^ dan run «obot. nedelj in praznikov ^ued daily «caP1 Saturday«» ¡E^unday. and Holiday« PROSVETÂ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrednUki In upravniški prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 .TEAR XXXIX Cosa lisia Js $84)0 matter J et chineee. puno-. »«^^ í¿ti< cSgáw S ZiSTwi. chicaoo m. ilu Četrtek, 2«. junija (june at). is4t Acceptance for maÜjpi at «pecial rate of posta«« provided for in «action 1103, Act of Oct 1. 1017, authorized on Subscription M OO Yearly ŠTEV.—NUMBER 123 4. iota udarji zastavkali proti itidelavskemu zakonu Delo so pustili tudi klavniški delavci v Omahi; deželi se obeta nov stavkovni val n.. «Mhington. 25. jun.—Včeraj stavkalo okrog 200,000 ru-¡jev na mehkem premogoven polju v desetih državah, ta je nastala spontano kot ^test proti Taft-Hartleyjeve-antidelavskemu zakonu, ka-icga je sprejel kongres preko ldsednikovega veta zadnji odeljek. ! TPennsylvaniji in Alabami so jjnarji začeli puščati delo že pondeljek popoldne, kakor hi-je prišla vest, da je senat tjel antidelavski zakon. Vče-pa se je spontana stavka raz-fla na vse važnejše premogov-države srednjega zapada, K)da in juga. Kot govore razna operatorska ločila, je v Pennsylvaniji za-ivkalo 41,000 majnarjev, v Kt Virginiii 31,000, Kentucky-30,000, Illinoisu 25,000, Ala-120,000, Virginiji 11,000, liju 6.000, Tennesseeju 5,000, iiani 5.245, v Utahu 1,200. Za-ipniki operatorjev so rekli, da več koi polovica majnarjev na ehkem premogovnem polju ilo delo v znak protesta. Med majnarji se je razširil »timent. "naj senatorji kop-jo premog", ker so sprejeli ikonski antidelavski zakon in do videli, kako se delavec poti. Izgleda, da bo paralizira-Tsa premogovna industrija še W petkom, ko gredo majtiarjf-desetdnevne počitnice. V antidelavskih krogih v kon-su in izven se pene od jeze, r so majnarji pokazali toliko btemee in borbene volje in se pojo ekonomsko silo postavili robu onim, ki bi radi zdrobiva* unije ali pa iz njih napra-i kompanijske unije, katerim antidelavski zakon tudi izrec-odpira vrata. Jezi jih tudi to, t ne morejo Lewisu do živega, »ti molči kot grob. totični department je začel tavati, kako bi mogel na-»Piti proti Lewisu in UMW, k ni nobenih dokazov, da je pa kak drug unijski vodi-j «mpliciran v tej stavki, o pravi National Coal Asso-zveza operatorjev, da je «kina kršitev" novega proti-■"rtega zakona. Majnarjem ne morejo nič, če nočejo «ti pot tem "suženjskim" za-Prav tako bi ne mogli ■ W«vcem v drugih industri-bi storili enako kot maj-rJ' Jaka "kampanja" bi bila ^Jbolj rfoktivna za preklic drastično revizijo tega Unije CIO v San Fran-* ž<. izrekle za sploš- Protestno stavko vsega orga-delavstva proti temu kot majnarji so storili F«»vniik, delavci pri Union c'" v Omahi, Nebras-C j; v torek spontano pustili L ' S" st0lili del°ma kot L^1 l^^emu antidelav F f P"*OdbJ * frarnev ' l"ma pa, da po- PjKajanja za novo mezd- lu N. J.t pa je pu- stilo delo 4,000 ladjedelničarjev, ki so organizirani v uniji CIO. Neki unijski voditelj je dejal, da bo zastavkalo tudi 40,000 delavcev v ladjedelnicah Bethlehem Steel Co. na vzhodu. Vzrok je, ker kompanija ne mara nič slišati o kakšnem mezdnem povišku. Unija zahteva 15c več na uro in šest plačanih praznikov na leto. V Detroitu pa je Robert Keys, predsednik Neodvisne forman-ske zveze dejal, da se bo stavka 3,500 preddelavcev pri Fordu nadaljevala brez ozira na Taftov zakon. Tia zveza se je v torek tudi obrnila na avtno unijo CIO z apelom, naj hijeni členi upoštevajo stavkovno linijo. Ako pride do tega, bo pri Fordu suspendirano vse delo. Voditelji te for-manske zveze so tudi izjavili, da bodo čim prej preizkusili ustavnost tega zakona na sodišču. Ta zakon namreč zanika preddelav-cem pravico do organizacije in kolektivnega pogajanja. V Birminghamu, Alabama, pa je distriktni predsednik jeklarske unije CIO R. E. Farr dejal, da bo v tamkajšnjem okrožju zastavkalo 90% delavcev v znak protesta proti Taftovemu zakonu. V St. Louisu se nadaljuje stavka tramvajskih delavcev in avtoizvoŠčkov, enako tudi v Oaklandu, Cal., in Pontiacu, Mich. „V Seattlu pa so v stavki mašenisti in avtni izvoščki. Izgledi so, da so v popolni zmoti oni, ki pravijo, da bo ta antidelavski zakon vplival pomirjevalno in onemogočal stavke. Po mnenju .nasprotnikov tega zakona se bo zgodilo baš o-bratno, kajti ta zakon bo neizbežno izzival industrijske nepo-koje. Gibanje za vnovčenje vojaških bondov • Washington, D. C.—Kongres-nik Vursell je predlagal v nižji zbornici, naj kongres sprejme zakon, ki bi dovolil približno deset milijonom veteranov, da bi takoj po odpustitvi iz armade lahko vnovčili svoje odpusti-tvene bonde. Skupna vsota v bondih, do katere so veterani upravičeni, znaša dve in pol milijarde dolarjev. Italijanska policija navalila na f (diste Aretiranih je bilo več sto fašistov sirom dežele Rlm^—Zadnjo nedeljo je italijanska policija vprizorila večji naval na tajne urade italijanskih fašistov in aretirala več sto oseb. V Rimu je prijela tudi Giusep-peja Pizzarinija, rimskega fašističnega glavarja pod Mussolini-jem. O njem gre glas, da je ves čas vzdrževal stike s Calom Scor-zo in Avgustom Turatijem, ki sta postala Mussolinijeva naslednika in se nekje skrivata. Oba sta na listi vojnih zločincev. Policija je prijela Pizzarija za-eno z ducatom njegovih kolegov na zloglasnem trgu Piazzo Co-lonno, kjer je središče črnobor-zijancev. Zasačila jih je na tajni seji v njih uradu. Vsi so imeli fašistične izvidnice. V njih podzemskem glavnem stanu je našla tudi veliko Količino orožja, ki so ga poskrili med vojno, da se ga poslužijo, ko pride "njih dan". Fašistično gibanje v Italiji je zopet definitivno v preporodu. Posluje podtalno in je razširje* no po vsej deželi. V nedeljskem navalu je bilo aretiranih stotine faiiatov poleg Rima tudi v Milanu, Padovi, Benetkah, Vinzenzi, Mantovi, Sieni, Parmi, Bresciji, Veroni, Bariju, Neaplju, Palermi (Sicilija) in v več drugih manjših mestih. Rimski list La República pravi, da prejema italijansko fašistično gibanje direktive od fašistične "zame j ne vlade" v Argentini. Ta list tudi citira vodilne fašiste, ki pravijo, da bo v Italiji fašizem zopet zavladal, ko "izbruhne vojna med Rusijo in Ameriko". V Italiji je zelo razširjeno mnenje o neizbežnosti vojne med Ameriko in Rusijo. Mnogi menijo, da bo vojna izbruhnila že v prihodnjih "treh, štirih" mesecih. Mnogi vsled tega tudi ne popravljajo svojih razbitih domov Vse to so sadovi velike propagande proti Rusiji in napetih od-nošajev med Ameriko in Rusijo GREEN POUDARJA POTREBO ZDRUŽENJA VSEGA UNUSKEGA GIBANJA «ueei; EjCkn k < i.. T*«'« Havniikih ' Poviiana Klavniški družbi 'm"ur «ta povišali lrri delavcem šest Prizadetih je ukih delavcev, ki '"višanja. Verje- trr, "«t*lih 200,000 klavcev v drugih «'nakega povi-14 ir,J*- je sledilo po ¿aitopniki delav-1 fclavniikfh unij U'T predstavniki f» ET, sr. Cincinnati, 0^-(FP)—William Green, predsednik ADF, je na konvenciji čevljarskih delavcev izjavil, da je prišel čas za združitev obeh velikih delavskih unij, namreč ADF in CIO. Namignil je, da postoje možnosti združitve od obeh strani, kajti sedanji čas vodi v enotnost delavstva. V prejšnjih razgovorih o skupnosti obeh unij, ki «o se vršili v zadnjih letih, je Green vselej poudarjal le potrebo, "da se CIO . vrne v hišo delavstva", namreč pod okrilje ADF. Doslej «o se vsi poskusi za zbližanje med CIO in ADF razbili baš zato, ker je Green vztrajal, da se posamezne unije CIO enostavno priklopi jo unijam ADF in na ta način zavzamejo podrejeno me-«to. Na omenjeni konvenciji «e Je prvič zgodilo, da je Green zavzel drugačno «tališče v tem, da ni več govoril o "vrnitvi v hišo delavstva", ampak je večkrat poudaril potrebo "združitve obeh delavskih grup w Green je šel fte dalje, ko je poročevalcem novinarnke agencije Federated Prew izjavil, da pričakuje združitev CIO in ADF "pred koncem tega leta." Re«ni izgledi za združenje obeh mogočnih delavskih unij, ki skupno predstavljata več kot 13 milijonov organiziranih delavcev, so «e pojavili v tem letu, oziroma po lanskih novembrskih volitvah, pri katerih je pro-tidelavska reakcija dobila večino. Delavski voditelji so po dolgem cincanju pričeli spoznavati, da je edina rešitev za ameriško delavstvo v močni in skupni delavski organizaciji. Upanje postoji, da bodo delavski voditelji šli še dalje—da bodo spoznali veliko potrebo po močni delavski politični stranki Kajti brez politične moči bo delavstvo ostalo žoga velekapitali-stičnih politikašev. Kako brez-močni «o ameriški delavci politično, «e je zlasti pokazalo « r prejetjem zlobnega Taft-Hart-leyjevega protidelavekega zakona pred par dnevi. Vprašanje je, ali «o «e unijski voditelji kaj iz tega naučili? Od-govor bo pokazala bližnja bodočnost. odvisno pa je. v veliki meri tudi od članov vseh delavskih unij. Odmevi Taftovega zakona v Evropi Ta zakon komentira vse angleikd časopisje London. 25. jun.—V torek je vse angleško časopisje od skrajne desnice do skrajne levice potisnilo na drugo mesto vse druge vesti in na široko poročalo in komentiralo sprejetje Taft-Hartleyjevega a n t i delavskega zakona v ameriškem senatu. Splošna sodba angleškega meščanskega in delavskega tiska je, da je ta zakon "maščevalen" in "suženjski" in da ne bo preprečil ali zmanjšal stavk v Ameriki. Konservativni list Daily Mail vidi v tem porazu predsednikovega veta «"revolto" senatorjev proti Trumanu. Ženeva. Švice. — Sprejetje drakoničnega s n t i delavskega zakona po zveznem kongresu je ameriške delegate spravilo v zelo neprijeten položaj. V tem mestu se namreč vršita dve svetovni konferenci. Ena od teh je letno zborovanje Mednarodnega delavskega urada, katerega je članica tudi Amerlka, druga pa je svetovne ekonomska konferenca, na kateri igra Amerika glavno vlogo kot najmogočnejša gospodarska sila. S sprejetjem Taft Hartelyje-vega zakona so bili potisnjeni v defenzivo posebno gastopniki a-meriškega delavstva (ADF), ki so navzoči na konferenci Delavskega urada, katera «e bavi z mednarodno delavslfo in socialno zakonodajo. Povsem drugače pa se počutijo zastopniki a-meriških delodajalcev, ki so zelo zadovoljni s «prijetjem tega zakona. Toda delegacije drugih držav gledajo dvomljivo in nezauplivo napram Ameriki, ker jim je postalo 4asno, da a-meriški velebiznis diktira tudi notranjo politiko. Slično nezaupanje je opaziti na ekonomski konferenci, ki je bila sklicana na ameriško iniciativo v svrho splošnega znižanja uvozne carine in pospeševanje mednarodne trgovine. Toda odkar sta obe zbornici ameriškega kongresa sprejeli zakonski osnutek za zvišanje uvozne carine na volno, katere največ pride iz Avstralije, ima ameriška delegacija velike težkoče. Delegacije drugih držav, po številu 18, po zelo skeptične napram ameriškim propozicijam, kajti ne verjamejo, da bo Tru-manova administracija mogla izvesti svoj program za čim nižjo carino. V zadevi volne je a-merlški kongres že pokazal, kam sapa piše. Domače vesti Smrt pionirja Lorain, O.—Po dolgi bolezni je 21. jun. umrl Frank Kristoff. atar 86 let, doma Iz Unca pri Rakeku, v Ameriki od 1893;tlan društva 17 SNPJ 41 let. kakor tudi ABZ. Tukaj zapušča ženo ln brata Jožeta, v Clevelandu pa sina Franka. Američani so bili zopet potegnjeni Na Ogrskem ni prišlo do nikakšnega komunističnega puča Cbicago.—"Ameriško ljudstvo je bilo zopet potegnjeno". Te besede je izrekel dr. Odon Ud-varhelyi, glavni ogrski poStni ravnatelj, ki «e te dni mudi v Chicagu. V Ameriko Je prišel na mednarodno komunikacijsko konferenco, ki «e bo vršila v Atlantic Cityju. Dr. Udvarhelyl Je povedal či-kaškim novinarjem, "da na Ogr »kem ni priAlo do nikakšnega komunističnega puča. Vse kar «e je zgodilo, je to, da je prišlo do resignacije premierja in zunanjega minlctra, njihova mesta pa sta zavzela dva člana iate «tranke, stranke malih poseatni-kov Dejal Je tudi, da bi Ogrska zelo potrebovala zunanje pomoč v obliki posojil za izvedbo svojega triletnega načrta, katerega cilj je doaeg predvojnega živ ljenj«kega atandarda. Toda je dejal, da imajo Ogri malo upanja ns kakšno poaojilo iz Ame- Avtni magnat Wilson za visoke cene Pred kongresniki je obsojal agitacijo ' za znižanje cen Waahlngton.—Charles E. Wilson, predsednik General Motors, je pred kongresnim odsekom za ekonomske zadeve obsojal agitacijo za znižanje cen, katere po njegovem mnenju niso previsoke. Posebno pa je obsojal tako agitacijo "na visokih mestih". S tem je menda imel v mislih par Trumanovih Izjav, v katerih je pred par meseci pozival ameriški biznls na splošno znižanje cen vsaj za deset odstotkov, kar je rekel, da se lahko stori ln profltl bodo še zmoraj dovolj visoki. Tisti Trumanovl apeli seveda niso nič zalegli. Za znižanje cen bi bila potrebna kongresna ak-cija. V resnici se je zgodilo baš obratno, kajti cene še vedno naraščajo. Posebno pa so se zadnje čase zopet dvignile cene mesu šlrom dežele, in sicer za 10 do 20%. V seid tega se je v deželi zadnje čase zopet pojavilo gibanje za boj kotiranje trgovin po konzumentih. i Wilson Je zanikal, de bi MU tovarnarji odgovorni za draginjo, marveč je zvrnil odgovornost na trgovce na debelo in drobno. V resnici vsi delajo velikanske profite, tovarnarji ln trgovci. Korporaclje jiploh še nikdar niso delale tako velikih profitov kot jih delajo dane«, Dokaz temu je izplačevanje mastnih divldend. Druga dva vzroka za draginjo pa sta po Wil«onovem zatrdilu dejstvo, da Amerika ni financirala vojne «proti, marveč je plramidira-la svoj dolg, kakor tudi vsled "inflacije plač". O inflaciji pro fita velebizniva je molčal. Z zborovanja svetovne delavske federacije Pogojno je odprla vrata za pristop nemških unijt pod vzela akcijo za strmoglavi jen je fašizma v Španiji in demokratizacijo Grčije Praga.—(ALN)-—Letno zborovanje glavnega odbora Svetovne delavske federacije, ki se je vršilo v tem mestu, je bilo vseskozi harmonično in vsi sklepi sprejeti soglasno. Seje se je udeležilo čez sto delegatov, ki so zastopali 71,500,000 organiziranih delavcev križem sveta— pet milijondv več kot leta 1945 v Parizu na ustanovnem kongresu. Zborovanje se je bavilo s pc rečimi delavskimi vprašanji, ki jih je pustila za «abo zadnja vojna. Pred sabo je imela tudi vprašanje pridružitve nemških strokovnih unij. Za one dole- Tiaoče tekstilnih delavcev ob delo Boston.—Vsled oderuško visokih cen tekstilnemu blsgu je zažela pešati tudi tekstilna produkcija. Unija tekstilnih delavcev CIO poroča, da je bilo v novoangleških državah odslov-1 jenih več kot 18,000 delavcev, ali pa delajo samo po tri, štiri dni na teden. Cene so visoke vsled izredno visokih profitov. Angleška mladina gre v Jugoslavijo Delala bo na mladinski železnici London.—Skupina 20 mladih Angležev je baškar odpotovala iz Londona v Jugoslavijo, kjer bo pomagala jugoslovsnaki mladini pri graditvi nove želajmiške proge med Ssmscem in Sarajevom. Proga bo dolga 130 milj. Druge skupine mladih delavcev so že prispele v Jugoslavijo iz Danske, Francije, indije in Avstralije. Pri «ličnem delu so lani pomagale jugo«lovanaki mladini delavske grupe is Poljske, Romunije, Ogrske in čeho-slovakije. Vsled tega edinstvenega sodelovanja mednarodne mladine za obnovitev Jugoslavije, ki je po osvoboditvi dosegla že lepe uspehe pri obnovi, dobiva ta kooperacija znak mednarodne vzajemno«!!. Ko bo nova proga izgrajena, bo vezala rudar«ke kraje v Bosni z vsemi industrijskimi središči nove JugoNlavije. Računa se, da bo pri tem projektu sodelovalo okrog 200,000 mladih delavcev, ki «o «e priglasili za gradnjo proge proatovoljno. Poleg gradnje železnice Sa-mac-Sarajevo, ki «e Je pričela pred nekaj meaccl, so v delu tudi drugi veliki projekti za obnovo Jugoslavije v vseh njenih federativnih republikah. Omenjena proga be dovršena do prllied-nje jeseni. TUDI kanadska reakcija si je za-2elela protidelavskega zakona Toronto. Can.—(FP)—Vse izgleda, da bodo protidelavuki elementi v kanadski vladi sledili zgledu ameriške veleka pita listič stavkati in daje protekcijo kom-panij«kim unijam s tem, da bi delodajalci lahko organizirali «voje unije v vseh tovarnah, ne reakcije, ki je prt d nekaj j kjer že obstoje delavske unije. J____i ____1-1. .I.l^i < f,./l i t»__i-il__tu .....U dnevi sprejela zločestl Taft Hartleyjev antidelavski zakon. Nekaj stičnega se sedaj kuha v Kanadi Zadnje dni Je Humphrey Mitchell, minister za delavske od* nošaje, v parlamentu predlagal zakonski osnutek, s katerim bi kanadska reakcija rada potisnila kanadske delavce ob zid. Temu poskusu reakcije so «e uprli kanadski delavci, ki ao organizirani v raznih unijah, katere «o pridružene CIO in ADF. Delavski predstavniki so ostro obeodill nov manever r«|ikcije. Protidelavski zakonski osnutek določa, da delavci ne bi «meli sicer že obljubila večje poaojilo, t/»da po zadnji spremembi v via-rlke ali Ru«ije. Amerika Je bila GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of aad publishad bf Slovana National Benefit Society Naročnin« a« Združene drisve (Uran Chicaga) in Kanado UM na toto, $4J0Q se pol lata. S2.SS se ietrl lele, se Chicago in prejela dva paketa klekljanih čipk. ki so tako lepe. da bi jih človek kar gledal. V tukajšnjih trgovinah ne vidiš tako lepih klekljanih čipk, kot jih delajo v Žirih. V Clevelandu živi veliko rojakov, ki |p doma Iz Žirov. Veseli smo bili, ko smo se srečali s Fricovo Anico (Jesenko) na veselici društva Soče. Povabila nas je, da bi jo obiskali, ali ni- Glavni govornik pa bo D. Loti " Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Ta komisija se je soglasno in na vsej črti izrekla za že znani načrt generalnega Štaba, to je za osedlanje dežele s prisilno vojaščin*). Zdaj čita-mo, da je poročilo te komisije zelo "iskreno", "objektivno", "nepristransko" — in podobne superlative. V prvo r*dl verjamemo, kajti dvomimo, da je še kdaj kdo slišal ali poznal "neiskrenega" militariata. Tudi Hitler z vsemi junkerji vred je bil fanatično "iskren" militarist. Iskrenost je lahko lepa čednost ali pa tudt veliko zlo; odvisno Je, kskšnemu namenu, kakšnim ciljem sltjži. Da zdaj opisujejo njeno poročilo kot "objektivno" ln "neprl-stranako", je razlog v tem, ker v tem grmu leži več zajcev. Eden teh je, ker je propaganda za obvezno vojaščino zelo dobro nama zana tako s strsni generalnega štaba kot s strani Časnikarskih magnetov in drugih pristašev militsrizma. Generalni štab slgtir no nima na plačilni listi okrog 500 "publicitctnlh agentov", treniranih novinarjev in propagandlstov, zato, da bi prejemali le čeke ir lepo plačo. Naloga tega propagandističnega štaba ;e, da čim bolj popullzira poročilo te komisije in ga prikaže v čitr. bolj pri-\ lačni in "prepričevalni" luči. Drugi izmed teh zajcev je, da je to poročilo, kolikor nam je znano, tudi samo na sebi dokaj "prepričevalno" za nekritične ljudi — za pristaše prisilne vojaščine, kakor tudi za one, ki sede na'plotu, fie revija Nation omenja to porodilo zelo obzirno, brez vsake kritike. So gs pač sestavljali ljudje, ki so zelo spretni diplomatje, dušeslovci in — propagandist!. V svojem poročilu pravijo, da jim po zaslišanju 200 oseb. večinoma oficirje in vladne uradnike, in po vsestranskem študiranju vprašanja, jim "žal" in kazalo drugega, kot da priporočajo splošno vojaško vežbanje za vse mladeniče v starosti 17 let ali več, in sicer šest mesecev v vojašnicah, šest me-' secev pa v kaki vojaftkl stroki ali poklicu. | Stroški tega vežbanja bi znašali blizu dveh milijard na leto. Na podlagi statistike Hansona Baldwlna, vojaškega strokovnjaka New York Timesa, Amerika že danes potroši za militarizem približno toliko kot ves ostali svet skupaj. Sicer je rea tudi najbogatejša dežela, toda njen vojni proračun in kampanja sa obvezno \ ojaščino le prikazujeta, v kakftnih mllitarističnih kleščah ae je /našla po vojni. Zadaj za vsem tem sevedt stoji velebirnis. ki nt-tekuje vso vladno politiko, notranjo in zunanjo. Velebirnis podpira militarizem, vključivši obvezno vojaščino, militarizem pe velebirnis. Sta kot siumska dvojčka. * Kjer je ta prrda«*dnikova anketna komisija najbolj "objektiv r.a", je menda v njeni domnevi, da v primeru atomakega napada na deželo bi se lahko rgodilo, da bi bilo prvi dan uničenih ducat največjih mest. rardejane industrije in disorganiairana tranapor tacija. Mirnost /a prestreženjr nenadnega ri kotnega napada z atomskimi bombami bt bila zelo majhna. Z drugo beeedo, dežela bi bila v prvih dneh nenadnega napada lahko popolnoma cMaorga nizirana. njena velemesta v prahu in j*|>*lu, kot ata bili Htroši-ma in Nagasaki, industrijski centri p« ra/btti. In Uko Je prišla ta komlsijs do zaključka, da je edina obramb-pred atomskim napadom (U v uveden ju splošnega vojaškega vet-banja in (2) razpršitvi velemest ter premestitvi važnih Industrij — pod zemljo . .. enako kot ao v zadnji vojni delali neelji in tudt Anglija, «S0to da bi bik) sa prihodnjo vojno v tej deželi to potreb no še v veliko večjem obsegu. Moida smo omejeni ali celo stupidni, toda'nam se vidi ta recept na vsej črti zgrešen, kratkoviden in povsem blaten. Vat to. ker Ja baziran, ne na trdni volji sa dosego trajnega miru In bratskega sožitja narodov, marveč na mtlitarlatičnem konceptu o%nelcbe9-r.osti nove 'jfvetovne vojne, kl Ima na podlagi laatnih zaključkov te komisije prinesti pogin In razdejanje civilizacije O tem se bomo morali pogovoriti še prihodnjič. rich iz Chicaga. Za ples bo igral Frank Perov-ne in njegov orkester. Postrežba bo v splošnem najboljša, kar je garancija odbora, ki je pridno na delo, Uko da bo vse v redu. V slučaju vročega dnt, se bomo lahko ¿11 kopat v reko Allegheny, ki šumi ja ravno mimo Vero-ne- V ¿lučaju dežja, bomo imeli pa dosti strehe, kajti zraven imajo policaji velik klub in so ga dali za ta dan na razpolago odbo tu pennsylvanskega dne SNPJ. Vabim vse od blizu in daleč, da gotovo pridete v Verono in se bomo skupno zabavali, zaeno pa izkazali lojalnost in ljubezen do naše vzorne in velike organizacije SNPJ. Mary F. Praanlkar. podpredsednica federacije. Na obisku v Clevelandu in drugo Skirklevllle. Ind.—Tu pri nas imamo letos vreme prav čudno, nekaj dni je bilo vroče, danes pa je zopet mrzlo. Tudi mi smo se nahajali v Clevelandu ob času Sansove konvencije. Srečen slučaj je nail, da smo šli v Slovenski narodni dom, kjer smo slišdli mnogo pomenljivih govorov in pttja, da se je dvorana tresla. Vse priznanje slovenskim pevcem v* Clevelandu. Zapeli so tako lepo, da smo pesem čutili do srca. Srečali smo mnogo delegatov, kateri no ae dobro postavili. Ze lo so nam ugaja!! filmi iz stare domovine. Na platnu smo videli izdajalca Rupnika in druge izrodke, ki so prodajali naš na rod okupatorju in ga trpinčili. Tudi jaz prejemam pisma iz starega kraja, in aicer iz Žirov, Gorenje vasi in Logatca. Oče, brata in sestri mi pišejo, da je sedaj veliko pomanjkanje živeža in da vsak dan jedo neza beljene koruzne žgance. Pozi mi sem jim pošiljala obleko, sedaj pa vsak teden živila. V hiši zavlada vsakikrat veliko veselje, kadar prejmejo paket it Amerike. Pišejo, da je na dan prejema paketa za njih največji praznik. Rojaki, poma gaj te svojim sorodnikom vsa toliko časa, da jim zemlja obrodi. Saj so z vsem zadovoljni U funtov težak paket je naen mudili pri hčerki Jennie in Walterju »artmanu. Ona dva sedaj delata svojo hišo. Zahvaljujem se fcRuditu in Frances Kogu (Kogoju?) in Tomažu Do-linarju, ki so nas obiskali. Le-j po je živeti v Clevelandu, kjer ona jo mnogo domačih zabav. Moj naslov je: Ivanka Fik, R. 1, Parit, HL Ivenks Flfc 0 - ženo. Pri Lovkovih sta tudi prenočila. S soprogo sta šla tudi v Jenners, Pa., kjer smo živeli, dalje v Boswell in Hysdto. Obiskala sta sosede in prijatelje. Jo* k srečal tudi nekatere svoje sošol-. ce. Tam sta se nahajala teden dni. Vsak, ki je poznal pokojnega Turšiča, je dfjal, da ,Joe zgleda kot pokojni oče. Rad bi se tudi oglati} na Tire Hillu pri Zupanovih, Strelovih in Plaski jib, a avtobusi vözijo preredko, časa pa nista imela doyolj na razpolago, povedal r^ je, da ju je mra. Dragan imenitno postregla. Prav lepa hvala vsem! Moj sin Joe je član SNPJ od rojstva. Želim, da pripelje v našo organizacijo tudi svojo že no. Pozdrav vsem čitate^jem Prosvete! Mary Turslcb- Skica o slovenskem slovstvu Slabo vreme i pokvarilo piknik Detroit Mich. — Piknik, ki sta ga priredili podružnici 1 in 108 SANSa v Welcome Parku dne 15. junija, ni najbolje 4tpel, kajti tisti dan je bilo mrzlo, da nas ,e ktr treslo, in ljudje so se rtj-¡ii držali doma pri peči kot pa šli na piknik. Vzlic slabi udeležbi, pa bomo dobili nekaj dolarjev v blagajne obeh podružnic. Letošnje vreme se neumno vede, prav tako kot naši kon-gresniki in senatorji s Truma-nom na čelu. Plavijo, da delajo za mir, zaeno pa pienda tudi za vojno. Delavčevi v tovarnah ponujajo demokracijo, ob istem ča?u pa jihjporivajo v sužnost Demokracija" ponujajo tudi o-stalemu svetu, dama nam jo pa jemljejo s protfljjudskimi zakoni. * Katberlne Krains. Prispevek za otrolko bolnišnico Tarentum, Pa. — Rojaki in člani American Slovenian Citizens kluba v Acmetopiji in o-kolici so zbrali znesek $14.00 za sklad otroške bolnišnice, ki bo zgrajena v Sloveniji. To vsoto sem odposlala na pristojno mesto. . Marsikateri naš rojak ima svojce v domovini, ki ga prosijo pomoči in jim po svojih močeh skuša pomagati, toda vkljub temu ni pozabil otrok naših bratov in sester, ki so potrebni zdravniške ne£e in oskrbe. Vsem darovalcem naj bo izrečena iskrena twçla!, Sylvia Stariha. Glas iz New Yorka New York. — Naj se po dol gem času zopet oglasim. Pro-sveta zahaja v mojo hišo, odkat sem se omožila z Jožetom Tur-šičem. To je bilo leta 1923. Ker jo Proavetini čitatelji dobro poznali Turšiča, naj omenim, da se je njegov sin Joseph oženil pred dvema tednoma Johnstownu, Pa., tam, kjer je pokopan njegov oče. Njegov ženi Sonji zelo ugaja J6hnstown, posebno pa naši prijateyi, ki so bili zelo prijazni z obema. Joe in Sonje sta se ustavila pri Lovkovih na Park Hlllu. S to družino smo prijatelji že mno go let. John, njih zet, in njegova žena Malčl, sta Joea in njegovo ženo zapeljala na grob o-četa Turšiča na pokopališče West Mount, kjer počiva že šest let. Prav lepa hvala Johnu in j Lovkovim sa vae. kar ste storili 1 za mojega sina Joea in njegovo t . Plesna veselica utaike federacije SNPJ _ spring Glen. Utah. —Tukajšnja federacija SNPJ bo skupno z vsemi slovanskimi društvi priredila plesno veselico v nedeljo, 29. junija, v £1 Nedo Helper Price Highway. Osemdeset odstotkov čistega dobička bo oddanega za revne otroke v Jugoslaviji, dvajset odstotkov pa za federacijsko blagajno. Odbor je pridno na delu in bo udeležencem dobro postregel. Za ples bo igrala izvrstna godba. Posetite nas od blizu in daleč da bomo imeli čim lepši uspeh. Nt veselo svidenje! (Dospelo prepozno za objavo v sredo.— Ured.) Joseph Petric. zapisnikar federacije. Vabilo na piknik Brownsville. Pa.—Društvi 759 in 396 SNPJ prirejata skupni piknik v nedeljo, 29. junija, na Laskijevi farmi, ki se nahaja IV* milj zapadno od Browns-villa ob cesti 40. Za ples popoldne in zvečer bo igral Joe Kramar in njegov orkester. Vabimo vse od blizu in daleč. Pridite, da se bomo malo poveselili v domači druž bi! (Prišlo prepozno za sredo. —Ured.) Mary Brandetettes, tajnica 759 SNPJ. Sheldon. Wim. - Zadnje čase vstajajo iz grobov spomini aa nag rojstni kraj. Borec in patri-jarh slovenskega radikalnega živ)ja v tej deželi, KMetni Etbin Kristan, je obelodanil precej zgodovine naših pradedov, ki so porinili mejo nekdanje slovensko zemlje do Tirolske in skrajnih meja Dolnje in Ge Avstrije Poudaril je tudi resnico, da so Slovenci kulturen narod, ki izda letno po odftotkth prebivalstva več tajig kot Združene države, kjer ne manjka anali«betov, posebno po južnih krajih, kjer skušata bogastyo in vera tiščati k tlom nevedne državljane, ki slu žijo drobiine v potu svojega o braza, okoli bogato obloženih miz z vsemi dobrotami pa sedijo troti, zajedalci in ra?ni drugi slo ji parazitskih izkoriščevalcev. S Kristanom sem se sntde! prvič, in menda zadnjic, nt ko*v" yeneiji SNPJ v Springfield^ Takrat je bil črnih las. Tudi reor ji lasje niso bili sivi kot so danes, ko sem prekoj-ačJJ 75. leto, od dneva, ko sem pokukal v to solzno dolino večine človeštva. S slovenskim življem inaam skrajno malo stika, odkar sem ocUožtf uredniško pero pjred or koli 32 leti pri rjnjkm Narodnem vestniku. Ce ne bo šel t? spis V koš< bo imel urednik precej posla, poštriglati kozle v moji slovenščini. ¿lo je menda l 1935, ko me je prijatelj Fr. Zaitz povabil, naj napišem kaj za Majski glas. Povabilu sem se odzval, toda članek nisem napisal v materinščini, ker bi jo gotovo flplpmil, marveč v jeziku te dežele, ki mi gre gia.dkejše. Vračam se k citatu E. Kristana o naši kulturi in izobrazbi in želim dodati nekaj besed, tika-jočih se slovenskega, slovstva, ker slovstvo je teipelj kulture vsakega naroda- Pod pojmom slovstva kateri koliga naroda razumemo skupino vseh spisov, ki ao jih ustvarill umetniki tega naroda, bodisi znanstvenih, pripovednih ali pesniških. Slovenci smo se slovstveno zbudili šele pred približno sto leti. Dasi je takrat pel prve pesmi Valentin Vodnik, in je živel prvak vseh naših pesnikov France Prešeren, se je vendar slovstvo razvijalo počasi, dokler niso naši predniki dobili več politične syobode. Pozneje se je začelo slovstveno delo razvijati krepko. Nastopali so možje, ki so širili naše slovstvo na vse dele literarnih delovanj drugih narodov, tako da se nas prevaja na mnogo jezikov. Prvi glasovi slovenske umetne pesmi (ne narodne ali ljudske pesmi} so se oglasili v Vodnikovi Kllrta vatan. in če b' drugega ne sfsela '— I, M ■'- «■ «o lepags mota. sa «Riao M strpa gledala ga! Orgaalslrano delavstvo le akora) po vseh veèHh in tudi mnogih manjiih mestih priredilo velike protestne demonstrate proti Tall Hartley levemu Sakonakemu predlogu sa sadavttev unU. Ta sli , ke kaše velike peotoetno parado untl CIO v New Yœku. katere ae le udeležilo 110.000 delavcev ln le I tvelala štiri ure ln pel. Vodnik se je sicer tesno držal ljudske pesmi, a dr. France Prešeren je udaril na svoje slovenske strune in ustvaril pravi jezik. Prešeren je ponos naroda. Pel je preroške besede: "Vremena Kranjcem bodo te Prešernov Krst pri Se vid o-peva boje med pogani in kristjani, ki so že bogati vraž. Segel je narodu v dušo z baladami kakor EoeednH moi. Turjaška Ro-samtsnda. Noiatrohlleno seea, itd. Pel je globoko občutne pesmi. prepletene z žalostjo, ker je bilo njegovo življenje nesrečno. Na primer v "Strunah": Strune milo ae glasite, peamlea. ialuf . . . V "Mornarju": tolnii po asena pleva, ne berko kbta streli V "Pod oknom**: klade e bi|o. trudne, počne ure še . * • Prešeren je zarisal najizrazitejšo brazdo na polju našega slovstva. Za njim so sledili droati Levstik, Stritar. Ju, Jenko, Simon Gregorčič, ki naš najpoljubntjši p^ik, primer: 1) "ftoze je na vrtu l* . 2) "Eno devo \f bom bil, eni vedno srce dal.. " 3 ystani, borni narod moj, ty< vstajenja dan!", 4) Prost n Wži, prost moj rod, na svoji 3 lji svoj gospod . ..»' V nasprotju temu pesnik epski pesnik Anton Aškerc gar dici jeklena, trda besed Zdravo, jedrnato mišljenje, poveduje nam v du£o seg besedi dogodke, kako so se ki plazili v Čplnu čez Sav< Kranjsko, a jih je zavedni l nik uničil sredi reke s 1 vred. "Je*, diaur!" ie krik is Tak is mokrih if Save grobov -polom pa vae «m Je bila. Dalje n$m Aškerc gov< strašni kugi, kaie nam kroi z žarečo krono kmečkega sl< skega kralja v Zagrebu, nam o osvobodilnih bojih $ rov, slavi kralja Matjaža, 1 matorja Trubarja, posledi celjskega grofa, vodi n vzhodne dežele faraonov, mid, mošej, kaže nam 1 mlačnost, osmeši slovenski mere kot Pavliht, riše pravljice kot v "Zlatorogu1 tili v Emoni", svobodo pa Mej, vstanite pohlevni suh ft davnih vstanite grobovi Ah, petem, ta pesem sa 1 mi sdi... O sla ti svobodi m H ne gh Dva mlada, čudovito na< na pesnika, Murn in Kett umrla mlada, a sta zapustil; je pesnitve polne čustev ii bežni do doma, obenem p se javila dva moža, Oton Z čič s pesmimi, Ivan Canl prepovednimi spisi. Ta d\ dosegla višek v naši moder Pripovedništvo se deli straktno, ki je nasprotno kretnemu, ki znači nekaj ( skega, posnetega iz resni življenja. Tu je glavni Cankar. Izdal je mnogo s abstraktnih in konkretni! Kurent, ki kaže razposajen 1 jen je Slovenca, Krpanov« bilo. Za kritem. V hiši I Pomočnice, kjer slika bedo ralnici, Volja inr moš. c Hlapet v kateri z mrkim hom razkriva neznačajnoi narodni blagor, kjer smeši litanjt v prid naroda, Na k in cek> vrsto drugih. Cankar je videl blato, jetične obraze, nizka it podla dejanja, strsst. smrac posajenost. Govori o h Jerneju, ki je iskal pra^ svetu, a je ni našel. Obču no, ki jo prizadeva narodu ljevanje — "v Ameriko sledi dekletu v službo . • cialna beda je neprestano lutrju pred očmi. Vendar preprosto ljudstvo težko n Ijiv, ker je tu in Um temad dvoumen. So še drugi kot Pregelj, stik, Detela, Finžgar itd. mnogo storili zs slovensko stvo. FinŽgarjev Pod " ntm solnoem je krssen rom zelo zanimiv. Oovori o S nih, ko so bivsli ie ob C morju, o bizantinskem stvu itd. Fr. M*ko je sanjava. duša in iz vseh njegov^ veje ljubezen do donwvw Mg rbl|»l v tihih S tem Člankom spomnil nt naše kiso ust vt rili in sko slovstvo na drugih taUtumih n^ trebno ia, d. "^J* podpira, ker človeka m po"ci. 1 Stakiga amiriSkiga narodnega sviti 01* - ski pevski zbor Jo s narodnimi pesmimi nastopil v Wbme«lih JugoalsviJe. Gostovali «o v Ljubljenj. Zagrebu. Ladu, Sarajevu. Nlšu. Skoplju Itd. Njihov nastop je dal pri-«delovnim ljudem v svobodni domovini sa veliko kulturno-Meno manifestacijo sa koroilaa rojaka. . Celovec, panorama. ■a Jugoslovanska brigada na fjoveoskem Koroškem. ... "Jfflm mmmm I Vali ko maolfcestacUe sa kovoška Slovanca «o so vršUe po ysfh večjih krajih svobodno Slovenijo bilo v Industrijskih središčih bilo na došall. Svobodni Slovenci zahtevajo svobodo «s rojako ns Koroškem. Velika manUasisciJa sa keroška rojaka so bilo tudi v Zagrebu. Bfogrsdu in drugih Jugoslovanskih mestih. fM Salt, romantično naselja ns slovonakaso Koroskexxy so bilo mad rofcodilo vojno prya republika na Koroškem/ BorovlJe na Koroškem« slovito po puškarjih, so bila prizorišča sibujaega terorja. ki so ga ImJaU goetapovcl nad slovenskim wkivtlstvom. •prevod za žrtvami nacističnega terorja v Borovljah ns Od vsapovaod prihajajo koroški Slovenci na sboroyanja In so-Stanka, da glasno ksppvodo svojo voljna ss prtWJučit«v k Jugosla-vljl. Nosijo napiaa in slovanska tor Jugoslovanske lrobojnlce. Slovenji PlaJberk. Pomlad v Lackovi zadrugi v Radvanju pri Mariboru Msribor. — Otroci zsdruinikov so bili v sadovnjaku. Drobni otroški prsti so stiskali šopke "de. Čutil je, kako as mu njeno telo odmika v nočeh. Gnusil se ji je. "Ubogaj, čs ne . . .* "Kaj—Če ne?" Anin glas je bil porogljiv. Strehsr je spoznal, da na more ničesar storiti. Bila je močnejša nego on. To spoznanje ga je začelo tresti. Srce mu je tolklo. Žena se je okrenila in izginila. Posluhnil js. Koraki so peli po kamenju pred hiio. Hotel ae je pomakniti nazaj na ležišče, noge ga niso ubogsle ... V razburjenju je postal ko dete, ki mora ležati v lastni nesnagi. Spoznal je, da je brez moči, mrtev. Blaznel je. Debela solze so mu tekle čez lica . . . .5. Tiste jeseni je končsla svetovna vojna. Štirinajst dni medvladja; okupacijska vojska je sasadls kraje do Porezna in Črne prsti. V Streharjevo hiio ja stopil človek, pol vojaško oblečen in močan. Sedel je, vihal dolge brke, gledal a prihuljenimi, majhnimi očmi po izbi in vprašal Ano: "Ančka, ti me več ne poznaš?" Gospodinja se je začudila. Spoznala je fanta iz svoja vasi. Radi dolgih brk se je bil neznan- sko spremenil, tudi pleča so mu bila širša. Prišel je bil iz ujetništva. Domov ni šel, ker se mu je bil brat med tem oženil in ni bilo prostora zanj v hiši. Ano je spoznanje vznemirilo, da je zardela. Gledala je v njegove trde, kosmate roke, ki jih je položil na mizo. Uravnovesila se je, nekaj je zaigralo v njenih očeh. Strehar je slišal, da je stopil tujec v hišo. Računal je, kdo bi bil. Posluhnil je; govor je bil v rovtarskem naračju, besedi ni razumel. Čez pol ure Je stopila žena čez prag. Priprla je vrata in dejala: "Lozarjev Ivan je tu." Lozarjev Ivan? Strehar je nekoč slišal to ime. Da, spomnil se je. Krepak drvar, kočarjev sin. Da so imenovali njegovo ime v zvezi z Ano prad poroko, se ni domislil. Bil je kljub temu nezaupen in mračen. "Kaj hoče?" CM dogodka ob košnji Ana ni več spala pri možu. Pripravila si je bila posteljo v izbi. Mož je bil postsl molčeč, žolč se je nabiral v njem. Ni več klical, ne dajal ukazov. Žena mu je stregla ko prej. Včasih se mu je zdelo, da se njena roka ustavlja od gnusa. Očitala si je v duši, da ne dela prav. Vsakokrat jo je znova premagala mržnja. Dasi je Ana od dne, ko je mož umolknil, delala po svoji razsodnosti, je zdaj vendar izpregovorila. "Domov ne mara. Za hlapca se nam ponuja." Streharju je dobro delo, da ga žena vpraša za svet. Sam je že razmišljal, da bi bila potrebna stalna moška moč pri hiši, dokler Jože ne zraste v moža. Ugovarjal je rahlo: "Hlapca na zimo? Saj ni dela . . "Kje boš dobil hlapca spomladi? Sicer pa— kakor hočeš .. "Kakšen človek je?" "Močan kot sfr bil ti. Lozarjevi ljudje so delavni . . ." Florjana je zapeklo. Močan, kot je bil on? Nekaj mu ni bilo všeč, vendar ni ugovarjal. Obrnil je glavo v stran: "Preveč plače mu ne obljubljaj . . ." Ivan Drole je ostal za hlapca pri Streharju. V Florjana se je naselil tih nemir. Od dne do dne se je večal. Zaupal ga je bratu. Ta je zamahnil z roko: "Kakšne neumnosti ti blodijo po glavi!" Zdaj je znova ukazoval. Ženi to ni bilo neprijetno, še sama se mu je približevala. Postala je ljubeznivejša in skrbnejša z njim. Moška roka se je poznala povsodi v hiši, le nekaj tujega j* dahnilo v družino. Ivan je bil molčeč. Gledal je v tla, kakor da kuha neznano misel. Otroka sta prihajala k očetovi postelji, izba jima je bila odvratna. ' Florjan ni opazil na Ivanu nič slabega, vendar je občutil odpor proti njemu. Bilo mu je žal, da ga je pustil v hišo. Ostre lične kosti, široki obraz, dolgi brki, košate obrvi, vse ga je delalo skrivnostnega, tujega. Hoja odločna, ko da hodi po svojem. Iz glasa je velo nekaj strupenega. Nekoč ga je slišal stoječega pred hišo: "Ana, jutri bomo vozili gnoj!" (Dalje prihodnjič.) Z druge konvencije SANS-a Poročilo predaadnlka Etblna Krlatana (Nadaljevanja in konec.) Na kongresu ni bilo nobenega so se tudi med Slovenci našli takega razpoloženja. Kako ao izdajalci, ki so se vdinjali so-delegati na podlagi nezadostnih vrainiku proti svojemu lastne- informacij gledali na položaj v stari domovini in po svatu »ploh. je razvidno iz poročil, razprav in sklepov. Poznejši ča%je pokazal, da se je kongres postavil na pravilno stališče, kajti njegove slutnje, kjer ni bilo dovolj direktnega znanja, so m* vse potrdile, kajti izhajale so iz globoke vere v svoj narod in njegovo nepremagljivo voljo, da se osvobodi. Po kongresu pa ni trajalo dolgo, da se je začelo jasniti. Prihajale so vesti, ki so dajale bolj in bolj točno sliko o dogodkih v »tati domovini. Največ so jih prinašali amt-rl&ki častniki in vojaki, <*1 katerih so nekateri službeno obiskali Jugoslavijo, drugi pa so slučajno zašli tja, kot na primer letalci, ki so bili sestreljeni in »o jih rešili partizani. Potem so začeli veliki listi potil jat i svoje poročevalce v "tisto čudno deželo", kjer je navadno ljudstvo v že okupira ni deželi po por aru armade začelo organizirati svojo vojsko ln nspovedailo okupatorjem vojno s takim uspehom, da se je ena nemika ofennva /n drugo skrhala T..ko Je prišla naposled dolgo zatajevana resnica *Jna dan; obenem pa je bilo razkrit« tudi drugo, žalostno dejstvo, da mu narodu. Slovenski ameriški narodni svet je moral povedati resnico, ko jo je spoznal. To pa Je raz-dražilo tiste, ki so na tihem u-pali, da ae jim bo posrečilo narediti iz SANSa orodje reakcije za obnovo razmer, kakršne s«) prod vojno vladale v Jugoslaviji. Ze prej je neki redovnik nagfvarjal JPO-SS, da naj bi dala deset tisoč dolarjev za pomoč ljudstvu v Slovtrniji, s katerim denarjem naj bi razpolagal ljubljanski škof, ki je bil slikan kot velik patriot. V njegovih krogih so morali že takrat vedeti, kakšno vlogo ja I gral ta "rodoljub" in če bi se bila dala pomožna organizacija pregovoriti, bi bila proti svoji volji pomagala i/dajalcem v sta rl domovini. Na srečo ta poakus ni uspel. Potem je ras potekal in SANS Je opravljal svnje naloge na podlagi kongresnih sklepov. V smislu take resolucije je vzel tudi inicljativo rn ustanovitev «kupne organizacije vseh ameriških Jugoslovanov in rerultat teh prizadevanj je bil Združeni Tdbor Amerlkancev Južno slovanskega p°re*l« 4 i* Iom\;Io. je bilo treba premagati razne težave, toda ko so sc pr viČ aešli v Clcvelandu izvoljeni predstavniki Srbov, Hrvatov, Slovencev, Macedoncev in pro-tifašiatičnih Bolgarov, ao vsi navzoči imeli občutek, da ja uresničenje te organizacije resnično zgodovinskega pomena irt da odpira ta odbor okno pogledu v novo življenje vseh balkanskih Slovanov, katerih slogo so razni tuji imperij&lizmi stoletja pre prečevali To pa ni šlo v račun že prej omenjenim reakcijonarjem, pa ao Iskali pretveze, da bi razdrli edinstvo. Posebno so jim bili partizani v želodcu in skušali so na vse mogoče načine zatemni-ti rcsnico, ki bi ne le morala dati priznanje osvobodilni fronti ln oevob«»dilni vojski, ampak bi tudi razkrila početje izdajal cev. Prihajali so se strašilom komunizma, drugič so trdili, da partizani niso edini, ki se bojujejo proti fašistom, zgražali so ae nad pa rt Ižanski m razdev a njem železnic in mostov in zapeli so kajpada tudi Klaro pc sem o veri, ki je baje zopet bila v nevarnosti. Tako Je SANS večkrat doživel krize, a prebre-del je vse brez take škode, da bi bila onemogočila ntegovo delo. Veliko upanje, da ae bodo katoličani v masah obrnili pm ti SANSu, se nikdar ni i nik». i poročil Iz Jugoslavije same in ko so tudi zavezniki priznali ogromno delo osvobodilne vojske in njenega glavnega voditelja maršala Tita. Tukajšnje revije so zadele objavljati izvirna poročila tvojih dopisnikov in slike vojaških akcij. Prišle so vesti o zborovanju v Jajcu, o načelni izjavi tega prvega vojnega parlamenta in o organiziranju ljudskih oblasti v osvobojenih krajih. SANS je z zadoščenjem sprejemal te vesti, ki so potrjevale, da je ves čas na pravi poti in veselil se je vpričo dejstva, da so zavezniki poveličevali Jugoslavijo v deveta nebesa. Bilo je razumljivo. V Italiji so njihove čete, kljub kapitulaciji rimske vlade, naletele na silne teiavc in če bi bile divizije nacistov, ki jih je osvobodilna vojska Jugoslavije držala v šahu, proste, da pojačajo nemško armado v Italiji, bi se bile težave več kot podvojile. Saj so bili celo boji koroških slovenskih partizanov tako važni, da je Velika Britanija poslala posebno vojno misijo k njihovemu poveljstvu. Ob času zadnje SANSove konvencije je bila slika skoraj popolnoma jasna. Saj je naš častni predsednik Louis Adamič že imel lastnoročno Titovo pismo. Delegati so videli odtise ljubljanskega "Slovenca", v katerih je bila objavljena zakle-tev domobrancev, ki* so prisegali zvestobo Hitlerju. Vojni položaj pa je bil tak, da nihče več ni mogel dvomiti o doglednem absolutnem porazu osliča. Tej konvenciji ni potrebno predavanje o poteku vojne. Vsi se spominjamo, kako je pri Sta-lingradu tista rdeča armada, kateri so tudi V Washingtonu nekateri vojaški veščaki prerokovali, da bo najdalje v šestih mesecih obnemogla in morala prositi za mir, vsemu svetu pokazala na najsijajnejši način, kako se premaga nepremagljiva nemška vojaka. Ta bitka, ki nima primere v zgodovini, je pomenila definitiven obrat v voj nih operacijah in mogoče, da j« rešila zmago za zaveznike. Za kaj če bi bila.Rusi5a takrat premagana, bi sé bili Nemci lahko z vso svojo silo obrnili proti zapadu in Če tti s tem pridobili dovolj časa, bi bilo prav lahko mogoče, da bi bili njihovi učenjaki izpopolnili vse tiste iznajdbe,'s katerimi so se bavili vsa leta in katerih rezultate je skoraj ob koncu vojne vsaj deloma bridko občutila Velika Britanija. Spominjamo se tudi invazije evropskega kontinenta mogočnega napredovanja rdeče armade, njerto zavzetje Berlina in naposled brezpogojne kapitulacije rtacijske Nemčije. Poseb no pa so nam v spominu dogod ki, katere smo gledali tudi na filmih, osvoboditev Beograda in zmagoslavno vkorakanje osvobodilne jugoslovanske vojske v Ljubljano. Z vsakim, važnejšim dogod kom se je sloga zaveznikov bol, utrjevala in po pravici je po tedanjem položaju bilo pričakovati, da bo ob koncu vojne i niela že tako močne korenine da jih nobena aila ne bo mogla izruvati. Toda po Rooseveltovi smrti se je položaj začel izpre-minjati. Nekatere neprijetnosti so se pač zgodile že prej, toda ni se jim pripisovala tolika važ nost, da bi utegnile povzročit resničen razkol v vrstah zavez nikov. Tako na primer je Ju goslovanska, torej zavezniška vojska, osvobodila Trst z veliki| mi žrtvami, toda angleško general Alexander Je bil Uko lju bosumen, da so se Jugoslovan rajši umaknili kot da bi prevzeli odgovornost za povzročitev nesloge. Seveda se je kmalu pokazalo, da ni šlo samo za vojaško častihlepnost, temveč za Trst in za angleške imperijali stične interese. Podobna igra se je pričela tudi na Grškem Svobodoljubni svet se je začu dil, ko se je britanska sila obr nila proti indoneškim rodni ju bom. da bi mogla Holandija, ki sama ni bila dovolj močna, kv dalje Izkoriitatft kolonije. Kmalu |x4em. ko je gospod Truman nadomestil pokojnega Roosevelta, ao tudi Zcdinjen države nastopile pot nesoglasij] in reakcije. Volilna zmaga re-ptibllčanske stranke je vzrado| stil% nazadnjaško krilo demokratične stranke. Koosevcltov I Hod Crow Photo bondroé warfcoro ai a St. kyír mlssM fcy M Croas »«tritt^ »Me who work to roteo heeMfc oré» throafh proper se je zgradilo v Rooseveltovi dobi. To poročilo bi se preveč zavleklo, če bi hoteli naštevati vsa reakcijonarna dejanja, ki so se izvršila v teku zadnjega leta in se še vrše. V notranjosti je pač najbolj značilno zakonodajstvo iroti organiziranemu delavstvii. Zunanjo politiko pa karakteri-zira tako zvana Trumanova doktrina, ki je pravzaprav duševno dete senatorja Vandenberga in nasprotuje duhu vse ameriške zgodovine. Znano je, kakšne naloge je prevzela na Grškem in potem v Turčiji. To so začetni koraki in če se po tej poti nadaljuje, se mora sloga bivših zaveznikov skrhati, nezaupanje poglobiti in nevarnost novega spopada poostriti do skrajnosti. Vpričo teh dejstev je nujno potrebno, da strnejQ svoje vrste vsi, ki resnično hočejo trdno podlago za mir, za svobodo in za blagostanje ljudskih množic, in odvrnejo pretnjo klanja, ki bi z ozirom na vsak dan se množeče iznajdbe bilo neprimerno strašnejše od zadnje in ne bi prizaneslo nobenemu narodu in nobeni deželi. Slovenski ameriški parodni svet ni delavska organizacija, vendar pa je pretežno družba delavcev, ki tvorijo ogromno večino naše narodnosti v tej deželi. Večina našega članstva pripada tudi tej ali oni delavski organizaciji. Zato ne more SANS ostati ravnodušen v oči-»gled nevarnosti, ki preti težko pridobljenim delavskim pravicam. V času vojne je ameriško delavstvo storilo za dosego zmage nad fašizmom več kot svojo dolžnost. Delovne ure so se nezmerno podaljšale, delalo se je ob nočeh, ob nedeljah in praz nikih, povrh tega je delavstvo plačevalo visoke davke in vla galo ogrpmne vsote za nakup vojnih bondov, kar je tudi služi lo vojnim naporom,, MU#i so šli v vojno službo in na tisoče jih je žrtvovalo svoja življenja Enako so doprinesle tudi ženske več kot svoj normalni delež i tem, da so nadome^iovale voja ke po tovarnah in pri drugih podjetjih, opravljajoče dela, ki nikdar prej niso bila prisojend njihovemu spolu. Druge so slu žile kot bolničarke in kot ne-kombatantke služile tudi v vojski in mornarici. Takrat so se tovarnam v znak priznanja dajale posebne zastave, sedaj pa so naenkrat vse te zasluge pozabljene in v zakonodajah prihaja en protidelavski zakonski načrt za drugim na dnevni red. Tendenca, da se delavskim organizacijam odvzame možnost uspešnega zastopanja delavskih interesov, je postala popolnoma očitna in SANS bo moral še odločneje kot doslef stati na strani zavednega delavstva. Kar se tiče stare domovine, je SANS storil vse. kar je bilo v njegovih močeh, da se ji priznajo pravice, ki jI kot zavez niči gredo na podlagi narodnostnih in gospodarskih razmer, z ozirom na njene ogromne žrtve in Iz razloga, da se zagotovi trajen, to se pravi pravičen mir. SANS je vednp stal na stališču, da mora sporazum, ki je bil dosežen med zavezniki, brez obzira na' njihovo domačo politiko ostati v vel jasi tudi po končani vojni in da se mora na taki podlagi zgraditi novi svet. SANS je bil in je prepričan, da so dobri odnošaji med Zedinje-nlmt državami v interesu obeh, in je vložil vse svoje silo z na' menom. da se doeelejo in utrl 1941 de. Ko je. na primer spotnal. sodelavci »o bili prisiljeni zapu-lda so v Washingtonu popolno-sttti predsednikov kabinet, med ma napačno poučeni o dejan-nprnl Ick.-s in Wallace, in zu- skih i a/merah na Primorskem, Naposled je napočil čas, kp^e nanja kakor tudi notranja poli- )e storil vse. da ae pojasni to prihajalo vedno več direktnih tika je začvla podirati vse, kar! vpraianje Enako je ravnal tu« di z ozirom na koroški problem, ki se zapadnim velesilam ne zdi tako važen kot je v resnici. O korakih, katere je SANS storil v teh in drugih slučajih, bo poročal naš, tajnik, kateremu je treba priznati, da je vlagal vse moči, kolikor mu je njegovo delo pri SNPJ dopuščalo, za izpolnitev SANSovih nalog. Če se ozremo nazaj v čase, ko je bilo Uko rekoč treba orati ledino med Slovenci v tej deželi, na cilje, katere je SANSu dal Slovenski narodni kongres, na prvotno indiferentnost ameriških krogov, na polena, ki so mu Jih nasprotniki metali pod noge, se danes pač lahko pravi, da je SANS pošteno opravil svoje delo, za katero je bil ustanovljen, in da je dosegel več kot se je v prvih dneh težav in zaprek moglo pričakovati. Res, da se ni izpolnilo vse, kar smo želeli in upali. Saj tudi Jugoslavija sama ni mogla pre» magati vseh neopravičenih nasprotij. Toda vseh časov še ni konec in kadar spoznajo sedanji dvomljivci, da je vendar pravič nost edina zanesljiva podlaga za trajni mir, bodo tudi Slovenc dobili, kar je po vsej pravici njihovo. Zasluga za rezultate SANSo-vega dela, ki je prebredlo vse krize in premagalo vse težave včasih celo resne doseglo toliko, da je dobilo priznanje stare domovine, pa ne gre nobene mu posamezniku, ne predsedni ku, ne posameznim članom ek-sekutive in glavnega odbora temveč vsemu člknstvu, ki je v duhu videlo cilje, za katere se je boril SANS in mu je ostalo zvesto kljub vsem naporom na sprotnikov. Nekateri so delali večf drugi manj, toda brez solidarnosti, ki se je najjasneje kazala takrat, ko je reakcija na penjala vse moči in rabila naj manj plemenita sredstva, da bi resnica o bratih in sestrah on kraj morja, o njihovih nadčloveških bojih, o njihovih mukah in žrtvah, pa tudi o izdajstvu odpadnikov—ne prišla na dan in zaprla pot povratka tistim, kij so v prednjih blaženih časih zatirali in izžemali ljudstvo in katerih se je narod naposled hotel iznebiti, da bo mogel svobodno dihati. Prepričan sem, da ostane ta solidarnost tudi v bodcsče trdna in da bo rodila še lepše sadove. Individualizem je lepa reč, ampak tisti, ki ga danes najbolj poudarjajo, so bodisi kratkovidni, ali pa jim lepa beseda služi le za zakrinkanje temnih namenov. Nikjer na svetu niso pravice posameznika neomejene, kajti kjer bi bile, bi vladala anarhija. Razlika pa je v tem, da so ponekod prilago-dene interesom celote, drugod pa je slabejši, zlasti gospodar sko slabejši, izročen samovolji močnejšega. Kateri sistem je boljši za ljudstvo in bolje zasluži ime demokracije, lahko presodi vsak, kdor zna misliti s svojo glavo in ga velika polna mošnja ni zaslepila za usodo ti I stih, ki mu napolnujejo blagajne. Prišel bo čas, ko se bo tudi ameriško delavstvo zdramilo in spoznalo, da ne more pričakovati prijaznih zakonov, dokler jih ne bo samo izdelovalo po zastopnikih, ki jih samo, neod visno voli in jih lahko odpokli če, ako ne izpolnujejo obljub. Kadar pride to prebujenja, bo tudi SANS imel nove važne naloge, da bo dajal informacije o zadevah, o katerih je bolje poučen od drugih. Tragedija angleških laboritov je največ v tem, da so iz Churchillovih časov povedovali aparat*, ki ga niso mogli izpremeniti čez noč, pa dobivajo informacije od torij-skih diplomatov, ki si vsi mencajo roke, ko vidijo, da se na Grškem, v Palestini in drugod godi prav to. kar bi se godilo, če bi bila še vedno konservativna stranka na ksmilu. Pravilne informacije so zlasti v kritičnih časih neizmerno nažne včasih naravnost odločilne in SANS ne sme nikdar izpustiti tega dejstva izpred oči. Ves čas. odkar sem imel čast biti predsednik Slovenskega a meriškega narodnega sveta, smo v izvrševalnem kakor tudi v glavnem odboru delali kot bratje in sestre. Izgubili smo nekoliko članov, ki se niso mogli trajno upirati silnemu pritisku od zunaj, toda to ni ustavilo smotrenegs dela. Menda lahko pravim, da je bilo naše sodelovanje vedno prijateljsko in za vse člane eksekutive zadovoljivo. Upam, da je to zadovoljc valo tudi naše članstvo, ker si- cer ne bi bili dobili tiste »M pore od njega, ki se j« vselej, kadar je bila potreS kakšna akcija, bodisi na p3 čnem polju, ali ko smo klic za gmotno pomoč rojaki v stari domovini. Naj miB dovoljeno, da izrečem vsem ■ so se lotevali tega težkega d M z navdušenjem in požrtvovj nostjo in dosegli nad vse 1M uspehe, zlasti z ozirom na to 1 Slovenci v Ameriki nimamo 'M lijonarjev, najiskrenejšo hvj Prepričan sem, da bo h« J SANS tudi dalje po enaki pol da se bo članstvo pomnožilo! bo še aktivnejše, da bo nol eksekutiva enako složno de J kakor je stara, da bo vedno si la na braniku pravičnosti in borila za cilje, ki so bili tal enodušno sprejeti na našem j vem kongresu. Saj se vsi zav damo, da nobena noč ne mo biti večna. Pred nami so še o lačni dnevi z bliskom in gr mom, toda kdo bi se po vsei kar smo preživeli, ustrašil e koliko vihre? Dvignite glave, izbočite pr ker se nimate bati ničesar in i lahko junaki, dokler je prav nost vaša najmočnejša zavezi ca in svoboda vaš cilj! Ves n trud bo poplačan, kadar neiz gibno napoči dan vaše zmage slave, dan svobode. Smrt fašizmu, svoboda nar du! Razni mali oglati STEADY job FOR WOMAN for light housework and persoi laundry—5 d^ya a week Noon thru dinner MIDWAY 6459 BERGMAH 1 r>2 \ WF ST G 3RD ST SEDAJ—VELIKA RAZPRODAJA Traovlna Ukltufrno so barve. •»«»« I pir la MTtM