80 Glasnik SED 64|1 2024 * Ana Svetel, dr. etnologije in kulturne antropologije, docentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; ana.svetel@ ff.uni-lj.si. Knjižne ocene in por očila Ana Sv e t el* Med odlikami etnološkega oz. an- tropološkega raziskovanja je tudi »dobra« izbira predmeta preučevanja. A kaj »dobra« izbira sploh pomeni? Znanstvene vede, zlasti tiste, ki svoj predmet jemljejo iz tako širokega in izmuzljivega obzorja, kot je družbena in kulturna stvarnost, od raziskovalca ali raziskovalke neredko terjajo in- tuicijo, pretanjeno »merjenje utripa« določenega prostora in časa, navseza- dnje pa tudi zmožnost zamišljanja in ustvarjalnosti, da v morju možnosti prepozna relevanten, svež, etnografsko oprijemljiv in tudi – drznila si bom za- pisati – zanimiv raziskovalni problem. Gregor Cerinšek se je v svoji mono- grafiji Zakulisje evropskih projektov lotil zahtevne, a hvalevredne naloge, da se etnografsko sooči z nečim tako vseprisotnim, za številne organizacije in posameznike eksistencialno nujnim, v svoji izvedbeni realnosti pa tako ra- znorodnim, kot so evropski raziskoval- no-razvojni projekti. Cerinškov pred- met preučevanja je nekaj, kar bistveno sodoloča delovne naloge, vsakdanjik, pa tudi trende akademske sfere (in ce- lo vsebinske usmeritve znanstvenih disciplin) in oblike sodelovanj večine v znanstvenoraziskovalnem sektorju delujočih Evropejcev in Evropejk. Gre torej za družbeni pojav, ki je nedvomno vreden antropološke obravnave – gle- de na vseprisotnost projektnega dela je pravzaprav nenavadno, da ni etno- grafsko preučevanje projektnega sveta (že) bolj razširjeno. Čeprav so se z an- tropološkimi in etnološkimi študijami nekoliko primerljivih kontekstov slo- venski raziskovalci in raziskovalke že ukvarjali (glej npr. Fikfak 2008; Bajuk Senčar 2014; Kozorog 2018), pa je Gre- gor Cerinšek v našem prostoru prvi, ki celovito in z več zornih kotov obravna- va naravo evropskega projektnega polja onkraj posamičnih projektov. Avtor se je z vprašanji projektnega sveta ukvarjal že v doktorski diserta- ciji Antropološki pogled na dinamiko projektnih omrežij; leta 2023 jo je za- govarjal na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Tako disertaci- ja kot monografija temeljita na njego- vih dolgoletnih izkušnjah pri izvajanju, vodenju in ocenjevanju evropskih raz- iskovalno-razvojnih projektov. Cerin- šek namreč že skoraj petnajst let deluje na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani, zadnjih nekaj let kot vodja Oddelka za aplikativne druž- boslovne raziskave, kar pomeni, da se je njegov »teren« začel, še preden je svoje delo uokviril tudi v nekakšno meta analizo svojega poklicnega po- lja (in si ga s tem morda tudi pomagal osmisliti). Bogastvo in raznolikost Ce- rinškovih projektnih izkušenj se kažeta v celotni monografiji. Prav dolgotraj- nost njegove vključenosti v življenje preučevanega »plemena« krepi suve- renost pričujoče študije. Vseeno pa njegova izbira, da v ospredje namesto posamičnih projektov postavi širše projektno omrežje, etnografsko ostrino monografije nekoliko zamegli. Čeprav svoje številne ugotovitve in teze pod- krepi z etnografskimi vinjetami, s projektnimi anekdotami ali z izseki iz pogovorov, ob njih umanjka razgr- nitev konteksta; prav partikularnosti posamičnega projekta, projektnega sestanka ali projektnega sodelavca bi bralstvu pomagale bolj poglobljeno razumeti »empirične utrinke«. Tako ti žal nekajkrat ostanejo na ravni zanimi- vih, zabavnih ali absurdnih ilustracij projektne resničnosti, zaradi umanjka- nja dodatne razlage pa izgubijo nekaj svojega prepričljivejšega spoznavne- ga potenciala. Čeprav »projektna igra presega unikatnost posamičnih projek- tov« (str. 83), prav posamični projekti sploh vzpostavljajo temeljne pogoje za njeno analizo. Prav tako bi bila dobro- došla podrobnejša razlaga metodolo- gije, raziskovalnih pristopov, ključnih sogovornikov in preostalih elementov, ki bi dodatno razgrnili ozadja raziska- ve. Na nekaterih mestih so namreč izjave sogovornikov slogovno očitno močno olepšane (npr. str. 65–67), za- to se ob branju postavljajo nekatera na prvi pogled naivna, a metodološko pomembna vprašanja, denimo, kako so potekali pogovori in koliko je avtor med pisanjem v navedene izjave jezi- kovno posegal. Cerinškovo osrednje vprašanje je, »za- kaj je kolektivna iluzija v projektnem polju sploh mogoča in kako to, da je nihče ne razkrinka« (str. 185). Vpraša- nju se približuje s številnih zornih ko- tov: od prijave projekta, projektne go- vorice, ritualnosti projektnih sestankov in neformalnih druženj do dinamične igre med projektnimi partnerji ter med projektnimi izvajalci in skrbnikom. V vseh perspektivah, ki jih obravnava, GREGOR CERINŠEK: Zakulisje evropskih projektov Založba ZR C (Et hnologica – Disser t ationes 1 0), Ljubljana 202 4, 2 1 4 s tr . 81 Glasnik SED 64|1 2024 Knjižne ocene i n por očila Ana Sv e t el nakaže diskrepanco med bleščečim »zunanjim« videzom projekta – denimo v prijavnih besedilih, končnih poroči- lih, sestankih s predstavniki financerja (Evropske unije) – in precej manj ble- ščečo projektno resničnostjo, ki pogosto ubira mnogo bolj pragmatične, včasih pa tudi koristoljubne poti. Ta vpraša- nja najbolj neposredno in prepričljivo razgrne v zadnjem poglavju, zgovorno naslovljenem Odčaranje projektnega sveta. Raziskovalna tematika, ki je ne- posredno povezana z razkrivanjem pro- jektnega zakulisja, z razgrinjanjem tega, kar Cerinšek posrečeno imenuje »habi- tuirano ‘nadmudrivanje‘« (str. 187), no- si v sebi tveganje, da postane avtorjev ton bodisi ciničen ali celo nekoliko za- smehljiv in podcenjujoč do »evropskih vrednot«, ki jih kaže sijoča zunanjost projektnega polja po eno strani, bodisi kritičen in zagrenjen ob soočanju z zao- drjem, ki ima s sijočo zunanjostjo vča- sih bolj malo skupnega. Posebna odlika Cerinškove monografije je v tem, da ne zapade v nobeno od omenjenih skrajno- sti, saj mu kljub vpletenosti uspe ohra- njati dovolj nevtralno, neocenjujočo držo. Ob branju dobimo vtis, da je avtor v pisanju hkrati korekten in odkrit, pri tem pa se nikoli ne spusti na raven ce- nenega razkrinkavanja. Tako na primer v poglavjih Dramaturgija projektnega sveta, kjer opisuje vsaj heterogene, če že ne razglašene projektne situacije, in Projektne reprezentacije in uprizarja- nja, v katerem pokaže, koliko pozor- nosti in energije igralci v projektni igri namenijo »ustvarjanju želenih vtisov« (str. 137), ton pisanja kljub na nekaterih mestih humornemu opisovanju situacij ostane dovolj distanciran in analitičen. Teoretsko Cerinšek svojo študijo na- slanja na številne klasične družbo- slovne okvire – kar je nemara treba pripisati njegovi sociološki izobrazbi – zlasti na Bourdiejev koncept habitusa in na njegovo teorijo (ekonomskega, kulturnega, socialnega in simbolne- ga) kapitala ter na Goffmanovo teorijo dramaturgije vsakdanjega življenja. S to precej klasično izbiro teoretskih izhodišč pokaže, da lahko nekaj tako sodobnega, kot so evropski projekti, mislimo tudi s pomočjo konceptov, ki so vzniknili že dolgo pred začetkom vrtenja projektnega kolesja. Vseeno pa bi na nekaterih mestih pričakovali več poglobljenega soočanja s sodobno etnološko in antropološko produkcijo, predvsem s področja antropologije dela – glede na obravnavane tematike bi namreč monografija lahko teoret- sko in primerjalno plodno črpala tudi tudi iz tega polja. Prav tako Cerinšek v nekaterih delih monografije nekoliko prehitro preklaplja med raznorodnimi konceptualnimi in paradigmatskimi okviri, ki bi si zaslužili bistveno ob- sežneje utemeljeno umestitev. V svoje razglabljanje npr. mimogrede vpleta Latourjev koncept aktanta, Massumi- jevo razumevanje afekta in Campbel- love stopnje junakove poti. Posledično dobimo vtis, da zaradi preklapljanja med raznorodnimi teoretskimi in kon- ceptualnimi okviri nobenega med nji- mi ne aplicira scela na svoj etnografski material. Zazdi se nam, da, podobno kot v monografiji njegovi sogovorniki skačejo z enega projektnega sestanka na drugega, tudi avtor hiti od enega do drugega teoretskega izhodišča, ne da bi do konca izkoristil njegove potenciale. Po drugi strani je monografija najbolj prepričljiva na tistih mestih, kjer avtor svoje etnografske ugotovitve konsi- stentno premišljuje s pomočjo enega izhodišča, zlasti že omenjenih Bourdi- euja in Goffmana, pa tudi Leacha, Ma- ussa in Godelierja. Prav koncipiranje projektne realnosti s pomočjo teorije daru se kaže kot ena najvznemirlji- vejših smeri nadaljnjega raziskovanja projektnega sveta. Mnogo tehtnih uvi- dov avtor ponudi tudi v zadnjih dveh poglavjih; s tem, ko temeljni kontekst raziskave vrne na začetna vprašanja ideološkosti evropske projektno-raz- pisne krajine in njenih strukturnih la- stnosti, tudi smiselno zaokroži celotno monografijo. Predvsem podpoglavja, v katerih razpravlja o iluziji inovativnos- ti (Biti inovativen na neinovativen na- čin), o pristranskih interpretacijah po- datkov (O potrditveni pristranosti) in o zavajajočem predstavljanju rezultatov (O odprti projektni družbi), bi morala biti v razmislek tistim, ki oblikujejo razpisne politike. Presenetljiva prvina Cerinškovega pi- sanja – tudi v luči obravnavane temati- ke – je širok in pester nabor literarnih referenc, ki jih igrivo vpleta v svojo raziskavo, kar v spremni besedi pouda- ri tudi Dan Podjed (2024: 212). Med branjem se tako ne sprehajamo le po projektnih srečanjih, temveč tudi po kanonu svetovne in slovenske književ- nosti: obhodimo Tolstoja, Prousta, Ka- fko, Orwella, Bartola, Koviča, Jančarja in druge, ki jih po navadi ne najdemo v antropoloških analizah. Knjiga Za- kulisje evropskih projektov tako ne po- nuja le releventnega razmisleka o (naši skupni?) projektni resničnosti, temveč nakazuje, da je tudi za njeno razume- vanje nujna družboslovna in humani- stična širina. Literatura in viri: BAJUK SENČAR, Tatiana: European In- tegration as Cultural Practice: The First Generation of Slovene Eurocrats. Ljublja- na: Založba ZRC, 2014. FIKFAK, Jurij: Med idejami in praksami. V: Jurij Fikfak, Jože Prinčič in Jeffrey Da- vid Turk (ur.), Biti direktor v času socializ- ma: Med idejami in praksami. Ljubljana: Založba ZRC, 2008, 259–266. KOZOROG, Miha: The Ecosystem Ideal and Local Neoliberalism of the Young En- trepreneur: The Millennialsʼ Entreprene- urial Environment in Slovenia. Etnološka tribina: Godišnjak Hrvatskog etnološkog društva 48/41, 2018, 259–280. PODJED, Dan: Projekt na obzorju. V: Gregor Cerinšek: Zakulisje evropskih pro- jektov. Ljubljana: Založba ZRC, 2024, 211–214.