PROBLEMI
27-28
SIMILJAN ROZMAN: STEFAN, TILA IN ANDREJ PLECKO (305)
^ KAJETAN KOVIC: PESMI (322)
DORO HVALICA: NESPEČNOST (325) ^ЦН
VLADIMIR GAJŠEK: PESMI (328)
^■■k   MIROSLAV KOŠUTA: STIRI PESMI ZA UROSA (332) Ш
^ШШ^ DANE DEBIC: OGLAS (335) 1|
FRANCI ZAGORICNIK: PRVI KVARTAL: SPLAVI (342)
^^1^ VALENTIN CUNDRIC: RJA (351)
s ASA VUG A: KO JE BOG PTIČKE BARVAL (356)
^■■P OTMAR KNAP: PRAZNIK (367)
^ГПИАТЕ DOLENC: PRIJATELJ (375), FIČFIRiC (377), PES (380)
K MARIJA GORSE: BEG (384)
TONE PARTLJIČ: SAMO OBLAKI JADRAJO (391)
BOGDAN NOVAK: KROKARJI SVOJEGA POGUMA (405)
Шк        E. E. CUMMINGS: PESMI, prevedel Veno Tauf er (417) Љ
■I TIBOR DERY: HVALNICA BLAGODATIM CIVILIZACIJE, Ш
^ prevedel Stefan Barbarie (425)
BORIS PATERNU: LOJZE KRAKAR, MED ISKALCI BISEROV (434)
PETER LEVEČ: LOV NA MUŠICE, NE PA NA KOZLE (440)
DRAGA AHAČIC: MODERNO GLEDALIŠČE IN NJEGOV IZRAZ (444)
TINE HRIBAR: ODTUJENOST IN DIALEKTIKA (461)
RATKO SČEPANOVIC: DELAVCI IN BLAGOVNA PRODUKCIJA
STIPE Su V AR: NEKAJ MISLI O INSTITUCIONALIZIRAN JU VAŠKEGA
ŽIVLJENJA IN O SODELOVANJU KMETOV V DRUŽBENIH ZADEVAH,
prevedel Jože Plešej (495)
MIODRAG JOVIČIC: PROBLEM VELIKOSTI KOMUNE,
prevedel Jože Plešelj (507)
IN2. VILKO PLESNAR: NOVA ETAPA V RAZVOJU SOVJETSKEGA
KMETIJSTVA (518)
LIKOVNA PRILOGA:
AVGUST LAVRENCIČ: ČOLNIL, 1965; ČERI, 1964; SIVA PREGRADA. 1965;
BARIERA, 1964
— JULIJ 1965 —
REVIJA ZA KULTURO IH DRUŽBENA VPRAŠANJA
PROBLEMI
revija za kulturo in družbena
vprašanja, julij 1965, leto HI.,
št. 27—28
Ureja uredniški odbor: Vinko
Blatnik, Barbara BrecelJ (se-
lu-etar redakcije), Božidar De-
benjak, Janez Dokler, Ervin
Fritz; ing. Jože GuMij, Tine
Hribar, Ivan Hvala, Savin Jo-
gan, Vladimir Kavčič (glavni
urednik). Marko Kerševan,
Andrej Kirn, Viktor Konjar,
Milan Kučan, Zdravko Mlinar,
Janez Pirnat (odgovorni ured-
nik), Franci Polak, Stane Sa-
ksida, Ratko Sčepanovič
Lektor: Janez Gradišnik
Uredništvo: Ljubljana, Tomši-
čeva 12. Telefon: 20-487. Nena-
ročenih rokopisov ne vračamo.
Naročila pošiljajte na CK ZMS,
Ljubljana, Dalmatinova 4, te-
lefon: 31 00 33, tekoči račun:
600-14-608-28 z oznako: za Pro-
bleme. Celoletna naročnina
1200 dinarjev. Za študente in
dijake 900 dinarjev. Cena po-
sameznega izvoda 150 dinarjev
Izdajata CK ZMS in UO ZŠJ
v Ljubljani. Tisk, izdelava kli-
šejev in vezava: tiskarna »Jože
Moškrič<< v Ljubljani
Šlelan, Tila in Andrej IMečko
Smiljan Rozman
Odlomek iz romana »Brusač«
V veži je zgrabil voziček, ga rinil na ulico in potem po ulici proti
cerkvi spodaj ob mostu. Na vogalu se je obrnil in pogledal tablo nad
vrati gostilne. Nenadoma ga je obšel občutek žalosti, ki človeka zgrabi,
če se od nečesa poslavlja. Zavil je za vogal in pomislil: «Saj ne grem
daleč. Cez dobro uro bom spet v njej.« Vendar je vedel, da ne bo tako,
kot je bilo še včeraj, ko ga je čakala nad gostilno soba, ko je lahko opa-
zoval Martine zibajoče se boke in poslušal njen pogrkavajoči glas. »Zdaj
je pa že na morju. S svojim fantom, fantom!« Razločno je zaslišal njen
glas: »To je pa moj fant, Ivan!« Zgrabila ga je jeza, ki se ga je oprije-
mala, dokler ni pozvonil pri Šandorju Valenčiču. In ko je čakal, si je
mislil: »Saj ni tako hudo. Včasih se res človek počuti sam. Toda to je še
vedno bolje, kot živeti s kakšno Berto in gledati njen obraz, dokler te
nekega dne ne kresne po glavi. Tudi to bi se lahko zgodilo Šandorju.
Se srečo je imel, da jo je skupil samo po rokah.«
Zaslišal je drsajoče korake gospe Julijane. V vratih se je obrnil
ključ, in pred sabo je zagledal njen kocinasti obraz.
Gospa Juüjana ga je pogledala, si pritisnila na nos robček in
zahlipala.
»Kaj pa je gospa?« je vprašal Stefan s tresočim glasom.
Gospa je stresla z glavo. »Tudi njega so danes odpeljali.«
»Kam?« Stefan se je moral oprijeti vozička.
»V bolnišnico. Ko sem zjutraj prišla v sobo, je bil v nezavesti. Ves
se je tresel. Prisadilo se mu je. Dobil je zastrupitev, kot se temu pravi.
Vidite, zdaj sem sama v hiši.«
Stefan je moral zajeti dovolj zraka, ker se mu je zdelo, da so
pljuča prazna, da bo vsak trenutek padel po pločniku. Pogledal je gospo
1 Problemi 305
Julijano, potem hišo z okni, za katerimi je zdela imenitnost velike sobe
s steklenim lestencem, za katerimi je bil vklenjen med zidove tudi ka-
binet, v katerem naj bi Stefan stanoval. Majhna sobica s posteljo in
omaro. Morda je bila tudi mizica zraven, morda tudi stol. Prostor, ki bi
mu lahko rekel moj prostor. Čutil je, kako sc mu jo ta sanja, ki jo je
čuval vso noč in vse dopoldne v sebi, začela topiti v sluzasto grenkobo.
»Kdaj pa bo prišel nazaj?«
Gospa Julijana je še vedno smrkala v robec. Potem si je obrisala
nos in spravila robec v žep klotastega predpasnika. »Ne vem. Nič niso
rekli. Peljala sem se z njim v bolnišnico. Tam jo. Rekli so, da bo gotovo
nekaj dni v bolnišnici. Ubožec. Morda mu bodo celo roko odrezali.« Gospa
Julijana je zdaj zahlipala v dlan, ker ni imela kdaj seči po robcu. Potem
šele ga je pritisnila na nos. »Poznala sem nekoga, ki je dobil zastrupitev
na nogi. Odrezali so mu jo. Pri kolenu.«
»Ne bodo, no bodo! Sandorju ne bodo odrezali rok, ste slišali! Kako
morete sploh pomisliti na kaj takega? Nikoli mu ne bodo odrezali rok!«
Nenadoma se je našel, kako gospo Julijano trese za ramena. Prestrašen
jo je izpustil in roke so mu padle k telesu.
Gospa Julijana se je umaknila med vrata in iztegnila predse roke,
kot bi se hotela braniti. »Saj si tega ne želim, gospod. Le povedala sem,
kar vem. Bog mi je priča, da si kaj takega ne želim! Dovolj nesreče
je že v hiši.«
»Dovolj, ja,« je ponovil Stefan z utrujenim glasom.
»Ja, res, in kako dober človek! Oba sta bila tako dobra, le da je bila
revica bolna. Živčna je bila že tohko let. Slutila sem, da bo nekaj storila.
Tudi gospodu Sandorju sem povedala, pa se ni menil za moje besede.
Vedela sem, da je z njo nekaj narobe. Tudi po uro se je preoblačila pred
zrcalom in se kitila z družinskim nakitom. Tega normalen človek ne dela.
Priznati morate!« To zadnje je rekla tiho, z zaupnim glasom. Potem je
pomolčala in čakala, kaj bo rekel Stefan. On pa ni pripomnil ničesar,
ker se mu je zdelo, da sanja, da sploh ni res, kar mu udarja na bobniče.
Gospa Julijana je spet spravila robec v žep. Njen obraz je bil rdeč, za-
buhel. »Bi popili kavico z mano?« je vprašala.
»Ne vem.« Umolknil je, pogledal spet v okna prvega nadstropja in
zbral vso silo, ki mu jo bila potrebna, da bi nadaljeval. »S Sandorjem
sva so zmenila, da bi stanoval pri njem. V kabinetu.«
Gospa Julijana je pogledala voziček za brušenje nožev, Stefana in
potem je dvignila pogled in se spet zagledala v Stefana: »Nič mi ni
rekel.«
»Ni vedel, da se bo tako poslabšalo. Drugače bi vam bil povedal.«
»Ja, že morda. To je res nerodno. Sama vas ne morem pustiti v sta-
novanje. Saj veste, kako je.«
»Vem.« Stefan bi najraje zajokal.
Gospa Julijana si je gladila brado. »Res mi je žal, ker vas ne morem
pustiti v stanovanje. Sami razumete, kako je... Veste kaj, poskusite
priti jutri do gospoda Sandorja v bolnišnico. Naj vam napiše potrdilo,
da vam lahko izročim kabinet, da vam lahko odprem stanovanje.«
306
Stefan je zmajal z glavo in počasi siknil skozi zobe. »Kako naj na-
piše. Saj ne more. Sami veste, da ne more.«
Gospa Julijana je pogledala v tla. »To pa imate prav. Seveda ne
more. Ubožec. Toda morala bi ga vprašati. Jutri ga bom šla vprašat. Me
bodo že pustili k njemu. Upam, da mu bo že bolje. Križ božji, kako se mi
ta človek smili!«
Stala sta, ona med vrati, on na robu pločnika in se z očmi lepila
k tlom. Zgoraj na žlebu sta grulila goloba, v sosednji hiši je lajalo ščene,
ki ga je nekdo dražil, na glavni cesti so šumeli j5lašči avtomobilov. Šte-
fanu se je zdelo, da se je pogreznil v jamo, prekrito z vejami. Stene
gladke, lepljive, visoke, brez vsakega upanja na rešitev. Nekje na robu,
v zajedi bo začela teči voda in polniti jamo. Ob misli na vodo se je
spomnil, da ne zna plavati. Nehote se je prijel za grlo in splezal z dlanmi
čez lica do čela in kapo. »Violino imam gori!« se mu je odtrgalo. Bil je
slep, šele po nekaj trenutkih se mu je začel skozi meglo spet bližati
obraz gospe Julijane. Njena usta so se odpirala, podobna ribjim ustom
v akvariju, kajti slišal ni ničesar. Sele, ko je stresel z glavo, je zaslišal:
»Vem, violino ste pustili v veliki sobi. Prinesla vam jo bom.«
»Prosim,« je rekel Štefan. »Prosim!«
Gospa Julijana se je začela pogrezati v vežo, dokler se ni umaknila
na desno. Stopnice so škripale, vsaka z drugim glasom, potem so se zgo-
raj odprla vrata. Ko je zaslišal vrata, se je Štefan Matuš prvič vprašal,
kaj bo zdaj. Sobo je odpovedal, k Šandorju ne more, preostane mu le še
Andrej Plečko. Najti mora Andreja Plečka samega in se pogovoriti z
njim. Brez njegove žene, brez njegovega bahatega sina, brez Ančke.
Andrej Plečko mu bo edini lahko pomagal, samo toliko časa dokler ne
bo Sandor ozdravel. Toda kaj, če mu res odreže j o roke! Sveta Marija
pomagalka in sveti Jožef, ne sme se to zgoditi, ne sme. Stefan se je tri-
krat prekrižal. Potem je zaslišal škripanje stopnic in kmalu nato za-
gledal gospo Julijano, ki je nosila njegovo violinsko škatlo tako, kot bi
nosila dojenčka. Stiskala jo je na svoje široke blazinaste prsi in Štefanu
se je celo zazdelo, da škatlo guga, kot bi jo hotela uspavati.
Ko je gospa Julijana prišla do Štefana, je z ljubeznijo v očeh pogle-
dala škatlo in zašepetala: »Violina.«
»Ja.« Štefan je iztegnil roke, da bi jo vzel iz Julijaninega naročja.
Ta pa je violino prižela nase.
»Kako rada poslušam violino. Tudi moj mož jo je igral. Spremljal
je gospoda Alberta, očeta gospe Berte. Prav zaradi tega sva dobila to
stanovanje, da bi ga imel vedno pri roki.«
Štefan se je začel tresti po vsem telesu. Spet se je moral oprijeti
vozička; »Dajte mi jo, dajte mi jo, prosim!« je rekel s tresočim glasom.
Gospa Julijana se je zbudila. Pogledala je Štefana s praznimi očmi
in prikimala. »Ja, seveda!« Potem mu je ponudila vioHono.
Štefan jo je nehote prižel k suknjiču. Pogledal je nahrbtnikov jer-
men, položil škatlo na voziček,.snel nahrbtnik, ga odprl in postavil škatlo
vanj. Širši konec je bil spodaj, tanjši je gledal visoko čez rob nahrbtnika.
Štefan je zategnil vrv in zavezal.
307
Gospa Julijana ga je nemo, z zanimanjem opazovala. Ko je končal
in je imel nahrbtnik spet na ramenu, je pogledala voziček. »Brusite?«
»Tudi!« Nenadoma je bilo Stefana sram vozička za brušenje nožev.
»Tako, če ni drugega prijeti v roke."«
Gospa Julijana je pokimala. »Predvčerajšnjim sem vaju poslušala.
Zelo lepo sta igrala. Zelo lepo!«
»Hvala!«
»Vam hvala, vam! Včasih je bila ta hiša polna glasbe. Kakšni časi
so bili to. Zdaj pa nenadoma sama nesreča.« Gospa Julijana je pogledala
vrata in se naslonila nanje. »Ja, škoda, da vas ne morem pustiti v hišo.
Toda takoj, ko bom le utegnila, bom šla vprašat gospoda Sandorja. 2e
jutri lahko pridete vprašat.«
»Bom,« je rekel Stefan. »Pa pozdravite ga. Morda bom tudi sam
stopil k njemu.«
»To bi ne bilo slabo. Revček bi se gotovo razveselil vašega obiska.«
»Šel bom!« Stefan je prijel za ročice vozička in še dejal. »Zdaj pa
moram iti. Nasvidenje!«
»Na svidenje!« je rekla gospa Julijana in z zanimanjem gledala'
voziček.
Stefan je dvignil ročke, se uprl vanje in začel riniti voziček proti
glavni cesti. Voziček je ropotal po kamnitem tlaku in poplesaval kot
barčica na valovih. Ko se je Štefan na koncu ulice obrnil, je gospa Juli-
jana še vedno gledala za njim. Šele, ko je videla njegov obraz, je odšla
v hišo. »Vse mi gre narobe, vse,« je rekel Štefan v brke in porinil voziček
proti prehodu za pešce.
Voziček je spravil v kot dvorišča in se vračal proti gostilniški veži.
Ko je šel mimo kuhinje, so se odprla vrata in na dvorišče je pogledal
suhi in sivi upravnik, ki je naredil začuden obraz in rekel: »Se mi je
zdelo, da sem nekaj slišal. 2e nazaj?«
Štefan je pogledal v tla, sklenil dlani, kot bi hotel moliti s poveše-
nimi rokami in ko se je spomnil na molitev, sta se mu roki spet odtrgali
druga od druge in padli k stegnom. Pokimal je, podrsal s čevljem po
tlaku in slednjič le rekel: »Ja. Prijatelj je zbolel. Peljali so ga v bolniš-
nico. Saj ga poznate. Sandor Valenčič.«
»Sandor Valenčič, človek božji, kaj ne poveste! Kaj pa mu je?«
Štefanu se ni dalo upravniku razlagati, kaj se je Sandorju pripetilo,
zato je samo ponovil: »Zbolel je pač. Drugega ne vem.« S pogledom
je preletel stavbo in se ozrl na upravnika. »Pa sobo, ste že oddali?«
Upravnik je razširil roke: »Seveda! Človek božji, kaj pa mislite!
Tudi če bi imel še enkrat toliko sob, bi jih oddal. Tekmovanje imajo ...«
»Vem,« je rekel Štefan, ker se je zbal, da mu ne bo spet znova vsega
pripovedoval. Pokazal je na voziček. »Voziček sem lahko spravil tukaj,
kajne?«
»Seveda! Človek božji, kaj pa sploh vprašujete? Saj ste naš stari
gost. Verjemite mi, če bi imel kaj praznega, bi vam takoj ustregel.«
»Verjamem,« je rekel Štefan in pokazal proti veži. »Nekaj grem
popit!«
308
»Izvolite, samo izvolite,« je rekel upravnik in čakal, da je Stefan
krenil proti veži. Ko se je Stefan v veži ozrl, je bilo dvorišče prazno.
Pomislil je: »Spet sedi za mizico in šteje modre listke.«
Takoj, ko je vstopil v gostilniško sobo, je zagledal Tiline svetle lase.
V sebi je spet začutil nekaj prijetnega, toplega, ki se je počasi širilo po
telesu. Z dolgimi koraki je stopil čez sobo in se ustavil pri mizi: »Zivio,
Tila.«
»Dober dan, Stefan.« Smeje mu je pokimala in pokazala na stol
poleg sebe. »Sedi.«
»Kako je kaj?« je vprašal Stefan medtem, ko je odmaknil stol in
sedel.
»Dobro, gre!«
»Nisi najboljše volje?« Stefan jo je pazljivo pogledal. Njen obraz
se mu je zdel truden, neprespan, še bolj bled zaradi preobilice pudra.
»Si bolna?« Stefan je snel nahrbtnik in ga položil na prazen stol.
»Nisem, Stefan. Danes smo bili nekoliko dalj v baru. Vedno je tako
na zadnji dan. Nič mi ni.« Spet se je skušala nasmehniti, toda smeh
je bil narejen, usta so se ukrivila, zabelili so se zobje, zadaj pa ni bilo
nič drugega. Praznina, nobenega veselja. »Kako pa ti?«
Stefan se je prijel za brado. Se isti hip je ugotovil, da se ni obril.
Jezno je stisnil ustnice in pomislil, da je zdaj, ko nima sobe, nenadoma
postalo britje velika težava.
»Ni najbolje, Tila! Sandorja nisem našel doma. V bolnišnico so ga
odpeljali. Zastrupitev ima. Ženska, ki je ostala v hiši, pa se me ni upala
pustiti gori v stanovanje. Nič ji ni povedal, da mi je obljubil sobo. Jutri
ga bo šla vprašat. Tudi jaz ga bom-šel obiskat.«
Tila je pokimala z glavo, da so ji lasje padli čez obraz in nenadoma
se je začela smejati s tihim, histeričnim glasom. Vse telo se ji je treslo,
lasje so se ji dotikali mize, tako da ni videl njenega obraza. Vso prazno
sobo je polnil skakajoč smeh, ki je prihajal iz drhtečega telesa.
Stefan se je v strahu prijel za rob mize. Srce se mu je v bolečini
skrčilo. Mislil je, da bo zastalo, da ga bo objela slabost. Zdrknil bo s
stola in padel na namazani pod. Toda srce je udarilo prvič, drugič, tretjič
in začelo nihati v enakomernem taktu.
»Tila, kaj je vendar! Povej!«
»Stefan, kako smešno je vse to, kako smešno. Človek bi počil od
smeha.« Tilino telo se je počasi umirjalo. Ko je dvignila glavo in si po-
pravila lase, je Stefan zagledal pred sabo miren, nebogljen obraz umazan
od solz, tako hudo podoben nekdanjemu obrazu bosonoge deklice Tile.
»Tila, kaj je?« Prijel jo je za roko.
»Vse skupaj je veliko sranje!« je rekla Tila. Po teh besedah se ji je
obraz spet zresnil, postal ji je odločen in trd. Vzela je iz velike torbice
robček ter si obrisala oči in lica. »Grozna sem, kajne?«
»Dobra si, dobra!« Stefan je pomislil, zakaj bi Tila jokala, toda ni
se mogel spomniti ničesar takega. »Mislil sem, da ti oimaš težav. Mislil
sem, da si ti zadovoljna!«
309
Tila se je spet nasmehnila. »Ah, Stefan, otroček! Saj mi ni slabo.
Težave pa so. Največkrat nanje sploh ne mislim, toda včasih mi je, kot
bi se zbudila. Takrat zagledam okoli sebe vse črno, nemogoče, obkroža
me kot velika ograja, jaz pa sem sredi nje in se ne znam rešiti. Dobro,
da to ne traja dolgo. Cez nekaj časa pozabim in spet je vse v redu.«
»Tudi z mano je tako,« je priznal Stefan. Nehote mu je postalo v
srcu toplo, ker sta si s Tilo tako podobna.
Prišla je natakarica in Stefan je naročil slivovko za oba, ne da bi
vprašal Tilo.
Sele po prvem kozarčku, se je Stefan odločil. Pogledal je Tilo izpod
oči in snel usnjeno kapo. »Kaj pa pri Andreju Plečku, si bila?«
Tila je pogledala v mizo. »Sem.«
»In kaj je rekel?«
Tila je molče zrla v mizo. Prijela je kozarček in ga popila do dna.
Ko je kozarček položila na mizo, ga je pogledala: »Pusti Andreja Plečka,
Stefan. Bolje, da ne prideš z njim skupaj. Spremenil se je. No boš ga
spoznal. Poslušaj me. Pusti ga. Tudi tja ne hodi. Jaz sama ti bom našla
službo. Tudi denar ti bom dala za prve tedne, da se boš znašel. Plečka
pa pusti pri miru.«
Njen glas je bil globlji, tuj, kot bi ga govoril nekdo za Tilinim
hrbtom.
Stefan sprva ni spravil iz sebe besede. Presedal se je na stolu, si tri
roke, si pogladil brke in nazadnje le spregovoril: »Toda Tila, saj sva
vendar prijatelja. V partizanih sva bila. Bajto so nam zažgali zaradi
njega, stara dva so zažgali, kaj vse smo doživeli.«
»Poslušaj, Stefan, bolje, da ne greš k njemu. Zdi se, da je že davno
pozabil na to. Na to in še na marsikaj.« Besede so padale počasi, druga
za drugo, kot členki premikajoče se verige. »Bolje poznam Andreja Pleč-
ka, kot si misliš. Takrat mi je on preskrbel službo v Mariboru. Mlada sem
bila. Avtomobil je imel. Prijazen je bil z mano in nazadnje, tudi tvoj
prijatelj je bil. Vozil me je okoli, me opijal in mi prigovarjal, dokler me
ni spravil v posteljo. Pa to ne bi bilo važno, če bi ne zanosila. Veš, Stefan,
otroka imam z njim.«
Stefan se je z obema rokama oprijel stola. Potem si je popravil z
desnico lase, samo, da bi si pridobil časa. Usta so mu bila suha, ustnice
so se lepile druga na drugo. »Kako, otroka, Tila?«
Tila se je nasmehnila. »Preprosto. Menda veš, kako se dobi otroka!«
»Pa kje ga imaš?«
»V Zirkovcih pri nekih ljudeh. Plačujem zanj.«
»Pa on? Andrej?«
»Ko je videl, da sem noseča, me sploh ni hotel pogledati. Rekel je,
da on ni oče, da sem spala vsak dan z drugim in da ga hočem na ta
način ujeti.« Tilin obraz se je spačil v starikavo masko, kot bi jo zgrabil
krč. Pokimala je in pogledala Stefana. »Da, tako je Stefan. Se videl ga
ni. Danes sem bila prvič po ne vem kolikem času pri njem. Zaradi tebe.
Drugače bi ne šla. Mislila sem, da ti bo le pomagal, pa sem se krepko
motila. Kaj vse mi je povedal, kaj vse, Stefan. Rekel mi je, da noče imeti
310
ničesar s prostitutkami, da ima družino in ugled in naj se mu ne pri-
kazem več pred oči, ker me bo sicer spravil v zapor. "To mi je rekel ta
prasec debeli, ki se je včasih plazil po mojem telesu. Vsi so bili boljši
od njega, kar som jih imela in kar jih imam. Bolj so pošteni. Plačajo,
kot se zmenimo in stvar je končana. Ta prašiča pa mi je celo pesmi pisal,
potem pa me je nagnal na cesto. Vidiš, to sem ti hotela povedati že v
baru, ko si se jezil na Heinza.«
Štefanova glava se je vedno bolj pogrezala med ramena. V scnceh
je čutil bolečino, v ustih grenkobo. Odkimal je, se dotaknil s pogledom
Tile in se spet zazrl v namizni prt. Potem je vprašal s tresočim glasom:
»Pa zame, zame ni nič rekel? Si ga vprašala zame?«
»Sem, Stefan.«
»In kaj je rekel?« je zajecljal.
»Pusti, Stefan, pogovarjajva se kaj drugega. Pusti Andreja Plečka
in pozabi nanj, tako, kot želi on pozabiti na naju.«
»Le povej, Tila. Hočem vedeti. Hočem vedeti do konca,« je rekel
Stefan s trdim, odločnim glasom, da ga je Tila radovedno pogledala.
»Prav, Stefan. Vse bom povedala. Morda je res bolje, da zveš. Tudi
tebe noče videti. Zaradi mene. Noče, da bi te imel pred očmi in bi ga iz
dneva v dan spominjal na svinjarijo, ki jo je storil meni. Toda ni mi
tega povedal tako. Rekel mi je, da te predobro pozna. Predivjaški si in
predolg jezik imaš in prehitro se naveličaš vsakega dela, da bi te imel
v podjetju. S cigani noče imeti opravka, je rekel.«
»Toda, kaj ga nisi spomnila, da sva bila skupaj v gozdu?«
»Tudi to sem mu vrgla v obraz, pa je rekel, da so bili takrat dru-
gačni časi, da si tudi ti bil drugačen. Po vojni pa si postal muzikant,
vetropir, niče!«
Stefan je majal z glavo. »Ne morem verjeti, Tila. ne morem verjeti.«
»Ne lažem ti, Stefan. Dobro veš, da ti nisem nikoli lagala.«
»Ja, vem.« Stefan je začutil v očeh solze. Ves svet se mu je zmračil.
Nehote je pogledal skozi okno. Nad ulico se je zgoščala siva megla in
pritiskala na strehe. V njem ni bilo žalosti, ne jeze. Vedel je, da sedi,
da je on Stefan Matuš, toda to razmišljanje kot bi ne bilo njegovo. Vzel
je robec in si obrisal solze. Takrat je prišla mimo natakarica in Tila je
naročila še dve dvojni slivovki. Potem je v sobo legla tišina, dokler je
niso razkosali natakaričini koraki.
Ko je natakarica odšla, je zaslišal Tilo: »Pijva raje, Stefan. Ne bova
več dolgo skupaj. Kdo ve, koliko časa se ne bova videla.«
Stefan je pokimal in dvignil kozarček. »Bolj pogosto se morava vi-
deti, Tila. Le midva sva ostala. Samo midva sva še skupaj.«
»Bova, bolj pogosto bova prišla skupaj. Vsak mesec enkrat. Tako
se bova zmenila, kaj?«
»Tako, ja!«
Ko je odložil kozarec, je pokimal. »Tako je, torej. Zdaj sem zanj
cigan in nič drugega. Včasih pa sem delil z njim vsak košček kruha.«
»Včasih sem mu bila vse. Iz noči v noč sem mu vračala izgubljeno
mladost.«
311
"Midva, cigana.« Hotel je končati s tem razmišljanjem, pa ni mogel.
Mislil je, da je že vse doumel, da ni treba ničesar več vprašati, potem
pa se mu je spet nenadoma zazdelo vse nemogoče, podobno težkim sa-
njam. »Pa jc še kaj rekel? Ne morem razumeti, kako je mogel kar tako
vse pozabiti.«
Tila je gledala v reklame na nasprotni strani sobe, se ozrla na Stefana
in dejala: »Vsega ni pozabil. Nisem ti hotela povedati tega, toda bolje,
da veš vse. Rekel je, da te tudi zaradi nečesa drugega noče imeti v službi.«
»Zakaj, Tila?«
»Rekel mi je o nekem nalivnem peresu. Rekel je, da si že takrat
skušal krasti.«
»Tila, to je rekel!«
»Ja!«
Se v tistem trenutku je Stefan zgrabil kozarec in ga z vso močjo
vrgel v steno. Kozarec je zadel med reklame za cigarete in pivo in za-
risal na steno sivkasto zvezdo. •
»Stefan, ne!«
Stefan si je utrujeno z dlanmi pokril obraz in zmajal z glavo: »Pod-
gane, prave podgane!«
Skozi vrata je pogledal upravnik. Iskal je po sobi in ker ni našel
nikogar drugega kot Stefana in Tilo, je presenečeno vprašal: »Kaj pa je?«
Potem je šele zagledal madež na steni ter koščke stekla pod mizami in
stoli. »Kaj pa počenjate, človek božji! Mirno! Le mirno!« To je rekel
tako, kot bi hotel Stefana tolažiti.
Njegov glas je Stefana umiril. Pokimal je in rekel: »Plačal bom.
Nisem hotel«
Upravnik je samo pokimal in zaprl za sabo vrata.
Pogledal je Tilo, se skušal nasmehniti pa se mu ni prav posrečilo.
»Nisem hotel, samo je prišlo.« Potem se je zamislil. Počasi iz megle mu
je prihajala pred oči rumenkasto zelena svetloba gozda. Popoldanska ti-
šina, sončni žarki, ki so se kot dolge igle zabadali v mah. Na vejah so
bili obešeni suknjiči, oni so sedeli zbrani v skupini. »Nalivno pero. Ja,
spomnim se nalivnega peresa. Imeli smo sestanek s terenci. V tisti dolini
ni bilo nekaj v redu. Izdaja za izdajo se je vrstila. 2e deset naših ljudi
so pobili. Takrat sem to omenil. Omenil sem tudi, da je nekaterim našim
ljubša marsikatera klet premožnega kmeta, kot pa ljudje, siromaki, ki
res čutijo z nami, ki so s srcem z nami. Se marsikaj sem hotel povedati.
Toda nenadoma vstane neki Mavričar, ki so ga klicali ,Stevo', gre k svo-
jemu suknjiču in potipa po žepih. Obrne se k nam in, reče: ,Tovariši,
nekdo mi je ukradel nalivno pero!' Jaz sem utihnil, pogledal njega pa
ljudi in rekel: ,Počakaj, najprej se pogovorimo, pusti zdaj svoje nalivno
pero!' On pa: ,Ne, zahtevam, da takoj zdaj preiščemo. Zahtevam takojš-
njo preiskavo.' ,Potem boš, zdaj me še poslušajte. To je važnejše. Deset
tovarišev je že padlo, razumete.' On pa ni odnehal; ,Zdaj zahtevam.
Glasujmo!' Nekaj glasov mu jc pritrdilo. ,Prav,' sem rekel. .Pa glasujmo!'
Večina je bila za takojšnjo preiskavo. Mavričar je preiskal vsak suk-
njič posebej. Ko je prišel do mojega, je privlekel na dan majhno rumeno
312
svetlečo reč. ,Tukaj, tovariši!' je vzkliknil. Bilo je majhno pero nalivnega
peresa. Nikoli ga nisem videl, nikoli ga nisem imel v rokah.« Stefan se
je nasmehnil in zmajal z glavo. Pogledal je Tilo: »In veš, kaj so potem
naredili, Tila? Prijeli so me in me peljali kakih trideset metrov proč,
da bi me ustrelili. Terenci, mene, partizana! Komaj sem vedel zase. Tudi
verjel nisem v to, kar se je dogajalo. Mislil sem, da se šalijo. Toda po-
tem sem spoznal, da mislijo zares. Takrat sem zagledal na potki spodaj
patruljo. Spoznal sem jih, bili so iz moje nekdanje brigade. Takrat sem
začel vpiti kot neumen: »Tovariši, partizani, pomagajte! Streljati me ho-
čejo! Vašega tovariša hočejo streljati! Pomagajte!' Vpil sem kot obseden
in fantje so res prišli, me rešili in odpeljali v štab. Vidiš, zaradi pod-
taknjenega zlatega peresa. Cez nekaj dni so našli v tisti dolini skrito
sovražnikovo radijsko postajo, tisti Mavričar pa se je sam ubil. In zdaj
mi ta prašiča očita nalivno pero. Govoril bom z njim. Brez skrbi Tila. Ne
pozna me ta Andrej Plečko. Ne pozna me, ne.«
»Pusti ga, Stefan. Najbolje je, da ga pustiva!«
»Ni res Tila! Vidiš, zato pa je tako! Nebogljeni smo, ničesar si ne
upamo, pustimo, da delajo z nami kar hočejo, umaknemo se in rečemo:
»Pusti ga, saj se ne izplača. Nič ne boš dosegel!« Oni to vedo; vedo, da
smo taki in zato si upajo marsikaj. Zanje nismo več ljudje. Delavna sila
smo. Nisem tako neumen, Tila, vsak dan prečitam časnik. Za Andreja
Plečka sva samo lena cigana, ki ga vznemirjata v njegovem prijetnem
življenju, ki si ga je zgradil, s tisoči priučenih besed, s prijaznimi na-
smehi in s še prijaznejšim kimanjem.« Umolknil je in se sam začudil
svojim besedam. Celo Tila ga je gledala nekam čudno. Potem si je po-
pravila lase in se nasmehnila. »Pusti, Stefan, ne izplača se. Nič ne boš
dosegel. Skupaj držijo.«
»Saj, morda imaš prav.« Odločnost, ki je je bil poln, jo nenadoma
splahnela. Spet je bil Stefan Matuš, brusilec nožev in muzikant. »Kako
se je samo spomnil na nalivno pero!«
»Boš že prebolel, Stefan! Najbolje, da se vrneš za nekaj časa v Prek-
murje. Tam imaš znance in prijatelje. Jaz pa ti bom med tem našla
službo. Morda celo v kakšnem orkestru.«
»To bi bilo odlično.« Stefan je zgrabil za njene besede kot otrok.
»Tila, pa tudi o metanju nožev razmisli.«
»Bom, Stefan, bom,« je rekla smeje se Tila, potem je pokazala na
vrata: »Pojdi še naročit, še eno bova spila, potem bom morala iti. Ob pol
dveh sem zmenjena. Nek prijatelj iz Italije gre slučajno v Zagreb pa
me bo vzel s sabo.«
»E, Tila, ti si pravzaprav srečna, ker poznaš toliko ljudi.«
»Poznam jih prav do tiste meje, ko so do mene še vljudni in pri-
jazni. Seveda naletim tudi na svinje. Stefan, naroči še malo pijače. Veš
kaj, naroči vino, dovolj mi je že tega žganja. Nič ni vredno.«
»Tistega, ki sva ga pila zadnjič?«
»Tistega, ja.«
Drug drugemu sta se nasmehnila in obema'je postalo za hip toplo.
Stefan je vstal in zibaje se odšel v točilnico.
313
Ko se je vrnil, je opazil, da se je Tila uredila. Nič več ni bilo sledu
po solzah, ustnice rdečkasto modre, naličene čez rob, lasje so lepo padali
na ramena. Ob pogledu nanjo je Stefan spet začutil ponos, da ima
sestro Tilo.
Takoj za njim je prišla natakarica in prinesla vina. Stefan se je
spomnil na Marto. Postalo mu je žal, da ne streže ona, pa čeprav je vedel,
da ima fanta in bi verjetno ne mogel več z njo spat. Toda kaj človek ve,
pred dežjem bi si ga morda spet zaželela. Ob tej misli se je nehote na-
smehnil v brk.
»Kaj je, Stefan?«
»Na Marto sem se spomnil. Sla je na morje. S svojim fantom.«
»Si že bil na morju?«
»Ne še.«
»Naslednji mesec bom v Portorožu. Prišel boš za nekaj dni k meni.«
Štefanu je postalo nerodno. Pogladil se je po bradi in se nasmehnil.
»Ja, saj bi prišel, če me boš povabila.«
»Bom.«
»No, pa na zdravje!« je rekel in se dotaknil kozarca.
»Na zdravje, Stefan!« je rekla Tila nežno z vlažnimi očmi.
Ko sta popila, si je obrisal usta, pogledal Tilo in slednjič vprašal:
»Pa bi ga lahko enkrat videl?«
»Koga?« je vprašala resno Tila, ker ga ni razumela.
»Ja, tvojega otroka,« Štefan je govoril v mizo. Sele ko je končal,
jo je skoraj s strahom v očeh pogledal, saj bi lahko njegovo prošnjo
odklonila.
Tila se je nasmehnila. Njen obraz je postal spet mehak, mil, ustnice
so se ji razširile v ljubko šobo. »Fant je.«
»A.«
»Lahko ga greš pogledat v Zirkovce k Adlešičevim. Stefan mu je ime.«
»Stefan!«
»Ja, po tebi sem mu dala ime.«
Štefanove oči so se razširile, usta so se mu raztegnila do ušes, roka
je iskala po zraku predmet, ki naj bi se ga oprijela in zgrabila za kozarec.
»Potem pa pi j va na njegovo zdravje, Tila!«
»Na njegovo!« je smeje ponovila Tila.
Popila sta do dna. Tila je segla v torbico, vzela iz nje kuverto in mu
jo ponudila. »Tukaj, Stefan, da si malo opomoreš.«
Stefan je primaknil roke k telesu, kot bi se opekel. »Saj ni treba,
Tila. Sama potrebuješ.«
»Imam zase. Kar vzemi! Ko sem bila v šoli in si skrbel zame, sem
tolikokrat razmišljala, kako ti bom prvega prinesla domov iz službe
denar.«
»Pusti, Tila.«
»Stefan, vzemi!«
»No, prav, če že ravno hočeš,« je rekel Stefan, vzel kuverto in jo
spravil v žep suknjiča. »Pa hvala, Tila.« Stefan se je spomnil na srečko.
Vzel jo je iz listnice in jo dal Tili. »Na Tila, morda boš zadela.«
314
Pri tretjem kozarcu je vstopil v gostilno moški v svetlem dežnem
plašču, se ustavil z očmi na Tili in zaklical: »Chao, Tila!«
»Oh, Alberto!«
Moški je prišel k mizi in ponudil Tili roko. Tila je pokazala na Šte-
fana. »Mio fratelo!«
»Chao!«
Štefan je vstal, stisnil možu roko in ponovil: »Chao!«
»Govori italijanski?«
»Ne,« se je zasmejala Tila. »Sedi, samo plačala bom.«
Mož v plašču je sedel.
Prišla je natakarica. Tila je plačala, potem so šli pred gostilno do
avtomobila.
Preden je Tila stopila v avto, je rekla: »Priden bodi, Štefan. Pa
poglej včasih v Zirkovce. Samo nikomur ne povej. Nočem, da bi brusili
jezike.«
»Ne bom,« je rekel Štefan.
Nenadoma ga je prijela za ramena in poljubila. »Na svidenje, Štefan!«
»Na svidenje!« je rekel Štefan in si nehote obrisal usta.
Tila je sedla v avtomobil. Štefan je komaj opazil, da se je rokoval
z možem. Ko je ta sedel in vžgal motor, je Štefan šel k odprtemu oknu,
se zresnil in dejal: »Tisti prašiči bom povedal, kar mu gre!«
»Pusti, Štefan!«
»Bom. Še danes. Naj zve, kaj smo Matusi !«
Tila je prikimala, se skušala nasmejati, toda to ji je uspelo šele
čez čas.
Štefan je prosil tisti hip samo to, da bi avtomobil krenil, kajti za-
zdelo se mu je, da bo že naslednji trenutek zajokal kot otrok.
Avtomobil je zavil na sredo ceste. Trikrat je zatrobil v slovo in iz
njega se je pokazala Tilina bela roka, otežena z debelo zlato zapestnico.
Štefanova roka se je dvignila v pozdrav in tako obstala dokler avtomobil
ni izginil na vogalu za hišo. Takrat je roka padla k telesu in Štefan
se je nenadoma počutil tako sam, kot že dolgo ne. S težkimi koraki je
šel nazaj v gostilno, sedel za mizo, kjer sta še vedno stala kozarca in ste-
klenica. Solze so mu same kapale na mizni prt. Šepetal je predse: »Boš
že spoznal, kaj smo Matusi, Andrej Plečko! Boš že spoznal!«
Štefan je čakal do treh. Ni čakal križem rok. Nadaljeval je z vinom,
z zelenim silvancem, ki sta ga prej pila s Tilo. Tako je čutil Tilo nekoliko
bliže. Ko je bila ura tri, je plačal, vrgel nahrbtnik na rame in odšel.
Na vratih je še zadnjič pogledal po prazni sobi, stopil do vozička, prijel
ročici in ga rinil skozi vežo na ulico. Za njegovim hrbtom so se odprla
kuhinjska vrata. Štefan se je obrnil. Zagledal je upravnikov podolgovati
obraz, kako gleda prikleščen med podbojem in vratnico. Upravnik mu je
pokimal. Štefan pa ni odgovoril na pozdrav, ker je nenadoma upravnika
zasovražil. Sam ni vedel zakaj. Sovražil ga je. Morda bi sovražil tudi
Marto, če bi jo srečal zdaj. Tudi Sandorja. Morda bi sovražil vsakega,
ki bi ga srečal, zaradi Andreja Plečka. V vsakem človeku bi ga videl.
Krenil je proti glavni cesti, jo prečkal na prehodu za pešce in hotel do
315
velike šole, kjer bi zavil proti reki. Toda še pravočasno je zagledal na
avtobusni postaji gručo črno oblečenih ljudi, med katerimi je stala starka.
Pomislil je: »Na pogreb gredo! Starke ne smem srečati. Starke ne bi
smel zasovražiti. Posebno pa ne zaradi Andreja Plečka. Obstal je na
skrajnem desnem robu pločnika, da ni bil v napoto pešcem. Mimo njega
so se lovili avtomobili, ljudje, ki so hiteli mimo, so se radovedno ozirali
nanj se spet zagledali pred noge in nadaljevali pot. Nad cestiščem in
sivkastimi strehami hiš je visela megla.
Potem je od mostu, ki je razkazoval za rdeče belimi letvami svojo
ograjo, privozil avtobus, obstal sredi ceste in mežikal z levo smerno
lučjo, dokler ni imel leve strani ceste prazne. Takrat je zavil do postaje.
Dva sta prijela starko za komolce in jo dvignila na stopnice avtobusa.
Tam je starka lovila ravnotežje, spet sta ji priskočila na pomoč in vsi
trije so se povzpeli v voz. Za njimi so se gnetli ostali, naglo, da bi avtobus
ne krenil in jih pustil na pločniku. Zadnji se je povzpel suhec z vencem.
Venec je držal nekoliko od sebe, se na stopnicah obrnil in vstopil riten-
ski s hrbtom naprej, da bi venca kdo ne poškodoval. Prej prazen avtobus
so presekale črne sence. Vrata so se zaprla in avtobus je zdrsel za zidove
velike šole. Zdaj je Stefan dvignil ročice in krenil proti avtobusni postaji.
V Plečkovo ulico je zavozil rdeč avtomobil. Stefan je prečkal ulico.
Ko je prišel do vogala ulice, kjer je stanoval Plečko, je videl, da se je
rdeči avtomobil, ki ga je srečal, pravkar ustavil na dvorišču. Štefanu
je vztrepetalo srce. »To je on,« je pomislil. V tej misli je bilo več veselja,
kot nejevolje. Sele potem je v jezi stisnil ustnice. »Skoraj sem pozabil.
Tako sem ga imel včasih rad, da sem pozabil, kar mi je rekla Tila.« S
podvojeno močjo se je uprl v voziček, ga rinil čez cesto in po pločniku
proti hiši. Videl je, kako je Lojzek zaprl vrata, videl je človeka v temni
obleki, ki je šel po stopnicah in izginil za vrati. Ni mogel iz take daljave
spoznati Andreja Plečka, toda vedel je, da je on. Videl je še, kako je
Lojzek stekel po stopnicah in zaloputnil vrata. Zdaj je bila hiša mrtva,
pogreznjena vase. Stefan je zadihan obstal pred vrtnimi vrati. Počakal je,
da se umiri. Pomislil je: »Najprej bom prijazen. Vedeti hočem, zakaj je
tak proti meni. Sele potem mu bom rekel svoje.«
Ulica je bila pogreznjena v molk, nad katerim se je vlekla meglena
zavesa. Hiše so sanjale druga ob drugi, okoli hiš so sanjali vrtički, bele
potke, rožne gredice, garaže, velike krogle, ki so bile zaradi megle brez
bleska. Na zgornjem koncu pred veliko hišo* je sanjal gradič, nekje
drugje so sanjali škratje z gobami v naročjih, nekje so sanjali tudi psi.
Tudi psi so sanjali v tem tihem času po kosilu s polnimi želodci.
Stefan je zajel sapo, dvignil roko in pritisnil na zvonec.
V hiši je zazvonilo.
Ko je odmaknil roko, je postala tišina globlja, bil je še bolj sam,
začutil je strah, da bi najraje zbežal.
Zavesa na oknu se je zatresla, Štefan je že mislil, da bo zagledal
za njo obraz, pa se je zmotil.
Štefan je pozvonil v drugo. Prst je pritiskal dalj časa. Spustil ga je,
spet pritisnil, spet spustil.
316
Potem je čakal in si želel obraza na oknu, približujočih se korakov,
glasu kljuke. Pa ni bilo nič.
Telo mu je počasi postajalo težje. Čutil je vsako mišico, vsak ud,
čutil je vrat in glavo in kri, ki mu je udarjala v senceh. Komaj je dvignil
svinčeno težko roko do zvonca in spet pritisnil nanj. Zdaj palec, kot bi
bil ta za to bolj pripraven. Pa tudi palec ni uspel. Vsa hiša je molčala.
Takrat je Stefan Matuš zajel sapo, razširil prsi in zaklical: »Andrej
Plečko, odpri! Odpri, Andrej Plečko! Jaz sem, Stefan Matuš!«
Klic je udaril ob zidove, se dvignil in se prilepil na megleno zaveso.
V vratih se je obrnil ključ. Ko so se odprla, je zagledal na stopnicah
preplašen in bled Lojzkov obraz. »Očeta ni doma,« je rekel s tresočim
glasom.
»Vem, da je! Videl sem ga. Z avtom se je pripeljal. Reci mu, naj
pride ven!«
Lojzek je brez besede izginil za vrati. Spet se je obrnil ključ.
»Bojijo se. Bojijo se, da bi ne stopil v ta njihov svet,« je šepetal med
zobmi Stefan. Čakal je, gledal belo potko, avto, rožne gredice in modro
kroglo, kjer se je videl majhnega, izobličenega, podobnega keglju. Spet
je zvonil. Dvorišče je ležalo tiho in obdajalo hišo z otožno mehkoto. Iskal
je okoli sebe in pobral kamen. Nameril ga je na veliko modro kroglo in
vrgel. Krogla se je razbila, njen spodnji konec, zdaj obroč je zdrsnil k
tlom med rože, ostala je le rdeča pobarvana palica.
»Odpri, Andrej Plečko! Se enkrat ti rečem, odpri! Jaz sem tukaj,
tvoj tovariš Stefan Matuš! Partizan Stefan Matuš! Ali me slišiš, Andrej
Plečko!« Glas je za hip obvisel v zraku in spet padel v tišino. Na sosed-
njih hišah so se odpirala okna. Na zgornjem koncu ulice je besno za-
lajal pes.
»Odpri! Andrej Plečko! Odpri!«
Nenadoma se je na stopnicah pokazal mož srednjih let z redkimi
lasmi, ki so se mu vlekli čez okroglino glave, da bi zakrili plešo. Obraz,
nabuhel s širokim nosom z drobnimi, majhnimi očmi. Usta stisnjena,
brada utopljena v širokem vratu, ki je gledal iz ovratnika poškrobljene
srajce. Obleka temna, tkanina napeta okoli zaobljenega telesa. Noge
kratke, kot bi jih nekdo spodrezal. Mož je postal za hip na stopnicah
ter se zaletel proti vrtnim vratom. Obstal je sredi bele potke.
»Kaj hočeš? Ne kriči, ne kriči! Torej, kaj hočeš?«
Glas je bil skoraj šepetajoč, stiskan skozi zobe.
Stefan od samega presenečenja ni našel besede. Gledal je tega člo-
veka, ki je bil nekoč Andrej Plečko. Nič ni bilo njegovega. Ce bi ga Stefan
srečal v mestu, ga ne bi spoznal. Samo brazgotino na levi roki, kjer je
bil Andrej ranjen. Bila je rdeča. Stefan se je spomnil: »Zmeraj je bila
taka, če je bil Plečko jezen.« Gledal ga je naravnost v majhne preplašene
oči. »Me poznaš, Andrej Plečko?«
»Ne nori! Seveda te poznam. Kaj hočeš? Nimam preveč časa zate!«
»Včasih si ga imel. Tudi jaz sem ga imel zate. Se preveč časa. Kar
spomni se!«
»Pusti tisto. Bili so drugi časi. Povej, kaj hočeš?!«
317
»Ničesar nočem. Le pomeniti se morava! Pomeniti!« Zadnjo besedo
je zakričal, da je odjeknila med zidovi.
Plečko se je prestrašeno ozrl po okolici in rekel skoraj roteče: »Ne
kriči, govori po človeško! Nisi v gmajni!«
»Nisem v gmajni, res ne!« Stefan je preletel z očmi ulico in se spet
ustavil na Plečkovem obrazu. »Izogibal si se me. Mislil sem, da mi boš
pomagal. Samo malo pomagal, ne tako, kot sem jaz tebi. Pa nočeš. Sprva
sem res verjel, da nisi doma, jaz tepec. Potem sem začel počasi razume-
vati. Toda prav sem razumel šele, ko mi je povedala Tila. Kaj si storil
s Tilo, prašiča!«
Plečko se je prestrašeno ozrl proti hiši in siknil: »Nič nisem naredil.
Naredili so drugi!«
»Lažeš! Prašiča, lažeš!« Stefan se je oprijel vrtnih vrat.
»Dokaze imam.«
»Zakaj si se me potem bal, zakaj me nisi hotel videti, zakaj mi nisi
hotel pomagati?«
»Ne morem ti preskrbeti službe. Delavski svet imam...«
»Ne gobezdaj! Sam veš, da blebečeš! Povej, prašiča, zakaj si bil tak
s Tilo? Prav, če ti nisem jaz všeč, če nimaš z mano kaj početi, še razumem,
da se me izogiblješ. Cigan sem, brusač, muzikant, ti pa direktor. Toda Tili
ne more nihče reči, da je ciganka, da ni lepa. Zakaj si ji to storil? Samo
to mi povej! To mi povej!«
Plečko je spet pokazal proti hiši, potem je stopil bliže tik k vratom
in zašepetal: »Nehaj že s tem kričanjem, saj se lahko pametno pomeniva.
Morda ti Tila ni povedala vsega tako, kot je bilo. Morda je nisi prav
razumel. Jezna je name, pa ti je lagala.«
»Tila mi ni lagala!«
»Pametno se lahko pogovoriva. Samo ne kriči. Tudi službo ti bom
skušal dobiti. Pomagal ti bom. Samo ne kriči tukaj. Počakaj me nekje
v kakšni gostilni. Cez pol ure pridem za tabo in se tam zmeniva.«
»Tukaj se bova pomenila. Prevečkrat sem te zastonj iskal, da bi te
zdaj pustil. Tukaj se bova zmenila!« Stefan je bliskovito zgrabil Plečkove
rame in ga povlekel k vratom, z levo roko ga je objel okoli vratu, se z
dlanjo oprijel zgornjega roba vrat in mu glavo zagozdil med komolec.
»Tako, zdaj se bova pomenila.«
Plečkov obraz je bil čudno spačen, podoben obrazom škratov v
vrtovih.
»Zdaj ti bom povedal, Andrej Plečko! Ničesar ne potrebujem od tebe.
Tudi Tila te ne potrebuje in nobenega opravka ne boš imel več ne z
menoj, ne z njo. Matusi si lahko tudi sami pomagamo. Povem pa ti tole:
velika prašiča si. Niti na zunaj nisi več podoben Andreju Plečku, parti-
zanu. Postal si nekdo drug. Postal si spitana svinja. Na bruhanje mi gre,
če pomislim, da je Tila spala s teboj, da ima s teboj sina. Verjemi, bilo
bi mi ljubše, da bi ga spočel nekdo drug in ne ti.«
»Stefan, ne kriči. Pojdi, greva od tod in se med sabo pomeniva. Z
avtom.«
318
»z avtom! Ne potrebujem tvojega avta in tudi ničesar kar je tvojega.
Kaj si se nalagal doma o meni, to mi povej! Da sem kradel, da sem izdajal.
Kdo ve, kaj še.« Stisnil mu je vrat ob prečko.
»Spusti me, zadavil me boš, idiot!«
»Se nekaj te bom vprašal! Kako je bilo z nalivnim peresom. Povej
zdaj, kako!« ,
»Tila me ni razumela. Nič slabega nisem hotel reči!«
»Tila te ni dobro razumela. Očrniti si me hotel, sam sebi si hotel
dopovedati, da me ne smeš vzeti v službo, ker kradem. Čeprav si vedel,
da to, kar pripoveduješ, ni res. Bal si se, da bi te osramotil, če bi me videli
s teboj. Sram bi te bilo, če bi nekomu rekel: Z Andrejem Plečkom sem bil
v partizanih. Ti si nekaj dosegel, jaz pa sem ostal brusač in muzikant.
Toda ti tega ne moreš razumeti. Jaz sem to želel biti. Največja želja mi
je bila, da bi igral v dobrem orkestru. Želel bi tudi metati nože. Vidiš, to.
Toda ti tega ne moreš razumeti. Tvoje želje so drugačne in tega, kar sem
jaz, kar jaz želim, se ti sramuješ. Toda vsak človek ima svoje življenje.
Želim biti muzikant, razumeš, muzikant in nič drugega.
»Razumem, Stefan, razumem. Samo ne kriči. Daj, prijateljski se po-
govoriva.«
»Prijateljski!« Stefan se mu je približal prav do nosu. »Ves poten si.
Strah te je pred ženo, da zve, kakšen si. Strah te je pred vso uhco, da
zve, kakšen si. Ti partizan, prijatelj! Se spomniš, kako je gorela bajta.
Se spomniš dveh kupčkov pod žakljevino. Se spomniš Tilinega telesa. Se
spomniš tistega prekletega nalivnega peresa? Povej, si imel tudi ti prste
vmes?«
»Kaj noriš, Stefan!« Plečko se je začel upirati z rokami v vrata.
»Pusti me! Ce ne, bom poklical ženo in bo telefonirala na milico. Takoj
me spusti!«
Stefan pa je njegov obraz pritiskal s komolcem na prečko. »Povej,
si imel kaj zraven? Tudi ti si se potikal po tistih kleteh in popival. Zdaj
se spomnim! Tudi ti si dvignil roko in glasoval, naj najprej preiščejo.
Samo, da bi nehal govoriti.« Vedno bolj ga je stiskal v prečko.
Plečkov obraz je sivel, usta so postajala modra. »Nisem vedel, da so
izdajalci !«
Zdaj ga je Stefan udaril. Bil ga je po obrazu, po pleši, ki se je pri-
kazala izpod redkih las. Bil ga je po nosu, po licih in ustih. »Na, na, na
in zopet na!« Bil ga je, dokler mu ni zmanjkalo moči. Takrat ga je spustil,
Plečkova glava se je pogreznila skozi komolec in njegovo telo se je zrušilo
na pesek. Iz hiše so se vsuli Lojzek, gospa Plečkova in Ančka. Stekli so
po beli peščeni potki, prihiteli do Plečka, ga zgrabili za ramena in ga
vlekli po pesku, boječ se, da bi mu Stefan še česa ne prizadel. Za njimi
je ostajala proga rjavkaste zemlje. Ko so bili pod stopnicami, se je Plečku
posrečilo dvigniti. Zena ga je objela in zajokala. »Kaj vse človek doživi!«
Pogledala je proti Štefanu in zaklicala: »Surovež, grobijan! Ničvrednež!
Prav je imel, kar je pripovedoval. Na milico bom telefonirala, takoj!«
»Pusti! Ni treba!« je rekel Plečko in si z robcem obrisal okrvavljena
usta. »Pusti!«
319
stal je med Ančko in gospo. Lojzek je bil nekaj vstran in jokal.
»Vidite! Ce bi bila jaz na njegovem mestu, bi klicala milico. Njegovi
dobroti se zahvalite. Grobijan! Še hujši ste, kot je pripovedoval. Še hujši!«
»Kakšen sem! Povej Andrej Plečko! Dobro me poznaš! Povej!«
»Gremo v hišo,« je rekel Plečko ženi in se skušal prestopiti. »Gremo
v hišo.« "
»Nikamor ne greste. Najprej boste slišali, kar vam bom povedal.
Vam in vsej ulici!« Štefan je z obrazom polnim zmagoslavja pogledal
po odprtih oknih sosednih hiš. »To je bil moj partizanski tovariš, Andrej
Plečko. Skrival se je šest mesecev pri meni. Skupaj sva šla k partizanom.
Nemci so zaradi njega zažgali našo bajto in oče in mati sta zgorela v njej.
Rešil sem ga, ko je bil ranjen. Ves dan sem ga vlačil na ramenih, zdaj pa
ta Andrej Plečko noče poznati Štefana Matusa. Zakaj? Zato, ker ima
z mojo sestro Tilo otroka, z mojo sestro Tilo, ki pleše v baru! Ker mu
nisem več dosti dober, pameten in gosposki!«
Plečkova in Ančka sta podpirali Plečka in mu pomagali v hišo. Vzpe-
njali so se po stopnicah in nato izginili za vrati. Lojze je zbežal po stezici
ob hiši in se skril za grm.
»Zbežali so, zbežali so! Poglejte ljudje! Zbežali so pred Štefanom
Matušem, ciganom!« Štefana se je oprijelo otroško veselje. Skočil je k
vozičku, odprl spodnji predal in zgrabil deset nožev. Postavil se je k
vrtnim vratom, pomeril v gladke lakirane deske hišnih vrat in vrgel prvi
nož. »Tu, za prijateljstvo!« Vrgel je drugi nož: »Tu za kruh! Tu, za
posteljo, ki sem ti jo nudil! Tu, zato, ker sem te nosil na grbi! Tu za
zaničevanje! Tu za prezir! Tu za mojo mamo! Tu za očeta! Tu za Tilo!«
Štefanu je zmanjkalo moči. Roka mu je omahnila. Toda, ko so prsti začu-
tili zadnji, deseti nož je prišla tudi nova moč. »In tu, Andrej Plečko, za
nalivno pero in za vse kar je bilo za njim!« Nož je udaril prenizko v steklo
sredi vrat, da se je razletelo v tisoč koščkov. Zadaj je zacvilil pes. V
odprtini se je pokazala rožasta stena.
Štefanove roke so omahnile. Nobene moči ni več imel. Hotel je še
zakričati, pa je samo zašepetal: »Svinje!« Opotekel se je do vozička, prijel
za ročke in ga začel riniti po pločniku. Hotel je čimprej iz te ulice. V sebi
je čutil zmagoslavje, sproščenost in žalost. Vse se je prepletalo med seboj.
In čim bližje je prihajal glavni cesti, bolj je rasel v njem odpor do vsega,
kar ga je obdajalo. Do ljudi, ki so čakali na avtobus, do avtomobilov, do
šolarjev, do hiš in plotov. In iz vsega, kar je bežalo nekam v meglo, se je
prikazala bela neprekinjena črta. »Zdaj jim bom pokazal, kaj sem jaz,
Štefan Matuš. Sel bom po njej, naravnost po njej, da mi bo pod nogami.
Pa naj me zaprejo. Takrat bom vse povedal. Tudi o Andreju Plečku, o
Tili, o nalivnem peresu in tistih desetih, ki so morali pasti.« Zavozil je na
sredino glavne ceste, na belo neprekinjeno črto, hodil po njej in si želel,
da bi srečal miličnika, ali kogarkoli, ki bi ga zaprl.
Toda nobenega miličnika ni srečal. Nikogar, ki bi ga prijel za rokav
in odvlekel v zapor. Prišel je na križišče. Tam pa mu je avtomobil, ki je
pridrvel z desne, iztrgal voziček, da se je zavrtel kot vrtavka, zadel ob
semafor in se razletel.
320
Stefan je začudeno pogledal pločevino, kolesa, bruse, krpe ter raz-
cefrane deske. Hotel je planiti k razbitinam. Naredil je korak, obstal in
zmajal z glavo. Spet je stopil na belo neprekinjeno črto in krenil po njej
praznih rok, še vedno upajoč, da bo naletel na miličnika. Tako se je
približeval mostu in reki. Upor v njem se je vse bolj spreminjal v žalost
in obup. Vedno bolj se mu je dozdevalo, da je vse nemogoče, tuje, brez
vsake zveze z njim, Štefanom Matušom. Najbolje bi bilo, če bi umrl.
Pred njim bela neprekinjena črta, na desni in levi sivi zidovi hiš,
nad njim viseča megla. Toda nad mostom je skozi megleno zaveso privozil
rumenkast balon. Samo pokukal je in se spet skril. Štefan je pomislil:
»Voda je mrzla, pa še plavati ne znam. Našli me bodo doli v reki. Lovili
me bodo s palico, me skušali ujeti na kavelj in povleči v čoln. Videl sem
nekoč, kako se to dela. Gledali bi me in govorili o meni. Vse mesto bi
govorilo o meni.«
Potem se je megla nad mostom počasi raztrgala, velika rumena krogla
je postala sonce. Strehe hiš, asfalt, drevje in zidovi so se zalesketali v
svetlobi. Le bela neprekinjena črta je ostala bela kot je bila.
Zdaj je bil že na mostu. Spomnil se je širokih polj obsijanih z istim
soncem, spomnil se je akacij in violine, ki jo je čutil na hrbtu in spomnil
se je, da mora obiskati nekega majhnega človeka, ki mu je ime Sandor.
Neprekinjene črte je bilo nenadoma konec. Moral je stopiti na pločnik.
Se vedno je ostalo vprašanje nalivnega peresa, toda, kaj bi? »Ne
izplača se, ne bi mi verjeli, zastonj bi dokazoval. Samo, da bi ozdravil
Sandor, samo to, pa bo vse dobro!« Potem je Štefan Matuš, cigan in
nekdanji partizan, klepar, brusač, metalec nožev, ljubimec, berdaš, basist,
harmonikaš in goslač pogledal na uro ter pospešil korak, da bi ujel še
zadnji vlak za Prekmurje.
2 Problemi
321
KAJETAN  KOVIC: PESMI
Črna molitev
Pridi,
črna beseda,
ti zadnji obupno zanosni glas
na konici moje vesti,
plahi in drzni glas
ljubezni in jeze,
beseda čista kot ogenj,
beseda britev,
čuj,
trobijo k naskoku.
Sam sem
v okopu ob robu noči.
Nimam več zlatega kopja
ne zlatega ščita.
Vojske pa prihajajo v trumah,
pohlepne in mrke.
Zato te kličem, beseda obupa,
zato te vlečem iz nožnice,
zadnje rezilo,
zato te poljubljam,
črni
goli
meč.
Crna beseda,
nad črne bogove greva.
Mirno jim bom pogledal v obraz.
Pustil te bom na njihovem čelu,
322
pustil molčečo.
Ker jaz več ne bom pel o njih,
ki niso vredni besede,
ne bele
ne črne.
Zlate ladje !
o zlate ladje z vetrovi v zatilju
kam piovete kam piovete
volkovi se plazijo po trebuhu morja
bliski padajo kakor rože
tam daleč '
na čisto ravni črti obzorja
sta dan in noč tekmeca
neumakljiva tekmeca
tam daleč na tisti vodoravnici
sta dan in noč ljubimca
dve ptici dva orla
iz bogve katere kamene dobe
iz bogve katerega praznika rož
o sveto nasilje ljubezni
da sipek na njenih prsih zakrvavi
da se napne in upogne kot vrba
da razklene obzorja nad sabo
in je na nebu spet prostor za nove zvezde
o slavnosti
o slavci
tam daleč
tam daleč na vodoravnici.
323
(lias
Cuj, glas prihaja iz lave,
iz molka vulkanov,
iz rude prihaja, iz nemih rib,
glas, ki je spal,
o daj mu usta,
glas brez oblike,
o daj mu telo.
Cuj, to so sloni.
In to so čebele.
Povodenj zanosa,
povodenj strahu.
Kompas si,
primi se za podboje,
da boš zdržal
potres glasu.
Cuj, zid se trese,
nebo se trese,
da, v tvojih ustih
se trese nebo,
to je glas, ki prihaja,
o borni prostori,
kje je zanj
dovolj veliko uho?
Veliko uho
za mir in tihoto,
za veliki prostor
onstran glasu,
za glas,
ki leži na vekah in ustih
ogromen kot kit,
kot gora ledu.
324
DORO HVALICA: NESPEČNOST
V spominih sem prebil
to noč, a vendar ni-
sem srečal v njih Ani-
te. V brezumnem sreča-
nju s pijancem zadnje
poslednjih noči sem
se zgubil. Nisem hotel
gledati ljudi povalja-
nih v slo moje poste-
lje in nisem videl
preproste resnice v
pesteh molčečega očeta.
Zato sem sam.
I.
Gol kamen objet v neresničnosti,
ko sem te srečal v travah strasti,
grobosti, poželenja in sle,
oprt v snop sončnega smeha,
strahu in nežnosti,
ko sem objet ti pil iz oči
vrnitev preteklega dne.
Brezsramen krč in slano telo
čutim vselej v snu,
na prebitih ustih
in v izlivih tudi tvojo bolest.
Neuporaben oficir stresa podkvasto kletev.
Vrednost je spretnost ubijanja.
Dvomiti v to vrednost
je nesramna blaznost večine.
325
Sepanje na vrhu tisočletja,
kletev v ljubezni, lakota istih besed.
Starci so pomrli ali pa še umirajo
v tej jeseni, ko je smeh ob trgatvi boleč.
V črnini še spočetje boli,
če resnica postaja laž
in laž verjetna do prepričanja.
In ko se bom vrnil, bom molčal.
Po velikih razžrtih kamnih,
ki sva jih davno prehodila,
bom iskal dan,
ki mi je iztrgal prvo besedo iz ust.
V jutru utrujenih ptic
bom poiskal lačno starko
z drobtirmmi na prastarih rokah,
utrujena ognjišča koč,
ciprese na dnu najtemnej.4e noči
in v tej noči tvoje toplo in lačno telo.
111.
Bojim se dne, ko bom verjel,
da laž je zrela sodba o ljudeh,
ki so mi dali vero v svoje sanje.
V njih vidim tisoče poti in eno pot
do misli v tisočerih zgodbah,
poti brezdomstva in v njih ljudi
za čakajoče jame
na dnu gorate in neskončne slutnje.
V teh sanjah sam stojim ob takšni poti,
nemočen, da bi ustavil tok spoznanj,
da bi se uprl zlu milijarde.
Nemočen, da bi se zbudil.
Bojim se sodbe, ko si bom priznal,
da sem le sam, da ni nikogar v zrelih dneh,
ki bi mi hotel vreči zlo v obraz. !
326
ÍV.
Pozabiti, pomeni tokrat strah.
Edina noč nad Sarajevom
v temnih pegah lušči mrtev sadež.
Trudim se, da bi odprl drugo steklenico.
Odpel sem uniformo do pasu.
Luči se srečajo z nočjo v meglenih sanjah.
Pijane želje v tankih nitih
rišejo nad mestom tisoče poti.
Bakren spomin obložen s psovkami
pohodil sem na vratih tuje sobe.
Umiranje bom kupil na Baščaršiji
in ga zavrgel
preden se v spomin prikrade blaznost.
V iztegnjenih bolečih rokah
sem zdavnaj že začutil mraz.
Nič hudega.
Le samorasla misel se je vpletla v laž.
Ne morem več ostati sam.
V.
Prezgodaj izrečena misel,
ki je predolgo ležala v rokah nadljudi,
da bi bila še boleča,
me je udarila v obraz.
Prijatelj, beseda zla,
resnica bogov, ki jim ne verjameva.
Vera v neizbežno sovraštvo resnic
me je udarila.
Ko sem s krvjo v ustih
še vedno stal pred kamnito blaznostjo
sem vzljubil ljudi.
327
VLADIMIR GAJSEK: PESMI
Zgodba o kipu
Lepi marmornati kip vojaka
stoji na podstavku
dež je izpral letnico in ime
večer je drevesa dvigujejo otrple
jesenske veje
s praznimi gnezdi v veter
mimo gre starec z rdečimi očmi
mimo gre cipa
mimo pride otrok in se ustavi
in si zacuderw ogleduje
podstavek
zazre se v oči mrzlega kipa
zenice in zrklo oživijo
vojak potegne meč in zabode malega
ostani prosim tu do jutra mu reče
posadi otroka na svoje mesto
izdere meč in mu ga da v roke
potem si prižge cigareto in odide
na otrokov dom
vaš sin stoji na mojem podstavku pove
z nizkim obžalujočim tonom materi
dulce est pro patria mori
vpraša ona in se zjoče v kotu kuhinje
in oče se je vrnil zgaran od dela
molče večerja
oprostite da sem vas zmotil
odvrne kip in zdrvi na cesto
hodi po svetlih in mračnih ulicah pri sebi
S2I
mrmra vojna vojna vojna
potem gre v bar
spozna se s cipo ki je šla mimo
do jutra se poljubljata
zjutraj odhiti
k podstavku — v šolo moraš reče otroku
postavi ga na tla
vzame meč in se vzravna
na usta pričara sladki smehljaj
no zdaj pa v šolo zašepeče
otrok zbeži po ulici
V razredu govori učiteljica
o lepoti domovine
o dragocenosti svobode
o velikem junaštvu
kako lepo je biti kip si misli mali
kako lepo je biti mrtev in nespoznaven
gledati prižigajoče luči
in ljudje te občudujejo in se fotografirajo ob tebi
morda se je kri strdila v rdeče
žile marmorja
in niti kričati ni treba
dolgočasiš se posmehuješ se večnosti
čakaš na dež da te opere
Lep dan je učenci gredo na ekskurzijo
gredo si ogledat lepi marmornati kip vojaka
z veliko čelado na glavi
učiteljica zopet govori otrokom
velike besede o slavni smrti
in takonaprej
kip pomežikne otroku tako
da tega nihče ne opazi
vsi odidejo on ostane osamljen
pod milim nebom z letnimi časi
in prav gotovo sanja
329
Roženkranc
1
Poglejte nagačene ptice
nekatere še nosijo sol v svojih svežih ranah
spomnite se na svoje otroštvo —
klicali smo svetnike z neba in jih ni bilo
klicali smo v mračne   hodnike za vojaki in jih tudi ni bilo —
zdaj vemo da bodo naša telesa nagačena s suhim žaganjem
ali s pepelom
viseli bomo v toplem vetru poletja
zasipaval nas bo veličastni sinji sneg
amen
samo čisti curek vode bo izviral v materinem telesu
v beli večni skali bodo vklesana naša imena
2
Dragi moji zlati bogovi Jeseni in zrelega sadja
in vseh letnih časov
in v ljubezni posušenih rožah
v norem vetru
smo zaspali kot tujci v lastnih domovih
reka vedno ponavljajočega rumenega
in nekaj prestrašenih ljudi na ulici
na pločniku gnijejo trije golobi
amen
3
V moji sobi diši po starem lesu in po mrtvašnicah
na mizi je steklenica žganja in moje zlizane roke
Kaj sem hotel reči — sedeti in nič misliti
veter spusti na cesto pse v črnih kapah
330
Ali slišite ali slišite
Kričanje volovskih obrazov ki niso več živi
potem jih lastne podobe odpeljejo neznano kam
samo nagačene ptice gledajo s steklenimi očmi
in nekje zunaj diši trava
amen
4
Mati
tvoje prsi so čudovito lepo dišale
moje velike oči moje izgubljene oči
ljudje so se pričeli imenovati človeštvo in so pozabili
Cez nekaj let ali stoletij brez duše
izgubil sem občutek za lastno življenje in za čas
rmvadno v večerih sem prespal na nežni travi med zelenim šumenjem
ti si molila k večnemu bogu
in ko so bile cerkvene svečanosti si nesla žegnat kruh
beli kruh beli kruh beli kruh in mene
vsak tvoj poljub je bil kot rdečkast cvet
amen
331
MIROSLAV KOSUTA: STIRI PESMI ZA UROSaI
Otroku moraš veliko ponavljati,
če hočeš, da si kaj zapomni.
Moja mama
1.
Dokler ne boš ničesar razumel,
molči, sedi in poslušaj,
dokler ne boš ničesar razumel
in boš imel tega oslička za osla
in boš jahal osla in mačko,
to tvojo muco mijav mijav,
in boš jahal žogo in škatle
in to račko, ki je račka
in kahlica obenem (zdaj ko sva sama,
ji lahko rečeva kar bukalin),
dokler ne boš ničesar razumel
in boš jahal vse, kar bo prišlo podte
in kar boš podse spravil —
dotlej boš lahko rekel, da si na konju.
To je razumel še tvoj tata, tok tok po buči,
ki sicer ničesar ne razume.
n.
Vidiš, kako lepo je biti majhen:
vržeš ropotuljico po sobi kot ročno bombo
in ropotuljica ni ročna bomba
in ročna bomba ne poči
in tako bi na stenah slike še naprej visele,
če bi jih imeli,
in šipe ostanejo cele in rože v vazi.
Vidiš, kako lepo je biti majhen:
.   . 332  . „    ____............:.....
ti si gospodar medvedov in mačk,
psov in račk,
pisanih žog brez tačk
in še mnogočesa, kar se rima ali pa tudi ne
Mački in rački natakneš očala,
opici obuješ nove golose,
pisani žogi cik cik bele pike,
psu tako dolgo grizeš glavo,
da mu odgrizneš pasjo pamet,
in medveda suneš tja,
kjer bi moral imeti tisto, česar nima.
Tvoj tata bi rad marsikoga cop za vrat,
pa si grizlja brke.
III.
Hi, osliček, hi, Urošu se mudi!
Vleči ga, fant, za uhlje,
suvaj ga med rebra,
odgrizni mu oslovski rep!
O, le brez skrbi —
oslov je zmerom dosti,
oslov nikoli ne zmanjka.
Bo že tata kupil drugega,
kar vleči ga za uhlje,
suvaj ga med rebra,
pobezaj mu v.to melono z grivo —
slama, sama slama.
Bo že tata drugega kupil    ,
ali našel na cesti,
ali bo povabil prijatelja
na prijateljski obisk —
oslov je zmerom dosti,
oslov nikoli ne zmanjka.
In če bi zmanjkalo drugih,
tu imaš še mene,
hi. osliček, hi, Urcšu se mudi,
uhlji sama slama,
glava sama slama,
333
rep — res, repa nimam
(naredim ga iz prvovrstne slame),
noge sama slama,
trebuh — tu ni slame, trebuh
ni iz slame, kaj za to?
Saj tudi vamp od oslov ni:
razparaj ga, pa boš videl,
razparaj ga, pa boš vedel,
razparaj ga, pa boš sedel,
ker te bo vrglo na nekaj,
kar tako rad poljubljam
in kar cenim in boš cenil nad vse.
IV.
Nikar se ne oziraj okoli, glej me, tako
tako, priden, saj si velik, fant moj,
treba je zgodaj začeti, zgodaj,
ti pa boš kmalu že leto star, pomisli: celih
dvanajst mesecev, dvanajst, pomisli, še eden,
pa bi bilo prepozno.
Nikar se ne oziraj okoli, glej me, ponavljaj
za mano, ponavljaj ma-ma, ma-ma,
tako, ja, mama, lepo, priden,
ta-ta, seveda, to sem jaz, ne smej se,
ponavljaj za mano, ponavljaj,
nič ne pomaga, je že treba,
ponavljaj lepo, no, ponavljaj!
Kmalu boš že hlačal v šolo, in šola
ni kar tako: tam učijo za življenje —
a e i o u,   a e i o u
in ti ponavljaj, ponavljaj,
in potem a be ce de vso abecedo
in ti ponavljaj, ponavljaj,
in potem ena in ena je dve, ena in ena je dve
in ti ponavljaj, ponavljaj,
fant moj, ponavljaj, da boš zrasel pameten
kot smo vsi, ki ponavljamo, ponavljamo,
kar ponavljajo drugi.
334
Oglas'
Dane Debiči
Iz preteklosti se je usipalo ženskih podob, golih, oblikovanih po želji
spolnega čuta, vmišljenih v resničnost iz neresničnega sveta podob, na-
stalih iz resničnega, oblikovnega, materialnega, fotografiranega ... Za pol-
priprtimi vekami so se zbirale, take pohlevne, take dopadljive, drseče
mimo časa. Reži med vekama mu je preki'ival pajčolan solzne, pisane,
barvite lenobe... Le vsakdanjega sveta, ki spet posname to vmi.šljeno
zadovoljstvo, to spolno poigravanje z mogočim, skoraj resničnim, o zme-
deno resničnim...
Potlej se je prebudil, spet je videl svet, podobo vsakdanjo, je videl
obrise barv na nedokončani podobi, pa je videl Florijana na stekleni po-
dobi, kako izliva dve sivkasti črti in desetine črtic na čas iz ognjenih
rdečih črtic, usipa in usipa: podoba se pra.ši, čas orosi kdaj pa kdaj steklo
in ikona je kdaj pa kdaj oprašena, toda vselej se ponavlja ta hudodelska
podoba v očeh, pa ta dobrodejna: ta boj med črtami in boj med ognjem
in vodo; gori nad razdejanjem pa čeme črte Florijanovega obraza in
elipsi njegovih oči: svet pa je še vedno svet, ki vrača obstojnost, netraj-
nost, občutke, čustva in zamrlo praznino... Zdi se ti, da bi moral kar
kaj pometati, po čem šariti, kaj spet poiskati, o še poiskati: o, ko bi našel,
še našel, in našel...
Morda ne boš nikoli več našel, ker nisi sposoben, da bi našel, še
našel in našel spokojnost seveda umirjajočo, neoskrunjeno spokojnost,
zavest izpolnitve, počivajočo v stolu mehke modre podloge v rosnem,
sončnem dnevu morda ... O, boj življenja minljivi (premesil je telo umet-
nika slikarja, težko šestdeset kilogramov in dolgo meter oseminšestdeset
centimetrov, oštevilčeno v osebni legitimaciji 22, 464 . . .), torej še boj
minljivi, vedno množica sovražnikov na turnirju in »ON«, oprezujoč.
kako bi mimo njih zdrknil k ženskim podobam, glej, golim, seveda, da bi
tam počil na kamniti klopci časa, še gledal to zvrst človeške upodobitve
v njeni erotični sli, kar ščegetajoči živčna vlakna, kar uresničujoči ob-
časno spokojnost. . . Mogel bi tudi o uspehu kaj snovati, se gibati med
očarljivimi podobami in ohrabrujočimi članki; razveseljivih kritik bi mogel
snovati nešteto, toda kot da to ni več smiselno, kar je oklan pobegnil,
kar zastal morda za telesom nekega bitja, ki ga je srečalo, povleklo za
seboj v skorajda blazno dejavnost, pa ga zavrglo, češ ni nama skupaj
živeti: Ne znava vleči skupaj vezi časa, kar trkava s telesi in se odbijava
z načini najinega mišljenja; ni zvena pravšnega, kar nič melodij...
335
Videl je svoje roke, napelo se je mišičevje, se oblikovalo v silne vozle,
napelo se je srce v moči še možni, skoraj tako kot nekoč, ko je mlade-
niško vskočil v boj partizanski, da bi preganjal sovražno svojat; drzno
se je lotil svoje notranjosti, nesposobnih ljudi svoje duše, njenih prepir-
Ijivcev, očitljivcev, preostrih kritikov in cenilcev, o vseh, ki skujejo
misel negodno, tako da med njiju vzvalovi čas in vzvalovi razmerja ...
Posarli je v svoje tvorne vsebine, se poglabljal v tolmune s črnimi dni,
kar hrabro, da očistil bi dna pretemna, omejil vdor takih vsebin iz pod-
zavesti, ki obzorja razmišljanj s sivimi občutji nagrmadijo: morda se bo
svetil potlej, ko scisti svoj lik, se oblikuje s silo vso mogočo, njej le tak
stopa pred oči, njej s telesom erotične sle, ki mu nikoli ni dovolj igre
pohotljive, ker kjer se giblje, ga vodi za seboj na nitkah nevidnih, ga
vodi, ukazuje, se posmehuje, narekuje in se krade proč in še proč, hoče
izpuhteti, kar zgasniti iz njegove bližine in tako. temu čustvu nikoli kos,
je pričel omahovati, se rogati »pojmu njune bližine«, ker je to povsem
vseeno, če sta si v času blizu in če sta si prostorninsko blizu, ker je
povsem vseeno, ker on tako zasnovan že davno poprej v praliku, ni pač
nikoli, če verjame v pravila človeških resnic, bil zadolžen zato, da z njo
prebije svoje življenje v stikih le-teh, ki se meseno ogrejejo, o ogrejejo,
se spentljajo v čustveno, slikovno podobo odvisnosti: midva sva eno bitje,
kar še eno bitje, kar tvorca sva seveda ...
Spermiji lenobni, miškulini srebrni, njej niso mogli oploditi telesa;
niso mogli, in boj njegovih misli, z njeno bolj in bolj očitajočo, izmikajočo, "
porogljivo, ocenjujočo mislijo je utrujal, še utrujal... Kar tujca sva si
skoraj, bi morda poudarjala, bi to počenjala z gibi telesa, po tej neuspeli
hotnosti: on pa je želel, je koprnel, še koprnel, četudi zjutraj, četudi ob
rosi jutranji, ko se trava pregiblje v miru osvežujočem, četudi dopoldne,
ko je zahajal v šolo, da bi si ob nekakšni, gotovo zelo pohlevni vsebini,
masi človeškega nerazvitega uma. delovanja morda, prislužil svoje de-
narje, te, ki jih je bilo vedno premalo za njeno zahtevnost. . .
O tem, kako oblikuje človeški um, to maso uma, kako ga usmerja
z besedo hotno, kako razkrinkuje njegovo nevednost, ga mora speljati »na
pot kulturnega razvoja«, se z njo ni mogel pogovoriti, ni mogel nikdar;
ničevo delo morda, če ni zagona človeškega čez mejo razuma, čez mejo
časa in mejo minljivosti: o premostiti mejo minljivosti z mesečnim lokom
rahlih barv, s spevom sladkega prihajanja se odkrije morda, sestopi k
očem človeškim, se vdinja tej globini človeških oči in sname te ploščate
kroge posamezniku, ta sij zamrl, ko let se nabere bero, pa ni več kaj
početi, se pehati za kaj, ker je vse sito: človek je sito, ki skozenj zdrsi
čas, o čas minljivi; ta čas pa takrat, ko je pričel živeti z njo, se ni pre-
nehal lesketati, kar ni se prenehal lesketati: glej tisto pobčje, na planini
ostriženi, z rušjem in travico nizko, s sviščem in soncem radodarnim, z
vetričem, čistoto prozorno ... a vse le utripu bodočega namenjeno, ker sta
grešila to noč, počenjala stik telesni gori v koči leseni; ker takrat se je
njej še ljubilo v goro po ljubezen in po bodočnost, po sito morda člo-
veško . . . Takrat se nista niti pobotala niti sprla . . . Njej so je smejalo,
tako sta sestopala; žičnico sta gledala od daleč, gondolo posrebreno; še
336
sestopala mimo rušja, pa niže mimo borovcev, pa niže mimo smrek, pa
niže mimo kravice rjave na paši, mimo hišice, krite s skodlo, pa niže
do ceste asfaltne, kjer sta stopila na avtobus, plačala karto, se peljala
v hrumečem vozilu, še peljala v mesto kamnito, med ljudi neštete, se
zgubila v ulici reklamnega blišča, postala kar precej podobna spermijem,
o spermijem, ki drse po sluzasti snovi, srebrni kot miške, da bi našli
nova sita, da bi skozi ta sita nekoč čas ne uhajal več, bi se nekoč na zlato
tkanem situ ustavil čas, bil ujet, bil orazumljen, spet s človeškimi krili
tako, da se jadranje v modrih svetlobah nikoli ne ustavi, da se čust-
venost nikoli ne uleti, meso nikoli ne utrudi; skoraj kakor večnost živ-
ljenja, toda k tej sledi sleherni človek, jo išče sleherni, kot zgubljeno
gobico v prelepem zelenem gozdu . . .
Ker vem, da mine vse, ker čutim to, ker drčim za minljivostjo s kopr-
nenjcm, ker ne maram, da tudi ti mineš, ker tebe ljubim, ker ta izraz
smiselno razčlenjujem ob tvojem telesu, ob tvoji duševnosti, ker te hočem
obvarovati minevanja, se uprem in hočem dognati zlo svojega izvira
in hočem dognati resnico najinega zatona; nekje pred to neorazumljeno
vsebino gibanja, na pesku suhe puščave, se mi stopinje vdirajo; v valovita
tla zemlje upiram v nerazložljivem iskanju svoje moči, da z njo zaustavim
čas v sebi in ga zaustavim v ljudeh morda, pa v cvetju, pa v predmet-
nosti, v spreminjanju predmetnosti; toda moj smrtni duh, last smrtnega
telesa, ki je zmožen oploditi sito v tvojem brhkem hotenju, je nemočen:
nekoč pa doženem, nekoč, zavaljen ležim poleg tvojega osvetljenega
rjavega telesa na produ ob toku Save, v domišljiji seveda, zdaj, ko sem
sam, ko Sava drči mimo mojega telesa, še vedno snujem oblike tvojega
telesa, se zaradi tega snovanja zaprtih oči predajam blišču podzavesti,
moledujem za ta blišč, da te poraja, to pot torej doženem, da je večnost
obstoječa, da večnost ne mineva, da se ne gane, da jo minevanje obkroža,
torej obkroža, da so ljudje utripi čudovite svetlobe, ki nemirno krešejo
bleščanje, to noč, ki ni noč, razsvetljujejo, da noči ni in ni dneva: revica,
bitje spolno, ko bi to razumela... Pa sva se ločila potlej; sta se ločila
potlej, kar tako sta jo mahnila v dve različni smeri z nameni svojih
početij, sta se še srečevala na cesti, sta zgnetla obraza v dvoje brez-
izraznih, spotakljivih laži.. .
Zdaj pa je ležal, se je vzdignil, je gledal omejeni prostor svojega
ateljeja, v prepričanju morda, da se takoj povrne v podzavest, izmakne
svoj krog bivanja svetlobi, prodiranju te svetlobe v notranje podobe:
o notranje podobe, ki so sprostljive, ki jim nisi odgovoren, ki jim ukazuješ
lahko...
Zdaj je najteže vzdržati v upanju, skoraj ni mogoče, skoraj si izginil
iz snovnosti, si le nalepljen kot etiketa, na neko izpraznjeno vsebino,
torej ne moreš nič, se ne moreš z ničem upreti ob snovnost... zdaj je
tisti trenutek dnevnega početja, ko je vsako početje povsem hotljivo ugo-
tavljanje, da je tako in tako dovolj neresnic, dovolj životarjenja. dovolj
počcnjanja, ker počcnjanja ni, ker se počenjanje že izgublja, ko ni smo-
trno, ni privedeno k ničemur... za vzgibljivo početje samopokončanja
ni smotrne osnove, za burno spravo z bivanjem ni smotrne osnove; njena
3 Problemi 337
spolna hoja je zapustila sledove na podu njegove notranjosti, zdaj po
teh tratah utrujeno vohlja, se ustavlja v galeriji nagih teles, spolzko
z njimi vidi početja za spočetja, se umakne, pride do skladovnice drv,
takih rjavosivih, nastavi obraz soncu, zre v sonce za hip, potlej povesi
glavo, ker mu pogled no prenese gledanja v sonce, če zapre veke, je
prav tako, torej ne more živeti, če sonca ne more gledati, si ga ne more
ogledati . . . vsekakor pa je vsako početje prazno to minuto, potlej to
uro... ^
2e oblečen, je spet sedel v gugalni stolec. si je vtaknil pipico v usta.
pa je ni natlačil s tobakom, pa je ni nažgal, da bi se zadimila, da bi dim
sukljal ob stenah, ovešenih s starinskimi podobami in kipci; tu muzejček,
tu on; te starine, ki so mu nadomeščale duševnost bližnjega človeka
morda, so bilo tu sposobne govorne besede, pa smehljaja prijaznega tudi,
so klečale z njim v bridkosti, so se kot mostiček med stvarnost in sanja-
rijo vpletle, so se otoplile, in sedanjost, to omrtvičeno seveda, dovoljevale,
da preide, da premine, da mu ne poškoduje povsem utrujenega tkiva,
ker bo še potrebno živeti, se bo moralo nabirati, tkati, si lastiti božansko,
se gnati za božanskim, da se bo bivalo, še bivalo, o bivalo morda . . . ■
Toda smiselno se mora bivati, tudi mod hojo v hrib sproščen, mod
zelenje in naravo, med gnilo listje in pomladne brsti, kar vselej, tudi tu
na tej mestni cesti in tu med zidovi starinskimi... in podobe njegove,
toliko njegove, kot so iz njegovega čustva drhteče, vzgibne, pritrjujoče,
barvno njegove, toplo njegove oblikovalo nerešljiv predmet, zagrnjen
predmet, ki ga je on dočutil: svoje božanstvo morda... ne bi mogel
srkati čas, pomanjkljivi čas. če ne bi času nadel zlate avroole, modro
bleščeče pravične oči, ko bi mu dovoljeval večnost, a hkrati se čutil
tako prikrajšanega zaradi nečednosti minevanja; vedno minevanje in mi-
nevanje in v vsem minevanje: zato da bi čimmanj. da. skoraj nič. ne vedel
o minevanju, kar čimmanj opazil od njega in kar čimmanj dočutil člo-
veško minevanje, druguješ s starinami in samoto; tako ni sleherni dan
neposrednih vesti in videnj minevanja; ko jo je ljubil na ustnice obilne,
mehke, napete, voljne, je bila v obzorju njegovega razmišljanja vzdig-
njeno stopnišče in potlej: morda ni prepad, morda ni večno temno, večno
pogreznjeno v nemogoče, kjer ni steza za sproščene sprehode, za stiske
rok človeških tople, kjer ni megla ovešenih z bakrenozlatimi presovi. . .
morda je tam le pretrgano, le ustavljeno v enem posameznem dihu, v
enem posameznem početju, in se s človeštvom ne ustavi, ne dokonča,
spolzi skozi razporek v samem izviru v novo reko k novemu izviru, kar
v vrsti, kar naprej, še vedno smiselno, dokler se po odkritju tujih in
daljnih svetov, pa po odkritju veljavnih globin v duševnosti človeštva
smiselnost sama ne predstavi v spodobnih oblačilih; o stopi smiselnost
pred množično minljivost človeštva, se prikloni z odkritosrčnim smehlja-
jem in dahne v prsi tolažilno pričevanje o resnični pomembnosti biva-
nja . . . Toda tudi taka razmišljanja, poglabljanja, bolj ali manj podza-
vestno stkana v barve, v te rahle, v te ukanljive, v te z obstretom čustvene
zardelosti, zardelosti zaradi odkritja morda, še niso seiest rešitve ...
338
Ničesar ni mogel do kraja razrešiti, mogel bi se zdaj bojevati s
puško, in rad bi se peljal z letalom, da bi morda, na tej polpoti skrajšano
obstalo bivanje, se ne bi dokončalo s starostnim kinkanjem minljivosti
morda. . .
Bilo bi morda smotrno še znova poskusiti, pa bivanje svoje v po-
daljšku očlovečiti, iskati spet zbližanje z bitjem spolnim, takim ženskim,
takim voljnim, žrtvovati grenke pomisleke, pa vedro vstopiti med plodilce
moške; mogel bi prebrati oglase v časopisu, prositi za snidenje, tako na
slepo izbrati srečanje ...
Oglas št.: 33383, iščem prijatelja, 30/168, pod »sprehodi«,... tudi prav,
si je rekel, zganil časopis, se nasmehnil, spoznal v duhu svoj nasmeh,
se videl oblikovanega v svojem mračnem obrazu, deškem obrazu, se
videl srebrnih las, kako prav trepetaje čaka ob bregu Ljubljanice, da
se pokaže dekle, da pride na »srečanje«, da vzdihne od skrite togote, ko
ga-ugleda, takega srebmolasega, takega pešca, pa se pomakne za korak
nazaj, pa se v njeni roki čuti uvenelost posega, dejanja njenega nesum-
Ijivo neuspeh, akcije konec ...
Tistega tihega, morda pomladnega, morda poletnega dne, je srečal
tam ob reki, na preperelo trajnost zidu naslanjeno (zid, mah, zid, črte),
k reki obrnjeno, zročo v vodo, je srečal tam ženo postavno, oblečeno vab-
ljivo v kostim, s črno torbico pod pazduho, in je spoznal v njej svojo
nekdanjo ženo: pogledala ga je, se začudila, se nasmehnila, dejala: »A ti
si to, že četrti, ki ni z njim nič...«
»Jaz sem pivič,« je dejal, »a ti, ti že četrtič?«
»Nimam sreče! Sami mi je dolgčas. Pojdi z menoj?!« je povabila.
Vzela je ključek iz torbice, se nasmehnila, da ga je zbodlo, pretreslo,
se je obnovilo, se zaškalilo...
Ni upal, da bo trajalo, a se je bleščalo, je spreminjalo svetlobo mesta,
svetlobo cest, svetlobo obrazov, se je z njo spreminjalo, še razbohotilo,
se je obodrilo; kar nič ji ni bilo končati njuno snidenje; med časom,
ko sta živela ločeno, je kupila avtomobil, zdaj je prihajala ponj, je vozarila
na bližnje zanimive točke zunaj mesta, se je pogovarjala o starinah,
starih podobah, pa novih podobah, kar vse je nekako radovedno spre-
jemala, se zanimala, ga ošinjala s pogledom, ki je med njiju postavljal
čudno pregrajo, tako da ji ni rekel nič o svojih čustvih, pa snovanjih,
pa goloti, ki je zanj prihajal od njenih minulih podob ... Zadnje, kar
bi mu dopuščala, bi bila golota, te mu zdaj ne bi dopuščala, te zdaj ni-
kakor ne; spomin, kako sta se ločila, pa je bil zanj dokaj mučen, zdaj
še bolj mučen, ko je kar ugotavljal, da jima ne bo šlo nikoli skupaj,
čeprav se pogovarjata, pa ne vzkipita kakor nekoč za sleherno malen-
kostno sporno stvar, ne vzkipita zdaj, se spogledata, se začudita neki pre-
teklosti, ki jo kar za hip vzameta v um, se potlej sporazumno odrečeta
samovolji, da spet na novo izluščita predmet v misli, ga ugotovita, ga
ozaljšata, ga prepustita razsodni sodbi tovariša... V bistvu gre za neko
spretnost, je premišljal, za neko povsem logično prilagajanje, za obdobje,
339
ko je zaradi neke pretekle šolske izkušnje človek podzavestno povsem
spremenil svoje stališče, svoje hotenje, svoje ravnanje, pa čeprav gre za
povsem enako besedovanje, razčlenjanje, odločanje, se je znenada dokopal
do povsem logičnega sklepa, da človek ni zmožen niti za sam zdihljaj. za
smehljaj, za ton glasu, za svetlobo oči spremeniti nečesa, kar počenja,
da je to vse prizadevnost podzavesti, ki nekaj hoče ali nečesar noče, ki
nekaj snuje tako ali snuje nasprotno, da je človek povsem, o povsem
odvisen, do poslednjo dejavnosti, pa trenutnosti od dejavnosti podzavest-
nega, da je povsem neodgovoren ...
In je ugotavljal, da se spreminja po tem ponovnem snidenju, da mu
daje neko zanesljivost, kar nič navrženo, kar nič uklonjeno v prisiljenost,
da kar svobodno prihaja z vsemi spočetji: tako pogled, tako dotik kože,
tako igra obraza, tako premestitev roke, hoja noge ob slovesu, črka v
pismu, besedovanje p sleherni stvari... Ničesar ni treba zahtevati, posi-
Ijevati, iskati, ker se samo znajde, samo pravilno zastavi, samo pravilno
izpelje: moreva bivati .skupaj; zahajala sta na prireditve vseh vrst, obisko-
vala sta opero, gledališče, rnüzeje, galerije, bližnje kraje, postopala po
hribih, kar vsekdar je voljno prišla, in on še vedno v pričakovanju,
da bo zanikala, odkimala, se našobila, se oddaljila v pogledu, se pre-
vladujoče nasmejala ... in vsega tega. ni počenjala, kot da bi se bil v
njenem bivanju pokazal- drug človek, v njeno obleko vstopilo drugo bitje,
z njenimi očmi zrlo novo bitje: zdaj je strmela vanj s čudnim pogledom;
nekoč ji je podoben pogled zavrnil s pripombo, polno zlobnega ugotav-
ljanja o njeni odtujenosti; kjer je hotela odvihrati, gotovo odvihrati...
zdaj pa je z enakim pogledom zrla. vanj, toda njena roka je legla na
njegovo koleno, kot da prosi nekega odpuščanja, o ne zameri, kar pride,
pa bo prešlo, bo zagotovo prešlo, to, kar včasih vskoči v mir, morda iz
izginule preteklosti povrnjeno, morda z nekim moškim okuženo, pa ji je
še sam položil svojo roko, svojo drobno umetniško roko na hrbet njene
roke, tako mehko, tako tolažilno, češ, kar prešlo bo, kar minilo bo, ti
revica, nekoč, še nekoč... in je pomislil, da je njegova drobna umetniška
roka nekoč, seveda nekoč, vzbudila njeno hladno čustvo, da je odmaknila
morda vroč spolni pogled s te roke, se ohlajeno nasmehnila, ali se
zastrmela v neko točko, in potlej nista za kar bodi počenjala toplih reči,
gotovo nista . . . zdaj mu je roko vzela v naročje, jo ogledovala, vse po
vrsti: sklepe, prste, blazinice, črte na dlani, raze, nohte, in potlej je pre-
krila to roko s svojo, skrčila svojo in njegovo in se nasmehnila in pričela
čebljati o umetnosti, pa seveda o podobah njegovih, ki jih je že spočel,
ki jih bo morda še spočel...
*
Zato je nekega dne, v jutru, ko je vedel, da tisti dan ne bo prišla, da
bo odšla v neko podjetje, da napiše članek, da napiše kaj o tisti silno
preseženi proizvodnji in o kolektivu, pa o zanosu, pa o samoupravljanju,
pa o načrtih proizvodnje, o izvozu morda, otroškem varstvu, pričel slikati
340
s skoraj pozabljenim zanosom, ocrtavati, barvati ... na gramofonu je
menjaval plo.šče opernih arij; slikal je, še slikal, in iz srčnih dlani je
sprejemal zanos, iz podzavesti je vzniknilo svobodno ustvarjalno čustvo;
kot da je izprežen iz težkega, obremenjenega voza svojega jaza, se je s
podobami svojega bitja srečeval sproščeno, se posmihal vprašajem, ki so
mimobežno ponavljali staro storijo, a on o odškodnini, ki mu pripada, ki
pripada organizmu, zdaj voljnemu za delo, zdaj sprejemajočemu in oddaja-
jočemu kot dobro namazan stroj; tako kot stroj in voljnemu oddajanja;
in kakor da je dolžan odtise svojih doživetij pa svoje preteklosti umet-
niško upodobiti, čustveno napojiti, se je med barvami oblikovala številka
oglasa, se je precejala iz njegove duševnosti v materialnost in se povraćala
z odsevi barv; toda to osrečenje se je, nihajoče seveda, spreminjalo,
se odtujevalo . . .
Nekega dne, nad ateljejem je polzel čuden zimski večer, večer nemira,
večer nespokojnih oblakov, večer hitrega premikanja senc in svetlob, in
večer čustvene hotnosti po brezmejni osvobojenosti, se je čutil spet povsem
bolnega, še bolnega, še potrtega, o potrtega zelo... je moral venkaj, na
cesto kamnito, pa dalje med večernim vrvežem, med drhtenjem barvitih
reklam, med ljudi, zakrite z oblačili, še dalje; je begal, je drhteč blodil
tja v gozd, med grmičje . . . Zdaj se mu je zdelo, da mu tudi ona ni po-
vrnila spokojnosti, je le blažila, le lajšala; v glavi mu je kovalo, še kovalo
ze koščenim čelom, da se je prestrašil te bolečine, ki mu je nakazovala
otrplost udov, odmrlost, ga je utesnjevala, in s to blazno tesnobo je bolčal
v mesto pod seboj, pod vršiči dreves, tam morda za starimi bukvami ...
Vrnil se je v mesto; potrtost. Sel je počasi na njen dom, počasi je stopal
po stopnišču, ki je držalo k njenim dverem. Potem je pozvonil; odprla je
vrata; na obešalniku za njenim hrbtom je visel moški plašč: gledal je
plašč, potem je gledal njene oči, te izmikajoče se, ki zdaj niso bile oči,
take ploščate, niso bile zdaj nič; obrnil se je, odšel je dol v praznino, še
v praznino, pa morda je stopal ves čas skozi praznino, morda je le sam
izpolnjeval to praznino s početjem in nehanjem, in vedno le sam ...
341
FRANCI ZAGORICNIK:   PRVI  KVARTAL:  SPLAVI
Moto
Dahni s svojim žametnim utripom
imena rek, da bodo živahneje prenašale
tovore tvojih neoplojenih mrtvecev.
(Inkantacija Odre)
a) prvi splav
Prišel boš v mojo cerkev
in bova skupaj delila v istem goltu časa
med zavrženimi zvezdami velikega smetišča
tu-bit-kosti (vseeno ali to tu
ali tü-tü tu poleg)
da bo za spoznanje bolj dogorevalo
(sploh pa kaj pa se greva vprašaj vprašaj)
toliko sem tukaj kakor ti ata in mama
bolj mama kakor ata ustrezno po ustreznem spolu
in ne nasedaj nasedlim
in naj ti bojo jasne
in tako dalje stvari
katere zadevajo to zadevo
e. e. cummings ki si me zvabil do tod
kjer je še čisto
dalje pa ne bom razpredal
ali sem zaman izgubil spodnjo čeljust od so
bote do doma ne bom iskal svojega glasu
v tej problematični luči
domišljam si da je dan
in nosim na dlani čas sedanji
in čas naslednji
342
pridite ptički pridite drobni dobri
ptički tukaj je še nekaj mene nekaj v tem
česar še nisem izgubil to je prah
na katerega seda teža nekega drugega prahu
torej se odvrni in sedaj drugam
ali kamorkoli
lahko tudi tukaj
ali nikjer
b) invencija
List kadar pade prerasejo trave
mesto kadar pade in čas
Izmena zore ne zgreši ne mraka:
ljubezni sem postavil tempelj:
mrtva je:
Tako trajam ne da bi bil vprašan:
trajanje ne da bi me kdo priklenil
Misel izdaja slabost
bodisi frfotavost ali pa se zabubi
kadar ti presede nepremakljivost minevanja
Slabost izdaja krik zapleten
do nekih kazavcev neke budivke
ko si preživeli zapomnijo njih trenutno lego
in jih morda celo ustavijo
a nič ne obstane
Na samem dnu še tone dalje bilo je
ali ta varljivi vtis sedanjosti
preobložen s pepelom
Jutri je predpepel
Pokosil sem sonce
kar ga je bilo na mojih ramenih
povečerjal večer   Ne ni bila praznina
temveč je ali pa ni hkrati
343
Gola miza je na primer sled preobložene izpraznjenosti
VSEMU JE TEZA ENAKA
ali trpiš ali trpiš manj
ali pa te ubijam dokončno
c) drugi splav
To je bila in
(v kolikor je še) je še tvoja
roka trobili smo vanjo do naveličanosti
(dokler ni dala od sebe pravega glasu)
potem pa smo jo spet zagnali.
Lucy je jasno povedala da noče da bi
pisali o njej.   veš to so verzi
pozabljene besede že nekoliko zaudarjajo
tvoja roka pa je votla in prazna.
vidiš to je planina Venere
kadar je lepo razvita in brez posebnih de
formacij označuje velik uspeh v umetnosti in
ljubezni Lucy je bila njena harfa
zdaj pa poišči njene oblike
kje pa je linija srca
pa linija usode moj bog.
išči v blatu
išči v blatu
išči v blatu svoje kosti
morda jih boš rabil za kakšno piščal
ali za odpiranje konzerv,
ampak prosim nobenih perverzitet
hočemo lepe konvencionalne oblike
s posluhom za pretekli čas v sedanjem
in skozi sedanjega v prihodnjem,
pes ti jih prinese v gobcu,
luč tvoja visoka zavest
je moja radost.
344
č) volk
Zaključen dasi kljubuješ
ujet v zimo stvari.
Brez smisla je krik
ali karkoli, kar bi te izdvajalo
od tebe na tebe in tebe,
da bi se tako umaknil,
ali ostal zakrit.
Ta zima ni prezimovanje,
ni prebijanje skozi metež;
ampak konec, konec . ..
To je bitka do iztrebljenja:
že slišim lovce,
kako se pobijajo v gneči zime.
To je tista stvar,
po kateri te bo dosti manj,
po kateri te bo komaj kaj,
ali pa boš sploh izginil v lavi mraza,
preprosto boš izparel
v nevzdržni gonji
in se boš potem vračal k bivši zemlji
v cvetenju kristalov.
Kako zgrozljivi so madeži
na neizpisanih ¡straneh zime.
ki jih puščajo za sabo žametne šapice
tvoje svobode!
d) tretji splav
hotel sem vzdržati na tvoji dlani
ampak marsikaj se je izgubilo
medtem neprekinjenim prehodnim obdobjem
in kar naprej moram prenašati kakšne kosti
345
kar naprej kakšne najdem ali izgubljam,
to seveda ni kaj prida početje
ampak tako strastno se ponuja
uvod v nenapisano poglavje izpetosti
to pa je težje zaobiti
kakor zaorati v kaj kar je spoznano
ne-kaj hoče več v povračilo
in ne zadošča hotenje za bito bivanja
ali pripravljenost svetla bodočnost
stavek ali karkoli drugega
prt lepo stkan ' ne odtehta ničesar
bi ali ne-bi bit
ali to ali ono
nič
zdaj zdaj je treba razbiti
to p<ilirano neoporečno strugo potekanja
s klicami kuge
ž rafali oporekanja
ZDROBITI
na ne-ne-ne-ne-ne-ne
misel v njenem kokonu razgrebsti
videz ali pota dlani ali umor
ubiti
pajek
postal si sredstvo
za mreže ki niso tvoje
zapletel si se v to početje
in se ti je zbledlo
UMETNOST
je sredstvo
vendar ima pes tudi svoje življenje
tudi svinje so deležne ljubezni
da ne omenjamo kanarčkov
in širjenja drugih eksotičnih ribic
toda kaj je tisto kar prepuščamo konjedercu
ali svojemu žrelu
ali zaboju za odpadke
z obredom ali brez obreda
346
pri poslednji delitvi na nekaj in nič
ne muči bogorodice
zraven tega da je majhna razlika
med tem da si
in tem da so te kdaj prej
ali kdaj pozneje
z nekoliko večjim zaupanjem vase
postrgali
v štetju pred tvojimi dnevi
e) ahasver
Do koder prideš moraš dalje
za hip obstaneš prepoten in klecav
obvisiš v zametu
in že spet siliš v brezcilje
hočeš vstati
ampak nisi dorasel zimi
čeprav ti je segla samo do ramena
treplja te s hladno roko
hoče ti biti enaka
a ti bolj ljubiš to kar si
in moraš dalje
vse je že presmešno
ne tu povoda ni za poezijo
a čakajo te
in poslušajo
katero metaforo boš izbral
namesto psovke
ker vse je že dognano
in kaj je poezija
in sploh umetnost
ti pa že nisi več človek
plaziš se po štirih
in kmalu si že z udi ne pomagaš več
a moraš dalje
ne da bi še vedel čemu
in bi zdaj o tem obiral pesem
347
f) četrti splav
Utrudili so se od gledanja proti cilju,
ki je vedno bolj naraščal,
in se zavlekli pod palubo.
Le stari, koščati krmar je čutil sunke vetra,
ki se je lovil v njegove odslužene cape.
In bonito je trgal školjke z gredlja barke,
in je nihajoče lupine požirala modra gladina.
Lažja je postajala barka,
mlaj jo je dvigal na svoja ramena,
a njena prazna jadra so se odvračala
od požara na obzorju.
Potem so se med rebra njenih kril razpeli zvoki
z nedostopnega obrežja starčevih prividov,
vabili milo in nenehno
in preizkušali njegovo zanesljivost,
da bo z neodgovorno močjo dvignil rezilo
in ga zalučal kralju v korenine.
Sam ni upal zvokom verjeti,
toda ni se jim mogel upirati,
saj se je sam izbral,
da premaga demona
pa je zajahal strune
in izginil v votli temini jame
in Polifem ga je gostoljubno sprejel med svoje ovce
in bitka bi ga skoraj zvabila za sabo,
ampak podlegel je nenadni ihti,
dopustil je,
da se mu je zastudil cedeči glas,
in zasadil je ost v razbeljeno oko.
Skrčil je prsi in stopil na svojo barko
in tedaj je rekel: ti boš moj dom.
In takrat je prvič umrl,
ker je spoznal, da je cilj vedno pred njim,
čist in svetal, toda nedosegljiv
348
njegovim nebogljenim rokam,
ker je obrnil boju hrbet.
Uspavalo ga je enolično pljuskanje ob bok,
zibanje barke mu je odvzemalo vsako misel,
da mu je bila glava prazna,
kot so bile prazne očesne votline,
ki so mu ves čas stale nasproti.
Miže se je prepuščal nedvomnemu vabilu,
včasih z odprtimi očmi;
kar naprej ga je uspavala hladna sapa
lastnega pojemanja
in zadnje luske časa so padalß z njegove kože,
nihaje so se kakor snežinke spuščale
v modro brezno.
In, ko se je tega zavedel,
je bil že odplaknjen.
g) proces
Turist ali bolje tujec na rodnem polju
za zidovi Karavank,
nenehni obhajavec istosti
tu tega in tam onega, ■
nekoč izbruhneš kaj iz sebe
na čelu ali repu karavane,
izrečeš kakšne besede v zameno
za dolgoletni požirek molčanja
in to je to mesto,
to je ta tvoj kraj, ali konec,
kjer si branil s trdoživimi klicami tubitnosti
vedno poslednje poglavje svojega nadaljevanja
in kmalu bo spet zacvetela češnja,
ki si jo zasadil nekje v otroštvu,
ki je veliko bitko prestala, a ni več tvoja:
kmalu bo zacvetela pesem in drugo popje
sposobno luč pretvarjati v svetlobo,
kakor se velike ribe hranijo z majhnimi
349
in je človek krona stvarstva,
dasi je sam spet gnojilo
človeku, ki pride za njim.
Ali si dovolj navdušen,
dovolj napitan,
dovolj pripravljen na to pojedino,
ki bogati planet z ugaslimi očmi premaganih
in seza po vesolju!
Cas kruši zid:
drobec za drobcem ga odnaša:
in osiplja na ramena školjk:
ne reci da je premalo:
ne reci da je preneopazno:
vse to je zadosti razločno:
lahko pogledaš in dojameš:
ZID RAZPADA
IN IZGINE TAKO POPOLNOMA
DA NI SLEDU O NJEM
TAM KJER JE BILA SE MALO PREJ GORA
ZAZEVA PRAZEN PROSTOR
NA NJEGOVEM DNU PA PLAPOLAJO TRAVE
POTOPLJENE V SONCU
350
VALENTIN CUNDRIC: RJA
ne žene še ne hodijo s škafi
po luč in z jerbasi po lepoto
obljubljenega trga ni na skali
kakor gnezdo orlov
ko se vrnejo k ognjišču
z gomolji z zelenjavo
obstojijo v belem risu
in s kretnjami veslajo
z večjo zavistjo slišijo kitaro
ko popačeni predolgi murni
bolj željno pivkajo v širjavo
ko nemočni jogi k luči
zvezde gledajo nanje
s streh in z rogovil
zde se jim lepe kot so one same
ko zjutraj odmaknejo oči
kadar se vršički dreves vzravnajo
pod vročim vetrovim jezikom
se žene med seboj ne poznajo
hrepene v pogubno planino
ob vodi pomerjajo papirnate krone
se uče korakov najbolj hitrih
v lase in oči skrijejo orožje
s katerim umore njega ki jim hoče pobegniti
včasih gredo v gozd tedaj so ptice
ki ne poznajo žen
osuple in jih iz skomine
vrže noč šele
včasih se dajo dežju
ki jih v slastnih curkih vzame
351
potem pa pusti na semenu buč
iz katerih so ženine rezljale
kadar so celice za drevo
so tenkočutno nežne
z uspavanko na dlani zro v nebo
z vsem svetom objete
okna
so za beg in vrata za beg
drevored da se luna preobleče
karte za prihodnost žene so os sveta
odgovornost je velika odvisnost še večja
hinavščina je od mlaja odvisna
odkritost od sonca od zenita
pripadnost od ure ne sme biti pozna
lepota od las ki jih mora biti za preprogo
gneča na zemlji od ostrih pekočih trav
ljubezen od duha v ustih od znoja
grški pesnik od prevoda žito gre za soncem
sirote za dobrotnikom samo nehvaležneži izdajo
krušne starše in uidejo skoz okna skoz vrata
v svet kjer so drevoredi posekani luna slečena
karte brez sedanjosti brez stropa žene
pesnik brez slave
ceste so zato da peljemo slavne v glavno mesto
glavno mesto izdaja časnike v maternem jeziku
da vzbujajo vzdušje kreposti
kreposti so potrebne da sproti odbiramo med
rimami in psovkami ki nas slede do spalnice
odgovornost je velika odvisnost še večja
največja pa je hvaležnost kdor je hvaležen
spoštuje okna vrata za odhod spoštujem vas
drevoredi spoštujem vas še ko vas zapuščam blaten
lunine mene spoštujem vas čeprav porazno vplivate
na ženske boke preroške karte spoštujem vas
ker ste divje in nevarne
žena os sveta spoštujem te nisem vreden tvoje milosti
odvisnosti spoštujem ims naj bom vreden miloščine
hinavščina odkritost in lepota spoštujem vas
352
4 Prublemi
posebno kadar jo vernikom zagodete
da nanje s prstom pokažete ostre pekoče trave
rastite ljubezni čiste z madežem človeške
in živalske spoštujem vas ker ste sopare polne
grški pesniki spoštujem vas ker ste do dedičev pošteni'
žita vas ker greste po vetru po vetru učite me
pameti mi dajte žita
sirote vas ker vedno sanjate o dobrih
krušni starši hvala vam ker le sebe obdajate
z živimi svečami fotografije slavnih mož
zraven vas sem čisto varen čebela ki mi plešeš
med rokama kakor glasen tank
uteži in metri vse spoštujem
tebe galeb ki letiš iz srca moje deklice
zvezda repatica ker si preroška in zastonj za vse zemljane
lešniki vas spoštujem ker se ponujate tudi izobčencem
ženske dojke vas spoštujem ker se ko novorojeni psički
slepo in pohlepno dvigate kvišku
ženska vsa spoštujem te hvaležen sem ti za tvoj profil
pričaraš kar želim vse od ognja do ubežnika
spoštujem kar je krog mene omenjam spoštljivo
v kramljanjih in vse kar je v meni
najbolj pa pogin ki me čaka po žeji in lakoti
ptice ki bi s skrivnostnim letom vznemirjale razlagalce
usod so izumrle po zraku letajo čisto navadne ptice
nevedne in mogočne kakor voda take so kar pomnim
a zgodilo se je nekaj drugega zdaj proti prerokbam
ljudje so manjši rože večje zgodilo se je nekaj drugega
proti prerokbam ljudje ne morejo več spati
samo posedajo po trgih okrepčevalnicah in spalnicah
šepečejo da so metulji nevarni in da tudi dež ni tako
nedolžen
ljudje ne morejo več spati ptica ujeda je vsak dan
nad posteljo s široko razprostrtimi perutmi
ljudje ne morejo več spati tudi pravljic več ne pravijo
sodnike ki betlehemsko narečje govore medse kličejo
jve 2 odprtimi usti z odveznjenimi očmi se motajo
okoli oken gladki ko umite steklenice ne morejo več
353
spati NE NE berejo prozorne časopise da še predčasno
vsako spremebo ugotove nobenih sprememb ne sme bili
rumeni glasovi naj kličejo sonce sonce je dolžno da
pripeka zeleni glasovi naj kličejo travo trava raste
za turiste in za živino dež naj bo razumen in ga bodo imele
ceste rade zaljubile se bodo vanj
stol naj ve da je človek obziren nič več
z zrakom in talenti je isto skratka
biti morajo da človeštvo more dihali
zrak je dolžan da ni pretežak
talenti da se dajo kupiti
norci so potrebni za razvedrilo in za oklic novega božiča
samo lepo morajo biti v svoji hiši
filistri so tisti ki niso ne talenti ne norci
še dalje naj hvalijo tuj denar
vse naslednje nam življenje samo lepša
češe nas in mrši pomlajuje prostor naredi
ščit ter šlem obesi v spalnico
zarja je dolžna da razburi brezdelne
dekleta da bredejo noč s priprtimi očmi
noč ki goram zamegli leče
mrlič ki vdano trohni zid ki ne sme biti brez lestve
postava ki nevarne pomori
vse mora biti v redu
vse se mora obrestovati
odvisnost
odgovornost
spoštovanje
NE NE-
stokrat ne
proste zorijo gozdne trave svobodne se rodijo hude ure
in tudi drevesa niso obsojena na tlako
samo sramujejo se svobode in so venomer na istem kraju
ne ne ne ne bom sešteval in delil
nobena jablan tega ne počenja ne prepovedujte mi
kujem koso ki ne bo kosila pašnikov
temveč zagovedne kosce in grabljice
jaz ne berem prozornih časopisov
zaradi mene naj sonce menja spol
334
verige ostanejo in žulijo dalje
trava naj vali vse od peska do zvezd
žalost bo še bolj nepodkupljiva
stoli naj vzljubijo mrčes
zaradi mene
zaradi mene
zrak naj se obarva marelično
naj noč zamuja stalno
pokončan bom taval za bronastimi
sencami v puščavi
naj deklice kasne z odhajanji domov
nikogar ne bom našel v deblu
pod lubjem
med letnicami med ivermi
zaradi mene
zaradi mene
naj se zgodovinarji posmehnejo
preteklosti
zaradi mene
zaradi mene
zaradi mene
jaz se svobode ne sramujem
iskal jo bom zahteval
svoboden naj pripadem
kraju in času
času in kraju
svoboden
hočem
pripadati
355
Ko je bog pličke barval
Saša Vuga
(Iz zarjavelih medalj, CZ 1965)
Menihelj
Lahko govorite o vrvi.
Saj hiša, ki v njej visim, ni moja.
Izpod lope vidim Sv. Maver. V mrtvašnici straši razbita šipa. Srednje-
veški Mariji je zmrzal zlomila Jezuščka iz naročja, božji fantek se je
zdrobil na cerkvenem pragu. Na smetišču, za pokopališčem, leži železen
pergament z vrezom ŽALOSTNA MAMICA.
Iz tramu se mi kot iz pokvarjene klepsidre siplje na lobanjo črvo-
jedina.
Lahko, sem rekel, govorite o vrvi.
Nikogar ne boste prizadeli.
Ni mame, kap jo je zlomila čez šivalni stroj. Ni tata: še pred vojno
sta ga med zamrznjenimi tirnicami, ko je vzdigoval laterno, preščipnila
odbijača. V mrtvašnici ga je upokojen zdravnik odprl s kuhinjskim nožem
in mu brez rokavic potegnil pljuča izza koša. Betežnik je domneval, da
je oče jetičen.
Niti polbrata ni. Danes je sobota, kodrasti kurjač Hilarij je z loko-
motive zdirjal v krčmo, da bi zapil, kar je prigaral čez teden. Zapuščen
kot zlodej v nebesih, si prižge oči šele, ko mu jajčni konjak napihne
skrčeni želodec.
Včasih sva ponoči pijana kolovratila ob Soči, brat je kričal kletve,
sam sem šepetal litanije. Nekajkrat me je pretepel. Ker sem molčal in
zavoljo litanij. Z gumijastim podplatom me je suval v glavo. Ležal sem
v vresju in se mu smehljal. Brat je mislil, da pretepa silnega vojščaka.
Misliti se spet enkrat pravi nič vedeti, saj je Hilarij bil po prestreljenem
bobnu. Potlej se je zmočil v hlače. Stal je razkoračen in odprtih ust. Ko
se je izmočil, je zahlipal in omahnil. Zaprl sem oči, zaspala sva. Zjutraj
naju jc Matevž pobral iz vresja in z vozice stresel pred napajališče. Tam
sva si umila kri izpod nosu in prah s čevljev in odšla v vas. Hilarij se je
opotekal, jaz sem kakor zmeraj santal, šoje so vreščale in vse je bilo
videti umazano: celo strehe, ko da so s kravjaki krite.
356
Pri Repolusku je tiho tiktakala ura. Po trgu je gor in dol, noč in dan
in gor in dol, hodil Policaj — tako so krstili Fortunata, bebca z leseno
nogo. Sonce se je kot iz jajca zlilo s hriba.
S Hilarijem sva govorila vsak o svojem očetu. Ko sva se spomnila
matere, so nama v kozarce s pivom padle debele solze. Potlej je brat
položil pod steklenico bankovec in pohitel na lokomotivo. Gledal sem
denar: Hilarij, reven kot oklešček, brat, ki hlače kot v sanjah moči,
podpira s tisočaki, packastimi od potu in saj, borca. Strelca s Kobilje
glave.
Glava mi je omahnila, prsti so zaorali po mokrem prtu, zgubana to-
čajka Julka pa me je obšla. Vedela je, da nisem niti pijanec niti pijan,
več pa ni spraševala.
Lahko govorite o vrvi.
Brat ni občutljiv za stara rekla.
Zvedel bo in se napil, razkričal. Izposodil si bo srajco, si s pljunki
skrtačil čevlje in v krčmi poprosil Julko, naj mu spentlja kravato. Ljudje
mu bodo stiskali roko, po hribovsko slovesni, prstenih lic. Hilarij bo ki-
mal, kimal in zahlipal. Ne iz prevelike žalosti zavoljo brata. Zajokal bo
od ganjenosti, iz veselja, saj ga je vas dvajset let slepo gledala, pa ga
zdaj vendarle uzrla.
Tako bo, če kaj vem.
Prav je, da bo tako.      ,
Zato le govorite o vrvi.
Hrastova vrata v svojo «villo Glori« sem pustila odprta. Ta moja
imenitna rezidenca, bunker, pogreznjen v koprive, stoji ob progi, nad
vasjo. Stene so iz kamna, streha pa iz brun in zemlje. Iz strelnih lin je po
vojni bolščala Matevževa koza. Pa so koze obsodili kot državni blaginji
škodljive, pa sem se vselil.
Noga mi je vsak večer otekala.
Iz ilovnatih tal je prežala vlaga, po stenah se je gričkal soliter, s
stropa sem v soju sveče trgal gobe štorovke. V bunker, tri korake širok,
tri visok, sem znosil: posteljo, plešast kožuh za odejo, vrč za vodo, vrečko
črvivih testenin, moljast telovnik, pokvarjeno žepno svetilko, železničar-
sko kapo, usnjene rokavice, plašč in skrinjico, sem sem shranil mamino
podobo, njen molek, bratov cucelj, tri krogle, ki so mi jih potegnili iz
hrbta, in očetov prstan.
Nogo mi je oščipal ranocelnik Valentinus.
Bunker je moj, nihče me ne bi mogel izseliti.
Vojni plen tako rekoč.
Pomnim, ko da bi gledal film: najprej sem zvlekel pod vrbo Jelčija,
podrl ga je strel iz bunkerja. Potlej sem stisnil v dlan dve granati, po-
čepnil za ograjo in vrgel prvo in vrgel drugo. Nemec je streljal. V dimu
sem se vrnil pod vrbo. Ni se mu mudilo. Jelčiju sem s pasu snel tri
amerikanke, jih z vrvco povezal, jih na raklo obesil in čez tirnice zalučal
kamen. Nemec je zaprašil v nasip dolg rafal. Hitro sem porinil raklo skoz
lino in se skotalil v koprive.
357
Četrt ure se je kadilo.
Preobul sem si nogavice, zvedel od kurirja, ki ga je iznad vasi poslal
Marostar, da je vojne konec in da pri pošti delijo vino in tobak, se po-
česal in odprl vrata. Vzbuh jih je posilil, imela so trebuh. Nemec je ležal
na Nemcu. V kakšno brozgo se lahko zmaliči lice ... Sedel sem na zaboj
s strelivom, potegnil vrhnjemu Nemcu iz žepa safalado, si jo ogledal,
jo s palcem očodil krvi, uzrl opeko kruha pri škornju spodnjega Nemca
in med praznimi, še toplimi tulci konservo s sardinami: tudi ribe so bile
brez glave.
Sonce je vstajalo, hrano sem stresel mravljam v koprive, vojne je
bilo konec.
Od Nemcev sem počasi šel v vas.
Dišalo je po mišjih gnezdih.
Iz želodca se mi je pehalo in Marostar se je čudil, ker nisem maral
močnika.
Zagrmel je:
»Tri titovke soli smo stresli v kotel!«
Postlal sem si na kmečkem vozu, se ogrnil s plahto in zaspal.
Od vseh sanj mi je ostal le bunker.
Na strop sem pribil veliko Zadnjo večerjo, da mi ne bi v mokrih
nočeh teklo po licu. Včasih, ko so se mi zmrznjene noge trgale v gležnjih,
sem vzdignil oči v Jezusa: rahlo utrujen, zaskrbljen je, starodavni general
v svetložolti halji, sedel med svojimi štabnimi častniki, kraj kelihov in
kruhkov.
Mati mi je, otroku, dopovedala, kako spodi molitev pajka iz želodca,
bolečino iz zoba: začel sem moliti. Okoli sveče so plahutale vešče. Molitev
je sahnila na ustnicah. Mislil sem na samokres Usnjenega Matevža, na
dež, na Pirhov vrh in na poročnika. Sotesko je takrat prekrivalo obla-
kov j e in vse je bilo takrat in zakaj me beseda takrat spomni na mrtvega
grobarja? Ne vem. Poskusil sem moliti Krista z bradico. Moliti kakor
mati, ko sva po laterni in po zdravnikovem nožu ostala sama. In preden
je prišel nezak43nski Hilarij — v naši izbi je namreč kdaj pa kdaj prespal
bivši postiljon, imel je brke in debelo, kot kozavo kožo. Hočem reči:
zakaj ga ne bi molil, Krista? Kaj pa mi je slabega, kaj klavrnega prizadel?
Poročnik je bil moj začetek, Nemca, spremenjena v polpete, pa moj
konec. Vmes tiči poldrugo leto dni, ki bi jih rad abortirai iz sebe. Ampak
le kako splaviti že poldrugo leto težek plod?
Od poročnika do Nemcev: en sam pohod iz hriba v hrib.
Pohod v poteftáni proletarski kapi in v črnem suknjiču, ki sem ga
ukradel iz župniške veže in ga opasal z vrvjo. Tam, kjer je duhovna
trebuh tiščal, se je meni mraz nabiral. Pa sem privezal, z vrvjo, odrezano
od navčka. Dobra, mastna vrv: v fari je najbrž odrešenik pogosto klical
deteta nazaj med angele.
Potlej se je sonce zasmejalo, sneg se je razjokal, vrečevina na nogah
se je napila in ponoči, ko sem stražil pod zeleno luno, zmrznila. Stopala
so mi omrtvela. Prsti so postali rdeči kot korenčki, mehurjasti in grdi —
358
pohod se je nadaljeval, VSE ZA FRONTO je pisalo po zidovih domačij,
in kaj je prst, mezinec, ki kot kostanj iz lupine odleti na kamnat prag?
Hiša je imela nad vrati sklepnik z grbom: prekrižani sekiri in vklesek
JZ 1869.
Ležal sem v kopalni kadi. Bela in na levjih nogah je stala v sadov-
njaku. Potegnili so jo iz stražarnice in je rabila kot kad za vse: vaščani
so s kadjo vozili gnojnico na njive, tovorih zelje, s kropom in z verigami
golili prašičke v njej, pred kuho tropine gomilili, obleke rajnkih prali
— le sebe nikdar, škoda časa.
Ležal sem, Nemec onkraj ceste, na balkonu, mi ni dal vstati. Ko toča
po skodlah je svinec tu in tam zaropotal ob kad.
Naši so kričali zad za cerkvijo, privlekli top, skozi cev požmerili, pa
slovesno kot v turških časih izstrelili edino granato: zvonik je bil ob uro,
iz lin pa so še zmeraj streljali.
Skozi pritočno luknjo sem se zagledal proti pragu. Tam je pod seki-
rama z JZ 1869 ležal moj mezinec. Moj mezinec, nebogljen in črn — no-
sila in rodila in dojila ga je mati, ki je vendar meni dala ime!... Pre-
vzelo me je. Kot mezinec iz mojega življenja sem se izluščil iz bitke in
se prilepil na odprtino v kadi: najprej se je prizibala kokoš. Sla je na-
ravnost proti mezincu, obstala in kakor iz zadrege s krempeljcem po-
praskala v tla. Nemara zavoljo podgane: pridrčala je, ritasta, breja, po-
grizla z gobcem v zrak, zdirjala v kolobar in spet potuhnila trebuh v prah.
Vse tri so zdaj prežale: kokoš, podgana, mačka.
Prek streh so padle mrzle sence.
Mačka je čumela v oknu, pod rjastimi križi. Z enim očesom je pazila
na kokoš, z drugim na podgano, z obema pa na moj mezinec.
Streljanje je ponehalo.
Pred zakristijo sta na kamne priletela Nemca, ki sp ju naši zbrcali
od strojnic v zvoniku.
Pa je podgana uprla trebuh v bedra in zdirjala proti mezincu. Rep
se ji je valjal ko debela vodna glista. Mačka se je bliskasto vzpela. Nasr-
šila je dlako, porisano z marogami. Brki so ji kot siv sij brizgali iznad
nozdrvi. Kokoš se je zagugala, štrcnila s perutnico in splahnela z mrač-
nega dvorišča.
Podgana je obstala pred mezincem in vrgla mački rokavico.
Dvoboj z očmi je trajal hipec.
Podganine oči so se kot bucike zarile mački v zenice. Mačka je po-
tresla z glavo, se obrnila in z okna zdrsnila v somrak. Tolsta zmagovalka
je zgrabila moj mezinec in odritala.
»Ne,« sem kriknil.
V roki sem stiskal granato.
Z njo sem bil čakal na Nemca.
Granata je v visokem loku priletela pred podgano in se kot balinec
skotrljala v koprive. Zverina je dirjala. Ko je vzbuhnilo, jo je zaneslo.
Trebuh se ji je v črnem pišu zibal kakor golša. Bežala je v splašenih
cikcakih. Obakraj nje so deževale zmrvljene krtine.
359
Vstal sem in sem stal v kadi. Cez suknjič mi je veter nosil saje s
pogorišč. Groza me je obhajala s črnimi hostijami. Stal do teme v beli
kadi, sam kot bom in kakor sem, stal.
Potlej so se mi usta raztrgala.
Kričal sem kot volk v mesečini.
Iz noči se je stegnila roka, me sklofutala. Marostar me je kot otroka
vzdignil iz kadi. Brcal sem, ga grizel v rokav. Pred Marostarjem so šli
z laterno: vračali so se s pokopališča, tam so ujetnike postreljali. V izbi
so me zloknili na peč.
Ob zoru je rosilo čez cerkljanske hribe.
Sedeli smo pred pošto, na obcestnih kamnih, in čakali, ne vem več
kaj. Sem je jutro z lilastimi barvami packalo dan. Spet enega v pater-
noštru dni. Potlej je prišla starica, sključena nad palico in z lovskim psom.
Šla je menda k maši.
Zad za starko s psičkom pa je kot iz pravljice prijezdila princeska.
Konj je bil spočit in sit in bel. S čela se mu jo kot feredža spuščala
črna lisa. Vzdignil sem oči v stremena, v rdeče škorenjce in v jahalne
hlače. Do kolen je segala razkošna dolama.* Roka je bila v damskem
usnju. Skodrani lasje so padali do brzostrelke in na titovki sem prvič
videl zvezdo iz rubinovega stekla: v zvezdi sta se kakor dvojčka v materi
stiskala srebrna srp in kladivo.
Sonce je pristajalo na udrtih strehah.
Bradavica si je zmehčal čeljust:
»Škornji, Marostar, in hlače!«
Pokrpan in raztrgan, je bil včasih kakor Adam z Evo vrh oltarja:
z roko na sramoti.
»Psst,« je rekel Marostar.
Sedel je na kamnu in z obrazom v dlaneh.
Tihi Ciril je na životu nosil srajco in strelivo. Bil je zabuhel, pod
srajco si je proti mrazu kakor v slamnjačo tlačil suho listje.
»Psst,« je rekel Marostar.
Tihi Ciril je kot zavoljo silnega napora zamižal. „jj;
»Ampak brzostrelka — smrtni greh!« -i-^
»Psst,« je ponovil Marostar. ,if
Bilo nam je tako lepo na soncu.
Ko pa bi nam moralo biti še lepše, je toplota zdramila uši.
»Slabost me obhaja in rad bi te slišal, Marostar!«
Besedo sem hotel, zakaj resnice že dolgo nisem več ne terjal ne
pričakoval.
Marostar se je s komolcem naslonil na pisemski nabiralnik. Kazal
nam je pleča in težki samokres na križu. Starka s psičkom je prišla od
maše, ki je ni bilo. Trdovratna starka, ni si dala dopovedati. Marostar
je imel oči kot polh v pasti: debele in krvave.
Bradavica se je nasmehnil:
* Konjeniški suknjič.
360
»Prste sejemo po zemlji domači, pa še verjamemo, da štorklja deco
nosi !«
Nabral sem za pol merice strasti:
»Za to brzostrelko se je neki Matevž z Nemcem nekje pol ure ia ne
za parado rval — bi se bil, ko bi mu bil zlodej zašepnil, kam bodo orožje
obesili? Naiven sem, naiven hočem biti, ker sem ničev sluga revolucije,
treh pravic pa ne priznam!«
Spet smo lezli v strmino.
Obakraj kolovoza sta se kakor zelena vampa vzpenjala iz megle
holma z jablanami. Drevesa so se grbila v tla s črnimi vejami. Marostar
je korakal sam in tih. Kakor konju se mu je izpod nosnic jemala sapa
v belih brkih.
In spet je dež rosil in lužil duše v kašo.
Zakrakale so vrane.
Spomnil sem se Srbov, tistih plaščev brez imena, pahnjenih v metež
in v umazane albanske gore. Oče je skrival knjigo, vrh omare, pod kipom
Diane. Boginja lova je, prsata, vsa v pentljah in rokavcih, stala sredi
tropa dolgodlakcev. Zena geometra Buttafuoca jo je poiskala na pod-
strešju, ko se je možila njena kuharica, moja mama. V zimskih večerih
je oče bral o stražah v kapucah in o konjih, ki so padali v prepad. O
rokah je bral, teh strašnih kažipotih, štrlečih iz snega. Bral o krokarjih,
volkovih. Bral o starem kralju, kako med kamni tre koruzo in jo sreblje
iz dlani, otrobi se mu lovijo v mogočne brke kot na limanice. Bral pod
petrolejko, iz nevarne knjige. Izpod majčkenih naočnikov so se mu lizale
solze. Ko je končal, je svojo črno železničarsko dlan položil čez platnice,
žrec in vrač, zamaknjen in vzvišen.
Burja je grizla vogal, iz kotlička za polento je dišalo po mizeriji.
Potlej je mama zapela, kakor na pogrebu nedonošenčka. Poprijel je
oče, jaz sem mu pomagal — pravil je, da imam srebrn glas. Slovenec sem
in buči, morje, tam za turškim gričem. Ko je nocoj pa, oh, nocoj prišlo
iz kota, je oče vstal, stisnil prste k hlačam, se zazrl v mizo, tam so pod
žlicami prežah na drobtine ščurki — ah, kako je pel. Pa je pesem izzve-
nela, oče je zavzdihnil, se vzpel na prste, potuhnil knjigo pod boginjo lova
in odšel. Do noči, ko mu je kipec zdrsnil,- se mu razklal na glavi — bo-
ginja sem, psi tja — in se na tleh razsul v porcelansko sodro. Oče se je
kot z limonovo rezino na jeziku skremžil in kot po navadi brez besed
izginil spat.
Zjutraj je vzdignil laterno in — zbogom, moj dobri oče, ki si mi za-
pustil le železničarski plašč in vero. Z njo in s pol nahrbtnika patron
sem se za rod in zemljo — kako se to dandanes sliši! — odpravil v gozd.
Zvon je zaklenkal, se mi je videlo. Slovesno je zazvonil, kot opolnoči.
Moral sem se, hotel sem se žrtvovati.
Tako so me učili oče proletarec, .vaški vikar z domačo besedo in
narodna pesem. Zase nisem nič terjal — o, pač! Kotiček v jutrišnjem
dnevu, ki bo pošten in kakor se jutrišnjim dnevom spodobi, sicer zakaj
bi zanje mrli.
361
In ženo ali žensko, ki bi ne smrdela po tovarni kleja. Ženo z belimi
hlačkami. Na dojkah črne bradavice, trde kakor palci pri zamorskih
angelcih. Ženo, ki bi ne bila lovača. Prosil bi jo za otroka, na prečko
počesanega junaka v sandalah. Spokojno bi se včasih sprehodila pokraj
Soče, v večerih, ko se na bregu vrbe in topoli ženijo. Ženo, ki bi ji lahko
bil dober.
Hotel sem dobro.
Zdaj nočem nič več.
V cerkljanskih hribih je takrat grenko pripeketalo čez pravljico.
Bil si. Menihelj, preluknjan vozni listek.
Premog v premogu, da ne bi parni kotel kihnil.
Do kosti ohuj.ša, kdor se s sanjami redi.
Ah, bele dojke in mojemu otroku mati — celo točajke, povaljanih
oči in udrte v koračo, so se umikale, ko sem, skrivljcn pod kožuhom, črn
in pokvekast, prišel v okrepčevalnico. Na podu so se blesketali pljunki,
brlele so sajaste žarnice, zaudarjalo je po stranišču. Gostje so imeli otekle
nosove in ploske obraze. Zadirčno so drug drugemu dokazovali nekakšne
resnice, potlej pa bruhali. Na kupe resnic je migljalo v sopari postajne
okrepčevalnice. Po gnjati se je nitkala plesen, kurjači so goltali žemlje
in jih zalivali z vodenim žganjem. Ko sem se odkril, mi je natakarica
vrgla v kapo štruco kruha, postavila na mizo cinast krožnik z vampi in
zaterjala, naj se odmaknem k zidu, ker bo pometala — ah, moj junakec,
ki naj bi te srečnemu očetu podarila srečna mama, kako svinjaško je bilo
vse to!
In kam naj bi pripeljal tvojo mamo?
Nemara v bunker, kjer sem z granato Nemcu sapo vzel? Niti mrha,
ki sope za denar, ko jo pokrijejo ramena potrebuježa, se ne bi zleknila
na kožuh, pod žalostnega Kristusa v svetložolti halji.
Pa če bi ti prišel, moj sen, le kam bi tebe v zibko dal? V skrinjico,
kjer so podobe, molek, cucelj, tri krogle iz hrbta tvojega nikdar očeta
in v papir zamotana odlikovanja? Premajhna reč, dojenčku kvečjemu za
krsto.
In sem v plundrastih nočeh suval v lokomotivo premog. Stisnjenih
ust, razžarjcncga čela, v požre.šni trebuh. Drveti, izginiti, bilo je veličast-
no, hrumenje, poškripavanjo koles, kot ognjena vrba so iskre bruhale
v temo. Pa sem vzdignil zobe od ur in ročic, pa je divjanja bilo konec,
pa sem zmeraj spet uzrl ali prašna okna okrepčevalnice ali pa ograjo,
tepko, bunker.
Kakor psiček, ki se grize v rep, ko dirja v kolobarju.
Ko se je sneg razcedil mimo zvončkov in v cestne luže, sem se vračal
v debelih čevljih. Kakor putikast sem koracal, po petah. Prvo sonce je
cukralo mlakuže. Nisem videl ne mačic kraj poti ne klenov v tolmunih,
niti lastovk, ki jih je kot rezine dimnikarjevega polcilindra premetavalo
po nebu. V noge som gledal: bolezen mi jih je napihovala. Zjutraj sem
jih ko testone hlebce potiskal v nogavice in silil v čevlje.
Moj dan se je začenjal z bolečino, jenjaval pa je s strahom za na-
slednji dan.
362
Obiskal sem ranocelnika.
Ta me je potipal in ukazal, da me morajo zamenjati.
Vrnil sem se v bunker in, na posteljo pogrnjen, poslušal šklopotanje,
drget tirnic in sopihanje starinskih dimnikov. V nočeh sem štel kaplje,
ki so kot iz nosa moje prehlajene usode padale na ilovnata tla. Kristusa
pod stropom se je polotila plesen.
Deževne noči sem zgrabil za svinčnik in na koledar napisal pismo:
»Tovariši !
Kraj razmajane proge, ob Soči, gnije v gnilem bunkerju nekakšen
bivši borec. Tako rekoč zmagalec v drugi vojni. Ni ga prinesel lipicanec,
na škrbastih nogah je prikorakal, dostojanstveno in kakor se spodobi,
čeprav se mu je kot otroku spahovalo od poslednje bitke, krvave safalade
in sardin.«
Pritisni sem piko in s svečo zvrtal luknjo v papir.
Komu pisati — cesar je daleč, boga ni, dežuje.
Podložil sem si čevelj in zaspal.
Zjutraj sem odprl v meglo, privihal ovratnik, si potlačil kapo in od-
petal iskat Hilarij a.
V krčmo so gledala štiri okna s prosojnimi zavesami. Ura je, z vložki
iz biserne matice, rezko kakor v župnišču, bila čas. Na dvorišču so se
ustavljali vozniki, prekladali ponjave s konj, jim česali mokre grive in
žmerili v nebo. Pripeljal se je Italijan s srnjakom na avtomobilu, pokukal
je v krčmo, zavihal nos in zaprl. Popoldne je prištorkljal Policaj. Lasje
so mu štrleli z lobanje kakor črna avreola. Hodil je gor in dol v pelerini
iz povoščenega platna. Potlej je odmaknil stol, stegnil leseno nogo in
okamenel.
O mraku je čez prag prineslo Francka. Kot srobotje suh, oprezav,
s čopkom žoltih dlak pod usti, v scefranih hlačah in s klobučkom: zmeraj
z rdečim ženskim klobučkom. Doma je imel dve izbi klobukov, zdaj je
podstrešje praznil za nove. Živel je za klobuke, se s klobuki pogovarjal
in jih pred tujimi očmi skrbno zaklepal. Vas ga je izkoriščala. Vse do-
poldne je veselo grče klal za zamaščen klobuk, potlej pa še rekel hvala.
Na streljaj lovske puške mu je hiša po moljasti klobučevini zaudarjala.
Tako smo torej zdeli, trije vaški kreteni.
Prišla je točajka, nosila je tri krožnike in v predpasniku tri žlice.
Ustavila se je pri Francku, pa pri Policaju. Ko je predme položila krož-
nik, sem zagolčal:
»Kdo te je po čem vprašal?«
Policaj je že zasadil žlico.
Francek se je vneto križal, klobuka pa ni snel z glave.
»Ni psa pri hiši? Krčmar je, preden so ga podržavili, redil dva psa
in pet prašičev!«
Ženski so se ustnice zasukale.
V nosnice me je zaskelelo od pomij.
Na mizi sem uzrl kurji vrat, govejo kost, kos kruha, ki ga je krop
nabreknil, parmezanske skorje, zvite v polmesec, in za pol palca mastne
juhe.
363
Najbrž me je imela za Hilarija, zakaj čez hip je priložila žlico in
piikroviteljsko zagodrnjala:
»Le jej, lakota nezakonska!«
Zamahnil sem s pestjo.
Krožnik je poskočil, se zavrtinčil, se v zraku spraznil in priletel na
sosednjo mizo. Crna juha se je zlila po točajki, obraz so ji ofrcalo drob-
tine, v dlan pa je kot ljudožersko žezlo stisnila govejo kost.
Ah, bratje, tovariši z marša od skrilnatih streh Benečije do blagih
očetov iz Pleterij. stopite izpod mesečine. Cik smo si pod smrekami delili,
zdaj si bomo psovke, ki prek mene na vse nas lete. Strelec s Kobilje glave,
Menihelj, je v zasedo padel, pa iz nje zaradi gnilih nog ne more, bratje!
V somraku sem zagledal sence pri točilni mizi. Točajka si je s stekle-
nico sifona spirala pomije s srajce. Na dveh sodčkih pod steno je pisalo
belo in Crno. Iz sprejemnika je hlapec Jernej nekolikanj hripavo de-
klamirah Spočitim jajce, trudnim škorpijona!...
Bruhnil sem v smeh.
Na sencah v polmraku so bile šoferske kape. stari ključavničar La-
harnar pa je šepetal:
»Zveza borcev mu je dala spodnje hlače iz flanele, steklenico mošta
in novico, da mu bodo ranocelniki na jesen nogo v gležnju odrezali!«
Od senc je prišlo bitje, pšenasto v obraz in suho kakor vrv, Milan
Merkač: ko da bi čebelo križal s črno svinjo.
»V vojni si se prehudo zaganjal, pa so ti noge v snegu obtičale. Ti
imaš zasluge, jaz denar. Tu, na dlani, daj prst. šop tisočakov, potipaj.
čeprav sem kot ponižen marketendar kurbam kavo nosil ob dopoldnevih
k vzglavju in jim posteljne posode praznil v kanal. V tvoji listnici vedri
le dokument pohabljenca in pajčevina. Ta ni za proč. padarji jo še dan-
danes s pljunkom lepijo na rane ... Zaradi mene, recimo, lahko jočeš.
Znoj bolezen kida iz telesa, govorijo, žalost pa solze. Le joči.«
Spravil je bankovce v žep, in takrat sem poslednjič zarjul. Planil
sem s stola, ga zgrabil in vrgel na mizo:
»Kdo joče, regimentsko stranišče, kdo?«
Milan Merkač je razgalil zobe ko dihur, ko ga kmet z vilami pribije
v jasli. Nos mu je čez bi'čice uplahnil do ust. Točajka je zacvilila. Palec
in kazalec sta se mi počasi krčila. Potlej me je gnusno spreletelo: ko da
v cestnem prahu davim topel kravjak.
Vrata so se hrupno odprla na stežaj:
»Sakrament, parklje proč od partizana!«
V izbo se je. bled, razmršen. kolobarjast pod očmi in moker, primajal
Hilarij. S črnim vinom popackan, se je lovil za stole, za mize. Na drobno
je klofutnil Merkača in zavreščal:
»Brat mi je in vojna pohaba! Mene se loti. kdor si upa! Predvsem
pa: čc si upa!«
Merkač ga je s kolenom sunil v koračo.
Hilarij je priletel v Policaja, ta jo zatulil kot oklan, zaropotal z leseno
nogo in pobegnil.
364
Več nisem videl.
Več nisem maral videti.
Pred krčmo, v luči, ki je padala na prag. mi je Francek ponudil
svojo krono, svoje vse: na glavo mi je posadil rdeči klobuček. Vrnil sem
mu ga, zavil čez most in pomislil: so v naši deželi res samo še norci
dobri?
Luna je srebrila rob oblaka nad vasjo. Po cesti, mozoljasti od jam
in mlak, se je s kroticami kobacala krota. Pred mojim čevljem je vzdig-
nila glavo. Smrt ji je zatlela iz oči. Rad bi ji povedal, da sem ji prijatelj.
Pa kako naj bi se človek s kroto pogovarjal, ko se s človekom več ne
more?
V bunkerju sem prižgal svečo, zapičeno v steklenico, in si oblekel
kožuh. Kam, nisem vedel. Vrata sem pustil odprta. Od daleč je bil bunker
z linami kot strah, ki ga paglavci izrežejo iz buče in ponoči s svečo po-
lože kraj ceste, ko se device vračajo iz cerkve od pobožnosti. Odlikovanja
na kožuhu so cingljala.
Sivkasti oblak se je raztegnil čez vas kakor jadro brodolomca. V noge
me je žgalo: ko da bi v čevelj žerjavice nasul.
Obrnil sem se s ceste.
Sel sem proti lesenjači, ki se je opirala na hišo z latnikom. Razma-
jana hiša je visela nad čermi ob Soči. Dišalo je po kolomazu in po pre-
perolih gumah tovornjaka.
Sedel sem na tnalo in se zmislil na očeta.
Skrivaj sem si ga šel, otrok, ogledat skozi šipo. Ležal je spokojno,
v mrtvašnici, na tleh in do vratu pokrit s krvavo rjuho. Po pogrebu mi je
mama govorila, da bo oče pel v nebeškem zboru.
Kaj naj jaz o mami rečem, ko se bova srečala z očetom? . . .
O mrtvih samo dobro.
Zdaj jima obema sije luna v mir naše soteske.
Mami bom pa rekel, da Hilarij, pokončen kakor vojskovodja, hrumi
z lokomotivo po deželi. Čeprav je materam težko lagati. Kot mali bogci
so: če že vsega ne vidijo, vse slutijo.
Steze pri Sv. Mavru bodo blatne.
Na odmetani prsti bodo koščki krst in pa kosti: dvakrat, trikrat ded
od mrtvih vstane pod grobarjevo lopato, potlej ko da se naveliča in
sprhni v prah. Na Cungovem griču bodo krakale vrane. Cerkveni zbor
— ta zbor za vse, za partijce v rakvah in za novomašnike v ornatu — bo
kašljal pred mrtvašnico. Zastava se bo spet enkrat obrnila po vetru
in tovariš Pepč bo, pijan in ganjen kakor zmeraj, kadar mora govoriti,
stopil proti grobu.
Pa se bo kremžil in bo rekel:
»Hudiča, v grlu me striska!«
In bo dal papir učitelju: je že tako, človek najlaže bere svojo pisavo.
Plešasti narodnjak bo položil roko Pepčku na ramena, stegnil daleč pred-
se list. in besedna pozlata se bo stresla na pokrov in mimo medeninastih
vijakov.
365
Tako preprosto bi bilo, če bi lepo po rovtarsko povedal:
»Tovariši, tu bo spal Menihelj, strelec s Kobilje glave, nekaj časa
tudi borec XIV. divizije. Ni se bal ne snega ne lakote, še manj pa Nemcev,
Lahov, Spancev, Mongolov, črnih, belih, četnikov, ustašev. Zdaj se je
življenja ustrašil in pred njegovimi kurbami prvikrat pobegnil. Do sod-
nega dne ga bodo iskale patrulje. Ampak o tem dezerterstvu naj raz-
sodi Pravičnik. Ta se menda .zlepa ne zmoti. Naj gre torej slava, če
že mora iti, tovariši, strelcu s Kobilje glave!«
Stopil sem na tnalo, se odkril, stisnil prste k hlačam jn zaprl oči:
kot moj dobri oče, ko je pel nocoj pa, oh, nocoj.
Hiša, ki v njej visim, ni moja.
Lahko govorite o vrvi.
366
Praznik
Otmar Knap
Rojstvo upa: boš — ne boš?
Cas sodnik čez zemljo gre
in določa: boš — ne boš...
enim DA in drugim NE.
J. Menart
»Le pojdimo, le pojdimo, saj gremo Nacka obiskit!«
Lezli smo po stezi, ki se je po ostrem pobočju kačasto vlekla iz
vasi. Jerca, ki je ob vsakem obratu s travo poraščene poti povedala
namen naSeg.^ romanja in hkrati izrazila nezadovoljstvo nad našo pičns-
nostjo, je vlekla procesijo k Nacku. Nekaj metrov za njo sta se vlekla
kot dve senci Matevž — njen ta stari, in stric Anže — stric za vse otroke
naše vasi. Za njima sta šli Kovačeva Silva in Platnarica ter čisto na
koncu Platnaričina Maja, Smehov Francek in jaz.
Nedeljsko jutranje sonce je žejalo počitek v preznojenih telesih.
Nezaupanje do obljubljene postaje v Kladarjevi oštariji je z vsakim ko-
rakom opominjajoče raslo v meni. Žeja, brezizhodna strmina in Jerca.
ki je morala biti vedno za celo serpentino pred drugimi, so mi vzbujali
grešne blodnje. Ce sem zamižal, sem zagledal pred seboj črnega zmija.
ki neusmilj(^no vleče verigo žrtev svojim mladičem. Nič ni počakala, če
se jc z drobnimi hitrimi koraki odlepila od skupine — vedno smo jo mo-
rali dohiteti, pa je nam takoj spet ušla. Dolgo črno krilo ji je opletalo
med nogami, in na glavi je nosila preveliko črno ruto. Pa smo jo dohi-
teli, pa je spet preganjajoče zamomljala:
»Le pojdimo, le pojdimo, saj gremo Nacka obiskat!«
Vas je ostajala globoko pod nami. zgubljali smo se med rdečimi
in rumenimi krošnjami jesenskih barv ter si v kratkih stavkih šepetali
drobne želje svojega trenutnega upanja in razpoloženja. Le Jerca je skopo
molčala, grabila je naša občutja in jih metala v svoj kalup, ki je imel
edino zveličavno željo: »Naprej«. Skoraj zasovražil sem njeno odmak-
njenost.
»Orka čik baba, kako gre .. .« sem samo v mislih stkal.
Kovačeva Silva in Platnarica sta si nekaj prišepetavali. potem pa
sta se zasmejali. Anže se je tako in tako samo režal, če mu je Matevž
kaj rekel ali ne.
Jerca se je ustavila, kot bi hotela reči: ''
367
»No, saj bomo kmalu,« pa ni rekla. Ko smo se ji približali, je spet
ponovila:
»Le pojdimo, le pojdimo, saj gremo Nacka obiskat!«
Prav tako sem dojel, kot da bi rekla:
»Prav vam je, zakaj ste šli, zdaj pa imate, ko vam je vroče in ste
trudni.«
»Nikoli več,« sem samo pomislil in podzavestno potegnil korak.
Sli smo mimo Kolarja, mimo Smihove bajte, in se slednjič privlekli
do Kladarja, pod vrhom griča.
»Nekaj bom šli v hišo pojest,« je skoraj sebi zašepetala Jerca.
»In pa nekaj popit,« je dodal Matevž.
Ustavil sem se in odleglo mi je. V glavi mi je zrasla sreča, objel bi
Majo, ki se je v temnomodrem prekratkem krilcu znojila pred menoj.
»Joj, Nacek.« sem zahrepenel, »pa smo tu.«
V temni veži nas je pozdravil debeli krčmar in nam odprl duri v izbo.
»Ali greste na odkritje?« Debeli krčmar je držal roke na obilni
domovini.
»Tudi Nacka bodo napisali na spomenik,« je z neprizadeto hladnostjo
odgovarjala Jerca, ne da bi ga pogledala.
»Koliko bi bil zdaj star?« Debeli krčmar je drezal v nerazpoloženje.
"Trideset v maju. mej duš kakšen fant. a ne,« je prizadeto, a ne-
umestno odgovoril Matevž.
V glavi se je razraščala sladkost, hkrati pa sem zahrepenel po Nac-
kovi skrivnosti; pričakovanje je bilo tako silno, da bi bil brž skočil za
Jerco proti Lutnemu, čeprav sem zamrzil suho sonce in brezizhodnost
strmega pobočja. Jerca je iz rdečega cekarja z kovinskimi obročki, ki so
bili za držalo, vzela tenak hleb in z Matevževo nožičko odrezala vsakemu
prozoren kos.
»Anže, si se že oženil?« je vprašal krčmar strica.
Stric se je zarezal, pokazal je grde rjave zobe in potem na dušek
izpil poln kozarec.
Vsi smo se smejali, le Jerca jc zrla skozi okno, in otroci nismo nič
razumeli.
»Le pojejte in spijte, do Lutnega jc še ura,« je priganjala Jerca.
Nihče ji ni odgovoril, le Platnarica, ki smo ji otroci pravili »ta sitna«,
se je vzdignila in se približevala vratom. Vseskozi me je dražila Plat-
naričina prisotnost, sovražil sem njen hinavski smeh, še bolj pa ogabno
pridobitniško vnemo. Tudi Kovačeva Silva je vstala in si popravljala
prekratko modro bluzo, ki ji je že vso pot uhajala izza ozkega krila.
Obilne prsi so se ji še bolj izbočile; ujel sem Anžetov sladki smeh.
Vrh griča se je našemu počutju razdala sladka preproga jeseni. Naši
pogledi so se poigravali z vihravimi zastavami, z vasico, ki je zdela pod
gričem, po katerem je bilo posejano jesensko hrepenenje barv. Jerca
se je ustavila, in ko smo jo dohiteli, nas je opomnila:
»Se četrt ure, glejte vse je v zastavah, slovesno bo. Le pojdimo!«
Slasti pričakovanja so krepile moč in prilivale upanje. Naenkrat sem v
368
vsem videl praznik, v pisanih krošnjah dreves, tudi Jerca, ki je bila
že spet deset metrov pred drugimi, je postala praznik, in Maja. ki je v
modrem krilcu poskakovala po kolniku. Od Kovačeve Silve je vel očarljiv
duh po znoju in dišečih mazilih. Vedel sem, da ta duh prihaja iz polnih
prsi, in hkrati dojel, da je tudi ta vonj sestavni del praznika. Porodila
se je grešna skrivnost, začutil sem napetost, znašel sem se čisto blizu
nje, skoraj bi se bil z rokami dotaknil njenega ozkega zelenega krila.
Koraki obeh mož so postali slovesni in umirjeni. Prikupni veter je pri-
našal iz vasi osamljene klice, mogoče se je začula vmes celo melodija
svetlih trobent in udarci po velikem bobnu in rumenih činelah. Sonce
je drselo nad planoto in izvabljalo praznik iz pisane jeseni in našega
pričakovanja, ki je mejilo na hrepenenje. Jerca ni o Nacku nič več rekla;
v strnjeni skupini smo se bližali vasi.
Med hišami, ki so se zgostile okrog privzdignjene cerkve, jc hodilo
mnogo ljudi, tudi vojake smo srečavali. Jerca nas je vodila med okraše-
nimi hišami in obloženimi stojnicami. Maja in Francek sta se pogovar-
jala o godbi. Anže se je nasmihal zastavam. Kovačevi Silvi pa so meži-
kali vojaki in domači fantje ter se ogledovali za njo. Vedno sem se ujel
s pogledom s tistim, ki se je ozrl za Silvo — stopal sem tik ob njej.
Ko sta Matevž in Anže spila v Lovčevi oštariji vsak en štuc. smo
se pričeli vzpenjati na pokopališče. Po dolgih, belih stopnicah smo šli
v črni procesiji, ki se je iztekala v gmoto, valovečo okoli rumene cerkve.
V ozadju se je nad množico vzdigovala visoka rdeča masa, ob njej pa je
stal v zastave odet oder.
»Tisto je spomenik,« je rekla Maja.
»Mmm, lep rdeč,« je dodal Francek.
»Saj v resnici ni rdeč, tisto je zastava, odkrili ga bodo.«
Molče sem jo poslušal in ji verjel, po glavi so se sprehajale blodnje
o Nacku; slovesne, temne in žalostne.
Stlačili smo se okoli rdeče gmote, ki je bila spomenik.
»Le stopimo še bliže, da bomo slišali!« je Jerca priganjala našo po-
časnost in neiznajdljivost. Zgnetli smo se okoli nje in napeto pričakovali.
Na oder so se povzpeli lepo oblečeni možje in vojaki, ob njega pa
so se ustopili črni godbeniki z zlatimi trobentami. Slovesnost je plavala
nad nami, gneča pa je postala zoprna, dokler ni praznik naenkrat zdrknil
s svojo veličino v povprečno nevšečnost človeškega prerivanja, ki je
temeljilo na samoljubnem iskanju najboljšega prostora. Stric Anže in
Silva sta si nekaj prišepetavala in se nasmihala, Platnarica pa se je že
pred slovesnostjo poslovila od nas, češ da bo pogledala pri kmetih, ali
imajo kaj masla in jajc. Medtem ko sem premišljeval in ugotavljal Plat-
naričine lumparije, je množica hipoma utihnila in prisluhnila možu, ki
je slovesno pozdravil predsednike na odru in nas. Ploskali smo. Potem
jo nekdo drug bral dolg govor. Množica jc v začetku slovesno obstala,
a samo za hip, napete vzmeti gneče niso dopuščale umerjenega poslu-
šanja. Mož na odru se je razvnemal, govoril je najprej o žrtvah in klanju
in čez čas pomirjujoče vodil naša čustva v sladko razglabljanje o človeški
5 Problemi
369
svobodi in sreči. Pred očmi sta mi vstajali veličina in dragocenost člo-
veške krvi, v borcih sem naenkrat gledal bitja, ki jih ni mogoče uvrstiti
med ljudi.
»Borci so nesmrtni in večni!«
Iz blodenj o bojih in krvi so me hipno odtegnilo .solze na Jerčinem
licu. Obšla me je nerazumljiva groza, ki je hlastala po občutkih slo-
vesne dojemljivosti praznika. Kovačeva Silva je brezizrazno, skoraj za-
spano zrla v rdeči spomenik. Dregnil sem Majo in ji z očmi povedal da
Jerca joka. Maja je pogledala najprej v tla in spet mene. Jok odraslih
me je vtapljal v nerazumljiva razglabljanja o nesreči in sramoti. Jok
in občutek sramote som vedno enačil kot nujno združljivi obliki člove-
škega čustvovanja. Nikdar nisem jokal, ne da bi čutil v sebi meč sra-
motilnih nasmeškov Maje, Francka ali koga drugega. Malokrat sem jokal.
Med množico je zabobnel gromeč aplavz. Jerca je obrisala solzne oči
in pogledala Matevža, ki je stal poleg. Ob Jerčini drobni postavici se
je zdel Matevž orjaški, skoraj bi bil videl v njegovi veličini slo, ki vztrajno
ponižuje njeno bit in jo znova vtaplja v jok, ki izžema iz nje še z;idnje
sokove upanja.
Gromcči aplavz in visoki mož, ki je krilil z rokami, sta mi vsiljevala
sladke misli o zmagi v podobi zeleno oblečenih vojakov, ki se spuščajo
z vseh pobočij v vas. Nič se jim ne ustavlja, vse je enostavno, smrti ni.
vsi so se vrnili, sovražnika ni, joj, vsi so se vrnili!
Mož se je razvnemal, glas je povzdigoval tudi ob nepomembnih be-
sedah kot na primer naša vas, osnovna šola ali naši hribi. Čustvovanje
množice se je z govornikovim povzdigovanjem glasu stopnjevalo do slo-
vesne tišine, dokler se ni sprostilo ob strmem padcu njegovo napetosti.
»Slava padlim borcem!«
»Slava . . ." jc s temnim basom zavalovila množica.
K mikrofonu je potem stopila drobna punčka, za njo je stala lepa
učiteljica in ji prišepetavala. Deklica se je priklonila in pričela s pre-
tiranim spakovanjem:
»Sini moji,
moji trije fantje zlati. ..«
Bila je zoprna, ko je ne bi bilo, bi bil slovesnost še dolgo ohranil
kot neskaljeno lepoto, nad katero se boči lik rdečega spomenika.
Mož. ki je poprej govoril, je potem slovesno, spoštljivo potegnil s
spomenika rdečo zastavo. Med množico je zašuštelo in spet utihnilo.
Bel, v čudne oblike izsekan kamen je naenkrat porušil v meni vse pred-
stave o spomeniku. Bil jc čuden in nerazumljiv, po njem pa je bilo kot
nasajenih 38 napisov o padlih borcih. Ce sem ga dolgo gledal, je postal
v svojem okamenelem miru grozeč in podoben smrti, ki sem si jo za-
risoval v glavi kot majhen ministrant na pogrebih, med obupanim jokom
nesrečnih sorodnikov, nad črno jamo.
»2e vidim napis vašega Nacka, tretji z vrha.«
Vsi smo pogledali Silvo, Jcrci so v hipu solze zalile oči, sklonila
jo glavo in bila Se manjša.
CESNIK IGNACIJ, je bilo vklesano.
370
Nikoli mi mama ni pravila, da bi bila Jerca imela sina partizana.
Crna godba je igrala žalostno pesem. Ko sem opazil, da so se tudi Ma-
tevžu orosile oči, mi je postalo nerodno, pogledal sem na grič; pisane
in zelene krošnje dreves so me vzdigovale v čudni nemoči, ki bi jo lahko
imenoval žalost.
Množica se je razlezla po dolgem pokopališču.
Jerca nas je vlekla bliže k spomeniku, hotela se je prepričati, da je
Nackovo ime res vklesano v beli kamen. Matevž je stegnil vžigalice,
Jerca pa je na sivem podstavku prižgala štiri svečke. Med nami se je
spletla čudna pregrada molka in tisočerih vprašanj, o katerih smo se bali
govoriti. Jerca je stala okamenela, s sklonjeno glavo in sklenjenimi ro-
kami ob mogočnem spomeniku. Z Majo sva štela vklesana imena, in ko
sva nehala, sva drug drugemu šepnila:
»38«
Potem je prek misli počasi drsela zgodba o postreljenih mladeničih,
ki so nam jo pripovedovali v šoli, navdal me je občutek sreče, da živim,
in temna sla maščevanja se je razraščala v meni.
Prerivali smo se med množico proti vasi in molčali. Molčali smo tudi
potem, ko je Jerca kupila vsakemu pol klobase in žemljo. Platnarice še
vedno ni bilo, Silva pa se je pri stojnici, kjer so prodajali vetrnice
in lectova srca, pogovarjala s črnim fantom. V noge je bolj in bolj lezla
utrujenost, želja sesti — samo sesti je odrivala vse druge. Od brade nam
je kapljala tolšča, ki jo je na papirnatem krožniku dal prodajalec s klo-
baso vred.
Med nami se je mahoma znašla Silva in rekla, da se ob šestih
dobimo na klopi pod Blažonovim hrastom. Brž je spet skočila k črnemu
fantu pri stojnici, ga pogledala s črnimi velikimi očmi in se mu sladko
nasmehnila. Po zvočniku so peli Božo in Miško ter Rezika in Sonja.
Lepo bi bilo, ko ne bi bili utrujeni od dolge hojo in stanja. Matevž je
držal v rokah papirnat kozarec in zalival tolsto klobaso.
»Otroci, varvajte gvante, tolšča se ne da izprati!« nas je Jerca
opominjala.
Anže se je nasmihal procesiji, ki se je vlačila med hišami, posebno
lepim dekletom je rad kazal rjave zobe. Stali smo ob kostanju, ki se je
nad nami razraščal v orjaško rjavo krošnjo, jedli in bili zadovoljni, da
imamo prostor, čeprav smo občutili, da smo tu nepotrebni, da bi bilo
boljše, če bi se umaknili, da bi lahko tudi drugi ob klobasah ali grozdju
.gledali množico, ki se je brezkončno vlačila med hišami.
»Popoldne bo veselica,« se je zasmejal Anže.
»Bomo videli . . .« mu je odsotno odvrnil Matevž.
»Ko bomo pojedli, bomo stopili k Blažonu, njihov Jane in naš Nack
sta padla skupaj!« je vsem ukazala Jerca.
Stopali smo po prašnem kolovozu med nizkimi hišami, mimo gasil-
skega doma in osnovne šole, ter se znašli pred Blažonovo domačijo.
»Jerca, pa cel kup si jih prignala,« je v vratih pozdravljal brkati
gospodar, »no, Matevž, kako je kaj?«
371
»o ja, saj bo šlo. . .« sta utrujeno momljala in mu ponujala roko.
Brkati Blaž nas je peljal v izbo.
Otroci smo posedli po klopi ob mrzli peči, Jerca, Matevž in Anže
pa so se usedli okoli velike bele mize. Blaž je prinesel steklenico žganja
in bučko mošta, ki smo ga otroci pili kar iz steklenice. Bolj kot česa
drugega smo bili veseli klopi. Zamaknjeno smo zrli skozi okno v pisani
grič in molčali od utrujenosti in od praznika.
Blaž se je vzdignil na stolu, pogledal po gostih, kot da pripravlja
dolg govor. Vse se je zdelo prisiljeno.
»Kakšni fantje bi bili lahko danes.«
»Kaj fantje, možje,« mu je segel v besedo Matevž.
»Človeku je le slabo namenjeno,« je pomirjajoče pripomnila Jerca.
MOLK.
»Vojna je hudič . . .« Blaž je momljal, ne da bi koga pogledal.
»In bog ve kako so jih mučili, te fante, preden so jih . . .« Jerci so
pripolzele solze po licih. Molk nas je vodil v trpko osamljenost. Celo Anže
se je zresnil.
»Edinega sina,« je Jerca ponovno zajokala.
V izbo je prilezla težka žalost, razumeli smo smrt, ki se je sprehajala
med nami, razumeli, kako se nasmiha brezizhodnemu molku, ki se je raz-
rastel med štirimi stenami.
»Človek ne ,pozabi lahko . . .« Blaž je hotel umiriti Jerčino ihtenje.
»Naj gre k vragu vse skupaj,« je zamahnil z roko Matevž, »ti imaš
vsaj hčer,« je pogledal Blaža.
Blaž je neodločno zamahnil z roko, prijel steklenico in natočil.
»Hči je hči, saj veš, na sina sem stavil.«
»Človek pozabi med delom, a dolgi zimski popoldnevi. . .«
Solze, spet težke solze ;.. In molk.
»Usojeno je bilo, kaj hočemo,« je zatarnal Blaž.
Praznik je v svoji slovesnosti strmo zdrknil v vsakdanjo povprečnost.
Otroci smo nekaj časa z odprtimi usti poslušali brkatega Blaža, počasi
pa smo se naveličali. Skoraj smo dojeli Nackovo usodo, kako so ga
Nemci skupaj z Blažonovim Janetom ustrelili v Zali. V uspavajoči od-
maknjenosti od praznika smo se dolgočasili, pa čeprav je beseda za mizo
stekla tudi o slabi letini in industriji, ki uničuje kmeta.
»Ali lahko gremo po vasi?« se je skorajžil Francek. Jerca ga ni slišala.
»Poiskali bomo Kovačevo Silvo in jo pripeljali sem.« Maja je s hi-
navsko preračunljivostjo popravljala Francka.
»Pojdite, pojdite!« je nejevoljno zamahnil z roko Matevž.
V kozolcu pod pokopališčem se je ljudstvo zbiralo za • ples. Sonce
se je že skoraj dotikalo obzorja, med hiše v Lutnem je legala senca.
Stali smo na zidu ob železni ograji in opazovali plesalce, godce in ga-
silce, ki so prodajli vino in klobaso ter listke za srečolov.
»Glej Silvo!« je s prstom pokazal Francek k mizi v kotu. Crni fant.
ki smo ga že dopoldne gledali s Silvo, jo je držal okrog pasu, jo božal
po licih ter ji sladko šepetal.
372
»Tisti je njen fant,« je rekla Maja.
Obšlo me je temno občutje prezira do zoprnega fanta. Zazdelo se
mi je, da podira mogočno stavbo praznika in krade sladke duhove po
dišečem mazilu in znoju, ki žare iz Silvinega telesa. V teh duhovih in v
vihravih zastavah sem najprej dojemal slovesnost in ji verjel.
»Pojdi jo poklicati«
»Pa jo pojdi ti!« me je zavrnila. Ničesar več nisem rekel, oči so brez
misli sledile pisanim parom, ki so skladno drseli po belem podu. Pogledal
sem na pokopališče in se naenkrat zazdel sam sebi osamljen in beden.
Mrak je grozil z vzhodne strani. Po pokopališču se je sprehajalo nekaj
ljudi, med hiše je legla osamljenost nedeljskega popoldneva, ki je bila
čisto blizu žalosti. Množica pa se je razdajala mazurki Avgusta Stanka.
Dekleta so v peharjih nosile rdeče rože in jih pripenjale na prsi vročim
plesalcem. Smejale so se in se spogledovale s fanti, ki so postajali med
vrati. Ko so se pari razšli, .so starejši možje za vrati zapeli:
»Zagorski zvonovi premilo pojo . . .
pa če jo nesejo, pa naj jo neso . . .«
Strmeli smo v pisano valovanje in molčali, tudi potem ko je nekdo
zavriskal, se nismo zganili. Občutki so bili razcepljeni kot ritem množice,
ki se je zbrala v dolgem kozolcu. Nekateri so nosili na prsih medalje
in na glavi titovke.
»Tisti so partizani.« Maja je vedno razlagala znane stvari.
S Francekom sva molčala, kot da bi vedela, da je to že samo po sebi
umevno.
Slednjič je Maja zaslutila naš bližnji odhod. Stekli smo ob ograji do
dvorišča in se zgnetli med belimi mizami do Silve in brkatega fanta.
»Maja, povej Jerci, da sem srečala prijatelja, ki je z avtom, pri-
peljal me bo!« Nasmehnila se je zoprnemu prijatelju, ta pa se je še
tesneje stisnil k njej.
Maja je pridno pokimala, potem pa smo zagrenjeno odšli mimo šole
in gasilskega doma proti Blažonovi hiši. Sonce je slednjič zdrsnilo za
obronek planote, sveta se je oprijela ostrina, praznik se je pogreznil do
nerazumljivega konca.
Pred Blažonovo domačijo je široko stala Platnarica in držala v obeh
rokah nabasana cekarja. Ko sem jo zagledal, sem se razjezil, ona prav-
zaprav ni prišla na odkritje spomenika, temveč po jajca in maslo. Režala
se je in režala; podbradka sta ji med smehom ogabno nihala, nič lepega
ni bilo na njej. Maji tega nisem nikdar povedal. Ponosno je ukazovala,
da se bom sedaj vrnili domov, ter še hinavsko prosila, da bi ji Francek
in jaz nesla vsak en cekar. Navdala me je mržnja, ki ji skoraj nisem
vedel vzroka. Pokimal sem, Francek pa je celo dejal:
»Bova, bova!«
Stopili smo v izbo. Na klopi ob peči je spal stric, Blaž in Matevž pa
sta s kletvicami lepšala pogovor ob spraznjeni steklenici žganja. Jerca
je molče sedela na klopi ob Anžetovi glavi, na katero je bil poveznjen
siv klobuk.
373
»Kako jih bomo spravili domov?« Jerca je boječe šepetala vprašanje
in prošnjo Platnarici, ki se je nasmihala med durmi, Matevž jo je slišal.
»Kako, hudiča, saj smo vendar dedci.«
»Pa tega norčka!« Jerca se je usmiljeno sklonila nad strica.
»A, pusti norca, naj spi, bo že prišel, če danes ne, pa jutri,« je vzdi-
gal Matevž desnico.
»Je rekla Silva, da ne bo šla z nami, ker je srečala prijatelja, ki
jo bo peljal z avtomobilom,« je kot naučeno zrecitirala Maja.
»Ha, ha, ha prijatelja, take dobijo hitro prijatelja, ni res, stara?«
»Bodi že tiho in pripravi se, da gremo!«
Blaž se je samo smejal in nerazumljivo krilil z rokami.
Otroci smo čakali v temni veži. S Francekom sva držala v rokah
vsak svoj cekar. Matevž si je oblačil površnik in se zibal sredi poda.
»A, hudiča odkritje, kajne Blaž?!«
Jerca se je zahvaljevala Blažu, ta pa se je široko zleknil na stolu
in se pijano krohotal. Domenili so se za strica Anžeta, ki bo jutri prišel
za nami.
»Naj spi čez noč na klopi.«
Jerca in Platnarica sta vodili pod roko Matevža, spotaknil se je ob
vsaki večji izboklini na kolovozu, ki se je potegnil iz vasi. S Francekom
sva grulila vsak en cekar jajc, ki jih bo Platnarica jutri pol dražje pro-
dala v mestu. Maja pa se je držala mame za roko.
Iz kozolca pod pokopališčem je od časa do časa prišel glas vaških
godcev, osamljen vrisk, ali temna melodija »zagorskih zvonov«. Molčali
smo, Matevž je tu pa tam zamomljal kletvico, ki pa se je takoj razbli-
nila v molku komaj rojenega večera. Na misel mi niso več prihajali
sladki prividi praznika kot zjutraj, ko smo se po isti poti približevali
vasi, zgubljal sem se v nerazumljivi razdvojenosti. Premišljeval sem, kako
fant z brčicami boža Silvo po licih in ji z roko sega okoli obilnih prsi,
iz katerih prihaja duh praznika. Spomnil sem se Anžeta, ki se morda
reži na klopi ob peči pri Blažonu:
»Cemu se reži?«
Množica se je razšla na vse strani.
»Kje bo jutri množica?«
Molk je silil, da je pred menoj spet vstal orjaški spomenik. Večji
in živ je postajal. Beli kamen je grozeče plaval nad množico, iz njega
je lila rdeča svetloba. Obračal in obračal sem podobo, dajal sem ji sklad-
nost in barvo. Spomenik je stal zdaj nad to, zdaj nad ono skupino mno-
žice. Na očeh ni bilo solz, Jerca in Matevž sta z velikim upanjem zrla v
osemintrideset vklesanih imen. Na njunih licih sta bili sreča ponosa in
sladkost upanja. Maja in Francek sta vsem pripenjala rdeče šopke, Anže
in Silva pa sta vzdigovala na visok drog pisano zastavo.
Matevž se je opotekajoče, s težavo, ob pomoči Jerce in Platnarice
spuščal po kolniku. Jerca ni več omenila Nacka.
»Za/caj nič več ne reče o Nacku?«
»Saj bomo kmalu doma,« je rekla čez čas. Nobeden ji ni odgovoril.
»Joj, praznik,« sem skoraj glasno kriknil.
374
Prijalclj
Mate  Dolenc
Pred nekaj dnevi sem srečal prijatelja. Imel mi jc nekaj povedati,
a se mu je mudilo; zato sva se zmenila za sestanek v neki predmestni ulici.
Ko sem jaz na enem koncu zavil v ulico, se je istočasno na drugem
koncu pokazal prijatelj. Ulica jo bila samotna in midva edina človeka
v njej.
Prihajala sva si nasproti in on se je prijazno smehljal. Nato sva si
podala roki.
Potem je začel pripovedovati. Po svoji navadi je besede spremljal
z velikimi zamahi rok. Napeto sem ga poslušal.
Med pripovedovanjem me je nenadoma sunil z roko v ramo, da me
je zabolelo v sklepu. Očitajoče sem ga pogledal, on pa je pripovedoval
naprej.
Potem me je udaril. Ne posebno močno, vendar me je zabolelo. Nisem
si mogel predstavljati zakaj, a sem molče poslušal naprej.
Naslednjič me je brcnil v piščal. Poskočil sem od bolečine. Užaljeno
sem vprašal zakaj. On pa je pripovedoval naprej. Pripovedoval je vedno
bolj ognjevito. Zelo se je razvnel.
Se vedel nisem, kdaj me je s pestjo sunil v trebuh. Zastala mi je sapa,
komaj sem jo spet ulovil, da sem zaklical:
»Prijatelj !«
Ni odgovoril na vprašanje, pripovedoval pa je naprej.
Izprožil mi je prst v oko. Razlilo se mi jc. Čutil sem, kako se mi je
nekaj zdrizastega splazilo čez lica. Na eni strani telesa sem se znašel
v temi.
Pripovedoval je naprej, v rokah pa sc mu je nenadoma zasvetil nož.
Zamahnil je z njim mimo moje glave in mi odrezal uho. Začutil sem kri,
ki se mi je ulila v glavo. Bolečina je bila komaj še znosna.
Dobil jo sekiro. Vzdignil jo je visoko nad glavo in mi odsekal roko.
»Prijatelj!" sem zatulil. On pa je pripovedoval naprej. Govoril je in
govoril in mi zadajal bolečine.
Začutil sem bolečino v trebuhu. Z levico sem se potipal po njem. Iz
črevesja sem potegnil pol metra dolg kol.
»Prijatelj,« sem zavreščal.
375
Imel je žago. Se preden sem se zavedel, sem bil ob nogo. Vrgel je
kost čez ramo kot nepomembno porabljeno vžigalico.
»Prijatelj!«
Zarinil mi je rezilo v možgane.
Z iglo mi je prcbodel srce.
»Prijatelj!«
Potem je mesec za mesecem hodil k meni v bolnico. Nosil mi je
cvetje in slaščice in spraševal zdravnike, kako mi je. Bil mi je res kot pravi
prijatelj ves čas ob strani.
Ne vem, kako bi bil ozdravel, ko bi ne bilo njega.  .
376
Fiéíiric
Mate Dolenc
Včeraj je naša družina kot po navadi sedela pred televizorjem in se
ob gledanju predajala prijetni družinski idili. Na sporedu so bile reklame
in vsi smo bolščali tja samo zato, ker smo upali, da bo naslednja točka
bolj zanimiva.
Izjema je bil oče. Ta ni zijal v zaslon, bral je časnik. Pravzaprav je
bilo to nekaj čudnega; prvič, bila je zelo slaba svetloba, drugič pa je
imel navado pred televizorjem spati in ne brati časnik. Nekaj ga je moralo
prav posebno pritegniti. Prav v trenutku, ko sem hotel pogledati, kaj bi
to bilo, se je oglasil:
»Ali si prebral rubriko o nesrečah?« Rekel sem, da sploh nimam
navade brati to rubriko, on pa meni: »Kaj pa potem sploh bereš?«
Po tem kratkem dvogovoru je v prostoru spet zavladala tišina, če
seveda izvzamem hrup televizije. Jaz pa sem se ob očetovem vprašanju
nečesa spomnil. Zelo me je prevzelo in nič več nisem vedel, kaj se godi
na zaslonu, ker sem mislil samo še na tisto. Bila je res čudna zgodba.
Spomnil sem se neke matere, neke hčere in nekega fičfiriča. Kar se
je zgodilo z njim, je resnično zaslužilo, da se imenuje tragično. Pri tej
besedi se tudi začenja zveza med to zgodbo in rubriko nesreč.
Poznal sem torej neko mater, ki je stanovala v predmestni hiši z za-
nemarjenim vrtom (takrat ko sem jaz zahajal tja, so imeli na podstrešju
nosečo podnajemnico). Okolica tiste hiše se mi je vedno zdela čudna. V
bližini je bil dom za bodoče nepreskrbljene matere, zato sem tam vedno
srečeval ženske z velikimi trebuhi in tankimi nogami. Le zakaj se mi je
zdelo, da imajo vse tako tanke noge? Hči tiste matere, ki sem jo poznal,
je imela precej močnejše noge, ki so mi bile veliko bolj všeč. Sploh je bila
njena hči zelo lepa, majhna kot mati (v mladih letih ji je bila mati ver-
jetno zelo podobna), prijetne postavice, kot omenjeno, z nekoliko močnimi
nogami, pa to ni nikogar motilo — skratka, bila je dekle, da jo je bilo ve-
selje pogledati. Zakaj ko bi dekle ne bilo tako lepo. bi najbrž tudi ne
bilo imelo svojega fanta — in ta fant je bil fičfirič, ki tudi spada v zgodbo.
Na to trojico me je torej spomnil oče s svojim vprašanjem, ali berem
rubriko o nesrečah. Ne berem je, bil sem pa priča nesreči, ki so jo do-
živeli ti trije ljudje.
Tista mati je bila stara nekaj čez petdeset let. njen mož je bil obrtnik,
ona pa gospodinja. Avtomobila niso imeli, čeprav je bil mož obrtnik —
377
tu se pravi, imeli so ga, pa so ga prodali, bil pa je tudi samo fičko. Misel-
nost te matere mi je bila dobro znana; bila je skoraj povprečje misel-
nosti vseh mater, ena tistih, ki pravijo: »Moja hči mora dobiti dobro
partijo.« Tu se pričenja zveza z rubriko nesreč.
Takrat hčerinega očeta — se pravi materinega moža — ni bilo v mestu
in se je vse godilo brez njega. V tej družini se je sploh često dogajalo,
da očeta ni bilo doma, zakaj bila je ena od številnih razmajanih družin,
ki vztrajajo skupaj le zaradi sosedov. Hči se je bolje razumela z očetom
kot z materjo, nekoč ji je celo zabrusila takle stavek: »Ce si pa taka, sploh
ne verjamem, da je Nace moj pravi oče.« Vendar je v tem že drugo vpra-
šanje, ki z rubriko nesreč nima zveze.
Tisti fičfirič je pogosto prihajal v dvonadstropno hišo z zanemarjenim
vrtom in nosečo podnajemnico. In ker ga nista zanimali ne podnajemnica
ne mati, jc torej gotovo, da jo prihajal zavoljo hčerke. To pa je razburjalo
mater, zakaj mladenič jc bil fičfirič od nog do glave. Njegovo zanimanje
za hčer se ni ujemalo z idejo o dobri partiji. Prihajal je namreč oblečen
v prekratke kavbojke z luknjo na kolenu in v mornarsko majico, za ka-
tero je bilo videti, da je nikdar ne sleče. Poleg tega fant ni imel navade
prihajati v hišo, vedno je pod oknom pobalinsko zažvižgal na prste. Torej
je bil fičfirič od nog do glave, in nenadoma se ji je začela vsiljevati misel,
da morajo biti njegovi starši gotovo pijanci.
Fičfirič je torej pogosto prihajal po dekle in potem ju je mama gle-
dala skozi okno, kako sta, veselo in brezskrbno držeč se za roke, odhajala
po poti proti bližnjemu gozdu. Pri tem pa je že videla svojo hčer, kako
leži na postelji v umazani delavski baraki, pokrita z vrečevino, zraven nje
pa fičfiriča, .ki dosega svoj umazani namen.
Nekega dne, ko se je hčerkica kot po navadi vrnila domov s sprehoda
s fantom, kot po navadi tudi vsa vesela in poskočna — tega pa mati že
dolgo ni hotela videti — je materinska vizija dosegla svoj vrhunec in
rodila dejanje.
Ihtavo je vprašala hčer: »Kje si bila?«
»Z njim v gozdu, kot vedno,« je veselo odgovorila hči.
»Kaj sta delala?«
»Oh mamica, ne sprašuj me vendar tega!«
»Prepovedujem ti hoditi z njim!«
To je bilo bistvo in konec prizora. Sledil je samo še jok.
Tu se je zgodba močno približala končni tragiki. Uboga, v vzgoji
svoje hčere osamljena mati in hlipajoča hči, že skoraj odrasla ženska, ki
ji hoče mati po svoje kovati srečo. V tem tragičnem trenutku pa fičfirič
živi veselo naprej in nič ne ve, da mu je bilo pravkar odvzeto dekle.
V času, ko se je to dogajalo, sem se jaz pogosto vozil s kolesom tam
mimo — bil je to res močno čuden kraj. Poleg žensk iz doma za nepre-
skrbljene matere je bil tam še neki starec z dolgo sivo brado, ki se je
med hojo tepel po glavi, in trgovina, v katero je zahajala noseča pod-
najemnica in prihajala ven s tako olajšanim obrazom, da sem se nehote
spominjal dojenčkov, ki se rodijo brez rok in nog. In ko sem nekoč stal pri
vratih tiste dvonadstropne hiše, sem se ozrl na desno in videl neke oči,
378
ki so me opazovale iz žive meje; na levi je neka ženska«stala na mizi
sredi kuhinje in me opazovala, ko pa je videla, da sem jo odkril, je skočila
na tla in bi bila pri tem skoraj padla. Rdečelasi sosed, ki je v soseščini
zidal hišo, je prišel po cesti in me gledal, ne da bi skušal to prikriti, ver-
jetno zaradi svoje očitne fizične premoči. Zazdelo se mi je, da me morda
sosedje spravljajo v zvezo z nosečo podnajemnico, zato sem jo za tisti
dan odkuril. Vrnil sem se naslednjo noč in se postavil k ograji ob cesti.
Tam sem stal pet minut, medtem ko je sijal mesec in so se oblaki plazili
mimo njega. Opazoval sem luč v dvonadstropni hiši in poslušal lajanje
oddaljenega psa. Potem je prišla po cesti mimo mene neka ženska, ki
me prav do zadnjega ni opazila, zato pa toliko bolj, ko sva bila vštric in
sem nehote z nogo podrsal po tleh. Zbežala je, kot da je zasmrdelo po
žveplu.
Naslednji dan popoldne nihče ni slutil tragedije. Nasprotno, stvari
so se zasukale prav idealno. Fičfirič se je namreč pripeljal z velikim od-
prtim avtomobilom. To pot ni zažvižgal, temveč je zatrobil. Prva je pri-
letela k oknu mama, potem še hči, samo ne k istemu oknu. Potem sta
obe izginil v notranjosti in dolgo ni bilo nobene ven.
»Fičfirič torej ni fičfirič, avto ima,« je preblisnilo mamino miselnost.
»In kako velik in lep avto.« Mati je takoj povedala hčeri, da je spremenila
mnenje o fantu, hči pa jo je dobro poznala in je rekla: »Jaz ne maram
avtomobila, rada imam njega!« Mati se je zbala, da bi se avto naveličal
čakati, in je porinila hčer k vratom, češ naj vendar že pohiti.
Odpeljala sta se. Njun "odhod je naredil na naju — mamo in mene —
močan vtis, zakaj avto je bil eden od boljših, kar zaoral je v cesto, ko
je speljal. V oblaku prahu sta izginila, rdečelasi sosed, noseča podnajem-
nica, oko iz žive meje, ženska, ki je skočila z mize, in majhno krdelo
nepreskrbljenih mater pa so tako kot mati in jaz debelo gledali za njima.
Po tem veličastnem odhodu sem sedel na kolo, in čeprav so mi
pobalini spustili zrak iz koles, sem se počasi odpeljal po cesti za avto-
mobilom.
Cesta je bila precej dolga, sonce je močno pripekalo in neki moto-
rist me je zavil v oblak prahu, jaz pa sem se peljal mirno naprej in mislil,
kako srečno se je končal zaplet iz dvonadstropne hiše.
Potem pa sem ugledal ob samotni hiši sredi polja nekaj ljudi, zbranih
okoli nečesa, kar se je kadilo.
Tista hiša je bila edina nekaj kilometrov okrog; niti ni stala tik ob
cesti, temveč dobrih deset metrov proč. In prav tisto hišo si je izbral
fičfirič.
Povedal sem vam to kratko banalno zgodbo, ki sem se je spomnil
ob očetovem vprašanju, ali berem rubriko o nesrečah; nič posebnega ni,
mene pa je ganila.
379
Pes
Male Dolenc
Počasi je začelo gristi. Navadno se je v najhujši obliki oglasilo pozno
zvečer, ko sem sedel na postelji ob oknu in gledal ljudi na cesti. Soba
je bila v zadnjem nadstropju zelo visoke hiše v središču mesta in ljudje
spodaj prav majhni in oddaljeni. Imel sem samo majhno nočno lučko in
svetlobo s ceste, zato je bilo v sobi mračno in tesno. Od tam, kjer sem
živel prej, sem vzel le posteljo, knjižno omaro in psa. To so bile vse
moje premičnine.
Grizlo je. Sprva sem mislil, da je prehodnega pomena in da sem rojen
samotar. Toda grizlo je, in sicer iz dneva v dan huje. Naj sem se prerival
po pločnikih med prenagnetenimi ljudmi ali po hrupnih lokalih in vežah
kinodvoran, po velikih trgovinah — povsod sem občutil isto. Zvečer, ko
sem si kuhal večerjo, medtem ko me je mali pes pričakujoče opazoval,
ker je vedel, da jo kuham tudi njemu, je kljuvalo. Potem je bolelo v
mračni sobi, kjer sem sedel na postelji in gledal na cesto. Ce je padal dež,
sem bil bolan. Tolklo je po pločevini pod oknom in polzelo po šipah.
Razjedalo je čelo in vrtalo v lica; oddaljenost.
Ko ne bi bil vedno lačen in ko ne bi doma imel psa, bi postal človek
množice. Nikoli ne bi šel domov. Hodil bi po cestah, kjer bi bilo kaj ljudi,
in spal na postaji med čakajočimi potniki. Toda doma sem si moral ku-
hati in hraniti psa. Bil je majhen črn terier. Svoj prostor je imel v kuhinji,
v kotu ob štedilniku. Dvakrat na dan sem ga spustil ven, da je opravil
svoje potrebe. Nikoli ni dolgo ostal zunaj in ni se družil s tujimi psi.
Čeprav sem ga imel rad, se nisem dosti ukvarjal z njim, bil je le živ del
mojega bivališča, in sicer najljubši del. Dan je prebil v kuhinji, skupaj
sva bila le zvečer, ko sem pripravljal hrano. Kadar sem šel v sobo, sem
ga pustil v kuhinji z njegovimi kostmi in s cunjo, na kateri je ležal.
Šaljivo sem ga klical Filozof in Pesnik, imel pa je čisto plebejsko pasje
ime Bobi.
Da bi si ustvaril lažni občutek, da nisem sam, sem živel na način,
ki bi bil v čast Allanu Poeju. Včasih nas je dvanajst ali še več sedelo
v kaki predmestni gostilni, kjer so imeli poceni vino. Pili smo do blaznosti,
in potem, ko so nas vrgli ven, divjali po ulicah, razbijali izložbena okna
in snemali prometne znake. Kcrt sestradana drhal smo podili ženske po
oddaljenih delih mesta in opozarjali pubertetnice na to, kaj jih čaka
pozneje, ko bodo zrele. Postavljali smo avtomobile čez cesto in metali
kamne v okna, za katerimi so spali mirni meščani.
380
Toda kmalu sem opazil, da ob takem početju še bolj čutim vse, kar
sem vedno čutil. Bilo je nesmiselno. Nisem bil rojen za huligana in niti
nisem znal to postati. Preden bi bil postal kazensko preganjan kriminalec,
sem pustil njihovo družbo. Zaprl sem se za svoje čelo, za katero sem si
domišljal, da je visoko. Obrnil sem se na psa. Začel sem govoriti z njim
in se igrati. Ker je bil star sedem let, in to je za psa veliko, za igro ni
imel dosti smisla, pač pa je toliko raje poslušal pravljice. Pa tudi za prav-
ljice je bil že prezrel. Zato sem mu povedal kaj je oddaljenost in to ga je
zelo zanimalo. Opisal sem mu položaj, ki se nam vsem pojavlja vsak dan;
fant in dekle — pa tudi starejši moški in ženska — ki se ne poznata, sta
si le nekaj korakov narazen in se privlačita. Oba premišljujeta; le kako
bi prišel drug do drugega? Ni lepo ogovarjati neznanega človeka kar na
ulici ali v lokalu brez vzroka. To delajo samo manijaki, pijanci in podobni
pokvarjenci. Kaj torej? Nič. Razen golega naključja ni nobene možnosti.
Loti se dejavnosti, po se bodo ljudje okoli tebe začeli pomenljivo nasmi-
hati. Vstani in pojdi k njej; ona, ki si jo prej privlačil, bo pomislila; glej
ga, ta je pa tak. Vstala bo, če je sedela, in brez besed odšla. Še hujše
je za žensko. Naj se približa moškemu in mu reče, recimo: »Imate morda
ogenj? Lahko sedem k vam?« In on bo takoj pomislil: Tako si je nisem
predstavljal. Cipe pa ne maram. Tudi če bo šel potem z njo spat, ne bo
več tistega, kar je čutil do nje, preden ga je ogovorila. »Tako smo si
ljudje postlali in tako moramo ležati. Tudi tisti, ki tega ne marajo,« sem
povedal psu. Pazljivo me je poslušal, od časa do časa pogledal v steno ali
strop, brž pa, ko sem kako besedo poudaril, se je spet obrnil k meni in
me gledal v oči.
Nekoč sem se po takem pogovoru dolgo trudil, da bi zaspal. Preme-
taval sem se po postelji, odganjajoč hude misli in čudne vizije, ki so me
pred spanjem često obletavale pozno v noč in so imele po' navadi pomen
v smislu: kaj bi, če bi. Morda bo jutri. Pod oknom so se drli pijanci.
Prav do mojega zadnjega nadstropja so prihajali njihovi zmedeni glasovi.
Mislil sem, da med njimi slišim Cankarja, in sem hotel k oknu, da bi videl,
kakšen je, vendar sem takoj pozabil na to in se spraševal, kje moji nekda-
nji prijatelji v tem trenutku pijejo. Med prizore potikanja po pred-
mestjih s pijano drhaljo v iskanju eksplozije se je mešala slika lepe
deklice, ki sama leži na brisači ob vodi na kopališču in bere knjigo. Imela
je dolge svetle lase in majhno ljubko postavo z okroglimi prsmi, obraz
pa skoraj lep, ko bi ne bilo na njem nekaj nepravilnosti, ki so ga delale
manj lepega, a bolj privlačnega. Nekoč je nekomu dajala svoje pri-
jateljstvo, toda ko je bilo na višku, je bila najbolj oddaljena. Najdalj
od vsega; še kamenje na ulici ob kopališču mu je bilo takrat bliže.
Potem sem se spomnil, da bi poklical psa v sobo. Mogoče bom laže
zaspal, če bom slišal ob postelji njegovo dihanje in pretegovanje; če ga
bodo ponoči mučile hude sanje, kar se psom često dogaja, ga bom zbudil,
da bo lahko vnovič mirno zaspal.
Vstal sem in stopil proti kuhinji. Že po poti sem ga poklical, ko pa
sem prišel v kuhinjo, ga ni bilo tam. Sploh ga ni bilo v stanovanju. Ugo-
tovil sem, da sem pozabil in pustil vhodna vrata priprta; zdaj so bila rahlo
381
odrinjena. Bobi je šel torej ven. Stopil sem na hodnik, se sklonil čez
ograjo in zaklical: »Bobi!« Glas se je zvalil s četrtega nadstropja v klet,
a na Bobija ni zadel. Stopnišče je bilo prazno od vrha do kleti. Vrnil sem
se v sobo in se oblekel. Lahko bi ga bil čakal, zakaj vedno kadar je šel
ven, se je kmalu vrnil. Toda to pot sem bil nestrpen.
Stopil sem na pločnik in pogledal na obe strani. Prav takrat so
spraznili .sosednji lokal in mimo hiše so hodili ljudje, med njimi tudi
nekaj zelo pijanih. Med njihovimi glasovi sem zaslišal od daleč pasje
lajanje. Samo nekaj korakov sem naredil pa sem ga zagledal. Z njim pa
je bil še en pes, ki sem ga dobro poznal, a sem bil presenečen, da ga vidim
v središču mesta. Bil je NJEN volčjak. Odkar ga je imela, je bil pri-
klenjen na verigo, daleč v predmestju na vrtu njene hiše. Večkrat sem
jo pregovarjal, da bi ga pripeljala v mesto, pa ni hotela, ker je bil pač
čuvaj in ne promenadni pes. Zdaj je bil tu. Bil je eden največjih psov,
ki sem jih kdaj videl. Vedno me je jezilo, da sem se z njim bolje razumel
kot z njo. Kadar sem prišel k njej, me je lizal, se valjal pred menoj in se
mi podrgnil ob noge kot mačka. Tudi pozneje me ni pozabil, ko sem včasih
pozno ponoči okajen zakolovratil na njen vrt in ga gladil.
Zdaj sem zagledal oba psa na koncu ulice. In očitno je bilo, da se
sovražita. Renčal sta in hlastala drug po drugem. Zelo sem se zbal za
Bobija, ker je bil muha v primeri z volčjakom. Nekajkrat ga je že oni
s taco prevalil na hrbet in skušal ugrizniti v vrat. Bobi pa je njega grizel
v noge. Medtem ko sem hitel k njemu, sem ga slišal cviliti. Tekel sem in
klical oba psa: »Bobi, Zepar!« Ko me je veliki pes zagledal, jo je ubral
proč, mali pa je stekel za njim cvileč od bolečine in togote. Zginila sta
v drevoredu parka, jaz pa sem tekel za njima. Obup me je zgrabil ob misli,
da mi volčjak pokonča Bobija. Iz teme sem slišal sopenje in cviljenje in
tekel v smeri glasu. Nikjer več ni bilo ljudi, le drevesa, žabe za smeti
in dva psa. »Zepar, pusti ga!« som vpil. Ob drugi priložnosti bi me morda
ubogal, zdaj pa je bil gluh in Bobi tudi.
Praskanje, renčanje, kriki — da, to so bili kriki. Zadnji krik je bilo
največ, kar lahko da majhen pes od sebe. Ko sem ga našel, je bil še
topel in eno uho mu je trzalo; toda bil je mrtev.
Nesel sem ga domov. Položil sem ga na njegovo cunjo in celo noč
gledal, kako mu izteka kri. Zjutraj je potoček usahnif. Zaprl sem truplo
v majhen kovček, ga skrbno zavil v papir, prevezal, zapečatil in nalepil
znamke.
»Presenečenje,« sem pojasnil na pošti. Bilo je poslano.
Ves dan sem sedel na postelji, gledal na cesto ali bral stare časnike.
Proti večeru sem šel ven in nekaj časa brez cilja hodil po mestu tam,
kjer je bilo največ ljudi. Cez čas sem se vrnil domov in vzel v kuhinji
velik kuhinjski nož in Bobijevo cunjo, ki je bila zelo dolga, če sem jo
razgrnil. Spravil sem oboje pod plašč, sedel na trolejbus in se odpeljal
v njeno predmestje. Sedel sem v grmu poleg njene hiše. dokler niso vsi
zanesljivo pospali. Potem sem se potiho približal njenim vrtnim vratom.
Tam sem se ustavil in si ovil Bobijevo cunjo okoli leve roke. Medtem
sem poslušal psa, ki je rožljal z verigo. Zc dolgo je moral vedeti, da sem
382
tu, vendar me je poznal in se ni oglasil. Z vso previdnostjo sem odprl
vrata, ki so rahlo škripala. Izpod medle luči cestne svetilke sem stopil
v temo njenega vrta, kjer sva nekoč sedela v travi pod jablano v naj-
večjem prijateljstvu. Veriga je rožljala. Brž sem stopil k psu in ga
potrepljal po glavi. Z debelo ovito roko sem ga krenil po smrčku. Zavo-
hal je Bobijevo cunjo in narahlo odprl gobec, takrat pa sem mu porinil
ovito roko vanj. Začel se je otepati in je spuščal čudne grgrajoče glasove.
Skušal je čimbolj odpreti gobec, da bi se znebil tujega telesa, ki je prodi-
ralo vanj, toda s tem je omogočal, da sem porival roko vedno globlje.
Grgral je in piskal, bil pa je popolnoma brez moči. Rekel sem: »Zal mi
je, prijatelj,« in potegnil z dolgim ostrim rezilom noža pod njegovim
vratom. Uporabil sem vso svojo moč, da sem prerezal dolgo dlako, kožo
in goltanec. Preden sem izvlekel rezilo, se mi je njegova topla kri razlila
po dlani. Ko sem levico potegnil iz gobca, je padel in poginil.
Spravil sem nož in cunjo in zapustil vrt. Skril sem se na drugi strani
ceste v grm in zalajal. Iz laježa sem prešel v tuljenje. Nisem še slišal
nobenega psa tako tuliti, niti Bobija ne. Bilo je kakor veter, kot vlak,
kot klic Sive.
V njeni sobi je zagorela luč. Še enkrat sem zatulil, potem pa zbežal.
Bežal iz predmestja. Ona bo našla svojega psa zaklanega, in jutri bo po
pošti dobila mojega zadavljenega. Za zdaj je bilo to vse, kar sem ji lahko
povedal. Naslednje dni pa bom govoril naprej. Vse za zmanjšanje od-
daljenosti. Da se približam in si približam. Včasih tudi neumno.
Kupil si bom novega psa.
383
Bes
Marija Gorše
Vaščani so se ga navadili. Ali kamen na poti in grm na senožeti koga
presenečata, vas prosim? Res da je bil živ človek, ampak tudi temu se
privadiš. Njegovo besedičenje ' sploh ni več zbujalo pozornosti. Dan na
dan so ga hočeš nočeš morali poslušati: na Margečkini njivi; ob vaški
stezi, ko so proti poldnevu gonili živino, tiste mršave kravice, h koritu:
pri studencu pod vasjo, kjer je bolščal nekam predse; na skopem pašniku,
ko je brez cilja pohajkoval in brundal, — torej ga sploh niso več slišali.
Ko bi ga nekega dne ne bilo, bi se nemara kdo za hip ustavil in pogledal
okrog sebe: kje je Mile?
Zdaj je bil še tu: bos, malce zaprašenih nog. med prsti, drugače ne
bi mogli reči, da so umazane; v sivih platnenih hlačah, obledelih, ob
robeh scefranih. prekratkih, da so se mu videla bela meča. (Imel je ne-
navadno belo polt.) V pasu so mu bile preozke: začenjal mu je rasti tre-
bušček, in to je bilo prav čudno. Srajca mu je segala do bokov, po barvi
se je komaj kaj ločila od spranih hlač. Nosil jo je odpeto, ker so se kdove
kdaj odtrgali gumbi, in je kazal bele neporaščene prsi. Rokavi so bili
odrezani nad komolcem, nezarobljeni. Imel je majhne, lepo oblikovane
roke. Nihče ni nikoli videl, da bi bile umazane. Na kratkem močnem
vratu je nosil plešasto glavo z mehkim obrazom brez gub, z velikimi,
vodeno sivimi očmi, z majhnim nosom, ki se je izgubljal med širokimi,
zmerom obritimi lici (redno britje in umivanje je bilo po nekem čudnem
naključju edino, kar mu je ostalo od prejšnjih navad), z majhnimi lepimi
usti in okroglo bradico.
Stal je torej tisto opoldne korak stran od vaške poti, (nikoli ni stal
sredi steze, da bi ne bil napoti ljudem, da so lahko hodili mimo) v gosti
senci vzpetinice na južni strani in krošenj sadnih dreves, ki so se nad
stezo stikale v streho in jo delale temno zeleno. Stal je kod kdove koliko-
krat v teh letih, z mlahavo povešenima rokama, gledal nekam v veje in
brbrljal. Kapljice sline so pršele okrog usten. Govoril je nenavadno hitro;
nihče ni mogel z zdravim ušesom slediti njegovemu nepretrganemu, zale-
tavemu toku besed in besedic, kaj še da bi ga utegnil obnoviti v vsej
pristnosti. Mogoče bi ga bilo kvečjemu posneti na magnetofonski trak,
res, ampak v tej revni vasi je takrat komaj kdo vedel za kaj takega.
Tudi bi nikomur ne bilo prišlo na misel, da bi posnel bebljanje, čeprav
bi bilo po drugi ntrani zanimivo prisluhniti tej zaletavosti, nenadnim po-
384
udarkom in prehodom. Samo tako bi ga bili mogli razumeti mimo njega
samega. Govoril je z močnim, jeznim glasom, da ga jc lahko slišalo pol
vasi, če se je še komu ljubilo poslušati.
»Ljubčki nekaj se je zataknilo nekaj vam pravim čisto gotovo pet-
najst let petnajst let razumete izgubil izgubil sem pomislite pri štiri-
desetih ženo sedem otrok moral bi razumete na vsak način to je bistvo
moral bi imeti jasno tu se je . . . Zataknilo vi se smejete petnajst let...«
Moral je tako hiteti, imel je tako malo časa. Zmeraj so je bal, da
ga bo zmanjkalo, da ne bo utegnil povedati do konca. To je bilo res.
Nikoli ni prišel do konca, do takšnega, kot bi si ga bil želel. Vsakič ga
je ohromila misel, da p r i h a j a ... ali občutek, da je že tu .. . Presledek
med trenutkom, ko se je krogla odbila od njegovega temena, in tre-
nutkom, ko je začutil, da se mu spet bliža, je bil slej ko prej nedoločljiv:
zdaj krajši, zdaj daljši, ni ga bilo moč predvideti ali izračunati. Ta ne-
gotovost ga je begala in plašila. Razen tega je bila tudi narava te
vražje krogle neverjetno muhasta. Včasih je bila lahka, lahka kot balon.
Takrat se je malone razveselil, napetost v njem, pravzaprav v čelu, je
popustila. Krogla se je odbila od temena, brez teže, ne da bi bila spro-
žila tisti boleči sunek, če izvzamemo neprijetni srh, ki ga je spreletel
vsakokrat, ko se ga je dotaknila, kakršna je že bila. Drugič spet je bila
težka kot iz svinca; zdel se mu je pravi čudež, da ga ne zdrobi pod sabo,
da potem spet splava nekam v zrak. To spreminjanje je bilo muhasto,
pravim. Nikdar ni vedel, kakšna se bo prihodnjič spustila na njegovo
glavo. Včasih je bila večkrat zapored ista: balon ali svinec. Tudi ta spak-
Ijivost mu je šla na živce in ga iztirjala. Nobenkrat je ni videl z očmi.
samo čutil jo je; kljub temu je bil prepričan, da je črna. Kakršnakoli
je sedla na teme, zmerom se je v tistem hipu pomračil svet okoli njega.
Ste že kdaj videli belo senco? . .. Tako je šlo deset, petnajst let, ni vedel
natanko. Včasih je slišal Margečko, ko je računala: To se je zgodilo
takrat in takrat... Ko je prišla prvič krogla namreč . . . Bilo je po tistem
dogodku, edinem, ki je ostal kolikor toliko jasen v njegovih možganih.
Vračal se je iz urada domov. Skromen, vljuden uradniček. To ni
bilo čisto zanesljivo: lahko bi bil tudi kak rokodelec, na primer mizar
ali čevljar. Zdaj je vedel natanko toliko o čevljarskem ali mizarskem
opravilu kot o kakem knjigovodstvu, se pravi — nič. Ce pa jo prav pre-
mislil, se mu je vseeno zdelo, da je bil uradnik. Samo če je pogledal
svDJe roke kot nalašč ustvarjene za pero.
Vračal se je torej. Popoldne. Spominja se: sonce, bleščeče sonce in
prašna cesta. Nič posebno hudega ni slutil, če izvzamemo, da si ni nikoli
obetal kaj posebno prijetnega. To je imel že v sebi. Hodil je po desni
strani ceste, po skrajnem robu — pravzaprav, toliko da ni padel v jarek,
plah in čudaški, kakršen je bil.
Ko je tako stopal, ne prehitro, pa tudi no prepočasi, rahlo priklania-
joč se, če je srečal znanca, je nenadoma zagledal streljaj pred sabo dva
moža v uniformi. In med njima n j o. Da. njo. Roke je držala čudno
predse, prav nenaravno. Zdelo se mu je tudi, kot da bi se rahlo opote-
kala. Zmeraj je bolj slabo videl, zato je šele potem, ko so prišli bliže.
e Prublemi
385
opazil, da ima lisice na rokah. To ga je zmedlo. Obstal je za hipec, potem
se je odtrgal z mesta. Ni vedel, kaj naj stori. Seveda bi moral kaj storiti.
Trojica pa je prihajala bliže in bliže. Pomaknil se je še bolj na rob ceste,
če je bilo to sploh še mogoče, in se silil, da bi ostal vsaj na zunaj kolikor
toliko miren, v resnici pa je ves drgetal. Ko so bili skoraj že vštric, je
vzkliknila z nekakšnim čudnim zoprnim glasom (prvič se je zavedel, da
ima neprijeten glas):
»Primite ga! Primite ga: ta me je prisilil...«
Pri tem je sunila vklenjeni zapestji proti njemu.
Pomislil je, da se ji je zmešalo. Zgodi se pač, si je rekel. Tu ni kaj
storiti. Ampak zakaj jo vodita prav ta možakarja? In v lisicah?!
Potem je spet rekla, bolj pritišano:
»Kaj zijata?! Primite ga: iu je vsega kriv.«
In sta ga prijela. Ni se upiral, zakaj neki. Najmanjšega pojma ni
imel o tem, česa naj bi bil kriv. Vse skupaj je bilo podobno neumnim
sanjam ali bedasti pomoti, ki se mora vsak hip razvozlati.
Spet se ga je dotaknila krogla. Lahek balon. Oddahnil se je.
»Ljubčki nekaj se jc zataknilo vam pravim čisto gotovo petnajst
let. . .«'
Sosed je gnal mimo dve kravici. Edini, ki mu je kdaj privoščil dve
tri besede, če odštejemo Margečko, seveda . . . Majčkeno se je nasmehnil
v brke. Ne da bi ga pogledal, je rekel:
»Mile, ej, Mile!«
In je gnal naprej.
Mile se ni pustil motiti.
». . . sedem otrok moral bi razumete na vsak način to je bistvo,
moral bi imeti . . .«
Pomislil je, da bo krogla zdaj zdaj tu, in je vztrcpetal. Se vedno je
stal na istem mestu.
Krogla. Balon. 2c tretjič, je pomislil. Nemara nikoli več nc pride
svinčena. Zaželel si je, da bi bilo tako. Potem bi vse postalo lažje. Na-
smehnil se je.
Po stezi od vodnjaka je prihajala ženska. Na glavi jc nosila škaf vode.
Na sebi je imela svetlo modro obleko, malce obledelo, in vzorčast pred-
pasnik. Vitka mlada ženska. Svetli plavi lasje so ji mehko padali na
ramena. Stopala jc lahkotno in se komaj opazno zibala v bokih. Zdaj
je že od blizu videl ozki beli obraz. Nekakšna mirna zbranost, hlad sivih
oči in tenke ustnice so vsiljevali njeni nežnosti strog, skoraj trd izraz.
Sicer je bila ljubka. Levica se je z neutajljivo milino oklepala ročke,
desnica je prosto nihala ob telesu. Bele roke. Sonce ji ni moglo do živega.
Bose noge z majhnimi stopali, vse telo jc imela skladno oblikovano.
Polglasno jc govoril predse:
»Nič ne maraj lepotica nekoč se opogumim in tc odpeljem mož te
pretepa vem ne smeješ se lepotička hodi k tisti stari grdobi slišal sem
pastirji pripovedujejo na . . . Paši opogumim se verjemi slep je najbrž
3oü
ne vidi te odpeljem te .. . štirideset let mogoče bi se dalo popraviti sedem
otrok to je bistvo ljubčki...«
Ženska je stopila v nizko hišo in zaprla vrata.
Spustil se je navzdol v travnato globel. Bilke so mu prijetno ščege-
tale gležnje. Vedel je, da nima več dosti časa, zato se je ustavil. Kroglo
je zmeraj pričakal mimo, stoje. Tokrat se je malce manj bal. Upal je...
Prišla je... svinčena. Uštel se je torej v svojem upanju. Potem si je spet
lahko za nekaj časa oddahnil.
Takrat je mislil, da je neumna pomota. Ženska je potem vso pot
molčala. Od čas do časa jo je pogledal, da bi mu s kako kretnjo ali
vzgibom obraza pojasnila stvar. Ne. Kljubovalno je gledala stran. Bila je
bleda, prosojna. Ce je po naključju ujel njen pogled, je videl v njem ne
samo vročično napetost, temveč tudi sovražnost. Tudi možaka sta bila
tiho. Naposled mu ni preostalo nič drugega kot to, da molči in čaka.
Tako je bilo ves čas, tudi na vlaku. Tolažil se je, da se bo vse razjasnilo,
kakor hitro . . .
Da, potem se je res marsikaj razjasnilo. . ., pri vseh tistih zasliše-
vanjih. Bilo je neumno, če prav premisli. Kako se vam zdi: novorojenčku
stisniti vratek, da pomodri, stlačiti trupelce v škatlo za čevlje in ga
sredi noči vreči v reko?! Bebasto, ali ne? Neka soseda je ponoči šla opre-
zat za svojim pijanim možem, pa jo je srečala. Blizu hiše, praznih rok —
škatlo je že odvrgla, ampak vseeno: ko so čez dva dni našli trupelce,
je vse steklo z neverjetno naglico.
Zijal je kot neumna žival. Sprva sploh ni mogel razumeti. Ni mu šlo
v glavo. Poprej še slutil ni. Tudi drugi niso nič slutili, vsaj zdelo se je tako.
Kako se je morala povijati, da je ni nihče spregledal?! In z njim se je
vedla kot kakšna devica.
Saj je bilo vaše dekle, hočem reči: zaročenka?
Da.
Bila sta tik pred poroko, ali ne?
Ja. (Naročil je pohištvo. Na vsak način bo moral nekoč pogledati, kdo
leži na njegovih posteljah. Samo. domisliti se mora, kje je že to bilo.
Imela ga je za norca, seveda.)
Torej!?
Potem so ga spet vtaknili v tisto luknjo. Kričal je, otepal z rokami.
Bil je ujet, razumete. Čutil je, da mu zmanjkuje zraka, da se bo zdaj zdaj
zadušil. Ni vedel, kdo mu je poleg nje pripravil to godljo, ampak to
navsezadnje niti ni bilo tako pomembno. Bil je v luknji in se je dušil.
Torej je kričal in grizel zid.
Takrat se ga je prvič dotaknila. Krogla. Osupnil je. Bolščal je v strop,
v štiri tesne stene. Ni je videl. Vendar je bila: prihajala je in odhajala,
v neenakih presledkih. Na stropu, naj je še tako gledal, ni bilo nobene
odprtine, skoz katero bi mogla uhajati. Bila je potemtakem ves čas z
njim. To je bilo strašno. Ni se upal ganiti. Nepremično je stal v kotu;
tam se je čutil kolikor toliko varen, vendar ga tudi kot ni mogel obvaro-
vati pred njo, navihanko. Prihajala je ... prihajala je. Kričal je, vsakič.
387
Potem so ga nekega dne odpeljali proč, v veliko sivo stavbo. Nje,
kače, ni bilo tam. To je bilo dobro. Bili so prijazni z njim, vsaj v za-
četku . . . Moški v belih oblekah. Tudi ženske ... Stopite k oknu. Tri ko-
rake nazaj. Ne tako. Zaprite desno oko. Sedite. Sprostite se. Tako. . .
Majhna kladivca. Kako smešno, z njimi te udarjajo po kolenih. . . Ulezite
se. Boli . . .
Ni bilo tistih temnih lukenj. Vse je bilo prostornejše in svetlejše. Nič
več ga niso spraševali o ženski in otročičku. Spraševali so druge reči,
ne spominja se natanko kaj. Vendar se z njim ni obrnilo kdove koliko
na bolje: krogla je šla z njim. Bila je tu. To je bilo slabo. Strop je bil
višji, stene bolj razmaknjene, precej razmaknjene; imela sta torej več pro-
stora. Ampak ta prostornost je imela vsemu nakljub tudi svoje slabe
strani. Nič več ni bil sam. Z njim so bili še drugi moški, vsi v črtastih
oblekah. Bilo jih je več. Ni vedel koliko. Nikdar jih ni štel. Vsekakor
jih je bilo več, kot bi si človek želel. V začetku jih je opazoval. Zdelo se
mu je, ne samo zdelo, bil je celo prepričan, da jo iščejo z očmi, kroglo
namreč. Drugi so jo morali videti, vsi razen njega. Drugače se mu ne bi
tako režali. Gotovo: strop ni imel nobene luknje, tako so vsi lahko videli,
kako plava pod njim; kje drugje naj bi- sicer bila. Potem se jih sploh ni
upal pogledati. Zdel je pod oknom, kadar ni spal, stisnjen v dve gube, in si
z dlanmi zatiskal obraz. Krogla pa je prihajala kot od samega začetka:
balon in svinec. In še nekaj. Tu se ni upal kričati. Kadar je kdo kričal,
so ga s silo nekam odvlekli. Bal se je. Pa bi bil vendar tako rad kriknil.
Torej mu sploh ni bilo lahko, če premisli.
Nekoč so ga odpeljali v pisarno. Tam je bila Margečka v pražnji
obleki. Rekli so, da bo šel z njo. Sploh ga niso vprašali, ali gre rad. Pri-
nesla je tudi njegovo obleko, tako da mu ni bilo treba v tisti črtasti na
pot. Pri vsem tem je bilo to še najbolj vzpodbudno.
Margečka je bila njegova sorodnica: svakinja, sestra ali sestrična,
na vsak način nekaj na »s«, če se je prav spominjal. Poprej jo je bolj
poredkoma videval. Poznal jo je kot Margareto. Tu, v njeni vasi so ime
obrnili po svoje: Margečka; tako je postalo bolj pristno.
Bila je črnikasto preklasto ženšče z_gladkimi črnimi lasmi, počesanimi
v majhen svitek pod črno rutico. Imela je velike rjave oči,' ki so vse
videle in jim zlepa ni bilo kaj po volji, podolgast obraz s prisiljenim nosom
in ozko bradico. Nosila je temno obleko s črnim predpasnikom, kot se
spodobi starejšim ženskam. Na njenem suhem telesu je zbujal pozornost
štrleč koničast trebušček; človek bi bil utegnil pomisliti, da je kar naprej
v pričakovanju, v resnici pa je treba povedati, da je bila prestara za
kaj takega. Margečka je bila tudi: Mile, prinesi drv, pometi kuhinjo.
Mile, pojdi po vode, ženi kravo na pašo. Poribaj kuhinjo. Pojdi po kvas.
Ne zijaj tam, budalo! Vso hišo mi boš zasmradil s tem vražjim orehovim
listjem. (Margečkin mož je njuhal tobak, seveda.) In še in še.
Ni vedel, zakaj ga je vzela s seboj. Včasih se mu je posvetilo: zaradi
tistih malo tisoč pokojnine. Potem je spet pozabil, denarja tako ni videl.
Tudi jedel ni redno. Nihče ga ni klical k jedi. Ce se je opoldne znašel v
kuhinji, je bilo prav, če ne, prav tako. Slej ko prej ga je na ohlajenem
388
štedilniku čakal mrzel krompir, največkrat nezabeljen, včasih krompirjeva
juha, kos polente ali koruznega kruha. To je bilo vse. Resnici na ljubo:
prav nič ga ni mikalo, da bi se dvizal h kosilu. In vendar se je redil,
najbrž od čistega zraka, studenčnice in kislic. ki jih je žvečil. Včasih si
je spekcl gobe ali v grmu nabral pest robidnic, tako, mimogrede, ne da bi
jih iskal.
Drugače je bilo bolje kot v tisti sivi hiši. Ko je opravil: Mile, stori to,
stori ono, je lahko pohajkoval. S kroglo sta imela tukaj neprimerno več
prostora. Ni mu bilo treba iskati odprtine v stropu. Nebo je bilo visoko,
imela je kje plavati, tako rekoč. Tako ga je kroglino uhajanje precej
manj vznemirjalo. Ce bi se recimo spremenila in bi prihajala zmeraj kot
balon, bi se nemara navadil na to nadlego. Ampak na to ni bilo misliti.
Zaradi vseh teh prednosti, ki mu jih je dajala Margečkina vas z vrtovi
in pašniki, se je v nekem pogledu sprijaznil s tem življenjem, če je to
prava beseda za njegovo občutje. V hiši se ni mogel videti, zato je rad
ostajal zunaj, tudi v dežju.
To življenje v novem okolju in spremenjene navade pa so imele svoje
senčne strani. Nikoli ni smel daleč od hiše. Taval je v nekakšnih krogih,
da je bil Margečki vedno na očeh. Njen glas so bile vajeti, s katerih se
ni smel strgati. Se pomisliti ni smel na kaj takega. Kadar koli je zaslišal
Margečkin malce hreščeči glas, je moral brez obotavljanja odkoračiti
proti hišici. Seveda je pri tem redno godrnjal.
»Mile, Mile!«
Začul je Margečkin glas, nestrpen in ukazovalen. Bil je ravno toliko
blizu, da jo je slišal, in toliko daleč, da ga ni mogla videti.
»Mile, Mile!«
Se zmerom je stal na mestu, negiben, rahlo začuden, kot bi ne bil
slišal tega glasu že tisočkrat. Potem ga je nekaj spodbodlo, da je začel
teči. Sam ni vedel, kako se je zgodilo. Prej ni nikdar tekel, počasi je stopal
proti Margečkinemu glasu. Zdaj je na vso moč bežal proč od tega glasu.
Le kaj ga je pičilo?!
Zavedel se je, da je prekoračil krog, ki so ga poznale njegove noge.
Se zmeraj je hitel, čedalje niže v globel. Margečkin glas je utihnil. Najbrž
je še zmeraj klicala, samo da ga ni več mogla doseči. Tudi krogle ni bilo.
Presledek je bil očitno daljši. To ga je spodbujalo, da se je gnal naprej
in naprej.
Pritekel je na rob jase. Takrat mu je spodrsnilo, da je padel vznak.
Z glavo je z vso silo udaril ob štor. Zaradi ostre, nevzdržne bolečine se
mu je stemnilo in zaprl je oči. V tistem trenutku se ga je dotaknila krogla.
Tokrat je bila večja, voljna in lahka. Velikanski balon. Prvič se mu je
zazdelo, da ni črna; prej bi bil dejal, da je rdeča ali rumena, nemara celo
spreminjasta. Prilepila se mu je na teme (tudi to se je zgodilo prvič in
popolnoma nepričakovano) in ga začela vleči s sabo, medtem ko je jela
uhajati kvišku. Čeprav bolečina v glavi nikakor ni popustila, se je na-
enkrat čutil čudno lahek. Krogla pa ga je nosila s sabo z neznansko
hitrostjo, da ga je obhajala rahla slabost. Se vedno si ni upal odpreti oči,
zaradi hitrosti in globine, ki jo je slutil pod sabo. Bal se je, da se ne bi
389
na kak način odlepil in začel padati. Sicer to čudno letenje niti ni bilo
kdove kako neprijetno.
Ni vedel, koliko časa je vse to trajalo. Bržkone precej dolgo. Kroglina
hitrost je počasi pojenjavala. Potem se je nalahko, ne da bi ga posebno
zabolelo, odlepila. Spet je začutil trdna tla pod sabo. Počasi je odprl oči.
Ležal je vznak na nekakšni strmini. Bolečina v glavi je začela popuščati.
Zastrmel se je v sinjo globino. Čudil se je, kam ga je zaneslo in kaj
pomeni tista jasnina. Potem je rekel: Morje. Sredi morja je oko čez čas
odkrilo siv otok. Otoček. Uganil je, da mora biti tam nekje vas z Margeč-
kino hišico. Res da ni na svojih pohajkovanjih nobenkrat prišel do morja,
ampak to nič ne pomeni. Ni šel zadosti daleč. Seveda bi bil moral. Zdaj je
prepozno. In vendar je imel rad morje. Zmerom.
Zbal se je, da bi kako ne zdrsnil v globino: ta hip ga morje in otok
nista prav nič mikala. V strahu je stegnil roke stran od telesa, da bi se
česa oprijel. Potem je nekaj otipal. Prsti so stisnili veliko mesnato zelišče.
Z eno roko se je še zmeraj držal zelišča, z drugo pa je odtrgal nekaj
vršičkov in si jih nesel pred nos in oči. Zadišalo je po prsti in zelenju.
Bleknil je: »Trava glej tukaj raste trava to je dobro to je brez trave
bi težko živel . ..«
Nasmehnil se je.
»Zdaj pridi Margečka stopi iz hišice pridi pokliči me nimaš toliko
glasu ne moreš me priklicati ne ne moreš me videti jaz lahko najbrž če
stopiš iz hišice majhno črno piko štrleč trebušček pridi ne moreš ha ha!«
Stegnil je obe roki predse. Naenkrat se je čutil čisto varen.
390
Samo oblaki ¡adrajo
Tone Partljič
1.
Vlak je drvel kakor besna žival, velika in črna. Njegovo ropotanje je
za hip vznemirilo dolino, a komaj je izginil za ovinki, je dolina zopet prav
mirno trepetala v jesenskem vetru. Drava je bila spet tiho in je prislu-
škovala,, ko se je Pohorje menilo s Kobanskimi griči tam na oni strani.
Bila je jesen, tista lepa, topla in blaga jesen, ki stori, da je človeku lepo
pri srcu. Pohorje ni bilo zeleno, temveč rdeče. Listje je spremenilo barvo
in tudi Drava je bila zardela kot deklica po prvem poljubu. Vsa dolina je
žarela in se kopala v razkošnih barvah. Kaj bi ne bilo lepo Juretu, ki se je
znova vračal v življenje. Gledal je zardelo Dravo, rdečelično Pohorje in
zamišljene Kobanske griče. Ves čas je premišljal, kako bi naslikal to
himno jeseni, ta rdeči finale poletja. Celo platno bi bilo rdeče pa mede-
ninasto, kovinsko, bakreno rdeče. Le Drava je imela odtenek sinjinc, saj
se je nebo spogledovalo z rdečimi listi v njej. Res, to je bila najlepša
dolina, kar jih je poznal, in jesen njegov najljubši letni čas.
Mislil pa je tudi na Marjanco. Ali ga bo le čakala na postaji? Gotovo
bo, saj je pisala. Ta čudna Marjanca! Pred odhodom k vojakom jo je
komaj dobro poznal. Srečeval jo je le v pisarni na občini, kadar so imeli
učitelji skupne konference. Gledala sta se z dolgimi pogledi, nekoč je pre-
sedel ves popoldne pri njej v pisarni, ko je čakal občinskega tajnika; pred
odhodom k vojakom jo je nekajkrat poljubil in dogovorila sta se, da ga
bo obiskala s prijateljico in mu pisala. Zelo malo sta bila skupaj in ni mu
niti zamerila, ko je čula, da ima na Pohorju v Jelovju svojo pužo. Ko je
bil pri vojakih, mu je redno pisala, tako kot drugih pet deklic, ki so mu
bile enako blizu. Pisale so mu še: Marinka, Jožica, Marija iz Jolovja,
Angela in celo Milena mu je še pisala. Marinka je nenadoma obmolknila.
Angela, njegova dijaška ljubezen, se je možila z nekim miličnikom nekje
v prekmurskem blatu, kjer je poučevala, Mariji je sam prenehal pisati,
ko ga je obiskala Marjanca. Ja, tudi Milena mu je takrat še pisala. Le
šestkrat. Toda Mileno je večidel že prebolel. Prav začudil se je, ko mu je
Marjanca pisala, da ga bo zares obiskala, saj prej ni mogel verjeti, da
misli zares. Pisala mu je, da ga obišče, če ne bo jezen. Kako bi bil jezen,
celo srečen je bil, da ga bo nekdo obiskal tam daleč od doma v kameniti
Hercegovini, če pa je ta nekdo še deklica, ki pomeni vojaku celo več kot
prijateljstvo s kuharji, je lahko človek nadvse srečen. Eno noč je celo
391
spal z njo. Dolgo v noč sta se pogovarjala. Ona mu je pripovedovala o
jelovških učiteljicah, med katerimi je bila tudi Veronika, ki mu je bila
več kot kolegica; povedala mu je, da se ne znajo oblačiti, da se jim ob
vsakem koraku pozna, da so s Pohorja, da se Veronika vlači s fanti in naj
mu nikar ne bo žal zanjo; da se Majda in Beti zmeraj bolj redita, da je
Zeleznikova žena ljubosumna, in še veliko drugih novic je vedela. Vojaku
je bilo to lepo poslušati. Tako dobro je znala obrekovati, da je Jure
pomislil, da bi lahko bila dobra učiteljica. Potem sta se poljubljala, in
povedala mu je, da ve, da je v Mariboru hodil z neko poročeno. To ga je
prizadelo, saj ni želel, da bi kdo vedel za Mileno. Prelepo je bilo, da bi
dovolil to drugim umazati. No, minilo je. On ji je zatrdil, da je Mileno
že pozabil, da ne piše nobeni drugi več; privil se je k njej in šepetal.
Imela je nežno gladko polt. Prsi mu ni pustila božati, ker je trdila, da
bo slabo mislil o njej. Rekla pa je, da bo vsa njegova, ko se vrne. Govorila
je o mami, ki da bolj čaka njegovih pisem kot ona sama. Menila sta se,
kako bo, ko se bo vrnil. To bodo gledale one, ki mislijo, da nima zares
fanta. Saj ima dovolj prilik tudi sedaj, toda ona vsakemu pove, da ima
fanta pri vojakih in da komaj čaka, da se bo vrnil. Takrat, ko se bo
vrnil, bo lepo. Prosila ga je, naj počaka do takrat. Takrat bo prišla k
njemu, se slekla, mu pokazala telo in ves svet bo njun. Jure je vedel,
da bi se Marjanca poročila z njim.
Sedaj se je vendar že vračal. Gledal je skozi okno. Drava je trepetala
v vetru, le v jezovih elektrarn je bila velika, mirna in zamišljena solza.
Na Marjančino željo je zamenjal službeno mesto. Prej je bil učitelj v
Jelovju na Pohorju, kjer se vso jesen vlačijo megle in zapade prvi sneg
že konec oktobra. Velikokrat se je napil, ljubimkal s pužami, jokal za
Mileno, za svojimi mladostnimi sanjami, za svojim slikarskim talentom.
Na novi šoli v Dobrenju bo poučeval likovni pouk, prihodnje leto pa
pojde na akademijo in postal bo slikar-umetnik. To besedo je spoštoval
in bila mu je sveta. Nekaj ga je gnalo. Nekaj denarja bo prihranil in
prihodnje leto pojde v Ljubljano. Saj res — življenje je pred njim in ga
pričakuje polno skrivnosti, kot pričakuje Drava prve pohorske sape. Kaj
bo z Marjanco? Čakala ga bo, gotovo, saj ga ima rada in se želi poročiti
z njim. Ce pa ga ne bo čakala? Nič hudega, lahko jo bo pozabil. Ce je
lahko pozabil Mileno, bo pozabil vsako, vsako drugo brez večjih težav.
Ce je lahko pozabil tiste plave oči... Ne, zaljubiti pa se ne sme več.
Takrat je človek slep. Samo da bi že minilo to eno leto!
Pred njim se je odprlo dobrenjsko polje: ribiči so ob Dravi, tam
nalagajo otavo na voz, otava diši. Drava je tiho pričakovala večera. Kmalu
se bo prikazalo Dobrenje, njegova naslednja življenjska postojanka.
Vlak je zaškripal, se stresel in se ustavil. Postaja je bila velika rumena
hiša. Na peronu je stalo veliko ljudi. Jure se je spomnil na Jelovje na
Pohrju, kamor je le enkrat na dan prihajal avtobus. Vaški otroci, šolarji,
stare babe, vsi, ki so bili po naključju na vasi, so se zbrali okoli avtobusa.
Opazovali so, kdo bo izstopil. Kazalo je, da je bila ta navada tudi tu v
Brezovici; čudno, tudi v pristanišču se zberejo ljudje, ko pristajajo bele
ladje.
392
Toda ni imel časa, da bi premšiljeval o tem. Med množico je iskal
Marjančino visoko postavo. Popoldne je bilo in sonce se je poslavljalo od
doline, da mu je jemalo vid. Zaletel se je v debelo žensko, preklel ka-
menček, ki mu je padel v čevlje, in se prerival k izhodu. Ja, tam stoji, tam,
v tisti sivi obleki... »Zdravo deklica!« je klical že od daleč. Komaj
se je prerinil skozi množico pri izhodu, stopil k njej, ki je stala ob strani
in mu nastavila lice. Toda poljubil jo je na ustnice, da je cmoknilo.
— Samo, da si prišel, ljubi, je rekla, sedaj bo vse boljše.
— Kaj bo boljše?
— Vse in prijela je za desni ročaj potovalne torbe.
Sla sta v gruči ljudi. S tem vlakom popoldne se pripelje veliko ljudi.
Nekateri se pripeljejo celo iz Maribora, tja so se zjutraj ob petih odpeljali
na delo ali v šolo. Med prvimi hitijo z vlaka delavci v mastnih plavih
delovnih oblekah, hitijo, ker so lačni in ker morajo doma še opraviti
to in ono. Za njimi so šli razni tehniki, uradniki, pa še tipkarice in drugi
s kravatami in najlonkami. Jure ni nikoli prav razumel, odkod te razlike,
čeprav si je dopovedoval, da so eni izobraženi, da imajo odgovornejše
delo, da se danes plačuje po učinku. Mislil je, da bi morali biti v socia-
lizmu vsi popolnoma enaki, tako enaki, kot so prišli iz materinega telesa.
Prav zadnji so šli dijaki, se šalili, zaljubljeno pogledovali in se hihitali.
Cesta se vije do šole med Dravo in železnico. Pri novi šoli zavije
čez betonski most nad Dravo, prečka glavno asfaltirano cesto in se nada-
ljuje tja proti Glažuti, kjer stanuje Marjanca. Na nasipu ob Dravi je
veliko hiš. To je elektrarniško naselje.
Ljudje so ju prehitevali in začudeno gledali. Njo so poznali. Jure je
bil nov. On pa ni več mislil na slabo oblečene delavce, niti ne na one s
kravatami, marveč je ogledoval lepe hiše, poslušal potok, ki je s Pohorja
hitel v Dravo. Sence so že grabile po dolini.
— Najprej bom šel k upravitelju, je rekel. Ali boš šla z menoj?
— Ne.
— Potem se moram zmeniti za stanovanje.
— Jaz bom šla domov in bom povedala, da si prišel. Cez eno uro ti
bom prišla naproti, če boš ta čas uredil.
— Bom, deklica, bom. Pa pridi kmalu, ne bi rad šel sam k vašim.
Rad bi te še poljubil,
— Ne zdaj. dragi, potem ko bo mrak.
In šla je čez most. Za hip je pogledal za njo. Delala je kratke korake
in se zibala v bokih. Imela je lepo visoko postavo in lepe noge. Vsi so
trdili, da ima lepe noge. No, njemu se je zdelo, da so malo predebele.
Pa nič za to, saj tudi on ni lep, njegove noge so še manj lepe in navse-
zadnje je čisto v redu deklica.
Zavil je proti šoli. To je bila lepa, nova nadstropna zgradba, imela
je velika okna in televizijsko anteno. Velika steklena vrata so bila od-
prta. Snažilka je pometala hodnik. Objel ga je prijeten hlad, šola pa je
bila tudi znotraj čedna,
— Kje je tovariš upravitelj? je vprašal. Peljala ga je do pisarne na
koncu hodnika in rekla, tu.
393
Potrkal je.
— Naprej!
Upravitelj je bil videti mlad, čeprav je imel brke.
— No. da ste le prišli, je rekel in mu ponudil stol.
Ali sem dolgo hodil? je vprašal Marjanco. ki je sedela v travi na oni
strani mosta in ga čakala.
— Ja, bala sem se že, da to ne bo, skoraj tri ure so minile.
— Kaj hočeš. Upravitelj pa mi jo všeč.
— Ja, saj res ni slab.
Začela sta se vzpenjati po griču, na vrhu katerega je čepela Glažuta,
majhna vas. Stisnila se je k njemu, začutil je njeno telo, objel jo je
okoli pasu in šla sta navkreber.
— Kaj misliš? mu je rekla.
— Nič.
— Cuj!
— Prosim?, zazdelo se mu jc, da ima nekaj na srcu, da bi mu rada
nekaj rekla, a da se nc more odločiti. Ustavil se je, jo rahlo prižel k sebi
in zašepetal, no, kaj je.
— Jure, čuj, naj ti ne bo nerodno pri nas. Mi nismo bogati, je rekla
tiho in tuje.
— Seveda, mi smo pa bogati, se je nasmehnil. Kaj pa so moji doma.
če ne preprosti delavci.
— Ne, to ni vseeno. Pri nas ni samo to. Pri nas oče pije in danes
ga še ni bilo domov.
— Ljubica, kaj si vendar misliš o meni. Še rajši te imam.
— Prav, je rekla in ga hvaležno poljubila.
Sprejem v kuhinji ga je spominjal prizorov iz neorealističnih filmov.
Žarnica na stropu je bila slaba, tako da je bil v sobi lahen mrak. Poslali
so po pol litra črnega vina. mati pa je skuhala kranjsko klobaso. Juro je
bil dobre volje in njeni domači so mu bili všeč. Mama je bila preprosta
dobrosrčna ženska in mu je bila najbližja.- Juretu se je zdelo, da ga ima
tudi ona rada. Dva fanta sta bila v kuhinji, in Barica, najmlajša, ki je
hodila v sedmi razred v Dobrenje. Ura je bila že deset, ko se je poslovil.
Marjanca je šla z njim. 2e na stopnicah sta srečala očeta, ki se je opo-
tekal in govoril sam s seboj.
— Ali si ti, Marjanca? je zabrundal.
— Ja, je odsekala.
— Al Se greš spet vlačit, jo zlobno rekel.
Izpustila je Juretovo roko in stekla naprej. Jure pa je stopil za njo.
— Sovražim ga. Niti danes ni ostal trezen. In čul si, kaj mi je rekel,
pa že celo leto nisem govorila s fantom.
— Deklica, saj nc hodim z njim, temveč s teboj. Ne bodi žalostna
nocoj.
Ko sta prišla na rob griča, sta zagledala pod seboj Dravo in Dobrenje.
Luči so gledale topo v noč. Drava se je lahno lesketala in skoraj potuh-
394
njeno in skrivnostno hitela proti Mariboru. Sedla sta malo v levo v breg
na rosno travo. Od nekod je veter prinašal vonj otave.
— Kako lepo je, da si pri meni, je rekla.
Božal ji je kratke lase, bili so mokri, mokri od rose. Spomnil se je na
večere z Mileno. Ležala sta prav tako ob Dravi, le da v Mariboru. Božal
ji je lase, ki so ležali v travi. S prsti ni več razločil, ali so to lasje ali mokra
trava. Takrat je bil srečen, Milena pa je molčala. Mogoče je mislila na
moža in hčerkico in se žrla, toda njemu je bilo devetnajst let in je ljubil.
Milena pa ga je potrebovala. Ja, tiste noči! Milenini lasje, polne ustnice
in močne roke, ki so ga jemale.
— Zakaj molčiš? je začul.
— Nič, le tišino poslušam, je odvrnil, pregnal spomine, vzel v roko
njeno dlan in gledal v mrak pred seboj.
— Zebe me, je rekla.
Sklonil se je k njej, jo položil v travo in jo objemal. Čutil je, da je
utrujen od celodnevne hoje in opravkov. Začutil pa je tudi tanek vrat
in utripanje žil. Tudi ramena so bila vsa koščena. Dotaknil se jih je
z ustnicami.
Nenadoma je planila pokonci in rekla, pojdiva. ^
— Zakaj, je vprašal začuden.
— Ne, ne maram, je rekla in vstajala. Besede so bile trde.
— Marjanca, saj ti vendar nič nočem. Ali te ne smem božati?
— Ne, ne še zdaj, prišla bom k tebi.
— Pa saj ne gre za to, je rekel.
— Prav, lahko noč!
— Ali se jeziš?
— Ne! Adijo!
— Me boš čakal jutri pri avtobusu? Pa gotovo. Ne maram, da bi se
mi posmehovali, da te zaman čakam.
Poljubil jo je in odšel. Nekaj časa je gledala za njim. Zaželel si je
čimprej v posteljo. Zlekniti se, sanjariti, kovati načrte in potem zaspati!
Kako čudna je ta Marjanca. Zakaj se je tako prestrašila, saj ji nič ni hotel.
Ali bi lahko živel z njo vse življenje? Ne! Ne bi mogel. Dobra, draga
deklica je, a nikoli bi ne razumela nemira v njem. Menda sama čuti,
da je ne ljubi do kraja. Tudi sam se je zavedal in se tolažil, da jo sčasoma
vzljubi. Sedaj mu je bila samo všeč. Čudno, kako že nekaj časa ni mogel
ljubiti. Po Mileni nobene, prav nobene. Tista igračkanja v Jelovju z
bolničarko, z Veroniko, Marijo in Marinko, vse to je bil le poskus pričeti
znova. Toda ali čuti do Marjance kaj več? Morda. To obdobje po prvem
razočaranju je čudno. Človek misli, da je vsega konec. Potem pa išče in
išče. Mogoče on išče, da bi nadomestil Mileno. Ta žena je odšla iz nje-
govih misli, vendar je zapustila bolečo praznino. Moral jo bo napolniti,
zamenjati. Z Marjanco? Mogoče. Pljunil je v vodo, se ozrl po lučeh elek-
trarne na ovinku in odšel do trgovine, kjer je imel v nadstropju svojo
sobo. To noč je prvič spal v Dobrenju.
Nekje je hripavo zapel fazan.
395
2.
39J
Jure se je v Dobrenju počutil osamljen. Od jutra do večera je bil v
šoli, zvečer pa sc je moral pripravljati za naslednji dan. Vsak dan se
je tudi jezil, zaradi neurejene prehrane, saj si je to prekleto večerjo
moral kuhati sam. Z Marjanco se je sestajal samo po večerih in še takrat
se mu je mudilo. Prijateljev ni mogel najti; na šoli so bili le trije moški.
Trije moški in petnajst učiteljic, nervoznih omejenih učiteljic. Upravitelj
in učitelj Bergant sta bila sprta; nista so pogovarjala, če odštejemo prepire
na konferencah. Bergant se je sukal največ v svojem kabinetu za fiziko
in ni prihajal v zbornico. Jure ga ni niti enkrat videl veselega. Sicer pa
se Bergant tudi zanj ni menil. Čeprav mu je bil mladi in ambiciozni upra-
vitelj všeč že zaradi brkov, z njim ni hotel iskati prijateljskih stikov.
Druge so bile učiteljice. Skoraj vse so bile poročene. Zmeraj se jim je
mudilo iz šole domov, da skuhajo kosilo za svojega Stefana, Franja,
Maksija ... Le tri so bile neporočene. Ena od njih je bila Julijana, stara
že nad trideset let. Njen oče je bil pred vojno zdravnik, bila je iz ugledno
družine v mestu, a se je morala ustaviti v tem provincialnem Dobrenju.
Ona bi nikoli ne vzela kakšnega Francija. Maksija in Stefana, jim kuhala
juhe in pekla palačinke ali prala spodnje hlače. Lepo vas prosim, kako je
mogoče, da bi učiteljica s pedagoško šolo in iz ugledne družine, da bi ona
pekla palačinke in prala spodnje hlače mehanikom in nameščencem v
takem provincialnem gnezdu. Raje ostane vse življenje sama. Bila je
čudna in Jure se ni menil za njo.
Sicer pa so vse vedele za Marjanco in ga spraševale o poroki. Njemu
ni bila misel na poroko nič pri srcu. a Marjančina mati se na to ni kaj
prida ozirala in se je rada pohvalila, da »ima naša Marjanca dobro
partijo«. Res. Jure se nikdar ni mogel vživeti v okolje. Ni mogel zaživeti
z ljudmi v zbornici.
Zadeva zaradi plače po učinku jih je do kraja ločila in zdelo se mu
je. da se samo prepirajo in ogovarjajo. Hudič jih vzemi! On je nosil v
sebi svoje sanje o umetniku, koval je n-^črte. Narisal je celo nekaj skic:
pohorske bajte, kot nalašč za grafiko. Toda ni imel časa. Mislil je celo
na Marjančin portret — tisti drobni obraz, polodprte ustnice, vse je že
videl pred seboj v hladnih plavih tonih. Toda saj ni časa — priprave,
celodnevni pouk. konference, sestanki, ravno dovolj, da človeka okupira in
zamori. Zavedal se je, da to leto ne bo napravil ničesar, kvečjemu kak
slab akvarel, ki ne jemlje preveč časa. Čeprav se je porajal prvi dvom
o talentu, je sanjaril o velikih platnih.
Jesen je bila čudovita, gledal jo je le skozi okna risalnicc. Okna je
odprl, da mu jc vonj ds-ažil nosnice. V drugi klopi jc sedela Danica,
imela je prifrknjen nosek. Velikokrat se mu je v mislih prikazala ta
mala srnica. Kakor se kmetie po dolgi suši razveselijo dežja, ki ga ne-
strpne čakajo cele mesece, tako se je Jure razveselil Pavl-^ta. Ta dobri,
dragi Pavle. Prišel je sredi popoldneva, ko je imel Jure predzadnjo
uro pouka. Učenci so risali in barvali ornamente z motivi jesenskih
sadežev, onadva pa sta se menila. Pogovor ni mogel steči. Oba sta se
zavedala, da morata biti sama, da morata sesti h kozarcu kot včasih, pred
tremi leti v Mariboru,
— V eni sami gostilni se ne smeva ustaviti in napiti, v vsaki malo.
sicer bi me čudno gledali, je rekel Jure.
— Hudičev filister si postal, mu je odvrnil Pavle. Bil je nekoliko
manjši, a širokopleč, bil je neobrit, z dolgimi lasmi. Delal je dolge korake
in se majal pri hoji kot mornarji. 2e drugo leto je študiral na likovni
akademiji v Ljubljani. Skupaj pa sta hodila na učiteljišče; Jure je moral
zaradi štipendije v službo, Pavle pa je odšel v Ljubljano. Toda Jure je
veliko mislil nanj, ki ga je imel rad kot brata. Skupaj sta se začela
razločevati od drugih učiteljiščnikov, skupaj sta slikala Maribor, odkrivala
naše impresioniste, 'skupaj sta se zaljubljala, se prvikrat napila in po-
bruhana obležala na Kalvariji, ko se je na vzhodu zarisala prva zarja.
Vse tisto zlato obdobje popubertete sta prebila skupaj.
Prišla sta v gostilno Pri kolodvoru.
— Dva velika konjaka, je naročil Pavle. Saj boš plačal, se je obrnil k
Juretu.
— Bom, le pij va!
— Kako je na akademiji? je vprašal Jure.
— Obrt, zgolj obrt, da veš.
— Ali si kaj naredil v teh dveh letih?
— Malo. Imam dve olji, pokazal ti bom, ko prideš k meni. Pri samem
vragu se ne morem najti. Se zmeraj me najbolj vleče gvaš. Sicer pa
pi j va!
Na dušek sta izpila prvi konjak.
— Kaj pa ženske? Ali jih imaš kaj tu?
Jure je pomolčal, se ozrl, ali ga kdo ne čuje, in povedal:
— V hudičevo stvar sem zašel. Tu je neka lutka, ki me je obiskala
pri vojakih, pa računa, da bom pred matičarjem kar na lepem dejal Da,
(Juretu se je zazdelo, da je to celo res,) Mene pa znoj oblije pri tem.
Sam veš, da za nas niso poštene ženske, za nas so cipe, ki na nič ne
računajo,
— Kaj pa nisi mogel ostati brez babe pri vojakih, se je režal Pavle.
— Saj ni to. Dva tisočaka mi je poslala, k njej domov zahajam in
tu že vsi govorijo o poroki.
— Saj to je tebi podobno. Ti si rojen, da dobivaš pakete od bab,
da hodiš na dom na oglede, da se oženiš in držiš noge v umivalni skledi
in pomivaš posodo. Upam. da je že noseča.
— Vraga noseča! Ona je mojster svojega posla, preračunljiva. Saj
poznaš to vrsto ljubezni. To je ljubezen strojepiske. Kakemu predsedniku
sveta, ali odbora ali kakega hudiča že, temu se mora ustreči. Skuha se
kava, servirati jo mora; streči moraš tako ali drugače. Toda misliti mora
tudi na prihodnost, najti se mora kdo, ki se ga potem naveže s paketi
in obiski pri vojakih. Da pa rezerva ne zasumi, da strojepiska ni poštena,
se mu izmika, zatrjuje, da je bil do sedaj le eden.
Saj poznaš to pesmico! Ne, ne, ne, mi žvrgoli na uho. Kaj si boš
misli o meni? Do sedaj je bil samo eden. Pa je tudi tako prav, sem vsaj
397
manj vezan, če ostane pri gledanju. Verjel pa boš, da fantu po enem letu
vojaščine ni ravno prijetno le gledati svojo deklino. Poleg tega pa jo
jutri peljem na svoj dom v Pesnico, da jo pokažem domačim. Seveda
moram predstaviti nevesto. Vrag vzemi babe. Se dva konjaka, prosim!
— Prva pametna beseda, kar si jih danes povedal. Vrag jih vzemi!
Veš, jaz živim sedaj na koruzi z neko ločenko v Ljubljani. Enega otroka
ima z nekom tretjim, mož se je zaradi tega ločil, sedaj pa sem jaz na
vrsti.
In tako je prav, se vsaj nobeden ne slepi. Je pa res, da za nas niso
poštene deklice s solznimi očmi in vdanimi rokami, marveč cipice. Sicer
pa imaš prav; vrag jih vzemi!
Lotevala se ju je pijanost. Takrat nista več rada govorila o ženskah.
Oba bi se spominjala mladostnih ljubezni v Mariboru, pa bi postala
sentimentalna in cmerava. Menila sta se o slikah in pila vsak že svoj
tretji konjak. Juretu je bilo prijetno v tem prvem stadiju pijanosti, ko
je bila misel še bistra, beseda ognjena in odkritosrčna bolj kot po navadi.
Pavle je izpil in vrtel v rokah prazni kozarec. Molčala in gledala sta
se za hip. Oba sta menda začutila, kako sta se odtujila drug drugemu,
da ne najdeta besed, da se ne ujemata kot včasih v Mariboru, ko sta
sedela na vrtu restavracije in pila kipeči most in ko je kipelo v njima
samima. Sedaj pa sedita tu v tej bedasti dobrenjski gostilni, žulita vsak
svoj konjak in mislita eden mimo drugega. Jure je z žalostjo opažal,
kako daleč je za Pavletom. Pavle gleda na vse stvari z neke višje per-
spektive, iz zornega kota študenta, Juretova perspektiva pa je učiteljska,
pohorska, žabja. Sele sedaj, ko je bil s Pavletom, se je zavedel teže teh
praznih treh let.
— Ko te poslušam, se mi zdi, da si mnogo pridobil. Glej, jaz pa
sem obstal tam, kjer sem bil pred tremi leti. Dve leti pohorske pedagogike
in eno leto vojaščine, bratec, to ni šala. Moje znanje, moje dojemanje
likovnih reči se nehuje pri naših impresionistih. Vem, kdo je Jakopič,
pa ne vem, kdo je Dali, razumem Rodina, a kapituliram pri Mooru. Isto je
z literaturo. Ne razumem nove poezije. Stagniral sem, stagniral kot
Pohorje.
—Pusti te reči, stari! Vse to je obrt, ne, niti obrt ne. To je dekor, to
znanje. Pomembno je to, kar si. Ce si, potem si, če nisi, lahko pogineš,
pa ti nič ne pomaga. Vse to je neumnost. Daj še za konjak!
— Dva konjaka!
— Velika?
— Dva velika!
Natakarica v umazanem belem predpasniku je postregla. Gledala je
začudeno.
Bila sta čudna gosta. Mnogo sta govorila in pila vsak že svoj četrti
veliki konjak. Jureta je poznala le na videz, saj ni imela otrok v šoli.
V restavracijo pri postaji je zahajalo predvsem troje vrst ljudi. Prvi
so bili abonenti, ki so delali v elektrarni ali livarni. Ti so popili svoj
brizganec ter odšli. Več niso pili, ker jim je že sama hrana požrla pol
plače. Nikoli niso bili pijani. Drugi so bili Pohorci, ki so bili najbolj zani-
398
mivi. Ti so se vedno ustavljali v gostilni, ko so bili po poravkih v Do-
brenju. Pili so, če so prodali les dobro ali slabo, če so kupovali kose, sekire,
sladkor ali olje, ali pa če so odkod prihajali z vlakom. Ker so bili taki
prihodi za njih v Dobrenje prava redkost, so jih obvezno zalili z belim
vinom, ki je bilo po njihovem mnenju vsako leto slabše, bolj žveplam
in drago. Možje SC' se ga napili, ženske, če so bile poleg, so jih nekaj časi
zadrževale pri pijači; a moški jih niso poslu.šali, ampak so še nje silili piti.
Čeprav se to ni zgodilo pogosto, si vendar lahko večkrat videl kakšnega
pohorskega gospodarja, ki se je opotekal po prašni cesti gor proti Pohorju
po grabnu in potem izginil med smrekami. Saj ga ne bo nazaj cel mesec
ali še več, včasih pa se ga vendar lahko napijemo, saj živimo samo enkrat.
V tretjo skupino je spadala sicer majhna, a najbolj vztrajna druščina
rednih pijancev. Ti so se vsak večer napili in velikokrat jih je mogl.i n-"-
takarica spraviti iz gostilne šele ob dvanajstih. Včasih so bili samo trijf^.
Ti trije so bili za čudo najbolj izobraženi v Dobrenju. Dva sta že prH
vojno diplomirala na univerzi, tretji pa je bil tehnik v elektrarni. Fám
od njih je bil med vojno v Dachauu, in kadar se napije, pravi o tistih
časih. Take ljudi lahko srečaš v vsakem kraju.
Zato se jo natakarica čudila Juretu in Pavletu, v nobeno skupino јч
ni mogla vtakniti. Dolgo sta že sedela, govorila na slas o nekih ču'^ni^^
zndevah, abstrakciji ali kaj. Sedaj sta zahtevala vsak že svoj peti koni-ik.
Ali sploh imata denar? ju je sumljivo ogledovala, Pavle je soil tudi ta
peti konjak na dušek. Gledal je megleno in govoril resno, pijano resno,
ko se zdi vsak stavek pomemben in usoden.
— Sicer pa vidiš, da danes umetnost ni nainomembnojši. liU'^o'->-i
prav nič ni mar. Sam povej, ali bi ne imel v sobi rajši radia kot mojo
sliko, pa čeprav bi bilo v tej sliki vse moje bistvo!
— Vrag nosi ljudi in vse skupaj! Življenje je vredno pasje fir^e.
če ni v človeku nobene ljubezni. Izoijvn še en koniak in noidi^n, T-^b'
je lahko govoriti, ti si študent, živiš v Ljubljani, delaš in dihaš, ia? -^-i
sem dobrenjski učitelj, jaz želim naslikati en sam portret. Ti frleiaš п.^пт^
s svojimi študentskimi očmi, ti ne veš, kaj je to poslušati dan m -'-^n
polinteligentne učiteljice, poslušati histerične babe, ko govorijo o svojih
Maksijih, Ti ne veš, kaj so učiteljske konference. Jaz, pohorski r-î-'svet-
Ijitelj, pa vem. Včasih, ko izpijcm, sem dovolj hraber, da grem z r-^kimi
v žepu mimo matičarke ali mesarjeve žene in ju ne pozdravim z vli"-'-
nim »dober dan«. Ce sem trezen, pa sem siten ko hudič. Zahajam k noki
afektirani strojepiski, ženim se, naredil pa ne bom nič.
Jure je postajal siten. Ko je bil pijan, je iskal opravičila, kor n^ b"^
nikoli nič napravil. Rad bi se še komu smilil, razen sam sebi. Plačala
sta in šla.
Zunaj je čisto nizko ležala megla in pritiskala na Dobrenje, Bil je
mraz in iz megle je zoprno pršilo.
Jure — Nikoli ne bo nič iz mene,
Pavlo — Eno samo sliko! Potem lahko crknem!
Jure — Pobegnil bom od tod v Ljubljano in se lačen sprehajal po
ulicah med ljudmi,
399
Pavle — Človek ni nikdar svoboden. Tisoč stvari ga uklepa. Svobodne
so živali in Gaugain je bil svoboden. Zakaj hodim s tisto ločeno babnico?
Ker ima take lase ko Majda, moja črnolasa Majda.
Jure — Ja Majda! Ali jo imaš še rad? Srečen si, jaz pa nimam nikogar
rad, vse je ugasnilo v meni. Ja, jaz sem pogorišče. Pogorišče. Ničesar ni
več v meni, niti Milene ne. Samo tebe, Pavle, imam, tebe in konjak. Pavle,
ti boš slikal, ti boš nekaj naredil, jaz pa bom prej poginil. Vse življenje
bom učil otroke slikati ornamente z jabolki in grozdjem. Ti boš uresničil
naše sanje.
Padla sta. Prijetno je bilo ležati. Jure je čutil vlago, ki je prodirala
skozi hlače in prijetno hladila. Ni ga zeblo, celo toplo mu je bilo. Vse se
je vrtelo: Pavle, megla, cestne svetilke, ornamenti. Pavle pa je bljuval.
— Prekleti konjak! In sline so se cedile Pavletu po bradi. Potem je
legel k Juretu na rob ceste in hropel. Jure pa ga je objel in onemoglo in
pijano jokal. Bilo je že pozno in megla je bila zmeraj bolj gosta.
3.
Maribor je ostal za njima. Avtobus je bil poln. Jure je sedel pri oknu,
Marjanca pa poleg njega.
Sedela sta molče. Vračala sta se z njegovega doma v Pesnici. Vsak se
je predajal svojim mislim in ni jima bilo do pogovora. Sploh pa se ljudje
v avtobusu manj pogovarjajo kot na ladji ali vlaku. Mogoče so v avtobusu
preblizu drug drugemu in se vsaka beseda čuje. Včasih spregovori kdo
glasno besedo, a tedaj ga vsi začudeno in radovedno pogledajo, da ob-
molkne, še sam presenečen, in ne ve več, zakaj se je oglasil. Le včasih
se kdo tiho pogovarja z onim poleg sebe — če mu je sosed znanec. Jure
je gledal skozi šipo avtobusa. Od Maribora tja do Kamnice je ob tlako-
vani cesti drevesnica — vitki jagnedi v vrstah kot vojaki v zboru, ko
čakajo, da jih desetnik odpelje v kuhinjo. Jure je pritisnil glavo ob hladno
šipo in gledal jagnede. Bili so že brez listja, veje so jim kakor gole črne
roke štrlele proti nebu in se rahlo zibale v lahnem, a že mrzlem jesen-
skem vetru. Tjakaj sta zahajala z Mileno, ko je bil še v Mariboru. Tja sta
zahajalo vso pomlad, dokler je bil Milenin mož še doma, potem pa, ko
je njen mož odšel v Srbijo ■— bil je inženir pri gradnji mostov — je pri-
hajal k njej na dom. Preden je odšel v službo v Jelovje na Pohorju, sta
še enkrat odšla mod te mlade jagnede.
— Obljubi, da sem ne boš šel z nobeno drugo! je rekla Milena. Sti-
snilo ga je v grlu. ko je odkimal in rekel, ne bom.
Kako daleč je zdaj vse to! Kako zelo daleč je že! Zmeraj je mislil,
da to, kar je nosil takrat kot mlad fant v sebi, ne bo nikoli ugasnilo. Pa
vendar je. Le kadar se pelje z avtobusom tod mimo, se spomni tistih
časov. To je preteklost. Danes se vozi z Marjanco iz Pesnice, s svojo
nevestico. Vse je steklo v poseben tir. že kar brez njegove volje in odlo-
čanja. Mama je vse sprejela kot samo po sebi umevno. Pripravila je
izvrstno kosilo, oče je kupil črno vino in po kosilu so se pogovarjali. Oče
40Ü
AVGUST LAVRENClC:
Čolni, 1965;
Ceri, 1964;
Siva pregrada, 1965;
Bariera, 1964
in mati sta spraševala Marjanco o njenih domačih, on pa je poslušal. No.
in tako jo ima sedaj tu ob sebi, to Marjanco — svojo nevestico. Rad bi ji
kaj rekel — kaj zlobnega, da bi ne sedela tu poleg njega v tem svojem
miru in zadovoljstvu.
Ali si slabe volje? je vprašala.
Ne.
Ti je žal, ker sem bila pri vas?
Ne.
Tako tremo sem imela!
Spet sta obmolknila. Bilo ji je hudo. Tako lep je bil ta dan. Srečna je
bila vse do avtobusa; le zakaj je sedaj slabe volje? Ali jo sploh ima rad?
Včasih kar podvomi o tem. Neumnost, saj bo pozabil in bo spet dobre
volje. Pa vendar ni več tako srečna, kot je bila do avtobusa. Kako ču-
dovite starše ima.
O, ko bi ona imela take.
Opazovala je njegovo suho lice, kolikor ga je lahko videla v profilu,
zakaj še zmerom je strmel nekam skozi okno.
Nocoj bom ostala pri njem, je mislila. Nocoj se bo vse odločilo. Nocoj
si želim, da bi bila njegova. Ali bom lahko? Mora biti. Le zakaj sedaj
molči? Ali je jezen? Ne, le zakaj bi bil? Mogoče pa kaj misli. Tolikokrat
je zamišljen. Prav ljubosumna bom postala na njegove misli. Nocoj bom
ostala. In stisnila se bom k njemu. Tako kot pravi Rezika, da se stisne
k svojemu možu. Lepo je Reziki, dobrega moža ima. Nekaterim družinam
je lepo. Tudi Juretovim domačim je lepo. Kako se je njegov oče popoldne
zleknil v travi in položil mami glavo na kolena! Ali sem kdaj videla
svojega očeta, da bi bil položil glavo na mamino koleno? Pri vseh je lepo,
le pri nas je tako grdo, jo je stisnilo.
Le zakaj mora ravno naš ata piti? Zakaj moramo biti ravno mi revni?
Ali se bom kdaj izkopala iz tega življenja? Prej že ne, dokler ne bosta
vsaj brata pri kruhu, do takrat pa moram delati zanju. Ko bi vsaj ata
kaj delal! Pa samo pije. Mama je dobra. Zgodaj zjutraj odpelje mleko
z Glažute v Brezovico. Vse bi bilo v redu pri nas, ko bi le oče bil drugačen.
Zakaj se nisem rodila drugim staršem. Moj zakon mora biti drugačen,
bolj srečen kot mamin. Lepo bo pri nama. (Pogledala ga je). Sedaj se še
ne bom mogla poročiti, ker moram skrbeti za brata in malo Barico, za
očetovo žganje. Moram imeti drugačen dom, kot je naš, potem bom vzela
mamo k sebi. Ja, pa otroka ne smem prekmalu dobiti. Joj, le kako bo
nocoj? Nocoj se mu bom prvič dala.
Kolikokrat se je že odločala, pa nikakor ni mogla. Bilo jo je sram
in strah; najbolj strah. Pred čim? Da ne bo tako kot prvič. Samo eden
jo je do takrat imel. Samo Tomaž. Saj ga je imela rada, a bolelo jo je
in čutila se je ponižana, ko je vedela, da se ji vsa dekleta na občini po-
smehujejo, ker je lazil še za drugimi. Hotela mu je zmeraj očitati, pa
ni mogla. Ko je prišel k njej v pisarno po delu s svojim zahtevajočim
obrazom, je bila kot uročena. Nič mu ni mogla reči, le glavo je naslonila
na njegova široka ramena in mu rekla: — Ah Tomaž! Hotel jo je imeli.
7 Problemi
401
Bala se je. Toda on je zahteval in ji ni verjel, da je nedolžna. Vse je bilo
tako plehko, in bolelo jo je. Tomaž pa nič, bil je surov.
Nisem verjel, da si taka začetnica, je potem godrnjal. Ni bil zado-
voljen, a tudi ona ni bila. Njej je bilo to pregrdo, prehitro, preumazano,
plehko. Joj, kako vse drugače si je to predstavljala. Ko jo je pustil, se je
zaklela, da se ne bo dala nobenemu več. Ali pa vsaj kmalu še ne.
Trdno je upala, da je Jure povsem drugačen. Pa saj resnično je. Ze
več kot eno leto hodim z njim, ima me rad, čeprav še nisem bila njegova.
Saj bi se mu dala, pa se bojim, da bo tako, kot je bilo s Tomažem. Toda
nocoj se ne bom mogla izogniti, poskusila bom. Joj, kar mraz me strese
ob tej misli, pa saj vendar mora biti nekaj lepega tudi v tem. Mora biti.
če vsi ljudje to počenjajo, če si vsi želijo. Danes bom poskusila, da bi bil
le on zadovoljen, da bi me ne zapustil kot Tomaž, si je želela.
Avtobus je drvel po tlakovani cesti skozi Radlje. Tu v Raljah je
občinska zgradba, tja se je vozila Marjanca v službo, iz Glažute. Ves dan
je sedela za mizo in tipkala. Dobrenje je blizu Radelj in je celo nekoliko
večji kraj. Jure se je začel pripravljati, da bosta izstopila.
Ali mi bo rekel, naj grem z njim? je mislila Marjanca. Avtobus se je
ustavil. Marjanca je vzela svoj torbico. Jure pa veliko potovalno torbo,
v kateri je imel krompir, fižol, kisle kumarice, svinjsko mast in jabolka
pa nekaj opranega perila. Vse to mu je dala mama. da si bo laže kuhal
večerjo in da ne bo hodil z zamazanimi srajcami. Izstopila sta. Avtobus
je odpeljal in za hip sta ostala sama na vlažni temni asfaltni cesti. — Toda
že se je obrnil k Marjanci in jo vprašal: — Ali greš domov v Glažuto, ali
greš še malo z mano?
Saj ti moram vendar pomagati, ko imaš tako težko torbo, in prijela
je za en ročaj torbe. — In nocoj bi ostala pri tebi, če nimaš nič proti.
Izpustil je potovalko, stopil k njej, jo prijel za brado in jo poljubil
na mrzle ustnice. — Pridi, ti moja nevesta.
Sla sta počasi čez most. Drava se je vsa zaspana pretakala proti Ma-
riboru. Le gori za ovinkom se je čul šum padajoče vode z jezu elektrarne.
Vse je bilo tiho, zaspano, niti psi niso lajali. Ce bi govoril na glas, bi
glas udaril ob meglo in utihnil, kot da je okamenel v zraku.
Jure je odklenil sobo. prižgal luč in odložil torbo. Potem je vzel iz
nje čiste srajce in jih položil na mizo. Marjanco je zeblo.
— Ali si lačna? je vprašal.
— Nisem, ljubi.
Potem se je slekel, sedel na rob postelje in rekel: Pridi!
— Le lezi in obrni se k steni, takoj pridem!
Zlezel je pod odejo, se obrnil k steni in zamižal. Čutil je utrujenost
in zaspanost. Saj ni čudno, ko sta pa prejšnjo noč s Pavletom prekrokala.
Skozi napol zaprte oči je zaznal, da je ugasila luč. Obrnil se je. V temi
je njeno pt)stavo bolj slutil kot videl. Slačila se je. Včasih si je želel,
da bi jo narisal. Imela je lepo telo. To bi bil lep akt — sredi teme odsviti
belega telesa. Pa saj je vedel, da mu ne bi nikdar pozirala — presra-
mežljiva je bila.
402
Kako dolgo že nisem prijel za čopič. Ženim se, naslikal pa nisem' niti
gvaša, kaj šele več, ga je preblisnila misel. V mraku je bledo zasevala
belina. Bila je gola.
Ko se je stinila k njemu, je najprej začutil, kako je mrzla. Obrnila se
k njemu in iskala njegove ustnice. Ni mu bilo do poljubov. Sploh se ni
mogel poljubovati z njo, pa ni krivil nje — se pač nista ujela. Potem je
šlo vse po starem, že tolikokrat preizkušenem tiru. Čutil je, kako se mu
ne predaja, kako ostaja hladna, kot na preži. Ni si mogel misliti, kaj
ima ona v sebi. Preglasno je zakričala: Ne! Ne, ne!
— Zakaj ne? je jezno zašepetal. Tudi ona je začutila jezo v njegovem
glasu. A hotela je več časa. Kam se mu tako mudi? Čutil je, da je prav
divje potreben ženske. Saj je bila za njim enoletna vojaščina in še več.
Koliko so pri vojakih govorih o ženskem telesu! Ona si želi šepetanja,
poljubov; toda on si jo želi zdaj, prav ta hip, želi si jo surovo, kot hoče
moški žensko po enem letu. Ona pa:
— Ne, ne še!
— Zdaj! Govorila sta si kot sovražnika; na preži drug pred drugim.
Grabil jo je, v njej je kipelo, dokler se ni sunkoma obrnil.
Čutila je, da se je nekaj zgodilo, čeprav ni vedela kaj. Bila je resnično
brez izkušenj. On pa se je vdajal svoji oseki, ji dokončno obrnil hrbet in
dal roko spancu. Edino, kar ga je še spominjalo na njeno prisotnost, je
bil občutek pomanjkanja prostora. In sram ga je bilo, ker je bil spet pora-
žen. In le kako je to, da ti pride gola v posteljo, pa ostane nedotaknjena.
Ja! To je posebna ženska taktika, da pokaže svoje poštenje, svojo čast.
Vrag jo vzemi! Čutil je, da se je pred njo p(jnižal, da se zdi kot navadna
nagonska žival, in začutil je odpor do nje in bes. Obrnjen k zidu je zaspal.
Dolgo je bedela in solze so ji tekle po licih.
Le kaj je narobe pri meni? se je vpraševala.
Ni se čutila kriva, a vendar je vedela, da jo sovraži. Zakaj ni malo
počakal? Ali zakaj je ni vzel s silo, ne pa da se je obrnil od nje in zaspal?
Zakaj ji ne da priložnosti, da bi mu povedala tisto o Tomažu. Morala bi
mu povedati. On pa govori le o impresionizmu in svojih slikah. Njemu je
Grohar več kot ona. Ali bo jutri jezen? Kako da ravno njej ne more biti
lepo? Vsi drugi so srečni, vsi ljubijo in so ljubljeni. Upala je, da bo ,Iure
drugačen, pa ni. Ni mogla zaspati in loteval se je je obup.
Nikoli ne bom srečna. Zmeraj bom ujeta v ta večni krog — občinska
pisarna, domača revščina. Katerokoli pogledam, vsaka je lepše oblečena.
Seveda, ko skrbijo le zase. Mene pa čakajo doma vsi — mama za nakup,
oče za žganje, Janko, Oskar in Katica za zvezke in malico v šoli. Pa saj
jim rada dajem. Ti so edini, ki so zares moji.
In mislila je na mamo, ki vsako jutro vozi mleko iz Glažute v Bre-
zovico; na očeta (ta ubogi revček, ki bi za žganje storil vse), na brata in
drobno Barico. Ti so edini, ki so zares njeni. Včasih so zlobni do nje,
posebno oče in včasih celo mama. Toda le zaradi tega, ker jih žre, da
jih mora ona vzdrževati, in se čutijo krivi. S hudo besedo ji hočejo reči,
naj nikar ne misli, da ne morejo brez nje, da nimajo ponosa. Ona to ve,
potoči solze in jih ima spet rada kot prej, z vso bedo vred. In Jure jo je
403
praV zaradi tega cenil in zato ga je vzljubila. Rad jo je imel. Toda tudi
med njiju je nocoj stopila senca. Ne zaradi domačih, aU zaradi druge
ženske, temveč zaradi nje. Zaradi nje in vsega v njej. Ali bo jutri jezen?
Najraje bi ga sedaj zbudila in mu rekla: Na, vzemi me. Toda on je smrčal.
Zaspal je jezen in užaljen. Mogoče jo bo hotel zjutraj. Solze so se ji posu-
šile, glava je bila vroča, ko se je počasi pogrezala v spanje.
Na oknu pa je začelo tiho rositi.
Jure se je prvi prebudil, zazehal je, vstal in se oblekel. V sobo je
prihajala siva svetloba. Zunaj je deževalo. V sobi je bilo zatohlo. Odprl
je okno, in hladno, mokro jesensko jutro je pozdravilo sobo. Jure je ljubil
dež, všeč mu je bila tudi ta jesenska megla.
Marjanco je zbudila hladna sapa in kaplje, ki so padle na posteljo.
Prebudila se je in se začudila, ker je Jure že vstal.
— Dobro jutro, ljubi!
— Dobro jutro! je odgovoril, medtem ko je postavljal neko platno
na stojalo. Iz glasu ni mogla razbrati, ali se še jezi, zato je rekla — Pridi
še malo k meni.
— Kaj ne vidiš, da sem že oblečen, jo jc odbil. Sel je ven in nalašč
ostal tako dolgo, da se je oblekla. Odpravljala se je na avtobus. Bala se
je, da ne bi srečala mamo, ko bo peljal mleko v Brezovico. Zato je hitela.
Jure je bil tiho.
— Ti naj posodim dežnik? je vprašal, ko je bila že pri vratih.
— Prosim.
Dal ji ga je, bil je velik črn moški dežnik.
— Ali boš prišel še kdaj k nam? je vprašala boječe.
— Mogoče. Ne vem.
— Pridi, Jure!
— Saj veš, da moram priti po dežnik. Ali pa mi ga pošlji po Barici
v šolo!
Hotela je vprašati, ali jo še ljubi; nalašč je počasi odpirala vrata
v upanju, da jo bo poljubil, on pa je rekel le adijo. Stopila je v megleno
jesensko jutro. Kar naprej je rosilo. Nebo je bilo čisto nizko, kot svinčena
kupola, siva in težka. Kaplje so se ji nabirale na dežniku in v curku padale
na blatno cesto. Solze so se ji nabirale v očeh in polzele čez bledo lice.
Jure je hitel z zavihanim ovratnikom na suknjiču v šolo. Mrzle kaplje
so mu tolkle v obraz in so mu dobro dele. Lasje so se mu sprijeli. Pa
vendar je bil jezen na ves svet in nase. Ko je od daleč zagledal sključeno
postavo v moškem dežnem plašču, ki je tiščala gare in aluminijaste posode
na njih, je spoznal Marjančino mamo. Da bi je ne srečal, je zavil v gostilno
in spil konjak. To ga je segrelo. Vedel je, da se je to noč dokončno razšel
z Marjanco. Občutki so bili čudni. Namesto da bi se veselil svobode, se
je zdel sam sebi umazan in odveč. Kot je odveč ta blatna, siva jesen.
404
Krokarji svojega poguma
Bogdan Novak
3 poglavja iz daljšega teksta
Veronika
Veronika sedi poleg Marka in Maje, ki se pogovarjata o svoji prihod-
nosti. Kupila si bosta stanovanje in se kak mesec pozneje poročila. Tudi
Marko je doktor in je končal pred letom dni. Maja je medicinska sestra,
dela v laboratoriju. Debelušna je in prijetna. Takoj poleg njiju sedi Simon.
Zaradi njega je to pijančevanje. Pred tednom se je vrnil od vojakov. Zdaj
nima nobene obveznosti več in je svoboden. Lahko si začne ustvarjati
lastno življenje. Med Simonom in predavateljem kirurgije je precej pro-
stih mest. Kirurg je na zunaj trd mož, a vino ga hitro omehča in potem
začne pripovedovati dvoumne šale, ki spravljajo marsikoga v zadrego,
razen študentk, ki bi rade pozitivno oceno. Pri njih si lahko dovoli tudi
kaj več kot neslano šalo.
Veronika opazuje Marka in Majo z nemalo zavisti. Imata se rada in
se ne menita za nikogar. Veronika je pred leti imela fanta, ki je ravno
začel hoditi na fakulteto, medtem ko je bila ona že v drugem letniku.
Navadno je bil divje ljubosumen. Ne nanjo, na njeno telo. Veronika je
hitro spregledala, da je čustveno nezrel in zakaj hodi z njo, vendar je
na tihem upala, da se bo sčasoma vse obrnilo na bolje. Potem je odšel
k vojakom in vse skupaj se je končalo z nekaj praznimi pismi, ki so jo
bolj prizadela, kot je mislila.
Glasbeniki se vračajo s svojih barskih stolčkov in posedajo za instru-
mente. Zaigrajo »Nikoli ne boš vedela«. Veronika gleda preko polite mize
v Simona. Všeč ji je, morda ga ima rada. Simon se otožno smehlja in se
pravzaprav ne meni za nikogar. Tako odtujen je, odkar se je vrnil domov.
Zelo plašen človek je, z otožnim nasmehom in svetlimi očmi. Svoje pla-
hosti noče odkrito pokazati. Rad bi po vsej sili veljal za somozavestnega,
zato se trudi, da bi njegovi gibi dajali videz premišljenosti in odločnosti.
Večkrat preveč popije, to navado je imel že pred vojaki. Ni zoprn, kadar
se napije, le še bolj tih, vase pogreznjen je. Vedno nekaj premišlja. Vero-
nika pomisli, kako so se mu tresle roke, ko so prvič secirali. Ko je prišel
na vrsto, je bil bled, pot mu je tekel po obrazu, mislili so, da bo vsak čas
bruhal. Nekaj trenutkov je nemočno stal s skalpelom v rokah in se ni
upal zarezati v modrikasto kožo mrliča. Potem je s sunkovitim rezom po-
405
kazal, da je premagal svoj strah. Rez je bil strašansko slab. Sčasoma so
se mu roke umirile in je postal celo dober anatom.
Ko mu je nekoč rekla, da je dober anatom, je zagodrnjal, da ga me-
dicina ne veseli, zato jo bo pustil in rajši študiral na slikarski akademiji.
Do takrat si ni nikoli mislila, da bi ga slikarstvo zanimalo. Vseeno pa je
vedela, da ima premalo poguma za tak korak in bo ostal na medicini.
Gleda ga, kako sedi na nasprotni strani mize in pije. Vedno bolj se pogreza,
vase. Veronika se zave, da mora kaj storiti, da ga pridobi zase. Tako ne-
močen je in mogoče jo ima celo rad. Samo ne zaveda se tega. Ali pa je
preplašen, da bi ji to pokazal. Opazila je, da še kar rad govori z njo.
Veronika vstane, sede k Simonu in prične pogovor s profesorjem ki-
rurgije, da ne bi kdo opazil njenih namenov. S kirurgom govori o novem
zdravilu, ki so ga začeli uporabljati za pomirjevanje motenj v nevrovege-
tativnem sistemu na osnovi phenobarbitona. Vsi ti izrazi okoli simpaticusa
in pai'asimpaticusa so ji zoprni in v pogovoru vzdrži le, da ima izgovor,
ker .se jc presedla. Prepričana je, da so vsi opazili, da je prišla k Simonu,
in zdaj čakajo, kdaj se bo obrnila k njemu. V pogovor se vmeša še Marko,
ki je tu malo bolj doma, saj je na specializaciji za nevropsihiatra. Obljubi
tisočak tistemu, ki lahko brez pomote in gladko pove spojino diaethyl-
aminoaethyl-hexahydrodiphenylacctat hydrocloridum.
Veronika se zasmeje in obrne k Simonu, ker je kirurg že okajen in
bolj opazuje dekleta pri stopničasti ograji kot posluša Veroniko. Njej je
to vseeno, samo da je lahko poleg Simona. Ravno tako vseeno ji je, kaj
govori. Uživa ob zvokih, uživa, ko misel oblikuje, ji daje zvok in življenje,
uživa ob barvi svojega prijetnega glasu. Na vsak način skuša vzbuditi
Simonovo pozornost, toda Simon vedno več pije. Veronika se boji, da se
bo čisto opil in ne bo nič več z njim. Mora ga pridobiti samo zase, ker
ga ima rada, resnično rada. Spomni se, da ga je prvič srečala na medi-
cinskem plesu. Cisto po naključju je zašla v njegovo bližino. Takrat ga
še ni poznala. Simon jo jc hitro opazil in se obrnil k svojemu prijatelju
s pripombo, da je lepa, ne da bi se bil potrudil in svoj glas stišal. Veroniki
je šinila vsa kri v glavo, umaknila se je v kot. Ko so drugi plesali, je gle-
dala Simona, ki je bil vedno tam, kjer je bilo najveselejše. Imel je cigareto
v desnici in se jc smejal; pri tem so se mu velike, sinjemodre oči zožile.
Kadil je veliko in si ga brez prižgane cigarete skoraj ni mogla zamisliti.
Kasneje ga je srečevala vedno resnejšega. Zdaj se samo še v pijanosti
odsotno nasmiha, kadar je s čim zadovoljen.
Simonu ni veliko do pogovora, in da bi se je znebil, jo zaprosi za
ples. Veronika ni pričakovala tega. Zadnje čase ni rad plesal. Lahko da
se je s tem samo izognil pogovoru. Se vedno sovraži medicino. Veronika
zardi. Vedno mora začeti vse narobe. Jezna je nase.
Vzdigneta se in odideta na plesišče. Vesela je, da pleše s Simonom.
Kljub slabi svetlobi se ji zdi svet velik. Gleda ljudi, ki plešejo in se ji
prijazno smehljajo. Gotovo so polni brezupnih sanj, ki so sezidane iz kri-
stalnih, barvastih misli in se lahko vsak hip zdrobe. Veronika začuti, da
ji Simon stiska dlan. Narahlo in nežno. Pri tem utrujeno gleda prek nje.
Otožen je, bogve na kaj mi.sli. Nehote mu vrača stisk roke. Rada ga ima.
406
Ko bi vsaj imel tudi on njo. S svojimi temnimi očmi ga gleda. Misli na
tistega veselega fanta z medicinskega plesa, ki je rekel, da je lepa. Takrat
je začutila, da ni več dekletce, ki čaka svojega princa iz sanj, ki ima mili-
jone in Jaguarja in je podoben njenemu najljubšemu filmskemu igralcu.
Potem jo imela fanta. Mislila je, da jo ima rad kot ona njega, a je kmalu
spoznala, da ima rad samo njeno telo, da se skuša pri njej samo zadovo-
ljiti. Ko se je vse sesulo, je bila obupana in ponižana. Vsa kri ji šine v
glavo, če pomisli nanj. Besede o ljubezni so bile spet enkrat laž in ljubezni
sploh ni bilo. Veronika se vzpne na prste, da laže poljubi Simona. Za hip
si zaželi, da bi bil tudi Simon tako grob kot njen fant.
Janez je bil pri vsej svoji grobosti še ljubosumen. Ko sta bila na plesu,
se ji je nasmehnil starejši gospwd, ki je plesal z ženo, pa ga to ni motilo
in je izzival svoje sosede. Janez jo je pri priči izpustil iz rok in pobegnil
s plesišča. Niti besede ji ni rekel, a dobro je vedela, kaj si misli v svoji
preobčutljivosti. Počasi je šla za njim in odšla na cesto, kjer je ravno
še videla Janezov avto, kako izginja za ovinkom. Imela je občutek, da
je nor, ko se vznemirja zaradi take traparije, in se je peš odpravila domov.
Stanovala je čisto blizu. Janezov pobeg ji ni šel do živega, ker je vedela,
da se.bo že naslednji večer vrnil, še bolj obseden in pohlepen za njenim
telesom. Zal mu bo za neumno vedenje, ljubkoval jo bo, da se bo umirila,
in potem se bo vse skupaj neumno končalo v postelji. Na tihem si je že-
lela, da se ne bi vrnil nikoli več!
S strahom je odprla vezna vrata, veliko, kostanjevo maso, za katero
se je skrival dolg hodnik, poln senc in šuštenja, ki se je potem nadaljeval
v visoko stopnišče. Ko je vstopila, je kot vedno z isto grozljivo naslado
čutila strah in grozo. Tipala je v temi do konca hodnika in prisluškovala
namišljenim klicem, ki so se od časa do časa spreminjali v krohot, vse
prej kot človeški. Klici so jo zmerjali, vabili k sebi, klicali z nežnimi imeni,
nevidne roke so se stegovale po njenem telesu, skoraj čutila jih je, potem
se je pognala po stopnicah navzgor, in bolj ko je tekla in se spotikala po
stopnicah, ki jih ni videla, temveč samo čutila, bolj so se glasovi spremi-
njali v šepetajoč, 'pridušen krohot, kot da zbor senilnih starcev uživa ob
njenem telesu. Ko je pritekla na vrh stopnišča, se je vsa zasopla naslonila
na vrata in prisluškovala v temo. Klici so bili vse tišji, mili, kot da ji
neznani ljubimci šepečejo sladke neumnosti v ušesa, in pomirila se je.
Klici so utihnili in mogla je razločiti le še nejasne šume na dnu stopnišča,
ki je molčalo, a je vseeno imela občutek, da za vsakimi vrati čepi kaka
maska in jo opazuje. Tam, čisto spodaj, gotovo rezko mrmra staro ženšče
s tropo mačk okoli sebe. Preklinja jo, ker je mlada in zaljubljena. Malo
bolj levo je tisti bančni uradnik srednjih let, ki nosi očala in se sploh ne
meni zanjo, kadar gre mimo. Zdaj jo opazuje skozi režo zaprtih vrat z ža-
rečimi očmi, ki brezupno prebadajo temo. Potem se bo usedel v svoj
naslonjač, si prižgal cigareto, strmel nekam daleč in z mlahavimi ustni-
cami mislil nanjo.
Potem Veronika prižge luč. Ko prihaja v stanovanje, občuti zmago-
slavje nad vsemi temi sencami za vrati.
407
Orkester neha igrati, Veronika in Simon se vrneta na svoj prostor.
Simon je še vedno zamišljen, ker je mnogo pil, in ne govori dosti. Vero-
nika premišljuje, kaj je Simon že doživel hudega. Nasloni se nanj, kar ji
je prijetno, ko čuti njegovo toploto in enakomerno dihanje. Njegovo močno
telo ji uliva zaupanje, le sebi ga ne zna dati. Rada ga ima. Ne ve, ali
zaradi njegove neprizadetosti, ki vzbuja vznemirjenje, ali zato ker se ji
zdi slab in potreben pomoči. Vseeno mu tega ne more povedati, ker nje-
govih misli ne pozna. Jo sploh ima rad? Kaj toliko pije? Kaj skuša poza-
biti? Ne sme več, da ne bo čisto pijan.
Veronika ni nikoli marala pijanih moških. Ko je bila še majhna, jo
je na cesti ustavil pijan delavec. Stala je pred njim in ni hotela poslušati,
kaj ji govori. Zoprne so ji bile njegove velike, mesnate roke, ki so se ste-
govale proti njej. Zoprn obraz je imel, spačen od pohote in zabuhel od
pijače. Puhnil ji je v obraz oblak dima. ki je izviral od najslabšega tobaka.
Smrdel je po žganju. Obrnila se je in zbežala. Strah jo je bilo. Srce ji je
divje razbijalo še potem, ko se je skrila za hišo in od daleč opazovala
pijanca, ki se je majal naprej, krileč z rokami.
Od takrat jo je bilo strah pijanih moških. Ne bi rada, da bi se Simon
napil. Noče pijanega Simona. Ugrizne se v ustnico in ga plaho vpraša, ali
ima rad to vino. Rada bi, da bi Simon ostal v mestu. Poiskal bi si službo.
Verjetno ne bo hotel. Vedno ji je pripovedoval, kako si želi nazaj na jug.
Kadar ji je pripovedoval o jugu, so se mu čarobno lesketale oči, nosnice
so se mu širile, kot da mu diše cvetovi zgodnjih breskev. Z očmi je blodil
nekje daleč, da se je zdelo, kot da bo vsak čas pozabil na ta svet.
Nehote ji uide vprašanje, zakaj je tako zamišljen. Simon nekaj časa
molči, potem pa ji v odgovor zamrmra nekaj nerazumljivega. Noče ji po-
vedati, kaj vidi v svojih sanjah, ki jih vzpodbuja alkohol. Obrne pogovor
v drugo smer. Kot da ji je povedal nekaj, česar sploh ne bi smelo biti.
Sprašuje jo, kaj igrajo na odru. Igrajo »Nikoli ne boš vedela«. Nasmehne
se. Nikoli ne bo vedela, kaj Simon misli. Poboža jo po laseh. Veronika po-
misli, da je dober z njo in da ga ima rada.
Simon vstane. Opravičuje se, da bo takoj prišel. Veronika se ozre
okoli sebe. Ljudje so vsi razpoloženi, prazno, megleno vzdušje je, orkester
igra brez odmora, pari plešejo, natakar teka od mize do mize, prostitutke
so zbrane okoli stopniščne ograje. Veronika pomisli, kako bi jo zabolelo,
če bi Simon odšel s takim dekletom. Janez bi gotovo šel. On bi šel s kate-
rokoli. Vedela je, da je hodil z neko vlačugo. Ko se je vrnil k njej, se je
zavedala, da mu ne pomeni ničesar, da je samo ena izmed njih, ki jih je
srečal na svoji poti. Vso noč je bila hladna do njega, jokala je in skušala
to prikriti. Ko je bilo Janezu dovolj, jo je nekajkrat udaril in pričel vpiti,
da je neznosna. Vseeno mu ni povedala, zakaj je vso noč prejokala. Bila
je samo njena stvar, podrle so se samo njene iluzije. Kmalu se je spopri-
jateljila z Ano, ki je bila lesbijka.
Simon se kmalu vrne. Malce je razburjen, vendar nič ne reče. Usede
se poleg nje in molči. Zunaj se je osvežil z vodo, to vidi po njegovih vlaž-
nih laseh. Zdaj je manj bled. Ne pije več tohko, več kadi in gleda program.
408
Veronika opazi, da ima napovedovalec prijeten glas. Tudi Simon ima tak
glas: mehak in prijeten. Pove mu. Simon se ji nasmehne in kima. Morala
bi mu reči, da je napovedovalcev glas lep zato, ker mu je podoben. In
on ji je ves všeč. Zopet se potaplja v svoje naivne misli, ki grade njeno
naivno življenje. Simonu se zahoče konjaka. Razdražljiv je. Nekam ner-
vozen. Odide, da popije kar za točilno mizo. Veronika ve, da bo gotovo
popil dva. Konjak je imel vedno zelo rad. Zeli si, da bi odšla skupaj do-
mov. Ko se vrne. mu bo rekla, naj jo spremi. Nasmeje se. Srečna je. Simon
se bo kmalu vrnil. Kako malo si želi. Samo košček lepega življenja. Ljube-
zen naj bi naredila življenje lepše. Ne tista, Anina. Sanje, izgubljene na
peščeni obali, kjer ni življenja.
Katja
Katja je opazila Simona, ki se preriva od točilne mize mimo njiju.
Vpraša Aleša, ali naj ga pokliče k mizi. Njemu je prekleto vseeno. Simona
pozna samo iz njenega pripovedovanja. Ima nejasno predstavo o roman-
tiku in pijancu. Sprva je bila Katja jezna nanj. Simon jo je zasnubil.
Pozneje se ji je zdel vedno mikavnejši. Toliko bolj, ko se odnosi z Alešem
drobijo. Katja pokliče Simona, ki je že tik ob mizi, a ju ni opazil. Povabi
ga, naj prisede, jima bo kaj povedal.
Premišljuje, kaj naj ji pove. Gotovo ji nima kaj povedati. Kar ji je
imel, ji je že povedal pred leti. Katja šele sedaj vidi, da jo ima rad. Ozi-
roma jo je imel. Žerjavica se da vedno razpihati v plamen. Zdaj to ni več
pomembno. Z Alešem je. Pomebno je obdržati Aleša. Dobila bo otroka.
Natakar prinese konjak z vodo. Prav tak natakar je, kot so vsi drugi.
Simon in Katja skoraj istočasno ugotovita, da se že dolgo nista videla. Jo
je prizadelo, da ga že dolgo ni videla? Ali pa pravi to kot običajno frazo?
Katja išče po sebi, kaj je hotela povedati. Lahko je samo ugotovitev. Ali
pa olajšanje. Obžalovanje? Torej je hotela reči, da ji je žal, ker ga že
dolgo ni videla. Da si je torej želela njegove bližine. Torej ni čisto nepri-
zadeta do njega. Ji je sploh bil kdaj všeč? Visoki fant, ki se je samo
smehljal in z večno cigareto v rokah. Tudi sedaj kadi. Roke se mu tre-
sejo, malo bled je. Katja se nasmehne. Kaditi ne bo nehal nikoli. Malce
zloben je včasih. Kaj hoče povedati s tem? Zloben? Da ji je rad pona-
gajal? Da je bil vedno poln šal? Aleš se ne zna nikoli pošaliti z njo. Vase
zaljubljen človek je, največkrat čisto prazen. Mislila je. da je drugačen.
In da je ljubezen dovolj za srečo. V začetku se ni hotela poročiti z Alešem,
ker je imela poroko za pogreb ljubezni. Končno je ljubezni zmanjkalo,
z Alešem se vedno teže prenašata. Zvečer je le redko z njo. navadno igra
ob tem času go. Prestrahopetna sta, da bi pogledala resnici v obraz. Odla-
šata z njo. ker je skriti ne bosta mogla. Čakata, da bo čas vse pojasnil, ker
bo tako manj bolelo. V življenju pač pazimo na to, da nas čimmanj rani.
Casa nam je treba, veliko časa. Eno življenje je premalo. Več nam je
potrebno.
409
Katja zvedavo gleda Simona. Tudi njemu je potrebno veliko časa, da
jo pozabi. Gotovo še rad pomisli nanjo. Rada bi bila srečna, in to je
malokdaj. Samo misli, da je, pa se navadno zmoti.
Morda bi bilo lepše, ko bi šla s Simonom. Toda takrat je bil tako plah.
Simon vstane, poslavlja se. Z družbo je. Katja ga povabi, naj jo kdaj
obišče. Čimprej. Resnično si zaželi, da bi jo obiskal.
Ko Simon odide, reče Alešu, kako je postal fant raztresen. Gotovo je
že precej popil. Pozabil bo, kar mu je rekla. Verjetno je ne bo obiskal. Saj
mu ni do tega. Prikriti skuša razočaranje, ki ji zveni v glasu. Aleš sko-
migne z rameni, pravi, da mu je vseeno, če je nikoli ne obišče. Katja je
jezna. Vse mora do kraja pokvariti. Vedno. Le kdaj bo zbrala dovolj
poguma, da mu pove, koliko je vreden? Mora že enkrat končati to stvar.
Aleš skoraj ugane njene misli. Osorno jo vpraša, ali bo še kaj pila.
Katja odkima. Ne bo več. Dobila bi preveč poguma. Sprla bi se z njim.
Večer je prelep za kaj takega. Kdaj drugič. Zdaj ne more. Prav tako je
strahopetna kot Simon. Tudi Aleš. Zakaj jo je Simon prosil za ljubezen
takrat? Vzeti bi si jo bil moral. Ljubezen se jemlje, ne prosi. Zakaj so
vsi taki prekleti strahopetneži? Vsi. Cas je obseden od strahopetnosti.
Nihče se ne upre temu. Nihče ne živi, kot bi rad, drug drugega zasuž-
njujejo.
Naenkrat Katja meni, da bi lahko pila. Aleš naj naroči maraskino,
ker je konjak premočan zanjo. Vse supaj je sila klavrno. Nikjer nobenih
upov za prihodnost. Vse je samo zamegljena prihodnost. Nikjer ne vidiš
konca, razen v smrti. Katji pripolzi solza po licih. Z Alešem sta tako brez
poguma. To mu tudi na glas pove. Aleš hoče, da gresta, ker je preveč pila.
Katja pokima. Aleš pogleda na uro. Malo bolj bled je kot navadno.
Katja še med potjo mrmra, da sta strahopetna. Drugače bi morala živeti.
Vsak zase. In bosta. Mora dobiti dovolj poguma.
Po cesti gresta. Roke potisneta globoko v žep. Zgubljena tavata po
cesti, kot da se ne poznata. In majhna sta. Za njima zatrobi avto in ju
previdno obide.
Simon
Zjutraj se Simon pozno prebudi. Ura v bližnjem stolpu dvakrat udari.
Pol je. Verjetno pol devetih. Vstane in si poišče cigareto. V ustih ima
okus od sinoči. Spije nekaj hladnega mleka, da ga prežene. Da se raztrese,
poišče v radiu nekaj lahke glasbe. Malo ga boli glava. Od vina, ki ga je
popil. Ko se malo osveži, kar oblečen leži na postelji. Dan je miren,
prijeten.
V glavi mu šume spomini na noč. Nekje se nejasno zaveda, da se je
moralo zgoditi nekaj pomembnega. Vstati bi moral prerojen od ljubezni
in poln upanja v prihodnost, pa se to ni zgodilo. Vstal je prazen in pobit.
Zdaj verjame že sam sebi, da bi Veroniko moral ljubiti. Samo včasih
skrivaj pomisli, da si laže. Samo za hip. Medlo se prepričuje, da to ni res.
410
Poiskal si bo službo na jugu. Veronika bo gotovo želela z njim. Vedno ga
zavzeto posluša, kadar ji pripoveduje o svoji ljubezni do juga in morja.
Cez kake pol leta se bosta lahko poročila. Dobil bo dom, kamor se bo
lahko skril pred tegobami v življenju. Vse najlepše ga še čaka. Koliko je
sploh vredno tako življenje? Ce si ustvari dom, se odtuji svetu. Živeti
mora le za svoj mali svet. Odgovoren je zanj. Ni več svoboden.
Med premišljevanjem se oznoji. Pomisli, da so to strahovito neumne
misli, brez podlage. Naivnost! Samo njegova strahopetnost je tega kriva.
Za kaj pomembnejšega se ne more nikoli odločiti. Vedno se toliko obo-
tavlja. Ni samo on tak, skoraj vsi so enaki. Počakal bi še. Morda mu bo
ona kaj namignila o poroki. Pomagati mu mora do odločitve.
Vstane in se prične oblačiti. Svoj obraz vidi v zrcalu. Sprašuje se,
zakaj je tako neodločen. Moral .bo pokazati svojo moč. Bo vzdržal? Ali
pa bo ostal strahopetnež. Vedno se je držal gesla — ne vzbujaj pozornosti,
čimmanj odpora. Co je po nakljudju postal središče pozornosti, mu je bilo
skoraj slabo. Po vsem telesu mu je pričelo gomazeti. Potil se je takoj.
Jezik se mu je pričel zapletati in nobene pametne ni vedel povedati. Vsaj
zdelo se mu jc tako. Zato se je nalezel občutka manjvrednosti. Drugi ne
trepečejo, če so v središču pozornosti. Spomni se napovedovalca v baru.
Njemu je lahko. Gotovo je vedno tako samozavesten. Ali pa je to priigrana
zavest. Lahko da je brez občinstva strahopeten. Priigrana samozavest kot
njegova. Včasih je še imel toliko poguma, da je namenoma izzival pozor-
nost, da bi šel prek manjvrednostnega občutka in strahu pred ljudmi, ki
ga je občutil. Potem je obupal. Ure in ure je stal pred ogledalom in pre-
tehtaval svojo gibe, p>oteze na obrazu, ki niso izdajale njegovega strahu.
Primerjal se je z drugimi, a ni bil nikoli zadovoljen sam s seboj. Preveč
se ukvarja s svojo notranjostjo.
Oblečen je. Lahki spomladanski plašč bo vzel. Sel bo h Katji, saj ga
je povabila. Vprašal jo bo, kaj naj stori. Ženska je, vedela mu bo svetovati
zaradi Veronike. Toda kako naj zbere dovolj poguma, da ji bo to razložil?
Prav njej, ki jo je nekoč prepričeval, da jo ima rad. Že hoče ostati doma.
Potem si reče, da nekam mora iti, da ne bo poginil od dolgočasja.
Spusti se po sivem stopnišču. Zunaj sije toplo sonce. Pod razcvetelimi
kostanji gre. Všeč so mu kostanji. Ko se razcvctejo, se začne prava pcjmlad.
Znanilci so novega življenja. Simon preskoči nekaj stopnic. Skloniti se
mora, če hoče priti na drugo stran oboka, čez katerega teče železnica.
Takoj za progo, v velikem bloku, stanuje Katja.
Malo si še pomišlja, potem gre brez premišljanja naprej.
Katja je že pfjkonci. Bleda je. Oči so ji še bolj udrte kot navadno.
Velike, črne kolobarje ima pod njimi. Zato je videti starejša. Simona ni
pričakovala. Vseeno je vesela, da je prišel. Pelje ga v sobo. Simonu je žal,
da je prišel. Ne ve, kako bi se otresel svoje napetosti. Prižge si cigareto.
V ušesih mu še nejasno zveni odmev njenega glasu. Povedala mu je, da
večkrat misli nanj. Rada prebira pisma, ki ji jih je pisal. Simon se nasmeh-
ne. Bolj iz zadrege. Prav nič ne ve, zakaj je prišel. Ljubezen, ki mu je
narekovala tista pisma, je že zdavnaj mrtva. Ostali so spomini. Spomini,
ki večkrat pečejo. Morda so krivi, da je izgubil samozavest. Spomini, ki
411
ga vedno znova porazijo. Nerad jih obuja, a se mu vedno znova sami
obujajo. Kadar pije, da bi se jih znebil, potešil, so še bolj jasni, moreči.
Se bolj mu zbijajo pogum, ki si ga je mislil nabrati s pijačo.
Vpraša Katjo, zakaj neki prebira ta pisma. Le zaletele misli so v njih.
Običajno vsak doživi kako mladostno ljubezen. Preboli. Kaj drugega mu
tako ne preostane.
Katja meni, da mu preostane tudi kaj drugega. Sele sedaj vidi, koliko
resnice je bilo zapisane v teh pismih. Zal ji je, lahko bi bilo vse drugače.
Srečna bi bila.
Da, mogla bi biti srečna. Nista hotela. Prosil jo je ljubezni. Vzeti bi
si jo bil moral. Katja je mislila, da bo srečnejša s študentom arhitekture.
Na koncu se je izkazalo, da ni bil srečen nihče. Ne bi smeli iskati sreče.
To je početje za norce. Rajši bi iskali .udobje. Kdor išče srečo, propade.
Svet ne išče sreče. Samo denar, ker ta pomeni udobje. Udobje je lahko
sreča. Potem so ljudje razočarani, ko sredi vsega tega udobja ostanejo
sami, odtujeni in prazni. Njihov gmotni svet je mrtev. Nečesa manjka.
V boju za gmotna sredstva, ki naj bi pomenila srečo, se odtujijo svetu,
resničnosti. Postanejo nepomembni predmet, zasužnjen v svoji materialni
okolici, z izgubljeno notranjo svobodo. Prestrahopetni so, da bi se osvo-
bodili, niti poskušajo ne. Svet zanje komaj še obstaja, kaj šele, da bi v
družbenem svetu iskali objektivnih vrednot. Nadomeščajo jih psihološki
spori. Stvarnost postane brez smisla, brez vrednot, in to se imenuje sreča.
Simon se prestraši svoje prepričanosti o izgubljenosti v svetu in iz-
gubljenosti sveta v njem. Tega so krive negativne osebne izkušnje, ki so
podrle njegovo vero. Nima več pomena početi karkoli, ker to zahteva od-
poved. Zdaj se lahko prepusti samo še življenju, da ga zanaša sem ter tja.
Katja mu pripoveduje, da najrajši prebira pismo, v katerem je rekel,
da bi se rad poročil z njo. Da bi imel veliko otrok z njo. Bila je besna, ko
ji je to napisal. Zdaj vidi, da jo je imel resnično rad. Zal ji je, da se tega
ni zavedela že prej.
Simon se zdrzne. Zdaj ji ne sme nič reči o poroki z Veroniko. Nesmi-
selno bi bilo. Se vedno ne ve, kaj Katja hoče. Zakaj obuja neprijetne spo-
mine? Jo peče vest? Imeti mora neki vzrok. Samo okoli teh spominov se
vrti. Reče ji, da je že prepozno in vseeno.
Kaj je prepozno? Zakaj je to rekel? V hipu se mu posveti. Poneve-
doma je odkril, zakaj mu pripoveduje vse to. Obuja spomine, ki naj bi
znova postali ljubezen. Žerjavico razpihati v plamen. Njega bi rada. Morda
bi hotela, da bi se poročil z njo. Kaj naj ji reče? Pred očmi se mu je od
razburjenja meglilo. V mislih je pobegnil nazaj.
Na kasarniških vratih mu je planil svež zrak v lice. Malce se je opo-
tekel in stekel za kasarno. Tam je zmrzoval z drugimi, dokler se ni začela
jutranja telovadba. Za zidom so vozili tramvaji, v mraku so se lesketala
razsvetljena okna. Za okni so zaspani obrazi ljudi, ki so se peljali v službo,
zrli v polgola telesa mladih fantov, ki so nihala v ostrem, jutranjem zraku.
Potem so zdivjali po stopnicah, se umivali, prerivali, oblačili, grabili paso-
ve, hodili drug po drugem, preklinjali, desetarji so vpili na vse grlo,
412
zrak je bil zatohel in vroč, vrvel je od vseh teh šumov, ki so prehajali v
zamolklo grmenje.
Mrak je bil vse redkejši, zvezde so ugašale, mraz je bilo. Takoj, ko
je pritekel iz kasarne, je upočasnil korak. Leno je šel proti zborišču, tja
pred kasarno s stolpom nad vhodom, kjer je bila vzidana zarjavela ura.
Ni se menil za oficirje, ki so hodili mimo njega, roke je potisnil globoko
v žep. Vojska naj bi bila preskusni kamen v njegovem življenju, a se je
obenj spotaknil. Strmel je v vojake, ki so zgubljeno hodili po dvorišču
in se greli ob cigaretnih ogorkih. Po sedem jih je stalo v gruči, da so ka-
dili eno cigareto, ki je krožila od ust do ust prek dolgih, koščenih prstov.
Nenadoma se je Simonu zazdelo, da je v tej množici strahovito sam.
Nekaj težkega kot mora je leglo nanj. V zvočniku nad njim je zaškripalo,
oglasila se je jutranja plesna glasba. Glasbe si ta trenutek ni želel. Klari-
net je s svojimi toni vzbujal vse preveč spominov, ki so v njem ustvarjali
še hujši duševni pritisk. Zaželel si je le en dan, ko ga ne bi nihče vzne-
mirjal.
Stal je pod kostanjem in mislil o tem, da bi se pravzaprav moral obe-
siti nanj. Pogledal je navzgor v gole veje, ki so se stegovale kot polipove
lovke, vlažne od megle, bleščeče od mraza. Ob misli, da bi visel na teh
na videz spolzkih lovkah, je občutil nemoč. Vedno je bil tak — brez moči,
da bi storil karkoli.
Simon si je obrisal potno čelo. Vedno se je gnal za tem, da bi svet
prilagodil sebi, nikoli sebe svetu. Nasmehnil se je. Vse preveč premišlja
o drobnih rečeh. Nekaj ga je tlačilo k tlom in njegov duševni pritisk še
večalo. Prijel je za kostanj, ki je bil vlažen, hladen in hrapav. Kot da se
poti pod njegovimi prsti. Vedno več ljudi je bilo na zborišču. Postajali so
v gručah, Simon ni nikogar poznal.
Trobenta je zaigrala pozor. Obrnili so se proti vhodu glavne kasarne.
Pod zarjavelo uro je komandant pregledoval stražo. V zraku je svareče
visela tišina. Ničesar ni bilo slišati razen lahke klavirske glasbe iz zvočnika
na kostanju. Nekaj sto ljudi je stalo kot nekaj sto kipov.
Simon je vedno teže dihal. Nepremično in topo je strmel v podpol-
kovnika, ki je pregledoval stražo. Lahka klavirska glasba se je vse bolj
zlivala z zrakom, ki je postajal meglen in težak. Simonu se je stemnilo
pred očmi. V polzavesti je še zaslutil, kako so se množice pognale proti
njemu.
Zdrami se iz premišljevanja. Katja mu šepeče, da ni vseeno. Ni pre-
pozno. Odnosi med njima se lahko popravijo.
Kaj naj ji reče? Vprašanje se mu zapiči v možgane. Skoraj bi lahko
prisegel, da čuti v njih topo bolečino. Utrujen je. Zdaj zahteva od njega
nekaj nemogočega. Dobro ve, kako je to nesmiselno. Cirkus!
Misli se mu pode po glavi. Kot zmedene ptice. Zaletavajo se v mreže.
Otepajo s krili. Osvobode se. Spet padajo v mreže, ki jih prestrezajo
vsepovsod.
Malo pobledi. Roka s cigareto se mu strese. Kaj naj ji pove? Da je
to že zdavnaj mimo. Ne more lagati ljubezni. To ga lahko stane prostost.
413
A kaj naj ji reče? Nekaj mora. IVIora. Včeraj je že za hip pomishl, da se
je osvobodil svoje strahopetnosti, ko je začel ljubezen z Veroniko. Za ta
hip mora še iskati rešitev. Ce privoli v porolco s Katjo, je propadel. Nikoli
več se ne bo vzdignil. Toda saj mu Katja ni še ničesar rekla. Samo na lju-
bezen namiguje. Morda se le igra z njim.
Utrujeno reče, da se da morda res popraviti. Nekaj se utrga v njem.
Odšel bi rad, a ne more. Tu je, spoprijeti se mora s svojo usodo. Dobro
ve, kako se bo vse skupaj klavrno končalo. Z njegovim propadom. Nima
moči, da bi se upiral svoji usojenosti. Ne sme postati strahopeten, mora se
spoprijeti z usodo. Ima edino priložnost, da si vmo samozavest. Nikoli več
je ne bo imel. Preprosto bi ji moral reči, da je vse skupaj nesmiselno. Vse!
Ona in njene sanje, on in njegova strahopetnost. Hoče Veroniko. Zdaj,
ko ve, da je Katji žal, dobiva svoj mir in zadoščenje. Ne bodo več pekli
spomini. Zgodilo se je ravno nasprotno — ugasnila je zadnja iskra lju-
bezni. Zakaj se tega ne upa povedati? Samo nekaj besed, zanj nekaj ne-
pomembnih besed. Jih je res tako težko povedati? Namesto tega ji je
malo prej dajal upanje. Rekel ji je, da se da popraviti, kar sta zagrešila.
Močno se poti. V levico ga speče cigareta. Dogorela je, nervozno jo
spusti v pepelnik. Za opeklino na palcu se ne zmeni, to je sedaj vseeno.
Katja se mu smehlja in ga gleda v oči. Sprašuje ga, ali res tako misli.
Ne, no misli tako, čisto drugače misli. Tega ji sedaj ne more povedati.
Zakaj mu tako sugestivno polaga odgovore na jezik? Od kod ima to moč?
Vodi ga kot petletno otroče po labirintu misli. In Veronika? Kaj bo z Ve-
roniko. Cuti, da jo ima rad in ona njega. Zakaj naj bi jo prizadel? Katjo
mora prizadeti, saj je ona nekoč njega.
Nemočno pokima. Vse misli mu mahoma pobegnejo iz glave. Topo
gleda pajka v kotu .sobe, ki plete mrežo. Muha se mu ujame med niti. S
krili brenči. Vsak hip se bo osvobodila. Nasprotno! Ko maha s krilci, se
še bolj zapleta v mrežo. Pajku, ki se počasi spušča, se sploh ne mudi.
Simon odvrne pogled. V sobi je tišina. Katja molči. Pričakujoče ga
gleda. Naj mu pusti malo časa, želi Simon. Katja prikima. Simon se od-
dahne. V udih začuti sproščenost. Skozi okno opazuje lep sončni dan.
Ko pride na ulico, se mu z vrvenjem povrne na tisoče misli. Na koncu
cvetočega drevoreda bi skoraj prišel pod tovornjak. Preveč se je zaveroval
vase. Pomisli, da bi bila smrt najpreprostejša rešitev. A ve, da je prestra-
hopeten za kaj takega. Za vse je treba veliko poguma. Tudi za umik in
poraz.
Na koncu ulice zavije Simon na gostilniški vrt. Usede se za mizo,
izprano od dežja. Nekako se mora upreti Katji. Z Veroniko bi lahko pre-
prosto jxibegnil iz mesta. To ne bi bila rešitev. Preganjala bi ga misel,
da ni bil do kraja pošten. Kaj bi si mislila Katja o njem? Prepozno je,
da bi karkoli ukrenil. Dal ji je upanje. Ve, kako boli, če se upanja spre-
menijo v nič. Bolelo ga je, ko ga je Katja pred leti odbila. Takrat ni upal
ničesar. Vedel jc, da se bo zgodilo tako. Katja mu ni ničesar obljubila.
Njo bi huje prizadelo, ker ji je dal upanje. Ker je nekoč napisal v pismu,
da se želi poročiti z njo. Potem ji je stalno lagal ljubezen. Naklonjen ji je
414
bil vedno. Morda se niti ni zavedel, da je to mrtva ljubezen. Zato je igral
še naprej.
Natakarica mu je prinesla vino. Ko izpije kozarec, začuti trpek okus.
Igral je tudi dosti pozneje. Po nekem praznovanju sta s Katjo zavila
še v bližnjo gostilno. 2e prej je mnogo spil. Tam se je napil še pelinkovca.
Glava mu je bila težka. Katja je mislila na Aleša. Rekla mu je, da je
nesmiselno verjeti v ljubezen. Bil je čisto pijan. Igral se je s kozarci. Na
vsak prst si je dal enega. Potem je z njimi pozvanjal. Zdelo se mu je, da
je spet otrok iij da se poigrava z zvonovi v domačem zvoniku. Toda cer-
kveni stolp je bil spremenjen v gostilniško sobo. Ljudje so bili glasni in
soba je bila čez mero zakajena.
Pritrdil je Katji, da res nima smisla verovati v ljubezen. Počutil se
je strahovito polomljen in osamljen. Katja je bila čisto blizu njega. Zaže-
lel si je košček človeške ljubezni. Samo droben košček. Kot košček kruha,
ki pade presitim ljudem iz rok. Ker niso lačni in jim je vseeno za tisto,
kar se porazgubi. Izgubi se najslajše.
Potem je navezal svojo misel in zinil, da je zato najboljše vse poza-
biti. Poigraval se je s kozarci. Zvonjenje kozarcev, glasno govorjenje, slab
zrak, občutek strahotne osamljenosti sredi te množice — vse to je naredilo,
da mu je prek lica spolzela solza. Gledal je v mizo in vedno hitreje in
živčno pozvanjal s kozarci. Rezko je zvenelo in solze so mu vedno hitreje
kapale na mizo. Pomislil je, da bi morale zveneti.
Katja ga je vprašala, zakaj joče. Odkimal je, da ne joče. Ni hotel pri-
znati, ker ga je bilo sram solz. Rad bi bil odšel. Kljub pijanosti se je za-
vedel, da je v Katji vzbudil sočutje. Potem je izbruhnilo iz njega, da je
ne more pozabiti in ne more zatajiti svoje ljubezni. Lahko bi bil izkoristil
njeno sočutje, a ni hotel biti umazan. Nehal je jokati. Ze dolgo ni bil tako
pijan. Zakaj je lagal? Ce bi mu zdaj rekla, da ga ima rada, se ne bi
zmenil za to. Ne samo zaradi pijanosti. Ve, da je ljubezen v njem mrtva.
Nima več mrež za svoje sanje. O ničemer več nima sanjariti. Ostal je
prazen, z žigora poraza na licih. Tudi brez upanj je težko živeti. Zal mu je
tudi bilo, da si je hotel prerezati žile, ker ni imel poguma za novo življenje.
Zdaj se je jokal, ker z besedami ni hotel priznati poraza. Govoril ji je,
da jo še vedno ljubi.
Prek miz je zapihal veter in ga prebudil iz misli. Cisto sam je na
vrtu, drugi gostje so v lokalu.
Zato, ker je takrat igral, mu Katja še danes verjame, da jo ljubi.
Upanje ima. Obljubil ji je, da se bo poročil z njo. Enkrat mora biti pošten,
čeprav Katja nima nobene moralne pravice nanj. Ne sme pobegniti. Tudi
lagati ne. Konec je igranja, pokazati se mora tak, kot je. Ce bi se poročil,
ne bi prevaral samo nje, temveč tudi Veroniko in sebe.
Pogum, samo poguma mu je treba. Čeprav bi bil še enkrat poražen.
S poroko bi samo zanikal prejšnji poraz. Samo na zunaj, to pa nima po-
mena. Zave se, da ne more ničesar rešiti. Preslab je za to. Gleda preko
praznih miz in pije. Skozi okno se sliši turobna glasba. Moti ga, polašča
se njegovih čustev. Znana se mu zdi, pa se ne more spomniti ničesar.
415
Ce bi zdaj spet delal v bolnišnici, bi si pomagal z morfijem. Ni se še
navadil nanj, a nekajkrat ga je že jemal. Ko je bil v vojski. Po šestih
mesecih roka je začel delati v ambulanti. Tam je imel lahko svojo posteljo
in je imel vso noč mir. Prvič ga je vzel le iz radovednosti. Bil je živčen
in razdražen, zato si je vbrizgnil v veno kubični centimeter morphyni atro-
pinum. Vrtelo se mu je v glavi, kot bi bil pijan, zato je legel na posteljo
in ugasli luč. Vrtoglavica je bila vse hujša, zaradi atropina so se mu sušila
usta, slina je bila gosta, lepljiva, da jo je komaj požiral, in zenice so se
mu razširile. Natanko je čutil, kako so mu nabreknile žile in kako mu kri
kroži po njih. Nenadoma je nekdo potrkal. Ko je vstal, da bi odklenil
vrata ambulante, mu je šinila vsa kri v glavo, postalo mu je slabo, toliko
da se ni onesvestil. Na pragu je stal vojak, ki se je urezal v prst. Nahrulil
ga je, da zaradi take malenkosti hodi v ambulanto, potem ga je le obvezal,
čeprav se mu je strahovito meglilo pred očmi, komaj je dihal, in mislil je,
da mu bo srce razneslo. Ko je vojak odšel in je spet legel, se je počutil
malo bolje, le želodec je imel nekje v grlu. Potem je zaspal in spal svo noč
kot ubit. Nihče ga ne bi bi prebudil.
Pozneje si je še večkrat pomagal z injekcijami, a ni imel več tako
strahkotne vrtoglavice, kot bi bil pijan. Le umiril se je in je po ves dan
topo gledal predse. Tako mu je bilo laže. Poleg tega je bil le redke dneve
trezen, da bi bil lahko premišljeval o svojem početju.
Glasba iz gostilne še vedno igra. Glavo nasloni na mizo. Misliti ne
more več. Misli se mu izgubljajo kot voda v pesku. Preutrujen je od pre-
čute noči. Gnusi se sam sebi. Samo še pil bi.
416
8 Problemi
e. C. CUMMINGS: PESMI
Vsa V zelenem je odjezdila moja ljubezen
Vsa v zelenem je odjezdila moja ljubezen
na velikem konju iz zlata
v srebrni svit.
štirje vitki psi se smehljaje prilizujejo
vesela divjad je zbežala pred njimi.
Urnejša od pisanih sanj
hitra draga divjad
rdeča redka divjad.
Štirje rdeči srnjaki ob beli vodi
kruti rog je pel pred njimi.
Z rogom ob boku je odjezdila moja ljubezen
jahajoč vzdolž odmeva
v srebrni svit.
Štirje vitki psi se smehljaje prilizujejo
ravni travniki so zbežali pred njimi.
Nežnejša je od grajanega spanca
vitka gibka divjad
urna izginula divjad.
štiri urne košute v zlati dolini
zlakotnena puščica je pela pred njimi.
Z lokom ob pasu je odjezdila moja ljubezen
jahajoč s planine
v srebrni svit.
417
štirje vitki psi se smehljaje prilizujejo
tenke konice so zbežale pred njimi.
Bolj bleda je od plašljive smrti
gladka drobna divjad
visoka strumna divjad.
štirje visoki jeleni na zeleni planini
srečni lovec je pel pred njimi.
Vsa v zelenem je odjezdila moja ljubezen
na velikem konju iz zlata
v srebrni svit.
štirje vitki psi se smehljaje prilizujejo
moje srce je padlo mrtvo pred njimi.
Moja draga stara itd
moja draga stara itd
teta lucy med zadnjo
vojno je znala in kar
je še več je razložila natanko
zakaj se sleherni
bojuje,
moja sestra
Isabel je ustvarila stotine
(in
stotine) nogavic da ne
omenimo srajc bolhodržnih naušnikov
itd palčnikov itd, moja
mati je upala da
bom umrl itd
junaško seveda je moj oče imel navado
postati hripav ko je govoril kako je to
418
privilegij in ko hi on le
mogel medtem ko sem se
sam itd mirno valjal
v globokem blata i
td
(sanjaril,
i
td, o
Tvojem smehu
očeh kolenih in tvojem Itd)
Tule jc drohna miška) in
tule je drobna miška) in
o čem razmišlja, sem
radoveden ko prek teh
tal (mirno z
živimi očmi) hiti (nihče
ne zna povedati kajti
Nihče ne ve, ali zakaj
šviga Sem & tja,
in brazda sobni Molk) tako podobna
najmanjši
pesmici
(z drobnimi ušesi in vidiš?
rep skače)
(odhajA)
»miš«,
Midva nisva isto ti in
jaz, odkar je tu majhni on
ali je
to Ono
? (ali je bilo nekaj kar sva videla v ogledalu)?
419
zatorej se hova poljubila; zakaj mogoče
tisto kar je bilo Zginilo je
v naju sama
ki (gledava). , zgrožena
Vzdolž krhkih izdajavskih jasnih ulic
vzdolž krhkih izdajavskih jasnih ulic
spomina prihaja moje srce, kot idiot
prepeva kakor pijanec šepeta
ko mu (na nekem vogalu, nenadoma) prekriža pot
visoki policaj mojega duha.
ni jih premagal spanec
pa so budne, nekje drugje začele so se naše sanje
ki so zdaj zvite: vendar leto končuje
svoje življenje kot pozabljeni jetnik
— »lci?'< — »Ah non, mon chéri: il fait trop froid« —
odšla sta: vzdolž teh vrtov piha veter in nosi vanje
dež in listje, ozračje s strahom napolnjuje
in sladkobo . .. preneha, (pol pojoč pol šepetaje
meša zmeraj nasmejane chevaux de bois)
ko si bila v Parizu sva se srečala tule
420
Pliće
ptice(
tukaj, izum
I ja jo zrak
U
)porabljajoč
ne
iZ(
me
r
mo
rnos(
most
mraka. Bodi) poglej
zdaj
(pridi
duša;
& :in
čiga
v) i
gla
s
ovi
(
žive
živ
ži
421
\ekje kamor nisem nikoli potoval
nekje kamor nisem nikoli potoval, radostno onkraj
sleherne izkušnje, imajo tvoje oči svojo tišino
v tvoji najbolj krhki kretnji so stvari ki me obdajajo
ali tiste ki se jih ne morem dotakniti ker so preblizu
tvoj najbolj bežni pogled me bo zlahka odprl
čeprav sem se zaprl kot prsti,
ti me zmeraj list za listom odpiraš kot Pomlad odpre
(z izkušenim skrivnostnim dotikom) svoj prvi cvet
če pa bo tvoja želja pretesno ob meni, se bova jaz
in moje življenje zaprla zelo lepo, nenadoma,'
kot če si srce tega cveta predstavlja
da sneg skrbno vsepovsod naletava;
karkoli morava opaziti na tem svetu ni kos
moči tvoje tanke krhkosti: katere tkivo
me obvladuje z barvo svojih pokrajin
ko ponuja smrt in večnost s slehernim dihom
(ne vem kaj je to s tabo kar zapira
in odpira; le nekaj v meni razume
glas tvojih oči je globlji od vseh cvetov)
nihče, niti dež, nima tako drobnih rok
Če je svoboda zajtrk
če je svoboda zajtrk
in resnica lahko živi s pravico ali krivico
in so krtine narejene iz gora
— dovolj dolgo in tako dolgo
bo življenje plačevalo davek videza
in genij vlekel povprečja jarem
in voda nadvse hrabrila plamen
422
će obešalniki za klobuke rasejo v breskve
in upanja najlepše plešejo na laseh plešcev
in je sleherni prst podkev
in vsak pogum je strah
— dovolj dolgo in tako dolgo
se bodo čiste zdele vse stvari nečistim
in zaradi pika otrok se sršeni žalostili
ali če je gledanje slepota
in taščice nikoli ne pozdravijo pomladi
niti butci ne preizkusijo če je njih svet okrogel
niti bahači ne umrejo ob udarcu zvona
in običajno je redkost in plavajo mlinski kamni
— dovolj dolgo in tako dolgo
jutri ne bo prepozno
črvi so besede a radost je glas
dol bo šel kdo in prišel gor kaj je
prsi bodo prsi in stegna bodo stegna
dejanja ne morejo sanjati kaj sanje store lahko
— čas je drevo (to življenje en list)
a ljubezen je nebo in jaz sem zaradi tebe
tako dolgo in dolgo dovolj
\e poniilujtc tc marljive pošasti, narobe
ne pomilujte te marljive pošasti, narobe
človeštva. Napredek je udobna bolezen:
tvoja žrtev (smrt in življenje varno onkraj)
se igra z ogromnostjo svoje majhnosti
— elektroni pobogovijo eno britev
v planin.4ko pogorje; leče raztegnejo
neželjo s pomočjo krivljenja prostora in časa
dokler se neželja ne vrne v svojo   samoosvoboditev.
Svet narejenega
ni svet rojenega — pomiluj ubogo meso
423
in drevje, uboge zvezde in kamne, a nikoli tega
imenitnega primerka hipermagične
ultraomnipotence. Zdravniki ugotovimo
kdaj je primer brezupen če — poslušaj: vražje
odlično vesolje je za naslednjimi vrati; pojdimo
Vsa nevednost se v vednost sanka
vsa nevednost se v vednost sanka
in v nevednost se vzpenja spet:
a zima ni zmeraj, čeprav pada
sneg; pa če bi pomlad pokvarila igro, kaj potem?
vsa zgodovina je zimsko veselje ali igranje:
pa če bi bila kaj več, še zmeraj bom vztrajal
da je vsa zgodovina premajhna celo zame;
zame in zate, pretirano premajhna.
V lastni grob (vreščeči skupni mit) se prekucni
samo do presunljivosti boš tone razvlekel
naj vedo micka in janež pavel in peter
— najin stalni naslov je jutri
in tam naju bodo težko našli (če pa bodo kdaj,
bova šla še bolj daleč proč: v zdaj
Prevedel Veno Täufer
e. e. cummings (1894—2962) sodi v generacijo, ki sta ji pripadala Heming-
way in Scott Fitzgerald in drugi ameriški pisatelji in pesniki, za katere je bilo
usodno doživetje prve svetovne vojne ter po njej (pariške) Evrope v nasprotju
z ameriškim provincializmom. e. e. cummings se je s svojimi najbolj znanimi
pesniškimi zbirkami E imi, 95 Poems, no thanks. The Enormous
Room povzpel med najboljše in (zlasti v Evropi) popularne ameriške pesnike
našega časa; pod ekstravagantne stilne in tehnične (grafične) eksperimente, s
katerimi je hotel ujeti hipe elementarnosti sredi tehnicistične odtujenosti so-
dobnega človeka, je znal često prekinjeno skriti klasične forme in vsebine; pri
tem ga je kritika včasih zalotila pri sentimentalnosti, kadar je skušal preko
meja ljubezenske lirike zidati obsežnejše filozofsko izpovedne pesniške svetove.
V svojih najboljših pesmih pa presega okvir le avtentičnega pesniškega upo-
dabljavca ameriškega življenja dvajsetih let in zgolj pomembnega eksperimen-
tatorja in nam njegova čustvena, zadirčno intonirana pesem ne prizanaša v
našem svetu.
424
Hvalnica blagodalim civilizacije
Tibor Déry
G. A. se je nagnil naprej v gugalnem stolu in se pozorno razgledal
naokoli po prostorni podzemeljski dvorani, ki je bila tudi tokrat do kraja
napolnjena. Za hip se mu je zazdelo, ko da sliši brenčanje muhe. Vla-
dala je tišina; brenčanje se je razpršilo v gostem polmraku, pa se je
kmalu ponovno oglasilo, krožeč za njegovim tilnikom; nato je spet zamrlo
v tišini. I
— Kateri je razlog, da je življenje pri nas, v zamejstvu, tolikanj pri-
vlačno? — je začel G. A., sklonjen v gugalnem stolu. — Kaj povzroča,
da je ne le znosno, marveč celó zaželeno in tako neustavljivo kratkočasno,
da ljudje pri nas, v zamejstvu, vsemu zdravemu razumu navkljub radi
žive? Kako razložiti tako grobo pomoto okusa in razsodnosti? Zakaj so
ljudje pri nas brez izjeme veseli in zadovoljni? Preprosto zato, ker smo
se naučili lagati. To je, gospe in gospodje, najsijajnejša zmožnost člove-
škega duha! Pridobljena zmožnost vsekakor, toda ta dandanašnji usmerja
naše govorjenje z gotovostjo kompasa, tako da nam zadošča odpreti usta,
in že brez najmanjšega napora izrečemo drugo kot mislimo, ali mislimo
drugo kot to, kar bi lahko povedali. Potrebni sta nam izredna disciplina
in nepopisna vzdržljivost, da od časa do časa glede na določen cilj iz-
trgamo resnico iz sebe. Ponoči, če nas prebude sredi spanja, lažemo enako
spretno kakor podnevi, ko nas k temu brezprizivno žene zavest. Lagati
se naučimo istočasno kot hoditi, že izza najbolj zgodnje mladosti, dan in
noč vadimo to spretnost in dosezamo neverjetne uspehe, zakaj zanesljivi
znanstveni viri pričajo o izjemno nadarjenih posameznikih, ki svoj živi
dan niso izgovorili resnične besede. Zgodovina ohranja spomin na pre-
nekaterega moža, ki si je v službi vzvišene nebeške ali tostranske ideje
izbral mučeniško smrt in je končal življenje z navdušujočo lažjo na ustni-
cah, ko da je s tem tako rekoč položil krono na svoje življenjsko delo-
vanje. Otroke pripravljamo za življenjske užitke s skrbno in razumeva-
jočo vzgojo. Ljubeča mati laže otroku, želeč ga naučiti pravega vedenja,
in hvaležni otrok laže materi v dokaz, da se je lekcijo naučil. Odveč je
omenjati, da se oba noro kratkočasita v tej prelepi dobi skupnega življe-
nja. Cemu laže učitelj v šoli, in še z jasnim čelom človeka, ki izpolnjuje
svojo dolžnost, in kaj izravnava gube, ki jih je začrtala učenjakom na
vseučiliščih žalost, če ne razveseljujoča zavest, da so storili vse, kar je
bilo mogoče, da bi z blagimi lažmi razvedrili našo cvetočo mladino?
Državniki lažejo ljudstvu iz čiste dobrotljivosti, da se lahko to, grobo
425
in preprosto, kot je, na njihov račun nakrohota, in ljudstvo spet hva-
ležno laže, da je srečno, pa se temu samo potuhnjeno na vse pretege
smeje. Bridko bi se motili, če bi mislili, da pri nas trgovci lažejo zaradi
koristi, nasprotno, razvijajo vse duševne in moralne sile, da bi kupca
razvedrili z lažnim duhovičenjem, ta pa v prekipevajoči razpoloženosti
komaj čaka, da jim hvaležno in stvari primemo povrne naklonjenost. Pri
nas, v zamejstvu, mnogi, brž ko zaslišijo posebno dognano, iskrivo laž,
globoko snamejo klobuk, iz ginjenosti morebiti še upognejo koleno, in ko
da se — z očarljivim nasmeškom na ustih — ne morejo dovolj zahvaliti
za dobro dejanje, ki jim bo poslej — kot pravijo — osvetljevalo vse živ-
ljenje. In res, mar si je mogoče predstavljati, kako bi bolj veselo in plod-
neje izpolnjevali čas, ko da opremo glavo na roke in tuhtamo, čemu neki
nas je nekdo nalagal, kaj nam je želel prikriti, in ali bi lahko svojemu
umu dajali bolj vzvišeno zadoščenje, kot je to, če v potu obraza naposled
uganemo odgovor? Ali v nasprotnem primeru, kaj bi moglo biti na svetu
kratkočasnejšega ko doživeti, kako se v redkih trenutkih navdiha utrne
z naših usten pretkana, večno veljavna laž, ki je še najzmožnejše glave
človeštva ne morejo zanikati, in to navzlic vsemu napetemu prizadevanju
njihovega globokega uma, da ne govorimo o 'klopetavi neomikani množici,
ki se veseh lastne neumnosti! Gospe in gospodje, pri nas, v zamejstvu,
se ljudem res splača živeti! Življenje je milina, čisto kratkočasje! Kamor
koli obrnemo pogled, na vasi in po mestih, na pristavah, v gozdovih in v
naseljih, v samotni koči poljskega čuvaja, na morskih svetilnikih in v
ječfeh. povsod polje veselo življenje, povsod vidimo smeh, ljudi, zamak-
njene v sanjarjenje, vse od dojenčka, ki se dobrodušno spakuje, do zado-
voljnega starca na smrtni postelji, da ne pozabimo prebrisanih fantov
in deklet, zrelih mož in žena, ki se vsi z razbijajočimi senci in z bolščečimi
očmi sprašujejo, kaj so jih drugi nalagali in zakaj, in s kakšnimi lažmi
naj to povrnejo svojemu bližnjemu v znamenje zahvale in človeške soli-
darnosti. Sleherni laže slehernemu. Ustanovitelji verstev lažejo svojim
učencem, duhovni vernikom, verniki spovednikom, poglavarji držav mi-
nistrom, ministri poglavarjem držav, celó lastnim uradnikom. Sodniki
obtožencem, obtoženci sodnikom, advokati obojim. Zdravniki bolnikom,
bolniki zdravnikom, tovarnarji kupcem, pisatelji bralcem, dobrodelne
ustanove svojim hvaležnim oskrbovancem, umobolnice zmešanim, usluž-
benci ljubeznivim nadrejenim in mrkim podrejenim. Lažejo kolarji, krz-
narji, ribiči, kurjači, strugarji, šoferji, nosači, poljedeljci, lažejo ključav-
ničarji, gozdarji, čuvaji vinogradov, lažejo trgovski potniki, izdelovalci
orodij in elektrikarji, potapljači, polarni raziskovalci, lažejo babice novo-
rojenčkom, p<jgrebni nameščenci mrtvecem, nevesta ženinu. Laže vajenec
pomočniku, pomočnik mojstru, mojster podjetniku. Laže brivec gostu,
ki pod milnato peno preži in z blaženo napetostjo prisluškuje, laže kirurg
bolniku, ki leži stegnjen na operacijski mizi in se doktorju hudomušno
nasmiha, lažejo si zaljubljenci v postelji, z velikim samozatajevanjem
izbirajoč nežni trenutek, ko človek po splošnem verovanju ni zmožen laži.
Lažejo tudi živalim. Tako na primer vrla gospodinja z nedvoumnim, sim-
patijo izžarevajočim smehljajem privablja perutnino, namenjeno za zakol,
426
klicaje »pi-pi-pi-,« in ko ji odrobi glavo, se krilata žival, zahvaljujoč se
za bistro laž, v spoštljivem krogu brez glave zavrti na dvorišču, pač v
počastitev vrle kmetice. Lažejo sodniki pri nogometni tekmi, lovci na
leve, konjski dirkači in jahači, lažejo tiskarji, čreslarji, oglarji, umetniki
mizarji, čevljarji in peki. Nenavadno iznajdljivo lažejo bančniki in cerk-
veni knezi, nadvse prijetno lažejo trgovci modnih oblačil in zgodovinarji,
s tenkočutno predirnostjo, čeprav malce lahkomiselno in z vse presegajočo
prepričljivostjo, tako da človek skorajda težko verjame ušesu, lažejo poli-
cijski preiskovalci, lažejo vrvohodci in filozofi. Lažejo sodne priče, zakaj
za vsako stvar se lahko najdejo priče. Laže oškodovanec tatu, žrtev mo-
rilcu, obsojeni rablju, preroki in politiki lažejo vsakomur.
Kakor je razvidno že iz povedanega, gospe in gospodje, vsa zemeljska
obla odmeva od homerskega krohota človeštva, ki se zgrinja nad lastnimi
lažmi. Zakaj naš družbeni red je smiselno zložen in še s svojim najmanj-
šim sestavnim delom pomaga, če že naravnost ne pogaja, da ljudje lahko
po svoji volji, po svojem najboljšem znanju in okusu razvijajo lažnivost,
se pravi, da se — z izjemo slaboumnih — lahko brez prediha predajajo
priljubljenemu razvedrilu. Pravica in svoboda laganja sta praktično ne-
omejeni. Življenjska filozofija, na kateri sloni naš družbeni red ko na
neomajni skali, resnično zagotavlja slehernemu vso osebno svobodo, da
pač kratkočasi sebe in druge. Stvar navdiha in osebnega nagnjenja je,
kako zmore kdo, uporabljajoč posebne zmožnosti, najbolje kratkočasiti
svoje soljudi. Tako na primer poljedelec, čigar omejena domišljija se iz-
raža v smotrni predmetnosti in v drobni delovni vnemi, prizadevneje laže
prihajajočemu davčnemu izterjevalcu ko pa cirkuškemu oprodi, ki je po
naključju zašel na njegovo dvori.šče, čeprav ga tudi v tem primeru z nič
na svetu ne bo pripravilo do tega, da ne bi postregel drugemu z nekaj
okornimi prebliski svoje težaške dovtipnosti, kar mu nato gost navadno
hvaležno povrne z enim, dvema mestno uglajenima prevaloma svojega
duha. Trgovski potnik laže z večjo spretnostjo svojim strankam kakor
obcestnemu beraču, kateremu zgolj iz človečanske ljubezni vsuje v klobuk
lepo zvenečo frazo, recimo, da nima drobiža, in malhar to sprejme s hva-
ležnim hihotom, vrednim dobljenega darila; najdejo pa se med njimi
tudi pohlevne narave, ki jih od ginjenosti oblijejo solze. Tako kot rožni
popek cvetne liste, odpirajo temperamentno zgovornost senatorji in skup-
ščinski poslanci najrajši v ministrskih sprejemnicah, opajaje se z vonjem
vzvišenih pro.storov, medtem ko se jim to očitno ne posreči z isto očaru-
jočo neposrednostjo, kadar v službenih urah sami sprejemajo, čeprav- sto-
re vse, kar je v njihovih močeh, da bi primerno razvedrili strgane in slabo
dišeče stranke, ki prihajajo k njim s prošnjami.
Da bi se ognili morebitnim nesporazumom, naj ponovim, da pri nas,
v zamejstvu, vsakdo zmerom laže, vendar ne v vsakem primeru z isto
silo in z enako zmožnostjo. Zakaj je to tako, gospe in gospodje, tega naši
dušoslovci še niso zmogli razrešiti, vendar je vprašanje samo po sebi
kratkočasno in omogoča nešteto šaljivih ugibanj. Pozornosti je vredno na
primer, da državni in okrožni uradniki lažejo navzgor in navzdol z isto
gotovostjo, vendar navzgor z večjim zanosom in navzdol bolj vajeno; tako
427
se jim na primer, če spravljajo v razpoloženje nižjega uslužbenca, beseda
nikoli ne zatakne v grlu. Zasebni uradniki čudovito osvetlijo svoje naj-
boljše zmožnosti in jih v taki podobi predočijo pred očala svojim šefom
in direktorjem, čeprav jih z njimi sicer ne veže nikaka bližnja duševna
sorodnost. Zavarovalni zastopnik blešči med svojimi strankami z izbrano
retoriko videa, da le-te malone popokajo od smeha, medtem ko na smrtni
postelji komaj spravi iz sebe piškavo laž. Častniki delajo čuda v navzoč-
nosti svojih generalov, časnikarji ne cenijo nič bolj ko laž v sobi bančnega
direktorja, dedičem je najljub.ša laž pri bolniški postelji oporočnika. Dolž-
niki lažejo upnikom, iznajditelji kapitalistom, industrijci odjemalcem,
dijak profesorju, dnevničar nadzorniku, posredovalec za služinčad hišnim
gospodinjam, poslanec volivcem. Arhitekti in inženirji nikoli niso bolj
zabavni, ko v trenutkih, ko predlagajo proračun naročniku, pisatelji in
učenjaki pa resnično presežejo sami sebe. ko si prizadevajo za izvolitev
v akademijo. Politiki, naj se še tako trudijo, nikoli ne lažejo bolj očar-
ljivo kot takrat, ko žele pridobiti politike druge države za podpis nenapa-
dalne pogodbe. Vendar dosežejo ljudje v slpošnem najveličastnejše, pre-
sijajne vrhunce tedaj, kadar žele dobiti pri premožnejšem sočloveku na-
posodo vsoto denarja; ta nepredstavljivi dosežek pa celo presežejo, kadar
zavračajo prošnjo za poravnavo dolga.
Za zdaj še ni raziskano, kaj povzroča to svojeglavo valovanje nadar-
jenosti, dalje, kateri dejavniki določajo laži zagon ali stopnjo učinkovanja;
prikazal sem dejstva iz izkušnje, najbrž so tolikanj slastna prav zato. ker
jih ne znamo pojasniti. Posamezne osebe izkazujejo pri laganju nedoum-
ljive različnosti, in vse to pomaga stopnjevati splošno dobro počutje
družbe. Nekateri so na primer po naravi zmožni samo krepkih laži, ven-
dar se jim pripeti kakšenkrat. recimo ob smrtni uri. da se znebe kake
slabotne laži, da pričujoči osupnejo, upro nosnice v zrak in radovedno
vohljajo, ko da bi iskali kako nadnaravno razlago. In so spet drugi, kot
na primer tisti, ki je ves svoj živi dan lagal enolično rahločutno in svetov-
ljansko lahkotno, nekega dne pa se mu nenadoma ustavi dihanje, kri mu
plane v glavo, oči mu stekleno zastrmijo. in tjavdan zine tako surovo,
poulično laž, da si ob njej vsi zamaše nos, ko pred vetrom. In to ravno
v kritičnem trenutku, v navzočnosti načelnika ali pokrovitelja, ko bi z
umestno, pametno lažjo — kakršnih je sicer stresal dnevno na ducate —
lahko zabetoniral svojo srečo. Zanimivo je opazovati, da je kršivec prvi,
ki naredi začuden, presenečen obraz, ko da bi ne verjel sam svojim
ušesom. Ne bom se ustavljal pri nenormalnih, resnično presenetljivih —
in na vso srečo skrajnje redkih! — primerih, ko jc nekdo, po vsem videzu
v času kroničnih mentalnih motenj, zaničujoč najosnovnejša pravila do-
stojnosti in družbene navade, spregovoril resnico; znanost zapisuje in
ohranja v vidu te primere, družba pa jih obsipava z zaničevanjem.
Največje odkritje človeškega uma, tisto, ki nedvomno izpričuje, da
pri nas. v zamejstvu, ljudje ne lažejo zaradi koristi, marveč zategadelj,
da razvedre sebe in druge, torej n;ijbolj presenetljivo odkritje duha je,
da je človek zmožen lagati sam sebi.
428
Pravkar omenjeno bleščeče odkritje človeškega duha je kaj kmalu
postalo skupna dobrina civiliziranega človeštva. Spričo razumne strukture
našega družbenega reda vse možnosti zabave, ki so jih iznašli izobraženi
ljudje, nemudoma prehajajo na neuglajene, preproste množice, tako na
primer: branje časnikov, duhovne vaje, slušna spoved, vegetarijanska pre-
hrana, kino in množični umori. V znamenje hvaležnosti nižje plasti, potem
ko so se izživele v zabavah, pošiljajo tistim na vrhu kruh, meso, svilo,
žamet, vojni material, prirastek vrednosti in kazenske prestopnike. Na
temelju zamenjave dobrin je laž-samemu-sebi dosegla nižje plasti in se
v njih bolj ali manj razširla, in četudi ponekod zadeva na odpor — ker,
kot je znano, preprosti človek le s težavo spoznava svoj prid — obstaja
polno upanje, da se bo tudi tam vpeljala enako kot laž na splošno, o ka-
teri si upam trditi, da bi brez nje ne mogli ne živeti ne umreti.
Gospe in gospodje, vi. ki ste prežeti s čudovito žejo po znanju, ob-
čutite nemara skušnjavo, da bi povprašali, kaj je povzročilo, da se je laž-
samemu-sebi tako bujno razbohotila. Čeprav moj odgovor, kakor je
razumljivo samo po sebi, v ničemer ne bo vplival na vašo sodbo, bi
odgovoril — seveda popolnoma brezobvezno — da tega ne vem. Morebiti
je ta oblika razvedrila splošno priljubljena zato, ker je nadvse udobna.
Tako izpolnjevanje časa, kakor je izbrano in diskretno, ne nadleguje
nikogar niti ne moti nas. Umaknemo se v sobo, stran od hrupa sveta, in
zberemo svoje zmožnosti ob izbranem predmetu, vrednem našega pre-
mišljanja. Začnemo si lagati, najprej povsem neprisiljeno, nato vse bolj
goreče, v raztresenosti si kuštramo lase. buljimo oči, in na senceh se nam
nabirajo potne kaplje, ki se svetlikajo ko v sanjah. Mnogi med nami so
si pridobili že tolik.šno virtuoznost, da so zmožni brez vnaprejšnje izbire
predmeta in brez vsakršne priprave enako tekoče lagati sebi kot sicer
drugim. Prednost laži-samemu-sebi v primeri z lažjo, namenjeno dvema
ali več osebam, je, da se z njo lahko kratkočasimo na samem, to je ne-
odvisno od časa in kraja, na primer, če se iz kakršnega že bodi razloga
naša okolica utrudi, začne zehati ali se je loteva dremež — dasi moram
zaradi natančnosti ponovno omeniti, da mnogi, zlasti iz nižjih plasti pre-
bivalstva, primerjajo to vzvišeno, tako rekoč eterično izživljanje onaniji
in se zategadelj zazdaj odvračajo od tega. Toda kakšne neomejene mož-
nosti se ponujajo na tem torišču, take, ki jih nikaka tuja domišljija ne
prebujenost nista zmožni ne zožiti ne .standardizirati! Iznajdljivost duha se
nikoder drugje ne razodeva s tako obilno potratnostjo, in če bi se nekateri
izmed vas odločili, da bi potovali z mano v mojo domovino, bi se srečali
s takimi čudeži poštenosti, kakršne pogosto ustvarja sama genialnost.
Znanost je zapisala številne primere, ko so nekateri naši sodržavljani po-
vsem brez priprave sprejeli laž-samemu-sebi kot resnico, v kratkem času
naslednjih štiriindvajset ur pa so z isto bliskovito naglico prepričali sami
sebe o nasprotnem; res je, da so se ti poskusi povsem neoporečno posrečili
večidel pri državnikih. Vendar nam te bleščeče primere ne smejo zameg-
liti dejstva, da more tudi povprečen človek še kako neprekosljivo lagati
sam sebi. Ce si po naključju posamezniki ponavljajo iste laži — razum-
ljivo, da nesebično, iz gole želje po zabavi — denimo, da je neki njihov
429
bližnji po posebni božji milosti bolj odličnega obličja, piikupnejše postave
in bolj vzvišenega duha, torej v več pogledilr bolj vreden ljubezni kot
drugi, in ga je potemtakem treba izv<iliti za vodjo, ali pa popolnoma
nasprotno — enako iz prave nesebičnosti — da ima sleherni človek enake
pravice in jo zategadelj nujno vodjo vreči s prestola, to pi)meni, da se po
preteku nekega časa uveljavlja vodilni miselni tok dobe, ki ga lahko
kulturni zgodovinarji brez zamude odkrijejo in opredelijo. Take splo.šno
prevzete laži-samemu-sebi krepko pomagajo ustvarjati medsebojno ra-
zumevanje med ljudmi, spodbujajo in budno vzdržujejo občutek skupno-
sti in zagotavljajo toku zgodovine mirno uravnovešeno, opalasto sijočo
kontinuiteto. Menim, da je odveč ponavljati, kako pri nas, v zamejstvu,
v tem strogo zasebnem sproščanju dobre volje ni in ne more biti sebičnih
koristi. Mar si lahko predstavljamo privlačnejši prizor, kot videti banč-
nika, kako v nočni tišini svoje spalnice kleči pred posteljo in v svetem
zamaknjenju želi žrtvovati življenje in kri za kralja, ali če kje v dvorišč-
nem stanovanju predmestne hiše natakar, trgovski sluga ali uradniški
pomočnik goreče hrepene po istem in vsi skupaj bede do zore, ker se v
otroški nedolžnosti ne morejo prenasititi te čarobne zabave.
Sicer pa sodi češčenje veljakov, gospe in gospodje, prav tako med
najbolj priljubljene in najbolj razširjene oblike laži-samemu-sebi. Iz-
redno lahko si ga prisvojimo, tako da že po krajšem času zmoremo
strastno častiti, morebiti celo pozdravljati z navdušenim govorom nekoga,
o katerem uro poprej nismo slišali niti glasu — in vse to pri odličnem
zdravju in v popolnem soglasju sami s seboj. V tem stanju vznesenosti,
ki kakšenkrat traja nekaj dni, človek verjame sam sebi sleherno besedo,
čeprav se mu pozneje od časa do časa ob tem spijminu zbujajo le otožna
premišljanja. Ze otrok spoštuje starše, kaj bi pač moglo biti bolj naravno?
Spoštuje starše, profesorje, na splošno odrasle, in niti ni treba omenjati,
z žarečim obrazom, ne da bi bila temu primešana le najmedlejša senca
dvoma ali sumničenja. Vajenec spoštuje pomočnika, pomočnik mojstra,
mojster kupca. Delavec z iskrenim srcem spoštuje delovodjo, delovodja
inženirja, inženir direktorja, direktor delničarje. Pri vojaščini prostak
zavzeto občuduje desetarja, desetar obožuje vodnika, ta je navdušen za
narednika, častniki pa, z generali in maršali vred, so pripravljeni povsem
brez obotavljanja žrtvovati življenje na oltarju domovine. Uradnik spo-
štuje nadrejene, ne da bi ga to stalo najmanjši napor. Poslanec spoštuje
ministre, celo državne tajnike. Trgovec spoštuje vsakogar, kdor vstopa
k njemu v trgovino, in v nesebičnem zanosu še dober čas potem, ko je
kupec odšel iz prodajalne, spremlja tega v mislih na njegovi življenjski
poti. Mali kmet časti velikega, veliki kmet veleposestnika. Kmetje večidel
spoštujejo gospodo in v dokaz naklonjenosti navadno pljunejo za njenim
hrbtom. Dolžnik spoštuje upnika. Verniki časte svoje duhovnike svetni-
škega življenja, čeprav taka avtosugestija terja nadpovprečen čas. Obto-
ženec, ki je postavljen pred sodišče, preseže po temljiti duhovni vaji sam
sebe s tem, da še pred razglasitvijo obsodbe izkaže spoštovanje sodnikom;
temu se kajpada niti v jetnišnici ne bo odpovedal. V praksi se je lepo
izkazala psihološka poteza, da se človek pred čaščenjem drugega seznani
430
z njegovimi premoženjskimi razmerami, z njegovimi zvezami in sredstvi
za izvajanje oblasti, in tistemu potem, ko je zbral povoljne informacije,
navzlic vsemu poklanja golo in nesebično spoštovanje. Vsakdo spoštuje
oblasti. Okoliščina, da pri nas, v zamejstvu, zmerom najdemo koga, ki
ga lahko s čistim srcem in popolno vdanostjo častimo, povsem zagotavlja
imenitno ravnotežje našega družbenega reda. Kaj drži skupaj vojne tru-
me, podobne discipliniranim rojem kobilic, ko zagrinjajo zemljo od pe-
ščenih puščav Afrike vse do bobneče obale Ledenega morja, trume, ki si
tarejo noge, krila in glave, ne da bi poskusile kapljo poživljajočega alko-
hola? In narobe, kako je mogoče, da človek .stopi v grobnico in zakliče:
Lazar, rečem ti, vstani! — in mrtvi prisluhne besedi in vstane. Gospe
in gospodje, če se z mislijo poglobimo v prihodnost človeštva, nas ne more
vznemirjati okolnost, da se naš družbeni red lahko spremeni, zakaj dokler
se sonce ne bo ohladilo in se zemlja ne bo nehala vrteti, bodo zmerom
veljaki, o katerih si bo človek lagal, da jih časti.
Da se je čaščenje veljakov pri nas, v zamejstvu, hitro in lahko raz-
širilo, je v nemali meri pripisati razviti ljubezni do bližnjega. Seznanjeni
z opisanimi metodami avtosugestije že od mladih nog privajamo zavest,
tako dolgo, da nekega dne kar na lepem odkrijemo, kako se veselimo
svojih bližnjih. V medsebojni navezanosti so postali ljudje tolikanj ne-
nasitni, da so v muki obupa odkrili Boga. Ta je za njihove potrebe ustva-
ril greh in kazen, ker se ni našel živ človek, ki bi bil hotel vzeti nase
obtožbo, da je rabelj svojih soljudi. Karajočemu grmenju neba je sledil
končno še drugi padec v greh, in žrtev so med potoki solza razpeli na
križ. Resda so se ljudje poslej že vsega navadili, da so na lastno odgo-
vornost svoje bližnje lomili s kolesom, jih razčetverjali, sežigali na grma-
di, jim sekali roke in noge, iztikali oči, prebadali drobovje, jih linčali ali
posajali na električni stol, toda kar zadeva obešanje, ga na žalost neka-
tere dežele še danes odklanjao, zato ker obešenec moli jezik iz ust.
Potrebno nam je. gospe in gospodje, silno samoobvladovanje, da tako
ukoreninjeni ljubezni do bližnjega storimo silo in se odločimo soditi nam
enake; vest nam olajšuje samo to, da so si med našimi sodniki in tožilci
nekateri zaradi občutljivega srca že vzeli življenje. Zadoščal vam bo en
sam primer, kako se je pri nas. v zamejstvu, ukoreninila ljubezen do
bližnjega: kot kaže statistika, so vprašali več milijonov državljanov, kaj
je pravica, in našel se jc eden edini, ki je odvrnil: »Ce obsodijo drugega.«
in ta je bil varovanec umobolnice. Predstavljajte si sedaj duhovno stanje
teh več milijonov oseb, katerih duševne zmožnosti so neprizadete, sodržav-
ljanov tistega iztirjenca, in kateri slišijo od časa do časa obupen krik
iz umobolnice, z električnega stola ali izza zidov jetnLšnice — krik. ki pa
ni nič bolj obremenjen s krivdo ali z nedolžnostjo, kot je novorojenčkov
prvi jok, samo da je toliko bridkej.ši, ker je bolj hripav. Nemogoče je.
da ga ne bi slišali, še po stoletjih bo odmeval od zvezd. Kdo bi si upal,
zavračati pred sodiščem obtoženčeve olajševalne okoliščine, zanikati nje-
govo prvobitno dobro voljo, pravico do zmote, vlogo nesrečnega naključja,
sovražno usodo, dednostne pojave, in pri celem prisotno delno neprištev-
nost obtoženega, ki je izpolnil že dvajset ali petdeset let? Pri nas, v za-
431
mejstvu, v imenu zakoreninjene ljubezni do bližnjega zavračajo vsako
obsodbo, čeprav hkrati sleherno izvrše. Ne verjamejo v krivdo, dasi ne-
dolžnosti ni mogoče dokazati. Ne verjamejo, da je mogoče opravičiti
usmrtitev človeka spričo samega nespornega dejstva, da je ta živ. Enako
kot se senca veča s telesom, kateremu dolguje svoj nastanek, se s hudo-
delstvom povečuje usmiljenje, ki obletava, spremlja na morišče ali do jet-
niške celice očetomorilca, krvoskrunske brate, razbojnika, ponarejevalce
denarja, melanholično pošastne sodomite, kontrabanterje, morilce, vojne
hudodelce in nič manj tiste, ki rušijo ustaljeni red, se pravi, prevratne
duhove. Naj vas ne moti, da vsakega od teh sleherno sodišče vsakič ob-
sodi. Ce bi obtoženi povzel znameniti klic, ki ga je prvemu križanemu iz-
vabila žalost: »Gospod, zakaj si me zapustil?« — bi lahko odgovorili z
mirno vestjo: naše usmiljenje te je podpiralo in spremilo v težkih urah
preizkušnje. In nikar ne iščite niti ščepca ironije v tem odgovoru. Kadar
gre za ljubezen do bližnjega, ne poznamo šale.
Po vsem tem, gospe in gospodje, boste razumeli, zakaj ljudje pri nas,
v zamejstvu, ljubijo življenje. Namesto sodnega dne, proti kateremu nas
žene dvajset stoletij, in ki se še zmerom skriva onkraj prašno prosojnega
časa nekje v nedogledni megleni dalji, imamo pri nas vsak dan sodni dan.
Pri nas vsakogar oprostimo krivde in vsakogar obsodimo. Pri nas sle-
herni ljubi slehernega. In v tej brezkončni veselosti, ki šviga od minute
do minute, od praška do praška, ki razgibava v poplesavanje like senc
in vzgibava pod zemljo šklepetanje nežnih vretenc okostnjakov, sredi
nenehno naraščajočega, oglušujočega hrupa veselice, ki se ji človeštvo
predaja, spodbujajoč samo sebe na poti k neznanim, a nedvomno brez-
pomembnim ciljem; v tem vsesplošnem, razpoloženja polnem hrupu in
hrušču. ki odmeva od votlin trogloditov do palač, se vzdiguje noč in dan
glas, rezek in mil hkrati, krik, nerazločen, melodičen, a kljub temu ne-
znosen in brez pomena — bržkone poziv lažnega preroka, ki se je zatekel
v puščavo, pa je ne mara več zapustiti in se zadovoljuje s tem, da toži
sam sebi. Vendar ni nikogar, ki bi ne slišal njegovega tarnanja. O čem
govori ta brezimni glas? Gospe in gospodje, tega vam ne bi mogel pove-
dati. Ne vem niti, ali so pri nas, v zamejstvu, puščave.
Prevedel in Boleško o pisatelju napisal Štefan Barbaric
Beležka o pisatelju
DÊRY TIBOR je revolucionarna osebnost, »mojster književnosti našega
stoletja, ki je napisal epos velike krize in preobrazbe madžarske družbe.«
Rojen je bil 1894 v Budimpešti kot sin patricijske družine, ki mu je omo-
gočila gmotno zadovoljiv vstop v življenje, vendar so mladega fanta kaj kmalu
prizadele resne preizkušnje. Še pred šolo je preležal več let zaradi kostne je-
tike; to je razvilo v njem izredno občutljiv odnos do življenjskih pojavov. Po
trgovskem šolanju je nastopil kot uslužbenec pri nekem lesnoindustrijskem
podjetju; v ta čas sodijo njegovi književni in revolucionarni začetki. V vodilnem
književnem listu Nyugat je objavil prvo novelo (1917) ter si z njo nakopal
ostre nasprotnike in sodno obravnavo. V podjetju ga je njegov stric, ki je bil
ravnatelj, želel vpeljati v vodstvene posle, fant pa je organiziral mezdno stavko.
432
Pridružil se je komunistorri in Béla Kunovi proletarski komuni; ko jim je ta
padržavila zadnji preostanek imetja, stanovanjsko hišo, si je oče pri šjstin-
sedemdesetih letih vzel življenje (vrgel se je iz petega nadstropja hiše).
Po padcu komune se je mladi pisatelj zatekel v emigracijo. S tem se je
začelo njegovo križarjenje po evropskih deželah, začenši s Cchoslovaško. prek
Dunaja, Bavarske in Pariza do Italije; 1926 se je vrnil domov. Po krajšem
bivanju v domovini je nadaljeval hoteno ali nehoteno klatenje po evropskih
državah. Nekaj časa je živel v Berlinu, pa se je moral umakniti pred Hitlerjem,
nato na Dunaju. Tam je začel pisati veliki roman s tematiko iz delavskega
gibanja Nedokončani stavek (v treh knjigah). Nekaj poglavij dela je
napisal v našem Dubrovniku, ta je vtisnil delu mediteranski pečat. Roman je
v celoti lahko izšel šele po vojni.
Po 1945 je doseglo Déryjevo literarno delo tako doma kot v tujini splošno
priznanje. Vendar je bilo kaj ]kmalu videti, da se Déry razhaja z oblastniki
Rákosijevega stalinističnega sistema in z njegovimi uradnimi ideologi. V jav-
nosti se je to nasprotje pokazalo v zvezi s kritiko naslednjega večjega Déry-
jevega dela. Odgovor (napovedano kot tetralogija, izšla dva dela v za-
četku 50-ih let). Roman se začenja z delavskimi boji 1930, opazna pa je v njem
drugačna zgodovinska perspektiva, ker pisatelj vključuje v dogajanje spoznanja
iz časa, ko je to delo nastajalo. 1956 se je Déry kot eden vodij književne skupine
priključil vstaji, bil je obsojen na devet let zapora in 1962 pomiloščen. V zad-
njih letih je Déry živo udeležen v madžarski književnosti, izdal je knjigo
novel, katerih vsebina je humanistični protest proti nečlovečanskim postopkom
Rákosijevega obdobja (Ljubezen, Niki), in lani satirično parodijo
Gospod G. A. v mestu X , ki je zbudila veliko pozornost doma in v svetu.
(Francoski prevod je izšel po nekaj mesecih pri založbi du Seuil, nemški in
italijanski sta napovedana, odlomek, ki ga dajemo v slovenskem prevodu, je
bil že objavljen v Lettres Nouvlles, sept.—okt. 1964, v številki, posvečeni so-
dobni madžarski književnosti).
Roman Gospod G. A. v mestu X je pisatelj napisal v ječi. Od tam po vsem
videzu temačno groteskno razpoloženje, ki — po sodbi ocenjevalcev — spominja
na Kafkov Proces. "Težko knjigo je poklonil Tibor Déry madžarski književ-
nosti,^' trdi o romanu kritik Pal Pandi. Ključ za razlago je dal pisatelj sam
v uvodu: »Kot vsaka utopija je delo polemičnega značaja, torej enostransko,
zato sem opustil svobodnejši igri fantazije in eksperimentiranja na ljubo de-
jansko zgodovinsko nasprotje reakcija: socializem, in sicer v želji, da bi tem
prepričljiveje očrtal svoje bojazni. Nisem opisoval tega, kar bo — nisem pre-
rok ne razumsko ne nadrazumsko — hotel sem pokazati, kaj bi lahko nastalo,
če bi človeštvo v trenutku možganskega defekta sprožila roko samo proti sebi.'"
Ideja dela je polarizirana okoli dveh tečajev: svoboda-red, celotna zamisel
utopične konstrukcije pa vodi k spoznanju: svobode ni brez reda. in reda ne
more biti brez svobode. Mesto X je v svoji nedelavnosti in anarhični nesmo-
trnosti obsojeno na propad, enako mora propasti civilizirano »zamejstvo«, ki
malikuje mehaniziran red in zatira svobodnega duha. Kot opaža Pandi, se
antagonistično postavljena svetova v nečem ujemata, oba sta dehumanizirana,
manjka jima človečanska perspektiva. Čeprav sta oba svetova izšla iz pisatelje-
vega razočaranja nad določeno družbeno prakso, knjigi vendar ne gre očitati
pesimizma, saj posamezni momenti dogajanja v mestu X nakazujejo premike
(Elizabetina ljubezen, stari Larra in njegova volja do življenja ipd.).
Stil Déryjeve utopične satire se bistveno razločuje od stila njegovih novel
in prejšnjih družbenih romanov, ki so izrazito realistični (v stilnem pomenu
termina). Zato so sodbe, ki izhajajo iz pojmovanj o tipičnem odrazu stvarnosti,
v tem ali onem zgrešile pravo karakteristiko ekspresionistično ubrane svoje-
vrstne Déryjeve knjige.
Prevedeni .odlomek je po vsebini in obliki prvo dveh osrednjih predavanj,
ki jih je imel G. A. pred občinstvom mesta X. S tema predavanjema je hotel
G. A. prikazati svoji anahroidni soseski značilnosti civilizacije (»zamejstva«),
seveda parodistično priostreno.
9 Problemi
433
Lojze Knikar, )Ie(l iskalci biserov
Boris Paternu
Po kratkem presledku dveh let je Lojze Krakar izdal novo knjigo
pesmi, Med iskalci biserov (1964, CZ), Medtem ko je bila prejšnja zbirka
Cvet pelina (1962) še zelo obremenjena z avtorjevo retrospektivo, saj je
prinesla pesmi, ki so nastajale skozi skoraj poldrugo desetletje, vse tam
od prve zbirke naprej (V vzponu mladosti, 1949), daje nova knjiga lirike
mnogo bolj strnjeno, enotno in čisto podobo Krakarjevih sodobnih sno-
vanj. To njegovo dejanje pomeni preizkušnjo, ki je zahtevnejša in res-
ničnejša, saj ni več oprta na lastno zgodovinsko preteklost, temveč zgolj
in samo na pesnikovo sedanjo zmogljivost. Spričo kopice pesniških izbo-
rov (izpod peres starejšega pa tudi že srednjega rodu), ki v zadnjih letih
prihajajo med ljudi s pomirljivim obeležjem nekakšnih bilanc nad oprav-
ljenim delom, je Krakarjev nastop sveže in zanimivo početje.
Zbirka ima tri obsežnejše cikle. Med njimi je najbolj enoten in pregle-
den prvi cikel Med iskalci biserov (I—X), ki je dal knjigi naslov in s tem
vodilno misel. Ta splet pesmi pomeni nadaljevanje in neko novo stopnjo
tiste lirske refleksije, ki se je že v Cvetu pelina (Poldan) znatno poglobila
in dala nekaj vidnejših dosežkov. Glavna téma, h kateri se je Krakarjevo
pesništvo razvijalo že od znanega obrata po letu 1949 naprej, je tokrat
dozorela do prečiščene, lahko bi rekli skristalizirane oblike. Strnila se je
v nekakšno generalno izpoved avtorjeve notranje usode, celo v njen vrh
in svojevrsten zaključek. Svoji ideji je Krakar zdaj poiskal pluralni, v
nekem smislu dokončni, že kar fatalistični motiv — večnih iskalcev biserov.
Prva pesem cikla se glasi:
Gredo. Gredo s svinčenimi koraki
v prezgodnji dan. Gredo, Molče gredo.
Tako gredo v gotovo smrt vojaki,
tako jetniki v celice gredo.
In oceanu, ki potuhnjen čaka,
da se napije njihove krvi,
ježi se kot zeleni zveri dlaka
in kakor biser svetijo oči,
V podobno situacijo se izteče tudi zadnja, deseta pesem cikla:
Gredo, Gredo s svinčenimi koraki
v mehak in kakor mah zelen večer.
Tako gredo iz zgubljenih bitk vojaki,
potihoma hvaleč пс1зо za mir,
434
In ko razhajajo se čez peščino,
premnogi praznih l'ok In polni ran,
spi morje, nadojeno z mesečino,
kakor otrok, neskončno blag in vdan.
Taki sta torej uvodna in zaključna točka pričujoče lirske »epopeje«.
Vmes pa je »drama« vzponov in padcev, ritmizirano zaporedje večno novih
iskanj (biserov) in večno novih porazov, zmeraj novih zagonov in zmeraj
nove onemoglosti brezkončnega početja.
Simbolne plasti izpovedi so toliko nedvoumne, da jih zlahka prevaja-
mo v racionalne definicije. Krakarjeva slika sveta in lastnega obstoja v
njem se je tokrat čisto razločno razklenila v dve polovici. Eno predstavlja
anonimna in grozljiva objektiviteta, ki s svojo krvoločno premočjo ogro-
ža ali uničuje človekov jaz. To je »ocean, ki potuhnjen čaka«, ocean, poln
»gluhih prepadov«, »čeri«, »morskih p.sov«, »storokih polipov«, in pohlep-
nih »zveri«, preprosto, ocean s svojim tisočobraznim »peklom«. Drugo
stran predstavlja pesnikova iluzija lepote, dobrote in sreče. To je njegova
biserna školjka, ki vedno znova »ponuja srce«, je njegov »kamenček sanj«,
»kamenček z žarkom večnosti« in z »upanjem črnozelenim«, ki ga spet
in spet vabi v dno grozljivih globin.
Spopad obeh polov razvija Krakar do skrajnih možnosti. Nadmoč sle-
pih, uničujočih sil postaja na nekaterih mestih tolikšna, da je začela raz-
jedati tudi poslednje celice subjektivnega iluzionizma, lomiti zadnje vzme-
ti vere v smisel upiranja.
Umrli bodo biseri ii) sanje,
ostal bo le trpljenja grenki vonj
in na čeri nataknjene lobanje
s pošastno glavo iz koralnih kron.
V lobanjah bodo tiho, tiho gnile
predrzne sanje, bele kakor smrt,
in ribe bodo zarod svoj svarile,
naj se ne hodi igrat v ta čudni vrt.
To so mesta, kjer Krakarjev deziluzionizem dosega svoje skrajne meje
in se tesno srečuje z alternativno liriko mlajšega rodu.
Vendar ne ostaja pri tem, temveč se vedno znova zaganja iz resigni-
rane utrujenosti proti svojemu drobnemu biseru sanj.
Utrujen sem, na smrt utrujen, draga.
Kot dolga pot na dno me noč duši.
In ko odhajam zjutraj preko praga,
srce še komaj čutim, da brli.
A vendar, ko na dlani se zasveti
spet tisti drobni kamenček iz sanj,
bi hotel vse še enkrat preživeti
in do pekla se potopiti zanj.
Skratka, obstajati pomeni Krakarju: biti razpet med kruto resnič-
nostjo in lepo iluzijo, obupom in vero, onemoglostjo in voljo. Zraven pa
še nekaj več: vzdržati v sizifovskem boju za »tisti drobni kamenček iz
435
sanj«, ki mu kot pesniku pomeni poslednjo in najbolj pomembno možnost
pokončne človečnosti. Točka preizkušnje, ki človekovemu bivanju daje
smisel, moč in smer, je torej premaknjena nekam v notranje prostore
jaza, v prostore subjektivne dobrote in lepote, ki zmagujeta ali podlegata.
Idealiteta, ki drži svet na vajetih, da se ne razsuje v kaos groze in niča,
je v Krakarjevi novejši poeziji onstran družbene, pa tudi onstran meta-
fizične določenosti, je izrazito subjektivna idealiteta. V deveti pesmi
beremo:
vsak v svoje morje in vsak v svoje sanje,
srečni zasužnjcnci krute lepote,
slu-egani z bogom in sprti s spoznanjem.
Vztrajanje v službi »krute lepote«, vztrajanje v subjektivistični idealiteti
kot vseosmisljujočem principu bivanja v naši poeziji seveda ni novo,
saj živi vse od Prešernove romantike naprej. Zato Krakarjeva notranja
perspektiva ni nekaj izjemnega, temveč samo nadaljuje eno izmed utrjenih
črt slovenske lirike. Mnogo bolj nove, enkratne in sodobno rezke posta-
jajo njegove slike negativnih, grozljivih strani človekovega obstoja, če-
prav se tudi te po svoji intenziteti ne razpenjajo v kake čisto nove, doslej
neznane razsežnosti. Opazimo lahko, da meje obeh opisanih polov člove-
kove eksistence kljub sizifovskemu fatalizmu ostajajo jasno začrtane
in se nikoli ne zabrišejo v groteskni nered. Krakar namreč kljub dez-
iluziji, ki sega zelo daleč, vse do meja absurda, ostaja naravnost zagrizen
»iskalec biserov« ostaja programski izpovedovalec življenjske volje, ostaja
bojevnik zoper človekovo dokončno odtujitev.
Prav tu tiči najbolj svojevrstna nota njegove sodobne lirike, ki hoče
ohraniti in ohranja most v preteklost. Bolj točno, v preteklost tistega
rodu, ki je svoj pesniški krst doživel še v obdobju radikalne, bojevite in
jasno opredeljene družbene zavzetosti. Ta aktivizem je v Krakarjevi liriki
ostal, le da se je pomaknil s področja družbene oziroma zgodovinske
opredmetenosti navznoter, v čisto subjektiviteto.
Ustrezne premike kaže tudi slog. Prostor in čas sta v njegovi novi
lirski sliki sveta osvobojena mehaničnih nujnosti ali realistične omeje-
nosti. Besedne zveze se sproščajo premočrtne logike in silijo v dialektike
paradoksov.
Vsak dan se znova potapljamo v gluha
morja sveta, ki se zlivajo v eno,
večni kot bog, enodnevni kot muha
tonemo v upanje črnozeleno,
tonemo, polni vsevidne slepote ...
Vendar je ciklus kot celota podrejen enoviti, nazorni in v bistvu
zelo dosledni simboliki. Iskalci biserov in njihovo početje so v resnici
docela enoumna, premočrtno izpeljana podoba avtorjeve ideje. S svojo
epsko težo in dramatično montažo se bližajo celo mejam alegorije. Tudi
jezikovno gradivo jc kljub asociativni svobodnosti urejeno v pripovedno
jasen red in v opisujoče sintakso. Krakarjevo izpovedovanje se sicer trudi,
da bi ostalo znotraj metafore, vendar se je večkrat prevesilo tudi v gole
436
pojme, v intelektualizirane formule (npr. pesem IX). Verz sprošča v svo-
bodnejše ritmične enote, ki se mestoma bližajo celo prozi (npr. pesem VI).
Toda še raje ohranja lastnosti »klasičnega« reda, tako v ritmu kot v ri-
mah. Po vsem tem ni daleč ugotovitev, da Krakarjeva pesem ohranja in
želi ohraniti široke komunikativne možnosti. Sem sodijo naposled tudi
nekatera mesta s privzdignjeno dikcijo in množinska oblika izpovedi (npr.
L, VII. in X. pesm).
Drugi cikel. Zrelost, ki ima prav tako deset pesmi, že s svojim naslo-
vom napoveduje neko novo stopnjo Krakarjevega razmerja do sveta. Kot
je za njegove Iskalce biserov značilen programski spopad med uničujočim
in ohranjajočim življenjskim principom (boj, ki ga Krakar beleži vse od
taboriške lirike naprej), tako se mu je zdaj ta spopad prevesil iz zanosne
dramatične interakcije v mnogo bolj trpno obliko. Prva pesem drugega
cikla, ki jo po svoje pripravlja že zadnja pesem prejšnjega, se glasi:
Kosite me, vetrovi —
mojo polje je že dolgo rjavo od žalosti,
trgajte me, roke —
moje vejo se lomijo od zrele trpkosti,
o pridite, ptice —
srce visi v meni kot težek grozd črnine.
Seveda to še ni stanje resnične in dokončne resignacije. Je le iskanje
neke nove možnosti vztrajanja, toda možnosti, ki je še onstran zagnanega
boja in se je začela oklepati nekakšnega stoicizma, trpeče »zbranosti«,
»miru« in »vdanosti«.
Samotni kamen, daj mi svojo zbranost,
drevo, poženi v moje veje mir,
nauči me, o zemlja, kaj je vdanost,
spremeni me, avgust, v ta svoj večer. (Zrelost II)
Svojo subjektivno idealiteto Krakar tu že trga iz romantične tradi-
cije lepih sanj, ki so se same borile zoper nelepo resničnost. Prenaša jo
v primarne narave, v prvine, ki so onstran obremenjene in utrujene člo-
vekove zavesti. Želi se notranje izenačiti z njimi in se tako sprostiti lastne
teže. Moderno rousseaujevstvo, ki je tako močno prodrlo v našo sodobno
liriko, je torej zajelo tudi njegovo pesem.
Koliko samozvancev sem moral preživeti,
kolikerim ničevostim noge poljubljati,
koliko zim sam s seboj prečemeti,
koliko čudnih jezikov se učiti,
preden sem se naučil govoriti z mravljami,
preden sem razumel pogovor s travami. . . (Zrelost III)
Celo naprej gre in skuša z daljnosežno kretnjo ukiniti tudi to zadnje
zatočišče subjektivne idealitete.
Nilioli nisem vedel, da je sreča,
ležati mrtev sredi alg in rib. (Zrelost VIII)
437
Vendar se je prav na tem mestu nenadoma spet pojavila iluzija »sre-
če«, čeprav sreče, ujete v umiranje. Pojav seveda ni slučajen, saj spada
med osnovne zakonitosti Krakarjevega odnosa do življenja. Njegova re-
signacija. s katero prihaja od sizifovskega iskanja biserov, ima zraven
sebe vselej tudi še iluzionistično perspektivo. Perspektivo, ki se zdaj ime-
nuje »sreča« ali »blagi mir« ali »blaga samota« ali »tišina«. Sama stanja,
ki pomenijo včasih pozabo, včasih idilo, vsekakor pa umik pred polno
re.snico lastnega ob.stoja. Tu si avtor odpira vrata spet nekam nazaj, v že
preživela stanja svoje pesniške poti. Objekt, na katerem najlaže uresni-
čuje te možnosti svojih notranjih jTočivanj, je seveda erotika, je »zlati
hleb ljubezni«, ki napolnjuje velik del drugega cikla.
Kot seno vise oblački
z lat nebeškega kozolca.
Na samotni skalni ladji
leno pioveva za njimi.
Morje, p>olno drobnih misli,
se pred nama žoga s soncem.
In valovi se z otroki
v pesku mirni spet igrajo. (Zrelost V)
Toda sredi najgloblje tišine sončnega dneva mu je postal zrak spet
v hipu »vnetljiv kakor ekrazit« (šesta pesem), in skriti, »srečni ribi« se
zavesta svojih »neresničnih dni« (deveta pesem).
Tako pomeni drugi cikel mejno točko, kjer se Krakarjevi poeziji od-
pirajo nove, še neizrabljene možnosti, hkrati pa možnosti upadov v že
preživeti in dokaj neproblemski, »blagi« iluzionizem. Toda zavest o ne-
zadostnosti in neresničnosti takih počitkov je v avtorju in v pesmih
prisotna. I
Tudi pesniški izraz drugega cikla ima podobne lastnosti. Včasih se
požene v čisto nove, neponovljive in zelo subtilne zveze med predmet-
nostjo in avtorjevo notranjostjo (npr. druga pesem). Drugič ostaja v me-
jah manj zahtevne verzifikacije (sedma pesem) ali zaide celo v dvomljive
domiselnosti (osma pesem). V splo.šnem pa lahko ugotovimo nekatere
očitne premike k preprostejši, neposrednejši, včasih tudi že pogovorni
pesniški besedi.
Ves dan jo varno v mrzlih curkih lilo,
kot toča trto klestilo telo.
O, koliko tega je že minilo,
o, koliko tega morda še bo! (Zrelost II)
Zadnjih deset pesmi zbirke je avtor uvrstil pod skupni naslov Vda-
nost. Vendar to ni več cikel v pravem pomenu besede, temveč skupina
samostojnih pesmi z dokaj različno vsebino in z različnim izrazom. Med
njimi lahko najdemo še celo vrsto refleksivnih tém iz prvih dveh ciklov,
le da so oblikovane v nekoliko drugačnem slogu. Med redkimi novimi te-
mami je nekoliko vidnejši predvsem motiv smrti, s katerim se zbirka tudi
končuje. Vendar ta motiv ni tak, da bi v Krakarjevi liriki odpiral resnič-
no nove vsebinske razsežnosti.
438
Zdi se, da zadnja sliupina pesmi odkriva predvsem tiste dosežke, ki
so nastajali nekako na robu obeh večjih, pomembnejših in bolj prečišče-
nih izpovedi, kakršne predstavljata prva dva cikla. Zato so na njih zelo
opazna mnoga znamenja eksperimentiranja in improvizacije, da niti ne na-
števamo posebej skoraj preočitnih vplivov, ki so prihajali pod Krakarjevo
pero od drugod (Zaje, Strniša, Minatti, Menart, Kovic, Kramberger). Stilna
raznovrstnost pesmi je tolikšna, da zajema skoraj vse najbolj tipične iz-
razne možnosti mlajše lirike tam od leta 1958 naprej. Pojav je zanimiv
zato, ker kaže veliko prizadevnost, ujeti novi slog sodobne slovenske lirike.
Toda to eksperimentiranje je Krakar suvereno presegel v prvih dveh
ciklih, ki pomenita izviren in izrazit prispevek k podobi naše moderne
poezije; v le-tej pa pesnik ohranja tudi osrednjo črto slovenske pesniške
tradicije.
Med novimi pesniškimi zbirkami, datiranimi z letnico 1964, pomeni
Krakarjeva brez dvoma najbolj sveže in umetniško najbolj prepričljivo
dejanje.
439
Lov na mušice, ne pa na liozle
Peter Levee
Jezikovne ocene prevodov so pri nas redkost, a vendar kdaj beremo
tudi kaj takega. V 25. številki »Problemov« je Janez Gradišnik z jezikov-
nega vidika pretresel Zweigovega »Balzaca«, ki je v prevodu Gitice
Jakopinove izšel pri Cankarjevi založbi. V slovenski izdaji te odlične
Zweigove knjige je Gradišnik nalovil le malo resničnih napak in napakic.
Toda če so napake resnične, pa čeprav neznatne, vendar zaslužijo kritiko,
saj to lahko spodbudi prevajalce in urednike k večji oziroma še večji
skrbnosti.
Zal pa se Gradišnik ni omejil na omembe vredne spodrsljaje. Pod
njegovo subjektivno in dlakocepsko lupo je neki razmeroma odlični pre-
vod komaj še ostal »živ«. A zoper takšno kritiko je treba ugovarjati,
toliko bolj, ker pri nas ne manjka resnično slabih prevodov, in bi zato
bilo bolj koristno, če bi Gradišnik namesto pravih ali namišljenih music
rajši lovil resnične prevajalske kozle in slone!
Gradišnik je primerjal deset strani slovenskega Zweiga z nemškim
izvirnikom, piscu teh vrstic pa je takšno delo vsakdanji poklic in ker
je primerjal že nešteto debelih knjig od začetka do konca, bi javnosti
lahko postregel z vse drugačnimi prevajalskimi grehi kakor on. Založbe
le poredkoma dobivajo prevode, ki bi bili kljub zahtevnemu izvirniku
tako dodelani, kakor je npr. Zweigov »Balzac« v prevodu Gitice Jako-
pinove. Sploh pa ni veliko takšnih prevajalcev, ki založbam izročajo zares
zrele rokopise. Prevajanje je pač silno zahtevno delo, zlasti prevajanje
esejističnih, strokovnih in sploh težjih neliterarnih del. Dober prevajalec
mora biti mojster svojega jezika, mojster jezika, iz katerega prevaja,
hkrati mora biti strokovno podkovan v obravnavani snovi. Ce samo eden
izmed leh treh pogojev ni v celoti izpolnjen, prevod ne bo dober in
potrebno bo dodatno delo, morda celo več ljudi.
Toda izdati moramo neko skrivnost: mnogi prevodi v slovenščino
gredo v tisk, ne da bi bili prej temeljito pregledani. Včasih je takega
tveganega in neresnega poslovanja kriva komodnost posameznih uredni-
kov, včasih njihova resnična obremenjenost s preštevilnimi teksti ozi-
roma »delo na tekočem traku«. In tako se izmuzne v javnost marsikaj.
Ze marsikakega »prevajalca« je ustrezna primerjalna kontrola razkrin-
440
kala šele pri njegovem drugem ali tretjem »prevodu«, medtem ko je
poprej mirno objavljal svoja prevajalska skrpucala, ne da bi mu jih kdo
popravljal — kvečjemu kak lektor. Toda kaj sploh more storiti lektor,
če prevoda ne primerja z izvirnikom in če hkrati tudi v obravnavani
snovi ni doma? Tu ali tam lahko postavi kakšno vejico, spremeni kak
»razmak« v »razmik« ali kak »podvig« v »početje« in to je vse. S tem je
Pravopisu zadoščeno, vse drugo pa tako ni važno: prevajalčevih stilnih
trdot, nejasnosti ali smiselnih napak »neumni« bralci sploh ne opazijo
ali pa jih pripišejo avtorju in zato se ni bati javnih škandalov.. .
Ce bo torej Gradišnik nadaljeval svoj lov po revirjih našega preva-
jalstva, utegne kmalu tudi res ujeti kakšno zanimivo divjačino. Prvi
lovski izlet pa mu ni prinesel pomembnih trofej, a mu jih tudi ni mogel!
Gitica Jakopinova je glede Pravopisa sicer manj pedantna kakor Gra-
dišnik, po živosti jezika pa kljub temu (in deloma prav zato!) Gradišnika
celo poseka. A tudi sicer je »Balzaca« poslovenila tako solidno, kot bi to,
celo po Gradišnikovem priznanju, zmogel le malokateri slovenski preva-
jalec. A vrhu tega je ta njen prevod izšel v znani zbirki »Bios«, v kateri
ne izide noben tekst, ne da bi bil kar najbolj temeljito pregledan, tako
temeljito, kot to drugod pri nas dandanes menda ni več pravilo.
Zal pa nobeno človeško delo ne more biti brezhibno in popolno!
Nihče, niti Gradišnik, ni tolikšen mojster jezika, da ne bi mogli v nje-
govem izražanju izbrskati kakšnih »lepotnih napakic« in ga v čem po-
učiti. Nihče pa tudi ne more biti tako nadčloveško natančen, da se mu
ne bi izmuznila prav nobena smiselna napaka. In tudi glede tega Gra-
dišnik ni izjema, saj se mu je celo v njegov članek zoper Jakopinovo
vrinila neka prevajalska napaka. »Erster Künstler« je prevedel s »pravi
umetnik«, namesto »prvi umetnik«. To pa ni tiskovna pomota, saj se mu
je ista napaka vrinila tudi v ustrezni slovenski citat (glej »Problemi«,
str. 85—86). Zares smola! Medtem ko Gradišnik poučuje druge, on sam
že pri prvih nemških stavkih (že kar pri prvih!) zagreši takšno napako!
Je to samo zlobna ironija usode ali pa morda znamenje česa drugega?
Gradišnik je Jakopinovi posvetil 12 strani dolg članek, a če bi se
omejil na omembe vredne reči, bi mu zadoščale 4 strani. Celo med oči-
tanimi grehi zoper Pravopis je le malo nespornih grehov. Vsakovrstne
zakone in predpise, vštevši pravopisne, je pač treba izvajati cum grano
salis. Birokratska togost je neumestna celo tedaj, kadar so predpisi pra-
vilni, a kaj šele, če so problematični in zmotni. Ce npr. Pravopis veleva,
naj pišemo »zvesta podoba« namesto »verna podoba« ali »življenje po-
teka« namesto »se odvija«, je to v redu in takšne napotke vsakdo, če jih
le pozna, tudi rad upošteva. Ce pa npr. Pravopis dovoljuje glagol »tro-
siti«, preganja pa zakonito izpeljanko »iztrošiti (se)«, pa se takšni muha-
vosti ne kaže podrediti, (kot se ne kaže pridružiti smešnemu avkarskemu
puču zoper neki ustaljeni red). Toda Gradišnik preganja celo takšne be-
sede, ki jih avtorji Pravopisa z rahlim pridržkom vendar dovoljujejo.
Med temi jc dolga vrsta udomačenih ali sploh domačih besed, od ka-
terih so nekatere sploh nenadomestljive. »Podvig« se ne da zmeraj na-
domestiti s »pustolovščino« ali »junaštvom« in prav tako ne »kleveta«
441
z »obrekovanjem«. Preganjati takšne izraze in s tem zmanjševati preciz-
nost izražanja je res že vrhiunec purizma!
Gradišnika dalje moti, da Jakopinova zanemarja pretekli pogoj-
nik. Toda ta njegov — sploh najvažnejši — očitek je v resnici kompli-
ment oziroma dokaz, da Jakopinova piše živo sodobno slovenščino. Pre-
tekli p>ogojnik je v naših centralnih narečjih že izumrl, enako kakor je
izumrl predpretekli čas, ki ga po potrebi zlahka izrazimo kako drugače
(npr. s pristavkom »prej«). Javkanje za predpreteklim časom in preteklim
pogojnikom torej ni upravičeno, saj jasnost izražanja nič ne trpi, če
uporabljamo manj »bil-ov«. Sicer pa bi bil boj za ohranitev teh arhaiz-
mov tudi popolnoma brezupen: če se celo moderna pritepenka »uporno«
kljub vsemu preganjanju čedalje bolj vriva v naše pisanje, potem je to-
liko manj upanja, da bi mogli oživljati mrtvece.
V slehernem jeziku se z razvojem uveljavljajo razne poenostavitve:
pozitivne, kdaj pa tudi negativne. Mnogi naši prevajalci npr. skoraj ne
poznajo več kazalnega zaimka »tisti« in uporabljajo samo še »ta« in
»oni«. In prav tako tudi ne ljubijo nedovršnih glagolov. Namesto »sreče-
val sem ga« raje zapišejo »srečal sem, ga« — s pristavkom »večkrat«.
Pogosto pa manjkajo tudi takšni pristavki in goli dovršniki stojijo tam,
kjer bi bil nujno potreben nedovršnik. Vse to pa je jasnosti prav tako
v škodo, kot ji je v škodo, če v knjižnem jeziku nekaterim besedam
podtikamo drugačen pomen, kot pa ga imajo v ljudski govorici. Glagol
»ukvarjati se« npr. ne pomeni nič slabega, a vendar tudi nič dobrega,
saj je njegov koren »kvar«. Kljub temu pa zdaj že brez zadrege pišemo,
da se je Prešeren ukvarjal s poezijo, a Pravopis takšno rabo celo pri-
poroča. Podoben razvoj doživlja glagol »početi«, ki bo počasi menda
postal sinonim za »delati«. Tednik »TT« je nedavno pisal, da je sovjetska
javnost zdaj izvedela, kaj je sedanji sovjetski obrambni minister nekoč
»počel v Španiji«. A kdor si ob tem misli, da je šlo za kakšno nečedno
početje, se nemara moti!
Takšne ohlapnosti in nepreciznosti so hude smiselne napake, a prav
smiselne napake .so navsezadnje tudi edine važne. »Lepotne napake«,
Gradišnikova poglavitna skrb, so večinoma stvar osebnega okusa in res-
nično spotakljive so le tiste, za katere lahko trdimo, da so funkcionalne
napake. Jezik je sredstvo za izražanje misli in lep je torej le takšen
jezik, ki jasno, jedrnato in sugestivno izraža misli. Ce prevajalec s svo-
jimi stilnimi okornostmi zamegljuje avtorjeve misli ali jih celo naravnost
pači, je takšen prevod zanič. A vendar tak.šne napake v naših prevodih
niso redke. Ce se celo univerzitetnemu profesorju primeri, da besedo
»der Wille« (volja) posloveni z »vilami«, je to jasen dokaz, kolikšna je
človeška zmotljivost in s kolikšno natančnostjo mora urednik pregledo-
vati predložene prevode, zlasti prevode zahtevnejših del.
Resnično kriminalni prevodi so na našem knjižnem trgu seveda
redki, a po pravici jih sploh ne bi smelo biti! Ce bi takšne zločine javno
razkrinkovali, bi hitro tudi izginili. Zaostrena jezikovna kontrola oziro-
ma samokontrola bi sicer rahlo zmanjšala obseg naše knjižne proizvod-
442
nje, a vendar to ne bi bila nobena škoda, saj dandanes (deloma z druž-
benim denarjem) tiskamo že skoraj več knjig, kot pa jih ljudje morejo
pokupiti, vsekakor pa več, kakor jih ob naši prevajalski zmogljivosti
zmoremo zares solidno prevesti.
Ker Janez Gradišnik ni zaposlen v kaki založbi, najbrž ne ve, kakšni
»prevodi« vse prepogosto prihajajo na uredniške mize, ne ve pa tudi,
kje so najbolj zapljcveljene parcele slovenskege prevajalstva in kje pre-
potrebne kontrole tako rekoč ni. A če vse to morda le ve, a se je vseeno
rajši lotil G. Jakopinove, potem pa ga temu, le malo koristnemu dejanju
najbrž ni spodbodla samo skrb za kvaliteto slovenskega prevajalstva.
443
Moderno gledališče in njegov Izraz
Draga Ahačič
•>Samo kritični duh je ustvarjalen^
Oscar Wilde
Ce si hočemo ustvariti lîohltor tolilîo točno podobo o sodobnem gle-
dahšču, njegovih stremljenjih in perspektivah, se ne smemo omejevati
zgolj na režijsko in igravsko interpretacijo, ampak moramo upoštevati
sklop pogojev, odnosov in silnic, ki opredeljujejo gledališko tvornost in ki
obsegajo idejno estetska izhodišča, materialni in družbeni položaj gledališča,
splošno kulturno raven gledališkega ambienta, gledališko etiko, formiranje
gledališkega naraščaja, stik z občinstvom in njegovo vzgojo. Zato v pri-
čujočem razmišljanju ni naš namen podajati zgolj opis in klasifikacijo po-
sameznih umetniških smeri, ki se uveljavljajo v sodobnem gledališču,
ampak bomo poskušali sestavljeni gledališki pojav obravnavati in opre-
deljevati v zvezi z njegovimi načelnimi in konkretnimi dispozicijami,
z njegovo družbeno situacijo, estetsko in idejno funkcijo in v zvezi z nje-
govim vsebinskim in formalnim razvojem.
Vsebina  in  funkcija
Kar je človekovi naturi že od nekdaj lastno, da išče namena in smisla
svojemu dejanju in nehanju, začnimo pri enem izmed osnovnih vprašanj,
ki si jih tako gledališka kot vsaka druga umetnost zmerom znova zastav-
lja: v čem je namen in smisel gledališča? Na to vprašanje se nam ponuja
vrsta odgovorov, ustreznih različnim zvrstem, ki so jih razne gledališke
manifestacije izoblikovale v tisočletjih gledališkega razvoja, od religiozno
obredne do lascivno zabavne, od ekstatično poveličujoče do sarkastično
kljubujoče, od larpurlartistično esteticistične do politično propagandne,
od kritično vzpodbudne do varljivo uspavajoče, od najbolj sublimno estet-
ske do grobo vulgarne. Vendar pa je gledališče — pri tem mislimo na
umetniške gledališke manifestacije — brž ko se je odreklo svoje prvotne
obrednosti in se začelo ukvarjati s problemi človeka in člove.ške družbe,
tej svoji novi vsebini izoblikovalo tudi novo umetniško formo, novo
444
funkcijo, novo umetniško in družbeno poslanstvo: ».. . da kaže čednosti
njene poteze, pregrehi njeno podobo, svojemu času in družbi njeno obliko
in odtis.« Gledališki izraz se je spreminjal, sledeč novim oblikam in idej-
nim tokovom, ki so se v skladu z družbenim razvojem in odgovarjajoč
življenjskemu občutju posameznih dob porajali v literaturi in dramatiki,
dramatski zakoni in gledališke teorije so se menjavale, etična funkcija
gledališča, ki jo pogaja dramatika, pa je ostala nespremenjena in jo naha-
jamo v vseh umetniško pomembnih gledaliških formacijah:
Čeprav je pojem »angažirano gledališče« nastal šele pred nedavnim,
bi lahko rekli, da je angažiranost bistvena latstnost gledališča že od
nekdaj, ne angažiranost v smislu filozofskih dogem ali političnih doktrin,
ampak angažiranost v smislu človečnosti: angažiranost zoper nasilje bogov
in tiranov, zoper človekovo brezbrižnost in topost, angažiranost za resnico
in pravico, za prebujanje človekove zavesti, za razvijanje in uveljavljanje
moralnih norm v človeških odnosih. S svojim razreševanjem etičnih kon-
fliktov in s svojo kritiko posameznika in družbe predstavlja dramatika
oziroma gledališče dejansko najbolj etično izmed vseh umetnosti in kot
poseben katalizator sproža v gledavcih miselne in čustvene procese ter
jih sili, da se opredeljujejo, da zavzemajo lastna stališča v spopadih, ki
so jim priče. Prometej, Antigona, Edip, Hamlet, Alcest, Cacki so otroci
enega in istega prizadetega, pravičnega duha, ki navaja človeka k raz-
mišljanju, k razločevanju med dobrim in zlim, ter s tem razvija njegov
čut za individualno in družbeno odgovornost. Otroci tistega neprilagodlji-
vega duha so, ki skozi tisočletja drami človeštvo, da za zmeraj ne otrpne
v udobju sebičnosti, neobčutljivosti, toposti in prilagodljivosti.
Poleg te dramatike, ki združuje idejo in izraz v skladno, uravnove-
šeno in celovito podobo, pa obstajata še dve, med seboj nasprotujoči si
tendenci: prva, larpurlatistična, pripisuje gledališču predvsem estetsko,
v plemenitem smislu te besede zabavno funkcijo ter se ukvarja v glavnem
s formalno estetskimi problemi. V to zvrst, ki načeloma zanikuje idejno
vsebino gledališča, sodijo formalistična prizadevanja, izhajajoča s stališča,
da je smisel umetnosti v razkazovanju artistične domiselnosti in spret-
nosti. Drugo smer pa zastopa tako imenovano tezno gledališče, ki je njegov
poglavitni namen ilustrirati in eksplicirati določene filozofske ali politične
ideje.
Ce larpurlatistična dramatika zanemarja miselno in vsebinsko stran
in si s tem odvzema del svojega globljega bistva, pa gledališče, ki hoče biti
glasnik določene filozofske ali družbeno politične ideje, le-to enostransko
in shematično izpostavlja na račun življenjskih in umetniških dimenzij;
zakaj sleherno gledališko delo, ki ima količkaj umetniške teže, daleč pre-
rašča okvir kateregakoli filozofskega teorema ali politične doktrine; filo-
zofska ali družbeno politična resnica je lahko samo del umetniške resnice.
Razen gledališča, ki niha med dvema skrajnostima, med estetsko in
idejno vsebino, je treba omeniti še razne oblike gledaliških circenses, od
pridobitniško zabavnih do politično propagandnih spektaklov, ki vlečejo
človeka proč od njega samega, proč od človeške in življenjske resničnosti
'145
in ga omamljaj'o z lažnimi predstavmi in iluzijami, strežejo samozado-
voljnemu egoizmu in prilogodljivi omejenosti povprečja in podpovprečja
in večkrat niso nič drugega kot poneumnjevalno orodje raznih političnih
diktatur. Njihova prizadevanja ne sodijo v okvir gledališke umetnosti v
pravem smislu besede.
Prav tako kot v dramatiki se omenjene smeri kažejo tudi v gleda-
liških uprizoritvah in njihovih zamislih, zlasti še, odkar se je koncem pre-
teklega stoletja v gledališču pojavil režiser kot avtorjev soustvarjavec in
se je z njim začelo eno izmed najbolj razgibanih in plodovitih razdobij
v gledališki zgodovini, obdobje modernega gledališča. Tisočletja obstoja
gledališču niso prinesla toliko novega kot zadnjih osemdeset let od Craiga,
Stanisiavskega in Copcauja pa do Brechta, Vilara in Brooka. Nastop reži-
serja je tudi bistveno vplival na vsebino in funkcijo gledališča s tem, da
so so nekateri režiserji proglasili za absolutne gledališke ustvarjavce in
začeli samovoljno razpolagati z avtorjevim delom in pretvarjati celo nje-
govo idejno vsebino. Ta režiserski odnos do dramskega teksta je izzval
dolgotrajen boj za primat med avtorjem in režiserjem in povzročil kon-
flikt med vsebino in formo.
Gledališko uprizarjanje dramskega dela, oživljanje njegovega zu-
nanjega dogajanja, situacij, zapletov in spopadov, podanih v tekstu, namreč
ne vključuje že samo po sebi tudi osnovne ideje tega dela, ki je večkrat
izražena posredno in jo je treba razbrati iz podteksta. Kakor jc na primer
mogoče eno in isto glasbeno partituro predvajati na različne načine, prav
tako in še neprimerno več možnosti daje za to dramska predloga. Zakaj
glasbena partitura je neprimerno natančnejše opredeljena od gledališkega
besedila; točno je določena njena intonacija, melodija, ritem, dinamika,
barva, čustveno razpoloženje, pri gledališkem tekstu pa vsega tega ni ali
pa je le v neznatni meri; in režiserjeva naloga je, da v sodelovanju z igrav-
ci izbira in določa vse odtenke izraznih elementov, ki vsak izmed njih
lahko bistveno vpliva na vsebino in vzdušje uprizoritve', tudi če gre za
preprosto in enostavno delo, kaj šele pri moderni dramatiki, ki svojo idejo
zavija v poetično prispodobo, alegorično fabulo, prefinjeno ironijo, grozlji-
vo grotesko ali fantastično absurdne situacije.
Tudi če ima najboljšo voljo biti zvest avtorju, se režiser, ki nima za-
dostne literarne izobrazbe, splošne kulture in umetniške tenkočutnosti, da
bi lahko dojel specifično vzdušje dramskega dela in razbral njegovo
osnovno idejo, lahko bistveno odmakne od tega dela, tako da dobi njegova
uprizoritev povsem drugačen smisel, kot pa je smisel dela, ki ga upodablja.
Se neprimerno več možnosti za potvorbo dramskega teksta pa obstaja pri
režiserjih, ki si lastijo pravico, da dramsko delo spreminjajo po svoji za-
misli in všeči. Pri tak.šnih uprizoritvah ponavadi umetelnost forme zakrije
globljo človeško vsebino ali pa je ta vsebina nasilno prikrojena določeni,
' Uprizoritev istega dela, z istim ansamblom in z istim režiserjem se
iz komedije lahko sprevrže v dramo že samo s tem, da ji dosledno zavlačujemo
tempo. ,
446
delu povsem tuji ideji^. V obeh primerih seveda gledališče omejuje svojo
umetniško funkcijo, se odreka svojemu človeškemu poslanstvu ter ostaja
na ravni bolj ali manj estetskega artizma ali pa bolj ali manj kulturne
propagande.
Režija
Čeprav je gledališka umetnost stara nekaj tisočletij, se je poklic re-
žiserja v današnjem smislu, režiserja, ki ni več samo organizator, usmer-
jevavec odrskega prometa in korepetitor, kot je bil dotlej, ampak umet-
niški oblikovavec in interpret dramskega dela, dokončno izoblikoval šele
pred kakimi osemdesetimi leti.'' Bistvo moderne režije je v tem, da izhaja
iz določene, jasno opredeljene gledališke in uprizoritvene zamisli, ki te-
melji na režiserjevem osebnem odnosu do dramskega teksta, na režiser-
jevih estetskih načelih, na splošnem in strokovnem znanju in ne nazadnje
na umetniški intuiciji. Režiserjevo individualno predstavo o dramskem
delu morata hkrati oblikovati oko spoštljivega in zavzetega ljubitelja
in oko prefinjenega, strogega kritika, njegova odrska upodobitev pa
mora razodevati neposrednost, enovitost in polnost prvega vtisa in hkrati
minuciozno kritično razčlembo. Sodobna režija se oddaljuje od odrskega
objektivizma in historicizma; njena prva dolžnost je razbrati, dojeti, po-
sredovati in tolmačiti ne samo zunanjo akcijo dramskega dela, ampak
tudi njegovo vsebinsko jedro, idejo, iz katere in zaradi katere je to delo
sploh nastalo.
Režiser je stopil v gledališče v času, ko je bil zvezdniški kult na
višku, ko so prvaki in primadone neomejeno vladali gledališču, v času,
ko so avtorji prilagodljivo in preračunljivo pisali »na igralce« in »za
občinstvo«. A prepustimo besedo o takratni gledališki situaciji režiserju
in gledališkem zgodovinarju Sylvainu Dhommu: »Se nikoli niso pisali
tako slabih iger, še nikoli niso toliko govorili o navodilih, načrtih, iz-
najdljivih konstrukcijah, o nezmotljivih receptih, o dobro narejenem
gledališču ... Meščanstvo je zasipavalo z denarjem pomirljivo literaturo,
zato da ga je ujčkala in uspavala. Svojo kulturo je imelo za psihično
terapijo, ki ni zdravila, ampak omamljala.. . Gledališki pisatelji so se
spremenili v kro.šnjarje z univerzalnim balzamom. Pisanje ni imelo več
nobene zveze z resnico ... Stanju pisanja je odgovarjalo stanje na odru.
Gledališče je bilo v celoti prepuščeno proizvajavcem odrskih efektov in
najbolj dovršenemu glumaštvu. Igravci so bili kralji odra. Zanje se je
pisalo, oni so vladali avtorjem, si izbirali kostume, stopali na oder kot
na piédestal in s topotom pete dajali znamenje ploskačem. Zgodovina še
'-' Leta 1936 so pod značilnim naslovom »Naše adaptacije klasikov« lenin-
grajski režiserji izdali zbornik člankov, ki je obsegal gledališke priredbe kla-
sičnih dramskih del v smislu »vulgarnega sociologiziranja«.
Pri tem seveda izvzemamo posamezne, redke univerzalne gledališke
ustvarjavce, kot so bili Ajshil, Shakespeare, Molière, Lope de Vega in drugi,
ki so svojo literarno umetniško zamisel uveljavljali tudi v svojih režijskih in-
terpretacijah.
447
ni poznala tako zabavnega in bleščečega gledališča, vendar ne smemo
pozbiti, s kakšnim povprečjem in razkrojem je bil plačan ta varljivi
sijaj.«*
Razumljivo je, da jc ta situacija gledališča, katerega odnose in nravi
poznamo iz Balzacovih del, vzbujala ogorčenje in odpor resnih gledaliških
delavcev in reformatorjev in da so le-ti v svoji vnemi po očiščenju in
prenovitvi gledališča kdaj pa kdaj zašli tudi v skrajnost in absurd. Vse-
kakor je treba posamezna gledališka stremljenja vselej postaviti v nji-
hovo lastno situacijo in razmere njihovega časa ter jih v tem okviru pre-
sojati, če hočemo pravilno oceniti njihovo vlogo in pomen.
Nemogoče bi bilo, četudi samo v skopem obrisu, v tem okviru obde-
lati vrsto znamenitih režiserskih osebnosti, ki so se uveljavljale v zad-
njih osemdesetih letih in vsaka po svoje oblikovale izraz modernega gle-
dališča, nemogoče bi bilo opredeliti vse najrazličnejše, često nasprotujoče
si gledališke zamisli in režijske koncepte, od temeljitih, vsestranskih re-
form Stanislavskega, Craiga, Copeauja in Brechta, ki zajemajo vse sesta-
vine gledališke tvornosti, pa do izključno oblikovnih iskanj in artističnih
ekshibicij. Zato se bomo omejili predvsem na poglavitne, izrazito nova-
torske tokove in njihovo idejno estetsko vsebino.
Lahko rečemo, da je v pičlih petdesetih letih — od nastopa režiserja
pa do tridesetih let — gledališče iznašlo nešteto izvirnih formalnih in
tehničnih izraznih možnosti; in če pomislimo na Reinhardtovo sugestivno
grandioznost in iznajdljivost njegove odrske tehnike in mašinerije, na
vratolomno drznost in ekskluzivno gledališko fantazijo Meyerholda, na
absurdne efekte francoskega surrealističnega ali na bizarnost nemškega
ekspresionističnega gledališča, na Batyjev prefinjeni artizem, da omenimo
samo najbolj značilne tovrstne pojave, nas obide misel, če ni danes morda
jalovo početje, iskati samo izvirnih zunanjih učinkov. Kot kaže, se gle-
dališče tega tudi zaveda in se vrača k avtorju in njegovi idejni vsebini.
Boj za prvo mesto v gledališču, ki ga je režiser vsilil avtorju s svojo
samovoljo in nasiljem, se končuje z zmago avtorja, kot nam potrjujejo
besede enega izmed najbolj izvirnih sodobnih režiserjev, Jeana Vilara:
»Cas bi že bil, da izgine tista umetnost, ki je sama sebi namen in cilj,
in da se vnovič vrnemo k avtorju, ga poslušamo in mu sledimo, da se v
skladu s tem ogibamo diktatorskih napak, ki je zanje režiser zmeraj
dostopen. Vse, kar je ustvarjeno izven odrskih navodil, vsebovanih v tek-
stu, je »mizanscena«, ki jo je treba potemtakem prezirati in zavračati.«
Navedena izjava se tudi povsem sklada z načelno opredelitvijo gle-
dališke režije, ki jo je podal režiser in teoretik modernega gledališča
Jacques Rouché: »Cilj režiserja je, da osvetli gledališko delo v celoti,
da poudari njegove glavne črte, da mu da obleko, če lahko tako rečemo ...
Ne sme ga spačiti niti preobložiti, temveč zgolj uveljaviti njegove poteze
in značilnosti njegove lepote.«' Ta opredelitev režiserjeve naloge pa vse-
buje hkrati tudi načelni odnos do gledališča in njegove idejne vsebine,
' Sylvain Dhome, La mise en scène d'Antoine à Brecht, Paris, IQ.'iO.
* Jacques Rouché, L'Art théâtral moderne, Paris, 1924.
448
odnos, ki daje prednost dramskemu delu in ki je njegov poglavitni na-
men, to delo čimbolj adekvatno, z ustreznimi in sodobnimi izraznimi
sredstvi upodobiti.
V vsestranskem in razgibanem vrenju, ki ga je povzročil pojav reži-
serja, izrazito izstopa troje vodilnih gledaliških smeri. Prvi dve sta nova-
torski, iščoči, avantgardni ali eksperimentalni, tretja pa je tradicionalna;
prvi dve se porajata iz iste osnovne pobude: iz odpora zoper vse, kar je v
gledališču ustaljenega, preživelega, iz odpora zoper konvencionalne šab-
lone, maniro, rutinerstvo, lažni patos, komercializem, površnost in šuš-
marstvo, iz želje po iskanju novih izraznih možnosti, po iskanju novega
gledališkega izraza, ki naj odgovarja sodobnemu življenjskemu občutju
in sodobnim dramatskim prijemom. Tretja, tradicionalna smer pa živi
od gledališkega izročila in se oplaja in pomlajuje s pridobitvami prvih
dveh.
Izmed obeh iščočih tendenc je za gledališki razvoj pomembnejša tako
imenovana reformatorska, ki zajema tako idejno kot estetsko stran gle-
dališča, ki ne stremi samo po prenovitvi forme kot take, ampak išče v
novi obliki predvsem njeno vsebinsko funkcijo. Ta gledališka zamisel in
iz nje izhajajoči režijski koncept se ne zadovoljuje z estetsko zabavno,
mistifikatorsko, utilitaristično' ali ekshibicionistično funkcijo gledališča,
ampak vidi smisel gledališča v umetniškem upodabljanju resnice o člo-
veku, ki jo izpoveduje sleherno umetniško dramsko delo. S tem da po-
stavlja težišče na idejno vsebino, pa režiser ipso facto sprejema določena
načelna izhodišča za svojo režijsko zamisel, in sicer ta, da se pri gledališki
upodobitvi naslanja izključno na dramsko besedilo in se odreka vsemu,
kar ni organično in smiselno povezano z njim. Navedeni načelni odnos do
gledališča in dramskega dela je bistven in značilen za gledališko refor-
matorstvo in temelji na široki, celoviti zamisli, ki obsega vse komponente
gledališča: od dramatike, režijske in igralske interpretacije, tehničnih iz-
raznih sredstev in gledaliških prostorov pa do vzgojnih metod, etičnih
problemov in do pridobivanja in oblikovanja občinstva. Režiser reforma-
tor, da ga tako imenujemo, z razumsko razčlembo in umetniško intuicijo
do potankosti prodre v intimni avtorjev svet in njegovo dogajanje, se
navzame njegovega posebnega značilnega vzdušja in skuša ta svet oživiti
na odru v vsej njegovi razsežnosti in polnosti. Razen obsežne literarne
in splošne kulture, tenkočutnosti, okusa, in ustvarjalne domišljije zahteva
to delo režiserja tudi trdnih, jasnih estetskih in etičnih stališč, sposobnosti
samostojne presoje, izčiščenega individualnega odnosa do osnovnih člo-
veških in umetniških problemov: edino s pomočjo teh lastnosti se režiser
lahko približa dramski umetnini, jo v največji meri dojame in z njo
zaživi.
S tem da se režiser podreja zrhtevam avtorja oziroma njegovega dela,
ne ovira poleta svoji ustvarjalni domišljiji niti ne okrnjuje svoje režiser-
ske osebnosti, kot bi mogoče kdo mislil; nasprotno, ta njegov odnos doka-
zuje njegovo notranjo suverenost, zrelost in poglobljenost, zakaj pri re-
formatorski režiji ne gre za neki objektivistični prijem ne za splošno-
veljavno modno geslo, ampak za enkratno, individualno in subjektivno
10 Problemi
449
gledališko vizijo, ki naj ustvari čim tesnejši stik in sporazum med avtor-
jem in občinstvom in ki jo je treba ustvariti za vsak tekst, za vsako upri-
zoritev posebej. Zato lahko vsako reformatorsko režijsko postavitev smat-
ramo kot eksperiment v globljem smislu te besede, saj mora vsakemu
delu izoblikovati poseben koncept. Kot ugotavlja režiser in igralec Charles
Pitoëff, »vsako dramsko delo zahteva svojo lastno režijo. Treba je torej,
da režiser zavrže sleherno apriorno doktrino, zato da se bo lahko prežel
z duhom tega dela, če hoče, da bo popolnoma prodrl vanj.« In to ne velja
le za sodobna dela, ki se prvič uprizarjajo, ampak tudi za klasično dra-
matiko, ki se uprizarja že desetletja in stoletja. Zakaj vsaka doba, vsaka
družba gleda na klasična dela s svojega zornega kota in išče v njih pred-
vsem sozvočja s samo seboj, išče sorodnih življenjskih situacij, konflik-
tov in problemov, skratka išče in poudarja to, kar ji je najbolj blizu.
Cim obsežnejše in čim globlje so človeške in umetniške dimenzije dram-
skega dola in njegovih likov, tem bolj se razlikujejo njegove upodobitve
v različnih dobah. In prav reformatorsko gledališče je tisto, ki oblikuje
specifični pogled svojega časa na klasično delo ne le v formalnem, ampak
tudi idejno vsebinskem smislu in ustvarja ustrezen, nov gledaliških izraz,
ki se v njem razodeva miselnost in življenjsko občutje tistega časa.
Morda se komu zdi protislovno, da pri režijski interpretaciji zahte-
vamo individualno, osebno, enkratno zamisel, hkrati pa terjamo od nje,
da priznava avtorjev primat, da se pred njegovim delom tako rekoč
umakne v anonimnost. Vendar prvo ne izključuje drugega, kot se morda
zdi na prvi pogled. V dokaz naj navedemo nekaj odlomkov iz znane Sar-
trove razprave »Ka je literatura«, v kateri avtor razčlenjuje proces
branja. Takole pravi: ».. . Branje je vodeno ustvarjanje. V nekem smislu
literarna snov dejansko nima druge substance razen bravčeve subjektiv-
nosti. Pisatelj torej apelira na bravčevo svobodo, da sodeluje pri ustvar-
janju njegovega dela.« Vendar pa ta soustvarjalnost bravea ni poljubna,
ampak jo vodi in omejuje neki imperativ. »Knjiga ne služi moji svobodi,
ampak jo terja. Knjiga ni sredstvo za poljuben cilj, kot je to na primer
orodje, ampak se sama postavlja za cilj bravčevi svobodi. Bravčeva do-
mišljija nima samo usmerjevalne, ampak tudi tvorno funkcijo, ona se ne
poigrava, njena naloga je, da spet sestavi umetnino po sledovih, ki jih je
zapustil umetnik. Tako kot ostale funkcije duha tudi domi.šljija ne more
uživati sama nad seboj, zmeraj teži navzven, zmeraj je za nekaj anga-
žirana ... Svoboda ni v uživanju med poljubnim subjektivnim početjem,
ampak v ustvarjalnem dejanju, ki ga terja neki imperativ.«
Kar ugotavlja Sartre za bravea, velja še toliko bolj za režiserja, ki
je njegova prva naloga, da je idealen bravee, najbolj pozoren, tenko-
čuten, natančen, pronicljiv, prostodušno dovzeten in prefinjeno zahteven,
navdušeno predan in nepopustljivo kritičen hkrati. Gledališka uprizoritev
ni nič drugega kot realizacija subjektivne režiserjeve vizije, vizije bravea
o avtorjevem delu, je v gledališkem jeziku izpovedan intimni odnos do
tega dela. In naj je ta odnos še tako oseben, realizacija še tako izvirna,
ne more biti poljubna, ampak se mora podrejati imperativu dela, se pravi,
da mora ostati v okviru dramske strukture, ne sme porušiti njenega no-
450
tranjega ravnotežja, ne sme prekoračiti nevidni ris, ki obdaja v sebi za-
ključeni, harmonični svet umetnine. Brž ko to stori, se čar razbije, ču-
dežni svet se razblini; izven risa ni več nobenih omejitev, vse je enako-
vredno, vse mogoče. Namesto da bi bila cilj, se umetnina spremeni v
uslužno sredstvo, ki je kot tako samo na sebi brez vrednote, se pravi,
da ni več umetnina.
Razen dobe in družbe, ki se nujno izražata v vsaki umetniški in torej
tudi režijski zamisli, pa je seveda še vrsta faktorjev, ki vplivajo na upri-
zoritev dramskega dela in jo oblikujejo in ki jih mora režiser reformator
upoštevati, če hoče, da bo njegova uprizoritev tvorila ubrano celoto. Jean-
Louis Barrault ugotavlja: »Gledališko delo Jahko uprizorimo na sto načinov,
vendar bi moral biti en sam glede na določeno igralsko skupino in njene
materialne možnosti.« Ali z drugimi besedami: režiser mora svoj načelni
estetski in idejni kcmcept uskladiti in uravnovesiti s konkretnimi izraz-
nimi materialnimi in tehničnimi možnostmi, ki z njimi razpolaga. Refor-
matorsko gledališče kot sinteza številnih parametrov, ki jih določajo:
dramsko delo, režiserjeva osebnost z mentaliteto svoje dobe, s svojim
individualnim idejnim in estetskim nazorom, izrazne zmogljivosti določe-
nega igralskega ansambla in dani materialni in tehnični pogoji, pred-
stavlja najbolj zahtevno, obvezno in odgovorno obliko gledališke dejavno-
sti in terja vsestransko, umetniško formirano, zrelo režisersko osebnost
z veliko mero človeške prizadetosti, doslednosti, zavzetosti, neprilagodlji-
vosti kakor tudi skromnosti. Kot trdi teoretik Paul Blanchart, je osnovna
vrlina režiserja diskretnost: »...najboljša režija je tista, ki se ne vidi,
ki se ne izpostavlja, ki zavzeto in skromno služi dram.'ikemu delu.«" Ten-
kočutna obzirnost do avtorja in nevsiljivost, ki ju je mimogrede povedano,
zmožen edinole kultiviran in pronicljiv režiser, dajeta reformatorskim
uprizoritvam videz samoumevnega, naravnega, običajnega. Ker takšna
režija zametava vsako pretiravanje, prenapenjanje, nesmiselno, ceneno
efektnost, ima nepoznavavec občutek, da režije tako rekoč ni, da je pred-
stava nastala sama od sebe, zlahka in brez najmanjšega truda, da je prav-
zaprav vse, kot treba, in da drugače biti ne more. Ne le temeljitega po-
znavanja stroke, ampak tudi izostrenih kritičnih meiil je treba, da se
lahko razčleni in pravilno oceni takšna režija. Zatorej ni čudno, če je,
kot ugotavlja kronist francoskega gledališkega kartela Jean Hort, »z de-
lom gledaliških reformatorjev prav tako kot z nekaterimi izvirnimi ali
genialnimi deli, ki morajo leta in leta čakati na popoln uspeh.«' Kolikor
kulturnejši je ambient, toliko bolj razviti in izostreni so kriteriji in toliko
večje so možnosti za uveljavljanje pa tudi sploh za nastanek reforma-
torskega gledališča, medtem ko primitiven ambient brez umetniških kri-
terijev s svojim kulturnim neposluhom duši in v kali zatira vsak more-
bitni tovrstni poskus.
Drugo smer gledališkega iskanja predstavljajo režiserji, ki so vsa
njihova prizadevanja usmerjena k odkrivanju novih formalnih prijemov
' Paul Blanchart, Histoire de la mise en scène, Paris, 1948.
' Jean Hort, Les théâtres du cartel, Genève, 1944.
451
in ki je njihova poglavitna skrb zunanji videz gledališke uprizoritve. Pri
tem jim je bolj važna učinkovitost kot pa funkcionalnost izraznih sred-
stev; vsebina dela jih zanima le toliko, kolikor jim daje priložnost za ori-
ginalne in efektne domisleke. Njihov poglavitni namen je očarati ob-
činstvo; odkrivanje novih gledaliških učinkov jim je cilj, smisel gleda-
lišča jim je v demonstriranju režiserske iznajdljivosti, v umetelnem pro-
duciranju, ki je sredstvo zamenjalo za cilj in postalo samo sebi namen.
Značilno za formalistična iskanja je, da se rada oprijemajo raznih
gledaliških obrazcev kot splošnoveljavnega in vsestransko uporabnega
pravila, kot edinozveličavne dogme in se opredeljujejo z nazivi, kot so
bili na primer danes že deloma pozabljeni pojmi: teatralizirano, biomeha-
nično, literarno in antiliterarno gledališče, gledališče krutosti, čarobno,
totalno ali kemično čisto gledališče in podobno. Navedene oznake ne ka-
žejo samo na obilico in raznovrstnost formalističnih gledaliških stremljenj,
ampka tudi na njihovo kratkotrajnost, ki je pogojena že v sami naravi
teh gledaliških zamisli. Zakaj brž ko se neki režijski koncept, naj je še
tako nov in izviren, omeji z določenim togim kalupom in se v njem ustali,
se nujno in neizbežno sprevrže v okostenelo maniro, ne glede na to, da
je abotno sleherno prizadevanje za univerzalno šablono, ki bi se prilegala
Sartru, Giraudouxu, Williamsu, Fryju, Eliotu^Beckettu, Arrabalu, Brechtu,
Dürrenmattu, lonescu, Pinterju, Ghelderodb, Sylvanusu in Albeeju, da
o klasikih sploh ne govorimo. Copeaujev sti! na primer ni v kakem enot-
nem receptu, ampak pomeni najbolj adekvaten in kristaliziran oseben
izraz za določeno vsebino; stila torej ne ustvarja bolj ali manj nasilno
imputiran zunanji prijem, stil lahko izhaja edinole iz dramskega dela,
iz režiserjevega umetniškega odnosa do tega dela in do gledališča sploh.
Koncentracije življenjskih silnic, razsežnosti značajev, napetosti situacij,
silovitosti spopadov, doslednosti in zgoščenosti dogajanja ni mogoče zajeti
v noben standardni kalup, ampak je treba vsakemu dramskemu delu
odrsko podobo in izraz ukrojiti posebej in »po meri«, če hočemo, da se
bo polno uveljavila vsa njegova enkratna in značilna lepota in misel.
Med iskateljskima dejavnostima predstavlja gledališki esteticizem
spričo svoje brezobveznosti linijo manjšega odpora, saj ne terja od reži-
serja posebne intelektualne zrelosti, strokovne izkušenosti in umetniške
discipline, ampak zgolj več ali manj originalno domišljijo, kateri pušča
prosto pot. Ce zastopajo reformatorsko gledališko smer redki, izjemni
posamezniki, ki zametavajo ceneni uspeh in ki jih še tako bridke izkušnje
niso speljale na zložnejšo in uspešnejšo pot kompromisarskega prakticiz-
ma, ima formalistično gledališče precej več pristašev; med njimi je sicer
manj izvirnih ustvarjalcev, zato pa je toliko več epigonov. Saj so obli-
kovni gledališki eksperimenti spričo svoje otipljive nazornosti in zunanje
izrazitosti kaj pripravni za posnemanje, hkrati pa so še tako neukemu ob-
činstvu očitni na prvi pogled in režiji se ne more zgoditi, da bi ostala
neopažena, kar je vsekakor zapeljiv obet za režiserja, ki lastnemu oseb-
nemu uveljavljanju daje prednost pred uveljavljanjem določenih idejno
umetniških zamisli.
452
Razen esteticistov in pa ambicioznih, nadebudnih začetnikov, katerih
večina se kasneje zateče v varno okrilje konvencionalnoga gledališča, se
z efektnimi gledališkimi poskusi radi ukvarjajo tudi režiserji provincial-
nih gledališč, ki v svojem tipičnem strahu pred provincialnostjo hlastajo
za poslednjimi novostmi in mehanično privzemajo to, kar jim je najbolj
vidno in dostopno.
Ce formalistična gledališka prizadevanja opredeljujemo s stališča
družbene funkcije gledališča, jih moramo prišteti k neangažiranim zvr-
stem. S svojo poudarjeno spektakuloznostjo zaposlujejo predvsem gle-
davčeva čutila, medtem ko njegov razum ostaja manj prizadet; pri tem
puščajo vnemar tudi gledavčevo intimno povezanost z dramskim doga-
janjem, njegovo celovito človeško participacijo in ga omejujejo na vlogo
pasivnega, prostodušnega, senzacij željnega radovedneža, ki odprtih ust
strmi nad rokohitrskimi in akrobatskimi umetnijami. Zakaj razkošje,
ekstravaganca ali bizarnost lahko občinstvo očara, preseneti, mu vzbudi
občudovanje in navdušenje, ne more pa ga človeško pretresti, čeravno je
prav to bistvena lastnost gledališke umetnosti in njena najvišja vrednota.
S tem da se formalistično gledališče obrača zgolj na gledavčevo čutno za-
znavo, ustvarja med odrom in občinstvom distanco, ki ne razodeva le
degradacije in podcenjevanje občinstva, ampak tudi degradacijo in pod-
cenjevanje gledališča samega. Resnično je takemu režiserju potrebno
Reinhardovo mojstrstvo, Meyerholdova genialnost, Batyjeva estetska
hipersenzibilnost ali Artauaov fanatizem, da se njegova prizadevanja
lahko tvorno vključujejo v razvoj gledališke umetnosti.
Ce smo opozorili na vse te pomanjkljivosti in slabosti, pa seveda ne
mislimo reči, da je formalno iskanje nepotrebno, ampak, nasprotno, me-
nimo, da je vsako hotenje po prenovitvi gledališča, če izhaja iz primernega
strokovnega znanja in iskrene, notranje zavzetosti, pozitivno in koristno.
V določenih družbenih situacijah pa ta gledališka smer dobiva celo na-
predno družbeno vlogo, in sicer tedaj, kadar si oblast prilasti absolutno
ingerenco nad umetnostjo in jo kot vrhovni arbiter kanonizira, ji določa
vsebino in formo, kar ima za posledico tudi razvrednotenje estetskih in
etičnih meril; v takšnih razmerah sleherna novost ne pomeni samo oboga-
titve v formalnem pogledu, ampak revolt zoper primitivizem in nazad-
njaštvo, negacijo preživelega, utiranje poti novemu, boj za svobodo umet-
niškega izraza.
Tretja, najštevilnejše zastopana režijska smer pa je tradicionalno
gledališče, ki se v najboljšem primeru oplaja in pomlajuje z že uveljav-
ljenimi in preizkušenimi rezultati prejšnjih dveh smeri, v slabšem, a dokaj
pogostejšem primeru pa ostaja na ravni zastarelega konvencionalnega
gledališkega prakticizma. Kot je že iz oznake same razvidno, vodi njegova
smer po varnih, izhojenih poteh in živi od bolj ali manj spretne in srečne
kompilacije. Za razliko od prejšnjih dveh, ki se praviloma rojevata izven
rednega, uradnega gledališkega življenja in se uveljavljata v najtežjih
materialnih pogojih, deluje tradicionalno gledališče večinoma v dokaj
ugodnejših materialnih razmerah; saj sodi sem večina stalnih gledališč od
453
reprezentativnih gledahških hiš pa do raznovrstnih gledaUšč komercial-
nega in zabavnega značaja.
Osnovna značilnost tradicionalne režije je pomanjkanje enotne vo-
dilne gledališke zamisli in režijskega koncepta, ki bi izražal celovito, ad-
ekvatno in hkrati posebno režiserjevo predstavo o avtorjevem delu. Zato
so v teh gledališčih, razen redkih izjem, ki jih gre pripisovati srečnemu
naključju, vse uprizoritve, naj gre za klasično ali moderno delo, tragedijo
ali komedijo, dramo ali farso, približno enake, shematične, brezosebne,
stilno neizenačene, brez specifičnega vzdušja, ki utripa v sleherni dramski
umetnini; kdaj pa kdaj sicer izstopajo posamezne prepričljive igralske
stvaritve, ki pa jim pomanjkanje ustreznega okvira in skladnosti ostalih
sestavnih elementov jemlje rezonanco in plastiko. Druga značilnots kon-
vencionalne režije je, da pri izboru igravske zasedbe ne išče toliko vlogi
odgovarjajočega igravskega karakterja, ampak da se predvsem opira na
igralski ugled in na obstoječo hierarhično lestvico, ki je tipičen pojav
tradicionalnega gledališča in ki se ne formira vselej po umetniških kri-
terijih. Ker taka režija ne izhaja iz podrobne analize podteksta in iz in-
timnega odnosa do dela, podaja zunanji potek dogajanja in razvoj kon-
flikta objektivistično in dobesedno z večjo ali manjšo zunanjo dinamiko,
v bolj ali manj slikoviti in okusni odrski opremi, in nas spominja na go-
stilniško polivko, ki daje enoten okus najbolj raznovrstnemu in pestremu
jedilnemu listu.
Te splošne značilnosti tradicionalnega gledališča, ki dobivajo toliko
bolj negativni predznak, kolikor nižja je splošna kultura ansambla in
okolja, pa .so precej ali skoraj povsem zabrisane v starih in uglednih
gledaliških hišah, kjer se je spričo dolgotrajne tradicije in visoko raz-
vitega ambienta izoblikoval tudi visok splošno kulturni in umetniški nivo
ter temu ustrezna umetniška merila in kjer pfjmanjkanjc enotne izvirne
režijske zamisli nadomešča temeljito strokovno znanje, splošna razgle-
danost, inteligenca in umetelnost igravskega izraza ali, z drugo besedo,
visoka gledališka omika. Vendar pa ta gledališča običajno ostajajo- pri kla-
sičnem repertoarju in se le redko spuščajo v tvegane poskuse z moderno
dramatiko.
Metamorfoze  gledališkega izraza
Igra naključja je hotela, da je modernemu gledališču odprl pot usluž-
benec pariške plinarne, samouk, ki je s svojo amatersko skupino, ime-
novano »Svobodno gledali.šče«, začel razbijati konvencionalne šablone
romantičnega gledališča, čistiti oder njegove stereotipne navlake in na
stežaj odpirati vrata novim literarnim in idejnim tokovom, ki so hoteli
v umetnosti upodabljati resnico življenja. Danes se sicer zdi naivno
in nesmiselno, da je Antoine, v hotenju, da bi posnel videz resnice,
razobesil na odru pravo, krvavo govedino ali pa nagnal nanj žive kokoši,
vendar moramo pomisliti, da je bilo to v času, ko je bil »oder preplavljen
z vsem mogočim narodopisnim kičem in z vsomogočo starinsko ropotijo
454
porajajoče se arheologije«.* Da so Antoinove novotarije dejansko pomenile
gledališko revolucijo, lahko sklepamo po silovitem ogorčenju, ki so ga
vzbujale. Takole pravi pričevanje o eni izmed predstav »Svobodnega gle-
dališča«; »Skupina je najela neko veliko gledališče in izbrala precej sta-
tistov. Prizorišče je predstavljalo Hyde park, kjer se vrši miting, in na
odru je bilo več godb, opremljenih z vsemi instrumenti. Antoine je pred-
videval škandal. Ker sam to pot ni igral, se je s policijsko piščavko vrinil
med statiste. Dal je točna navodila: če bi nemir v dvorani začel ovirati
potek predstave, naj na njegov žvižg vsi muzikanti začno igrati, kar jim
pade v glavo, samo da bo čimbolj glasno in neubrano. Rečeno storjeno:
in igro so lahko odigrali do konca, potem ko je trobentam, pozavnam
in velikim bobnom uspelo spraviti ob sapo uboge gledavce, ki so lahko
protestiral samo s svojimi lastnimi glasilkami.«" Ob neki drugi priložnosti
pa dvajset minut po koncu predstave ni bilo mogoče povedati avtorjevega
imena, kot je bil tedaj običaj pri krstnih predstavah. Vsa dvorana je vpila
in tulila, pristaši »Svobodnega gledališča« pa so z balkonov skakali na
pobesnele nasprotnike.
Vendar je treba vedeti, da je pomen »Svobodnega gledališča« bolj
v njegovem borbenem zagonu, v pogumni nesebičnosti kot pa v umetniški
dognanosti, in da je gledališko resnico, ki jo je najavljal in ji utiral pot
Antoine, odkril šele Stanislavski, ki je prvi ustvaril na odru ambient in
vzdušje. Tu ne gre več samo za zunanji videz resničnosti, za golo posne-
manje življenja kot pri Antoinu, ampak za skrivnostni, neoprijemljivi,
globlji utrip življenja, za nevidni, a nenehno prisotni fluid, ki ga poraja
intimni odnos posameznika do ljudi in stvari okrog njega. In to resničnost,
to čustveno atmosfero je Stanislavski izoblikoval do najmanjšega detajla.
Vsa njegova gledališka prizadevanja po »pravi umetniški pristnosti« te-
meljijo na studioznem analiziranju čustvenih odnosov in notranjih raz-
položenj, na odkrivanju najbolj skritih vzgibov in nagibov človeške duše.
Gledališka zamisel Stanislavskega, ki izvira iz iskanja »notranje resnice«,
je prešla vse etape takratnega umetnostnega razvoja od historičnega rea-
lizma in naturalizma, preko psihološkega ali, kot mu pravi Stanislavski
sam, ponotranjenega realizma, fantastike, simbolizma, impresionizma, sta-
tuarnosti, shematizacije pa do čiste teatralnosti totalnega gledališča v so-
delovanju s Craigom in do futurističnih študijskih poskusov z Meyerhol-
dom. Ta gledališka ekspcrienca je nedvomno najbolj kompleksna, obsežna,
vsestranska in bogata, kar jih pozna gledališka zgodovina, zato ni čuda,
da je iz njo izhajajoči vzgojnometodološki sistem oplodil in še danes opla-
ja evropsko in svetovno gledališče.
Razen temeljite reforme gledališkega izraza pa je Stanislavski s svojo
izredno zahtevnostjo do igralcev tako v strokovnem kot etičnem smislu
odrešil igravca dvoumnega položaja oboževanega in hkrati zaničevanega
izobčenca ter mu pridobil ugled in veljavo umetnika in intelektualca; s
•* Sylvain Dhomme, La mise en scène d'Antoine à Brecht, Paris, 1959.
» Ibid.
455
tem da mu je naložil osebno moralno odgovornost kot oblikovavcu člove-
kove zavesti, pa je igravskemu poklicu dal tudi širši družbeni pomen.
Kruta šala zgodovine je bila, da so tega prefinjenega, kultiviranega,
s svojimi dosežki večno nezadovoljnega, večno dvomečega, nepopustljivega
iskavca umetniške resnice proglasili tako rekoč za očeta najbolj poeno-
stavljene, dogmatične in nazadnjaške smeri, kakršna je socialistični reali-
zem. Ta površna farna,'" pa tudi apriorna stališča in neodgovorno poeno-
stavljanje nekaterih naših gledališčnikov so tudi pri nas ponaredili po-
dobo Stanislavskega in pomen njegovega dela; in medtem ko se malone
vse igravske šole po svetu okoriščajo z metodolškimi dognanji Stanislav-
skega in jih po svoje prilagajajo, se naša igravska akademija praktično
premalo meni zanja, seveda na škodo svojih gojencev. Ne da bi bili kakšni
verniki Stanislavskega, moramo vendar ugotoviti, da je Stanislavski, če
odštejemo to, kar je pri njem nujno časovno pogojenega, obogatil gleda-
liško kulturo za vrsto dragocenih, občeveljavnih izkušenj in spoznanj, ki
predstavljajo abecedo moderne gledališke umetnosti.
Razen realizma in naturalizma je druga polovica devetnajstega sto-
letja prinesla zahodni Evropi vrsto novih idej in umetnostnih teorij, ki
so se začele uveljavljati v literaturi, likovni umetnosti in glasbi in ki so
se slednjič začele kazati tudi v gledališču. Hkrati pa je poenostavljanje
tiste realistične gledališke smeri, ki je v svojem stremljenju, da bi vzpo-
stavila na odru življenjsko resničnost, slepo posnemala zgolj njen zunanji
videz, razodelo jalovost in nesmiselnost tega početja. Spoznanje, da je
prevara že pogojena v samem gledališkem pojavu, da je njegova neod-
svojljiva lastnost, je navdahnilo režiserju misel, da to neizogibno pomanj-
kljivost pretvori v vrlino, da naredi iz nje specifično gledališko izrazno
sredstvo: uklenil je torej prevaro v izčiščeno in dognano formo in jo pre-
obrazil v stilizacijo, ji s tem dal umetniški pomen in upravičenost in odprl
nove, neskončne možnosti gledališkemu ustvarjanju.
Novi gledališki smeri je prvi postavil premise šestnajst in polletni
francoski pesnik Paul Fort s svojo študentovsko gledališko skupino, ki
si je nadela ime »Umetniško gledališče«, gledališka zgodovina pa ga ime-
nuje tudi »gledališče pesnikov«. Čeprav je to gledališče obstajalo samo
tri leta in je bila njegova dejavnost nestalna, njegova zamisel pa neiz-
oblikovana in neurejena in bi ga spričo tega ne mogli prištevati med no-
vatorska gledališča, vendar je nosilo v zametku že vse tendence, h ka-
terim so se usmerili prihodnji gledališki reformatorji.
Gledališko transpozicijo novih idej sta prva opredelila švicarski arhi-
tekt Adolphe Appia in angleški igralec Gordon Craig, ki je po sedmih
letih nastopanja na veliko razočaranje svoje matere, znamenite igravke
V svoji knjigi »Moje življenje in umetnost« se Stanislavski sam prito-
žuje zaradi enostranskih opredelitev njegovega gledališkega dela: ». . . Pri tem
so nas enkrat za vselej imenovali gledališče realizma, naturalističnih'in muzej-
skih podrobnosti in zunanje izoblikovanosti. Ta nesporazum o nas se je tako
zakoreninil, da živi v družbi še danes, čeprav se nam je v zadnjem četrtsto-
letju posrečilo prehoditi dolgo pot po najbolj raznovrstnih, med seboj nasprotu-
jočih si etapah umetniškega razvoja in preživeti celo vrsto evolucij in prerodov.«
456
Ellen Terry, pustil oder in se posvetil izključno načelnim gledališkim
problemom in oblikovanju svoje posebne gledališke vizije. Čeprav sta bila
oba bolj teoretika kot praktika, saj je njuno praktično delo v primerjavi
z delom drugih režiserjev razmeroma malo obsežno in čeprav sta v svoji
vnemi za estetsko čistost gledališča včasih prignala svoje ideje do ab-
surda in kontradikcije, se je vendar z njuno gledališko zamislijo obogatilo
celotno svetovno gledališče. Appia in Craig sta odkrila specifiko gledali-
ške estetike, odkrila sta posebno zakonitost in magično moč gledaliških
izraznih sredstev, odkrila sta pomen in impresivno izraznost stilizacije
kot tudi njeno poetično bistvo. Gledališka uprizoritev zanju ni bila do-
besedna »realizacija« dramskega teksta, ampak samostojna, celovita umet-
niška stvaritev, pri kateri so govorica, dekor, gibanje, luč, se pravi vsa
umetniška in tehnična sredstva medsebojno prilagojena in prirejena in
tvorijo enoten oderski pojav, poseben, zaključen in skladen svet, kot je
zvočni svet simfonije, ki ga ustvarjajo partitura in instrumenti. Craig
še bolj pa Appia sta se inspirirala tudi pri likovni umetnosti in glasbi
in tako odkrila nove elemente modernega gledališča: plastiko, gibanje,
dinamiko, ritem, blagoglasje, poetičnost. Iskanje gledališke specifike ju
je privedlo do tradicije ljudskega gledališča, odkrila sta francoske sejmske
glumače, commedio dell'arte, angleške maske, vse oblike odrskih impro-
vizacij, ki se manifestirajo z igro ne z besedo, z igravčevo virtuoznostjo,
z njegovo mimiko, z gibčnostjo in spretnostjo njegovega telesa. S tem
sta odkrila neizčrpen vir pristne teatralnosti, h kateremu se zatekajo
režiserji vse do današnjega dne.
Medtem ko je Appia. režiser Wagnerjevih oper, predvsem razgibal
odrski prostor in odkril njegovo plastiko z igro oblik, luči in senc, z gle-
dališko arhitektoniko, ki jo je ustvarjal s praktikabli, z naklonjenimi plosk-
vami, ko je z ukinitvijo rampe vključil gledavca v odrsko dogajanje in
ga neposredno izpostavil čarovniji gibanja, luči in blagoglasja besede, je
Gordon Craig za uresničenje novega gledališča predvidel tudi nov, odgo-
varjajoč igravski izraz, ki mora predvsem izhajati iz nove umetniške in
etične zavesti igravca; ustvaril je vizijo o igravcu prihodnosti ter mu dal
na prvi pogled nekam nenavaden naziv: supermarioneta. Ta naziv je bil
tolikokrat napak tolmačen, da se je Craigu zdelo potrebno v enem izmed
ponatisov svoje »Gledališke umetnosti« uvodoma pojasniti, da je super-
marioneta igravec, ki ima razum, nima pa egoizma; s tem je določno
povedal, da ne gre za brezčutno, ubogljivo lutko, ampak za inteligentno,
odgovorno igravsko osebnost, ki je sposobna tiste redke umetniške disci-
pline, da zavrača ceneni, brezobzirni zvezdniški karierizem ter svoj oseb-
ni interes podreja interesu gledališča kot celote. Idealen igravec je za
Craiga tisti, »ki združuje v sebi bogato naravo in visoko razvit razum«.
Z odklanjanjem zvezdniške samovolje in rutinerstva, z zahtevo po razum-
sko in estetsko dognani in disciplinirani igri je Craig določil premise
modernega igravstva. ki veljajo še danes.
Marsikoga, ki prebira Craigovo knjigo »O gledališki umetnosti«, enega
izmed temeljnih priročnikov moderne gledališke režije, bržčas presene-
čajo nekateri Craigovi skrajnostni zaključki kot na primer: »Mislim, da
457
bo prišel čas, ko bomo ustvarjali gledališke umetnine, ne da bi se poslu-
ževali igravcev: vendar pa hkrati verjamem v neizogibnost vsakdanjega
dela v danih pogojih.« Ali pa tole: »Igravčeva igra ni umetnost in po
krivem dajejo igravcu naslov umetnika. Zakaj vse, kar je naključnega, je
v naspr'otju z umetnostjo.« Nedvomno so te in podobne ugotovitve pre-
nekaterega režiserja, ki ni opazil njihovega ironičnega in temperament-
nega tona, ki ni opazil, da se za paradoksom ali skrajno konsekventno
ugotovitvijo skrivata avtorjev upor zoper obstoječe gledališke razmere in
pa stroga zahtevnost, zavedle, da je videl v njih manifest režijskega for-
malizma in diktatorstva; ^saj smo še danes priča dobesednim poenostav-
ljenim, enostranskim režijskim interpretacijam slabo razumljenih Craigo-
vih idej; seveda pa krivde za ta nesporazum ne gre pripisovati Craigu.
S Craigovim in Appievim odkritjem specifičnih zakonitosti odrskega
sveta in njegovih čarovnij jc dobila »notranja resnica« Stanislavskega
svoje dopolnilo; gledališka paleta je bila pripravljena. Vse, kar je do
danes ustvarilo evropsko gledališče, vštevši izrazno ekstravaganco nem-
škega ekspresionističnega gledališča, Artaudovo frenetično magijo in
Meyerholdovo mehanično abstraktnost, so odtenki in kombinacije s te
palete, in ni je iznajdbe sodobnega gledališča, ki ne bi imela tamkaj svojih
korenin.
Značilen primer enostranskega razumevanja in zunanje aplikacije
Craigovih idej je Reinhardtovo gledališče. Nc da bi hoteli podcenjevati
Reinhardtove režiserske vrline, njegov čut za odrsko kompozicijo, plastiko
gibanja, njegovo domiselnost in iznajdljivost, smisel za sijaj* in veliko-
poteznost, poznavanje gledaliških materialov, njegovo organizatorsko
spretnost in podjetnost, skratka, mojstrstvo gledališke obrti, moramo ugo-
toviti, da je bil smisel in osnovno gibalo Reinhardtovcga gledališča prav
v razkazovanju, v uveljavljanju tega mojstrstva. Lahko govorimo o Rein-
hardtovih režiserskih kvalitetah, ne moremo pa govoriti o njegovem stilu,
zakaj njegovo gledališče ni nikoli poznalo globlje notranje sinteze, ampak
je predstavljalo razkošje, veličastje in umetelnost gledaliških trikov. Rein-
hardt je, kot ugotavlja Sylvain Dhomme, »strogim in resnim Nemcem pri-
našal odblesk Avstrije in Dunaja, »probleme« in moralne nauke je na-
domeščal z očarljivostjo. To so, poleg njegovega popolnega obvladanja
gledališke obrti, tudi razlogi za njegove velike uspehe. Vendar pa so to
minljivi uspehi, ki zadevajo zgolj obrtniško izpopolnjevanje režije, ne pa
njene zgodovine ... Od njegovih prizadevanj jc nemško gledališče ohra-
nilo edinole ljubezen do gledališke mašinerije in pa spoštovanje do vrhov-
ne avtoritete režiserja.«
Pač pa je dobilo v zgodovini modernega gledališča eno izmed vodilnih
mest reformatorsko gledališče francoskega režiserja in literarnega kritika
Jacquesa Copeauja, ki predstavlja najbolj dovršeno in zaključeno sintezo
gledaliških načel Stanislavskega, Craiga in Apple. Osnove Copeaujeve
gledališke zamisli so bile: pregnati iz gledališča komercializem in ruti-
nerstvo, zavreči pri interpretaciji vse, kar utesnjuje in potvarja avtorjevo
zamisel, skladno ubrati vse elemente uprizoritve, z izbrano preprosto
458
režijo in z disciplinirano igravsko izvedbo izluščiti čisto oblikovitost dram-
skega dela. Za Copeauja je režiser avtorjev pomočnik in njegov zastopnik,
kar zadeva odrsko realizacijo, je analitik in hkrati soustvarjalec, ki se
inspirira ob avtorjevem delu. Kot izjavlja sam, se »režiserjeva veličina
izkaže edinole ob literarni mojstrovini in nemara ob mojstrovini, ki velja
za neuprizorljivo«.
Copeau je dal v gledališču spet prvo mesto poeziji besede, ki so jo
potiskali v ozadje gledališki kramarji, pretenciozni igravci in scenografi.
Boril se je zoper vulgarnosti realizma in naturalizma kakor tudi zoper
laž zunanjega blišča, zoper prazno retoriko in slab okus. Izoblikoval je
novo gledališko zavest; ničevosti razkošja, izumetničeni zlaganosti in uma-
zanemu trgovanju je postavil nasproti gledališko gibanje, ki si je prizade-
valo uvrstiti gledališče med najpopolnejše umetniške manifestacije. V
želji po dovršenosti je temeljito raziskal vsa gledališka izrazna sredstva,
točno opredelil funkcijo vsakega izmed njih glede na njegovo udeležbo
v celotni uprizoritvi, jih prevrednotil, uredil in izpopolnil. V nasprotju s
tedanjo prakso Copeaujeva uprizoritev ni mogla več biti konglomerat
raznovrstnih obrti, njihovih manir in tradicij, ampak je bila celovita stva-
ritev, na.stala iz organizirane, natanko opredeljene enotne umetniške
zamisli. t\
Razen novih estetskih vrednost je Copeau uvedel v gledališče tudi
nove moralne vrednote in s svojo zahtevnostjo do igravcev dvignil njihov
splošni kulturni nivo, opredelil in uveljavil gledališko etiko; njegov etični
vpliv na francosko gledališče ni nič manj pomemben od umetniškega.
Poglejmo na Copeaujevo delo z očmi ocenjevavca znamenite Shake-
spearove komedije »Kar hočete«, s katero se je 1. 1914 Copeaujevo gle-
dališče Vieux-Colombier dokončno uveljavilo. »V Parizu je zdajle gleda-
lišče, kjer igrajo Racina, Shakespeara in Alfreda de Musseta v duhu
teh avtorjev, ne pa po slaboumnih konvencionalnih manirah, ki jih je
ustvarila igravska umetnost v teku stoletij, kjer skupinske igre ne žrtvu-
jejo na ljubo kakemu neznosnemu zvezdniku ali zvezdnici, tako kot to
delajo povsod drugod, kjer so scena, kostumi in celotni zunanji videz
v soglasju z avtorjevo idejo, z njegovim pesniškim zanosom, z njegovo
dramatsko razgibanostjo, brez nepotrebnega, pretiranega razkošja, brez
natrpanosti z vsemogočo brkljarijo, kjer igravci govorijo tako, da se jih
razume in znajo vlogo na pamet, tako da ni slišati šepetavca namesto
njih...« Ta kratki odlomek iz kritike esejista Leona Daudeta razodeva
vse, kar je Copeau vnesel novega v francosko gledališče: kvaliteten reper-
toar, spoštovanje do avtorja, ansambelsko igro, funkcionalnost, racional-
nost, homogenost in skladnost vseh gledaliških izraznih sredstev, pre-
ciznost, vestnost in domi.šljenost igre, odgovornost in discipliniranost
igi-avca, izbran okus, dinamiko, ritem in poetičnost, skratka, vse tiste
značilne lastnosti, ki tvorijo Copeaujev gledališki stil in ki so v različnih
oblikah preko Dullinovega in Jouvetovega gledališča ostale žive vse do
danes in se v Vilarovi zamisli ljudskega gledališča spet močno približuje
plemeniti strogosti in preprostosti Copeaujevega stila. Celo študijska iska-
nja, ki se jim je Copeau izključno posvečal zadnja leta in ki so se predvsem
459
naslanjala na tradicionalne maske in na improvizacijo commedie dell'arte,
so, kljub temu, da jih gledališki zgodovinarji običajno ocenjujejo kot Cou-
peaujevo zablodo, odmik od živega gledališča in beg v izolacijo, danes spet
oživela v evropsko znanem Piccolo Teatro di Milano, katerega ustanovi-
telja Giorgio Slrehlcr in Paolo Grassi sama izjavljata, da nadaljujeta Co-
peaujeve poskuse.
S Coupeaujem se v gledališki zgodovini začenja iskanje stila, iskanje
tiste dognane, izkristalizirane forme, ki izraža režiserjev osebni, ustvarjalni
odnos do dramskega dela kakor tudi njegov idejno umetniški odnos do
gledališča. In tako je gledališče dobilo svoje velike mojstre stila: Jouveta,
Dullina, Batyja, Pitoëffa, Tairova, Jessnerja, Barraulta, Oliviera, Kazana,
Margo Jonesovo, katerim se pridružujejo še Vilar, Vitaly, Strehler, Brook,
da omenimo samo najbolj znane, ki vsak izmed njih predstavlja lasten,
zaključen gledališki nazor in poseben, značilen umetniški prijem in ki bi
vsakemu med njimi morali posvetiti posebno študijo, če bi hoteli predsta-
viti njegovo umetniško osebnost.
Ob teh reformatorjih stilistih pa poznamo v gledališču med obema
vojnama še nekatere tendence, ki spričo svojih ekstremnih ali pa spričo
premis, ki so jih postavile gledališču, zaslužijo našo pozornost. Med najbolj
izjemne evropske gledališke pojave sodi nemško ekspresionistično gleda-
lišče, ki moramo vzroke za njegov nastanek iskati v porazu in propadu
nemškega cesarstva in v popolni materialni bedi in moralni razpuščenosti,
ki je temu sledila. Kot vsa gledališka stremljenja tega časa je bilo tudi
ekspresionistično gledališče antinaturalistično; vendar pri njem ni šlo niti
več za transpozicijo resnice, ampak za iskanje nove, posebno izrazite,
izključno gledališke resnice, za subjektivno vizijo sveta. Vsa izrazna
sredstva, do skrajnosti stilizirana, so služila tej zamisli; igra igravcev
je bila skrajno mehanizirana in pozunanjena, celo njihova maska je bila
stilizirana: igravci so nastopali tudi belo, zeleno, rdeče ali vijolično posli-
kanih obrazov, pokriti z zelenimi in rdečimi lasuljami.
Čeprav je ekspresionistično gledališče v svoji kljubovalni napadalnosti
hotelo pritegniti pozornost gledavca s hipertrofijo efektov in odrskih
umetnij, si je pa hkrati tudi prizadevalo, da bi s preprostim, včasih pri-
mamim znamenjem podčrtalo smisel in vsebino dela ter ustvarilo ne-
kakšno zgovorne režijsko simboliko. Tako se je ekspresionizem približal
določenim značilnostim vzhodnjaškega gledališča, katerega vpliv odtlej
večkrat srečujemo v razvoju modernega gledališča, posebej izrazit pa je
pri Artaudu in Brechtu. Gledališki ekspresionizem je bil s svojim subjek-
tivističnim izbruhom, s svojim trpkim mladostnim kljubovanjem izrazit
prehodni pojav, ki je nastal v izjemni družbeni situaciji in je zamrl, brž
ko se je ta situacija normalizirala. Pač pa je po drugem velikem porazu
Nemčije ekspresionistična smer znova oživela in se je najdosledneje uve-
ljavila v bochumskcm gledališču.
(Se nadaljuje)
460
OdUljenost ìli dialektika
Tine Hribar:
I.
Vsako gibanje ima svoj kigos. Logos družbenega gibanja, v katerem
je človek inkarnacija svojih v subjekt in substanco spremenjenih pro-
izvodov, mora biti v nečem različen od logosa družbenega gibanja, v ka-
terem je sam pri sebi kot človek. Procesi družbe z notranjimi antagoniz-
mi se morajo razlikovati od družbenih procesov, v katerih teh antago-
nizmov ni. Skratka: svet sprevrnjenega subjekt-objekt odnosa ne more
biti enak svetu, v katerem te sprevrnjenosti ni. Isto velja za zavest, ker
zavest ni nekaj zunaj sveta. Za individualno zavest ne velja to nič manj
kot za družbeno.
V čem je razlika med zavestjo sprevrnjenega in zavestjo nesprevr-
njenega sveta? Na to vprašanje iz zdajšnjega sveta ni mogoče hkrati re-
alno in dokončno odgovoriti. Dakončen odgovor bi bil lahko samo laž.
Prav tako pa nismo popolnoma brez moči. Po eni plati nesprevrnjeni svet
ni več zgolj »kuhinja prihodnosti«, po drugi plati lahko primerjamo zavest
oziroma reflektirano obliko zavesti, mišljenje moža, ki je najbolj verno
odrazil (ta način podčrtujemi jaz, TH) sprevrnjenost subjekt-objekt od-
nosa, z mišljenjem moža, ki je podal ne semc' fenomenologijo te sprevr-
njenosti, ampak tudi njeno kritiko. Hegel, ki je stal na stališču politične
ekonomije in bil potopljen v nekritični pozitivizem in idealizem, je nam-
reč obstoječe samo miselno reproduciral v abstrakcijo, Marx pa je z raz-
laganjem tendenc obstoječega hkrati že miselno produciral odnose ne-
sprevrnjenega sveta. Pri njem je ta miselno — konkretno delno že priču-
joč. Ker je prodrl v globino starega sveta, si je novi svet idealno že lahko
v najsplošnejših potezah ustvaril v glavi.
V čem se razlikuje Heglovo in Marxovo mišljenje? »Po Heglu se
metafizika, vsa filozofija, rezimira v metodi.« (W4—125*) Razlika mora
biti potemtakem predvsem v metodi njunega mišljenja. Oba sta bila v
odnosu do sprevrnjenega subjekt-objekt odnosa dialektika. Njun odnos
do dialektike mora tedaj izražati po bistvu razliko v njunem mišljenju
sploh. V tem odnosu se mora razlika izkazati v najčistejši obliki.
* Kratice:
Gr. = Karl IVIarx, Grundrisse der Kritik der politischen Ökonomie, Dietz
Verlag Berlin, 1953;
W    Marx-Engles Werke. Dietz Verlag Berlin;
KI = Marx, Kapitali, CZ Ljubljana;
WdL = Hegel, Wissenschaft der Logik, Verlag Philipp Rcclam Jun. Leipzig;
FG = Hegel, Phemenologie der Geiste, Hoffmeister.
461
II.
462
»Kapital« začenja Marx z analizo blaga, končuje pa z razrednimi
odnosi, razredi v obstoječi buržoazni družbi. S »Kapitalom« je hotel
teoretično dokazati, da obstoječe stanje nikakor ni permanentno nujno,
ter proletariatu tako izixjjevati »znanstveno zmago«. Ker je že v prejš-
njih delih dognal, da so temelj vseh družbenih odno.sov v odtujenem svetu
ekonomski odnosi, je postal predmet njegovega proučevanja predvsem
»sistem buržoazne ekonomije«. »Kapital« je zato hkrati predstavljanje
in kritika tega sistema, ostajanje v tem sistemu in preseganje tega siste-
ma, njegovih odnosov in teoretskih izrazov teh odnosov, to je politično-
ekonomskih kategorij.
Njegova predpostavka jo bila torej realna in konkretna obstoječa
družba, njeno prebivalstvo, »ki je osnova in subjekt celotnega družbenega
reprodukcijskega akta«. (Gr. 21.) Toda z njim ni mogel začeti, ker je pre-
bivalstvo ali družba abstrakcija, čo se ne upo.št(?vajo npr. družbeni razredi,
iz katerih obstaja, in vrsta drugih družbenih elementov. Za mišljenje je
v svoji celoti zgolj »kaotična predstava«. Zato je moral ubrati analitično
pot. Prek pobližnih opredelitev je prihajal do vse bolj enostavnih pojmov.
Od predstavljenega konkretnega so jo bližal zmeraj tanjšim ahstraktom,
dokler ni prišel do najenostaimejših opredelitev, kolikor te poti niso se-
veda opravili že politični ekonomisti pred njim.
Te posamezne enostavne momente (delo, blago, potreba, uporabna
vrednost, menjalna vrednost, vrednost) je bilo treba, kolikor že ni.so bili,
abstraktirati in fiksirati, da bi se potem povimilo k državi, družbi; toda ne
več kot h kaotični celoti, temveč kot skupku mnogih opredelitev, h kon-
kretnemu, enotnosti mnogovrstnega. »P<xslednje je očitno znanstveno pra-
vilna metoda.« (Gr. 22.)
Prav zato Marx Kapitala ne začenja z razredi in razrednimi na-
sprotji, s katerimi se je ob vstopu v družbeno življenje in v začetku raz-
iskovanja najprej srečaval, temveč z analizo blaga. Pravzaprav z obsto-
ječo obliko družbenega bogastva, ki je pričujoče kot skupek blaga. Bo-
gastvo se v kapitalLstičnem načinu proizvodnje pojavlja kot celokupnost
blaga, to pa ne velja za vsak produkcijski način. »Bogastvo sestoji vse-
binsko (stofflich) raziskovano samo v mnogovrstnosti potreb.« (Gr. 426.)
Takšna opredelitev velja za bogastvo nasploh. Bogastvo nasploh je torej
»bistveni odnos individua do predmeta«, tako da se po eni plati sam
opredmetuje v stvari, po drugi pa »se pojavlja njegovo posedovanje stvari
hkrati kot določen razvoj njegove indiindualno.sti.. .« (Gr. 133.) Bogastvo
neke družbe bi bilo najbolj razvito, če bi bila »razvita produktivna sila
vseh individuov« (Gr. 597). Ali: bogastvo neke družbe je tem bolj razvito,
čim bolj vsestransko je razvita proizvajalna sila njenih članov. Zato je
bogastvo najočitnejši pokazatelj vsakokratne razvojne stopnje neke
družbe. To je bogastvo po bistvu. V buržoazni družbi in sploh v vsaki
družbi, kjer vladajo postvarjeni odnosi, se to bistvo pojavlja v postvarjeni
in sprevrnjeni obliki, »v stvarni podobi, najsibo kot stvar, najsibo kot od-
nos, posredovan s stvarmi, ki leži zunaj in slučajno poleg individua.«
(Gr. 387.) Subjektivno in objektivno, notranje in zunanje, vsebina in obli-
ka, bistveno in pojavno (bit) individua so si v teh odnosih torej v nasprot-
ju, razcepljeni in protislovni. Pojav (bit) in bistvo nista samo nekaj različ-
nega temveč nekaj nasprotujočega si. Pojav (bit) in bistvo sta si v proti-
slovnem odnosu. Bistvo je skrito za pojavom in z njim prekrito. Marx
se sprašuje: »Toda faktično, če se odstrani bornirana buržoazna oblika, kaj
je bogastvo drugega, kot v univerzalni menjavi porojena univerzalnost
potreb, sposobnosti, užitkov, produktivnih sil etc. individuov?« (Gr. 387.)
Odstrani? Marx misli tu na teoretično in praktično odstranitev. Sam je to
obliko teoretsko že odstranil in jo nadomestil z obliko, ki sovpada z vse-
bino, izvršil torej teoretsko revolucijo in s tem torej teoretsko prodrl v
postburžoazni svet. Ta svet po vsebini potemtakem ni povsem drugačen
kot buržoazni, pač pa po obliki; no po bistvu, pač pa po pojavnem.
Po vsebini, po bistvu je že prisoten, toda preoblikovan je z obstoječo obliko
in zamrežen z obstoječim pojavom. Kakor je šlo za dvoje oblik, tako gre
za dvoje pojavov (bitij), za pojav v vsakdanjem življenju, in za pojav,
ki ga je Marx teoretično predvidel; za pojav vsakdanjega zdravega ra-
zuma, za pojav obstoječe oblike, ter za pojav, ki sovpada z bistvom,
za pojav vsebine ali za Marxov pojav. Za Marxa je bistvo postalo pojavno
(bit), oziroma nasprotje med bistvom in pojavom je teoretično odpravljeno,
toda samo teoretično, ne praktično. Praktično je to namreč mogoče doseči
samo z občo družbeno predmetno revolucijo, s praktično odstranitvijo
obstoječega pojava in obstoječe oblike.
Marx je torej dojel tako stari kot novi svet. To je neločljivo pove-
zano. Ne morem razločevati med velikim in majhnim, če vidim samo
majhno. Nekaj lahko razločujem samo v odnosu. Ce tega ni, lahko nekaj
samo opisujem v njegovem lastnem krogu, lahko tisto tudi fotografiram,
toda samo v njegovih mejah, zunaj njih pa je zame nič. Zadela me je
Heglova usoda.
Zakaj Marx zdaj ni zgolj razgla.šal tega svojega novega bistva — po-
java, te nove vsebine — oblike, temveč je vse sile usmeril v analizo stare
oblike? Zakaj je zdaj njegov glavni interes oblika obstoječega, ne pa nje-
gova u.sebtno? Ker bi bilo to samo po sebi utopično, zgolj propagiranje
neke »kaotične celote«, ne pa predstavljanje konkretuma. ki prikazuje
tako nujnost nastanka kot nujnost poteka in preminitve obstoječe oblike,
obstoječega načina produkcije.
III.
Zanima ga torej predvsem obstoječa oblika, način proizvodnje, pro-
izvodnja pa samo kot proizvodnja nasploh, samo toliko, kolikor ima v vseh
oblikah, načinih nekaj skupnega, da bi tako preprečil zamešavanje vse-
bine, po predmete van j a, in oblike, odtujevanja, kar se je vse do njega do-
gajalo. Ker se vsakokratna razvojna stopnja produkcije (reprodukcije),
človeka najočitneje izraža v njegovem bogastvu, v vsakokratni obliki
bogastva, je razumljivo, d,a začenja Marx z njo, medtem ko ga bogastvo
nasploh spet zanima samo toliko, kolikor je nujno, da se ne bi zamešavalo
463
bogastvo v svoji osebnostni — predmetni in svoji stvarni podobi. Bogastvo
je seveda Icot skupelc blaga relativno spet kaotična predstava celote, zato
si za predmet analize Marx jemlje »elementarno obliko« te »kaotične
predstave celote« — posamezno blago.
Tudi posamezno blago je v svoji neposrednosti še zmeraj, čeprav
precej zreducirana »kaotična predstava celote«, ker je še zmeraj kon-
kretum, čeprav »najenostavnejši ekonomski konkretum«. Zato nadaljuje
Marx z analizo blaga v obliki, v kateri se pojavlja. Med analiziranjem
spozna, da je blago po eni plati v svoji naturalni obliki uporabna stvar,
uporabna vrednost ali dobrina, po drugi plati nositelj menjalne vrednosti.
Samo s tega vidika se potem tudi lahko reče, da je blago »menjalna
vrednost«. Uporabno vrednost zdaj zapostavi in privzdigne (opredeljenost
po predmetu analize! TH) njeno karakteristično obliko v obstoječih druž-
benih odnosih. Analizira menjalno vrednost. Izkaže se samo kot »pojavna
oblika«, samostojen način predstavljanja vrednosti, vsebovane v blagu.
Ugotovitev:blago je uporabna vrednost in menjalna vrednost, je bila torej
napačna. Blago je namreč uporabna vrednost in vrednost. Kot tako dvojno
se predstavi takoj, ko dobi njegova vrednost od njegove naravne oblike
»različno pojavno obliko, obliko menjalne vrednosti, in te oblike nima
nikdar, če ga gledamo izolirano, temveč vedno le v vrednostnem ali me-
njalnem odnosu do nekega drugega, drugačnega blaga.« (K 1-72.) Neki
delovni produkt ni sam po sebi blago. Ni dovolj, da je uporabna vrednost,
ampak mora biti uporabna vrednost za druge, »družbeno uporabna vred-
nost«. Marx zdaj pribije: »Ne delim torej vrednosti v uporabno vrednost
in menjalno vrednost kot nasprotji, v kateri naj bi se cepilo abstraktno,
,vrednost', ampak konkretni družbeni lik delovnega produkta; »blago« je
po eni plati uporabna vrednost in po drugi plati ,vrednost', ne menjalna
vrednost, ker gola pojavna oblika ni njena lastna vsebin a.« (Rand-
glossen zu A. Wagner »Lehrbuch der politischen Ökonomie«, W19-369.)
Vrednost je tisto skupno, kar se izraža v menjalnem odnosu ali v
menjalni vrednosti blaga, ne pa za sebe bivajoča bistvenost. S to ugoto-
vitvijo se je Marx preusmeril k pr^iučevanju vrednosti same.
Blago, najenostavnejši ekonomski konkretum, je razpadlo v svoje
sestavne elemente. Kakšna je bila pot do teh »elementov«? Marx začenja
z blagom kot pojavom, njegovo pojavno obliko, in prodira proti njego-
vemu bistvu. Od predstave konkretuma hoče priti k njegovemu bistvu,
k njegovi preparaciji. Ne začenja torej z abstrakcijo temveč z nekim kon-
kretumom. Ko je ugotovil dvojnost blaga, njegovo dvostranost, ga ločeno
zasleduje po vsaki plati posebej, po prvi plati kot uporabno vrednost,
kot snovno vsebino; s kvalitativnega vidika, kot zgolj delovni produkt,
ga blago zanima zelo malo. Delovni produkt, uporabna vrednost, je skupen
vsem družbenim epoham in zato je tukaj zanj zanimiv samo toliko, da po-
kaže razliko med njo in menjalno vrednostjo, njegovo drugobitjo, ka-
rakteristično obliko, ki jo dobi šele v določenem načinu proizvodnje.
Kolikor ni nujna kot snovna vsebina te oblike, jo abstrahira. Vseskoz torej
ne pozablja celotnosti zgodovinskih družbenih odnosov in razlike med
njimi ter družbenimi odnosi določene epohe. Vseskoz se zaveda, »da npr.
4Cu
menjalna vrednost predpostavlja prebivalstvo, prebivalstvo iunkcionira-
joče v določenih odnosih; tudi določene vrste družinskih..-.« (Gr. 22)
odnosov itn.
Zato blaga, uporabne vrednosti, menjalne vrednosti, ali vrednosti
nikdar ne osamosvoji v čiste bistvenosti, bivajoče po sebi. Nobeden izmed
teh odnosov namreč ne more eksistirati drugače kot »abstraktna, eno-
stranska zveza neke že dane konkretne, življenjske celote« (prav tam).
Pred očmi ima Marx torej zmeraj konkretno totaliteta, ne pa neko ab-
straktno, neko totaliteto abstraktnih bistvenosti. Nikdar torej preparacije
posameznih konkretnih odnosov, ekonomskih kategorij, ne hipostazira
in ne razglaša za dejansko, odnosov pa ne za pojavne oblike teh kategorij,
čeprav je v stalni nevarnosti, da bi se mu to zgodilo, V Grundrissih se še
izraža: produkt postaja blago, blago menjalna vrednost itn. Se uporablja
heglovski način izražanja; v Kapitalu se mu skuša ogniti, vendar se mu
to povsem ne posreči. Sam ta način predstavljanja imenuje »idealistični
način« in ga skuša kar najbolj odpraviti. Takšen ostanek je npr. stavek:
blago je menjalna vrednost. Prav tako stavek: blago je vrednost itd.
Izraženo neskrajšano to pomeni: blago kot celotnost določenih na-
ravnih in družbenih odnosov ter lastnosti se v tem in tem odnosu pred-
stavlja kot menjalna vrednost, določen družbeni odnos. Blago je v tem in
tem odnosu menjalna vrednost, ali še krajše: blago je menjalna vrednost.
Blago ima tudi dvojno eksistenco, prav tako menjalna vrednost. Prvič
kot dejansko bivajoče, kot naravni in družbeni skupek odnosov in last-
nosti, drugič kot miselna preparacija. Biva torej dejansko in v glavi, re-
elno in ideelno. Kot ideelno je kategorija, ki ima svoj dejanski korelat
v določenih naravnih in družbenih odnosih in lastnostih. Enako velja
za vse druge kategorije. Politične kategorije so zato prav tako kot vsake
druge abstrakta, preparacije.
Ce tedaj praviš: blago (in tu misliš ekonomsko kategorijo) je me-
njalna vrednost (in jo misliš kot kategorijo), si jima priznal določeno
izenačevanje, določeno medsebojno gibanje kot takih, to je kot pojmov.
Ce sedaj spregledaš ali pozabiš, da si bil sam tisti, ki si ju pognal v gi-
banje kot pojma, začneš gledati njuno gibanje kot njuno samogibanje in
njiju kot samostojna po in za sebe bivajoča, to je bivajoča zunaj moje
glave. To se lahko zgodi ravno zaradi samega postopka analize. Analiza
imanentno vsebuje možnost hipostaziranja pojmov. Analizirati se pravi:
raziskovati neko stvar (npr. blago) v njenih mnogovrstnih odno.sih in
lastnostih (blago kot snovno vsebino, produkt s konkretnimi lastnostmi,
uporabno vrednost, menjalno vrednost, vrednost itd.), jo torej cepiti na
te lastnosti in odnose, pri tem pa tiste, ki glede na smoter (bistvo blaga
kot blaga) niso najpomembnejši (npr. uporabna vrednost blaga), abstra-
hirati ter v vsaki fazi raziskave privzdigniti poglavitni odnos (blago kot
menjalno vrednost in kot vrednost v drugi fazi) ali lastnost. »Samo po tej
poti je mogoče, da se ne govori pri vsakem odnosu o vseh.« (Pismo Marxa
Engclsu z dne 2. aprila 1858.)
Ko analiziraš recimo vrednost, moraš abstrahirati vse odnose, ki z njo
kot objektom analize nimajo ničesar opraviti. Vzeti jo moraš v čisti obliki.
11 Problemi
465
v glavi se ti spremeni v čisto idejo, čisto bistvenost. Ni treba nič drugega,
kot da ta pojem, to »čisto obče« vzameš za edino pravo dejansko, posa-
mezne konkretne odnose, iz katerih si abstrahiral to obče, pa za manj
vredno dejansko, za tisto pojavno tega bistva. Se hipostaziranje in stvar
je opravljena. Misticizem sledi sam po sebi. Vrednost ni več samo
abstraktno, pojem, temveč je čista bistvenost s samogibanjom. Blago,
menjalna vrednost, uporabna vrednost, se spremene zgolj v njene pojavne
oblike. Vrednost kot pojem, kot čista abstraktna bistvenost se zdaj per-
sonificira, sama se začne cepiti itd. Kot pojem, kot »vrednost« se cepi v
pojma »uporabna vrednost« in »menjalna vrednost« in v imenu »vrednost«
ohranja svojo identiteto.
IV.
Nadaljnja pot je enaka Heglovi poti v Logiki od razcepitve čiste biti
naprej. Na bivanje vrednosti kot konkretnega družbenega odnosa si po-
zabil, ali pa se ga spomniš kot drugobiti to idcelne vrednosti. Vrednost ni
več tisto skupno, kar se izraža v menjalnem odnosu, ampak tisto »čisto
obče«, ki se izraža s posameznimi menjalnimi odnosi, ki se pojavlja v njih.
Namesto gibanja odnosov si dobil gibanje pojma.
Hipostaziranje, absolutiziranje in mistificiranje pojmov pogojuje že
samo analiziranje, če že ne tega, pa vsaj način izražanja, ki jc podoben
načinu predstavljanja teh pojmov, njihovega gibanja. Kaj pa pogojuje
sam analitični odnos do družbene dejanskosti?
Kakor je videti, dejanskost sama. Ustaviš se pred najenostavnejšim
ekonomskim konkretumom in opaziš, da ima za svojo pojavno obliko še
nekaj. Iščeš in za njegovo stvarno podobo najdeš družbene odnose. Blago
kot blago se izkaže za ekonomski odnos. Pokaže se kot dvojnost. Ce ne bi
bilo postvarjenih odnosov, se delovni produkt ne bi spreminjal v bla.go,
uporabna vrednost ne bi dobila svojega nasprotja — vrednosti. In ta ne
bi bila vsebina svoje pojavne oblike — menjalne vrednosti. Ne bilo bi
treba zato pri analizi zapostavljati uporabne vrednosti in povzdigovati
menjalno vrednosti ali vrednosti. Teh namreč sploh ne bi bilo, in tako
bi bili v odnosu samo do uporabne vrednosti, do dobrino, elementarne
oblike popredmetenega družbenega bogastva, ki bi bilo pričujoče v svoji
nestvarni obliki, subjektivno-objektivni podobi. Način analize je pogojen
torej z obstoječimi odnosi. Ce v praktičnih odnosih dobrine, uporabne
vrednosti ne bi bile zapostavljene, čo ne bi bila povzdignjena menjalna
vrednost in vrednost, tudi Marx ne bi zapostavljal uporabne vrednosti.
Ko si je enkrat že izbral predmet svoje analize, je zdaj pogojen z
njim. Miselno mora preparirati obstoječe odnose, gledati, da te prepara-
cije ter odnosi, gibanja med njimi, ustrezajo dejanskim odnosom in gi-
banjem dejanskih odnosov. Ce jih hoče miselno obvladati, se jim mora
najprej podrediti; če noče priti do golih špekulacij.
Vendar ga pogojuje odprtost toga gibanja, ne njegova zaprtost v neko
celoto. Ko bi bil Marx zaprt v neko celoto, ne bi bil mogel priti do ugoto-
vitve, da se neka uporabna vrednost šele v določenih družbenih odnosih,
466
v menjalnem odnosu, pojavlja kot menjalna vrednost, in da menjalna
vrednost ni nič drugega kot pojavna oblika vrednosti, ki se pojavi v tej
obliki brž, ko dobi vrednost blaga obliko različno od njegove naturalne
oblike. Iz zaprtosti bi lahko le ugotavljal ali, da sta uporabna vrednost
in vrednost neločljivo povezani, da sta pi'av takšna ekstrema, kot sta
severni poi in južni poi, da zato med njima ni protislovnega odnosa
(Feuerbach, klasični politični ekonomisti) ali, da sestavljata enotnost na-
sprotij in da je ta njun medsebojni odnos nujno protisloven ter da bo
tak tudi ostal vse do konca človeške družbe.
Kolikor pa bi bil svoj način izražanja vzel zares, svoj »idealistični
način«, bi bil šel lahko še naprej. Ker je uporabna vrednost blago in je
blago menjalna vrednost, menjalna vrednost pa vrednost, je tudi uporabna
vrednost vrednost. Uporabna vrednost je vrednost in vrednost je upo-
rabna vrednost. Prva prehaja v drugo in druga v prvo. Zato se neutralizi-
rata in se z negacijo negacije prerasteta v višjo sintezo. Ta se spet razcepi
in tako naprej po Heglovi metodi. Seveda samo ideelno, ker bi v svoji
realnosti ostali, kar sta bili.
Vrednost je uporabna vrednost in uporabna vrednost je vrednost. Na
prvi pogled se zdi, da gre tu le za spekulativno dialektiko pojmov in za
popolno mistifikacijo. Toda zakaj je Marx potem ohranil ta »idealistični
način izražanja«? Zato, ker se za to »mistificirano dialektiko« odnosa med
uporabno vrednostjo in vrednostjo skriva »racionalno jedro«. V določenih
odnosih se uporabna vrednost predstavlja dejansko zgolj kot vrednost,
se z njo dejansko izenačuje. Toda tudi samo v določenih odnosih. To je
v odnosih, kjer vlada: »Zenačevanje namesto dejanske družbenosti
in občosti.« (Gr. 79) In še znotraj teh odnosov le v določenem sklopu od-
nosov. Odnosi so torej tu odločujoči. Uporabna vrednost je v tem in tem
odnosu, namreč v rednostnem, vrednost, v vseh drugih pa ne in absolutno
ne. Med uporabno vrednostjo in vrednostjo ni absolutne enotnosti naspro-
tij. Zato oba ekstrema nikakor nista absolutno neločljiva. Mogoče je en
ekstrem odpraviti, ne da bi odpravili drugega. Mogoče je odpraviti vred-
nost, ne da bi odpravili uporabno vrednost, čeprav ni mogoče odpraviti
uporabne vrednosti, pa ohraniti vrednost. To odpravljanje zato ni pre-
raščanje, negacija negacijo in sinteza v Heglovem smislu, temveč dejansko
odpravljanje enega izmed ekstremov, s tem pa tudi zmistificirane di-
alektike in vsakršne dialektike med njima sploh. Blago mora ravno zato
propasti kot oblika uporabne vrednosti, ker je protislovna enotnost nje
in vrednosti.
»V primitivnem občestvu, kjer se je uporabno življenjsko sredstvo
produciralo in razdeljevalo skupnostno med zadružniki, zadovoljuje skup-
nostni produkt direktno življenjske potrebe vsakega zadružnika, vsakega
producenta; družbeni karakter produkta, uporabne vrednosti, je tu torej
v njegovem (skupnem) skupnostnem karakterju« (Marx, Randglos-
sen itd . .. str. 370.) Uporabna vrednost se tu ne posreduje prek menjal-
nega procesa. Prav tako bo v komunizmu individualni proizvod hkrati
neposredno skupnosten proizvod. Tudi ni menjalnega procesa. Zato tako
v primitivnem kot v komunističnem občestvu ne more biti nikakršne
467
dialektike med uporabno vrednostjo in vrednostjo, ker vrednosti enostavno
ni. Tu uporabna vrednost ne nastopa kot blago in zato tudi blago s svojo
dvojnostjo vred ne.
Marx ima torej odprt horizont. Sicer ne bi bil pri.šel do spoznanja,
da je uporabna vrednost — kot uporabna vrednost blaga — samo neki
»historično specifičen karakter«. Ne bi bil analiziral blaga po tej in po
oni plati, v tem in v onem odnosu, temveč bi bil razglasil to ločevanje
za nedialektičnost razumskega mišljenja — kakor je napravil Hegel —
dvojnost blaga pa samo za pojavno obliko dejanske enotnosti, za nega-
tivno identiteto, ki se mora kot končna prej ali slej prerasti v mistično
enotnost.
Iz tega je razvidno, da ne opredeljuje samo objekt analize subjekt
analize, temveč da opredeljuje tudi subjekt objekt. Ne opredeljuje samo
objektivno gibanje analize, temveč ga opredeljuje tudi subjektivno stališče
do objektivnega gibanja. Marx ni samo na stali.šču celotnega, v katerem
je. marveč tudi zoper njega, in ima zato to celotno pred seboj. Ni čez
glavo pogreznjen vanj.
Zato blago še naprej analizira v njegovih mnogovrstnih odnosih, pro-
dira od razdvojenosti blaga na uporabno vrednost in vrednost, ki se kaže
kot menjalna vrednost, k vzrokom, ki povzročajo to cepitev. Kaj je vred-
nost? Ce je menjalna vrednost pojav vrednosti, česa pojav je potem vred-
nost, da lahko sestavlja tisto skupno, enako, različnim, blagom? Očitno je.
da posamezni kosi ali vrste blaga kot menjalne vrednosti ne vsebujejo no-
benega »atoma uporabne vrednosti«. Saj je za menjavo značilno, da se
v njej abstrahira od uporabne vrednosti, od različnih kvalitet blaga, in
se uporabne vrednosti med seboj zamenjujejo, če so le kvantitativno med
seboj sorazmerne glede na tisto skuono.
V menjalnem procesu se torej abstrahira od uporabne vrednosti (čut-
nih lastnosti, telesnih sestavin in oblik) blagovih teles. Ostaja jim samo
še ena lastnost: da so produkti dela. To zdaj niso več niti miza niti knjiga
niti delovna sila niti kakšna druga koristna stvar. Prav zato blaga v tem
odnosu niso več produkti določenih produktivnih del, konkretnih razno-
vrstnih del, temveč enakega, abstraktnega, nerazlikujočega se, povprečne-
ga, enoličnega, občega človeškega dela. Produkti dela zdaj niso nič dru-
.f^ega kot golo opredmetenje, materializacija, strdina človeškega dela, goli
rezultat porabljanja delovne sile, in ta strdina, ta substanca, je vrednost.
Abstraktno človeško delo je vsebina vrednosti. Zato je tudi vrednost
nekaj abstraktnega.
V.
Blago je torej zato dvojnostno, ker je produkt dvoje različnih del
ali: v tej dvojnosti blaga se kaže dvojncstni karakter dela, katerega pro-
dukt ie.
Živa tu-bit dela je delovni čas. Ta živa tu-bit je kvantitativna tu-bit
dela. Zato je brezbrižna do njegove oblike in njegove vsebine, njegove
individualnosti. Kot opredmeten je delovni čas tista substanca, ki upo-
468
rabno vrednost spreminja v menjalno vrednost in zato v blago. »Kot
menjalna vrednost je vsako blago le določena mera strnjenega delovnega
časa.« (W 23-24, K 1-49) Abstraktno delo v svoji opredmeteni kvantitativni
tu-biti je torej substanca in imanentna mera vrednosti. Cas kot kvantita-
tivna tu-bit je vsestransko opredeljujoč, ker ni opredeljujoča kvalitativna
tu-bit ljudi in stvari. Posledica je:
1. da se to delo ne pojavlja »kot delo različnih subjektov, temveč
se različni delujoči individui pojavljajo kot goli organi tega dela« (Zur
Kritik etc . . . str. 5) ;
2. da vse stvari veljajo le kot primerki »strnjenega delovnega časa«;
3. da pa, kolikor bo prenehalo biti delo v neposredni obliki vir bo-
gastva, »preneha in mora prenehati biti delovni čas njegova mora in zato
menjalna vrednost (mera) uporabne vrednosti.« (Gr. 593).
Prek teh analiz prodira Marx čedalje bolj v globino družbenih od-
nosov oziroma, kar se je spočetka kazalo kot zgolj stvarno (blago kot
elementarna oblika bogastva v stvarni podobi), se razkriva kot družbeni
odnos, kot postvarjeni družbeni odnos.
Konkretno in abstraktno človeško delo! Vrednost kot abstrakcija!
Konkretno človeško delo ni postalo abstraktno človeško delo na enkrat,
temveč prek dolgotrajnega zgodovinsko-praktičnega abstrahiranja njegove
konkretnosti. Logično razvijanje se tu ujema z zgodovinskim. Ni svoje-
voljno. Redukcija se tudi neprenehoma vrši: reduciranje vsakega kon-
kretnega kvalitativnega dela na »človeško delo brez kake druge kvalitete«.
(K 1-55) (Ena kvaliteta mora seveda ostati, sicer ni mogoče dobiti mere,
ki je enotnost kvalitete in kvantitete. Kvantiteta je zmeraj kvantiteta
nečesa, ne niča.) »Ta redukcija se pojavlja kot abstrakcija, toda je ab-
strakcija, ki se izpolnjuje vsak dan v družbenem proizvodnem procesu.«
(Zur Kritik etc . . . str. 5).
Individuumom, mezdnim delavcem, delo v svoji konkretnosti ni po-
membno, ravnodušni so do določenega dela, zato tudi brez težave menju-
jejo delo. Določena zvrst dela je zanje irelevantna in zato slučajna, tuja.
Delo se pri vseh pojavlja kot enako in v tej enakosti »mnogim skupno,
vsem skupno«. Zato so tudi oni po tej plati enaki. Vsakdo velja le kot
pcvprečni individuum, ki opravlja povprečno delo. v pcvprečju porablja
svojo delovno silo povprečno dolg delovni čas. Abstraktnost in povpreč-
nost sta zato neločljivo povezani. Prav tako abstraktno, povprečno in pri-
meri. Vsako individualno je le primer abstraktnega, povprečnega. Nasproti
njemu zato slučajno.
Povprečno dolg delovni čas se materializira v povprečno strdino de-
lovnega časa. »Sam delovni čas eksistira kot tak samo subjektivno, samo
v obliki dejavnosti.« (Gr. 104) Toda tu ni pomemben kot tak. Pravtako
kakor individuum ni pomemben kot tak, temveč kot svoja drugobit, kot
nosilec svoje delovne sile. Zato ni pomembna njegova subjektivna eksi-
stenca, njegova konkretna dejavnost in tako tudi ne subjektivno eksi-
stiranje njegovega delovnega časa. Delovni čas postane povprečna strdina
in kot tak substanca vrednosti, neko obče. ki je individuumu tuje. Postane
469
abstraktno, vrednost, ki se mu potem pojavlja po menjalni vrednosti kot
neka naravna lastnost stvari, ki jo je obdelal.
Vrednost kot abstrakcija, kot miselna preparacija, je torej lahko
nastala samo v odnosu do abstraktnih družbenih odnosov. »Čeprav ab-
strakcija, je historična abstrakcija, ki je mogla nastati samo na podlagi
opredeljenega ekonomskega razvoja družbe.« (Marxovo pismo Engelsu
z dne 2. prila 1858.) Odnosi, v katerih delo postaja vrednost, niso nastali
na mah. Človeško delo nikakor ni že po naravi abstraktno človeško delo.
Po naravi je konkretna smotrna dejavnost. Vsakemu delu je sicer skupno,
da je objektivno-subjektivno proces med človekom in naravo, subjektivno
pa porabljanje delovne sile. Ni dela, ki ne bi bilo to. Toda prav tako ga
ni, ki bi bilo samo to. Delo vobče, nasploh, ne eksistira. Dela kot »Dela«
ni. Delo vobče je zato samo tisto obče človeškega dela, torej predikat
vsakega konkretnega dela posameznega individua. Kot tako pa nima svoje
eksistence poleg subjekta, katerega predikat, odnos je.
Samo miselno prepariranje, redukcija posameznih konkretnih, razno-
vrstnih določenih del poteka, kakor poteka vsako abstrahiranje. Obče je
vsem enako, zato je mogoče priti do njega samo tako, da jih zreduciraš
na njihov skupni karakter, da abstrahiraš njihove dejanske neenakosti.
Tako si ustvariš kategorijo dela, ontološko-antropološko (proces med na-
ravo in človekom) ali pa samo ontično (porabljanje delovne sile). To je
obče kot predikat. Ce ta predikat spremeniš v osamosvojeni subjekt, za-
pados v spekulacijo in misticizem.
Naj parafraziram Marxa: Ce si iz dejanskih, konkretnih, posebnih
del (krojaškega, znanstvenega, ovčarskega itd.) izoblikujem občo predstavo:
»delo«, če grem dalje in si domišljam, da je moja iz dejanskih del dobljena
abstrakcija, abstraktna predstava, »delo«, zunaj mene eksistirajoča bistve-
nost, resnično bistvo krojaškega, znanstvenega ali ovčarskega dela,
razglašam — spekulativno izraženo — »delo« za »substanco« krojaškega,
znanstvenega, ovčarskega dela. Torej pravim, da je krojaškemu, znan-
stvenemu, ovčarskemu delu nebistveno, da je krojaško, znanstveno ali
ovčarsko delo. Bistvena pri teh stvareh naj ne bo njihova dejanska, čutno
nazorna tu-bit, temveč od mene iz njih abstrahirano in njim podtaknjeno
bistvo, bistvo moje predsteve, »delo«. Krojaško, znanstveno ali ovčarsko
delo razglašam za gole eksistenčne načine, kristalizacije »dela«. (Marx-
Engels, Frühe Schriften, str. 731 in naprej.)
Kako, da Marx zapada v podobno spekulacijo in misticizem? Kako,
da posnema Heglovo dialektiko v njeni zmistificirani obliki? Zakaj obče
delo, abstraktno človeško delo osamosvaja v obliki strdine, golega opred-
metenja, materializacije tega dela? Zakaj razglaša konkretno delo v tem
odnosu za nedejansko, abstraktno obče človeško delo pa za dejansko?
Zakaj reducira vsako človeško delo na obstraktno človeško delo? Zakaj
rnu npr. krojaštvo velja »kot gola oblika udejanstvenenja abstraktnega
človeškega dela?« (W 23—72, K 1-69.)
Zato, ker se to dogaja v vsakdanji praksi. Torej ne zgolj v predstavi,
temveč dejansko, ne zgolj ideelno, temveč reelno. Mistifikacija nepre-
nehno poteka v realnem življenjskem procesu družbe. Produkti dela se
470
ves čas pojavljajo kot goli rezultat porabe delovne sile, kot gola strdina
abstraktnega človeškega dela. Konkretna dela se neprenehoma reducirajo
na abstraktno človeško delo. Abstraktno človeško delo kot substanca vred-
nosti se neprenehoma osamosvaja in subjektivira. Delo v predmetni obliki
neprenehoma postaja vrednost. Delovni produkti se neprenehoma po-
javljajo kot »kristali te družbene substance«. Konkretna človeška dela
neprenehoma veljajo kot gole oblike »udejanstvenenja abstraktnega člo-
veškega dela« itd.
Marx torej tudi tu sledi s svojim mišljenjem objektu svoje analize.
Spekulativna metoda, Heglova metoda, torej ni zgolj posrečen domislek.
temveč je izraz dejanskih odnosov, v katerih se obče, abstraktno osamo-
svaja in subjektivira. Ni popolnoma brezsmiselna in ima »racionalno jedro«.
Ce je Marx v zgodnjih delih iz odpora proti dejanskemu razcepljanju
občega in posameznega usmeril ves svoj srd ne samo proti obstoječemu,
temveč tudi proti Heglovemu ideelnemu razcepljanju, mu v Kapitalu zato
priznava, da je dojel obče oblike gibanja te dejanske razcepljenosti. Idcelna
mistifikacija je le izraz reelne mistifikacije. Miselno sprevračanje predikata
v subjekt in subjekta v predikat je izraz dejanskega sprevračanja. Seveda
je za Hegla to sprevračanje nujno.st vsega bivajočega, nujnost za vse ob-
dobje zgodovine, in se pri tem niti ne zaveda, da je takšno gibanje spre-
vračanje. Zanj bi bilo postavljanje na noge postavljanje na glavo. Zanj
je imanentna nujnost »čistih bistvenosti«, da se utelešajo, da je vse
čutno-konkretno le njihova pojavna oblika, le njihov primerek. Zato to
obliko gibanja absolutizira.
Za Marxa je nasprotno to gibanje, ta mistika, le zgodovinski pojav,
posledica določenih družbenih odnosov: blagovnih odnosov. Zanj je »re-
dukcija dela na enostavno, takorekoč na brezkvalitetno delo: specifičen
način, po katerem je menjalno vrednost postavljajoče, torej blago produ-
cirajoče delo, d r u žb e n o delo .. .« (Zur Kritik itd . .. str. 5.) To je način,
po katerem se konkretno delo šele posredno spreminja v družbeno delo.
Mogoč je pa tudi način neposrednega spreminjanja individualnega dela
v družbeno delo, ko konkretna dela torej ne postajajo šele po okolni poti,
prek menjave, sestavni deli skupnega dela. »Neko specifično blago...
tedaj zares ne bi moglo nastopati proti drugim vrstam blaga kot inkar-
nacija občega dela .. .« (prav tam str. 72.)
Način, po katerem konkretna dela preraščajo v obče, abstraktno člo-
veško delo, je odtujevalen način. Delo preneha biti zraščeno kot oprede-
litev individua z njim v posebnost. Zato tudi ne more biti več mišljeno
samo v posebni obliki. V praksi jc postalo sredstvo za ustvarjanje blaga,
bogastva v stvarni podobi, bogastva vobče in zato tudi v teoriji. »Delo
se zdi čisto enostavna kategorija. Tudi njegova predstava v tej občosti
kot delo vobče — je prastara. Vendar ekonomsko dojeto v tej enostavnosti
je »delo« prav tako moderna kategorija, kakor odnosi, ki porajajo to eno-
stavno abstrakcijo.« (Gr. 24.) Kot »praktično resnično« se je pokazalo v
tej abstrakciji šele z razvitimi blagovnimi odnosi, tj. ko je blago postalo
tudi človeška delovna sila. V razvitih blagovnih odnosih se abstraktno
človeško delo kot substanca vrednosti res šele dejansko lahko postavi
471
proti človeku v svoji osamosvojeni subjektivirani podobi. Enako se vred-
nost, ki je samo izraz odtujenega abstraktnega človeškega dela, šele tedaj
predstavi praktično in teoretično kot abstrakcija in je »samo kot taka
abstrakcija možna (Gr. 662). Abstraktno človeško delo kakor tudi vrednost
sta torej zgodovinski kategoriji tako praktično kot teoretično. Potemtakem
tudi Marxova opredelitev dela vobče, »dela«, nima absolutne veljavnosti.
Zgodovinskost te opredelitve se kaže za zdaj predvsem v tem, da je
poudarek na ontični, ne na ontološki, antropološki kategoriji dela. Ce de-
lovni čas kot tak obstaja samo subjektivno, če je mogoče dojeti »delo,
to je funkcijo... delovne sile« (W24—111) kot tako tudi samo subjek-
tivno, če torej produkti dela zato eksistirajo kot enaki samo »dokler«
eksistirajo kot dejavnost« (Gr. 506), vrednost pa se meri prav na tej
enakosti, jc delo v tem odnosu opredeljujoče prav po tej svoji subjektivni
plati. Paradoks je v tem, da se v postvarjenih odnosih vse skupaj po-
javlja prav narobe in da se zavestno gleda samo na rezultate. Toda gi-
banje družbenih povprečij opravlja svoje in dosega to, kar je v odnosu
med delom in produktom dela vsebovano po bistvu. Marx je to bistvo
izpostavil in zato tudi delo, kakor se v tem odnosu vede. Ce se vrednost
pojavlja kot nekaj stvarnega na predmetu, je po bistvu postvarjeno sub-
jektivno. Marxa zanima tu predvsem, kako nastaja ta postvarjenost, torej
oblika, kakor v celotnem Kapitalu, ne pa vsebina. Razumljivo, da je zato
tudi poudarek vseskoz na obliki, na zgodovinsko opredeljenih ontičnih
odnosih, ne na ontološko-antropoloških.
Abstraktnost človeškega dela neposredno pogojuje kot substanca
vrednosti vrednost kot abstrakcijo. Delovni čas kot kvantitativna tu-bit
dela opredeljuje kvantiteto vrednosti. Ce je torej delovni čas mera bo-
gastva, (v čim krajšem času neko konkretno delo proizvede neko upo-
rabno vrednost, tem več uporabnih vrednosti proizvede v določenem
časovnem razdobju), jc vrednost mera uporabne vrednosti. Ne oprede-
ljuje dvojnost blaga dvojnosti dela, temveč dvojnost dela dvojnost blaga.
Nasprotje med uporabno vrednostjo in vrednostjo izhaja iz nasprotja
med konkretnim človeškim delom in abstraktnim človeškim delom.
S tem je napravljen sestop s stvarnega področja na subjektivno pod-
ročje. Po bistvu ne pogojuje stvarno subjektivnega, ampak subjektivno
pogojuje stvarno. Pojav je v nasprotju z bistvom. Ni resnica zgolj v tem,
da se bistvo pojavlja (Hegel), ampak v tem, da se kaže sprevrnjeno.
Vrednost se je prikazovala v blagovnem odnosu kot nekaj stvarno skup-
nega dvema blagoma, zdaj se izkaže, da je to enako subjektivnega po-
rekla, družbenega, ne naravnega. Zato je bilo tudi treba Heglovo dia-
lektiko ne samo obrniti, da se je dalo priti do njenega racionalnega jedra,
temveč prav sprevihati. Ce se bistvo pojavlja, potem to pomeni, da se
tudi skriva. Iz te skritosti se potem pojavlja na napačen, imaginaren
način. Skrilo pa se je zato, ker so postali človeški odnosi neodkriti. Niso
pojavi zaradi bistva, temveč sta pojav in bistvo neločljivo povezana v
nasprotje zaradi nečesa tretjega.
Ce bi bili odnosi med ljudmi, odkriti, osebnostni, nepostvarjeni, če
bi bili torej v pojavu takšni, kot so v svojem izviru, bi pojav in bistvo
472
sovpadala, kar pomeni, da ne bi bilo več predmeta za družbene znanosti
in torej njih samih. Ne bi bilo spora med bistvom in neposredno bitjo.
Ali: spor med neposredno bitjo in bistvom ima svoj izvir v postvarjenosti,
nima pa postvarjenost izvira v sporu med bistvom in neposredno bitjo,
čeprav se to prepleta med seboj. Ni dialektičnost odnosa med uporabno
vrednostjo in vrednostjo vzrok dialektičnosti odnosa med konkretnim in
abstraktnim človeškim delom, temveč narobe. Vzrok dialektičnosti med-
sebojnih odnosov med uporabno vrednostjo, konkretnim delom, abstrakt-
nim delom in vrednostjo potemtakem ni v njej sami, temveč v dia-
lektičnosti med konkretnim in abstraktnim delom. Ta dialektičnost po-
gojuje vse druge. Gibanje odtujenega sveta ni nič drugega kot gibanje
abstraktnega, občega dela v njegovem protislovju s konkretnim delom.
VI
Delo kot »poraba človeške delovne sile v fiziološkem smislu« (K 1-61)
je abstraktno ali enako človeško delo in sestavlja vrednost blaga. Delo
kot »poraba človeške delovne sile v posebni smotrni obliki« (prav tam)
je konkretno koristno delo in proizvaja uporabne vrednosti. Blago kot
rezultat dela v obeh teh njegovih lastnostih je zato enotnost uporabne
vrednosti in vrednosti, enotnost svoje naturalne in vrednostne oblike. Ker
je rezultat dvojnosti dela, je samo dvojnostno. Lastnosti sicer ne nasta-
jajo v odnosih, se pa v njih porajajo. Dvojna lastnost blaga nastaja, ker
se delo v svojih dveh lastnostih opredmeti v njem, pojavi pa se v druž-
benem odnosu blaga do blaga. Ta odnos se imenuje menjalni odnos blaga
ali menjalna vrednost, torej pojavna oblika vrednosti, zato vrednostni
odnos, ki se posreduje v izrazu vrednosti prek njegovih polov: relativne
oblike vrednosti in ekvivalentne oblike blaga. Najenostavnejši vrednostni
odnos je odnos enega samega blaga do drugega blaga. Imenuje se eno-
stavna, posamična ali naključna oblika vrednosti.
Vse skrivnosti nadaljnjih oblik (popolne, splošne, denarne, kapitalne
itd.) že tičijo v njej.
A) Formalni razvoj vrednostne oblike;
Enostavna oblika vrednosti imanentno že vsebuje popolno, popolna ima-
nentno že vsebuje splošno, splošna denarno. Torej tudi enostavna oblika
vrednosti že imanentno vsebuje denarno.
Denarna oblika je seveda prišla po razširjajoči se menjavi, po eno-
stavni blagovni cirkulaciji. Enostavna oblika blagovne cirkulacije je:
B-D-B. Vrednost blaga privzame v tej enostavni obliki cirkulacije samo-
stojno obliko, denarno obliko: B-D. Formulo B-D-B je mogoče tudi
obrniti D-B-D. S tem dobiš občo formulo kapitala, ki se zaradi oploditve
473
D pravzaprav glasi D-B-D'. Cirkulacija denarja samo kot denarja se
spremeni v cirkulacijo denarja kot kapitala. Kapitalna oblika vrednosti
je D-B. "V tej obliki cirkulacije »funkcionirata oba, blago in denar, samo
kot različna eksistenčna načina vrednosti same, denar kot njen obči, blago
kot njen posebni, tako rekoč le preoblečeni način eksistence.« (W23-16Í),
K 1-175) Preobrat, ki je navidez v direktnem nasprotju s cirkulacijo de-
narja kot denarja, kaj šele z enostavno obliko vrednosti, je vendarle nujna
posledica prav te.
Denarna oblika torej imanentno že vsebuje kapitalno obliko vred-
nosti. S tem pa jc krog tudi zaključen. Nadaljnjega dejanskega razvoja ni.
Noben obrat ni več mogoč. Iz tega kroga ni izhoda. Formula D-D' (obrest-
nega kapitala) ni izhod, temveč je samo okrajšava formule D-B-D'. Ne
prebija kroga, ostaja v njem, je gibanje v krogu. »"V obrestnem kapitalu
doseže kapitalski odnos svojo najbolj vnanjo in najbolj fetiško obliko .. .«
(KIII-426, Dietz 1953.)
S tem je povedano vse. Razvoj je miogoč samo še navzdol. Namreč po
formalni plati. Ze kapital je le preobrat kroga. Način razreševanja proti-
slovij, ki so se nabrala v njem, ne njihova razrešitev. Enostavna oblika
vrednosti vsebuje potemtakem po sebi že vse, kar se izoblikuje v kapi-
talni obliki po in za sebe. To je samo razpon med posse in esse, med mož-
nostjo in dejanskostjo. Vse oblike vrednosti med enostavno in kapitalno,
kakor tudi ti dve sami, so samo njene specifične oblike. Razvoj oblik
vrednosti je razvoj oblik odtujenega sveta. Vrednostna oblika je tisto
identično, kar ostaja in se hkrati spreminja. Formula kapitala je za naj-
bolj razvito obliko odtujenega sveta isto kot Einsteinova formula fizikal-
nega sveta. Obe sta abstrakciji, formuli gibanja.
V enostavni obliki vrednosti je zaradi tega suknjič isto kot platno,
suknjič je platno in platno je suknjič, pesem je copata in copata je
pesem itd. Absurdno, mistično, toda dialektika vrednostnega izraza to
imaginarnost ne samo omogoča, temveč dejansko izvaja. V vsakem pri-
meru je tako prvo kot drugo namreč le eksistenčna oblika vrednosti. (Z
vstopom denarja se stvar po bistvu ne spremeni.) SAMO V TEM ODNOSU
STA TUDI ISTO. Vrednost je tista identiteta, ki ji je vsako blago samo
njena drugobit. Ker je v vrednostnem odnosu platno vrednost in suknjič
tudi vrednost, je vrednost njun vezni člen. Vrednost je tista »predmet-
nost«, ki je v vseh blagovnih predmetih, je tista lastnost, ki je tem pred-
metom »nadnaravna« in se razločuje od njihove natume oblike. Nič čud-
nega, če Marx pri analizi teh dejstev «koketira« s Heglovim načinom
izražanja.
Toda samo koketira: »Relativna oblika vrednosti in ekvivalentna ob-
ilica sta momenta, ki spadata drug k drugemu, se vzvratno pogojujeta,
sta neločljiva, toda obenem' drug drugega izključujoča ali nasprotujoča
si ekstrema, to je, sta pola istega vrednostnega izraza; delita se stalno na
različna blaga, ki ju medsebojno veže vrednostni izraz. . . Isto blago torej
ne more nastopati istočasno v obeh oblikah. Nasprotno, ti dve obliki se
polarno izključujeta. Ali je sedaj neko blago v relativni obliki vrednosti
474
ali v nasprotni obliki ekvivalenta, je odvisno izključno od njegovega
vsakokratnega položaja v izrazu vrednosti.« (W23-63, K 1-58.)
To je racionalno jedro dialektike odtujenega sveta. Kakšna je razlika
med tem »racionalnim jedrom« in Heglovo dialektiko, med Marxovo pre-
paracijo odnosov odtujenega sveta in Heglovo preparacijo odtujenega
sveta?
Osnovna razlika je v upoštevanju odnosov. Medtem ko pri Marxu ista
stvar ne more istočasno nastopati v obliki sebe in svojega nasprotja,
ista stvar ne more biti v istem pomenu in A in B, Hegel to dopušča.
Zanj velja: »Nasprotje je enotnost identitete in različnosti: njegova mo-
menta sta različna v neki identiteti; in tako sta si nasprotna...« (WdL
H-58.) »Misli se, da je med pozitivnim in negativnim absolutna razlika.
Ampak pozitivno in negativno sta, po sebi isto in zato bi se moglo ime-
novati pozitivno negativno in narobe, negativno pozitivno.« (Enz. S 119,
Heglov dodatek.) »... Pozitivno in negativno je isto.« (WdL 11-75.) »... Sta
samostojna, kolikor sta refleksija celotnega v sebi in pripadata na-
sprotju, kolikor je to opredeljenost, ki je kot celotno reflektirano vase.«
(WdL 11-60.)
Za Hegla časovnost ne velja: toliko proti zahodu in toliko nazaj proti
vzhodu mu da ničlo ali seštevek ali pa istost, ne da bi pri tem upošteval
časovno razliko in druge odnose, ki so pri tem nastali. Vedno mu zadostuje
en sam odnos, da dve stvari v celoti izenači. Ce sta pozitivno in negativno
oba refleksiji nasprotja kot celotnega, sta isto. Marx upošteva položaje
(odnose) in iz teh šele opredeljuje, Hegel jih ne upošteva. Zanj je vsako
nasprotje le refleksija celotnega vase, to je, v ozadju je vedno identiteta,
ki dela vsa nasprotja le za navidezna in jih zato tudi izenačuje v celotnem.
Pri Marxu je sicer v odnosu suknjič-platno tudi v ozadju identiteta, toda
izenačuje ju samo v enem odnosu.
Kje je vzrok za to razliko pojmovanja momentov nasprotja med
Heglom in Marxom? 2e v samem pojmovanju nastanka nasprotja. Za
Marxa nikakor ni nujno, da neka reč (npr. uporabna vrednost) zmeraj
dobi svojo družbeno razliko v vrednosti, torej svoje nasprotje. To se
dogaja samo v blagovnih odnosih, v odtujenem svetu, v neodtujenem
pa ne. V neodtujenem svetu lahko dam nekomu neko stvar in on meni
drugo, ne da bi pri tem nastalo nasprotje, čeprav nastane razlika. Podar-
jena stvar nikakor ne bi bila oblika svojega nasprotja.
Hegel zaradi nerazločevanja med odtujenostjo in neodtujenostjo tega
ne more upoštevati. Vsaka stvar mu nujno preide v razliko in ta je po
sebi že nujno tudi nasprotje: »... neka opredelitev biti je po bistvu prehod
v nasprotno; negativno vsake opredelitve je prav tako nujno kot ona
sama ...« (WdL 11-37.) Se pravi: vrednost je prav tako nujna kot uporabna
vrednost, uboštvo je prav tako nujno kot bogastvo, slabo je prav tako
nujno kot dobro, ker so to pač samo nujna nasprotja. Zato je bogastvo
tudi isto kot uboštvo, dobro isto kot slabo, sladko isto kot kislo itd. Hegel
je, ali iz dejstva, da vsako bivajoče prej ali slej nujno postane nebivajoče,
ali iz gibanja v obstoječih družbenih odnosih naredil sklep, da mora vsaka
475
stvar nujno preiti v svoje nasprotje. Ta zalion je postavil obče in ga s tem
naložil tako naravi kot družbi, ne da bi upošteval bistvene razlike med
njima. To pa je značilno za spekulativno metodo, da namreč ne upošteva
razlik tam, kjer so, ali jih izspekulira tam, kjer jih ni. Ce torej Marx vse-
kakor ne bi zanikal, da neka uporabna vrednost prej ali slej postane ne-
uporabna, pa bi vsekakor zanikal, da mora neka uporabna vrednost v vseh
časih prej ali slej postati vrednost. Za Hegla se to ne more reči.
Brž ko nastane nasprotje med uporabno vrednostjo in vrednostjo, je
seveda nujno tudi nasprotje med relativno obliko vrednosti in ekviva-
lentno obliko, kakor tudi še cela vrsta drugih nasprotij (kupovina-prodaja
itd.). Vendar relativna oblika vrednosti ni isto kot ekvivalentna oblika,
čeprav sta obe refleksija celotnega, vrednostnega odnosa. V nekem odnosu
sta isto, v drugem ne. Zato sta dva pola istega, neločljiva, toda ker sta
pola, se tudi izključujeta, sicer ne bi mogla biti pola, ne bi mogla sestav-
ljati enotnosti nasprotij. Prav tako pa ne moreta preiti v nobeno sintezo,
ne more se ju prerasti v nujnem nasprotju, kakor zahteva Hegel za vsaki
dve nasprotji, temveč samo obe hkrati odpraviti: namreč, z vrednostnim
odnosom vred. To bo sicer negacija negacije, toda v osnovi drugačna kot
Heglova. Heglova dialektika je sicer dialektika odtujenega dela, toda tudi
na stališču tega dela. V ničemer ne sega čez njegovo mističnost. Sama kot
duhovna dejavnost ni nič drugega kot duhovno odtujeno delo, pri tem pa
ne smemo pozabiti, da je delo vsebina, odtujenost pa oblika. -
V odtujenem svetu se nasprotja med uporabno vrednostjo in menjalno
vrednostjo, med relativno obliko vrednosti in ekvivalentno obliko seveda
ne odpravljajo, temveč preraščajo, čeprav se sintetizirajo, po racionalnem
jedru Heglove metode. Njegovo pojmovanje negativne enotnosti v Logiki,
to je rezultat preraščanja protislovja, negacija negacije, se v odnosu do
dejansko obstoječega izraža takole: »Eden poglavitnih logičnih vpogledov
je, da opredeljen moment, ki ima, nahajajoč se v nasprotju, pozicijo
ekstrema, preneha biti to in postane organski moment s tem, da je hkrati
sredina.« (Hegel, Rechtsph. S 300.) Negativno enotnost nadomesti
»sredina«, kar konkretno pomeni: nasprotje med zakonodajno oblastjo in
izvršno oblastjo se na primer razrešuje v njuni sredini: kralju. Vsi trije
momenti lahko svoja mesta menjujejo in je tako zdaj ta zdaj oni zdaj
ekstrem zdaj sredina. Tu se spet kaže Heglovo neupoštevanje odnosov in
zato počezno izenačevanje, zlasti pa njegov nekritični pozitivizem in idea-
lizem. Logično, zgolj miselno preraščanje protislovij se v resnici izkaže
kot priznavanje obstoječih odnosov in je problem samo v tem, kako obsto-
ječe subsumirati pod logične forme, kar pa je seveda mogoče ravno zato,
ker so te forme dobljene z redukcijo obstoječega.
Marx iz odpora do obstoječnosti odtujenega sveta v svoji Kritiki
Heglove Filozofije državnega prava ostro reagira proti Heglu: »Tukaj
nastopa vsa nesmiselnost teh ekstremov, ki menjajoče igrajo zdaj vlogo
ekstrema zdaj sredine ... to je vzvratno komplementiranje ... Dejanski
ekstremi ne morejo biti medsebojno posredovani, prav zato, ker so to
dejanski ekstremi. Pa tudi no potrebujejo nobenega posredovanja ... Ce
pa Hegel občost in posameznost, abstraktne momente sklepa obravnava
476
kot dejanski nasprotji, je to ravno osnovni dualizem njegove Logike.«
(Frühe Schriften, Stuttgart, str. 373.)
Marx kasneje tega odpora ni omiUl. Toda usmeril ga je predvsem
proti obstoječemu, ki je Heglovo metodo samo porodilo. Odpor je omilil
nasproti Heglu, ker je spoznal, da je kot interpret obstoječega prvi naj-
precizneje dojel gibanje prav tega.
Njegovo metodo v racionalnem jedru za razlago obstoječega sam iz-
korišča: »Pomembno je pripomniti, da je bogastvo kot tako, tj. buržoazno
bogastvo zmeraj izraženo v najvišji potenci, tj. v menjalni vrednosti, kjer
je postavljeno kot posrednik, kot posredovanje ekstremov med menjalno
vrednostjo in uporabno vrednostjo samo. . . Ta sredina se pojavlja zmeraj
kot izpolnjen ekonomski odnos, ker povezuje nasprotji in se končno po-
javlja zmeraj kot enostranska višja potenca do samih ekstremov; kot
gibanje ali odnos, ki se pojavlja kot posredujoč prvotno med ekstre-
moma, napreduje zato nujno dialektično, da se pojavlja kot posredovano
s samim seboj, kot subjekt, katerega momenti so le ekstremi, katerih
samostojna predpostavka se prerašča, da bi se s svojim preraščanjem
sama postavila kot edino samostojna.« (Gr. 237.)
Dialektika odtujenega sveta in preraščanje obstoječih nasprotij s sre-
dino sta potemtakem neločljiva. V odtujenem svetu se nasprotji blaga,
nasprotji vrednostnega odnosa, ne odpravljata, ker bi se sicer odpravilo
samo blago in sam vrednostni odnos, temveč se stalno preraščata v sre-
dino. Notranje nasprotje npr. med uporabno vrednostjo in vrednostjo
producira podvojitev blaga v blago in denar, vnanje nasprotje. Denar po-
stane sredina, ki omogoča, da se obstoječa nasprotja še lahko gibljejo.
Razvoj blaga, razvoj vrednostnega odnosa, nasprotij ne odpravlja, pač pa
je ustvaril obliko, v kateri se morejo gibati. »To je sploh metoda, po
kateri se rešujejo dejanska protislovja.« (W23-U8, K 1-119.) Dokler se-
veda obstajajo!
Gibanje nasprotij odtujenega sveta je torej dialektično in Hegel ga
je izrazil, čeprav ni zmeraj vedel, kaj vse izraža: »Tržna vrednost se
izenačuje v realno vrednost s svojo stalno oscilacijo, ne z enačitvijo z
realno vrednostjo kot nečim tretjim, temveč s stalnim neenakostnim upo-
stavljanjem sebe same (ne, kot bi rekel Hegel, z abstraktno identiteto,
temveč s stalno negacijo negacije, tj. sebe same kot negacije realne vred-
nosti.« (Gr. 56.) Ko namreč Hegel ne bi bil v svojem prepariranju obsto-
ječega z redukcijo nehote zajel tega gibanja, Marx ne bi bil mogel upora-
biti njegovega modela negacije negacije, čeprav samo v racionalnem jedru.
Razlika med Heglom in Marxom, med Heglovo dialektiko in njenim
racionalnim jedrom glede na odnos do odtujenega sveta je v teh primerih,
kakor povsod drugod, predvsem v tem, da Marx upošteva spet odnose,
njihovo vsakokratno vsestranost, tako da zanj ne more biti nekaj istočasno
to ali ono, medtem ko Hegel zaradi deduciranja gibanj logičnih bistvenosti
na dejanske obstoječe odnose zapada v formalizem. Zato tudi zgoraj v
odnosih: zakonodajna oblast — izvršna — kraljevska. Zanj je vsak izmed
teh treh momentov v odnosu do drugih dveh vsakokrat sredina, pa če
dejansko je ali ni.
477
В. Razvoj vsebine, ki formalni razvoj pogojuje in sovpada z njim.
I. Vsebina, Iii jo izraža ekvivalentna oblika enostavne oblike vrednosti
kot eden izmed obeh polov vrednostnega izraza:
1. da postane uporabna vrednost oblika, v kateri se pojavlja njeno
nasprotje, vrednost;
2. da postane konkretno delo oblika, v katerem se pojavlja njegovo
nasprotje, abstratktno človeško delo;
3. da postane privatno delo oblika svojega nasprotja, dela v nepo-
sredni družbeni obliki.
Ko postane blago vsaka stvar, torej tudi delovna sila, kar se zgodi v
kapitalističnem načinu produkcije, se oblika teh treh točk, čeprav vsebina
ostane po bistvu ista, sprevrže takole:
II. 1. da postane kapital (vrednost) oblika, v kateri se pojavlja nje-
govo nasprotje, delovna sila (uporabna vrednost);
2. da postane proces oplajanja vrednosti oblika, v kateri se pojavlja
njegovo nasprotje, delovni proces;
3. da postane družbena anarhija oblika, v kateri se pojavlja njeno
nasprotje, kapitalistov despotizem v tovarni.
Točke pod I. in II. na videz nimajo ničesar skupnega. Vendar: »Čeprav
je kapitalistični način produkcije v še tako ostrem nasprotju s prvotnimi
zakoni blagovne produkcije, vendarle nikakor ne izvira iz kršenja, marveč
nasprotno iz uporabe teh zakonov.« (K 1-659.) »Ločitev lastnine od dela
postane nujna konsekvenca zakona, ki je navidezno izhajal iz njune iden-
titete.« (K 1-658.) S tem se »zakon privatne lastnine očitno sprevrže po
lastni, notranji, neizogibni dialektiki v svoje direktno nasprotje.« (Prav
tam.) I
Na prvi pogled popolna zmešnjava in mistifikacija. Nekaj se je iz po
sebi razvilo v po sebi in za sebe (to je edino, kar je očitno na prvi pogled!),
ki je navidezno v direktnem nasprotju s po sebi. Dejanskost je navidezno
v ostrem nasprotju s svojo možnostjo. Toda samo na videz. Zato sta sklop
točk pod I. in sklop točk pod II. v resnici identična. Po sebi in za sebe je
dejansko identično s po sebi in je njegova nujna konsekvenca, ki se uve-
ljavi »po lastni, notranji, neizogibni dialektiki.«
VII.
Je torej Marxovo pojmovanje možnosti tu isto kot Heglovo? Za Hegla
je namreč razpon med »po« in »za« sebe samo vprašanje začetka in konca.
Zato tudi ne razločuje med možnostjo in realno možnostjo. Vsaka možnost
mora biti realna možnost ali pa ni možnost.
Bolj konkretno se da zastaviti vprašanje tudi takole: ali je za Marxa
nujno, da se vrednost razvije iz sebe kot gole strdine abstraktnega člove-
škega dela (kot substance) v sebe kot procesirajočo vrednost, kapital (kot
substanco-subjekt) ; ali je za Marxa nujno, da se enostavna oblika vred-
nosti razvije v denarno obliko vrednosti in iz te v kapitalno obliko vred-
nosti?
478
Na zadnje vprašanje v njegovi občosli je še zmeraj težko odgovoriti.
Zastaviti ga je treba še konkretneje: ali je bilo nujno, da se je vrednost
v Zahodni Evropi razvila v vrednost kot substanco-subjekt? Marxov od-
govor je zdaj nedvomno jasen: Da! po notranji, lastni, neizogibni dialek-
tiki. To velja tako za razvoj vsebine kot oblike, saj ene brez druge ni.
Kar je na koncu, je moralo biti tudi na začetku. V začetku nerazvito, na
koncu razvito. Zato v občem tudi ni bilo drugih možnosti, kakor so bile.
Bile so vse realne in zato v zadnji instanci nujne. Možnost in nujnost
sta nasprotji in možnost je le posebno in individualno občega, nujnosti.
Iz povprečja možnosti in slučajnosti zmeraj raste nujnost in tej železni
družbeno-naravni nujnosti so ljudje neizogibno in brezpogojno podrejeni.
Zato glede na individualno nobena možnost ni zares realna možnost. Po-
vprečnost in povprečnost povprečnosti odnosov med ljudmi kot nujnost
je tendenca in ta tendenca je možnost nadaljnjega razvoja družbe. Takšna
je dialektika odtujenega človeškega sveta. Po bistvu se ne razlikuje od
dialektike naravnih nezavednih gibanj, npr. dialektike mutacij.
Sprva je človek povsem odvisen od narave kot bivajočega. »Preveč
zapravljiva narava ga drži za roko, kakor drži mati otroka, ki se uči hoditi.
Njegovega lastnega razvoja ne dela za naravno nujnost.« (W 23-536,
K 1-577.) Kjer torej narava ni preveč zapravljiva, napravlja človekov
razvoj za naravno nujnost. Marx je to Heglovo ugotovitev sicer ponovno
zapisal ob razlaganju nastajanja kapitala, vendar velja tudi za prva ob-
dobja človeške zgodovine. Niso torej pogoji odvisni od ljudi, temveč ljudje
od pogojev, kolikor sami ne spadajo med pogoje družbene produkcije.
Produkcija ljudi je še neposredno reprodukcija narave.
Naravna nujnost jih privede k delitvi dela in menjave. Kakor hitro
se delitev dela znotraj posameznih praskupnosti združi z menjavo med
njimi, so pojavljata obe lastnosti dela in si v razvoju menjave čedalje
bolj nasprotujeta. Razvoj poteka po naravnih družbenih nujnostih, ki
rastejo iz slučajnosti v različnih smereh; tako da neki razvoj v neko smer
zakrni, stagnira ali se pospeši. Tako npr. še manufaktura po eni plati
»ustreza nagonu prejšnjih družb, narediti obrti dedne, jih okameniti v
kaste ali jih okosteniti v cehih, če opredeljeni zgodovinski pogoji porajajo
variabilnost individua, ki je v protislovju s kastnostjo. Kaste in cehi iz-
hajajo iz istega naravnega zakona, ki ureja ločevanje (Sonderung) rastlin
in živali v vrste in podvrste, samo da se na določeni razvojni stopnji
dednost kast ali izključi j ivost cehov dekretira kot družbeni zakon.«
(W23-360, K 1-388.) Ena izmed smeri ustvari pogoje, ki sorazmerno precej
pospešijo blagovno menjavo in s tem razvoj nasprotja med konkretnim
in abstraktnim človeškim delom, med opredmetenjem in odtujevanjem.
Dialektika konkretnega in abstraktnega dela ima zato dvojno vlogo: od-
tujevalno in emancipatorsko. Kot substanca vrednosti se odtujeno delo
po nekontroliranih menjalnih odnosih postavlja proti človeku kot tuja
subjektivirana občost, toda hkrati po tej posredniški poti združuje posa-
m(;zna konkretna dela praskupnosti in kasneje privatnikov ter tako pove-
čuje skupno produktivno silo. Na družbeno nezaveden in nesmotrn način
povezuje smotrne zavestne dejavnosti ter dosega tako prek vseh slučaj-
479
nosti nujnost, določen družbeni »smoter«, ki se potem kaže kot Previdnost
in podobno.
V tem jc dialektika sprevračanja pozitivnega v negativno' in nega-
tivnega v pozitivno, toda konkretna. »Po eni plati se vidi, kako blagovna
menjava lomi individualne in lokalne meje neposrednega zamenjavanja
produktov in razvija presnavljanje (Stoffwechsel) človeškega dela. Po
drugi plati se razvija cel krog od ravnajočih oseb nekontroliranih, druž-
benih naravnih odvisnosti.« (w23-126. k 1-128.)
Blago kot čutno nadčutna stvar je že siTma po sebi »polna metafizične
zvitosti in teoloških muh«. (K 1-83.) Brž ko privzame uporabna vrednost
obliko blaga, dobi enakost človeških del stvarno obliko enake vrednostne
predmetnosti uporabnih vrednosti; mera porabe človeške delovne sile po
njenem trajanju dobi obliko velikosti vrednosti, in odnosi proizvajalcev
dobijo obliko družbenega odnosa med blagi — pojavljajo se jim kot »druž-
bene naravne lastnosti teh stvari.« (k 1-84.) Fetišižem, kakor IVIarx ime-
nuje dejstvo, da privzema v blagovnih odnosih določen družbeni odnos
med ljudmi samimi »fantazmagorično obliko odnosa med stvarmi«, da se
jim pojavlja kot odnos med predmeti, ki obstojijo zunaj njih in zdaj nad
njimi, je neločljiv od dialektičnosti odnosa med konkretnim in abstraktnim
človeškim delom.
Blagovni odnosi so potemtakem stvarni odnosi med ljudmi in družbeni
odnosi med stvarmi, ker ljudje svoja dela pač opravljajo privatno, neod-
visno drug od drugega in prihajajo znotraj blagovnih odnosov v med-
sebojni stik samo prek svojih produktov. S tem PA delajo nekaj,
Cesar ne vedo. Svoje delovne produkte postavljajo v medsebojne
odnose kot vrednosti, ne da bi vedeli, da so te stvari »stvarni ovoji enako-
vrstnega človeškega dela«. (K 1-86.)
Ta nevednost je objektivna nevednost, ki z razvojem blagovnih od-
nosov ne upada, temveč raste, ker rastejo tudi družbene naravne odvis-
nosti. Cim bolj se razvijajo blagovni odnosi, tem bolj se razširja blagovni
trg. Končno zajame tudi delovno silo in trg dela postane samo del občega
blagovnega trga. Hkrati s to vsebino se razvija oblika vrednosti: nasta-
janje kapitala je neločljivo od postajanja kapitalne oblike. Vrednost se
spreminja v kapital tako po vsebini kot po obliki.
Kapitalistični način produkcije ne zmanjša nekontroliranega ustalje-
vanja vrednostne velikosti prek povprečij, nasilnega uveljavljanja delov-
nega časa, ki je družbeno nujen za produkcijo produktov kot usmerjajo-
čega naravnega zakona, temveč to poveča. Pojavno gibanje relativnih
blagovnih vrednosti zastira določanje velikosti vrednosti z delovnim časom
še temeljiteje in privede do viška skrivnost določanja, s tem pa tudi
anarhijo v družbenem gibanju. Zakoni blagovne menjave se sprevržejo
v svoje nasprotje, ker prodajanje in kupovanje delovne sile ni več menja-
vanje ekvivalentov.
Proces porajanja vrednosti se sprevrže v proces oplajanja vrednosti.
s tem se nasprotje med konkretnim in abstraktnim človeškim delom
reflektira v nasprotju med procesom dela in procesom oplajanja vrednosti,
ta v nasprotju .:"-^d variabilnim kapitalom in konstantnim kapitalom,
480
poslednje pa v znanem zakonu o razmerju v organski sestavi kapitala,
ki po vsebinski plati razkriva protislovja kapitalističnega načina produk-
cije, zaprtost vrednosti v krog in nujnost njegove razklenitve.
S spremembo vrednosti v kapital, ki se formalno izraža s premeno
formule B-D-B v formulo D-B-D', postane vrednost substanca-subjekt,
človek pa akcidenca-objekt. Delo doživi torej vrsto metamorfoz. »Delovno
sredstvo dela delavca samostojnega — ga postavlja kot lastnika. Maši-
nerija — kot capital fixe — ga postavlja kot nesamostojnega, ga postavlja
kot prilaščenega . . . Dejavnost delavca, omejena na golo abstrakcijo de-
javnosti, je po vseh plateh opredeljena in regulirana z gibanjem maši-
nerije, ne narobe... Prilaščanje živega dela po predmetnem delu —
oplajajoče sile ali dejavnosti po za sebe bivajoči vrednosti —, ki leži v
pojmu kapitala... je postavljeno tudi po svojih snovnih elementih in
svojem .snovnem gibanju ... V mašineriji stopi popredmeteno delo snovno
nasproti živemu kot obvladujoča moč in ga aktivno subsumira podse ne
samo z njegovim prilaščanjem, temveč v realnem produkcijskem pro-
cesu samem .. .« (Gr. 590.)
Preteklost obvladuje sedanjost, mrtvo živo. Vsakršno družbeno spre-
vračanje med subjektom in objektom je tako nadaljevanje »že med
proizvajalnim procesom potekajočega sprevračanja med subjektom in ob-
jektom.« (K III-65, Dietz 1959.) »Kapital se zmeraj bolj kaže kot družbena
moč, katere funkcionar je kapitalist.. . kot odtujena, osamosvojena druž-
bena moč, ki kot stvar in kot sila kapitalista, stopa nasproti družbi.«
(K 111-295, Dietz.)
Vse se sprevrača. Vse družbeno se spreminja v družbena nasprotja in
protislovja »po lastni, notranji, neizogibni dialektiki«. Ce se »kapital
pojavlja kot produkt dela, se prav tako produkt dela pojavlja kot kapi-
tal... kot gospostvo, komanda nad živim.« (Gr. 357.) Lastno prisvajanje
se sprevrača v prisvajanje za nekoga drugega. Lastni produkti se sprevra-
čajo v tuje produkte. Lastna duša se sprevrača v dušo za sebe eksistira-
joče vrednosti. Živo delo se sprevrača v mrtvo delo in mrtvo delo se spre-
vrača v nekaj živega. Moja moč kot moč delavca se sprevrača v tujo moč.
moja substanca v tujo substanco, moja realnost v tujo realnost, moja de-
janskost v tujo dejanskost, moja bit v tujo bit, moje bogastvo v tuje
bogastvo ali: moja moč v mojo nemoč, moja substančnost v mojo brczsub-
stančnost, moja realnost v mojo nerealnost, moja bit v mojo nebit, moje
bogastvo v moje uboštvo. »Ta proces udejanstvenjevanja je prav tako pro-
ces onedejanstvenjevanja dela (delavca TH). Postavlja se objektivno, toda
to svojo objektivnost postavlja kot svojo lastno nebit ali kot bit svoje ne-
biti-kapitala. Povrača se vase kot gola možnost oplajanja vrednosti ali po-
vrednotevanja, ker mu je vse dejansko bogastvo, svet dejanske vrednosti
in prav tako realni pogoji njegovega udejanstvenjevanja, postavljeno na-
sproti kot samostojna eksistenca.« (Gr. 358) Pri tem ni treba pozabiti, da so
produkti dela tako fizični kot duhovni, da torej velja v določenem odmsu
za produkte znanstvenikov isto kot za produkte rudarjev.
Nastopi potemtakem prav nasprotno od tistega, kar so jc v začetku
zdelo, da nastopa v blagovni menjavi. Čeprav je »menjava menjalnih
12 Problemi
481
vrednosti produktivna realna baza vsake enakosti in svobode«
(Gr. 156) in se je zdelo, da prinaša prav ti dve, se zdaj »izkažeta kot ne-
enakost in nesvoboda« (Gr. 160). Svoboda v kapitalističnih družbenih od-
nosih je »hkrati najpopolnejša odprava (aufheben) vsake individualne
svobode in popolno podjurmljenje individualitete pod družbene pogoje
(Gr. 545) Svoboda se sprevrže v nesvobodo in enakost v neenakost.
Gibanje tega sprevračanja ima posebno metodo in ta metoda je dialek-
tika: »To se pojavlja kot dialektika, ki obrača prav v sprevrnjeno od tega,
kar naj bi se pričakovalo. (Gr. 202) DIALEKTIKA OBRACA! Kako more
obračati dialektika kot metoda? Je tudi za Marxa metoda »duša objek-
tivnosti«?
Pjotislovje je vir in jedro vsake dialektike. Bistvo vsakršne dialek-
tike je zato prav protislovje. »Sam kapital je procesirajoče protislovje (s
tem), da skuša reducirati po eni plati delovni čas na minimum, medtem
ko po drugi plati postavlja delovni čas kot edino mero in vir bogastva.«
(Gr. 593) Gibanje kapitala je torej po bistvu dialektično. Se več: samo
to procesirajoče protislovje, da se po eni plati upostavlja delovni čas kot
edina mera in vir bogastva (dejansko je vir bogastva tudi narava! TH)
in da po drugi plati skuša reducirati delovni čas na minimum, sama »ta
metoda, doseči določeni rezultat s čim manjšimi izdatki, kot kapitalu
inharentna sila in kot kapitalističnemu načinu proizvodnje lastna in njega
karakterizirajoča metoda« (K III-105, Dietz) ni nič drugega kot duša kapi-
tala, kapital po bistvu. Kapital sam je v tem odnosu personificirano pro-
cesirajoče protislovje, personificirana metoda, personificirana dialektika.
Kapital in kapitalistični način prozvodnje sta neločljva. Zato sta ne-
ločljiva tudi kapital kot personificirana dialektika, personificirana metoda
in kapitalistični način prozvodnje kot sistem. Ni metode brez sistema in
ne sistema brez metode. Ni dialektike brez sistema in zato je Marxov
Kapital, kolikor je subjektivna refleksija objektivne dialektike kapitala,
sam nujno dialektično predstavljen in izdelan v obliki sistema. Marx ni
dal drugega naslova. Kritika politične ekonomije, zastonj v podnaslov.
Nima njegovo delo zato zastonj pravzaprav dveh naslovov. Kolikor je
Marx kritiziral kapital in kapitalistični sitem, je podiral tudi sistematsko
zgradbo Kapitala in dialektični način predstavljanja. Primer je celoten
vstavek o fetišizmu, v njem pa še posebej odstavek o komunizmu. V tem
odstavku ni sledu o procesirajočih protislovjih in personificirani metodi.
(Glej K 1-91.)
Kakšni so zakoni personificiranoga procesirajočega protislovja, per-
sonificirane metode, dialektike, ki se v izpopolnjenem odtujenem svetu
pojavlja kot »duša objektivnosti«? »V bistvu ne gre za višjo ali nižjo raz-
vojno stopnjo družbenih antagonizmov, ki izvirajo iz naravnih zakonov
kapitalistične produkcije. Gre za te zakone same, za te z železno nujnostjo
učinkujoče in uveljavljajoče se tendence. Industrijsko razvita dežela kaže
manj razviti samo podobo njene prihodnosti.« (W 32—12, K I—10.) Zakoni
tega procesirajočega protislovja, te metode, te dialektike so potemtakem
tendence, ki učinkujejo in se uveljavljajo z železno nujnostjo. »Vic buržo-
azne družbe je vendar ravno v tem, da tam a priori ni nobenega zavest-
jo!
nega usmerjanja produkcije. Umno in naravno nujno se uveljavlja samo
kot slepo delujoča povprečnost.« (Marx Kugelmannu, 11, julija 1868.) De-
jansko torej ni umno in umno ni dejansko drugače kakor vnanje prisilno.
Ali: »Metoda je absolutna, edina, najvišja, neskončna sila, ki se ji ne
more zoperstaviti nobena stvar.« (WdL III-353, Marxov povzetek.) Dialek-
tična metoda »je zato duša in substanca... duša vsake objektiv-
nosti ...« (WdL 111-352.) »Obče pa v absolutni metodi ne velja kot zgolj
abstraktno (Marx: obče kot tako biva samo v predstavi TH), temveč kot
objektivno obče . . .« (prav tam. str. 356.) Absolutna metoda je tendenca
uma, zopet najti in spoznati samega sebe v vsaki stvari.« (Prav tam,
str. 353, Marxov povzetek Hegla W4-128.)
Resnično! »Mistifikacija, ki jo pretrpi dialektika v Heglovih rokah,
na noben način ne pobija dejstva, da je on najprej predstavil na vsezaob-
jemajoč in osveščen način njene obče oblike gibanja.« (W 23—27, K 1-122.)
Čeprav so za Marxa prisiljujoči zakoni in kategorije v svoji občosti,
oziroma dejanski odnosi, ki jim ustrezajo, kot tendence družbenih pov-
prečij rezultat tako objektivno kot subjektivno, nasproti individuumom ne
nastopajo nič manj apriorno kakor zakonitosti in kategorije Heglove Logi-
ke, ki so od vsega začetka razglašeni za apriorno nasproti posebnemu
in individualnemu. To je podobnost, toda tudi razlika, ki se izraža v
Marxovem sprevihanju Heglove dialektike, v njegovem ugotavljanju,
da stoji pri Heglu dialektika na glavi. Pri Heglu je namreč dialektika gi-
banje absolutnega duha pred vsako zgodovino, zato nadzgodovinska; pri
Marxu je družbena-naravna dialektika lastna, notranja, neizogibna dialek-
tika nečesa zgodovinskega: dela v njegovi razklanosti in protislovnosti.
Pri obeh družbeni antagonizmi izvirajo iz nekih občih zakonov. Toda za
prvega so ti zakoni večni, za drugega zgodovinski in zato minljivi; za
prvega v odnosu do individuma edino dejansko umno, za drugega ne-
umno.
Odtujeno delo in naravna-družbena dialektika sta neločljivo povezana.
Dialektika je duša odtujenenega dela. Tako vrednost kot kapital nista
nič drugega kot delo — opredmeteno abstraktno človeško delo. Delo kot
abstraktno človeško delo je gola poraba človeške delovne sile, ali gola
poraba človeške delovne sile je živo abstraktno človeško delo. Opredme-
teno, mirujoče postane družbena substanca blaga, vrednost. Poraba delov-
ne sile je delo v tekočem stanju. Delovna sila pred pfjrabo je delo v mož-
nosti. Nedelujoča delovna sila je torej delo po sebi ali potencialni delavec,
delavec v možnosti. Delo za sebe je delavec, delujoča delovna sila. Delavec
je živo delo. Dejanski delavec seveda ne porablja delovne sile samo v fi-
ziološkem pomenu, temveč tudi v posebni smotrni obliki. Vendar se nje-
govo delo glede na vrednostni odnos šteje samo po prvi lastnosti.
V enostavni blagovni menjavi je vsakdo lahko delavec in lastnik. S
premeno oblike vrednosti v kapitalno obliko se ti dve funkciji razcepita.
Opredmeteno delo se s tem dokončno osamosvoji nasproti živemu in za-
živi lastno življenje neodvisnega subjekta. Se več: živo delo si subsumira
podse in zavlada nad njim. Abstraktno obče človeško delo postane procesi-
rajoča vrednost ali kapital in ta kot fiksni kapital spremeni za-se-bit dela,
483
delavca v svoj objekt. Rezultat živega dela, rezultat porabe delpvne sile —
človek, »gledan kot gola tu-bit delovne sile« (W 23—217, K 1-228), in kot
tak opredmeten, opredmetenje tega človeka — mrtvo delo, si podreja kot
kapital prav tega človeka, živo delovno premožnost, živo delo in v svoji
za-se-biti, svoji personifikaciji — kapitalistu, despotsko vlada nad njim.
Celotno družbeno gibanje po bistvu potemtakem ni nič drugega kot
gibanje dela v njegovih posebnih oblikah, odnosih in lastnostih. To je
Marxovo osnovno odkritje. Kapital kot opredmeteno abstraktno človeško
delo, kot živo protislovje, personificirana dialektika zato ni nič drugega kot
določena oblika dela. določen zgodovinski naravni odnos, postvarjeni druž-
beni odnos, ki kot subjektivirano obče vlada nad individuumi kot takimi.
Ni inkarnacija kake nadzgodovinske ideje, temveč je družbeni proizvod,
čeprav ne družbeno samozavesten in kontroliran. Je odtujeno delo človeka,
pri čemer je odtujenost oblika, delo pa vsebina.
Odtujenost dela nastopi, ko se v odtujevalnih družbenih odnosih bla-
govne menjave pojavita obe lastnosti dela kot nasprotujoči ter se ab-
straktno delo osamosvoji nasproti konkretnemu. Delo postane labor
duplex, in njegova posledica je homo duplex. Delo po sebi in za sebe se
razcepi v delo po sebi in delo za sebe, delo v možnosti in dejansko delo.
Vsebina in oblika, bistvo in pojav (bit), obče in individualno, so si če-
dalje bolj v nasprotju. Nasprotja so se porodila, možnosti za protislovja
so dane: »Notranje nujnosti skupaj pripadajočih in njihova ravnodušna
medsebojna eksistenca je že osnova za protislovje.« (Gr. 318.) S tem da
človek postane človek abstraktnega dela, da se iz subjekta svojega kon-
kretnega smotrnega dela sprevrže v objekt abstraktnega, je upostavljeno
protislovje med abstraktnim in konkretnim človeškim delom. Razvija
se naprej in poraja nova in nova družbena protislovja: »Protislovja pa, ki
se pojavljajo pri globljem razvoju, so imanentna protislovja, udejan-
stvenjevanje . . . lastništva, svobode, enakosti same; ki se ob priliki spre-
vržejo v svoje nasprotje.« (Gr. 916.) Kapital sam je že »živo protislovje«.
Nujnost dialektičnega gibanja je nastala z razcepitvijo dela med »po«
in »za« sebe. Od tu naprej velja Heglova dialektika v svojem racionalnem
jedru. Ce Marx Heglu v zgodnjih delih očita ločevanje med »po« in »za«
sebe, vsebino in obliko, bistvom in bitjo, spreminjanje občega v subjekt,
se s tem postavlja predvsem zoper obstoječo dejansko razklanost in mu
kasneje prizna, da je v občih oblikah izrazil gibanje te razklanosti, giba-
nje tega odtujenega sveta, čeprav je potem vse skupaj odel v misticizem.
Ta razkol po in za sebe v »po« in »za« sebe in razkol občega in individu-
alnega namreč nista razkola nečesa imaginarnega, temveč konkreten
človeški odnos. Stvar se ne spremeni, če se zdaj, ko je razkol že storjen,
v gibanje med ekstremoma vrine misticizem. Personifikacija stvari in
postvarjenost oseb ter misticizem so celo neločljivi.
Personifikacija stvari-fantastično! Da, fantastično, toda dejansko. Po-
stvarjenost oseb — fantastično! Da, fantastično, toda dejansko. Misticizem
in vrednost, misticizem in kapital, inherentna sila kapitala kot metoda
in misticizem, .so v neposredni zvezi: »Misticizem... leži v naravi
kapitala.« (Gr. 534) Ker v območju razklanosti dela med »po« in »za« sebe,
484
v območju odtujenega sveta ljudje vstopajo neodvisno od svoje volje v
družbene odnose, so kot individumi podvrženi občemu mehanizmu in
njegovi imaginarnosti. Obče prisilno obvladuje individualno. Družbena
bit nasilno opredeljuje družbeno zavest in spreminja njene obliko v ideo-
loške oblike. Tendence povprečij z železno nujnostjo porajajo družbene
antagonizme itn. Skratka: tu velja ves mehanizem, ki ga podaja Marx
v znanem Predgovoru h kritiki politične ekonomije.
Ali: »Prav zato, ker individui iščejo samo posebni, zanje ne z nji-
hovim skupnostnim interesom ujemajoči se interes, je obče sploh iluzorna
oblika .skupnosti. . .« (W 3—34) Marx in Engels tu protislovje med dejan-
skim občim in osamosvojenim, abstraktnim in personificiranim občim,
izražata sicer še z besednimi razlikami: skupnostno-obče. To sta kasneje
opustla, vendar je vsebina ostala ista.
V tem svetu veljajo Heglove opredelitve protislovja v svojem racio-
nalnem jedru. »Razlika sploh je že protislovje po sebi, saj je enakost
takih, ki sta samo, kolikor nista eno — in ločitev takih, ki sta v istem
odnosu samo kot ločena.« (WdL 11-69.) Da! razlika med delavcem in kapi-
talistom je že a priori protislovje. »Vsak se reproducira s tem, kolikor
reproducira svoje drugo, svojo negacijo. Kapitalist producira delo kot tuje;
delo producira produkt kot tuj. Kapitalist producira delavca in delavec
kapitalista itd.« (Gr. 362) Bogastvo je samo, kolikor reproducira uboštvo,
svoboda samo, kolikor reproducira nesvobodo, enakost samo, kolikor re-
producira neenakost itd. Ter narobe: uboštvo je samo, kolikor reproducira
bogastvo, nesvoboda samo, kolikor reproducira svobodo drugega (Sartre)
itd. »Vsako se nanaša na sebe samo, le kot nanašajoče se na drugo ...
Vsofcdo je zato samo, kolikor je njegova nebit.« (WdL П-60.) Ni torej
svobode brez nesvobode, enakosti brez neenakosti, bogastva brez uboštva.
Ni popredmetenja brez odtujevanja! Dualizem te dialektike je očiten,
čeprav je refleksija identitete kot tistega tretjega in temeljnega: duhov-
nega po Heglu, odtujenega dela po Marxu.
»Bistvo predpostavlja sebe in prerastitev tega predpostavljanja je
ono samo... predpostavljanje nima predpostavke... Refleksija je torej
samo negativno njega samega... Ali, refleksija v sebi je po bistvu pred-
postavljanje tega, iz česar je povračanje.« (WdL П-76.) Delo kot zavestna
smotrna dejavnost človeka, njegovo bistvo, naj bi bilo torej po tej formuli
v svoji obstojnosti zmeraj dvojnostno, zmeraj nujno odtujeno, zmeraj
nujno protislovno. Tu pa se neha tudi racionalno jedro. Razumljivo: »Vse
stvari so same po sebi protislovne... protislovje pa je koren
vsakega gibanja in življenjskosti... PRINCIP VSAKEGA SAMOGIBA-
NJA, ki ne obstoji v ničemer drugem kot v prikazovanju protislovja ...
gibanje je tu-bivajoče protislovje. . . Nekaj je torej živo samo, kolikor
v sebi vsebuje protislovje, in sicer je ta sila v tem, da se protislovje v sebi
zagrabi in zadrži.« (WdL 11-79, 80, 81, 82.)
Protislovje prav zato ne more biti večno. Nobena stvar končno ne
vzdrži več, in protislovje se razreši. Protislovje je vir dialektike. Potoka
ni brez izvira in zato tudi dialektike ne brez njenega protislovja. Dialek-
485
tiki je torej imanentno, da vsebuje razrešitev protislovij, negacijo negacije.
Vprašanje je samo, kakšna je ta negacija negacije.
Za Hegla se vse »protislovno vsekakor razreši v nič, povrne se v svojo
negativno enotnost. . . Končne stvari v svoji ravnodu.šni mnogoterosti so
zato sploh po tem, da so protislovne po sebi samih, da morajo biti po sebi
zlomljive in da se povračajo v svoj razlog. (Grund-osnovo) (WdL 2—84,
85.) Negacija negacije je torej v jedru samem preraščanje negativnega in
pozitivnega v »negativno enost«, v pomiritev, sintezo. Le tako lahko
Hegel ohrani obsolutni duh in z njim vred dialektiko samo. Sicer bi moral
s posebno negacijo negacije končnega odpraviti tako dialektiko kot ab-
solutni duh.
Po njegovi dialektiki ni mogoče prerasti kapitalista, če ne prerasteš
tudi človeka kot človeka. Po tej dialektiki je mogoča negacija negacije
delavca in kapitalista, pri čemer je po imanetni konsekvenci delavec ka-
pitalist in kapitalist delavec, kot končnih stvari, samo z njuno sintezo,
z njunim preraščanjem, z njuno povrnitvijo v negativno enotnost. Ker gre
le za pojme, lahko dejansko ostaneta to, kar sta. Takšno gibanje je za
vsako stvar, kolikor je zgodovinska, že a priori določeno in zato nujno.
Dialektika končnih stvari pri Heglu torej nujno privede k sintezi.
Kaj je tu racionalno in kaj mistična lupina?
Za Marxa je kapital po bistvu procesirajoče protislovje, personifici-
rana metoda, dialektika. Vse tri točke pod B П niso nič drugega kot živo
protislovje. 2e prva točka vsebuje л' skriti obliki oster razredni boj med
razredom kapitala eksistirajočega za sebe in razredom dela ekstistirajo-
čega za sebe, med kapitalisti in lastniki delovne sile, delavci. Marx pravi
v tej zvezi: »Kar sem jaz novega prispeval, je bilo: 1. dokaz, da je obstoj
razredov vezan samo na določene zgodovinske faze proizvodnje; 2. da
vodi razredni boj nujno k diktaturi proletariata; da je diktatura samo
prehod k odpravi vseh razredov in k brezrazredni družbi...« (Marx Ku-
golmannu, 5. marca 1852.) Torej nujno! In odprava obeh nasprotnih polov
kot polov! Ne pa odprava zgodovine in človeka!
Gre za enako metodo kakor pri obravnavanju relativne oblike vred-
nosti in ekvivalentne oblike kot ekstremov vrednostnega odnosa. Kakor
sta ti dve obliki nastali na čisto določenih odnosih in sta obe v čisto dolo-
čenem odnosu isto, sta tudi oba razreda nastala v čisto določenih odnosih
in sta samo v čisto določenem odnosu isto: samo kot agenta odtujenega
dela. Prav tako kakor tam ni bila mogoča nobena negacija negacije, nobe-
no preraščanje v sintezo, to tudi tu ni bilo mogoče. Kakor z odpravo vred-
nostnega odnosa izgineta obe obliki, tako z odpravo odtujenega dela izgi-
neta oba razreda. »Ne gre torej z neko Heglovo (negativno enotnost) dveh
plati nekega nasprotja, ampak za materialno pogojeno izničenje nekega
dozdajšnjega materialno pogojenega načina tu-biti individuov, s čemer
izgine to nasprotje hkrati s svojo enotnostjo.« (W 3—229).
Zdaj ni več vzvratnih reproduciranj, ni več sintetiziranja. Poslednja
sinteza, negacija negacije, poslednje preraščanje, poslednji dialektični akt
je končan, ker so odpravljeni odnosi, ki so porajali dialektičnost človeš-
kega sveta v njegovi odtujeni obliki: »Buržoazni proizvodni odnosi so
486
zadnja antagonistična oblika družbenega proizvodnega procgsa .. .« (Zur
Kritik etc... str. LVI.) Iz tega sledi, da gibanje in protislovje nista ne-
ločljiva. Saj protislovje ni nič drugega kot enotnost, boj nasprotij. Ce ni
nasprotij (antagonizmov), tudi protislovja ni. Gibanje je pogoj protislovja,
protislovje pa ni pogoj gibanju. Ker je konec družbenih antagonizmov,
je konec tudi družbenih protislovij in s tem družbene dialektike. Zato pa
še ni konec družbenega procesa. Z odpravo dialektičnosti družbenega giba-
nja je odpravljena določena oblika tega gibanja, ne pa gibanje samo. Ko-
nec je le njegove oblike odtujenosti, ne pa njegove predmetnosti. To bo
živ gibajoč se proces, kar je pravzaprav tavtologija.
Osnovna Heglova napaka je potemtakem v tem, da je zaradi neloče-
vanja med popredmetevanjem in odtujevanjem izenačil gibanje s proti-
slovjem. Hegel si gibanje brez protislovja ne more zamišljati. Zato je zanj
preraščanje protislovij tudi odprava stvari same, njeno izničenje kot take
in hkrati njena povrnitev v identiteto. Zato ne more priznati drugačne
zgodovine, drugačnega sveta kot odtujenega. Ne more si misliti človeške-
ga sveta brez dialektike, zavestne smotrne dejavnosti, človekovega bistva,
brez njegovega odtujevanja. Ne more si misliti razlik brez nasprotij in
protislovij. Vsaka razlika mu je po sebi že protislovje.
V tem je misticizem njegove dialektike. Spreminja jo v nadzgodovin-
sko, v dialektiko absolutnega duha. Ker zanj nobeno končno ne vzdrži v
svojem protislovju, brez protislovja pa absolutno ni mogoče, saj je pro-
tislovje že to, da je, je zmožnost vzdržanja pripisal neskončnemu, toda
ne v časovnem ali krajevnem pomenu. Racionalno njegove dialektike je
v tem, da kot rezultat preparacije odtujenega dela, postvarjenih družbenih
odnosov, odtujenega sveta, kot njegova miselna interpretacija, vsebuje
zakonitosti gibanja tega sveta v prerezu. V racionalnem jedru je miselno
konkretno dejanskega konkretnega v nekem časovnem obdobju. V misti-
cizem je zašel po subjektivni plati, ker je napravil isto, kar napravi vsak
metafizik. Miselno konkretno je razglasil za dejansko konkretno, ab-
straktno za po sebi bivajoče. Ni spremenil zato samo vseh stvari v logične
kategorije, miselne preparacije, temveč je tudi gabanje spremenil v zgolj
miselno gibanje, logično gibanje, v dialektiko. Ni napravil samo tega,
temveč je samo to miselno gibanje razglasil za absolutno metodo, dialek-
tiko stvari samih. Subjektivno dialektiko, refleksijo odtujenega sveta, je
spremenil v objektivno dialektiko vobče. Skratka: ovekovečil je gibanje,
metodo, dialektiko odtujenega dela in jo hkrati mistificiral. Tega ni bilo
težko napraviti, ker je mistifikacija odtujeno delo samo.
Marx nasprotno niti svojih rezultatov niti metode, s katero je do njih
prišel, ne razglaša za obče in večno veljavno. Ko ga je nekdo interpretiral
v tem smislu, je zavračajoče odvrnil: Žal, mi bo že oprostil. Njegov sklep
je, da naj bi h konkretnim družbenim odnosom nikdar ne prihajali »z
univerzalnim ključem neke obče zgodovinsko filozofske teorije, katere
velika prednost je v tem, da je nadzgodovinska.« (W 19—112.) Zakonov
svojega historičnega materializma zato ne razglaša za večne. Prav zato
tudi ne bi bil šel nikdar pisat Logike, čeprav je želel; toda pomembnejše so
mu bile druge stvari, prikazati racionalno jedro Heglove dialektike. Toda
487
ta prikaz ne bi bil nič drugega kot kritika dialektike, kakor je bil njegov
prikaz politične ekonomije kritika politične ekonomije. Heglova dialektika
je namreč na stališču politične ekonomije; kakor ta jemlje neodtujeno delo
za nekaj naravnega, tako jemlje Hegel miselno preparacijo gibanja odtu-
jenega dela, dialektiko za nekaj »naravnega«. In prav tako, kakor je
Marx moral obvladati politično ekonomijo, je moral seveda obvladati tudi
dialektiko, da je svet odtujenega dela miselno razložil in ga tako pripravil
za kritiko. »Tok analize terja to trganje predmeta, ki hkrati ustreza, se
zaveda Marx, duhu kapitalistične produkcije.« (W 23—344, K 1-371.) Marx
torej ne zanikuje zgodovinske omejenosti svoje metode in s tem tudi
teorije.
Zato je nekaj povsem drugega, če pravi Marx, da bolj industrijsko
razvita dežela kaže manj razviti samó podobo njene prihodnosti, kakor če
bi bil to rekel Hegel; če pravi Marx, da enostavna oblika vrednosti in
oblike vrednosti sploh po sebi vsebujejo vsa obstoječa protislovja, kakor
če bi bil to rekel Hegel. Ni razlika samo v tem, da je Marx s svojo analizo
prišel do spoznanja, da so tudi protislovja prav tako nujno razrešljiva
v konkretnih družbenih odnosih, kakor je bilo nujno, da so se porodila po
notranji, nujni, neizogibni dialektiki. Gre za odnos do predmeta analize.
Vrednostni zakon se sicer uveljavlja z železno nujnostjo, tako da v okviru
te nujnosti ni nobene druge kot realne možnosti. Toda ta nujnost je re-
zultat prav nerealnih možnosti. Raste iz mnoštva naključnosti, iz mnoštva
svobodnih dejanj. Ljudje ustvarjajo ta družbena povprečja in tendence,
te zakone, sami, čeprav ne zavedno. Imanentno protislovje kapitala nujno
pelje k razrednemu boju, toda kako so ta razvija, je odvisno od ljudi
samih.
Zdaj postane razumljivo, zakaj je Marx reagiral s tak.šnim odporom,
ko je skušal Sukovski njegovo »zgodovinsko skico o nastanku kapitalizma
v zahodni Evropi popolnoma spremeniti v zgodovinsko filozofsko teorijo
občega razvojnega poteka, ki je usodno predpisan vsem ljudstvom ...«
(W 19—111.) Ljudstva si namreč slej ko prej svojo usodo ustvarjajo sama.
Vsa razlika je v tem, ali si jo zavestno ali nezavedno. Da je nekaj priču-
joče po sebi, ne pomeni zato nič drugega, kakor da se mora v takih in ta-
kih odnosih nujno razviti v za sebe. Toda prvi pogoj so ti odnosi.
Potemtakem bi bilo napak danes očitati Marxu. da je razglasil brez-
razredno družbo za nujno, češ da je mogoč tudi heglovski konec z isto-
časno odpravo človekove predmetnosti in odtujenosti. Vsekakor je brez-
razredna družba nujna, toda križanje nujnosti prav tako ni bilo nikdar
nemogoče. To bi bilo samo naključje, ki zmeraj spremlja »brutalne na-
ravne zakone«. Zakoni postvarjenih odnosov kot substance-subjekta pa
se uveljavljajo prav na takšen način kot le-oni. Samonegacija odtujenega
dela bi bila samo potrditev personifikacije stvari.
Zavestna negacija odtujenega dela po ljudeh je nasprotno negiranje
personifikacije stvari in prevzemanje odgovornosti za svojo usodo.

Delavci in blagovna produkcija
Ratko Sćepanović
1. Odnos delavcev do dela in blagovni značaj
delovnega procesa
Blago ni naravna oblika stvari. Blago je s predmeti dela, s stvarmi
posredovan določen odnos med ljudmi v procesu dela. Obstoj blagovne
produkcije je vezan na obstoj določenih odnosov med ljudmi. Ker niti
oblika planiranja kakršnega imamo danes v Jugoslaviji, niti državno
določene cene večine produktov dela, niti ukinjena blagovno mezdna,
niti ukinjajoča se državno mezdna oblika delovne sile, ne ukinjajo bla-
govne produkcije, tudi ne ukinjajo odnose, ki blagovno produkcijo sploh
omogočajo. Sam značaj blagovne produkcije je skupen vsem posebnim
oblikam blagovne produkcije ne glede na to ali je lastnik proizvajalnih
sredstev hkrati edini delavec, ali je delavec mezdni delavec, ali pa si
delavec sam prisvaja denarni ekvivalent svojih produktov dela.
Vsem posebnim oblikam blagovne produkcije, in s tem tudi naši
obliki blagovne produkcije je skupna značilnost, da je delovni proces
produkcija vrednosti. Na vrednosti temelječa produkcija kot proces spre-
minjanja narave (predmetov dela) in spreminjanje človekove lastne na-
rave, proizvaja samo tiste delovne produkte, to je, proizvodnja posreduje
le tiste lastnosti predmetov dela, in s tem oblikuje in razvija le tiste
bitnostne moči delavca, ki delavcem ustvarjajo menjalno vrednost. Da
delavec spreminja naravo, da narava postaja predmet dela, to je, da sploh
obstajajo posamezne vrste produkcije diktira zahteva proizvajanja vred-
nosti same, kajti vsi faktorji proizvodnje (obseg in vrsta delovnega pro-
cesa, obseg in kvalifikacijska sestava delovne sile) so vzpostavljeni kot
faktorji produkcije vrednosti. Na vrednosti temelječa produkcija ne pro-
izvaja delovnih produktov zaradi njihovih uporabnih lastnosti, temveč
proizvaja delovne produkte le zato, ker s tem ustvarja vrednost. Samo do-
ločanje vrednosti proizvodov dela je odvisno od blagovnih producentov,
kajti mera (priznani povprečno potrebni delovni čas za produkcijo določe-
nih proizvodov), s katero se določa velikost vrednosti posameznih produk-
tov je rezultat razmer, ki .so od posameznega blagovnega producenta (go-
spodarske organizacijo) neodvisne (individualno potrebni delovni čas). Dr-
žavno določanje cen večine proizvodov in avtomatično določanje cen po
povprečnem potrebnem delovnem času ostalih proizvodov se po svoji
489
funkciji ne razločujeta. Ta dva načina določevanja cen sta formirana
neodvisno od volje, dejavnosti in predvidevanja gospodarskih organizacij,
z njihovim hrbtom kot rezultat različnih razmer. Določevanje cen v obeh
primerih ima za gospodarske organizacije značaj proizvodnega zakona,
kateremu .so podrejene. Na oba načina določene ceno vzpostavljajo ne-
odvisno od blagovnih producentov določene odnose med njihovimi pro-
dukti. Upostavljeni odnosi med produkti pa določajo različno produkcijsko
moč (in s tem tudi socialno moč) gospodarskih organizacij. Razlike v pro-
dukcijski moči se kažejo kot različne možnosti za reprodukcijo mate-
rialnega produkcijskega procesa in kot različne možnosti reprodukcije
življenjskega procesa ljudi.
Ker sem namen tega zapisa določil z naslovom, se bom v nadaljevanju
omejil samo na problem razdeljevanja delovne sile v blagovni produkciji.
IVlenim namreč, da nam lahko motiv, ki povzroča razdeljevanje delovne
sile, pokaže značaj odnosa delavcev do dela.
Obseg prehajanja delovne sile (fluktuacije) iz ene proizvajalno enote
ali panoge v drugo je eden izmed klasičnih indikatorjev stopnje delovne
združenosti delavcev v delovno organizacijo, in s tem kaže tudi značaj
odnosov delavcev do dela. Tam, kjer ni pogojev za fluktuacijo, ta indikator
odpove: npr. nizek obseg fluktuacije je lahko določen ne samo z visoko
stopnjo združenosti ljudi in ne samo z značajem odnosa delavcev do dela.
ki kaže neravnodušnost do vsebine dela, temveč fluktuacije tudi ni zaradi
prevelike oddaljenosti drugih proizvajalnih enot od stalnega bivališča
delavcev. To velja predvsem za tiste delovne organizacije, ki so zunaj
industrijskih centrov ter so zaradi tega vezane na delovno silo, s stalnim
bivališčem v bližini proizvajalne enote. Prav tako je obseg fluktuacije
nižji v tistih enotah, v katerih so delavci zadovoljni z višino dohodkov,
čeprav stopnja združenosti delavcev ni visoka in delovno vedenje delavcev
kaže na ravnodušnost do vsebine dela.
Podatki raziskave, ki je bila opravljena v nekem delovnem kolektivu,
v industrijskem središču kažejo, da se je v tem delovnem kolektivu samo
leta 1958 od skupno 588 zaposlenih oseb, izmenjalo kar 558 (ali 89.5 "/o
celotnega kolektiva), leta 1961 se je od skupno 665 zaposlenih izmenjalo
294 (ali 49 "/o), v lotu 1962 pa se je obseg fluktuacije spet povečal (podatki
vzeti iz raziskave »Integracija delavcev v podjetju«, IFS). Ce smemo raz-
loge za odhajanje delavcev te delovne organizacije iskati v odgovorih
na vprašanje, »v kakšnem primeru bi odšli iz te tovarne«, vidimo, da
delavci navajajo naslednje razloge: izmed 150 anketiranih delavcev jih
navaja 39 (ali 26 Vo) kot razlog osebne dohodke, 35 (ali 23 "/o) navaja
delovne pogoje, 20 delavcev (ali 13 "/o) odnose v podjetju, 20 delavcev pa
navaja kot razlog, zaradi katerega bi zapustili tovarno, različne odgovore
(če bi imeli možnost šolanja, če bi dobili drugod stanovanje).
Razdeljevanje delovne sile, ki se je ob anketnem vprašanju pokazalo,
da je motivirano predvsem s pričakovanjem večjih osebnih dohodkov
v drugih proizvajalnih enotah, se v sferi proizvodnih odnosov med gospo-
darskimi organizacijami kaže kot prehajanje delovne sile iz gospodarskih
490
organizacij z manjšo v gospodarske organizacije z večjo proizvodno in
socialno močjo. Večja proizvodna in socialna moč gospodarske organi-
zacije omogoča večje osebne dohodke, boljše delovne pogoje, hranjenje
v delavski menzi, uporabljanje tovarniških počitniških domov itd. Našteti
razlogi prehajanja delavcev iz ene gospodarske organizacije v drugo so
nam odkrili motiviranost delavcev za delo. Ne glede na fluktuacijo pa
nam motiviranost delavcev za delo odkrivajo odgovori na vprašanje, ki je
postavljeno delavcem v okviru raziskave: »Naštejte razloge, zaradi katerih
se vam zdi, da si prizadevajo v tej tovarni čimbolj delati«. 80 "/o delavcev
je navedlo večje zaslužke (podatki vzeti istotam). Pozitivna stran odvis-
nosti delovnih naporov od višine osebnih dohodkov se kaže v povečanju
produktivnosti dela, toda če s tem, ko govorimo o delu, govorimo tudi
o človeku, vidimo to odvisnost tudi z neke druge strani. Višina dohodka
kot poglavitnega motiva prelivanja delovne sile in večanja delovnih
naporov kaže tudi na značaj odnosa delavcev do dela. Kolikor je višina
dohodka delavcem prevladujoč motiv za njihovo delo, to hkrati pomeni,
da delavce sama narava dela ne prevzema, da njihova dejavnost nima
smotra samo v sebi, da so ravnodušni do vsebine posamezne vrste dela
in neravnodušni do dohodkovnega ekvivalenta, ki ga posamezne vrste
dela ustvarjajo. Drugače tudi ne more biti v produkciji, ki proizvaja pred-
mete ne zaradi njihovih estetskih, uporabnostnih, koristnostnih lastnosti,
temveč proizvaja te lastnosti le zato, ker se realizirajo kot vrednost.
2. Značaj odnosa delavcev do sredstev za delo in
do pogojev dela
»Večina naših ekonomskih instrumentov ustreza koncepciji ... da je
bolje imeti slabo mehanizirano industrijo, zakaj visoko mehanizirana več
stane — stroji so relativno dragi, medtem ko je delovna sila cenejša.«
(dr. Vladimir Bakarič, Delo 22. sept. 1964). »Na primer: tekstilna industrija
dela s starimi stroji, ker se ji sploh ne izplača prehod na moderne, ker jc
stroj predrag. V istem položaju smo tudi v vrsti drugih industrij« (isto-
tam). Ugotovitev, da se nekaterim vrstam produkcije ne izplača prehod
na moderne stroje, ker so predragi, kaže samo na to, da odločitev o uva-
janju strojnih naprav v delovni proces, da bi prevzel težaška in mehanično
enolična dela ni zavestna odločitev delavcev. V obstoječih pogojih, v ka-
terih se proizvodi dela merijo po družbeno povprečno potrebnem delu,
bi prehod nekega podjetja na delo z modernimi stroji podražil produkte
dela, v primerih, kjer so cene produktom administrativno določene, bi
se ob isti ceni povečali materialni stroški produkcije. V prvem primeru
bi povpraševanje po podraženih produktih padlo ter se preusmerilo k
cenejšim produktom konkurenčnega podjetja, v drugem primeru pa bi se
zaradi povečanih materialnih stroškov produkcije zmanjšala masa čistega
dohodka in s tem tudi osebni dohodki. Zmanjšanje mase čistega dohodka
bi podjetju onemogočilo opravljati reprodukcijo v istem obsegu, zmanjša-
491
nje mase osebnih dohodkov pa bi najbrže povzročilo fluktuacijo delovne
sile, ki bi iskala zaposlitev v drugih delovnih enotah.
Prav isto je s pogoji dela v katerih delavci delajo. Ze omenjena ra-
ziskava je pokazala, da 23'"/o delavcev navaja kot razlog, zaradi katerega
bi iskali zaposlitev v drugih proizvajalnih enotah, težke delovne pogoje:
če bi našli neenolično delo, zaradi pretežkega in umazanega dela, slabega
zraka v delovnih prostorih, prenapornega dela, visokih norm, če bi se
pojavila bolezen zaradi strojnih maščob, s katerimi imajo opravka pri delu,
zaradi zdravja itd.
Sprememba, človekovi naravi nedostojnih pogojev dela, (da bi strojne
naprave prevzele težaška in umazana dela, tam kjer je to mogoče, uvedba
sodobnih zračilnih naprav, zavarovanje delavcev pred škodljivimi snov-
mi itd.) bi v teh razmerah podražila produkte dela ali pa bi samo povečala
materialne stroške produkcije in s tem zmanjšala maso čistega dohodka.
Sprememba ekonomskih instrumentov, katere cilj naj bi bilo hitrejše
uvajanje strojnih naprav v proces dela, bi dosegla to, da bi vpeljali mo-
dernejše stroje samo zato, ker bi prehod k modernej.šemu načinu pro-
izvajanja diktirala proizvodnja večje mase vrednosti. Prehoda k moder-
nejšemu načinu proizvajanja bi ne povzročila zahteva delavcev samih,
da hočejo delati v pogojih dela dostojnih svoji človeški naravi. Proizvodnja
ob spremenjenih ekonomskih instrumentih bi prevzela vase samo tiste de-
lovne elemente, ki bi večali produkcijo vrednosti in izločala tiste, ki bi to
produkcijo zmanjševali. Obstoj človekovi naravi nedostojnih pogojev dela.
(da stroj ne prevzame umazanih in težaških del, nezavarovanost delav-
cev pred škodljivimi snovmi, delovne razmere, ki škodujejo delavčevi
delovni sposobnosti) je pogojen z blagovno obliko proizvodnje, ki po svoji
naravi stremi neprestano k proizvodnji čim večje mase vrednosti. S tem
da sam karakter blagovne oblike proizvodnje diktira take pogoje dela,
ki bodo večali maso vrednosti, in da delavci sami ne odločajo o pogojih
dela, ki bi bili »dostojni in adekvatni njihovi človeški naravi« (Marx)
pomeni, da so zahteve produkcijskega procesa v nasprotju z zahtevami
delavčevega individualnega razvoja. Dokler obseg in vrsto proizvodnje
diktira zahteva produkcije vrednosti same. je delavec obsojen, da sta obseg
in značaj njegovega dela podrejena zahtevam produkcije. Toliko časa dok-
ler ima blagovni produkcijski proces na voljo delovno silo, ki bo zaradi
''-voje cenenosti producirala večjo maso vrednosti, kot bi jo producirala
ob modernejših strojnih napravah in dostojnejših pogojih dela. blagovni
produkcijski proces ne bo prevzel vase strojnih naprav, ki bi prevzele
težaško, umazano in enolično delo. temveč bodo to opravljali delavci.
Prisiljenost delavca, da opravlja težaška, umazana in mehanično eno-
lična dela. povzroča, da v njem zakrnjuje »svet produktivnih nagonov in
talentov« (Marx). Stopnja razvitosti naravnih sil, ki pripadajo delavče-
vemu telesu je določen? z razvojno stopnjo njegove produkcijske dejavno-
sti. Razvitost organov njegove individualnosti, razvitost bi'nostnih moči
človeka kot bitja prakse, razvitost delovne zmožnosti, vsi njegovi odnosi
do sveta »gledanje, poslušanje, vonjanje, okušanje, občutenje, mišljenje,
percipiranje, občutiti, hoteti, delati, ljubiti« (Marx) so določeni z značajem
492
dejavnostnega odnošenja do predmeta. Organi človekove individualnosti,
njegove bitnostne moči in dejavnostne zmožnosti so bili razviti le s pro-
izvodnim prisvajanjem predmetov.
Zahteve blagovnega produkcijskega procesa so do delavcev vedno
avtonomne, ker so določene s produkcijo čim večje mase vrednosti. Poka-
zali smo, da blagovna produkcija prevzame vase samo tiste delovne ele-
mente, ki povečujejo produkcijo vrednosti. Ce bo ta produkcijski proces
prevzel strojne naprave, ki bodo prevzele težaška in umazana dela, tega
ne bo storil zato, da bi se ustvarili delavcem dostojnejši pogoji dela in
da bi delavci razvili svoje dejavnostne zmožnosti, produktivne moči svoje
individualnosti, temveč zato, ker bo to zahtevala produkcija vrednosti.
To pa pomeni, da je delavec ne glede na stopnjo dostojnosti pogojev
v katerih dela. vedno podrejen zahtevam blagovne produkcije, to je
produkcije vrednosti. Dejstvo, da so pogoji dela vedno vzpostavljeni z
zahtevo blagovnega produkcijskega procesa, to je produkcije vrednosti,
ne pa uporabnih predmetov, da delavec sam ne vzpostavlja pogoje dela
z mero svoje lastne človeške narave, kaže na to, da je delavec podrejen
produkcijskemu procesu, da le-ta vlada delavcu, da pa delavci še ne ob-
vladujejo produkcijskega procesa.
3. Povezanost delovnih funkcij  in  blagovna  pro-
dukcija
Sam značaj delovne povezanosti delavcev v delovnem procesu je
do'nrn z blagovno obliko njihove produkcije. Preje smo zapisali, da sama
zahteva produkcije vrednosti vzpostavlja določen način produkcije in
obserf produkcijskega procesa. V blagovni produkciji je razdelitev de-
lovnih funkcij med posamezne delavce podrejena materialnemu o<Jrndiu
produkcijskega procesa. Določena stopnja razvitosti produkcijskih sredstev
in njihova medsebojna sestava in njihovo medsebojno funkcioniranje so
vzpostavljeni z zahtevo produkcije vrednosti same. V blagovni produkciji
samo obstoječe mrtvo, opredmeteno delo, tehnološka osnova delovnega
procesa diktira in si podreja delitev delovnih funkcij delavcev, njihovo
medsebojno povezanost in gradacijo povezanosti delovnih funkcij. De-
lavci v blagovni produkciji ne stopajo v odnos eden z drugim, temveč
stopajo v odnos z istim produkcijskim procesom vrednosti. V teh razmerah
bi vsak poiskus razdelitve delovnih funkcij, ki bi imel namen odoraviti
delovne funkcije, zaradi katerih je del delavcev obsojen na 7 urno eno-
lično pritiskanje na gumb ali ročico, ker so njihovi delovni funkciji od-
vzete miselne komponente, ali pa so prisiljeni opravljati težaška in uma-
zana dela — in to onemogoča razvoj njihovih delovnih možnosti in du-
hovnih potenc — bi v teh razmerah nujno propadel zato, ker bi taka deli-
tev delovnih funkcij povečala materialne stroške in s tem zmanjšala
produkcijo vrednosti — to pa bi delovni enoti onemogočalo obnavljati
produkcijo v istem obsegu.
493
4. Samoupravljanje in blagovna produkcija
Obstoj blagovne produkcije določa obseg združenosti in značaj zdru-
ženosti delavcev v procesu:
a) eksistenca blagovne produkcije in s tem obstoj blagovno menjal-
nih odnosov omejujejo samoupravno združenost delavcev na gospodarsko
organizacijo. Dokler eksistira blagovna produkcija ni mogoče vzpostaviti
samoupravne združenosti delavcev celotne družbene produkcije. Pro-
dukcija ima obliko blagovne produkcije sploh samo zato, ker delavci
vključeni v gospodarsko organizacijo proizvajajo ločeno, neodvisno od
delavcev drugih gospodarskih organizacij. Nesamoupravna povezanost
delavcev celotne družbene produkcije, tj. obstoj blagovno menjalnih od-
nosov med gospodarskimi organizacijami, se na površini družbenega do-
gajanja kažejo kot antagonistični odnosi med gospodarskimi organizaci-
jami (medsebojno skrivanje proizvodnega programa, skrivanje tehnološ-
kih in znanstvenih dosežkov, konkurenca, medsebojna dohodkovna oško-
dovanja z dviganjem cen — v letu 1964 so bili v 40 "/o industrijskih in
57 "/o kmetijskih organizacijah odkriti gospodarski prestopki zaradi dvigo-
vanja cen, nelojalno in špekulantsko poslovanje itd.).
Odnosi organov upravljanja zunaj gospodarskih organizacij imajo
do samoupravne združenosti delavcev v gospodarski organizaciji- državno
prisilni, ali pa neobvezno posvetovalni značaj. Vzpostavljanje samoupravne
povezanosti delavcev celotne družbene produkcije bo spremenilo organe
zunaj gospodarskih organizacij v samoupravne organe združenosti de-
lavcev in bo ukinilo blagovno menjalne odnose, tj. nesamoupravne odnose
med gospodarskimi organizacijami, ter bo ukinilo blagovno obliko njihove
produkcijske dejavnosti.
b) produkcijska aktivnost samoupravno združenih delavcev v gospo-
darskih organizacijah je zaradi blagovne oblike produkcije zožena na av-
tonomne zahteve produkcije vrednosti. Ker je delo delavcev podreje-
no zakonu vrednosti, lahko samoupravna združenost delavcev omejena
na gospodarsko organizacijo uresniči zahteve blagovnega produkcijskega
procesa, ne more pa uresničiti zahtev delavcev. Proizvodna aktivnost
samoupravno združenih delavcev celotne produkcije ne bo imela blagovne
oblike in ne bo podrejena zakonu vrednosti. Pokazali smo že, da ob eksi-
stenci blagovne produkcije, čeprav so delavci samoupravno združeni v
svoji gospodarski organizaciji, ne morejo urejati povezanosti svojih de-
lovnih funkcij z mero svoje človeške narave, temveč je povezanost njiho-
vih delovnih funkcij določena z zahtevami produkcije vrednosti. Prav tako
delavci ne določajo dostojnosti pogojev dela, temveč jih vzpostavljajo
zahteve blagovne produkcije same.
494
\okaj misli o institucionali/iranju vaškega življenja
in o sodelovanju knielov v družbenih zadevah
stipe Suvar
1.
Včasih je vas imela malo družbenih ustanov, če izvzamemo družino
in njene povezave po sosedstvu, sorodstvu in drugih vezeh. Življenje v
nje je potekalo največ v neformalnih, primarnih grupacijah: družini, so-
sednih in prijateljskih skupnostih. Zelo nestabilno in neopazno grupiranje
se je vršilo še po spolu in starosti. Od družbenih ustanov je bila v pre-
teklosti razširjena edino cerkev. Bilo ni nobenih gospodarskih ali kultur-
nih enot, ki bi bile opravljale samostojne funkcije zunaj družinske gru-
pacije, ki jc za sebe pridelovala vso, ki je organizirala porabo, dajala
vzgojo in varstvo, kontrolirala in organizirala vse pomembne dogodke v
življenju posameznika. Vse, kar se je na vasi dogajalo zunaj same dru-
žine in kar bi lahko imenovali družbeno življenje v ožjem pomenu, pa je
spet temeljilo na povezavah družinskih grupacij (sosedstvo, krvno sorod-
stvo kot biološko-dedna zveza, prijateljstva, botrovanja. pobratimstva kot
zveze na o.snovi povezanosti v skupnih akcijah družinskih grupacij). Celó
takšne vsakdanje, spontane in neformalne skupnosti, kot .so otroci pri
igri, skupine pastirjev, skupine mladeničev, ki odhajajo vasovat, in deklet,
ki se zbirajo na prejah, skupnosti sosedov, itd., so bile tesno odvisne od
zveze med družinami, ki jc bila osnovna in je imela značaj kriterija.'
Na povezavi družinskih grupacij je nastala tudi samoupravna orga-
nizacija vaškega življenja. Vas je takšno organizacijo imela in jo izpo-
polnjevala zaradi potrebe, da realizira lastna pravila o izkoriščanju skup-
nih gospodarskih in družbenih dobrin (pašnikov, gajev, gozdov, napa-
jališč, poti, voda, mlinov, pokopališč in podobno) in da zagotovi upošte-
vanje tradicije tako v proizvodnji kakor v kulturi in morali (npr. kolo-
barjenje, letni ritem  del, poravnavanje  .škode,  prazniki,  prevzemanje
' V avtarkičnem vaškem okolju so se poleg osnovnih enakosti v načinu
življenja jasno kazale tudi razlike v gospodarskih, družinskih in osebnih raz-
merah. Zato so nekatere družine veljale za -'dobre", druge za »slabe«, zato so
ene gledali kot premožne, druge kot marljive, tretje kot neurejene, itd. Med-
sebojne stike so imele družine, ki so mislile, da imajo v vasi enak položaj ali
da se koristno dopolnjujejo. Zato jo nastajalo na vasi toliko dram na prjmer
ob ljubezni in žonitvi mladeniča iz bogate in dekleta iz revne hiše. Odnosi
med družinami so bili v tem pogledu zares kriterij, po katerem so se ravnali
odnosi med posamezniki.
495
skupnih obveznosti do tretjega aU na splošno stiki, med njimi tudi spori,
s tretjim: drugo vasjo, organi javne oblasti, osvajalci). Zato se je hierar-
hija družinske grupacije odsevala tudi v hierarhiji vaške skupnosti tako,
da so vladali moški in starejši ljudje.^
Javna oblast je najčešće nehavala na meji vasi, v sami vasi pa so
imeli zelo redko sedež njeni neposredni organi.'' V fevdalni ureditvi je
sodna oblast enako kot kontrola nad osebnimi pravicami in dolžnostmi
vašćanov (kmetov, mejašev in raje) pripadala neposrednemu izkorišče-
valcu, ki je upravljal iz gradu, graščine ali samostana in se s spremstvom
zaletaval v vasi. Pogosten je bil tudi takšen sistem, da so posameznika
ali skupino postavil kot odgovornega za celo vas in njene obveznosti, pre-
stopke in napake, da pa je pri tem javna oblast prepuščala izvolitev
takšnega posameznika ali skupine samim vaščanom (vaški sodnik, župan,
knez. glavar, serdar (okrajni glavar v nekdanji Crni gori), harambaša
(razbojniški glavar), srenjski župan, vaški mož, kakor so se vse ime-
novali ti vaški pooblaščenci, ali pa bolje povedano taici državnih, vojaških,
fevdalnih oblasti.
2.
Današnja vas pa se po organizaciji družbenega življenja zelo razlo-
čuje od nekdanje. V njej so številne družbene ustanove, ki ne samo da ne
temeljijo več na povezavah vaških družinskih grupacij, temveč so prav
sredstvo za zmanjševanje funkcij družinskih grupacij. Družinsko poljedel-
sko gospodarstvo ni več edina gospodarska ustanova na vasi, pa tudi
družina ni več edina vzgojno-kulturna ustanova. Poleg neformalnih pri-
marnih skupin in neformalnih družbenih stikov, brez katerih si je sicer
nemogoče zamisliti človeško družbo in ki bodo na vasi ostali vedno izra-
zitejši kakor v mestu, so tam tudi formalne grupacije in formalni odnosi.
Javna oblast in administrativne službe so se nastanile neposredno v vasi,
če pa tega ni, opravljajo na vasi neposredno kontrolo in ne več posredno
(z določanjem predstavnikov vaške odgovornosti), in vaška samouprava
ni več prvotna in običajna, temveč regulirana z javnimi predpisi in vklju-
čena v javni red. Cerkev ni več edina vaška ustanova, ki je neodvisna
od povezave družinskih grupacij in ima ideološko funkcijo. Šola je po-
- Gospodovanje moškega je v bistvu temeljilo na njegovi proizvodni in
vojaški vlogi in na vlogi privilegiranega lastnika ter dediča zemlje. Kot hišni
gospodar, ki se mu nihče ne sme upirati, je bil najstarejši ali najvitalnejši
moški vnaprej določen tudi za vaškega funkcionarja. Ženske in mladina uprav-
nih funkcij v vasi niso imeli, ali pa zelo redko. Gospodovanje starejših je
slonelo na tem, da imajo gospodarske izkušnje, da so duševno zreli in da
poznajo tradicijo (kaj je prav in kaj ni prav!).
Pojav, da se državna oblast ustavlja na mejah vaških skupnosti in v njih
posredno opravlja izkoriščanje in kontrolo, je bila značilna skoraj za vse indu-
strijske (predkapitalistične) družbe. Klasičen zgled nam daje Indija, preden je
prišla pod angleško kolonialno dominacijo. Tam je tisočletja obstajala ureditev
vaških občin, »ki je dajala vsaki od teh malih skupnosti neodvisno organizacijo
in posebno življenje«. (Kari Marx, Britanska vladavina u Indiji, Izabrana djela,
L, latinica, str. 303—304.)
496
stala bolj razširjena, poleg cerkve in nasproti njej pa so na vasi formaln"
politične organizacije. Končno ima vas danes dosti ustanov z;i kulturnj
delovanje in za razvedrilo ter za preživljanje prostega časa na splošno:
knjižnice, bralnice, kinematografe, športna in kulturna društva, гагпг
domove, klube in družbene organizacije. Izjemno pomembne so tudi usta-
nove, ki skrbijo za fizično in duhovno povezavo vasi z globalno družbo,
kot so na primer pošte in železniške postaje. Takšen pomen imajo tudi
ustanove za varovanje zdravja (ambulante, zdratvstveni domovi, lekarne),
ter ustanove, ki podružbljajo osebno porabo in zadovoljevanje osebnih
potreb (trgovine, obrtne delavnice).
3.
Ne bomo ob tej priložnosti analizirali zgodovinske pogojenosti, nuj-
nosti in ustreznostni celotnega procesa, v katerem so tradicionalne vaške
ustanove postopno izginjale, izgubljale svoje funkcije in se spreminjale,
hkrati pa so nastopale nove, se množile, izpopolnjevale in povezovale.
Omenimo naj samo to, da je ta proces zamenjavanja starih ustanov z no-
vimi v resnici pomenil urbaniziranje samega vaškega življenja.* Glavni
učinki razširjanja družbenih ustanov na vasi so se najočitneje pokazali
v prenašanju raznih funkcij (izobraževalnih, varstvenih, kulturnih, zdrav-
stvenih in drugih) z družine in družinskih zvez na institucionalno raven
v vaški ali širši lokalni skupnosti, potem v nastanku in razraščanju siste-
ma formalnih, sekundarnih interakcij v vaškem okolju, poleg sistema
neformalnih, primarnih odnosov, ki so nastali v preteklosti in so se
prenašali s tradicijo. Ravno to so nove družbene ustanove posrednice in
predstavnice prodiranja in širjenja vsebine in kriterijev urbano-industrij-
skega načina življenja v do nedavna avtonomni, statični in neposredni
ruralno-agrarni način vaškega življenja: to so indikatorji integracije ru-
ralnih skupnosti v globalno družbeno skupnost; to so nove kulturne pri-
dobitve in hkrati temelj novih kulturnih procesov in odnosov na vasi;
to so dejavniki kulturnega izenačevanja vasi in mesta; to so sadovi pri-
zadevanj globalne družbe, da bi v vasi upostavila takšno socialno organi-
zacijo, ki bi najbolje ustrezala njenim splošnim ciljem, pa tudi sad pri-
zadevnosti in naporov vasi same, da bi si zagotovila nove materialne in
kulutrne pridobitve in da bi svoj napredek oprla na dinamično poveza-
nost s celotno družbo, kateri pripada.
Ker je bila ravno družina, oprta na lastno zemljiško gospodarstvo,
tista primarna grupacija, ki je v prejšnji »folk society« opravljala večji
del družbenih funkcij, se mora danes naglo spreminjati zaradi redukcije
in prenašanja teh funkcij na raven ustanov zunaj družine.
Toda ni se zrahljala samo družina kot nekoč najbolj vsestranski
medij socializacije, temveč še bolj tradicionalna vaška skupnost, ker so se
^ Urbaniziranje nam pomeni širjenje kriterijev in oblik mestnega življenja
v vasi v regiji, urbanizacija pa večanje na mestni način organiziranega pro-
stora in večanje števila mest.
13  Problemi 497
njene funkcije zmanjšale. Ko sežejo na vas številne nove ustanove pre-
idejo nanje tudi številne kompetence neformalne vaške skupnosti, zato
razpada stari tip avtonomne, samoupravne in izolirane vasi, nastaja pa
nov tip vasi, v kateri prevladujejo formalne ustanove in ki je po njih
vsestransko povezana z globalno družbo.''
4.
Poleg teh regionalnih razlik so v jugoslovanski vasi vse le razlike,
ki staro "folk society« vodijo k »urban society«, nastopilo v novejši dobi,
celo pretežno v razdobju po upostavitvi socialistične družbene ureditve.
Večina sodobnih družbenih institucij jo namreč nastopila v naši vasi v
obdobju socialističnega razvoja globalne družbe, tj. v zadnjih dveh deset-
letjih Tako teče institucionaliziran j e vaškega življenja vzp<jredno s samo-
upravnim organiziranjem naše globalne družbe, to pa daje zelo specifično
obliko tudi problemu vključevanja vaške populacije v upravljanje novih
urbaniziranih in urbanizirajočih institucij, ki morajo zadovoljevati potrebe
te populacije.
S tega gledišča je za nas pomembno preučiti, v kakšnem položaju jo
samo kmečko prebivalstvo kot tista razredno-profesionalna grupacija, ki
je do nedavna sestavljala skoraj vso vaško populacijo in je danes še
vedno ne samo najštevilnejša na naši vasi (okoli 60 "/o vaških prebivalcev
je »čistih« kmetov), temveč tudi v naši celotni družbi (okoli 42 »/o skup-
nega jugoslovanskega prebivalstva). Poseben interes do sodelovanja kme-
tov pri opravljanju družbenih zadev v okviru raznih družbenih ustanov
bi v naši družbi kot družbi, kjer se ustvarja socializem, po našem mnenju
moral temeljiti na dejstvu, da je čim večje udeleževanje tega družbenega
sloja v institucionaliziranih družbenih zadevah v resnici najbistvenejši
pogoj, najpomembnejša postavka za njegovo integriranje v socialistično
družbo, čeprav to integriranje hkrati pomeni postopno izginjanje kmeč-
kega prebivalstva z našega zgodovinskega prizorišča. Z drugimi besedami,
sodelovanje kmečkega sloja v institucionaliziranih aktivnostih je eden
splošnih indikatorjev za stopanje vasi v socialistično družbeno ureditev
in socialistične družbene odnose ter urbaniziranje in deagrariziranja ce-
lotne družbe.
■' Vaška skupnost starega tipa bi v Durkheimovi razdelitvi ustrezala tipu
skupnosti z nerazvito delitvijo dela, v kateri obstaja duhovna, moralna in so-
cialna homogenost posameznikov, ter podobnost vedenja in verovanja in pre-
vladovanje tradicije. To je solidaristična skupnost »mehaničnega« tipa. Na-
sprotno bi sodobna vaška skupnost, čeprav še z visoko stopnjo tradicionalne
homogenosti in solidarnosti, če sledimo Durkheimovi razdelitvi, že pripadala
tipu skupnosti z razvito delitvijo dela, v kateri pa sta individualizacija in hete-
rogenost izrazitejši in v njej začnejo prevladovati formalni, (•►konstraktni-)
družbeni odnosi, ter zato prevladuje »organska« solidarnost. Po Tönniesovi
razdelitvi, ki je v resnici starejša od Durkheimove, bi bila stara vaška skup-
nost prava skupnost (Gemeinschaft), v kateri dominira organska, instinktivna,
neracionalna, spontana volja, medtem ko bi bila sedanja vaška skupnost bolj
družba (Gesellschaft), v kateri prevladuje tako imenovana arbitrarna volja,
498
5.
" Mogoče jo v.seeno treba omeniti, kaj mislimo z družbeno ustanovo (insti-
tucijo). Za družbeno institucijo imamo preprosto vsako formalno grupacijo na
vasi, in tudi objekt, ki je središče za organizirano zbiranje ljudi.
' V naši državi imajo danes nekatere vasi po nekaj prebivalcev, druge
pa tudi do 15 000. Na primer v&s Pozirine na polotoku Pelješcu ima samo dva
prebivalca, ker so se vsi drugi odselili ali preselili. Srbobrana v Vojvodini ne
štejejo za mesto, čeprav je imel leta 1961 14 392 prebivalcev, in enako je še
z mnogimi drugimi vojvodinskimi, srbskimi in hrvaškimi naselji: Temerinom,
Sivcem, Bajmokom, Bačkim Petrovim Selom ali Kusadakom (ta vas ima čez
1000 železničarjev!), Pitomaćo, itd. Ponekod se je pojem vasi zgodovinsko iz-
oblikoval tudi za male skupine 4—ñ hiš na redko naseljenem prostoru, kot na
primer v zgornji Hercegovini.
" Ko pravimo »ki so značilne za današnjo jugoslovansko vas«, mislimo na
tiste institucije, ki v dana.šnjem času sploh obstajajo na vasi. Vas nima nobene
srednje šole ali fakultete, nima poklicnih gledališč in oper, radijskih postaj,
časopisnih založb, bolnišnic (čeprav se bolnišnice postavljajo tudi v vaški pro-
stor), znanstvenih ustanov, in podobno.
Preden začnemo navajati podatke o sodelovanju kmečkega sloja pri
opravljanju družbenih zadev, je potrebno vsaj v najbolj grobih črtah
orisati sedanjo razširjenost in dostopnost družbenih ustanov kmečkemu
prebivalstvu. Mreža ustanov, njena razširjenost in gostota, so prvi pogoji
za samo možnost sodelovanja vseh vaških pi'ebivalcev, kmetov pa še po-
sebno, pii družbenih zadevah.
Koliko so razširjeno družbene ustanove v naši sodobni vasi? Po-
datki opozarjajo na zolo pomembno resnico: zelo verjetno večina današ-
njih jugoslovanskih vasi nima nobene družbene ustanove, če izvzamemo
družbeno-politične organizacije (aktivi, podružnice).* Natančneje, zelo je
verjetno, da večina vasi niso sedeži kake družbene institucije. Ni pa vasi,
naj je še tako majhna,' ki je ne bi zajemale neke ali celo večina druž-
benih in.stitucij, ki so značilne za današnjo jugoslovansko vas." To so na-
selja, v katerih skoraj ne obstaja družbena delitev dela, heterogenost
gospodarskih enot, ustanavljanje posebnih družbenih funkcij, intelektual-
ni poklici in formalne družbene grupacije (povsod pa obstajajo posamez-
niki, ki pripadajo formalnim grupacijam).
Uporabljamo izraz »zelo verjetno«, ker v tem pogledu ni.so izpisane
posamezne »generalije« za 27 349 vaških naselij. Imamo pa dovolj dokazov
že v splošnih podatkih o številu institucij.
Tako pride npr. ena osnovna šola danes na okoli 2,5 vaških naselij,
ena kmečka zadruga na 11 vasi, ena trgovina na 3 vasi, pošta na 9 vasi,
železniška postaja na okoli 13 vasi. Od 27 349 vasi je samo v okoli 500
bralnica, okoli 800 jih ima kulturno-umetniška društva in skupine, okoli
2500 jih ima društvene domove raznih vrst, in v vaških naseljih je okoli
550 kinamatografov. Najbolj razširjena družbcno-politična organizacija.
Socialistična zveza, obstaja v okoli 70 "/o vasi, medtem ko je bilo proti
koncu leta 1963 12 839 vaških osnovnih organizacij Zveze komunistov.
Od 577 občin jih ima sedež v vaseh in pol urbaniziranih naseljih 270, in
danes pride na eno občino povprečno 50 vaških naselij.
499
že ti podatki govorijo o relativno slabi dostopnosti družbenih insti-
tucij vaški populaciji, čeprav v njih niso upoštevane zelo velike regionalne
razlike. K podobnemu sklepu nas navajajo tudi podatki drugačne vrste:
v Jugoslaviji je bilo leta 1963 56 (9,7 */o) občin, ki na njihovem področju
ni bilo stalnega kinematografa, in v drugih 199 (34,4 "/o) je bil samo po
eden; med občinami, ki niso imele kinematografa, sta dve imeli več kot
40 000 prebivalcev, ena več kot 30 000, in 17 več kot 20 000; istega leta
v 37 jugoslovanskih komunah ni bilo nobene ljudske knjižnice, medtem
ko jih je 145 imelo samo po eno knjižnico; 1661/62. v 142 komunah ni bilo
nobenega kulturno-umetniškega ali kulturno-prosvetnega društva, 1962.
leta ena občina ni imela pošte, a po eno pošto je imelo 34 občin; v istem
letu 4 občine niso imele zdravnika, 47 občin je imelo samo po enega, itd.
Obstaja torej izrazita neenakomernost v proturanju družbenih insti-
tucij v vas. Ravno zato, ker mnoga vaška naselja niso dobila niti ene
družbene institucije, je njihova socialna organizacija tradicionalna in sta-
tična, s tem pa tudi brezperspektivna, ker ne daje možnosti, da bi se v
njenem območju razvila količkaj pomembnejša delitev dela, ki je tudi
osnova za institucionalizacijo, heterogenizacijo in formalizacijo samega
družbenega življenja. Brez pomisleka lahko trdimo, da vasi, ki sploh
nimajo družbenih institucij, ki bi bile posrednice globalnih družbenih
vplivov, nimajo prihodnosti, in da so obsojene na odmiranje in osta-
revanje.
6.
Lahko bi kdo ugovarjal, da prejšnji podatki sami po sebi še ne vodijo
nujno k sklepu, da so družbene institucije vasi premalo dostopne, ker je
to odvisno od konkretnih razmer: kako velike so vasi in kako so razpo-
rejene, kako statične in gibljive so institucije v svojem delovanju, koliko
so vasi dostopne mestne institucije, in podobno. Vendar obstaja precej
zanesljiv splošen indikator stanja, ko lahko trdimo, da mreža in učinki
družbenih institucij na vasi niso dosegli zadovoljive ravni. Ta indikator
je: nagnjenost vaške populacije, da ostaja na vasi ali da jo zapusti. V so-
dobni jugoslovanski vasi je nagnjenost k odseljevanju zelo velika. Danes
je nagnjenost ruralnega prebivalstva k odseljevanju v mesta splošen po-
jav in se dogaja v vseh konkretnih družbah v sodobnem svetu, ne glede
na to, kakšno stopnjo ekonomskega razvoja je posamezna družba dosegla.
To pomeni, da nagnjenje k odseljevanju ni posebna značilnost ruralnega
prebivalstva v sodobni jugoslovanski družbi. Kateri pa so motivi za to
nagnjenost? Zdi se nam, da je najsplošnejši in najpomembnejši motiv
ravno nezadostna razvitost družbenih institucij v ruralnih okoljih, kar
ruralnomu prebivalstvu onemogoča, da bi zadovoljilo mnoge svoje nove
življenjske in kulturne aspiracije. Pomanjkanje ali nezadostnost družbenih
institucij v neposrednem življenjskem okolju namreč onemogoča vaškemu
prebivalstvu, da bi si ustvarilo približno enako življenjsko in kulturno
raven kot prebivalstvo urbaniziranih aglomeracij. Vaško prebivalstvo
teži danes k temu, da bi doseglo dohodek, ki bi bil enak dohodku mest-
500
nega prebivalstva, in ker ga na svojih zemljiških gospodarstvih pravilo-
ma ne more doseči, išče prilike, da dobi dodatno zaposlitev (zato imajo
mnogi kmetje danes v skoraj vseh deželah svoj part-time job), za to pa
mu je potrebna kako gospodarska institucija v bližini.^ Vaško prebival-
stvo prav tako toži k temu, da bi se bolje izobrazilo, zdravilo in zabavalo,
tega pa ne more doseči izolirano, temveč v ustreznih institucijah.
Toda vas nikoli ne bo dosegla enakosti z mestom glede zadovoljeva-
nja svojih potreb znotraj družbenih institucij, ker je raztreseno in rela-
tivno malo naselje, medtem ko je mesto koncentrirano naselje, kjer so se
človeške pridobitve zgostile. Zato bo vas vedno bolj ali manj prisiljena
uporabljati mestne družbene institucije (kako drugačno podobo bi kazala
naša današnja vas, ko 900 000 njenih prebivalcev ne bi bilo našlo dela in
dohodka v mestu in ko na stotisoče dijakov ne bi potovalo iz vasi v šole v
mestu!). Razvoj prometa neprenehoma zbližuje vaška in mestna naselja,
to je tudi v naši deželi danes čisto očitno, in to je osnova, ki omogoča,
da klasično nasprotje vas—mesto izgublja svojo ostrino, vendar v bližnji
bodočnosti še ne bo izginila kljub naglemu širjenju urbanih con in urbanih
populacij. V takšni situaciji bodo prednosti, ki jih daje mestu koncentra-
cija družbenih institucij, ncnehoma imele večjo ali manjšo privlačnost
za vaško prebivalstvo. Ne gre torej za popolno izenačevanje razmer va-
škega in mestnega življenja glede na institucionalno organizacijo, mogoče
pa je doseči, prvič to, da bo tudi ruralno okolje dobilo vse tiste institucije,
ki so danes prvi pogoj za vsak izrazitejši napredek, prav tako, kot so tudi
prvi pogoj za napredek cele globalne družbe, ki ji pripadajo ruralna
področja, in drugič to, da, bodo vaški prebivalci brez večjih težav upo-
rabljali družbene institucije v mestu (bodisi tako, da bo institucija iz
mesta prenesla svoje dejavnosti na vas, bodisi tako, da bodo vaški pre-
bivalci odhajali v mesto in tam uporabljali odgovarjajoče institucije). V
sodobni jugoslovanski vasi in družbi ni uresničen niti eden niti drugi
pogoj. Vaška področja niso pokrita niti z minimalno mrežo družbenih
institucij (gospodarska podjetja, osnovna šola, trgovina, pošta, zdravstve-
na ustanova, kinematograf, bralnica in knjižnica, družbena, kulturna, re-
kreativna, športna društva, storitvene delavnice), če pa ta mreža tudi
obstaja, ne deluje dovolj funkcionalno glede na aspiracije samega vaškega
prebivalstva (manjka denar, osebje, in tudi druge materialne osnove).
Prometna povezanost vasi in mesta še ni takšna, da bi omogočala lahko,
udobno, hitro in poceni dnevno migracijo iz vasi v mesto in iz mesta v
vas, to pa otežuje vaški populaciji, da bi v večji meri vsak dan uporab-
ljala družbene institucije v mestu. Pri tem je treba poudariti, da ni od-
" Skoraj tretjina kmetijskih gospodarstev v Zvezni republiki Nemčiji
(650 000 od 1 700 000) je leta 1960 pripadala kategoriji »landwirtschaftlicher
Nebenerwerbsbetrieb«. V ZDA je bilo leta 1950 639 000 ali 11.9«/» vseh farm
v lasti part-time farmarjev, medtem ko jih je 1954 bilo 574 000 ali 12 "/o. Ce
temu prištejemo še tiste, ki so stalno nastanjeni na farmi, potem je bilo leta
1950 31,0 "/is leta 1954 pa 30,4 "'o »mešanih farm«, V Svici so delni kmetje imeli
42 "Al posestev, na Danskem 21,7 "o. na Japonskem 50.7 "/a. Vir: Stane Krašovec,
The Future of Part-time Farming. Report to the Xllth International Conference
of Agriculture Economists, Lyon 1964.
501
visno samo od prometa, koliko bodo ljudje iz vasi odhajali v mesto, da
bi zadovoljili svoje potrebe (in prav tako, koliko bodo ljudje iz mesta
odhajali na vas, da bi prav tako zadovoljili svoje potrebe, samo druge
vrste). Se pomembnej.ši faktorji dnevne migracije so kupna moč, porab-
niške navade, razvitost in diferencii'anost življenjskih in družbeno-kul-
tumih potreb — vse to je odvisno od stopnje gospodarskega razvoja. To
pomeni, da nezadostnost mreže-in vsebine družbeno institucionaliziraneçia
življenja na vasi govori o nezadostru) razvitem vaškem gospodarstvu, ali
o zaostajanju ekonomskega standarda vaškega prebivalstva.^"
Od institucij, ki imajo svoj sedež v mestu, a so skoraj dnevno ali
vsaj pogosto potrebne vaške^mu prebivalstvu, je treba omeniti občinska in
druga sodišča, zavarovalne zavode, zavode socialnega zavarovanja, zavode
za zaposlovanje in komunalne banke. Vaško prebivalstvo veliko svojih
materialnih in duhovnih potreb zadov<iijuje v mestu. Kakor se izboljšujejo
prometne razmere in se širijo motorna vozila, tako se množijo tudi dnevni
odhodi vaških prebivalcev v najbližja mestna središča, in zadovoljevanje
njihovih potreb v mestnih institucijah se intenzivira. Delavci in uslužbenci
prihajajo na delo v tovarne in ustanove, učenci in študenti obiskujejo
šole, gospodinje prihajajo prodajat in kupovat, mladina in starejši pa tudi
vse pogosteje odhajajo v bližnje mesto ob svojem prostem času, da se tam
razvedrijo, obiskujejo kino, športne prireditve in plese. To intenziviranje
stikov z mestom zaradi upfjrabljanja tamkajšnjih institucij je tudi zelo po-
membna dimenzija socializacije vaškega okolja in njegovega povezovanja
s tokovi globalne družbe. Perspektivo vsako posamezne vasi bi lahko neko-
lik<i ocenili tudi s tem, ali njeni prebivalci odhajajo vsak dan v mesto
ali ne. Ruralno okolje, ki nima možnosti za dnevno migracijo na delo,
v šolo in za zadovoljevanje drugih potreb v mestnem okolju, se danes
težko ohranja, ker doživlja depopulacijo, staranje in pojemanje svojih
produktivnih sil.
Z vsem tem smo, upamo, orisali limitirajoči faktor za udeleževanje
kmečke plasti v institucionaliziranih družbenih zadevah. Objektiven je
in večidel omejen na nezadostno razširjenost in dostopnost samih druž-
benih institucij na vasi, pa tudi v mestu.
7.
Obstajajo pa še drugi omejujoči faktorji, med katerimi so nekateri
subjektivnega značaja, svoj izvor pa imajo v splošnem stališču naše druž-
be do kmečkega sloja. V resnici obstaja še cela vrsta faktorjev, ki otežu-
jejo sodelovanje kmetov v družbenih institucionaliziranih zadevah.
"' Toda ekonomska situiranost vaške populacije je lahko tudi zadovoljiva,
pa so njene celotne življenjske razmere vendar neugodne in pomanjkljive
ravno zaradi slabega in nerazvitega družbenega kulturnega standarda, ki je
danes objektiviziran v razvejanem sistemu družbenih institucij. Migracija bo
izrazita tudi takrat, ko ne bo motivirana s skrbjo za zagotovitev življenjskega
minimuma, bo celo tem večja, kolikor bo življenjski minimum bolj zagotovljen
(mladina z naše vasi danes predvsem beži zaradi deticilarnosli družbeno-kul-
turnega življenja, ne toliko tudi zaradi nemožnosli, da bi na vasi sploh živela).
502
Danes so razni družbeni sloji na vasi v zelo različnih situacijah glede
same možnosti družbene aktivizacije. Sloj delavcev—kmetov in uslužben-
cev—kmetov je družbeno močneje eksponiran in aktiviziran kot sloj čistih
kmetov. To lahko pojasnimo že samo s tem, da je delovna aktivnost tega
sloja socializirana in institucionalizirana in da je strogo vključena v druž-
beno delitev dela, v nasprotju s »privatno« in izolirano delovno aktivnost-
jo tistega, ki je samo kmet in dela na svojem posestvu. Kmetje—delavci
(uslužbenci) sodelujejo pri samoupravljanju v svojih delovnih organiza-
cijah, pa moramo zato domnevati, da postajajo člani delavskih svetov in
upravnih odborov svojih kolektivov, sindikalnih, mladinskih in partijskih
organizacij in vodstev prav tako pogosto, kot vsi drugi delovni ljudje v
socialističnem sektorju gospodarstva in v javnih službah." Pri družbenih
zadevah še bolj sodeluje sloj kmečke inteligence. Njena delovna aktiv-
nost se razvija v vaških družbenih institucijah in te institucije praviloma
vodi. Ta sloj ima večjo izobrazbo, več prostega časa, pa tudi velik ugled
v vaškem okolju, vse to pa vodi k temu, da sestavlja družbeno elito na
vasi in da v svojih rokah združuje večino družbenih pristojnosti, pa tudi
obveznosti.
Družbeno najmanj aktiven je sloj »čistih« kmetov, torej tisti sloj,
ki je najštevilnejši ne samo na vasi, temveč v vsej naši družbi. Obstaja
nekaj bistvenih razlogov, zakaj je njegovo sodelovanje pri opravljanju
družbenih zadev veliko manjše kot pri vseh drugih slojih. Prvič, kmetova
delovna aktivnost je izolirana, saj dela na zemlji, ki je njegova privatna
lastnina in ima predvsem naturalno porabo. Ker je manj pritegnjen k
družbeni delitvi dela, tudi manj pripada raznim formalnim grupacijam
in se manj zanima za dogajanje v globalni družbi. Ta sloj je zaradi svoje
življenjske izoliranosti tudi veliko slabše informiran, ni niti dovolj pismen,
ka] šele širše družbeno izobražen. Nižji dohodki in neugodne življenjske
razmere mu tudi branijo, da bi imel enakopravno družbeno vlogo. Poleg
vsega pa globalna družba, ki je sprejela socialistično orientacijo, na male
zemljiške posesti in malega kmetijstva ne gleda kot družbeni vrednosti,
ki ju je treba ohranjati in obdržati tudi v prihodnosti. Na tej osnovi
se kažejo tudi predsodki in sumničenja do kmečkega prebivalstva kot
takšnega, in to zavira proces njegove družbene aktivizacije. In končno
imajo ruralna področja, kjer se je ohranilo največje število kmetov, tudi
najslabše razvite družbene institucije, ali pa jih sploh nimajo, tako da
prebivaltsvo v teh področjih nima niti medija za širšo sociabilnost, tem-
več še neguje samo svoje tradicionalne, od globalne družbe neodvisne in-
stitucije in oblike medsebojnega sodelovanja. V resnici vsa ta dejstva ka-
žejo še en temeljni družbeni izvor slabega sodelovanja »čistega« kmeč-
kega prebivalstva v formalnih grupacijah in s tem tudi v sociabilnosti
" Razlog za eventualno manjše sodelovanje bi lahko bile dolgotrajne in
utrujajoče vožnje do delovnega mesta in nazaj, kolikor gre za potujoče delavce-
kmete (ker se polovica delavcev-kmetov ne vozi iz svojega kraja). Poleg tega
pa je raven njihove izobrazbe in strokovne kvalifikacije povprečno nižja od
ravni, ki jo imajo čisti delavci in uslužbenci.
503
globalne družbe: medtem ko je izključno navezano na svojo malo zemljiško
posest, ki je povrhu ostala še v velikem delu naturalna, je pretežno še v
položaju družbene izolacije in v družbenih odnosih, ki so preostali iz raz-
dobja, ko je bila ljudska družba (folk society) kompaktna. Kmet je na
razpotju: njegova preteklost je bila skoraj v celoti določena s koordina-
tami ljudske družbe, njegova sedanjost pa je sestavljena iz fragmentov
takšne ljudske družbe in pridobitev nove, urbanizirane družbe, ki so
segle v njegovo vsakdanje življenje in ga v marsičem spremenile. Toda on
se ne srečuje več z urbanizirano družbo, ki bi bila samo to, temveč z
urbanizirano družbo, ki se osvobaja stihije in lastnih protislovij in se
skuša humanizirati, to pa je mogoče z osvobajanjem od vseh oblik pri-
vatnega lastništva kot družbenega odnosa, v katerem je po Marxu invol-
virano človeško suženjstvo. Z drugimi besedami kmet se srečuje s socia-
lizmom, ki mu je kot novi družbeni ureditvi imanentna težnja, da odpravi
in popolnoma premaga sam kmečki način življenja, enako kot tudi kapi-
talistični in proletarski način življenja kot posebne načine življenja na-
sproti občečloveškemu, generičnemu življenu. Vse to pa pomeni, da kmeč-
ki sloj v jugoslovanski družbi danes ne bi mogel in moral, brez diskrimi-
nacijskih okoliščin sodelovati pri aktivnostih, ki označujejo dominantne
procese v globalni družbi v smeri njene nenehne transformacije in omo-
gočajo istočasno vsakemu posamezniku ali družbeni grupaciji znotraj
globalne družbe, da v isti smeri spreminjajo svoje družbene razmere in
sebe. Nasprotno pa je čim večja družbena aktivizacija tako kmetov kot
vaške populacije v celoti prvi pogoj za njihovo čim hitrejšo emancipacijo
od slabih okoliščin dosedanjega in sedanjega načina življenja.
8.
Udeležbo kmečkega (a ne vaškega v celoti) prebivalstva pri družbenih
aktivnostih preko družbenih institucij in v okviru formalnih grupacij
lahko do neke mere razberemo iz naslednjih podatkov. V predstavniških
telesih družbeno-teritorialnih skupnosti je danes: v občinah 9167, v okrajih
pa 343 poljedelcev. Med odborniki občinskih skupščin je 21,4 "/o polje-
delcev, med odborniki okrajnih skupščin pa 7,6 "/o.Med poslanci Zvezne
in republiških skupščin ni poljedelcev. Za odbornike med kmečkim pre-
bivalstvom so večidel izvoljeni moški starejših in srednjih let, o tem go-
vorijo podatki, da je med vsemi odborniki občinskih skupščin, ki .so po
poklicu poljedeljci. samo 242 ali 2,6 Vo žensk, 576 ali 6,3 "/o pa mlajših od
25. let. Od 110 265 članov šolskih odborov v šolskem letu 1962/63 je bilo
31 062 ali 28,2 Vo poljedelcev.^" V svetih kulturno-prosvetnih in umetniško
zabavnih ustanov je bilo leta 1962 756 ali 5,6 "/o poljedelcev, v svetih zdrav-
Predstavnička tela društveno-političkih zajednica, statistički bilten 296.
str. 22 in 31; ali; SGJ 1964. str. 64.
" Isto, str. 36 in 38.
1* Društveno sannoupravljanje 1962. statistički bilten 302, str. 18.
504
stvenih ustanov jih je bilo 737 ali 3,4 "/o, v svetih komunalnih skupnosti
socialnega zavarovanja pa 775 ali 13,0 "/o.'"'
Nimamo podatkov o socialni sestavi članov samoupravnih, posveto-
valnih, pomožnih in izvršnih organov v drugih institucijah, ker se ti
podatki tudi ne zbirajo. Za najbolj množična samoupravna telesa lahko
štejemo ravno osnovne organizacije, aktive, sekcije, podružnice in komisije
v okviru družbeno-političnih organizacij, potem svete in komisije kra-
jevnih skupnosti in končno poravnalne svete, zadružne svete in svete
kooperantov. V bivših krajevnih odborih je bilo leta 1961 okoli 80 000
vaških prebivalcev. Ker se krajevne skupnosti šele porajajo, še ne mo-
remo oceniti obsega udeležbe vaških prebivalcev, zlasti poljedelcev, v
njihovih samoupravnih aktivnostih, lahko pa pričakujemo, da bodo kra-
jevne skupnosti najbolj neposredna in najučinkovitejša oblika lokalne
samouprave.
Čeprav kmetje najbolj množično sodelujejo v družbeno-političnih
organizacijah, je treba poudariti, da je njihovo sodelovanje močno neso-
razmerno z njihovo številnostjo v naši družbi. Po podatkih za leto 1962
je bilo v Socialistično zvezo vključenih samo 2 508 185 poljedelcev, to je
35.8 "/o članov te organizacije. Mislijo, da to sodelovanje »ne ustreza res-
nični aktivnosti in razpoloženju delovnih ljudi na vasi«, ker je »zaradi
organizacijskih in tehničnih slabosti veliko število volilcev zunaj Socia-
listične zveze.« V Zvezo mladine je včlanjenih samo okoli 50 "/o kmečke
mladine. V Zvezi komunistov je bilo leta 1958 121 684 kmetov r.li 14,7 Vo
vsega članstva, sredi leta 1964 pa le 81 035 ali 7,9 »/o.^«
Zanimivo je dejstvo, da med poslanci Zvezne in republiških skupščin
sploh ni kmetov, zelo redki pa so tudi kot člani katerega koli republiškega
ali zveznega foruma ali vodstva. Njihovo sodelovanje v družbenem živ-
ljenju komaj seže do ravni okraja, kakor smo videli, pa je tudi na ravni
komune zelo majhno, čeprav ima v Jugoslaviji še vedno 97 občin čez 80 "/o
kmečkega prebivalstva.
9.
Na koncu bi lahko poudarili: kakor je nezadostna razvitost mreže
potrebnih in sodobnih institucij na naši vasi splošna ovira za njeno
hitrejšo socialistično preobrazbo, tako je nezadostno in popolnoma neso-
razmerno sodelovanje najštevilnejšega sloja vaškega prebivalstva v druž-
benih zadevah v okviru obstoječih institucij še večja splošna ovira za
hitrejše širjenje institucij na vasi. S tem ko se kmet veže na nove insti-
tucije in teži za tem, da bi v njihovih okvirih zadovoljil svoje gospodarske,
družbene in kulturne aspiracije, spreminja sam svoje življenje in s tem
spreminja sebe, nehuje biti kmet in se približuje statusu socialističnega
proizvajalca in upravljalca. Kolikor manj kmet sodeluje pri socialni
organizaciji vaškega življenja, toliko manj se tudi sam socializira in toliko
bolj ostaja v tradicionalnih okvirih življenja, katerega inercijo želi socia-
le Isto, str. 23 in 25.
505
ližem premagati. Ce kmet malo sodeluje pri družbenih zadevah, tudi malo
uporablja svojo drugače veliko latentno nagnjenost, da bi spremenil sam
svoje življenje in pokazal svojo iniciativo pri ustvarjanju možnosti za vse-
stranski napredek na vasi.
Povedati moramo še, da se večje in neposrednejše sodelovanje kmetov
v družbenem življenju ter planiranju in usmerjanju družbenega razvoja
lahko najbolje uresniči v samoupravnih oblikah na ravni naselja, potem
pa cele komune. Ko izrekamo to trditev, pa se ob tej priliki ne moremo
spuščati v njeno obdelavo in morebitno argumentiranje, kot se tudi nismo
spuščali v širšo argumentacijo prejšnjih ugotovitev, čeprav smo v ta namen
z neposrednim raziskovanjem že zbrali določen ilustrativni material.
Prevedel Jože Plešej
506
Problem velikosti komune
M i o d r a g J o vi ci ć
(Teoretično-primerjalni pogled)
1. Komuna kot. osnovna družbeno-politična skupnost je pri nas pred-
met raziskav ustavnega prava in političnih znanosti na eni, in sociologije
na drugi strani. To izhaja iz tega, da je komuna hkrati osnovna enota
V sistemu lokalne samouprave in osnovna družbena skupnost teritorial-
nega tipa. Zato se tudi problem njene velikosti zastavlja z vidika določanja
konkretne politično-teritorialne razdelitve in z vidika strukturiranja druž-
benih skupnosti na razUčni ravni. V tem spisu bomo skušali kompleksno
zajeti problem velikosti komune in si ga ogledati z obeh vidikov.'
2. Velikost občine se določa z razdelitvijo področja vsake posamezne
države (ali v določenem primeru federalne ali avtonomne enote) na dolo-
čeno število občin. Tako dobi torej vsaka občina svojo prostorsko osnovo.
Toda z velikostjo občine ne mislimo izključno, pa niti ne predvsem na
velikost njenega področja. Ta velikost — izražena s številom kvadratnih
kilometrov, ki jih obsega občinsko področje — je samo en element spričo
sodobnega hitrega transporta in razvitih drugih sredstev za zveze manj
pomemben, kot sta druga dva, namreč število prebivalcev in ekonomsko-
finančni potencial občine. Prostorsko omejevanje občine ima za posledico,
da na tem prostoru živi neko število pi-ebivalcev in da so na njem določene
proizvodne in druge kapacitete (ki vplivajo na socialno strukturo pre-
bivalstva).
Področje občine je na zunaj najvidnejši in v okviru dane politično-
teritorialne- razdelitve edini stalni element. Druga dva elementa sta spre-
menljive narave; neprenehoma se spreminjata, praviloma rasteta, izje-
moma pa tudi padata ali stagnirata. O občini kot takšni pa povesta število
njenih prebivalcev in njen ekonomsko-finančni potencial veliko več kot
njena površina. Občina je predvsem skupnost določenega števila prebi-
valcev, ki sestavljajo občino v njenem etimološkem in sociološkem po-
menu. Danes je popolnoma vseeno, ali bo neko število državljanov živelo
' Glede na posebno »specifično težo« pojma komuna v našem sistemu
bomo v tem delu, kadar beseda ne bo izključno o naši komuni, uporabljali
izraz občina kot splošni pojem za osnovne enote lokalne samouprave v raznih
deželah.
507
na občinskem področju večje ali manjše površine.- Nasprotno pa je zelo
pomembno, ali ima občina recimo 500 ali 50 000 prebivalcev. Zato z veli-
kostjo občine veliko bolj mislimo na število njenih prebivalcev kot na
njeno površino.
Ekonomsko-finančni potencial občine, na katerega bistveno vpliva
skupina takšnih faktorjev, kot so naravne in klimatične razmere tal,
stopnja koncentracije proizvodnih kapacitet, razvitost prometnih poti, itd.,
pa oblikuje občino kot svojevrstno proizvodno enoto, predvsem z dvojimi
neposrednimi posledicami: prvič, daje ji določen, pretežno ali izključno
poljedelski (ruralni) ali mestni (urbani) značaj; drugič, določa njene
materialne možnosti za zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev s tem,
da jim opravlja najraznovrstnejše komunalne in druge storitve, in na
splošno možnosti za razvoj (vzet najširje) občinskega področja. Tudi tukaj
je torej veliko pomembnejše vprašanje, kakšen bo ekonomsko-finančni
potencial občine, ali bo občina razvita ali nerazvita, »bogata« ali »siro-
mašna«, kot pa vprašanje, ali bo imela večjo ali manjšo površino (seveda
do tiste meje, ko ta površina ni neposredna funkcija stopnje razvitosti
občine). Tako je za določanje velikosti občine tudi element njenega eko-
nomsko-finančnega potenciala pomembnejši kakor njena površina.
Med temi elementi velikosti občine je njena površina torej veliko
manj pomembna kot druga dva. Ce že pomena površine občinskega pod-
ročja ne smemo popolnoma zanemariti, pa je gotovo, da ima pri določanju
velikosti občine drugotno veljavo v primerjavi s številom prebivalcev
in ekonomsko-finančnim potencialom občine.'
Na podlagi vsega povedanega bomo v tem delu z velikostjo občine
mislili skup vseh treh sestavnih elementov te velikosti. Glede na opisani
pomen števila prebivalcev za določanje občine ne samo kot politično-
teritorialne enote, temveč tudi kot družbene skupnosti, bomo v nadalj-
njem govorili predvsem o njem in pri tem upoštevali, da sta tako število
prebivalcev kot zlasti njihova sestava često pogojena z ekonomsko-finanč-
nim potencialom občine, včasih pa tudi z njeno površino.
3. Ko razglabljamo o problemu velikosti občine v posameznih drža-
vah, moramo upoštevati dve vrsti temeljnih podatkov, tiste, ki govorijo
o velikosti povprečne občine, in tiste, ki govorijo o obstoječih razponih
v velikosti občine, na (po kriteriju velikosti) prevladujoči tip občine.
- To ugotovitev je treba razumeti z dvema pridržkoma: prvič, da ne gre
za kake velikanske razlike v površini; in drugič, da ne gre za izjemne primere
redko naseljenih, izrazito hribovskih, gozdnatih ali pustinjskih krajev, osam-
ljenih otokov itd.
Kadar pa gre za medsebojni odnos teh dveh elementov, sta včasih nepo-
sredno pogojena drug z drugim (npr. na industrijsko razvitem področju porast
števila prebivalcev praviloma pomeni krepitev ekonomsko-finančnega poten-
ciala, in narobe), medtem ko je drugod ta odnos mnogo šibkejši (npr. na polje-
delskem področju večje število prebivalcev ne pomeni nujno tudi večjega eko-
nomsko-iinančnega potenciala). Ta potencial govori v resnici bolj o moči občine,
o stopnji njenih materialnih možnosti, da opravlja svoje funkcije; če pa gle-
damo na pojem velikosti občine širše, se bo tudi vključil v ta pojem.
M
Primerjalni podatki za posamezne evropske dežele dajejo naslednjo
podobo:
a) Med buržoaznimi deželami so občine-" v povprečju najmanjše v
Franciji (12Ü0 prebivalcev), Grčiji (1400 prebivalcev). Svici (1650), Av-
striji (1800), ZR Nemčiji (2200), nekoliko večje na Danskem (3200), v
Španiji (3300), Belgiji (3400), Angliji (3700), Norveški (4700), potem v
Italiji (6300), Švedski (7100), Finski (8000), Holandiji (11 500) in končno
največje na Portugalskem (31 300). — Med socialističnimi deželami ima
povprečno najmanjšo občino Češkoslovaška (1200 prebivalcev), sledijo ji
DR Nemčija (1850), Madžarska (3200), Poljska (3200), Romunija (4000),
ZSSR (4000), Bolgarija (8800), medtem ko je največja povprečna občina
v naši deželi (s približno 34 000 prebivalci).
b) Po kategorijah je velikost občine v nekaterih od teh dežel takšna:•'
V Franciji je imelo leta 1946 22 665 občin (tj. 59,70/0 celotnega števila)
manj kot 500 prebivalcev (med njimi okoli 16 000 — skoraj 42 "/o — manj
kot 200, 581 pa manj kot 50 prebivalcev). Okoli 15 000 drugih občin
(tj. 39,4 »/0) je imelo od 500 do 2000 prebivalcev. Več kot 99 "/o občin v tej
deželi ima torej manj kot po 2000 prebivalcev. — V Svici ima 2047 občin
(tj. 66 Vo) manj kot 1000 prebivalcev (med njimi 529 — 17 "/o — manj
kot 200 prebivalcev), drugih 802 (okoU 26 Vo) pa od 1000 do 5000. Skupno
ima torej okoli 92 Vo občin manj kot po 5000 prebivalcev. — V Belgiji
ima 44 »/» občin manj kot 1000 prebivalcev, 6,9 "/o pa manj kot 3000. —
V Angliji ima окоИ 11 000 občin (tj. 88 »/o vseh) manj kot 1000 prebivalcev,
med njimi okoli 6500 (52 "/0) manj kot 300 prebivalcev. — V ZR Nemčiji
je imelo leta 1950 dobrih 86 "/o občin manj kot po 2000 prebivalcev. —
V Španiji ima 74 Vo vseh občin manj kot po 2000 prebivalcev. — Po
reformi, ki so jo opravili v letih 1949—1952, ima na Švedskem samo
64 občin (6,1 0/0) manj kot po 2000 prebivalcev, 643 (61 «/o) jih ima od
2000 do 6000, drugih 331 (okoli 33 «/o) pa več kot po 6000 prebivalcev. —
V DR Nemčiji ima dobrih 87 "/o občin manj kot po 2000 prebivalcev,
47 »/o pa celo manj kot po 500. — V Češkoslovaški ima 9413 občin (78,4''/o)
manj kot po 1000 prebivalcev (od tega 2239 ■— celo manj kot po 200). —
In končno v naši deželi, ki ima povprečno največje občine v Evropi, so
leta 1963 imele samo 4 občine (0,7 Vo) manj kot po 5000 prebivalcev, 210
(36,1 o/n) jih je imelo od 5000 in 20 000 prebivalcev, 273 (47 %) od 20 Ó00 do
50 000, 85 (14,6 %) od 50 000 do 100 000, in končno samo 9 (1,5 »/0) več
kot 100 000 prebivalcev.
Iz teh pregledov lahko torej razberemo dve temeljni resnici: prvič,
da so v večini dežel, ne samo buržoaznih, temveč tudi socialističnih,
občine v povprečju majhne in slabotne; in drugič, da se v njih kažejo
^ Kot temeljne enote lokalne samouprave, ne glede na to, ali v določeni
deželi razločujejo mestno in podeželsko lokalno samoupravo.
■"' Glede na različne izvire te kategorije niso popolnoma izenačene. Prav
tako tudi podatki o njih niso v vseh primerih ažurni, toda če upoštevamo
prevladujočo ustaljenost obstoječe politično-teritorialne razdelitve v večini
dežel, lahko trdimo, da v bistvu izražajo današnji položaj.
509
veliki razp<ini v velikosti med prevladujočim številom malih, ve^čidel
podeželskih, in določenim številom velikih, večidel mestnih občin.
4. Tak položaj izhaja v buržoaznih deželah večinoma iz tradiciona-
lizma veljavne politično-tcritorialne razdelitve. S to razdelitvijo, ki so jo
v večini dežel opravili v prej.šnjem stoletju, so v bistvu samo potrdili
stanje, ki ga nahajamo še danes. Občino so namreč večidel nastale v sred-
njem veku z bolj ali manj spontanim organiziranjem prebivalcev posa-
meznih mestnih in podeželskih naselij. To organiziranje so centralni organi
bolj trpeli kot pa sami upostavili. V trenutku, ko so v okviru izdelave
celotnega sistema oblasti začeli regulirati sistem lokalne samouprave, pa
so mu za teritorialno osnovo vzeli tedanja področja občin; spreminjali
jih niso ali pa samo izjemoma. Od takrat do danes v teh deželah v tem
pogledu ni bilo večjih sprememb."
V socialističnih deželah so po zmagi socialistične revolucije v njih
med izdelavo novega sistema lokalne samouprave i-eformirali tudi ta-
kratno politično-teritorialno lazdelitev. Občinska področja so se menjala,
v posameznih deželah tudi večkrat, vendar se — razen v Bolgariji' — niso
bistveno povečala.** Občina je ostala v osnovi majhna in slabotna. Na to
je vplivala in še vpliva vrsta okolnosti, med katerimi so poglavitne:
dejstvo, da sistem lokalne samouprave v celoti še ni bistveno vskladen
z vlogo, ki jo mora imeti v izgraditvi socialistične družbe; trostopnost
lokalne samouprave (tudi tam, kjer ni objektivno nujna), v okviru katere
enota srednje stopnje, okraj, nastopa kot poglavitna, tako da so občine
brez količkaj pomembnih funkcij, hkrati pa z uresničevanjem načela
demokratičnega centralizma, postavljene pod znatno kontrolo; še vedno
prevladujoče pojmovanje o večji demokratičnosti manjših občin, in
podobno.
5. S takšnim poznanjem položaja in razlogov, ki so ga ustvarili, se
lahko teoretično lotimo problema velikosti občine.
Tu se kot uvodno postavlja vprašanje, ali lahko ugotovimo neko
optimalno velikost občine. Da bi dobili odgovor na to vprašanje, je treba
poudariti dvoje:
a) Optimum velikosti občine ni kaka stalna, enkratno določena in
nespremenljiva kategorija, temveč se spreminja s časom. Kar je lahko bila
optimalna velikost občine »v dobi konj in kočij«, to ne more biti danes,
v dobi avtomobilov in telefona, in prav gotovo tudi ne bo v prihodnosti.
Zato je prvi element za spremenljivost optimalne velikosti občine stopnja
razvoja transportnih in telekomunikacijskih zvez. — Drugi element pa je
razvoj občinskih funkcij v okviru razvoja družbenih funkcij na splošno.
Medtem ko je srednjeveška občina, pa tudi občina v dobi liberalne države,
z vlogo »nočnega čuvaja« imela čisto neznatne, v bistvu policijsko-fiskalne
funkcije, mora sodobna občina — v sistemu lokalne samouprave, ki si
" Edino na Svcdsliem so prod kakšnimi desetimi leti izvedli obširnejšo
reformo dotakratne politično-teritorialno razdelitve tako, da so povečali občine,
njihovo število se je s tem zmanjšalo od 2292 na 816.
' Tam so proti lioncu leta 19.58 število občin zmanjšali od 1828 na 869.
" Tukaj ne govorimo o našem sistemu.
510
lasti vlogo aktivnega dejavnika v organizaciji družbe — opravljati vrsto
prosvctno-kulturnih, socialno-zdravstvenih, industrijskih in drugih funk-
cij. Zato področje, ki je nekoč ustrezalo občini, ne more ustrezati tudi
danes, ker so se občinske funkcije bistveno spremenile. — Upo.števanje
obeh elementov govori prvič o tem, da se optimum občine spreminja, in
drugič, da se s spreminjanjem ta velikost neogibno veča.
b) Optimum velikosti občine ne more biti — tokrat gledano samo z
gledišča sodobnih razmer — povsod enak. Na njega močno vpliva pred-
vsem dana družbeno-gospodarska ureditev, ki pogojuje splošno koncepcijo
o položaju in nalogah lokalne samouprave, ter posebno pojmovanje vloge
občine pri uresničevanju teh nalog. Občina ima v .socialistični državi (tam,
kjer še nima, bi morala imeti) drugačno vlogo in drugačne funkcije, zato
pa tudi po drugih kriterijih določeno optimalno velikost kakor občina
v buržoazni državi. — Odločajo tudi drugi faktorji, kot .so velikost (število
prebivalcev) kake dežele, uporaba unitarnega ali federalnega načela,
dosežena stopnja razvoja, struktura lokalne samouprave (ali gre za eno-
stopenjsko ali večstopenjsko lokalno samoupravo, ali se podeželska in
mestna lokalna samouprava kaj razločujeta) in podobno.
Zato je lahko odgovor na zgoraj postavljeno vprašanje samo takšen:
pojmovanja o optimalni velikosti občine se nujno spreminjajo tako v
času kot v prostoru. Kar lahko imamo v nekem trenutku (časovnem
obdobju) in na nekem mestu (v neki deželi) za optimalno, ne more biti
to v drugem trenutku in na drugem mestu.
6. Toda neodvi.sno od takšne relativnosti in pogojenosti pojma opti-
malne velikosti občin lahko o velikosti občin razpravljamo z gledišča pred-
nosti in pomanjkljivosti obstoja malih na eni in velikih občin na drugi
strani. Zelo težko je reči, kje natanko je meja med malimi in velikimi
občinami, toda tukaj nam bo mala občina pomenila občino z največ nekaj
tisoč, velika pa občino z okoli deset ali več tisoč prebivalci.
Pri obravnavanju tega problema moramo nujno izhajati iz obstoja
dveh različnih pojavov: naselja, kot empirično nastale družbene skupnosti
državljanov, in občine kot osnovne enote lokalne samouprave. Zgodo-
vinsko gledano je občina tudi nastala z organiziranjem prebivalcev nekega
naselja v občino. Njihove skupne koristi in potrebe, ki so nastale na osnovi
skupnega življenja, so jih silile, naj pri oblikovanju občine iščejo obliko
adekvatnega zadovoljevanja teh koristi in potreb. Tako je nastalo načelo
»eno naselje — ena občina«, ki se je tudi danes ohranilo kot prevladujoče.
Pri ocenjevanju tega načela, takšnega, kot se postavlja v današnjih
razmerah, pa je treba upoštevati naslednje.
Na eni strani je res, da prebivalce nekega naselja družijo številne
medsebojne povezave. Imajo vrsto skupnih potreb in interesov od najpri-
marnejših, kot je na primer oskrbovanje z vodo ali izgradnja poti in
ulic v naselju, prek organizacije šolskih in zdravstvenih ustanov, do
recimo, ustanavljanja muzejev in filharmonije. Kot se vidi, je lahko skala
skupnih potreb in interesov zelo velika, prav gotovo pa je mnoge od teh
potreb najlaže zadovoljiti v okviru naselja. — Zavest o obstoju skupnih
potreb in interesov ter pogostni medsebojni stiki in srečanja porajajo
511
v prebivalcih nekega naselja tudi občutek povezanosti in solidarnosti,
razvijajo v njih lokalni prenos in lokalni patriotizem, ki (v svojem pozi-
tivnem pomenu) vodi k ustvarjanju posebnega tekmovalnega duha in
želje, da bi bilo njihovo naselje v primeri z drugimi lepše, bolj dognano,
naprednejše in podobno.
Na drugi strani pa se je na sodobni stopnji družbenega razvoja začelo
neogibno razslojevanje prebivalstva vseh, celo najmanjših naselij, tako
da nimajo več nekdanje homogenosti; interesi prebivalcev, ki jih ločijo
razredne, socialne, politične, kulturne in druge razlike, niso več tako
enotni kot nekdaj, temveč si močno nasprotujejo med seboj. Zato naselje
ne more več biti okvir, v katerem bodo prebivalci zadovoljevali svoje
skupne potrebe tako kot nekdaj, pa tudi oni ne morejo občutiti takšno
intimno povezanost z njim kot nekoč. Zaradi svoje razredne, politične in
druge pripadnosti so v marsičem bliže posameznikom in skupinam zunaj
naselja, v katerem živijo, kakor določenim posameznikom in skupinam
v samem naselju. Zato lahko številni osebni in širši interesi, ki jih družijo
s prvimi, prevladajo nad interesi, ki so jim skupni z drugimi. — Takšna
situacija je značilna ne samo za buržoazno državo, v kateri je potencirana
zaradi kapitalistične eksploatacije, temveč tudi za socialistično, vsaj v prvi
fazi njenega razvoja.
Naselje torej v nobenem primeru nima več značaja takšnega centra
življenjskih interesov svojih prebivalcev, kot ga je imelo nekoč. Ce pri tem
upoštevamo še negativni pomen lokalnega patriotizma, ki se izraža v
lokalni ozkosrčnosti, nezainteresiranosti za tisto, kar se dogaja zunaj
mej naselja, nam postane jasno, da se je načelo »eno naselje — ena ob-
čina« v marsičem preživelo; čeprav je treba poreklo občin iskati v naselju
in je naselje »naravna«, medtem ko je občina lahko »umetna« skupnost
prebivalcev, je naselje danes izgubilo pomen odločujočega faktorja pri
formiranju občine.
7. Ce tako abstrahiramo odnos naselje-občina in sklenemo kakor
zgoraj, da njuno ujemanje nc pomeni absolutne vrednosti — kar bi dru-
gače, glede na število naselij v vsaki posamezni deželi, govorilo za obstoj
malih občin — bomo ugotovili, da ima mala občina (neodvisno od rela-
tivnih prednosti, ki eventualno lahko izvirajo iz njenega ujemanja z nase-
ljem) naslednji dve osnovni prednosti.
a) Odnos prebivalcev in lokalne oblasti je veliko bližji in neposred-
nejši v mali kakor v veliki občini. Mala občina predvsem omogoča obsta-
janje tiste idealne oblike neposredne demokracije, kot jo kaže občinski
zbor. skupek vseh občanov, ki zbrani na enem mestu razpravljajo in rešu-
jejo poglavitna vprašanja svoje lokalne skupnosti. Pa tudi tam, kjer tega
ni, imajo prebivalci male občine več možnosti, da v lokalne organe volijo
ljudi, za katere vedo, da so najsposobnejši za to funkcijo, svoje sosede in
prijatelje, o katerih .so prepričani, da bodo znali dobro organizirati živ-
ljenje lokalne skupnosti in da bodo zastopali njeno koristi, ker dobro
poznajo razmere na področju občine in potrebe svojih soobčanov. Na
drugi strani je v mali občini glas vsakega posameznika-volilca vreden
512
mnogo več kakor v veliki, s tem pa je tudi njegov vpliv na formiranju
občinskih organov večji.
b) Organizacija lokalne oblasti in lokalnih služb je veliko enostav-
nejša v malih kakor v velikih občinah. Uslužbenski aparat je v prvih
znatno manjši kakor v drugih, sami uslužbenci pa so manj nagnjeni k
birokratizaciji in oddaljevanju od prebivalcev. V malih občinah se nikoli
ne more uveljaviti administracijska metoda, ki je značilna za organizacijo
lokalne oblasti v večjih občinah. Prebivalci male občine lahko veliko
hitreje in enostavneje kakor prebivalci velikih občin opravljajo svoje za-
deve, zavoljo katerih morajo stopati v odnose z lokalno oblastjo. '
Mala občina pa ima tudi vrsto resnih slabosti, med katerimi so pogla-
vitne naslednje.
a) V mali občini često ni zadosti primernih ljudi za opravljanje
funkcij (voljenih in plačanih) v lokalnih organih.
b) Mala občina ima samo omejena finančna sredstva, in to ji one-
mogoča ali otežuje ukvarjanje s posameznimi lokalnimi funkcijami. Razen
tega ta njena »revščina« ovira razvoj proizvodnih sil na njenem področju.
c) Prevladovanje malih povzroča, da v določeni deželi nujno ob-
staja — kakor je pač velika — dvostopenjska ali tristopenjska lokalna sa-
mouprava, z naslednjimi posledicami: prvič, pri delitvi funkcij, ki jih lokal-
na samouprava sploh vrši, velik del takšnih funkcij, celo tistih, ki po nara-
vi pripadajo občini, prevzemajo enote druge stopnje, tako da občina precej
izgublja svoj »raison d'etre« kot osnovna enota v sistemu; drugič, takšna
občina je zaradi svojih imanentnih slabosti neogibno močneje pod nad-
zorstvom, od tega pa trpi njena samoupravnost. Istočasno njena demo-
kratičnost — ki je teoretično toliko večja, kolikor je skupnost, v kateri
demokracija deluje, manjša, in s tem odnosi med ljudmi bližji in nepo-
sredne j ši — izgublja precej pomena zato, ker v mali in slabi občini pre-
bivalci praktično nimajo kje izkoristiti svojih demokratičnih pravic, ki
jih formalno imajo. Z drugimi besedami, obstaja realna nevarnost, da se
pravice prebivalcev do samoupravljanja spremenijo v fikcijo.
d) Končno poglejmo problem še z vidika celotnega sistema lokalne
samouprave in vloge, ki jo ta sistem lahko ima v ublaževanju, če že ne
odpravljanju razlik med mestom in podeželjem: obstoj malih, večidel
podeželskih občin na eni pomeni istočasno tudi obstoj velikih mestnih
občin na drugi strani, to pa ohranja obstoječe razlike med mestom in
podeželjem, ali povzroča spopad med njunimi koristmi.
8. Na drugi strani ima velika občina vrsto tehtnih prednosti.
a) Ima precejšen rezervoar ljudi tako za formiranje svojih organov
kakor tudi za opravljanje raznovrstnih lokalnih služb. S tega osebnega
vidika ima torej kvaliteta teh služb veliko več možnosti, da je dobra,
kakor takrat, ko gre za male občine.
b) Na področju velike občine so veliko večje proizvodne kapacitete
kakor v malih občinah, tako da ima občina tudi večja finančna sredstva,
ki ji omogočajo boljše in strokovnejše organiziranje vrste lokalnih služb,
ki so danes, v času vse večjih tehničnih zahtev, vse dražje.
14  Problemi ' 513
c) Iz takšnih možnosti velikih občin izvirajo naslednje posledice.
Prvič, ustvarjajo se možnosti, da se zmanjša število stopenj enot lokalne
samouprave, in to vodi k poenostavljanju in večji ekonomičnosti sistema
in istočasno h krepitvi njegove samoupravnosti. Drugič, občine postajajo
sposobne, da prevzamejo tudi opravljanje tistih funkcij, ki jih drugače,
čc bi ostale majhne in slabe, sploh nc bi mogle opravljati, ali jih v nobe-
nem primeru ne bi mogle opravljati zadovoljujoče. Takšno dajanje po-
membnih funkcij v pristojnost občin pomeni odvzemanje teh funkcij
enotam višje stopnje, ali krepitev pozicij občine. Tretjič, to izhaja iz
drugega, stopnja kontrole, ki so ji podvržene občine, se lahko v tem
primeru znatno zmanjša.
d) Obstoj velikih občin pomeni končno tudi ublaževanje razlik v
možnostih občin raznih velikosti in moči ter njihovo osposabljanje, da
načelno vse opravljajo iste funkcije. Ker so takšne velike občine na
ruralnih področjih praviloma sestavljene iz več manjših naselij, lahko
glede na svoja sredstva, svoj človeški in industrijski potencial, veliko
uspešneje skušajo realno odpraviti razlike med mestom in podeželjem,
tako da nastopajo v osnovi enakopravno z drugimi pretežno mestnimi
občinami.
Pri vsem tem imajo lahko tudi velike občine vrsto slabosti, kot so na
primer te.
a) V veliki občini je skoraj nemogoč občinski zbor kot zbor vseh
prebivalcev, ker jih je toliko, da se ne morejo niti zbrati na enem mestu,
kaj šele, da bi učinkovito razpravljali ali odločali. Na drugi strani tudi
uveljavljanje predstavniške demokracije v veliki občini izgubi vrednost.
Odnos člana lokalnega predstavniškega telesa je v občini z recimo
1000 prebivalci, če gledamo čisto aritmetično, mnogo bližji in neposred-
nejši kakor v občini z 20 000 prebivalci. Prvi je veliko bolj pravi pred-
stavnik svojih volilcev kakor drugi. Prav tako prebivalci male občine
mnogo laže stopijo v neposreden stik s svojimi izbranci za lokalno pred-
stavniško telo, se z njimi srečujejo, jim izražajo svoje mišljenje in želje,
kakor v veliki občini. Tudi če uporabljajo pol — neposredno demokracijo
— referendum, zbore volilcev, sodelovanja prebivalcev v pomožnih de-
lovnih telesih tipa svetov, komitetov in podobno, so efektivne možnosti
državljanov, da bi realno sodelovali pri odločanju (ali vsaj pri dajanju
nasvetov in mišljenj) večje v mali kakor v veliki občini. In sicer ne samo
formalno, zato, ker jih je manj, tako da jih je med njimi sorazmerno
več takih, ki imajo možnost, da se sliši njihov glas, temveč tudi bistveno,
ker osebno poznajo problem in jih njegovo reševanje neposredno zanima.
b) Velika občina terja tudi obstoj precejšnjega uslužbenskega aparata,
ki je potreben za opravljanje lokalnih služb, na eni, in neogibno oddalje-
vanje uslužbencev od ljudi ter dviganje nad nje na drugi strani. Odnosi
med prebivalci in lokalno oblastjo postajajo bolj zapleteni, birokratizem
in birokratske metode dobivajo plodna tla za svoj razvoj. Uslužbenski
aparat velike občine skuša takrat, ko uporablja administrativne metode
pri delu, da pri različnih ljudeh in v različnih situacijah (stopnja te
razlike pa je vse večja, če je večja občina) uporablja iste ali podobne
514
rešitve. Na kratko povedano, razdalja med ljudmi in oblastjo se veča in
oblast se odtujuje od tistih, od katerih izhaja in na katerih volji teore-
tično temelji.
c) Ker so velike občine praviloma sestavljene iz več naselij, nastaja
potencialna nevarnost nasprotij interesov ali ljubosumja med posameznimi
naselji; lahko jih rešujejo v škodo enih in v korist drugih naselij, ne
z objektivnimi, temveč z raznimi drugimi faktorji (npr. z odnosom
političnih sil).
9. Ta pregled prednosti in slabosti malih na eni in velikih občin na
drugi strani, jasno kaže, da pri tem vprašanju ni mogoče zavzeti nobenega
apriorističnega stališča in da bi bilo vsako absolutiziranje napačno. V
objektivni anidizi je treba upoštevati vse relevalentne momente; pri tem
se moramo zavedati, da nobena rešitev, ki bi jo sprejeli, ne bo idealna,
in da тотато v vsakem primeru ublaževati njene slabosti.
Zaradi omejenega prostora se tu ne moremo spuščati v podrobnejšo
analizo takšne vrste, posebno zato ne, ker bi bilo iz vrste razlogov — ob
upoštevanju vseh različnih okoliščin, predvsem tistih ideološke narave,
ki se izražajo v razlikah v družbeno-ekonomski ureditvi — iluzorno pred-
pisovati kakšne recepte, ki bi bili splošno veljavni.
Toda najširše gledano so razlogi, ki v sodobnih i'azmerah govorijo
v prid veliki občini, močnejši kakor tisti, ki bi morda zahtevali malo
občino. V osnovi gre tu za sp>opad dveh načel: tradicionalnega in načela
učinkovitosti. Mala občina se v večini dežel ohranja zaradi tradicije; učin-
kovitost lokalne samouprave, če želimo, da ima svojo vlogo v sodobni
državi, pa zahteva veliko občino. Tretje načelo, ki vpliva na reševanje
problema, načelo demokratičnosti, abstraktno gledano govori prej v prid
male kakor velike občine, je pa lahko ustrezno zadovoljeno tudi v veliki
občini. Kako velika bo ta občina, kako sc bo formirala in kako vključila
v 'celotni sistem, to je vprašanje vsakega posameznega sistema lokalne
samouprave, v katero se tukaj ne moremo spuščati.
10. Ce se ob koncu povrnemo k problemu velikosti komune (torej,
specifično naše. jugoslovanske občine), lahko na osnovi vsega povedanega
sklenemo naslednje:
Naša komuna kot osnovna družbeno-politična skupnost ima v sistemu
socialistične demokracije pri nas izredno pomembno vlogo. Na eni strani
je osnova celotnega sistema oblasti, kar izhaja tako iz splošnih pristojnosti,
ki so ustanovljene v njeno korist, kakor tudi iz dejstva, da se z delegira-
njgm iz občinske skupščine formirajo skupščine vseh drugih štirih družbe-
no-političnih skupnosti .Na drugi strani pa je osnovna proizvodno-porab-
niška skupnost, ki s svojimi funkcijami pri organiziranju proizvodnje in
porabe na svojem področju sodeluje v družbeni delitvi dela v širših, re-
publiških in zveznih okvirih. In končno, na tretji strimi je komuna osnovna
družbena skupno.st teritorialnega tipa, v kateri se kot v najustreznejši
uresničujejo posamezni aspekti odmir;mja oblike državnosti, uveljavljajo
pa vedno nove oblike družbenega samoupravljanja.
Takšna vloga komune, ki že danes nima vrednosti samo teoretičnega
stališča, temveč postaja vse bolj resničnost, ima za nujen iX)goj veliko
515
in močno komuno. Samo takšna komuna latiko v resnici igra vlogo, ki
ji je namenjena. Zato dobivajo tudi vsi prej predvideni razlogi v prid
velike komune v našem sistemu poseben pomen. Ne glede na vse more-
bitne ugovore, ki spremljajo obstoj velike komune, ne glede na danes še
obstoječe slabosti, tako tiste, ki izhajajo iz še vedno relativno neizpopolnje-
nega sistema in mehanizma njegovega funkcioniranja, kakor tiste, ki so
posledica nezadostno razvite družbe v celoti — velika komuna pri nas
pomeni imperativ. Samo velika in močna komuna je lahko »tista končno
najdena politična oblika, v kateri se lahko izvrši ekonomska osvoboditev
dela«. Njene imanentne in trenutne slabosti je mogoče in je treba odprav-
ljati, ni pa mogoče postavljati vprašanja, ali je nujen njen obstoj.
Med omenjenimi imanentnimi slabostmi se kaže ena kot osnovna. To
je nezadostna demokratičnost komune kot prevelike osnovne skupnosti,
v kateri je razdalja med prebivalci in oblastjo prevelika. Toda ta slabost
je v naših razmerah v bistvu odpravljena, in sicer iz dveh razlogov.
Prvič, demokracija pri nas nima značaja samo formalne, politične
demokracije, temveč vse bolj značaj prave, resnične, socialistične demo-
kracije, kjer ne samo da imajo državljani raznovrstne možnosti za sode-
lovanje v upravljanju, temveč te možnosti vse bolj tudi izkoriščajo. Cisto
politične oblike upravljanja, kjer je vloga državljanov praviloma omejena
na periodično sodelovanje pri volitvah, vse bolj dopolnjujejo oblike naj-
raznovrstnejšega efektivnega sodelovanja v delu vrste političnih, družbe-
nih, industrijskih, strokovnih in drugih organov in organizmov. Z dru-
gimi besedami, bogastvo teh oblik in bistvena sprememba značaja njiho-
vega dela vodi k spreminjanju posredne demokracije v neposredno, v res-
nično samoupravljanje. Zato demokracija pri nas dobiva večjo afirmacijo
v večjih kakor v manjših komunah, in sicer zato, ker samo velike komune
dajejo možnosti za polnejše politično in družbeno življenje in za obstoj
tistih družbenih organizmov, ki imajo realno vlogo v življenju lokalne
skupnosti.
Drugič, nevarnost pretiranega oddaljevanja oblasti od državljanov,
ki potencialno nastaja z znatnejšim povečanjem komune, se odpravlja
z delitvijo komune na manjša področja, področja krajevnih skupnosti.
Pri teh ne obstajajo organi s pravo pooblastitvijo oblasti, zato pa imajo
državljani možnost neposrednega sodelovanja pri razpravljanju, pa tudi
odločanju o stvareh, ki so zanimiva za ta področja, zlasti »na področju
dejavnosti, katerih službe neposredno zadovoljujejo potrebe delovnih l,^udi
in njihovih družin«. Zato krajevne skupnosti nikakor nimajo značaja ne-
kakšnih »mikro-komun«, ker bi takšen njihov značaj v resnici kompro-
mitiral celotni komunalni sitem v njegovih osnovah. Zunaj področja ob-
lasti, to je na področju družbenega samoupravljanja, pa morejo odigrati
pomembno vlogo, ravno v zvezi z nadaljnjim razvojem deetatizacije. V
tem pogledu so lahko pravi embriji bodoče družbe, ki bo vse bolj uprav-
ljala sama sebe.
Pri tem ima velik pomen na splošno, posebno pa še s sociološkega
gledišča dejstvo, da se krajevne skupnosti, res pretežno v ruralnih po-
516
dročjih, pogosto ujemajo z naselji. To omogoča, da se bolj pokažejo vsaj
nekatere prej omenjenih prednosti organiziranja naselij kot takšnih v po-
sebne teritorialne skupnosti.
Ce govorimo o trenutnih, prehodnih slabostih, ki spremljajo prevla-
dovanje velikih komun pri nas, pa te obstajajo predvsem: a) v nezadost-
nih sredstvih, ki jih imajo danes komune, vzete v celoti, tako, da se boju-
jejo z velikimi težavami zlasti pri organiziranju in vzdrževanju posamez-
nih družbenih služb, ali da ne morejo izpopolnjevati svojih področij v
tistem tempu, ki bi bil zaželen; b) v še vedno obstoječih razlikah med raz-
vitimi komunami, kar je pretežno posledica zgodovinske dediščine, izraža
pa se v njihovih neenakih dejanskih možnostih, da opravljajo zaupane jim
enake funkcije; c) v posameznih pomanjkljivostih konkretne politično-
teritorialne razdelitve, zaradi katerih določene komune še niso našle svoje
prave »mere«, ali še vedno niso dosegle v danih razmerah optimalne uskla-
ditve svojega področja, števila prebivalcev in ekonomsko-finančnega
potenciala.
Vse te in z njimi povezane slabosti — ravno zato, ker so prehodnega
značaja in jih je mogoče in treba odpraviti tako s splošno družbenim in
zlasti industrijskim razvojem, kakor tudi z nadaljnjim izpopolnjevanjem
pravnega sitema in njegovega mehanizma, delno pa vsekakor tudi z na-
daljnjimi delnimi reformami politično-teritorialne razdelitve — v bistvu
ne negirajo vrednost načelnega stališča, ki govori, da je potreben obstoj
velike komune.
Prevedel Jože Plešej
Bi"?
Nova etapa v razvoju sovjetskega kmetijstva
Inž. Vilko Plesna r
(Nadaljevanje in konec)
Spremembe v planiranju proizvodnje in v odkupu pridelkov
Spremembe v planiranju proizvodnje in večje odkupne cene kme-
tijskih pridelkov sodijo v vrsto tistih delnih adaptacij sovjetske gospo-
darske politike, ki temeljijo na teoretskih debatah in praktičnih izkušnjah,
da je nujno delovanje zakona vrednosti v socialističnem gospodarstvu in
da je treba priznati blagovni značaj proizvodnje. Spremembe v kmetij-
stvu na tem področju so integralni del sprememb v gospodarskem sistemu
ZSSR, vendar se je proces začel najprej v kmetijstvu, ki jc bilo v najbolj
neugodnem položaju, ker so mu zniževali akumulacijsko stopnjo za moč-
nejši razvoj bazične industrije.
Centralistično planiranje in vodenje gospodarstva ni več ustrezalo
potrebam gospodarstva na takratni razvojni stopnji, zato je zadrževalo
splošni gospodarski razvoj. Ostri kritiki je sledila decentralizacija plani-
ranja in vodenja, in sicer od zveznih na republiške organe. Z ustanav-
ljanjem sovnarhozov (leta 1957) so začeli uvajati nov sistem teritorialnega
planiranja in razvoja posameznih zaokroženih ekonomskih področij. Od
planiranja po panogah (vertikalnega) so prešli na teritorialno (horizon-
talno) planiranje.
Da bi bil novi sistem učinkovitejši, so zdaj začeli izpopolnjevati novo
metodologijo planiranja, ki pa za zdaj še zaostaja za organizacijskimi
rešitvami. Gre za spremembo cen proizvajalnim sredstvom in za priznanje
njihovega blagovnega značaja (v praksi so to žc priznali s tem, da so
prodali kolhozom mehanizacijo), gre za iskanje ekonomskih indikatorjev
gospodarjenja na posameznih področjih in panogah proizvodnje, za dolo-
čanje kriterijev, po katerih naj bi ocenjevali gospodarjenje podjetij in
delež kolektivov pri končnih rezultatih, da bi tako povečali stimulativni
vpliv plana na razvoj proizvodnje in prizadevnost proizvajalcev. Namesto
prejšnjega zapiranja podjetij v planske okvire in namesto stroge pod-
rejenosti od zgoraj določenim planskim obveznostim se postopno zvečujeta
vloga in vpliv podjetij v planiranju, hkrati pa spodbujajo njihovo voljo
za izkoriščanje vseh možnosti, kako povečati proizvodnjo.
518
Elemente spremenjenega sistema planiranja so začeli uvajati najprej
v kmetijstvu. Na kratko bomo prikazali njihove značilnosti in posledice
njihovega vpliva:
planiranje je odvisno od ekoloških in ekonomskih proizvodnih razmer
določenega rajona; s tem sta mogoči specializacija in koncentracija kol-
hozne proizvodnje na majhno število proizvodov intenzivnega (glede na
vložena sredstva) poljedeljstva ali intenzivne živinoreje, katerih proiz-
vodnja je v danih razmerah najučinkovitejša;
planiranje površin za posamezne kulture so nadomestili s planira-
njem količin pridelkov, ki jih je pošiljati državi s 100 hektarov obdelo-
valne površine. O vrstah pridelkov se je treba dogovoriti s kolhozno
upravo in z njo se sklene poseben sporazum o oddaji (ostanek prejšnjih
prisilnih ukrepov) na podlagi zmanjšanih odkupnih norm na hektar;
davek na dohodek jo nadomestil fiksni davek na hektar; to je za orga-
nizacijo in kolektive precejšnja spodbuda za večjo proizvodnjo, s tem pa
tudi za večji skupni in čisti dohodek na enoto površine.
Vse te spremembe v planiranju po XX. kongresu KP niso takoj v
praksi pokazale prednosti pred starim sistemom, ker so se — kot menijo
partijski in vladni krogi — v številnih rajonih lotevali planiranja preveč
mehanično in po stari praksi. S tem so še nadalje zavirali pobudo kolho-
zov, namesto da bi jo bili razvijali.
Novi sistem planiranja, s katerim .so hoteli uresničiti tri proizvodna
načela, tako imenovane tri maksimume — maksimalno zadostiti vsem
potrebam države, doseči kar največjo delovno produktivnost in pa naj-
večjo »produktivnost« zemlje — ni rešil vprašnja tako pomembnih eko-
nomskih faktorjev, kot so rentabilnost organizacije in proizvodna cena,
odnos proizvodnje za trg in za potrebe živinoreje ipd.
Metodologija za ocenjevanje uspehov kmetijskih organizacij je precej
napredovala z elementi, ki so jih določili na marčnem plenumu leta 1962:
višina donosa in prirastek v živinoreji, število živine na 100 hektarov
(določeno so bile minimalne začasne norme), izpolnjevanje obveznosti
glede kontrahiranja proizvodov, delovna produktivnost in zmanjšanje
porabe dela na enoto proizvoda. Vendar v kolhozih še zmeraj niso v celoti
vpeljali gospodarskega računa. V razmerah naturalnih in napol naturalnih
proizvodnih odnosov, v kakršnih se je poprej razvijal kolhozni sistem,
se ni bilo mogoče ravnati po njem. V razvitih blagovno-denarnih odnosih,
v katerih se kategorija dohodka priznava kot merilo za ocenjevanje go-
spodarjenja podjetij, pa je uvedba gospodarskega računa nadvse potrebna
za podjetje (rentabilnost gospodarjenja) in za kolektiv (nagrajevanje).
Spremembe v planiranju je spremljala obsežna reorganizacija pristoj-
nih kontrolnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Sov-
jetsko ministrstvo za kmetijstvo je še naprej skrbelo za napredek znan-
stveno-raziskovalnega dela in za usposabljanje strokovnih kadrov, med-
tem ko so planiranje, financiranje in preskrbovanje kmetijstva prenesli
na republiška ministrstva, kontrolo na centralno statistično upravo in
njene nižje institucije, delitev investicij in investicijskega ter reproduk-
cijskega materiala pa na Gosplan. Ministrstvo za sovhoze in odkup je
519
postalo s tem odvečno, zato so ga leta 1958 odpravili. Vlogo razpuščenih
MTS kot posrednic za mehanizacijo med industrijo in kmetijstvom je
prevzela na novo ustanovljena Sojuzsel'hoztehnika, ki posluje po gospo-
darskem računu.
Novi sistem planiranja, ki je priznal kolhoznim organom upravljanja
pri planiranju proizvodnje večjo samostojnost, jim je dal hkrati tudi večje
možnosti, da pravilno razčlenjajo probleme v zvezi s specializacijo pro-
izvodnje. Le-ta je odvisna — če ne štejemo naravnih proizvodnih razmer
— od raznih dejavnikov (od bližine potrošniških centrov, podjetij za pre-
delavo kmetijskih pridelkov, od organizacije transporta itd.), predvsem
pa od racionalno planiranega odkupa kmetijskih pridelkov in njihovih
odkupnih cen.
Ko so izboljšali materialno-tehnično preskrbovanje podeželja in zve-
čali blagovno proizvodnjo v kolhozih, so se razširile tudi ekonomske zveze
med kolhozi in državo, ki temeljijo na blagovnih odnosih, na prodaji in
nakupu kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov. Tako so denarna
sredstva, dobljena s prodajo kmetijskih pridelkov, znašala leta 1950
62,9 »/o, leta 1957 77,8 «/o, in leta 1959 celo 83,1 "/o v primeri s celotnim de-
narnim dohodkom kolhozov."" Gmotna korist kolhozov in kolhoznikov
ob uspehih njihovega dela se torej izraža predvsem z odkupnimi cenami,
uspešen razvoj kolhoznega gospodarstva pa je kar najbolj odvisen od
odkupnih cen njihovih pridelkov.
Do leta 1953 so bile odkupne cene manjše kot proizvodni stroški,' zato
se je zainteresiranost kolhoznikov za družbeno proizvodnjo kolhozov
zmanjšala. V tem je tudi vzrok za dolgotrajno stagnacijo kolhozne proiz-
vodnje. Kolhozi kateregakoli rajona so morali državi po sistemu obveznih
planiranih oddaj izročili razne pridelke ne glede na proizvodnjo in njeno
specializacijo, precejšen del pridelkov pa tudi MTS kot naturalno plačo
za njihove usluge. Vse to je zaviralo proces družbene delitve dela
in nasprotovalo ciljem racionalne specializacije proizvodnje, ki bi bila
vpliven faktor za povečanje proizvodnje in delovne produktivnosti. Sistem
cen je povečeval ekonomsko diferenciacijo kolhozov, ker je bil ugodnejši
za razvite kot za slabe kolhoze, zakaj prvi so imeli v sistemu raznovrstnih
cen več možnosti pridobiti si premije za nadplanske oddaje ali za prodajo
presežkov na kolhoznem trgu po nekajkrat večjih cenah.
Ob taki raznovrstnosti cen (zakupne, odkupne, premijske, cene na
kolhoznem trgu) je bila za državo proizvodnja razvitejših kolhozov draga,
najcenejša pa je bila proizvodnja ekonomsko šibkih kolhozov.
Na drugi strani so močni kolhozi bogatili nedeljive sklade in bolje
nagrajevali kolhoznike, šibki kolhozi pa so zmanjševali svojo, proizvodno
dejavnost. Zategadelj so v letih 1953—1957 temeljito korigirali odkupne
in druge cene,in to je precej povečalo proizvodnjo. Cene so večali po-
stopno, ne na podlagi nadrobnih analiz proizvodnih stroškov za posa-
mezne kulture v posameznih rajonih, temveč bolj glede na potrebe trga.
zato so nekatere pridelke dražili, da bi s tem spodbudili njihovo pri-
delovanje.
520
Raznovrstne cene niso omogočile enakomernega ekonomskega raz-
1958 so začeli analizirati proizvodne stroške (plansko so ocenili vrednost
delovnega dne), iskaj» pri tem srednjo potrošnjo družbeno-potrebnega
dela in sredstev na enoto določenega pridelka v srednjih proizvodnih raz-
voja kolhozov, čeprav so bile glede blagovne bilance uspešne. Sele leta
merah. Na podlagi takšne analize in s podstavko o popolnem kritju pro-
izvodnih stroškov in o priznanju neogibne akumulacije za razširitev re-
produkcije so leta 1958 odpravili različne cene in namesto njih določili
enotne, po proizvodnih conah diferencirane cene."'' Z enotnimi cenami
so vsem kolhozom omogočili enak položaj. Najbolj so narasli dohodki
srednjih in šibkih kolhozov, ker je bilo zdaj naraščanje dohodkov odvisno
samo od obsega proizvodnje in oddanega blaga, ne več od raznih načinov
oddaj in zanje značilnih cen.
V tako razsežni državi, kot je ZSSR, naravne in ekonomske razmere
močno vplivajo na porabo dela in sredstev na enoto proizvoda. Zato so
tudi cene določili diferencirano po posameznih conah, njihova ekonomska
podlaga pa so srednje proizvodne razmere določene cone, conska odkupna
cena. Takšna diferenciacija je nujna, ker isto vrsto pridelka pridelujejo
v različnih proizvodnih razmerah. Diferencirane cene variirajo okrog
enotne cene do 15 "/o,-*' variirajo pa tudi znotraj con, če so proizvodne
razmere različne.Za nekatere, pred-vsem industrijske rastline, cena ni
diferencirana, ker jih pridelujejo na manjšem ozemlju s precej izenače-
nimi proizvodnimi razmerami (bombaž, čaj, lan).
Razen conske diferenciacije je pomembna tudi diferenciacija cen
glede na odkupne roke in odkupno sezono ter kvaliteto oddanih pri-
delkov. S tem bi radi odpravili sezonski značaj preskrbovanja trga"' in
dosegli enakomernejši dotok blaga na tržišče, radi bi spodbujali pridelo-
vanje zgodnje povrtnine in krompirja (30 "/o dodatka na ceno) in izbolj-
šali kakovost odkupljenih pridelkov (10 do 40 Vo dodatka na ceno).
Korigirane odkupne cene so bile ugodne za poljedelske pridelke in
industrijske kulture, pri katerih je bila odkupna cena 37 do 65*/o večja
od proizvodne. V živinoreji pa nove cene niso omogočile potrebne aku-
mulacije, ker so bile za 14 do 35 Vo manjše od proizvodnih cen."** Očitno
je, da je bila ob tej razliki med cenami za poljedelske in živinorejske
pridelke rentabilnost kolhozov nasprotno sorazmerna z obsegom živino-
rejske proizvodnje, in to je povzročilo njeno stagnacijo. Ta problem
so obravnavali na marčnem plenumu, kmalu nato pa so povečali cene vseh
vrst živine in živinorejskih pridelkov povprečno za 35Vo za vso državo
(za posamezne vrste od 15 do 35 Vo).
Večji tempo kapitalnih investicij v kmetijstvo
Za gospodarjenje kolhozov niso pomembne samo prodajne cene nji-
hovih pridelkov, temveč tudi nakupne cene za investicijski in reproduk-
cijski material, ker so le-te neposredno zajeto v proizvodni ceni. Do leta
1958 so kolhozi kupovali tehnična sredstva draže kot sovhozi. Prav tako
521
so bili precejšnji razločki v Cenah rezervnih delov, pogonskega goriva
itd. Zdaj imajo tudi ti predmeti enotne cene, ki so precej manjše od
prejšnjih. To so tako imenovane kolhozno-sovhozne cene.
V zvezi z določanjem novih cen in z naraščanjem blagovne proiz-
vodnje so naraščali tudi dohodki kolhozov. Denarni dohodki (in proiz-
vodnja) so najhitreje naraščali v letih 1952 do 1958, in sicer so zrastli
od 42,8 na 132 milijard rubljev (letni povpreček prirastka je znašal čez
15 milijard rubljev). Dohodki so se precej povečali tudi zaradi najnovej-
šega povečanja cen živinorejskim pridelkom (dopolnilni dohodek 1200
milijonov) ter zaradi znižanja cen'za stroje in drugo industrijsko blago
(za 900 milijonov manjši izdatki) in gradbeni material (250 milijonov
rubljev), tako da se je dohodek kolhozov povečal skupno za 2250 mili-
jonov rubljev). Zavoljo vsega tega lahko kolhozi, ker ostaja odnos delitve
sredstev na sklade isti kot prej, povečujejo svoj delež v skupnih kapitalnih
investicijah in bolje nagrajujejo delo kolhoznikov.
Ker je krepitev materialno-tehnične baze kolhozne proizvodnje po-
memben pogoj za njeno povečanje, je bilo treba hkrati z določitvijo pro-
grama za izboljšanje proizvodnje, odpraviti tudi velika nesorazmerja med
industrijo in kmetijstvom, kar zadeva delitev državnih investicijskih
sredstev. Od skupno 1096 milijard rubljev"' (po primerljivih cenah)
državnih investicijskih sredstev za. časa vseh petletnih planov do leta
1953 so v kmetijstvo investirali samo 193 milijard rubljev, to pa je
neogibno povzročalo tudi nesorazmerja v gospodarskem razvoju. Sele
večja akumulativnost sovjetskega gospodarstva je omogočila tempo inve-
sticijskih vlaganj v kmetijstvo.
Delež sredstev za kmetijstvo se je v skupnih investicijskih sredstvih
povečal od 14—15 »/o v letih 1946—1953 na 20,5 "/o leta 1955.''' V nasled-
njih letih se je delež kmetijskih investicij glede na celotna vlaganja siste-
matiČTio zmanjševal, tako da se je konec leta 1960 skoraj približal ravni
iz leta 1953 (15,3 "/o), vendar pa je bila vsota investicijskih sredstev skoraj
dvakrat tolika kot v začetnem letu (5,2 milijard rubljev). Ker se je nara-
ščanje kapitalnih investicij v kmetijstvo zmanjšalo, je obseg njegove pro-
izvodnje na prebivalca v letih 1958—1961 ostal skoraj nespremenjen.
Težave pri preskrbi prebivalstva z živinorejskimi pridelki so zahtevale
večje investicije v to vrsto proizvodnje. Zato so vnovič povečali inve-
sticije v kmetijstvo: leta 1961 so investirali 6,9, leta 1962 pa že 7,6 mili-
jard rubljev (kar je enako investicijam v letih 1951—1955), več kot 18 "/o
vseh investicij.
Za krepitev tehnične baze sovjetskega kmetijstva niso bile pomembne
samo neposredne investicijo v kmetijsko proizvodnjo, temveč tudi dopol-
nilne, in sicer v tiste gospodarske panoge, ki oskrbujejo kmetijstvo z
investicijskim in reprodukcijskim materialom. Močno se je povečala zmog-
ljivost industrije za izdelavo kmetijskih strojev, umetnih gnojil in ke-
mičnih sredstev za varstvo rastlin; z dozidavo potrebnega skladiščnega
prostora so izboljšali tudi manipulacijo z odkupljenimi proizvodi, razen
tega so forsirali predelovalno industrijo itd. Osnovna agro- in hidro-
melioracijska dela (čiščenje, krčenje zemljišč, izboljševanje fizikalnih in
522
kemičnih lastnosti zemlje, gradnja makromelioracijskega omrežja za na-
makanje in osuševanje itd.) financira neposredno država, ki da zemljišče
po končanih delih na voljo kmetij.skim organizacijam. Posebno mesto v
delitvi investicijskih sredstev so imele investicije v pridobivanje nekaj
deset milijonov hektarov ledine. S tako pridobljeno zemljo so odplačali
vložena sredstva in imeli celo 18 milijard rubljev dobička, menim pa, da
bi bilo veliko cenejše in rentabilnejše, ko bi bili povečevali površino z
obsežnejšimi melioracijami in s preoravanjem travnatih površin (čeprav
ne gre docela zavreči travniškega kolobarjenja v humidnih proizvodnih
razmerah, ki so ga razglasili na februarskem plenumu leta 1962).
Spremembe v planiranju, povečanje odkupnih cen in finančna pomoč
države pri dolgoročnih kreditih učinkovito stimulirajo večjo kolhozno
proizvodnjo. Prejšnja raznovrstnost cen je onemogočala natančno plani-
ranje denarnih dohodkov kolhozov, zdaj pa, ko so realne možnosti za
dolgoročnejše programiranje proizvodnje in njene rentabilnosti, bi morali
tudi na področju delitve pogumneje uvajati nova načela in metode za
nagi'ajevanje kolhoznikov, ki so v več kot 20 letih z obilnejšim deležem
svojega .presežnega dola regresirali »neakumulativno« in slabo produk-
tivno kolhozno proizvodnjo.
Uvajanje novih oblik materialne stimulacije kolhoznikov
Sistem nagrajevanja v kolhozih je stagniral vse od začetka 60-ih let.
Sele po združevanju kolhozov so se začele namesto dotedanjega delovnega
dne kot merila za opravljeno delo razvijati ni)ve oblike in metode mate-
rialne stimulacijo kolhoznih delavcev. Z vrsto ekonomskih in organiza-
cijskih ukrepov so kolhozi postajali čedalje večji blagovni proizvajalci,
katerih denarni dohodki so se v zadnjem desetletju nekajkrat povečali.
Zato so številni kolhozi začeli izplačevati mesečni ali vsaj četrtletni pre-
dujem — spočetka še na podlagi priznanih delovnih dni. Za to izplače-
vanje so uporabljali predujem države za kontrahirane kmetijske pridelke.
Večji denarni promet kolhozov je spremenil strukturo in odnos de-
narnih in materialnih prejemkov kolhoznikov. V najbolj razvitih in eko-
nomsko najmočnejših kolhozih so nastale objektivne možnosti, da pridejo
od izplačevanja pr'edujma k novim oblikam denarnega nagrajevanja, ne
da bi uporabili delovni dan kot obračunsko osnovo. V večini drugih kol-
kozov se je močno spremenila materialna vsebina delovnega dne; ob sploš-
nem povečanju njegove vrednosti se je povečal denarni, zmanjšal pa
njegov naturalni del. Izbira ene ali druge oblike in odnos med oblikami
sta bila odvisna od ravni proizvodnje. Na splošno so denarni dohodki
kolhoznikov v letih od 1954 do 1958 naraščali povprečno po letni stopnji
13,5 "/o (stopnja rasti proizvodnje je bila v istem času 8,5 pozneje — do
konca leta 1960 — pa se je položaj spet poslabšal. Nagrajevanje je ostalo
na isti ravni, v številnih republikah ZSSR pa so se nagrade kolhoznikom
ne glede na večjo produktivnost celo zmanjšale. Zato se kolhozniki niso
več toliko gnali z delom v kolhozih.
523
v ilustracijo škode, ki je nastajala, ker je nagrajevanje ostalo na
stari ravni, navajajo sovjetski ekonomisti nezadostno izkoriščanje dela
kolhoznikov v kolhoznem gospodarstvu. Tako je na primer v letih 1954
do 1958 vsak za delo zmožen kolhoznik delal na mesec v kolhozu po-
vprečno 15 do 17 dni.''^ Po najnovejšem povečanju odkupnih cen so pred-
videli, da se bo dohodek kolhoznikov močno povečal (do 30 Vo), če bo de-
litev sredstev na sklade v kolhozih ostala enaka kot prej.
Denarna plača za delo v obliki, v kakršni jo dajejo zdaj, ne zago-
tavlja popolnoma materialne zainteresiranosti kolhoznikov za končne
rezultate njihovega dela. Da to vprašanje ni rešeno, potrjujejo ukrepi
neekonomskega prisiljevanja. Sleherni za delo zmožni kolhoznik mora
opraviti minimum delovnih dni v letu, sicer ga uprava pokliče na odgo-
vornost, kolhozni zbor pa odloči o kazni. Hkrati morajo takšni kolhozniki
plačati za 50 "/o večji davek na gospodarstva (ohišnice). V soglasju s pre-
vladujočim sistemom nagrajevanja dobiva kolhoznik plačo vsak mesec,
ne glede na rezultate gospodarske dejavnosti kolhoza, ki mu pripada.
Spričo hotenja kolhoznikov, da bi si povečali osebne dohodke, in pod
njihovim pritiskom so kolhozniške uprave določile iste tarificirane norme
kot v sosednjih sovhozih, ohranile pa so stare delovne norme, ki so bile
večinoma manjše kot sovhozne. Tako je nastala anomalija, da je bil
mesečni zaslužek kolhoznikov večji od zaslužka delavcev v sovhozih, če-
prav je bila delovna produktivnost v sovhozih večja od tiste v kolhozih.
Mehanično prenašanje sovhoznih tarif v kolhoze se je torej izkazalo za
grobo napako. Nobena izmed teženj po enotni tarifni skali za sovhoze in
kolhoze ni mogla vzdržati resne kritike, ker ni nobena upoštevala specifič-
nosti delitve dohodkov v kolhozih, razločkov v produktivnosti, stopnje
delovne mehanizacije, kvalifikacijske strukture zaposlenih itd. Prav tako
bi bilo napak določiti enako tarifno stališče za vse kolhoze ne glede na
njihovo notranjo strukturo. Enaka tarifna politika ne more izražati vseh
konkretnih ekonomskih in naravnih okoliščin kmetijske proizvodnje v
raznih conah države.
Nagrajevanje za opravljeno delo. ki ni odvisno od količine in kako-
vosti pridelkov, nezadostno stimulira naraščanje proizvodnje in teži k
povečanju cen za pridelke. V kmetijski proizvodnji je zares težko eksaktno
povezati nagrajevanje s končnimi delovnimi učinki, ker so ekološke kom-
ponente proizvodnje variabilne. Temu bi se bilo mogoče močno približati
z dopolnilnim nagrajevanjem nad določeni predujem. S tem bi dosegli
pravočasno izpolnjevanje agrotehničnih ukrepov, to pa je v tehnološkem
procesu najpomembnejši dejavnik za povečanje proizvodnje; temu cilju
bi vsekakor najbolj ustrezalo nagrajevanje na enoto proizvoda, takšna
načela pa so po mnenju sovjetskih ekonomistov ravno v poljedelstvu naj-
slabše obdelana. Nagrajevanje je premalo odvisno od velikosti pridelka in
proizvodne cene, to pa škodljivo vpliva na količino pridobljenih živil,
surovin in živinske krme ter njihovo ceno. Poljedelstvo je najbolje pre-
skrbljeno z mehanizacijo, pridelki pa so vseeno dokaj majhni, in to pre-
pričljivo potrjuje, da samo materialni dejavniki niso dovolj za dosego
sanje pomena božanstva. Plutarti pa je zapazil, da še za časa Solona dela niso
524
velikih proizvodnih rezultatov, če jih ne spremlja tudi osebna materialna
zainteresiranost proizvajalcev za povečanje proizvodnje.
V preučevanju in reševanju prav takšnih problemov sodelujejo skupaj
s kolhozi posebne področne eksperimentalne postaje in normirni centri,
ki raziskujejo metode in oblike nagrajevanja, uporabljene v praksi, ali pa
jih pomagajo uveljavljati. Poleg nagrajevanja na enoto proizvoda, odvisno
od proizvodne cene, se je kot najučinkovitejši pokazal sistem nagraje-
vanja, pri katerem se sklad osebnih dohodkov kolhoznikov deli na stalni
in gibljivi del. Stalni del so zajamčeni minimalni osebni dohodki, velikost
gibljivega dela pa je odvisna od rokov, določenih za posamezna opravila,
od velikosti pridelka ali prirastka, od proizvodne cene in izpolnitve plana.
Ta sistem zahteva popolno ekonomsko dokumentacijo proizvodnje (detaj-
lirano po vrstah pridelkov), to pa precej otežuje široko uporabo v kolhozni
praksi. Prvi rezultati kažejo, da ta sistem najbolje ustreza potrebam se-
danje razvojne etape kolhozov, ker se je zaradi njega povečala delovna
aktivnost kolhoznikov in delovna produktivnost, in ker se je izboljšala
delovna disciplina, po drugi plati pa ta sistem forsira izpopolnjevanje
ekonomskih pokazovalcev kolhoznega gospodarstva.
Z izpopolnitvijo nagrajevalnega sistema se je močno izboljšal živ-
ljenjski standard kolhoznikov. Vendar so njihovi osebni dohodki še zmeraj
veliko nižji od dohodkov sovhoznih ali industrijskih delavcev. Zato so se
v vsem razdobju po uvedbi denarnega plačevanja kazale močne tendence,
da bi povečali del sredstev za osebne dohodke kolhoznikov na račun
nedeljivih skladov. Pogostokrat so morali posredovati država, planski
organi in organi za odkup, da so neposredno, preko kolhoznih uprav,
ali pa posredno na podlagi spremenjenih cen investicijskega in reproduk-
cijskega materiala vplivali na delitev kolhoznih sredstev.
Ker so osebni dohodki kolhoznikov manjši od dohodkov delavcev,
je v proračunu kolhozne družine pomemben dohodek z ohišnice. Ohišnica
še zmeraj ni izgubila svojega socialnega pomena. Ne glede na malo pro-
duktivnost, ki jo omogoča ročno delo na ohišnici, le-ta vseeno daje velik
dohodek, ker kolhozniki celotni presežek pridelka prodajo na kolhoznem
trgu. Zato se je pridelovanje na ohišnicah, ki so po ustavi omejene na
15 arov, nesorazmerno razvijalo, in neracionalna je bila tudi velika poraba
delovne sile, ki je odhajala iz visoko mehaniziranega družbenega gospo-
darstva v primitivno in malo produktivno proizvodnjo na ohišnicah. V
zvezi s protislovnimi interesi kolhoznikov in socialistične skupnosti so
veliko razpravljali o socialnem in proizvodnem značaju ohišnic in o tem,
ali so še potrebne za sovjetsko gospodarstvo.
Ohišnice so potrebne, da kolhozniki lahko dobivajo tiste pridelke,
ki jih ne pridelujejo zadosti v družbeni proizvodnji. Ko bodo kolhozi
dosegli visoko razvojno stopnjo proizvodnje in ko bodo kolhozniki samo
s svojim delom v družbenem gospodarstvu kolhozov dobivali zadostne
osebne dohodke, takrat bodo ohišnice ekonomsko odvečne. Realno stališče
je zastopala partija, saj je večkrat poudarila, da so ohišnice precejšen
dopolnilni vir proizvodnje in večjega standarda kolhoznikov.
■ 52;:..
IV. Reorganizacija upravljanja in vodenja kolhozov
Spremembe v sistemu upravljanja so zaostajale za spremembami
ekonomskega, tehničnega in organizacijskega značaja, ki so jih uvajali v
sovjetsko kmetijstvo v posameznih fazah njegovega forsiranja. Ker kme-
tijstvo še ni doseglo potrebne ravni, so na marčnem plenumu (1962) oce-
nili, da je takšnega položaja kriv sistem upravljanja v kmetijstvu, ali to,
da ni organov, ki bi neposredno vodili proizvodnjo.
Prve spremembe datirajo iz leta 19.56, ko so kolhozom, namreč nji-
hovim skupščinam, dali široke pravice, da lahko spremenijo in dopolnijo
kolhozne statute, seveda z obveznim pogojem, da posvetijo posebno po-
zornost nekaterim točkam,'''' kjer gre za večanje proizvodnje in delovne
produktivnosti. V nekaterih primerih so te pravice negativno vplivale na
gospodarstvo kolhozov, ker so v kolhozih zaradi .slabe ocene položaja dolo-
čili previsoke nagrade za delo. V tem razdobju so pripisovali velik pomen
izboljšanju klasifikacij kolhoznega vodstva in povečanju števila strokovnih
kadrov v proizvodnji.^*
Vendar pa navzlic tem kot tudi že prejšnjim ukrepom (reorganizacija
državnih organov) z reorganizacijo niso rešili vprašanja o neposrednem
vodenju kolhozov in sovhozov. Zategadelj so po marčnem plenumu na
vseh ravneh do republik ustanavljali teritorialne proizvodne kolhozno-
sovhozne ali sovhozno-kolhozne uprave (ime je odvisno od gospodarske
oblike, ki prevladuje na področju uprave) in odbore za kmetijstvo, ki jih
vodijo prvi sekretarji CK tistega področja, vse odbore pa vodi zvezni
odbor za kmetijstvo. Uprave morajo organizirati izpolnjevanje partijskih
in vladnih sklepov, ki zadevajo proizvodnjo, odkup, planiranje itd., za
sleherno proizvodno enoto posebej, in kontrolo izpolnjevanja teh sklepov.
Biti morajo operativni organi, katerih naloga je z inšpektorji — organi-
zatorji in strokovnjaki reševati vse probleme, ki nastajajo v kolhozih
in pri njihovi proizvodnji, po potrebi pa morajo navezovati stike s poskus-
nimi postajami in znanstveno-raziskovalnimi instituti ter ustanovami.
Velike pravice, ki so bile dane proizvodnim upravam, vzbujajo dvom
o njihovem formalno poudarjenem demokratskem značaju. Te uprave niso
svetovalni organi, katerih sklepi bi ne bili obvezni, temveč so to državno-
partijski organi, ki imajo pravico, da se po svoji presoji vmešavajo v
dejavnost vodilnih organov kolhozov (in sovhozov) in da razveljavijo
sleherni sklep, ki bi po mnenju inspcktorja-organizatorja kot izvršnega
organa teritorialno-proizvodne uprave škodoval proizvodnji ali odnosom
v kolhozih. Te uprave se torej neposredno vmešavajo v delo organov
kolhozniškega upravljanja (kolhozne skupščino, upr'ave kolhozov, pr-edsed-
nika kolhoza itd.). Namesto da bi se bojevale, da se ohranijo določbe
kolhoznih statutov, kar je med dr-ugim tudi njihova naloga, s svojimi
kompetencami ravno spodbijajo te določbe.
Demokratičnost pri delu morajo zagotavljati sveti pi-oizvodnih uprav.
Svete sestavljajo načelnik (hkrati tudi predsednik sovjeta), partijski in
komsomolski organizatorji CK partije ali komsomola, predsedniki kol-
hozov in direktorji sovhozov ter prvi sekretarji rajonskih in izvršnih
526
partijskih komitejev, ki upravljajo Sojuzseljhoztehniko. Sestav sveta po-
trjuje oblastni komite (pokrajinski komite ali sovjet delavskih deputatov,
svet ministrov avtonomne republike ali CK KP in ministrski svet zvezne
republike). Sklepi sveta, ki se mora shajati najmanj vsake tri mesece, so
obvezni za kolhoze in sovhoze.
Na podlagi vsega tega se vsiljuje sklep, da partijski in vladni organi,
ker proizvodni rezultati kmetijstva niso taki, kot so jih pričakovali, ne
zaupajo povsem v zadostno učinkovitost organov kolhozniškega uprav-
ljanja (sovhozi so v tej zvezi manj poudarjeni) in so zato formirali posebne
operativne organe — teritorialno-proizvodne uprave. Čeprav pomeni ta
ukrep neko zaviranje sedanjega demokratizacijskega procesa, kar zadeva
podeželje, je vseeno precejšen napredek v primeri s prejšnjim vodenjem
kmetijstva, ko so naloge brez zadostnega poznanja lokalnih razmer določali
iz centra,
Korekcije sovjetske kmetijske politike so dale pozitivne rezultate v
večji proizvodnji, čeprav so bile često pri reševanju aktualnih problemov
v zvezi z večjimi potrebami prebivalstva in industrije — bolj delni ukrepi
kot kompleksne rešitve v soglasju z dolgoročno programsko politiko raz-
voja sovjetskega kmetijstva,
S spremembami v strukturi in tehnični bazi kolhozov, s spremembami
v planiranju proizvodnje in pri odkupu pridelkov, z večjimi kapitalnimi
investicijami v kmetijstvo in z novimi, ugodnejšimi oblikami materialne
stimulacije proizvajalcev so dani poglavitni pogoji za moderno, močno
mehanzirano in večjo proizvodnjo kolhozov, s tem pa tudi za njihov večji
delež v skupni bilanci sovjetskega kmetijstva.
Od razvoja tega procesa, ki je za kolhoze zares nova razvojna etana,
in od rešitve preostalih ekonomskih, političnih in organizacijskih proble-
mov, ki smo jih omenili v tem delu, jo v mnogočem odvisna realizacija
razglašenega plana za graditev komunistične družbe ZSSR v letih 1961
do 1980.
Opombe
" R, M, Gumerov, "Novic zakupočnie ceni i ekonomika kolhozov«,
V istem delu R, M. Gumerova so navedni primeri, kakšne različne pro-
dajne ceno so dosefili posamezni kolhozi glede na način prodaje.
Leta 19.57 so trije kolhozi voroneške oblasti dobili za 1 metrski stot žita;
kolhoz »Leninova pot«, 43,88 rubljev, kolhoz iz Kirova 55,57. kolhoz Zarja
63.85 rubljev. Se večje so bile razlike med premijami pri industrijskih rastli-
nah. Tako so na primer trije kolliozi vitebske oblasti dobili isto leto za en
metrski stot lanenega platna: kolhoz Peremoga 711 rubljev, kolhoz Zaslonova
342 in kolhoz Zarja samo 204 rublje,
M. IVIočalovski primerja proizvodne cene z odkupnimi cenami con v no-
vosibirski oblasti; 1 metrski stot žita je stal 1, 1956 od 19,22 do 73,00 rubljev. v
plodnejšem letu 1957 pa od 21,44 do 55,60 rubljev. Povprečna odkupna cena
za ta rajon je znašala za metrski stot 35 rubljev.
Pridelki so variirali v posameznih kolhozih od 4.8 do 14,3 metrskih sto-
tov na ha (povprečje 10,1 metrskih stotov) leta 1956 in od 6,1 do 13,9 metrskih
stotov na ha (povprečje 9,4 metrskih stotov) leta 1957 (Voprosi ekonomiki št, 9,
1958),
527
Srednje cene kolhoznih pridelkov so se povečale pri žitu 6,2-krat, pri
oljnih rastlinah 4,4-krat, pri krompirju 8,6-krat, pri živini 7,9-krat, mleku 3,6-
kiat itd.
Pregled gibanja državnih odkupnih cen od leta 1950 do leta 1958 (v
rubi jih):
Podatki po J. Stanovnik, Primerjalni gospodarski sistemi, str. 150.
Odkupne cene v conah variirajo okrog enotne cene (100 "Ai), ki velja za
celotno področje SSSR, pri pšenici od 91 do 115 »o, pri mesu od 89 do 110 "/o,
pri mleku od 96 do 113"/« itd.
Cone se delijo na manjše rajone s specifičnimi proizvodnimi razme-
rami. Tako ima RSFSR 8, Ukrajina 4 rajone itd.
Tako se na primer poveča cena živini za čas od decembra do julija,
cena mleka v moskovski oblasti v času od oktobra do aprila itd.
V. Hlebnikov, Voprosi ekonomiki, št. 7, 1962.
J. Krklec, Ekonomska politika Sovjetske zveze, str. 38.
■     Pregled kapitalnih investicij v sovjetsko kmetijstvo:
Podatki za leta 1938—1960 po V. Hlebnikov, »O daljnejšem ukrepleniji
ekonomiki kolhozov«, Voprosi ekonomiki št. 7, 1962, za leta 1960—1962 pa po
D. Vojnić, Gospodarstvo Sovejtske zveze v sedanji razvojni etapi.
V. Hlebnikov, Voprosi ekonomiki št. 7, 1962.
T. Zaslavskaja, Voprosi ekonomiki št. 11, 1959.
CKKPSZ in ministrski svet sta določila naslednje točke, ki jih je treba
obvezno vnesti v statut: planiranje proizvodnje, racionalno izkoriščanje zemlje,
proizvodnih sredstev in delovne sile, zmanjšanje proizvodnih stroškov in admi-
nistrativno-upravnih izdatkov. Druge določbe so prepuščene kolhoznikom.
V letih od 1953 do 1958 je odšlo v proizvodnjo novih 330 000 strokovnja-
kov z višjo in srednjo izobrazbo. V celoti je v sovjetskem kmetijstvu konec
leta 1960 dolalo 559 000 strokovnjakov (17100(1 zunaj pi'oizvodnje).
528