PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini •ob. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXX. Št. 12 (8718)
TRST, torek, 15. januarja 1974
^NEVNIK J® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» u pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. BU je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TEŽAVE PRI POSREDOVALNI AKCIJI AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA KISSINGERJfl
Egipt zavrnil izraelski predlog o ločitvi sil ob Sueškem prekopu
Zunanji minister Fahmi izročil šefu ameriške diplomacije egiptovske protipredloge ter zemljevid s položaji, na katere naj bi se umaknile nasprotujoče si sile - Kissinger spet v Izraelu
• KAIRO, 14. — Egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi, ki se !• udeležil pogovorov med predsednikom Sadatom in ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem, je izjavil, da Egipt ne more sprejeti izraelskega predloga za ločitev sil vzdolž Sueškega prekopa, ker ne ustreza egiptovskim zahtevam. Egipt je izročil ameriškemu držav-”*mu tajniku, ki je zvečer ponovno odpotoval v Tel Aviv, svoje pripombe in protipredloge, ki so jim dodali še zemljevid na katerem so označeni položaji, na katere bi se morale oborožene sile obeh držav
«makniti.	—--------------
Fahmi je izjavil, da mora biti « sporazum o ločitvi sil izred-o natančen, tako da ga ne bo jnogoce tolmačiti na več načinov,
imer se bodo izognili nespora-sumom, ki so nasta|i n pr zaradi
r lcnesa_ tolmačenja točke B spo-v.ra' x' so 9a podpisali 11. no-
I . ra‘ S®F egiptovske diplomaci-0j*e. oadalje dejal, da Egipt ne bo l/T 'Ueškega prekopa, dokler ne ma ° d10Se9,i dokončnega sporazu-u.j Z lzraeloni. Izraelske ladje pa talrr°( , k° Plule po njem samo v-,* 'ho Izrael spoštoval ob-°*h. ki izhajajo iz resolucije
varnostnega sveta štev. 242 in ki predvideva umik Izraelcev z vseh zasedenih arabskih ozemelj. Poudaril je, da je predmet sedanjih pogajanj zgolj ločitev sil vzdolž prekopa in da pogajanja ne zadevajo vprašanja dokončne rešitve spora. Fahmi je v zaključku dejal, da bo takoj po Kissingerjevem odhodu odpotoval v Moskvo, kamor bi bil moral oditi že prejšnjo soboto.
Vest. da je Egipt zavrnil njihove predloge, je Izraelce, ki menijo, da so bili njihovi predlogi stvarni, precej potrl. V Izraelu so namreč mno-
go zaupali v posredovanje ameriškega zunanjega ministra. Sicer pa ugotavljajo, da so egiptovski proti-predlogi, po vsej verjetnosti po mnenju ameriškega državnega tajnika za Izraelce sprejemljivi, saj bi v nasprotnem primeru Kissinger takoj odpotoval v domovino, ne da bi zamujal čas z odvečnim potovanjem v Tel Aviv.
Predsednik Sadat je sprejel Hen ryja Kissingerja v Assuanu. kjer je trenutno na zdravljenju. Jutranji pogovor med obema je traja! tri ure in pol. Štirideset minut po začetku pogovorov je predsednik Sadat sklical še svoja najožja sodelavca, zunanjega ministra Fahmi-ja in načelnika glavnega štaba Ga-masija. Pred začetkom pogovorov je bil Kissinger dokaj optimistično razpoložen. V krajšem pogovoru z novinarji je izjavil, da bodo po vsej verjetnosti danes dosegli soorazum. Dejal je, da vsebuje načrt, ki ga
"""""'"'"""■»■«■iimim,.............................liiiiiiiiiiiiMUiiiiiiiiiiuiiiiiimi.1111111111111111111..
ŽAREK UPANJAr DA SE PREPREČI REFERENDUM 0 RAZP0R0KI
Demokristjani pristajajo na kompromis za spremembo zakona Fortuna-Baslini?
Široka fronta naprednih katoličanov proti referenduma
Pn ^ na*ega dopisnika) ia	~ «Bo prišlo do čude-
Drèa i ga Pr*čakuje Fanfani?» Do ra; „ rema dnevoma je bilo že sko-nrÌ*a°tov0I da ne 1)0 mogoče pre-2h; referenduma o razporoki. neka?8, da 56 je v zadnjih urah začelo premikati in da so po-»tiL iV- zadevo «ugledni» demokri-dak- Y^helji. Ne glede na željo, sdo i>n^° v zadnjem trenutku do ^razuma, s katerim naj bi spre-F,”* 1 sedanji zakon o razporoki Ortuna - Basiini (demokristjani bi 'uda pristali na tak sporazum pod J~6°jem, da se ta zakon spremeni “fhše), se je treba vprašati, kaj dež xTnfan'ja da «pričakuje» ta ču-“• Najboljši odgovor na to najde-, Predvsem v stališču, ki so ga najbolj odgovorni voditelji -Omskih in demokristjanskih kro-S-v’ “ .so jasno in odkrito povesim ?v°j? stališče, ko je bilo že ji rai neizbežno, da bo gotovo pri-ref d° referenduma. Tako je proti stvf,re udumu Rumor, ki mu stoji pri de U ,stoj in življenje sedanje vlaki ’ „re*erendumu nasprotuje Moro, vena ocetjjuje za politično škodlji-reki. Proti referendumu so se iz-ske 6 vse demokristjanske levičar-da iv j e' k’ so jasno povedale, stila ' desnica referenduma izkori-ra,L;.y sv°je namene, ne samo za tJe stranke, temveč tudi za
l*r!a!p,0vsl<a vlada i® zavrnila ob 6 Predtoge za ločitev sil tun Syyikem prekopu. Ameriški «nji minister Kissinger je po WOV°rih * predsednikom Sada-hist ln ®9 Ptovskim zunanjim mitov i0”1 Fahmijem ponovno odpo-pr * v Tel Aviv z egiptovskimi p,. 'Predlogi. Kljub tem težavam „i 'to, da položaj ni brezupen, »ob Kissinger, če ne bi b:lo Jjj ene9a upanja v pozitivno re-V . Pogajanj, odpotoval takoj ilr emovjno p0 p0gOV0rih z Si-® ‘Kirni predstavniki se bo Kis-V D Vrnìl V
do i .'mu pričakujejo, da se boni vai'ne s,ranke in demokristja-Vorir Iadnjem trenutku le dogo-*tk 1 za spremembo sedanjega Pr»č,na ° razporoki, da se prebito ' r®fer®ndum. Pobuda naj bi dani ’Pr°*ena ob začetku zase-So J* Parlamenta. V zadnjih dneh ditol* U9'®dni demokristjanski vota • Vsa demokristjanska levi-r4f 'n 'rteraj AGLI izjavili proti n# rendumu, ker vidijo v njem èrtosi za razvoj italijanske n0,,racije, obenem pa nevar-da» '■ d* 9a bodo izkoristile vse *n,carske in fašistične sile. z. Riniu
se je včeraj začelo H,s . —*1® «skupine dvajsetih» da gar°dnega denarnega skla-
* KazDraviip
ura .. Zpravljati so začeli o predar h' 'čutnega ustroja media j n®9a denarnega sistema, ki V,. * dlje časa v krizi in po-tozvv Ve,'ke težave zlasti ne-bu ',lm državam pri izmenjavi har«rt ^®daj pa so članice med-hov n69a denarnega sklada pred »BrnVi Vel'ko težavo, ki jo je ,g ,l'la energetska kriza. 7 njo
doli* I3"' Zel° krepi,i ameriški do ri^Kar zna povzročiti, da bo-rg-li^*' dosedanji načrti za preu-ev mednarodnega plačilnega *ma ponovno propadli.
razbitje političnega sožitja v državi. Proti referendumu je tudi organizacija katoliških delavcev AGLI.
V	kratkih besedah povedano, je vsa klerikalna in fašistična desničarska druščina s svojimi Geddo, Gabrio-Lombardijem in Andreottijem, ki sanjajo o obnovitvi demokristjanske desničarske vlade in predvsem neofašisti, ki še osebno izkoriščajo razporoko, obenem pa se predstavljajo kot zaščitniki neločljivosti družine, ostala dejansko osamljena. Proti tej druščini se niso postavile samo laične napredne sile, temveč se je postavil tudi velik del katoličanov.
Kdor pozna Fanfani ja ne bo izključil, da je mož prosil «za čudež», da bi izzval sedanji nov položaj. Kdor ga pozna ve, da to ni mož, ki se da kar tako prelisičiti. Kljub temu pa je njegova poteza zelo bistroumna. če bo prišlo do referenduma se bo lahko izgovoril, da na žalost ni prišlo do «čudeža», če pa bo prišlo v zadnjem trenutku do kakega sporazuma, bo lahko rekel, da je osebno prispeval, da je prišlo do «čudeža». Obenem pa bo imel v rokah asa, s katerim bo lahko igral tudi v Vatikanu, češ da je v resnici preprečil razkol med katoličani. Pri političnih strankah, ki so glasovale za razporoko, pa bosta njegova osebnost in njegova cena mnogo pridobili.
V	prihodnjih dneh torej bomo dobili odgovor na vsa ta vprašanja, odgovor, ki naj bi prišel ob odprtju zasedanja parlamenta, kjer naj bi se sprožila pobuda, da se v zadnjem trenutku prepreči referendum o razpo roki.
«Corriere della Sera» je v nedeljo namignil, da je baje krščanska demokracija pripravljena pod določenimi pogoji doseči kompromis. Težko je verjeti, da bi milanski dnevnik kaj takega napisal kar tako. Ve se, da je ta stavek dnevniku nekdo navdihnil «od zgoraj». To potrjuje tudi dejstvo, da «Corriere della Sera» govori o pogojih, ki naj bi jih postavili demokristjani. Alo naj bi za neko vrsto «dvojne ureditve» poroke (država priznava veljavnost cerkvene poroke, ne da bi se odpovedala svoji suverenosti) ter uveljavitev «poljske formule», o kateri je govoril De Martino, in sicer, da se omogoči sodniku. da na prvi instanci prizna prizadetim ločitev s pogojem, da bo dokončno odločalo civilno sodišče.
To naj bi bili pogoji, o katerih je govoril milanski dnevnik, ki dodaja: «če jih bodo laične stranke sprejele, bi bila krščanska demokracija pripravljena vzdržati se glasovanja v parlamentu za novi zakon, kar pomeni, da bi omogočila odobritev zakona.»
Res pa je, da se vse to dogaja v zadnjem trenutku, če bo šlo vse dobro, bo dosežen sporazum preprečil nevaren referendum, ki bi v sedanjem gospodarskem in političnem položaju ter fašističnih provokacijah prizadel celotno demokratično življenje v državi.
MARIO DEZMANN
Dolanc v Alžiriji
BEOGRAD, 14. - Včeraj je na vabilo Fronte nacionalne osvoboditve Alžira odpotovala na večdnevni obisk v Alžir delegacija ZKJ pod vodstvom tajnika izvršnega odbora predsedstva ZKJ Staneta Dolanca. V izjavi alžirskim novinar-
vanja in krepitev prijateljstva med obema državama. Dosedanji stiki med ZKJ in FNO niso bili na stopnji ; meddržavnih odnosov. Mi smo prišli, da razvijemo tudi to sodelovanje.
' V današnjih razgovorih med delegacijo ZKJ in delegacijo FNO so po razpravi o dvostranskih odnosih
sklenili, da bi bilo potrebno vložiti nove napore, da bi se med-partijsko sodelovanje okrepilo in razširilo z novimi oblikami in vsebino. Posebno je bilo opozorjeno na pomen pogostejših in rednejših stikov med obema partijama. Skupno mišljenje je, da bi bilo potrebno okrepiti tudi sodelovanje med sindikati, mladino in drugimi druž-beno-političnimi organizacijami.
Izmenjali so tudi misli o mednarodnem položaju, posebno o krizi na Bližnjem vzohdu, o gospodarskih in političnih gibanjih na svetu. Razgovori se bodo nadaljevali v sredo. Jutri bo jugoslovanska delegacija obiskala Anabo, eno največ-
• •u '_..
prinaša, tudi egiptovske predloge, ki so jih Izraelci vključili. Ob isti priložnosti je predsednik Sadat rekel, da je zelo hvaležen ameriškemu predstavniku, ki si toliko prizadeva, da bi dosegli rešitev dolgega in zapletenega vprašanja, ki se vleče že 25 let.
Po prvem pogovoru s predsednikom Sadatom se je Kissinger sestal v svojem hotelu tudi z egiptovskim zunanjim mimstrom Fahmi-jem, s katerim je imel daljši pogovor pred odhodom v Izrael, kamor je prispel pozno zvečer. V kratkem odmoru je Kissinger dejal, da se bo zelo verjetno v teku jutrišnjega dne še enkrat vrnil v Egipt. Obenem je izjavil, da so sedanja pogajanja najtežja v njegovi dolgi karieri. Zase je dejal, da je bolj posredovalec, kot pogajalec. Ob koncu je izjavil, da se bo vrni) v Washington ob koncu tega tedna. Po njegovem mnenju, naj bi se sedanja faza pogajanj zaključila v teku ženevskih pogovorov.
V	teku tega krajšega presledka v pogovorih je spregovoril tudi Fahmi, ki so ga prisotni novinarji vprašali, kaj meni o perspektivah Kissingerjeve misije na Bližnjem vzhodu. Fahmi je dejal, da bo po njegovem mnenju uspela
V	uradnem sporočilu, ki so ga objavih zvečer v Amanu je rečeno, da je doktor Kissinger odložil svoj obisk v Jordaniji, ki bi moral biti konec tega tedna. Odložitev je treba povezati, pravi sporočilo, z razpleti pogajanj med Izraelom in E-giptom o ločitvi nasprotujočih si sil vzdolž Sueškega prekopa. Prvotno je bilo rečeno, da se bo kralj Husein sestal z ameriškim državnim tajnikom jutri v Akabi ob Rdečem morju.
Izraelski časopis «Jediot Aharo-not» piše. da je spor med Izraelci in Egipčani v glavnem okoli skrčenja egiptovski sil vzdolž Sutóke-ga prekopa. Izraelci namreč zahtevajo, da Egipčani umaknejo vse težko orožje z vzhodne obale, vključno tanke in rakete, na kar pa Egipt ne more pristati.
V	Ženevi so medtem sporočili, da jutrišnjega zasedanja med izraelsko in egiptovsko vojaško delegacijo ne bo. Egiptovska delegacija je namreč odpotovala v domovino na posvetovanja ob zadnjih razpletih pogajanj med Tel Avivom in Kairom. V domovini se bo mudila pravijo, dva do tri dni. Ob tej vesti so sporočili tudi v Jeruzalemu, da bo izraelskega delegacija odpotovala v Ženevo z nekajdnevno zamudo.
OD JUTRI DALJE DNEVNIKI PO 100 LIR
RIM, 14. — Zveza založnikov italijanskih dnevnikov sporoča, da je medministrski odbor za cene sprejel ukrep, ki bo čimprej objavljen v Uradnem listu, o povišanju cene dnevnikov od 90 na 100 lir. Nova cena stopi v veljavo 16. januarja 1974.
V zvezi s tem ukrepom medministrskega odbora za cene je ministrski podtajnik pri predsedstvu
ki izvod dnevnika stane danes več kot 150 lir.
O tem vprašanju, zlasti pa še o
vlade Sarti izjavil, da postaja po- nedavni podražitvi papirja za ložaj dnevnikov iz dneva v dan dnevnike, je zavzela odločno sta-vedno bolj dramatičen. Dejal je, Ušče tudi časnikarska zveza. Izda se vlada zaveda, da 100 lir javila je, da bo podražitev poza izvod ne pomeni rešitve tega pivja znatno poslabšala ze itak kočljivega vprašanja, ki se je še veliko krizo italijanskega dnevne-bolj zaostrilo z nedavno podražit- ga časopisja ter pomnožila težave viio papirja. Ministrski podtajnik vseh založnikov dnevnikov, čas-je poudaril, da sedaj ni mogoče nikarska zveza pravi, da rešitev več izgubljati časa in da tudi via- težav dnevnikov m v cent izvo-- - -	- da, ki predstavlja samo začasno
piše pa Rešitev
je v tem, da sprejme vlada o-objavila dločne ukrepe v korist tiska, da
dahB\rjih0jeZ9trebalsprejetPi°bda olajšavo, za manjše časopise sehpomaga dnevnemu časopisju. včasih cel° veliko škodo- Reš
Zveza založnikov je obširno sporočilo o povišanju ce- se zagotovi vsestransko obveščane dnevnikov za deset lir, v ka- nje javnosti, zlasti pa še, da se terem najprej ugotavlja, da je prepreči ukinitev malih in sred-vlada šele sedaj sprejela zahte- njih dnevnikov, ki preživljajo naj-vo založnikov, ki je bila postav- večjo krizo in lahko postanejo Ijena že februarja leta 1971, da plen industrijskih monopolov. O-je to povišanje neznatno in da bo benem zveza zahteva, da vlada malo prispevalo k omilitvi krize poskrbi za politično ceno papirja dnevnikov. Zveza pravi, da vsa- za dnevno časopisje.
PROTESTNA RESOLUCIJA DIJAKOV ZAVODA «ŽIGA ZOIS»
Beneškim otrokom pravico do šolanja v slovenščini!
Dijaki zahtevajo takojšen preklic nezaslišanega ukrepa in kaznovanje tistih, ki so ga izdali
Dijaki trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» v Trstu, ki so že večkrat med prvimi pokazali svoje zanimanje za pereča vprašanja naše narodnostne skupnosti, so na svojem včerajšnjem zborovanju razpravljali tudi o grobem zatiralnem posegu videmske prefekture in šolskega skrbništva proti naravnim pravicam beneških slovenskih otrok, da se učijo v svojem materinem jeziku, in ostro obsodili to diskriminacijsko dejanje, ki spominja na fašistične metode zatiranje slovenske besede. Svoje ogorčenje izražajo v naslednji resoluciji, ki so jo sprejeli soglasno:
«Dijaki trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois* smo z velikim ogorčenjem zvedeli, da sta videmsko šolsko skrbništvo in prefektura prepovedala pošolski pouk v slovenskem jeziku v Teru in Brdu v Beneški Sloveniji. Nemogoče in neverjetno se nam zdi, da je tako početje, ki je v živem nasprotju z vsemi najosnovnejšimi človeškimi pravicami in duhom italijanske ustave porojene iz
ZASEDANJE MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
Dolar ponovno spravi! v krizo mednarodni plačilni sistem
Evrodolar postal edino plačilno sredstvo za nakup nafte
RIM, 14. — V kongresni palači v EUR se je danes začelo zasedanje «skupine dvajsetih» mednarodnega denarnega sklada. Na dnevnem redu imajo sestavo pravil, ki naj bi urejala tako imenovane posebne pravice prelevmaja. Obenem pa naj bi postavili temelje za korenito spremembo ceiouiega ustroja mednarodnega denarnega sistema, o čemer bodo razpravljali tudi finančni zakladni ministri dvajsetih, ki se bodo sestali 17. in 18. t.m, v Rimu. Dan pred sestankom finančnih mi nistrov pa se bodo sestali predstavniki 25 držav te mednarodne denarne organizacije, ki zastopajo države v razvoju iz Latinske Amerike, Afrike in Azije.
Mednarodni denarni sklad je široka mednarodna organizacija, ki združuje 126 držav in je bil ustanovljen pred 30 leti na konferenci v Bretton Woodsu. Njegova naloga je, da prispeva k mednarodni de narni kooperaciji, bdi nad trdnostjo trgovinskih menjav, pomaga pri raz
jih središč v Alžiru.
tiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiHiitiimmiiiiiHUliiiiiuiiitiiiiinimmiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiutriiitimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiniiiimmtiiiiiiii«
Protijaponske manifestacije na Filipinih
DŽAKARTA, 14. — V okviru svojega potovanja po državah jugovzhodne Azije je japonski ministrski predsednik Kakuei Tanaka prispel na Filipine kjer so ga doča-
jem po prihodu v Alžir je Stane j spei im nuH»»-- ivjci Dolanc med drugim poudaril, da | kali predsednik Suharto in številni je smoter obiska razširitev sodelo- člani indonezijske vlade.
Pred letališčem je policija morala razpršiti številne študente, ki so protestirali proti japonskemu «gospodarskemu imperializmu». Tanaka bo ostal na Filipinih tri dni. Pred tem je obiskal Tajsko, Singapur in Malaizijo, povsod so bile
hude protijaponske demonstracije.
(Na sliki: v Kuala Lumpurju, glavnem mestu Malaizije, so demonstranti z japonskimi zastavami,
voju večstranskega plačilnega sistema in omogoča državam članicam, da dobijo pri skladu pomoč za uravnavo neravnovesij plačilne bilance.
Vse te naloge mednarodnega de narnega sklada so bile do pred ne kaj leti precej učinkovite, dokler je celoten mednarodni denarni sistem slonel na ameriškem konvertibilnem dolarju. Ko je Nixon pred tremi leti preklical konvertibilnost, se je ta sistem dejansko zrušil in od tedaj naprej vztrajno iščejo, kako bi te težave uredili. Sedaj hočejo ustanoviti neko namišljeno, valuto, katere vrednost bi bila sestavljena iz poprečne vrednosti večjega števila svetovnih trdnih valut. Ta «va luta» naj bi se imenovala «posebna pravica prelevmaja».
To vprašanje pa ni tako enostavno. Ko se je ob koncu lanskega leta zaostrila energetska kriza, se je vzporedno z njo začel vrednotiti tudi ameriški dolar. Ameriška va luta je toliko pridobila, da je v zad njih dveh mesecih dosegla vred nost, ki jo je imela pred lanskim razvrednotenjem. Obenem pa drža ve, proizvajalke nafte, prodajajo svoje bogastvo samo za dolarje, zla sti za evrodolarje. To ni samo pomagalo dolarju, da je pridobil na vrednosti, temveč je tudi prisililo države uvoznice nafte, da so za čele iskati ameriško valuto. Veliki primanjkljaji pa, ki so začeli v zadnjem času nastajati v vseh zahodnoevropskih državah zaradi podražitve nafte in drugih surovin, so posamezne nacionalne valute spravili v še večjo krizo.
Tako smo danes priča položaju ko se dolar nenehno krepi, ostale zahodnoevropske valute in japonski jen pa izgubljajo na vrednosti in še ne vedo, do kdaj bo to drsenje navzdol trajalo. Zlasti pa se najbolj krepi vrednost evrodolarja, ki je postal dejansko edino plačilno sredstvo za nabavo nafte. To stanje je popolnoma postavilo na glavo celoten sedanji plačilni sistem v mednarodni trgovinski izmenjavi in mnogi komentatorji trdijo, da je onemogočilo mednarodno denarno preureditev, kot si jo je zamislila «skupina dvajsetih».
Zato pričakujejo, da bodo v teh dneh v Rimu dali pobudo za kako drugo, vsaj začasno rešitev, da se prepreči poslabšanje položaja na mednarodnem plačilnem področju, zlasti pa da se omogočijo nerazvitim državam boljši pogoji pri izmenjavi blaga.
BEOGRAD, 14. — Zvezni tajnik za finance Janko Smole je odpotoval danes v Rim na zasedanje «odbora dvajsetih» mednarodnega monetarnega sklada. Pred tem sestanem se bo Smole udeležil sestanka medvladnih skupin za monetarna vprašanja 24 držav v razvoju, med katerim se bodo posvetovali in u-skladili stališča ter dosegli dogovor o taktiki držav v razvoju na zasedanju «odbora dvajsetih».
Po združitvi Tunizije in Libije
Odstop tunizijskega zunanjega ministra Mohameda Masmudija
TUNIS, 14. — Vest o združitvi Libije in Tunizije ni naletela na odobravanje vsega arabskega sve-
ki so jih kasneje zažgali, protesti- j ta. Alžirski predsednik Bumedien in rali zoper obisk japonskega mini- maroški kralj Hasan sta imela dolg sirskega predsednika).	1 telefonski pogovor, ob koncu kate-
rega so v obeh glavnih mestih izjavili, da vladi Alžirije in Tunizije spremljata z veliko pozornostjo razplet dogodkov. Omenimo naj, da je Bumedien včeraj sprejel tunizijska ministra, s katerima je dolgo razpravljal o združitvi med Tunizijo in Libijo.
O tem piše tudi kairski list «Al Ahram», ki obravnava vprašanje zelo hladno. Dnevnik med drugim pravi, da je arabska združitev zelo resna zadeva in da je treba po tej poti hoditi stvarno in trezno.
Takoj po proglasitvi združitve med obema državama je tunizijski predsednik Burgiba odslovil svojega zunanjega ministra Masmudija, o katerem se je govorilo, da je eden največjih zagovornikov združitve. Novi zunanji minister je Habid Ča-ti, ki je bil do sedaj šef kabineta. Libijski radio je medtem sporočil, da bo ljudski referendum o združitvi 18. januarja, kot so prvotno sporočili.
odporniškega gibanja, še mogooe • XX. stoletju.
Kje so obveze italijanske države, ki nam je že leta 1945 obljubila slovenske šole v vseh tistih predelih, kjer živi naša etnična manjšina?
Ali morda tisti učenci in dijaki, ki so se v Teru in Brdu prostovoljno prijavili za obiskovanje pošolskega pouka v slovenščini, niso Slovenci? Če si upa kdo to trditi, potem laže!
Početje videmskih oblasti je zato grob napad na svobodo in demokracijo in mora prizadeti vsakega človeka, ki se ima za demokrata.
Zaradi tega smo dijaki trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» popolnoma solidarni s prizadetimi učenci, katerim je odvzeta sleherna možnost izobraževanja v materinščini.
Zato, sklicujoč se na S. člen temeljnih ustavnih načel italijanske republiške ustave, na dolžnosti dežele Furlanije - Julijske krajine, da ščiti pravice narodnostnih manjšin, razlog, zaradi katerega je dobila posebni statut; sklicujoč se nadalje na osnovne človekove pravice, ki so bile ob tej priložnosti tako grobo poteptane, odločno zahtevamo, da se prepoved takoj prekliče in krivce primerno kaznuje v skladu s prekrškom, ki so ga naredili.
Obenem izkoriščamo priložnost, da opozorimo slovenski in italijanski živelj na katastrofalne razmere, ki vladajo v Beneški Sloveniji ter pozivamo demokratični red, da enkrat za vselej uresniči ustavna načela in ustanovi slovenske šole v Beneški Sloveniji.
V prepričanju, da bodo te naše upravičene zahteve in želje končno uresničene, izjavljamo, da se bomo za pravice vsega italijanskega ljudstva, ter posebej za naše manjšinske pravice, borili z ramo ob rami z italijanskimi demokratičnimi dijaki ter da ne bomo odnehali, dokler ne bo zavladala svoboda, glavni cilj sleherne družbe.»
Jugoslovanska delegacija na obisku v Egiptu
KAIRO, 14. — Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki je predvčerajšnjim, pod vodstvom člana izvršnega odbora predsedstva ZKJ Stevana Doronskega, prispela na vabilo centralnega komiteja arabske socialistične unije v Kairo, je včeraj v razgovoru s prvim tajnikom CK arabske unije dr. Hafe-zom Ganemom in člani glavnega tajništva unije izmenjala misli o položaju na Bližnjem zhodu, notranjem položaju Egipta, aktualnih vprašanjih notranjega razvoja Jugoslavije in Egipta.
uiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiMiiMMiinnuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
DANES V ŽENEVI NADALJEVANJE DRUGE FAZE
Obnovitev konference o evropski varnosti
Pogovore so prekinili 14. decembra lani zaradi nastalih težav
ŽENEVA, 14. — Jutri se bo nadaljevala druga faza evropske konference o sodelovanju in varnosti, katere se udeležujejo diplomatski predstavniki in izvedenci 33 evropskih držav, ZDA in Kanade. To fazo so prekinili 14. decembra lani.
Poglavitne naloge druge faze konference o evropski varnosti in sodelovanju je uresničiti naročila in priporočila, ki so jih sprejeli zunanji ministri julija 1973. Priporočila zadevajo tri skupine vprašanj: vprašanja varnosti, vprašanja sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem in teh-ničnem področju ter vprašanja na področju človeških stikov, informacij in kulturne izmenjave.
Prejšnje zasedanje druge faze je naletelo na težave predvsem z uresničitvijo sklepov, ki zadevajo zadnjo skupino vprašanj, zaradi razlike v pogledih, ki deli države vzhodne in zahodne Evrope, medtem ko jo delo komisij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti in sodelovanja na raznih področjih, napredovalo zelo hitro. Po štiritedenskem premoru, ki so ga posvetili proučitvi doseženih rezultatov se bodo delegacije vrnile v Ženevo. Sedanje zasedanje naj bi se nadaljevalo do 8. februarja, prihodnji teden pa naj bi zaključili izdelavo zaključnih resolucij posamez-nili podkomisij.
Po predvidevanjih, naj bi komisije v sedanji fazi spet naletele na največje težave prav v zvezi z vprašanji «človeških stikov», in «informacij». Sleherna resolucija mora poudarjati, kot zahtevajo države vzhodne Evrope, potrebo po spoštovanju načel suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve raznih držav. Predstavniki držav zahodne Evrope pa trdijo, da bo zelo težko govoriti o varnosti in sodelovanju ter resničnemu miru, če ne bodo odpravili raz-
loge razdeljenosti v Evropi.
Kar zadeva druge točke na dnevnem redu menijo, da bodo največje uspehe dosegli na področju gospodarskega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, o čemer naj bi bil že izdelan zaključni dokument, ki bo točneje govoril o sodelovanju na dvostranski ravni. Uspešni naj bi bili tudi pogovori o varnosti, kjer pa je treba premostiti še nekatere probleme, preden bodo lahko uresničili splošna načela, ki so jih zunanji mi-nisti nakazali v Helsinkih.
Ameriški letalonosilki za izraelsko mornarico?
TEL AVIV, 14. - Kot poroča dnevnik «Haarec» naj bi ZDA prodale Izraelu dve letalonosilki, ki so jih zgradili v teku druge svetovne vojne. Ladji naj bi dosegli hitrost 18 vozlov in naj bi bili posebno primerni za prevoz helikopterjev in posebnih čet za hitri poseg. Obe letalonosilki naj bi kupili z denarjem, ki ga je ameriški parlament dodelil kot posojilo Izraelu.
WASHINGTON, 14. - Predsednik Nixon se je vrnil iz svoje vile v Kaliforniji v Belo hišo, kjer se je sestal s svojimi sodelavci, s katerimi je še enkrat proučil zvezni proračun, ki ga bodo kmalu objavili. Glasnik Bele hiše je tudi izjavil, da je Nixon v stalnem stiku z zunanjim ministrom Kissingerjem, ki je na Bližnjem vzhodu.
ABU DABI. 14. — V Abu Dabiju se je začela konferenca arabske organizacije za bojkot, ki bo trajala ves teden. Vodi jo tajnik organizacije Magdub.
DVODNEVNO ZASEDANJE PREDSTAVNIKOV POKRAJIN
Nujna je res temeljita in obsežna reforma psihiatričnega zdravljenja
Znanstveno utemeljeno poročilo predsednika pokrajine Zanettija
V veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice se je včeraj pričelo dvodnevno zasedanje, ki ga prirejata Zveza italijanskih pokrajin in tržaška pokrajina o stanju umobolnic in službe za umsko zdravje v perspektivi zdravstvene reforme. Na zasedanju se je zbralo nad tristo predsednikov pokrajin, pokrajinskih odbornikov za zdravstvo, pokrajinskih svetovalcev ter predstavnikov pokrajinskih in drugih psihiatričnih zavodov.
Zasedanje je odprl predsednik Zveze italijanskih pokrajin Ziantoni, nato je spregovoril tržaški župan Spac-cini in predstavnik ministrstva za zdravstvo Merletta. Deželni odbornik za zdravstvo dr. Nardini je naglasil, da je dežela Furlanija - Julijska krajina na tem področju že pred časom nastopila svojstveno in napredno pot, ki izvira iz osnovnega načela, da so si ljudje drug drugemu enakovredni. Deželna zakonodaja si prizadeva, da bi se okrog bolnikov ustvarilo ozračje sodelovanja in sodobnega zdravljenja, ki naj bi omogočalo rehabilitacijo posameznika in njegovo vrnitev v širšo skupnost. Tako tudi pojem «blaznice» počasi izginja in se razvija v skladu z zahtevami sodobnega zdravljenja in v zametek tega, kar bodo v prihodnosti «centri za mentalno zdravljenje». Spregovoril je tudi minister Toros.
Osrednje, dobro uro in pol trajajoče poročilo pa je imel predsednik tržaške pokrajine Zanetti v svoj-stvu predsednika študijske komisije za reformo psihiatričnega skrbstva pri Zvezi italijanskih pokrajin, ki je v dobrem poldrugem letu izdelala obsežno študijo o stanju psihiatričnega zdravljenja v Italiji. Zanetti je v poročilu izhajal iz pravnega in znanstvenega stanja psihiatričnega zdravljenja, izvorov pravne ter znanstvene ureditve in nato iz analize sedanje psihiatrične strukture.
Zakon iz 1904. leta o «čuvanju in zdravljenju», ki je nastal iz skrbi za zaščito bolnika, se je pretvoril v instrument njegove obsodbe in je bolnika osamil. Prvo resno novost je prinesel zakon iz leta 1968, kate-
Jutri ob 18.30 v Kulturnem domu Dr. Marjan Zadnikar
«ROMANIKA NA SLOVENSKEM»
To bo prvo predavanje iz ciklusa šestih predavanj «Umetnost na Slovenskem»
Jutri ob 18.30 bo v Trstu prvo napovedano predavanje iz ciklusa šestih predavanj «Umetnost na Slovenskem». Predavanja prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu.
Jutri bo predaval dr. Marjan Zadnikar, strokovnjak pri Republiškem zavodu SRS za spomeniško varstvo v Ljubljani ROMANIKA NA SLOVENSKEM V sredo, 30. t.m. bo predaval dr. Emilijan Cevc o «Gotiki na Slovenskem».
Ostala predavanja bodo ob sredah, 13., 27. februarja in 6. ter 20. marca t.l.
Vstop prost. Vabljeni!
rega četrti člen uvaja razliko med «prisilnimi» in «prostovoljnimi» bolniki, ko «prostovoljni» bolniki ponovno dobe državljanski status, vse pravice in dolžnosti in ko se za njih uvaja normalen odnos med bolnikom in terapevtom. Zanetti pa je v tej zvezi tudi ugotovil, da se le redki zavodi poslužujejo tega člena in da je po večini stanje v resnici nespremenjeno.
Zanetti je nato podrobneje orisal zaključke raziskave, ki so jo naredili na osnovi vprašanj, ki so jih poslali vsem italijanskim psihiatričnim bolnišnicam. Ti zaključki so zelo zanimivi in glede nekaterih vprašanj odkrivajo tudi resnično ozadje. Tako je na primer zanimivo, da se razvijajo nekatere psihiatrične bolnišnice izven logičnih potreb o-zemlja, ki mu morajo služiti, kar pa odgovarja po drugi plati potrebam zavoda in interesom, ki so v ozadju obstoja zavoda samega. Podobne so tudi ugotovitve glede premeščanja bolnikov iz enega zavoda v drugega.
V zaključku poročilo navaja osnovne smernice reforme psihiatričnega zdravljenja, za kar je treba najprej razvozlati vozel pravnega statusa umskih bolnikov. Na vsak način je treba ukiniti pravno obsodbo, ki spremlja umsko bolezen, kar pa ne
pomeni zanikanja obstoja nujnosti socialne obrambe ob določenih primerih. V bistvu pa gre za to, da bodo zdravniki, sodniki in policisti opravljali v resnici svoj in samo svoj posel.
Javni poseg na področju mentalnega zdravstva mora biti globalen, tako da obstaja terapevtska enotnost glede raznih faz razprave in ravnanja z bolniki, od preventive, zdravljenja in rehabilitacije in je treba premostiti nevarno dvojnost, ki se ustvarja med bolnišnicami in centri za mentalno higieno. Treba je tudi opozoriti javno mnenje na vsa ta vprašanja. Zanetti je nato tudi govoril o povezavi med terapevtskimi in socialno - političnimi vprašanji in zavrnil teze o strogo tehničnem reševanju vprašanj, ker bi tako lahko zapadli v logiko velike bolnišnice kot velikega produktivnega podjetja z vsemi negativnimi posledicami. Končna je poročevalec podčrtal važnost zdravstvenih enot. ki predstavljajo osnovo tudi za odgovor na številna vprašanja psihiatričnega zdravstva.
V tem okviru se zastavlja tudi vprašanje vloge pokrajin in dežel, na kar še ni bil dan dokončen odgovor, na kar pa morajo že sedaj odgovoriti s konkretnim delom pokrajinski in drugi upravitelji.
NOVI PROMETNI UKREPI NA PODROČJU TRGA GARIBALDI
PRED NOVO FAZO NAČRTA ZA SPROSTITEV PROMETA
Jutri bodo uvedli enosmerno vožnjo v Ul. Foscolo Prepoved vožnje za težka vozila v nekaterih ulicah
V okviru izvajanja načrtov za sprostitev prometa v mestnem središču, bo občinska uprava izvedla jutri vrsto prometnih posegov na področju Trga Garibaldi. Uvedli bodo namreč enosmerno vožnjo po Ul. Foscolo. Avtomobilisti bodo lahko vozili po omenjeni ulici samo v smeri Trga Garibaldi, razen v predelu med ulicama Rossetti in Canova, kjer bo zaradi olajšanja prometa obvezna smer proti Ul. Rossetti. Ta ukrep je, kot ie poudaril občinski odbornik za urbanistiko in promet De Luca, začetek korenitejšega posega na tem mestnem področju za sprostitev prometa, ki ga bo občinska uprava v kratkem izvedla. Novi ukrepi predvidevajo uvedbo enosmernih voženj po Ul. Oriani - Trgu Garibaldi in Drevoredu D'Annunzio navzgor ter po Trgu Sennino, Ul. Raffineria in Trgu Garibaldi navzdol. S tem bodo razdelili prometne tokove, ki se zlivajo na pomembno cestno vozlišče, kakršno je Trg Garibaldi ter obenem prispevali k bistveni razvo-zlitvi križišča.
Med drugimi prometnimi ukrepi, ki jih je s posebnim odlokom izdal tržaški župan Spaccini, je tudi prepoved vožnje za težka vozila po nekaterih mestnih ulicah, ki niso v najboljšem stanju, da bi prenesle veliko prometno težo.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
PROTI KRČENJU DRŽAVNEGA LADJEVJA
Včeraj celodnevna stavka osebja Tržaškega Lloyda
Odposlanstva stavkajočih pri predsedniku deželne vlade in na pokrajini - Jutri odločilni sestanek?
Osebje Tržaškega Lloyda je včeraj ves dan stavkalo. Na ta način so uslužbenci najpomembnejšega tržaškega pomorskega podjetja hoteli protestirati proti poskusom, da bi — izkoriščajoč energetsko krizo in predvsem krizo z dobavami goriva za ladje v tujih lukah — skrčili obstoječe državno ladjevje, namesto, da bi z zakonom, o katerem bi moral parlament vsak čas razpravljati, uredili in, nasprotno, okrepili državno pomorsko gospodarstvo.
Odposlanstvo stavkajočih se je že zjutraj podalo na deželo, kjer jih je sprejel predsednik deželne vlade odv. Antonio Comelli. Obvestili so ga o svojih zahtevah (med temi je, predvsem, zahteva, naj rimska vlada počaka s krčenjem ladjevja, dokler ne bo parlament odobril reforme državne mornarice) in omenili rešitve, ki jih predlagajo sindikalne organizacije. Tako menijo sindikati, da bi se morala država posvetiti gospodarsko rentabilnim pomorskim poslom, kot je prevoz specializiranih tovorov s kontejnerji, pospešiti sredozemski pomorski turizem, oskrbovati socialni del pomorskega prometa med Italijo in otoki, pospešiti gradnjo državnega bro-dovja naftnih tankerjev, brez katerih bi tudi siceršnji napori za premostitev energetske krize bili jalovi ali vsaj izpostavljeni tujim interesom.
Stavkajoči so predsednika deželne

'5*.
1
4 *	irf f
^ %

i. " 1
** s
m
m
Med včerajšnjo otvoritvijo

zasedanja o psihitaričnem
vlade, pozneje pa še predsednika tržaške pokrajine dr. Micheleja Zanettija, opozorili na nevarnost po brezposelnosti, če bi se rimska vlada odločila za krčenje mornarice. Ob službo bi ne bilo samo osebje pomorskih družb, temveč desettisoči delavcev, v lukah in drugje, ki od pomorskega prometa ali ob njem živijo.
Stavkajoči še posebej opozarjajo, s svojimi akcijami, «politične predstavnike» Trsta na svoje odgovornosti. Res je župan Spaccini že na prejšnji občinski seji obljubil svoje posredovanje,
V DEŽELNEM VESTNIKU
Objavljen Comellijev odlok o hifrili cestah na Tržaškem
Izšla je prva letošnja številka u-radnega vestnika dežele Furlanije-Julijske krajine. V njej je med drugim objavljen tudi odlok, s katerim je predsednik deželnega odbora odv. Comelli odobril tako imenovano varianto štev. 15 k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine. Odlok in ustrezna dokumentacija bosta na vpogled občinstvu v pristojnem uradu tržaške občine. Kakor smo že poročali v našem listu, je varianto — ki se nanaša na gradnjo novih hitrih cest na Tržaškem — najprej sprejel deželni tehnični urad, nato pa jo je soglasno potrdil deželni odbor na seji, ki je bila v Trstu 5. januarja letos.
Sodni postopek zaradi upravljanja inštituta za gradnje pri univerzi
Po sicer nepotrjenih vesteh iz dobro informiranih krogov smo izvedeli, da se na tržaškem kazenskem sodišču zaključuje preiskava o ne-rednostih in špekulativnih sistemih upravljanja v inštitutu za gradnje pri tržaški univerzi. S tem v zvezi je bil osumljen prof. Matildi, proti kateremu namerava tržaški sodni preiskovalec sprožiti kazenski postopek. Formalno preiskavo naj bi poverili sodniku dr. Serbu.
Preiskava se je pričela po anonimnem protestu, ki ga je z dokumentacijo prejel šolski sindikat CG
i IL na univerzi. Sindikat je tedaj, 1 junija lani, poslal dokumentacijo sodišču v upanju, da bodo zadevo razčistili.
Združenje staršev osnovne šole na
Opčinah priredi v sredo, 16. januarja, 1974, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, sestanek predstavnikov Združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva.
dvodn evnega zdrav Ijenju
minil......................................................n...
PRVA LETOŠNJA NEDELJA BREZ PROMETA
Pomanjkljive avtobusne povezave obtežujejo nedelje brez prometa
V mestu zaradi megle manj živahno, v okolici pa je marsikdo izkoristil sončno vrema za izlete in sprehode
Muhasto vreme, ki ga že nekaj dni označujeta hlad in vlaga, je bilo vzrok, da je bila prva nedelja s prepovedjo prometa v novem letu veliko bolj neprijazna kot so bile nedelje v decembru. Nad mesto je že v soboto legla gosta plast megle, ki se je le v dopoldanskih u-rah nekoliko razredčila, nato pa spet prekrila mesto. Ljudje so zato v večini raje ostali doma in marsikdo, ki je med tednom načrtoval daljše izlete ali sprehode v bližnjo naravo, se je moral zadovoljiti z ogledom kakšnega filma v kinematografu. Mestne ulice in trgi so bili skratka bolj prazni kot po navadi in tudi na avtobusih ni bilo takšne
gneče, na kakršno smo bili navajeni v prejšnjih nedeljah, čeprav je občinsko podjetje Acegat tudi to nedeljo znatno okrepilo svojo prevozno službo, saj je na raznih mestnih progah vozilo med 12. in 14. uro 156 avtobusov. Precej obiskane so bile nogometne tekme, manj ljudi kot ostale nedelje pa je obiskalo mestne gostilne in druge javne lokale.
Če je bilo v mestu neprijazno, je zgornjo okolico obsevalo v nedeljo čudovito zimsko sonce, ki je privabilo na prazne ceste precej ljudi. Marsikdo je to izkoristil za krajši izlet s kolesom ali peš. Manj kot druge nedelje je bilo izletnikov
iz mesta in zato so bile tudi okoliške gostilne še bolj prazne. K temu so tudi tokrat veliko pripomogle slabe avtobusne povezave med mestom in okolico, ki jih upravljajo zasebna podjetja. Med prebivalstvom zgornjega Krasa vidno narašča- zaradi tega nezadovoljstvo in ogorčenje ter obenem zahteva, da bi avtobusne proge med mestom in podeželjem, kjer jih še m, čimprej prevzelo javno prevozno podjetje, o ziroma, da bi čimprej ustanovili medobčinski konzorcij za prevoze. V pričakovanju tega bi začasno moralo prevzeti te avtobusne proge predvsem ob nedeljah občinsko avtobusno podjetje Acegat.
Zadnja pot Riharda Cunje
Včeraj popoldne so na barkov-Ijanskem pokopališču spremili na zadnji poti 59-letnega Riharda Cunjo, ki je tragično umrl prejšnji petek pri prometni nesreči na avtocesti pri Latisani. Avtoprevoznika, ki je bival v Ul. dell’Uva 1 z ženo in dvema sinovoma, je nesreča doletela med gašenjem plamenov, ki so zajeli gume njegovega tovornjaka. Prav tedaj je privozil mimo tovornjak, ki je nesrečnega Cunjo silovito podrl na asfalt, kjer je obležal mrtev.
Krsti so sledili poleg svojcev tudi številni znanci in delovni tovariši, ki jih je nepričakovana in tragična smrt Cunje globoko prizadela.
Obenem je župan odredil preklic prepovedi parkiranja v Videmski ulici, v predelu od poslopja št. 35 do poslopja št. 45 ter v Ul. San Lazzaro pred poslopjem št. 10.
Dunajski simfoniki v koncertnem društvu
Tržaško koncertno društvo je imelo sinoči v gosteh «Dunajske sim-jonike», orkester katerega tradicija sega v leto 1900 in ki je poleg Simfoničnega orkestra največji in najuglednejši dunajski orkestralni ansambel. Tržaškemu občinstvu se je oredstavil s Simfoničnimi scenami sodobnega švicarskega skladatelja von Einema, z Mozartovim Koncertom za klavir in orkester v A duru KV 488 ter z Beethovnovo Simfonijo št. 3 v Es duru op. 55 (Eroico). Kot solist v Mozartovem koncertu je nastopil mladi Rudolf Buchbinder.
Von Einemova skladba ni veliko delo. Kompozicija ni enotna in njeno tkivo ne sledi neki določeni vsebinski zasnovi. Očitni so vplivi Straussove melodične barvitosti, ki pa jih prekriva težnja po modernem koncepiranju, pri čemer so spet očitni vplivi Stravinskega. Orkester in dirigent sta vložila v izvedbo mnogo truda, vendar rezultat ni bil vedno ustrezen.
Vse drugače je orkester kot subtilen spremljevalec pianista izvedel Mozartov koncert. Njegovo muziciranje je bilo dosledno čistemu mozartovemu slogu, ki je prišel do polne veljave v delikatnem in nežnem oblikovanju stavkov. Tudi uigranost s pianistom je bila znatna, čeprav je bil morda solist — tehnično sicer neoporečen — za spoznanje preoster zlasti v tretjem stavku.
Beethovnova «Eroica» ni izzvenela v vsej svoji zvočni gmoti in barvitosti in zlasti pihala in trobila so bila v primerjavi z godali intonančno in zvočno premalo čista in precizna. Še najboljši učinek je dosegel orkester v tretjem stavku «Scherzo».
Dirigent Leopold Hager je vodil orkester z nadrobno izdelanimi gestami in z mladostno vehementnostjo a ne vedno z ustrezno pozornostjo za plastično oblikovanje.
Zelo številno občinstvo ie bilo radodarno z aplavzi.
j. k.
Hude posledice trčenja motociklista v tovornjak
V večernih urah se je pri Mon-tebelu hudo ranil 46-letni Antonio Zudeh iz Ul. Griinhut 1. Peljal se je z motornim kolesom po Drevoredu Ippodromo, ko je na križišču s Trgom De Gasperi silovito treščil v tovornjak, ki je bil parkiran na desni strani ceste. Zudeh je udaril z glavo ob zadnji del tovornjaka in obležal okrvavljen nezavesten na tleh.
Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelek za oživljanje. Ugotovili so mu globoko rano na glavi, krvavenje iz ušes in rane ter udarce po raznih delih telesa. Njegovo stanje je izredno resno.
II Ulil III lllllll lili Ulil II III III til lili Hilli III ||l|||l||||||||||lllll|IUMI|||||||tl||||||| m IIIIIIIIIIHIIIIIt im mn IIIIHIIII
NA POBUDO OBČINSKEGA ODBORA
Priprave za začasno vselitev italijanskega vrtca vLonjer
Odprto vprašanje osebja • Koliko časa bo to trajalo ?
Danes se sestane tržaški občinski svet. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o letošnjem proračunu in petletnem delovnem načrtu tržaške občine.
V tem petletnem načrtu je, med drugimi postavkami, tudi znesek 250 milijonov lir za ureditev šolskega poslopja na kraju, kjer je pri Sv. Ivanu bilo begunsko zavetišče (Ulica delle Docce). Tu naj bi najprej uredili prostore za 5 sekcij otroškega vrtca. Na ta način misli občinska uprava rešiti kočljivo vprašanje otroških vrtcev, ki pri Sv. Ivanu odločno manjkajo, oziroma so v začasnih prostorih (eden je, na primer, v poslopju slovenskega učiteljišča). Že na zadnji seji kon-zulte smo lahko slišali kritike, ker petletni načrt predvideva znatno manjši strošek. V začetku je namreč predvideni znesek dosegel pol milijarde lir, sedaj pa so ga — kljub znatni podražitvi gradbenega materiala — razpolovili. Občinska uprava pa vseeno jamči, da bo do izteka mandatne dobe ta šolski kompleks urejen in se bodo italijanski občinski vrtci lahko vselili vanj.
S tem vprašanjem je povezano odprtje italijanske ločene sekcije otroškega vrtca v Lonjerju, o katerem je naš dnevnik že pisal. Načrt, dr. bi zaradi «izjemnega položaja» naselili v poslopje, kjer je v Lonjerju slovenski vrtec, tudi sekcijo italijanskega vrtca od Sv. Ivana, so pripravili že lansko jesen. Pozneje pa je naglica splahnela in vse kaže, da bo sekcija odprta šele konec tega meseca. Decembra je namreč občinski svet odobril sklep, da se uvede vožnja šolskega avtobusa od Sv. Ivana in Vrdele do Lonjerja. S tem je torej bil zagotovljen prevoz približno 35 italijanskih otrok iz te mestne četrti do Lonjerja. Sedaj pa je občinski odbor pripravil upravni sklep o uradni ustanovitvi italijanske ločene sekcije svetoivanskega vrtca v
Lonjerju. Sklep naj bi začel veljati takoj, ko ga bo občinski svet odobril.
V ta namen so včeraj obiskali Lo-njer občinski funkcionarji, si po novno ogledali prostore in sklenili, da jih je treba popraviti (pod, sanitarije).
Govorili so tudi o nujnosti okrepitve osebja v tem vrtcu (predvsem strežnega osebja). Seveda bi bilo zaželjeno, da bi občinska uprava
loštevala žrtev, ki jo prenaša domače prebivalstvo, ki italijanskim otrokom od Sv. Ivana nudi prosto re v svojem vrtcu in poiskala ustrezno strežno osebje med Lonjerci.
Domačini so svoj čas že zahtevali, naj občinska uprava nudi vsa ustrezna jamstva, da bo taka rešitev le začasnega značaja in da se bodo otroci vrnili v svoj vrtec pri Sv. Ivanu takoj, ko bo novo poslopje v Ulici delle Docce dokončno urejeno. Obvezo v tem smislu je, na seji pristojne komisije, na zahtevo svetovalca KPI Spetiča, dala odbornica Bennijeva.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf :
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
Danes, 15. t. m., ob 15.30 premiera
Razstava in brošura o partizanskem zboru
Ob občnem zboru Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je bil v soboto v Kulturnem domu, je propagandni odsek zbora pripravil razstavo fotografij, dokumentov, člankov in plakatov o enoletnem delovanju tega zbora. Razstavo so uredili v fojerju balkona Kulturnega doma in je na ogled občinstvu. Poleg razstave pa je Tržaški partizanski zbor izdal že drugo brošuro s «slikovnim in idejnim obračunom» enoletnega delovanja.
Vodstvo zbora obvešča pevce in instrumentalni ansambel, da bo redna vaja v petek ob 20.30 v Bazov-skem domu.
Slovenski klub vabi
danes, 15. jan. ob 20.30 na predavanje
dr. Francè Bernik
EROTIKA V TAVČARJEVEM CVETJU V JESENI
Na zanimivo predavanje uglednega gosta, znanstvenika sodelavca SAZU vabimo še posebno ljubitelje slovenske književnosti, profesorje in vse tiste, ki so si ali pa si bodo v kratkem ogledali film, posnet po Tavčarjevem romanu.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Witold Gombrowicz
IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE
komedija
Prevod:	Igor Lampret
Dramaturg predst. : Igor Lampret Scena:	Meta Hočevarjeva
Kostumi:	Melita Vovkova
Anja Dolenčeva Režija:	DUŠAN JOVANOVIČ
Asistent režije: Robin C. Jackson V petek, 18. t. m. ob 16. uri ABONMA RED G in H v petek, 18. t. m. ob 20. uri ABONMA RED A — premierski
Gledališča
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v škednju
vabi k predvajanju filma
CVETJE V JESENI
ki bo v petek, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih
Prosimo za točnost!
Ob devetdesetletnici
SILVESTRA GODINA
priredi društvo njegovo
SLIKARSKO RAZSTAVO
Razstava bo odprta v soboto, 19. t.m., ob 18. uri. Rojake vabimo k odprtju in ogledu razstave, ki bo odprta še ves naslednji teden.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 15. januarja
PAVEL
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 — Dolžina dneva 9.05 — Luna vzide ob 0.31 in zatone ob 10.56.
Jutri, SREDA, 16. januarja TOMISLAV
Vreme včeraj: naj višja temperatura 9,7 stopinje, najnižja 4,5, ob 19. uri 6.1 stopinje, zračni pritisk 1026,9 mb rahlo narašča, veter 5 km na uro vzhodni, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. januarja 1974 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Maria Carli, 87 letni Giovanni Mahnič, 85-letni Rudolf Sosič, 73-letna Elvira Galluzzi, por. Cattinelli, 941etni Pasquale Cal-derale, 63-letna Lucia Ravalico vd. Pettener, 44-letna Edda Maria Kraje-vic por. Zadnik, 79-le. .. Giovanni Zucchi. 90-letna Giuseppina Zavadlal vd. Ferluga, 59-letna Maria Colini P Quarantotto, 76-letna Luigia Leve vd. Gennari, 49-letni Aldo Rizzotti, 65-letni Bruno Cavazzon, 78-letni Ernesto Gerzeli, 67-letna Lidia Sollar por. Fatur, 81-letna Margherita Fini vd. Tonarelli, 67-letna Angela Marchi vd. Simonetti in 74-letni Benvenuto Loser.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure)
All'Angelo d'oro — Goldonijev trg 8; Cipolla — Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci — Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Gmeiner — Ui. Giulia 14: Manzoni
—	Trg Sennino 4; INAM — Al Cedro
—	Oberdankov trg 2.
KULTURNI DOM
Danes, 15. t. m., ob 15.30 K. A. Gomer «Pepelka» — premiera.
V petek 18. t.m., bb 16. uri za a-bonma red G in H in ob 20. uri za abonma red A — premierski gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Gombrowicza «I-vona. princesa Burgundije».
Ponovitve: v soboto, 19. t.m., ob 20. uri (abonma red B — prva sobota po premieri); v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri (abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški); v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri (abonma red I): v torek, 22. t.m., ob 16. uri (abonma red J); v sredo, 23. t.m., ob 16. uri (abonma red K) in ob 20. uri (abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek).
Danes, 15. trn., ob 11.30 in 16. uri v Slomškovem domu v Bazovici gostuje lutkovno gledališče iz Ljub ijane s predstavo Hanne Januszevvske «Tigrček Peter».
VERDI
Drugi del operne sezone se bo pričel v četrtek, 17. januarja, z opero «Zlati Petelin» Rimski-Korsakova. Sceno je pripravil mladi scenograf Sandro La Feria, ki je izdelal tudi osnutke in kostume. Balet vodi koreograf Dimitrije Parlič, režiral bo Gian Carlo Menotti, dirigent pa je Oskar Danon. Začetek predstave ob 20. uri.
Predprodaja vstopnic se nadaljuje pri gledališki blagajni (telef. 31948).
ROSSETTI
Drevi ob 20. uri Shakespearovo delo «Re Giovanni». Stalno gledališče iz Turina. Režya Aldo Trionfo. Predprodaja vstopnic za nadaljnje predstave do vključno srede, 16. januarja.
AVDITORIJ
Skupina «Teatro Contemporaneo», ki bi morala nastopiti v okviru «Rassegna Teatro d’Oggi», je odpovedala predstavitev dela «Ahh! ! ! Grand Gui-gnol». Vodstvo Teatra Stabile bo pravočasno sporočilo naslov dela, ki ga bodo uprizorili kot tretjo abonmajsko predstavo.
Kino
Koncerti
V Nemškem kulturnem inštitutu (Ul. Coroneo 15) bo jutri 16. januarja, ob 20.30 koncert mezzosopranistke Franchie Dandoy. Pri klavirju Laura Battilana. Na sporedu bodo skladbe naslednjih avtorjev: G. F. Hàndel, F. Schubert, R. de Banfield, A. Schbnberg in J. Brahms.
Prosveta
PD SLOVENEC — KREKOV DOM
iz Boršta priredita kulturno prireditev za praznik sv. Antona dne 17. januarja 1974, ob 20. uri; ponovitev dne 20. januarja 1974 ob 17. uri v dvorani šolskih sester.	Odbor
SPD «TABOR», Opčine, sporoča, da se bodo začele zopet — po kratki prekinitvi zaradi mraza — redne vaje baletnega tečaja v petek, 13. t.m., ob 18. uri.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane na 2. redni občni zbor, ki bo v sredo, 23. januarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9, L nadstr.
Ako ne bo ob napovedani uri navzoče zadostno število članov, ki je potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih.
Lastnik gostilne «Pod Tabrom» Ludvik Guštin sporoča, da bo njegova gostilna zaprta do vključno 8. februarja 1974.
Prosvetno društvo «Kraški dom» vabi na predvajanje filma «Cvetje v jeseni» jutri, 16. t. m., ob 19.30 v občinski kopalnici v Repnu.
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Una vita difficile», režija Dino Risi. Igrajo Alberto Sordi, Vittorio Gassman, Lea Massari.
Nazionale 15,00—22.00 «La grande abbuffata». Igrajo Ugo Tognazzi, Marcello Mastroianni, Michel Piccoli in Philippe Noiret. Barvni film.. Prepovedano mladini pod 18. letom,
Excelsior 15.00 «Amarcord». Barvni film Federica Fellinija in Tonina Guerre. Igrajo Giustina Maggio, Armando Brancia in nešteto drugih.
Grattacielo 15.30—22.10 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Anto* nelii. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice predvaja isti film ob istih u-rah, kot kino Nazionale.
Eden 15.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 15.00—22.10 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Virna Lisi, Femando Rey. Carole Andre itd.
Aurora 15.30 Walt Disneyev film «Fantasia».
Capitol 16,30 «Paolo il caldo». Gk»’ cario Giannini. Barvni film. Pr*" povedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Teresa la ladra». Barvni zabavni film. Igra M. Vitti.
Impero 14,30 «Ludwig». Romy Schnei-der, Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «Le hostess». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Finalmente le nalilo e una notte». Barbara Bouchet, F. Benussi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «La polizia incrimina, la legge assolve». V glavni vlogi igra Franco Nero. Barvni film, prepovedan mladini pod U-letom.
Ideale 16.00 «Chejenne, il figlio del serpente». John Mitchel, Brigitte Krause. Barvni western.
Abbazia 16.00 «Grand Prix». Barvni film. Igrajo: J. Gamer, E. M. Saint, Y, Mantand.
Astra 14,45-17.45-20.50, zadnji dan «Dottor Živago». Igrata Omar Sha-rif in Juhe Christie. Barvni film.
Radio 16.00 «Carter», barvni film. Michael Calne. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ariston Dvorana rezervirana za «As-soc. Italo - Francese».
Prispevki
Namesto cvetja na grob Marice Tončič darujeta Justi in Danilo Štubel 5000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina Marice Tončič daruje družina Lucijana Volka 5000 lir za ŠD Bor.
V	počastitev spomina inž. Stanka Grgiča daruje družina Stanka Požarja 10.000 lir za doprsni kip Pri* moža .Trubarja — šola v Bazovici-
V	počastitev spomina inž. Stanka Grgiča darujeta Sonja in Just Colja 5000 lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina Marice Tončič daruje družina Ščuka 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina gospe Marice Tončič daruje Angel Turk 3000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	spomin na dragega Stanka Grgiča darujeta Vlado in Vanja Turina 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Marice Tončič daruje dr. S. Pavlica 10.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
SOŽALJE
Združenje staršev iz Sv. Križa izreka globoko sožalje družini in svojcem ob nenadni izgubi prof. Stanka Grgiča.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZI 10	38 101. 38 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Amariiki dolai	655.—
Funt žterling	1447,—
ivlcarski frank	191,80
Francoski frank	126,70
Nomika marka	230,55
Avstrij'ski šiling	31,35
Dinar: debeli	38,—
drobni	38,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded
RUDOLF SOSIČ
Pogreb pokojnika bo danes, 15. januarja ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na opensko pokopahšče.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Zdenka in Marija z družinama, sinovi Zoran, Rado in Silvester z družinami, nečakinja Karla ter drugi sorodniki
Opčine, 15. januarja 1974
Sporočamo žalostno vest, da nas je 14. t.m. za vedno zapustil naš dragi
VIKTOR MISLEJ
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 16. t.m. ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči: žena Olga, hčerki Jolanda in Marija, zet Rudolf, vnuk Walter z zaročenko Loredano, brat Stanko z ženo Slavo, sestri Marija in Tončka z družinama, stric Jakob ter drngo sorodstvo
Nabrežina, Trst, Sežana, 15. januarja 1974
GORIŠKI DNEVNIK
ZARADI POMANJKANJA ZVEZE MED OPČINAMI IN DRUGIMI VASMI
Prebivalstvo vzhodnega Krasa za boljše avtobusne povezave
Danes bodo začeli po vseh vaseh vzhodnega Krasa zbirati podpise z zahtevo, da bi progo prevzel' Acegat
Medtem ko niso avtobusne pove-riPff6 rne^ mestom in vasmi vzhod-l ifa Krasa od Bazovice do Trebč 0 pomanjkljive, se vse spreme-za tistega, ki bi se rad peljal jz ene od teh vasi na 0pčine Med
nom so avtobusne povezave red-r,. ln.. nezadostne, ob nedeljah in ,.JniVh, ko bi jih prebivalstvo za-•v at^neSa ukrepa o prepovedi je z zasebnimi motornimi vozi-
ni ŠeMbo1' ^nirobovalo. pa jih snloh • ' ^al takoj omenimo, da vzdržu-m avtobusno pro^o iz mesta do «bernsko podietie ACEGAT, medtem ko se vožnja od Trebč do fn Fernetičev nadaljuie z vtobus! zasebnega podietja SAP. in J 8 me^ učinkovitostjo enesfa SknodUSe‘Sa oo^ictia ie na dlani, iznnin- - zapebno podietie SAP ne in	nr,čakovani	prebivalstva
opima0 narašča med nrebivalstvom knm°?°yanie in odorčenie. Marsi-„ , , Iz ic*1 vasi je boli potrebna s ,°™sna Povezava z Orčinami kot namrn™ ^estom- Na Opčinah ie sk'm fi .^hc'n'ki urad z anasraf-sedežo e^troripkim terminalom in s Na n? k°unzulte za vzhodni Kras. ska iJ)C!,lab ie zdravniška občin-
zdra^Tk? ilai ,S° Številni zasebni
Sovine l lekarna, so razne trie tudi ln.v.banke in na Ončinah še nein^iT? ,srer,r'ia šola, kar je
mora-
drum
e najpomembnejši razlog' za
drugače”^13 f.vtobusna povezava krat ^ d?Iovatl kot deluje. Več-
loobvezni* ntl P‘Sa-H; da 'm0ra-l0 Š0‘ cesti in °Lroci čakati avtobus na cele ure i vsakem vremenu no «Srečko ir ker nizla sredn.ia šola skega avtn0uSOVeU ae "i dobila soljo ure t USa' Ravno tak0 Prebivalci'0 Ure cakati tudi dejo no 1 omenienih vasi, ki pri-na Onrino06^ c^r,Jfrem ooravku neto, stani °b nedeljah ie, kot re-avtobusnvJe Se koli občuteno, ker vseh pa Lza, Ondine sploh ni. Od bivalni Ban °l'' čutijo težavo prehrani tudi nHk' K° PnPoinoma izo-ve v zveri . mesta. Jasne zahte-nesla občinsk tem ^ ze večkrat iz-zulta re SV uPravi rajonska kon-prosnja ieVZbbI0dnÌ «ras, a njena va. deda'; , nila doslej brez odme-Vse nrehi, i zal1tevo spet izneslo Opčin -/ Va»stvo °d Bazovice do peticijo k;z .ranieni podpisov pod kn— ’ J0 bo s posredovanjem
Podpise6 Kdložil° občinski upravi, našrnfm d^0 Začeli zbirati z da-iPrebivalci11601' Peticija se glasi:
SS z« VJh0dnega Krasa- °-
n® prevn zaradi_ pomanikanja jav-in ostaliZne službe med Opčinami sa Oh lm' vasmi vzhodnega Kra-man k nedeliah in praznikih, po-lovan-’i6’ ki izvira iz slabega de-ie 7=3 zasebnega podjetja SAP in sehn'-i Prepovedi vožnje z za-teva lrtrf VOzih ®e b°lj občuteno, zah-da občinsko avtobusno pod-j,ed ACEGAT čimprej poskrbi zs gjna° •aytobusno povezavo med Op-
Demokratična mladina za pomoč čilskemu ljudstvu
Demokratična mladina, ki jo predstavljajo organizacije mladih komunistov, socialistov, republikancev, demokristjanov in mladina AGLI je sklenila organizirati ta teden vrsto solidarnostnih pobud, namenjenih zbiranju prispevkov za pomoč antifašistom v Čilu. Manifestacije se bodo vrstile v četrtih Magdalene, Pončane in Sv. Jakoba. Pripravili so fotografsko razstavo o zločinih čilskih generalov in njihovega režima, filmske projekcije in zbiranje prispevkov v korist čilskega odporniškega gibanja. Cilj te manifestacije je tudi preprečiti formalno priznanje državnega udara v Čilu.
Že včeraj je večje število prebivalcev Sv. Jakoba sledilo potujoči
razstavi. Mnogi so že izročili svoj prispevek.
Ladj« v Trst po gorivo
Pred dnevi so priplule v Trst nekatere tovorne ladje, ki so zaključile vkrcevalna in izkrcevalna dela v Kopru, da bi se v naši luki oskrbele z gorivom. Po zadnjih poviških v Jugoslaviji je nastala pri gorivu za ladje razlika, ki so jo kapitani tujih ladij začeli izkoriščati s tem, da se zalagajo z nafto v bližnjem tržaškem pristanišču.
NAROČITE SE HA
PRIMORSKI DNEVNIK
Ml l■llIl■lllllllllllllllll!ll1llllllll nummi 11111111 mi
PO SKLEPU DEŽELNE^ UPRAVI
ENOTNI RAJONSKI ODBOR O HITRI CESTNI ZVEZI
Spremeniti je treba sedanji načrt
Enotni odbor okrajev Sv. Jakob, Pončana, Magdalena, Kolonkovec, Rovte. Katinara in Lonjer je preučil sklep deželnega odbora o hitrih cestnih zvezah, oziroma sklep, ki se nanaša na načrt tržaške občine. Deželni odbor je odobril delo in zaključke tehničnega odbora za javna dela, ki je izrekel pozitivno mnenje k varianti regulacijskega načrta, toda imel številne pomisleke glede načrta občine. Dežela torej zahteva od občine, da v celoti predela načrta, tako, da se izogne veliki škodi, do katere bi prišlo in o kateri je enotni odbor že opozoril javno mnenje.
V skupnem poročilu o zasedanju enotnega odbora je nadalje rečeno, da se ne more ničesar rešiti, če se traso nekoliko premakne na levo ali na desno, temveč da je treba govoriti o alternativah, kar pa ni več v pristojnosti dežele'«temveč občine. Sedaj se zato zastavlja vprašanje, kaj bo naredila občina. Lahko bo vztrajala na svoji nat>aki in na sedanji trasi,* lahkò ph^jjffeuči nove možnosti, ki jih nudi trasa po industrijskem pristanišču in ne po gosto naseljenem mestnem okraju.
Enotni odbor izraža željo meščanov, da bo občinska uprava izbrala drugo rešitev, tako da se ne bo izgubljalo časa in da se bo na pra-ostalimi kraji.»	vilen način rešilo celotno vprašanje.
,||'»iiiiiii,nitllltlllll|l||il|ll|llllllllllIIIIIIIIIIIII1IlllllllllllltllllllllllllllllllllllltIIII)ltllmlllIllllllllllltll
^JIPRAVI DEŽELNI TEHNIČNI ZEMLJEVID
Do konta junija bo nared kartografija videmskega območja
Morfološke, fizične in naravne značilnosti v merilu 1:5000 Spomladi bodo iz zraka fotografirali Tržaško in Goriško
Kartografski del videmskega pod Vida hZeble®a tehničnega zemlje-tošn' b° narecl pred koncem le-kovn^if- •iunlja' Vest so potrdili stro-hen Jak*’ k’ Pr*Pravljajo ta pomem-kulh ln^trument za znanstveno in Fut-i rno. dokumentacijo o vsej deželi ljev aniii - Julijski krajini. Na zem-o2n . v merilu 1:5000 — bodo nai. Cene vse morfološke, fizične in točj^06 značilnosti deželnega pod
veden^eV'da se bo<l0 Ppsiuževali iz-skjb^l prl sestavljanju reguiacij-dej Pač rtov, pri načrtovanju novih tiik0Ja Pfeditev gozdov in hudour-tpod ’ pri sPl°šnem načrtovanju vo-n^jjiffsltega razvoja in v študijske kfadne’ holeg pristojnih deželnih Bosl°* * * * v se bodo zemljevida lahko hoVg e.Vale tudi druge javne usta-Tj,^’ studijski centri in zasebniki, dežpitna sredstva za uresničitev deia ne§a tehničnega zemljevida je z 2a,na razpolago deželna uprava s jkonoin štev. 23 iz ieta 1967,
Pejšim posegom pa so prvim hiih;tVoni primaknili nadaljnjih 10(1 -hfPov lir.
IjeviJ16 prv' Primer tehničnega zem-vokv’ ki se v Italiji uresničuje &ra;,lru neke dežele. Zemljevid pri-iz n iaj° raziskovalci in izvedenci Porn^. Pjosti države, in sicer s aerofotogrametrije. Deželno ljenn I® ie bilo predhodno porazde-obu, Pa deset območij: videmsko dodi] ki ga bodo kakor rečeno iztoJth do konca junija, je eno Ow, najbolj obsežnih. Zemljevid v Ze^i .h 115000 (enemu centimetru na V 'levidu ustreza 5000 centimetrov bo izpolnil vrzel ki ob-Piei-n rnecl manjšimi zemljevidi v izdel ■ 1:2500(> in 1:50000, ki jih iz t,|Uje vojaški geografski zavod tasJfnc. in večjimi zemljevidi kali l[wTe narave v merilu 1:2000 in za ; a Strokovnjaki so se odločili di ;a^n takšnega zemljevida tu-liSOte Praktičnih razlogov: merilo siikn ^ajc namreč dovolj jasno raVri. n morfoloških, fizičnih in na-lja j}, sestavinah določenega ozem-om h območja, hkrati s tem pa tev S u,a dovolj nadrobno ponazori-0blJUdenih središč.
Poleg videmske so sedaj v pripravi tudi področne karte za Spilimber-go, Palmanovo, Tramonti in Porde-non. Računajo, da bo do konca tega leta na razpolago zbirka področnih zamljevidov. ki bodo skupno zavzeli 370.000 ha ozemlja, to je približno polovico Furlanije - Julijske krajine. Letos spomladi bodo začeli s sistematičnim fotografiranjem tržaškega in goriškega področja. Kakor znano, je treba za to delo imeti posebno dovoljenje, ki pa so ga ob tej priliki vojaške oblasti že izdale. Zemljevid celotnega deželnega območja naj bi bil nared pred koncem leta 1975. Pozneje ga bodo redno izpopolnjevali z novimi podatki v petletnih presledkih.
V SOBOTO V SEŽANI
Tradicionalni večer uslužbencev carinarnice
Sindikat delavcev družbenih de javnosti J "'osla vi je — podružnica carinarnice Sežana — je kot vsako leto tudi letos priredila v soboto zvečer tradicionalno srečanje vseh uslužbencev z družinami.
Medtem ko so prejšnja leta organizatorji priredili ta večer v prostorih hotela Triglav v Sežani, so letos pripravili ta tradicionalni lepo uspel večer v prostorih hotela Mae stoso v Lipici.
Poleg skoraj vseh nameščencev carinarnice Sežane in njihovih družin so se priletnega večera udeležili tudi pomočnik direktorja zvezne carinske uprave iz Beograda Dragutin Lenard, upravnik carinarnice Sežana Evstahij Zadnik, tajnik občinskega komiteja Z IG Drago Mirošič, generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, komandirji prometne in obmejne milice v Sežani in mnogo drugih. Večer, na katerem se enkrat na leto srečajo skoraj vsi nameščenci carinarnice Sežana in nekateri bivši kolegi, ki so že v pokoju, je odprl predsednik sindikalne podružnice Vladislav Kekič, ki je imel kratek nagovor, v katerem je najprej pozdravil goste in vse navzoče, nato pa na kratko podal pregled delovanja carinikov na tem področju.
Kot vsako leto so tudi letos nagradili uslužbence, ki so dopolnili 15 let službe in sicer Silvo Umek, Tomislava Steriča in Veljka Siki-rico. Nato je Dragutin Lenard izročil denarne nagrade 28 uslužbencem carinarnice, ki jih je namenila Zveza carinske uprave, ki so se najbolj izkazali pri odkrivanju tihotapstva. Pred nagrajevanjem je bila večerja, po uradnem delu pa razne šaljive točke ter prosta zabava ob zvokih domačega orkestra.
DEŽELA PREPOVEDALA POVIŠKE?
Bolnišnice v naši deželi se nahajajo v izredno težkem finančnem položaju
Vzroki poviška vzdrževalnin ■ Konec januarja uslužbenci brez plač?
Tajništvo deželne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL je določilo datum za sestanek vodilnega odbora. Ta se bo sešel 31. januarja ob 9.30 v Vidmu. Na dnevnem redu bo razprava o sedanjem sindikalnem trenutku v deželi, o političnih vprašanjih in o pripravah na vsedržavni občni zbor. Pred sestankom vodilnega odbora bo 28. januarja nova seja tajništva sindikalne zveze, da bi vzeli v pretres zadnje dogodke na sindikalno-političnem področju.
V NEDELJO V NAŠI POKAJINI
Pet kršilcev predpisov o prepovedi vožnje
Tudi to nedeljo so policijski organi zasačili nekaj ljudi, ki niso upoštevali predpisov o prepovedi vožnje z zasebnimi motornimi vozili. Ustavili so kar pet kršilcev.
Prvega so zasačili ob dveh ponoči pri mejnem prehodu pri Fernetičih.
Gre za nekega Genovežana. ki je bil namenjen preko Jugoslavije na Madžarsko. Na avtocesti ga je bila namreč zaustavila megla in ni mogel zato pravočasno iti čez mejo. Dva avtomobilista pa so agenti prometne policije ustavili pri Fernetičih kar pri belem dnevu, enega pa so v popoldanskih urah zasačili tudi na Trbiški cesti pri Devinu.
Veliko manj dela so imeli orožniki. Ustavili so samo enega avtomobilista. Peljal se je okrog 11.30 po Nabrežju in pri sebi je imel tudi ustrezno dovoljenje za vožnjo ob nedeljah, toda ni bil sam. V
svojem avtomobilu je peljal še e-	.	.... ,,
nega potnika, kar ni dovoljeno. Po- so si celo razdelili ulice na pod-polnoma brez dela pa so bili mest- ročja, saj so ponekod porezane vse ni redarji	1 desne gume, drugod pa vse leve.
Pobalinski podvig: preluknjali so 41 avtomobilskih zračnic
Včeraj je večina avtomobilistov spet sedla v svoja vozila in se odpeljala po opravkih po «dolgem» prazničnem dnevu, ko je ves zasebni promet prepovedan. Skupinico avtomobilistov in točneje 41 lastnikov avtov pa je dočakalo neprijetno presenečenje: prejšnjo noč so se neznani pobalini spravili nad avtomobile v ulicah D’Alviano, Svevo, Capodistria, Pola in Doda in jim porezali gume. Rabili so ošiljen nož, ki je zračnice prerezal na obeh straneh, tako da so povsem neuporabne.
O zadevi so obvestili policijo včeraj zjutraj, ko je lastnik nekega avta, ki so mu prerezali gume, zavrtel telefonsko številko 113 in poklical agente letečega oddelka. Podčastnik Del Prà, ki je prihitel na kraj, je kar obstal: Že večkrat se je namreč zgodilo, da so pobalini ponoči prerezali gume enemu ali več avtomobilom, vendar pa takega «množičnega» rezanja gum pri nas še ni bilo. Policijski agenti so imeli obilo dela že zato, da so si zapisali imena vseh lastnikov in številko tablice ter znamke poškodovanih vozil.
Za avtorji nočnega pobalinskega dejanja pa niso žal odkrili nobenega sledu. Domnevajo da jih je bilo več, saj tako «zahtevnega dela» ne bi zmogel en sam, čeprav zelo hiter pobalin. Po vsej verjetnosti
Prejšnji teden sm„ objavili članek, v katerem smo ugotavljali, da so upravni sveti bolnišnic (zanimale so nas tiste v Gorici, Tržiču, Krminu in Gradežu) povišali dnevna vzdrže-valnino za leto 1974 v precejšnji meri. Upravni sveti so te sklepe sprejeli zadnje dni prejšnjega leta, po birokratski poti so jih nato poslali pokrajinskemu nadzornemu odboru in ta mora odgovoriti v štiridesetih dneh.
Ker je to povišanje vzdrževalnin dvignilo precej prahu, je baje deželni svet dal navodila nadzornim odborom naj blokirajo te poviške. S svoje strani pa je deželna zveza bolnišnic dala izjavo, v kateri obvešča javnost o nevzdržnem finàné-nem položaju bolnišnic. Razne bolniške blagajne dolgujejo bolnišnicam v deželi kar 63 milijard lir (v štirih bolnišnicah na Goriškem znaša ta dolg 9,5 milijarde lir), bolnišnice pa so pri bankah zadolžene za 27 milijard lir, za katere morajo plačevati visoke obresti, ki še bolj bremenijo dnevno vzdrževalnino. V bolnišnicah v naši deželi je zaposlenih 10.896 oseb in zaradi pomanjkanja denarja marsikje konec januarja ne bodo mogli plačati uslužbencev. Zaradi tega deželna zveza bolnišnic zahteva od dežele in od vlade nai na konkreten način pomagata bolnišnicam.
Iz uprave goriške bolnišnice smo dobili sestavek, ki analizira vzroke povišanja cen. Upravni svet goriške bolnišnice je prišel do nujnega spoznanja, da je treba v letošnjem letu povišati dnevno vzdrževalnino od lanskih 18.500 lir na sedanjih 23.300. To je torej povišanje za celih 25,91 odstotka.
Povišek takole utemeljujejo. V bolnišnici so imeli manj ljudi za 2,88 odst. Življenjski strošk' sc se povišali za 40 odstotkov, kar bremeni dnevno vzdrževalnino za ■ od stotkov. Nadaljnjih 10,21 odstotka so povečani stroški za plače osebja, bo disi zaradi povišanih draginjskih doklad kot zaradi obnove splošne delovne pogodbe. Stroški za obresti
bremenijo vzdrževalnino za 5,4 odst. Razširitvena in obnovitvena dela kompleksa bolnišnice pa bremenijo dnevno vzdrževalnino z 0,70 odst. Nadaljnjih 0,68 odstotka pa so stroški za obnavljanje znanstvenih naprav.
Stališče sindikatov o onesnaženju v Podgori
V Gorici se je sestalo tajništvo enotne sindikalne federacije kemičnih delavcev skupno s tovarniškim svetom podgorskega Fiocca.
Na sestanku so razpravljali o prizadevanjih za uveljavitev nove delovne pogodbe kemičnih delavcev. Posebno pozornost pa so nosvetili vprašanju borbe proti onesnaženju in za varnost delavcev v tovarni sami.
Kritičen je tudi pogled sindikata kemičnih delavcev do goriške občin-
z obljubo podjetja, ni pa zahtevala od njega točnih in resnih garancij.
Ker je treba ločiti med onesnaženjem zraka in vode izven tovarne ter onesnaženjem v tovarni sami, kar škoduje delavcem, bodo zastopniki sindikata imeli prihodnjo sredo tiskovno konferenco, na kateri bodo obrazložili svoje stališče.
V KLUBU «S. GREGORČIČ»
Drevi predvajanje barvnih diapozitivov
Drevi ob 20.30 bodo v klubski dvorani na Korzu Verdi 13 na pobudo kluba «Simon Gregorčič» predvajali barvne diapozitive najboljših jugoslovanskih fotografov. Predvajali bodo diapozitive, ki so bili razstavljeni na 1. jugoslovanski razstavi «Dia Nova Gorica 1973». Predvajali bodo 165 najboljših diapozitivov raznih fotografov Jugoslavije. Spremno besedo bo imel predsednik novogoriškega kinofotokluba Milenko Pegan.
OB GOSTOVANJU AMATERSKEGA GLEDALIŠČA
«NEKATERI SMO LEPI, NEKATERI STE GRDI»
Mladi tržaški igralci navdušili Goričane
Goričane je preteklo nedeljo gnala (peš!) k predstavi satiričnega kabareta «Dlaka v jajcu» morbo-zna radovednost. Ugibali so predvsem, ali bo šiba, ki je ošvrkala posameznike in inštitucije v mejah «memoranduma», segla tudi po njih. Pa ni. Zadovoljiti so se morali s «psovko» — intelektualci. Videti pa je bilo, da jih ta izključitev ni kaj posebno prizadela. O-bratno! Nekje iz podzavesti jim je silila skozi oči prijetna ugotovitev, češ «TAKI SO !»
Ob tej satirični «pokušini» so bili na Tržaškem gledališčniki in kritiki v strahu, ali bo stvar zdržala na odru ali ne. Zgodovina sama dokazuje — so ugotavljali — da se Slovenci ne radi «špeglamo», še težje pa prenašamo, da nam zrcalo vsiljuje naš bližnji. Na Tržaškem baje, da so se v tem oziru dokončno ušteli. Ob nedeljski uprizoritvi v Gorici pa še bolj, kajti v nabito polni dvorani je bilo prijaznena in sproščenega smeha kot malokdaj. Zato se je izkazala neutemeljena bojazen organizatorjev, da bo namreč marsikatera sekvenca ostala nerazumljiva, ker da ne bo publika
ske uprave, ki se je zadovoljila le
....................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiimiiimiiii
ŽIVAHNA POLITIČNA DEJAVNOST
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Karl August Gbmer
P EP E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod: Scena: Koreograf : Kostumi: Glasba : Režija:
'Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
V četrtek, 17. t.m., ob 10.30 v gledališču Verdi v Gorici.
Morda že v kratkem spet sodelovanje med vsemi levosredinskimi strankami
V kratkem sporazum v pokrajini in v Tržiču?
V goriškem političnem življenju prihaja do določenih premikov po številnih sporih in krizah, ki so se pripetili v lanskem letu. Prejšnji teden je, kot smo že poročali, novi tajnik KD Leardi sklical sestanek zastopnikov levosredinskih strank in po uvodnem sestanku se bodo zastopniki strank ponovno sestali v Gorici v četrtek zvečer. Kaže, da so se nasprotja med krščanskimi demokrati in socialisti zaradi spora o umobolnici precej ugladila in da bodo najbrž našli stično točko. Ravnateljsko mesto naj bi zasedel nov človek in tako naj bi se spor med PSI in KD ugladil. Do sprememb pa naj bi prišlo v sestavi socialističnega zastopstva v odboru. Po pisanju včerajšnjega Piccola se da razbrati, da bi v odboru socialiste zastopal prof. Semola 'in ne več Waltritsch.
Podobna pogajanja so tudi v Tržiču. Kaže. da so socialisti in demokristjani našli precej stičnih točk za program občine in morda bo kmalu prišlo do ponovnega vstopa socialistov v občinski odbor. Baje se nekaj sličnega dogaja tudi v Krminu. medtem ko so nasprotja med socialisti in demokristjani v Gradežu ostala nespremenjena.
Nezadovoljstvo pa so izrazili so-
31.000 l:udi na razstavi beneških mojstrov
Nad 31.000 oseb si je v dveh mesecih in pol ogledalo razstavo beneških slikarskih mojstrov iz 18. stoletja, ki jo je deželna ustanova za slikarsko umetnost priredila- » goriški palači Attems v sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo. Tako veliko število obiskovalcev pomeni brez dvoma velik uspeh, saj ni doslej še nobena razstava v Gorici zabeležila tolikšnega števila obiskovalcev in tudi prireditelji so si nadejali, da bo že lep uspeh, če bodo zabeležili dvajset tisoč obi-
■iiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiitiiiuii im iiiiiiiiii milil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi miiiii m im n iiiiiiiii m im in m inni imi iiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiH Hlinili n im milili iiiiiiiiiiiii m Hiiiiiiii um
cialdemokrati. Njihovi svetovalci in odborniki so se sestali v Gorici in proti vsakemu običaju socialdemokratska stranka ni izdala tiskovnega poročila. Krožijo govorice, da so socialdemokrati precej nezadovoljni, ker se nekatere stvari ne premaknejo z mrtve točke v krajevnih upravah. Zlasti nezadovoljni naj bi bili socialdemokrati v mestu Gorici. Te dni se bodo upravitelji PSDI spet sestali in zavzeli dokončno stališče do enoletne krize v vseh večjih krajevnih upravah na Goriškem.
Stališče doberdobskega župana Andreja Jarca o vključitvi števerjanskega vodovoda v CAFO
Župan v Doberdobu Andrej Jarc nam je poslal v objavo naslednje pismo:
«Nimam navado odgovarjati na klevete in «babje čenče». Toda tokrat sem se odločil odgovoriti na članek, ki je bil objavljen v «Šte-verjanskem vestniku» z dne 23. 12. 1973 na straneh 6 in 7. In to, ravno zato, ker vedno mislim s svojo glavo in ne kakor tisti, ki je članek napisal kar tjavdan, kakor pravijo Italijani «per sentito dire . . .».
Odgovarjam tudi zato, da bi šte-verjanski kmetje zvedeli resnico o vključitvi števerjanske občine v vodovodni konzorcij s sedežem v Gradišču.
Torej bom prešel kar na članek.
Ni res, da so bili prisotni na seji z dne 25. 10. 1973. vsi župani našteti v članku. N.pr. zagrajski župan g. Furlan je bil odsoten.
Na oglasni deski v Doberdobu ni bil objavljen sklep CAFO od 17. do 21. 11. 1973, ker že precej časa konzorcij ne pošilja kopije sklepov
v vednost občinam.
Odgovarjam na članek «Števe-rjanskega vestnika» šele sedaj, ker sem moral zaprositi CAFO za kopijo sklepa štev. 460, kateri mi je bil dostavljen pred par dnevi.
Podpisani ni glasoval proti vključitvi števerjanske občine v CAFO, temveč se je vzdržal, kar je čisto nekaj drugega kot glasovati proti. Vzdržal se je glasovanja iz naslednjega razloga: Že v času administracije števerjana od strani prejšnje občinske uprave, sem o-sebno govoril s prejšnjimi upravitelji, ter jim omenil važnost vključitve slovenskih občin v vodovodni konzorcij CAFO. Bivši števerjanski administratorji so mi odgovorili, da Doberdobci niso dobri upravitelji, ker s pristopom v konzorcij zgubijo «dobiček», ki bi ga lahko ustvarili pri lastnem upravljanju vodovoda. števerjanci pa, ker so baje mislili, da so dobri administratorji, da bodo odkupili vodo po nižji ceni, ter jo prodajali po 100 lir kubik z namenom, da ustvarijo dobiček za kritje proračunskega primanjkljaja.
Zakaj niso tedaj mislili na uboge kmete? So res mislili z lastno glavo? Zakaj, ko sta župana Fogliana in Doberdoba predlagala, da bi go-riška občina, ki prodaja vodo Šte-verjanu in dobiva od strani države potrebne prispevke za vzdrževanje vodovoda ter nabave vode v Jugoslaviji, prevzela v konzorcij tudi občino števerjan — tisti politični možje niso podprli predloga v korist števerjanskih kmetov? Saj voda bi bila cenejša, kot tista, ki jo dobavlja CAFO!
Zakaj goriška občina ni sprejela Števerjana, če gre res za socialno in družbeno vprašanje? Saj goriški pravilnik se lahko vedno spremeni, če gre res za socialni in družbeni problem!
Sprašujem se, zakaj so se števerjanski upravitelji dobrikali raznim županom in odposlali pisma, da naj jih podprejo pri sprejemu v CAFO na seji z dne 25. 10. 1973? Zakaj pri meni, slovenskem županu, se niso oglasili? Jih je bilo morda sram, ker so po tolikih letih le prišli na moje?
Opozoril som jih, da občinski vodovodi ne morejo biti aktivni. V Doberdobu smo imeli dolgoletno izkušnjo, saj pri nas je vodovod deloval od leta 1920 dalje. Starejši vaščani so povedali, da je bil vodovod v največji meri pasiven.
Kaj so mislili števerjanci. da bi mi Kraševci opustili upravljanje vodovoda, če bi bil aktiven? Zakaj niso toliko let prej pomislili in vztrajali za pristop v CAFO? Res niso mislili dosti v korist ubogih kmetov!
Da sem se vedno potegoval za Slovence, je že razvidno iz tega, da sem že toliko let prej opozoril števerjansko administracijo o pasivnosti občinskih vodovodov in o nujnosti pristopa h kakšnemu konzorciju.
Pozanimal sem se vsestransko, da bi CAFO dobavljal vodo bližnji občinski skupnosti Brestovice, kjer črpajo še vedno vodo iz vodnjakov. Ta je bil res socialni in družbeni problem, za okrepitev dobrih
sosednih odnosov. Toda sprašujem se, kje so bili takrat tisti slovenski in italijanski veljaki? Zakaj niso priskočili na pomoč za rešitev te miroljubne zadeve z bližnjimi jugoslovanskimi občinami na Krasu?
Kje je bil števerjanski občinski svet, ko sem dal predlog za ustanovitev konzorcija za gradnjo in upravljanje doma onemoglih za Slovence?
Zakaj se je števerjanska občinska uprava odtrgala od slovenskih občin in se je izrazila proti vključitvi v «gorska področja» ter prešla na stran italijanskih občin?
Zakaj števerjanska uprava ni imela svojega zastopnika na seji, ki se je vršila v pokrajinski dvorani glede proslave 30. obletnice «goriške fronte», na kateri so bile zastopane vse občine in politične stranke? Morda zato, ker je bil prisoten Doberdob?
Zakaj števerjanska uprava ni poslala svojega zastopnika na proslavo 30. letnice «goriške fronte»?
Zakaj zastopnik števerjanske u-prave ni bil na proslavi odkritja spomenika mrtvim slovenskim internirancem v Gonarsu, kjer so bili zastopniki vseh slovenskih in furlanskih občin ter goriških in videmskih oblasti? Morda vedno zato, ker je bila prisotna doberdobska uprava?
Zakaj zastopnik števerjana se ni udeležil sprejema v Novi Gorici dne 15. 12. 1973? Saj nesoglasje med Števerjanom in Doberdobom ni imelo nobene zveze s sprejemom v Novi Gorici.
Lahko bi naštel še mnogo takih problemov, toda hočem ostati le pri tem. S tem upam, da se polemika zaključi saj samo kvari ugled slovenske manjšine v Italiji. Naj števerjanski kmetje sami sodijo o vsej zadevi in naj ugotovijo če sem se, upravičeno ali ne, vzdržal glasovanja za sprejem občine števerjan v vodovodni konzorcij CAFO.»
Doberdob, 11.1.1974.
S spoštovanjem Župan Doberdoba Andrej Jarc
skovalcev. To je znak, da si ljudje želijo kulture, istočasno pa je tudi znak, da se da privabiti v muzej veliko ljudi s pravilno propagando. Te ie bilo precej, saj so deželni časopisi precej poročali o razstavi, svoj prispevek pa so dali tudi vsedržavni časopisi, radio in televizija.
Ravnatelj goriškega muzeja Guido Bradaschia je zelo zadovoljen z rezultatom razstave. Tisoči ljudi so tudi «odkrili« to lepo palačo v središču mesta in brez dvoma bodo še zahajali v ta muzej, ko bodo v njem prirejali razstave in druge kulturne prireditve.
Razstava se je uradno zaključila v nedeljo zvečer s koncertom skladb beneških avtorjev iz osemnajstega stoletja v priredbi slovenskega tržaškega dua Pahor - Slama. K zaključni prireditvi, ki jo je nudilo prosvetno društvo «Mirko Filej», je prišlo precej ljudi, med njimi predsednik pokrajine Chientaroli in videmski župan Cadetto.
Razstavo so si ogledali tudi naši ljudje. Strokovno razlago je slovenskim obiskovalcem nudil prof. Milko Rener. Na razstavi so bili dijaki, člani Slovenske prosvetne zveze, nekatere skupine iz Slovenije, zlasti iz Nove Gorice, v soboto pa je ogled razstave priredil Mladinski krožek.
Razstava bo sedaj romala v Ljubljano. Zastopniki ljubljanske Narodne galerije so že bili v Gorici, že te dni bodo zaboji z dragocenimi slikami romali na carino in nato v slovensko prestolnico, kjer bodo razstavo odprli 25. januarja Razstava bo odprta najbrž dva meseca. Morda bo medtem prišlo iz Rima dovoljenje, da gredo te slike iz Ljubljane v Avstrijo, kjer naj bi priredili razstave v Celovcu, Gradcu in morda še kje drugje.
utegnila «odkriti» krivcev. Zgleda torej, da smo Goričam v tem pogledu kar bistri (pa čeprav «intelektualci»!). Zgleda pa tudi, in to brez šale. da smo navsezadnje v našem manjšinskem prostoru življenjsko vse bolj navezani, kot bi se na prvi pogled zdelo. Zato gre amaterskemu gledališču iz Trsta vse priznanje, da se je lotilo zvrsti, ki je na našem odru ostala tako dolgo «nezavestna» in brez katere je odrska kultura le nekam plehka in na pol zamolčana.
Kar se tiče posameznih «resnic», se mi zdi, da so se tudi v Gorici obnesle iste kot na Tržaškem. Kar pa se tiče tekstov — ne glede na različne prijeme — bi kazalo, da bi jih bilo treba ponekod odrsko bolj izbrusiti in izčistiti (lahko bi jih satirično še bolj naostrili), seveda vedno v «kabaretskem dialektu».
Sosledica posameznih sekvenc je bila v začetku ritmično nekoliko počasna, pa se je polagoma začela razvezovati in sproščati, tako da je bila proti koncu kar «navita». Če bi si zapovrstje «prizorov» sledilo še z bolj glumaškim poudarkom, bi po vsej verjetnosti satira še bolj pridobila na «ugledu».
Kar pa je posebej učinkovalo, je bila tesna vsebinska povezava med avtorji, in to je omogočilo kar lepo zlitost celote. In ta zlitost je prišla do izraza tudi v odnosu avtorjev do tvarine: vsem je šlo namreč samo do tega, da bi naše «resnice» prikazali v smešni obleki, se pravi v človeški prijaznosti. To pa je dober predlog za njih bodoči razvoj.
Izmed «kabaretnikov» se je naj bolj sprostil Boris Kobal, precej spretni pa so bili tudi Serrjej Cer-kvenič, Milica Kravos, Anica Žer jal, Ivan in Sergej Verč ter Bran ko Sulčič. Lepo je prispevala glas bena spremljava Aleksandra Vodo pivca. Še kar dinamična režija A drijana Rustje.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo ob nedeljah, če bodo snežne razmere ugodne, avtobusni izlet na Lokve. To velja predvsem za naraščajnike. Zainteresirani naj se javijo za pojasnila na sedež SPD, Ul. Malta 2, tel. 2495.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi prvo sezonsko predavanje, ki bo v petek, 25. januarja ob 20.30 v klubu «Sirnem Gregorčič», Verdijev korzo 13.
Predaval bo član jugoslovanske himalajske alpinistične odprave prof. ALEŠ KUNAVER iz Ljubljane na temo «Gorovja od Bospora do Siki-n.a». Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi.
V soboto ponoči sta se na cesti, ki iz Vidma pelje proti Gorici, pri Krminu. laže ponesrečila dva prijatelja iz Gorice. Gre za 28-letne-ga delavca Bruna Zoffa iz Ul. Cra-vos 31 ter 25-letnega obrtnika Enza Cividina iz Ul. Garzarolli 30.
Prijatelja sta se vračala domov z avtomobilom, ko je šofer izgubil nadzorstvom nad vozilom in zavozil v obcestni jarek. Oba so v goriški bolnišnici pridržali na nekajdnevno zdravljenje.
Prosveta
V	štandrežu bo v petek 18. januarja ob 20.30 na sedežu redni občni zbor prosvetnega društva «Oton Župančič». Dosedanji voditelji društva bodo podali obračun o opravljenem delu in izvolili nov odbor ter načrtali prihodnje delovanje.
V	Kulturnem domu v Sovodnjah bo,
ob sodelovanju domačega prosvetnega društva, v nedeljo 20. januarja ob 17. uri, nastop Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta s satiričnim kabaretom «Dlaka v jajcu».
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Witold Gombrowiez
1VONA, PRINCESA BURGUNDIJE
komedija
Prevod:	Igor	Lampret
Dramaturg predst.: Igor Lampret Scena:	Meta Hočevarjeva
Kostumi:	Melita	Vovkova
Anja Dolenčeva Režija:	DUŠAN JOVANOVIČ
Asistent režije: Robin C. Jackson V četrtek, 17. t. m. ob 20. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI ABONMA RED A (mesto, okoliški in mladinski)
Razna obvestila
Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala javni natečaj za sprejem v stalno službo 77 bolničarjev v pokra-jinski umobolnici. V glavnem bodo na tem natečaju sodelovali sedanji bolničarji. ki niso v stalnem delovnem razmerju. Prošnje je treba poslati na personalni urad pokrajinske uprave do 9. februarja.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Andrea Guadagnini, Sergio Pitassi, Michele Paradisio, Cristina Canali, Ivan Gallo, Serena Fo-novich, Antonio Calligaris, Andrea Donato, Roberto Nicola D'Elia.
Kino
Gorica
VERDI 16.30-21.30 «La polizia è al servizio del cittadino?». E. M. Salerno. Brvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00-21.30 «Furia gialla». C. Yi in I. Yluan. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «L'orgia dei morti». M. P. Conte in S. Cooper. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Shaft e i mercanti di schiavi». R. Roundtree in V. McGee. Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE Danes zaprto.
Tržič
AZZURRO 17.30 «Sussurri e grida». Barvni film.
EXCELSIOR 17.00-22.00 «Storia dei fratelli e dei coltelli». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Le monache di Sant'Arcangelo». Barvni film.
A ava Gorica
SOCA «Veliki Jak», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Avanturisti», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Skrij se», italijanski barvni film ob 19.30.
RENČE «Podvigi slavnega mornarja Popeja», ameriški film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Hammersmith je pobegnil», ameriški barvni film ob 19.30.
ÌNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. DEŽURNA LEKARNA V DORICI Danes ves dan in nnnoi'i (e dežurna lekarna Alesani. Ul. Carducci, tel. 2268.
O KONFERENCI ZAHODNIH POTROŠNIKOV NAFTE
Pobuda in smisel neke konference
Francozi: «Ne ugaja nam, vendar bomo prišli» Odsotnost Združenih narodov . Arabci kot dajalci pomoči namesto industrijskih sil?
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel skupaj s šefom za energetiko, Simonom, je ameriški državni sekretar Kissinger par ur pred svojo tretjo turnejo po Bližnjem vzhodu pred dnevi končno objavil o-ziroma obrazložil napovedano a-meriško namero v zvezi s sklicanjem konference največjih zahodnih Potrošnikov nafte.
Istočasno je bilo objavljeno pismo predsednika Nixona Japonski, Franciji, V. Britaniji, Zahodni Nemčiji, Norveški, Nizozemski in Italiji, z vabilom na zasedanje, ki bi imelo biti v Washingtonu okrog 11. februarja. Pobuda je povezana še z nekim drugim zasedanjem potrošnikov nafte, ki se ga bodo morebiti udeležile tudi «tretje dežele».
Kissingerjeva razlaga v zvezi z nafto je bila v vsakem primeru politično izjemno zanimiva vtem ko se v ekonomskem pogledu trenutno še ne more nič natančnega reči, ker si v Ameriki še niso povsem na jasnem, kolikšno je dejansko pomanjkanje nafte. Očitno je, da je energetsko in surovinsko situacijo, kot se je začela spreminjati in razvijati, želel izkoristiti kot spodbudo za ponujanje političnih formul, ki jih je ameriški diplomat obrazložil večkrat a jih ni uspel spremeniti v del skuone-ga stališča ZDA, Kanade, Zahodne Evrope in Japonske.
V bistvu gre za poizkus, da bi se s pomočjo energetike dosegla tista «nova atlantska enotnost», ki se najvišjemu ameriškemu diplomatu izmika, s čimer naj bi se nekako približala vizija, o kateri ameriški publicisti — kritiki Nixonovega vodenja zunanje politike — tako obširno pišejo. Eden od teh. profesor Bržežinski, je označil kot zaželen cilj skupnost Amerike, Zahodne Evrope in Japonske, kar bi predstavljalo novega združenega mednarodnega velikana.
Če se tako gleda na ozadje Kissin-gerjevega razlaganja, potem se ne Idi več čudna neka protislovnost.
Po eni strani je državni sekretar kot razlog sklicanja prve in zatem druge konference navedel vse večjo medsebojno odvisnost svetovnega gospodarstva in pa nemožnost, da bi katera si bodi dežela, naj bo med potrošniki surovin kot med njenimi proizvajalci, lahko na daljši rok branila svoje interese s samovoljnim izkoriščanjem kake eko • nomske prednosti. Rekel je. med drugim, da sta «kriza dobavljanja nafte» in še bolj bliskovito dviganje cen močneje prizadela številne dežele v razvoju kot one visokoraz-vite, da pa tudi proizvajalci nafte ne morejo mimo dejstva, da bo svetovna depresija prizadela tudi nje same.
Po drugi strani številnim prisotnim časnikarjem ni ušlo, da je Kissinger, podprt pri tem z izjavami Simona, nastopajoč proti bilateralnim sporazumom namesto skupnega nastopa potrošnikov nafte, nekajkrat poudaril, da bi Amerika lahko «znatno uspešneje» (in neprijetnejše za druge) premagala krizo surovin. Predvsem zaradi tega. ker je v surovinskem pogledu neodvisnejša, drugič pa. ker ima, zahvaljujoč svojemu svetovnemu položaju, tudi boljše možnosti političnega vplivanja.
Naj ponovimo: Kissinger je poudaril «politični vpliv».
To je bila puščica naperjena proti posebnim ukrepom Francozov, zatem Angležev, da bi si zagotovili arabsko nafto. Obenem je pri-
stvo, ki ga je čutiti v celotnem nastopu, namreč, da bi se končno našel način združitve Zahoda pod obnovljenim ameriškim varuštvom, ki lebdi Kissingerju pred očmi vse od njegovega znanega lanskoletnega govora o «letu Evrope».
«Politični vpliv» bi se nato iz strogo ameriškega spremenil v «splošnozahodni». In dasiravno se pri tem omenjajo kasnejši skupni pogovori s surovinskimi deželami, ni težko predpostaviti, da se danes nanje gleda kot na — dasiravno bolj prijateljsko — «bitko med dvema frontama». Kaka druga pot, postavimo preko Združenih narodov, ni omenjena, kot tudi ni preučevana drugje, o čemer priča pred kratkim podana izjava generalnega sekretarja Waldheima, da od svetovne organizacije še ni nihče zahteval, naj bi se kar najbolj resno začela ukvarjati z vprašanjem energetske krize.
«Fronta» ne m vključevala Sovjetske zveze ali vzhodnoevropskih dežel. Zato je bilo državnemu sekretarju postavljeno vprašanje, ali ne bi tako pristopanje k vprašanju energetike imelo za posledico novo razdvajanje v svetu in novo hladno vojno. Kissinger je na vprašanje odgovoril, da ni razlogov za slabo voljo na Vzhodu, zakaj tam — kot je sam to čul, imajo za sedaj dovolj nafte.
DejansKo so Amerikanci po malem zaskrbljeni tudi glede «surovin kot takšnih», čeprav tega iz politično - taktičnih razlogov ne priznavajo na uradni ravni. Zato pa prihajajo te skrbi do izraza v tisku. Vplivni «Wallstreet Journal» je nedolgo tega brez pridržkov (vendar tudi brez dokazov) pisal o nekakšni dejavnosti vrste skupin-lastnikov važnih surovin ter o razpravljanju o možnosti «naj bi se zgledovale po proizvajalcih nafte».
Že po naravi nekoliko zlobni Sultzberger pa je v nekem svojem nedavnem komentarju svetoval, naj bi proizvajalci nafte okrog Perzijskega zaliva prevzeli tudi «breme belega človeka», to je ekonomsko pomoč manj razvitim deželam, ker da Zahod spričo «takih cen surovin» tega ne bo več mogel.
Sultzbtlger je zadel na občutljivo mesto, ker se zares o tem govori.
V tem trenutku je težko reči, kakšna usoda čaka še vso serijo konferenc o nafti (in, kot se zdi, na sploh o surovinah).
Nekaterim deželam prihod v Wa-, shington ni bil lahek, zlasti ne Franciji. Neki francoski diplomat je položaj takole označil: «Nam se Kissingerjeva ' zamisel 'ne dopade, navkljub temu bomo prišli »
Konferenca ne bo lahka, zakaj sleherni poskus, da bi okrog ogla dosegli tisto enotnost, ki je Nixon in Kissinger nista mogla doseči naravnost, bo naletel na odpor.
Upornemu sodobnemu Disraeliju, Henrvju Kissingerju, njegove diplomatske akcije uspevajo. Partnerji jih s pridržki ali brez njih sprejemajo. Če se bo kdo pritoževal, da je šlo za izsiljevanje, naj si prečita vest. objavljeno v enem od najboljših ameriških časopisov zunaj New Yorka. v časopisu «Saint Louis Post», kjer je rečeno, da bodo partnerji v glavnem prišli zaradi tega, ker jih bo Amerika baje obvestila o podvojitvi domače proizvodnje nafte in o dolgoročnem načrtu «skupnega izkoriščanja», to se pravi o nekakšnem Marshallovem planu ameriških dobavk nafte v
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu*
Posledice pomanjkanja bencina se kažejo vedno bolj
A vtomobilska industrija že prehaja v hudo krizo
V Zahodni Nemčiji se je nakup novih vozil močno skrčil - Pri nas računajo na skrčenje za 15 do 20 odstotkov - V ZDA so odpusti na dnevnem redu
pomba razkrila tisto politično bi- i ne tako daljni bodočnosti
Ni ga dneva, ko bi se glavne vesti ne vrtele okoli vprašanja, ki so povezana z energetsko krizo, predvsem s pomanjkanjem nafte in njenih derivatov. Verjetno sami arabski voditelji, ki so sklenili nekoliko zmanjšati izvoz nafte na industrijsko razviti Zahod, niso računali, da bodo povzročili tolikšne težave in če ne prav težave, tolikšne spremembe. In če je res, da problem nafte ni le problem pogonske sile za milijone avtomobilov. kajti še hujši postaja ta problem v kemijski industriji in v industriji nasploh kot industrijsko pogonsko sredstvo, je tudi res, da se je ta problem, problem nafte kot pogonskega sredstva za milijone avtomobilov, še najbolj občutil. Ponekod v svetu so koj uvedli «nedeljo brez avtomobila», skrčeno porabo goriva, omejeno forzino itd. Vse to pa se odraža na dejavnost trenutno najbolj aktualne industrije — avtomobilske industrije.
Ce ostanemo kar pri nas doma, smo se prav danes lahko srečali z novimi cenami vozil največje tovarne avtomobilov v Italiji in tistih tovarn, ki so z družbo Fiat povezane. Toda tudi če pustimo dvig cen aytpmobilov, nam je nedavno direktor prodajnega oddelka družbe Fiat Agnelli postregel z vrsto zelo zgovornih podatkov o padcu naročil in torej razpečevanja vozil v Italiji. Družba Fiat bo v prvih mesecih mogla prodati le 60 do 65 odstotkov vozil, kolikor jih je razpečavala v tej letni dobi druga leta. Pozneje, ko se bodo razmere unesle, je rekel direktor prodajnega oddelka družbe, pa se bo promet družbe Fiat skrčil za kakih 15, kvečjemu 20 odstotkov. Seveda je to lahko govoril v zvezi z omejitvijo prometa ter s prvim poviškom cene goriva. Sedaj, ko je govor o racioniranju goriva in ko se ponovno govori o povišanju cene bencina, bi verjetno govoril nekoliko drugače, kajti možno je, da se prodaja avtomobilov ne bo toliko skrčila po številu prodanih vozil, le da bodo prišla bolj v poštev manjša vozila, vozila z manjšo
porabo goriva. Sicer pa je že sama družba Fiat prikazala to pot pri povišku cen vozil, kjer je upoštevana možnost večje prodaje nižjelitražnih vozil.
Sojevrsten pojav doživljamo glede tega v Zahodni Nemčiji. Zahodna Nemčija, ki ponovno dopušča nedeljsko vožnjo, vendar pa hkrati omejuje porabo goriva, doživlja naslednji zanimiv pojav: najprej je prodaja avtomobilov v Nemčiji katastrofalno padla, tako da so v nekaterih tovarnah zabeležili celo 55 odstotkov manjšo prodajo kot so jo imeli pred nekaj meseci. Glede tovornjakov pa so zlezli v decembru celo za 60 odstotkov izpod normalne prodaje. Nato se je začel ponoven vzpon.
Najhuje so bila prizadeta podjetja, ki izdelujejo ali prodajajo razkošna vozila z veliko porabo goriva. Tako so na primer v novembru prodali za 42 odstotkov manj vozil vrste «peugeot» in «sinica» višje kubature, za 38 odstotkov manj vozil «BMW», za 30 odstotkov manj «oplov» in renaultov» itd. V nasprotju s tem so pri volks-wagnu prodali v novembru I le za 5 odstotkov manj vozil. Iz tega bi bili mogli sklepati, da se nemški potrošnik preusmerja na manjše, bolj ekonomično vozilo,
Toda manjša vozila so šla v Zahodni Nemčiji naglo v promet le v novembru in deloma v decembru. Direktor prodajnega oddelka podjetja v Wolfsburgu je krepko poudarjal, da energetska kriza njih ni prizadela. Še več, poudarjal je, da se je končno začela doba malih vozil. Toda to je trajalo le do polovice decembra, nakar se je tudi za manjša vozila začela «suša» in naročila v Wolfsburgu so se že sredi decembra skrčila za 30 od sto, ob Novem letu pa celo za 50 odstotkov. Edino tržišče, ki sprejema vso «kvoto» «VW» kot druga leta, so ZDA, ki so se dokončno opredelila za manjša vozila.
Toda zgrešeno bi bilo trditi, da je za ta padec prodaje kriva le petrolejska kriza. Prodaja avtomobilov je začela upadati že pred oktobrskim spopadom ob Sueškem
Na obisku v krajih, kjer so še živi sledovi nekdanjega sožitja med človekom in živaljo
Marsikateri meščan se jih niti ne spominja več, ker po mestih jih že zdavnaj ne vidimo, ker so z ulic izginile z dvorišč, in za marsikoga obstajajo le še kot telečji ali goveji zrezek, kot svinjska vrata, pršut oziroma gnjat, kot tbroiler», torej kot ubiti in že očiščeni piščanec, ki je pripravljen, da ga enostavno vtaknemo v več Ob novoletnih praznikih, ko kupujemo slikanice za svoje otroke, publikacije z bleščečimi plastificiranimi platnicami, v katerih je polno lepih barvnih slik, se ponovno srečamo s konji, voli, osli, s kurami, z gosmi in še s kako drugo domačo ali divjo živaljo, ki so živele okoli nas v časih, ko smo bili še otroci in ko mesta niso bila taka mesta, kot so danes. In tudi kadar kupujemo igrače za otroke ali vnuke, se včasih srečamo z živalmi iz plastike, z živalmi, ki so izdelane po Disneyevih šablonah in ki so kaj malo podobne pravim živalim. Te slike te igrače pa za nas. ki živimo v mestih nimajo več svojega smisla. Prav tako tudi ne za naše otroke, katerih marsikdo še ni videl živega konja, žive krave, ki se ni še nikoli poigral z janjčkom ali kozličkom, ki nikoli še ni imel v rokah mehkega puha piščančka. Zdi se. kot da se je zveza med nami in živaljo povsem pretrgala, kot da bi živeli v dveh različnih svetovih.
In zato je prijetno, poučno, včasih kar nujno obiskati od časa do časa podeželje, na primer na vol zapuščena naselja vzhodno od Buj v notranji Istri, koder še živijo vsaj sledovi davnega prijateljstva, v mnogih primerih znaki starodavne-
ga sožitja med človekom in živaljo. Tudi v teh krajih so ljudje, ki so malone izpraznili hlev, torej prodali vole in kupili traktor. Toda vsak kmet si je ohranil vsaj eno kravo za mleko, osliča za domačo rabo, za lažje tovore, na dvoriščih pa je še vedno veliko perjadi, kokoši in pur, včasih tudi kaka raca. V svinjaku pa gospodinja redi vsaj en rep. Vsaka žival ima tu svoje ime in če boš dobro pazil, boš o-pazil, da se vsaka žival na svoje ime tudi odzove. Gospodar dobro ločuje kravo Srnelo od krave Viole in tudi od Liske, pa čeprav so vse tri bele krave in bi jih niti ne ločil, kadar bi jih prvič videl. Gospodar tudi ve. da ima vsaka žival svoje navade, nekakšen svoj značaj in upošteva niihova razpoloženja. Toda tudi živali dobro poznajo gospodarjev značaj in njegovo trenutno razpoloženje. V tišini in samoti dolgih poti. ki vodijo na polja, travnike, v gozd, se gospodar. da si krajša čas, pogovarja z živaljo se z njo, če je dobre volje. šali, če pa je slabe, krega. Jezi se nad govedom če gre prepočasi in se vsak trenutek ustavlja. ali tudi tedaj, če gre prenaglo. da je ne more dohitevati. Nam, meščanom bi se zdelo skoraj smešno, če bi se kje kdo pogovarjal s kravo, s kokošjo in celo z butastim oslom. Še bolj čudno bi se komu zdelo, ko bi videl, kako si kmetica otira solzo, ko na dvorišču koljejo prašiča, ki ga je sama skozi leto redila prav za to, da bi ga zaklali in od njega dobili klobase, pršut in drugo mrsni-no, da bi jed bila boljša. Toda gospodinja se je nanj v letu dni pri-
vadila, saj jo je s kruljenjem pozdravljal, ko mu je p korito nalila hrane, jo z jeznim nerganjem opozarjal, da je lačen, če je zamudila.
Marsikateri prebivalec teh krajev, posebno oni starejši ali celo stari bi lahko ostal brez vola. brez vlečne živali, ko pa ne obdeluje več toliko zemlje. Tudi bi mu ne bilo treba imeti polnega dvorišča perjadi, ko vendar ne potrebuje več toliko jajc. Toda ljudje teh krajev so navajeni rediti živali in v marsikaterem primeru bi mogli reči, da jih imajo nekako za družbo in tudi za to, da otrokom, ki so zapustili podeželje in se preselili v mesta, naložijo torbo, ko pridejo k njim na obisk. Posebno v tem času, ko na podeželju kolinijo, se hčerka ali sin vračata iz vasi v meso s polno torbo komaj napravljenih klobas, kosa prate in drugih kolin ali pa svežih jajc.
Za marsikaterega prebivalca teh vasi je žival, čeprav zahteva veliko nege, včasih tudi edina družba. Otroci so odrasli, preskrbljeni so in so že zdavnaj od doma. In kaj bi naj stari počeli s svojim časom, če bi ne imeli skrbi za kravo, prašiča in perjad. Podeželski človek teh krajev ne more živeti brez živali, ne more živali zamenjati za stroj in morda lažje prenaša breme svojih let, če ima ob sebi žival oziroma neko živo bitje, na katerega mora misliti, za katerega mora skrbeti. V tem primeru mu ostane manj časa, da bi razmišljal o lastnih tegobah. Nekdo je zapisal, da je *skrb za žival posebna terapija». Vrh te-
ga stari prebivalec podeželja s tem še vedno nekaj proizvaja vsaj zase, pogosto pa ne le zase, pač pa tudi za družbo ali vsaj za ožjo družbo sorodnikov. Pri tem bi morali govoriti tudi o posredni koristi, ki prihaja iz tega, toda to bi bilo razumljivo le ljudem, ki svojega podeželskega porekla še niso pozabili.
V zvezi s tem pa bi bilo verjetno dobro ustaviti se včasih v tej ali oni vasi, spoznati se na primer s priletno žensko, ki je ostala sama doma, ker so otroci ubrali pot lažjega mestnega življenja, ona pa se še vedno ukvarja z vzrejo telice, prašiča ali perjadi. Ko človek opazuje na primer to svojevrstno sožitje med gospodinjo in živalmi, mu bo koj jasno, da ženski, ki živi sicer daleč od bogatega mestnega življenja, življenje ni prazno in pusto in da pri vzreji telice kmetica ne misli le na to, da bo vzredila lepo kravo, pač pa ima v tej svoji dejavnosti nekaj več. V mladem govedu ima živo družbo. In prav tako stari očanec, ki z volom prevaža drva ali steljo, se z njim pogovarja, ga v reber poganja, pa tudi mu veli, naj ustavi, se malo odpočije, ker tudi sam potrebuje oddiha. Med njima, med njim in volom, so vse drugačni odnosi, kot jih more dojeti meščan. In tedaj človek spozna. da v našem svetu, v svetu, kjer vladata le hladno jeklo in cement, stroji in plini, da v tem svetu obstajajo tudi majhni otoki, na katerih se je ohranila vse drugačna harmonija med živimi bitji. In to je vendarle nekaj.
T. F.
prekopu. Zabodnonemške oblasti so začele dvigati takse, vrhu tega je zavarovalna služba v Nem-č ji dvignila zavarovalne premije, tako da za vozilo s 1500 kub. cm mora voznik plačati kakih 300.000 lir zavarovalnine na leto. Ker je temu sledilo povišanje cene goriva in ker so uvedli omejeno br-zino na cestah in avtomobilskih cestah, je logično, da je prodaja avtomobilov krepko upadla.
Jugoslavija kot avtomobilska dežela sicer ne predstavlja kdo ve kaj. Hkrati Jugoslavija ni neposredno prizadeta glede količne u-vožene nafte. In vendar je tudi Jugoslavijo energetska kriza krepko prizadela. Seveda ne predstavlja avtomobilska industrija v Jugoslaviji tega, kar predstavlja avtomobilska industrija v Zahodni Nemčiji, kjer je vsaka sedma o-seba, ki je v delovnem odnosu, povezana z avtomobilsko industrijo in ustreznimi servisi. Kljub temu je zaradi energetske krize zašla v krizo tudi jugoslovanska avtomobilska industrija ter tista jugoslovanska podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom tujih avtomobilov.
V lanskem letu so jugoslovanski državljani kupili 160 tisoč o-sebnih avtomobilov, od česar je bilo največ domače proizvodnje, ostalo pa iz uvoza. V letošnjem letu pa se predvideva, da bodo jugoslovanske avtomobilske tovarne izdelale 210 tisoč avtomobilov, iz vzhodnoevropskih dežel bo prišlo na trg 35 tisoč vozil, z Zahoda pa 20 tisoč, skratka na jugoslovanskem trgu bo letos 265 tisoč avtomobilov. Tudi v primeru, če bi jugoslovanski trg absorbiral letos toliko vozil, kolikor jih je v komaj minulem letu, kar pa ni verjetno zaradi zmanišane kupne moči ter zaradi večjih stroškov, ki jih predvideva povišana cena bencina, da bi jih ostalo neprodanih nič manj kot 100.000. To sicer še ni toliko, kot znaša že sedanji «višek» zahodnonemških tovarn, ki imajo «v skladiščih» pol milijona vozil, toda za Jugoslavijo je to veliko, celo preveč.
Težko bi mogli v dveh, treh stavkih strniti razmere, ki nastajajo v zvezi s pomanjkanjem goriva v ZDA. Predvideva se, da bodo v ZDA kljub temu proizvedli 10 milijonov novih vozil, to pa je poldrugi milijon manj kot lani. Hkrati pa so v ZDÀ lani imeli rekordno proizvodnjo, kar pomeni, da bi tudi brez energetske krize letos težko dosegli lansko proizvodnjo. Da pa bo skrčena proizvodnja imela hude posledice na zaposlitev, je tudi logično, saj «živi od avtomobila» v ZDA 14 milijonov ljudi in po sedanjih računih bo od 85 milijonov ljudi, kolikor jih je v delovnem odnosu, marsikdo ostal brez dela. Računajo, da bo kriza zaposlitve zajela nič manj kot 6, po najbolj pesimističnih predvidevanjih pa celo 14 odstotkov ljudi. Sicer pa so tovarne avtomobilov začele že krepko odpuščati, saj je družba General Motors odpustila «za večno» 38.000 delavcev, «začasno» pa nadaljnjih 86.000 delavcev. Že sedaj so vse tovarne avtomobilov odpustile 200.000 delavcev, računajo pa da jih bodo odpustile najmanj 800.000.
Naši otroci so tokrat prišli na svoj račun. V gosteh imajo namreč ljubljanske lutkarje. Ljubljansko Lutkovno gledališče, ki prav sedaj slavi 25 let svoje plodne dejavnosti, je prišlo med tržaško otroško občinstvo gostovat z delom Nanne Januszewske «Tigrček Peter», s katerim so ljubljanski u-metniki včeraj dopoldne razveselili v dolinski telovadni dvorani številno otroško publiko, včeraj popoldne pa opensko otročad v dvorani openskega prosvetnega doma, ki so jo otroci v spremstvu staršev napolnili do zadnjega kotička. Danes dopoldne in popoldne pa bodo ljubljanski lutkarji uprizorili Tigrčka Petra v Bazovici za bazovske otroke ter za o-troke sosednjih vasi.
Kakor so nam ljubljanski lutkarji včeraj povedali, so s svojim gostovanjem ali obiskom med našimi malčki zelo zadovoljni, saj so tako v Dolini, kakor tudi na Opčinah ne le imeli veliko občinstva, pač pa je prišlo do takojšnjega stika med odrom in občinstvom. In kako bi tudi ne prišlo, ko pa je Tigrček Peter v začetku tako simpatično boječ in tudi strahopeten, na koncu pa postane pravi junak, da se zopet prikupi vsem in vsakomur.
iiiiiiiiMiiiiiiiiimiimmiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
FILM IN KULTURA
Filmska predvajanja za univerzitetni tečaj
Film postaja vedno bolj sredstvo, ki mu vsi priznavajo velik kulturni pomen. Dokaz za to je tudi v stališču šolskega poučevanja do filma. Bodisi^srednje šole (nižje in višje) kot univerze polagoma uvajajo, seveda vsaka po svoje, poučevanje filmske kulture in “Zgodovine.
Kar se tiče univerze, smo že pisali. da so letos uvedli na literarno - filozofski fakulteti tržaške u-niverze tečaj zgodovine filma, ki ga poučuje Lino Micchichè. Mic-chichè je za letošnji tečaj izbral dva splošnejša argumenta, kakršna sta italijanski in svetovni film v 60 letih.
Poleg lekcij in seminarjev (ka teri so posvečeni analizi tržaške distribucije. možnosti ponovne ustanovitve tržaškega univerzitetnega krožka CUC, študiju posameznih filmskih in kulturnih področij) so se že začela tudi filmska predvajanja. Miccichè se namreč zaveda, da bi bilo poučevanje abstraktno, ko ne bi bilo vovezano z resničnim poznavanjem filmov samih. Zato je sklenil, da svetuje študentom nekatera predvajanja, ki so že vključena v sporedih krožkov La Cappella Underground in Tržaškega kinoforuma, predvsem pa da sam organizira predvajanja treh filmov na teden. Težave so seveda precejšnje, ker trenutno tečaj ne razpolaga ne s samostojno univerzitetno kinodvorano ne z velikimi finančnimi sredstvi Za sedaj se zato poslužuje dvorane krožka La Cappella v kateri se za študente predvajajo mnogi italijanski filmi iz 60 let. potem pa bodo prišli na vrsto še tuji filmi.
Nekatere filme bodo predvajali tudi javno.
Danes, v torek, 15. in jutri, v sredo, 16. t. m. ob 19. in 21. uri bo npr. na sporedu film Dina Ri-sija «Una vita difficile» (1961) z Albertom Sordijem in Leo Massari. Prihodnjo sredo bosta na sporedu Pasolinijeva epizoda «La ricotta» iz filma «Rogopag - Laviamoci il cervello» (1963) in Viscon-tijeva epizoda «H lavoro» iz filma «Boccaccio 70» (1961). Naslednjo sredo pa pride na vrsto Kosijev film «Salvatore Giuliano» (1962).
S. G.
liiiiiiitiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimmmiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaša vztrajnost bo poplačana. Skušajte urediti odnose s prijatelji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite se po robu nevarnosti, da bi izgubili zaupanje vase. Potrebna je previdnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vzdušje je danes primemo. Skušajte prispevati, da bi se družinske razmere uredile.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Spoprimite se s svojim razpoloženjem. Odpravili boste neko ljubosumnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Svojega sodelavca pripravite do tega, da ne bo mislil samo nase. Nekdo izkorišča vašo širokosrčnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dinamično dejavnost pokažite predvsem vi. Zanimivo srečanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ostanite v mejah svoje sposobnosti.
V čustvenem pogledu bo dan brezpomemben.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Skušajte sestaviti svoj delovni načrt. Razčlenite vzroke nepotrebnega besedičenja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12. Uspeh vseh vaših načrtov je skoraj zagotovljen. Neko prijateljstvo se bo izkazalo za trdno.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odlične možnosti za podvige, ki zadevajo utrditev ugleda. Ugoden trenutek za uskladitev srčnih in-teresov.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite pazljivi, ker bi v trenutku živčnosti utegnili storiti napako. Ne bodite strogi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Za dosego postavljenega smotra vam je potrebna praktična delovna metoda. Duševno ravnovesje.
12.30
12.55
13.30 17.00 17.15
17.45
18.00
18.45
19.15
20.00
20.45
21.50
22.30
18.15
18.25
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
9.00
17.50
13.05
18.25
18.55
19.20
19.45
20.00
?0.30
21.20
22.05
20.00
20.15
20.30
22.25
TOREK, 15. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Znanstvena antologija:
ŽIVLJENJE NA JAPONSKEM
Črno-belo
DNEVNIK
DNEVNIK
Program za najmlajše Potovanje v središče Zemlje Po romanu Jullesa Verna Program za mladino ZASPANE’ V JAMI Poljski risani film L. Kronica Enciklopedija prirode:
Plazilci in dvoživke Poljudna znanost:
Avtomobilske dirke 1000 milj
Nabožna oddaja, Kronike in Vremenska slika
DNEVNIK
Namenjeno zakonskemu paru Drugo nadaljevanje
Reportaža govori o mladem zakonskem paru, ki nima kdove kako srečnega življenja, kar se prenaša tudi na vzgojo otroka in na otrokovo razpoloženje nasploh.
OD A DO 2000 Anketa
Današnje nadaljevanje govori o znanstvenih poskusih na živalih in otrocih v prvih letih življenja. Gre za poskuse, ki jih je v laboratorijih univerze Wisconsin delal prof. Harlow in ki so dokazali, da prihajajo živali na svet z velikimi možnostmi za vživljanje v okolje, v katerem imajo živeti. Prof. Harlow je eden izmed tistih znanstvenikov, ki proučujejo obnašanje živali-DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
Poskusne oddaje za gluhoneme:
DNEVNIK Nove abecede športni dnevnik BERTOLDO E IL SUO RE
Giulio Cesare Croce - Ghigo De Chiara in Silverio Biasi «I solisti Veneti»
Na sporedu so Galluppi, Locateli! in Vivaldi DNEVNIK
NA ZATOŽNI KLOPI:
Birokracija
Drugo nadaljevanje rubrike Na zatožni klopi je posvečeno biro kraciji. V Italiji se že dolgo let govori o preosnovi birokratskega aparata, da bi ga prilagodili zahtevam moderne države. Toda še vedno nismo prilezli prav nikamor. Pravzaprav sleherni dan naletimo na izrazite dokaze birokratske počasnosti in pomanjkljivosti. V začetku si bo občinstvo lahko ogledalo tri primere, ki dokazujejo to, kar smo pravkar rekli. Nato se bo začela razprava o tem tako akutnem in aktualnem problemu. Evropska folklora
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV ŠOLA
M. Žnidaršič: OČETOVE BARVE
Je to kratek film po zgodbi Maričke Žnidaršičeve. Zgodba govori o vaški deklici, ki ni nikoli poznala očeta. Padel je bil v vojni, takoj, ko se je rodila. Zato ga pozna le po stari fotografiji. Zdi se ji kot divji mož, ki straši otroke. Ko pa v starem zaboju najde očetove barve in risbe, se njen odnos do očeta spremeni, saj nihče od vaških otrok nima očeta, ki bi bil slikar.
RISANKA
Koncert glasbene mladine Slovenije KRI — ZDRAVILO
Danes se začne ciklus petih oddaj z naslovom «Dosežki v zdravstvu». Oddajo je pripravilo uredništvo izobraževalnih oddaj s sodelovanjem številnih sodelavcev. Oddaje naj prikažejo dejavnost slovenskih znanstvenikov. Tako bodo TV gledalci videli izpopolnjeno metodo operacije prostate,-ki jo opravljajo v Celju, nadalje kirurško zdravljenje tumorja na možganih, kot ga izva-, jajo na nevrokirurški kliniki v Ljubljani. Nadalje bo TV pri-Hazala posebno preiskovalno metodo tako imenovano laparo-skopijo kot jo izvajajo na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Govor bo še o krčnih žilah kot davku na človekovo hojo po dveh nogah. Vsi ti in podobni medicinski dosežki pa so v precejšnji meri odvisni od prepotrebne surovine — krvi, ki je še ne moremo umetno proizvajati. Tudi predelovanje in hranjenje krvi zahtevata veliko sposobnosti in znanstvenih naporov. Današnja oddaja pa ima naslov «Kri — zdravilo».
Na vrsti je nemi film Barvna risanka DNEVNIK ODPRTI EKRAN
Oddajo Odprti ekran so pripravili v sarajevskem TV studiu in je posvečena trgu ter vprašanju preskrbovanja s hrano. V prvem prispevku je govor o preskrbovanju Sarajeva z raznimi industrijskimi izdelki, vendar pa predvsem s hranili: sadjem in zelenjavo. Združevanje trgovine ni prineslo sadov, kakršne so si v Sarajevu obetali. Kmetje pridelajo obilo zelenjave, ta pa pogostokrat segnije, ker ne najde poti do kupca.
H. FALLADA: SAM MED VOLKOVI Deveta zgodba vzhodnonemške TV nadaljevanke Eva Prackwitz šele zdaj spozna, kakšen slabič je njen mož. širokoustri ritmojster... Pagi je našel svoj pravi obraz it življenjski smisel. Na obhodu po gozdu trči na bivšega gozdnega upravnika Meierja, ki se je v mestu pogospodil in si pridobil veliko samozavesti. Sem pa je prišel s posebno nalogo, ki je prav gotovo v zvezi s skrito zalogo orožja...
DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
RISANKA
DNEVNIK
SONČNICE
Italijansko - sovjetski film v barvah Reke, mesta, vasi na Kitajskem
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Pratika; 12.50 Skladbe za brenkala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Pevec in orkester; 19.10 Ustvarjalec pred mikrofonom: Jože Cesar; 19.20 Program za najmlajše; 20.25 Humper-dinck: «Janko m Metka» (opera); 22.35 Klavirski duo.
TRST
12.25	Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Operni zbori in baleti; 11.45 Orkester «La vera Romagna»; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.10 Polke in valčki; 16.40 Pevski zbor; 17.00 Program za mladino; 17.45 Pianistka Ivanka Li-poglavšek; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru;
20.45	Zbori; 21.00 literarni večer; Petrarka; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino;
17.05	Glasbeni spored; 18.00 Program z Albertom Lupom; 18.45 Ekonomsko sindikalna panorama;
19.50	Weber: Oberon.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poro-
čila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka «Bel Ami»; 9.50 Pesem za vsakogar;
12.40	Glasbeno-govomi spored; 13.35 Srečanje z W. Chiari jem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
III. PROGRAM
9.30	Strani iz albuma; 10.0 Kon cert za začetek; 11.40 Koncert; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Klavirske skladbe; 17.25 Sodobni jazz; 18.45 O trgovini v Italiji; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Nova glasba; 22.10 Plošče.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kaj vse je v Kurirčkovi torbi; 9.35 Najnovejši posnetki;
10.15	Simf. plesi; 11.15 Z nami do-
ma in na poti; 12.10 Zvoki in barve;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...;	14.10	Ali jih poznate?;
14.40	«Na poti s kitaro»; 15.40
Basist Kurt Boehme; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 O. Fallaci: Patriarhi-nje; 18.10 'Koncertni oder; 17.45 Neda Brglez:	Razvoj delavskega
gibanja L; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Orkester Monte Carlo; 18.30 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 «Po Krpanovih sto pinjah»; 20.30 Dan Treston: «Dan nima teže»; 21.20 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 P. Eluard: Pesmi;
23.15	Iz nizozemske glasbe.
SPORT SPORT SPORT
15. januarja 1974
Italijanska nogometna prvenstva
IZIDI:
Cagliari - Lanerossi Vicenza 2:0 Cesena . Fiorentina	0:0
Juventus - Roma	2:1
Torino - Lazio	1:0
Milan - Genoa	2:0
Napoli - Bologna	2:0
Sampdoria - Inter	1:1
Verona - Foggia	3:0
LESTVICA:
Juventus in Lazio 19: Napoli 17: Fiorentina in Milan 16; Inter in Foggia 15; Bologna, Torino in Cesena 13; Cagliari 12; Roma 9; Verona 8; Genoa in Lanerossi Vicenza 7; Sampdoria 6.
PRIHODNJE KOLO:
Bologna - Milan, Fiorentina - Juventus, Foggia - Lazio, Genoa -Verona, Inter . Cagliari, Lanerossi Vicenza - Sampdoria, Roma - Cesena, Torino - Napoli.
NOGOMET
VA SKUPINI CUCE
*	=== ^3
IZIDI;
Arezzo . Atalanta Ascoli -Catania -Novara . Palermo Reggiana Taranto . Ternana Varese -
Brindisi
-	Spai Brescia Catanzaro Avellino Perugia
-	Bari
-	Reggina
-	Como Parma
1:0
0:0
1:0
1:0
neod.
1:0
1:0
2:0
1:0
2:1
Triestina za mesto višje po delitvi točk v Bocnu
Vratar Fontana ubranil enajstmetrovko
NOGOMET
V PRVENSTVU DRUGE AMATERSKE LIGE
Bolzano — Triestina
0:0
A SKUPINA
C:
.it
IZIDI:
Alessandria - Monza	2:0
Belluno . Pro Vercelli	0:0
Bolzano - Triestina	0:0
Gavinovese - Savona	1:0
Legnano - Vigevano	neod.
Padova - Derthona	2:1
pregno - Solbiatese	neod.
Lecco - Trento	1:0
Udinese - elodiasottomarina 4:2 Venezia - Mantova	neod.
LESTVICA:
.Alessandria 25; Lecco 24; Vene-23; Udinese 21; Pro Vercelli, Monza in Belluno 19; Mantova in iR.enc0 Bolzano 17; Vigevano Solbiatese, Padova in Gavino-ese 15; Seregno in Clodiasottoma-™.a 14; Legnano 13; Savona in cestina 10; Derthona 9.
prihodnje kolo:
elodiasottomarina - Belluno, Der-thona - Gavinovese, Mantova - U-dinese. Lecco - Alessandria, Mon-23 - Trento, Pro Vercelli - Legnano Savona . Seregno, Solbiatese -oizano, Triestina - Padova, Vigevano . Venezia.
TRIESTINA: Fontana, Sabbadin, Pomaro, De Luca, Albicocco, Bru-sadelli. Rossi (Tosetto), Cattai, Berteli, D’Alessi, Schillirò.
BOLZANO:	Sonato, Migliorini,
Concer, Gogolin (Mutti v 56. min.), Perezzani, Scolatti, Girai, Belometti, Tedoldi, Trainini, Odorizzi.
SODNIK: Prato iz Lecceja.
Triestina se je v nedeljo vrnila s težkega in nevarnega igrišča v Bocnu z dragoceno točko, s katero se je dvignila z dna lestvice. Drugi zaporedni remi daje nekaj upanja, da se je tržaški tretjeligaš vsaj nekoliko popravil in bo v naslednjih srečanjih prikazal še kaj več.
V Bocnu se je Triestina predstavila z moštvom, ki je merilo bolj na remi kot pa na zmago, kar dokazuje tudi to, da je bila tržaška ekipa odlična na sredini igrišča, pomanjkljiva pa v napadu, kjer sta delovala v prvem polčasu le Schillirò in Rossi, v nadaljevanju pa v glavnem Schillirò, ki je po dolgem času pokazal tudi nekaj pozitivnega. Tržačani bi lahko z nekoliko več borbenosti odnesli domov obe
Zaradi megle so bila prekinjena v nedeljo kar tri srečanja v A skupini C lige. Lestvica je zaradi tega precej nepopolna, tako da je Venezia s tekmo manj na tretjem mestu, na vrh pa se je prerinila Alessandria po lepi zmagi nad Monzo. Dobro se je odrezal tudi Udinese, ki je zabil Clodiasottomari-ni kar štiri gole, nato pa je proti koncu srečanja popustil in prejel dva zadetka. Vseeno pa je Videmčanom uspelo se približati vodečim na lestvici.
Tudi na dnu lestvice ni položaj preveč jasen, saj imata Legnano in Seregno tekmo manj. Vseeno pa zadovoljuje dejstvo, da je uspelo Triestini ■ odlepiti se z zadnjega mesta.
Novi odbor Brega
Pred dnevi se je sestal novoizvoljeni odbor športnega društva Breg, ki je na svoji prvi seji razdelil funkcije posameznim odbornikom. Novi izvršni odbor društva iz do linske občine je naslednji'
Predsednik: Silvan Klabjan.
Podpredsednika: Marino Pecenik in Valter Mokor.
Tajnika: Igor Čuk in Boris Žerjal.
Blagajnika: Marino Pečenik in Igor Petaros.
Gospodar: Milan Kuret.
Načelniki nogometnih ekip: Miran Kuret, Pavel Povh, Egidij Strnad, Miran Švara.
Načelniki odbojkarskih ekip: Vojko Slavec, Valter Mokor, Boris Žerjal.
Referent za šah: Bruno Jankovič
Referenta za minibasket in telovadbo: Silvan Klabjan in Angel Slavec.
Nadzorni odbor: Bogomil Rodel-la, Dragi Ota, Bruno Jankovič, Miran Kuret, Milan Kuret.
Izleti in prireditve: Rino Kuret, Klavdij Kofol, Igor Petaros
Tisk in propaganda: Vojko Slavec.
VESNA ŠE VEDNO NA VRHU LESTVICE
Zarja dohitela Juventino - Šibki Fossalon podlegel Primorju - Okrnjeni Breg zopet premagan
Vesna — Libertas TS 0:0
VESNA: Tretjak, Verzier, Botti, Germani, Sandor Tence, Skrem, Ca-harija, Valente (Zudini), Kelemenic (k), Bortolotti, Boris Tence.
LIBERTAS TS: Visnoviz, Vidoni, Paolich, Mottica, Coslovich, Russo, Ferrara (k), Auber, Vascotto, Ca-delli (Lupetin).
Sodnik: Livoni iz Krmina.
Pripombe: gledalcev približno 300, sončno vreme, igrišče v dobrem stanju. Sodnik je v 35. min. d. p. opomnil Vascotta (L).
Kriški navijači so bili že pred tekmo mnenja, da je Libertas iz Trsta sicer neroden nasprotnik za Vesno, a so upali, da bodo Križani tokrat le prekrižali račune Tržačanom in bodo tako potrdili svoj zelo ugoden položaj na lestvici, žal ni bilo tako, čeprav so bili domačini v drugem polčasu v premoči in so dvakrat celo zadeli vratnico z Gérrha-nijem in Kelemenicem.
Vesna je začela s svojo standardno postavo; le v vratih je bolnega Rada Tenceja zamenjal Tretjak, ki je zadovoljivo opravil svojo nalogo Že v uvodnih potezah je bilo razvidno, da so gostje dopotovali v Križ z resnim namenom, da osvojijo točko. Uspešno so igrali v obrambi, prav tako so bili zadovoljivi na sredini igrišča, v napadu pa so z veteranom Auberjem skušali prodreti v kriški kazenski prostor. Pro-
ti taki ekipi so kriški nogometaši preveč oklevali v napadu Bili so nevarni le s prostimi streli in s streli od daleč.
Tudi poteza trenerja Renata Košute, da bi dal večjo učinkovitost napadu C ko je zamenjal Valente-ja z Zudinijem) se ni obnesla. Gostje so se uporno branili in so iz Križa odnesh dragoceno točko. Nekoliko razočarani so bili domačini, ki so računali na obe točki, a so
iiiiiiiiiiiiiiiriimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii|l|„mIlnillllmiIIIIIIIIII|I|||||||||||||n||||||||||||||......
V NOGOMETNI D LIGI
Cagliari - L. R. Vicenza Cesena . Fiorentina Juventus - Roma Lazio - Torino Milan - Genoa Napoli . Bologna Sampdoria . Inter Verona - Foggia Arezzo - Brindisi Catanzaro - Catania Ternana - Como Pescara . Casertana Siracusa - Chieti KVOTE-
13 - 4.649.100 lir 12 -	128.100 lir
1
X
1
2
1
1
X
1
1
2
1
1
1
1. _
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
KVOTE:
12 — 601.310 lir 11 - 29.600 lir 10 —	4.400 lir
2. —
3. _
4. _
5. —
6. _
Meduin
Zecchino
Pippo Spano
Cumberland
Bruschino
Cacito
Erculeo
Deacon
Nicomaco
Michelozzo
Spotorno
Veruska
2
X
2
X
1
2
X
2
2
X
2
X
točki, toda strah pred močnejšim nasprotnikom jim tega ni dovolil. Domačini so precej napadali, vendar pa jim je manjkala odločnost, saj so bili vsi njihovi napadi neorganizirani, zaradi česar jim ni u-soelo prevečkrat ogrožati vratarja Fontane. Pri Bolzanu je bil najnevarnejši Girol, ki je predvsem v začetnih fazah srečanja bil stalno trn v peti tržaški obrambi, nato pa mu je odlični Fontana ubranil še enajstmetrovko, ki jo je sodnik prehitro dosodil zhradf' prekrška nad Traininijem. Girol je ostro strelja), vendar je Fontana uganil smer strela ter žogo s pestmi odbil.
Drugi polčas je bil precej izenačen, omeniti pa je treba tri izključitve prav v zadnji minuti srečanja, ko so morali v slačilnico najprej Albicocco, nato pa Cattai in Tedoldi.
Radi
Po nedeljskem remiju Pro Gorizia tretja
Goričani so v Malu zaigrali precej slabo
Malo — Pro Gorizia
0:0
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Ponziana končno sama v vodstvu
Ponziana — Cordenonese 2:1
Po nedeljski zmagi je Ponziana ostala sama na vrhu lestvice promocijskega prvenstva. Pro Cervi-gnano je zopet remiziral in je mn ral tako prepustiti vodstvo lestvice odličnim Tržačanom. Poudariti pa je treba, da je v nedeljskem srečanju Ponziana zgubljala z 1:0. Najprej je morala nadoknaditi prejeti zadetek, nato pa ji je z dobro igro uspelo preiti v vodstvo. Še prej pa je kazalo, da bo uspelo gostom Cordenoneseja podvojiti rezultat, kajti domačini so v prvem polčasu predvajali precej negotovo igro in so prepustili pobudo gostom. V nadaljevanju srečanja pa so tržaški igralci vzeli srečanje bolj zares in so začeli pritiskati na nasprotnikova vrata. Dolgo obleganje je rodilo zaželene sadove, ki je privedlo tržaško ekipo do zmage in do tako zaželenega prvega mesta na lestvici.
Radi
PRO GORIZIA: Magris, Sdrigot-ti. Ghermì, Zoratti, Torninovi, Furlani, Ridolfi, Bianco, Momesso, Co-muzzi (Battistutta). Omizzolo.
MALO: Rasottc, Albiero, Ciscatto, Bonotto, Bertoldo, Luise, Zimerle, Dalllgna, Stella, Speggiorin in Volpato.
SODNIK: De Juliis iz Terama.
Z nedeljskim remijem proti Malu je Pro Gorizia zasedla tretje mesto na lestvici (zaradi poraza Anau-neja proti Pordenonu) in tako ures-n:čila svojo,.dolgotrajno željo. Nedeljska tekma ni bila na visoki tehnični ravni in tudi lepe igre ni bilo videti, šo-pesebno na strani go-riške enajsterice. Odsotnost veznega igralca Barileja se je precej poznala, saj med obrambo in napadom ni bilo prave zveze in sredina igrišča je zelo šepala, tako da so imeli domačini stalno pobudo Nekaj boljše igre so pokazali igralci Mala, ki so skušali na vse načine presenetiti vratarja Magrisa, najboljšega goričkega igralca, skupno s Sdrigottijem in Ghermijem.
V	prvem polčasu smo videli najnevarnejše napade s strani domačih napadalcev, ki so večkrat spravili v zadrego dobro goriško obrambo. Prva napadalna akcija za Pro Gorizio je bila v 20. minuti, ko je Momesso precej ostro streljal proti Rasottovim vratom.
V	drugem polčasu je postala igra dolgočasna in pravih akcij za gol sploh ni bilo več. V zadnji minuti igre se je ponudila Pro Gorizii zadnja priložnost za gol po prostem strelu Battistutte.
Na lestvici D lige vodita sedaj dve ekipi: Treviso in Mestrina s 26 točkami; na tretjem mestu sta Pro Gorizia in Anaune z 22 točkami.
R. P.
AVTOMOBILIZEM
BUENOS AIRES, 14. — Novozelandec Dennis Hulme je zmagal na prvi letošnji avtomobilski dirki formule 1 v Buenos Airesu. Hulme si je zagotovil zmago v zadnjih petih kilometrih 316 km dolgega tekmovanja, potem ko je bil v vodstvu Argentinec Carlos Reutmann. Toda ta je moral popustiti prav v zaključnih fazah tekmovanja zara-
di okvare na motorju, tako da se ni mogel uvrstiti niti na častno mesto, ki sta ga zasedla dva fer-rarija. ki sta ju vodila Avstrijec Lauda in Regazzoni.
Delovanje ZSŠDI
V uradu ZSŠDI lahko predstavniki društev dvignejo brošuro z obrazci za prošnje za podpore iz javnih sredstev. Gre za izpopolnjene 'obrazce, ki jih je ZSŠDI razdelilo društvom že lansko leto. Vseh obročev je 12! Brošura je koristna tudi kot stalni priročnik, kajti vsebuje tudi obrazce za take prošnje, ki jih društva vlagajo ob prirejanju raznih športnih manifestacij.
* * *
Opozarjamo društva, da zapade rok za vlaganje prošenj na deželno upravo nepreklicno 31. januarja. Društva lahko vložijo prošnje za podporo za delovanje, za športno orodje, za športna oblačila, gradnjo športnih objektov in izdajanje športnih publikacij.
# # *
Letos bo lahko na željo posameznih včlanjenih društev tajnica Združenja pomagala izpolnjevati prošnje za podpore. Društva, ki se želijo poslužiti te ugodnosti, morajo predložiti vse podatke najkasneje štirinajst dni pred zapadlostjo roka za vlaganje prošenj.
# # *
Ob priliki letošnjih proslav 50-letnice organiziranega slovenskega zamejskega športa bo ZSŠDI prevzelo pokroviteljstvo nad važnejšimi športnimi manifestacijami, ki jih bodo prirejala društva. Društva, ki želijo svoje manifestacije vključiti v okvir teh proslav, naj to čimprej pismeno sporočijo tajništvu, ki bo zbralo vse podatke. « « «
Odbornike združenja opozarjamo, da čimprej predtežijo svoje predloge za podroben načrt delovanja ZSŠDI. O teh predlogih bomo razpravljali na prihodnji odborovi seji in zato je nujno, da jih tajnica prejme čimprej.
Predzadnje kolo prvenstva 2. AL ni bilo naklonjeno vodečim ekipam. Prvih šest uvrščenih ekip ni doseglo več kot remi in odločitev za podelitev naslova zimskega prvaka bo padla šele v zadnjem kolu.
Dvoboj tedna Flaminio — Stock se je končal brez zmagovalca. S tem Flaminio nadaljuje pozitivno serijo, ki traja že od drugega kola in ostane tudi na vrhu lestvice v družbi z Vesno, ki je morala prepustiti eno točko tržaškemu Li bertasu. Tudi goriški Audax je nepričakovano uspel remizirati, sai so Campanelle po prvem delu igre vodile že z 2 0.
Na sredini lestvice je po zmagi nad Fossalonom Primorje utrdilo svoj položaj. Za Pro-sečani se je vrinila Edera, ki je s pičlo zmago odpravila S. Anno.
Na dnu lestvice pa postaja položaj vedno bolj zapleten. Zarja je po pomembni zmagi nad Inter SS dohitela na lestvici nedeljske tekmece in Juventino. Standrežci sj namreč klonili Duinu, potem kc so prvi prišli i’ vodstvo. Z zmago nad Juventino pa so Devinča-ni dohiteli Fossalon. Na repu lestvice so tako ostale na predzadnjem mestu Campanelle, na zadnjem pa Breg, ki je proti Muggesani doživel trinajsti poraz v štirinajstih odigranih tekmah.
B. R.
priznali, da je navsezadnje neodločen izid le pravilen.
Boljši v kriških vrstah so bili' Skrem, Verzier in Tretjak.
b. 1.
Inter SS — Zarja
0:1
INTER SS:	Princig, Celigoi,
Suard, Merzari, Olenik, Beorchia, Antonini, Balducci, Cacovich, Ispiro, Mustacchi.
ZARJA:	Babuder,	Stojan . Križ-
mančič. Komar. Primožič, Metlika, Vojko Križmančič, Grgič, Bon, Žagar, Marc, Ražerh, Kalc, Tasso.
SODNIK: Gal las iz Krmina.
STRELEC: v 25. min. p.p. žagar.
Kljub temu. da so Bazovci dosegli en sam gol. je bila njihova nedeljska zmaga popolnoma zaslužena, saj so bili v vsej tekmi v premoči. V prvem polčasu se ie igra odvijala skoraj izključno na nasprotnikovem delu igrišča. Prve nevarnejše akcije je sprožila Zarja. Zmedla je čestokrat nasprotnike in poskušala priti do zadetka. Prvi nevarni strel je dal Metlika, toda njegov močan in lep strel je nasprotnikov vratar ubranil ter poslal žogo v kot. Do zadetka, kljub mnogim napadom, ni prišlo vse do 25. minute, ko je po lepi Ražmovi podaji žagar s silovitim strelom pretresel mrežo. Kljub prednosti pa Bazovci niso odnehali, saj so do konca tekme napadali, vendar niso nikakor mogli zvišati rezultata. Tržačani so krčevito branili svoja vrata in so le od časa do časa izvedli nekaj nevarnih protinapadov. Kljub vsemu pa je izid ostal nespremenjen do konca tekme in ekipi sta se tako znašli z enakim številom točk na lestvici.
Raal
Primorje — Fossalon 3:1 (2:1)
PRIMORJE: Štoka, Visintin, Be-zin, Bukavec, Vatta, Tomizza, Barnaba, Barbiani, Bolcich. Prašelj (k), Husu G., (83. min. Milic), 12. Kapun.
FOSSALON:	Giretto (46. min.
Bet), Savian, Ferazzo, Defendi (46. min. Basiacco), Pasian, Sgubin,
Metti S., Metti E., Secchi, Flabo-rea, Merat.
Strelci: 11. min. Barnaba, 22. min. Bolcich, 36. min. Ferazzo, 82. min. Barbiani.
Koti: 6:3. Sodnik: Braida iz Tržiča. Gledalcev: 250.
Primorje je z lahkoto odpravilo enajsterico Fossalona. To je bila najšibkejša ekipa, ki smo jo do sedaj videli v tem prvenstvu.
Že od samega začetka je bilo razvidno. da predstavniki Fossalona ne bi smeli delati preglavic domačinov, ki so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in stisnili goste na njihovo polovico igrišča. Preden sta se enajsterici taktično razporedili je Primorje po zaslugi Barnabe prišlo v vodstvo. Barnaba je namreč izkoristil nesporazum med branilcem in vratarjem Fossalona ter je v loku poslal žogo v nezavarovano mrežo. Kmalu nato je Bolcich med dvema branilcema z glavo preusmeril v mrežo lep predložek Tomizze.
Po drugem zadetku je Primorje znatno popustilo in je bolj nadzorovalo nasprotnika kot pa gradilo igro. S tem je, seveda, tekma zgubila na veljavi in je včasih postala
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI 'ORANI
celo dolgočasna. Gostje, ki bi morali izkoristiti «počitek» Primorja, se niso znali organizirati. Gol, ki so ga dosegli predstavniki Fossalona v 36. minuti je morda padel bolj po naključju in po napaki obrambe Primorja kot pa po zaslugi gostov.
V drugem delu igre je doseženi gol dal nekoliko poleta Fossalonu, ki je z menjavo vratarja in vključitvijo krilca Basiacca zaigrala bolj solidno. To je nekoliko zmedlo domačine, ki se na sredini igrišča ni-
2. AMATERSKA LIGA IZIDI
Duino — Juvenfina	3:2
Primorje — Fossalon	3:1
Flaminio — Stock	1:1
Zarja — Inter SS	1
Edera — S. Anna	1
Audax — Campanelle	2
Muggesana — Breg	3
Vesna — Libertas	0
LESTVICA: Vesna in Flaminio 20, Muggesana 19, Audax in Stock 18, Libertas in Primorje 15, Edera 14. S. Anna 13, Inter SS, Jnventina in Zarja 12, Fossalon in Duino 11, Campanelle 8, Breg 2.
PRIHODNJE KOLO: Muggesana
—	Primorje, Juventina — Flaminio, Stock — Edera, Campanelle — Dui no, Libertas — Inter SS, Fossalon
—	Vesna, S. Anna — Audax, Zarja
—	Breg.
so znašli. Praktično je v drugem delu igre imel na sredini igrišča glavno besedo Basiacco («trinajsti-ca»), ki je delal precej preglavic tudi obrambi Primorja. Ta je tokrat bila nekoliko negotova. Domačini pa so se vendarle predramili in proti koncu ustvarili več ugodnih priložnosti. V 23. minuti je Gabrijel Husu zadel vratnico, v 35. minuti pa je Barnaba lepo predložil Barbianiju, ki je s točnim strelom tretjič pretresel mrežo gostov in s tem postavil končni izid.
B. R.
Duino — Juventina 3:2 (3:1)
JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Tomažič, Nanut, Bajc, Tabaj E., M. Tabaj, Sirk, Ferletič, Montico, Fer-folja.
DUINO: Daniel, Sulligoi, Candus-so, Zotti (Bernardel), Predonzani, Sandrucci, Mariani, Bardin, Vetto-relli, Tommasin, Zollia.
Sodnik: Re iz Tržiča.
Strelci: v 10. min. p. p. Ferletič, v 35. min. Zotti, v 38. min. Vetto-rello, v 41. min. Sandrucci (11-me-trovka); v 10. min. d. p. Ferletič.
štandreški Juventini ni uspelo odnesti z igrišča v Devinu pozitivnega rezultata in to zaradi zmedenosti, ki je zajela proti koncu prvega polčasa goste, ki so dobili tri gole.
(Nadaljevanje na 6. strani)
1,1,1....■umu.............iiiiiii.iiiiihii....
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
MLADOST BI ZASLUŽILA VEČ KOT REMI
Lepa zmaga trebenskega Primorca nad enajsterico Vir tuša
Mladost — Lib. Montesanto
1:1 (0:0)
MLADOST: Pieri, Ferfolja, Jarc J., Devetak, Jarc F., Doncovio. Pahor, Peric A., Lorenzut (Gergolet), Peric B., Cotič.
MONTESANTO: Pezzetta, Montico, Cecovini (Marcioni), Cristin, Ballaben, Gomišček, Franzot, Piera-galli, Francavilla, Cumin, Boccin.
SODNIK: Pupini iz Romansa.
PRIPOMBE: gledalcev približno 100: koti 9:7 za Mladost.
Kljub stalni premoči domačinov nad Libertasom ni uspelo kraški e-kipi obdržati obeh točk. Gostje so dosegli gol osem minut pred koncem tekme v edinem protinapadu, ki so ga utegnili razviti; to pa je bila prestroga l^aitn^a rioberdobce
Prvi polčas je potekel v znamenju zamujenih, fp*	.ffrani
Pahorja, Cotiča m Lorenzuta. V zadnji minuti prvega dela tekme je Lo-renzut (po lepi akciji) dosegel zadetek, a žal se je v tistem trenutku znašel Cotič v off-sidu in sodnik, ki je odlično vodil tekmo, je uravičeno razveljavil gol.
Že v prvi minuti drugega polčasa je Branku Periču uspelo najti pot do gola. Od tedaj naprej je igra potekala enosmerno: Mladost v stalnem napadu in v obleganju nasprotnikovih vrat. Kljub vsej prizadevnosti kraških igralcev ni prišlo do drugega gola in tako je še vedno obstajal strah, da bi gostje remizirali. In res se je to zgodilo, ko je napadalec Francavilla v protinapadu dosegel gol in izenačenje. V kratkem času, preden se je tekma zaključila, so skušali igralci Mladosti preiti spet v vodstvo, kar pa jim le za las ni uspelo.
Virtus —- Primorec	0:2
VIRTUS: Pischiutta, Giotto, Mosetti, Capitanio, Schiener, Corsi, Gardea, Brezigar, Billia, Roversi in Menardi.
PRIMOREC: V. Kralj, A. Križmančič, Sluga, Pappatico, B. Križmančič, Stranjščak, P. Kralj, V. Možina, D’Este, Mervič (v 24. min. d.p. Sosič), B. Kralj, 12 Kante.
STRELEC: v 20. min. p.p. in v 31. min. d.p. Boris Kralj.
GLEDALCEV: približno 150.
V prvem kolu povratnega dela prvenstva je Primorec slavil svojo sedmo zaporedno zmago, čeprav je nastopil brez poškodovanega Čuka in Dora Možine je odpravil nasprot-
[ nika s čisto zmago, ne samo v rezultatu, ampak tudi v igri. Ekipa Virtusa je zaigrala precej dobro. Trebenci so se bali, da se ne bodo več znašli po dolgem počitku. In to se je tudi zgodilo. V prvih desetih minutah so se morali braniti z vsemi svojimi močmi. Ekipa Virtusa je začela takoj napadati, a ni bila nikoli preveč nevarna. Takoj nato so prevzeli pobudo Primorčevi predstavniki in povedli v 20. min. z Borisom Kraljem, ki je izvrstno izkoristil podajo D'Esteja. Do konca polčasa sta bili ekipi enakovredni.
V	drugem polčasu pa so Trebenci bolj nadzorovali igro na sredini igrišča in so s hitrimi akcijami stalno ogrožali Virtusova vrata. V 15, min. je Pavel Kralj zapravil izredno 'priložnost, ko je sam pred vratarjem streljal mimo vratnice. V .31. minuti je sodnik dosodil Primorcu-prosti strel. Streljal je D'Este, ki je poslal žogo ob vratnico, pritekel je Boris Kralj in dosegel drugi gol. Domačini so odgovorili z redkimi napadi, katere jo trebenska obramba brez težav odbila, še zadnjo priložnost za Primorca je imel Pavel Kralj. V zadnji minuti se je znašel sam pred vratarjem, a je streljal previsoko.
Bruno Križmančič
Sovodnje — Azzurra 0:2
SOVODNJE: Devetak, Trivellato, Collini, Petejan, Ferfolja, Gruden, Sambo, Kovic, Marson, P. Florenin, S. Florenin (Pozzo).
V	soboto popoldne so Sovodenjci na lastnih tleh klonili ekipi Azzurre, ki je v dveh hitrih protinapadih dvakrat povedla, Sovodenjci, resnici na ljubo, ne bi smeli izgubiti te tekme, saj (če odštejemo dve napadalni akciji gostov) so bili ves čas v premoči. Gola pa niso dosegli zaradi neučinkovitosti svojih napadalcev.
Bar Veneto — Olimpija 0:0
BAR VENETO: Sobadin, Bianchi, Baiocco, Bisiacchi, Rossit, Furlan, Sassonia, Cavalli, Viceconte, Fortini. Baiocco A.
OLIMPIJA: Furlan. Husu, Stoka, šuber. Delise, Pertot. živec, čer-njava, Blažina. Daneu, Rebula
Po dolgem negativnem presledku je Olimpija prišla do pozitivnega rezultata, vendar remi z ekipo Bar Veneto nikakor ne zadovoljuje, saj so igralci iz Gabroca imeli igrol
v svojih rokah skozi vso tekmo in bi lahko bolje izkoristili svojo premoč. Celotna ekipa je igrala požrtvovalno in iskala pot do gola. Akcije so bile še kar dobro izpeljane, manjkali pa so nevarni streli v vrata, kar je že stara hiba ekipe. Za Olimpijo je tokrat prvič zaigral šuber, ki se je dobro izkazal.
O. G.
Libertas Prosek — Union 1:1
LIB PROSEK: Ghersinich, Tru-ant, Covelli, Smolizza, Ridolfo, Or-lich, Rozman, Morgan, De Grassi F., De Grassi B., Babich.
UNION: Turian, Laska, Appolo-nio, Del Zio, D'Agnolo V., Attini, Vicini, D’Agnolo S., Zahar, D'Allesio, Bandi, 12 iVana, 13 Biscaglio.
STRELCI: v 24. min. Rozman, v 53. min. Zahar
SODNIK: Zega iz Trsta.
Proti vsakemu pričakovanju so Podlonjerci odnesli dragoceno točko. Union se je namreč predstavil na igrišču v okrnjeni postavi, a kljub temu ni odigral podrejene vloge; nasprotno: z nekoliko več športne sreče v zaključnem delu tekme bi lahko tudi zmagal.
Tekma se je sicer začela z očitno premočjo domačinov. Napadalci pa so bili precej netočni, tako da je obramba Uniona (z Del Ziom na čelu) brez težkoč nadzorovala nasprotnika. «Modro-rumeni» so se nekoliko prehitro odprli in s tem dali možnost domačinom, da so menjali sistem igre. S protinapadi je Libertas spravila v težave obrambo U-niona, ki je v 24. minuti klonila. Ta zadetek je seveda bil v opozorilo gostom, da morajo igrati nekoliko bolj zaprto, kar so tudi takoj storili.
V nadaljevanju so v glavnem imeli domačini pobudo v svojih rokah. Podlonjerci so se lepo branili na sredini igrišča in s hitrimi protinapadi iskali pot do izenačenja. To jim je tudi uspelo z Zaharjem. Po doseženem golu so se Podlonjerci zaprli na svojo polovico igrišča in branili doseženi izid. Domačini so, seveda, oblegali vrata Turiana, ki ni bil vedno na pravem mestu. Ker do gola ni prišlo, so domačini nekoliko popustili in Podlonjerci so v zadnjih minutah igre ustvarili nekaj izrednih priložnosti za zadetek. Naj-lepšn je imel Vicini, toda njegov strel se je odbil od spodnjega dela vratnice.
B. R.
TRŽAŠKI KMETJE
8. (PABERKI IZ ZGODOVINSKIH KNJIG)
Zbrala
Pavla
Kolarič:
Se do prve svetovne vojne je bila med mandrjarskimi Ijud-mi navada da so v primeru smrti staršev bližnji sorodniki poskrbeli za mladoletne sirote. Oddati otroke v sirotišnico so i-meli za sramoto za vse sorodstvo. Mandrjarska dekleta niso nikoli šla služit mestni gospodi in tudi na delo v luko. Izbirale so si najraje samostojne poklice. Postale so perice, roža-rice, prodajalke povrtnine ali cvetja na trgu ali šivilje, premožnejše pa so se najraje posvetile učiteljskemu poklicu.
O relativno ugodnem gmotnem stanju kmečkih ljudi iz o-kolice v dobi vzpona emporija piše tudi dr. Henrik Tuma. 1) Tudi v Letopisu Matice slovenske 2) iz leta 1885 najdemo podatke o porokah okoliških kmetov, na katere je bilo povabljenih do osemdeset oseb in so trajale tri dni. Stroški so znašali do 800 goldinarjev, kar je bilo za tiste čase lep denar.
Dokler je kmečki človek našel dovolj možnosti za zaposh-tev v svojem poklicu ni iskal zaposlitve po trgovskih firmah in nastajajočih tovarnah. Ce je imel premalo zemlje za preživljanje družine, se je raje usposobil za zidarja ali kamnoseka, kar je potem opravljal, ko je doma opravil najtežja dela te prepustil lažja ženi in otrokom.
Težaško delo in sploh delo nekvalificiranih delavcev v me-
stu ni bilo privlačno. 3) Delovni umik ni imel ne konca ne kraja, višina plače pa je bila odvisna od samovolje delodajalca. 4) O reševanju socialnih problemov takrat ni bil še govor. V primem pohabljenja pri delu je bil delavec zavržen kot obrabljen stroj.
Tako nekako je potekalo življenje tržaških kmetov skoro do konca XIX. stoletja, ko so zaradi dedovanj parcele postale premajhne za preživljanje družine. Travniki so izginjali in gojenje govedi je postalo vsak dan bolj problematično. Tedaj se je vsak trudil, da je pri dedovanju dobil streho nad glavo in pa vrtiček pred hišo, kjer je poleg par leh povrtnine gojil morda še nekoliko trt za kozarec domačega vina.
Postopoma so začeli vstopati v razne poklice. Med zidarji in kamnoseki so se nekateri z obiskovanjem večernih tečajev usposobili za geometre in mojstre. Tako so lahko prevzemali dela od graditeljev v lastni režiji. Drugi so se posvetili raznim obrtim. Prevzemali so dela po kamnolomih. Nato so se začeli zaposlovati pri trgovinskih tvrdkah in nazadnje po tovarnah in v prosti luki. Tudi ta razvoj je bil postopen. Lahko rečemo, da se v ožji okolici večina mandrjarjev že v začetku tega stoletja ni mogla več preživljati samo z obdelovanjem lastne grude. Posamezniki so ostali še po drugi svetovni vojni in kakšen zelo redek se z vrtnarjenjem bavi še danes.
Kraševci, kjer so jih gospodarji jemali v uk še kot vajence, jih nastanili, hranili in oblačili, so se večinoma zaposlovali po trgovinah jestvin in v pekarnah. Bila je to odvisna sila iz skromnih kraških kmetij. Tudi v sami prosti luki je delalo več ljudi iz širše in ožje okolice.
Vemo sliko iz življenja tržaških mandrjarskih ljudi, kakor so bili še v začetku tega stoletja, nam je podala v svojih pesmih naša ljudska pesnica Marija Mijot. 5) Začetek delovnega dne na teh okoliških kmečkih posestvih je opisala plastično v svoji pesmi «Pomladanske dan se drame.»
SLOVENSKI IZOBRAŽENCI
Skoro do XVIII. stoletja se je kmečki človek — pa ne samo na Tržaškem — mogel preriti v višje kroge in na odgovorne položaje samo skozi cerkveno hierarhijo. Jožef II. je v državnem merilu odprl vrata tudi sposobnim posvetnim izobražencem. To možnost je potem povečala prva francoska revolucija. Toda šele v prvih desetletjih XIX. stoletja so začeli stopati na oder prvi slovenski izobraženci.
To dobo in te izobražence splošno analizira Boris Ziherl. Loči jih v dve skupini. V napredno usmerjene, ki so delovali v korist delovnih ljudskih množic, in v druge, ki so bili navadni služabniki reakcije. 6)
O slovenskih izobražencih je «goriški slavček» pravilno zapel :
Vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov!
Leta 1848 spregovore javnosti posvetni izobraženci in jeseni istega leta ustanove v Trstu «Slavjansko društvo», člani tega društva niso samo Slovenci ampak tudi pripadniki zatiranih avstrijskih narodov, Hrvati, Srbi in Čehi, ki prebivajo v mestu. To so uradniki in uslužbenci raznih ustanov, trgovskih in industrijskih tvrdk, bank in pomorskih družb.
Takojšen in enoten nastop v skupnem društvu zgovorno priča o tlečih upih, ki jih je vzbudila tudi že prva francoska revolucija pri avstrijskih narodih, a jih je reakcija dušila.
Napredna inteligenca se vrže na delo in že v februarju leta 1849 izda društveno glasilo «Slavjanski rodoljub», ki je zrcalo razmer in ljudi ob «pomladi narodov». Ljudje, ki so se zbrali v Slavjanskem društvu, verujejo v to pomlad in nanjo gledajo zelo realistično. Na svoje seje povabijo kmete in ne Le zato, da v skupnem glasilu oštejejo mestni Magistrat, ker je okoličanom leta 1842 ukinil župane, temveč zahtevajo, da
jim jih vrnejo. Zahtevajo šole v jeziku ljudstva in sploh izobraževanje ljudstva. Jasno in odločno zahtevajo za svoj narod, kot za vse narode : svobodo, bratstvo in enakopravnost!
Kar prijetno preseneti pri čitanju starih publikacij, je u-gotovitev, da je naš človek na tem ozemlju stalno stremel po mirnem sožitju v tržaški družbeni skupnosti, katere sestavni del je bil.
Ljubljana 1937.
LETOPIS MATICE SLOVENSKE za leto 1885 na st. 110 sestavek Ženitovanjski običaji v tržaški okolici (spisal M. Obalovič). GIUSEPPE PIEMONTESI — H movimento operaio a Trieste
—	Del Bianco editore, Udine anno 1961. — Str. 17 . .. E siccome sappiamo già come la pensasse la grossa e piccola borghesia, sarà facile immaginare in quale stato di soggezione, per non dire di abbrutimento, si trovassero i lavoratori industriali, i braccianti del porto e delle case di commercio, i salariati deU'artigianato, oppressi come erano da orari di 12 fino a 15 e persino 16 ore al giorno, con paghe irrisorie.
I. LOEWENTHAL — Geschichte der Stadi Triest — Erster Theil
—	1857 str. 187 ... Man hielt es nicht fuer nothig, den Lohn fuer die Facchini zu bestimmen, en sei denn dass wilkuerliche Oberschreitungen vorkommen sollten.
MARUA^ MUOT — Souze j’n smeh — ZTT Trst 1 1969 str 28. BORIS ZIHERL — Francò Prešeren — pesnik in mislec SKZ Ljubljana 1949. — Str. 6 ... V dobi narodnega prebujenja ima prav poseben pomen domača inteligenca . . . daje tolmače teženj, ki gibljejo zatirane množice, napredne filozofe, znanstvenike, pesnike, dramatike, itd., daje pa tudi diplomirane lakaje reakcije.
Str. 7 ... V procesu svojega oblikovanja je slovenski narod delil usodo vseh tistih narodov, katerih prebujenje v samostojno življenje sovpada z njihovim sočasnim organiziranjem v neodvisne nacionalne države, marveč jih najde vklenjene v okove starih, mnogonacionalnih državnih tvorb, katerih vladajoči razredi pripadajo drugorodnim elementom.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
15. januarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko	k». JL
_	_	, ,,	,	Izdaja in tiska	ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	r 1
ZASKRBLJUJOČE VESTI 0 PODTALNEM DELOVANJU FAŠISTOV
PREVRATNIKI SKUPINE VETRNICA PRIPRAVLJALI DRŽAVNI UDAR
Padovski preiskovalni sodnik dr. Tamburino odredil aretacijo podpolkovnika Amosa Spiazzija ■ Nerazumljivi privilegiji
PADOVA, 14. — Po petih urah zasliševanja je padovski preiskovalni sodnik dr. Tamburino, ki vodi preiskavo o delovanju povratniške fašistične organizacije Vetrnica; izdal zaporni nalog proti podpolkovniku A-mosu Spiazziju iz Verone, baje največjemu izvedencu severne Italije za konvencionalno orožje, zaradi prevratniškega delovanja.
Dr. Tamburino, ki vodi preiskavo skupno z državnim pravdnikom Fai-som in njegovim namestnikom Nun-ziantejem, je danes preučil gradivo, ki ga je zbral doslej in preokret v preiskavi, ki ga pomeni aretacija podpolkovnika Spiazzija. Sodniki strogo
predvsem tisti, ki jo nosi in ki ne sme pozabiti na dolžnosti, ki jih uniforma predpostavlja.
Nepričakovan
zločinu
razplet preiskave v Villi Sciarra
SVOJEVRSTNA VOLILNA KAMPANJA
Kako poživiti ohlapno volilno kampanjo? Gerardo Villalobos, eden od osmih kandidatov za predsedstvo Kostarike, je našel rešitev težkega vprašanja: stopil je na ring za dvoboj v treh krogih s srednjeameriškim prvakom rokoborbe «Krokarjem».
Ne znamo še, če bo Villalobos dober državnik, v rokoborbi pa se je dobro izkazal. «Zmlel» je nasprotnika tako, da nekaj časa ne bo mogel nastopati. Njegovi pristaši so ga po srečanju dvignili na ramena, navdušeni nad borbenostjo svojega liderja.
ZLATO,
KI SE NE SVETI
Na Hrvaškem so osiješki občinski možje ukinili velike slavospeve na račun testiranja znanja učencev osnovnih šol ob koncu leta. Izkazalo se je, da so v šolah pravočasno zvedeli za skrivnost, kdaj in iz katerega predmeta bo testiranje, ki naj jo dobi šola. Potem so uvajali «oster trening», kot temu pravijo v športu. N.pr. za matematiko reševanje po 50 nalog na dan — ne glede na umik. Staršem so predpisovali poseben režim prehrane otrok in razporeditev časa — kot nogometašem pred tekmo.
Slavospevi so odpravljeni, nauk pa ostaja: vsak uspeh ni vedno uspešen.
Covielio ni napadel malega Roberta Gagliardinija?
RIM, 14. — Nepričakovan razplet preiskave o ostudnem napadu na Roberta Gagliardinija, ki je bil 22. oktobra lani pretepen in posiljen v parku Villa Sciarra v Rimu: Vito Co-viello, ki je najprej priznal in nato zavrnil vsakršno odgovornost za zločinsko dejanje, bo v kratkem verjetno izpuščen na začasno svobodo. Kaže, da so se indicije, ki so jih preiskovalci zbrali proti njemu, razblinile in da fant verjetno res ni zagrešil zločina.
Po vesteh iz rimskih sodnih krogov so preiskovalci najprej preverili najbolj pomembno okoliščino in sicer dejstvo, da naj bi bil mali Roberto napaden 22. oktobra ob 13.15. Občinski delavci, ki so bili v tistih dneh zaposleni nedaleč od kraja, kjer so našli Roberta na pol mrtvega, pa so izjavili, da 22. oktobra niso opazili nikogar v bližini. Na domnevnem kraju zločina so agenti našli tudi svinčeno cev, s katero naj bi napadalec pretepel otroka. Po pregledu dečkovih ran pa so izvedenci ugotovili, da je Roberto udaril z glavo ob ve-
molčijo o razvoju preiskave, kar je verjetno znak, da si pričakujejo novih in morda še bolj senzacionalnih razpletov. Govori se vsekakor, da so prevratniki pripravljali načrt za državni udar.
Državni pravdnik dr. Fais se je danes sestal z generalom Grassinijem, ki poveljuje padovski orožniški brigadi. Po nepotrjenih vesteh, naj bi govorila o generalu Minu, vrhovnemu poveljniku karabinjerjev, čigar ime je bilo v beležnici nekega znanega pa-dovskega fašista. Beležnico je nekdo poslal padovski komunistični federa ciji, ki jo je izročila pozneje preiskovalcem. Leti pa ne pripisujejo beležnici velikega pomena, čeprav je bil v nji seznam «debelih rib». Za jutri pa imajo preiskovalci v načrtu zasliševanje Sandra Rampazza ki so ga aretirali lani v mestecu Torre del Lago, ker je mel avto nabit z orožjem in razstrelivom.
Sodniki, ki so včeraj odredili aretacijo podpolkovnika Spiazzija, so ob tej priliki ravnali zelo previdno. Časnikarjem in fotografom so ukazali, naj zapustijo sodno palačo, podpolkovniku niso vklenili rok v lisice, sami pa sc dobesedno zbežali, ne da bi črhnili časnikarjem niti besedice o tem naravnost senzacionalnem ukrepu. In prav ob takem ravnanju sodnikov se vsilijo nekateri pomisleki.
V sodnikovi pristojnosti je odločiti, če je podpolkovnik Amos Spiazzi kriv ali ne, da je skušal s silo sprevreči ustavni red v državi. Preveč krat je že tisk zamenjal odlok zapornem nalogu z dokončno razsodbo Vsekakor pa je bil častnik deležen nenavadno vljudnega ravnanja. Oddaljili so časnikarje in fotografe, niso ga vklenili, molčali so o ukrepu in se odpovedali triumfalnim izjavam. ki so ob takih prilikah že navadi. Položaj je bil brez dvoma za pleten, saj je to prvi primer od ustanovitve republike do danes, da je višji častnik aretiran pod obtožbo prevratniškega rovarjenja. Vtis pa je bil, da so se sodniki bali. da ne bi žalili uniforme In prav ob tej točki se je treba sporazumeti. Zakon ne predvideva razlik med kastami, razlik v obleki:	če	sodniki odločijo, da
nekoga aretirajo, tedaj morato ravnati prav tako s polkovnikom kot z navadnim državljanom. Ce časnikarji in fotografi ne smejo prisostvovati a-retaciji polkovnika, ne smejo biti priče niti aretaciji navadnega državljana; če polkovniku ne nataknejo lisic, jih ne smejo niti revežu ki je ukradel lubenico. Tudi ta razlika v ravnanju novzroča napetost in razkol med raznimi družbenimi sloji v državi.
Kar zadeva pa čast uniforme je res. da jo je treba braniti: dobro pa Je, da se v tem primeru spomnimo, da mora braniti čast uniforme
čjo gladko površino, v vili Sciarra pa m takih gladkih površin.
Najbolj pomemben pa je verjetno dokaz psihološkega značaja. Izvedenci, ki že nekaj dni zaslišujejo malega Roberta, so ugotovili, da deček ne kaže sovražnih čustev do Vita Co-viella, s sovraštvom pa govori o drugih ljudeh, kot je na primer ravnatelj zavoda Villa Agnese Ernesto Frass'Ho.
Kaže. da je zrno resnice tudi v iz-j? i Vita Coviella, ki je najprej priznal nato pa odklonil vsakršno odgovornost pri ostudnem zločinu. Fant je dejal, da je priznal, ker naj bi mu preiskovalci namignili na možnost, da mu sedišče kot mladoletniku ne bo sodilo. Pozneje pa je trdil, da ne bi mogel posiliti malega Roberta, ker da ne more imeti spolnih odnosov zaradi fizične napake. Zdravniki so to res ugotovili.
SPORT SPORT SPORI
ODBOJKA
V ČLANSKIH PRVENSTVIH
Dve zmagi in dva poraza naših ekip
Zmagala sta Breg in Olympia, poražena pa sta bila Bor in Kras
Deček ubil 7-Ictno sestrico
NOCERA INFERIORE (Salerno), 14. — «Glej kako te ustrelim», je re' el 11-letni Crescenzo Federico 7-letni sestrici Virginii. Takoj nato je dec -k pritisnil na petelina očetove puške in ustrelil deklico v prsi. Sosedje so ob strelu takoj pritekli in pirskočili na pomoč mladi Virginii, a za deklico ni bilo več pomoči. Umrla je
kmalu po prevozu Leonardo.
v bolnišnico San
CIPE JE ODOBRIL NOVE CENIKE
Od včeraj dražja vozila fiat in alfa romeo
Pesimistične napovedi Giannija Agnellija za leto 1974
RIM, 14. — Kot je bilo pričakovati in kot se je že dolgo časa govorilo, so tudi italijanske tovarne zvišale ceno svojih vozil. Prva, ki je segla po tem ukrepu je bila tovarna Fiat, istočasno pa sta se za povišek odločili tudi Lancia in Autobianchi, ki spadata v skupino Fiat. Kot zadnja se je za povišanje odločila tudi milanska tovarna Alfa Romeo.
Poprečni povišek avtomobilov Fiat se suka okrog 11 odstotkov. Najbolj so se podražila razkošna vozila tipa 130, najmanj, kot je bilo tudi pričakovati, pa majhna vozila kot so 500-R in 126. Po novem bo moral kupec odšteti za fiat 500-R 784.000 lir, medtem ko je prej vozilo stalo 728.000 lir (v ceni je vključen tudi davek na dodatno vrednost IVA). Povišek je znatno večji za največje avtomobile turinske tovarne, ker jih bremeni tudi znatno višji davek na dodatno vrednost. Za vozila vrste 130 znaša povišek nad milijon lir. Sorazmerno še najmanj so se podražila tipa 132, ki pa jih bodo v kratkem prenovili in bodo ceno verjetno povišali takrat.
Za vozila Autobianchi se poviški sukajo med 8 in 11 odstotki, znatno večji pa so poviški za avtomobile znamke Lancia. Tudi večino teh vozil bremeni visok davek na dodatno vrednost. Milanska tovarna Alfa Romeo pa je poprečno zvišala cene za 10 odstotkov. Iz jema je le alfasud TI, ki so jo predstavili pred nedavnim in v ceni katere so že upoštevali vpliv energetske krize in višje cene surovin.
Nove cenike je pred dnevi odobril medministrski svet za gospodarsko načrtovanje CIPE kot je pred časom že odobril poviške, ki so jih zahtevale druge avtomobilske hiše. Doslej so zvišale ceno svojih vozil Citroen, Crysler France in Ford, pričakovati pa je, da jim bodo v ratkem sledile tudi Ge neral Motors (predvsem za vozila znamke opel), Leyland Innocenti in Renault.
V poročilu delničarjem, ki ga je objavil bilten «Notiziario Fiat», je predsednik družbe Gianni Agnelli poudaril, da se je lani promet tovarne zvišal za 241 milijard lir (od 2.127 na 2.368 milijard lir, od katerih 828 milijard lir izvoza proti 684 milijardam leta 1972). Število prodanih vozil pa je padlo za skoraj 130 tisoč. Vzrok tega negativnega podatka gre iskati predvsem v energetski krizi in v prepovedi prometa osebnih vozil ob nedeljah. Edini pozitivni podatek je povišanje prodaje traktorjev (57 900 proti 46.619 leta 1972) Konec lanskega leta je imela skupina Fiat 200 tisoč uslužbencev (162 tisoč de lavcev in 38 tisoč uradnikov) pro ti 189.602 v letu 1972.
Agnelli poudarja nadalje, da se leto 1974 začenja z napovedjo re cesije, ki bo prizadela vso svetov no industrijo. Največje breme bo seveda nosila avtomobilska indù striia. ker jo energetska kriza prizadene v najvišii meri. Tovarna Fiat pa je v tem pogledu še naj-
manj izpostavljena, ker je specializirana v proizvajanju majhnih ekonomskih vozil, ki sp. glavno jedro njene proizvodnje.
Turinski upokojenec oživel in nato umrl uro pozneje
TURIN, 14. — Neki moški, ki ga je zdravnik že proglasil za mrtvega, je «oživel», medtem ko so ga usluž benci občinske mrtvašnice spravili v rakev, da bi ga odpeljali. Dogodek se je pripetil danes zjutraj v Turinu poslopju v Ulici Romagnano 32, kjer stanuje 77-letni upokojenec Ernesto Castaldi. Sosedje so poklicali danes zjutraj policijo, ker priletnega moškega že nekaj dni ni bilo na spregled. Agenti so vlomili v stanovanje in našli Castaldija, ki je ležal negibno v postelji. Poklicali so zdravnika, ki je podpisal potrdilo o smrti, ker upokojenčevo srce ni bilo več.
Medtem ko so uslužbenci občinske mrtvašnice postavljali «truplo» v krsto, je Castaldi pomežiknil z očmi nato pa se je znesel nad presenečenimi uslužbenci in policisti, češ kaj počenjajo v njegovem stanovanju. Prisotni so mu takoj pomagah spet posteljo in poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki ga je peljal bolnišnico. Zdravniki, ki so ugotovili upokojencu znake zmznitve nog. ga pridržali na opazovanju. Upokojenec pa je dobro uro po prihodu bolnišnico izdihnil. Vzrok smrti ni še znan. kaže pa, da gre za posledice zmrznitve.
Južnoafriški šesterčki dobili zlatenico
CAPETOWN, 14. — Južnoafriški šesterčki, ki so se pred dnevi rodili zakoncema Rosenkovvitz, se počutijo še kar dobro, čeprav so zboleli, da zlatenico. Zdravniki so sporočili, da je bilo zdravljenje s fototerapijo u-činkovito in da bodo šesterčki, ki jočejo, zehajo in se gibljejo kot vsi ostali otroci, okrevali v nekaj dneh. Poudarili so tudi, da imajo šesterčki zelo velik apetit in da so jim mogli znatno zvečati dnevno količino mleka
LONDON, 14. — Nov škandal izbruhnnil v krogih britanskega «establishment», ko je izšla zadnja številka ameriške revije za same moške «Penthouse»:	hčerka enega najbolj
vidnih predstavnikov britanske aristokracije je posneta popolnoma gola kot «mladič meseca». Gre za 201et no Fiono Watson, hčerko lorda Man tona, zemljiškega posestnika, bivšega konjeniškega častnika, člana jockey kluba in voditelja najbolj ekskluzivnih londonskih klubov v Pali Mallu. Fiona, ki je zaslužila znatno vsoto za fotografsko reportažo njenih ob
lin. je dovolila objavo pod pogojem, da jo imenujejo Frances Cannon. Spremenila je tudi svojo pričesko kljub temu pa so jo vsi prepoznali.
ŽENSKA «B» LIGA Briantea Como — Bor 3:0 (15:4, 15:11, 15:1)
BOR: Bolčina, Bezeljak, Jevnikar, Kalan, Kufersin, Pernarčič, Prašelj, Rauber
Povratni del prvenstva se je za Bor začel izredno neugodno, kar jasno potrjuje rezultat, s katerim se je vrnil s svojega gostovanja v Comu. Čisti poraz pa je tudi jasen prikaz dogodkov na igrišču. Borov-ke že dolgo niso igrale tako slabo kot prav v tem kolu. Slabo je bilo vse: serviranje, sprejem prvih žog, obramba in napad, tako da je bil poraz neizbežen.
Domačinke niso bile nepremagljive (kar so borovke dokazale že v prvem delu prvenstva, ko so jih na domačem igrišču brez težav premagale). Res je, da igra Briantea neprimerno boljše sedaj, vendar bi pa naša dekleta z bolj zagrizeno igro lahko dosegla dosti več.
O poteku tekme ni veliko povedati. V prvem setu «plave» niso znale dobiti pravega ritma igre in nasprotnik je to brez težave izkoristil. Nekoliko borbenejši je bil samo drugi del igre, ko so borovke izgubljale z 12:7, in so se z zagrizenostjo nasprotnicam približale na 11:12. Toda ko je sodnik dosodil bo-rovkam napako (ki je res ni bilo) postale te ponovno apatične in tekme je bilo praktično konec (saj tretji set ne potrebuje nobenega komentarja).
Za tako slabo igro je težko najti opravičilo. Res je sicer, da so «plave» stopile na igrišče po večurni vožnji in je bila ekipa okrnjena, saj sta manjkali Božičeva in Furlaniče-va, vendar bi pa kljub temu moral Bor dati od sebe veliko več.
Po tem pekočem porazu bo treba močno poprijeti, če se hočejo naša dekleta rešiti izpada. Ta cilj nikakor ni nedosegljiv. Tehnično in taktično so dobro pripravljene, manjka jim pa odločnost in pa zaupa-nje v lastne sposobnosti, ki je večkrat pomembnejše cd tehnike.
V	preteklem srečanju je Bor dosegel dno: slabše ni mogoče zaigra
Zato je treba na to tekmo čim prej pozabiti in se z novo vnemo vreči na delo. V soboto bo Boru prišla v goste tržaška OMA, ki je tudi v izredno slabih vodah, saj ima le dve točki več od borovk. Za obe šesterki bo tekma odločilnega pomena: če zmaga Bor, bo borba še odprta, če pa zmaga OMA, so naša dekleta z eno nogo že v nižji ligi. Prepričani pa smo, da nas tokrat ne bodo razočarale.
INKA
MOŠKA «C» LIGA Dall'Acqua Treviso — Kras 3:1 (16:14, 15:5, 9:15, 16:14)
KRAS: Živec, Vesnaver, Zadnik, B. in R. Milič, Peterlin, Žkrk, Bitežnik in Marušič.
DALL’ACQUA: Argento, Bortolot-to, Cavanna, Callegari, Fabris, Pio-vesan, Rigeli, Teschioni, Vicenzi. SODNIKI: Cassani (GO), Ruggie-in Russo (oba TS).
V	prvi tekmi povratnega dela prvenstva meške odbojkarske C lige je v soboto v Nabrežini Kras doživel svoj sedmi letošnji poraz in je še poslabšal že itak kritični položaj na lestvici. Okrnjena Krasova še sterka sicer ni povsem odpovedala, kot se je doslej večkrat zgodilo v teku letošnjega prvenstva. Poleg tega so imeli tokrat Krasovi odbojkarji v gosteh tretjeuvrščeno ekipo, ki sodi med najvidnejše predstavnike te lige (čeprav niso gostje zaigrali na višku svojih zmožnosti) Vendar tega Kras ni znal izkoristiti. Res je, da ni bila predstavnikom zgoniške občine prav v ključnih trenutkih prvega in zadnjega seta športna sreča najbolj naklonjena, vendar to lahko tolmačimo tudi kot nezmožnost, da bi odločili v svojo korist to ugodno priložnost. Še vedno smo opazili v vrstah «belo-rde-čih» precejšnjo neuigranost in nezadovoljivo obvladanje odbojkarskih prvin. Poleg tega je mogoče manjkala trohica samozavesti in odločnosti, kar se je tokrat v razburljivih, odločilnih trenutkih igre bridko maščevalo.
Kljub temu porazu pa položaj Krasa na lestvici še ni brezupen. Vsaj na papirju je bila sobotna tekma že vnaprej zgubljena, vendar bo treba podobne napake v bodočih nastopih odpraviti. Sedaj čaka kra-sovce serija srečanj s poprečnimi moštvi te skupine in že prihodnjo soboto, ko bo Kras igral v Trstu z ekipo Grandi Motori, se bo odločila njegova usoda.
V	prvem setu je Kras začel zelo dobro in je z učinkovitimi kombinacijami na mreži zmedel presenečene goste. Po vodstvu z 8:3 je delno popustil, pri stanju 12:12 pa spet zaigral odločneje in si pri vodstvu 14:12 zapravil set-žogo, Treviso pa je nanizal štiri zaporedne točke.
Demoralizirana ekipa «belo - rdečih» je v drugem setu po vodstvu s 3:1 povsem popustila.
Tretji set je do stanja 7:7 potekal v znamenju popolne izenačenosti, nakar je Kras z veliko požrtvovalnostjo zbral občutno prednost, ki je zadostovala za osvojitev častnega niza.
Razplet dogodkov v četrtem setu je pokazal, da tekma še ni odločena Prisostvovali smo pravi borbi na nož in šesterki sta se izmenično vrstili v vodstvu. Pri stanju 14:13 je Kras spet zapravil set-žogo in nato tudi set ter dve dragoceni točki.
-bs -
M. Kofol, Pavletič, Meneghetti, Lovrečič, Olenik, Trenta, Ludvik in Sancin.
Brežanke so uspešno pričele prvenstvo ženske C lige. Po lanskih negativnih nastopih v B ligi in po nazadovanju v nižjo ligo, je vodstvo začelo obnavljati ekipo in jo pripravljati za letošnje prvenstvo. Od lanske šesterke so ostale le tri igralke, poleg teh pa je pristopila še Divna Slavec, ki v lanskem prvenstvu ni nastopala. Na žalost pa je odšla Sonja Križmančič, ki letos ne bo nastopala zaradi zdravstvenih razlogov. V člansko ekipo je bila zato vključena celotna mladinska postava. Trenerju Jurkiču je tako uspelo ustvariti ekipo, ki ne zaostaja za lansko, a ima to prednost, da je precej mlajša od lanske in ima na razpolago več enakovrednih menjav.
Brežanke so odpotovale v Noven-to Vicentino nepopolne: manjkala je namreč Slavčeva, ki ima določeno nalogo v tej ekipi. Tekma se je pričela s precejšnjo tremo mladih igralk, ki so čutile na sebi veliko odgovornost. Tako so nasprotnice takoj povedle s 4:0. Takrat pa so Brežanke prebolele začetno krizo. Zasledovanje nasprotnic se je u-spešno zaključilo pri 12:12, nakar so Brežanke brez velikih težav o-svojile set.
Popolnoma obratno sliko smo imeli v drugem setu, v katerem so de-
ŽENSKA «C» LIGA Breg — Primavera Noventa Vicentina	3:2 (15:13,
9:15, 15:11, 12:15, 15:4)
BREG: Klabjan, Hmeljak, D. in
kleta iz dolinske občine že vodila z 9:8, nato pa so izgubila set. Tretji set je bil najbolj napet in najdaljši. Poleg Klabjanove so v tem setu nastopale samo mlade i-gralke, ki so s tem pokazale, da so zrele za take naporne tekme.
Dekleta iz dolinske občine bi verjetno osvojile brez težav tudi četrti set, vendar se je pri rezultatu 8:6 (za nasprotnice) poškodovala Habjanova, ki je morala z igrišča. To je precej oškodovalo ekipo, ki se je sicer upirala (saj je dosegla 12 točk) vendar je morala prepustiti set.
Zadnji set pa je bil popolnoma v oblasti Brežank. V odmoru se je izkušena Klabjanova nekoliko opomogla in to je dalo mladim igralkam pogum. Zadnji set so praktično o-svojile le s precej močnimi in gotovimi servisi.
Celotna tekma je trajala več kot dve uri in je bila zelo lepa ter napeta; k temu pa so pripomogli pred-vsem odlični sodniki, kar se ne dogaja često na gostovanjih naših e-kip.
Primavera je zelo dobra in solidna ekipa, ki je (enako kot Breg) izpadla lani iz B lige ter meri na sam vrh lestvice. Zato pa je zasluga marljivih Brežank za tako pomembno zmago še večja. K tej zmagi so v veliki meri pripomogli tudi številni navijači, ki so spremljali ekipo na gostovanje in so dobri dve uri glasno bodrili lastno še-sterko. Društvo je namreč organiziralo avtobusni izlet. Take izlete mislijo Brežani organizirati tudi za naslednja gostovanja.
VAM
MOŠKA «D» LIGA Olympia — Merano	3:1
V prvi tekmi moške odbojkarske D lige je goriška Olympia s precejšnjo lahkoto odpravila goste iz Merana, ki so letos nastopili brez svojega najmočnejšega igralca. Srečanje, ki je bilo v soboto zvečer v telovadnici v dolini Korna je bilo precej zanimivo. V prvem setu so goriški odbojkarji z lahkoto odpravili nasprotnika. Večje težave so bile v drugem nizu, ko so igralci Merana skušali osvojiti set, a se jim je proti koncu nekaj «zataknilo». Ob stanju 2:0 so z učinkovitejšo igro gostje osvojiti set in upanje za končno zmago. V četrtem nizu pa so odbojkarji Olympie zaigrali precej umirjeno in osvojili prvi par točk
Prvenstvo mladincev
Libertas Rocol B — Bor
* * *
Mladinski nogomet
MLADINCI
Gaja — Costalunga CGS — Breg
NARAŠČAJNIKI CGS - Breg Union — Giarizzole
0:3
2:3
1:1
5:0
0:1
Vesna še vedno na vrhu
(Nadaljevanje s 5. strani)
OBVESTILO
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» bo priredilo v sredo, 16. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih nagrajevanje 13. slovenskih športnih iger za tržaško - brežansko področje.
Vabljena so vsa društva področja!
					
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Peterki Bora in Kontovela nista izpolnili pričakovanj
V	začetku prvega polčasa so Štan-drežci zaigrali dobro in so večkrat ogrožali vratarja Devina, ki je imel precej dela, da bi preprečil napad «belordečih» napadalcev. V 10. minuti je prišlo do prvega gola po lepem strelu Ferletiča. V zadnjih minutah prvega polčasa pa so doživeli slovenski igralci pravi poraz. y 6 minutah igre so zatresli domačini kar trikrat štandreško mrežo.
V	drugem polčasu Juventina ni utegnila nadoknaditi zgubljenega, čeprav je dosegla s Ferletičem drugi gol.
Breg — Muggesana	0:3
BREG: Favento, Slavec (Strnad), Rodela, Saksida, Vidos, Manfreda, Race, Mahnič, Samec, Markežic, Grahonja.
MUGGESANA: Detela, Stefanini, Sain, Varin, Dudine, Giovannini, Pu-liese, Cauferi, Stradi, Rudini, Di-lich.
Strelci: v p. p. Giovannini, v d. p. Puliese in Dudine (enajstmetrovka).
Še en neuspeh za Brežane. Tokrat izid pravilno odraža potek igre. Zaradi nekaterih odsotnosti so bile še bolj razvidne hibe brežanske postave. Predvsem (in to ni nič novega) manjka strelec v napadalni vrsti. Sicer bi lahko tudi ti igralci boljše uspevali, če bi imeli več smisla za skupno igro in bi prodirali po kril-skih vrstah (vsaj takrat, ko imajo nasprotnike s krepko sredino igrišča). Vsekakor manjka «plavim» tudi režiser, ki bi zalagal napad.
Začetek je bil kar dober vendar je v nadaljevanju šlo kakor običajno. Sredi prvega polčasa je Giovannini, po lepi osebni akciji na čuden način presenetil Paventa. V nadaljevanju so se «plavi» lepo borili in so tudi sami imeli priložnost za gol, ki so jo zapravili. Do konca polčasa je bilo še upati na izenačenje vendar do tega ni prišlo.
Po odmoru je postala Muggesana nevarnejša in je že v prvih minutah dosegla gol s Puliesejem, po podaji Giovanninija, ki je bil najboljši na igrišču. Po tem zadetku so «plavi» popolnoma popustili in so Miljčani s precejšnjo lahkoto prodirali v bregov kazenski prostor. Tako je četrt ure pred koncem (po roki Vi-dosa) prišlo do enajstmetrovke, ki jo je realiziral hladnokrvni Dudine in tako podrl še zadnje, skromne upe naših igralcev.
Jolo
Kontovel — Libertas 57:79 (28:36)
KONTOVEL: Kralj 2, D. Zavad-lal .7, A. Zavadlal 27, Starc 19. Persi, Luksa 2, Kante, Bukavec, Lisjak, Štoka.
LIBERTAS BARKOVLJE: Orlan-dini 10, Matschnig, Apollonio 10, Garzel 3, Bicci 8, Fabbri 35, Coloni 2, Dreossi 2, Scaramelli 3, Pi-son 6.
Pet osebnih napak: Starc in Kralj, oba v 11. min. d.p. Prosti meti 9:28. Sodnika: Corazza in Boniccio-li iz Trsta.
Kontovelski košarkarji so tokrat zaigrali zelo slabo, saj so odpovedali na vsej črti. Od naših košarkarjev smo pričakovati dosti več, saj so tokrat sprejeli v goste zelo skromno ekipo, Libertas iz Bar-kovelj.
Menim, da tiči glavni vzrok za ta poraz v tem, da manjkajo Kon-tovelcem predvsem treningi. To potrjuje očitno tudi nedeljska tekma. Drugi vzrok pa tiči v tem, da so bili domači igralci zelo netočni pri streljanju prostih
metov. Tretjič pa so zagrešili preveč osebnih napak, zaradi katerih sta morala že v 11. minuti drugega polčasa zapustiti igrišče dva ključna igralca, kot sta Starc in Kralj. Vsa krivda pa ne leži le na igralcih, saj je med tednom ob slabem vremenu nemogoče trenirati na prostem. Kar pa se tiče šolske telovadnice, je še vedno vse le pri obljubah in ni znano, kdaj bo na razpolago za treninge.
iiiiiiiimiiiiiinMiiiiiiiiiii um iniiiiiiiiiimi •••tim ii»iii nuni um n um mi miii iniMiiiMiinmim* •*•*••• ••***••*•
Libertas je ubral proti Kontovelu hiter ritem in je prevsel vodstvo že v prvi minuti. Njegova igra je slonela predvsem na hitrih protinapadih, katere je tudi uspešno zaključeval. Glavni pobudnik vseh nevarnih akvcij je bil Fabbri, ki je bil s 35 koši najboljši strelec tekme. Pri Kontovelu je prišel do izraza le D. Zavadlal, medtem ko so ostati razočarali.
H. L.
Libertas Trst — Bor 91:70 (48:33)
LIBERTAS TRST: Bassi 4, Lu-nazzi 25, Nisi 9, Tarabocchia 8, Ro-bolotti 4, Signanini 7, Zudetieh 6, Narder 10, De Gioia 14, Prodi 4.
BOR: Kralj 23, Koren 7, Baraz-zutti 4, Francia, Klobas, Pertot, Hrvatič 8, Fabjan 19, Kapič 7, Ra-žem 2.
Sodnika:	Jurman in Popazzi
(Trst). Prosti meti: Libertas Trst 11:24, Bor 12:26. Pet osebnih napak:	Barazzutti (35:52), Fabjan
(51:72). Že v 1. minuti igre si je poškodoval gleženj Klobas.
Proti še nepremaganemu Liberta-su iz Trsta je Bor doživel predviden poraz. S prikazano igro pa «plavi» sicer niso povsem razočarali in so v tem srečanju pokazali napredek. V prvi polovici prvega polčasa so bili namreč domačinom enakovreden nasprotnik, saj so se Liber-tasu približali celo na dve točki (24:26). Nato so si domačini (zaradi večje izkušenosti in boljše tehnike posameznikov) priigrali prednost 15 točk in to razliko so ob-
držali skozi celo srečanje. Martin Kralj in Fàbjan kot strelca, Koren zaradi požrtvovalnosti pri prestrezanju odbitih žog so se v Borovih vrstah najbolj izkazali. Žal, pa so tudi tokrat naši košarkarji zagrešili vse preveč napak (koraki, slabe podaje, slabo zapiranje prostora). To jih je stalo zelo drago, tako da so domačini z lahkoto zmagah.
Izidi mladinskih moštev: PRVENSTVO «POMLAD»
Bor — Polet	67:61
MLADINCI
Arte B - Polet	68:53
NARAŠČAJNIKI Bor — Lloyd Adriatico 66:60 CGS — Kontovel	44:41
b. 1.
V TEKMOVANJU ZA «SUPERPOKAL»
Jutri Ajax-Milan
MILAN, 14. — Milan in Ajax se bosta v» sredo spoprijela v povratnem srečanju za osvojitev nogometnega «superpokala», ki pripada zmagovalcu srečanja med evropskim prvakom prvakov in zmagovalcem turnirja za pokal pokalnih prvakov, Milančani so v prvem srečanju, ki je bilo prejšnji teden v Italiji, zmagali s pičlim golom razlike, sedaj pa jih čaka v Amsterdamu težka naloga, da branijo gol prednosti.
Srečanje se bo pričelo ob 20. uri, italijanska televizija pa bo del tekme oddajala v oddaji «športna sreda» ob 22. uri. Tekmo med Ajaxom in Milanom bo sodila nemška sodniška trojka.
SMUČANJE
V CRINDENWALDU
Avstrijka Monika Raserer najhitrejša v veleslalomu
Španec Ochoa zmagal v slalomu na Nevejskem sedlu
GRINDELWALD, 14. — Avstrijka Monika Kaserer si je danes zagotovila ženski veleslalom, _ veljaven za SP. Lestvica je namreč taka:
1.	Monika Kaserer (Av.)	1’12”78
2.	Hanni Wenzel (Liecht.) 1T3 '37
3.	Christa Zechmeister (ZN) 1T3”71
4 Fabienne Serrat (Fr.)	1T3"31
5.	Marie T Nadig (Švi.) 1T3”86
6.	Christina Tisot (It.)	1’14”52
Po tem tekmovanju je lestvica za
SP taka:
1, Annemarie Proli (Av.)	163
Marie - Theresc Nadig (Švi.) 103 Hanny Wenzel (Liecht.) 86 Christa Zechmeister (ZRN) 72 Kathy Kreiner (Kan.)
Monika Kaserer (Av.)
Wiltrud Drexel (Av.)
Irmgard Lukasser (Av.) Fabienne Serrat (Fr.)
Traudì Treichl (ZRN)
2.
3.
4. 5 G.
7
8
9.
10.
Včeraj je v Grindelwaldu pripravila v smuku Američanka Cindy Nelson izredno presenečenje. Ta 18-letna smučarka je namreč v tem
smuku zmagala in je tako ne le premagala veliko favoritinjo Proll-Moserjevo, ampak je tudi prekinila izredno serijo 11 zaporednih zmag v smuku te odlične avstrijske smučarke. Prbll-Moserjeva je bila včeraj druga, pred Švicarko Nadigovo. • * *
NEVEJSKO SEDLO, 14. — V moškem slalomu za EP na Nevejskem sedlu je zmagal danes Španec Francisco Ochoa.
Včeraj je v veleslalomu osvojil prvo mesto Šved Stennmark, pred Italijanom Bessonom in Ochoo.
Rezultati današnjega slaloma so bili taki:
1.	Francisco Ochoa (Šp.)	92”24
2.	Aurelio Garcia (Šp.)	92”32
3.	Jengemar Stenmark (Šve.)	92"36
4	Carlo Demetz (It.)	92”75
5.	Hans Penzl (ZRN)	92”95
6.	Leonhard Geirscher (Av.)	93”16
7.	Robert Schuchter (Av.)	93’T7
3.	Stig Strand (Šve.)	93”53
9	Russel Goodman (Kan.)	93”63
10.	Dan Cristea (Rom.)	94”39
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM NA TEKMO V FRANKFURT!
Jugoslavija in Španija se bosta 13. februarja v Frankfurtu spet srečali med seboj. Tekma bo odločilnega pomena, saj je od nje odvisno, katera državna reprezentanca bo sodelovala na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo letos poleti v Nemčiji.
Za tekmo vlada tako v Jugoslaviji kot v Španiji izredno zanimanje in so vsi letalski prevozi že vnaprej razprodani. Hjub temu pa je turističnemu uradu «Aurori» uspelo dobiti na razpolago reaktivno letalo družbe «INEX ADRIA», s katerim želimo pripeljati ljubitelje nogometa na tekmo v Frankfurt.
Pokroviteljstvo nad potovanjem v Frankfurt je prevzelo športno uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA, zaradi česar je tudi cena potovanja izredno nizka. Kot je iz programa razvidno. znašajo vse usluge le 44.000 lir oziroma 1,091.00 Din (za Jugoslavijo) Za ilustracijo naj povemo, da stane navadna železniška vozovnica 2. razreda Trst - Frankfurt in nazaj 39.270 lir! Torej res ugodna cena!
Program našega izleta na «tekmo stoletja» pa je naslednji:
SREDA, 13. FEBRUARJA 1974
Ob 12.00 zborno mesto vseh navijačev na letališču Brnik pri Ljubljani, kjer se lahko pustijo avtomobili na parkirnem prostoru pod nadzorstvom.
Ob 12.45 odhod posebnega letala DC-9 za Frankfurt. Zakuska na letalu.
Ob 13.55 prihod v Frankfurt. Prestop v avtobus in krožna vožnja po mestu. Daljši postanek za morebitne nakupe, nato prevoz z avtobusom na stadion.
Ob 19.30 začetek nogometne tekme JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA.
Takoj po tekmi se vsi navijači spet zberejo pri avtobusu. s katerim se odpeljejo na letališče. Možnost nakupov v trgovinah izvencarinskeea območja.
Ob 22.50 odhod letala iz Frankfurta za Ljubljano. Večerja med poletom.
Ob 24.00 prihod v Ljubljano (Brnik) in konec našega potovanja.
CENA POTOVANJA JE 44.000 LIR NA OSEBO, V KAR JE VŠTETO:
1. Potovanje z letalom DC-9 iz Ljubljane v Frankfurt in nazaj; 2. Avtobusni prevozi v Frankfurtu in ogled mesta; 3. Ogled nogometne tekme Jugoslavija - Španija — oitevilčeni sedeži na tribuni; 4. Večerja na letalu; 5. Spremstvo.
« * »
Ob prijavi je treba plačati 20 tisoč lir, ostanek pa vsaj en teden pred začetkom potovanja. Zaželeno bi bilo, da bi prijave iz okolice sprejemala naša športna društva in jih potem direktno posredovala turističnemu in potovalnemu uradu «AURORA», ki skrbi za celotno organizacijo in ki tudi sprejema prijav posameznikov.
Kolikor bi bilo do torka premalo prijav, sl pridržujemo pravico, da potovanje odpovemo.
Vpisovanj'e se zaklj'uéi danes.