:eli elj 5 dl O nt1 [o LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBU ANA, 12. OKTOBRA 1973 leto xxiv - Številka 16 N 0 OSNUTKIH USTAV IN DRUGAČE ORGANIZIRANEM SINDIKATU Spremembe oblikujejo predpise 3, lij«"' Življenje se spreminja, spremembe pa zahtevajo utrjevanje in dopolnjevanje temeljnih norm in smotrov razvoja; od tod torej tudi potreba po dopolnjevanju ustav. Pozornost občanov je usmerjana v dopolnitve zvezne in naše, slovenske nstave. Kako se bomo po novem dogovarjali za normative, ki bodo pospešili razvoj samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih dejavnosti? Kako bomo oblikovali te ij predpise na področju družbenih dejavnosti in seveda — na področju šolstva? Razpravljavci iščejo odgovore na številna vprašanja, ki jih porajajo problemi našega vsakdana - tisti stari, ki so se nagrmadili v preteklosti in oni, ki jih prinaša neutrudljivi, razgibani, tok življenja. 3» štijl Osrednja točka plenarne seje Publiškega odbora Sindikata Bavcev družbenih dejavnosti (letošnjega 2. oktobra) je bila razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave. Pomenila je nadaljevanje in povzetek ustavne razprave v osnovnih sindikalnih organizacijah, občinskih in medobčinskih odborih ter izvršnih odborih republiškega odbora. Poudarjeno pa je bilo, da s to sejo ustavna razprava v sindikalnih organizacijah še ni končana. V uvodni besedi je predsednik republiškega odbora Vinko Kastelic poudaril, da so z osnutkoma obeh ustav, z dosedanjo ustavno razpravo in s smernicami za 10. kongres ZKJ položeni trdni temelji za nadaljni razvoj našega družbenoekonomskega sistema. Ti pa so potrebni zato, ker zlasti v zadnjih letih nismo ^ ^različnih vidikov ... Foto: M. Kambič ei* ,i« sP' lj> i* V ta Korakamo, toda prepočasi Osrednja točka 7. seje sveta . r o vzgojo in izobraževanje pri LpK SZDL je bila razprava o ^esničevanju stališč o mate- . J t,alni in kadrovski problematiki IJ V2goj no-izobraževalnega pod- llk t0<-ja, ki jih je sprejel izvršni I. J } XV* J1-11 J'-' IZjTICJlll J 0(1bor RK SZDL letošnjega 5. , l^ija. Sprejeta stališča dokazu-le’ ^i0, da se tudi naša najširša * ®užbeno-politična organizacija 1 ^ loč no zavzema za reševanje jlevilnih problemov na tem X pomembnem področju v1 ^Užbene dejavnosti. Še bolj r" razveseljivo pa je, da SZDL ne 3 “staja le pri sprejemanju stališč. ,0 ja tem pričata pripravljena ana-v2® o uresničevanju stališč in zelo kritična razprava na seji. Manjka namreč čedalje več učiteljev — po najnovejših podatkih kar 372 za pouk v osnovnih šolah in 62 v oddelkih podaljšanega bivanja. Pri tem niti ni upoštevana neustrezna kvalifikacijska struktura, temveč gre za čisto številčni primanjkljaj. Več pa je bilo doseženega glede skrbi za prihodnji učiteljski naraščaj, saj se je v tem šolskem letu zelo povečal vpis na pedagoške gimnazije in obe pedagoški akademiji. Pojavila pa se je nova težava: od začetka letošnjega julija pa do danes so se zelo dvignili osebni dohodki v gospodarstvu in tudi v nekaterih družbenih dejavnostih. Tako je šolstvo spet na repu; to velja še posebno za delavce z visoko izobrazbo, ki se že kar težko primerjajo z delavci na drugih področjih. Očitno je, da se učiteljske plače pri nas rešujejo v slogu lepe, zapletene povestice brez konca. Na tej seji so obravnavah tudi teze za samoupravni sporazum o ustanovitvi vzgojno-izobraževalne skupnosti SRS, ki jih je pripravila republiška izobraževalna skupnost in osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi temeljnih vzgojno-(Nadaljevanje m 2. strani) imeli skupnega koncepta za usklajen razvoj posameznih dejavnosti. Nastala so veliko nesorazmerja, predvsem v gospodarstvu. V naših razmerah pa je mogoče le načrtno tržno gospodarstvo. Posledice nenačrtnega razvoja najbolj občutimo prav v družbenih dejavnostih in v kakovosti njihovega dela. V razmerah, ko nista bili zagotovljeni družbena in materialna perspektiva njihovega razvoja, je postal vsakoletni boj za potreben dohodek in za ustrezne materialne dohodke ena od njihovih značilnosti. Razumljivo je torej, da se te dejavnosti niso mogle razviti skladno z družbenimi potrebami. Ko je govoril o tistih ustavnih načelih, o katerih je bilo največ razprav med delavci družbenih dejavnosti, je Vinko Kastelic opozoril na načelo ne-odtuljivosti dohodka. Z dohodkom naj razpolaga samo tisti, ki ga ustvari. V tem je namreč temeljno vprašanje glede položaja delavcev v družbenih dejavno-stili in njihove enakopravnosti z drugimi delavci. Ustava ga rešuje tako, da daje zelo velik družbeni pomen in pomembne pristojnosti samoupravnim interesnim skupnostim, v katerih naj bi se uresničevala svobodna menjava dela med delavci družbenih dejavnosti in vsemi porabniki njihovih storitev. Oboji so pri tej menjavi enakopravni; to pa praktično pomeni, da ima enaka količina dela na kateremkoli področju enako vrednost. O tem, kolikšna je ta vrednost in kako jo je treba zagotoviti, pa se bo treba neposredno sporazumeti. Država pri tem ne bo več posrednica — tako kot je v resnici še danes. Začetni korak v to smer je pri nas že storjen z novim zakonom, po katerem se bodo usklajevali osebni dohodki. Samoupravnim sporazumom nista več potrebna niti soglasje sindikata niti državna verifikacija — saj so dokončno sprejeti že s soglasjem neposrednih udeležencev. Želje, naj bi bilo načelo svobodne menjave dela bolj določno opredeljeno, so že dobile odziv v smernicah za 10. kongres ZKJ. V njih je zelo jasno postavljena zahteva, daje treba izdelati stvarna merila za vrednotenje dela, na katerih bodo temeljili samoupravni sporazumi. Z novo ustavno ureditvijo bo na vseh področjih, ki so posebnega družbenega pomena, zagotovljena ustrezna družbena vloga samoupravnih interesnih skupnosti. Najteže pa bo doseči njihovo usklajeno delovanje in s tem tudi usklajen razvoj posamezni dejavnosti. V pripravljenih dokumentih za 10. kongres ZKJ je posebno poudarjena potreba za hitrejši in kvalitetnejši razvoj vzgoje in izobraževanja, znanosti in zdravstva. Rečeno je bilo, da danes niso toliko pereča skupna sredstva za splošno potrošnjo (saj niso majhna!), (Nadaljevanje na 2. strani) f S skupnimi napori Prav je, da je letošnji teden otroka, ki je izzvenel v spodbudnem geslu „ Vsi naši otroci so zaželeni otroci", opozoril tudi na vse tiste otroke, ki so prizadeti v svojem razvoju. Zagotoviti jim varnost, vključiti jih v enakopravno družbo vseh otrok, ustvariti možnosti, da se usposabljajo za življenje in delo v rednih ali posebnih pogojih, njihovim zmožnostim ustrezno - te cilje naših prizadevanj smo ponovno poudarjali v tednu otroka. V neprekinjenem procesu celotnega usposabljanja postane tudi duševno prizadeta mladina (gre za približno 10.000 mladine od 5. do 15. leta starosti) družbeno koristna, pod pogojem seveda, da jih okolje, v katerem žive in delajo, sprejme z razumevanjem in človeško toplino, ki jo prav ti mladostniki tako zelo potrebujejo. Le tako bodo tudi ekonomsko utemeljena velika družbena sredstva, vbžena že doslej v usposabljanje te mladine. Vztrajno delo specialnih pedagogov in drugih strokovnjakov, izredni napori staršev teh otrok ter tistih občanov in članov naših društev, ki prostovoljno pomagajo pri razreševanju teh posebnih družbenih vprašanj — bodo šele tako pravilno družbeno vrednoteni. Družbena skrb za to mladino postopoma ustvarja možnosti za uresničitev teh ciljev. Vse predolgo je v praksi veljalo dvojno merilo - najprej poskrbeti za zdrave, normalno se razvijajoče otroke, nato šele pridejo na vrsto prizadeti. To prepričljivo potrjujejo podatki: v petih letih smo izgradili 100 novih osnovnih šol (nedvomno vse zelo potrebne!) in prve tri posebne osnovne šole (Črnomelj, Celje, Škofja Loka). V štirih občinah še vedno nimajo posebnih oddelkov za duševno prizadeto mladino pri rednih osnovnih šolah. Od 2300 srednje prizadetih otrok jih je vključenih v delovno usposabljanje le približno 540. Sanacijski načrt prenapolnjenih zavodov v Črni in Dornavi se lahko izvaja le z denarjem, zbranim v tednu otroka 1972 in 1973 po občinah, torej ne z rednimi, ampak le z dodatnimi viri financiranja. Vzgojno-varstvena ustanova v Mariboru edina doslej vključuje tudi duševno prizadete predšolske otroke. Edina delavnica za delo pod posebnimi pogoji v Sloveniji (DEC Ljubljana) še nima statusa in zagotovljenih stalnih viro v financiranja. In vendar imajo po ustavi vsi otroci pravico do osnovnega in strokovnega šolanja, prizadeti otroci v prihodnje celo brezplačnega. Splošno sprejeto je tudi načelo, ustvariti možnosti za enak start vseh otrok v življenje. Nova ustava, načelna izhodišča vseh republiških interesnih skupnosti, osnutki nekaterih novih zakonov'in druge pomembne odločitve dopolnjujejo dosedanje pravne možnosti in dajejo upanje, da bo mogoče to specifično problematiko hitreje rešiti z rednimi sistemi in prizadevanji obstoječih zdravstvenih, varstvenih, vzgojnih in izobraževalnih zavodov in ustanov. Pot je odprta - ne bo pa niti kratka niti lahka! Zmagali jo bomo le s skupnimi napori. ADA KRIVIC A ODKRITA BESEDA NA ZATOŽNI KLOPI Časopis prosvetnih delavcev smo. Mar je potemtakem čudno, da nas povabijo na šole ali v druge vzgojno-izobraže-valne kolektive in nam tam povedo prenekatero bridko o svojem delu in življenju? Ne. Nič čudnega ni v tem. Vedo, da smo njihov list — mi pa vemo, da govorita iz njih resnična stiska in želja, da bi se stanje izboljšalo. Besede in pričevanja prelijemo na papir. Bile so povedane za javnost, zato smo jih natisnili. Zgodi se, da prispe kmalu zatem v uredništvo dopis, opremljen s podpisom in žigom, ki trdi, da izjave določenega kolektiva niso povsem resnične. Sledijo našteta dejstva. Dopis objavimo — da se dokaže resnica. Toda — resnice ne doženemo, kajti odslej vse molči. Iz sramu? Iz strahu? Ne vemo. Molk ni vselej zlato, včasih je celo zelo dvoumen odgovor. Vsekakor pa naj naročniki in bralci vedo: naš list ni list senzacij in naše uredništvo ne želi polniti njegovih strani z ,.odkritimi besedami", ki niso utemeljene z resničnimi podatki. UREDNIŠTVO SPREMEMBE OBLIKUJEJO (Nadaljevanje s 1. strani) PREDPISE temveč da gre predvsem za njihovo smotrno razdelitev in za racionalno organizacijo posameznih dejavnosti. Kljub pomanjkanju denarja se ni zmanjšal administrativni aparat, nasprotno: pri državnih organih in interesnih skupnostih se še razrašča, ni potrebnega sodelovanja med posameznimi službami, dovolj skrbi za strokovnost in modernizacijo poslovanja. JASNEJŠE OPREDELITVE Še pred plenarno sejo so razpravljali o osnutkih republiške in zvezne ustave osnovne sindikalne organizacije in tudi izvršni odbori RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Predsednik Vinko Kastelic je navedel na plenarni seji tudi pripombe izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje ter znanost in visoko šolstvo. Ta odbor je opozoril na težave, ki nastajajo pri razpravah na terenu zaradi zamotanega, ponekod pa tudi nejasnega, nepreciznega in ohlapnega besedila obeh osnutkov ustav. V razpravi so govorili o vprašanjih, ki nastajajo v zvezi z delovanjem samoupravnih interesnih skupnosti - o delegatskem sistemu, odgovornosti delega- tov, posameznih asociacij in drugem. Omenjali so 94. člen ustave, ki določa, da „občina ustanavlja osnovne šole in zagotavlja pogoje za njihovo delo.“ Te pogoje pa bo treba natančneje opredeliti in utemeljiti z normativi. O izboru individualnega poslovnega organa šole — ravnatelja (o tem govori 118. člen) naj bi odločali člani delovne skupnosti ob sodelovanju predstavnikov javnosti; zato bi kazalo spremeniti določbe zakona o osnovni šoli in drugih zakonov, ki urejajo imenovanje ravnateljev šol. Najbolj živahna razprava seje razvila ob 201. členu, ki govori o pravicah do pridobivanja zna-nja in strokovne izobrazbe na vseh stopnjah izobraževanja in v vseh vrstah šol. Presenetljivo je namreč, da v osnutku nove republiške ustave ni več določila o brezplačnem osnovnem šolanju, ki je v sedanji ustavi že zapisano. Razpravljavci so soglašali, da mora biti brezplačno osemletno šolanje otrok zagotovljeno v ustavi in praksi. Ze sedaj je - kljub določilu — brezplačen samo pouk, nikakor pa ne celotno šolanje (učni pri- Javna ustavna razprava med viškimi prosvetnimi delavci Na pobudo koordinacijskega odbora za usmerjanje in organizacijo javne ustavne razprave pri OK SZDL Ljubljana Vič Rudnik je sekretariat aktiva prosvetnih delavcev komunistov pri OK ZKS te občine sklical sredi septembra posvet z vsemi predsedniki svetov vzgojno-var-stvenih zavodov, osnovnih in srednjih šol, domov in fakultet ter njihove ravnatelje, dekane in predsednike izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij zaradi vodenja javne ustavne razprave v vzgojno-izobraževal-nih delovnih skupnostih. Poseben posvet na isto temo so imeli tudi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki so obravnavali poleg tega še organizacijsko kadrovska vpra- šanja glede na sklepe 30. seje CK ZKS. Vsi so se strinjali, naj poteka javna ustavna razprava v vseh delovnih skupnostih vzgojno-izobraževalnih organizacij združenega dela tako, da se zače-njajo oblikovati novosti v snovanju samoupravne organiziranosti in povsem novega druž-beno gospodarskega položaja prosvetnih delavcev, ki jih nakazujejo določbe ustavnih osnutkov, tudi za izhodišča statutov vzgojno-izobraževalnih organizacij. Ugotovili so, da sta vzgoja in izobraževanje posebnega temeljnega pomena; za to morajo pokazati delovni ljudje še posebno zanimanje. Za to področje se bodo lahko zavzemale delegacije iz vseh organizacij združenega dela, ki se bodo srečavale ob razreševanju perečih vprašanj vzgoje in izobraževanja v krajevnih skupnostih, v občinskih, v republiških in zveznih zborih delegacij. Poseben pomen pa so pripisali oblikovanju samoupravne organiziranosti znotraj vzgojno-izobraževalnih organizacij združenega dela: v svetih zavodov in ustanov, v temeljnih izobraževalnih skupnostih in širši interesni izobraževalni skupnosti Ljubljane. Takšna organiziranost je v skladu z vsejrino družbenega dogovora o kadrovski politiki na po dročju ljubljanskih občin, o ka delavce, ki so s svojimi dosedanjimi izkušnjami, znanjem in pripravljenostjo porok za to, da bodo uspešno zastopali neposredne interese delovnih skupnosti, kijih bodo izbrale. Ob javnih ustavnih razpravah se mora dejavnost vzgojno-izobraževalnega združenega dela izoblikovati kot enoten sistem vse od vzgojno-varstve-nih zavodov, osnovnih šol, srednjih splošnih in specialnih ter poklicnih šol, dopolnilnih izobraževalnih oblik za odrasle, višjih in visokih šol do podiplomskega študija. Tak sistem je sicer že deklariran ali pa obstaja v praksi. Pogosto pa nastopajo parcialni interesi med posameznimi stopnjami. To zelo slabi akcijo za premagovanje preživelih razmerij ,gospodarstvo - negospodarstvo “ in zadržuje proračunsko financiranje celotnega šolstva. Zelo jasno in natančno bo treba izoblikovati ustavna določila v razvijanju oblik menjave dela med materialno proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela z vzemimo, delom vzgojno-izobraževalnih organizacij združenega dela. Vzgojno-izobraževalni programi naj bi bili osnova v izhodiščih cene njihove uresničitve. Seveda, oblikuje to ceno še smotrno zagotavljanje kadrovskih in prostorskih kapacitet in sodobna učna oprema ter institu- cije, ki spremljajo vzgojno-avnc :a- terem zdaj razpravljajo v delov-tih. Pomembno je nih skupnosti! tudi evidentiranje kandidatov za delegacije v samoupravnih skupnostih in za funkcije v družbenopolitičnih skupnostih. Predlagali bodo tiste delavke in izobraževalno dejavnost doma in po svetu. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje bi moralo biti bolj zavarovano in ju bodo morali predvideni samoupravni sodni organi tudi iz širših družbenih interesov učinkovito zaščititi. Resolucija o vzgoji in izobraževanju pa spodbuja k sprejetju etično moralnega kodeksa za vse vzgojno-izobraževalne delavce. Razen omenjenih stališč so se dogovorili še o organizaciji zbora prosvetnih delavcev občine Ljubljana-Vič-Rudnik v začetku oktobra, ki bo sklenil javno ustavno razpravo v delovnih skupnostih in združil vse pripombe in mnenja k osnutkoma ustav v skupno gradivo. To gradivo bodo predložili OK SZDL in OS ZSS Ljubljana-Vič-Rudnik, da ga bodo obravnavali na razširjenih konferencah. JOŽE DERNOVSEK pomočki). Večina je menila, da je treba zaradi socialnih potreb in splošnega družbenega interesa zagotoviti tudi brezplačno osnovnmo šolanje odraslih. Nekateri so imeli pomisleke, češ da bo za vse to premalo denarja in da so možne različne zlorabe takega določila. Predlagali so tudi, naj ustava jasneje opredeli pravico otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (3. odstavek 201. člena) do celotnega usposabljanja. Sedaj oblikovano besedilo bi spet prineslo nejasnosti: iz njega je namreč mogoče sklepati, da gre le za „strokovno šolanje in uspo-sabljanje“. ZA BOLJŠO ORGANIZIRANOST Sklep, da je treba nenehno izpopolnjevati sindikalno organiziranost v republiki, občinah in osnovnih organizacijah, je sprejel že III. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije oktobra 1971. Nove ustavne spremembe so to nalogo na novo obudile: na IV. konferenci Zveze sindikatov Slovenije je bil sprejet predlog izhodišč za izpopolnjevanje sindikalne organiziranosti v novih ustavnih razmerah. Načelo, zapisano v tem predlogu, je jasno: Sindikate posameznih dejavnosti je treba organizirati tako, da bodo pristni interesi delavcev lahko prišli do izraza povsod, kjer se sprejemajo odločitve. V vseh sindikatih in v Zvezi sindikatov je treba uresničiti delegatski sistem in delegatska razmerja, ki pa morajo izhajati iz osnovnih sindikalnih organizacij. Uveljaviti je treba sprejemanje statutarnih dokumentov o organiziranosti in delovanju sindikatov — o tem pa naj neposredno odločajo osnovne sindikalne organizacije. Na organizacijske naloge, ki jih bo treba opraviti še pred spremembami statutov sindikatov in Zveze sindikatov - zato da bodo ta stališča uresničena - je na plenarni seji opozorila organizacijska sekretarka republiškega odbora Sonja Omah-nova. Poudarila je, da bodo mo rale sindikalne organizacije, ki povezujejo članstvo več delovnih skupnosti svojo organiziranost dopolniti po načelu „Ena TOZD oziroma ena delovna skupnost - praviloma ena osnovna organizacija sindikata". Osnovne organizacije sindikata bodo ocenile, ali potrebujejo občinski ali medobčinski odbor sindikata, ki ga bodo ustanovile po delegatskih načelih. Za vse dejavnosti, za katere se bo odločilo članstvo osnovnih organizacij zaradi uveljavljanja svojih osnovnih interesov, bodo organizirane republiške sindikalne konference. V predlogu izhodišč je navedeno, naj bi na področju družbenih dejavnosti ustanovili osem republiških sindikalnih konferenc. Šest od teh bi povezovalo osnovne organizacije širšega področja, konferenca delavcev bank in konferenca delavcev zavarovalstva pa osnovne organizacije ožjega področja. O tem, kateri sindikate bo treba ustanoviti, bo odločalo članstvo šele po kongresu ZSS; za sedaj bodo torej ustanovljene le republiške sindikalne konference. O ustanavljanju teh konferenc bodo odločale osnovne organizacije sindikata. Konference bodo ustanovljene po posebnem pravilniku, ki bo določal postopek za ustanovitev, organizacijo in delovanje konference. Na plenarni seji so udeleženci podprli novi predlog za ustanovitev konference. Organizacijsko kadrovska komisija bo pripravila pravilnik o ustanovitvi, organizaciji in delovanju republiške sindikalne konference. Gradivo s predlogom za ustanovitev konferenc bodo poslali osnovnim organizacijam in občinskim ter medobčinskim odborom do 20. oktobra. MARJANA KUNEJ A ^ C\ nS7 V' sO - KORAKAMO, TODA PREPOČASI (Nadaljevanje s 1. strani) izobraževalnih skupnosti, ki ga bo dal republiški sekretariat za prosveto in kulturo kmalu v širšo razpravo. Zato da bo razprava na terenu čim bolje potekala, naj skličeta republiška izobraževalna skupnost in republiška konferenca SZDL območne posvete, na katerih bodo sodelovali predstavniki izobraževalnih skupnosti in SZDL. Ob skupnem dogovarjanju je treba opozoriti na vrsto dilem, ki se pojavljajo že sedaj: gre za vprašanja, kaj je republiška interesna skupnost — ali naj bo to le skupnost skupnosti ali pa tudi neposredni financer izobraževalne dejavnosti - kdo naj jo ustanovi, koliko izobraževalnih skupnosti bomo potrebovali ipd. V osnutku zakona je predvideno, naj bo tudi razširjena reprodukcija — torej investicije v šolstvo — sestavni del skrbi in interesa izobraževalnih skupnosti. S tem so soglašali tudi člani sveta. Nadrobno bo treba razpravljati tudi o ustanoviteljstvu, financiranju in upravljanju izobraževalnih skupnosti, tako da bo v njih zagotovljena svobodna menjava dela. Izhodišče za financiranje organizacij združenega dela naj bo tudi na tem področju edinole delovni načrt; pri nejgovem oblikovanju naj sodelujejo tudi učitelji, dijaki in vsi interesenti. Potrebna bodo pojasnila glede oblikovanja statutov, vprašanj nadzora, ustanoviteljstva posameznih zavodov in kadrovske problematike, na katero so imele doslej samoupravne interesne skupnosti premalo vpliva, vprašanja eno-domnosti ali dvodomno sti republiške interesne skupnosti itn. Vse te zadeve naj bi razčistili v razpravah na terenu, kjer bo treba organizirati poleg posvetov po regijah še strokovne posvete po panogah; te naj bi organizirali republiški odbori sindikata. Z organizacijo posvetov bo treba pohiteti, saj morajo biti še letos podpisani družbeni dogovori o financiranju šolstva v prihodnjem letu. MARJANA KUNEJ Narodno-osvobodilni svet za Primorsko je 22. oktobf 1943 izdal odlok o ustanavljanju slovenskih šol na Primo* skem. Gentilijeva šolska reforma, sprejeta 1. oktobra 1923 ki je zatrla slovensko in hrvaško šolstvo, je na mah prenehal1 veljati. Slovenske šole so nastajale povsod in v takem števila da jih je bilo spočetka organizacijsko kar težko zajeti. Šolsk( leto 1943/44, v letu prve svobode, sicer še pod nemšk okupacijo , pomeni korenit začetek obnove našega osnovne® šolstva. Šolsko leto 1944/45 je že nov korak na pof izpopolnjevanja tega šolstva. Izdelani so bili enotni uč® programi, učiteljstvo je na tečajih dobivalo potrebno znanj* in navodila za delo, učilnice so bile že bolje opremljen^ Petina učiteljstva je imela ustrezno strokovno izobrazbo Pomožno učiteljstvo pa je nastajalo iz zavednih in prizadet nih deklet, ki so z naj večjo požrtvovalnostjo in veliko delovno vnemo pomagale učiti in vzgajati naše otroke ... OB 30-LETNICI OBNOVE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA PRIMORSKEM NAROD, KI IMA TAK, UČITELJE, JE BOGAT LENDAVA NOVA ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA Lendavsko osnovno šolo obiskuje več kot tisoč učencev iz Lendave in bližnje okolice. Predstavniki zdravstvenega doma, temeljne izobraževalne skupnosti in učitelji so že lani sklenili, da bodo uresničili zamisel o šolski zobni ambulanti. In res ni ostalo samo pri besedah: pred dnevi so v lendavski šoli odprli zobno ambulanto za šolarje. Denar za nakup aparatur je prispevala temeljna izobraževalna skupnost v Lendavi, prostor je preuredila šola s svojim denarjem, zdravstveni dom pa je poskrbel za drugo in seveda tudi za zobozdravnika. Šolsko zobno ambulanto bodo lahko uporabljali vsi šolarji lendavske občine. V soboto, 22. septembra so se srečali v Novi Gorici partizanski učitelji Primorske, ki so bili v letih narodnosovobodilnega boja organizirani pod šolskimi nadzorništvi zahodnoprimor-skega, severnoprimorskega, juž-noprimorskega in tržaškega okrožja. Pokrovitelji srečanja sp bili predsedniki desetih primorskih občin. Že kar v uvodu prisrčnega snidenja je zazvenelo vprašanje: Zakaj je bilo potrebno čakati trideset let na takšno srečanje? Zbori bojevnikov posameznih partizanskih enot so postali tradicionalni. Bodo postala tradicionalna tudi srečanja nekdanjih partizanskih učiteljev? Bi ne bilo mogoče tudi partizanskim učiteljem podeliti domicila (.. . kar so nekatere temeljne izobraževalne skupnosti primorskih občin že storile!); bi ne bilo mogoče končno urediti zgodovinskega poglavja o partizanskem osnovnem šolstvu na Primorskem? V kinematografski dvorani „Soča“ je več kot 300 udeležencem, po uvodnih besedah Oskarja Venturinija (nekdanjega šolskega nadzornika zahodno-primorskega okrožja), spregovoril Rudi Šimac, predsednik skupščine občine Nova Gorica. Med drugim je poudaril zasluge partizanskih učiteljev za to veliko gospodarsko, kulturno in politično preobrazbo Primorske. „ V vsaki od naših hiš ste ohranili doma kulturo, našo besedo in odprto slovensko knjigo. Vse naše Primorce ste ohranili dovzetno za napredek. To je zasluga vzgoje. Oborožili ste naše ljudi z znanjem in zavestjo, brez katere ni napredka. Narod, ki ima take učitelje, je bogat in ga ni mogoče premagati...“ Henrik Zdešar, partizanski pokrajinski nadzornik (... imenoval ga je France Bevk, predsednik PNOO in pokrajinsld poverjenik za prosveto!) je spregovoril o nastanku partizanskega šolstva na Primorskem. Med spomini na revolucionarno preteklost našega partizanskega šolstva in partizanskih učiteljev , J skr en pozdrav in glob) spoštovanje in zahvala Sl\ Slovenije za vaš prispevim NOB slovenskega naroda. J sama zamisel o takem srečl — da organi temeljne izobraževalne skupnosti niso na svO ^ite sejah obravnavali samo materialne plati področja vzgoje in izol> '"o že vanj a, temveč so posvetili pozornost tudi njeni vsebini, ta pa °kra: žal, bolj ali manj odvisna od denarja; .^i — da so v Črnomlju v dveh etapah zgradili posebno osnov1 V «sar ŠOlsli ?in>( šolo za območje Bele krajine; — da je v šoli prostora za 120 otrok v eni izmeni; — — da je ta posebna osnovna šola opremljena s sodobnimi uS111 n« — da v njej poučuje izbran in strokovno usposobljen pedagog A kader; Mo — da so v sedmih razredih zbrani učenci v osmih oddelkih ii>Tati je posebna osnovna šola v Črnomlju prva tovrstna šola v Slovesu in Jugodaviji, ki je bila namensko grajena za potrebe poselil osnovne šole. _ strat »Smo za učinkovito pomoč« ^ Že takoj m začetku najinega pogovora, ko sem morda samo z besedo ali dvema omenil pomoč pri izrednem šolanju prosvetnih kadrov na njihovem območju, je Jože Melanšak, tajnik temeljne izobraževalne skupnosti Velenje še posebej poudaril: ,JVa našem območju imamo samo šestnajst prosvetnih delavcev z nedokončano zahtevano izobrazbo, ki zdaj izredno študirajo; upamo, da bodo do roka tudi končali. Ob vsakem uspešno končanem letniku dobijo od temeljne izobraževalne skupnosti po 200 starih tisočakov, šole pa jim vrnejo potne stroške. Prav sedaj pripravljamo pravilnik o nagrajevanju izrednega študija prosvetnih delavcev zaleta 1973.“ - In. kaj prinaša novi pravilnik? ,JVovi pravilnik namreč omogoča boljše študijske razmere. Smo za učinkovito pomoč! Menimo namreč, da je sedanje nagrajevanje izrednega študija še premajhno spričo vedno večjih stroškov šolanja, kajti predavanja so v Celju, Mariboru ali Ljubljani Moram priznati, da smo vse do letos premalo spremljali težave pri izrednem študiju, da smo vse premalo z njimi sodelovali. Nekatere stvari so se že letos v marsičem izboljšale, vse dobro pa bomo v prihodnjih letih še bolj utrdili. “ - Območje velenjske temeljne izobraževalne skupnosti je dokaj razvejano, nekateri predeli so zaradi snega po mesec ali več skoraj nedostopni V tem času skoraj ni mogoče obiskovati predavanja ali opravljati izpitov. Je slišati morda, zaradi tega kakšne pripombe? „ Vemo, da so razmere, v I terih študirajo nekateri $ prosvetni delavci izredno ne, vendar se do sedaj zaA* tega ni še nihče pritožil, njjjl aN: '' pripomb pa je slišati na ra^- ^ ocenjevanja znanja o tem, dtoj®01 merilo ocenjevanja znanja nih in izrednih študentov in da se sam sistem študija, o‘‘ roma šolanja prepočasi vm' čuje v prakso. To pomeni,1 ^11 nekateri predavatelji predaj So še tisto, kar je za sodoben neti izobraževanja že zdavnaj starelo.“ — Samo še to! Je števil^ zasedba učnih delovnih mest vašem območju zadovoljivi j Volj . lies At, Alj ali so šolski prostori tudi pri $ j*tu- 'fe. 1 jlval£ tog, ^V, - *0( •4 nepremostljiva ovira? ., ,Na šestih centralnih šoli, jM na eni posebni osnovni šoli1 kar na 11 podružničnih šol* rf smo, kar zadeva število f, trebnih prosvetnih delavcev, kar zadovoljni, saj imamo sedena vsa delovna mesta ral® v šolah v Skalah in Grkovi kjer potrebujemo še po en< učitelja. Lani smo imeli v vseh osnš nih šolah in posebni osno!1, šoli na našem območju vpisat®, 4.328 učencev. Letos jih 1 vpisanih 300 več. To pa povf- ^ ča, posebno v Velenju, vel1® težave, saj imajo vse tri vele® ske osnovne šole dvoizmet?: pouk. Prav zaradi vedno veti prostorskih težav se pospeši® pripravljamo na gradnjo P1 sebne osnovne šole in čet® osnovne šole v Velenju, podružničnih šolah je sicer volj prostorov, vendar pa bit morali temeljito preurediti pa na novo zgraditi. “ TONE URBP Prosvetni delavci se izpopolnjujejo ob prebiranju svojega glasila! Tre I miš lar del slu; a, Sle in slu; vel Ped inf Jt sol NA ROB POSVETA ŠOLSKIH PSIHOLOGOV IN PEDAGOGOV najviSji smisel za Človeka — Človek 4, To je jedro našega socialističnega humanizma. Ali povedano drugače: kako spremeniti sedanje stanje, kako teorijo, ki je le napotilo, spremeniti v prakso. Razviti moramo tak Pedagoški sistem, ki nas bo pripeljal do cilja: oblikovati človeka, ki se bo zaradi svojega družbenega delovanja vedno Počutil kot enakovreden dejavnik. Torej ustvarjalno, kritično osebnost, nedogmatsko ukrojene pameti. Vse prej kot Preprosta naloga. Tako pojasnjeni humanizem mora postati naša notranja Potreba, utrip naše šole in naše družbe. Njegova praksa bo edina resnica. Smo komaj na začetku poti... jC t .^Pojmljivo je, da včasih d* družba kot šola ustvarjata 1 *' naših visoko kvalificiranih isp jadrih kompleks odvečnosti, J^aželenosti. Boleč občutek ai f1 ^ikonskega otroka, da si , ^ko le z agresivnostjo pridobi ^ N prostor na soncu, prerašča V1 l upravičeno ogorčenje. Ni-esar ne podarjamo temu otro-oS 41’ njegova zahteva je njegova z < Pravica indolžnost hkrati. Ta otrok je naša šolska sveto->3|na služba. Od nje upravičeno ol Pričakujemo strokovno pomoč Jd vzgoji otrok. Žal, kirurge in :o( ®rapevte, ki zdravijo duševnost ,otrok, staršev in pogosto tudi v'0, Učiteljev - nemalokrat uvršča-jbitjo med balast, razkošje ali >a °kras šole. Zakaj? Morda so si satni... o11 V odločbah, ko je beseda o olski svetovalni službi, telova-So z izrazi, da to ,/)! ne učno jfi >n ne vzgojno" osebje. Ali so torej ljudje, ki poma-> našim otrokom premago-n|Vati težave, se prilagajati nove-eD jHu okolju, in jim svetujejo pri ^dbiri pokbca, res — „admini-strativno“ osebje? Mar so naši °Proci res samo „številke“? j Morda bi veljalo opozoriti na M °le resnico: da človek lahko J^tane to, kar je, mora dobiti jSrOje potrdilo v okolju. rd Kot olajševalno okoliščino kljd težavah za uveljavljanja sve-^'•ovalnih služb lahko navedemo to|*8otovitev da ni pravega programa šole, ki bi zajel celostno d sdko odnosov, da povsod peda-oi 8°ška vodstva niso dorasla zah-;/jiteyam,da ni.. . < , Eno pa je gotovo: imamo i dsoko kvalificirane kadre, ki so d v°ljni pomagati pri oblikovanju t ^Sojno-izobraževalnega pro-če jim le damo določeno (t fiesto in vlogo, in seveda — ob-■ Ji phek, da so potrebni. Želja po f fvljenju je potreba po ustvaija-d V To težnjo nosi v sebi vsak fuied nas. Njena uresničitev pa 'if) potrditev naše osebnosti. Je i občutek sreče, ki nas dela do-t> Pfe, humane ... d To so misli, ki so se izobliko-^ ob bogatem programu in d *>vahni razpravi posveta psiho-if lfžov in pedagogov Slovenije. I "odi! gaje svetovalec zavoda za i s°lstvo SRS psiholog Jože Trček. ji Delovni program je zajel raz-^‘išljanja o praktičnem uveljavil tenju idejnosti pri specifičnem j aalu delavcev šolske svetovalne if i>Užbe, ki jih je podal prof. i| ‘^uo Jan, sodelavec CK ŽKS. j Me ‘ t j^ado fj redila je razprava o koncepciji i ^ uzakonitvi šolske svetovalne jjt s‘Užbe, nato strokovni prispe-Vek Danice Golli, sodelavke fadagoškega inštituta v Ljubljani, ltdenzifikacija in individualiza-opismenjevanja v osnovni .poleg šolske torbice NOSI OTROK V ŠOLO TUDI SKRBI IN TEGOBE V svojem izredno zanimivem Predavanju je prof. Rado Jan l>trdil marsikatero misel, usme-fu hotenja in jih' odel v iskrene fesede, ki so navdušile udeležence. Če bi nam vsi politični “elavci tako prikazovali probleme, bi bilo v naših šolah veliko manj brezbrižnosti — so menili Poslušalci. Predavatelj je jasno opredelil lalogo in vlogo psihološke in Pedagoške službe na šoli in podkrepil svoje besede s primeri iz Pfakse. Povzemamo na kratko nJegovo predavanje. Menil je, da Je »odrešilna" in pomembna vloga teh služb pri uresničevanju ideala: vsak otrok naj bo enakopraven dejavnik kot vsestransko razvita osebnost. Njihov prispevek v boju proti „konfekcijski“ pedagogiki (vsi otroci so enaki), ki se je zakoreninila v marsikateri šoli, je lahko zelo velik. Naloga pedagoške službe, meni predavatelj, je pomagati pri osveščanju učencev, staršev in učiteljev, pa tudi kolektivov. Pomaga naj ublažiti pretrese in posledice revolucionarnih sprememb naglega družbenega razvoja, ki se jim mlade osebnosti teže prilagajajo. Opozoril je na odgovornost pedagoške službe do otrok. Predlagal je analize stvarnega stanja določenih oddelkov, staršev, učencev in učiteljev v posameznem okolju. Veliko vlogo šolske svetovalne službe vidi pri delu zunaj šole v povezavi z občino, v konkretnih, praktičnih akcijah, ki naj bi pomagale ustvariti možnosti za dostojno življenje vsakega otroka (stanovanjski, socialni in družinski problemi). Psiholog in pedagog na šoli naj v delovni načrt šole vključita teme, predavanj iz analize problemov ob koncu šolskega leta: vzgojni uspeh, socialna struktura, vzgojni ukrepi, kritika stanja, programiranje akcij za izboljšanje). „Delo“, je nadaljeval predavatelj, „naj poteka v naslednjih smereh: delo s posameznimi učitelji, delo s kolektivom, s pedagoškim vodstvom, s posameznimi učenci in starši. Delo na šoli naj bo bolj psihološko utetneljeno in pedagogizi-rano. Predavatelj je osvetlil vlogo psihologov in pedagogov pri usposabljanju učiteljev, da „učijo učence, kako se je treba učiti". Gre za tehniko učenja, za hitro obvladanje snovi, za iskanje problema. Torej za metodo, da učenec po skrajšanem postopku dojame bistvo stvari „Kar je prežaijeno s Prometejevim ognjem, to ostaja v zavesti," je poudaril predavatelj. Podčrtal je vlogo svetovalne službe pri razvijanju sposobnosti — metodologije razporejanja sposobnosti pri odločitvi in izbiri poklica. Opozoril je na celostni proces spremljanja razvoja sposobnosti s ciljem, „da pride vsak tja, kjer bo lahko največ dal skupnosti in kjer bo najsrečnejši." Rešitev vidi v osveščanju, ne v prepovedi poklica. S tem v zvezi je orisal primere samomorov na šolah, ki so prava demonstracija naših pomanjkljivosti. Poudaril je odgo-vomos poklica, ki naj se zrcali v stiku z otroki, v tem, da pedagogu ni žal časa za vzgojo. „Če imate v šoli aktivno in ne le spremljevalno Vlogo, če ste sredi dogajanj in če lahko v šoli soustvarjate, takrat ste v resnici del pedagoškega osebja," je sklenil predavatelj. DO KDAJ NEZAKONSKI? Udeleženci posveta so se v razpravi odločno zavzeli za uzakonitev šolske svetovalne službe na šolah. Podprti so zahtevo in utemeljili potrebo po uzakonitvi statusa pedagoških delavcev. Tako bi lahko tudi ovrednotili njihovo letno delovno obveznost. Izbrali so štiričlansko komisijo, ki bo ponovno pregledala gradivo in sestavila enoten predlog za uzakonitev. Posredovali ga bodo v imenu aktiva in kot samostojna sekcija društva zavodu za šolstvo SRS, sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, prosvetno-kultume-mu zboru slovenske skupščine in družbenopolitičnim organizacijam. Psihologi, pedagogi in socialni delavci bodo posredovali svoje predloge po samoupravni poti prek svojih društev. V razpravi so udeleženci iskali način, kako naj bi uskladili raznoliko prakso pedagoške svetovalne službe. Predlagali so, naj bi odbor pripravil najmanj dvodnevni posvet, ki bi se ga udeležili predstavniki vseh pristojnih organov, zavoda, ravnatelji in svetovalne službe. Na posvetu bodo poiskali skupna izhodišča za koncept in program dela na šoli. TEA DOMINKO Notranja zrelost — ne samo obveznost Korak naprej pri uresničevanju idejne usmerjenosti vzgoje in izobraževanja ob obletnici Titovega pisma V zadnjem času vse pogosteje slišimo, pa tudi izgovarjamo besedo idejnost, ne da bi jo globlje razumeli. Veliko raje namreč grajamo, kot hvalimo, pogosto (le včasih upravičeno) označujemo našo šolo z vzdevki: neidejna, neanga-žirana, nesodobna, ne ... Pri tem pa pozabljamo, da drugi tudi nas podobno zaznamujejo: neodgovorni, nepravični, ne . .. Jasno je, da še vedno obstajajo posamezna nasprotujoča si izhodišča in odpori teoretične narave. Veletok časa jih bo brez dvoma vsrkal in jih potegnil v svojo smer. Sicer pa, če človek ne bi nikoli prestopil meje varnosti, ne bi vedel, ali zna plavati... Morda se bližamo spoznanju, da le notranja človekova zrelost in njegov občutek odgovornosti do sočloveka lahko privedeta do zaželenih socialističnih ciljev, ne pa samo obveznosti ali statistika. Poslednja ne more biti merilo uspešnosti. Le na temelju pozitivnih sprememb pri pouku, praktičnem življenju in delu šole ter njene povezanosti z okoljem lahko govorimo o doseženih uspehih. Dobro leto je minilo od dogovorov o usmerjanju in nalogah na marksistično idejni osno«. Čeprav je ta čas sorazmerno kratek, lahko zabeležimo ugodne premike. Prav to je pokazal posvet ravnateljev gimnazij iz vse Slovenije, ki gaje pripravil pred nedavnim zavod za šolstvo SRS. Družbeno-politična akcija za večjo družbeno angažiranost šole in dokument o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja sta naložila šolam veliko nalog. Rešitev le-teh so gimnazije iskale v praksi. V gimnaziji na Ravnah so že na začetku lanskega šolskega leta pedagoški delavci posameznih predmetnih področij iskali idejni poudarek pri vsebini pouka za posamezne predmete. Tako in podobno so razvijale v tem času idejno in družbeno dejavnost tudi vse druge gimnazije v Sloveniji. V veliko pomoč in spodbudo vsem šolam je bila razvejana dejavnost zavoda za šolstvo SRS. V lanskem šolskem letu je zavod pripravil več seminarjev z družbeno-politično tematiko in seminarje, ki so konkretno pojasnili idejno vlogo šole in idejnost pouka pri posameznih predmetih. Komisije pri zavodu so vsebinsko izboljšale gimnazijske učne načrte, pri tem pa dale poseben poudarek idejnosti pouka. Ravnatelji so se pogovorili o aktualnih nalogah poučevanja na marksistični osnovi, o uresničevanju izboljšanih učnih načrtov, ki jih začenjamo uvajati na gimnazijah v letošnjem šolskem letu. Razpravljavci so nadalje poudarili pomen in vlogo raznolikih kolektivnih vzgojnih oblik, kot so npr. skupne proslave, športni dnevi, izleti, volitve v šolsko skupnost ipd. „Vse te in še druge oblike so velik prispevek k idejni vzgoji, če jim dodamo idejno vsebino," so menili v razpravi. Direktor zavoda za šolstvo Boris Lipužič je orisal naloge šol v zvezi s krepitvijo idejnega dela v šoli in zunaj nje. Priporočal je šolam, naj sestavijo svoje akcijske programe za uresničevanje idejne usmerjenosti in k temu spodbudijo tudi šolske kolektive. Nadalje je nakazal delo zavoda v prihodnosti: pripravili bodo potrebne seminarje za usposabljanje učiteljev, skrbeli za izvajanje pčnih načrtov, pripravili potrebne analize in priročnike za učitelje. Zavod bo nadalje pripravil obravnavo uveljavljanja ustavnih dopolnil in seminarje s tematiko drugega dela javne razprave republiške in zvezne ustave ter osnutka dokumenta o idejnih izhodiščih X. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS. Direktor zavoda za šolstvo je predlagal šolam, naj iz svojih kolektivov izberejo družboslovno izobražene ljudi, ki bi lahko sproti obveščali prosvetne delavce, pa tudi dijake o druž-beno-politični problematiki. Dogovorili so se za složno sodelovanje med gimnazijami in zavodom za šolstvo SRS. TEA DOMINKO r~ ^ PRIPRAVLJALNI SEMINARJI Zavod za šolstvo SR Slovenije bo organiziral posebne pripravljalne seminarje za pridobitev pedagoške izobrazbe za učitelje praktičnega dela na strokovnih šolah in posebnih osnovnih šolah ter zavodih. Predvideni so trije dvodnevni seminarji v oktobru, in to 12. in 13. oktobra, 19. in 20. oktobra ter 26. in 27. oktobra. Prav tako bodo organizirani v začetku novembra seminarji za prijavljene iz severovzhodne Slovenije. Zavod za šolstvo pripravlja tudi zbirko priročnikov za dopolnilno pedagoško in andragoško izobraževanje. Pedagoškim in andragoškim delavcem bodo za študij na voljo že v novembru naslednji priročniki: Borut Šali: Osnove psihologije, Ivan Andoljšek: Osnove didaktike, Jože Valentinčič: Osnove andragogike. Če bi šole želele v zvezi s seminarji ali študijskim gradivom kakšno pojasnilo, bodo dobile informacije na Centru za strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev, Ljubljana, Cankarjeva 5, tel. 23-301. V_______________________________________________________ k. PRENESENA ODGOVORNOST _ »Pomen in vloga ustave stav tem, da pripomoreta k izbiri poti. Njena kakovost zraste iz sproščenega zavzetega sodelovanja delovnih ljudi na vseh področjih dejavnosti, kjer se prepletajo vplivi in nadzor, znanje in znanost pa sta ustrezno upoštevana." Tako je dejal pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Polde Kejžar na širšem zboru prosvetnih delavcev občine Ljublja-na-Vič-Rudnik letošnjega 6. oktobra. Zbora se je udeležila tudi podpredsednica izvršnega sveta SRS dr. Aleksandra Korn-hausetjeva. Uvodne besede Poldeta Kejžarja so osvetlile nekatera ključna vprašanja, ki jih včasih ne znamo, pojasniti. Posebno natančno je obravnaval vprašanja o svobodni menjavi dela, samoupravno združenem delu, dejavnosti posebnega družbenega pomena in solidarnosti. Na kratko povzemamo njegove obrazložitve: Svobodna menjava dela in enakopravnost medsebojnih odnosov, ki smo ju morda sprejeli dokaj skeptično, sta odvisna od vseh. Če bomo oblikovali take mehanizme, v katerih bomo lahko — ob jasnih utemeljitvah in postopkih - razumno primerjali mnenja, pri tem pa pokazali pripravljenost za reševanje skupnih vprašanj, bomo uspeli. Za kaj pravzaprav gre? Svobodna menjava dela pomeni v teoriji menjavo, ki poteka brez posredovanja tržišča in tržnih zakonitosti — torej brez vpliva povpraševanja. Povedano drugače: pri svobodni menjavi dela je treba izključiti tržišče z njegovimi zakonitosmi in ga nadomestiti s svobodnim dogovorom, ki upošteva' in hkrati zadovoljuje interese obeh partnerjev — tistega, ki izobražuje, in tistega, ki izobrazbo sprejma. Jasno je, daje treba samoupravni postopek natančno predvideti in spoštovati družbeno-politično disciplino. In kaj je samoupravno združeno delo? Vzemimo primer: na področju vzgoje in izobraževanja moramo nujno prevzeti odgovornost. Celostna odgovornost je sestavni del in pogoj za to, da bo sistem trden. Z drugimi besedami: nosilka odgovornosti za katero koli področje ne bo več država, temveč mi sami. Država bo imela še nadalje določeno zakonodajno vlogo, postala bo le nekakšen zaščitni mehanizem, ki bo varoval dosledno izvajanje zakonov, samoupravnih dogovorov itn. RAZLOČEVANJE ZARADI ENAKOSTI Če rečemo, da je neka dejavnost »posebnega družbenega pomena", s tem ne omejujemo njene samouprave, kot to pogosto napak razumemo. Nasprotno, to pomeni njeno zaščito, saj uvajamo razločevanje zato, da bi dosegli enakost. Prav zaradi značilnosti te dejavnosti, zainteresiranosti družbe za to področje »posebnega družbenega pomena" in zaradi odnosa uporabnik — izvajalec je potrebna drugačna sestava. Glede tega je v ustavi natančno opredeljeno: rezultat dela zajema tudi rezultate minulega dela in splošno družbeno produktivnost. Nove ustavne rešitve izključujejo vse dosedanje liberalne deformacije samouprave. Vzgojno-izobraževalno področje ne more iskati kupca; to pomeni, da ne moremo mehanično prenašati oblik iz gospodarstva v družbene dejavnpsti. Posebno organizirana dejavnost je sinonim za zavarovane pravice delavcev, po katerih ti razpolagajo z dosežki svojega dela. Bistvo in cilj: omogočiti vključevanje organizacijske pobude vseh in se sporazumevati. To velja tako na relaciji šolstvo — družba kot na področju šolstva - od vzgoj- no-varstvenih zavodov do fakultet. Statuti zavodov bodo opredelili skupno sodelovanje z javnostjo, z učitelji in učenci ter zavarovali njihove pravice. In še nekaj: nihče ne more od zunaj administrativno posegati. S kom se bomo sporazumevali? Temeljni odnos je delegatski sistem v razmerju TOZD - krajevna skupnost. , »Pomen slidarnosti je v tem, da kolikor mogoče izenačimo materialne možnosti za širšo skupnost," je nadaljeval Polde Kejžar. Torej pomeni solidarnost prelivanje sredstev z enega področja na drugo, če hočemo imeti ustrezno izobražene delavce. V tem se kaže odgovornost samouprave. Če potrebuje neka samoupravna skupnost več denarja za določeno področje splošnega družbenega pomena, kot ga premore, ji je dolžna pomagati druga samoupravna skupnost. Dr. Aleksandra Kornhauser-jeva je med drugim poudarila: prosvetni delavci se bodo prek svojih delegatov sporazumevali z drugimi delavci na vseh ravneh. Na prvem mestu je dogovor o programih in o financiranju vzgojno-izobraževalnega področja. Programi, ki bodo nastali v neki samoupravni skupnosti, z upoštevanjem njene specifike, bodo edino merilo za financiranje." Dogovor usklajuje in povezuje izobraževanje z vsemi družbenoekonomskimi gibanji. Kaže, da zahaja »zlata doba" uravnilovke in proračuna. Jasno pa nam mora biti, da bo prosvetni delavec v novem samoupravnem sistemu veliko bolj izpostavljen javni kritiki kot je bil doslej. Opredelila je vlogo učitelja v šoli in zunaj nje, opozorila na potrebnost povezave šole z okoljem, v katerem živi. Razmišljanje je usmerila na način pridobivanja znanja, na učiteljevo vlogo »prvega med enakimi". Zvedeli smo, da jih je od 86 podpisnikov družbenega dogovora do danes podpisalo ta dokument 85. Podpredsednica je med drugim odgovorila tudi na vprašanja o organiziranju interesnih skupnosti, ustanoviteljskih pravicah in o razširjeni reprodukciji. Interesne skupnosti bodo organizirali prek delegatov iz vrst prosvetnih delavcev, iz vrst tistih delavcev, kito delo potrebujejo in — gledano širše — tudi prek delegatov iz dijaških in študentskih vrst. Ustanoviteljske pravice ne bodo zgolj formalne — tako kot je bilo mnogokrat doslej. Obveznosti in pravice — oboje bo v pogodbi jasno določeno. Razširjena reprodukcija naj bi bila upoštevana v ceni izobraževanja kot sestavni del financiranja, ki lahko omggoči pravilno rast in razvoj vzgojno-izobraževalnega področja. Dr. Aleksandra Kornhauserjeva je sklenila z besedami: »Če želimo, da bo samoupravljanje res demokratično, moramo vedeti, d^ ni nihče svoboden, če nima pravice izbirati pravice; znati pa mora izbirati." TEA DOMINKO < PIŠE: SILVO TERŠEK MONTAŽA NEKEGA POGOVORA Dežuje. Reke prestopajo bregove. Včasih se zdi, da se je naravi podrl sistem. V tem je tudi nekaj numerične matematike. Nekaterih problemov ne znamo rešiti analitično ali pa jih kako drugače razvozlati. Ob robu zgubane črnine in še dalj - na koncu svetle osti se rojeva ogledalo deževnice. Mislim vsaj, da je takrat deževalo. V dvajsetih letih življenja in dela v Novem mestu bi lahko nameril kar lepo količino deževnice. Tudi nekaj kristalno čiste vode je bilo vmes. Sploh ni imel kislega obraza. Šele potem, ko je začel pripovedovati o ogromnem številu nadur, o tem, da šola ne more dobiti matematika, ki bi razbremenil zelo otovorjenega, se je zresnil. Stavki in besede in razen mnogih besed le nekaj, kar je mogoče imenovati z besedo -otipljivo. Učiteljski poklic ni vabljiv. Pod dežnikom je luža vse večja... Otroci vendar ne morejo ostati brez pouka. Učiš in se razteguješ, kakor stara elastika. Krajevni dejavniki opazijo samo to, da pouk matematike na gimnaziji normalno poteka, da so ure zasedene. Res, da ima profesor matematike goro nadur; le naj zasluži!! Tako vsaj ne bo govoril o neustreznih osebnih dohodkih. Morda bi kljub vsemu celo dobili novega profesorja, a kje dobiti stanovanje? Novomeška gimnazija vsako leto poskrbi za šolanje nadarjenih matematikov. V zadnjih desetih letih se ni še nihče vrnil z univerze nazaj na šolo. Gredo tja, kjer jim dajo boljše življenjske možnosti. Jesenski dolgčas - tudi takšen pogovor, ki spominja na melodijo o ,Ramoni‘. Govorim vendar s sekretarjem komisije za pedagoško dejavnost in članom Društva matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije. Lepa priložnost, da skočimo v senco strokovnosti! Člani omenjene komisije posvečajo posebno pozornost izobraževanju učiteljev. Vsak mesec pripravijo sestanek aktiva s predavanjem iz matematike, fizike ali metodike teh predmetov. Posebna oblika dela so seminarji; enkrat letno za učitelje matematike in fizike na srednjih šolali. Seveda ni društvo edini organizator omenjenih seminarjev. Pri tem sodelujejo: zavod za šolstvo, univerza, pedagoška akdemija, inštitut Jožef Štefan ... Vsem tem je vodilo: zavzemati se za kakovost pouka matematike in fizike na srednjih šolah. Društvo bo letos praznovalo 25. obletnico svojega delovanja. „Naše društvo je organizacija, kjer so zastopani matematiki, fiziki, astronomi in vsi tisti, ki jih kakorkoli zanimajo te veje znanosti. V našem sistemu delovanja ne poznamo nikakršne odvisnosti, ki je je sicer na šolah kar precej. Lahko se primeri, da učitelj v odvisnosti od direktorja šole nima toliko junaštva', da bi odkrito povedal in zastopal lastno mnenje o določenem problemu. Član našega društva sta seveda lahko tudi kolega ali kolegica, ki poučujeta matematiko v prvem razredu osnovne šole. To je pravzaprav tudi naša želja. SEMINARJI trajajo ponavadi tri dni. Pomen takih srečanj ni mogoče razložiti z nekaj bese- Sodobna pota vzgoje in izobraževanja PIŠE: DR. ANA KRANJC UČENJE NA DOMU V sodobnem svetu vzgoje in izobraževanja se pojavljajo nekatere vratolomne ideje, ki nas sprva presenetijo, nato pa se ob njih le nasmehnemo, ker jih ne vzamemo dovolj resno. Tuje zvene, nenavadne so in predaleč od tega, kar imamo trenutno pri nas. Nekje na dnu naše zavesti pa že pričnemo vrtati, če le ni tudi v teh nenavadnih mislih delček resnice in prave prihodnosti. Ne moremo jih povsem zavreči in zato nas še naprej vznemirjajo. Pojavlja se trditev, da se učenje vedno bolj prenaša na dom. Šolska ustanova je izum industrijske družbe. Tako organizirano izobraževanje, kot ga poznamo v današnjih šolah, je plod neke stopnje zgodovinskega razvoja. Šola je produkt industrijske družbe. Nujno nas spominja s svojim sistemom discipline, saj ni naključje, da spominja šolski zvonec na tuljenje tovarniške sirene in da so včasih odnosi med učiteljem in učencem podobni tistim med mojstrom in delavcem. Nekateri zagotavljajo, da je star šolski režim lahko močno alieniran od potreb posameznega človeka in družbe, kakršna je danes. Iz tega sledi iskanje novih načinov in poti za delo na področju vzgoje in izobraževanja. Poglejmo, kolikšne napore vlaga naša družba v reformo šolskega sistema od osnovne šole do univerze. Učenec, odrasel ali pa otrok se mora rešiti pred poplavo učenja, ki se je razlilo kot neprekinjen proces po vsem človekovem življenju. Prvi rezultati, ki nastajajo zaradi povečanega poudarjanja potrebe po izobraževanju, se že ojavlja pri nas in v svetu. Pomembno postaja tudi to, da je izobrazbena struktura prebivalstva iz dneva v dan večja. Starši so neprimerno bolj izobraženi, kot so bili nekdaj, in pripomorejo, da se učenje otrok v določeni meri prenaša na dom. Avtomatizirana proizvodnja vedno bolj skrajšuje delovni čas; tako nastaja še druga osnovna možnost - namreč, da bomo imeli vedno več časa za svoje učenje in učenje drugih, ko bo to potrebno. Hitro prenašanje učenp na dom se je najprej pojavilo na področju izobraževanja odraslih. Zaposleni ne morejo vzdržati tekme s tem, da bi svoje učenje skrčili samo na obiskovanje raznih šol za odrasle in druge formalne oblike izobraževanja. To jim še zdaleč ne bi zadoščalo. Učijo se, kjer se morejo. Največ se uče doma, z izobraževalnimi ustanovami pa vzdržujejo le najbolj nujne stike, ki jim pomagajo pri učenju. V Evropi je bila že pred časom ustanovljena ugledna organizacija ,furopian Home Study Council“, ki se ukvarja z učenjem na domu. Za sedaj predstavlja zgolj, izobraževanje odraslih. Čeprav bi Pod reflektorjem dami Srečanja pa so mi pomembna tudi za to, ker si prosvetni delavci med seboj poto- V zadnjem obdobju so naši seminarji tudi eksperimetiranje - določene vaje delajo udeleženci seminarja. S tem v zvezi bi lahko omenil seminar n ATOMIH, pa o ELEKTRONIKI V ŠOLI, o OPTIKI... V bližnji prihodnosti bo seminar z naslo- NOMIKI. Tu bodo obravnavane teme o dinamičnem programiranju, o modelu ekonomske rasti, o teoriji iger in matematični statistiki. V treh dneh seveda ni mogoče veliko narediti. Toda naše društvo izdaja OBZORNIK ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, v katerem ponavadi objavljamo posamezna predavanja iz seminarjev. Gre za to, da človek osveži v spominu tista poglavja iz matematike in fizike, o katerih je že kdaj slišal in tudi za to, da izve nove stvari. Zavedati se moramo, da so na fakultetah dandanes drugačni programi, kot so bili pred dvajsetimi leti. Želimo pripraviti tudi koristna metodična predavanja. Žal na tem področju nismo naredili veliko. Tudi takega predavanja se nam še ni posrečilo oblikovati da bi po njem lahko ugotovili, kje tičita dandanes matematika in fizika na srednjih šolah. Morda so ti seminarji res le bolj pogled z višjega', kar je razumljivo, če povemo, da predavajo v večini primerov kolegi z univerze. Leti pa ne poznajo tako odlično problematike v srednjih šolah. Tu bi moral narediti nekoliko več predvsem zavod za šolstvo ...“ Povedano bi si bilo mogoče razlagati, da takšni seminarji nimajo praktične uporabnosti za pouk na srednjih šolah; predvsem ne za področje matematike. Seminarji o fiziki so laže uporabni: predavanje o atomih, o zgradbi atomskega jedra, o uporabi elektronike v šoli... ,JVa seminarjih je obravnavana tudi tista snov, o kateri govorimo v šoli. Naša prizadevanja gredo v smer, da bi predavanjem dodali tudi taka, ki bi bila neposredno možna za uporabo v srednjih šolah. “ Pogovor.s profesorjem matematike na novomeški gimnaziji se je nadaljeval pri ugotovitvi: učni načrt matematike in fizike bi bilo potrebno rešiti pred pretirano natrpanostjo z vsemogočimi temami „Pouk matematike na srednjih šolah je toliko moderen in sodoben, kot je učni načrt, ki ga uporabljamo. Nekateri si pod pojmom ,moderna matematika' predstavljajo znanost zadnjih Foto: S. Teršek žijo o težavah, ki jih pri nas na . Vom: MATEMATIKA V EKO-solah m malo. ■tlo nekaj let. Toda samo teot' ^ množic je na primer že iz ' Ie_v stoletja. tei .:ie, Programirani pouk? Saj raj ni mogoče narediti tako, ^ir bi bile vse učne ure pri pouhi programirane. Za eno uro po: gramiranega pouka je mel&\ potrebnih sto ur priprav. T»\ ni dovolj časa, da bi razširjt ia program dela; še tega bi mori ^ skrčiti...“ Odločil sem se za rahlo mo1 tažo tega pogovora. V nasledi' odstavek bom vpletel nek1 to misli profesorja DUŠAMA MODICA, ki sem jih zabeleži uvodnem delu pogovora. „Kadrovanje? Razvoj gre. smer, ko bodo za svoje potrti1. štipendirale ljudi šole same. Ju tamosti nekaterih učnih pdl metov in prosvete sploh. $ trebne bodo boljše delom možnosti, ureditev šolskih hm ratorijev, materialni pogoji U* teljev in njihovo napredovati1. Prideš na šolo in si učitelj, zaf čaten za štirideset let! Neko' smo predlagali s tem v zv& neke delovne nazive: priprti nik, učitelj, mentor, svetova^ in svetnik. Vsaka stopnja bi m0 rala biti tudi posebno materid no ovrednotena. O tem v z^ njem obdobju menda razmiki tudi republiška izobraževali11' skupnost...“ Ste razmišljali tudi o tem,^ bi bilo mogoče skrčiti skupil} učnih predmetov v gimnaziji11 , zmanjšati pri nekaterih predm1'^ tih tedensko število učnih ut- ^ Je morda v naših učnih načrti ^ preveč gesel? Je prav, da so1 *1 prvem razredu gimnazije tri, ^ četrtem pa štiri tedenske ure zA matematiko ali bi moralo biU nasprotno? Še vedno dežuje. Dežnika) kotu sobe ni več. Ostala pai‘ luža. Posušila se bo. Toda njert znamenje bo ostalo zarisano11 ploščenih tleh. V roke bo treh’ v vzeti .krtačo' in jo izbrisati. b bili mnogi otroci nujno potrebni individualnega izobraževanja « domačem okolju, se tega še niso nikjer lotili. Tako učenje v domačem krogu bi morda rešilo številne probleme, ki nastajajo pri čustveno motenih, vzgojno zanemarjenih ali pa kako drugače osebnostno motenih otrocih, pri otrocih z organskimi okvarami živčevja ali pa takih, ki so kako drugače fizično handikapirani in težko slede normalnemu šolskemu tempu. Današnji šolski sistem, bi še s težavo priznal izobraževanje na tako poseben način. Problem bi bil tudi za najbolj požrtvovalne, ko bi morali s spričevalom ali pa dipbmo tako pridobljeno izobrazbo tudi verificirati, da bi pridobila svojo pravno družbeno vrednost. Nismo še razvili poti, po kateri bi omogočili, podprli in priznali tudi neformalno učenje v okviru formalnega. Potrebe, ki silijo odrasle k nadaljnjemu izobraževanju, in obremenjenost z drugimi dolžnostmi - vse to je že pripravilo odrasle, da so poiskali bolj neformalne oblike izobraževanja. Mnoge težave pri učenju na domu so že premagali, mnoge pa se šele odpirajo ob bolj intenzivni praksi. Precej se je razvilo tudi dopisno izobraževanje. Težave so v mnogih primerih premagale trdno voljo, vidno na začetku učenja. Pri usihanju osebne motivacije, ta je brez osebnega stika z učiteljem iz dneva v dan upadala, so bile videti tudi manjše intelektualne zagonetke povsem nepremagljive. Sledil je velik osip, tisti učenci pa, ki so vztrajali in nadaljevali do končnih izpitov, so bili za pedagoga, ki je prebral njihove življenjske zgodbe, ..izjemni ljudje". Vsaka pripoved je bila po svoje karikatura. Pedagogi so se zamislili ob tem, da samo izjeme lahko študirajo po poti dopisnega izobraževanja in učenja na domu. INTEGRIRANI PO UK ..Evropski svet za učenje na domu" pa tudi naše ustanove za dopisno izobraževanje so se trudili da bi razvili tako imenovani ..integrirani pouk"; ta naj bi s kombinacijo več tehnik dela omogočil veliko bolj uspešno in učinkovito učenje doma. Dopisno izobraževanje so dopolnili z raznimi krajšimi oblikami izobraževanja v osebnem stiku (,face to face education"). Tisto, kar lahko da učitelj, vzgojitelj v osebnem stiku z učencem, ne moremo z ničemer nadomestiti. Radijska šola, izobraževalne ure na televiziji in drugi pripomočki so še razširili ..integrirani pouk". Postopoma so se pokazali prvi rezultati ..integriranega izobraževanja". Manj je bilo takih, ki so sredi učenja obupali, na izpitih so kandidati znali več, pa tudi bolj z veseljem so se učili. Učenec ima vedno možnost, da se snovi nauči iz napisanega gradiva: knjig, skript in raznih separatov; z vsem tem ga preskrbuje ustrezna izobraževalna ustanova. Uspeh svojega učenja nato preverja z raznimi napisanimi vajami. Izobraževalna ustanova mu pošilja posebne obrazce. Izpolnjeni z rešenimi nalogami romajo nazaj k mentorjem; ti jih popravijo in skupaj s pripombami pošljejo spet učencu Tako se postopoma oblikuje povezava med osebo, ki se uči doma in izobraževalno ustanovo. Radio, televizija, magnetofonski zapisi lekcij in filmi še razširijo možnosti za učenje. Kadar učeh želijo, prisluznejo raznim oddajam, seveda pa morajo pri jad1 programih (radio, televizija) upoštevati razpored oddaj, kakršen v praksi, /ve morejo se učiti vedno takrat, kadar so za ' razpoloženi in imajo dovolj časa. Svoj umik morajo prilagaj11 sporedu. Tako jemljejo skupni javni programi učenju na do« določeni del fleksibilnosti, pri dopisnem izobraževanju pa je' vedno povsem odprta. Pri načrtovanju radijskih in televiziji oddaj so skušali nekoliko omiliti ta problem tako, da večU‘ ponovijo isto oddajo, tako naj bi jo oseba pri svojem učenja1 domu laže vključila v svoj program izobraževanja. Učenje na do”1 se vedno bolj uveljavlja, ker daje nove možnosti za učenje M tistim, ki se prej niso mogli vključiti v pridobivanje novega znani Nekateri so bili preveč oddaljeni od ustrezne izobraževalne ust‘ nove, druge so ostale dolžnosti vezale na dom (otroci, družin^ obveznosti, slabo zdravje in podobno). Dopisne in druge oblike izobraževanja na domu pa ne ostati samo pri tej prednosti, da razširijo krog učencev, velika prednost* tudi za tiste, ki se ne morejo prilagajati splošni hitrosti učenp večji skupini. Nekateri so nadarjeni in jih prepočasna hitrost zdolgočasi in demotivira, zato postopoma prenehajo sodelovati. & se sami uče, pa lahko uberejo pot po svoje. Med takimi, ki bi se radi učili, so tudi ljudje, ki jim učenje ne P tako hitro od rok. Potrebno jim je več ponavljanja in utrjevanja Prepočasno delo bi oviralo učenje celotne skupine, sami pa * lahko po želji zaustavijo ob tem ali onem problemu in ga študijsk primerno poglobijo. Jzobraževanje na domu" (dopisno ali pa v kaki drugi obliti!’1 nekateri avtorji ga imenujejo tudi „vodeno samoizobraževanje“,sl' uspešno uveljavlja tudi na najnižji stopnji izobraževanja. Pri ^ 1 imamo pogost primer, da odrasli končujejo na ta način cef osnovno šolo. Ne da bi imeli že izoblikovane učne navade in st’ : Ustrezno mero nesamostojnosti za učenje se prebijajo od izpite^ 1 izpita. Osip ni mnogo večji od tistega v rednih šolah. 1 Ali ne bi morda del takega učenja na domu uporabili tudi ^ ' nekatere primere šolanja otrok, posebno še za tiste z motnjami^ razvoju? Učenje bi se nenehno prilagajalo njihovim osebnih 1 potrebam in zmožnostim. Zgodi se, da se starši pritožujejo ‘fl obupujejo, ker ne morejo svojega otroka vključiti v ustrezd) osnovno šolanje. Če otrok ne uspe v redni osnovni šoli, mu ost&P samo še druga možnost, da gre v posebno šolo. Tam pa M pridobival manj znanja kot biga lahko glede na svoje intelektualk, zmogljivosti, otrokovi čustveni motenosti ali eretičnosti zaroti'1 organskih okvar pa ne bo pomagalo okolje v posebni šoli. Redi* šole prostorsko in finančno ne zmorejo, da bi organizirale paralel^ manjše oddelke za prizadete otroke; morda bi lahko poiskali rešitč I v večji povezanosti s starši. Staršem bi pomagali pedagogi, s tem pf bi lahko precejšen del učenja sistematično prenesli v domf1 okolje. Sodelovanje radia in televizije bi amatersko pomoč starši še strokovno obarvalo. ČASOVNA ENOTA NI EDINO MERILO j ZA PEDAGOŠKI UČINEK ^aša šola doživlja čedalje ^nejši pritisk družbene in ^fflKdagoške javnosti, ki zahteva :z ' 3'olucionarno preobrazbo v %-vzgojnem procesu. Očitno • dt z8°y evolucijski napredek ' £ Poti do intenzifikacije in ra-% ^alizacije izobraževanja še Jjkleč ni dovolj - saj se tehno-‘jTŠija v šolah zunaj naše dežele Tiis fe no ^ro razvija- Tako je fj^tala potreba po modemi-, ciji pouka matematike, ^ur sledijo še ukrepi za po-^obitev drugih učno-vzgojnih •noi ^dročij. edtl Vse to zahteva od učiteljev tek ^edno veliko — posebno pa im* ustvarjalnost in pedagoški ’Z“ Wmizem. Potrebna je pri-^vljenost vsega učiteljstva, da rre * usposobi za te odgovorne pedagoške naloge in da svoje . V j?°sobnosti tudi nesebično uve-r^vi. Prav zato je tudi povsem ifii ,Wfen uradnišla odnos do uči-7/i>rpvega pedagoškega dela; po-/r.^no škodljiva pa so lahko me-j# ,3* ki jih uporabljamo pri vred- # stenju obsega in kakovosti ^govega dela. trije,! Sodobni učni proces zavrača apinično shemo učne ure, pri je učitelj zgolj z lepo j/zr^jenim učnim nastopom ,rtff“Ptavil bistveno nalogo. Nova /čjpagoška tehnologija, indivi-^dizacija pouka in uporaba '''Robnih učnih pripomočkov ^ pouku spreminjajo učitelja v ^anizatorja izobraževalnega rfocesa. Potemtakem ne more ■ več težišče njegovega inte-Jktualnega dela v razredu, tem-^ v času, ko se za učno delo Pripravlja. Pri tem imajo vse-if^kor pomembno vlogo indi-’’1dualni študij in informacije s ^dobnimi didaktičnimi iz-dedki. Brez vsega tega učite-o Vvo delo ne more napredovati. (> '^ločno je treba zavračati pre-'fj^lo miselnost in odnos do ^ ,VSakodnevnih učnih. priprav. Le-te se ne morejo več ravnati po klasični shemi pouka, ki temelji na učiteljevem poučevanju po že utirjenih metodičnih vzorcih. Učna priprava mora vsebovati predvsem tiste prvine, ki spreminjajo učenca v subjekt učnega procesa. Predvideti je treba, kako bo učitelj organiziral učno uro, da bo vsak učenec glede na svoje sposobnosti uspešen pri pouku. Učne naloge mora torej razvrstiti na več ravni učencev in temu ustrezno podrediti način ocenjevanja. Pripraviti si mora sistem preverjanja učenčevih dosežkov. Uporaba novih učnih pripomočkov zahteva prav tako precej tehničnih priprav. Skratka, ni tako preprosto najti merila za vrednotenje tistega dela, ki ga učitelj mora opraviti pred vstopom v razred, pa četudi bi to merili zgolj v časovnih enotah. Za kaj pravzaprav gre? Razumljivo je, da vse, kar zahtevamo od učitelja pri modernizaciji izobraževalnega procesa, oblikujejo v osrednjih republiških institucijah. Tako so naloge enotne in obvezne za vsakega pedagoškega delavca. Ni pa razumljivo, zakaj prepuščamo probleme vrednotenja učiteljevega dela temeljnim izobraževalnim skupnostim, sindikalnim podružnicam in šolskim kolektivom. Tako nastajajo med šolami in občinami povsem različna merila pri določanju učiteljeve delovne obveznosti. Medtem ko je učiteljeva učna obveznost dokaj jasna in enotna, pa je zelo različno vrednotena tista dejavnost, ki jo pedagoški delavci opravljajo poleg temeljne zadolžitve v razredu. Zato tudi ni čudno, da je v učiteljskih zborih o tem vse več polemike, na- NAPOL SLEPI SPREGLEDAJO ^od tem naslovom je „Delo“ dne 7. septembra 1973 objavi10 beležko z naslednjo vse- »NEW YORK, 6. septembra' Ufi) _ Dr. William Feinblum, f^iskovalec na univerzi Colum-la v New Yorku, je iznašel ^lično napravo, s katero se slabovidnim izboljša vid . ^ šest do desetkrat. Gre za si-leč, kombiniranih v neke ji ^te teleskopske naočnike, s ^ pterimi lahko celo tisti, ki ima-f,i!° ohranjenega le še pet odstot-^ lov vida, bero in razpoznavajo #lkolico- j. Iznajdba ameriškega zdravni-Jp Feinbluma bo, kot obetajo (d goltati dosedanjih raziskav, {■i “pogodila milijonom slabo-'jdnih z 10 ali manj odstotki ,i, ^ranjenega vida, da bodo spet jč |^o brali časopise, gledali te- l jezijo in vozili avtomobile, če 'f^°bno navadnim očalom/ uporabljali napravo, po- Naslov zveni dokaj senza-'i j onalno in laičnemu bralcu l al*o zastre prave pojme in ko-j pli, ki jih prinaša izboljšava Ptičnih naprav za slabovidne .Najprej o „spregledanju“ pi se mi, da v tem primeru iz k32 spregledanje ni na mestu, j eseda bi bila morda bolj , plrezna takrat, ko se opravijo , Perativni posegi, odstranitev jrVe mrene (katarakte), zelene j pfene (glaukoma) in morda še , pgi kirurški posegi okulistov, , jr omogočijo, ali pa vrnejo pri-pdetim vidne sposobnosti, halmolog bi na ta način lahko Orientu omogočil „spregle- Uanje“. krstu-P - - ratki notici, gre le za večjo ali primeru, ki je opisan v ^njšo optično korekcijo vida f“ri dani slabovidnosti. Ni moj amen posegati v oftalmološko roko glede ugotavljanja in raz-rsčanja slabovidnih oseb, ker ni moja stroka, dvomim pa, a bi se z izumljeno optično napravo izboljšal vid vsem slabo-nonim za šest do desetkrat, kot piše. Najbolj bi bili tega izuma veseli albinusi in še nekateri drugi slabovidni, ki jim do sedaj korekcija vida z optičnimi napravami skorajda ni bila koristna. Če ima nekdo 5 % ohranjenega vida, lahko že sedaj, ob optičnih pomagalih, ki jih imamo tudi v Jugoslaviji, „bere in razpoznava okolico11. Spominjam se šestletnega dečka iz Podbele pri Boijani, ki ni mogel zaznati najbližje okolice, ni videl ptičev ne v zraku, ne na drevesu. Z ustreznimi očali se mu je odprl pogled v bližnji svet in lahko obiskuje redno osnovno šolo. S korekcijskimi očali, cilin-drskimi, kontaktnimi lečami, ki se vstavijo neposredno na oko, smo tudi pri nas dosegli, da osebe z vidnimi okvarami bolje vidijo. Teh, ki lahko „berejo časopise, gledajo televizijo in vozijo avtomobile," je že sedaj veliko. Pri korekciji vida in šolanju slabovidnih otrok se poleg ustreznih očal uporabljajo tudi razne leče, premične — nepremične, osvetljene — neosvetljene, velike in male. V zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani so pred leti skonstruirali premično optično napravo, s pomočjo katere otroci laže bero, ker črke večkrat poveča. Zgrajena je na principu dveh, v pravilni razdalji postavljenih in osvetljenih leč. Vsa taka pomagala seveda take ustanove koristno uporabljajo. Pri tej polemiki sem nameraval le opozoriti na dosežke, ki so jih dosegli v svetu, pa tudi pri nas. Izumljena nova očala s kombiniranimi teleskopskimi lečami bi samo še povečala uspehe na področju dela s slabovidnimi. Potrebno pa bi bilo javnost širše seznaniti s strokovnimi pojasnili in resnično vrednostjo takega izuma, ki ga prav gotovo v vrstah oftalmologov in tiflopedagogov iskreno pozdravljajo. ANTON KEBE mesto da bi obravnavah aktualno pedagoško problematiko. Tudi pri decentraliziranem sistemu šolstva si verjetno tega ne bi smeh privoščiti. Zelo tvegano in morda usodno napačno je predpisovati učitelju čas, ki naj ga porabi za individualni študij, za učne priprave, za vrednotenje učenčevih izdelkov in druge dejavnosti. Ah ne rahljamo s tem učiteljeve družbene odgovornosti in ustvarjalne moči? Dokler ne najdemo za tovrstno intelektualno delo ustreznejših meril, ki bi temeljila na znanstvenih dognanjih, je bolje, da jih ne preizkušamo na tako občutljivem področju, kot je pedagoško delo. Tudi na drugih področjih se še ni posrečilo ovrednotiti intelektualnega dela; uspešnost je v glavnem odvisna od sposobnosti in ustvarjalnosti posameznika. Zaradi tega je upravičen dvom, če je to mogoče storiti prav pri učiteljevem delu. Povsem razumljiva je dosledna zahteva, da izenačimo delovni čas pedagoškega delavca z drugimi delavci. Niso pa razumljive težnje, zakaj postavljamo učitelja v tak položaj, da mu s togimi administrativnimi merili preprečujemo razmah v pedagoški ustvarjalnosti. Še bolj problematično pa je, da na področju slovenske regije nimamo do tega problema enotnih stališč. Najodločilnejšo besedo bi morale imeti pri tem vodilne pedagoške inštitucije in ugledni pedagogi. S prispevkom žehm zbuditi k polemiki še druge pedagoške delavce, ki bi morda to vprašanje globlje razčlenili. LUDVIK BRUMEC Oceniti človeka ni lahko Kaj vse lahko prikriva, kako suha in neresnična je ocena človeka s številkami, kako variirajo merila, o tem je bilo že mnogo povedanega in zapisanega. Zagovorniki opisne ocene imajo svoj prav. Tudi naše z besedami izražene ocene se pravzaprav ne, ujemajo s pojmi, ki jih pomenijo sicer iste besede v življenju. Ustvarili smo si nove pojme mimo osnovnih, obarvali smo jih s šolskimi predstavami in predsodki. Za odlično še nekako vemo, da je nekaj izrednega, to, kar daleč odstopa od slabega (tu seveda ne upoštevam različnih meril); pri prav dobrem že pozabljamo, da gre še vedno za izjemne dosežke (poudami prislov „prav‘‘ vrednost stopnjuje do izrednega, npr.: prav veliko denarja ima, prav lepo dekle je, prav hudo jo je skupil). Popolnoma pa se oddaljimo od realnosti pri oceni dobro. Kar v življenju imenujemo „dobro“, ima lepo vrednost, z njim smo popolnoma zadovoljni, pomeni vsestransko zanesljivost, skoraj brezhibnost (npr.: dobro pohištvo, dobra jed, dober stavek...): V spričevalu pomeni ocena dobro že sumljivo vrednost, manjšo vrednost, nezaželeno st (saj v mnoge šole sprejemamo le prav dobre in odlične učence). Ocena zadostno pa je že hudo zaničevana, tako rekoč obsojena. Sploh ne mislimo več na pojem „zadosti“. V življenju pomeni ta pojem z mnogimi besednimi različicami in zvezami vselej ustreznost, zadovoljnost (imeti zadosti denarja, oblek, tudi zelo sorodni pomen: Zdaj že zadosti zna, da lahko sam prodaja, vozi avto, prevaja besedilo itd_____) Pri ocenjevanju in v šolskem sistemu izgubi torej jezik svojo vsebino ali pa jo močno spremeni. Prav pereče se mi zdi šele ocenjevanje vedenja. Tu se merilo in pojmi ponovno spremenijo. Ocena odlično je pač ostala „odlično“, torej izjemno, brezhibno. Le ne vemo, kaj je pri otroku brezhibno obnašanje: slepo poslušanje in ponavljanje, torej „znanje“, pa čeprav z izdatno pomočjo staršev ali inštruktorjev, pridno sedenje in ubogljivost, čeprav ne vemo, kakšen je ta otrok doma, v odnosu do svojih sovrstnikov in drugih ljudi zunaj šole. na javnih prostorih ali pa čisto sam, pri nekem intimnem početju. Ocena prav dobro iz vedenja pomeni že precej negativno predstavo. Tu se je spremenil tudi pomen prejšnje besedne ocene, osnovni pomen pa se je popolnoma izgubil. To pa zaradi tega, ker dajejo to oceno ponekod zelo redko, zlasti v končnem spričevalu, in je mo- ral učenec storiti že prav hude prekrške, da jo je dobil. Toda povsod ni tako; ponekod jo dajejo tudi za manjše, tipično pubertetniške „prekrške“. Ocena iz vedenja je najmanj dosledna in ima najbolj neenotne kriterije. Zato gledajo v večini podjetij učenca, ki ima v končnem spričevalu iz vedenja oceno prav dobro,- že kot nezanesljivega in se ga branijo. Oceno dobro pa naj bi imel že docela zaznamovan učenec in oceno zadovoljivo že neke vrste zločinec. Treba je vsaj približno poenotiti merila ali pa priznati, da ocena prav dobro sicer ni odlično, je pa še vedno prav dobro in navsezadnje tudi ocena dobro še ne bi smela biti povod, da nekoga gledamo kot garjavo ovco in pri oceni zadovoljivo kot izobčenega kriminalca. (Čemu potem besede „dobro“ in ..zadovoljivo"? ) Sploh je v tej dobi (zadnji razred osnovne šole, torej višek •pubertete) glede te ocene treba biti najbolj previden. Ponekod v svetu so jo že odpravili, ker so spoznali njeno relativnost in škodljivost, če je prenagljena. Res je, da samo suhoparna ocena ne bo poboljšala učenca, nasprotno, lahko mu daje pečat in ga zagreni, mu zaradi odnosa do njega jemlje voljo in ga nazadnje res napravi prestopnika. Ocena namreč ostane (kot številčni in besedni fakt in kot pečat, ki se je zarisal v učenčevo dušo), vedenje mladoletnika pa je zelo spremenljivo. Vemo, da se včasih „čez noč" iz nerodnega, neubogljivega, upornega in neuspešnega pubertetnika razvije dober človek in delavec. Zato bi morala biti ocena iz vedenja zelo premišljena. Boljša bi bila opisna ocena, se pravi, kakšen je učenec v tem ali onem pogledu, z vsemi odlikami in pomanjkljivostmi (nihče ni samo slab). Vsi, ki imajo nadalje opraviti z mladostnikom, pa bi tudi morali vedeti^ da je to človek v razvoju in da še nima dokončno izoblikovanih navad, izdelanega značaja ter da se da in mora vplivati nanj, skratka, da ga je treba vzgajati Še odrasel človek se z izkušnjami in raznimi vplivi (tudi to je nenehna vzgoja) spremeni, kaj se ne bi mladostnik. Koliko preiskav, zaslišanj, sodnomedicinskih izsledkov, pričevanj, pročil psihologov itd. je potrebno, preden na sodišču sodijo obtožencu. V šoli pa vse prevečkrat hitro in lahkomiselno zapišemo oceno, ki je tudi neke vrste sodba. S številkami, s šolsko premaknjenimi pomeni besed, ki so se spremenile v etikete, ne vzgajamo. MIRKO KRIŽMAN Portret Josipa Vidmarja, bron, Anton Herman (z razstave v Velenju) RAZSTAVA V VELENJSKI KNJIŽNICI V velenjski knjižnici, kjer je tudi prostor za likovne razstave, je tokrat razstavil svoja dela mladi kipar Anton Herman iz Šoštanja. Čeprav je Herman še študent akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, je razstavil vrsto studiozno zanimivih portretov nekaterih naših sodobnikov in dva spomeniška osnutka kot maketi. Poleg teh kiparskih stvaritev pa je razstavil tudi več linorezov, ki pa niti oblikovno niti tehnično niso tako dognani kot portretne študije. To je povsem razumljivo, saj avtor študira na kiparskem oddelku in mu je grafika le za dodatno izpopolnjevanje v njegovi likovni ustvarjalnosti. Zanimivo je, da je bil Anton Herman pred leti predmetni učitelj za telesno vzgojo na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh v Šoštanju. Za študij kiparstva se je odločil pred dvema letoma, ko je imel za sabo že nekaj samostojnih in skupinskih razstav kot avtodidakt. Kakor pravi sam v priložnostnem katalogu, izdanem ob razstavi, se kot portretist želi približati človeku, njegovi notranjosti, značaju, temperamentu in razpobženju. Mlademu avtorju izrekamo iskreno čestitko! V. KOI C ŠOŠTANJ: TELOVADNICA SOLIDARNOSTI V Šoštanju je bila do sedaj le ena telovadnica, in sicer v domu Partizana. Uporabljali stajo obe osnovni šoli, ki ju obiskuje več kot 1000 otrok. Telovadnico so uporabljali izmenično, vsi oddelki obeh šol pa niso prišli vedno na vrsto. Zato se je vodstvo osnovne šole Biba Roeck odločilo za gradnjo lastne telovadnice ob prizidku nove šole. V pičlih nekaj mesecih je gradbeno podjetje Gradis zgradilo telovadnico, ki meri več kot 500 kvadratnih metrov, stala pa bo skupaj z opremo vred približno milijon in pol. Sredstva za izgradnjo so prispevali: krajevna skupnost Šo- štanj, TIS Velenje, tovarna Gorenje, rudnik lignita Velenje, Ljubljanska banka — podružnica Velenje, elektrarna Šoštanj, tovarna usnja Šoštanj, Lesna tovarna Šoštanj, Kleparstvo, trgovsko podjetje Zarja, prosvetno društvo Svoboda, Polypex in drugi. Denar so zbi-rah tudi šolski otroci, ki so prodajali v ta namen izdelane značke. Zaradi skupne akcije vseh prebivalcev Šaleške doline se bo novi objekt imenoval Telovadnica solidarnosti — svečano pa so jo odprli za občinski praznik 8. oktobra. V. KOJC VZGOJA TRGOVSKIH KADROV Zdi se, da posvečamo pri nas poklicnemu šolstvu na splošno le premalo pozornosti, čeprav zajema več kot 60% naše do-raščajoče mladine. Pomembno pa je tudi zaradi tega, ker nam vzgaja in izobražuje dragocene kvalificirane kadre - neposredne proizvajalce za naše gospodarstvo. Lahko trdimo, da bo največ od teh kadrov odvisno, kako bo napredovalo naše gospodarstvo v prihodnosti. Na tem področju brez dvoma prednjači šolski center za blagovni promet v Celju. Ta že 20 let redno izdaja svoj letopis. Pred nami je sedaj jubilejni XX. letnik. Opisujejo podatke in problematiko s področja svojega zavoda in tudi razvoj šolstva za blagovni promet na Slovenskem. šolski center za blagovni promet v Celju je tudi prvi tovrstni zavod v naši domovini, ki se je glede prakse, kakršno si zamišljamo danes za usposabljanje naših kadrov, že pred leti tesno oprl na trgovska podjetja; ta pa kažejo neposredno zanimanje za njegov razvoj in mu tudi pomagajo z de-naijem. Začetek te ustanove sega v dobo pred več kot 100 leti (1869), ko je bila ustanovljena „Nedeljska šola za trgovske praktikante in vajence", ki je v primitivnih okoliščinah sedanje dobe posredovala najnujnejšo-strokovno izobrazbo. Nadaljnji razvoj in potrebe so rodili leta 1918 trgovsko nadaljevalno šolo v Celju, na kateri so poučevali prosvetni delavci državne dvorazredne trgovske šole v Celju. S prihodom nemških nacistov leta 1941 je ta ustanova zamrla. Po osvoboditvi je delovala od leta 1946 do 1950 gospodarska šola za vajence trgovskih podjetij", kije dosegla pod vodstvom Konrada Lenasija, prav lepe uspehe. Od leta 1950 do 1961 se je spremenila v „Šolo za trgovske učence", nato pa se je razvila v „Šolski center za blagovni promet", ki se je pod vodstvom ravnatelja mag. oec. Ludvika Rebeuška v moderni šolski stavbi razvil v močno vzgojno ustanovo trgovskih kadrov celotne celjske regije. Tu deluje šola za prodajalce z nad 700 učenci, poslovodska šola s 60 do 70 slušatelji, komercialna šola pravtako s 60 do 70 slušatelji letno. So pa tudi seminarji za prekvalifikacijo, ki jih obiskuje letno 20 do 30 slušateljev. Danes izobražuje ta center letno blizu 900 učencev in slušateljev. Razvoj te ustanove spremlja Letopis, ki se je v dvajsetih letih od skromnega začetka na dveh tiskovnih polah razvil v publikacijo z 88 stranmi. Postal je dokument mnenj, stališč in predlogov za napredek in razvoj trgovskega strokovnega šolstva v Sloveniji. ALBIN PODJAVORŠEK SESTANEK PREDSTAVNIKOV PROSVETNIH ČASOPISOV BALKANSKIH DEŽEL ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE NI SKODA DENARJA Štiridnevno septembrsko srečanje in pogovori med člani uredništev prosvetnih časopisov balkanskih dežel, ki se je začelo 24. septembra v Sofiji, bo ostalo zaznamovano v kole-daiju uredništev bolgarskih, romunskih, ciprskih in jugoslo- Marije Siljanove, nikom bolgarskega ministra za prosveto Hristom Kelčevim in sekretarko Zveze bolgarskih učiteljev Totko Spiridonovo, ogledi predšolskih zavodov, osnovnih in srednjih šol ter pogovori z ravnatelji so potrdili resničnost besed, ki smo jih med obiskom v Bolgariji večkrat slišali: Za šolstvo ni škoda denarja. Učiteljski poklic je eden najpomembnejših v državi, šolska reforma vstopa v življenje te dežele skozi glavna vrata. Srečanje, ki so nam ga pripravili bolgarski kolegi in ga s svojo prisrčno gostoljubnostjo spremenili v pravo doživetje, naj bi poglobilo sodelovanje med prosvetnimi časopisi balkanskih dežel in prispevalo k izmenjavi dragocenih informacij o novostih in dosežkih na področju vzgoje in izobraževanja. Po besedah urednice Marije Siljanove naj bi postali naši strokovni časopisi „boljši prijatelji44, ki bi s svojim sodelovanjem lahko še bolj pomagali prosvetnim delavcem, pa tudi institucijam, ki usmerjajo razvoj vzgojno-izobraževal-nega področja. Prav tako sodelovanje bi pokazalo pot, kako najbolj smotrno reševati probleme, ki nastajajo v šolstvu socialističnih dežel. Uredništva prosvetnih časopisov so pri-pravljena prehoditi svoj del poti, narediti vse, kar je v njihovi moči — pričakujejo pa, da jim bodo pri tem pomagali tudi drugi: družbeno-politični dejavniki in učitelji, ki so jim ti časopisi namenjeni. Vsaka novost si s težavo utira pot, za premagovanje težav pa sta potrebna prepričanje in opora. Na sestanku v Sofiji so sodelovali s svojimi prispevki tudi predstavniki jugoslovanskih prosvetnih časopisov: Milija Kneževič, urednik srbskega časopisa Prosvetni pregled je govoril o vlogi tega časopisa pri strokovnem usposabljanju prosvetnih delavcev, urednik hrva- nju duševno> in telesno prizadetih otrok in obravnavanju te problematike v našem časopisu pa je poročala urednica Prosvetnega delavca Neža Maurer. Delo svojih časopisov sta predstavila tudi urednika romunskega in ciprskega časopisa za šolstvo. V današnji številki Prosvetne- Namestnik ministra za ljudsko prosveto Bolgarije, Kristo Kelčev govori o reformiranem šolstvu. (Levo je urednica prosvetnega lista ^Učiteljsko delo44 Marija Siljanova, desno pa sekretarka CK Zveze sindikata bolgarskih učiteljev Totka Spiridonova) škega časopisa Školske novine Dorde Durič pa je predstavil sodelovanje strokovnega tiska z RTV Zagreb pri splošno izobraževalnih oddajah. Poročilo o uvajanju petdnevnega delovnega tedna je imel Blagoj Kodarko iz Skopja (član uredništva Prosveten rabotnik), o posebnem šolstvu, poklicnem usposablja- ga delavca objavljamo povzetke nekaterih poročil, nekaj zanimivosti in bežnih vtisov, ki smo jih zabeležili med našim štiridnevnim bivanjem v deželi, kjer imajo otroci šolo radi, njihovim staršem pa zaradi morebitnega učenčevega neuspeha ni treba na zatožno klop. Delovno ozračje seje je pripomoglo do izmenjave izkušenj, grafija: Na vrsti je slovenski koreferat) (Foto- TRI POMEMBNA OBDOBJA BOLGARSKEGA ŠOLSTVA (/z uvodnega poročila Marije Siljanove Problemi izobraževanja v Bolgariji in Učiteljsko delo) Hiter razvoj sodobne znanosti, uporaba novih spoznanj in zamisli v proizvodnji so povzročili kakovostne spremembe v družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju vseh narodov, ne glede na njihovo družbeno ureditev. Svoj delež pri teh spremembah ima tudi izobraževanje. Tako je v vseh deželah: zelo razvitih, v deželah v razvoju ali v nerazvitih, v deželah s socialistično, kapitalistično ali drugačno družbeno ureditvijo. Tako je tudi v Bolgariji. Prva etapa razvoja izobraževanja v ljudski republiki Bolgariji seje začela v prvih dneh in prvih letih po zmagi socialistične revolucije (9. septembra leta 1944). Za to dobo je značilna resnična demokratizacija izobraževanja, sprememba njegove namembnosti (določenemu razredu), šolsko izobraževanje je bilo postavljeno na znanstvene temelje. Šolska mreža se je razraščala, ustvarjene so bile možnosti za obvezno osnovno šolanje vseh otrok. Kultura in izobraževanje sta se začela naglo razvijati. Za drugo obdobje — po letu 1956 je značilno naglo širjenje obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Šola se tesneje poveže z življenjem, pouk z materialno proizvodnjo, politehnično načelo se prilagaja učno-vzgojnemu procesu in postane osnovno načelo vzgojno-izobra-ževalnega procesa. Razširi se mreža tehniških in drugih strokovnih šol. Več kot 96 % absolventov osnovne šole nadaljuje šolanje. Očiten je tudi napredek visokošolskega izobraževanja: število visokih šol se poveča od 5 na 26. Medtem ko je bilo leta 1939 10 tisoč študentov, jih je bilo po letu 1956 vpisanih na univerzo 80 tisoč. Tretje obdobje razvoja ljudskega izobraževanja pomeni današnja doba, doba reforme izobraževalnega sistema in temeljne reorganizacije ljudskega izobraževanja. Za njen začetek štejejo plenum Centralnega komiteja bolgarske komunistične partije, julija 1969, na katerem so sprejeli odločbo o reformi in reorganizaciji izobraževanja. Deseti kongres KP Bolgarije je okrepil politiko centralnega komiteja na področju izobraževanja za novo, odgovornejšo gospodarsko, znanstveno-tehnič-no, socialno in idejno funkcijo šole v socialistični družbi. Smernice X. kongresa KP Bolgarije o družbeno gospodarskem razvoju Bolgarije v letih 1971 — 1975 poudarjajo, da je mogoče doseči hitrejši razvoj dežele z zvišanjem ravni intelektualnega dela, kvalitetnimi spremembami pri vzgoji kadrov; mladim je treba dati primemo visoko, sodobno splošno in strokovno izobrazbo. Šola mora razvijati in usposabljati mlade, oblikovati njihov marksistično-leninistični pogled na svet, da bodo pripravljeni za delo in boj v imenu socializma in komu- nizma. Sprejete so bile tri temeljne naloge socialistične šole: oblikovati ustvarjalce, ki so sposobni samostojno misliti in obvladati težave in nasprotja; pripraviti visoko kvalificirane kadre, ki bodo sposobni reševati zamotane naloge v socializmu, komunizmu in znanstveno tehnični revoluciji, vzgajati državljane v komunističnem duhu, zveste partiji, državljane z bogato duhovno in telesno kulturo. To nalogo so začeli v Bolgarji reševati z izgradnjo novega sodobnega sistema ljudskega izobraževanja, s temeljitimi spremembami učnih načrtov in organizacije vzgojno-izobraže-valnega procesa in z uvajanjem različnih sodobnih oblik in metod pouka. ENOTNA DESETLETNA ŠOLA Pomemben in neločljiv del enotnega izobraževalnega sistema v Bolgariji so otroški vrtci (detska gradina), ki jih bodo kmalu obiskovah vsi predšolski otroci. Predvideno je splošno obvezno desetletno šolanje, organizirano v enotni srednji politehniški šoli. Tako nastaja sedaj v Bolgariji nova, enotna srednja šola. V njej bodo dijaki pridobivah znanje o naravi in dražbi, splošni kulturi, politehnično in tehnično izobrazbo ter določene delovne navade in izkušnje za nadaljnje diferencirano strokovno izobraževanje. Enotne srednje šole bodo temelj za strokovno izobraževanje v tehnikumih, kjer bo trajalo šolanje od 1 do 2 leti, tehniških šolah (kjer bo pouk od 6 do 12 mesecev) in strokovnih centrih za izobraževanje delavcev. Na srednjo šolo se bo navezovalo tudi visokošolsko izobraževanje. V Bolgariji že preizkušajo te nove modele srednje šole, novega tehnikuma, strokovnih učnih centrov in visokih šol. Pripravljeni so že novi učm načrti in predmetiki za 1., 2. in 3. razred. Pri njihovem nastajanju so sodelovali: ministrstvo za prosveto, znanstveno raziskovalni inštitut za izobraževanje, sodelavci bolgarske akademije znanosti, sofijske univerze, fiziologi, zdravniki, psihologi, kulturni delavci in najboljši prosvetni delavci. V letošnjih prvih razredih že poučujejo po novih učnih načrtih. H koncu gredo tudi priprave za spremembo predmetnikov in učnih načrtov za pouk od 4. do 10. razreda enotne srednje politehniške šole. Znanja v novi srednji šoli imajo večjo pohtehnično usmeijenost in uporabnost. Pouk bo tudi tesneje povezan s proizvodnjo. V 9. in 10. razredu bodo imeli učenci tri vrste predmetov: prvi del bo enoten in obvezen za vse; dragi del sestavljajo obvezni izbirni predmeti (usmeritev v naravoslovno-matematično, humanistično ali strokovno-praktično smer) in fakultativni predmeti. Komunistična vzgoja mladine je cilj socialistične šole. Tako kot doslej bodo tudi v novi šoli posvečeni temu cilju učna vsebina in celoten vzgoj-no-izobraževalni proces ter dejavnost pionirske in komsomolske organizacije. Vloga in dejavnost teh organizacij se bo v šoli zrcalila v prizadevanjih za uresničitev reforme ter večanje pravic in funkcij teh organizacij v celotnem in raznovrstnem šolskem življenju. Za uspešnost predvidene reforme so poskrbeli ukrepi, ki so jih v bolgarskem šolstvu že začeli uresničevati: izboljšanje strokovne in metodične usposobljenosti učiteljev, posodabljanje ~ materialno-tehnične osnove pouka; vodenje izobraževanja na znanstvenih temeljih; sodelovanje vseh družbenih dejavnikov pri uresničevanju šolske reforme. PODPORA ZAHTEVNEMU NAČRTU Na decembrskem plenumu CK BKP leta 1972 je bil sprejet zahteven socialno-družbeni program za dvig življenjske in kulturne ravni bolgarskega ljudstva. Gre predvsem za povečano vlogo žena v razviti socialistični družbi, sprejet je bil zakon o zvišanju plač nekaterim kategorijam delavcem (med temi so bili tudi prosvetni delavci), za uvajanje petdnevnega skrajšanega delovnika, zmanjšanje tedenske učne obveznosti učiteljem osnovnih šol na 21 do 22 ur, oskrbovanje učencev z brezplačnimi učbeniki, znižanje cen za otroško konfekcijo. Vse to je danes že uresničeni del programa. Nadaljnje uresničevanje zastavljenega programa je seveda odvisno od porasta in modernizacije proizvodnje ter zvišanja celotnega narodnega dohodka. Zato si pristojni državni organi, Zveza učiteljev in sami učitelji zelo prizadevajo, da bi bila zastavljena šolska reforma čim-prej uresničena. V teh prizadevanjih ima pomembno mesto in posebne naloge tudi časopis Učiteljsko delo. Časopis Učiteljsko delo je organ ministrstva ljudske prosvete in centralnega komiteja Zveze bolgarskih učiteljev. Njegova naloga je, da sodeluje z ministrstvom in zvezo ter pomaga uresničevati partijsko in državno politiko na vzgojno-izobra-ževalnem področju; mobilizira učitelje in druge prosvetne delavce ter jim pomaga reševati konkretne naloge. Je tribuna za izmenjavo misli, mnenj in predlogov o nadaljnjem razvoju vzgojno-izobraževalnega dela. Opozarja na najpomembnejše pedagoške izkušnje ter brani strokovne interese in pravice članov zveze. PETDNEVNI DELOVNI TEDEN V ŠOLAH NA S PROSVETNEGA RABOTNIK A j 9 Uči jih lov m 7 skega prostora in niso nw ^ Uvedba petdnevnega delov- organizirati prehrane učencf j. nega tedna v šolah SR Makedo- Te šole so uvedle tako iin®111 j nije je bila urejena z zakonom vano rotacijsko razporeditev za osnovne šole z dne 13. junija Delale so po razporeditvi tf 1969 in z zakonom za srednje šole leta 1970. Skupščina SR Makedonije je zadolžila republiški zavod za napredek šolstva, naj prouči, kakšne možnosti imajo makedonske šole za uvedbo te novosti. Ko je zavod proučeval dni, s to razliko, da je kot k i delovni dan prvega tedna upr0' števan vsak dragi ponedOT ® drugega delovnega tedna, to«] drugega tedna pa je postal K J dan naslednjega tedna itn. lovne dneve v teh šolah so oZ«j čevali s številkami (prvi, d ml Predstavniki prosvetnih listov so se s šopkom rož poklonili sp1’ minu možnosti za uvedbo petdnevnega tedna v makedonskih šolah, je uporabil tudi izkušnje drugih republik SFRJ ter vzhodnih in zahodnih dežel, ki so že uvedle petdnevni delovni teden. V svoji analizi je opozoril na probleme, ki jih prinaša ta novost, hkrati pa predlagal skupščini SR Makedonije, naj bi uvedli petdnevni delovni teden poskusno v nekaterih osnovnih in srednjih šolah. Za ta poskus se je prostovoljno prijavilo 15 osnovnih in 5 srednjih šol. Poskus je potekal po določenem projektu, ki ga je izdelal republiški zavod za napredek "olsl šolstva in odobril prosvetno-kultumi zbor makedonske skupščine. Takoj zatem se je začel s to problematiko ukvaijati tudi strokovni list Prosveten rabotnik. Odprl je posebno rubriko, posvečeno tej problematiki. Najprej so bili objavljeni različ- tretji, četrti, peti in šesti delo' ni dan). ji To pomeni, da po tem m« delu učenci niso bili obre# njeni z večjim številom ur, ^ je to primer pri prvem model11 zato pa so „odslužili44 ne$ zimskih sobot ali pa so bile J))1 hove polletne in letne p očitni« za pet dni krajše. Ta model s* sprejele v glavnem šole v hrib* vitih predelih, kjer junijski dn* vi niso tako topli kot v PovJ ^ daiju in v drugih nižinskih k1* Tretji model je bil pravzapm c kompromis, tj. kombinacij1 „e prvega in drugega modela. P tem modelu so ure delovne^] tedna razporejene na deset df tako, da se skoraj vsaka učn-ura skrajša za pol ure tedensk1 ali po eno uro v dveh tednU1 Tako na primer ima predfflel J 0 ni modeli za izvedbo poskusa. Prvi model je bil takle: obi- čajni šestdnevni delovni teden je bilo mogoče uresničiti v petih dneh, in sicer tako, da so združevali ure, predvidene za predmete, ki zahtevajo tedensko dve uri ali več, in ure tehnične ter likovne vzgoje. Ta model je zahteval tele pogoje: pouk v šolah je moral potekati v eni ali dveh izmenah; učencem je bilo treba zagotoviti vsaj en obrok hrane v glavnem od- za katerega so potrebne tri uK re v prvem tednu na voljo le ^ ,1 uri, v dragem tednu pa tri, f 1 drugače: v desetih dneh muf 5r odmeijenih pet ur. Učenci Š0' ^ ki so delale po tem modelu, , ---------• r . . -:e0 bili precej manj obremenjc kot v tistih, ki so delali Pc prvem modelu, ki nimajo skrf jc šanih polletnih in letnih r J] mora. čitnic. S; Eksperimentalno obdobje T v-trajalo dve leti. Analiza je pok3' v zala na probleme, ki zavir^0 ^ uvedbo petdnevnega delovne!8 v tedna v šole. Največji problei0 ^ je bil preobsežen učni načrt a1 predmetnik — tako za osnova* n Med potjo smo se‘ustavili v Čavdarcih (področje Botevgrad) kjer j mogočen spomenik padlim bolgarskim partizanom. Tu jih je v bilk1 padlo 250. Po devetih letih (1- 1953) jim je bolgarsko ljudstva postavilo spomenik. V imenu uredništev prosvetnih listov sra° položili venec — tja k drugim vencem (na sliki bolgarski šolarji ^ spomeniku) 1 , c OBRAŽEVANJE NI ŠKODA DENARJA za srednje šole. Skupščina zadolžila republiški zavod za 0 ^Predek šolstva, naj spremeni Hj-ne načrte in predmetnike in p prilagodi petdnevnemu de-ieiil0vnemu tednu. noj. To nalogo so za osnovne šole ncf26 opravili, medtem ko je za ,£( ^dnje šole pripravljen načrt in ;Viš P^dtnetnik samo za pripravljalna fazo dveh let. Predmetnike načrte za nadaljnji dve leti up b°do izdelali do konca letošnje-ell^leta. toP f Pri vseh teh spremembah je . ^phvno sodeloval tudi časopis jzw“f0sveten rabotnik, v katerem so bila objavljena mnenja in predlogi učiteljskih kolektivov, drušev, skupnosti in posameznikov. Postal je tako rekoč uradni list republiškega zavoda za napredek šolstva. Danes je petdnevni delovni teden v SR Makedoniji že povsod uveden. Vse osnovne šole so ga uvedle že v preteklem šolskem letu, kar je bflo omogočeno z ustreznimi spremembami predmetnika in učnih načrtov. Nekaj nerešenih vprašanj pa je še v srednjih šolah s praktičnim poukom, v katerih je predmetnik še vedno preobsežen in ga ne morejo uresničiti v petih dneh. SODELOVANJE »ŠKOLSKIH N0V1N« IN RADIO-TELEVIZIJE ZAGREB in di 'Url ETNIH LISTOV PRI STROKOVNEM lANJO PROSVETNIH DELAVCEV poročila Milije Kneževiča, bednika časopisa prosvetni Pregled") . »Prosvetni pregled" je začel Rajati 24. aprila 1945. leta — prej v času, ko smo se še boje-rali za osvoboditev dežele in za pjeno socialistično preobrazbo. Želim prikazati, kako je naš 'st uresničil svojo nalogo pri Rokovnem izpopolnjevanju prog 70.000 prosvetnih delav- ^ p* ideje in umetniškega obl' kovanja rodita sad ara' icij osnovnih in srednjih šol P* pije in kakšne so njegove na-iefflpljuje ambicije. Prva povojna dupla je list odigral pomembno čdi vl°go predvsem v marksistič-sk izobraževanju učiteljev, nili Najbolj znani marksisti so pisali ne!0 tej ideologiji delavskega razili« reda, o marksistični razlagi zgo-d«1 “0vine, filozofije, sociologije, ali “iologije, fizike — in tako po-jj< dedovali učiteljem osnovne šol1 Pojme marksizma. ,s« giii pt' fe teme nismo nikdar zapo-jfj. javljali - a zadnjih nekaj let se pj le na pobudo Zveze komunistov v ugoslavije spet zaostrilo vpra-j{ ^nje marksističnega izobraže-(jj. vanja učiteljev. Tako smo obja-ajc v>li vrsto uvodnikov, razprav, Pogovorov in anket o ključnih »it vprašanjih marksizma zato, da iiij ^melje marksistične vzgoje čim ti« “Olj približamo učiteljem. Toda i Jaše delo s tem še ni končano. Nameravamo namreč organizirati posebne seminaije in razprave o posameznih šolskih Predmetih in vprašanjih. Raz-Prave bomo objavili, da jih ■'odo lahko prebrali vsi učitelji. Naš časopis ima ideološko izpopolnjevanje učiteljev za sestavni ^1 njihovega strokovnega znanja in pouka v socialistični šoli. Leta 1955 smo začeli objavljati poseben podlistek na dveh araneh z naslovom: „Iz prakse ?a prakso." Tako smo moralno 111 materialno podprli najboljše učitelje. Z anketami smo ugotovili, da je to najbolj brani del 'ista, še posebno pa pomaga Pladim učiteljem. V šolskem etu 1972/73 smo razpisali na-• u,Čai za najboljše učne enote. | fTejeli smo okrog 500 sestavkov | 'n odbrali 100 najboljših. Na-„ Sadili smo jih, v kratkem pa jih | P°mo tudi objavili. . V podlistku smo začeli ob-j« javljati tudi sestavke iz vzgojne P1 Prakse. O svojih izkušnjah pi-/o sejo razredniki, pedagogi, so-i0; cialni delavci, direktorji, vodje ib mteresnih krožkov, pionirske 0rganizacije in podobno. prosvetni pregled" je tudi z drugimi rubrikami pomagal pri pouku in strokovnemu usposabljanju. Tako so bile v rubriki »Pogledi in mišljenja" objavljene strokovne in ostre polemike o ocenjevanju učencev, strokovnih izpitih učiteljev, petdnevnem delovnem tednu, kabinetnem pouku in podobno. List je bil pobudnik razprav o programiranem pouku, o poklicnem usmerjanju učencev, pedagoški vrednosti otroškega tiska. „Iz beležnice prosvetnega inšpektorja" (prej ,,Iz moje beležnice") je rubrika, v kateri prikažejo posamezni učitelji konkreten problem ter opišejo tudi njegovo rešitev. To je mnogo pripomoglo k izboljšanju vsakdanjih učnih posegov, ki so včasih dokaj revni. Svoj delež je prispevala tudi rubrika „Iz zgodovine šolstva". Posebej pa se velja ustaviti ob naslovu strani »Po svetu", ki se je v preteklosti redkeje pojavljala, zdaj pa že kar v vsaki drugi številki. Naše bralce seznanja z najboljšimi dosežki pri poučevanju od Kube do Japonske, od Konga do Švedske in Norveške. Redakcija ima naročene prosvetne liste iz 40 držav, podatke pa dobivamo tudi s pomočjo glavnih urednikov listov socialističnih dežel. Spremljamo delo šolske televizije, hkrati pa dajemo tudi tehnična navodila za uporabo modernih učnih pripomočkov. V prihodnje se bomo trudili, da bomo še bolj izčrpni, jasni v polemikah in hitri v obveščanju. (Iz poročila Djordja Djuriča, urednika hrvaškega časopisa Školske novine) „Školske novine“ so tednik prosvetnih delavcev Hrvaške, izhajajo že 23 let (zdaj na 20 straneh). Dve strani sta vsakič namenjeni radijskim in televizijskim šolskim oddajam. Od vseh jugoslovanskih republik ima namreč Hrvaška najbolj razvit radijski in televizijski spored za šole. Na mednarodnem seminarju ,JVovi mediji izobraževanja -učinkovitejše načrtovanje in uporaba pri pouku“ (v Zagrebu 1972) je bilo poudarjeno, da so bile naše prve šolske oddaje že leta 1960 - tedensko 20 do 30 minut - zdaj pa imamo dnevno od 80 do 85 minut šolskih oddaj. Šolske in druge izobraževalne oddaje so postale sestavni del učnega procesa; niso več le dodatek pouku, ne samo ilustracija. Pokazalo se je tudi, da se televizija zelo dobro dopolnjuje z drugimi modernimi učnimi pripomočki, da prav dopolnjuje npr. kompjuter, responder, magnetofon, film in podobno. „Školske novine“ želijo veliko prispevati k najnaprednejšim stališčem in metodam poučevanja. Če upoštevamo, da tudi najbolj popoln sporedradijskih in televizijskih šolskih oddaj ne bo dal zaželenih sadov, če tisoči učiteljev ne bodo pripravljeni na sprejem in pravilno uporabo oddaj v vsakdanji praksi, bo razumljivo, zakaj smo prav učnemu programu RTV posvetili toliko prostora v našem listu. Rubrika ,,RTV v šoli“ je zelo brana, poleg tega se je razvila v javno tribuno tistih, ki obliku- jejo šolske RTV oddaje in onih, ki jih uporabljajo v šoli. Zanimanje pedagogov in teoretikov narašča - kar pomeni, da postajata radio in televizija iz dneva v dan važnejša učna pripomočka. Manjka pa nam pregledov in kritičnih ocen, koliko so RTV oddaje pripomogle k uspehu pri pouku. Resda šole zelo pozitivno ocenjujejo spored - toda le tiste, ki so moderno opremljene. Žal pa so pri nas velike razlike v opremljenosti šol: nekatere med njimi že uvajajo televizijo zaprtega tipa - druge pa nimajo niti primernih učilnic in so še zelo daleč od pojma „šola prihodnosti". Prav zato želijo „Školske novine" objavljati tudi kritične sestavke. Že štiri leta sodelujejo „Škol-ske novine" in RTV Zagreb pri programiranju šolskih radijskih in televizijskih oddaj. Skupno se tudi trudimo, da bi se o tem močnem mediju čim več razpravljalo in da bi tako prodrl do vsakega učno-vzgojnega zavoda. ■ Pri tem upoštevamo tudi celoten radijski in televizijski program - kajti druge oddaje - ne samo šolske - izobražujejo in vzgajajo ali pa vplivajo prav nasprotno na gledalca. Tako kot vsebinske, si tudi materialne skrbi delimo z RTV. Trudili se bomo, da čim bolj izpopolnimo sodelovanje in program šolskih oddaj. Zavedamo se, da je v dobi satelitov.in računalnikov treba graditi novo šolo, v kateri ne bosta gospodovala tabla in učbenik temveč bodo zavladala moderna in učinkovita sredstva; med temi pa imata prav gotovo pomembno mesto tudi radio in televizija. POSEBNE ŠOLE, POKLICNO USMERJANJE IN NAŠ LIST (Iz poročila Neže Maurer, urednice Prosvetnega delavca) Prosvetni delavec je časopis, ki obravnava problematiko vzgojno-izobraževalne institucije od predšolskih do univerze. Kolikor je največ mogoče, vključujemo tudi strokovno ter poklicno šolstvo. Kot vsak pro svetni list pa smo dolžni objavljati tudi sestavke o posebnem šolstvu. Če priznamo po pravici, se vsi — družba, prosvetne institucije, pa tudi prosvetni časniki in posamezniki — največ ukvarjamo s povprečnim šolaijem. Ko govorimo o pouku in pro- prostora). Toda ko duševno prizadeti mladostniki bolj ali manj uspešno dokončajo usposabljanje v domovih (domovi za gluhe, naglušne, slabovidne, telesno prizadete in vedenjsko motene imajo poleg učnega programa tudi učne delavnice — letno se v njih pripravlja za poklice okrog 350 otrok), se niso vsi zmožni vključiti v poklicno delo. Za privajanje, ki je včasih dolgotrajno (so tudi primeri, ki nikdar ne morejo zavzeti mesta v normalni delavnici ali tovarni), bi bili potrebni posebni delovni centri. Po potrebi bi prizadeti stalno delali v njih. Slovenija ima doslej en sam tak center, kjer je zaposlenih manj kot 50 ljudi. Potrebe so samo za Ljubljano dvakrat večje. Ako upoštevamo vso Slovenijo, naj navedem samo številko zavoda za zaposlovanje, kjer je prijavljenih 3.213 brezposelnih duševno prizadetih oseb — od tega 2.168 teže zaposljivih, ostali pa invalidni in kategorizirani, ki bi jih redno gospodarstvo še moralo sprejeti \ delovno razmeije. Resnica je, da je v razviti industrijski družbi mnogo delovnih mest, za katere je potrebna le kratka priučitev. In vendar prizadetih oseb ne sprejemno. V boju za denarne dosežke često pozabljamo na človeka. Vloga našega lista in tudi drugih listov je, da vedno znova pišemo, kako je nujno potrebno dati pozitivnim zakonskim predpisom tudi ekonomsko osnovo. Moramo si priznati, da so tudi telesno in duševno prizadeti ljudje člani naše družbe in da tudi zanje velja enakopravnost. Če je zanje treba odšteti več denarja (ali se odreči delu dobička), moramo to pač storiti - drugače naša dejanja zanikajo besede o prizadevanju za socialistično dražbo. VLOGA SINDIKATA UČITEUEV PRI NAPREDKU ŠOLE (Iz poročila Costasa Korellisa, urednika ciprskega časopisa Oelmek) Čim bolj se. razvija znanje, čim več je učnih pripomočkov, tem pomembnejša je vloga učiteljev v učnem procesu. Zato skrbi učiteljski sindikat za nenehno napredovanje svojih članov, za njihovo prilagajanje najnovejšim oblikam poučevanja. Radio in televizija imata pomembno vlogo v posodabljanju pouka —posebno ker je možno vsebinsko dobre oddaje tudi prevzemati od drugih narodov ter jih prirediti za svojo šolo. Sindikat in list »Oelmek" pa skrbita, da se učitelji na seminarjih nauče vse, kar je potrebno za uporabo modernih učnih pripomočkov, tudi televizije. S tem medijem je namreč treba ravnati modro — sicer se lahko zgodi, da počasi spreminja učence v pasivne gledalce. Zato preizkusijo učenci pridobljeno znanje v laboratorijih, v naravi ali z izdelki. Šolstvu posvečajo na Cipru vse več pozornosti, kajti vzgoja in izobrazba sta za napredek države najpomenbnejši — pa če to priznamo ali ne. REFORMA IZOBRAŽEVANJA Več ulic osrednjega dela Sofije je rezerviranih za pešce. Kako prijetna osvežitev (Na sliki del vrat ene izmed upravnih zgradb v Sofiji) svetnih delavcih, pa mislimo predvsem na osnovno šolo in standardne srednje šole. Manj pišemo in govorimo o univerzi, kamor si najdejo pot najbolj na-daijeni, vztrajni in tisti, ki imajo ustrezne možnosti za nadaljevanje šolanja. Ob posebnem šolstvu pa se sploh redko ustavimo. V vzgojnem zavodu Strunjan so za moto svojega praznika napisali: »Ljudje smo dobri in slabi, sposobni in nesposobni in prav glede na to zelo različni. Toda v tej pisani druščini vsi potrebujemo svoje mesto, uspeh, priznanje." Torej — ne samo zdravi in sposobni — vsi potrebujemo svoje mesto v družbi! V Sloveniji se šola na posebnih šolah ter posebnih oddelkih pri osnovnih šolah ter posebnih oddelkih pri osnovnih šolah 5.280 laže duševno prizadetih otrok. V dveh zavodih za delovno usposabljanje in 8 oddelkih pri posebnih osnovnih šolah se privaja delu 424 teže prizadetih otrok, v 3 zavodih za usposabljanje gluhih in naglušnih je 357 otrok, v 2 zavodih za slepe in slabovidne se uči in usposablja 1.14 otrok; telesno invalidnih in dolgotrajno bolnih pa je 819 otrok in mladine. To so precejšnje številke. Mnogi od teh otrok lahko - glede na svojo lažjo duševno ali telesno prizadetost — postanejo dobri delovni ljudje, katerim bo delo, primemo njihovim telesnim in umskim sposobnostim, prinašalo osebno zadovoljstvo, pa tudi materialne možnosti za preživljanje. Če pa jim ne damo osnovne usposobitve — torej zavodov za poklicno priučitev, bodo ostali vse življenje ob strani, sebi v muko, staršem v žalost in dražbi v dosmrtno breme. To je jedro vprašanja, v katerega mora in hoče posegati tudi prosvetni list: za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju imamo zavode in domove ter posebne šole (četudi v njih zelo primanjkuje (Iz poročila Octaviana Buzescu-ja, urednika romunskega časopisa Tribuna scolli) Romunija je začela z veliko akcijo šolske reforme. Za čim hitrejše posodabljanje znanja vseh mladih ljudi je plenum Centralnega komiteja letošnjega junija sprejel tele postavke: — povečanje denarja za izobraževanje; — akcija za pridobivanje čim boljših učnih moči — univerze morajo dajati več pedagoške izobrazbe; — splošno prizadevanje za podaljšanje osnovnega izobraževanja (doslej sta osnovna in srednja šola trajali 12 let — odslej pa naj bi bistvene sestavine znanja posredovali v desetih letih vsem otrokom); — ustvariti je treba stabilno šolsko strukturo; tako se bodo lahko učitelji sistematično pripravljali na moderen način poučevanja matematike, materinščine, humanističnih ved in predvsem tudi socialistične vzgoje. List »Tribuna scolli" sije postavil za nalogo, da bo prispeval svoj delež k čim hitrejšemu dosegu teh smotrov: na njegovih straneh pišejo najuspešnejši učitelji o svojih'metodah, izkušnjah in dosežkih. Poleg splošnega šolstva daje list dokajšen poudarek tudi večernim in dopisnim šolam, kajti le tako bo znanje prodrlo med najširše ljudske plasti in predvsem med delavce. Od oblik in metod učenja je za takšno akcijo najpomembnejše samostojno delo in intenzivno, poglobljeno podajanje. Tako bo mogoče, da si bodo tudi tisti, ki so končali le dosedanjo osnovno šolo, pridobili dodatno srednjo izobrazbo. Za takšno reformirano osnovno šolo naj bi otroke pripravili otroški vrtci. Po načrtu plenuma CK in sekretariata za prosveto naj bi do leta 1980 bili vključeni v vrtce vsi otroci od 3 do 6 let. RAZPRAVA V razpravi, ki je do podrobnosti razčlenjevala referat in koreferate, so uredništva poleg obdelanih tem izvedela marsikatero zanimivost tudi o urejanju posameznih časopisov, zasedbi delovnih mest (številu članov uredništva) in o nakladi. V Bolgariji in Romuniji je naklada omejena zaradi porabe papirja (in vendar ima ,,Tribuna scolli" 75.000 naročnikov — na 200.000 prosvetnih delavcev), zato se uredništva trudijo, da bi bili članki čimbolj zgoščeni, listi pa lepo tehnično opremljeni. Romunski list „Tribuna scolli" izhaja v romunskem in madžarskem jeziku (naklada 7000) za madžarsko govoreče državljane. Za prosvetne delavce vseh stopenj in smeri izhaja v Bolgariji 13 listov. Tako imajo poseben list tudi vzgojiteljice; predšolski vzgoji posvečajo veliko pozornost. Od posebnosti, ki smo jih slišali v razpravi, bo naše bralce morda zanimalo naslednje: V Bolgariji posvečajo posebno pozornost prvemu razredu reformirane 10-letne šole. Ta mora biti — tako v šoli kot tudi z delovnimi zvezki - najbolje opremljen, da se učencem olajša vstop na pot pridobivanja znanja in da se mu to priljubi. Iz istega razloga v prvem razredu ne dajejo domačih nalog. Šola naj bo otrokom v veselje -ne pa v breme. Srednje, višje in visoke šole Bolgarije dovoljujejo prehajanje dijakov in študentov iz šole. v šolo (iz fakultete na fakulteto). Edini pogoj so diferencialni izpiti — to se pravi človekova sposobnost. Drugih zadržkov ali pomislekov ni. Kot sklep razprave lahko povzamemo večkrat povedano misel: Srečanje uredništev prosvetnih listov je pomembno predvsem zato - da ugotovimo, kako daleč je šolstvo na svoji razvojni poti in kaj lahko kot časniki prosvepiih delavcev naredimo za napredek vzgoje in izobraževanja (in seveda tudi za napredek prosvetnih delavcev). S sestanka poročali: NEŽA MAURER in MARJANA KUNEJ REŠITEV: PRAVILNO USP0S0BUENI UČITELJI ..Temeljna stališča spreminjanja osnovne šole iz pretežno izobraževalne v vzgojno institucijo temeljijo na upoštevanju predmetnika, ki vključuje najrazličnejše dejavnosti šole in enakovredno zajema vse vzgojne predmete. Vzgojna predmetna področja je treba tako oblikovati, da bodo čim bolje pripomogla k uresničitvi cilja — vzgojiti in izobraziti učenca v vsestransko razvito osebnost." To so bile besede člana odbora za vzgojo in izobraževanje pri prosvetno kulturnem zboru slovenske skupščine, kjer so 26. septembra razpravljali med drugim tudi o predlogu sistematične vzgoje in izobraževanja na področju gospodinjstva v Sloveniji. Predlog je posredovalo Društvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva SR Slovenije z namenom, da bi osvetlili nekatere probleme gospodinjske vzgoje in poiskali vsebino današnjega gospodinjstva in osebne potrošnje v njem. Društvo se zavzema za to, da bi gospodinjstvo postato reden, ne pa izbiren predmet tudi v višjih razredih osnovne šole. Kot smo slišali v razpravi, je vizija prihodnje osnovne šole še nejasna. Eno pa je gotovp: doživela bo še veliko reform. Morda bo trajala devet ali pa deset let, načrt pa bo gotovo temeljil na načelu izbirnosti za več predmetov. „Sam predmet še ni zagotovilo za pravilno posredovanje potrebne vzgoje," so menili v razpravi. Nadalje so poudarili, da je tematika z vzgojnega vidika predmeta, ki prispeva k oblikovanju mladega človeka v potrošnika, v celotnem konceptu bistveno bolj poudaijena, saj je predmet vključen v druge predmete: kemijo, biobgijo, estetsko vzgojo itn. Člani odbora so se sicer strinjali z nekaterimi pripombami in ugotovitvami Društva strokovnih in predmetnih učiteljev, prevladalo pa je mnenje, da ni novih razlogov za bistvene spremembe sedanjega pouka. .jRešitev vseh teh problemov je treba iskati in tudi najti v pravilni usposobljenosti učiteljev za koncept novega vzgoj-no-izobraževalnega sistema," so menili člani odbora. Pri razmišljanju o načinu, kako oblikovati kadre, bo prispevek društva zelo dragocen. Razpravljavci so se zavzeli za večje uveljavljanje gospodinjske vzgoje tudi prek krajevnih skupnosti, kjer naj bi bili nosilci tega izobraževanja strokovni in predmetni učitelji gospodinjstva. Podprti so zahtevo, naj bi pri pedagoški akademiji odprli oddelek za izobraževanje tovrstnih kadrov. Zavzeli so se tudi za izboljšanje položaja učiteljev s tega področja in njihovega enakovrednega upoštevanja. TEA DOMINKO VISOKI JUBILEJ FRAMSKE ŠOLE Fram, slikovita vas ob vznožju Pohorja, se je prizadevno pripravil na praznovanje stoletnice svoje šole, ki je bila vsa desetletja prosvetno-kultumo žarišče v boju zoper nemškutarstvo — trdnjava narodne zavednosti in pobudnik naprednih idej. V obodbju NOB se je lepo število nekdanjih framskih šolarjev pridružilo glasnikom upora. Nastanek te šole in razmah njene dejavnosti je lepo prikazala zgodovinska razstava, ki jo je skrbno uredil prof. Viktor Vrbnjak iz mariborskega Pokrajinskega arhiva. Razstavljeno gradivo je ustvarjalo svojevrstno OBISKI ŠOL IN OTROŠKIH VRTCEV DOBER DAN, CELODNEVNO BIVANJE! Življenje nas je naučilo, da ob načrtih, poročilih in izjavah pomislimo: laže je lepo besedo napisati ali povedati, kot uresničiti. Vsakdanjost začnemo deliti v teorijo in prakso. Čim manj nas prizadeva razlika med tema besedama, tem hitreje se zadovoljimo s kompromisom, postanemo nesposobni za boj in predano delo. Udeleženci konference uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel smo izvedeli v Bolgariji veliko lepega: spodbudne podatke,^ o usmeritvi, prizadevanjih in materialnih vlaganjih v napredek vzgoje in izobraževanja v tej deželi. Potem smo šli na šole, v vrtce in se seznanili s prakso. Nismo spoznali vseh šol in pregledali vseh vzgojnih ustanov - a te, ki smo jih videli, so potrdile tisto, kar smo prej slišali. Ne moremo govoriti o razkošju, ne o najmodernejših pripomočkih — tako prvo kot drugo je v mejah možnosti. Gre za odnos: dniž-ba-učitelj-učenec. Na vsakem koraku po šolskih zgradbah, pa tudi po vaseh ali po ulicah Sofije je očitno, da daje družba za vzgojo in izobraževanje mladega rodu tako s poudarkom pomembnosti učiteljevega dela kot tudi po materialni plati največ, kar je mogoče. Velika večina učiteljev ima visoko izobrazbo, njihovo delo pa je nagrajeno s prav takim osebnim dohodkom kot delo zdravnikov in inženirjev. Učitelji in učenci niso sprti. V šoli je kot v družini, kjer se imajo radi. In če se imajo ljudje radi, si prizadevajo, da narede drug drugemu čim več dobrega; trudijo se za skupen napredek. Menda je v tem največja skrivnost dobre vzgoje, dobre šole. Mlad človek potrebuje vodstvo, oporo in zgled. Zgledi o vrednosti dela, znanja in poštenosti pa so moč bolgarskih šol. OSNOVNA ŠOLA CIRILI METOD" - KRAJ ELIN PELIN Naselje je nastalo šele po osvoboditvi 9. septembra 1944. Zdaj ima 5000 prebivalcev, dve tovarni (za porcelan in pivo), osnovno šolo, ki jo obiskuje 700 otrok, ter srednjo strokovno šolo za fino keramiko. Osnovna šola je stara 13 let. Ima 22 oddelkov (dve polinter-natski skupini - ali dva oddelka celodnevnega bivanja) in 32 učiteljev - vsi imajo visoko izobrazbo. (Leta 1975 bo dograjena nova šola s 30 učilnicami) Šolanje traja 8 let; sem prihajajo po znanje in napotke otroci zelo različnih zunanjosti, saj so njihovi starši Bolgari, Grki in Romi. Učitelji in učenci se trudijo za uspeh - po končani osemletki gredo vsi učenci na srednje šole.(Lani jih je šlo 8 na jezikovno gimnazijo, 3 pa na matematično gimnazijo v Sofijo; drugi so se vpisali na tehniške šole. Učitelji so ponosni, da so njihovi učenci najboljši tehniki.) Učenci dobivajo vse učne pripomočke vseh osem let brezplačno. Za hrano plačujejo 55 % vrednosti. Dečki so oblečeni v črne rubaške z rdeče izvezenimi robovi, deklice v črne halje z belimi ovratniki. Ponos šole pa so zunajšolske dejavnosti. V tekmovanju za urejanje okolice so bili na tretjem mestu. Tudi učilnice so domiselno urejene, po hodnikih so majhni vodometi s pitno vodo. Pred zgradbo nas je sprejela šolska godba na pihala, ki jo vodi dirigent Stefanov. Prvo mesto so zasedli v Bolgariji, pobrali več odličij in gostovali na Čehoslovaškem. ozračje starih časov: že leta 1802 je framski čevljar in tkalec Andrej Eberl začel otroke učiti pisanja in branja, toda utemeljena, dolgotrajna težnja vaščanov in učiteljev — postaviti „učilno zidano", se je uresničila šele 1873. Porušili so graščinsko skladišče, začasno preurejeno šolskim potrebam, in prav na tistem mestu, sredi razgibane vasice, kjer so se ob potoku vrstile stare kovačije, mlini in oljarne - zgradili lično šolsko poslopje; sčasoma je preraslo v kar častitljivo dvonad-stropnico in je od leta 1945 popolna osnovna šola. Ob stoletnici je framska šola izdala spominsko listino z besedilom večletnega šolskega upravitelja — domačina Oskarja Sterna, prizadevnega predsednika pripravljalnega odbora za proslavo tega visokega jubileja: v njegovo počastitev so se že od 16. septembra s presledki vrstila razna tekmovanja in kulturne prireditve z nastopi framskega KUD, tamkajšnji učitelj Slavko Osebik pa je predvajal nekaj svojih filmov iz življenja v Framu. 29. septembra so v neposredni bližini šole v navzočnosti številnih vaščanov, predstavnikov ZB in družbenopolitičnih organizacij občine Maribor slovesno odkrili spomenik padlim borcem in internirancem. Osrednja proslava 30. septembra je bila prisrčno srečanje učiteljev, ki so v raznih obdobjih poučevali v tej šoli, med njimi tudi sedanji general Ivan-Jan Lokovšek. Razen gostov iz Maribora — predstojnice odseka družbenih služb, predstavnikov zavoda za šolstvo, temeljne izobraževalne skupnosti in družbeno pohtičnih organizacij — je s svojo navzočnostjo počastila jubilej tudi republiškega sekretarka za prosveto in kul- turo Ela Ulrih-Atena. V svojem govoru je prikazala pomembno vlogo prosvetnih delavcev v samoupravni družbi, zlasti v sedanji politični situaciji, izrekla priznanje navzočim učiteljem številnih generacij, čestitala šolskemu kolektivu in mladini k jubileju in doseženim uspehom, Framčanom pa h krajevnemu prazniku. Po pestrem sporedu, v katerem so se vrstili govori, pevske točke, recitacije, folklorni nastop in podelitev priznanj in značk odličnjakom je sedanji upravitelj Julij Borko odkril spominsko ploščo na šoli. Posebna delegacija je odnesla vence na grobove učiteljev: nekateri izmed njih so skoraj vso dobo svojega službovanja nesebično posvetili framski mladini in odraslim, sodelovali na raznih področjih kulturne in gospodarske dejavnosti tudi po upokojitvi in tako — v tihotnem gaju za vasjo - za vedno ostali v Framu. Zaslužni so predvsem: Franc Domanjko, kije tam učitelj eval .39 let, za dograditev šolskega poslopja — prizadevni nadučitelj Franc Pirkmajer, sloviti sadjar Ignacij Skrbinšek je 31 let vodil podružniško šolo na Planici, letos umrli Ludvik Grafenauer je 35 let deloval v Framu kot šolski upravitelj in požrtvovalni prosvetar na raznih področjih dejavnosti1. Bili so to klene, prisrčne osebnosti, polni delovnega poleta, zato bodo živeli v spominu Framča-nov iz roda v rod. K temu bodo pripomogli tudi sedanji framski učitelji, ki cenijo pomemben delež svojih predhodnikov, ko s hitrejšimi koraki, sledeč tokovom napredka, vestno uresničujejo vzgojno-izobraževalne smotre naše družbe. GEMA HAFNER v_______________________________J Poslušali smo vaje pevskega zbora: peli so v skromni sobi, kjer so stene prevlečene z rebrasto lepenko. Toda po tej, nič kaj razkošni sobici., se je razlegla čudovito interpretirana pesem, vredna nastopa v najlepši dvorani. Bolgarski mladinski zbori ne slovijo zaman. Dirigentka tega šolskega zbora je končala konservatorij. Dosti šolarjev je včlanjenih v tehnične krožke. Delajo v tovarniških prostorih, kjer jih vodijo inženirji in tehniki. To je že hkrati tudi neke vrste poklicno usmerjanje. Tudi oči so se naveselile ob obisku šole: godba na pihala ima modre uniforme; člani pevskega zbora nosijo rdeče rutke - in ob prihodu so nam pritekli nasproti šolarji nižjih razredov s šopki raznobarvnih vrtnic. Najlepše od vsega pa so bile smejoče oči: v tem ni bilo razlike med učitelji in učenci. SREDNJA POUTEHNICNA ŠOLA - KRAJ BOTEVGRAD Zgradba stoji malce osamljena sredi ravnine. Vidi se, da je postavljena sem zavoljo okoliške industrije. Učenci se pripeljejo v šolo z avtobusi, nekaj jih živi v internatu. Ko smo prišli, se je pouk že končal, zato so hodniki, olepšani z risbami in parolami, delovali togo. A kadar je tu vseh 700 učencev, 51 učiteljev (paralelk je 23), pa še drugo osebje, je šola gotovo živahna in topla. Tu se usposabljajo za: - delo polizdelkov (kovinske stroke za tovarne); - tehniki za izdelovanje avtobusov; - .kleparji. Ogledali smo si kabinet za teoretični pouk (vsak predavatelj ima svoj kabinet) — praktični del pouka pa poteka v treh tovarnah Botevgrada. Od dohodka, ki ga ustvarjajo (lani je bil ta 87.000 levov; 1 lev je okrog 12 din), dobijo 10% učenci, ostalo pa razdelijo po postavkah za potrebe šole. Tudi nekatere kabinete so učenci opremili sami! Kabineti so moderno opremljeni: s sodobnimi učnimi pripomočki, z respon-derji, filmskim projektorjem, vsem, kar je potrebno za sodoben pouk. Na steni je tabla zamolklo rdeče barve, na kateri je natisnjena državna himna, na drugi strani pa dokument z za-kletvijo. Na vsakem koraku je očitno: tudi v srednjih šolah je vzgoja pomemben dejavnik. Za vstop v šolo ni sprejemnega izpita — potrebna pa je končana osnovna šola; učni uspeh je odločilen za sprejem. Šolanje traja tri leta -1. letnik ima 6 ur obvezne prakse tedensko, II. letnik 8 ur, III. letnik pa 16 ur. Predavatelji so povečini mladi - poprečna starost je manj kot 30 let. Inženirji gredo radi poučevat v šole, saj je tu osebni dohodek za 15 levov višji od dohodka inženirja, ki dela v v proizvodnji. Sola že več let pošilja svoje učitelje na izpopolnjevanje v tujino - najboljše seveda. S te šole jih je bilo v tujih državah že polovica. Tudi za stanovanje ni posebne stiske, saj pomagajo tista podjetja, za katere šola pripravlja kadre. Bistvo šole je: zbližati splošno in strokovno izobrazbo. Tako so absolventi tehniki -strokovnjaki na svojem področju, hkrati pa dokaj razgledani ljudje (v tej šoli se uče nemščine, francoščine in seveda ruščine, ki jo štejejo za drugi materin jezik). OSNOVNA ŠOLA IN POLINTERNAT - KRAJ TRUDOVEC Najprej smo si ogledali vrtec „Ljuben Karavelov“. Bil je ljubek, kot so ljubka vsa takšna začasna bivališča in igrišča, opremljena s punčkami, omaricami, umivalniki. Izvedeli smo, da vsi predšolski otroci kraja Trudovec obvezno hodijo v ŠTUDENTJE IN DELO Delo in študij. To je načelo študentskega servisa, posebne W storitvene enote, ki so jo pred enajstimi leti ustanovili ljubljanski študentje zato, da bi si. z delom v prostem času pridobili denar za študij in preživljanje. td 0y lišl Danes je študentski servis močna delovna organizacija, ki ima v svojih vrstah več kot pet tisoč rednih študentov -članov servisa, z letnim prometom 2,4 milijarde din tet posreduje študentom več kot 8 tisoč zaposlitev, s katerimi pridobe študentje poleg honorarja tudi delovne izkušnje iu navade. Omogoča tudi, da delovne organizacije nemoteno ^ poslujejo, ker študentje opravljajo občasna dela, za katera ni r i treba delovni organizaciji odpreti delovnega mesta — nado-meščajo odsotnega ali bolnega člana delovne skupnosti ipd- Kot smo že omenili, je študentski servis posebna storitvena enota 10 ZŠ LUZ s svojim statutom in drugimi internimi akti ter organi upravljanja. Pri opravljanju svoje dejavnosti je povsem samostojen in posluje po načelih gospodarskih organizacij. Vprašanja širšega pomena za ŠS in študentsko populacijo rešuje svet servisa, ki je najvišji organ upravljanja; sestavljajo ga člani, ki jih voli ustanovitelj, delovna skupnost in študentje - člani servisa. Poslovni predmet sevisa je posredovanje honorarnih zaposlitev. Zaposlitve pa so zelo različne, kot je različna sestava članov ŠS, kajti člani servisa so študentje vseh visokih in višjih šol v Ljubljani, in sicer od brucov pa do absolventov. Iskanje zaposlitev je usmerjeno v dve smeri: za študente nižjih letnikov ter za študente višjih letnikov in absolventov, ki jih je bilo v šolskem letu 72/73 približno 750. ati! 'ar tal itn ati »Si :n ir N !ti tl! Tako imamo že prve sklenjene pogodbe z ljubljanskimi tovarnami, kjer se zaposlujejo kot nekvalificirana delovna sila v proizvodnji. Naj navedem samo nekaj tovarn, kot so Lek, Ilirija, Elektro Ljubljana ipd. ‘Jt Po drugi strani pa iščemo zaposlitve za študente višjih letnikov, ki so se med študijem že toliko usposobili, da zasedajo bolj odgovorna mesta. Imamo pogodbe z LUZ, kjer se zaposlujejo gradbeniki, dalje z nekaterimi šolami, kjer iti študentje poučujejo, delajo v laboratorijih različnih tovarn ipd. Skratka, dejavnost ŠS je različna in sega od fizičnih del do intelektualnih storitev. “It!] 4 Glede na vse to lahko sklenemo, da je ŠS kot organizacija 0 posebnega družbenega pomena povsem upravičil svoj obstoj Vodja oddelka za zaposlitve: ANTON ŠKOF 11 vrtec. Vse je brezplačno: varstvo, učenje in hrana. Osnovna šola je ena izmed tistih 28 % šol, ki so doslej v Bolgariji že uvedle polintematski tip - ali celodnevno bivanje. Za to svojo dejavnost dobiva od države tudi posebna dodatna sredstva. Obvezno celodnevno bivanje (ki traja nekako od 8. do 18. ure) velja za prve štiri razrede. Ti učenci sploh ne nosijo torb domov, ker se vse nauče v šoli. Dnevni red je približno tak: - zjutraj razgibalne vaje - 4 ure pouka (za učence do 4. razreda; od 4. do 8. razreda 5 ur) - igre in aktivni odmor do 14. ure, nato kosilo — učenje in naloge do 16.10. Tisti, ki ne sodelujejo v zunajšolskih dejavnostih, so potem prosti in lahko gredo domov, če želijo. A to je redkost. Večina jih sodeluje v krožkih (učenec sme biti največ v dveh krožkih) in ostajajo v šoli še dlje, približno do 18. ure. Kakšna je ob tem vloga in naloga učiteljev? Na šoli so učitelji z višjo ir, visoko izobrazbo; na vsak oddelek prideta približno 1 do 2 učitelja. Učna obveznost je 22 dc 24 ur tedensko. Vsak uči samo en predmet (če manjka ur, dopolni obveznost z zunanjšolsko dejavnostjo). Tudi popoldne pomagajo učencem - kajti dolžnost učitelja ni le, da podaja novo snov: odgovoren je za to, da otroke tudi nauči! Ravnatelj je priznal, da je popoldanski čas za učitelje težavnejši kot dopoldanski: tedaj mora pripraviti za naslednji dan — sebe in učence! Z vsakim od njih se mora ukvarjati indivi dualno (pri nas se je zgodilo, da se je ob podaljšanem bivanju zmanjšalo število odličnjakov) - od sposobnejših zahtevati več! Poleg izobraževanja mora učitelj obvezno tudi vzgajati, si- cer pa sta vzgoja in izbraževari v teh šolah resnično nedelji proces. Učitelji so skupaj \ učenci tudi pri igri in v oNa niči (kosilo je brezplačno l vse). — Ali se otroci ne odtuji]1-staršem? je bilo eno od vp^ šanj, ki je zanimalo vse obisk0 valce. Izvedeli smo, da so vsi stati zaposleni. Doma so edino bo lehni ali pa starejši ljudje (kt° šteje 3500 ljudi in najbolj 0° daljen, učenec ima do dota) samo 1 km). Ko se mati in očl vrneta iz službe, ju doma čaM še nekaj dela - otrok nižjih rdi' redov pa bi jima bil bolj v hrome kot pomoč. Zvečer so lahko sproščeni in vedri - saj ni treh) priganjati otrok k nalogam (,i učenju. Uspeh na šoli je 100 %. l/sl učenci nadaljujejo šolanje f srednjih šolah. Ne bo nihče obdeloval zemlje? Večina zemeljskih površin je strnjenih in obdelovanje je strojno. Za to je potrebna najmanj srednja strokovna izobrazba. Starši s svojim delom koristijo državi — s skrbjo za otroke st jim država oddolži. - In kakšne so v Bolgarij1 perspektive šol s polintemat-skim ali celodnevnim bivanjem? Do leta 1980 naj bi bilo 35 % vseh osnovnošolskih otrok (ne samo do 4. razreda) vključenih v celodnevno bivanje, do leta 1985 pa otroci vseh osnovnih šol. Osnova dobrega uspehe je natančnp kategoriziranje otrok pred vstopom v šolo. f' Bolgariji je dobro razvito posebno šolstvo.) Napredovanje pa je zelo odvisno od predanega izobraževalnega in vzgojnega dele ter seveda strokovne usposobljenosti učiteljev. Skrb države za materialna sredstva in 2° dobro izdelane učne načrte, 2° učne pripomočke - se zdi Bolgarom povsem logična skrb 22 mladi rod, ki bo jutri povzel delo in vodstvo. NEŽA MAURER »e pota evropskega mišljenja in marksizem nji isti , ^ začetkom letošnjega šol-leta je stekla nova oddaja ^'jske šole, prva oddaja naše-1 programa, ki je namenjena f(lnjim šolam. Dali smo ji na-c, “v „Zgradba marksističnega ni "^jenja". Ko smo s sodelavci strokovnjaki razpravljali o io ^eptu nove oddaje, smo si ni “• edini v misli, da je zadnji 0. 'ttlen teh prizadevanj prikazati larksizem kot živo misel takse spreminjanja sveta. Ob Q !l11 pa so se tudi takoj oglasila .srila pred nevarnostmi, ki bi 1 tak koncept utegnil vsebo-Gre predvsem za nevar-ijst, da bi mladi poslušalci do-P vtis, daje marksistično miš-^je nekakšno poljubno teore-posploševanje ali celo lravičevanje prakse. Da se to 1 bi zgodilo, je treba dovolj ^očno poudariti dejstvo, da ! Marksizem kot filozofija legi-■"ni dedič vse evropske filo-Hske tradicije, namreč dedič v J1" smislu, da na sledi evrop-'?ga mišljenja rešuje in razre-‘fe tudi vse tiste probleme, s terimi se je filozofija vedno Sijala. Torej je treba te pro-eme naprej poznati, rrvih šest oddaj ciklusa — Jjbija med njimi je na sporedu “• oktobra — govori o staro-^i in rimski filozofiji in o postnih filozofskih problemih, Jkor so se kazali mislecem v veku. Tole so naslovi '•daj po vrsti: , 1. O CEM govori FILO- WIJA prvih oddaj dr. Frane Jerman, da je „beseda 'filozofija* v slovenskem besednem zakladu dokaj znana ..in da jo „pogo-sto uporabljamo tudi za zmeija-nje“. Sicer pa naj o koristnosti tako zasnovanih oddaj spregovori še avtor sam! Takole uvaja svojo prvo oddajo: — Na prvi pogled se zdi na to vprašanje kaj lahko odgovoriti, kasneje pa se izkaže, da zadeva le ni tako preprosta. Zgodi se ti kot tistemu staremu modrecu, ki, so ga vprašali, kaj je čas in je odgovoril: Vedel sem, dokler me nisi vprašal. Beseda „filozofija“ je v slovenskem besednem zakladu dokaj znana, pogosto jo uporabljajo tudi za zmerjanje ... Vendar tako kot ni vsako globokoumno čvekanje že filozofija, tako tudi ni vsaka filozofija prazno besedičenje. V stari Grčiji je pomenila ljubezen do modrosti*1. In čeprav se je filozofija v dva tisoč letih močno razmahnila in razvejala ter doživljala svoje viške in padce, je ostal njen temelj * V k 2. POTA EVROPSKE FILO-%UE ^.SOFISTI, SOKRAT,PLA- 4. ARISTOTEL A HELENIZEM IN RIMSKA F|Lozofija , 6. EPIKUREJSTVO IN NO-OPLATONIZEM Zdi se, da je tako zastavljeni ^PjkJus še zlasti koristen za naše ^Phnere, o katerih pravi avtor prav ljubezen do spoznanja, do resnice, čeprav se včasih — to je treba priznati, kaže na nenavadne načine, ki niso vsakomur razumljivi. Oddaje cikla „Zgradba marksističnega mišljenja** so na sporedu vsako sredo do 9.40 na prvem programu, ponavljamo pa jih vsak četrtek ob 14.00 na drugem programu. Nobene škode ne bo, če začnete oddaje poslušati šele zdaj, sredi ciklusa. Ko bo kakšno poglavje sklenjeno, bomo serijo oddaj izdali v kasetni produkciji. PET PEDI SPREMEMBA V PROGRAMU Radijska šola za nižjo stopnjo: Na pobudo nekaterih prosvetnih delavcev smo zaradi lažje uvrstitve v pouk prestavili praznično oddajo „Na dan mrtvih prižigamo lučke** v teden pred praznikom, to je na petek, 26. oktobra, oddajo ,J)vogovor“ pa na petek, 2. novembra. Radijska šola za srednjo stopnjo: Zaradi tehničnih ovir smo morali oddajo o mladinski reviji „Ciciban“ prestaviti na 23. in 24. oktober. Prosimo za razumevanje. Z letošnjo jesensko-zimsko shemo se začenja tudi drugi cikel javnih radijskih oddaj „Pet pedi**, s katerimi so se naši poslušalci prvič srečali konec lanskega novembra. Tisti, ki ste -spremljali naše oddaje po radiu ali gledali po televiziji v avgustu izbor najboljših točk iz osmih krajev, ki smo jih obiskali po Sloveniji, ste lahko opazili, da smo se tematsko vezali na praznične dni ter jim priključili zanimivosti in posebnosti posameznih krajev. Letošnje oddaje Pet pedi imajo več novosti: Najprej naj povem, da jih bomo pripravljali izključno v starih krajih z gradovi ali z bogato kulturno-zgodovinsko preteklostjo, kot so: Piran, Škofja Loka, Kamnik, Ptuj, Novo mesto, Celje, Trst, Slovenj Gradec, Brežice itd. Zanimivo bo slišati, kako mladi osemletkaiji doživljajo preteklost svojega kraja in kako kritičen, hkrati pa s hu-moijem obarvan je njihov pogled, ko pripovedujejo o šoli, svojih dogodivščinah zunaj nje ter seveda o utripu svojega kraja danes. Da ne bomo govorili samo o tekstovni plati, naj povem, daje oddaja Pet pedi prepletena z nizom instrumentalnih in vokalnih skladb, ki črpajo iz bogate zakladnice glasbene ustvarjal- nosti od renesanse dalje. Značaj skladb se ujema z vsebino govornega dela oddaje in jo podkrepljuje. Zelo zanimivo je vedeti, da vse te glasbene točke izvajajo otroci sami solo ali v skupinah. Na ta način povezujejo ter barvajo pogovore in pripovedi svojih sošolcev. Oddaji lahko tudi letos prisluhnete vsako drugo nedeljo v mesecu od 9.35 do 10.30. ure na drugem programu ljubljanskega radia. Prva oddaja bo na sporedu v nedeljo 14. oktobra, druga 14. novembra in decembrska 12. decembra. Oktobrska oddaja nas bo spomnila lanskega leta, kajti sestavljena je iz drugega dela sklepne junijske oddaje v studiu 14. Novembra van: bodo kamniški šolarji pripovedovali o svojem mestu in pripeljali s seboj celo planšarico z Velike planine. Decembra se bodo mladi Škofjeločani spomnili 1000-letnice svojega mesta ter opisali njegovo žitje in bitje v govorjeni in glasbeni besedi. Januarja bo na vrsti Piran, nato pa se bodo zvrstili še drugi kraji. Vse, ki bi želeli sodelovati na naši oddaji, vabim, da sporočijo uredništvu mladinskih oddaj RTV Ljubljana svoj naslov. Obiskali jih bomo in se z njimi pogovorili. ODRASLI TAKO -KAKO PA Ml Nič kolikokrat se zgodi, da postane dober učenec nenadoma slab. Postane nezainteresiran, brez volje za šolsko delo, kljub temu da je dovolj bister in za neuspešnost na prvi pogled ne najdemo vzroka. Vendar pa je pogost vzrok za tako vedenje v motnjah motivacijskih mehanizmov. V prvih razredih osemletke je otrok z-lahkoto izdeloval, ker šola ni tajala posebnih naporov in dodatnega dela; za šolski uspeh je bil motiviran, ker je hotel ustreči zahtevam in pričakovanjem staršev. Za mnoge starše je zeb pomembno, da je njihov otrok v šoli dober učenec. Za dober uspeh je otrok nagrajevan, za slabega pa kaznovan. Otrokov šolski uspeh pomembno vpliva na odnos staršev do otroka. Ta vpliv je v nekaterih družinah tako močno izražen, da prevladuje odnos: „Tgliko te imam rad, kolikor si uspešen/' Marsikdaj je to tudi neposredno izrečeno, drugič pa starši s svojim vedenjem in odzivanjem .pokažejo otroku, da lahko dobi njihovo naklonjenost predvsem z uspešnostjo. Lahko bi rekli, da v takih družinah otrok kupuje ljubezen staršev s svojim šolskim uspehom. Tega se otrok do desetega leta ponavadi ne zaveda. Želje staršev enači s svojimi željami in na videz kaže, kot bi bil sam primarno motiviran za uspeh. Ko pa otrok v obdobju predpuber-tete in pubertete duševno dozoreva in vedno bolj spoznava medosebne odnose v družini, se mu razkrije tržna vrednost njegovega šolskega uspeha. Ker so v družini, v kateri vladajo opisani odnosi, številne bariere in konflikti, ki kalijo medsebojne odnose, se napetosti stopnjujejo; nastanejo nesoglasja, napetosti in sovražnosti med otrokom in starši. Otrok postane kritičen do odnosa, ki ga imajo starši do njega. Vidi, da je zanje bolj pomemben otrok - odličnjak kot otrok - individium. Ker ni več tako zelo odvisen od staršev kot mlajši otrok, tudi ni več zainteresiran, da bi kupoval ljubezen staršev s svojim uspehom. Tako izgubi osnovni motiv za šolsko delo. Marsikdaj pa celo v spletu mladostniškega upora zoper starše oblikuje ideal, ki pa je nasproten idealu staršev: noče več biti dober učenec, hoče biti slab učenec. Pomembno pri tem procesu je še to, da v obdobju pubertete otrok navezuje bolj intenzivne in zanj bolj pomembne stike z vrstniki. Ti stiki mu precep nadomestijo stike iz družinskega kroga. V skupini vrstnikov pa uspešnost, ki je sama sebi namen, ni cenjena. Tako najde pubertetnik oporo za svoj nean-gažirani odnos v šoli med vrstniki. Pomembno pri nastanku šol-' ske neuspešnosti je tudi to, da je bil staršem otrokov šolski uspeh sam sebi namen. Otrokovo učenje ni bilo zanje pot k intelektivnemu razvoju in spoznanju, temveč pot k dobrim ocenam; individualni interesi in nagnjenja se ne upoštevajo, od otroka se pričakuje le, da se bo kar se da dobro prilagodil učnim in disciplinskim zahtevam šole; ustvarjalnost ni cenjena vrednota. Ker pa ima šola kot institucija v osnovi podoben odnos do učenja, je razumljivo, da učenje za šolo in učenje sploh za takega otroka ni pot k osebnostni rasti in samo-uresničitvi, temveč zunaj njega delujoča prisila. Širše socialno okolje lahko s svojim razvrednotenjem dela, znanja in ustvarjalnosti veliko pripomore k nemotiviranosti mladostnika za šolsko delo. Pozneje se veže na slabo motivacijo še pomanjkanje delovnih navad zaradi dolgotrajnega brezdelja. Potisnjena občutja krivde in manjvrednosti dodatno znižujejo storilnost. Tako se sklene začarani krog, ki ga mladostnik ne more sam prekiniti. Koprski gimnazijci bodo v oddaji prikazali te probleme, ki jih sami žejo krepko občutijo. mm lAKAJ NIMAMO DOVOLJ VOJAŠKIH STAREŠIN? 0 iri‘ kč Ji bo--rti 3 ’ 0 Ni res, mi je rekel direktor 0 paškega dijaškega doma v jNbljani profesor Alojz Šonc, dl- z* bi Slovenci ne bili navdušeni r opravljanje vojaških pokli-A Le neka čudna miselnost, Ostala v preteklosti, je doslej Aala pri naših fantih odloča-za vojaške poklice. Avstro-,Žrska in stara Jugoslavija sta . Mvi — zaradi narodnostnega \b- hiranja - da v dveh desetletjih ,jj- / osvoboditvi ni prišlo dovolj ^ ^Vencev med vojaške Starete. Po vojni tudi vojaško 'J^osabljanje ni bilo urejeno A, da bi se zanj radi odločali. 'e vojaški starešina zaradi kalnega koli razloga ni mogel eč ostati v armadi, ni imel za »elo v civilnih službah praktič- 1,0 nobenih kvalifikacij. Zdaj je drugače. Fantje, ki svoji volji in med njimi ni takih, ki bi jim delo ne dišalo in seveda tudi ne kakor koli zdravstveno šibkih. Zdrav duh v zdravem telesu je pregovor, ki velja za vsakega teh fantov posebej. Ves čas seveda ni bilo tako, saj je bil osip v prvem letu precejšen, v drugem pa skoraj ni omembe vreden. Kolektiv dija- in predstavlja prijetno bivališče. V vsaki sobi so v glavnem po štiri postelje, vsak gojenec ima svoj prostor v omarah, svoj stol in mizo za delo, na hodnikih so omarice za čevlje. Kljub dobr i opremljenosti pa za Bežigradom intenzivno gradijo nov dijaški dom za prihodnje vojaške starešine. To je imenitna stavba z lastno veliko telovadnico in sobami, v vsaki j0 ptčajo vojaške akademije, so j Me z uglednimi poklici, s ka- 'Isnimi se lahko zaposlujejo na po raznolikih delovnih mestih. •? strah pred stalnim preseljeva-Jem iz kraja v kraj je zdaj sko-•?j nepotreben, ker živijo Starete veliko bolj stalno v istih rajih kot nekoč. To je bil zelo N problem za oficirje, ki so Mi otroke v šolah. Različni JM načrti v Jugoslaviji in raz-ICttost jezikov — vse to je bilo Mk za slabše učne uspehe, pa M manj trdno vzgojenost ta-^ otrok. Sto sedem gojencev vojaške-i, doma dokazuje, da jim je vo-,/ pki poklic, kakršen je zdaj pri ps, všeč. Zanj so se odločili po Pri učni uri - Foto: J. Holi škega doma — dve vzgojiteljici, trije vzgojitelji ter direktor — skrbijo z ustreznimi vojaškimi službami za pravilno sprejemanje za dom prijavljenih fantov. Zdaj svoje šole še nimajo, internat, v katerem prebivajo, pa je star, vendar znotraj obnovljen od teh bodo prebivali po trije fantje. Sobe so grajene tako, da po dve spadata v eno skupino, ki ima sanitarije. Kot v hotelu s triposlejnimi sobami. Vprašanje je le, kdaj bodo gojenci lahko zapustili stare in se preselili v nove prostore. Verjetno šeje po ■ 'r'\ novem letu, čeprav bi po prvotnem dogovoru graditelj moral izročiti ključe že v avgustu. Toda, saj vemo, da to danes ni več posebnost... Prostor, na katerem stoji nova zgradba, je namenjen večjemu številu šol. Nekaj jih že stoji, prav te dni so v bližini postavili temeljni kamen zgradbe ekonomske fakultete, v prihodnosti pa bodo postavili tja tudi vojaško gimnazijo. - Tako bo veliko mladih zbranih na enotnem prostoru, kjer se bodo sestajali v svojih družabnih prostorih, posebno v telovadnicah in na odprtih športnih igriščih. Srednješolci - gojenci vojaškega dijaškega doma so zdaj vpisani v različne srednje šole. Obiskujejo predvsem gimnazije, nekaj pa jih je na tehniških šolah. Njihovi vzgojitelji so po poklicu profesorji. Ko bo zgrajena vojaška gimnazija, se bodo zaposlili v njej. Tudi zdaj delno poučujejo dijake, ki jih hkrati vzgajajo v domu. Enemu vzgojitelju „pripada“ 15 do 32 dijakov. Razlika je na videz velika, vendar če pomislimo, daje skupina dvaintridesetih dijakov hkrati tudi razred in da obiskuje 15 srednješolcev različne tehniške šole, postane eno in drugo število razumljivo. Gojencem pa pri šolskem delu ne pomagajo samo vzgojitelji, temveč tudi inštruktorji, ki služijo vojaški rok in so diplomanti visokih šol. Po socialni strukturi so gojenci večinoma iz delavskih družin. Približno 80 % je takšnih. I A S 10 % je kmečkih in 10 % usluž-benskih otrok. Po regijah so zastopani takole: največ jih je s Štajerskega, nato s Primorskega, Notranjskega, Dolenjcev je malo in zelo malo Gorenjcev. Dijaški dom daje svojim gojencem vse za preživljanje, lahko rečemo, da še nekaj več. Kar poglejmo: brezplačni sta prehrana in (civilna!) obleka in obutev, ki ju izberejo sami (v razumnih mejah), imajo brezplačno stanovanje, smučarske, plavalne in celo plesne tečaje. Plačan imajo tudi abonma v SNG in operi. Dobijo tudi žepnino — od petdeset do stodvaj-set dinarjev mesečno, kar je odvisno od letnika srednje šole, ki ga obiskujejo. Mislim, da zagotovljenega zdravstvenega varstva niti ne bi bilo treba omenjati. In kaj morajo dati fantje za vse to skupnosti? Predvsem morajo, če hočejo izstopiti iz dijaškega doma, povrniti del stroškov za svoje vzdrževanje, za čas, ko so bili člani doma. Vrnejo le del izdatkov za prehrano, kajti več ne bi niti zmogli. Takšnih vračanj pa so popolnoma oproščeni tisti, ki morajo zapustiti dom zaradi objektivnih razlogov: če so socialno šibki in po svoji krivdi izključeni, lahko vrnejo manj stroškov, kot je v navadi. Velika večina dijakov, ki bo ostala v domu do konca, pa bo morala nadaljevati šolanje na vojaških akademijah. Po končanem šolanju v visokih šolah bodo ostali v armadi dvojno dobo bivanja v internatu ter šolanja na akade-miji, kar lahko traja največ 16 let. Ni namreč nujno, da vstopi v dijaški dom učenec že v začetku prvega letnika srednje šole. Lahko vstopi tudi iz četrtega, če je zdrav in delaven. J. H. ■11« : Vojaški dijaški dom Franc Rozman Stane v Ljubljani Holi J J ČESA SE JE SPOMINJAL ŠOLNIK BIMBEL, KO JE ŠTUDIRAL ZA ŠOFERSKI IZPIT {V NADALJEVANJIH) Pravilo nasproti vozečih Tega pravila si Bimbel ni in ni mogel zapomniti. Že od nekdaj je bil slab za pravila, če so le dišala po daljicah, diagonalah, presekih in podobnem. Pravilo nasproti vozečih pravi, da je treba odstopiti prednost motovilom, ki vozijo naravnost ali zavijajo desno. Bimbla se je polotila vrtoglavica. Če vozi naravnost. Kaj pa, če tudi jaz vozim naravnost? Kaj pa, če on desno in jaz desno? Kaj pa, če jaz levo in on desno? Kaj pa, če oba levo? Kaj pa, če samo eden levo, drugega pa ni? Kaj pa, če prvega ni, pa hoče drugi levo? Ali ne reši teh problemov semafor? Ne, je rekel tovariš iz moto-mota, da vam gori zelena luč, vi pa hočete levo, eden pa prihaja vam nasproti, ja, ali mislite, da on nima zelene?, vi mu morate odstopiti prednost. Tu velja pravilo nasproti vozečih. Bimbel se je potopil v spomine. Kdaj je njemu gorela zelena? Pa kaj, ko je potemtakem gorela zelena tudi tipu, ki je bil na nasprotni strani Ali je bilo to v kraljevini, ko je hodil v prvi razred? Učiteljica Frančiška je nosila zlata očala, v zvezek mu je včasih zapisala pet — o zelena življenjska sreča! - a že je privozil nasproti scrkljan debeluh, ki je bil tovarnarjev sin. Zavijal je desno in mali Bimbel mu je moral odstopiti prednost, ker on že takrat ni vozil ne desno ne naravnost, ampak je moral lepo počakati v križišču samo zato, ker je bil doma na levi. Učiteljica Frančiška se je tovarnarjevemu sinu sladko smehljala in ga celo portretirala, Bimbelček je pa čakal in čakal in nikoli dočakal. Mogoče mu je pa zelena gorela kdaj kasneje? Recimo na fakulteti? Če se samo spomni, kako je bilo pri pedagogiki. Vse stare rname so pravile, da je rojen za učitelja, a pri izpitu iz pedagogike je pogrnil. Očitno je zavijal levo, ko je učeni doktor svojo znanost peljal naravnost, pa sta trčila. Posledice je občutil samo Bimbel, zelena luč pa je svetila obema. Kaj pa potem v učiteljski praksi? Kako je že bilo, ko se je z drugimi vred mečkal v tesni zbornici in ko so morali drug drugemu lesti čez kolena, če so hoteli priti na hodnik, kadar je tisti tik ob vratih še malical? E, takrat mu je gorelo zeleno sonce! Spominja se, da sploh ni zavijal levo, dokler šolska reforma ni začrtala prometnih pasov, določila obvoznic, zaznamovala enosmernih cest, postavila znakov za izrecne odredbe, člena 39 ZOŠ in dopolnilnega študija. Od takrat naprej je z Bimblom tudi v šolski praksi hudo. Ravnatelj, inšpektor, predsednik sveta, fizkulturnik in še nekateri vozijo lepo naravnost, njega pa strateško pahnejo v levi prometni pas. Tovariš Bimbel je odličen pedagog, pravijo, njemu najlaže zaupamo najtežje naloge. Toda odkar študira tov. Bimbel za šoferski izpit, je življenjsko zmeden. Kajbo? Kajbo? 'Sk.nndlds' SKUPINSKA SLIKA 1.TITKA Naj vsem zavistnežem že vnaprej povem, da tudi moja skupinska slika ni brez gospe, samo da je nisem marala omenjati, ker bi mi brž očitali: K nobelovcem hodiš po naslove. Gospa je namreč Titka. Sedi v prvi vrsti na sredi in je vsa nasmejana med Tončkom in Janezom. Takrat so moški že prihajali v učiteljski poklic, v našem razredu jih je bilo kar precej in vsi po vrsti so pogledovali za Titko. Zame se še zmenil nobeden ni. Na sliki stojim v zadnji vrsti, povsem na desni. Spoznali me boste po privihanem nosu in nemogoči frizuri, pa je vseeno, če me tudi ne. Titke zanesljivo ne boste prezrli. Sedaj ste najbrž že uganili, od kod imam skupinsko sliko. Z naše mature, seveda. Prizadevni fotograf nas je pred četrt stoletja postavil pred vhodna vrata gostilne pri Zlati kaplji. Lepši in bolj ugledni so sedli spredaj na majavo klop, manj pomembni smo se postavili za njimi po stopnicah in: „Za trenutek pri miru, prosim! Vsi glejte v mojo roko!" Škljocnib je in že smo se razleteli. Po petindvajsetih letih smo se znova sešli. Seveda nismo bili vsi, dosti jih pa tudi ni manjkalo. Štirje ali pet. Kako je prizadevni Leopold našel naslove, nihče ne ve. Prejeli smo vabila: „Spet se dobimo pri Zlati kaplji. .. “ In smo prišli kakor na valeto pred četrt stoletja. Tudi slikali smo BREZPLAČNA MALICA Tovarišica je zbirala naročila za šolsko malico. Pri tem je opozarjala: ,Naročeno nam je, da lahko razdelimo nekaj malic brezplačno. Letos sem razredničarka v vašem razredu in ne poznam vas še dobro. Vi, ki ste bili v veliki večini součenci že štiri leta, poznate domače razmere drug drugega. Povejte mi torej, če je med vami kdo, ki bi mu starši malico težko plačevali in bi jo bil torej upravičen prejemati brezplačno. “ Med klopmi petega razreda je vzvalovilo rahlo mrmranje. Ker le ni potihnilo, je učiteljica zamahnila z roko in rekla: „Dragi moji, tako ne bom ničesar izvedela. Če veste za koga, ki bi bil upravičen prejemati brezplačno malico, povejte to tako, da bom slišala tudi jaz. “ V razredu je nastala tišina. ,N°, ali bo kaj? "jih je opogumljala razredničarka. V predzadnji klopi se je oglasila Tonica: „Manica bi že bila potrebna. “ Triintrideset otroških glav se je obrnilo k sredini razreda, kjer se je kodrolasa glavica Manice Kovač povesila nad šolsko klop. Začeli so se oglašati posamezni glasovi: „Prav, naj dobi malico Manica. “ „Ona je najbolj potrebna. “ ,Njeni res težko plačajo. “ ..Zapisala bom torej Manico. Manica, povej mi, prosim, kje dela se. Sedaj sliki primerjam in razmišljam in se čudim. Kako malo smo se spremenili v teh letih! Kar Titko poglejte! Še zmeraj je v središču, vse se vrti okoli nje, še zmeraj se tako glasno smeje in govori, govori. .. moj bog, da ji ne zmanjka. Na srečanje se je pripeljala z velikim belim mercedesom. Sama avtomobilov ne ločim. Janko, ki je z menoj stal pri oknu, se je začudil: „Glej no, glej, kdo pa s takim mercedesom!" Iz avtomobila je stopila Titka, kdo naj bi drug. Majčkeno se je odebelila, a so se ji zaradi tega poglobile samo jamice na licih. Titka je že nekoč zapeljevala z jamicami na licih. ,,Zdravo, srčki!" je zagostolela, ko je stopila skozi vrata. Vse po vrsti je objela in poljubila. Ženske smo bile zaradi tega malo zmedene, moškim se je pa očitno dobro zdelo. Samo Martin je malo zamencal. Zaradi žene, Z Reziko sta se zares vzela. Martin je danes za spoznanje upognjen, Rezika pa je ob cvetoči Titki kakor izžeta limona. Če pravim cvetoča, sem za Titko še premalo povedala. Zmeraj je imela bolj živo in bolj nenavadno barvo črtala za ustnice in laka za nohte kakor druge . . . kolikor smo druge te reči sploh uporabljale. Pa njene bluze, pa njeni čevlji, pa obročki, ki so ji zvonili okoli zapestij! tvoj oče? “ se je obrnila učiteljica proti kodrolasemu, drobnemu dekletcu. „Oče je v bolnišnici. Zdravi se," se je plašno oglasila Manica in - vstala. „In mama, ali je zaposlena? "je vpraševala razredničarka. ,JDa, mama dela. Snažilka v pisarnah je, "je prikimala deklica. „Imašbrate in sestre? “ „Štirje smo. Sestri in brat so mlajši od mene. “ „Tako, tako," je mrmrala učiteljica in sproti zapisovala podatke na list papirja. Takšnega vpraševanja ni marala. Toda, ker je pač šlo za neko materialno dobrino, je morala dobiti podatke, kajti o tem bo treba poročati v konferenčni sobi. Tu se bo dokončno odločilo, kdo izmed šolarjev bo po mnenju učiteljev upravičeno prejemal brezplačno malico. ,AH je oče že dolgo bolan? Kaj pa mu je? "je še želela izvedeti. V hipu je uganila, da vprašanje deklici ni bilo prijetno. A tedaj se je že oglasil Mlinarjev Vanek, ki je stanoval v Maničini ulici: ,,Zaradi alkoholizma se zdravi. Sicer mu nič ni, le pil je prerod in pravili so ga ..." „Bi že utihnil? Menda nisem tebe ničesar vprašala, kajne? “ je Učiteljica nestrpno prekinila brbljavca. Ker je Manica še vedno stala, ji je namignila: ,Je že v redu. Le sedi!" Pouk se je nadaljeval. Tu in tam je učiteljica radovedno ošinila Manico s pogledom. Zdela se ji je nekam zamišljena in zmedena. Gotovo jo je Vanekovo govorjenje prizadelo. Žasmilila se ji je. Pomislila je, da bi ,,iskanje" učencev, ki so potrebni pomoči, moralo potekati drugače. Da nekaj ni v redu, kot je predvidevala, je ugotovila nekaj dni pozneje, ko je bilo prejemanje brezplačne malice za Manico že urejeno. POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO IZ NAJSTAREJŠEGA SLOVENSKEGA LISTA KOLIKO NAJ SE V ŠOLI UČI? Več učiteljev je, ki mislijo, da v šoli napredujejo le tako. če učence dalje in dalje silijo in z njimi pri poučevanju neprenehoma naprej hite, ter mislijo, da so že vse storili, če učencem prav veliko govorijo in jim v eno smer dalje kažejo. Tako se godi že pri peninah v prvem razredu, pa tudi pozneje v višjih razredih in šolah. Učitelj si misli: ,,Pred ko dokončam svojo tvarino, bolje je, pred sem brez skerbi; kdor učencev zaostane, naj se pa še eno leto uči.“ Ljubi moj! to so kaj puhle misli, ktere bi se v glavi modrega učitelja ni- koli ne smele roditi, še maflj spolnjevati. Taki učitelji s° berž ko ne, tudi sami učilt je, da so hiteli do grižljejas’ j jega kruha, in niso imeli ^ ^ premišljevati kam gredo, ds njih pravi namen le v tem. odgojevanje podučujejo. 1 tedaj svoje učence le toliko, likor more njih um preba napredovaj le takrat, kadar diš, da ti tvoji učenci s stopi za stopinjo zvesto in gotovi* dijo. Kakor hitro pa zapaziš, ti učenci zaostajajo, stoj tudi in poglej, kdo je kriv, in kj® zapreka, da učenci ne mor® za teboj. !(,Po !«fe/ Učiteljski tovarš 1867 str. 2l ^ S fi , iii ter p, Ga&, tee ^kji bai fisa Gal tej H Titka je živela za obleke in nakit. Profesorica Skalarjeva je ^ da jefrfra in da ničesar ne bo dosegla v življenju. Kako se je motila dobra stara profesorica! Mature Titka zares ni napravila. Ni zmogla slovenščine, ,~ matematike. Pa je neuspeh že takrat ni preveč prizadel. Na vald tei bila bolj razigrana kakor Rezika, ki je imela skoraj same odlične' a. ki je bila povrh še srečno zaljubljena. „Bom pa kaj drugega, "je rekla. Sedaj, ob ponovnem srečanju, smo izvedeli, kaj je tisto drugo-,{ ,,Rika sem srečala na nekem plesu," nam je povedala in ^ kazala njegovo sliko. Bve Riko je bil njen mož in je dolga leta predstavljal oblast. ,{ „Sedaj je upokojen in vozi vnučko na sprehod, “ mm je poved in se zahihitala: „Kajni smešno, da imam že vnučko? “ Seveda je bilo smešno. Če si Titko pogledal, si ji komaj mol ^ verjeti. Za babico je bila preveč mladostna, preveč sveža in prč ** negovana. „To napravijo po kozmetičnih salonih," nam je zaupala. ,M sem bila dva meseca v Švici. Tam imajo posebne sanatorije zag°$ naših let. “ Kar sapo mm je vzelo, Titka pa je zmignila z rameni. „Za nekaj moraš potrošiti denar, ne? "je rekla. ske iin, (ty l/e ten sPr ke, htr Hic kle Kaj takega še nismo slišali. Da bi ob moževi pokojnini... „Saj ne živim od moževe pokojnine," ms je poučila -„Obrt imam. Posodo delam. Pravzaprav jo dela stroj. Iz plastike- ‘ v reči kar lete iz njega in pomočnici ni treba drugega, kot da jih v zaboj. “ . - Tudi pomočnico je imela, ta naša Titka. Najbrž si z delom nffl to ni mazala rok. ■ ,Kje pa utegnem," je rekla. „Saj sem kar mprej m ce»' Kupčije... dogovori... ^ J Vzdihnila je, potem pa se je ob začudenih pogledih nasmeh^ in priznala: „Saj ni tako slabo. Rada sem med ljudmi. In še to nam je zaupala: ,,Prava sreča, da sta me Skalarjeva in Ogrinova vrgli pri maltU. Če bi se me usmilili in me spustili, bi še danes sedela m kaki Š0‘l MIHAELA SRŠENO^ Vstopila je v razred nekaj minut pred začetkom prve ure. Učenci še niso bili m svojih mestih, nekateri so šele prihaja medtem ko so se drugi zbirali v skupinicah med klopmi. Pozdravili so jo, toda ker še ni zazvonilo, so njeno prisotnost trenutku pozabili. Tedaj je vstopila Manica. Učiteljica je videla, da drži dekletej roki kos peciva in zagrizuje vanj. Skoraj se je nasmehnila, kajti N mlečna, z rozinami vmesena štručka iz pekarne je bila pojedeni/ skoraj do zadnjega krajčka. Presneto je morala biti deklica lač'\ da je od pekarne na vogalu ulice in do šole pospravila vse tisto, ^ je od štručke že manjkalo. Pomislila je, da otrok najbrž 11 zajtrkoval, ke se je odpravil z doma. Mati se s svojega zgodnje® dela gotovo še ni vrnila in Manica je pač odšla z doma brez zajtrk. Da, prav tako je moralo biti, saj bi sicer Manica ne mogla posprN peciva tako hitro. , Manico s polnimi usti in krajčkom v rokah pa je opazil ^ Vanek, kajti zarežal se je in vzkliknil: „Poglejte no, ta si pa privošči! Malico dobiva v šoli brezplač^ za rozinovo štručko pa ima. “• Učiteljica je videla, kako je Manica zamežikala vanj in poveš' roko z ostankom štručke. Tedaj pa se je že oglasila Sonja: ,,Kaj čvekaš? Saj ni kupila štručke sama. Dala ji jo je teta, prišla iz pekarne prav tedaj, ko sva šli z Manico mimo. “ Razredničarka je že hotela poseči vmes. Že je zbirala besede, naj bi jih rekla Vaneku. Povedati je hotela ne le njemu, terMj. vsemu razredu, da ima Manica vendar pravico do štručke, četudi’1' jo kupila sama, čeprav prejema v šoli brezplačno malico. ' Z A prav tedaj je zazvonil šolski zvonec. j Nekam v podzavest je potisnila Manico z njeno mlečno štru$\ ^ in malico. Mogoče se bo k temu kdaj še povrnila. Mogoče. j ^ ERNA STAROVAS0 p> V5 So ji le m e< pi pi 4 k ŠTATENBERG 73 — POSVEČEN MLADINSKI : maflj: ilji SO; učili. Ijeja s' a Pisateljsko srečanje na gradu leli ^tenberg je bilo letos deseto jo, d> fyovrstjo; poleg slovenskih pi-' tein, feljev in literarnih zgodovinarko. i ?, so sodelovali tudi gosti iz liko, 1 j °9e in Hrvatske. Za jubilejno >reba'i Retnje, bilo je od 6. do 8. sep-cadar J^bra, so določili osrednjo stopi' književnost za mlade in )tovi * /p0 poudarili pomembnost pazili1 finske literature. j tudi uvodnih besedah Nade in kje aborovičeve. predsednice pod-inoi1 ^bora Društva slovenskih pisarjev v Mariboru, je Slavko Jug Vročal o desetletnem delu, tr. 2l pa se je zvrstilo 14 referen-,°k ki so osvetili mladinsko jHževnost z različnih vidikov, ^nce Filipič je govoril o naj-je rd jVejši knjižni žetvi za mlade, "nez Švajncer je dal svojemu ^niišljanju naslov Ali sem pri ščitit, v^nju za mlade sam otrok, o valeti 'Hjiževnosti za mlade in literar-lličnt J* zgodovini pa je govorila Nada fborovič. Leopold Suhadol Can je razpravljal o soočanju nigO. J13sodobne književnosti s sve-in rt 0fn, Vladimir Gajšek je prebral Jerat Humor in heroji v mla-tjuski književnosti, Branko Ru-wed *°tfpa je obravnaval ambiental-Psihologijo in književnost za j mol ^ade. Alenka Glazer je raz-r prei ^“vljala o vrednotenju mladince književnosti in je natančne-, "Itle opredelila nekatere literarne ■a’gorennine. Franček Rudolf se je opraševal, kako naj piše za otro-ki gledajo televizijo, Branka Ptca je pripovedovala o slikali, Smiljan Rozman pa o problemih mladinske književnosti besploh. Kdaj je neka literatura ^ladinska, je ugotavljal Marjan jflar, o ideologiji in moralki v ‘Maturi za mlade je razmišljal ^antiko Ošlak, zadnji poročeva-, ° p; pa je bil Radomir Andric iz fUševca. V odsotnosti Nika Mfenauerja so prebrali še nje-S°v referat Igra v j csništvu za »»oke. Čeprav je mladinska književ-n°st dosegla pri nas visoko raketi in skorajda ni dobrega pisanja, ki ne bi pisal tudi za mla- KNJIŽEVNOSTI de, imamo pa tudi izključno mladinske pisatelje, je zbor udeležencev ugotovil, da je ta književnost v teoriji in praksi še vedno zapostavljena. Odnos slovstvene zgodovine do mladinske književnosti je nevzdržen, saj deli književnost na tisto za odrasle, mladino in otroke. Mladinske literature ni mogoče ločiti od druge, saj je ta nedeljivi del književnosti, ki je dostopen tudi in predvsem otroku, je del ustvarjalnega opusa; tega pa je treba ovredno titi v celoti. Zaželena je večja objektivna podpora literarne zgodovine, ki naj enakovredno vrednoti pisatelje, če ustvarjajo za mladino ali za odrasle. V splošni kulturni klimi v naši družbi je treba posvetiti večjo skrb mladinski književnosti. Ko jemljemo knjigo kot blago ali celo kot razkošje, ustvarjamo razmere, ki knjigo utesnjujejo, omejujejo in jo spravljajo v podrejen položaj. Zato moramo skrbeti za razširjanje knjige med bralci, to pa je neločljivo povezano z dejavnostjo založb. Po trebna je tudi tesnejša povezava s knjižnicami, šolami in ustanovami, ki knjigo potrebujejo, knjigarne pa naj ne bi bile samo prodajalne, temveč morajo postati kulturna središča. V današnji in jutrišnji samoupravni družbi so pisatelji prvi, ki bi morali odločati o sprejemanju, tiskanju in razširjanju mladinske knjige. Poudarjajo, da je treba kot protiutež nekvalitetnim pojavom postaviti kvalitetno literaturo, podpirajo založbe in ustanove, ki razširjajo dobro mladinsko knjigo, in želijo, da bi mogle knjižnice urejeno opravljati poslanstvo, ki jun je namenjeno. Po zaslugi literarnih in likovnih ustvarjalcev je slovenska slikanica doživela razcvet, bolj učinkovito pa jo moramo posredovati otrokom v roke. V referatih in razpravi so pisatelji izmenjavali izkušnje in ZANIMIV, STROKOVEN, AKTUALEN 'lapis ob JO-letnici mladinske Me ..PIONIR “j TUW „ ke-11 k n0 .FIONIR “ — naša vsebinsko Molj raznolika in za šolo-Mezno mladino najbolj pri-Mna poljudnoznanstvena re-i M) % _ je zaživel v času, ko sta MII. svetovna vojna in narodnoosvobodilni boj jugoslovan-M narodov v polnem raz-Mu. Vzklil je kot mnogo-^etajoča sadika, da bi se z leti 'jz ras tel v žlahtno drevo, ki vsa-n° leto rodi obilen sad. Začel je izhajati, ko je na po-Mo PK SKOJ in GO ZMS pri Misiji za šolstvo pri SNOS Prišlo do sklepa o izdajanju ^treznega lista za najmlajše, ‘“krat je bil določen tudi na-M Usta in začrtano njegovo Poslanstvo. Šolski mladini primerno naj bi prikazoval in opijal domači in svetovni poli-Mi položaj ter najrazličnejše ,j/ Pionirske akcije. Poleg tega naj “i s skrbno izbranim berivom r“bil kot dopolnilno učno gra-za naše šolarje. Kot tak je p najtežjih dneh naše nacional-„ ne zgodovine že nadomeščal lit manjkajoče učbenike. Izobliko-M koncept, ki temelji na treh celi1 attrt šoli ort aja i “ ‘jtvenih izhodiščih, kot so: za- n,mivost, strokovnost in aktual-n°st, se do danes v osnovi ni Mmenil, pač pa samo do-iii P°lnjeval in izpopolnjeval. Prva številka ..PIONIRJA “ -Pse do osvoboditve imenovane-& ..SLOVENSKI PIONIR" -■sili k izšla pred 30. leti meseca “rgusta 1943.. V bazi 20 v Ko-Cevskem Rogu jo je v celoti pripravil Mitja Vošnjak, ki jt >se Ji Prispevke napisal sam. Ob svo-krn rojstvu je imel ciklostilizira-, m ..SLOVENSKI PIONIR" de-i strani polovičnega A 4 for-j mata. Potem ko je previharil vojne \ mharje, je ..PIONIR “ šele v poit hnem obodbju doživel svoj Ir Pravi razmah. Sprva ozek krog sodelavcev se je v osvobojeni domovini silno razširil. Danes ga opremljajo naši najvidnejši likovni umetniki in ga bogatijo s svojimi številnimi prispevki mnogi javni kulturni ter drugi delavci vključno do univerzitetnih učiteljev. Razen tega izhajajo poleg rednih številk tudi še posebne številke ali priloge, ki obdelujejo specialne teme, česar naši šolarji v tako pristopni ■in nazorni obliki ne bi mogli najti nikjer druge. Spomnimo se samo obeh literarnozgodovinskih koledarčkov ter posebnih izdaj in prilog, kot so: ..Vietnam", ..Osvobodilna gibanja" ter .^Neuvrščeni". Zato .JPIONIR", bolj kot katerikoli slovenski periodični mladinski tisk uspešno dopolnjuje učno-vzgojna prizadevanja in delo šole. To pa mu daje pečat izjemno kakovostne poljudnoznanstvene mladinske revije. Zaradi zaslug, ki jih ima ta revija - naš najstarejši otroški partizanski časopis - za vsestransko izobraževanje in vzgojo mladih generacij, je ob svoji 30-letnici prejela visoko odlikovanje Pionir. Iz obsežne biblio-grafije, ki je izšla ob njeni 25-letnici izhajanja, je razvidno, da je svoje mlade bralce (poleg drugega) seznanjala ne samo z naravnimi lepotami in kulturnim bogastvom naše ožje in širše domovine, marveč še z mnogimi dosežki s področja znanosti in tehnike, kakor tudi z mnogimi naprednim dogajanji in pomembnimi spremembami v preteklem in sodobnem razvoju človeške družbe. Takšen je „PIONIR" tudi danes, upravičeno pa pričakujemo, da bo v prihodnje boljši. Zato želimo, da bi ga prebiralo ter se ob njem učilo in vzgajalo kar največ naše šoloobvezne mladine. T. ARHAR spoznanja, razpravljali so o pojmu mladinska književnost, o razmerju med pisateljem in bralcem, ugotavljali velik vpliv tehniziranega sveta na sodobnega otroka in široke možnosti, ki jih ima danes otrok za razvoj in uveljavljanje. Vse to nalaga pisatelju vedno večje in težje naloge. Približati se mora otroku in se pri njem učiti. Zanimive so bile razprave o relaciji: doživljanje in spoznavanje, o estetskem učinku in spoznavnem elementu. Ali je izhodišče zbujanje estetskega uživanja, ali se bomo z estetiko zadovoljili? Gre za zanikanje vzgoje in racionalnosti? Je socialni vpliv na otroka še vedno potreben? Katero besedilo še nosi neko sporočilo? Ostalo je še marsikaj SREBRNI JUBILEJ PIONIRSKEGA LISTA Kot krepak, odločen in samozavesten mlad mož stopa ..Pionirski list" že v šestindvajseto leto svojega življenja. Koliko koristnega dela je opravil na doslej prehojeni poti, koliko lepega je zasejal v srca naših otrok, koliko j e'že napredoval in kako še vedno napreduje! Začetki ..Pionirskega lista" so bili zares zelo skromni Kot prvi otroški časopis - tednik v Sloveniji, ki je bil novinarsko usmerjen, je sprva prinašal zgolj članke iz beograjskih .pionirskih novin". Toda že kratko obdobje, od izida prve številke februarja 1948 do maja istega leta, je zadostovalo, da se je sprva tako nebogljeni .Pionirski list" povsem osamosvojil. Tako rekoč čez noč si je pridobil številne sodelavce: novinarje, likovne umetnike, pesnike in pisatelje, pedagoge in druge, ki so začeli polniti njegove strani s kvalitetnimi literarnimi in poljudnoznanstvenimi prispevki ter ilustracijami. Mnogi starši današnjih pionirjev in pionirk so bili pred mnogimi leti tudi sami navdušeni bralci .Pionirskega lista". Osebnostno pa niso rasli samo njegovi mladi bralci. Marsikateri odrasli ustvarjalec je prav v ..Pionirskem listu" zastavil svoje prve korake in se ob delu za otroke razvil v priznanega likovnega umetnika ali književnika. Tako se je .Pionirski list" bogatil po obsegu in po vsebini Jeseni leta 1970 je začel izhajati v barvah. Poslej še učinkoviteje konkurira stripiziranemu berivu. Zdaj je ..Pionirski list" zares takšen mladinski tednik, kakršnega si šolarji lahko samo žele: na zunaj privlačen in vsebinsko pester ter nevsiljivo poučen in vzgojen. Posrečilo se mu je celo, da je zainteresiral otroke za nabiranje ,,sive učenosti" zunaj šolskih obveznosti, začenši od ..dolgočasne" slovnice do zanimivosti na področju tehnike. S tem je ovrgel staro mnenje, češ da rojita otro- kom „po glavi" samo žoga in igra. Nasprotno: otroke lahko pridobiš za vsako koristno dejavnost, pogoj pa je, da se tega dela pravilno lotiš in upoštevaš biopsihosocialne razvojne značilnosti njihove starostne stopnje. ..Vesela šola" — takšno je namreč ime tega gibanja — je doživela za slovenske razmere izreden uspeh. V svoje učene vrste je pritegnila samo v šolskem letu 1972/1973 kar 43.000 mladih udeležencev in tekmovalcev. Mnogi od teh so postali razredni, šolski, občinski ali celo republiški prvaki za posamezno stopnjo „ Vesele šole", ki zajema dopolnilno učno snov upoštevajoč temeljna določila učnega načrta za 3. do 8. razred osemletke. Ob vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti vsebinsko bogatih prispevkov mladih dopisnikov in literatov, likovnikov, fotografov, zgodovinarjev itd. ter njihovih številnih srečanj zdaj v tem zdaj v onem kraju naše domovine. .^Pionirski list" je s svojo široko dejavnostjo zajel tako rekoč prav vsakega šolarja, držeč se pri tem .zlatega pedagoškega pravila, da je resnično dobra samo tista vzgoja, ki iz slehernega mladega bitja izvabi pač najboljše, kar je v njem. Zato je ..Pionirski list" dragocen prijatelj ne samo otrokom, marveč tudi njihovih staršev, prijatelj šole in vse naše družbe. Zato nas ne preseneča, da je začel izhajati letos skoraj že v 50.000 izvodih! In kaj paj zaželimo pionirskemu listu", nosilcu Reda zasluge za narod s srebrnimi žarki ter nagrade „Pionir“, ob njegovi srebrni 25-letnici? Nič drugega kot to, da bi neomajno nadaljeval s svojim tako začrtanim kulturnim in vzgojnim poslanstvom ter postal spremljevalec slehernega slovenskega šolarja v mestih in najbolj oddaljenih hribovskih zaselkih, da bi še bogatejši in močnejši dočakal svoj prvi zlati jubilej! V. T. ARHAR KUPITE nedorečenega; naloga ustvarjalcev in teoretikov pa je, da bodo v prihodnje storili še korak naprej. Pisatelji so razpravljali tudi o pouku slovenskega jezika in se izrekli proti dualizmu, ločevanju slovnice in književnosti, saj more mladi človek le v povezavi obojega postati kultiviran bralec in porabnik kulturnih dobrin. Vse priznanje pa gre slovenskemu učiteljstvu, ki je ogromno storilo za širjenje dobre knjige med mladino. Zavzetost pisateljev na šta-tenberškem srečanju je potrdilo, kako pomembna je mladinska književnost, to pa je hkrati obveza in obet. VELIMIR BATIČ tlfk :■ PREBERITE iv- TAJNIŠTVO IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE razpisuje naslednji prosti delovni mesti: - samostojnega svetovalca za organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja na področju srednjega šolstva Pogoj: visoka izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj — tajnice predsednika izvršnega odbora Pogoj: srednja strokovna izobrazba, dve leti delovnih izkušenj ter znanje strojepisja in stenografije. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom je treba poslati do 20. oktobra 1973 tajništvu izobraževalne skupnosti SR Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva c. 9/1. ; Aktualno o današnji umetnosti ANGAŽIRANOST Podoba moderne grafike se kaže predvsem v izjemno skrbni tehnični obdelavi, ki po videzu celo presega fotografijo. Mnogi avtorji imajo v svojih ateljejih — laboratorijih pravo bogastvo tiskarskih pripomočkov. V času barvne televizije in fotografije to vsekakor ustreza tehničnim dosežkom in kaže moč človekove reproduktivne sposobnosti. In vendarle se ob umetniških delih ogi-ejemo šele tedaj, ko začutimo utrip človekovega srca, ko se oglasi v delu narava ali povprečnežu dostopna misel. Večina človeštva želi mir in zato obsoja vsakršno nasilje. Vojne pa so pravcata olimpiada nasilja s strahotnim koncem. Toda, vojno je treba preprečevati, tako kot najtežje bolezni - še preden se pojavijo. Med preventivne ukrepe boja za mir bi lahko šteli „Od-mor za kavo", angažirano stvaritev finskega grafika. Vodilni vojščak postavlja svinčene vojake. Kako čudovita igra, toda nič novega. V času idealne tehnike kopiranja narave z raznimi umetnimi materiali je mogoče izdelati verne vojščake iz svinca, še več: na filmskih poljanah lahko pričaramo množična pobijanja, pokole itd. Ne gre za preprečevanje takega nasilja, pač pa tistega, ki se skoti v človeških glavah, v dobro situiranih ljudeh, presitih vsega dobrega. Prav ti zasnujejo akcije, ki zapletejo reveže v neizogiben boj. Taki igri, resnični, krvavi in brezkompromisni, pravimo imperializem. Slikar in grafik je postavil vojskovodjo v črno kocko kot pravo podobo racionalnega sveta. Vse bomo izračunali, vse natančno predvideli Vsak vojskovodja je pretiran racionalist in fanatik - in začuda — vsak se unese. Že Platon je označil vladarja kot modrega, vojaka kot bistrega in trgovca kot zvitega. Nikdar se ni uresničila njegova programirana država. Ni računal na možnost, da se v vojaku porodi želja po vladanju. In prav takšen je slepi vojskovodja. Ima zavezane oči, srka turško kavo in se igra s svinčenimi vojaki. Pod črno kocko stoji maskirani tank. Cev je obrnjena proti kocki, ki je njegovo klasično protislovje. Veliki vojskovodja je dvignjen nad razum. V svojem fanatizmu se z zavezanimi očmi igra vojno. Tank je postavljen za zahrbtno masko grmovja; s tem ogroža racionalno postavljeno kocko, ki je simbol poroštva čvrstosti in dosedanjega treznega mišljenja. Gotovo se ravna po reklu „Slepa kokoš zrno najde". Trdnjavo razuma obvladujeta z ene strani moč vojnega orožja, z druge pa lahkomiselnost slepih vojskovodij. Nad vsem, kar je človek zgradil s svojim umom in ljubeznijo, pa lahkotno plavajo oblaki. S svojo svobodo opozarjajo na omejenost celotnega človekovega projekta. Vse se razvrednoti le na sceno in zakulisje; je daleč od resnice, od dimenzij neskončne stvarnosti; neskončne ne le v materialni strukturi, ampak, kot je rekel veliki filozof Kant — neskončne v možnosti dobrega dejanja. „Nikogar ni, ki ne bi mogel storiti dobrega dela." In prav to rnožnost je treba izrabiti in jo spremeniti v temelj treznega sožitja. IGOR PLEŠKO Odmor za kavo, barvni sitotisk 1972, Raimo Kanem ' .....-m M Izberite med novimi, knjigami .• Izberite med novimi knjigami ZUNAJŠOLSKA AKTIVNOST UČENCEV Zunajšolska aktivnost učencev zavzema v sistemu današnje učno-vzgojne dejavnosti nadvse pomembno mesto. Obravnavanju te dejavnosti se še posebej posveča avtor dr. Nikola Filipovič v svojem delu VANNASTAVNA AKTIVNOST UČENIKA. Knjižica, ki je doživela že drugo izdajo, vsebuje v treh poglavjih naslednje teme: pojem izvenšolske aktivnosti učencev ter kolektivna in individualna aktivnost učencev v prostem času. Priložena so pravila in programi za kolektivno delo v prostem času ter izbrana bibliografija pomembnejših domačih in tujih strokovnih del, ki obravnavajo zunajšolsko aktivnost učencev. Knjižico VANNASTAVNA AKTIVNOST UČENIKA, ki je tiskana v latinici, je kot 42. po vrsti v zbirki Nastavna biblioteka izdal sarajevski zavod za izdavanje udžbenika. Cena: 15 dinarjev. V. T. ARHAR UČNI PRIPOMOČEK ZA BOLJŠO FILMSKO VZGOJO S filmsko vzgojo smo šele na začetku! STANKA GODNIČ Pomemben pripomoček za uspešno filmsko vzgojo je prav gotovo knjiga PREGLED FILMSKIH ZVRSTI IN ŽANROV (v originalu: Pregled filmskih vrsta i žanrova). Delo je napisal Vladimir Petrič, iz srbohrvaščine v slovenščino pa ga je prevedla Tita Sojar-jeva. Avtor je zasnoval knjigo kot zgodovinsko-estetsko uvajanje v filmsko umetnost, ki naj pomaga spoznavati najvažnejše pojave in težnje v razvoju kinematografskega medija. Zato v svojem delu ni opisal le posameznih filmskih žanrov in zvrsti, temveč je prikazal tudi razne filmske šole. Ob tem nas z oblikovanim estetskim čutom nenehno opozarja, kaj je v filmu dobrega in kaj slabega, posebno za otroke in mladino neustreznega in nepriporočljivega. Brez dvoma je PREGLED FILMSKIH ZVRSTI IN ŽANROV največje delo, ki ga imamo s področja filmske' vzgoje doslej v slovenščini S pridom ga bodo uporabljali zlasti učitelji ter pedagogi v dobro organiziranih filmskih krožkih. Ustrezno ilustrirana knjiga, ki vsebuje tehten odgovor malone na vsa vprašanja mladih s področja filma, je izšla pri ljubljanski Sceni (prej: Prosvetni servis). S prilogo, v kateri so zbrani slovenski in izvirni naslovi domačih in tujih filmov, stane 60 din. V. T. A. KAREL ŠUMENJAK: IZPOVED ZDRAVNIKA NOVE STROKOVNE KNJIGE Dr. Djoidje Lekič: Specijalizovane učionice. Zrenjenin, Prosvetno pedagoški zavod 1973. Dragutin Ognjanovič: Sunce na izboru. Čitanka za pedagoške aka-demije. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika SRS 1973. Arif Tanovič: Vrijednost i vrednovanje. Sarajevo, Zavod za izdavanje udžbenika 1973. Plemenitaš Janko: Pedagoška psihologija. Maribor, Pedagoška aka-demija 1973. Danilo Kraigher: Metodika praktičnega pouka s tehnologijo. Zapiski predavanj. Maribor, Pedagoška akademija 1973. Milutin Djordjevič: Rad sa nastavnim lističima u nastavi srbsko-hrvatskog jezika za 3. i 4. razred osnovne škole. Priručnik za nastavnike. Beograd, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva SR Srbije 1972. DANE ZAJC: PESNIŠKI LIST 16 Deset pesmi Daneta Zajca v pesniškem listu 16“ morda bolj odločno razodeva pesnikov premik od tiste slogovne in izrazne začrtanosti, kot smo jo pri njem vajeni v začetnih pesniških zbirkah. Sedanje pesmi razodevajo vse več hermetičnosti, artistične težnje po učinkovitosti in izraznem eksperimentu. Ne bi mogli reči, da so vse pesmi sedanje zbirke enako slogovno uravnane. Med najizrazitejšimi najdemo take, kjer pesnik hote uporabi izpuste, nedorečenost, asociativnost, paradoks, čeprav del tega pri D. Zajcu ni nov. Ponovitve niso klasične, glasovno učinkovanje teži za fonetično izrazitostjo, nestavčne tvorbe so včasih nanizane kot nametane asociativne možnosti. Opremo je samosvoje izdelal Zvest Apollonio. ^ -V ■ - - rA TA TA , TA TA TATA TATA TA TA T A T ATATA^TATA , TA JA TATA TA'TA .TATA IVAN GRAFENAUER: KRATKA ZGODOVINA STAREJŠEGA SLOVENSKEGA SLOVSTVA Koprska založba Lipa, ki je odprla pot prevodom ..zdravniških romanov", je storila prav, da je tudi domačemu zdravniku z leposlovnim darom omogočila izoblikovati roman kot izkustveno doživetje. ..Izpoved zdravnika" Karla Šumenjaka potrjuje, da gre za nedvomno bogato zdravniško prakso, ki jo avtor po mnogovrstnih izkušnjah prenaša več ali manj svobodno v leposlovje. V romanu se gibljemo na dveh ravneh - na izkustveno zdravniški in na leposlov-no-posredovalni Za bralca pa bo bolj zanimivo področje, ki se ga je pisec lotil. Dogajanje poteka v sanatoriju, kjer žive duševno ali telesno prizadeti ljudje. Glavna oseba je grbavec, ki je toliko prizadet, da znova in znova spoznava, kako se mu odmikajo življenjski cilji To izzove težke krize, motnje in mračni brezup, ki ga privede do misli na samomor. Pisatelju se pozna, da je tu in tam hotel vnašati dejstva, dokumente, nova spoznanja, po drugi strani pa spremlja roman leposlovna objektivnost, skozi katero zlahka spoznamo piščevo zavzetost za ljudi. Ker ne gre za „čisto “ leposlovno delo, je škoda, da se roman ne konča optimistično - z mislijo, da bi lahko takim hudem, ki tudi bero knjige, bodrilni konec vlil nekaj upanja. Ni znano, kdo je poskrbel za funkcionalno, lepo knjižno opremo. Upadljivo in hkrati razveseljivo je, da se je pri nas v povojnem času pojavilo toliko književnih zgodovin o domači literaturi, čeprav gre za dokaj različne metode, pristope in vrednotenja slovenskega slovstva. Tudi Grafenauerjeva ..Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva" je eno izmed del, ki bi ga bilo treba posebej in študijsko vrednotiti. Ta slovstvena zgodovim je natisnjena kot zamudniško delo, avtor jo je napisal pred petindvajsetimi leti in jo potem samo delno dopolnil. Seveda pa je razlika med sedanjim natisom in nekdanjo „Kratko zgodovino" (1917 in 1919) opazna. Upravičeno ga uvrščamo med klasike domače literarne zgodovine. Spada k istemu rodu kot Fran Kidrič, čeprav se v duhovnem profilu medsebojno ločita. Marja Boršnik je I. Grafenauerja označila kot treznega in sistematičnega učenjaka z ostrim smislom za urejenost in deskripcijo. Te značilnosti, razen drugih, prav gotovo pridejo do izraza tudi pri sedanji ..Kratki zgodovini starejšega slovenskega slovstva". V slovstvu zajame čas od razdobja praslovanske kulture pa do dobe razsvetljenstva in začetkov narodnega prebujanja. Nekaterih novih dognanj npr. A. Gspana, J. Pogačnika, M. Zupančiča, ni upošteval, bodisi, da mu je bolezen pretrgala delo ali pa so dognanja bila natisnjena po dopolnilih, morda pa je imel drugačno stališče do problema. Slovstvo Ivana Grafenauerja bi še najlaže, kratko označili kot klasično - v vsakem pogledu. V primerjavi z drugimi avtorji bi prišli seveda v razkorak zlasti na interpretativnem in miselnem področju; tu je I. Grafenauer hotel ostati premočrten. Knjigo dopolnjuje slikovno gradivo, ki prinaša ponekod tudi osvežitve. Ob koncu je Bogo Grafenauer podal obsežen očetov življenjepis s slikovnim gradivom. Bibliografija Ivana Grafenauerja podaja po letnicah zaokrožen pregled njegovega dela. Knjigo je izdala Mohorjeva družba, opremil pa jo je Julijan Miklavčič. JOŽE GROM: NAŠE GOBE ,J9aše gobe" Jožeta Groma so izšle kot prva knjiga gobarskega priročnika. Avtor si je zamislil priročnik kot prikaz gob, ki so značilne za slovensko območje. V prvi knjigi je prikazal in opisal 15 7 gob, jih razporedil zelo pregledno tako, da je podana barvna fotografija k vsaki gobi, zatem pa so predstavljene vse značilnosti. Knjiga ima žepni format, zgoščeno besedilo je sistematično urejeno in izčrpno. Avtor navaja tudi vsa druga imena, ki so se udomačila za isto gobo, ob koncu pa je dodal temeljne zapovedi za gobarje. Prav gotovo spada med najboljše tovrstne izdaje. Knjigo je natisnila Mohorjeva družba, za ustrezno opremo pa je poskrbel Bojan Kim. COLETTE DAVENAT: DEBORAH Bralci, ki so lahko našli užitek pri pustolovščinah Angelike, bodo v enaki meri potešeni s psevdozgodovinskem romanom pustolovskega značaja Colette Davenat: Drugi del zabavnega romana ima podnaslov ..Ljubezen z mnogimi obrazi". Pisateljica je poskrbela, da je zmamila svoje občinstvo v območje napete fabulativnosti, zgodovinske, bolje psevdozgodovinske barvitosti, kjer ne sme zmanjkati nenavadnih obratov, sentimentalnosti in romantike. Deborah se tu odlikuje v vohunjenju in seveda z ženskimi čari, zgodovinska kulisa pa je spopad med špansko ..nepremagljivo armado" in angleško flotiljo, ko Anglija slavi zmago. Deborah veliko ljubezen itd. Več kot 600 strani pustolovščin je prevedel B. Fatur, izdala založba Lipa, knjigo pa je opremil Živko Marušič. ALBIN WEINGERL: RINGA RAJA o »u h 'to ^1 o Pol leta je mimo, odkar je našo glasbeno-vzgojno literaturo, [ >l;tc menjeno otrokom v mali šoli in nižjih razredih osnovne šole. ije ga tila drobna Weingerlova knjižica RINGARAJA. Založba Mlw eljj ska knjiga se je odločila za ponatis Weingerlovih prispevkov, M ki izhajali v Cicibanu (letnik 1968/69) in tako deloma zapolnila vtf i ki je v tovrstni literaturi resnično kritična. Četudi toliko govori ^ o glasbeni vzgoji, za katero je, kot vemo, najbolj dojemljiv otr°') p predšolskem in nižješolskem starostnem obdobju, ostajamo naj* ki krat praznih rok, ko bi radi priskočili na pomoč vzgojiteljica^ ! p učiteljicam s primernimiglasbeno-vzgojnimipriročniki. Stanje le ( izboljšalo glede pesmaric, med katerimi so nekatere opremil1, ^ celo z gramofonsko ploščo. Veliko dlje pa nismo prišli s priročn1 c.V; ki bi poskušali z notami ali za začetek morda z drugimi primerni te znaki uvajati otroka v „branje“ ali ..zadevanje" tonov - metodi stj Opravičilo za takšno knjižno „sušo“ na tem področju je raz^ (lij Ijivo, saj sleherni, ki se je že kdaj lotil tega trdega oreha, ve, sistematičen pristop k takšnemu delu in prepričanje v uspeh ™!ja prej kot lahka naloga. Zdaj je pred nami Weingerlov drobni, z duhovitimi in mikavfl ilustracijami Boža Kosa opremljeni priročnik, ki ga pošilja v vzgojiteljem, staršem in otrokom. Priročnik je delo, ki izhajifk pedagoške prakse; to je prvo, kar lahko rečemo o njem; ta ugoKF tev je že tudi osnova za dobro oceno tega poizkusa, „kako glasb^jk .opismeniti1 otroka, ki ga samo petje na pamet in samo poslušam glasbe ne zadovoljujeta več in ki naj bi tudi sam .oživljal glasben zapiske — note", kakor pravi avtor v uvodu svoje knjižice. Za Wv šego svojega plemenitega namena se oklene, kot že mnogi Pfi njim, Gvidove solmizacije in obdela šest tonov: DO—RE-MI-F^k\ SO -LA - z besedno notacijo in z njo povezano intonacijo. PriNi j nik jo uvaja in utrjuje z najbolj znanimi pesmimi „Če kukad\ petje intoniramo z zlogi SO-MI, postavimo trden most v čudel% deželo, kjer lahko otrok obudi vsako (neznano) melodijo v žmh^ nje". Tako pravi dalje avtor in kako radi bi mu verjeli, če bi bilo | ^ res tako preprosto. Pa žal ni. Ni, predvsem za tiste vzgojiteljico učiteljice, ki niso imele dovolj velike priložnosti, da bi globlje PjjL drle v ta, sicer res čudežni, za razumevanje in posredovanje OTj benih prvin pa večkrat zelo odmaknjeni glasbeni svet. Lažji kot ^ melodije je korak do oblikovanja osnov za pravilen govor in ulivanje ritmičnega občutka, čemur posveča avtor največjo nost. Weingerlov izvirni pristop za utrjevanje in oblikovanje otrobi vega občutka za osnove lepega govora ter melodičnih in ritmih obrazcev, katerih se loteva s pomočjo znanih izštevank in otrofj/. ljudskih pesmi je, kot smo že omenili, imenitno podkrepil Bt>% Kos, ki je m duhovit način približal mlademu ljubitelju glasbe A‘t,[ tež e razumljive pojme. Želja obeh avtorjev in založnice - dati vzgojitelju in otro^U roke glasbeni priročnik, se je v tej lični, mikavni knjižnici 40%^ uresničila. k, janez Brrf% Za prihodnji družbenoekonomski in kulturni razvoj našega roda je nujno, da čimbolj izkoristimo potencialne ustvarjalne prihajajočih generacij. Pavle Ko$ !c Negovanje revolucionarne pesmi je zelo pomembno v vzgojni lj( in političnem smislu. le Oskar Dano* MILAN KUMAR: KOVANE MREŽE Zanimiva publikacija, v kateri so prikazane kovaške umetnem nam prinaša pregled stare spretnosti iz minulih treh stoletij. Tollh mala zgodovina okenskih mrež naših kmečkih [ domačij, ^'jSi nastajale najprej iz potrebe po varnosti, se nenehno spreminp razvijale in postale čudovito lepe. jj Ob listanju knjige se nam zazdi, kot bi odprle svoje veke stf !e kmečke dolenjske, gorenjske, notranjske in primorske hiše: | grnejo nam staro domišljijo, prepričajo nas o narodovem oku&§ zaupajo nam ljudska čustva, revščino ali bogastvo. Vj Prefinjeni izdelki kovaške veščine, ki je znala ukrotiti železo, fA izvabiti nesluteno mehkobo čipke ali mogočnost naravnih obW\ so, žal, samo še spominske priče s patino starine. Stare vrednote, ^ jih je prekril sedanji čas, oropan fantazije, oživijo pod nami j\ očarljivo zbrane in povezane. Dosledne in iskrene v svoji izvirnem postanejo sinonim narodove ustvarjalnosti in nepotvorjenega za lepoto. / J lin ib KOVANE MREŽE je letos izdala Partizanska knjiga s pomoti11 ri Jugoslovanske avtorske agencije ob mednarodnem letu knjtl’ 1972. Publikacija je obogatena z doživeto spremno besedo Janc11 f Mesesnela (prevedeno v šest jezikov) in estetsko opremo Janc1* Pirnata. Dobrodošla bo vsem ljubiteljem lepote, predvsem pa tistim, | zanimajo za narodno umetnost v preteklosti. T. DOMIfi^ JUGOSLOVANSKE I Pionirske igre ■L% novem šolskem letu je v ^ JpSILU Društva prijateljev r?dine izšel spored jugoslovan-^ pionirskih iger za šolsko tto 1973/74. Zdaj lahko že pi-o prvih prireditvah. Od 22. septembra do 4. | z,/,, acpicmuia uu ‘t. 'j r^bra je bilo v Kočevju sreča-j e, slovenskih pionirjev - fila-:^tov (to je že III. republiška * Nava pionirjev). Posvečena Ju ‘ ^ila 30. obletnici zbora slo-,gl ^skih odposlancev v Kočevju. ((< Prireditvi sami in o rezultatih Ustave ste lahko dosti izvedeli st 1 Pionirskega lista. Za prosvet-Ui ^ delavce pa_ so zanimive be-L tovariša Šlibarja, predsed-mladinske sekcije sloven-jite.filatelistične zveze: „Filate-,sti - kot vsaka organizacija -in hočejo vzgojiti na-^aj. Filatelija je ljubiteljska 1 javnost, vendar lahko pod do-Jjin vodstvom mnogo nauči ^ ladega človeka. Upamo, da ,^o pri tem sodelovale tudi 'a, kajti prav te organizirano ?yijo šolarje med poukom ^ ^lerjajo prenekatero uro nji-® ^ega prostega časa.“ Gotovo ^ i ^ hidi med prosvetnimi delavci ^dušeni filatelisti — tako bo ^v/denje krožka tudi veselje -^ ele dolžnost. umga prireditev - po vrst-redu, a ena najobsežnejših ^1 številu - je ..Tekmovanje za ^ raketo Matije Gubca". Najprej y J bil to dogovor treh posavskih pldin — potem se je tekmova-%li razširilo na vso Slovenijo. ,/rJaj sodeluje 79 pionirskih flffjkedov s 30.408 pionirji. Izšel Poseben dnevnik, v katerega ^jjotiiiji zapisujejo svoje vtise s transverzale .To poti kmečkih ,$#‘Pomikov". Vsaj 10% članov ;#!0nirskega odreda mora preho-s/trji to pot. (Doslej so priredi-Pji prejeli že 2.000 izpolnjenih ituravnikov.) Nadalje sodelujejo ^je^nirji še z grafičnimi izdelid Pzstave bodo v Kostanjevici, v rjc^kem in v Sevnici). Pevski ^ti se pripravljajo na sklepno Jbreditev, ki bo 20. oktobra v "'"'ubici. Hrvaški pionirji bodo //Pfejeli 3000 slovenskih pionir-•fi1 kot goste (od teh bo kar |fiOo pevcev) — udeležba na tej prčni pa tudi vzgojni priredi je seveda neomejena. Svoj i,'ež k pripravam prispevajo še Parami, fotografski in mode-itski krožki. , Nepričakovano velik odziv 5'Onirjev priča, da so naši šolar-i'željni sproščenega — četudi števnega - dela, samo da jim j* dana možnost ustvarjalnega j •delovanja (ne samo pasivnega Nemanja). Društvo prija-jjCTev mladine se tega dobro za-I ji !ida - zato so Jugoslovanske ph ilirske igre vsako leto trdneje Rezane z okoljem in življe-Mnoge izmed prireditev v 'riošnjem šolskem letu (skupno bo 21) se bodo približale 1 ravni temi programa — to je J^stvu okolja. Tako z umet-/ii, ^0 besedo, družboslovno, jj ehnično-naravoslovno ute- •, ^rijno in poglobljeno naj bi te ,ij Reditve dokazale mladini, pa J^di njihovim staršem in vsej I užbi (ki okolje morda včasih '^zavedno ah iz nuje uničuje, 7ari), da smo pač odvisni od °kolja. N. M. Ieposlovje : ■i William Shakespeare: ZBRANO DELO XI Predzadnja knjiga Zbranih del W. Shakespeara prinaša tri drame: Perikles, Cymbeline, Henrik Vlil. 334 strani, cena: pl. 110, pus. 130 din. wm J.B.P. Moli&re: DELA I Po vrstnem redu izhajanja druga knjiga Zbranih del Moliera prinaša naslednja dela: Mojster Zgaga, Smešni preciozi, Sganarel ali namišljeni rogonosec. Šola za može in Nebodijihtreba. 228 strani, cena: pl. 90, pus. 100 din. ■i Prežihov Voranc: ZBRANO DELO IX Deveta knjiga Vorančevega Zbranega dela, ki je izšla ob 80-letnici avtorjevega rojstva, prinaša potopise Od Kotelj do Belih vod, Borbo na tujih tleh, nezbrane reportaže in zapise. 710 strani, cena: pl. 130 din. ■ Pavle Zidar: ROMEO IN JULIJA Zidarjev roman, napisan z veliko prizadetostjo in ustvarjalnim zanosom, je himna o vzponu ljubezni in zgodba o njenem banalnem koncu. 138 strani, cena: broš. 40 din. priročnik i ■i Andoljšek - Jevšenak - Korošec: POVEJMO SLOVENSKO Učbenik „Povejmo slovensko" je povsem drugačen od drugih učbenikov slovenskega jezika; dosledno temelji na živem jeziku. Komplet obsega poleg knjige še štiri magnetofonske kasete, ki zvočno dopolnjujejo besedilo v knjigi. Cena kompleta: 400 din. ■ ANTOLOGIJA SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI I Prvi del nove antologije svetovne književnosti, ki jo ureja dr. Janko Kos, prinaša zaokrožen prerez skozi literarno ustvarjalnost starega Orienta, antike in srednjega veka. 380 strani velikega formata, cena: pl. 155 din. H Milica Bergant: SLOVENSKI MLADOSTNIKI NA KRIVI POTI Zanimiva razprava o vedenjsko in osebnostno moteni mladini v Sloveniji. 104 strani, cena: 45 din. « Irving Adler: FIZIKA ČUDO ZNANOSTI Knjiga, ki je v prvi vrsti namenjena mladim ljudem, govori o osnovnih pojmih, klasični fiziki, sodobnih teorijah in mejah raziskav. Delo je bogato ilustrirano. 157 strani velikega formata, cena: karton 70 din. a Irving Adler: MATEMATIKA Knjiga s podnaslovom „Od zlatega reza do teorije množic" mladega bralca spodbuja k samostojnosti pri reševanju matematičnih problemov in razvijanju lastnih misli. 138 strani velikega formata, cena: karton 70 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročite pa jih lahko tudi pri upravi založbe. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana NAS PRAVNIK SVETUJE brezposelnost * STARI JUGOSLAVIJI ^Rašanje 0d leta 1938 do 1940 sem “ v predvojni Jugoslaviji kot f°fesor brezposeln, ker nisem , Pripadnik takratnega režima. 'anima me, ali se brezposelnost Prejšnji Jugoslaviji prizna v .kojninsko dobo, saj je ureditve prosvetnega delavca" >ted časom celo pozivalo, naj e Prijavijo vsi tisti, ki pred voj-10 zaradi političnih razlogov ali u
  • ^ poln dinamike, kamera je odlič' j na. Kdor ima to zvrst filma rad- % bo odšel iz kina zadovoljen. Se ena posebnost je: vsi ali pa sko j raj vsi igralci so temnopolti. M. M. DOBER POSEL V MAR' SEILLESU - Režiser JaqueS|t Besnard je v tem filmu na komi' I P* 0 led; čen način prikazal nekatere k' j gobe, ki tarejo zemljane, pred vsem v velikih mestih. Že prvih kadrih se smejimo posl« ^ sle- eti* dicam vzletanja letala za Ne^ j Yoik, v naslednjih pa peripeti' L ‘ jam okrog gangstrske druščine; ^ * lin ki se ukvarja z mamili. V svoj ^ „biznis“ je vpletla skoraj vs® 'C 1 mestno četrt, skupno z glav' ^ nima junakoma, ki nimata ne ^ začetku niti pojma, da sodeln' ^ jeta pri preprodaji mamil. FiW ^ H vsega drugega, kar spada h ko- ye ^ je dinamičen, dobro zaigran mnogo situacijske komike i*1 !Se2 nek tise pozabi. Kljub njegovi viziji strahu pred fašizmom, ki je idejna mediji. Ne nazadnje se režise* ponorčuje tudi iz filmov, kot je npr. ,,Bony in Clyde“. Čepra' ^ ni vsaka domislica originalne- ^ mu bomo to oprostili, kajti ob L zasnova filma. — mb filmu se lahko do srca nasme- jimo. — M. M. iizo’