki. Vilma Stanovnik Bled • "Za novo leto so bili blejski hoteli skoraj povsem zasedeni, največ gostov pa je biJo iz Italije. K nam radi prihajajo tudi gostje iz Hrvaške, Srbije in Rusije ter seveda tradicionalno angleški gostje," je povedala direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar, ki te dni ugotavlja, da so blejska turistična podjetja zadovoljna z minulim letom. "Po prvih podatkih, ki smo jih zbrali na Tiuizmii Bled, kjer dnevno sledimo številu nočitev po hotelih, kampih in večjih penzioni, smo leta 2007 ustvarili pet odstotkov več nočitev kot leto poprej. Tudi finančno so turistična podjetja na Bledu za- Različne kuhume in športne prireditve, med katerimi je bilo lani tudi tekmovanje najmočnejših dovoljna s sezono. Še vedno Slovencev in povabljenih tujcev, popestrijo gostom bivanje na Bledu, radi pa si jih ogledajo je največ nočitev v poletnih tudi domačini. mesecih, vendar pa se sezo- no vsako leto podaljšuje, saj zani- tere tradicionalne, nekaj pa se pričenja že po veliki noči mivo le za veslače, ampak so je bilo tudi novili. "Ravno s navdaja z optimizmom. Deležni bomo novih izzi- in traja do oktobra," pravi letos gostili tudi udeležence prireditvami se trudimo, da vov, povezanih s předsedo- Eva Štravs PodJc^r in doda- pokala v skokih bi na Bledu pridobili goste vanjem EU, napovedane so ja, da je bilo zadnje leto na višine in evropskega veteran- in ustvarjali tudi praznično nove redne letalske poveza-Bledu veliko gostov tudi na skega prvenstva v daljin- razpoloženje. Zdi se mi, da ve s Skandinavijo, Grčijo in račun kongresov in protoke- po- so nad programi bolj nav- Španijo, Bled bo v letoš- larnih prireditev na čelu z nosni so, ker je Bled dobil dušeni tuji gostje kot do- njem lefu bogatejši za nov blejskim strateškim fom- kandidaturo mači, moram pa povedati. hotel," dodaja Štravs Podlo- mom. Precej je bilo tudi venstvo vveslanju leta 2011, da smo vedno odprti za garjeva, ki jo • tako kot športnih prireditev, od sveto- pa tudi zato, ker so uspešno nove ideje in konkretne mnoge turistične delavce- vnega pokala v biatlonu do proslavili yo-letnico blejske- predloge, ki jih skušamo po še najbolj skrbi dejstvo, da svetovnega prvenstva v tek- ga igrišča za golf, ki prav svojih močeh tudi uresniči- je celo za delo na Bledu vandoju-Vedno več športnih tako privablja precej gostov. ti. Žal smo tako finančno vedno teže najti mlade, ki Na Bledu so tudi v minu- kot kadrovsko omejeni, ne bi jim turizem in gostin- ekip si za svoje treninge in priprave izbira Bled, saj ima- lem letu pripravili vrsto prijo sedaj tudi moderen šport- reditev, med njimi so neka- manjka pa nam dobre volje in tudi leto 2008 nas že stvo predstavljala življenjsko priložnost. Radovljičani najbo Evropi • Žirovnica Radovljiški PUM je prejel evropsko priznanje kot najboljši med programi socialne politike. « i Skupna revizijska služba : ZirovniŠki občinski svetniki : so v prvi obravnavi sprej : odlok o ustanovitvi Skupne i notranje revizij$kç službe I Jesenice. Nekaj županov : Zgornje Gorenjske je lani iz- ...................................... gram, po njenem nebi delo- prizadevamo, da bi v pri- i razilo interes po vzpostavit- Radovljica • Projektno uče- valo. Zato jih je mogoče naj- hodnje zagotovili bolj sta- ! vi taki nega organa. Občina nje za mlajSe odrasle ti tudi pri peki piškotov, red- bil no financiranje v okviru j jesenice Ima funkcijo notra-_ ^ (PUM) je namenjeno spod- mo. "Pot je drugačna, a cilj razpisov iz nove evropske j njega revidiranja že vzpo- Matîia Raki dih, ki se vključijo v ta pro- hodnosti v tem. "Zato si bujanju mladih brez izob- kljub temu dosežemo," je še finančne perspektive za pri- I stavljeno v obliki lastne no-razbe in poklica, da nada- dodala in se pohvalila, dado- hodnje petletno obdobje." j tranje revizijske službe, zato Ijujejo šolanje oziroma pri- segajo kar So- do 8o-odstot dobijo veščine, ki jim olaj Projekt PUM je pred no uspešnost. "Nekateri se osmimi leti zasnoval An- so pripravili predlog za druge občine. Poleg občin jese-n Žirovnica so Interes žajo pot do zaposhtve. V vpišejo celo na fakulteto. " dragoški center Slovenije. ! nice sedmih letih se je v pro- Projektno učenje, je ob tem "Mladim, ki izpadejo iz for- j za ustanovitev skupnega gram, ki ga izvaja Ljudska univerza Radovljica, vklju- poudarila soavtorica tega programa Natalija Žalec, malnega sistema izobraže- i organa izrazile Kranjska vanja, ponuja možnost, da • Cora, Gorje in Bohinj. Žirov- čilo 167 mlađih med 15. in omogoča učenje neposredno se v enem letu odločijo, ali : niškt občinski svetniki so se 25. letom. Večina je po kon- iz življenja. bodo nadaljevali šolanje ali ! v razpravi dotaknili imena Čanem obiskovanju progra- V Radovljici so ta čas edi- se vldjučili na trg dela," je i organa, ki se imenuje po ob- rna, ki lahko traja od tri me- ni na Gorenjskem, ki še iz- razložilav. d. direktorice an- ! činí Jesenice. Drugi so se sece do največ enega leta, vajajo ta program. Soočajo nadaljevala šolanje ali se se namreč z velikimi teža- dragoškega centra dr. Slavica Čemoša. Miša Hrovath spraševali, ali ne bi bilo bolj racionalno, da bi Žirovnica v zaposlila. vami pri financiranju, saj Derganc z republiškega za- ! prihodnje Še naprej najema- "Naš cilj je, da udeleženci naj bi del sredstev za izvaja- voda za zaposlovanje pa je : la zunanje revizorske služ- programa končajo šolo, če- nje programa prispevale poudarila, da naj bi v pri- i be. Nekateri svetniki so se prav naključni obiskovalci tudi lokalne skupnosti, ki hodnje večji poudarek na- : strinjali, da je pred drugo ne bi dobili takega vtisa," je pa po besedah državne se- menili kompetencam, pri ! obravnavo odloka nujno do- poudarila vodja radovljiške- kretarke pri ministrstvu za čemer bi ovrednotili tako : ločiti naloge, ki jih bo oprav- ga PUM Mojca Šolar Perko, šolstvo in šport Alenke formalno kot neformalno Strogo šolsko okolje pri mla- Šverc očitno ne vidijo pri- pridobljeno znanje. jala skupna revizijska služba več občin. A. H. GORENJSKA 5 Pavla peče Pavla Novak iz Kranja, ki je konec leta praznovala 90. rojstni dan, še vedno skrbi sama zase. Mateja Rai^ Kranj • "Življenje teče tako kot prej, le malo bolj počasi," je pojasnila slavljenka Pavla Novak, ki je visoki jubilej praznovala v krogu družine. Tudi kiiha si še vedno sama in še več, za praznike svoje najbližje obdaiuie s šarkljem in potico, ki ju sama speče. "Njen §arkelj je najboljši," so I le skupaj z vnuki in pravnuki že 12, pravi Pavla Novak, in skoraj vsak mesec praznujejo kakšen rojstni dan. "Sarno njim se lahko zahvalim, da sem še vedno tako pri močeh, saj tako dobro skrbijo zame," jih je vse pohvalila. Pavla Novak se je rodila v družini z devetimi otroki v Pavla Novak v družbi hčerk in pravnukov Trbovljah. "Potem ko je rudnik kuDil naše Dosestvo. oa Kranju, kjer je spoznala svo- Miklavža 1945. leta. ko je ga uživa že 35 let. krajšajo še jega moža. "Poročila sva se bila hčerka Saša stara že 22 vnuki Irena. Igor in Urša ter v Savinjski dolini, kjer leta 1043 in že 14 dni po mesecev in očeta skoraj ni pravnukiTim, Daša, Ninain preselili imeli poroki )e moral nazaj poznala, čeprav sem \i vsak Rok. "Rada obiskujem tudi je, ki vsi radi jo," se spominja Pavla No- nemško vojsko, v katero so dan kazala njegovo fotografi- številne pnja vidijo, da pridem naokrog." vak. Tudi sama ga prisilno mobilizirali po jo," Pet let kasneje se je rodi- za frizerko, Prvo službo je bombardiranju Beograda. la še druga hčerka Marta. Čas pa še najraje preživlja dobila v Stražišču in nato v Domov se je vrnil na Danes ji dneve v pokoju, ki zunaj na sprehodih. Jezersko vodo bo upravljala Komunala Na Jezerskem, kjer je občina doslej sama upravljala vodovod, so to nalogo prenesli na javno podjetje Komunala Kranj. DanicaZavrlŽlebir nosi» s katero je predvideno, kmetije na kakovost vode. ko, povezano z odlaganjem ....................................... da se del denarja 2a vzdrže- Predlaga tudi dve možnosti, odpadkov, odkar je zaprta Jezersko - Občinski svet na vanje vodovoda nameni iz kje naj se izvrtata vrtini, iz deponija v Tenetišah. Na jezerskem je konec lanskega leta sprejel odlok o preskrbi občinskega proračuna. Torej gre za subvencionirano katerih bi biia jezerska voda dan jezerske občinske seje manj oporečna, kot je iz se- še ni bila znana odločitev o s pitno vodo na javnih vodo- ceno. TakSna cena bo začas- danjega površinskega zajet- podaljšanem okoljevarstve- vodnih sistemih, sklep o prenosu upravljanja vodovoda na kranjsko Komunalo, kate- ja. Na seji sta bila tudi direk- nem soglasju za to odlaga-tor Komunale Kranj Ivan lišče. Predlog o povišanju V zvezi 2 vodo so tokrat Hočevar in njegov sodelavec cen storitev ravnanja z od- no veljala leto dni, potem bodo svetniki zjiova odločali. re soustanoviteljica je tudi prisluhnili informaciji Pri- Roman Udir, ki sta obljubila, padki v občini Jezersko so občina Jezersko, svetniki pa moža Murija. Kmetija njego- da bodo pogledali, kako je s umaknili z dnevnega reda, so se odločili tudi za ceno ve družine je tik nad vodo- spornim odlokom in kaj se lako kot so to storili tudi v vode. Predlaganj sta bili dve vodnim zajetjem, pred leti pa da v zvezi z njim narediti. Si- drugih občinah, vezanih na varianti: po prvi bi mesečni je še takratna občina Kranj cer pa pogoje, kaj se lahko na deponijo Tenetiše, razen v izdatki gospodinjstva, Id po- sprejela odlok o zavarovanju določejiem območju (tudi v Kranju. Odločitev so prelo- rabi 15 kubičnih metrov vodnega vira nad Andovim. vodovarstvenem pasu) gradi, vode, skupaj s plačilom vseh Ta razvoj kmedje zelo ome- narekujejo prostorski akti dajatev znašali 32,43 evra, po juje, je povedal Muri in pred- občine. žili na januarsko sejo, potem ko se bodo z vodstvom Komunale sestali še drugi drugi pa 20,27 Odločili lagal, naj se naredijo analize. Direktor Komunale je župani in se dogovorili, sose zadrugo, cenejšo mož- kolikšen je v resnici vpliv predstavil tudi problemati- kako na pre). Pravoslavni praznovali božič Verniki pravoslavnih Cerkva, ki upoštevajo julijanski koledar, so včeraj, 7. januarja, praznovali božič. Vsako leto ga praznujejo v Srbski pravoslavni cerkvi in v Makedonski pravoslavni cerkvi, ki delujeta v Kranju. Srbska je imela slovesno bogoslužje v nedeljo zvečer v cerkvi na Pungartu v Kranju, rrakedonska pa v bližnji roženvenski cerkvi v Kranju. Tudi v pravoslavni Cerkvi je božič eden največjih verskih in tudi družinskih praznikov. Še posebej slovesno je na predvečer božiča, ko po domovih postavijo hrastovo drevo imenovano badnjak- Različno praznovanje božiča je posledica uporabe različnih koledarjev. Prâvôslâvna Cerkev upošteva julijanski koledar, ki ga je leta 45 pred našim štetjem uvedel julij Cezar, katoliška In evangeličanska Cerkev pa sta sprejeli gregorijanski koledar, ki ga )e leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. j. K. Bogoslužje Srbske pravoslavne Cerkve v Kranju./^«^o Tm^ Dôlrl zcornja besnica Obiskali so nas koledniki (oledniki so po ljudskem verovanju prinašali srečo in dobro letino. Ko so prišli k hiši, so zapeli nekaj pesmi In voščili srečno novo leto. Tudi letos so otroci v Sesnici v okviru Trikraljevske akcije obudili stari običaj koledovánja. Db odhodu so na vhodna vrata napisali 20 G+M+B 08, torej letnico In začetnice imen svetih treh kraljev, kar 5omeni prošnjo, da bi sveti trije kralji čuvali ljudi pred nezgodami. V okviru akcije so zbirali denar za otroke v Zambiji, Kongu, Burundiju in na Madagaskarju, kjer deluje-o slovenski misijonarji. C. F. Za šport letos 128 tisoč evrov Za izvedbo letnega programa športa v obči ni Šenčur za leto 2008 je v proračunu namenjenih skoraj 128 tisoč evrov oziroma štiri tisoč evrov več kot lani. Od tega bo občina dobrih sto tisoč evrov namenila za sofinanciranje dejavnosti izvajalcev športnih programov, podelila pa jih bo prek javnega razpisa, na katerega se lahko prijavijo športna društva, bi in drugi izvajalci športnih programov v občini Šenčur, ako kot vselej bodo največ proračunskega denarja namenili športnim društvom, ki se ukvarjajo s športno vzgojo otrok, mladine in študentov, kakovostnim in vrhunskim športom (75.700 evrov). Športni rekreaciji odraslih je namenjenih n.684 evrov, večje Športne prireditve bo občina sofinancirala v višini 9,300 evrov. Občina bo sofinancirala tudi izobraževanje in izpopolnjevanje športnega kadra (1.461 evrov) ter programe šolskih Športnih tekmovanj (2.086 evrov). Slabih 28 tisoč evrov je v letošnjem programu iporta že vnaprej razdeljenih za vzdrževanje in obratovanje Športnih objektov ter tako ne bodo predmet razpisa; večino denarja (20.239 evrov) so namenili za Športni park Šenčur. S. 1 Šenčur Višja povprečna gradbena cena Povprečna gradbena cena koristne stanovanjske površine v Občini Šenčur v letu 2008 za Ml. stopnjo opremljenosti brez stroškov komunalnega urejanja in brez cene stavbnega zemljišča znaša 743,51 evra na kvadratni meter, kar je za 5,2 odstotka več kot lani, je na zadnji seji odločil šen-čurs^i občinski svet, Povprečna gradbena cena je osnova za izračun davka na premoženje in cenitve objektov In zemljišč. S. t. Občina Šenčur obvešča, da bo v SREDO. 9. JANUARJA 2008, na svoji spletni strani www.sencur.sl in na oglasni deski Oboine Šenčur objavila Javni razpis za zbiranje I predlogov za dodelitev sredstev za financiranje in sofinanciranje programov kulturnih dejavnosti za leto 2008, ki se sofinancirajo Iz proračuna Občine Šenčur. Rok za prijavo na javni razpis je 10. febnjar 2008. u 6 GORENJSKA Zupan Občine Šenčur na podlagi 9. člena Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št 13/04 in 5/06), ter Letnega programa sporta v Občini Šenčur za leto 2008, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI ŠENČUR ZA LETO 2008 I. Občina Šenčur bo iz sredstev proračuna v letu 2008 sofinancirala v visliil 100.231 EUR r^aslednje vsebine: vzgola druátev 1.1. interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.2. Interesna športna vzgoja Šoloobveznih otrok, 1.3. športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. 1.4. interesna športna vzgoja mladine, 1-5. interesna športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.6. kakovostni šport, 1.7. vrhunski šport 1.8. delovanje društev. 2. Šolska športna tekmovanja Razpisana sredstva: 77.786 EUR 3. iportoa rekreacija, Razpisana sredstva: 11.684 CUR 4. Razvojna In strokovne naloge v športu 4.1. IzobraŽevanje, usposabljanje, izpopolnjevanje strokovnega kadra v športu. Razpisana sredstva: 1.461 EUR 4.2. Večje športne prireditve Razpisana sredstva: 9.300 EUR Programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni v obsegu, ki je opredeljen v Letnem programu sporta Občine Šenčur za leto 2008, ter na podlagi določil Pravilnika o vrednotenju In sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/04 in 5/06). Za sofinanciranje športnih prograrDov lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: •športna društva in klubi, ki imajo sedež in registrirano športno dejavnost v Občini Šenčur • zveze športnih društev, kijih ustanovijo športna društva s sedežem in delovanjem na območju Občine Šenčur, • zavodi, gospodarske družbe, samostojni športni delavci in druge organizacije, ki so registrirane za opravijanje dejavnosti na področju športa vzgoje in izobraževanja. Športna društva, klubi in njihova zveza v Občini Šenčur, imajo pod enakimi pogoji prednost pred ostaJimi izvajalci letnega programa športa pri sofinanciranju njihovih športnih progra mov. 111. Pravico do sofinanciranja športnih programov Imajo in izvajalci športne dejavnosti iz prejšnje točke tega razpisa, ki izpolnjujejo pogoje: • sedež oz. stalno bivališče v Občini Šenčur In tam tudi delujejo. - materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - najmanj eno leto registrirana dejavnost • zagotovljena redna in programsko urejena vadba, • urejena evidenca članstva oziroma evidenca o udeležencih progra ma. IV. Rok za prijavo oziroma oddajo vlog je 26. Januar 2008, V. Obrazce za prijavo na javni razpg-bodo kandidati prejeli v tajništvu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur in na spletni strani Občine Šenčur www.sencur.si. skladu z navodili v razpisn VI. Popolne vloge izpolnjene v skladu z določili tega razpisa, v obrazcih, ter z vsem; dokazili in s pripisom "Javni razpis-Šport-2008'. pc^šijite s priporočeno pošiljko, ali oddajte osebno na naslov: OBČINA ŠENČUR, Kranjska cesta U. 4208 ŠENČUR. 30 dni. od dne- vi 1. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v va. ko bodo vse prispele vloge na javni razpis popolne, v skladu z določili 12. člena Pravilnika o vrednotenju In sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur. VIII. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali občinski upravi Občine Šenčur, pri Vesni 8oika. univ. ali na telefonski številki 2519-110. pisno na dipl. pol.. Številka: 671-0001/08 Datumr 8.1. 2008 Občma ŠENČUR ŽUPAN Miro KOZEU i 11 Nasprotujejo razpisu koncesij Svet Zavoda Zdravstvenega doma Medvode je ocenit, da podelitev koncesij ne bi bîla garancija za rešitev kadrovskih težav v zobozdravstvu. MAI A BERTONCÎIT Medvode - Problematika izvajanja zobozdravstvene dejavnosti v ZD Medvode je bila na dnevnem redu decembrske seje medvoškega Občinskega sveta. Razprava je tekla predvsem v smeri morebitne podelitve koncesij» na koncu pa so se svetniki s sklepom Svet Zavoda 2D obvezali, da občinski upravi posreduje pîsno mnenje o podeljevanju koncesij v zobozdravstvu. Svet Zavoda je pisno mnenje že posredoval. Sprejeli so sklep, da razpisu koncesij za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti v 2D Medvode nasprotujejo. "Ocenjujemo, da morebitna podelitev koncesij ne daje garancije za rešitev kadrovskih težav, s katerimi se sooča ZD Medvode. Očitno je, da je pomanjkanje zobozdravnikov splošna značilnost slovenskega v zdravstva," so zapisali v Svet Zavoda ZD Medvode nasprotuje razpisu koncesij v zobozdravstvu. obrazložitvi, ter med drugim še: "V primeru podelit- lavcev in več kot en admin- nih posledicah podelitve ta 2avoda za občino ni ve na primer štirih koncesij v zobozdravstvu za odrasle bi to pomenilo 23,8 odstotka izpada letnih prihodkov. istra ti vno-tehrdčni delavec." koncesij za ZD. S podelitvi- Odločitev Sveta Zavoda je bila za nekatere nepričakovana. tudi za Vido Šušteršič zavezujoč." Sicer pa imajo v ZD Medvode v zoboz- zaposlenim zobozdravni- diavstvu zasedena vsa delo-kom, ki si želijo postati vna mesta, štiri v odraslem jo koncesij bi ugodili tistim Če koncesionarji ne sklene- Bregar, v. d. direktorice ZD koncesionarjû vsi problemi in dva v otroškem, problem jo delovnega razmerja z že Medvode: "Bila sem prese- zobozdravstvu pa s tem pa so nadomeščanja trenut- zaposlenira kadrom v ZD, nečena. saj sem mislila, da verjetno ne bi bili rešeni. no odsotnih treh zoboz-pa še sedem presežnih de- bo razprava tekla o finanč« Dejstvo pa je, da sklep Sve- dravnikov. Berlitz odslej tudi K r a n j u Učenje tujih jezikov po Berlitzovi metodi so z novim letom približali tudi Gorenjcem. Mate/a Rant v korak s Časom pa gredo s kot se č3ovek uči matemega PoIm klasičnih programov tako imenovanimi programi jezika: s poslušanjem, razu- ponujajo še nove pr^^rame, ki gredo v korak s časom. Berlitz Virtual Classroom omc^oča pouk v živo prek svetovnega spleta, Berlitz Cross Cultural Kranj - Na srednji trgovski Berlitz Online. mevanjem in govorjenjem šoli ima sedež že četrti jezi- Pouk po metodi Berlitz se izključno tujega jezika," je kovni center pri nas Berlitz. odvija izključno v jeziku, ki razložila pomočnica direk- V jezikovne tečaje, ki sledijo ga želi udeleženec tečajev torja Berlitz jezikovnega tako imenovani metodi Ber- osvojiti, torej brez vsakršne» centra Ana Iskra in dodala, pa poleg dobrega poznavanja jezika %ključuje tudi spoznavanje kulturnih razlik. Že uve- izobraževanja v majhnih rojeni govorci, kar pomeni. ziku. Tako naj bi znanje tu- Ijavljena je tudi diploma Ber-skupinah, v katerih je največ da poučujejo svoj matemi jega jezika osvojili v približ- liG. pri kateri se udeleženci štiri do šest ljudi, ponujajo jezik. "Poučevanje temelji no za tretjino krajšem času ufijo štirih jezikov hkrati, in si- litz, se je mogoče vpisati že ga prevajanja. Zato so tudi da je prednost tega. da za-od začetka januarja. Poleg vsi učitelji tako imenovani čneš razmišljati v tujem je- tudi individualni pouk in izobraževanja po podjetjih, na pogovarjanju. Gre za kot pri klasičnih metodah cer angleščine, nemščine, učenje jezika na enak način. učenja. francoščine in italijanščine- Gorenja vas-Poljane Proračun bogatejši za milijon evrov Corenjevaško-poljar^ski občinski svetniki so brez obširne razprave sprejeli občinski proračun, ki se od prve obravnave raz-ikuje po milijonu. Dober milijon evrov so namreč dodali iz naslova odškodnine na račun rudarjenja. 'Tega v državnem proračunu Še nI, vendar imamo potrdilo ministrstva za okolje in prostor." je svetnika jurija Krvina pomiril župan Milan Čadež. Kar 63 odstotkov 10,73 milijona evrov vrednega proračuna gre za investicije, med njimi so največje urejanje komunalne infrastrukture v Gospodarski coni Dobje (1,24 milijona evrov), cestna Infrastruktura (1,85 milijona), Gospodarska cona Todraž {488.000), za šole {453.000), kulturne objekte (408.000), za projekt urejanja porečja Sore (387.000) in drugo. B. B. CERKgE Prihodkov bo za milijon evrov več Proračun Občine Cerklje na Gorenjskem bo v letu 2008 znašal 9,35 milijona evrov, kar je za dober milijon evrov oziroma 12,4 odstotka več, kakor so predvidevali v osnutku odloka o proračunu. Takšne odhodke bodo pokrili s 7,15 milijona evrov prihodkov in 2,2 milijona evrov neporabljenih sredstev v proračunih iz prejšnjih let. Proračun se je povečal, ker naj bi iz državnega proračuna pridobili precej veČ denarja, kot so načrtovali v osnutku. Dodaten denar so razporedili za pripravo projektne dokumentacije za obnovo krvavškega vodovoda (540 tisoč evrov) ter za pripravo dokumentacije za priklop na centralno Čistilno napravo Domžale în plačilo prikfjuČnine (520 tisoč evrov). S. S. GORENJSKA 7 Nova šola oživila Gradnja in obnova podružnične šole v Blagovici je bil najdražji projekt Občine Lukovica doslej. Boljše razmere za skoraj sedemdeset otrok. Jasna Paladin Blagovica • Minulo soboto je bil za Blagov6ine zelo velik dan, saj so slavnostno odprli temeljito obnovljeno podni- žnično šolo, v kateri so učenci od Kraštiie pa vse do Trojan že začeli pouk. Zahtevno prenovo, ki je zajela tudi rušitev večjega dek starega objekta, ureditev nove ceste in mostu čez Zla-tenščico ter ureditev parkirišč in zunanjih površin, se je začela že ob koncu lanskega s>olskega leta, ko so približno sedemdeset otrok preselili v začasno šolo - v prazne prostore montažnega objekta, ki so ga v neposredni bližini uporabljali nadzomi- Prenovljene šole se je razveselilo približno sedemdeset otrok iz Blagovice In okoliških vasi. ki gradnje avtoceste. "Nova Šolska stavba je še enkiat več- dualni pouk, novo kuhinjo in župan Matej Kotnik in spo- na Brdu pri Lukovici, BIagov- ja od stare, na skoraj 1300 kv. telovadnico, ki jo bodo ob po- ročil, da z veseljem ugotavlja- čani pa naj bi že v tem letu metrih uporabne površine poldnevth uporabljali tudi jo, da se število otrok in mla- dobili trgovino, brei katere pa so učenci in učitelji prvih krajani. Investicija je občino dili družin v tem koncu obči- so zdaj že dve leti, župan pa petih razredov dobili nove stala dva milijona evtov, pri ne povečuje, v prihodnjih letih nápovědu- učilnice in kabinete, zborni- čemer je 20 odstotkov pri- Občina se bo v prihodnjih je še razširitev pokopališča, co, knjižnico, računalniško maknila država, je na novi- letih morala spopasti Še 2 za- gradnjo mrliške vežice in učilnico in prostore 2â indivi- narski konferenci povedal htevnopretiovo osnovne šole hjdi stanovanj. žčlezntki Sprejeli rebalans proračuna Na zadnji seji so železnikarski občinski svetniki sprejeli rebalans proračuna. Po septembrskih poplavah so se namreč prihodki proračuna povečali za 3,5 milijona evrov oziroma za 63,7 odstotka- Do tolikšne spremembe je prišlo zaradi donaci] v sklopu humanitarnih akcij in denarja, ki so ga od države dobili za sanacijo po septembrskih poplavah. S tem so se ža 3,5 milijona evrov povečali tudi odhodki, največ za popoplavno sanacijo in humanitarno pomoč. A. H. Moravče Praznik Slavke Novak v Gorici pri Moravčah je praznovala 80. rojstni dan Slavka Novak, članica društva vojnih invalidov Domžale in Dru$^/a upokojencev Moravče. Rojena je bila pri Štcnarju vVrhpoljah pri Moravčah, Bila je poročena. Danes živi v skupnem gospo- dinjsivu s sinom Matjažem. Invalidsko društvo je priredilo Slavki v Čast v gostilni Kavka v Moravčah srečanje, na kateri jo nagovoril predsednik društva jože Brodar, skupno pa so zapeli Zdravljico. Zc. Palovčé ft« Slavka Novak / fo(e; leSe N^vak Petje kolednic v Budnarjevi hiši Člani TD Kamn'k, ki upravljajo Budnarjevo muzejsko hišo v Zgornjih Palovčah, so v nedeljo, na praznik svetih treh kraljev, pripravili popoldan igranja in petja koledniških pesmi. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli citrarka Klara Golob, pevec janež MajcenoviČ in vokalna skupina Predice, Kot je povedala Marta Vrhovnik iz društva, je v hiŠi Še na ogled razstava jaslic, prihodnjo nedeljo pa pripravljajo tudi praznik kolin. J. P. Plačilo možno karticami NLB V Darsu zanikajo diskriminacijo, ki jo očita naš bra ec, ki cestnine ni moge plačati z bančno (debetno) kartico, Zakaj je možno plačati le s karticami Skupine NLB.> Bošitan Bocata) banke, Banke Celje, naslovili nove dogovore z vsemi izdaja- ....................................... na vse slovenske banke, izda- telji plačilnih oziroma kredit- Kranj • Konec lanskega leta jateljice BA in Maestro kartic, nih kartice, a so se do sedaj za nas ie bralec, ki želi ostati ne- pobudo za sprejem teh kartic sodelovanje odločili le trije poimenovan, opozoril, da cestni- za plačilo cestnine. Žal seje ria nudniki, torej še slabše (saj ne pri diiavni Dnižbe za avto- pobudo do današnjega dne niso vključeni tudi številni iz-ceste RS (DARS) ni mogel pia- odzvala samo Skupina NLB, dajatelji kreditnih kartic) kot v «^ti z bančno kartico. "Račun imam odprt v banki Sparkas* se, na cestninsld postaji pa so skupine." zato je plačilo cestnine mc^o-Če le s karticami te bančne prejšnjem primem. Ali informacije Darsa držijo. smo vprašali v Abanko, mi razložili, da lahko plačam V Darsu dodajajo, da je Sparkasse. Gorenjsko l)anko zgolj s kreditno kartico ali kar- možno plačevanje s kreditni- in SKB ter jih pobarali tudi o dcami Skupine NLB. To je di-skriininadja," je prepričan in mi karticami, dogovarjajo pa se tudi z nekaterimi dodatni- razl<^ih za nesodelovanje na tem področju. Iz Sparkasse in ogorčen bralec. Ob pregledu rTii naftnimi družbami, ki iz- Gorenjske banke nam do zámožnosti brezgotovinskega dajajo plačilne kartice (kot se- ključka redakdje niso odgovo-piačevanja na Darsovi splemi daj Magna). "Dars je priprav- rili, v Abanki pa so nam le postrani in pogovoru v uredni- Ijen sprejemati kot plačilno trdili, da za zdaj plačevanje z štvu bralcu niti nismo verjeli, sredstvo vse plačilne kartice debetnimi karticami ni mogo-zato smo na dilavno podjetje pod enakimi pogoji. Ker mo- če. Na dodatno vprašanje, za-zastavili vprašanje našega ramo zaradi zagotavljanja pre- kaj Abanka ne sklene dc^ovo-bralca in dodali še, zakaj lahko točnosti prometa na cestnin- ra z Darsom, nismo prejeD od- za njihovo storitev POP ABC skih postajah zagotavljati pla« govora. Iz SKB so nam sporo- (poplačniško plačevanje cest- čevanje brez avtorizacije, to Čili, da "na žalost vtem trenut- nine) plačujemo zgolj z neka- predstavlja za izdajatelje kartic ku še ni možno plačevanje z terimi plačilnimi karticami? določeno tvœanje, ki ga neka- BA Maestro karticami SKB. V "Zanikamo, da bi v Darsu teri niso pripravljeni sprejeti, SKB smo v fazi dc^ovoiov in kogarkoli diskriminirali," od- to pa je^tudi razlog, da njiho- usklajevanj z Darsom. Upa- tno, da bo prižlo do dc^ovora in da bomo v kratkem tudi govaija Matej Kušar iz Darso- vih plačilnih kartic ne more- ve Službe za komuniciranje in mo sprejemati kot plačilno nadaljuje: "Pri uvajanju mož- sredstvo," še dodajo v Darsu. imetnikom BA Maestro kartic nosti plačila cestnine z debet- Na naše drugo vprašanje o do- SKB omogo6Íi brezgotovin- nimi karticami smo namreč v stopnosti storitve POP ABC preteklosti prek svoje matične pa pravijo, da so odprti za sko plačevanje cestnine na slovenskih avtocestah". <1 110 Z a I " «te. 97,3 MHz WWWMDIÛ-kRANJ.Sl 8 K o .si Rop je spodletel Policija je v noči na ponedeljek prijela tri jeseničane in Radovljičana, ki so v Kranjski Gori poskušali oropati natakarico. Stmon Šubic cejo prav n)ih- Kasneje so ....................................... prijeli §e 19-letiiega Jeseniča- Kranjska Gora • V nedeljo na, ki je prav tako sodeloval nekaj pred polnočjo je de- pri ropu in so ga med vožnjo žumi polidsl v Kranjski Gori že odložUi. sporočil v Operativno komu- Roparji so bili zamaskira- iiikadjski center Kranj Poli- ni, ko so v bližini Larixa od cijske uprave Kranj, da so zadaj pristopili do natakari-neznani storilci v Kranjski ce, ki je v roki nosila kaseto z dnevnim izkupičkom iz bližnjega gostinskega lokala. Gori v bližini hotela Larix poskušali oropati zG-letno na- takarico, ki je imela pri sebi Dva sta jo podrla iia tla in ji registrsko kaseto z denar- poskuáaJa iz rok vzetí kaseto 2 denarjem. "Natakarica Policija je takoj izvedla blo- hrabro reagirala, saj se je ule- kade prometnih povezav s gla na kaseto, da je roparja smučarskim središčem in nista mogla vzeti, in začela pri Hrušici ustavila osebni kričati- Vpitje so slišali trije avtomobil, v katerem so biJi turisti, ki so takoj stekli na 19- in 2o-letni Jeseničan ter kraj dogodka. To je ropane 19-letni Radovljičan. V njiho- pregnalo, ne da bi natakarici vem vozilu so našli oblačila vzeli kaseto z denarjem," je in predmete, ki jih je opisala pojasnil Simon Velički, vod- napadena natakarica, zato so ja sektorja kriminalistične policisti hitro ugotovili, da iS- policije PU Kranj. KRIMINAL Kli)ANJ Varnostnik in policist sta bila pozorna Kranjski policisti bodo zoper 23-letnega tujega državljana z začasnim bivališčem v Ljubljani podali kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine. Sumijo ga, da je pred dnevi v drogeriji Muiler v Kranju s prodajnih polic vzel več parfumov v skupni vrednosti 460 evrov In jih skril v prirejeno vrečko, nato pa odšel mimo blagajne, ne da bi jih plača Pri dejanju sta ga zalotila varnostnik in policist v civilu, ki sta ga pridržala in izročila v nadaljnji postopek policistom. Naklo Odnesel blagajno Neznani storilec je v nedeljo zvečer vlomil v stanovanjsko ^Išo v Naklem. S silo je odprJ okno in vstopil v njeno notranjost. Pri pregledu prostorov je našel kovinsko blagajno z denarjem In uro. S tatvino si je vlomilec pridobil za okoli 12.500 evrov protipravne premoženjske koristi. KI^N) Iz cvetličarne brez rožice Neznani storilec je v noči na petek vlomil v eno od cvetličarn v Kranju. Po pregledu prostorov je odnesel 1.700 evrov )n GSM-aparat Samsung. SřOONíE BiTNjE Tat znova na pokopališču vlomi v avtomobile pred pokopališči se nadaljujejo. Neznani storilec je namreč pred dnevi izkoristil kratko odsotnost oškodovanke In vlomil v njen osebni avtomobil, ki ga je parkirala pred pokopališčem v Spodnjih Bitnjah. Ukradel je žen- sko torbico, v kateri so bili osebni dokumenti in gotovina. Gmotna Škoda znaša tristo evrov. Bleo Našel denar v noči na soboto je nekdo vlomil v poslovne prostore na Ljubljanski cesti na Bledu in s seboj odnesel S40 evrov, S. Š. It*» u e Tt« Tbmi« Xfar«» Gorenjska 96 MHz ft a 0 i o Z A RADOVEON Prijeli roparje nai 12 : 22), Hit Kranjsika Gora : /ežlca 76: 61 (19 :13, 25 : 13,24:19,8: >6); finak: Merkur Celje: HIT Kranjska Gora 70 :59 (19 :20,15:15» io : 10,13:72). Liga UPC Telemach, 14. krog: TCG Mercator : Luka Koper 94: 97 (23:25,23:18, 26 : 23,13:19, 9 :12) - po podaljšku; Helios : Krka 84 : 81 (23 : 21, 27 : 23,13 :13, 21 : 24). Helios že v sredo gostuje pri Kraškem zidarju jadranu, TCG Mercator pa v soboto prt Hopsih Polzela. V. S. TENIS Kranj Blaž Kavčič odličen v Avstraliji Na svojem zadnjem turnirju v letu 2007 v avstralskem mestu Burn le je Blaž Kavdč dosegel svoj največji uspeh. Na ATP turnirju z nagradnim skladom 35 tisoč amerilkih dolar- jev se je uvrstil v poifinale, kjer je izgubil proti Avstralcu Ra-meezu junaidu In tako dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na tovrstnih turnirjih v zadnjih letih. Trenutno je na lestvici ATP med slovenskimi Igralci najvišje uvrščen Marko Tkalec, ci zaseda 280. mesto s 137 priigranimi točkamu Sledijo mu Grega Žemlja na 336. mestu (106 točk), Blaž Kavčič na 388. mestu (86 točk) ter Luka Cregorc na 448. mestu svetovne moške jakostné lestvice. B. M. Krani Uspešen zaključek leta za kranjska tenisača Na zadnjem tekmovanju v preteklem letu se je odlično odrezala Kranjčanka Sončka )azbinšek, ki je na odprtem prvenstvu Ljubljane mladink do 16 let ugnala vse nasprotnice. Kot četrto postavljena Igralka je v polfinalu ugnala Nino Nagode (Idrija), v finalu pa z rezultatom 6 :4; 7 : 6 še Mariborčanko Kajo Rajh (ŽTK). Pri fantih je zmago presenetljivo osvojil Boštjan Bolko Iz Idrije, v zaključnem obračunu je bil uspešnejši od prvega nosilca Nika Razborika v treh nizih s 5 : 7; 6 : K 6 : 3. Triglavan Tim Cibašek je v polfinalu z Izenačeno igro moral priznali premoč Litijčana Razbdrška. B. M. GG naročnine 04/20142 41, e-poJta: narocnine^g-glas.si www. gorenj ski glds .si Prva zmaga v novi dvorani Hokejistke kranjskega Triglava so v novi dvorani slavile prvo letošnjo zmago v elitni ženski mednarodni ligi, žal pa se zmage pred domačimi gledalci niso veselili hokejisti, saj so jih ugnali borbeni Blejd. Vilma Stanovkik Kranj • Minulo soboto je bil zgodovinski dan za hokejistke in hokejiste Triglava. Čeprav morajo v novi dvorani na Zlatem polju še odpraviti nekaj manjših tehničnih pomanjkljivosti (ugotovljene so bile pri zadnjem pregledu), pa niso več ovira, da kranjski hokejisti ne bi vendarle igrali v novi dvorani. Tako je bila prva sobotna tekma obračun v elitni mednarodni ženski ligi, ko je ekipa Triglava gostila ekipo Fe- renccaros Stars iz Budimpešte. Borbene Gorenjke, ki letos v šestnajstih tekmah še niso okusile zmage, so svoje veselje nad novo dvorano dokazale z odlično igro in v prvi tretjini so povedle celo z 21 o. Hokejistke Triglava so se v novi dvorani izkazale z zmago proti ekipi iz Budimpešte Madžarke so nato izenačile» v odločilnih trenutkih pa so njem v domači dvorani kaj dani Triglava stu je zbrala 33 točk, četrti je Triglavanke vendarle zadele spremenilo, " je po tekmi po- žavnem prvenstvu gostili eki- Stavbař Maribor s 25 točka- mrežo nasprotnic in se veseli- vedal Cveto Hafner, Id vodi po MK Bleda le zmage s 3:2 (2 : o, o : i, 1 : žensko ekipo Triglava. Ta je v derbiju so jih i)/'Seveda smo veseli zmage, konkuiend enajstih ekip na premagali z 1 : j (o : 1, o : o, stem mestu 16 točk, prav V gorenjskem ml Triglav na petem mestu namreč Blejci ima 19 točk, ŠD Alfa na še- Čeprav je to prva v letqânji se- lestsaa elitne ženske medna- zoni, do korKa pa imamo le rodne lige kljub sobotni zrna- še tri tekme. Dvorani v Kra- gi še vedno na zadjijem me- nju nam veliko pomeni, več stu. najboljša pa je ekipa Sla- težav je, ker je vedno mani vije iz Prage. Od slovensldh krogih prvenstva tako 16 točk ima Bled, le 13 pa jih ima H S Olimpija na vedno vodi ekipa Jesenice osmem mestu. "Nov krog za Podmežakli gnala državno prvenstvo bo na sporedu v soboto, ko so pari: deklet pripravljenih igrati ho- ekip nastopa še ekipa Term veščaka s 3 : 2 (2 : o, 1:1, o : Bled - Stavbař Maribor, Slavi- kej, nastopi vmednarodni ligi Maribora, ki je na?, mestu. tnčk pa so dragi. Tudi sponzorjev Manj sreče pa so na prvi drugem ja - Triglav, Medveščak - HS Olimpija in Jesenice mladi • ni in upam, da se bo 2 igra- tekmi v domači dvorani imeli točk, Slavija na tretjem me- Alfa. Jeseničani spet zabijajo gole Potem ko so hokejisti Acronija Jesenic v zadnji tekmi prvega dela lige EBEL doma izgubili proti ekipi Gradca, so v nedeljo slavili v Beljaku. • * * « « • i • ft vitwa Stanovnik namreč uvrstila ekipa Black ..........................................Wings linza (49 točk), dru- )esenice - Zadnji petkov go mesto si je zagotovila eki- krog prvega dela v ligi EBEL pa Vienne Capitalos (49 jeseniškim hokejistom in točk}, tretje pa ekipa Red njihovim navijačem ni pri- Buli Salzburg, ki je zbrala nesel veselja, saj so v domači prav tako 46 točk kot fese- dvorani z ekipo Gradca izgu- ničani na četrtem mestu. bili kar z 1:4, edini strelec za Bolj kot zgolj ena točka bo- domače moštvo pa je bil Ju- nitete pa je še v petek zbujal rij Goličič. Tako so po štirih več skrbi podatek, da jeseni- zaporednih porazih na škim hokejistom komaj §e lestvid izgubili še eno mesto uspe doseči zadetek. Da to in si z uvrstitvijo na četrto ni res in da se bodo še vese- mesto za nadaljevanje tek- lili zmag, pa so nato dokaza- movanja izborili zgolj eno liže takoj v nedeljo, ko je bila 1S0\\ točko. Na prvo mesto se je na sporedu že prva od tekem «^o^'vall, so se v nedeljo znova izkazali kot strelci. / mo^ T,n. cwi drugega dela. V prvi skupini z Red Buli Salzburgom 3: 8 najboljših šestih ekip (tako (i : 2,1: 2, i : 4). Že danes Acroni Jesenice nov obračun v ligi EBEL imenovani skupini za uvrsti- Ekipe, ki se v tako imeno- čaka v domači dvorani, ko bodo ob 19.15 gostili tev) so namreč Jeseničani go- vani kvalifikacijski skupini moštvo celovškega KAC-a. Pri HK Jesenice so se odlo- P" ^^^ ^ Beljaku in borijo za dve mesti v četrtfi- «li. da bodo • ob praznovanju 60. letnice kluba - gle- ' ^ ' 5 ^ ' P^^ ^^^îê* dalcem pripravili darilo ter jim na južni tribuni (sto o). Tokrat so gole dosegli dva rale v petek, 11. januarja. Conny Strômberg, Andrej ZM Olimpija, ki jenalestvi- jišča) podarili brezplačne vstopnice. Blagajna pred Hebar, Luka Žagar in Paul d osvojila 8. mesto (v petek dvorano Podmežaklo bo odprta od 16.15 naprej, vsak Healy. V preostalih dveh tek- so Innsbruck premagali 5 : pa bo dobil le eno vstopnico. Dvorana se bo odprla uro l-iwest BW Linz 6 po kazenskih strelih), pa in pol pred tekmo. doma izgubil z Viermo Capi- bo prvo tekmo odigrala v Ti- tals 2 : 6 (2 : o, o : 3, o : 3), voliju ob 19.15 z eldpo Grad- KAC pa je v Cdovcu izgubil ca ogers. u tuiix vil ma stanovnik si 11 V Košarkarski pokal Stajerkam Nâ finalnem turnirju košarkarskega pokala za ženske so se zmage šele po podaljšku veselile košarkarice Merkurja iz Celja, ki so ugnale domačo ekipo HIT Kranjska Gora. Janko RabiČ lile pokala, ki jim ga je izročil predsednik Košarkarske Krdnjskd Gora • športna zveze Slovenije Dušan Še» dvorana Vitranc je bila v so- šok boto in nedeljo gostiteljica Najboljša strelka finalnega letošnjega ženskega finalne- turnirja je bila koSarkarica ga turnirja za pokal Sloveni- HIT Kranjska Gora Lidija je v košarki. Domačinke, ko- Beodal na verjetno že tradicionalni pohod na Kredarico. Malce stran od teka v meglenih dolinah. 12 i nfo@g-glas.si Novoletne želje b prcmiiljemnju, olja." Nauk zgodbe? zna- kaj naj uam lepega mo kaj st dogaja v res- zaželim ob novem nîci, all reagiramo po suojih letu, sem popila že liter Čaja predstavah? Kajti to. kar se in pojedla pol ŠkatU piškotov, dogaja, ni vedno v naših gla- Razlog, da mi pisanje ne gre vah. Tam kraljujejo naše od rok, rti v tem, da bi vam m predsta^^ o tem, kako je nekaj imela česa lepega teleti, am- videti. Zato bi morali večkrat pak se skriva povsem drugje, kaj vprašati, ne sklepati po Malce me skrbi, da ni ravno svoje. Tako je tudi s tem no- rožnat začetek Itla in da vim letom. Nasuli so nam to- marsikdo premišljuje o tem, liko negativnih obetov, da kako ga bo preživel. Mleko, naši možgani že meljejo vse testenine in podobna hrana črne scenarije. Pa bo v resnici so pač nekaj drugega kot nov tako? Ne vm. Najbrž ne vse. par smuči. Dali so nam po- Morali bi vedeti, da se ne do- d raž i lve in nas pot olai ili z gaja n ič novega. Vse je že do- razprodajami. Kaj najst^m? živete, vse to že videno, vse se Naj Jamram, pljuvam ali jo- ponavlja. Preživeli ne bodo kam zaradi tistih, ki Jim bo še najpametnejši, niti najlepši, težje. Takole sem se odloČila. n iti najb o[/ bogat i. Vedno pre- Povem vam zgodbo, ki sem jo živijo bitja, ki so prilagodlji- nekoč slišala. Neka gospa je va. Tako bo tudi letos. Zato kupovala hrano. S police ji je vam želim prilagodljivosti, na tla padci paradižnik. Ko poguma in iznajdljivosti. Že- seje sklanjala, da bi ga pobra- Um vam tudi energjje. Nikar la. Je v h rbtu začu t ila h udo Je ne mečiU p roČ z iskanjem bolečino in sc ni mogla več krivccv, s kňtiziranjem in ob- premakniti. Od bolečine je toževanjem, Uporabitejoraje zavpila. Gospod poleg nje jo za iskanje reíiřřv. Pa še nekaj je prijazno pogledal in rekel: nam želim vsem skupaj. Da "Razumem vas. Toda, Če vpi- bi nas imela narava rada. jete že pri cenah paradižr\ika, Njene zamere so hujše kot vse kako boste šele pri cenah podražitve. Prisluhnite nam -polepšali vam bomo ISTICNI dan. TCLE $AT T€L£ 7V 91.0 MHz uiuiuj.potepuh.com f Med živet Med daje moč in zdravje otrokom, nosečnicam, rekonvalescentom, oslabelim, bledičnim, starejšim. Obnavlja organizem, krepi odpornost, izboljšuje koncentracijo ... Najsi ga pijemo v čaju. mleku ali drugih pripravkih ali zaužijemo samega po žličkah, dobro nam bo del in nemara celo podaljša bivanje na naši ljubi zemljici. Pavia Ku ner Pristen iji neponarejen med tako pri Iwleznih dihal kot ....................................... spoznamo po tem, da je gost, pri slabi prebavi, nizkem krv- dokler je hladen, se trakasto nem tlaku, slabokrvnosti, Kaloričen, a tudi žlahten ^eće, lepo diši, je sladek, lep- šibkem krvnem obtoku. Med navadno opisujejo Ijiv, zlato rumen do rdečka- Uspešno bo krepil in raz- kot sladko in židko tekočino, sto rjav. Rad se strdi, zato strupljai telo, čistil kri in ki jo čebele in druge žuželke mu pravimo tudi strd. proizvajajo iz cvetličnega nektarja oz. medičine ali iz cvetlični za srce, mane, ta jo izločajo kljunate ^ ^a prehlad, žuželke, kot so denimo uši in druge. Čisti med ne sme vsebovati nobenih dodatkov. kostanjev za prebavo... spodbujal njeno nastajanje, uravnaval vsebnost belih in rdečih krvničk, večal odpornost ... Dobro bo razkuževal in celil rane in poškodbe ter odpravljal nadležne mozolje. Poznamo različne vrste Med je po eni strani redilen. kot so voda ali druga sladila, medu, ki nosijo ime po ras- po drugi pa lahko prebavljiv medu in dveh žlic mleka, na- dinah, na katerih so čebele in pomočnik pri rednem iz- duho in kašelj strok česna 2 nabrale sladino. Tako pozna- trebljanju. Priporoča se kot medom ali prevreta čebula mo akacijev, lipov, hojev, aj- křepčilo starejšim kot tudi na medu ali janežev čaj in dov, kostanjev in še kakšen dojenčkom in otrokom, ki so med. Glavobol so zdravili z drug med. Naš travniški šibkega razvoja in rasti. No- na vodi zavretim medom, med je nabran na vseh mo- tranje uživamo med ponava- nespečnost z dvema žlicama godih travniških rastlinah^ di kol dodatek v čaju. Zelo medu pred spanjem. Dobro zato je mešan cvedični med. učinkovit krepiJni napitek pa odvajalo je bila zmes kamilic Navadno je našemu cvetlič- si lahko pripravimo rudi in medu. Ko je človek prišel nerau medu primešan gozd- tako, da sok ene do dveh li- na slab glas oz. ga je povsem ni in prav zato je tako zdravi- mon razredčimo s toplo ali izgubil, je pomagala mešani- len. Cvedični med naj bi do- mlačno vodo in ga obogati- ca medu, zdrobljenega gor- Tekoči med se ne pokvari, bro del srcu in ožilju, gozdni mo z žličko ali dvema medu. 6čnega semena in surovega lahko edino kristaliziia v trd- proti vnetjem žrela in za od- Pripravek uživamo dlje časa ' masla. Bolezni v prsih, zlasti no stanje. Nazaj v tekočino pomost, hojev pri slabokrv- vsaj enkrat na dan, če nas je ga pretvorimo s segrevanjem nosti, lipov pri prehladnih do 45 stopinj Celzija. Će to obolenjih in težavah z dihali. napadel kakšen virus pa večkrat na dan. Ce hočemo kašelj, je odgnal v vinu kuhan med z dodatkom dobre misli, vinske rutice m fige. mejo presežemo, med izgu- akadjev naj bi pomirjal in okrepiti odpornost in izbolj- Kašelj so zdravili tudi stolče- bi zdravilne lastnosti. Rekli blažil utrujenost, ajdov krepil šati koncentracijo, zaužijmo ni lešniki, ki so jih zmešali z boste, med je grozno kalorič- organizem po prestani bo- pred kosilom pripravek iz razredčenim medom v kašo. na reč, ki vsebuje obilico lezni in pomagal k hitrejše- koščka kvasa, ki smo ga zme- Priznano je bilo tudi, da sladkoqev. A gotovo je, da mu okrevanju, žajbljev bla- šali z žličko jogurta ali kefirja umivanje 2 medico in lepotil- vsebuje tudi žlahtne sestavine, ki so zdravju zelo koristne. Če ga uživamo v primernih količiriah, bo po^zal le svojo boljšo plat. Poleg slad- godejno vplival na dihala, ko- in mu dodali žličko medu. stanjev koristil pri slabi pre- bavi, vnetjih želodca, pri ra- j^j^j ^^ nah in v lepotilne namene. korja vsebuje §e vonjavne jtrd za trdno zdravje snovi, sluzi, bel)akovme, eterična olja, kisline, nekatere vitamine skupine B, vitamin teh ali onih težavah, ki nas C, rudninske snovi in vodo. tarejo. Svojo moč bo pokazal ne maske z dodatkom medu dajo koži svežino in lepoto ter odpravijo gube na obrazu. Pege naj bi odpravljali s kremo, ki so jo napravili iz 2 Ljudsko zdravilstvo je med žličk medu. 2 žličk glicerina vedno čislalo nad vse. Tako in z žličk limoninega soka. Med lahko uporabimo pri je vsako rano pozdravil sok iz Vedeli so tudi, da med izvle- z medom tavžentrože in medu, gnojno bulo mazilo iz dveh žlic Če gnoj oz. maščobo iz mozolja, ki se tako prej posuši. Nepotrebne iluzije 26 V RAKOVIH KLEŠČAH Makíeta Smolnikar Zdrav Človek ima tisoč raz- tem občutku varnosti sicer ne na. V resnici gre pri vas za tro padlo na pamet? Vseka- tokrat prvič prestopim. Prese- ličnih želja, bolan eno samo: najdem nobene razumske hujše vnetje pljuč. In v tem kor namera, da o poteku svo- neti me mogočnost njene no- razlage, ampak me v danih smislu naprej, dokler se - ver- jega zdravljenja, o pozitiv- tranjosti, ki se ne odraža okoliščinah razumske razi a- Jeli ali ne -zalotim, da mije nem odnosu do diagnoze, o zgolj v monumentalni arhi- ge prav malo oziroma Čisto po desetih dneh trdega in ne- dojemanju strahu in poguma tekturi, ampak ali predvsem ozdraveli. Kdo je misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži. Torek, 12. junija nič t\e brigajo. prizanesljive^ samosoočenja in o drugih izkušnjah pišem v řilmí. Ne gltdc na Sest ali Na sprehod po Rožniku se z boleznijo, iluzija o zdrav- dnevnik in ga Javno objav- sedem nun, ki pritajeno pa Aha. Pa Jo najdem. Sinj- namerno odpravim sama. niški zmoti odveč. Da sanjar- Ijam. Z enim samim name- vendar na glas moHJo, je tiši- sko mater božjo. Ce Je bilo že Želim si namreč odgovoriti Jenja v to smer sploh ne potre- nom: da postane rak družbe- na v cerkvi vendar tako globo- moje dejanje (vsaj za nekate- na nekatera vprašanja. Reci- bujem. Pravzaprav, mije od- no sprejemljiva bolezen, ki jt ka, da dobi zemeljsko bilje, ki re) zavržene, bom pazila pri mo, mi je dovoljeno sanjati? več. Kar si razložim s svojim večina ljudi (zdravih in bol- mu rečemo Človek, občutek izrazu in rekla, da sem Jo za- Seveda mije. In sanjam, da značajem, s svojo osebnostjo, nih) nič več ne povezuje s večnosti, neminljivosti in ne- ložila v kuhinjski predal, v so se strokovnjaki za zdrav- kije, roko na srce, več kot to- smrtjo. In v tem kontekstu je kakšne časovne povezanosti. katerega za kdo ve kateri pri- ljenje pljučnega raka na Gol- liko, da sem kadar koli pri- moje sanjarjenje o pomoti, ne Spet se mi riehote ulijejo mer "spravljam" najrazlič- niku zmotili. Pojutrišnjem pravljena narediti iz muhe le nepotrebno, pač pa čisto solze in spet jih dojemam kot nejšo drobno šaro, ki jo prej ali v petek, ko pričakujem oh- slona, iz komaj opaznega in odveč. solze sreče. Sreče neizmerne kot slej vržem v smeti. Trdno věstilo z Golnika o tem, kaj navidez dolgočasnega dogod- Namesto da z Rožnika za- moči. ko jo čutim v sebi in s sklenem, da se od Čudodelne bodo z menoj v prihodnje po- ka spektakel, niti sama pov- vijem domov, se mimo za- katero bom, do neke mere pa gospe s Sinja ne ločim več. čeli, bo pisalo: Sporočamo sem ne razumem. Kaj v zve- vestne volje odločim in odi- Postavim jo na mesto» od ko- vam, da je diagnoza, ki smo z i z mojo diagnozo in z dem v nunsko cerkev. Čeprav der jo lahko s postelje kadar vam jo postavili in s katero družbeno vlogo, i i Jo fkot no- stoji cerkev v neposredni bli- koli vidim. Ona pa mene. V smo vas že seznanili. napaČ- vinarka) igram, mije zelo hi- ž i ni mojega doma, njen prag sem že, premagala svojo živ» Ijenjsko preizkušnjo, to Je. raka. (Se nadaljuje) J RADOSTI z VUENJA info@g'gtasM 13 Klinčki Bows Berg ant okus Kiinđd oziroma nageljno- Ponavadi uporabljamo cele, le za peko jih zmeljemo. Do- ve žbice (ki z nageljni nima- dajamo jih nekaterim jo nobene zveze) so močno dišeči in pekoči posušeni cvetni popki dišečega klin- čevca • drevesa» ki le doma m» goveji salami, lagujem temnim juham. Potrebno je tudi omeniti, da poma- jo tudi prebavi, s svojim na Moluških oziroma Dišav- delovanjem proti mikrobom nih otokih. Danes jih pridelujejo v Indiji, Tanzaniji, na Madagaskarju, Šri Lanki, v Maleziji in Indoneziji, ki pa preprečujejo gripe in prehlade. Rdčje prsi s klinčki sama porabi skora) ves pn- • pomarančo delek. Drevo je zimzeleno in zraste približno 12 metrov v Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg zmlete klinčke. V kozici sto- naribano korenje. Vse sku- viiino. Domačini sušijo po- rai^ih prsi, nekaj zdrobljenih pite 13 dag masla, dodajte paj narahlo premešajte in pke tri dni, njihova rožnata Iclinčkov, maslo, malo poma- sladJcor, eno žlico kakava in stresite v pomaščen okr<^el barva preide pri tem v rjavo. rančne lupine, 2 dl s^e stis- jajce ter na majhnem ognju pekač ter pecite 1 uro v na Ime žbice pa so dobili zato, njenega pomarančnega ^oka, i kuhajte 2 minuti. Dodajte 170 stopinj Celzija ogreti pe- ker imajo obliko starinskega žlico moie, 1 dl vode, soi in si«- drobtine s klinčki. dobro pre- čici. Ko se ohladi, prelijte s žeblja. V starih časih so to že mkt poper. dragoceno začimbo 2 vzhoda dobesedno tehtali z zla- mešajte in nastalo maso s prelivom, ki ga napravite prst3 enakomerno porazdeli- tako, da zmešate skupaj Račje prsi natrite s soljo, te v pekač velik približno sladkor v prahu, beljak in U-tom. Celi klinčki so lahko po poprom in klinčki. Na mas- 20x30 centimetrov. Najmanj monin sok. Ko se preliv str-videzu in velikosti precej raz- lu jih z obeh strani popecite za dve uri postavite v hladil- di, torto narežite in postrezi-lični, vedno pa morajo biti in zalijte s pomarančnim so- nik. Sladkor v prahu, pre- tes stepeno sladko smetano, brez luščin in drugih prime- kom 1er dodajte malo nastr- ostalo stopljeno maslo in kasi. V prodaji so zdo pogosti gane pomarančne lupine, kav zmešajte z vodo v gladko Sorbet rdeie pese in in jih lahko kupimo skoraj v DuSite Se 25 minut, zgostite kremo. S tako pripravljeno klinčkov vsaki živilski trgovini- V tes- s podmetom iz moke in glazuro premažite čokolad- no zaprti posodi jih lahko vode, dobro prevrite in po no maso, jo narežite na rezi- Za A osebe potrebujemo: zo hranimo približno leto dni. potrebi dosolite. Račje prsi ne in okrasite s sesekljanimi dag sladkoija, 2 dl jabolčnega so precej trdi in jih lahko narežite na rezine, jih zloži- zmeljemo le s kavnim mlin- te na krožnike, prelijte z orehi. soka, 60 dag kuhane rdeče pese, sok petih limone, 5 zmle- čkom ali pa jih zdrobimo v omako ter postrezite s pire Korenčkova torta z orehi ^^^ klinčkov, o,j dl konjaka, 1 možnarju. Klinčke dobre ka- krompinem ali zdrobovimi jajčni beljak. kovosti spoznamo po tem, cmočki. da v vodi ali potonejo ali plavajo pokončno. Razdišavlje- čokoladne rezine ni pa vsi plavajo horizonta]- ^ klinčki no na površini. Ce kupimo Za 1 lortni model potrebuje Sladkor in jabolčni sok 4 4 žlice sladkorja, j zavrite, dodajte olupljeno in 5 J^J^' J žlice moke, i pecilni prašek, 10 naribano rdečo peso in ku- dag zmletih orehov ali man- hajte 10 minut Zmes pretla- zmlete, morajo biti temno Za ]8 rezin potrebujemo: dljei^,jo dag drobno nanbane^ Čite skozi cedilo, dodajte li- rjavi in fino zmleti, se pa dag namdnih piškotov (kek- ga korenja, 2 žlico olja.yzmle- monin sok, zmlete klinčke. tudi zelo hitro razdišijo, zato sov), 15 dag masla, 6 žlic slad- - te kUnČke, 20 d<^ sladkorja v konjak in sneg iz beljalca. jih je bolje mleti sproti. Klin- koTja, 3 žlice kakava v prahu, prahu, 1 jajčni beljak, sveže Zmes v strojčku za pripravo čki so začimba, ki je nepo- j jajce, 28 dag sladkorja v pra- stisryen sok ene limone. grešljiva v kompotih, kuhanem vinu. Čežanah, sadnih sladicah in drobnem pedvu. Uporabljamo jih v manjših hu, 2 žlici vode, 6 dag sesekljanih orehov. lajca in sladkor penasto u mešajte, dodajte zmlete sladoleda ali v ploskem kovinskem modelu med občasnim mešanjem pustite zmrzniti v zamrzovalniku. Kekse zdrobite ali zmeljite orehe, moko s pecilnim pra- Sorbet ponudite kot osveti-količinah, saj preveč klin- v drobtine in jim dodajte škom, olje, zmlete klinčke in tev po kosilu ali med njim. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha z vlivand, svinjske zarebmice po cigansko, pire krompir, rdeča pesa v solati, biskvit s pehtrarom in orehi; Večerja: narezek, francoska solata. Ponedeljek • Kosilo: pečenice s kislim zeljem, krompir v koscih, sadna solata s kivijem in smetano; Večerja: okisano goveje meso iz juhe, kruh, bela kava. Torek - Kosilo: segedin golaž, polenta, puding s sadjem; Večerja: makaroni po provansalsko, zelena solata z jajcem. Sreda - Kosilo: gobova |uha iz vrečke, kruhovi cmoki dušenim kislim zeljem in ocvirki, domači prijatelj; Večerja: ocvrte sirove palčke, por v marinadi, francoska Struca. Četrtek • Kosilo: jota s kranjsko klobaso, ajdovi žganci; Večerja: ruska solata, zrnat kruh, bela kava. Petek • Kosilo: cvetačna kremna juha, ocvrte sardele, pretía* čen krompir s sladkim zeljem po dalmatinsko, pečena jabolka; Večerja: jajčne omlete s čebulo in zelenjavo, Jogurt, kruh. Sobota • Kosilo: golaževa juha s krompirjem in rižem, palačinke s pomarančnim sokom, kompot; Večerja: piščančja bedra z zelišči iz pečice, radič s fižolom in jajcem v solati. Biskvit s pehtranom in orehi Iz 4 rumenjakov, 18 dag sladkorja, do 30 dag moke, 1 pecilnega praška, 1 del olja in 1 del vroče vode, 1 vanilin praška in malo limonine lupinice ter na koncu snega iz 4 beljakov pripravimo biskvitno testo kot za sadni biskvit In namesto sadja (češenj, rdečega ribeza Itd.) vmešamo z zvrhani žlici sesekljanega suhega pehtrana in 4 žlice sesekljanih oreho^ vih jedrc. Maso ulijemo na dobro pomaščen pekač, ga damo v segreto pečico in pečemo 40 minut pri i8o stopinjah Celzija, Pečen biskvit potresemo 5 sladkorno moko. Por v marinadi Za 4 osebe potrebujemo; 4 pore, sol, 3 do 4 žlice kisa, i do 2 žlički medu, 4 žlice olja, sol. poper, 2 stroka Česna. 2 kuhani jajci, zelen peteršilj. Por očistimo, zgornje temno zelene dele odrežemo (In prihranimo za zelenjavno juho), spodnje pa razrežemo na 8 do 10 centimetrov dolge kose, jih zarežemo do polovice, dobro operemo pod tekočo vodo, odcedimo în kuhamo v osolje-nem kropu 5 do 8 minut- Por odcedimo. Od vode, v kateri se je kuhal por, vzamemo 4 žlice, jo zUjemo v kozico, dodamo kis in med ter kuhamo in mešamo tako dolgo, da se med lepo raztopi. Odstavimo od štedilnika, solimo, popramo, primešamo olje in strta stroka česna. V to marinado položimo pripravljen por, pokrijemo in pustimo stati na hladnem vsaj nekaj ur (najbolje čez noč). Preden por ponudimo, skuhamo jajci v trdo, ju ohladimo in drobno nasekljamoter potresemo po poru. Potresemo še s sesekljanim peteršiljem în ponudimo. Jedi za zimske dni KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukelj Orientalska solata iz pire • pšenice Sestavine: j žlice hladno stis- jo z marinado in jo pustimo mezge, lovor, jušna kocka, kocke in ga prav tako doda- v njej približno 30 minut, dag makaronov ali polžkov. Paradižnik narežemo na kocke in ga zmešamo s Priprava: fižol preberemo mo k fižola Jed mora biti nekoliko bolj gosta. njenega olja 2 zlia Imomnc in namočimo čez noč. Nato liste operemo, iih naloži, ga v isti vodi pristavimo, ko Ananasové sanje p^lja. čc. „3';,eklen krožnik, po- zavre, mu dodamo pokajeno ' bula, strt česen, 20 žlic namo- tresemo s paradižnikom rneso. Medtem ko se meso Sestavine: 4 rezine ananasa. čene m kuhane pire, 40 dag ošenko in oblo- ^ prepražimo s^ 1 skodelica ananasovega soka, ^ I » ^ ^ i» ^ ^J^đm A F M A . ^ ^^««A « é na kocke narezanega paradižnika, 2 žlici sesekljanih metinih listov, 14 dag pikantnega sira. žimo 2 drobno narezanim sekljano čebulo in česen, do- 2 žlici medu, 2 skodelica mi- snom. Fižole va pasta damo moko, papriko v prahu neralne vode. in paradižnikovo mezgo ter jušno kocko. K pre&anju pri- Priprava: rezine ananasa, lijemo nekaj vode, da se pre- sok in med zmešamo v žganje razpusti, nato ga prili- električnem mešalniku v na naredimo preliv, Čez Sestavine: jo dag fižola, 20 jemo k fižolu. Jed začinimo, gosto kašo, ki jo razredčimo noč namočeno pšenico sku- dag prekajenega mesa, 6 dag Jabolčne krhlje skuhamo po- z mineralno vodo. Vsebi-hamo do mehkega. S hlad- maščobe, 8 dag posilnih ja- sebe j, prav tako tudi mak aro- no damo v stekleni koža- Priprava: iz olja. iimoni- ^ jabolčnimi krhlji nega soka, peteršilja in čes- no vodo jo oplaknemo in bolčnih krhljev, 2 dag paprike v ne. Dobro odcejene damo k dobro ohladimo. Prelijemo prahu, 2 žlica paradižnikove fižolu. Meso narežemo na rec, postrežemo s kockami ledu. 14 NIMIVOSTI info(S>g-^as.si Najlepše novoletno darilo Matïia Rant jok njunega prvorojenca, ki ....................................... sta mu izbrala ime Gaber. Naša sodelavka, fotografi- Namerili so mu 53 centime- nja Polona Mlakar Baidasin trov» tehtal pa je 3610 gra- (na sliki) in njen mož Uroš mov. Mamico in očka je presta se z. januarja razveselila senetil en dan pred napove- najlepšega novoletnega dari- danim rokom, le maJo pa je ia. Iz kranjske porodnišnice manjkalo, da se ne bi rodil je namreč lega dne odmeval prav na prvi dan novega leta. OBČINA mu:)0VU1CA Univerza v Qitbtjani Fakiilieu za ariilieifsu 'ti i I I Občina Radovljica in FaKuKeta zd artiitekturo vas vabita v srećo, 9. tanuaoa 2006, ob 16.00 uri v dvorano Doma krajanov (Kamna Gorica 58) na JAVNO TRIBUNO, i bo Organizirana v okviru urtjanisticne delavnice 'Prenova Kamne Gonce". Vsebir^ javne tribune: 1. predstaiiitev novega nacrtovania prenove In razvoja naselij s pon^m- bno kulturno dediščino. vloga aktivnega sodel^^^anja prebivalcev predstavitev prvih rezultatov podnebne raziskave stas^e dediščine Kamne Gorice 3. predstai^v rezultatov javne ankete 4. razprav^a Vabljeni v$i krajani, prebivalo), lastniki zemljišč, pnjatelji Kamne Gonce ... i Jsn ko S. STUŠ£K ŽUPAN OeĆINE RADOVLJICA prof. dr. Peter FISTER FAKULTFTA ZA AR HfTEKTURO HlTAlpinea. d d, 6orovšk3 99, 4280 Kranjska Gora i. komunikativni, željni novih Izzivov, m/i Ce vas veseli delo t liudmi, ste pndružMe se nam. Zaposlimo nove VODJE KUHINJ IN VODJE STREŽB Pogoji: - Sí^ór^ âli gostnskâ èo^ - V. aJi VI. stopnja ustrezne smeri - znarje dveh hjjih jedkov - poznava/rje dela 2 roáunďniKom ■ dsloi/no rBzmer)6 tx> sklenjeno ria oodlagi InSKiduaine pogodbe o 2dpQ3litvi za vodsNene delavce KUHARJE • srednja gcLsTtnskâ sola • IV sJi V. stopnja izobrazb« - smer kuharstvo NATAKARJE Pogoji: • srednia oosCnskd Itfa - fJ. aJi V. stopnja izobrazbe - smer KUHARSKE POMOČNIKE Pogoji: - doKonCana ali nedokončana osnovru áola SOBAfílCE-ČfSTILKE Pogoji: - dokončana ali r>edokončana osnovna šola Deloina r^Ezmefja bomo sklenili za določen ča&. z možnostjo podafjáania. s polnim delovnim ćasom, InforiT^fje so vam na vo^ m teietonski številKi 5864*720, vtoçe z dcri^ll o izpofnievarlu pogojev, pe v roku d dn» od obiave, pobite na nastov: HIT Alplnea, d. d., Borovika 99, Oddelek 2d Spio&ne zadeve In razvoj človeftklh virov. 4280 Kranhka Gofs. Društvo onkoloških bolnikov Sloven Ë Raka Lir»i)A I si vedela, da bom zdravnica. ..............................................................................Pri svojem delu sem se sre- Društvo onkoloških bolni- iaJa seveda z mnogimi bolnikov Slovenije ima okoli dva ki in njihovimi življenjskimi tisoč članov, ljudi, ki so se zgodbami, iz katerih sera se srečali z rakom, pa je v Slo- tudi sama veliko naučila. Za- veniji okoli 60 tisoč. Vsako čutila sem njihovo potrebo leto je odkritih 10 tisoč novih po povezovanju in samopo- bolnikov. Nekateri med nji- moči, zato sem začela odpi- mi se združujejo še v posa- rati vrata za oblikovanje druš- mezna društva bolnikov s rva, v katerem bi sodelovali specifičnimi oblikami.raka, bolniki in zdravstveni stro- DruŠtvo onkoloških bolni- kovnjaki, " pripoveduje prim. kov Slovenije pa ima odprta Marija Vegdj Pire V tistem vrata za vse onkološke bolni- času je bilo kaj takega nedo- ke in njihove svojce. Usta- umljivo; tudi pozitivne iz- novljeno je biio že leta 1986. Zlasti v ZDA so se davno kušnje iz sveta niso kaj dosti zalegle. Zato sta bili slabo pred tem bolniki in zdravni- sprejeti prvi dve prostovoljki, ki povezovali v organiziranih ki sta sami preboJeli raka in Pri m. Marija Vegelj Pire oblikah združevanja, ki so se nato - pod okriljem druS- omogočile boljši in hitrejši tva - izobrazili za pomoč dru- ril o svoji bolezni in biJ soor- Bilo je devet otrok, ona je pretok informacij, ki so skr- gim bolnicam; z lastno iz- ganizator kolesarskega ma- najmlajša, vsi so bili med bele za izobraževanje, orga- kušnjo sta pristopili k bolni- ratona K0Î0 življenja od bol- vojno izseljeni v Nemčijo, nizirale samopomoč, nudile cam in jim dvigovali zaupa- nišnice do bolnišnice, na ka- Kot otrok kmeta, mlinarja in strokovno podporo tako bol- nje in upanje v ozdravitev, terem so mladi, ozdravljeni kovača je bila po vojni šikani- nikom kot njihovim svojcem jim svetovali, jih hrabrili. fantje s svojim zgledom opc- rana in tako - kljub temu da m tako na vseh področjih laj- Zdravniki so pomoč laikov gumljali onkološke bolnike • je naredila sprejemne izpite šale tegobe bolnih za rakom, vbolnišnidtakrat še zelo tež- po Sloveniji. "Da ima psiha za medicino - tja najprej ni Že leta 1982 je bila pobud- ko sprejeli. Danes, po mno- pri razvoju bolezni in ozdra- bila sprejeta. Zato se je vpisa- nica za ustanovitev Društva gih letih, je to drugače; druš- vitvi velik pomen, še zlasti ve Ia na pravo, naredila vse izpi- onkoloških botaikov Slove- tvo se je neštetokrat potrdilo prim. Marija Vegelj Pire. te za prvi letnik, in se nasl^- nije prim. Marija V^elj in v njem tako rekoč sodelu- Mnogi spomini jo vežejo na nje leto kljub temu vpisala Pire, ki je v tekočem manda- jejo vsi ugledni zdravniki, ljudi, s katerimi se je veliko na medicino. Tja je želela, od tu tudi predsednica tega druš- Prim. Marija Vegelj Pire pra- pogovarjala. Nekateri so prav kar je prebirala bratovo knji- tva. Kot psihoonkologinja na vi, da se ob bolnikih tudi skozi te pogovore doumeli in go Axel Munthe z naslovom Onkološkem inštitutu je zdravniki veliko naučijo: izpovedali svoje življenjsko San Michele; vsebina je bila spremljala stiske bolnih z ra- "Predvsem to, da je življenje poslanstvo. Spominja se po- povezana tudi s psihiatrijo, kom. Zavedala se je, kako zares velika in neprecenljiva mena objemov, topline in Po končanem študiju medi- bližine - včasih je bilo to na dne se je njeno življenje od- pragu smrti, drugič ob rado- vijalo sicer drugače, kot si je Družina Pirčevih je znana zdravniška družina. Dr. sti ozdravitve. Objem, kot po- takrat želela, saj ni dobila ob- Bojan Pire je bil mednarodno uveljavljen zdravnik, trditev zaupanja in poveza« ljubljene zaposlitve v mla- priznanje doma pa je dobil posthumno s publikacijo "Bolnik mora spoznati dinskem okrevališču Rakit- Javno zdravstvo 20. stoletja m njegov soustvarjalec dr. sovražni, da se zna z njim na; jo je pa pot peljala na on- spopasti, zato mora imeti vse kologijo in do specializacije informacije in zaupanje. Za- iz nevropsihiatrije, torej, na- Bojan Pire (Zvonka Zupanič Slavec, 2007). Po njegovih stopinjah je šel sin dr. Bojan Pire, onkolog, In v upan^j^in'p^mVč'pôttêbûje ^j'k o&S^7sanja^. tem duhu deluje danes že upokojena prim. Marija pa tudi v času rehabilitacije "Dvojnosembilazavezana Vegelj Pire, predsednica Društva onkoloških bolnikov iri vračanja v vsakdanje živ- vsestranski pomoči bolni- Sloveiiije. ljenje. In tudi pri tem je vloga društva pomembna." Raz- kom - po stroki in občedove-ško. Razumela sem vrednoto ~ mišlja, da je današnji čas življenja in vedela sem, da krut do boliiih in šibkih, zato brez bolnikovega razumeva- zelo potrebujejo strokovne, vrednota, ker je enkratno, saj je ljudi strah, da bi zaradi nja bolezni in možnosti izbi- hkrati pa tudi za laičnega je vsak trenutek neponovljiv, dolgotrajnega zdravljenja iz- re ne smemo drugi odločati človeka razumljive odgovore Tega se zlasti zavedajo zelo gubili službo. Socialna var- o njegovem življenju. Zato glede f>ot€ka bolezni, mož- hudi bolniki; pa tudi tisti, ki nost pa je bistvenega pome- sem vedno težila k pogovo nosti zdravljenja, rehabilita- so premagali bolezen in od» na za počutje bohiikov. Dniš- rom, pojasnjevanjem, iska- dje itd. Pa tudi samopomo- tle j živijo drugače, bolj pol- tvo se zato vključuje tudi v si- nju najboljših poti... In če- či, ki je izjemnega pomena, no. Dobesedno živijo to vred- stemsko urejanje vprašanj prav sem bila sama prepriča- Njena pobuda pa med zdrav- noto. Zavedajo se. da človeka bolnih za rakom. Mnenje na. da bi bila morda druga iz- niki ukrat Se ni bila dobro izpolnjuje in osrečuje še vse prim. Marija Vegelj Pire je, bira boljša, sem sprejela pokaj drugega, ne le materialni da bi se morale različne orga- saraeznikovo intimno odlo-svet. Drugače dojemajo do- nizadje onkoloških bolnikov Čitev. Spoštovanje posamez- broto, naravo, lepoto..." spre eta. Ob bolnikih se tudi zdravniki veliko naučijo Današnji čas je krut do psihološkim dejavnikom drugi strani pa se je v pro zdravljenja vse bolj vklju vala tudi psihoterapija Zato ie Onkološki inštitut vendarle krovno povezovati, nika in njegove volje je bilo Cilj mora biti najboljša pod- moje vodilo. S tem, seveda, pora bolnikom in svojcem, da sem pred tem izčrpala vse Zato društvo spodbuja tudi možnosd za razumevanje in sodalno čutečnost in spod- sanadjo problema. To je na- DniStvo je bilo ustanovlje- buja medsebojno skrb. "Živi- loga zdravnika, odločitev pa no za potrebe onkoloških mo drug za drugega," pravi je intimna izbira." Njene bogate strokovne iz- kušnje in velik življenjski optimizem dajejo delu v društvu dragoceno energijo in vo* Ijo, ki premaguje vse ovire in "Stroka, ki se je seveda jj^kih bolnih spraševala o dejavnikih tveganja za raka, o sprožilnih situadjah za izbnA te bolezni. je dajala veiiko težo tudi bolnikov, zato delujejo po prim. Marija Vegelj Pire. bolnišnicah prostovoljci za mdi>ndualno pomoč in M ' Spojt^^^ati je treba ne skupine za samopomoč. bo|„ij,ovo intimno organizirane so razne oblike odločitev izobraževanj in potekajo zgodaj vključil v svoje zdrav- mnoge akcije. Mnogo mla-niške vrste tudi nevropsihia- dih je. ki delujejo v njem; medicine med njimi tudi nogometaš bila moja izbira, od kar sem laka Jakopič, ki je spregovo- Marija Vegelj Pire izhaja iz kmečke družine iz okolice Brežic, kjer so negovali lepo besedo in kultiviran odnos. se potrjuje tako v domačem, kot tudi mednarodnem prostoru. Rak je bolezen tega časa in boj proti tej bolezni je internacionalen. ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE -PROSTA DELOVNA MHSTA NA GORENJSKEM (m/ž) DEUVEC BRE2 POKUCA roK Ó0 0702.08. QUICK IN2INIRING, D 0.0., PfleOMOST 22. WXJAN6 NAO ÔKOPJÔ lÔKÔ OSNOVNOŠOLSKA 120BRA2BA fOk do, 13,01 08; ASaOPflEVOZNIŠTVO DACAR AKTON S.P., BREG OB SAVI 28. mavCiCe rok do 03.02.08: S6A WAVê. 0.0 0., kropa 22, ličar rc* Qo: 18.0l.08; SMOLEJ, D.O.O., POD GOZDOM 30, TRŽIČ NATAKARSK4 POMOČNIK rok do: 10.01.08. TRGCWNA fN GOSTINSTVO GREGOR ZĐRAVKA BLA2IC S.P.. MOSTE 44, ŽřPCWNiCA NIŽJA ROKUCKA IZOBRAZBA (DO 2 LET) rc* do: 11.01.08; POLYCOM ÔK. LOKA, 0.0.0., POUANE NAO SKOFJO LOKO 76. POUANE f*AD ^OFJO LOKO ROČNI OBDELOVALEC KOVIN rokóo' 12 01,08: INORAMA.T ELEKTROMOTORJI. 0.0,0. KJDRIČEVA C. 81, ŠK. LOKA PLAMEN SKJ VARILEC rek 00 07.02,08. QUICK INZiNIRING, 0,0 0., PREOMOST 22. POUANE NAD ŠKOFJO LOKO NIŽJA POKLICNA iZOSfíAiZBA (00 3 let) rok do 18,01,00, MIKROCOP, D.O.O.. ^hWTTlNSKAC 134A. UUBUAMA KMETUEC rok dor 23.01.08, KŽK. 0.0 0„ KRANJSKA C 29. ^ČLfR M12AR rok do- 2701,OS; JURU ZUPANC S,p., DO- LE NJA VAS 70, SELCA fck do: 03,02.06; SGP TEHf^lK D D , STA- RAC 2,ŠK. LOKA roK do: r8 01.08: SMOLEJ, 0.0.0. POD GOZDOM 30, TRŽIČ kuučavnhiar tok do 32.01.08: INORAMATELEKTRO- motopu^ 0 0 0. woRiče^A c, b\. Sk LOKA OBUKOVALEC KOVIN rok (to: 16.01.00; ACfiONi, O.O.O,, C, BORISA KIDRIČA ii. JES&CE rok dO 07.02,0$. OUJCK INŽINIRING, O 0.0 , PREOMOST 22, POUANE NAD LOKO avtomekanik rok do 12 0Í 08: AlPETOUR-POTOVALNA AOENCUA. ul MIRKA VAONOVA 8, KRANJ fOk do. 0?.02,08: OUiCK INŽINIRING. D 0,0.. PREDMOST 22, POUANE NAO ŠKOFJO LOKO FFin« rokdo 13.01.08; LENART PiRC S.P.. C, STANETA ŽAGARiA 40, KfVHi rokOo 12.01.08: SNJEŽANAKOŽUHSP.. C. NA ePDO KRANJ TESAR iDk da: 03.02.08; SGP TÎHNIK. 0,0„ STA- RAC.2,iK.UKA ZTDAR rok do: 03,02.08; SGP TtHNIK. 0 D,, STARA C 2, ŠK. LOKA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE rok do: 03.02 08; CP, KRANJ. D.O., JE- 2ERSKA C, 20, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK rok do: 12 OK08; JURČIČ A C0„ D.Û 0.. POSLOVNA CONA A 46, ŠENČUR VOZNIK tok do. 20.01.08; CP KRANJ, D.O..MERSKA C. 20, KRANJ fçJ< dO' 03.02,06: SGP TEHNIK D.D.. STARAC. 2, $K. LOKA SKLADIŠČNIK rok dO. 12.01.06: ALPETOUR - POTOVAL-NA AGENCLIA, UL MIRKA VADNOVA 8. KRANJ PRODAJALEC rok do: 20.0108, KJK TEXT^UEN UNO NOW=OOD, 0,0.0.. PUaCA L^ 6, MARk BOR PRODAJALEC AV- TOM..REZ. DEL.KMET.MEHAN. n>k do: 09.01,08, ALPETOUR • POTOVALNA AGENCLtA. UL MIRKA VADNOVA 8. KRANJ KUHAR RA C, 2, ŠK LOKA TEHNIK KUHARSTVA n*đo 1201O8;HFTALPNEA,DD.BO-fiOVŠKA C. 99. KRANJSKA GORA TEHNIK STREŽBE tek do- 12 01.08; HfT AlPiNEA. D D, BOROVSKÁ C. 99, KRANJSKA GORA PROGRAMERSKI TEHNIK iokdo' 27.01.06. K & O MIKROSISTHMI, KRANJ. D O.O., BERTONCUeVA UL. 1, KRANJ ZDRAVSTVEN I TEHNIK tok do: 08.01 03: AMBULANTA SUBIC. O.O.O .STARAC.IO.SK LOKA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA tokdû 10.01 OS.ARTPRO.DOO,.UUB-UANSKA C. 45. KAMNIK NŽ. KMETIJSTVA ZA RASTUNSKO PROIZ. mk do. 23,0t 08: KŽK D 0,0. KRANJSKA , ŽUPANČI- VI&IA STROKOVNO IZOBRAZBA fOV dO' 18,01.08. MOLfTO. D.O.O,. POSLOVNA CONA A 41. ŠENČUR /okdo: 28 01.08. MOUTO, 00 O . POSLOVNA CONA A 41, ŠENČUR DfPL INŽ. STROJNIŠTVA tVS) rokdo 20,0t08.SGPT&NIK,DD.STARA C 2.5k. loka DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA (VS) rokdo 24.01.08; SGP TEHNIK, D.D.STA RAC 2.ŠK. LOKA PROF, MATEMATIKE rokdo ISOl 08; STŠ ČEVAUL 22, KRANJ OR. MECHCINE tok do. 03.02.08, OZG, OE ZDRAVSTVEN OOM KRANJ. GOSPOSVaSKA U 10, KRANJ DR,C^NTALNEMEDICINE rokdo, 10 01,06. OZG OE ZDRAVSTVEN DOM RADOVUlCA, KOPAUŠKA C 7, RA- DOVUlCA iTjk do 03.02 08. OZG, OE ZDRAVSTWNI DOM TRŽIČ. BLEJSKA C 10, TRŽIČ VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOSRA-ZBA rok do 12,01,08: MESTNA OBČINA KFWNJ. SLOVENSKI TRG I.KRANJ roKdo: 12.01.08 skb,0,0 AJixivŠČiNA 4.UUBUANA Prosta delovna mesta objavljdrno po podatkih Zavodd RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkafija prostora niso objavlja na v»a. Prav take zaradi pre^ledr^o^l objav izpuicatDo p090je. Ki Jih poslavljajo del> dajalci (delo za določa čas, zahlavar^e delovne Uki^nje, po&eboo ztranie in rebltne druge zahlave). Vsi navedeni In man}ka|oči podatki so dostopnr -oa oglasnih deskđh obirioćnih služb in uradov za delo zavoda; - na domači slr^i^J Zavoda RS za zapos^o vanje: http://vMW.eM.gov^i; - pri delodajalcih Bfdlce opoz3rj3n>o, da so moreWlr^e 09-paka pri oblavi mogoie. t I S MojeDelo.com MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o. ProletarsHa 4. 1000 Ljubljana, Siovem/a.r:01 §20 58 19 VEĆ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 • 500) inEII miHOMCST NA: Prodajalec v tehnični trgovini m/2(Manl3or, Prostá delovna međa so v KtenDonj in Kranfu Pnćakujefno izobrazbo trgoi^ aâ druga ustrezne smen; izkušnte s prodajo tehnlcneça blâ^a - bele tehnike, akustike, računalnikov; osnos^ na računairvška znanja: voznski ^it kategorije 6: vestnost, na* lančnost. ločen alf nedoločen ias z možnoslio DCKlaljáanja Media Svet. d. o. o., Šmartinska C. 162.1000 Ljubljana, príi3vezbíran>0 dO 30.1.200Ô VGćnavMw.mo)sdek>.com, Vodja proizvodnje m/ž(škofja Loka) PrićaHuiemo' VIL stopr^ izobrazbe tehnične smeri, izkušnje na podobnem delovn^rn rn$$hj. Nijdimo: detovno razmeoa za p>e-doloć^ tds s 6-m$$9ćnim poskusnim d^rn, rnaicd o^ganíá« lelefon. prenosni računatrnk.SéoG.d. 0. nase- lje 12&. 4220 ^tia Loka, prijav zbiramo do 13.1. 2008. Već na www moj^lo com. VzdrHvalec m/z (Škofja Loka) PrŤčákujemo: pcddicno ádo sm&ťi, izKušnje na podi> detovnem mestu. Nudimo: detosm razmerje zâ nedoi^ čas a &-mesećnim poskusnim ddk)m, orc^niarana m delovnem mestu, napredovanje, izobraževanje, Sibo G, d o, o„ Hafnejievo nas&lje 126,4220ŠKo9a Loka. prijave zbiramo do 13,1. 2Q08, Već navvww.mc^eío.com. Ročni orodjar m/2 (Ško^a Loka) Pn čakujerno : IV. stopnjo izobrazbe tehnišK do ioćer^ ias s poskusnim delom, malca organize rïFid na delCM>em mestu, napredûvar^e, izobrsževanie. Stbo 3. d. o. o., Hsfnenevo naae^re 126,4220 ^kc^ Lokd, pnjave zBiřanwdo t3.1 2008. Već nà vAW.moiwíelo.Cwn Skladiičnik m/l (SkoQa Loka» Pn^uiemo: pckKno èokf. izKusr^e na podobném deicMieni mestu. Nudin>o: delovno razrT>erj6 za r>edo1oćen čas s 6- mesečrvm poskusnim datom, malica organizirana na deJcwnem mestu, napređoiianje, eobraže»iaf^e Sibo G, fl, o q„ Hafner- levo naselje 126. 42^ Loka. prijave zbiramo do 13. t. 2008. Već na www. mojedelo com. Agent za izdajo vozi I m/i za delo v poslovalnici na Aerodromu Ljubljana (Aerodrom izubijana) fíazpisuferno prosto delovTK) mesto ageriď u delo v poslovah nid na Aerodromu Ljubljana, Pnčekujemo vsaj V. stopnjo izo)> razbe, znanje angleškega jezika (govorno, pisno) terhrvaèkega računalniško pismenost in vozniške do-6. Zaželeno probivahšče v bližnji okokct. Z^ žeCena (udi komunikatMKist m sanx?inicíatlvrK»ď izkušnje v d^ javnosti so ofednost Oollar i Thrifty rent a ca^. Sub Rosa. d. o. o . Zgomji 8fnk 130 A (Aefojrom Ljubl^v^. 4210 Smik. onjave zbiramo do 13.1. 2008. Več na v.ww mojedekj.com. Nabavni referent za onïdjamo m/ž(Ško1ja Loka) PričaKujemo: VI. stopnjo izobrazbe tehnik smen, izkušnje na podobnem deiovriem mestu. Nudimo: delavno razmeqe za nedoločen čas s ô-rriesecnoi poskusnim delom, malica organizt-rana na deiCM^em medu, nap^'edcwane. eobraisvm. GSM , info@moiedelo.com telefon.pœnosnlračunairtak SiboG.d.o.o.Hahe(}evonase-15 128, 4220 ško^a Loka. prijave zbiramo do 16, 1. 200Ô Več ni WMW, mOjedelO .com Transportni komercialist • Disponent m/ž(Kfan]> l^emo osebci za vodenje in organiziranja operatrve pri spmm-Ijanfu naročil In razporejanju kamionov. Pričakujemo, da ste urejeni, pošteni, Komuné^atMil, da poznate programska oroclja IWmJ, Ex«( ,Oullook),... Ponuia^tib žaflimivo in dinamično lovno okolje i n simuiatrvno c^ilo. Be^rad Kranj, d, o. o.. Pre-čnd24, 4000 Kranj. zbiramo do 16 1. 2008. Večna Mw. mojed&lo.com, Voznik kombije m/ž (škofje Loka teren) Kemična čistinícQ in pralnica v Ško^i Lo^ ^sce vgzmk^ kombija Opis dela: natovarjanje perila, itostava perla do strark, razvoz po Ljub^ani ir\Go(^^. raztovarianje perâa, ratovafjarve uma-zane9aperia,I.S.S.,d,o o..K&roškacestâ63c.4000Krai^. 17, 1.200B. Več na wwwiTKíedeto.com Nepremičninski posrednik m/ž {Kranj) Nepremičninska agencija Svet Nepremičnine zarad» sinen)a dejavnosti zaposli nove sodelavce • nepremičninska posredni- ke za tiTenje nepremičnin na IK oenc8 za opravtjanje poslov neoramičninskega pcscedovania oz. najmanj VI. đopn^ šc^sKe (zobrazbe. zname angi eškega je> zikâ in rsčunalni^ka pismenosl. SVET RE, d. o, o,, &iota Kranj. Nazorjeva ul. 3, 4000 Kranj, pnlave zbiratio do 17. i. 2008. Več na vMw.moiedelo.ccm Skrbnik kakovosti dobaviteljev m/i (Begunje iva Gorenjskem) Prignani izdelovalec jadrnic Ban M^/jne, d o. o., zaposli rx>ve sodelduce na deiovfiem mestu skrbnik kakovosti dobaviteljev vabljeni kandidati s končano i»brafi3o v. stopnje («trojne, le-aerake a^i ekonomske smeri), znanjem računatnlskih progi» mov MS Otfice, anglelkega/nemikega jeska iz}iď' čen čas z nKênosiio i^ne zaposlitve, poskt^na doba 3 me-eece. SIGR d. o. o.. Spodnji plavž I4t. 4270 Jesenice, vezt^ramocio 16,1,2006. Več rtav^ww rTKqedelo.com. Od ponedeljka,?. 1.2008 - modre razred I cena Zit SOO g-poiodica Cvetne čebulice • Sorta: Ndrcise, Hijacinte, Ilirska perunika, iacoddsta hru lica • 09cm p » cena Z2 ^ www.lidl.si Komplet za prosti čas • z visokim deležem bombaža • Zelo mehko blago „NickI' • Hlače z udobaim elastičnim pasom •Velikosti: 34 do 44 t. Infrardeči masažni aparat Za jsmerjeno sprostitev nstegnjenih mišic 2-$topen|$ko nastavljiva intenzivnost masaže ločeno priklopi)]va infrardeča luč za toplotno terapijo S 6 ízmenijivími nastavki 270* vrtljiva masažna glava 90^ premični ročaj so (lobavliivi v onietpiiih WinsTi V immcru S3rnovk0ii6iiiâli. ril h/â mpodinaiva SniiC^osim «ne vi ňit ^ titvcn^viujii is/piuiijiii. cujijOim HiiLicG pfom /J i^/uinw^njř iirnjaj;^ V&e cene v lUR s iripadatotink DI)V /.1 li$luiikc t\mk\ iio iKlffoveSriHnn Lidl d.o.o. k.d. i6 REPORTAŽA i n/o (§)g-glas,si Radosti V minulih dneh so bila naravna drsališča na Gorenjskem dobro obiskana. Največ drsalcev naštejejo na Jezerskem, ob koncu tedna ob lepem vremenu tudi po tisoč na dan. Veselje drsalcev se je zaradi otoplitve ponekod že končalo. Ana Hartman ga m ga polivamo, da je gla Miniili petek je ob naSem Povsem blizu lahko parki- Igranje hokeja na Čukovem bajerju / ^oto; comd Xívé^t ..............................................................................dek," še pove MilošiČ. Drsa- obisku led na jezem Črnava raš in nekaj trenutkov kas- Zimske temperature so v nie je možno tudi na bliž- prekrivalo nekaj centime- neje žedrsaš/' je dodal. decembrskih dneh omogo- njem umetnem drsališču, a trov snega, a to drsalcev - iile. da so na svoj račun pri- je med drsalci bolj priljub- med njimi bilo največ Bajer na Šobcu šh tudi drsalci. Na marsika- Ijeno Planšarsko jezero, na otrok in mladine • ni moti- terem gorenjskem jezeru katerem običajno led zdrži oziroma bajerju je ob niz- vse do sredine marca, kih temperaturah začel na- . "Led za silo očistimo, pa ni problemov. Super se privâbljal družine V petek je bilo živahno )e postopoma povečevala, ^ Preddvoru med božično-novoletnimi prazniki pa so naravna dr- Kako velik potencial po- sai, danes sem pri sej po §oIi. Led je treba izkoristiti, Sneg na jezeru Črnava v Preddvoru mladih drsalcev ni motil. / fot®, cwd imamo, danes bomo igrali tudi na bajerju na Šobcu. stajati led, čigar debelina se Neizkoriščeno drsališče hokej. Med novoletnimi po- Veselje drsalcev se je tam čitnicami sem pogosto dr- končalo že po dveh tednih, saj je zaradi otopUtve led premehak in delno tudi pod vodo. Sicer pa je zamrznila dobra polovica bajerja. "Voda se hitro shiadi in zamrzne, saj bajer ni globlji od dveh metrov," je razložil direktor kampa na Šobcu Rado Urevc. Med drsalci je sališča povečini že omogo- nuja zamrznjeno jezero Čr- dokler je §e možno," je bil čala drsanje • na îastrio od- nava v Preddvoru, se je letos odločen dvanajstletni Žiga govornost seveda. Veselje zavedel novi lastnik hotel- Kociper, drsalcev se je zaradi zadnje skega kompleksa ob jezeru otoplitve ponekod že konča- Andrej Breznik; "Naravno lo. Drsanje najprej na Jezerskem drsališče je bilo v preteklosti topel iaj povsem neizkoriščeno. To je bil greh in vse skupaj kar Drsalci pogrešajo V preteklih dneh so sko- opazil precej družin, ki se, kliče po ureditvi. Včasih je raj vsak dan hokej igrali kot pravi, pozimi na Šobec na ledu tudi po sto drsalcev tudi na ledu na Cukovem pogosto odpravijo tudi na Tako kot v minulih letih naenkrat, pa nismo drsanja bajerju v Bobovku, ki je sprehod ob bajerju in hraje bilo drsanje najprej mož- nikjer oglaševali. V nasled- med Kranjčani že dolgo pri- njenie račk in labodov. no na Jezerskem; prvi drsalci so led na Planšarskem jezeru preizkusili sredi de- h » n)j sezoni nameravamo poskrbeti za red, čiščenje in vanîost- Ker imamo s hotela cembra. "Jezero je precej možnost osvetliti jezero, ljubljeno naravno drsaliSče. Čeprav je drsanje na Sob- Triindvajsetletni Dejan Šve- eu priljubljeno, pa drsal- gelj se spominja, da je na cem tam ni na voljo gostin- čukovem bajerju drsal že skega obrata s toplimi pija- časa v sencj m hitro zamrz- lahko organizirali nočno dr- kot otrok: "Zdaj pa kake tri čami. Kot je pojasnil Urevc, ne, Sonce ga ne doseže od sanje. Letos smo kot manjSo tedne skoraj vsak dan s ko- so inštalacije in infrastruk- začetka decembra dalje, pozornost do drsalcev zunaj legi ru igramo hokej, Blizu tura v kampu narejene za prve žarke pa ponavadi opa- namestili zvočnike, da so je, s parkiranjem ni proble- poletne mesece in je nemo- zimo šele 20. januarfa. Ni lahko drsali ob glasbL" Na ma. Pogrešamo samo čaj. " goče obratovati pozimi. A čudno, da se je tega dela pri- jezeru Črnava so drsati za- Da ob bajerju manjka go- kot kaže. bodo v prihodnjih jelo ime Sibirija, saj je ved- čeli nekaj dni pred božičem, stinski obrat, ki bi ponujal letih drsalci ob bajerju ven- no tri stopinje hladneje kot v nedeljo pa so na led, na ka- toplo pijačo, je poudaril darle lahko dobili topel čaj. Drsanje na bajerju na Sobcu se je končalo po dveh tednih, ^ središču Jezerskega, ' je terem se je zaradi otoplitve tudi Marjan Markič, ki je v saj je zaradi otoplitve led premehak In delno tudi pod vodo. / ^oro K«ij P9ei<9f dejal Milan Milošič iz bliž- začela nabirati voda, stopili petek na drsanje pripeljal "Interholding ob vhodu na Sobec načrtuje hotelski niega gostišča. Ob koncu le še najpogumnejši, "Pona- vnukinji Urško in Anjo. kompleks, v kampu pa ta- tedna ob lepem vremenu na vadi zamrzne decembra, ko "Ko je bil tu še bife, je bilo krat nameravamo zgraditi jezeru, ki ga prekriva pri- je sonce najnižje, na jezeru pa res živahno," se sporni- restavracijo z zimskim bližno polmetrska ledena pa je največ sence. Led se ob nja. Kljub temu rad prihaja vrtom. Takrat bo namreč ploskev, naštejejo tudi tisoč nizkih temperaturah navad- na Čukov bajer. "Zelo lepo treba rešiti vprašanje kana- drsalcev, med tednom pa na no obdrži mesec ali dva," je je, prav idilično in ni čudno, lizacije • ali se priklopiti ledu uživa precej učencev v povedala predsednica Turi- da je bilo ob božično-novo- na javno omrežje ali zgra- sklopu športnih dni, "Led stičnega dmštva Preddvor letnih praznikih toliko dr- diti čistilno napravo," je vzdržujemo, Čistimo ga sne- Miriam Pavlič. saicev, da je bilo kar črno. napovedal Urevc. Takole so minuli petek drsalci na Šobcu lovili zadnje užitke na ledu. / Fote:Kaja Poga^ EKONOMU i Stefan .za rgi @ g-glas, si 17 Mehanizmi na poti razvoja Lanska 70-odstotna rast in kar prek deset novih izdelkov v Iskri Mehanizmih je pomenilo iele prvo stopnico v uresničevanju strategije, bilo pa je tudi najboljše leto v zadnjem obdobju. ŠTEFAN ŽARGt prevzemanjem nekaterih do- novi projekti, v katere vlaga- "Pomembno je, da smo to ..............................................................................delavnih poslov za Philips in Lipnrca • leseni 2006, ko ie rastjo drugih programov po- družba Iskra Mehanizmi tiebovali dodatno kar sto Iju- praznovala 50. obletnico, je di in smo Imeli velike proble- mo svo)e znance. Letos proizvodnjo čistimo poslov z manjšo dodano vrednostjo, rezultate nam bodo dali že preživeli, sicer pa težko ko- mpn H ra m sem čan, da če bi Iskraemeco direktor dr. Marjan Pogač- me, usposobljene tehnične lani zagnani novi programi ukrepal nik. ki je vodenje prevzel leto strokovnjake pa je Se težje in tisti, id jih še pripravljamo, rešitve lahko boljše, saj seda- pred tem, razgrnil tudi svoje razvojne usmeritve. Po dobrem letu smo ga povprašali, kako jih uresničujejo. Ob petdesetletnici podjetja ste kot glavno nalogo pouda* nI i DTOgíi mov podjetja. Kako p "Konsolidacija programov ni bila mišljena kot poenotenje teh programov, se pa vzpostavlja konsolidirano jedro mehatronike, kar smo zapisali tudi v našo strategijo, saj je večina novih projektov prav s tega področja. Letos mo napravili prvi večji skok na avtomobilskem delu. saj gredo novi deli vse bolj v smeri mehatronike z večjo dodano vrednostjo. To je preprosto pogoj, da preživimo." nji razplet • prodaja Egipčanom, pomeni precejšen kompromis. Šele prihodnost bo pokazala, ali gre za pravo rešitev, Mi smo ob poravnavi izgubili nekaj čez dvesto tisoč evTOv. O našem sedanjem sodelovanju pa lahko rečem, da smo medtem s prevzemom izdelave številč- nikov za enotarifne Števce postali celo večji dobavitelj Iskraemeca. kot smo bili ovni normalni I Dr. Marjan Pogačnik Poudarili sle, da žel i le postati razvojni dobavitelj... Predlani ste se tudi pohvali* li, da ste se s podjetji v Bos« ni, Rusiji in na Kitajskem podali na pot koncema. Kako je s poslovanji teh podjetij? "Povedati moram, da smo jetji na Kitajskem in v Rusiji zaprli, saj smo ugotovili, da taJcšen način poslova- dobiti. Vedeli smo, da ne bo Upamo tudi, da nas bodo nja ni skladen z našim po- "Res, prav v tej smeri smo lahko, vendar si nismo pred- lastniki razbremenili obre- slovnim modelom. Pač pa naredili velik skok. saj ima- stavljali, da je to kljub sodelo- menitev (odplačila anuitet in uspešno raste • tam imamo mo kar nekaj projektov, kjer vanju 2 Zavodom za zaposlo- obresti) iz poslovno nepo- že okoli 80 zaposlenih - pod- smo razvojni dobavitelj- Ime- vanje in odpuščanju v neka- trebnih investicij v nepre- jet je v Bosni. Kitajska in Ru- li smo sicer še vedno prcjek- terih podjetjih tako težko. Le- mičnine. Usmeritve in skle- sija bi bili za nas zanimivi, če te, kjer je šlo za prevzem pro- tos situacijo umirjamo, tre- pi z zadnje skupščine družbe bi tam kaj prodajali. Ocenju-izvodnje, vendar se večina že nutno smo kolektiv s petsto v začetku decembra gredo v jemo, da naši (visoko cenov-nagiba v to smer. Tudi naša zaposlenimi, nekaj začasno to smer. To bi pomembno ni) izdelki za te trge niso prirast je seveda postopna, od- zaposlenih bomo celo cdpu- razbremenilo dobiček in memi, poleg tega pa vlaganj visna predvsem od rasti ka- stili in v prihodnjih letih sku- omogočilo še večja vlaganja v v trženje na teh ogromnih tr- dra, rasti njegovih kompe- šali obdržati zaposlenost na razvoî." tene. Na razvojnih projektih približno isti ravni. delajo razvojni ljudje, vedno II gih niti ne bi zmogli. Bosna je bližje in tja selimo proiz-Usmeritev v razvojne pro- vodnjo, Id je ob znatno nižji bolj izobraženi, vendar se Ob tako velikem skoku za- jekle zahteva, da krepile ceni dela lahko še donosna, struktura ljudi spreminja poslenosti sle morali pove- razvojni oddelek. Predlani Reči pa moram, da nam za- lahko le postopoma. Vseka- čati tudi prodajo . kor je razvojno delo, so razvojni projekti naš izziv. ste se pohvalili, da ste pri- ostřeni postopki zaradi šen- "Lani smo prodajo poveča- dobili tri nove razvojnike. genskega režima povzročajo U kar za 70 odstotkov, vendar Ste v tej smeri nadaljevali? precejšnje težave." Za razvojm projekt za avto- so bili s tem povezani tudi "'Naš razvoj ima trenutno razvoj mobilsko industrijo, ki bo veliki zagonski stroški. Da pa priSel v proizvodnjo to pole- bi dodamo izboljšali stiuktu- no delo, in ga postopoma In kakšni so načrti za letos? Leto 200S bo pomenilo tje, resnično lahko rečem, da ro poslov, bomo postali letos krepimo. Seveda pa s števi- nadaljevanje opisane poti. je plod lasmega znanja. To je bolj izbirčni. Računamo, da lom projektov mdi ne sme- Obetamo si še dodatno iz- mehatronsW sklop_ za t. i. bo povečan obseg proizvod- mo pretiravati, saj gre za via- boljšati poslovni rezultat, pri čemer bodo pomembne tri stvari: absolutna učinkovitost obstoječih programov, povrne o "Adaptive Cruise Control", nje še v prvem poUetju, nato ki je zahteval veliko razvoja, v pa naj bi ga zmanjSali, v pro- poleg tega pa je za nas naj- proizvodnji pa bo zaposloval izvodnjo pa bomo uvedli nov važneje, da tiste projekte, ki le pet do osem ljudi. " izdelek. Možnost za fleksibil- jih imamo, uspešno izpelje- novi projekti v směr: naše nost pri delovni sili so ome- mo. Postopoma se spremi- strategije, ki pomenijo kvali-Drugačni projekti zahtevajo njeni začasno zaposleni in nja tudi struktura, saj smo teten preskok podjetja, in verjetno tudi drugačne pristope, organizacijo? "Seveda. Spreminjajo se mik, pa kaže podatek, da prerazporejen je delovnih ur, bili nekoč močni predvsem rast kompetentnosti kadrov. Da ni šlo za kvalitativni pre- pri razvoju procesov, sedaj K temu bo usmerjena vsa krepimo razvoj samih naša pozornost, saj smo pre- postopki dela, uvaja se pro- nam dodane vrednosti, ki delkov. Poleg lega je po- pričani, da je to prava smer, jektno vodenje, vedno večji znašapribližno2i.6ooevrov membna krepitev kompe- ki omogoča organsko rast poudarek je na znanju, izob- na zaposlenega, ni uspelo raževanju. Precej sodeluje- pomembno povečati. mo s fakultetami. Pri razvoju je problem čas, pri razvojnih da je bilo lansko leto za Iskro dnj gih področjih. Nem Kljub temu lahko dodam, mo tudi v opremo." podjetja. Prihodki naj bi bili v letu 2008 okoli 40 milijonov evrov, ustvarili pa naj bi okoli sedemsto tisoč evrov deva" projektih pa so roki sveta za- Mehanizme zagotovo naj- lansko leto je pomenilo tudi dobička. Ob začetku leta bi uspešnejše poletu 2000. Si- zaplet in razplet krize v se za sodelovanje rad zahva- cer skromen dobiček iz leta Iskraemecu, s katerim ste lil vsem našim partnerjem, poprej bomo več kot p>otroji- kol dobavitelj kar pomemb- tako kupcem kot dobavite- i,vendarzdvestodotristoti- no povezani, kriza, prisilna Ijem, seveda pa tudi vsem za- Kako je s pridobivanjem ka dra? "Kar precej težko in kaže, sočevri nikakor nismo zado- poravnava pa sta vas prizade- poslenim. Id z dobrim delom da bo še težje. Lani smo s voljni. Več lahko prinesejo le li. Kako komentirate razplet? omogočajo rast podjetja." KRATKE NOVICE LJUBU AN A Ponudbe za Telekom bo treba dopolniti v petek je Komisija za vodenje In nadzor postopka prodaje državnega deleža v Telekomu Slovenije, potem ko se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb, objavila, da je predela tri ponudbe in se z njimi okvirno seznanila. Po abecednem vrstnem redu so to: Bain Capital & Axos Capital & BT (konzorcij) z Velike Britanije in Nemčije, Magyar Telekom iz Madžarske in Skipti z Islandije. Član komisije in generalni direktor Direk-torata za elektronske komunikacije na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Matjaž janša je pojasnil, da so vsi trije ponudniki podail več pripomb in predlogov h kupoprodajni pogodbi. Po mnenju komisije je možno ponudbe ie Izboljšati, zato so pozvali vse ponudnike k dopolnitvi posameznih ponudb, n sicer do ponedeljka, 14. januarja. Š. 2. UUBLjANA Vse več kratkih sporočil [z Si.mobfja, drugega največjega operaterja mobilne tele- fonije, so sporočili, da so njihovi uporabniki v preteklem letu poslali kar 196 milijonov SMS-sporočil, kar je približno za polovico več kot v letu 2006. Največ sporočil je bil-o seveda poslanih v decembru - 22,3 milijona, samo na silvestro-vo In na novoletni dan pa 3,75 milijona. Da je poSlljanje novoletnih želja prek mobilnih telefonov vse bofj priljubljeno, caže tudi podatek, da je bilo v zadnji uri lanskega leta poslanih 223 tisoč sporočil. Kljub tako veliki obremenitvi je omrežje ostalo stabilno. S. Ž. LjuegANA Trgovinska zbornica podpira razprodaje Včeraj so se začele zimske sezonske razprodaje blaga in obutve, ki bodo tra/aře praviloma 14 dni, torej do 21. januarja. Trgovinska zbornica Slovenije je v zvezi s tem izdala posebno izjavo, v kateri opozarja na Pravila, ki jih je sprejel upravni odbor v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov. I^azprodajo morajo trgovci objaviti na krajevno običajen način in mora vsebovati podatek o vrsti blaga na razprodaji, odstotku znižanja in času tovrstne prodaje. Blago ns razprodaji mora biti označeno s ceno pred znižanjem in znižano ceno, če je objavljen odstotek znižanje v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vsega blaga, ki je na razprodaji. Glede prepovedi dajanja posebnih popustov v obdobju razprodaje so sprejeli stališče, da prepoved ne vel^a za popuste, ki jih trgovec daje skozi daljše časovno obdobje in jih daje najmanj tri mesece pred začetkom razprodaje. S. Ž. 5 o Si stov.îs cosTno ptomemc tv o i.'^^ii s«c ê é t i i % f ? i8 KMETIJSTVO cveto, zaplat n ik @g'gias.si Več denarja za dodajanje vrednosti Sprememba in delno zaprtje javnega razpisa Matiaž Gregorič milijona evrov. Od sobote» 5. ..............................................................................januarja, velja tudi delno za- Ljubljana • Ministrstvo za prtje javnega razpisa za sofi- kmetijitvo, gozdarstvo in nanciranje zahtevnih naložb. prehrano je v petek, 4. )anu- Vloge zanje je oddalo 18 via- arja, v Uradnem listu RS ob- gateljev v skupni višini sla- javilo spremembo in delno bih 5,6 milijona evrov zapro- zaprtje javnega razpisa za šenih sredstev. Agencija RS ukrep "Dodajanje vrednosti za kmetijske trge in razvoj kmetijskim in gozdarskim podeželja (AKTRP) odpira in proizvodom za leto 2007". obravnava vloge po vrstnem Zaradi veijega povpraševa- redu oddaje vlog in pregleda, nja vlagateljev od prvotno ali so popolne-V primeru nepričakovanega je ministrstvo popolnosti vlog AKTRP via-povečalo višino razpisanih gatelja pozove na dop>olnilev, sredstev za 5 milijonov evrov Ko vlagatelj vlogo dopolni, se ter zaprlo javni razpis za za- le ta uvrsti na konec liste po- htevne naložbe. Ministrstvo polnih vlog, kar je v skladu z je povečalo višino sredstev za uredbo o ukrepih. Cilj ukre- sofinanciranje projektov, pri- pa je spodbuditi uvajanje no- spelih na javni razpis, s pr- vih proizvodov in učinkovite- votno razpisanih 7,98 na ga trženja proizvodov, poso- 12,98 milijona evrov. S tem dabljanje proizvodnih proce- je povečalo sredstva za tako sov, izboljšanje varstva oko- imenovane zahtevne nalož- Ija, higiene in varnosti pri be, višina sredstev za eno- delu ter stabilizacija dohod- stavne naložbe pa ostaja ne- kov na področju predelave in spremenjena v višini i, trženja. Jesenice O prehrani govejih pitancev Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, oddelek za kmetijsko svetovanje, enota jesenîce vabi na predavanje o prehrani govejih pitancev In gensko spremenjenih organizmih. Predavanje bo v Četrtek, lo. januarja, ob 10. uri v gasilskem domu v Kranjski Gori In ob 15- url v dvorani GG Bled na Bledu, ter v petek, 11. januarja, 10. uri v kuilturno-gasllskem domu na Blejski Dobravi. Predavanje sodi v okvir Izpolnjevanja zahtevanih pogojev - obvezno Izobraževanje • Kmetijsko okoljskega programa (SKOP in KOP}. M. G. KARNTNfA MESSEM Dil18.do20.januaNaZ008 ZNIZANA VSTOPNINA ÏI nçM onap* oC ulsmsIUi Odpiralni das;âÎ9-PÛ úo 13.00 un^/'i namesto za6€ ib a Otroci spoznavajo Turistična kmetija Ljubica v Vinharjah nad Poljanami ima edina na Gorenjskem znak specializirane ponudbe Otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija. Na leto gostijo okoli 220 otrok. Ana Hartmak rane ponudbe Otrokom brez tovijo. da krava ni vijolična zrasel na mestu stare hiše. V ........................................ spremstva staršev prijazna tako kot na čokoladnem ovit- njem bo 28 posteij, zanj pa VInharje •Turistična kmetija turistična kmetija in Turi- ku. "Zgodilo se je tudi. da so prek kmetijskega ministr- Ljubica v Vinharjah nad Po- stična Icnetija s ponudbo Zâ seitt jih pred molžo 'frizijke' stva uspeli pridobiti tudi ev- Ijanami, ki so jo nekoč bolje zdravo življenje. vprašala, kakšno mleko bo ropski denar. poznali pod imenom pr' Br- Življenje na Turistični imela, pa so po barvi krave Kmetija, na kateri se tretje darju, ima dolgo tradicijo, kmetiji Ljubica na leto spo- sklepali» da črno,' se v sme- leto preusmerjajo v ekološko Leta 199} sta jO prevzela Lju- znava okoli 220 otrok, ki hu spominja Ljubia. kmetovanje, je velika 47 hek bica in MiJoš Stanonik, kot obiskujejo vrtce in nižje raz- Med gosti, ki jih imajo v tarjev, obdelovalne površine je prvi na Škofjeloškem pa so rede osnovne šole. Većina jili poletnih mesecih, so pred- 12 hektarjev (predvsem travni-dvajset let pred tem kmečki je iz Ljubljane, sledi Kranj, vsem tujci, največ je Angle- ki in pašniki v hribovitih pre-turizem odprli Miloševi star- Naklo ... "V sklopu tridnev- žev, sledijo Izraelci, Francozi, delih). V hlevu imajo štiri ko- Ljubica z domačimi dobrotami razvaja goste. Ob njej mož Miloš. /Fo{o TinaCWJ Stanonikovi upajo, da bodo že letos goste lahko nastanili v novem objektu z 28 posteljami. /Fot» Ana »»nimiy ši. Turistična kmetija Ljubi- nih naravoslovnih taborov Italijani in Belgijci. V povpre- bile, osla, štirinajst govedi, 30 ca že dolgo ni več splošrlo spoznajo kmetijo kot celoto, čju na kmetiji bivajo tri dni. ovcnokajracobičajnopatudi usmerjena, saj so jo pred v hlevu krmijo živino, po- "Trend so krajše in aktivne zajce, le ta čas ne, ker je lisica enajstimi leti nadgradili z naravoslovnimi tabori za stavljamo kopo» zamesimo počitiiice. Ni več tega, da bi odnesla zadnjega. Registrira-kruh, vsak oblikuje svoj hleb- gost ostaJ dva tedna na eni io- no imajo le dopolnilno dejav- otroke, "Goste smo imeli ček, ki ga spečemo v krušni kaciji, kot se je dogajalo vča- nost za klanje in predelavo predvsem julija in avgusta, s peči, ob tem pa spoznavajo sili," je pojasnila. Gostje si mesa. "Vsa družina pomaga, pa je včasih še premalo pridnih rok. Pred dvema letoma tabori za otroke pa smo za- žita. Največje doživetje zanje včasih ne znajo predstavljati» polnili preostale mesece in je vožnja s konjsko vprego in kako majhna je Slovenija. so danes pomembna nad- molža krav na roke. Pripravi- "Nekoč smo gostili Francoze, smo nehali oddajati mleko, gradnja kmetije. Otroci pri- mo tudi pohod do cerkvice ki so tri dni živeli pri nas. dva prej smo imeli krave molzni- hajajo k nam aprila, maja in sv. Urbana, oblikovali sme dni v Ljubljani, nazadnje pa ce. število živine se ne zmanj- junija ter septembra in okto- gozdno učno pot, da spozna- so pred odhodom na letališče šuje, res pa je, da imamo ne- bra, ' je pojasnila Ljubica, jo drevesne vrste." je po- noč prespali še v Kranju. II koliko manj govedi in več Kmetijsko gozdarska zborni- membnejše aktivnosti strmca Slovenije jim je septem- la Ljubica in dodala, da niso Stanonikovi upajo, da drobnice. Verjetno bomo pohodo že letos goste lahko na- večali tudi število konj, ' je Se bra podelila znak spedalizi- redki otroci, ki pri njih ugo- stanili v novem objektu, ki je napovedala Ljubica. Mleko dražje povsod po Evropi Najnovejše podražitve mleka in mlečnih izdelkov najbrž niso zadnje v letošnjem letu. MATTAŽ GPFOORíř Kranj - Najnovejši val podražitev je zajel tudi mleko in mlečne izdelke, ki so jih vse slovenske mlekarne zvišale za od 12 do 16 odstotkov. Vzrokov za zadnjo podražitev je več, med njimi pa izstopajo predvsem višje cene surovega mleka in dražji energenti, Po besedah Ivane Valja- vec, predsednice gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Slovenije, je bila njo podražitev vplivale tudi in surovega masla. Te zalo- mlekarne ne morejo nositi izrazitejša rast cen surovega višje cene energentov, ne ge so zaradi povečanega krivde, saj so prihodki zaradi jih ponujajo slovenske mlekarne, pa se že približujejo tistim, ki jih slovenski pridelovalci mleka iztržijo v tu- I * * imi. Sicer pa tokratna podražitev mleka in mlečnih izdelkov v trgovinah verjetno ni zadnja v letošnjem letu. "Žal ne moremo biti optimistični, saj se cene energentov še naprej zvišujejo in pojavljajo se tudi mnenja, da se bodo takšna gibanja tudi nadalje-vala. Za podražitve mleka mleka opazna že več mese- smemo pa zanemariti niti cev, v minulem letu pa so se dejstva, da v Evropi ni več povpraševanja pošle," opo» zarja Valjavčeva. Mleko in dražjega mleka res višji, dobiček pa ne. Sporočilo po- skupaj povišale za 22 od- velikih zalog mleka v prahu, mlečni izdelki so se lani si- dražitev pa je, da hrana spet stotkov. "Poleg višje cene ki ga je bilo še pred dvema cer dražili v vseh evropskih postaja vrednota," še dodaja surovega mJeka so na zad- letoma okoli joo tisoč ton. državah, odkupne cene. Ivana Valj avec. f f » i t I 4 cveto, zaplotnik si 19 Na evro smo se dobro privadili V nogavicah naj bi še vedno imeli za okoli dve milijardi tolarskih bankovcev. Mattaž gr£g0rič Kranj • S 1. januarjem je minilo leto od "velikega polca", ko smo nacionalno vaJulo tolar zamenjali za evre. Po večini domaČih in tujih strokovnih ocen je bila zamenjava valute izpeljana uspešno in brez pretresov, kljub temu pa so se kmalu v začetku lanskega leta začele tudi podražitve, za katere je bila delno kriva tudi uvedba evra. V poročilu o uvedbi evra v Slovenj)!, ki ga je Štiri mesece po uvedbi nove valute izdala Evropska komisija, kaže, da je prehod Slovenije na evro potekal hitro in gladko, infladja pa je na splošno ostala stabil- nega tečaja ter istočasna uvedba evrskih barûcovcev Ln delu prebivalstva ostaja banki do lanskega 11- janu- dvom. da je bila odločitev za arja. V primerjavi 2 letom na, kljub temu da so se cene evrskih kovancev ter dvote- evro pravilna. To med dru- 2002 ie bilo v enakem ob- nekaterega blaga in storitev densko obdobje dvojnega ob- gim dokazuje dejstvo, da je dobju vrnjenih samo 40 od- povišale. Evropski komisar toka obeh valut so se izkazali nezamenjanih še vedno za stotkov bankovcev stare vaza gospodarske in monetar- za sprejeniljive in slovenske okoli dve milijardi tolarskih lute v skupini držav, ki so ne zadeve loaquin Almunia izkušnje bodo dobrodošle bankovcev, ki so vsaj v ve- uvajale evro. je ob poročilu posebej po- tudi za druge nove danice, ki Čini ostali v domačih skriva- Sloveniji sta pri uvedbi udaril pomen zgodnjih in bodo evro uvajale v nasled- lilčih. Sicer pa ie bilo več evra z letošnjim i. januarjem natančnih priprav, ki so v njih letih. kot 80 odstotkov tolarskih sledila Še Malta in Ciper, ki Sloveniji potekale dobro. Ne- Kljub vsemu blišču izpe- bankovcev (po vrednosti) sta tako postala 14, in j$. čla- preklicno fiksiranje menjal- Ijane menjave pa vsaj pri vrnjenih slovenski centralni niča evro območja. UU6UANA Nova višina obrestne mere zamudnih obresti Ministrstvo za finance dvakrat na leto objavi višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, upoštevaje podatek EC6 na dan 31. decembra 2007, znaša 12 odstotkov. Nova višina obrestne mere zamudnih obresti bo objavljena tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega Šestmesečnega obdobja. Skladno z za-konom> ki določa referenčni dan za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, lahko ministrstvo predpisano obrestno mero zamudnih obresti izračuna šele dan pred obdobjem, za katerega le-ta velja. M. C. DBS izbrana za prodajo numizmatičnih vrednosti Deželna banka Slovenije je bila v okviru razpisanega javnega naroČila Banke Slovenije izbrana kot najboljša ponudnica za prodajo numizmatičnih vrednosti • spominskih In zbi-rateljskih kovancev po različnih nominalnih vrednostih ter izdajah. Od 3. januarja so v 30 enotah Deželne banke Slovenije po vsej državi na voljo zbirateijski zlatniki in srebrniki, ki bo Banka Slovenije izdala ob predsedovanju v Evropski uniji. Od' 10. januarja bo moč pridobiti zbirateljske dvokovinske kovance za 3 evre, od 28. januarja 2008 pa zbirateljske zlatnike in srebrnike, ki\\h bo Banka Slovenije izdala ob 250-letnici rojstva Valentina Vodnika. V letu 2008 Banka Slovenije napoveduje tudi Izdajo spominskih kovancev ob 500, obletnici rojstva Primoža Trubarja. Vsi zbirateljski kovanci bodo na voljo v zbranih enotah Dežeine banke Slovenije, ki so navedene v prilogi. Zbirateljski kovanci so zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije. M. C. PREIEU SMO Kritika in pohvala prinesti razlUne modele in ....................................... bafve. Vse z nasmehom, dobro wi/o in U2m sc res počutiš obuvala čevlje, prodcjalki pa dobrodošel Vedo. zakaj so se ni ljubilo niti "pogledati" tam inzakaj stranke {znova) naokrog in nama poiskati pri- pridejo. meren par. O tem. da fci kate- Gospodični izza pulta trgo- rega izmed parov pospravila vi« Vdgelle pa naj gresta f/û V predprazničnem tednu nazaj na polico, ni bilo govo- na inširukcije. saj jim manjka sem se z mami odpravila po ra. Gospodična seje raje spre- mnogo, da bi jih sploh lah- trgovinah, natančno sva vtde- hajala med policami in v ka- fco řuislovíli prodajalki, li, kaj éeliva. in odloČili sva se kih 20 minutah, sva jih za Qjandio, glede na to, daje preživeli v trgovini, ni poma' tam široka ponudba trgovin gala niti eni stranki. V tej tr- Špela E. Sokuč na enem mestu. govini očitno potrebujejo Zavili sva v trgovino z obu- samo avtomatsko blagajno, ki tvijo Vôgelle. Tam pa doživeli ti bo izstavila račun in pobra- veliko razočaranje. Ker moja mami nimo noge po običaj- la denar. Verjetno pa bo znala reči tudi dober dan in na- nem kopitu, sva želeli udobne svidenje v nasprotju s sedaj ie za močnejše noge. Pro- zaposlenimi, dajalki v veliki trgovini sta Pa da ne bom samo kritič- stoli za pultom, kot hi se bali na - v Bati (v ^ndii) sopro- strank. Takoj sem stopila do dajalke zelo njiju in vprašala za pomoč Nevaren tlak na Maistrovem trgu in pry azne uslužne. Ko sem zase kupova- V zimskih dneh je Kranj, predvsem nov tlak na Prešernovi uliâ, najbolj na Maistro- vem trgu, kjer so marmornate Ena izmed njiju mi je z roko kakšne si želim, če se dobro pokazala, v kateri del trgovine počutim v njih, če mi prinese naj se odpravim - o tem. da bi drugo številko... Pri tem mije naju kdo postregel in nama prodajalka namenila pet mi- plošče gladke kol sleklo, za pešce in Še zlasti za kolesarje zelo nevaren. Kdoje načrtával tako nevaren tlak na Maistre- ni bih nt duha ne nut svojega časa m mi prints- ^^ , ^akaj tam ni tla- sluha. In ^ se Mhčevy, la pet paro. škornjev. Zato ka, ki bi omogočal varno hojo sami poiskati. Izbira je bila sem ustrezne čevlje nazadnje res velika^ a Čevlji razpršeni našla in seveda kupila, po različnih policah. Mami in tudi vožnjo s kolesom v , . ,, , , , zimskem Času? Ker se veliko E^ko ahko pohitim tudi , koUson, sem ru> marsem pomagala pn iskanju. prodajalke v trgovmah Mer- Maisiro«-Obulaje vsaj ,o parou evljev, cator k, so uednc pnpravljene ^^ ^^^^^^^ , , a je bila večina (pre)ozkih. sodelovati, poiskati ustrezen la bogu z majhnimi bolečina- Prodajalka naju "ni opazila". artikel in priskočiti na pomoč. p,^ celo di^kra je šla mtmc naju Res sern zadoi^lj,ta s postrei- ^^ ^ - in kupa čevljev, ki sva ga ime- bo v teh trgovinah. li na tleh med izbiranjem. Ce pa ostanem pri konfekci- in vožnjo s kolesom, občini pa priporočam razmislek o tla- Tre^ičjoje mami poklicala in ji oz. obutvi, so dal^ najbolj- ^^^ prosila za nasvet ter pomoč. še prodajalke v Modnem svetu Spet je le z roko pokazala no v središču Kranja. Ko sem police, kjer naj iščeva. Bila iskala primerna oblačila za sem in še vedno sem ogorčena. posebno priložnost, so bile pri- Klečala sem na tleh in mami pravljene pomagati, svetovati. no pot. Jakez Bsćan, Kranj t t * It ý i I k V IJJlilUi . □□REnJSH I DLH5 . 5 I Gorenjski Glas Za MS že 60 let beležimo čas è kr » i v I 20 ZANIMIVOSTI info(^g'gla s. si Trpljenje naših očetov in dedov Ciril Zupan katerih piše. da je bilo še ..............................................................................marca 1917 na gori Štiri me- Slovenci smo narod, ki je v tre snega. Obstajajo tudi on- pretekli zgodovini moral biti ginalni posnetki. Tudi oče je poslušen, in če je bilo treba, prinesel dve sliki vojaškega je tudi krvavel za cesarja. Be- pokopališča. seda naj bi tekla o elitni mla- Čeprav je ta del Karnijskih di generaciji, ki je bila • tako Alp in gora Monte Chieso kot tudi v drugI vojni • mobi- danes na italijanski strani Ti- liziiana in poslana na raziič- rolskega, Italijani še danes ta na bojišča I. svetovne vojne, del gore imenujejo "dolina Urjenje teh naših očetov in Slovencev". Na tej fronti se je dedov je bilo na Ptuju in v lu- borilo med drugimi tudi veli- denburgu. Odtamsojihnato ko primorskih Slovencev, ki poslali na soško, tirolsko in še do danes niso pozabili rusko fronto, veliko Sloven- krute zgodovine. Na Krasu, v cev je tam ostalo za vedno. I2 Opatjem selu, na Lokvici je naše majhne vasi se ni nikoli nekaj zavednih domačinov, več vrnilo enajst pretežno ki le vedno vsako leto prvo kjnečkih sinov in očetov. soboto v juliju skupaj z itali- Med najbolj krvavimi janskimi prijatelji potujejo v frontami je bQa vsekakor so- dolino Slovencev na goro ška fronta, nič manj tudi ti» Monte Chieso. Gospod Pi* rolska, katere središče je bila pan v svojih zapisih med gora Monte Chieso v Kamij- drugim omenja, da je s prija- skih Alpah z 2062 metri teîji brskal in iskal določene nadmorske višine. Bitke z dokaze in predmete. Italijani na Monte Chieso podrobno opisuje David Erik Pipan. O celotnem po- Tako so nepričakovano na eni izmed iz tal štrlečih plošč našli napis, ki ga je vtdesal teku fronte v Karnijskih Al- neznani vojak: "V sredini pah pa piše svoje spomine skal, vrh gora - polk Cesarje- vič' si plete slavo - Triglav naš dom, ti vir solza - za te bori se vztrajno vdano!" Ta plošča kot udeleženec bitk v knjigi Moj dnevnik 1915-1918 Franc Rueb. Izšla ie tudi knjiga Ivana Matičiča Na kr- je danes vzidana na vidnem vavih poljanah. Kdor bere te mestu v dolini Slovencev. zapise, se mu naježijo lasje, Posnetke - fotokopije - ki kaj vse so doživljali naši jih je oče prinesel 11917 ob predniki v zimskih razme- bolniškem dopustu, sem od- rah. stopil Kobariškemu muzeju Dobro se spomnim svoje- in prijateljem s Krasa. Ti so ga očeta, ki je bil v tem času me zahvalo 7. j lilij a na Monte Chiesu in pripove- 2oo7povabili na obisk Mon-doval, da je bilo v zimi 1916- te Chiesa. Vabilo sem spre- 17 na gori šest metrov sn^, saj je zame bil izziv, da ki so ga izčrpani, bolni in pre- po točno 90 letih obiščem zebli vojaki odmetavali noČ in kraj, kjer se je oče boril za čedan, da so lahko prišli do hra- sarja. OČe je na veliko srečo ne. Očetova pripovedovanja vojno preživel, cesarstvo pa se točno ujemajo z zapisi, v je vzel hudič. Državni si mbol nad vojaškim pokopališčem v dolini Slovencev« Monte Chieso Stoletnica • • V Knjižnica Narodne čitalnice v Kranju je bila ena najimenitnejših društvenih knjižnic na Kranjskem. Najvažnejši datum v njeni zgodovini je bil i. januar 1907, ko je začel veljati sklep, da se društvena knjižnica preimenuje v javno ljudsko knjižnico in začne s poslovanjem. Luci r an Adam j priložnosti je čitalnica za- tiskamo kupilo Tiskovno bril nakup zbirke detektiv- ....................................... društvo v Kranju, katerega skih romanov. Objavljeni so ložila in izdala spominsko Priprave na ustanovitev či- soustanovitelj in prvi pred- bili prvi pogoji izposoje. Iz« knjižico, ki jo je napisal Mak- talnice v Kianju so potekale sednik je bii kranjski dekan delana je bila prva knjižnična so Pimat. Pripravç na prosla- od novembra 1S62 dalje. Do- Anton Koblar. Časopis je iz- izkaznica, godld so si sledili zelo hitro, gubi! svoj napredni značaj in Pod okrožnico o nameravani narodno napredna društva Knjige so si izposojali le ustanovitvi društva 2 dne 25. so nov časopis dobila šele kranjski meščani vo, ki je bila 4-, 5. in 6. julija, je od svoje prve številke naprej spremljala Sava. Prireditve so se udeleži]! številni novembra 1862 se je podpi- leta 1913, ko je začela izhajati V Čitalniški javni ljudski zastopniki in delegacije po- salo 72 navdušencev. Usta- Sava. V Ljubljani je bilo leta knjižnici so si knjige lahko vabljenih narodnih društev, novitveni sestanek društva 1904 ustanovljeno Akadem- izposojali samo kranjski Pester slavnostni spored je Narodna 6talnica v Kranju je sko ferialno društvo "Prosve- meščani. Motali so se držati vključeval tudi slavnostno bil 29. januarja 1S63 v Stari ta", ki si je prizadevalo za določb, ki sô bile napisane na predstavo v sokolski telovad- pošti. Za prvega društvenega ustanavljanje javnih ljudskih knjižnični izkaznici. Člani nid, podoknice pod razvet- predsednika je bil izvoljen knjižnic in čim boljšo izobra- knjižnice so morali prebrati Ijenimi okni, ki jili je pel Matej Pire. Začetki društve- zbo ljudi. Prva javna ljudska knjižnična pravila in s podpi- dn^štveni pevski zbor, spre- ne knjižnice so bili skromni, knjižnica na Gorenjskem je som pravil potrditi, da so z vod narodnih dništev skozi z v prvem letu je dništveni bila ustanovljena na Jeseni- njimi seznanjeni. Določbe, zastavami okrašeno mesto, član v bralni sobi poleg nekaj cah(i904). Prva knjižnica, ki natisnjene na knjižničnih iz- obisk Prešernovega in Jenko- knjig lahko prebiral 14 časo- se je preoblikovala v javno kaznicah, so bralca obvezale, vega groba, koncert in veliko pisov, ki si jih je lahko izpo- ljudsko knjižnico, je bila da si knjige lahko izposoja veselico v parku Zvezda sodil tudi na dom. Prvi knjižnica kamniške 6talnice samo z izkaznico, da za vsa- (današnji Slovenski trg) s društveni knjižničar je bil (1906). Javne ljudske knjiž- ko izposojeno knjigo plača srečelovom. Izmed vseh dru- gimnazijski profesor Janko nice so zrasle tudi v Radovlji- izposojnino (tako nabrani štvenih sekcij je najlepše Pajk. Glavni namen knjižni- ci in Kranjski Gori (1906), denar se je porabil za nakup uspevala prav knjižnica. Po ce je bil izobraževanje in za- Škofii Loki in Kianju (1907), in vezavo novih knjig), da si besedaii dopisnika v Savi so bavanje ljudi. Posebnega po- Ratečah, Poljanah nad Škof- knjige izposodi za čas 14 dni jo obiskovali meščani in mena za knjižnico in knjiž- jo Loko in Tržiču (1908), in da rok izposoje lahko en- uradniki, delavci in kmetje, ničarja so spremenjena dru- Žabnici in Šenčurju (1910)- krat podaifša. Če bralec, gospodične in služkinje. Zla« štvena pravila iz leta 1883, v Priprave na ustanovitev jav* knjižničarjevemu opozorilu sti preproste ljudi je bilo ve- katerih se prvič izrecno ome- ne ljudske knjižnice v Kra- navkljub, knjig ni vrnil v selie gledati, kako žarečihob- nja tudi knjižničar, ki "... pre- so se začele spomladi roku enega tedna, se ga je razov odhajajo iz knjižnice s skrbljuje po odborovém skle- leta 1906- Na mestu društve- lahko tožilo. Z izposojeno celimi skladovnicami knjig pu in drži v redu Časnike in nega knjižničarja Narodne knjigo je bil bralec dolžan in komaj čakajo, da jih pre- knjige ...". Leta 1893, ko je Čitalnice v Kranju je Vilka lepo ravnati in je ni smel po- berejo in si izposodijo novih. Narodna čitalnica v Kranju Rusa, sicer društvenega pe- soditi drugemu bralcu. Pre- praznovaia trideselletïuco, je vovodjo, zamenjal društveni povedano je bilo na knjige pi- Tudi pevski zbor njena društvena knjižnica že blagajnik Zdravko Novak, sati in jih mazati. Bralec je Med prvo svetovno vojno imela fond z okrog 500 knji- Knjižnico je pregledal in na- bil dolžan poravnati vse stro- je bila knjižnica, poleg pri- gami in 17 naročenimi časo- pravil ijiventiu'O. Društveni ške za poškodovano in iz- ložnostnih nastopov društve- pisi. Društvo je v počastitev odbor je v Gorenjcu objavil gubljeno knjigo. Čitalniški nega pevskega zbora» edina obletnice založilo in izdalo poziv vsem, ki so imeli izpo- javni ljudski knjižnici sta z dništvena sekcija, ki je delo- spominsko knjižico, ki jo je sojene knjige iz društvene denarjem pomagala Kredit- vala. Prvi povojni knjižničar je napisal Božidar Vodušek, z knjižnice, naj jih vmejo. Po- no dnjštvo v Kranju in obči- postal Viktor Omersa. Piegle- naslovom "Tridesedetnica tem je knjižnico preuredil, na. Najbolj brani avtorji v pr- dal je knjižnični fond in ugoto- Narodne čitalnice v Kranji". Na rednem letnem društve- vem letu delovanja čitalniške vil, da se je med vojno izgubilo V tem času je biJa âtalnica nem občnem zboru je pred- javne ljudske knjižnice so 960 knjig. Knjižnico je preu- na j pomembnejše društvo v lagal, da se dnjštvena knjiž- bili Prešeren, Gregorčič in redil in pri izposoji uvedel si- Kranju in tm v peti oblasti in niča preimenuje v javno ljud- Župančič med pesniki, med stem velikih knjižnic. Vsaka še komu. Bila je tarča vohu- sko knjižnico. Predlog je bil nov okrajnega glavarja, škof soglasno sprejet, Javna Ijud- pisateiji pa Jurčič, Kersnik, ŠorU in M urnik. Bralci so knj^a je dobila svojo izkaznico, na katero sta se vpisala ime Missia pa je prepovedal slav- ska knjižnica Narodne čital- radi brali tudi leposlovne H- izposojevalca in datum izposo- nostni govor ob čitalniški tridesetletnici na Prešernovem nice v Kranju je začela pošlo- ste Ljubljanski zvon in Dom je. Leta 1923 je bil uslano\ijeji vati i, januarja J907. Pošlo- in svet. Največ težav je bral- knjižnični odsek, ki je leta grobu. Slavnostni govornik vala je tri dni na teden. Ob cem povzročalo redno vrača- 1924 izdal "Imenik knjig ljud- Ivan Plântan je proti prepovedi protestiral in kljub temu nastopil. sredah so dame. ob torkih in sobotah obiskovale nje knjig. Kako so bili druŠ- ske knjižnice Narodne čitalni- tveni člani navdušeni nad svo- ce v Kranju Leta 1925 se je Začetek tiska pa ostali, vedno od 19.30 do jo javno ljudsko knjižnico in Narodna čitalnica v Kranju 20. ure. Kranjskim mešča- so jo želeli približati tudi mla- preselila v novozgrajeni Na- nom sta bila v kavarnah dini, pričajo besede Maksa rodni dom. Knjižnica je pros* Začetek dvajsetega stoletja "Jager" in "Splichal" na voljo Pimata na rednem letnem tor dobila v stranski dvorani, ki je prinesel številne spre- imenika knjig (kataloga), po društvenem občnem zboru si jo je delila z društveno god- membe v kulturnem življe- katerih so si bralci lahko iz- za leto 1909, ko je rekel, da je bo in pevskim zborom. Do nju. Leta 1900 je začel v Kra- brali želene knjige. Navduše- "... knjižnica eminentne važ- leta 1925 je Narodna dtalnica nju izhajati lokalni časopis nje nad novoustanovljeno nosti, ne sme pa se pozabiti in z njo knjižnica imela pros- Gorenjec. V njem je Narod» javno ljudsko knjižnico je na našo mladino in treba je, tore v glavnem v Mayrjevi na čitalnica v Kranju objav- bilo veliko, tako da so si da se nabavi tudi mladinske (Petrčkovi] hiši, gostovala pa Ijala poročiJa o rednih letnih kranjska narodna društva spise h i * i je, poleg Stare pošte, še v občnih zborih, najavljala je prizadevala, da bi svoje knjiž Leta 1913 je Narodna Čital- Ceigerjevi (1863) in Prevčevi prireditve, poročala o delova- nice združila s čitalniško jav- niča v Kranju in z njo njena hiši (1874-1877). nju društvenih sekcij itd. no ljudsko knjižnico. Dmš- javna ljudska knjižnica praz-Leta 1911 je Časopis skupaj s tveni odbor je Novaku odo- novala petdesetletnico. Ob ► 2U stran i f V » « 4 t « KAŽIPOT, PISMA info@g-das.si 21 ► 20. stran co, ki jo je napisal Ivan Fugi- Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov na. Za proslavo, ki je bila 1. Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Zaradi odpbčevanja kredi- in 2. julija, si je pri ljubljan-ta za Narodni dom je društvo skem mestnem načelstvu zašlo v finančne težave, ki jih izposodila Sest žarometov je skuSalo rešiti s številnimi in šest looo-vatnih žarnic. Prireditev v Kliničnem centru prošnjami za podporo iz ob- UU 1936 je moral dnaštve- Ljubljana - Kuiturno-urnetnigko društvo Kliničnega centra In činskega proračuna. Druš- ni odbor Narodne čitalnice Medicinske fakultete vabi na prireditev za bolnike In vse tvem odbor je vse prošnje v Kranju prošnji za podpo- druge danes, v torek, 8. ianuarja, ob 16.30 v razstavišču Uni- utemeljU vsebinsko m stati- ro iz občinskega proračuna ^erzitetnega Kliničnega centra Ljubljana jelka Simončič bo stično m tako je knjižnica priložiti tudi predviden prjpravHa razstavo na temo Rojstvo, koncert pa je pripravila vsako leto dobila znatno po- društveni proračun, takrat- ^jj^jjand skupina Ljubljanske korenine. moč- Leta 1906 ustanovljena ni knjižničar Joško Horvat Prosvetina ljudska knjižnica pa je prošnji dodal še po- V knjižnicah za otroke se je zaradi lega počutila pri- imenski seznam dvestotih Jesenice - Na otroške oddelku knjižnice bo ura pravljic v krajšano. Leta 1033 je Narodna čital- članov knjižnice. četrtek, io. januarja, ob 17. uri. Ustvarjalni delavnici bosta v Pred začetkom druge sve- sredo, 9. januarja, od 16. do 17.30 in v petek, n. januarja, od niča v Kranju praznovala se- tovne vojne je knjižnica 15, 17.30. demdesetletnico. Pokrovitelj imela 9119 knjig. Največ je svečane prireditve je bil ju- bilo slovenskih (2782) in Koroška Bela - V knjižnici se bo ustvarjalna delavnica začela goslovansfci kralj Aleksander nemških (2757). Tudi iz danes, v torek, ob 16. uri. I. Karadjordjevič. Ob tej pri- tega fonda so po koncu dru- ložnost je Čitalnica založila ge svetovne vojne v Kranju in izdala spominsko knjiži- nastajale nove knjižnice. IZLETI PREIEU SMO Po sto letih dobili most iupnika, umrl Je 22. avgusta 1915, druga veijetnost pa je začetek prve svetovne vojne leta 1914. Po poteh Pohorskega bataljona Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 12. januarja sponninski pohod 1. Pohorskega bataljona na Rogli • Osankarica. Izhodišče je na Pesku, zaključek pa v Zrečah, kjer bo ples in srečelov. Tura je lahka, zimska, hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: S31 55 44 ali 031/345 209. Po začetku dvajsetega Stolet^ J Sankanje ali obisk sirarne ja, točneje j. oktobra t^ozje Mofnjam U dočakali most^ ^ . ^ diabetikov Kranj vabi člane na pn/l pohod v prišel v Mošnje za župnika Graben-Dobrušo, sicer bolj letu 2008 v soboto, 12. januarja, ki ga pripravlja Društvo di- Ivan Trpin. Rojen je bil 30, razpon med gb^^n^^^ jržič. In sicer na sankanje z Bistriške planine aH avgusta 286S v Železnikih. najvt^i, tako jt sirarne jošt na Popovem. Zbor bo ob 9. uri na Bilje postaven in oster do fara- dolg kar pi^ metrov. Ko parkirnem prostoru pred Gasilskim domom Brezje. Prijave nov, predvsem pa je bU dober r'V "^ «-»^^'v»* .•^►wvwm.. sprejemajo v pisarn? Društva diabetikov Kranj, ponede jek in gospodar. Veliko je naredil za ^rba-Ptiračica doiočenaje se- ^^ ^^^ ^^^^ 202-83-10, dodatne in- je bila trasa odseka avtoceste sprejemajo v pisarn? Društva diabetikov Kranj, ponedeljek in prenovo cerkve, župnišča, ka veda bilo treba zgraditi most. formacije Ivan na 031/485-490. Informacije tn Daša Stritih planije in gospodarskega po- S" P^«^^ na 040/674-559. sicpja. V tistih časih, pred vU '' kot sto Idi so bik Mošnje večje «^jsfcih ^^^ P« ^^ Na Sveti Lovrenc gospodarsko in kulturno sre- ^ ^^^^ arhecloško najdbo - . pj^^inci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, lo. dišče, močna oUina. imeli $0 ^^^ ' januarja, na pohod na Sveti Lovrenc. Odhod posebnega av- šolo, gasilski dom, katoliško stoletja. V pokmiki med ^^^lusa bo ob 8. uri izpred Grelne. Lahke hoje bo za 2 do 3 kulturno društvo, trgQvine, gO' arheologi, ah ure. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva. stilne in močne kmetije. Za ^J zošátijo m uredi-vsa pomembna dogajanja so jo za o§ed ali ne. je prevladal Colnlk-Cozd-Vetrno-Colnik seve4a skrbeli iupan, naduči- ^^ ^ pridruiili ^ranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 17. teij in župnik. ^^^ ^^^^ Radovljica in lo- januarja, na pohod na relaciji Gohik-Gozd-Vetrno-Golnik. V župnijski kroniki sicer ne skupnost KS Mošnje in Qdhod posebnega avtobusa izpred Creine bo ob 8. ur. Hole p^Je pa ustno izročilo, da jc bo za 4 ure, pot pa je v tem letnem času la prav župnik Trpin načrtoval cesta zgrajena, se bodo lotUi re- htevna. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do most čez dolino "Graben", saj P'^^J^' ponedeljka. 14. januarja. 50 že tokrat v šolo v Mošnje opravljah pa naj hi gfl hodili otroci iz Črnivca, Noš krajevna skupnost in TurisMno V DražgOŠe in Brezij, mostovi ali bdje rt- drx^oMošnje. Vtanamenže Jesenice - Planinsko društvo jesenice organizira v nedeljo, čcno lesene bn^i čez potok Do- izdajoz^banke, pro- januarja, planinski izlet v Draž^oše. Tura bo potekala iz hruša pa so bili vedno proble- ^^^^ ^^ orientacijskih tabel Soteske v Bohinju, preko Rovtarice do Dražgoš. Pot je sred- matični, kar je ogrožalo var- ^ ^ označene we nje zahtevna in traja od 3 do 4 ure. Odhod kombija bo ob 6. nost šolarjev Prav zaradi far- zanimive točke v kraju in oko- uri z zgornje postaje na Hrušici. Prijave z vplačili sprejema- nega in občinskega središča hi ^^P^ ^^^^^ jo "a društvu do četrtka, 10. januarja, do 18. ure. bil načrtovani most še kako organizacijo io- pomemben. Most je bil načrio- skupnosti bodo Mošnje van bolj ob začetku vasi, kjer prepoznavne, kar bo je razpon med levim in des pnpomo^ k še veài odprtosti OBVESTILA nim bregom najkrajši, pribl. " '■'^"^ll'^' A»''"'- Sto metrov. Žal do realizacije gradnje ni priSo, vzrok je bil n ajverjetn eje slal) o zd ravje Prenova Kamne Gorice HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 CiKiiZupAH Kamna Gorica - Občina Radovljica in Fakulteta za arhitek- _ turo vabita jutri, v sredo, 9. januarja, ob 16. uri v dvorano Doma krajanov (Kamr^a Gorica 58) na javno tribuno, ki bo v okviru urbanistične delavnice Prenova N^fo^tlv» MíjJWspffiřrTUTio peiflficiitu D^/^Dl'47-00, yk^u 04/201-4MUli «tfbo» lU 4 T Mitju O! organizirana Kamne Gorice. Vabijo krajane, prebivalce, lastnike zemljišč, prijatelje Kamne Gorice ... Tekaška proga v Kranjski Gori Krafijska Gora • V Kranjski Gor? je za hotelom Kompas IANE2 ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS> LANCÛVO 91,4240 RADOVyiCA, TEL: 04/53 249, FAX: 04/53 ©4 230 MADŽARSKE TOPUCE: PUSTOVANjE 1. - 3. 2. 2008: TRST: RA2PROOA)Eu. i.zooS KULTURNO DRU^O LOŠKI ODER» SPODNJI TRG 14, 4220 SKOriA LOKA pripravljena i-kilometrska tekaška proga. PREDAVANJA Odvisnost in družina 12. i. ob 19.30 Michael Frayn: HRUP ZA ODROM» komedija, Loka - Društvo Narava vabi v četrtek, 10. januarja, ob režija: M. Milčinski, za IZVEN 18. uri v prostore Gasilskega doma na Trati na pogovor z Ivanko Berčan, ustanoviteljico prve gorenjske komune za zdravljenje odvisnosti. Srečanje je namenjeno novo nastali gorenjski komuni, dobrodošli so prispevki, tudi darovi v ob-hrane. PREVOZI IN TURIZEM v tem času za vas pripravliamo: vmm 12.1. smučanje v Bad Kleinklrchheim < 32 EUR! 19.1. razprodaje v Mûnchnu Z več kot 2CMetno tradicijo! Več na 01/8346 023 in wvwv.vranksr,si Vrankar • bus. d. o. o., 8uč 20. 1219 Laze vTuhinia tel.: 01/8346 023 KONCERTI Koncert hrvaške skupine jinx Kranjska Gora • V dvorani Vitranc se bo v četrtek, 10. janu* arja, ob 20. uri začel koncert legendarne hrvaSke zasedbe inx. Koncert mladih nagrajenih glasbenikov Ljubljana • Slovenska filharmonija in TEMSIG (Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev) vabita na koncert nagrajencev 36. tekmovanja mladih glasbenikov RS z orkestrom Slovenske filharmonije, ki bo jutri, v sredo, 9. januarja, ob 19.30 v veliki dvorani Slovenske fil-harmonije. RAZSTAVE Razstavlja Metka Krašovec Tržič • V petek, 11. januarja, bodo ob 19, uri v Galeriji Vogal na Trgu svobode 30 odprli razstavo del Metke Krakovec, akvarelov iz cikla Bogliasco. Za POPOLN PREGLED SI OGLEjTE WWW.GORENjSKICLAS.Sl/KAZIPOT OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti zapustiJa draga žena» mama in babica Marija Novak šivilja, roj. Ribnikar Iz Hrastja Od nie se bomo poslovili danes, v torek, 8. januarja 2008, ob 14 uri na kranjskem pokopališču- Žalujoči mož Ivan. sin Filip in hči Tatjana za družinama OSMRTNICA Prezgodaj nas je zapustila naU diaga žena, mami, babi in sestra Vida Thaler - lOčZ, iz škofje uke, Kidričeva 4a Pogreb bo iutri, v sredo, 9. januarja 2008, ob 15. uri na Mestnem pokopališču v Škořji loki. Na dan pogreba bo žara od 9. ure dalje v tamkajlnji poslovilni vežici. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. Neizmerno jo bomo pogreialir mož Janez, hči Jana in sin Zoran z družinama ter brat|e in sestre Škofja Loka. Ljubljana, Liineburg. januarja 2008 á I V » 4 V' 22 MALI OGLASI info@g'elas.$i LOKAINŽENIRir^G d. o. o., Skofja Loka, Podjetje za svetovalni Inženiring, išče osebe za opravljanje vodenja projekta in strokovnega nadzora: 1. VODJA PROJEKTA * gradbene ali artiltoktume smeri (nVž) • i^g» gr./dipi. Ing.gf./ unIv. dipl. Ing. gradbeništva ali unIv. dIpL ing. arhitekture 2. VODJA PROJEKTA * elektrotehniške smeri (m/ž) • Ing. el./dipj. ing. eL/unIv. dIpL Ing. eleWrotehnIke Zahtevan} pogoji pod točko 1. In točko 2: • izobrazba kot je navedeno zgoraj, • član 1ZS, •opravljen strokovni izpit, • 5 let delovnih Izkušenj - pričakujemo Izkušnje na podobnih delih oz. na operativnem vodenju gradbišča Za razpisana delovna mestaje potrebno obvladovanje dela z računalnikom In izpit kategorije B. Izbranim kandidatom ponujamo prijetno delovno okolje, možnost izobraževanja In stimulativno plačo. Vaše predloge s potrdili o izobrazbi In z opisom dosedanjih Izkušenj pričakujemo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LOKAINŽENIRING. d. 0. o.. Kapucinski trg 7. 4220 Škofja Loka. WWW.GORENISKiCLAS.S 3 o « <6 fesst fZS^, d. o. On jHca 5, Kranj. Tetefon; 2J67373 Fax: 236 73 70 sstsi Internet: stanov an) a pfiodamo; KRAM/ • Planfna JJf: dvosobno. 56,90 ma, fl nadstropje, i. 1987, 10^.000.00 eur. KRAN) • Planina F: dvosobno. 63.10 mi. 4,/7 nad., I. 1978, losooo.oo eufi. KRAN| • Waning 1; «no5Cbno, 40,00 m2.4./4.l 1973, 85.54500 fUfi. KRAN| • Punina IM: dvosobno, 63,66 mi. 1./7 nad, 1.19S6,105.000,00 EUR. TRŽIĆr garsonjera, 24.00 mz, V. nadst, 1.1960, ^,000.00 EUR. POSLOVNI PROSTORI krant - zlato polje: poslovni prostor {pisarna s sanitarijami) v izmeri 26,60 rT}2,1, nadstropje, obnov« Ij^o 1990, 64.000.00 £UR. hi£a trstenik • ćadovlje: novograó-njd, zaključena gradbena faia, i, Iz* gradnje 2005,300 mi bivalne povrli» ne, 775 m 2 zemiji&^a, cena zSo.oco.oo eur. ZC. BRNIKr dvostanovanjska, I. izgradnje 1975,1S0 ms bivalne povrni* nc. 320 mi zemljiića. cena 212.000.00 EUR. n e p r e m i č n di k. i n s r u ž t ; k âe )a i ZrvnikovA ul 11. kran|, PE Ktanp. tel. 04^34? i^i SIrlUr|C^a u S. 04/23^2 890 PARCELI PRODAMO KRANfi MItka, 2»rdljiva 670 mi, ni iLjinem pobočju, as^ltni dostop. z«io komur^alno opremi)«nd. z gradbenim dovoljin* jejei cena: 169.500100 £UR. SREDNJE BITNJE: 100 m2, lamo-s(ojna, ztajena I t?5m2 zem-\\iii, potovrca hiie, hiia potrebna obnov«! cena 115.000 EUR* JESENICE: >oû fyyi^ vrstna^ zgrajena 1* 1920. adaptirana I* 1997, mtna hiia na kontni lokaciji* Hllo je moŽ* no predelati v dve stanovanjski^ cena: 130.000 EUR* KRANJ, VISOKO: mz, samostoj^ na, »daptir»n« I* 2007, 230 mz zem* \\ACi, lahko tudi dvostanovanjska, v raćun vzamemo parcelo^ cena: 175.000 EURs PARCELE PRODAMO: KRI2E PRI TR2IĆU: > 361 m2, zsziď Ijiva* zazidljiva parcela 2 gradbenim dovoljenjem za enosiartovaf^)sko hiio. eena* 100 EUR/m2. GARAŽE PRODAMO: COCALOVA ULICA: 12.50 mz, zgrajena L 1977, cena: n.sc^o.oo EUR. KRANJi Wižina Zd. Kranj: 12 mz, zgrajena i. 1963, cens: 11.500.00 EUR. KUPIMO: Kranj okolica kupimo kmetijsko zem* iiš4e* Gorenjska kupimo stavbno zein če- Kupimo zazfdljivo parcelo 1200« 10 000 m2 v Kranju Medvodah ir^ cko i okoiici In v Na območju Gorenjske kupimo sta^ nowja^ hiiein parcele. Plačilo takoj« Za ve« informacij n«s pokliâte. www*ida*ncareniicnitie.s LOTO Rezultati 2. kroga ' 6. jdnuarja 200S 3, 5, 8.10. 25, 37, 38 In 2 Lotko: 0501 95 Predvideni skiad 3. kroga za Sedmico: 175.000 EUR Predvideni sklad 3. kroga za Lotka: 440.000 EUR aipdomiaipdom s^ Tef G4 537 45 00 www.alpdom s^ ïlLPDOm ■ ■ lipdam mSenîrinqdd RsdCNljťa Car^Karjeva uka t iSJQ Radovli^ca SIQ CRADKJAZATRO POSREDOVANJE VPIS VZEMUliKO KNJIGO INŽENIRING U PRAVU VUE IN VZDRŽEVANJE Wet 1.S prodamo, 1 m2r I 3. nad., balkon, 000 EUR. RADOVLJICA: enosobno prodamo, Cankarjeva, 36^35 mz, I* 1971^ t, nad.. VSI priključki* Cena: 92.000 EUR oz. po dogovoru. BLED: dvosobno prodamo, Alpskar $3,48 mz, 119S21 kteino, svetlOi tera« sa, vsi prtkl/učki, ck na plin, takoj. Cena: ^30.000 EUR. RAOOVLJICA* trisobno prodamo. Prešernova, 79,89 mz, z. nad, I, 19^3. balkon, klet, vsi priključki. Cena: 145.000 EUR. KRAN): Stirisoboo prodamo. Go* sposvetska, 94^1 m2, 1* nad., ttdno* vanje 82 ma, balkon 4,6 ms, klet 1,9 m2. drvarnica ms, obnovd 2005. streha 2006. 2 kamina, vsi priključki, očeni $tevci, brez opreme, takoj vs»- 1 IVO. Cena: 1J8.750 EUR* RADOVLJICA: hišo prodamo, obno* va Î9871 pritličje 150 ma (kuhinja, dne^rna soba s kaminom. 4 spalnice. 2 kopalnici* terasa), mansarda 1S0 mí j Gorenje in Candy, « 041/878-494 GLASBILA PRODAM DIATONIĆNO harmoniko, Zeleznik, vrsina, doDro ohran)ena, cena po . 8 031/85&-477 aocooi4 UMETNINE, NAKIT PRODAM TRI uokvirjene gobeline, zelo « 041/952-648 8COD030 MEDICINSKI PRIPOMOČKI KOREKCIJSKA OČALA - okvir in ste- Z vašo dioptrijo > âoDile na recept rifč in brez doplačil? v optiki Aleksandre Olandle Krarij. ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM ZAJCE m 793 041/840- iOCOiU PO DARIM OVA KUŽKA rrtesanàkâ. stare (rt leta ^n itifl mesece, dobrini in skrbnim Iju- dent. 9 030/913-245 «ooooii KM ETIJST VO KMETIJSKI STROJI PRODAM TRGOVINA DOMAČIJA SIP, BOS, vitli, cepilci, rolbe.... « 04/530-94-94 ioouai KUPIM TRAKTOR Ursus eli INfT in Oâlale pn- Z0RA6UALNIK SIP Slar 330 tandem, 9 041/214-500 «000010 VZREJNE ŽIVALI_ PRODAM BIKCA stmentalce 150 kg in kravo za 041/456-0S2 I 8IKCA simentalca, starega 3 mesece, mesnate pasme. MÚOMu 8IKCA ermentalca, siarega 14 dni 031 /e35-40i ČB BIKCA, srare^a 14 dni. 031 /378-922 ČB BIKCA, siaresâ 14 dni, 041 /233-778 ČB BIKCA. 040/887-335 14 dni. ČB BIKCA, 041 /608-686 7 dni, « 80000^7 ČB BIKCA, starega 14 dni, 040/S16-409 ČB BIKCE stare 10 dm. mesni }ip, 031/867-907 èoco»T ČB TELIČKA, starega 10 dni in mešana drva, 9 040/384.1S7 DVA ČB BIKCA, stara 10 dm. dOMOié PRAÓIČE 160 hu. 9 04/2&<3l-026 RJAVE ^rkice, rdeče peteline In pu^ sKe. Hraie 5, Smlednik, 029 SI veo A biKca, âi&reça 14 dm, 04 / 58-76-178,041 /58 S-38 5 KUPIM VEČ ČB te^rćk starih Go 14 dm 041 /942-016 PODARIM KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo Oman, Zminec 12. Šk Loka 041 /725-650 ZAPOSLITVE (m/ž| NUDIM lIČEMO pon^očnico za delo v BENZ d.o.o.. Glavna cesta 43, Naklo, tÛODTM NATAKARICO ali deMe za siiežbo posft honorarno ali redno Gosliáče Kveder, Erten Androia s.p.. Sp Luša 16, Sefca, 9 04/5i-ii-499 »OMa? SIMPATIČNO dekle za d«û v str^tbi zaposlimo. Sobote, nedelje prosto, Kavni . Kidnceva 47. Kram, 051/630-016 TAKOJ zapcef^ kuřiaoa za redni debvn ća& Gostâna Pi' Sedrrtc, Poljari c. Goœnjavas. »041/790-247 V KOMPA& hotelj na Bledu vodjo strežbe. Prijave ďov: Kompas hoteli Bled. d. karievac. 2. 4260 Bled na nati., Can- acûûGi? ZA STREŽBO v piceriji takoj z^DOsJi* mo deKje ali fanla, Stare - Hribar Mste- s.p.. Koroška c. 59, Kranj, ZAPOSUM <]eWe a sSnštx). eistio Ki^, DanIoLctf s,p., UhcMČe77, Cer-e,8041/61^17 mrni ZAPOSLIM samostojnega m izaoa, dnikar Robert s.p., Stara cesta 44. Naklo. 9 031/371-6S9 ZAPOSLIMO kuharia/ico, Gostilna , Oeiavska e. 18. Š€nčurwoooi& V POSLOVNI enoli Kranj pnućimo in zaposlimo zastopnika za trženje medicinskega aparata že dogovorjenin^ strar^kam na območju Gorenjske, Farv tom, d.o.o.. UL M. GreventKoich 13, 051/435-US 6MUŽI POGODBENO ali honorarne zaposli* mo delavca v ro6nl avtoplalnioi Lavi, d.o.o., Cesla na 6rdo 22. Kranj, 9 eoúcútfl 2AP0SLJM frlzerkô. Fi^2«rskl salon Andreja Urbančlč s.p.. Ovorie 112, Cerklje, 9 031 /322-090 mooo?g ZAPOSLIMO deđđuCd v đokbrstAi, steklar* Svo. ^mos Martin s.p..Zg Brnik 32. Cer- klb, 9 04/25-2&€60 ZAPOSLIMO pohiihrenega mizarja, nterier Urbanija d.o.o,. Pod hnbom 5, Radomlje, • 041/785-903 êooooai ZAPOSLIMO izkušenega ki Ima mon-terja z najmanj 3 leti del. izkušeni, stroH n&9â tehniKâ in obdelovalca kovin. Kli* ma Belehar d.o.o.. Savskâ loka 21. Kranl, 9 04/235-20-40 scwms léÔEM IŠČEM DELO likanje na svojem domu, % 04/533-84-46 soûOOâe MUUŠI ticokojenec éčň deto v Kran)u ai btzrê oko6ci. POSLOVNE PRILOŽNOSTI UREJAMO najugodneiie kraďte na hi* poteko, OD all pokojnmo. V krediino sposobnosi se upoštevajo tudi dodatek za malico, prevoz, otroskj dodatek itd., Planiniek k.d., Sinkov Turn 23, Vodice. 9 03l/20&^52 'om?« STORITVE NUDIM AST a:; KS SENČILA Rffinw) Peter, s. p., 7. KíBS, tel.; 69-55-170. 041/733-709; zàs^. roloji, rolete, tanet- ne zavese, ptse za/ese. komami«], mart> axnm? OBREZOVANJE in podrar« sadnega in j^, Vincanc« subie s.p.. Zg. Gírqe 141. Živica. 9 051/413^73 axoct» PRENAVLJAMO HIŠE in stanovanja v Kranju m oVolict - rezervira/te svoi termin, Me^amatrlx, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj. « 041 /570^57 «ooooi» TESNJEN JE OKEN )N VRAT uvožena tesnila do 30 % prihranka oň ogreva* nju. Prepihta in prahu ni več! Zmanisan hrup, 10 let garancije. BE & MA. d.o.o., Eksierjeva 6. Kamnik. 01/63-16^D57.041/694-229 «fl«03? ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ. 11.000 poo^ s&r v letu je karatiertslka žeráne posiedcvance Zaupanje za vse gs^mm. tí postckMs po vsej Sto. 03/57-28^19, 031/&0&495.031/e3&378 DEKLETA, brezplačno tahko spozriate tante za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države. 031/838-37S eocxou RAZNO PRODAM POLIESTERSKO cisterno 1300 I za kunino olje, 9 041/744-187 8c«om) U i I I I ZAHVALE i nfo @g-gicis. si 23 zahvala V S8. letu n&s je zapustil na§ dragi mož, ata. stari ata, brat in siric Stefan Cankar iz Gorenje va$i skrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje in sveče. Prav posebna zahvala gre sosedom, Se posebej sosedi Anici za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi dr. Subičevi ter gospodu župniku in pevcem za lep pogrebni obred. 5e enkrat hvala vsem imeno» va nim in neimenovanim. Vsi njegovi Gorenja vas. januarja 2008 zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, ateka, starega ata, tasta. brata in strica Ludvika Bevka iz Železnikov, Rudno 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter druge darove. Hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, podjetju Akris, gospodu župniku iz Sek za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in vsem gasilcem, še posebej gasilcem PGD Alples za častno spremstvo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnji poti. 2aJujoči vsi njegovi SPOROČILO O SMRTI Umrla je upokojena delavka bolnišnice Monika Vevar Vestne delavke se bomo s spoštovanjem spominjali. Delavd BOLNIŠNICE GOLNIK.KUNIČNEGA ODDELKA ZA PLJUČNE bolezni in alergijo D do.' skromnost in postenjg, vašfijć bih življenje. V naîem domu je praznina, v srcih neiznićma bolćčina. zahvala V 75. letu nas je zapustila naša draga žena, mama. stara mama, prababica, sestra in teta Pavla Dolinar roj. Homec, Leskovcova mama iz Stare Oselice Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za cvetje, sveče in druge darove. Hvala zdravnici dr. Perdan in sestri Valerij i, Zahvaljujemo se župnikoma g. Jakobu Kralju in g. Igorju Jerebu, ga. Štefki za ganljive besede slovesa, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnje zemeljsko počivališče. Vsi njeni zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta in brata Franca Bernika iz Sv. OžboUa se isbeno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč, prijateljem, znancem in sodelavcem EMBE za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre patronaž-nim sestram ZD Skofja Loka, Še posebej gospe Martini, dr. Tadeji Demšar in dr. Comleku. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Miklavdču za lepo opravljen obred in mobtev, pevcem in pogrebni službi Akris in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednje bivališče. Hvala vsem neimenovanim, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoći: žena Lojzka, sinova janež in Lojze s Katjo, hčeri Joži in Pavla z družinama Tiho, kar prehitro si odila od nas, brez besed, brez pozdrava. pogrešali te bomo. draga mama. zahvala V 80. lehj je odila od nas naša draga mami in stara mama Veronika Klemenčič Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in druge darove. Posebej zahvala gospodu župniku Jožetu Stržarju za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša zahvala tudi sodelavcem Jelovice in TCG Unitecha. Zahvala tudi pevcem in podjetju Hipnos iz Medvod- Hvala vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zakobiljek, december 2007 zahvala V petek, 28. decembra 2007. smo se poslovili od našega moža, očeta, ata, tasta In strica Antona Rota Iskrena hvala vsem, ki ste bih z nami ob težkih trenutkih slovesa, hvala dr. Zoji Pavlin za dolgoletno zdravljenje, hvala dr, Robertu Košaku in osebju Ortopedske klinike KC. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle se poslovili od njega na njegovi zadnji poti in za darovane sveće, za izražena ustna in pisna sožalja. Vsi njegovi Kranj Dcigosi Življenja našega je kratka. Kaj znancev ie zasula je lopata! Odprta noč in ditn so groba vrata: al ' dn^a ne pove nobena prat "ka. (F. Prešeren) zahvala v 71. letu starosti nas je nenadoma zapustil naŠ dragi mož, oče, ata, tast. brat, svak in stric Ivan Breznikar upokojeni avtoprevoznik iz Lesc Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter denarno pomoč. Prav posebna zahvaia gre PGD Begunje, Prevozniku Gorenjske, OOZ Radovljica, ZSam Bled, pogrebni službi Novak, govornikoma gospe Stuškovi in gospodu Gašperi-nu za besede slovesa, sosedam Marid, Nadi, Šariki in Miri za nesebično pomoč, pevcem Zupan za lepo zapele pesmi, trobentaču Marku Možini za ganljivo zaigrano Ave Marijo, gospodu Župniku za obred in v^m drugim, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Ludja, hči Lučka z možem Francijem, vnuka Renata in 2an, sestri Majda in Slavka z družinama, brat Rafko z družino in svakinja Adica z družino Lesce, Lavrica, Radovljica, Log. Straža. 24. decembra 2007 zahvala CUj, zemlja sije vzda. kar je njeno. A J kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to. kar je neskončno dragoceno, je večno m nikdar nc more umreti. (S. Makarovič) Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta Franca Ahačiča iz Gorenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom ter bivSim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovane sveče in drugo pomoč. Hvala g. župniku za lep grebni obred, pevcem, praporščakoma in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga spremljali na zadnji potí. Vsi njegovi Krani, 22. decembra 2007 i » 4 24 írt/o® g'glas. í í Anketa Končno igrajo v novi dvorani Vilma Stanovnik Trigíavovi hokejisti In hoke- jistke, ki so bili več kot pet : I ure Ahačič let brez domačega drsališ- : "Po skoraj šestih letih smo Ča, so minuli konec tedna : končno dočakali dan, ko je vendarle odigrali prve tekme : zaživela nova dvorana, da v novi dvorani na Zlatem : smo lahko v njej videli tudi polju, kjer so jih navdušeno j prvo člansko hokejsko tek- spremljali tudi navijači. i mo. Veselja ob tem ne morem opisati." Janez Ko m pare: "Hokej je v Kranju med najbolj množičnimi Športi In j je to dvorano potreboval. Čeprav so bili hokejisti zadnja leta prisiljeni igrati v "Izgnanstvu", se je kolektiv obdržal" Zlatko Pavlica: "Čeprav je bilo drsališče na sejmu podrto leta 2002, smo v Kranju svojo hokejsko dvorano Čakali kar 43 let. V prejšnji dvorani namreč za ta res atraktiven šport nî bilo prida razumevanja." Minka Eržen: Petra Do I i nar: "Z navdušenjem sem danes : "Tudi sama sem igrala ho prišla na prve hokejske tekme in čestitam vsem, ki so kej, trenirale smo vsepovsod in vesela sem, da le v se borili, da je mladina dobi- : Kranju končno dvorana, ki la takšno dvorano. Upam, i je bila res zelo potrebna. da bodo v njej doživeli čim • Rada bom hodila n več lepih ur in uspehov." • tako za dekleta kot fante." noge razredu Desetletni Tadej Lakner je najraje v družbi tekačev rekreativne ekipe Gorenjskega glasa. "Ko bom velik, bom tekel maraton," je odločen. Suzana P. Kovačič Seže že v drugo vas," živah- vati tudi na šest kilometrov, hajanja časopisa. "Čeprav Kranj • Peto šol ec Tadej no pripoveduje Tadej. Ob tem njegov oče Darko sem na startu padel sem V svoji zbirki ima Tadej pove: Tadej bi tekel še na bil na koncu sedmi," pove Lakner, doma iz Vodic, je več kot deset kolaja Prvega daljše proge, ampak ga malo fantič, ki tek trenira najmanj dvakrat na teden. Tudi pozimi in tudi zgodaj zagrizen mlad tekač. Do teka, prvenstva Slovenije za držimo nazaj. Otroci zelo teka premore toliko volje, osnovne šole, se je udeležil radi prehitevajo, a je treba da ga [e rekreativna ekipa leta 2005 v Sevnici in dose- ostati reaJen, v okviru fizič- zjutiaj. "In to na svojo, ne Gorenjskega glasa vzela za gel šesto mesto. Teče tudi za nih zmogljivosti, starosti, da na mojo željo," doda Tade- svoiega, čeprav je v ekipi s Gorenjski pokal, lani maja je ne pride do poškodb. Je pa jev oče, ki je tudi član rekre- svojimi desetimi lëti ď^eí bilvZalemU^vsvojikate-,. Tadej pravi borec, saj je v . ativne ekipe Gorenjskega najmlajši član. "Za "fel^tne " ^oriji tretja "Ná otroSkem' 'svoji starostni skupiiii naj- vedno zelo rac je navdušil oče Darko pred teku državnosti v Celju, ki le manjši in se mora res doka- čem v družbi očeta Darka. približno dvema letoma. bU junija lani, sem zmagal. zovatL" Moram povedati, da gre Večkrat sem se mu pridiu- Na otroškem teku na Ptuju, Tadej je tekmoval na pr- očiju kar dobro od nog, I žil; najprej sva tekla samo ki je bil septembra lani, pa vem teku »Gorenjskega gla- hudomušno zaključi Tadej, po naši vasi, danes pa je sem bil tietji," pove Tadej in sa lani septembra v Pred- ki ima najhitrejše noge v moja trasa precej daljša, hitro doda, da zmore tekmo- dvoruob Sestdesetletniciiz- svojem razredu. Tadej s ^vllko 215 je tekel tudi na prvem teku Gorenjskega glasa v Preddvoru. I Fo(o: M an|d VpICfib vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V torek bo pretežno jasno, zjutraj In dopoldne bo po nižinah megla. V sredo bo v višjih legah pihal jugozahodnik, zmerno se bo pooblačilo. V Četrtek bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Accncij« PtSxj , Urad ZÂ M«Kor]9|i|o TOREK -3/2°C SREDA i ČETRTEK * i -4/3°C / J -1/4°C o Colov«« az-s'c \ 11/0*0 A ZaoreD o 3/0*0 —) 13/71: Radovu (ca V četrtek izredna seja o letališču Radovljiški župan janko S. Stufek je na predlog skupine enajstih opozicijskih svetnikov e-Kolo, N.Si, SDS in Glas mladih Radovljica sklical za Četrtek izredno sejo občinskega sveta o problematiki LetafiŠČa Lesce. Skupina svetnikov predlaga, da bi na seji s skiepom zavezali župana k pripravi lokacijskega načrta za enoto Alpski letalski center Lesce; osrtutek načrta pa naj bi potlej župan tudi čim prej uvrstil na sejo občinskega sveta. C. Z. Maribor Zlata lisica še ni ogrožena Ta konec tedna, v soboto in v nedeljo, naj bi Maribor gostil tekmi svetovnega pokala najboljših veleslalomistk in slaiomistk. Or ga nizat or j i,. Id $0 predlani izpeljati le slalom, l^i j?a so te km^ pre s ta VI i i v Kranjsico Ooro,7to^f^jjrio pretirano zaskrbljeni, sa/ jím aje okoli novega leta uspelo pripraviti dovolj snega, tako da trenutne otoplitve ne ogrožajo priprave proge. Te si je ogledal tudi snežni kontrolor FIS Flllp Gartner in ocenii, da je snega za izvedbo tekmovanja dovolj, jutri v Mariboru pričakujejo tudi predstavnike Mednarodne smučarske zveze. V. S. Sp. PlRNlČE Juvanova razstavlja jaslice Do 6. januarja je bila v avli doma krajanov v Pirničah na ogled samostojna razstava ljudske ustvarjalke Brigitě juvan z naslovom jaslice, juvanova, sicer domačinka Iz Spodnjih Pirnič, jaslice izdel različnih materialov: lesene, vošČe ne» steklene, cementne, glinene, celo Iz testenin. Pred skoraj tremi desetletji si je zaželela lesenih jaslic, a jih ni nikjer dobila, zato jih je izdelala sama. To so bile njene prve jasli* ce. Kasneje je za izdelovanje jaslic uporabila še druge materiale, najraje pa oblikuje čebelji vosek. M. B. Novorojenčki V minulem tednu se je v kranjski porodnišnici rodilo kar 35 novorojenčkov, v jeseniiki pa v minulih dveh tednih 17. V Kranju je pn/ič zajokalo 21 dečkov in 14 deklic. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4.S79 gramov, najlažjemu dečku so natehtali 2.700 gramov. Tokrat sta se mamici rodila tudi dvojčka, deček in deklica. Na Jesenicah je v 14 dneh na svet prijokalo 10 dečkov in 7 deklic. Najtežji je bil deček s 4.150 grami porodne teže, najlažja deklica pa je ob rojstvu tehtala 2.640 gramov. Ëâj»trn9^iâ pitâ M ••tffMfi« 97.3m S9tii r/4fi« 5 mrntn I J { 4