Leto IL PoStnfna - 'SJ**. paviallrana. Ljubljana, pondeljek 16. februarja 1920. Stev. 37. N LIST Cen© po l\ SBiO iPi’J . ti >iiT— 29 pni !&& . fi M — za četrt lete. 'i j/— a 1 EBSCC . . H f’3 la&lBbljar,« »iissstni 5»‘čC Dndiifftm in uwn: itopltsp]Bie Bilca ši. u DrstSu Miten 8!J5. SB številka 30 viru NEODVISEN DNEVN pmrm demokratsko-socialistična vlada odstopila. LJiw 14. februarja. Danes dopol-°*> 10. uri se je sešel ministrski svet, ^ posvetoval do 1. ure popoldne. j? ** . p* je du ravno pn _________ tau* ^ll,®av^ov*č moral odgoditi svoj Ob 5. uti popoldne je ministrski v^rocdriik Davidovič zopet prišel na **r regentu predložil v podpis ukaz, |5 ?* Opusti parlament, hrvatski sabor, Lj^oarodna. skupščina ter ostali po-zastopi. Volitve v konstituanto naj bi se po srbskem volivnem redu vršile dne 24. maja. Regent pa je podpis odklonil. Ko se je Davidovič vrnil v ministrsko predsedstvo, so ga tam pričakovali vsi zbrani ministri. Po poročilu, ki ga je o dogodku podal Davidovič, jc bilo sklenjeno, da podajo ostavko vsi ministri. Ob pol 6. uri popoldne je ministrski predsednik Davidovič podal regentu pismeno ostavko vseh ministrov. Regent se je zahvalil ministrom za vse, kar so v teku svojega delovanja koristnega storili za državo ter je ostavko — sprejel. Nova vlada se sestavlja. Parlament sklican. 14. februarja- V političnih krožijo najraznovrstnejše vesti o ^1 .Vl nove vlade. Nekatere vesti trde, T1**! ° Prevzel predsedstvo vlade Protič, ^^predsedstvo dr. Korošec, verstvo dr. ovic (Slovenec), notranje stvari Ve-1*1 j»*t?**kovič (radikalec), vojsko gene-^ ,*«č, socialno politiko Gostinčar, šu-Banič itd. Vendar je vse to •ji *J?e. doslej še brez pomena. Pač pa f*ke^.Ca ti’ regent še nocoj ali i ®e^ie poveril sestavo koncen-L vlade kakemu radikalcu. Ker pa *0®c f* *?ključeno, da bi bila mogoča e®tracijska vlada z radikalcem na 5. ^9 sestavila koalicijska vlada iz tk.ua* ivij »st a. viaua »fc-t str*nk, izvzemi! demokrate in soci- -?*■ Kakor ------------- ----------- ... ^*fckovičeva skupina. Upanje je, da Kakor se govori, j- radikalci imeti Wub 3, Jugoslovanski klub 4, enega *akor se govori, bi v novi vladi radikalci imeti 8 ministrov, Na- se novi vladi pridružijo tudi Črnogorci in demokratski poslanci iz krajev, ki so jih zasedli Italijani. Beograd, 15. februarja. Danes so bili pozvani k regentu Protič, Pribičevič, Pavlovič in general Hadžič. Sklenjeno je bilo, da se jutri poveri sestava nove koncentracijske vlade poslaniku v Parizu Vesni-ču. Splošno pa se sodi, da se Vesniču ne bo posrečilo, sestaviti koncentracijsko vlado. Vesnič bo najbrže že jutri zvečer vrnil regentu svoj mandat. Pojutrišnjem bi v tem slučaju dobil najbrže Protič nalogo, da sestavi vlado iz vrst dosedanje opozicije, Beligrad, 15. februarja. Jutri se bo 6ešel parlament ob 4. uri popoldne. Ker pa je vlada podala ostavko, se bo zasedanje odgodilo za nekaj dni ter se bo parlament zopet sešel, ko bo sestavljena nova vlada. Razkol med demokrati. NiKevK postala republikanec. — Balugdžlč odhaja. 14. februarja. Koalicijska l»rž* jo bo sestavila opozicija, naj- bo irpoTa za seboj le poslancev opozicije, marveč tudi Črno-Sfc v velik del demokratov. Že sedaj tu«'] enu>kratski zaednici bije hud boj ■tlleIno skupino, ki jo vodita Davi-ajc„pj ,n Draškovič, ter med nepopustljivo Spl ,° Pribičevičevo in Veljkovičevo. kjftvli'11 °čiten. Medlem ko Davidovič ’ > da ne bo nasprotoval novi vladi, grozita Pribičevič in Veljkovič, da se pridružita republikancem. Uspeh koalicijske vlade opozicijskega bloka je gotov, ker bo mogla računati celo na del demokratov in na Črnogorce, Njeno stališče pa je še toliko lažje, ker dosedanji minister dvora Balugdžič, zaupnik demokratov, odide kot poslanik v Atene. Na njegovo mesto pride Panta Gavrilovič, Socialisti prosijo regenta. 14. febr. Dane« ob 11. uri ^ialk+jL.. v imenu socialistov na dvor so* $eg k*11 “šoistri Kristan, Korač in Buk-80 baje regenta opozorili na veliko 0voljnost, ki bi se pojavila v vseh slojih ljudstva, če opozicija prevzame vlado. (Gospodje socialisti se težko ločijo od ministrskih stolcev. Slovo je vedno bridko. Delavstvo pa si bo oddahnilo, ko ta vlada izgine.) Dr. Korošec o socialnih reformah. t 14. febr. Naj dopisnik se. F Pi*o« l*? 114 govor ministra Pribičeviča iztnu* v katerem je izrazil svoj * žtorf ’ sc m°ra boljševizem pobijati t*ko l weri>°< policijo in vojsko, izjavil «;LMeni se zdi tak program ne samo ie ®Varen, temveč tudi neuspešen. Ide- * ^eb P°biiajo in se ne morejo spraviti 8 surovim orožjem, ampak samo z . orožjem, ideje z idejami. Sft„-r?nHa zelo obžaluje, da demokrati ?^i ne pripuščajo v Narodnem ^'lavnjštvu nobenega dela več, kajti n«aera jc bila, da predložimo parla- mentu celo vrsto predlogov o radikalnih socialnih reformah. Blok komunistične Rusije in socialistične Nemčije ter Avstrije bo vsak dan s svojimi socialnimi idejami že avtomatično, ako bi tudi ne bilo nobene druge agitacije, pritiskal na vse naše javno mišljenje. Mi si ne zapiramo oči, da se bo to mišljenje tudi pri nas brzo radikaliziralo. Za to je treba, da mirnim in legalnim potom takoj začnemo s socialnimi reformami ter se s tem izognemo nemirom in nasilju. Mi moramo, ako se smem tako izrabiti, iti boljševizmu nasproti, a ne z žan-darji, temveč z idejami, z reformami. •tae zveze med Jugoslavijo ln Franel|o ni. *° tevH? §*Kgrad, 15. februarja. Presfei-Rimski list »Idea nazionale« je l^J^d kratkim vest, da se je med o , jevino in Francijo dosegel spo-vojaški zvezi. Z merodajne strani asreai 'riaviti, da je ta veet na-renskega lista popolnoma ne- 10 tevUp • ^Jjgrad, 15. februarja- Presbi-t?Z Pariza od 14. februarja pol-rancoska vlada želi, da listi obleči dementi; Dokumenti, ki so jih objavili gotovi italijanski listi glede nekega navadnega projetka o voj. zvezi med Francijo in Jugoslavijo, so popolnoma ne-isrtiniti. Nifkakoršni pregovori z namenom, da bi se dosegel takšen sporazum se niso vršili med vlado republike in vlado SHS. Zadnji ameriški delegat v Pariza, LDU Pariš, 15. februarja. (DonKU) Kakor javlja »Agence Havas« iz Washing-tona, je F. Polk, poslednji delegat Amerike pri mirovni konserenci v Parizu, imenovan provizornim državnim tajnikom za zunanje posl«. Konec komedffe, V soboto je odstopila vlada, ki v teku več ko pol leta svojega nesrečnega delovanja za ljudstvo xu imela drugega ko šibo, zapor, policijo in žandarje. Delavno ljudstvo nc bo pozabilo, kako ga ie ta samo-palna družba, ki si je s pomočjo svojega zaplečnika Baiugdčiča prisvojila vso oblast v državi, izkoriščala. Njeno delo je nesrečna rešitev valutnega vprašanja, ki se prav te dni pričenja izvajati. Tri četrtine ljudskega denarja naj požro kapitalistične banke, ki so že skozi sedem mesecev bile deležne največje milosti liberalno-sociaiistič-tje gospode. Oderuštvo z živili in obleko se jc razvilo tako bohotno, da bo treba orjaškega napora vseh poštenih ljudi, da se zatre ta izrodek kapilalistično-socialističnega gospodarstva. Cene živilom rastejo dan na dan. In vendar naš denar ni tako malo vreden. Izvažamo blaga več kot preveč. Z izvozom bi se vrednost našega, denarja morala še dvigniti. Če se ni, je to znamenje, da so po zaslugi in s podporo dosedanje vlade zaslužili posamezni kapitalisti pač ogromne vsote, da pa je ljudstvo vsled izvoza !e še bolj trpelo, mesto da bi se mu bil položaj izboljšal. Država, ki ima hrane za se preveč, je danes v položaju, da njeno prebivalstvo trpi pomanjkanje, To je uspeh politike socialističnega ministra Bukšega. Ljudstvo trpi in mora molčati. Kdor se zgane in zahteva izboljšanja, ga proglase za zločinca ter ga vtaknejo v ječo. Najboljši ljudje so morali v zapore, v katere pravzaprav spada vlada sama, Svobodno besedo in kritiko je dušila Pribičevičeva in Žerjavova cenzura na očito protiposta-ven način. Vse, kar ni trobilo v rog Pribičeviča in njegovega pomagača dr. Žerjava, je bilo proglašeno za državi nevarno. Znano je, da sedi Marinček v zaporih novomeškega sodišča zato, ker ga smatrata dr. Žerjav in Pribičevič za državi nevarno in republikansko bitje. V soboto pa je odletela ta družba s svojega mesta. In sedaj isti Pribičevič, ki je zaprl Marinčka, grozi, da prestopi k republikancem. Sedanja vlada namreč nikjer in nikdar ni imela ljudstva za seboj ter je živela svoje nesrečno življenje le v solncu milosti od zgoraj. Danes, ko je to solnce nehalo sijati na demokratske in socialistične glave, iz monarhistov postajajo republikanci, Ne načelo in ne program jih ne vodita, ampak osebna korist oseb ter profit družbe, ki se je debelila od sedanjega sistema. Pribičevič-republikanec to daje celi zadevi značaj komedije. Kristan in njegovi ministrski sodrugi so se v soboto tudi proslavili. V zadnjem trenutku so šli ti socialistični levi na dvor in prosili regenta, naj ne da vlade opoziciji. To se pravi socialisti so prosili vladarja, da bi smeli po njegovi milosti še dalje sedeti na ministrskih stolcih. Pri tem so se poslužili male grožnje, češ da bode ljudstvo nezadovoljno, ako opozicija prevzame vlado. Mi pa pravimo, da se bo od-dahnil najbolj rdeč komunist, če socialistična troperesna deteljica v vladi ne bo več delala sramote socialistični stvari. Komedija pa je v tem, da zastopniki socialpatri-jotov moledujejo milosti pri kroni in se sklicujejo na ljudstvo, ki pa jim je že davno pokazalo fige. Sedaj groze demokrati, da ne pojdejo v parlament, da ga bodo sabotirali. To bi bilo tretje najlepše dejanje te komedije. Nobene škode namreč ne bo, če v parlamentu ne bo več svetila luč liberalnih gospodarjev kakor so dr. Kramer, Ribnikar, Brezigar in podobni. Ta konec komedije bi bil le predznak prvega dejanja volilne drame, v kateri bodo vsi ti dosedanji polbogovi, očetje kapitalizma, zleteli s svojih tronov. In iste usode bo deležna troperesna deteljica socialističnih generalov brez armad, ki danes moleduje za milost na-vzgoraj, ko je izgubila milost ljudstva. Konec je komedije. Ljudstvo si bo oddahnilo. Treba pa bo dela, da se popravi yse, kar so libcralno-socialistični komedijanti 7-agrešili v škodo ljudstva. Francoski socialisti. Zanimivo jc zasledovati ’/>orbc med sociali--ti vr-rh držav, koje borile sc v glavnem nanašajo na vprašanje, kako stališče je treba zavzeti napram ruskemu boljševizmu. Koncem meseca februarja se bo vršil kongres francoskih socialistov (sociali-stes unifies) v btrasburgrj in že sedaj se departementske (okrajne), organizacije pripravljajo s predposvetovf/nji na ta kongres. Najvažnejše je pač pos vetovanje pariške organizacije Federation de la Seine, v kateri nastopajo najboljš-e glave francoske socialdemokracije. Shod se vrši te dni in še, ko so nam došli Tiajnovejši časopisi iz Pariza, ni končan. VV>ndar že sedaj vzbuja splošno pozornost v francoski javnosti, in buržuazijske novine, se bavijo živo z izvajanji na tem opsve*#ovanju. V glavnem gre za to, ali jc treba rekonstruirati (pristaše že imenujejo reco nstrueteurs) drugo internacionalo, ki bo ’/neseca julija zborovala v Ženevi, ali pa se, je treba priključiti tretji internacionali, hi jo je Ljenin spomlad' 1. 1919. ustanovil v Moskvi. Zmerni socialisti, na čelu jim Albert Thomas in Reiiaudel, pobijajo boljševizem in nočejo, da ste eksportira iz Rusije. Ljenin jim je rdeči car, vse njegovo postopanje sužemjska kopija carizma. Boljševizem jim je orientalski despotizem, povzročen z drznim državnim prevratom, postavljen na bajonete, ki hoče z ukazi preobraziti človeško družbo. Nevaren je za zapadne socialiste, ker jih privlačuje z s sanjava dejanja. Druga struja pod vodstvom Longueta se približuje boljševikom, a se noče z njimi istovetiti. Trdi, da je boljševizem v Ru-siji opravičen, da sna je anuiteta za plačanje teh dolgov? {Uvnotako vlada do danes še ni objavila proračuna preteklega leta, da bi vedeli, kolik je naš državni deficit, pravtako javnosti ni znan proračun za tekoče leto. Nič ne vemo, kako je z našimi dohodki Koliko smo dobili v imenu avansa in za kaj se je to povabilo. Kako je s našimi trgovinskimi bilancami z inozemstvom, ki bi vsekakor morale biti za nas aktivne. Končno vlada m objavila uspeha o plačevanju, davkov, -— Škandal, da moruamo vlado po takih stvareh šele vpraševati in še večji škandal, da odgovora niti na vse cukanje ne bo. -j- Strah pred komunisti. »Jutamji List: priobčuje uvodnik, v katerem opozarja meščanske stranke in korporacije na komunistično nevarnost, ki preti Zagrebu in drugim mestom v bodočih občinskih volitvah. Ni sicer misliti, da bi komunisti kje dobili večino, a dobiti bi mogli kompaktne manjšine, ki bi otiomogočavalc vsak razvoj in procvit mest in meščanske družbe. List poziva vse politične stranice naj sc pri bodočih občinskih volitvah preko vsega strankarstva in osebnosti združijo na komunalnem gospodarskem programu in tako skupno odbijejo komunistično nevarnost. — Tako uči strah končno tudi svobodo- miaelce kozjih molitvic. Ko se je sestavil demokratsko-socialističm blok, so svobodomiselni listi v enem ■zboru peli: Svobodnjaki vkup proti nazadinjaštvu! Danes,, ko jim duhovi, ki so jih klicali, rasto čez glavo, piskajo na druge piščalk Naj piskajo, da jim sape zmanjka Nas to nič ne briga. 4- Propad kapitalistične dobe. Boljše-i vodja Radek je na zadnji sovjetski vistični konferenci prorokoval: Trditi smemo, da stoji kapitalizem pred neizbežnim in brzim propadom. V vseh državah Evrope in Amerike je položaj katastrofalen. Versail-ski mir bo imel smrtne posledice za zmagovite narode same. Vojska je neizogibna na svetu, ako v kratkem času ne izbruhne socialna revolucija. — Prorokovanje ni to-lažljivo. Da se preprečijo revolucionarna nasilja, moralo ba biti naše geslo: Na socialno delo! -j- Boljševizem se otresa terorizma. V izvrševalnem odboru sovjetske organizacije v Rusiji je imel Ljenin velik govor, v katerem je obrazložil pomen mina z Estonsko in odloka entente, da nadalje ne bo več podpirala protisovjetskih armad. Naznanil je, da bo sedaj sovjetska vlada odpravila smrtno kazen, ki je bila bistvo terorizma. Zadružništvu je prorokoval novo dobo razvoja. Dosedai je bilo zadružništvo v službi kapitalizma. Boljševizem ga bo spremenil, da služi vsemu prebivalstvu, Ljenin je prepričan, da bodo ha njegov ideal sprejeli vsi zadrugarji in da se bo sovjetska Rusija spremenila v eno neizmerno zadrugo delavcev (coopčrative de travail-leurs). D n evri« novice. — Doktorjem prava je bil promoviran na graškem vseučilišču obmejni finančni komisar g. Vinko Vrhunc. — Kako bo s sladkorjem. Ljubljana, 15. februarja. Odsek za prehrano objavlja: Radi nepričakovane slabe produkcije v dobita Slovc- domačih sladk. tovarnah bn nija samo še enkrat majhen lcontigent domačega sladkorja. Ta. kontingent je sicer že odkazan, vendar ga doslej še ni bilo mogoče prevzeti, ker je manjkalo gotovine za plačilo kupnine. Čim bo gotovina na razpolago, kar se bo, kakor upamo, v kratkem zgodilo, pride ta sladkor in se bo razdelil sorazmerno na posamezne okraje. Ker je, kakor rečeno, odkazan le majhen kontingent, bo prišla na posameznika le mala količina, Prebivalstvo bo treba odslej oskrbovati s sladkorjem, ki se bo uvažal v prosti trgovini iz inozemstva. Trgovski krogi so se začeli zanimati za uvoz sladkorja. Tako bo ljubljanska tvrdka Anton Krisper Coloniale (imejitelj g, ravnatelj LilicgJ koncem tega meseca ali pričetkom marca dobila iz Trsta 40 vagonov amerikaaskega sladkorja, ki ga bo v razumu z odsekom za prehrano razdelila na Kranjskem in Koroškem. Cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Na drugi strani dobi zveza slovenskih trgovcev v Celju ta mesec 20 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške in s posredovanjem tvrdke Anton Krisper _20 vagonov ameri- l ki se kanskega sladkorja iz Trsta, ki se bo razdelil n« Štajerskem in v Prekmurju. Tudi cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za 1 kg. Tudi za naprej bodo morali trgovci s sodelovanjem denarnih zavodov dobavljati sladkor iz inozemstva, dokler n® bo domača produkcija tolika, da bo krila potrebo domačega prebivalstva. Dobava sladkorja iz inozemstva dandanes ni lahka, temveč zadeva na največje težkoče. Sladkor je treba plačevati v tuji zdravi valuti, la je seveda zelo draga. Za nabavo tuje valute mora biti na razpolago sedaj mnogo kapitala, ki pa se težko dobi. Radi visoke valute jc tudi cena sladkorju seveda tako visoka. —, Tako uradno obvestilo. Daleč *mo prišli pod liberalno socialistično vlado! — Zamenjavanje kronskih bankovcev avstroogrske banke za kronsko-dinarske bankovce. Uradno poročajo: Zamenjavanje se začne pri nas dne 16. februarja t, 1. Zamenjavali se bodo samo bankovci Avstroogrske banke po 20, 50 100 in 1000 K, ki so pravilno kolkovaui. Te bankovce bodo pc .vsej .Sloveniji zamenjavali davčni uradi in sicer vse štiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davčna urada samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Tisočake bo zamenjavala v Ljubljani samo finančna deželna blagajna na Krekovem trgu. Tudi podružnici Avstroogrske banke v Ljublja- ni in Mariboru bosta sprejemali v ‘zameno, pa samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Od 1. februarja t. 1. dalje so novi bankovci Narodne banke SHS splošno zakonito plačilno sredstvo v celem kraljestvu, tako, da se z njinii plačujejo polnoveljavno vse ob-X®13*®6*!« dogovorjene v kronah ali dinar-fih. Upnik nima pravice zahtevati od dolžnika plačilo v kronskih bankovcih Avstroogrske banke ali v dinarskih bankovcih Narodne banke kraljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kronsko-dinarske bankovce. Dne 15. marca t, L prenehajo biti kronski bankovci Avstroogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K pri nas splošno zakonito plačilno sredstvo. Ostanejo pa še nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 K. Ti sc bodo vzeli pozneje iz prometa. — Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. — Sladkor v svobodni trgovini Osje-ška tvrdka Radanovič in tovariši je kupila na Češkem 10 vagonov sladkorja po 50 K kilogram. Mestna aprovizacija je določila temu sladkorju za nadrobno prodajo maksimalno ceno 52 K za kilogram. — Moderni vajenci. Nekemu čevljarju v Zagrebu so vajenci tekom par mesecev pokradli za 50,000 kron usnja in čevljev. Oblačiti so se začeli po najnovejši modi in obiskovati zabave. Ko jih je mojster vprašal, odkodi imajo denar za vse to, so mu rekli, da verižijo s tobakom in cigaretami. Končno je mož le pregledal svoje skrbno zaklenjene zaloge in jih našel — prazne, — Izgon tujcev iz Zagreba, Zagrebška vlada je ukazala izselitev 2439 tujcem; od teh sc je dejansko izselilo 923 oseb, drugi so ostali. Židje se pritožujejo, da je izgon naperjen v prvi vrsti proti njim. —- Ustanove za časnikarje. Češko ministrstvo za zunanje stvari je za tekoče proračunsko leto dovolilo 10 ustanov za Časnikarje, vsako po 15.000 kron na leto, I za oženiene pa po 20.000 kron. — Redarski neredi. 11. t. m, je vojaška patrola v Sarajevu o priliki nočnega obhoda zasačila in prijela do 20 izgrednikov, ki so bili večinoma redarji, žandarji in financarji. Izgrednike so razorožili in zaprli, o čemer ie došlo rocd njimi in vojaki do pretepa, *— Iztihotapljenje živine na Reko, s katerim se podpira nam sovražna d‘An-nunzijeva vojska, je veleizdaja. Tisti, ki tihotapijo preko demarkacijske črte, posebno konje, vprežno in dni go živino na Reko, se izpostavljajo resni nevarnosti, da se bodo morali radi veleizdaje zagovarjati. — Elektrika za Split. V Splitu se k ustanovila družba z imenom »Električna podjetja«, katere glavni namen je dobava električne energije za Split in njena razdelitev po mestu. Člana družbe sta občina Split z "Ito glavnice m praška družba »Elektra« z ‘/to glavnice, Družba se bavi sedaj z dovajajnjem in z instaliranjem javne razsvetljave. Uubllanske novica, lj V stolnici se obhaja tridnevnica na cast sv. R. T, Danes in jutri ob štirih popoldne cerkveni govor in litanije. Danes je govor: Euharistija in družina. lj _ Izgubila se je danes dopoldne v električni železnici denarnica s precejšnjo vsoto denarja, družinsko legitimacijo za živila in zdravniškim spričevalom. Lastnica ie mati sedmerih otrok, zato se pošten najditelj naproša, da vse odda v pisarni »Jugoslovanske strokovne zveze«. Jugoslovanska tiskarna IL nadstropje. lj Iz gledališke pisarne. Zaradi obolelosti članov se repertoir v dramskem gledališču v sledeče izpremeni: V ponedeljek, 16. februarja se vprizori mesto »Brezdno« za D abonement »Kristalni grad« za isti abonement, v torek 17. februarja mesto »rrotekcija« —■ »Nočni čuvaj« izven abo-nementa ob 3. uri popoldne. n Oblačilnimi za Slovenijo ▼ Ljubljani bo — kakor uradno naznanja — do preklica vsako sredo in vsak četrtek odprta samo za nameščence javnih uradov v Ljubljani. Na to opozarjamo vse občinstvo, posebno one z dežele, da ne bo imelo nepotrebnih potov in pa stroškov. lj Prosimo, čigavi smo pa ml? PrejeH sm®} Druge aprovizacije, ki se imajo s še težjimi okoinostimi boriti kakor pa mestna, že v drugič delijo svojim članom, mestna pa ni do danes še prav nič, razen ■mm!A J., -t t • - . • malo gnilega krompirja. Dajte, dajte, ker shrai naše shrambe so suhe — mi nismo vojni dobičkarji! Ali da »sortiranje« prošenj toliko dela? Morda vendar ne — delavce in uradnike pač ni težko ločiti od boga« tinov. Menda vendar ne bomo nazadnje na cedilu ostali, ko se žc toliko časa zanašamo na tisto svoj čas tako mogočno ra zbobna no preskrbo živil. Torej: poldne je! o lj Dramatični odsek tamburaškega kluba »Triglav« vprizori v četrtek dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer vobče priljubljeno Finžgarjevo narodno igro s petjem v štirih, dejanjih »Divji lovec«. Vstopnice sc dobe .v predprodaji v trgovini , Svetku »a glav- nem trgu in v trafiki gospe Modic v Kfcph tarjevi ulici št 2 ter na dah' predstav® ob pol 7. uri v »Ljudskem domu«; Igra st"15* ponovi K obilni udeležbi vabi odbor. / K Zaplenjni sladkor. Prejeli fljjHIr dr. Kokalja: V številki 28. Vašega c« ga Usta z dne 5. februarja 1920 ste med ljubljanskimi novicami t: »lj Z glavjem: Zaplenjeni sladkor« se tiče mojega klijenta gospoda J bianija, trgi ulica št 54. lovca v Ljubljani, Pr-Kot zastopnik gospoda o**, rvot zastopnik gospou* Fabianija Vas poživljam, da v okviru 11? m— »titUUf ua V jr__• tiskovnega zakona glede te notice * Py ali naslednji številki svojega cenjmmf “ sta na istem mestu in z istimi čr občite sledeči popravek-': Zaplenjeni sladkor. Ni res,~*r imel trgovec Fabiani v Prešernovi skrit sladkor pod streho in da ga je jal le znancem. Res je le, da je tihe* 1920. — Josip Fabiani. —1 Prepriča#* J Jw »*** M** t kor javno v svoji prodajalni in da je sladkor tam poljubno na prodaj “‘“-kupcu. —_ V Ljubljani, dne 13. boste ustregli temu pozivu in pravoca?*® priobčili gorenji popravek, bilježim # Učnim spoštovanjem dr. Kokalj, lj Preprečena goljufija. Dne 9. i prišel k nekemu gostilničarju v šiški c®* bega Lazar iz Kopra v Istri. Prinesel seboj tisočak, da bi ga kolkoval v li. Detektivi kolodvorske policijske m Pobe* poziture so doznali, da namerava »“■'ji, goljufivo kolkovati tisočak in so ga rali. Pobega je priznal, da sta m« nato®? Gorkič in rrosini iz Pordenone, da nat^ išče osebo, ki naj mu preskrbi kolkova tisočake. Rekel je, da ima za 100.000 nekolkovamb bankovcev in če mu Pr.c*<0, bi koikovanje z jugoslovanskimi kolki, <*, bi Pobega 25 %, Gorkič in drugi pa 25 %, tako da bi ostalo Frosiniju še »O.Wg kron, Ker se je dognalo, da čakajo' Pobego pri Nadiču na Kongresnem št. 3, so šli mesto Pobege tja detektivi *' lodvorske policijske ekspoziture, kje* loavorsKc policijske cfcspozitttr®f miIhp dobili Frosinija, Gorkiča in Narkiča lo, znanega tihotapca Antona BoberjA. druge osebe. Pri hišni in telesni pr®**2 so našli pri Frosiniju še en nekol*®^ tisočkronski bankovec in veliko Vsi navedeni priznavajo dejanje m J^Lj. zaradi poizkušene goljufije izročili m**,T nemu pravdništvu, Dijak umoril dijak*' V soboto ae je zgodil na Golovcu strašen zločin. Dkolu 5. pfPvI, prihitela s hriba v Kurjo vas 2 mlaj** o UMUa v žVIlljU VOO & ta, od katerih eden je tožiL d* trpi I—i: 11- kal* bolečine. Ljudje so prihiteli gledat, J5 Bolnik je obležal na tleh. Slučajno N šel mimo sprehajajoči se g. dr. Opeka* IrafovAfCn omam!,. ^ * katerega prošnjo so prenedi bolnikaL^ šo. G, dr. Opeka je sam obvestil o ku policijo, ki je takoj posredovala* ka — Ivan Budina se imenuje, » li v bolnišnico, kjer je povedal, da 01 ^ dal njegov prijatelj Mirko Perko lovcu jesti zelo grenko penasto (šavmroli). Revež je v hudih bol®^^ umrl v soboto zvečer ob 8. uri. Pog1'0^ dian.es popoldne. Novica jc bliskovito hitro raznesla po o tem , j ff V soboto zvečer se j« žc govorilo oJ*®l (J či, posebno med srednješolsko žalibog pohaja vse plese, o žrtvi i« Dff}a vem prijatelju, ki da ga je zafitrupd.^, policijskem ravnateljstvu so razvih .^1 no delovanje in so že zgodaj zjutra> ^ ye-Mirko Perka, ki je med tovariši zfl8JL j« seljak, ki je imel opraviti Z deklrii Jj, zelo strastno čital razne kriminaln^ romane in pohajal veselice; mesto d* tv- :a ..x:i r\ --u re bil pridno učil. O celi zadevi smo se »*** jj mirala na policiji, kjer smo zvedeli. . ^ umau aniu svvuv-. . ^ Perko prvotno svoj zločin tajil.. nadzornik Habe, ki je celo nedeljo val priče in zbral po detektivih ga ravnateljstva ogromno obteiej,*" gradiva, je mlademu fantu pre govori proti njemu, nakar je no priznal; da je dal Budini jesti s. dtP posuti penasti povitek, ker se muJe telo po denarju, katerega je Budino ps cej imel. Mišnico si je Perko -*•