Poštnina plačana / gotovini Leto IX, St. 93 Ljubljana, petek 20. aprila W28 Cena 2 Din mm Izhaja ob 4, zjutraj. mm Stane mesečno Uin »5-—, sa semstro Din ur— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Llubljana, Kaatlova ulica Štev. 5/L Telefon St. «07» in >804, ponoči tudi it. 1034. Rokopisi se ns vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UprevaHtv« Ljubljana, ftt. 54. — Telefon fe. 2036. ________H LJubljana, Prefter- lova oHca St. 4- — Telefon St. «49« Podratnid: Maribor, Aleksandrova It tj — Celje. Aleksandrova cesut Rita pri postnem (rit. zavodu: Ljub-tana St 11.84* - Praha čialo 78.18©* Wien,Nr. 105^41. LJubljana, 19. aprila. I Kedar Je hotel kdo označiti dobo najgrše reakcije in partijskega nasilja, je opozoril na dobo kranjskega deželnega odbora pred vojno. Ta korporaci-ja je bila izgubila vsak ugled in se je navajala kot prototip zlorabe javne moči. Denuncijantstvo mu je bilo vrh tega še posebna odlika. Ko so med vojno pod pritiskom javnega mišljenja mlajši pristaši SLS začeli boj proti deželnemu odboru, so navajali tudi to divje nasilje kot eden povodov svoje akcije. V resnici jim ni šlo za to, ampak je cerkvena organizacija mislila, da je dobro postaviti nogo tudi v oni tabor, h kateremu se je bolj iin bolj nagibal uspeh vojne. Če pa je kdo še mislil, da bo SLS le še sposobna moraličnega preporoda, danes ima dnevno dovolj dokazov, da volk ni iz-premenil drugega nego dlako. Ko je g. dr. Natlačen, še živi govornik ob kandelabru deželne palače, postal tudi predsednik nove oblastne skupščine in odbora, je bila tudi na zunaj povdarjena od strani SLS volja, naj se vrnejo stari časi. V službo oblasti ljubljanske se ne sprejme in ne prevzame nihče, ki ni najčistejše klerikalne barve. Biti mora povsem preizkušen in po volji izključno sedanji struji vodstva SLS. Bodi strokovnjak, bodi zaslužen, bodi potreben stvari in namenu urada, imej deco, bodi še v polni moški dobi — na cesto moraš, ako nisi markiran kot veren pristaš SLS. Oblastni odbor je v tem oziru zelo odkritosrčen in svojega stališča, da je tam kruha le za klerikalce, prav nič ne skriva. Prosilcem klerikalne korifeje kar javno priznavajo, da je oblastna skupščina rezervirana za SLS. Tako je tudi v vsem, kar oblast dela in o čemer odloča. Zakon ne velja za klerikalce. Ako se klerikalen občinski odbornik zagreši proti zakonu, treba se mu je pritožiti le na oblastni odbor. Rešitve ne bo. on pa ostane brez kazni. Občine, ki nimajo klerikalne večine, so predmet neprestanih šikan. Naročajo se »ovadbe«' preiskave po raznih komisijah se pa odrejajo tudi kar brez njih. Oblastni odbor pošilja v občino, kier bi rad kaj »našel«, plačane ljudi, ki sicer ne pridejo na občino, pač pa »poizvedujejo« pri zasebnikih. Pravnik, uradnik oblastnega odbora je več dni stikal pri vseh mogočih ljudeh neke večje občine, češ da se govori o možnostih zlorab v občini, a mož se ni prišel ni javit ali pa vprašat župana. Prišel je in odšel, ne da bi župana obvestil. Moramo reči, da so novi klerikalni možaki še prekosili svoje vzornike izpred vojne dobe. O čutu dostojnosti, obzirnosti napram bližnjemu in spoštovanju napram drugim samoupravam, ni več pri njih sledu. Oblastni odbor ljubljanski se je proslavil tudi po neznosnih davkih, ki so v času valutne stabilizacije podražili življenje v Ljubljani in ljubljanski oblasti za približno 20 odst. Zakonodajna «tehnika* teh ljudi pa se je pokazala v uredbah in raznih «Pravilnikih», ki vzbujajo veliko smeha, obenem so pa globoko zarezali v gospodarsko življenje. «Domoljub» je kakor med vojno ravnokar izdal oklic, naj se mu denuncira-jo ^liberalni gostilničarji«. Zdi se, da ima avtor dotičnega članka še iz časov pred in med vojno prakso v tem delu. Pravkar pa prihajajo z vseh strani dežele vesti, ki so v stanu uničiti še tisto trohico ugleda, ki ga uživamo s kulturnega stališča Slovenci. Akcija za podporo prizadetih po elementarnih nezgodah, oziroma po suši in gladu je postala torišče klerikalne korupcije, kakor ie pač ne doživljajo niti v najjužnejših krajih Makedonije. Razdelitev koruze se daje le klerikalnim občinam. Ako župan ni klerikalec, se razdelitev prepušča klerikalni gospodarski organizaciji. Podpore v tej obliki dobe le klerikalci brez ozira na potrebo. V prijazni vasici na Notranjskem je župnik naznanil kmetom, da tisti dobi več, ki je za zvonove dal več. Ako se kdo pritoži, pritožbe poslušajo, ampak siromaka pošiljajo k drugi politični stranki, nai mu pomaga, če more... Zdaj je vsakemu jasno, zakaj so se klerikalci bali kontrole v oblastnem odboru in zakaj se obdajajo samo s klerikalnimi uradniki. Duše, ki ne reagirajo več na duhovniške pretnje s peklenskimi kaznimi, se kupujejo z javnim de tiarjem. Škof Jeglič je lahko ponosen na mo ralne rezultate klerikalnega katolicizma v Sloveniji. Prišlo je prav tako in še huje, kakor smo prorokovali. Sad klerikalne vzgoje je korupcija najnižje vrste: gladne ubijati, ker politično niso pokorni, si s tem polniti žepe iz davkov našega meščana, kmeta in delavca. In ko te siro-mak spomni, da to ne odgovarja ne božjim ne posvetnim zakonom, ga ta lažikatolik surovo zasmehuje in kar prizna krivico, sklicujoč se "a večino. Kristovi nauki se tako prak-'-:rajo od stranke, ki jo škof proglaša oficijelno stranko Cerkve! '-^ba mora presti SLS, da je padla Nove DolrssDS grozote v BoHi Včeraj zopet 30 novih potresnih sunkov Najhuje sta prizadeta Plovdiv in okolica, kjer je tudi mnogo smrtnih žrtev. — SUna panika med prebivalstvom. — Kralj Boris v porušenih pokrajinah. okrog 100 ranjenih, v Frankolovu 3 mrtvi, v Čakarici 1 mrtev, dočim sta Filipov in Manoleta popolnoma v razvalinah. Kolike so človeške žrtve dru- Sofija, 19. aprila, s. Po vsej Bolgariji so v pretekli noči čutili močne potresne sunke. Potres ie najhujše pustošil v okolici Plovdiva, kjer sta se kolodvor in poslopje vojaške kazine skoro popolnoma porušila. Tudi več tobačnih skladišč in drugih hiš je bilo poškodovanih. Na nekaterih krajih je izbruhnil požar. Dosedaj je 20 mrtvih in 90 ranjenih. V Stari Zagori je prebivalstvo v divji paniki zapustilo prebivališča ter preživelo noč v največjem nalivu na prostem. Človeških žrtev v tem kraju ni bilo. Število potresnih sunkov v Plovdivu in okolici je znašalo 30. V Sofiji so zaradi potresa pričeli zvoniti zvonovi stolnice Aleksandra Nevskega. kar se ni zgodilo niti pri zadnjem potresu v soboto. Beograd, 19. aprila, n. Danes popoldne je objavil tukajšnji seismološki zavod sledeči komunike: »Zjutraj ob 2.11 so zabeležili aoarati tukajšnjega zavoda nov močan potres v oddaljenosti 700 km. Potres se je ponovil ob 5 uri, vendar pa je epicenter bil tokrat oddaljen le za 500 km. Oba potresna sunka sta bila zelo močna in dasta sklepati na to, da je bil potres katastrofalen. V minuli noči so bili razen tega zabeleženi še sledeči potresi: Ob 20.24 v oddaljenosti 600 km, ob 20.42 v od-dalienosti 500 km. ob 20.52 v oddaljenosti 550 km, ob 20.59 v oddaljenosti 560 km, ob 21.7 v razdalji 560 km in ob 21.51 v oddalienosti 570 km. Beograd, 19. aprila, n. Iz Sofije poročajo: Tekom minule noči in današnjega dne je bilo zabeleženih na Bolgarskem okrog ^0 deloma zelo močnih potresnih sunkov. Po uradnih ugotovitvah je bilo v Plovdivu ?0 mrtvih in god, še ni bilo mogoče ugotoviti. V vsej Bolgariji vlada občuten mraz. v po potresu prizadetih pokrajinah pa se je pojavil tudi glad. Prebivalstvo, ki prebiva na prostem, je obupano. Od sobote do danes je bilo zabeleženih nad 100 potresnih sunkov. Danes si je kralj Boris ogledal Cir-pan in nekatere druge od potresa prizadete kraje. Škoda sobotnega potresa se uradno ceni nad 500 milijonov lejev, škoda današnega potresa še ni ugotovljena. Mnogo l.iudi ie od strahu znorelo. Sofija, 19. aprila, g. Obseg škode, ki jo je napravil današnji potres v Plovdivu in okolici, ,e daleko večji kot se je dalo sklepati po prvih vesteh. Dosedaj še ni mogoče dati točnih podatkov, niti oceniti Škode, ki je ogromna. V Plovdivu je porušenih samo v dveh mestnih delih 1030 hiš, nadaljnih 100 pa ni več vporabnih za stanovanja. Tudi iz okolice mesta poročajo o velikih škodah. Tamkaj je bilo 27 oseb ubitih in mnogo ranjenih. Stalni potresi so prebivalstvo Bolgarije zelo razburili. Reševalno akcijo vodi pod vodstvom vojnega ministra vojaštvo. Italijanski rdeči križ je poslal v Bolgarijo posebno delegacijo, ki nuj ugotovi škodo in pošlje poročilo o morebitni pomoči. Rim, 19. aprila s. V Tolmezzra v severni Frar- Ianiji so zopet čutili močan potresni sunek. Tudi v Varcegnisu in Cavazzi se le tresla zemlja. Prebivalstvo je zbežalo na uMce. škode potres na povzročil. . Berlin, 19. apriJa (be.) V' drža/vi Pe]a zabeležen močan potres. Pod ruševinami je ostalo mrtvih 40 Indijancev. Število Vukičevičevih nasprotnikov med radikali narašča Prvi živahnejši oolitiem dan. — Ofenziva vlade v prečanskih krajih. — Akcija Vasilija Trbica. — Radikalna konferenca v Subotici. — Avd:jenca. Beograd. 19. aprila, n. Ker se je kralj snoči vrnil v Beograd, je bilo danes v dvoru mnogn avdijenc. Poleg večjega števila diplomatov je bil sprejet v avdijenci tudi ministrski predsednik gosp. Vukičevič. Takoj po njegovi avdijenci se je sestal ministrski svet. Drugače pa je navzočih v Beogradu le malo politikov. Od vodstva KDK je navzoč samo gosp Pribičevič. Vodstvo demokratske stranke je imelo sejo v predsedstvu demokratskega kluba. Po seji so izjavljali udeleženci, da so razpravljali o zakonskih predlogih, ki bodo predloženi Narodni skupščini.. Beograd. 19. aprila, n. Po skoraj 14dnev-nem političnem mrtvilu, je bil današnja dan zopet nekoliko živahnejši. Vse sodbe se strinjajo v tem. da politični činitelji izven vlade resno delajo na koncentraciji. Opažn se, da je vlada v zadnjem času vse svoje prizadevanje usmerila na prečanske kraje, ker upa, da bo v teh našla največ podpore. Kot posebno značilno za položaj vlade podertavajo v političnih krogih dejstvo, da vrste radikalskih nezadovolinežev vedno bolj naraščajo in da zapuščajo Vukičeviča celo oni, ki so veljali doslej za njegove najožje pristaše. Med temi je tudi Vasilij Trbič. radikalski poslanec iz Južne Srbije. Trbič je bil svoj čas skupno z g. Vukičevičem v Jovanovičevem klubu. V začetku se je z vsemi silami zavzemal za g Vukičeviča. danes pa je postal eden njegovih najhujših nasprotnikov. Zlasti ostro obsoja politiko režima v Južni Srbiji in ne le v ožjih krogih, marveč tudi na javnih shodih in v časopisju ostro napada Vukičeviča in notra- Prva povelikonočna seja ministrskega sveta Referati o počitniških turnejah — Vlada razmišlja o decentralizaciji uprave? — Konflikt radi denarja zagrebške zaloge šolskih knjig. Beograd, 19. aprila, n. Danes dopoldne ob 10. se je sestal ministrski svet k seji, ki je trajala do 1. popoldne. Po seji so izjavili poedini ministri, da je bila seja posvečena v prvi vrsti resornim vprašanjem. Razen tega so ministri poročali o svojih potovanjih in konferencah med velikonočnimi prazniki Obširno poročilo so podali zlasti ministri, ki so se udeležili gospodarske konference v Zagrebu. Med resornimi zadevami Je poročal poljedelski minister dr. Stankovič, da namerava predložiti Narodni skupščini načrt zakona o pobijanju živinske kuge. V stvari gre za razširjenje starega srbskega zakona. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se uvoz plugov oprosti carine. V zvezi z zagrebSko gospodarsko konfe like župane in sreske poglavarje, deloma pa tudi na oblastne odbore. Kaki definitivni sklepi o tem danes še niso bili sprejeti. Obširna razprava se je vršila o sporu, ki je nastal med prosvetnim ministrstvom in zagrebškim oblastnim odborom glede prevzema zaloge šolskih knjig v Zagrebu. Zagrebški oblastni odbor zahteva, da se mu izroči tudi ves denar, ki pa ga je vlada razdelila že prej. še predno je zaloga knjig v smislu določb finančnega zakona prešla v kompetenco oblastnega odbora. V celoti gre za okroglo 12 milijonov Din. Prosvetni minister je naglašal, da je bil ta denar v smislu uredbe o zalogi šolskih knjig razdeljen med razne prosvetne ustanove na Hrvatskem. Minister Grol je mnenja, da hoče zagrebški oblastni odbor, odnosno HSS na- na to nižino. Čut pravice je v našem ljudstvu živahen. Nič se ne bojimo, da ljudstvo ne bi vedelo, kaj je prav in kaj je umazana korupcija. Naloga vse javnosti, ki ji je pred očmi potreba poštenega de'a, pa' je, da vse te podlosti razkrinka. Je res, neusmiljeno so preganjani vsi oni, ki se bore za pravico. Učitelji in uradniki trpini se premeščajo ali reducirajo, če opozarjajo na nasilja. A za vsako žrtvijo stoje še vedno tisoči, ki jim teror ne more do živega, pa tudi taki. ki za pravico raje trpe. kakor da bi se prodali za par kilogramov koruze. Slovensko ljudstvo hočeio zlomiti in mu njegov značai zastrupiti z vso silo drža -nega in oblastneea anara+a prectalo pa je že drugačne viharje in nrebiV, bo tudi novo izdanje srednjega veka. ki je nadenj prišlo od izprijenih predstavnikov Cerkve s pomočjo pravoslavnega Beograda, njega ministra zaradi razmer v Južni Srbiji. Ž njim se je solidariziral tudi poslanec Alliparmakovič, ki je veljal doslej za vnetega pristaša g. Vukičeviča. Akcija poslanca Trbica vzbuja v političnih krogih tem večje zanimanje, ker so z režimom v Južni Srbiji nezadovoljni tudi ostali radikalni in demokratski poslanci. Politični krogi ugotavljajo, da baš najuglednejši in najvplivnejši radikali zapuščajo Vukičeviča, dočim podpirajo njegov režim brezpomembni politični novinci. V političnih krogih so danes živahno ko mentirali potek radikalske okrožne konference v Subotici, ki se je je v imenu vlade udeležil poljedelski minister dr. Stankovič Četudi so jo organizirali pristaši dr. Stao-koviča, je konferenca vendarle obsodila i delo ministra Stankoviča i režim g. Vukičeviča v Vojvodini. Kakor poroča radikal-sko , so vsi govorniki ostro obsojali početje vlade in vse je kazalo na to, da se bo konferenca spremenila v protestni shod proti g. Vukičeviču. Minister Stankovič se je moral ves čas opravičevati in zagovarjati svoje in delo g. Vukičeviča. Resolucijo! ki je bila končno sprejeta in ki sicer izraža zadovoljstvo z dosedanjim delom vlade v Vojvodini, pa tudi radikali sami ne smatrajo za izraz razpoložnja, ki je vladalo na tej konferenci, ker je v popolnem nasprotju z izvajanji govornikov. «Vreme>, ki poroča o tem, trdi. da je bila resolucija naravnost vsiljena in da se o njej sploh ni glasovalo. Razdeljevanje posojila Beogrzd, 19. aprila, n. Ministrski predsed* nik Vukičevič je bil danes dopoldne in zve* čer v avdijenci na dvoru. Zvečer sta bila nekaj časa v skupni avdijenci s finančnim ministrom dr. Markovičem, ki je poročal kralju o inozemskem posojilu in razdelitvi tega posojila. V finančnem ministrstvu je ves popoldne zasedal ministrski odbor, ki je razpravljal o razdelitvi posojila. Šlo je predvsem za razdelitev kvot, ki naj bi jih prejeli iz prve tranže prometni, poljedelski, poštni in gradbeni minister. V načelu je bilo sklenjeno, da se uporabi prva kvota zgolj za produktivne namene. Avtomobilska nesreča nar^a v Tirani Beograd. 19 aprila, n. Kakor poročajo iz Valone se ie naš tamošnji konzul g Ste« fanovid dme^ ponesrečil S trgovcem Mi* hajlovidem je napravil avtomobilski izlet v okolico. Na nekem ovinku se je avto pre« vrnil in padel v več metrov globok prepad. Stefanovic in Mihajlovic sta bila težko ra* njena in v nezavestnem stanju prepeljana v bolnico. V zvezi z zagrebško gospoaarsKO nome- z^ieusivi um«im , ^uv ^ - renco Je ministrski svet razpravljal tudi o | praviti iz tega afero m kovati iz nje politic-prenosu večje upravne kompetence na ve- ni kapital. Sporazum med hišnimi lastniki in najemniki v Zagrebu Razveseljivo znamenje zrelosti in uvidevnosti. — Sporazumen predlog za dveletno podaljšanje stanovanjske zaščite. — Maksimiranje najemnin. Zagreb, 19. aprila. Na konferenci, ki se je včeraj in danes dopoldne vršiia med delegati hišnih lastnikov in najemnikov v Zagrebu, je bil dosežen popoln sporazum. Po pozdravnih govorih, v katerih so predstavniki obeh strank pozdravili pomirljivo akcijo in ugotovili možnost sporazuma, so bili včeraj v načehi sprejeti naslednji sklepi • 1. Ža stanovanja ene do dveh sob plačajo najemniki dve tretjini zlate paritete. . , „ . 2. Za stanovanja treh do štirih sob plačajo najemniki polno zlato pariteto. 3. Zakon o stanovanjih naj se podaljša do leta 1930. , 4. Vse odpovedi zaradi povišanja najemnine, ki so v teku, nai se ustavijo, a odpovedi zaradi neplačane najemni, ne ali zaradi žaljenja hišnega lastnika Vlada o stanovanjskem vprašanju še vedno ni zavzela stališča Govori se zopet, da bo enostavno podaljšan sedanji zakon za eno leto in da pride tozadevnipredlog na prvo sejo Narodne skupščine. Beograd, 19. aprila, n. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za sestanek Narodne skupščine in za dnevni red njenih prvih sej. Danes še vedno ni (izvzemši, ako je hišni lastnik sam kriv) naj se izvršijo čimprej. 5. Stanovanja, ki ostanejo preko dveh mesecev prazna, bo dodeljevala mešana komisija najemnikov in hišnih lastnikov. Ta določba velja za nove in stare hiše. Ker je konferenca s tem že prešla na teren zakonitega urejanja odnošajev, je bilo včeraj poverjeno generalnemu tajniku Zveze najemniku g. Kurelcu, da izdela osnutek zakona o stanovanjih. Danes dopoldne se je konferenca nadaljevala v »Streljani«. Sporazum je bil dosežen v vseh vprašanjih. Delegati so izdelali spomenico, ki bo predložena ministru za socialno politiko in vsej vladi. Spomenica zahteva, naj novi zakon o stanovanjih upošteva skupne zahteve najemnikov in hišnih lastnikov. znano, kdaj se Narodna skupščina sestane. V vladnih krogih izjavljajo, da bo sklicana bržkone za 25. ali 26. t. m. Nocoj se je vrnil v Beograd predsednik Narodne skupščine dr. Perič, ki se je takoj podal v vladno predsedstvo, kjer je imel nato dolgotrajno konferenco z g. Vukičevičem. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, bo stavljen na dnevni red kot prva točka stanovanjski zakon. Tozadevno obstojajo trije predlogi. Prvi je predlog dr. Gosarja, ki gre za tem, da se prevali vsa skrb za stanovanjske zadeve na ramena mestnih občin, drugi je predlog ministra socialne politike in končno predlog poslanca Petejana. V vladi sami doslej glede načina rešitve stanovanjskega vprašanja še ni dosežen sporazum. Predlog ministra socialne politike je naletel pri večini drugih ministrov na odločen odpor, prav tako pa odklanjajo tudi predlog poslanca Petejana že v načelu za nesprejemljiv. Danes so se razširile vesti, da se bavi vlada z načrtom, da enostavno podaljša sedanji stanovanjski zakon še za eno leto. Ker je čas do 1. maja prekratek, da bi bilo mogoče izdelati dober nov zakon, je dokaj verjetno, da bo res podaljšan kar sedanji zakon. .«> 111111111111111111111 > * * — Prihod praških gostov Svečan sprejem v Beogradu. Beograd, 19. aprila, n. Nocoj ob 6.20 so prispeli semkaj zastopniki praške občine z županom dr. Baxo na čelu. V Beogradu Jim je bil prirejen svečan sprejem. Na kalodvo* ru jih je pozdravil beograjski župan dr. Ko* sta Kumanudi z vsem osobjem mestne ob* čine in z zastopniki oblasti. Mnogoštevilno občinstvo, ki se je zbralo na kolodvoru, je goste navdušeno pozdravljalo. Vse mesto je v zastavah. Gostje so se po sprejemu odpeljali na stanovanja, zvečef pa se je vr* šil pozdravni večer. * Subotica, 19. aprila, n. Danes ob 13.18 so potovali skozi Subotico delegati praske ob* čine, ki posetijo Beograd in ostala večja mesta naše države. V Subotici jih je na kolodvoru pozdravil subotiški župan. Aa pozdrav se je zahvalil župan dr. Baxa, ki je naglasil, da so Čehoslovaki ob prestopu na* še meje v znak radosti, da prihajajo v brat* sko Jugoslavijo metali cvetje skozi okno. Ob 13.50 so gostje nadaljevali potovanje proti Beogradu. Med prebivalstvom ostro kritizirajo dejstvo, da prihod gostov iz brat ske Češkoslovaške ni bil najavljen. Zupan je po sprejemu izjavil, da je bil šele ob 12. obveščen, da potujejo Čehosldvaki preko Subotice, in da jim zato prebivalstvo ni moglo prirediti lepšega sprejema. Aretacije v Čelebicu. Sarajevo, 19. aprila, n. Glede napada na voditelja muslimanov v Čelebidu je bila uvedena stroga preiskava Doslej je bilo aretiranih 14 kolovodij, mnogo udeležencev pa je pobegnilo v gozdove. Fašistična parada na Reki. Sttšak, 19. aprila. n. Na Reki se vrše ve* like svečanosti za proslavo obletnice faši* stičnega pohoda na Reko. Proslave se ude* leži v iimenu vrhovnega vodstva fašistične stranke poslanec Gkrlandin* Trgovinska pogajanja Beograd, 19. aprila, n. Koncem tega t e* seca bi imela pričeti pogajanja za skleni, tev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Če se pogajanja ne bodo vršila sedaj, se bodo pričela šele meseca junija v Pragi. Tudi trgovinska pogajanja z Avstrijo se bodo nadaljevala začetkom prihodnjega meseca. Jugoslavija in Grčija Pariz, 19. aprila, g. «T e m p s» se bavi z obnovo pogajanj med Grčijo in Jugoslavi* jo ter pravi, da je to dejstvo velike važno* sti za položaj na Balkanu. Zbližanje med Grčijo in Jugoslavijo je pogoj za balkanski Locarno. Obveljalo je načelo, da gre Bal* kan balkanskim narodom in da je treba odkloniti vmešavanje tujih velesil. Članek povdarja težave pri ureditvi vprašanja so* lunskega prostega pristanišča in izraža upa* nje, da bo tudi v tej točki prišlo do zado* voljive rešitve. Povratek Zaleskega Dunaj, 19. aprila, s. Na povratku iz Rima je prispel poljski zunanji minister Zaleski danes opoldne na Dunaj. Poljski poslanik Bader se je peljal ministru do Miirzzuschla* ga nasproti ter je z njim med vožnjo do Dunaja govoril o političnih zadevah. Zale* ski na Dunaju ni zapustil salonskega voza in je po enournem postanku nadaljeval pot * Vojni minister na Sušaku. Sušak, 19. aprila, n. Danes opoldne je dospela semkaj vojna križarka «Dalmaci* ja», s katero sta se pripeljala vojni mini* ster general Hadžid in angleški poslanik g. Kenard. V pozdrav ie bilo izstreljenih 11 topovskih strelov. Vojni minister in po* slanik Kenard sta odšla takoi na krlodvor, od koder sta se odpeljala v Beograd. Realna nevarnost za Italijo Zanimiv češki glas o smotrih fašistične politike. — Fašistična bojazen pred Malo antanto. — Italija se boji združitve Avstrije z Nemčijo. Praga, 19. aprila, g. ogodb, posebno pa trianonske pogodbe, se t solidacijo. Nemčija se ne izreka določno, cnvvila vo/1nn mnon^noio Italijanski fiikta- i Ttaliia na vidi v Mali antanti. ki Im Drevla- razvija vedno mogočneje. Italijanski dikta tor želi spremembo sedanjih razmer v Evropi in noče ali ne more riskirati vojnega nastopa. Edina pot, ki mu je odprta, je diplomatski pritisk na razne države, predvsem na Francijo. Zato porablja Društvo narodov, ki je kot mednarodna institucija opremljena t vsemi sredstvi, da izvede revizijo brez prelivanja krvi. Zato uporablja tudi Madžarsko kot poskusno sredstvo. Da bi sa mirovne pogodbe spremenile ali ne spremenile, ne zavisi navsezadnje od Češkoslovaške in Madžarske, temveč od velesil. Češkoslovaška ima najmanj povoda, da bi se bala nove proučitve mej, ker so bile meje urejene s posebnim oiirom na narodnostne in gospodarske rasmere. Češkoslovaška nima interesa, da bi kakorkoli dala pobudo, povdari samo lahko, da želi predvsem dobrih odnošajiev s sosedi in ustanovitev nove organične delovne skupnosti v srednji Evropi. Ravno v tem vprašanju pa Je težko odgovoriti, kakšno stališče zavzema Italija pa vidi v Mali antanti, ki bi prevladovala neslovansko srednjo Evropo, strašilo nove panslavistične Avstrije. Poleg te ilu-zorne nevarnosti pa obstoja za Italijo še bolj realna nevarnost, to je Velenemčija od Baltiškega morja do Karavank, ki so samo parkrat 10 km oddaljene od bivših avstrij-gkib pristanišč ob Jadranu. Italija lahko izbira samo dve možnosti: konsolidacijo srednje Evrope s svobodno združitvijo enakopravnih držav ali pa združitev Avstrije z Nemčijo z vsemi neizogibnimi posledicami za Tirolsko in Jadran. Na kako hegemonijo Prage v prvem primeru jp nespametno misliti in gotovo je, da tega v Rimu ne bodo vzeli resno. Češkoslovaška lahko mirno čaka, kakšen odmev bo našla italijanska podjetnost pri velesilah in kakšni bodo konkretni rezultati njenih akcij. Češkoslovaška mož leži v tem. da imajo najmočnejše države sveta Francija, Anglija in Amerika, ter bogati nevtralci skupno z nami iste interese, da je treba razmere stabilizirati. Francija in »svetovni mirovni pakt" Vsebina francoskega odgovora na ameriško noto. — Tehtni pridržki francoske vlade. Parts, 19. aprila, sg. Zdravstveno stanje tainanjega ministra Brianda se še ni zbolj-lalo. Ker je Briand navezan na posteljjo, je danes ministrski predsednik Poincarč predložil ministrskemu svetu francosko noto v vprašanju svetovnega mirovnega pakta. Kakor znano, bo ta nota v prihodnjih dnevih izročena vladam v Berlinu, Londonu, Rimu in Tokiu. Kakor zadnja ameriška nota, je tudi ta sestavljena iz osnutka pogodbe in spremnega pisma. Spremno pismo se bavi s posameznimi fazami francosko - ameriških pogajanj glede zaključka nenapadalnega pakta in naglaša posebno, da francoski načrt ni nikak protinačrt ameriškemu. Osnutek francoske vlade pomeni paralelno diplo- matsko akcijo z drugih vidikov. Osnutek pogodbe je zelo kratek in vsebuje člene o odpravi vojne ter navajja nato francoske pridržke, ki jih je Francija sporočila ameriški vladi že v svoji brzojavni noti v marcu t. 1. Med pridržki navaja francoska vlada: 1.) primere upravičene prisilne obrambe; 2.) pravico vseh držav pogodbenic, da so razrešene vseh obveznosti tega pakta, če ga samo ena država prelomi; 3.) soglašanje z obveznostmi, ki izvirajo iz pakta Društva narodov in drugih prej sklenjenih pogodb in 4.) splošni značaj pogodbe, tako da lahko pristopijo istočasno vse države brez razlike. Nota bo najbrže objavljena tekom jutrišnjega dneva. Število angleških voKIcev se poveča za 5 milijonov V Angliji dobijo ženske z 21, letam volilno pravico. — Zanimive razprave v spodnji zbornici London, 19. aprila, (lo.) Včeraj je pričela »podnja zbornica z razpravo o zakonskem načrtu, ki priznava ženskam volilno pravi« co z 21. leti po istih pogojih, ki veljajo za moške. Glavno karakteristiko debate je tvoril poizkus nekaterih konservativnih po« slancev, da se določi volilna doba na 25 let. Konservativni poslanec Aleksander Sprot Je predlagal, naj se določi volilna doba za moške in ženske na 25 let izvzeniti volil« cev, ki so že vpisani v volilnem imeniku. Zastopnica delavske stranke Miss Bon d« feld se je odločno izjavila proti temu pred« logu in je povdarjaia, da ima delovno ljudstvo, katero si v več primerih že s 14 leti služi kruh, gotovo dovolj življenske izkušenosti. Konservativni poslanec Hugh Cecil je v svojem govoru izjavil, da je tre« ba priznati, da imajo ljudje z nad 25 leti gatovo več politične zrelosti ko ljudje pod 25. leti. Z novim volilnim zakonom se bo povišalo število angleških volilcev za 5 mi« lijonov, ki bodo odvzeli starejšim izkuše« nim volitcem velik del politične moči. Tajnik za notranje zadeve \Villiam Jovn« son Hicks je izjavi v imenu vlade, da bi se, ako bi zbornica sprejela predlog za po« višanje volilne dobe na 25 let, oropalo 2 in pol milijona žen in 2 in pol milijona mož volilne pravice. Končno je bil konser« vativni predlog odklonjen s 359 glasovi proti 16. Preden je prešla zbornica v podrobno razpravo o volilnem zakonu, sta predlaga« la konservativna poslanca Boume in kape« tan Fraser, naj se pooblasti odbor za vo* lilno pravico, da vnese v zakonski načrt določbe, ki bi maksimirale volilne izdatke. Državni tajnik za notranje zadeve \Villiam Jovnson Hicks je izrazil željo vlade, naj se o tej zadsvi razpravlja z vso temeljitostjo. London, 19. aprila, (lo.) Prvi lord admi« ralitete je naznanil včeraj v spodnji zbor« niči, da je kontreadmiral Collard zaradi zadnjih incidentov na bojni ladji Royal Oak umirovljen. Razsodbe glede kapetana De-wair in poveljnika Daniela ne bodo izključile poslednjih iz nadaljnega službovanja, ako bodo mesta prosta. Bridgeman je potem. ko je reasumiral notek razprave, izjavil, da je bila admiraliteta mnenja, da leži glavna krivda, za se je zgodilo, na jCoilardu, ki je s svojim postopanjem dokazal, da ni sposoben za visoka poveljniška tnesta. Zato se je sklenilo, da se ga odstavi in umirovi kljub njegovi vestni službi v preteklosti. Svet admiralitete je nadalje odobril razsodbo drugih dveh častnikov in smaitra. da se nista pregrešila proti pravilom. Nadalje je Bridgeman izjavil, da je jrvet admiralitete natančno proučil vse dn-iločbe, da dožene. ako niso bile te od^čfce krive, da niso vedeli častniki ali pa moštvo, kako se ravnati v slučaju pritožb proti svojim p-edpostavljenim. Nadalje je razpravljala zbornica v vpra-£an glasovi proM 191 in 4rugi spreminjevalni pi7 100 rrrof' 107. L^nJon. 19 anrila Ho.) Danes 'e hib v snodnii zbornic? vIožena rntenvlacHa. v kateri vprašuje interpelant, kai bo uk«*«js j čili še hujše, k vlada z ozirom na ameriško noto glede prepovedi vojne. Podtajnik za zunanje za« deve Locker Lampson je odgovoril, da bo vlada noto, ki jo je prejela od ameriškega poslanika 13. aprila najskrbneje in prijatelj« sko proučila. Odgovarjajoč na nadaljna vprašanja je Lampson izjavil: aFrancoska vlada je sporočila, da nam bo odposlala no« to. v kateri bo vsebovan načrt protivojne pogodbe, kakor jo je zamislila francoska vlada. Delavski poslanec Kenworthy je vprašal, ako bi vlada lahko poročala o razgovorih, ki so se vršili med angleškim zunanjim ministrstvom in francoskim zunanjim mi« nistrom glede omejitve oboroževanj in če se je proučilo tudi vprašanje podmornic. Locker Lampson je odgovoril da so se vr» šili tozadevno zadnji mesec v Ženevi in« formativni razgovori z namenom, da se pro« uči možnost klasifikacije pomorskih oboro* zevanj, ki bi bile potem vključene v načrt razorožitvene konvencije, katero je pri« pravila pripravljalna komisija za razorožit« veno konferenco. Dosedaj ni prišlo do ni* kakih sklepov. »Bremen" prileti v ponedeljek v Newyork Newyork, 19 aprila, g. V Quebec so pri* speli danes nadomestni deli, ki so potrebni za popravo Bremena. Med njimi sta dve ko« lesi ter zaboj z raznimi deli motorja in po« sebno orodje za popravila. Nadomestne de« le bodo s prvim vlakom odpremili v Mur» ray Bai ter od tam z letalom na Greenly Island. V Quebec so ravnokar prispeli pr* vi fotografični posnetki o Bremenu na Greenly Islandu, ki jih je napravil pilot Schiller. V tukajšnjih letalskih krogih me» nijo, da bo letalo Bremen lahko že v po« nedeljek priletelo v Newyork. Newyork, 19. aprila, g. Mestni finančni odbor je namenil za sprejem nemških pre« kooceanskih letalcev 60.000 dolarjev. Irski major Fitzmaurice je izrecno naglasil, da bo skupno z obema spremljevalcema na Bremenu prišel v Ne\vyork. Volilna borba v Franciji Pariz, 19. aprila, d. Kot najstarejši kandi« dat pri prihodnjih parlamentarnih volitvah se je prijavil 881etni bivši policijski pred« sednik Andrieux, ki se v okraju Sisteron živahno udeležuje volilne kampanje. Pariz, 19. aprila, (pa.) Število kandidatov za volitve v zbornico je doseglo včeraj 3755. od katerih, odpade na Pariz^Seina 859 kandidatov. Volilna kampanja v Nemčiji. Berlin, 19. aprila (be.) NemSka nacijotialna strartka je objavila volilni proglas, v katerem ■proglaša kot smoter političnih borb Nemčije oprostitev od notranjih in zunanjih sovražnikov. Proglas nadaljuje, da so iluzije Locarna, Ženeve i-n Thoirya defmitšvno razblmjene in obenem zanika trditev, da hočejo nemški naciionaloi vojno in ojačenje oblasti predsednika Hindenburga. Senzacijonalna politična v Litvi Berlin, 19. aprila, d. Kakor poročajo vz Kovna, se je pričela včeraj v Mariampolu razprava proti bivšemu šefu politične poli« cije Radžiju in njegovim poduradnikom, ki •~o bije obtožence mučili* z elektriziranjem. Neki ženski se je zaradi muk zmešalo Ob« tožencu so dali no mučeniu zapisnik v pod« pis. Če ga ni hotel podpisati, 90 ga mu. Našim vinogradnikom preti nova katastrofa Kleroradikalna vlada je izdelala trosarinski zakon, po katerem naj se trošarina na vino potroji Naši vinogradniki se še dobro spominjajo, da smo pred dvema letoma opozarjali na nevarnost, ki je pretila našemu vinogradništvu pri sklepanju trgovinskih pogodb s Francijo in pozneje z Grčijo. Tisti, ki so se za Jugoslavijo pogajali s Francijo, so se približali zahtevam francoske in pozneje grške vlade, da se v novih trgovinskih pogodbah s tema državama na široko odpro vrata uvozu grških in francoskih vin v našo državo. Poznejša pogajanja so potrdila naše informacije. V pozni jeseni lanskega leta je bila od naše države preliminarno podpisana nova trgovinska pogodba z Grčijo, v kateri je naša vlada hladnokrvno pristala na Iiorendno znižanje zaščitne carine na uvoz vina. Edina sreča je le v tem, da ta pogodba formalno še ni ratificirana, vendar pa je ratifikacija po mednarodnih običajih brez sprememb neizbežna. Za brezvestnost sedanjega režima je karakteristično, da se ni ustavil pri tem usodepolnem koraku in da mu prece-denčna koncesija Grčiji še ni dovolj. Z novi-m davčnim zakonom je prevalil ogromna davčna bremena enostavno s pleč bogatega prebivalstva na ramena žuljavega malega producenta, kmeta, delavca, uradnika in javnega nameščenca. Da bo pa mera polna, je sedanja vlada pravkar razposlala svoj novi načrt trošarinskega zakona gospodarskim korporacijam v oceno. Novi načrt predvideva za državno blagajno ogromne nove dohodke, žal pa na račun ravno onih slojev, ki so bili že itak udarjeni z novim davčnim zakonom. Če se te vladne namere uresničijo, potem stoji naše vinogradništvo pred katastrofo kakršne še sploh ne pomni. Iz tega načrta posnemamo za danes samo določbe, ki se tičejo trošarine na vino, mošt in kljuko. Kakor znano veljajo danes sledeče postavke: Na 100 1 vina se doslej plačuje 35 Din državne trošarine. K tej trošarini imamo v Sloveniji še ogromno (sto odstotno!) oblastno doklado. Skupno je torej 70 Din državne in oblastne trošari- ne, oziroma doklade na 100 1 vina. K temu je treba prišteti še 300 odst. (povprečno) drugih samoupravnih doklad na državno trošarino na vino, to je 105 dinarjev. Skupno plačamo povprečno za 100 1 vina 175 Din državne trošarine z oblastnimi in občinskimi dokladami. Breme teh davščin občutita konsu-ment in producent v enaki meri. Po novem, od vlade gospodarskim korporacijam predloženem načrtu trošarinskega zakona pa bo trošarina na vino z dokladami vred silno porastla. Vlada namreč predlaga v tem načrtu zvišanje državne trošarine od 35 Din na 100 Din za 1001 vina. Torej za' 100 i vina 100 Din državne trošarine! Če ostanejo stare doklade samouprav, bo skupno povprečno 500 Din trošarine in doklad na 1001 vina. Na vino. ki se nakupuje v Banatu in Dalmaciji po 350 do 400 Din (100 1) in ki stane po kritju prevoznih stroškov v Sioveniji 450 do 500 Din, bomo po novem zakonu plačevali 500 Din državne trošarine z dokladami. Kolike bodo cene slovenskih, n. pr. štajerskih vin, si lahko vsak sam izračuna! Posledica take brezdušne fiskalne politike bo strahovit pritisk na cene vina na škodo konzumentov, a tudi na škodo vinogradnikov, ker so današnje cene po mnenju vseh trgovskih in gospodarskih strokovnjakov že prekoračile, odnosno vsaj dosegle maksimum. K vsemu temu je treba končno dodati dobiček vinskih trgovcev ter gostilničarjev z vsemi njihovi-mi davki vred, ki se konzumentu predstavijo v obliki končne cene pri prodaji vina na drobno. Opozarjamo še, da predvideva načrt tudi za mošt 65 Din državne trošarine! Iz gornjega je jasno razvidno, da stoji naše vinogradništvo pred najusodnejšimi dnevi. Prepričani pa smo. da bo našlo pota in sredstva, da dopove vladi in posebno še njienemu klerikalnemu delu, da si takih fiskalnih, zločinov ne bo dalo dopasti. -... 1111111111111111111111...... Seja mariborskega občinskega sveta Proračunska debata. — Nova delavska naselbina. — Nabava avtomobilov za pogrebni zavod in oskrbo ulic. — Spor med mestno občino in vojaškim erarjem. — Socijalni zavodi. * Maribor 19. aprila. Nocojšnjo sejo mariborskega občinskega sveta ie vodil podžupan g. dr. Lipold. Po otvoritvi ie naznanil, da ie odložil odbornik Andrej Canžek. izvoljen na listi delavsko- kmečkega bloka, svoi mandat, in da pride na njegovo mesto železničar Franc Plevanč Sprejeti so predlogi glede pozdrava pevskega društva Obiiič, ki prispe iutri v Maribor, in čeških gostov, ki bodo potovali skozi Maribor v Beograd. Soglasno1 ie bil sprejet tudi predlog, nai se 1. maja kakor prejšnja leta da mestnim delavcem in uradnikom prosto. Nato se ie nadaljevala PRORAČUNSKA RAZPRAVA Proračun meščanske imovine in mestnih podjetij je večina sprejela 7. manjšimi spremembami. Proračun mestnega avtobusnega prometa kaže porast raznih stroškov od 195.000 na 295.000 Din in upravnih stroškov od 50.000 na 120.000 Din. Pred prehodom na poročila odsekov so sociialistični odborniki zahtevali pojasnila, kaj je z izgubljeno pravdo mestne občine z vojaškim erariem. Podžupan e. dr. Lipold ie pojasnil, da ie bila tožba zavrnjena in formalnih razlogov in da ie o tem že razpravljal pravni odsek. Sociialistični odbornik Grčar ie porabil to priliko za sarkastičen obračun s klerikalci, ki so povodom občinskih volitev agitirali z doblieno pravdo kot svoiim glavnim volilnim šlageriem. »Mariborčan« ie Pisal tedai o pridobljenih 5 milijonih. Po debati, katere se odborniki SLS niso udeleževali, ie bilo sklenjeno, da bo vprašanje spora med mestno občino in vojaškim erarjem proučil poseben odsek, v katerega stopijo vsi odborniki iuristi, za sociialistični klub pa odbornik Grčar. POROČILA ODSEKOV Soglasno se spreime predlog obdavčenja najemnih objektov, ki so do 1. VII. 1914 služili v stanovanjske svrhe. Poročevalec drugega odseka je poročal o posvetovalnici za izbiro poklicev in o komisiii za oodpiranie brezposelnih. Ta komisiia vrši svoje delo po posebnem pravilniku, ki predvideva za oženiene brezposelne podpore do 50 dni na leto, za samce pa le 40 dni. Ker se je v nekaterih slučajih podoirania prekoračilo, se predlaga dopolnitev statuta v toliko, da se v izrednih slučaiih lahko izdaio trikrat redne podpore, če so podpirani pristojni v mestno občino. Za dnevno dečie zavetišče za peti okraj je treba poiskati prostora. V magdaienskem predmestju sta že dva otroška vrtca, ni pa prostora za zavetišče. Dečie zavetišče v železniški koloniji, ki obstoii že nd 1. 1871.. je v nevarnosti, da ga železniška uprava zapre. Bilo bi umestno, če bi magistrat iz-oosloval pri prometnem ministrstvu, da dobi v slučaiu zatvoritve tesra dnevnega zavetišča vsai poslopje za novo zavetišče. Po predlogu tretiega odseka ie bila od-k'on'ena prošnia za tobačni pavilion na trgu Svobode. Ker bo oblastni odbor zidal stanovanjsko hišo. se izvrši parcelacija ob Strossmaver'evi ulici, tam kier se steka v nieni smeri Krekova in Gregorčičeva ul'c? ?trossmaverieva ulica bo regulirana in po-dal;5?nja do Krekove ulice. Hiša za šoferie. nrei nameravana poleg plinarne, ho zidanq zdai v nasprotni strani ulice na vogalu KacVnarieve in Klavniške "'?ce. Hi?a bo dvonadstropna ter bo imela 25 stanovanj. Izvrši se n^rce^cH?! ob Mngdalenski. Ko-seskega in Marn-ontovi ulici. Za vprašanie delavske koloniie predlaga noročevalec odseka rešitev no načrtu arhi- tekta Vurnika. ki se ie včerai osebno udeležil seje gradbenega odseka. Na površini 28.170 kvadratnih metrov bi se zgradilo 75 hišic. Kolonija bi bila ob Magdalenski, Fo-chovi in Betnavski ulici, in sicer v hišnih blokih, sredi katerih bi bil park z igriščem Ln vodnjakom. Te hišice bi stale 3,859.959 Din ter bi prišla ena na 48.787 Din v surovi izvedbi, to ie brez kotlov v pralnicah, brez napeljave vode. luči itd. Po prvotnem načrtu bi bilo v pritličiu hišice poleg kuhinje in pralnice tudi kleti, po sedanjem načrtu so pa hiše na zunai sicer enake, znotrai pa ureiene na dya načina. Eden kakor poprej, po drugem bi bile na tudi kleti pod zemljo in namesto nadstropja pritličie in mezzanin. Za hišo bi se plačalo mesečno kot najemnina ali amortizaciia od 250 do 300 Din Izvedba načrta bi se poverila enemu samemu podjetniku, termin dogotovitve bi hil 1. november 1928. in bi se podietnik moral obvezati, da bo za vsak dan oo terminu piačal 500 Din. Napeliava luči in vode hi izvršila mestna podjetia. V debati se ie kritiziralo, da je predlog pomamkliiv in da ni bil zrel. za predlaganje v občinskem svetu. Tudi' podžupan dr. Lipold ie iziavil. da ie r:"iogo nejasnega, zlasti v finančnem pogledi1 in da je treba v tem oriti na čisto čimprej, ker je zadeva zelo nuina. Mogoče bi *!o to na ta način, da se zgradba enega dela kolonije, recimo dveh blokov oo 3 'iiš odloži za pozneje drugo pa začne takoi z'dati. Nazad-nie se ie sklenilo, da se /oraši še gradben' i:"sd za strokovno mnenii 'n notem cela z?di\a definitivno reši ia oriiodnii seii občin* ktea sveta. Za pogrebni zavod Se predlagana nabava avtomobila. Strokovnjak ie v svojem poročilu priporočal nabavo pri Oesterreich sche Auto-Werke. Avtomobil bi velial s carinski mi in prevoznimi stroški vred 154.5'.K) Din Sklenjeno ie tudi. da se nabavita avtoškro-nilnik in voz za fekalije pri tvrdki Krupp. Ker ie občinski svetovalec Robaus (nemški klub) trdil, da so tudi veliko cenejše ponudbe in da se ori nabavah ne zaslišuje dovoli strokovniakov. se ie -udi zadeva avtomobila, za pogrebni zavod vrnila odseku. Narodno gledališče prosi, da M se mu električni tok zaračunal kakor lavna razsvetljava. Občina te? prošnji vgodi, če pristane na to tudi elektrarna Fala. S tem so bile rešene nainirneiše zadeve in se ie radi pozne ure vse drueo odložilo za prihodnjo seio. Samomor atentatom na katedralo sv. Nedelje Prnga; 10. aprila, h. Predvčerajšnjim ie skočil v Terezinu v reko in utonil bolgar« skj državljan Dimitrij Tabakov, eden iz« med udeležencev svoječasnega atentata na katedialo sv. Nedelje v Sofiji. Tabakov je bil kot sokrivec obsojen na smrt, a se mu ie posrečilo ubežati h zapora in priti na Češkoslovaško. Živel ie v precej skromnih razmerah Dasi je bil *in veleposestnika in absolvent visoke Šole, ni mogel najti drugega mr^a. kot s1"žbo mlin*rskega po« močnika v Terezinu. Zakaj ie Tabakov iz« vršil samomor, ni znano. Niegovo tmolo so našli ter ga d*nes svečano Dokopali. Pri pogrebu ie govoril neki bolgarski emigrant. Nova portugalska vlada. Lizbona, 10. aprila Novo vlado je sestavil Preitas. ki upravlja pole« notranjega tudi ii-naučno ministrstvo Protesti železničarjev v LJubljani in Mariboru Ljubljana, 19. aprila. Ljubljanski železničarji so nocoj priredili v protest proti odpustu 11 delavcev v mariborskih železniških delavnicah v Mestnem domu v.eliko zborovanje, na katerem so dali na vehementen, vendar discipliniran način duška nad brutalnostjo, ki jo je zagrešil proti njihovim tovarišem kleroradi-kalski režim. Shodu je predsedoval železničar Vrtovnik, ki je po kratki pojasnitvi obupnega položaja iz službe vrženih tovarišev in historijata zadeve podal besedo burno pozdravljenemu narodnemu poslancu g. Petejanu, ki je izvajal med drugim: »Ko so se mariborski delavci pripravljali po stari tradiciji k praznovanju praznika Vstajenja, ko so njihove žen pripovedovale otrokom, kake pirhe dobe, so prišli očetje domov in povedali, da pirhov ne bo, ker bodo morda lačni celo koruznega kruha, kajti železniška direkcija jim je ravno za praznike črtala njihove premije za 30%. Na drugi strani je prišel 1. april in je ravno za ta dan odločilo ministrstvo saobračaja zapreti skladišča z živili. Delavci so bili seveda razburjeni in so hoteli vedeti, zakaj se jim je reduciralo njihove dohodke. Masa delavcev je odšla pred pisarno šefa in zahtevala pojasnila, zakaj vse to. G. šef, ki bi moral imeti bolj hladno kri, pa je mesto pojasnila delavcem raprl vrata pred nosom. Logično je, da so se delavci razburjali naprej, zapustili delo in niso delali nekaj časa. Pričela so se zasledovanja in zasliševanja, ki so povzročila več škode, kakor pa je utrpela država, ker se nekoliko časa ni delalo. V soboto opoldne so prišli v kurilnico delovodje, ki so porazdelili žrtvam odpovedne listke. Brez vsake motivacije je bilo vrženih na cesto 11 železničarjev, po večini družinskih očetov in ljudi, ki imajo pravico do penzije, kar presega vsako barbarstvo. (Burni klici: Pfuj, sramota!) Mora se pa konstatirati, da so mariborski delavci ta ciničen čin režima prenesli dostojanstveno in niso napravili ničesar, kar bi ne bilo v skladu z zakortom. Žrtve same so sklicale zborovanje, na katerem so sklenile, da ne napravijo nobenega koraka, ki ga ne odobri Savez. Prvo delo Saveza je bil sklep, protestirati pred široko javnostjo, da s tem dokaže, da je vse delavstvo solidarno z žrtvami in se na ta način dokaže, da se ne sme tako postopati z delavci. V Beograd je tudi odšla deputacija, a tam so prazniki. Naša vlada je pričela praznovati na Cvetno nedeljo in menda še danes praznuje.« Govor posl. Petejana je bil ves čas spremiljan z burnim pritrjevanjem in medklici, ki so dokazovali, da je ljubljansko delavstvo solidarno z mariborskimi tovariši. Za Petejanom je govoril tajnik Saveza g. Stanko, ki je dokazoval, da se per-sekucije železničarjev vršijo po točnih načrtih in direktivah od zgoraj. Vlada bi rada našla vzrok, da bi utemeljila nameravano premestitev mariborskih delavnic v Srbijo. Na protestnem zborovanju je bila soglasno sprejeta brzojavka na ministrstvo saobračaja, ki protestira proti brutalnemu odpustu mariborskih žrtev iz službe. Maribor, 19. aprila. Sinoči se je vršilo na uniorski verandi veliko železničarsko zborovanje zaradi od« pustov delavcev kurilnice in zaradi likvida« cije železničarskih živilskih skladišč. Zbo« rovanje je bilo sijajno obiskano; zbralo se je do 3 tisoč železničarjev. Glavno poroči« lo je podal poslanec g. Petejan, ki je po« sebno nazorno slikal, kako malo razumeva« nja imajo v Beogradu ne samo za železni« čarsko csobie. temveč trdi za nrometno službo sploh. Povsod drugod so železničar« ji bolje plačani in so tudi povsod drugod železnice aktivne, pri nas pa so vedno bolj pasivne, ko je osobje vedno slabše plačano in ko tudi drugače vladajo zanje naravnost obupne razmere. Zaradi odpustov se jie mudila v Beogradu posebna deputacija, ki je naletela ravno na praznikovanje. Še spisov o sporu v kurilnici in o odpustu il delavskih zaupnikov nimajo v Beogradu. Meri odpuščenimi je tudi občinski odbornik Ivan Krajnik, ki je v občinskem odboru že od prvih volitev ter je med železničarji zelo priljubljen.. Glede likvidacije živilskih skladišč pa železničarji najhuje zamerijo klerikalcem, ki pišejo v torkovem , da železničarji zato ne dobe skladišč, ker hočejo vso železničarske organizacije — razen klerikalne seveda — pograbiti milijonsko imovino. Avtor članka F. Z. je grdo lasral. ker je vendar znano, da neklerikalni železničarji ne zahtevajo ničesar drugega, kakor to. da se imovina likvidiranih skladišč nikomur ne izroči brez zaslišanja železničarjev, ki so to imovino pripravili z zaslužkom svojega težkega dela. Shod je potekel disciplinirano in sprejel protestno resolucijo proti odpustu železničarjev in ukinjenju živilskih skladišč. Velik polar v Milanu Milan, 19. aprila, o. Na pokritem sacfne«n in zelenjadnem trgu na korzu 22. marca je davi izbruhnil velik požar. Goreti je zače« Io v kleteh pod trgom, kier je bilo sprav« ljenih mnogo zabojev. Ogenj se je zaradi tega širil z veliko brzino. Po<žar so udušili ognjegasci, ki so prihiteli s 5 vozovi, in vojaki. Škoda se ceni na približno tri mili« ione lir. ker so se pokvarile velike množine =adja. Ohlasti domnevajo, da je nastal po« žar zaradi kratkega stika. Velik nožar na Japonskem Tokio, 19. aprila, (be.) V mestu Hirosaki je izbruhnil požar, ki je upepelil bolnice, cerkve, šole in nad 1000 hiš. Startnih žrtev ni bilo. Nesrečne kobilice. Taškent, 19. aprila (be.) Kobilice 90 popolno« ma uničili e 275 000 ha bombaža ir žita. Odkritje novega carskega zaklada. Moskva, 19. aprila (be.) V Carskojem selil so našli v carski palači zazidan predal, v katerem je bilo za 3 ki pol milijonov mark draguljev. kraji in Ljubljanska tehnična fakulteta vnovič ogrožena Sarajevski listi so prejšnji teden prinesli novico, da se je osnoval v Sarajevu akcijski odbor z namenom, osnovati v tem mestu rudarsko in šumar-sko fakulteto. V to svrho naj bi se po mnenju tega odbora prenesli rudarski oddelek tehnične fakultete ljubljanske univerze in beograjska ter zagrebška šumarska fakulteta v Sarajevo. Te vesti so kajpada vznemirile javnost tem bolj, ko je šele pred kratkim zaključila posebna komisija delegatov vseh treh naših univerz svoje večtedensko delo s soglasnim sklepom, da naj obstojajo vse naše univerze in fakultete neokrnjene še v naprej. Ta komisija je imela namreč nalogo, proučiti vprašanje, ali bi bilo mogoče pri budžetu naših univerz kaj prištediti, četudi z morebitno ukinitivijo kake fakultete ali oddelka. Kakor znano, vlada sedaj tendenca državne izdatke skrčiti na minimum. Nevarnost, ki je še nedavno ogrožala ljubljansko univerzo po finančnem zakonu z okrnjenjem, se je pojavila sedaj v drugi obliki v sarajevskem pokre-tu. Ne odrekamo nikomur pravice, potegovati se za ustanovitev novih zavodov! Toda vse to naj se zgodi brez oškodovanja obstoječih institucij! Ljubljana si je ustanovila s pomočjo lokalnih faktorjev tehnično fakulteto. S kako pravico se nam hoče vzeti ali okrniti to, kar smo si Slovenci po prevratu zasnovali in v teku kmalu desetih let izgradili? Nam gre tu v prvi vrsti seveda za neokrnjeni obstoj ljubljanske tehnične fakultete. Zato se bomo v nadaljnjih izvajanjih omejili zgolj na rudarsko fakulteto. Sarajevski akcijski odbor je objavil resolucijo, utemeljujoč ustanovitev mon-tanistične fakultete v Sarajevu s tem, da je to mesto že po svoji legi predestini-rano za to vsled bogatih naravnih zakladov Bosne in Hercegovine na premogu in rudah. Pri tem navaja rečeni odbor številke glede množine teh zakladov, ki so pretirane in z daleka ne ustrezajo faktičnim razmeram. Poučeni krogi vedo, da sondaže pri bosanskih rudnikih žal niso na dnevnem redu, kakor bi pri raciionelnem rudarskem gospodarstvu moralo biti in da so kubature, ki jih navaja navedena resolucija povsem fiktivne. Pa kaj zato! Saj gre samo za to, koliki so naravni zakladi. Kaj nam koristijo ti, če jih ra-cijonelno ne eksploatiramo! Kar se tiče naravnih bogastev, moremo smelo trditi, da Slovenija prav nič ne zaostaja za Bosno. Pri tem pa imamo v Slo- veniji rudarske naprave, ki so glede svoje ureditve povsem novodobne in na višku. Naj omenimo samo Trbovlje in Mežico! Tukaj imajo slušatelji pač najboljšo možnost študirati napredno zasnovana rudarska podjetja! Oglejmo si tudi še malo statistiko o produkciji premogovnikov in rudnikov, ki pridejo tu v poštev! V štiri in pol letih (od 1919. do vštevši prvo polletje 1923.) je producirala Slovenija na premogu okroglo 6,125.000 ton, Bosna in Hercegovina pa 4,080.000 ton. V istem razdobju se je produciralo na rudah v Sloveniji 212.000 ton, v Bosni in Hercegovini pa 183.000 ton (po J. Grgaševi-ču, Rudarstvo u Srbiji, 1923.). L. 1927. se je produciralo v celi naši državi 4.746.000 ton premoga, od tega je producirala Slovenija 40 odst., Bosna in Hercegovina 24 odst.. ostanek pa ostale pokrajine (po časopisu »Centralna Evropa» z dne 29. marca t. 1.) Vidimo, da prednjači tudi v tem pogledu Slovenija pred Bosno in Hercegovino. Kakor smo že sprva navedli, restrin-gira sedaj naša država svoje izdatke po možnosti, da zmanjša budžet. V vseh panogah državnega gospodarstva velja geslo «štednje». Oglejmo si tudi v tem pogledu sarajevsko akcijo! Monta-nistični študij zahteva že v prvih letih, kjer dobi slušatelj pouk v teoretskih, temeljnih predmetih, razne institute, katerih oprema stane državo dokaj sredstev. Naj omenimo samo institute za fiziko, kemijo, mineralogijo, petrografi-jo, geologijo, tehnično mehaniko, elektrotehniko itd. Vse te institute bi morala država v Sarajevu na novo ustanoviti in opremiti. O kakem prenosu teh institutov iz Ljubljane v Sarajevo ni govora, ker so vsi instituti vseobča last cele ljubljanske univerze in služijo tudi drugim oddelkom tehnične fakultete in drugim fakultetam. Poleg naštetih institutov rabi montanistična fakulteta seveda še veliko število strokovnih institutov, ki po svoji naravi istotako zahtevajo prav veliko izdatkov. Država bi tedaj pobijala svoja lastna načela o štednji, če bi si dovolila luksus ustanovitve posebne rudarske fakultete v Sarajevu. Iz vsega navedenega razvidimo, da sarajevski pokret v nobenem pogledu stvarno ni utemeljen! Je to pač le osebna želja poedincev, katerim nai bi država, ki ima v svojem finančnem programu pač bolj druge pereče zadeve, iz prestižnih ozirov ustregla! Sarajevskim lokalnim faktorjem bi I Najlepši film, ki je bil kdaj posnet pod žarkim španskim DANES'. solncem! DANES! Velepesem viteštva in ljubavl vroče južne krvi po starošpanski noveli. V glavni vlogi nepozabna ELIZABETA BERGNER Iskrena ljubav mladega plemiškega para Prevara. — Nevesta v vlogi zalega mlade« niča. — Bivša ljubica snubi bogato dekli« co za svojega nezvestega zaročenca — Dvoboj. — Odkritje zvijače. — Krasne sli« ke divno lepe Španije. — Izredno razkošni kostumi. DANES! DANES! Ta bajno-razkošni umotvor si morate ogledati! Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA pa tudi lahko navedli marsikatero zadevo, ki bi vse prej zahtevala smotre-no ureditev kakor pa ustanovitev nove montanistične fakultete! Zato jim kličemo: Roke proč od naše ljubljanske tehnične fakultete!____ Mrhovina za velikonočno prehrano vojakov Strahotne ugotovitve vladnega poslanca Sretenoviča v Zagrebu. Ko je narodni poslanec g. Pucelj v Narodni skupščini obrazložil svojo interpelacijo o slabi prehrani naših vojakov, mu je razen ministra za vojsko in mornarico odgovoril tudi nar. posl. Sretenovič, zatrjujoč, da je prehrana naših vojakov tako rekoč izvrstna. Ko pa je g. Sretenovič kot član finančnega odbora kmalu nato dobil informacije, da je stvar s prehrano vojakov pač malo drugačna, kakor jo je on zagovarjal, se je za pravoslavne velikonočne praznike odpeljal v Zagreb, da se osebno prepriča, s čim krmijo vojake. Na veliko soboto je nenadoma izvršil ogled mesa. ki so ga garniziji dobavili zagrebški liferanti. In to, kar je zdaj moral ugotoviti g- Sretenovič, mu je naježilo lase, ker presega vse navedbe interpelacije g. Puclja. Ogledujoč meso skupno s šefom veterinarskega oddelka armije g. Miličem je nar. posl. Sretenovič ugotovil, da je meso popolnoma neužitno, sluzasto, smrdljivo, ogabno! Medtem, ko Je g. Sretenovič ogledoval meso in dajal duška svojemu ogorčenju, so dobavljači skušali v nekem oddelku klavnice zakriti 3000 kg svoje mrhovine. Toda g. Sretenovič je odkril tudi to lum-parijo, nakar je takoj interveniral pri vojaški oblasti in zahteval takojšnjo konfiskacijo. Tako so vojaki zagrebške garnizije na veliko soboto ostali brez mesa. Razen intervencije je g. Sretenovič brzojavno obvestil vojnega ministra in prosil za takojšnjo preiskavo, povdarjajoč, da je treba izvršiti ogled v vseh garnizijaih, ker skupina zagrebških liferantov dobavlja meso tudi raznim drugim garnizilam. Značilno za predrznost zagrebških liferantov je dejstvo, da so hoteli tudi naslednji dan, v nedeljo, dobaviti zagrebški garniziji smrdljivo meso, ki pa je bilo vnovič kor.fiscirano in so zagrebški vojaki tudi na svojo pravoslavno Veliko noč ostali brez mesa. LILIAN GISH nepozabna «Bela sestra«, jutri v novem monumentalnem filmu „A" žig sramote «KINO DVOR«. Pretresljivi prizori pred zagrebškim senatom Zasliševanje prič o sodelovanju razbojnika Prprča Malega pri umoru nadgozdarja Pirkmayerja. Zagreb, 19. aprila. Vsej naši javnosti je še v dobrem spominu zločin, ki ga je izvršila Carugova razbojniška tolpa v Tompojevcih. kjer je padel kot žrtev naš rojak, nadgozdar Pirk-mayer. Za to razbojstvo, ki je bilo najgro-zovitejše in najbolj okrutno, so glavni krivci že prejeli zasluženo kazen. Zdaj je prišel obračun še za poslednjega Caruginega pajdaša, za Pavla Prpiča Malega. Pri veliki razpravi, ki traja že deseti dan, je danes stopila pred sodnike vdova gospa Štefanija Pirkmayerjeva. Občinstvo, ki je tudi danes napolnilo dvorano, je bilo globoko dirnjeno že s samim njenim nastopom. Nekam plaho se je gospa bližala senatu, na obrazu se ji je očitovala razburjenost Šele polagoma se je nekoliko pomirila in s pretrganimi stavki odgovarjala na vprašanja sodnikov. — Pripovedujte nam. gospa, kako so razbojniki vpudii v vaš grad. — Ne morem mnogo pripovedovati, prosim vas, hudo mi je... Bili smo pri večerji. Nenadoma sta v obednico vdrla' dva orožniško preoblečena neznanca. Padli so streli. Kako se je Vse odigravalo, ne morem povedati... Mene je krogla zadela v desno roko, ko sem se sklonila in dvignila otroka, da ga obranim. Kako je vse to bilo strašno, ne morem, ne morem povedati... Ob samem spominu na moževo smrt vztrepeta bedna vdova, oči se ji zalijejo s solzami in glas ji zastane v grlu. Predsednik senata prečita njeno izpoved iz preiskave proti Carugini tolpi. Občinstvo posluša strme in z ganotjem. Ko predsednik omenja, da je otročiček dejal svoji materi: »Joj, mamica, prosiva Boga, da nam ne ubijejo očeta!« — zablestijo solze v očeh vseh prisotnih. — A kdaj ste izvedeli, da ]e vaš soprog mrtev? vpraša končno predsednik. — Tri ure sem ga držala za roko, pa nisem vedela, da je že izdihnil. — Ali je bil tale poleg? vpraša predsednik in pokaže na Prpiča Malega. — Ne morem točno povedati, ker je bil mrak. Edino Jovana Čarugo sem spoznala. A on je že odšel Bogu dajat odgovor!... Sledilo je zasliševanje Luke Tomljenovi-ča, ki je bil takrat kot nadgozdar uslužben v Tompojevcih. Pripoveduje, da so razbojniki napadli najprej njega, ga prisilili, da je dvignil roke, in ga vprašali, kje je inž. Pirkmayer. Neki razbojnik ga je udaril s karabinko v hrbtenico. Gnali so ga pred obednico. Videl je, da je Caruga pristopil k Pirkmayerju od zadaj, naperil vanj dva samokresa in izprožil, ko se je Pirkmayer hotel dvigniti s stola. Pirkmayer se je prijel za čelo in z vzkrikom: »Joj, joj!« zgrudil vznak... Tomljenovičevo pripovedovanje prekinja ihtenje prisotnih, posebno go- spe Pirkrr.ayerjeve, ki je ostala v dvorani in se duši v solzah. Po mučnem presledku nadaljuje Tomljenovič svoje pričevanje: Ko je bil Pirkmaye>r ustreljen, so se razbojniki lotili njega in izstrelili vanj pet strelov. Prebili so mu hrbtenico, kolk in roko. Pretepli so ga po vsem životu... Sedaj je popoln invalid. Tomljenovič je podrobno opisal to strašno mrcvarenje in ihtelo je vse občinstvo. Nadalje so bile zaslišane ostale priče, ki so v času razbojstva službovale v Tompojevcih. Emerik Spear, 64-letni nadgozdar, obširno pripoveduje o umoru Pirkmayerja, nakar ga konfrontirajo s Prpičem. Ne more ga prepoznati, pritrjuje pa, da je bil po »velikosti« enak onemu, ki je nanj naperil samokres. Franjo Neumann, grajski kočijaž v Tompojevcih, istotako ne more spoznajti Prpiča. Dolgo ga ogleduje, toda ne more prevzeti na svojo vest, da bi pritrdil k njegovi krivdi. Ana Sigalova, ki je takrat bila kuharica v gradu, meni, da je eden izmed razbojnikov bil tako mal kakor Prpič, toda po obrazu ga ne more spoznati, ker je takrat bil mrak. Ker so vse priče izpovedale, da so razbojniki takrat bili preoblečeni v orožniške uniforme, je predsednik odredil, da se Prpič preobleče. Po kratkem premoru se je Prpič Mali vrnil v dvorano, preoblečen v orožniško uniformo, kar je vzbudilo splošno veselost. Zagovornik nasprotuje takemu provedenju dokaza, a ga predsednik senata opozori, da spada dokazovanje izključno pod siskrecionalno oblast predsednika. Preoblečenega Prpiča konfrontira s pričami. Štefanija Pirkmayerjeva niti zdaj ne more točno prepoznati Prpiča, pač pa vsi ostali uvidevajo, da je Prpič zares bil med napadalci. Ko ga je ugledal Luka Tomljenovič, je vzkliknil: »Evo, zdaj mu le pač podoben!«... Istotako je Emerik Spear pritrdil, da je Prpič sličen onemu izmed napadalcev in tudi Ana Sigalova zatrjuje, da je zdaj res podoben razbojniku, samo da je nekoliko šibkejši kakor je bil takrat Takoj po tej konfrontaciji so Prpiča zopet odvedli iz dvorane. Zasliševanje prič glede umora nadgozdarja Pirkmayerja je bilo s tem zaključeno, nakar je senat okrog 11. prešel na čitanje izpovedi onih prič, ki niso prišle k današnji razpravi. Izpovedbe so obširne in podrobno opisujejo mrcvarenje Pirkma-yerja, strah njegove žene, vpitje otrok in ostale grozote, ki so se dogajale pri tem zločinu. Predsednik končno izjavlja, da je to dejanje izčrpano, nakar prekine razpravo in odredi nadaljevanje za jutri dopoldne. Ali ste se že naročili na ,,PONEDELJEK"? Samo Se danes ob K 5., X 7„ Ji 8. m M 10. w Veliki ruski film C E K A (TAJNE SILE) FIlm spremlja ruski pevski zbor, balsiajke in pomnoženi orkesterl Telefon 2730. KINO «DVOR» Kulturni pregled Ljubljanska drama Zaffpfpk ob 8 zvečer Petek, 20.: (Hlapci*. Prirede maturantje Tehniške srednje šole. Izven. Sobota, 21.: ob 15 Medeja. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv Nedelja, 22.: (Roka pravice*. Ljudska prea- stava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23.: (Cyrano de Bergerao. U Ljubljanska opera ZafSptpj, ab nol 8. »večer, »etek, 20.: Ladv X. C. Pobota, 21.: . B. Nedelja, 22. ob 3. popoldne: (Lady a* v korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek. 24.: «Carmen>. Gostufe bantomst g. Krajev. D. Mariborsko gledališče ZaCpfpk ob 8 zvečer Petek, 20.: Zaprto. Sobota. 21 z gospo Avgusto Danilovo v naslovni vlogi. Predstava je dijaška pri iz* redno znižanih cenah, na kar posebej opo« zarjamo vodstva šol. Ponovitev (Roke pravice*. V nedeljo, dne 22. aprila ob 8. zvečer se vrši prva izven abonma predstava izvirne slovenske komedije »Roka pravice«, katere avtor je g. Cerkvenik. Komedija, katere snov je vzeta iz našega sodobnega domačega živ« ljenja je dosegla pri vseh dosedaniih upri« zoritvah nag odličnejši uspeh. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Cesar, Gregorin, Drenovec, Kralj, Povhe, Sancin, Lipah in gdč. Debeljakova. Režijo vodi g. Skrbin« šek. (Boljši gospodi. Na mnogobrojna povpraševanja in želje, izražene upravi Nar. gledališča v Ljubljani, se tekom prihodnjega tedna ponovi zadnjič v sezoni zanimiva moderna Hasencleverjeva komedija «Bolj-ši gospod«. Natančni datum bo javljen pra« vočasno. V repertoar prihodnjega tedna se uvrsti zopet Halbejeva »Mladost«, ker je gdč. Vida Juvanova okrevala že toliko, da lahko zopet nastopi. Poleg Novačanovega »Hermana Celjskega* pripravlja ljubljanska drama Maeter-linckovo tridejansko dramo <2upan stil-mondskb v režiji g. Debevca. Do konca sezone sta predvideni poleg imenovanih še dve premiieri. Za prihodnjo sezono pa bo študiral dramski ansambel Klabundov cKredni krog* z gospo Šaričevo v glavni ulogi. Svetozar Banovec je brez dvoma eden najpopularnejših pevcev slovenske opere. V tekoči sezoni nosi s svojim izredno mehkim, liričnim tenorjem skoro vse važnejše tenorske partije. Poleg zelo obširnega svojega dela v operi pa ne pozabi tudi na koncertno petje in tako ga srečavamo pogostokrat na koncertnih sporedih aaših pevskih zborov. Za ponedeljek 23. t. m. se je odzval povabilu pevskega društva cKrakovo-Trnovo* ter nam zapoje na tem koncertu Kogojev: Letski motiv, Ostrčevo: Solnce v zavesah in 4 Belokranjske istega skladatelja. Na klavirju ga spremlja pianist gosp. Iteribert Svetel. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. . ♦ Krvava IJubavna drama. Na Jelačičevem trgu v Osjeku se je predvčerajšnjim zjutraj odigrala grozna liubavna drama. Petin šestdeset let stari gostilničar Nenad Stanič se je bil strastno zaliubil v svojo 25 let staro natakarico Katico Lukačičevo, ki pa si ie izbrala za ženina nekega mladega bolničarja iz osješke bolnice. Zaroka se le vršila v torek zvečer v Stanlčevi gostilni. To ie starca silno razjarilo. Ob štirih zjutraj se ie tiho priplazil v sobo mlade natakarice ter Jo s kuhinjskim nožem zabodel v srce. Par minut pozneie je Katica umrla. Zaljubljeni gostilničar si ie nato pognal kroglo v desno sence. Ostal je na mestu mrtev. • Tobak pod »feredžo«. Finančna uprava v Mostarju je bila te dni obveščena, da neka muslimanka tihotapi v Mostar trgovcem tobak pod svojo »feredžo« (široko gornjo obleko). Finančni organi so pazili nanjo teT jo odvedli na finančno ekspozituro, kjer se je ugotovilo, da tihotapka sploh ni muslimanka in le »feredžo« nosila le zato, da bi jo finančni pazniki ne ustavljali. Premeteni titiotapki je bil tobak zaplenjen, ona pa je bila ovadena pristojni oblasti, ki ji bo prisodila ostro kazen. • Nevaren vlomilec pod ključem. V Zagrebu je bil te dni aretiran neki Franjo španjek, ki je osumljen, da je izvršil razne tatvine in sleparstva. Pri zaslišanju se ,e ugotovilo, da zasleduje Spanjema tudi mari-Hiiska policija zaradi . aZiiih cerkvenih \>f- v Slovenijo. šoanjik je živel sicer v Zagrebu, pa je prirejal izlete v slovenske kraje ter se sp2Ci;a.:zira; zlasti za vlume v razne cerkve. • Kakor izvemo, so se posluževali drzni avijatiki na aeroplanu »Bremen« na potovanju iz Evrope v Ameriko »Shella-Voltola« ter so bili s tem mazilom, ki se ie pri obvladovanju naporov izkazal kot izvrsten, tako zadovoljni, da so o tem takoj brzojavno obvestili društvo »Shell« in mu izrazili svoje priznanje. • Živčnobolnlm in duševno utrujenim povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« dobro prebavo, lahko glavo in mimo spanje Po preizkušnjah znamenitih specijalistov za živčevje je uporaba »Franz-Josef« grenčice neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah • Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna Jos. Relch. • Voz z desetorico otrok se Je prevrnil v Vardar. Prvega dne pravoslavnih velikonočnih praznikov so se pri Skoplju otroci igrali na nekem hribčku ter se povzpeli na neki osamljen voz. Voz je zdrčal navzdol in se prevrnil v Vardar. Na vozu ie bilo deset otrok, od katerih sta dva utonila, ostali pa so bili rešeni. Trupel utopljencev še niso našli. Iz Lunhliane o— Krasno darilo praške mestne občine Ljubljani. Občinski svet glavnega mesta Prage ie sklenil, da Izroče njegovi zastopniki bratski beli Ljubliani kot spomin zmanjšani odlitek enega najstarejših umetniških izdelkov na Češkem — znano bronasto sobo sv. Jurija (sv Jifi). ki stoji na vodnjaku pred cerkviio sv Vita na tretjem dvorišču praškega gradu. u— Tvan Cankar med mladino. Nocoj bo govoril Ivan Cankar v dramskem gledališču po maturantih srednje tehniške šole svojo besedo. — Nimamo igralske tehnike pa je tudi ne potrebujemo. Za Cankarja ni treba ogledala, po katerem bi meril nasmešek svojih nst in precenjeval Izdatnost zamahov On zahteva samo srce, ki občuti, pa mora jezik prav govoriti in roka prav zamahniti.« Tako so si dejali mlad? maturantje. ki so začutili, da morajo tudi oni s Cankarjem pregovoriti svojo besedo. V oglušuiočem taktu šesterocilinderskega mo. toria ni lepote, to je samo sila. ki hoče vsakega posameznika napraviti za dvoramni vzvod ogromnega stroja. Cankar — realec se ie izvil trdemu objemu tega stroja na svojo samotno goro, mi pa potujemo k njemu po prijazno besedo. »Bog Je kakor popotnik, željan je prijazne besede in jo povrne« (Hlapci). Tvan pa le bil še boliš?. Umiral ie za prijazno besedo, a mu le Slovenci nismo dali. On pa nam jih ie razsipal Povrnimo mu sedaj, povrnitev nI nikoli prepozna. u— UčIteUskl maturanti lz Berana v Ljub IJanl. V sredo zvečer le prispelo v Ljubl'a-no 46 učiteljskih maturantov tz Berana. Vodi jih prof. Milivoje Jokslnovlč. Na kolodvoru so ffh sprejeli profesor!! obeh ljubljanskih učiteli! šč In večje število učiteln.šč-nlkov, v katerih Imenu je goste pozdravil učiteljiščnik Vekoslav Bučar, v imenu UJU pa g. Grum. S kolodvora so odšli v »Domovino« k večerji, kjer jih je v imenu pro- fesorskega društva pozdravil f. prof. F. Je-ran. — Črnogorski gostje so nastanjeni v telovadnici učiteljišča. Včeraj so si ogledali mestne zanimivosti, grad, vevško papirnico in pivovarno »Union«. Danes pa odpotujejo v spremstvu svojih ljubljanskih tovarišev skozi Vintgar na Bled, da se navžijejo naših gorenjskih krasot. Vrnejo se preko Zagreba v soboto opoldne. u— Poroka. Včeraj se je v ljubljanski pravoslavni kapeli vršila poroka gdč Anči Kalina-Kramerjeve s konjeniškim poročnikom g. Hristiforom Mitrovičem. Ženinu je kumoval obl. poslanec g. Ž. J o-v a n o v i č iz Smederevske Palanke. nevesti pa le bil stari svat drž. podsekretar n. r. nar. posl. g. V. V i 1 d e r. Bilo srečno! u_ Društvo »Pravnik« je s prijaznim dovoljenjem mestnega županstva doseglo, da si bo njegovo članstvo ogledalo korpo-rativno in pod strokovnjaškim vodstvom moderne naprave nove ljubljanske klavnice. Člani naj se zbero v soboto, dne 21 t. m. točno ob 4. uri popoldne na Poljanski cesti pred klavnico. Po ogledu kratek prija-•elisk! sestanek, na katerem se bo zlasti ukrepalo o letošniem majniškem izletu. K ibilni udeležbi vab; odbor. a— Ravnateljstvom meščanskih ln upra-vlteljstvom osnovnih šol priporočamo, da omogočijo učencem (na osnovnih šolah samo starejšim) ogled razstave gradbene nkodelske šole in sobe slikarskeea tečaia na sred trii tehnični šoli v Ljubliani v času od 20. do 23. t m. Za čas obiska naj se dogovore z ravna tel istvom srednie tehnične šole telf. št. 2212. Po potrebi nai odTede pouka prosti čas — Prosvetni oddelek. PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenab nudi renomirana tvrdka I Maček Ljubljana. Aleksandrova C. 12. n— Pešizlet Sokola L V nedelio 22. t. m. bo priredil Sokol I. svoj popoldanski pešizlet za članstvo iz Ljubljane preko Ježice na Rašico, Sinkov turn v Trzin Odhod iz Ljubljane ob 13., zbirališče ob železniškem prelazu na Dunajski cesti. Kdor želi, se lahko pelje s kamniškim vlakom ob 14. do Ježice, kjer se pridruži pešcem. Povratek iz Trzina z zadnjim kamniškim vlakom, ki pride v Ljubliano po deveti uri zvečer Izlet se bo vršil le ob ugodnem vremenu. u— Tomho'a društva »Skrb za mladino«, ki se bo vršila v nedeljo 22. t. m. ob 15. url na Kongresnem trgu, bo Obsegala 8 tombol In nešteto petoric in četvoric. Tudi mali dobitki so jako dragoceni in praktični. Pomagajte graditi »Dečji dom« v Aleksandrovem! Tablice se dobe v trgovini Turk. Prešernova ulica 48. — Odbor 790 u— Letni občni zbor Kola iahačev ln vo-začev »Prestolonaslednik Peter« se radi nepredvidenih zaprek ne bo vršil 23. aprila, marveč v petek dne 4. maja t. 1. ob 20.30 v posebni sobi restavracije Zvezda s sledečim dnevnim redom: Poročilo načelstva (predsednika izvršnega odbora). Poročilo tajnika, blagajnika, gospodarja in računskih preglednikov. Volitev 10 novih odbornikov. Prireditve v letu 1928. in slučainosti. člani se proslio. da se zbora udeleže polnošteviino. — Odbor. 794 u— Redne preizkušnje sobnih, črkosti-karjev In pleskarjev se bodo vršile meseca maja ter se Je priglasiti pri načelstvu do 30. t- m. 793 u— Klub ljubiteljev brakov ima svoj redni letni občni zbor 23. aprila t. m. ob 20. uri v restavraciji Ljubljanski dvor (desno) z običajnim dnevnim redom. — Odbor 792 u_ Policiiski drobiž. Od srede na četrtek so b'li prijavljeni poličih" raslednii dogodki: 1 tatvina očal, 1 tatvina listnice. 1 vlom v barako, 1 vlom v poštni nabiralnik, 1 po- škodba šip, 1 prestopek nedostoinega vedenja na cesti. 1 prekoračenie policijske ure, 1 primer onemoglosti na cesti, 1 prestopek shaianja prostitutk v iavnem lokalu. 9 prestopkov cestno-policijskega reda in 1 poskus samomora. o— Zaradi bede in razočaranja v ljubezni Je hotela v smrt V torek okrog 11. so opazili ljudje postajati ob Ljubljanici na Zaloški cesti za Bavdekovo hišo mlado dekle, ki se ie od časa do časa nervozno približevale obrežju strmeč v vodo. Nenadoma pa je stopila tik do roba. zakrilila z rokami in pla > nila v vodo. V hipu, preden jo je zakrila voda, pa je priskočil k bregu mimoidoči vo-iak, ki Je nosil s seboj vrv. Voiak je po-tapliaiočemu se dekletu vrgel vrv v vodo ter jo tako potegnil zopet na breg. Vso mokro je odpeljal samomorilno kandidati-njo stražnik Henrik Tomšič na .stražnico, kjer so jo zaslišali. Obupano dekle je pripovedovalo žalostno zgodbo o sociialni bedi, češ. da ne dobi v Ljubliani nikake službe. V smrt ie gnala komaj 17 letno Ido K„ doma iz Radeč pri Radovljici, tudi nesrečna l?ubezen do nekega medicinca. ki io je baje zapustil. Ide se je po končanem zaslišanju usmilila posestnica Fani Čenčičeva. ki jo ie obdržala pri sebi. u— Male tatvine. V noči na 14. t. m. Je bilo vlomljeno v stavbno barako Ivana Kopitarja v Černetovi ulici ter ukradenih na škodo delavca Petra Brenka par črnih moških čevPev ter nahrbtnik v skupni vrednosti 100 Din. Pred par dnevi ie v popoldanskih urah neznan »kolesar« odpelial izpred neke hiše na Dunaiski cesti Ivanu Kopitarju iz Sp. Gamelrn moško kolo znamke »Waf-fenrad«. Kolo. črno pleskano, ie vredno okrog 1000 Din. n— Male tatvine. Delavec France Sterle, doin^ iz Verbljenj, je prijavil, da mu je v torek zvečer v gostilni »Pri Štefanu« na Miklošičevi cesti, ko se je nahajal že v precej opitem stanju, ukradel nekdo Iz notra-niega žepa suknjiča Ustnico z raznimi listinami in 150 Din gotovine. — Železničarjeva soproga Antonija Tavčarjeva, stanujoča na Vodnikovi cesti št. 2, je naznanila, da h' je predvčerajšnjim ukradel iz kuiiinie neznan mlajši berač 200 Din vredna očala. — V neko zidarsko barako poleg novih stavb za art. vojašnico je bil izvršen v noči na 16. t m. vlom ln je storilec pokradel razno delavsko obleko. Orodja, ki sicer predstavlja večjo vrednost, se tat ni dotaknil. Vlom je izvršil najbrže neki odpuščen zidarski delavec. u_ Zopet razbite šipe. Pobiialci šip v mestu še vedno ne mirujejo. Včeraj je prt» javil ravnatelj ljudske šole na Ledini F»*-derik Repovš, da je neznan človek vrgel v okno drugega nadstropja kamen ter razbil dve 40 Din vredni šipi. a— Vlom v poštni nabiralnik. Poštni organi so včeraj zjutraj ob priliki pobiranja pisem iz nabiralnikov ugotovili, da je bil tekom noči v nabiralnik na Turjaškem trgu izvršen drzen vlom in je neznani storilec pobral h njega vsa pisma. Poštna direkcija je o tem vlomu obvestila policijo, ki ie uvedla preiskavo. Iz Maribora a— Liudska univerza v Mariboru. Zaradi koncerta srbskega pevskega društva »Obilič« odpade današnje predavanje »Srbska žena«. V ponedeljek, 23. t. m. predava švicarski pisatelj F. Burri o »Švici«, na podlagi prekrasnih mnogoštevilnih skioptični-h slik. Prireditev bo v veliki kazinski dvorani. a— Društvo Jugoslovenskih akademikov v Mariboru. Na rednem občnem zboru se je odbor konstituiral takole: predsednik med. Glusič Anton, podpredsednik med. Gulič Vladimir, tajnik iur. Derenčin Franjo, blagajnik med. Lukman Branko, knjižničar iur. Vičič Oton, arhivar in gospodar tehn. Pohar Viktor, revizorja med. Spindler Metod in tehn. Vodeb Miro. a— Sprejem »Obiliča« v Mariboru. 130 članov akademskega pevskega društva »Obilič« v Beogradu bo prispel v Maribor danes v petek z brzovlakom ob 14.48 min. Mariboi bo akademike svečano sprejel. Zastopniki oblastev, narodna in kulturna društva, šole in ostalo občinstvo ie vabljeno, da se mnogobroino udeleži sprejema na kolodvoru. Sprejema se bosta udeležila tudi oficirski zbor in vojaška godba, ki bo spremila bratske pevce po Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici v bivšo kadetnico, kjer bodo prenočevali. Večerni koncert se bo pričel točno ob 20. ter se občinstvo naproša, da pravočasno zavzame mesta. Za koncert je v predprodaji še nekai vstopnic na razpolago. a— O srbski Junaški pesmi je v mariborski Ljudski univerzi predaval proiesor Miloš Mitič iz Beograda. Podal ie pregled vsebine srbskih narodnih pesmi ter opozarjal na borbenost srbske narodne poezije, ki je karakteristična za srbski narod, in ki mora ostati tudi v bodoče dokler še imamo svoje rojake izven mej ujediniene domovine. Tega zanimivega predavania se je udeležilo večje število diiakov beograjske realke, ki so se slučajno mudili v Mariboru na velikonočnem izletu a_ Izgubljeno življenje. V mariborski kaznilnici ie umrl dolgoletni strah mariborske okolice, prosluli vlomilec Jožei Fras, monter iz Lajtersberga, rodom od Sv. Barbare v Slov. goricah. Pozornost ie vzbudila pred petimi leti velika porotna razprava proti niemu zaradi vloma pri dvornem svetniku Josipu Fonu, ki ga je izvršil1 v družbi njemu vrednih tovarišev Jakoba Kidriča in Strasserja. Zaslužil si ie takrat sedem let težke ječe. Pozneje je dobil še dve leti, ker je poskuša! nasilen beg iz kaznilnice. Dasi komaj 39 let star je bil v celem že devetnajstkrat kaznovan, večinoma zaradi tatvine, skupno na več kakor 25 let. Sedaj se bodo oddahnila varnostna oblastva, pa tudi okoliško prebivalstvo. a— Vlomilec in cerkveni tat Zagrebška policija je zasačila Ž3 letnega Franca Ša-njeka, rodom iz Varaždina ki je bil nekdaj mesarski pomočnik, a se je hitro vrgel na zločinsko pot. Specijaliziral se je predvsem na vlome v cerkve in župnijske urade. Na Hrvatskem je oplenil 5 župnijskih in občinskih uradov. Ker si policije izmenjavajo daktiloskopsko evidenco in ie tudi mariborska policija dobila odtise prstov Šanje-ka, je iz svoje dobro urejene evidence ugotovila v njem tudi vlomilca in tatu cerkvenega denarja na treh krajih in sicer pri Sv. Magdaleni pri Mariboru, v Poljčanah in Sv. Marku nižje Ptuia. a— Požar v Hočah. V ponedeliek ob 21. je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Matije Praznika v Sp. Hočah. Prihiteli so na pomoč gasilci iz Maribora, Hoč, Razvanja ter ogenj lokalizirali. Škoda je precejšnja, bo pa v glavnem krita z zavarovalnino. Ker se domneva požig, so nekatere sumljivce že zaprli. Iz Celja e— Ljudje ga ne razumejo. V Starem trgu pri Slovenjgradcu je bil zaposlen kot čevljarski pomočnik 30-letni Ivan Leopold. Hotel se je osamosvojiti. Ker pa je mrzil delo, a želel dobro živeti, je dal slovo šilu in kopitu ter zašel na stranpota. Nekega dne je prišel k trafikantu Puncerju v Slo-venjgradec ter izvabil od njega kolo, češ, da se pelje v Guštanj po usnje. Obdolženec se pa sploh ni peljal v Guštanj, ampak je kratkomalo izginil s kolesom. Na ovadbo ga je orožnišitvo izsledilo v Kamnici pri Mariboru, kjer je pri njem našlo tudi Puncer-Jevo kolo. Leopold Je nadalje na goljufiv način izvabil delavcu Mencingerju 200 Din, češ da mu bo napravil par novih čevljev. Nekemu Ramšaku je napravil par čevljev ter dobil od njega tudi plačilo. Ker pa so bili čevlji slabi, jih je dobil nazaj v popravilo. Naslednjega dne pa ni bilo Leopolda ne čevljev Obdolženec je pred okrožnim sodiščem zatrjeval, da Je pri tem povsem nedolžen. Kolesa zato nI vrnil, ker se je spotoma premislil ter krenil v Maribor. Mencingerju ni napravil čevljev, pa mu jih namerava, Ramšaku pa bo popravi! čevlje, kakor je to zahteval in kakor hitro bo mogel. Leopold bo spravljen za dva meseca pod gostoljubno streho celjskega okrožnega sodišča. Za Vaše malčke Lakasti, sivi, drap ali lak s sivimi ali z drap Din 70'- Voika Krekov trg. Iz Kranja r— Sokolski dijaški odsek v Kranju bo Eriredil v soboto 5. maja ob 20.30 uri v te» »vadnici Narodnega doma notranji telo« vadni nastop z zelo izbranimi točkami. Ob« čknstvc že sedaj opozarjamo na to zanimi« vo prireditev. r— Abstinenca v Kranju. Higijenski za. vod in Jugoslovenski savez trezvenosti se pritožujeta v »Slovencu«, zakaj ni še v Kranju Društva trezvenosti ne Kola trez» vene mladeži. Ker glasilo že preko 200 članov in članic. Ka* stom pa je dovoljen^ brezplačni prev« n kor hitro bo odobril širši odbor (podružni* zlet in nazaj do državne tne,e - Kakor • 1 " 1 čujemo, se pripravlja zelo mnogo ceskosio-vaških, pa tudi poljskih in lužiško*srbskih Sokolov na zlet v carsko Skopi ie. Učiteljstvo in Sokolstvo na Češkem. Med učiteljstvo na Češkem so bile razposlane vpraševalne pole o delovanju v kulturnih ce) ustanovitev, bo sklican ustanovni obč* ni zbor. Male težave so nastale pri dolo* čitvi podružničnega področja, ker so že druge podružnice zasedle vse višinske po* Btojanke v naši najbližji okolici (Kum, Sv. Planina, Mrzlica) in seveda nerade odsto* . pajo pridobljeno. S podružnicami (posav* društvih Nabrani odgovori nam pravijo, ska, celjska in litijska) se vršijo še razgo* da se udejstvuje od 4389 vprašanih učite* vori ki bodo gotovo sporazumno uredili Ijev v Sokolu 2860. v delavskih telovadnih medsebojne odnošaje. Vse trboveljske pla* enotah 75, v komunističnih tel društvih nince in planinke, ki že nestrpno pričaku* 10, v siportnih in planinskih klubih 710, v ieio ustanovitve, bomo lahko kmalu skli* gasilstvu 1503. v gledaliških društvih 1651. J ,. , i v i____ I tu -i ;____-1« 1 -_ /.flnis cali k ustanovnem obenem zboru. Čebelica Maja (Prihodnje filmsko predavanje ZKD.) V soboto in nedeljo dne 21. in 22. t. m ima ZKD na sporedu izredno zanimiv in poučen film, ki nas popelje v carstvo čebel, film, ki je največje delo na polju kinema« tografije, na katerem so delali strokovnja* ki mnogo let, da so ustvarili čuda, nam odkriva življenje čebele od njenega rojstva dalje. V prelepi obliki pravljice po romanu Valdemara Bonselsa spremljamo čebelico Majo na njenem prvem letu in gledamo z nienimi očmi svet, ki jo obdaja. Mlada če* belica, željna raznih pustolovščin, zaide ne« kolikokrat v smrtne nevarnosti, a vedno jo srečno naključje reši pogibelji. Tudi iz rob* stva sršenov ji uspe uiti in ona je tista, ki naznani domačemu panju pretečo nsvar* nost in reši vso družino gotove smrti. godbenih in pevskih zborih 1553. — Zani* miva bi bila v tem pogledu slična akcija tudi pri nas, kjer deluje učiteljstvo tudi v zelo mnogih društvih agilno in požrtvo* valno. Šport Predzadnje kolo prvenstvenih tekem LNP. V nedeljo 22 L m. se sestanejo v pred* zadnjem kolu nogometnih prvenstvenih te* kem v Ljubljani Jadran in Hermes ter Slo* van in Slavija V Celju igrata odločilno tek mo za celjsko okrožno prvenstvo Atletik SK in trboveljski SK Amater. V Ljubljani se vrši nato le še tekma Slo* ____ __ „ .. van : Primorje, ki se odigra 29. t. m., do* Izredno krasni film spremlja s svojim gim ^ prvaka Celja in Maribora srečata predavanjem g. prof. Dolžan, na kar ob* istega dne v Celju že v setnifinalni tekmi činstvo posebej opozarjamo Na ta film za letošnje prvenstvo LNPa. • 1 *_> . rl i i n r f T-rt in I Gospodarstvo Bilanca Državne hipotekarne banke Državna hipotekama banka Je objavila svojo bilanco za 1. 1927. Ker je ta državna institucija eden največjih denarnih zavodov v naši državi in ker se je o tej banki v zvezi z ustanovitvijo podružnice v Ljubljani mnogo pisalo, bo njena bilanca gotovo zanimala tudi širšo javnost. V naslednjem podajamo bilanco tega zavoda v primeri z bilancami za leta 1926. in 1925., in sicer v krajši, preglednejši obliki Aktiva. Vse v milijonih Din 1927. 1926. 216.5 1936.1 333.1 57 4 445.2 51.0 1116.5 315.0 48.1 389.8 Blagajna in žiro Posojila Tekoči računi Menični portfelj Imob., depo, razno 2988.3 1920.4 Pasiva. Fondi, vloge in dep. 1051 6 Rezervni fondi 11.3 Posojila v inozem. 1005.3 Tekoči račun Depo, razno 1925. 95.4 885.4 244.4 20.2 389.7 532.0 388.1 815.5 10.8 301.8 392.7 399.6 1635.0 642.2 105 300.8 260.7 420 7 opozarjamo zlasti šolske kroge, dijaštvo in šolsko mladino. Predstava v soboto v pro* štorih kina Matice ob 14.30, v nedeljo toč« no ob 11. Priprave jugoslovenskega Sokolstva za Amsterdam One redke notice, ki so dosedaj obvešča* le našo javnost o pripravah za olimpijsko Otvoritev kolesarske sezone v Celju. Klub slovenskih kolesarjev »Celje* je priredil preteklo nedeljo otvoritvene po* mladanske dirke, katerih so se udeležili po« leg članov kluba tudi kolesarji iz 2alca in Vranskega. Rezultati so sledeči: Glavna skupina 16 km CelJe^ŽaleoCetje: 1 Stegu Ferdo v času 33:20; 2 Pere Anton 33:22; 3. Sumer Avgust 33:22.5 (vsi Celje). Juniorji — 10 km — Celje:Petrovče*Ce* tekmo na Olimpijadi v Amsterdamu, so (je: 1. Ledni k Franc22:^:2ZupancAibin vsebovale le napovedi, da se jugoslovensko 23; 3 Junsic Milenko 23:8 (vsi iz Celja). Pari — 16 km — Ceiie*Žalec*Celje: 1. Stegu F. * Tekavc H 33:20 ; 2. Junšič M. . Kohne F 38:56; 3. Lakner L. « Vransko (posamez) 38:45. Vsled slabih cest je imela tretjina dir* kačev defek. na prevmatiki, med temi tudi vozači, ki bi lahko dosegli prav dobra mesta. Vse dirke so potekle v najlepšem redu. — Startu in cilju je prisostvovalo za celjske razmere še dovolj občinstva. Nedelja kvalifikacijskih tekem. V ne* del jo 22 t. m se vršita prvi dve kvalifika* cijski tekmi za udeležbo v sredn jeevrop« skem pokalnem tekmovanju Kakor znano, je JNS sklenil, da sodelujejo v teh tekmah le prvo« in drugoplasirani klub iz Beograda in Zagreba ter državni prvak Hajduk. Po* jutrišnjem se srečata v odločilni tekmi Ju* goslavija in Gradianski v Zagrebu ter Hašk in BSK v Beogradu. Tekmi bosta sodila brata Jelačič iz Osijeka Za izid vla* da ogromno zanimanje. ASK Primorje (hazenska sekcija). Da* nes cb 18. trening vseh hazenašic na igri* šču. — Trener. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes po« borcem so se pridražilT tudi mTaTšT bratje, I poldne strogo obvezen trening za obe dru* ki so v zadnjem olimpijskem razdobju svo* žin. ki sta nastopili v tekmah proti ASKu. jo spretnost in znanje zelo izpopolnili. - Osobito se opozarjata na to igralki Dober* V Parizu je dosegla vrsta kot taka četrto let m Godler. Poleg obeh družin se ude e* mesto, brat Lev Stukelj pa je odnesel sve* že tega treninga lahko tudi vse ostale cla* tovni šampijonat v telovadbi. Braniti bodo nice Po treningu razdelitev opreme za ne* morali naši vrli bratje i eno i drugo pozi* deljsko tekmo, ki se predvidoma igra v Za* cijo. Polni smo upanja, da jim bo uspelo grebu pro . državnemu prvaku ConcordijK na celi črti in bo na ta način najlepše po« SK Ihnja (nogom. sekcija). Danes, v petek ob 20 seja sekcijskega nacelstva v kavarni «Evropa» — Načelnik. Klub slovenskih kolesarjev «Celje» pri« redi v nedeljo, dne 22. t m. izlet preko Velenja v Šoštanj. — Odhod točno ob 12. izpred Narodnega doma — Vabljeni so vsi prijatelji kolesarskega spoita. da se te« ga izleta v čim večjem številu udeleže. — Izlet se vrši samo ob lepem vremenu. — Odbor. Kolesarski sestanek v Šoštanju. V ne* deljo dne 22 t. m se sklicuje v restavraciji »Jugoslavija* kolesarski sestanek radi ob* novitve kolesarskega kluba v ?>ostaniu — Ker bi bodočemu klubu pripadalo tudi Ve« lenje z okolico, se naprošaio vsi kolesarji, da se sestanka udeleže v čim večiem šte* vilu. — Sestanek se vrši ob 14., toda samo ob lepem vremenu. , Sokolstvo sicer udeleži tekme, kot je to storilo že leta 1924. v Parizu, več pa dose« daj nismo zvedeli. V zadnjem času pa se je dosedanje tiho prioravljanje pokazalo nekoliko jasneje v javnosti. Ljubljanski Sokol je priredil pred nekaj tedni svojo interno tekmo za one svoje telovadce, ki bi prišli v poštev za olimpijsko vrsto. V nedeljo se je vršila ta* ka tiha tekma pri Sokolu I. na Taboru, izbrani oddelki ljubljanskega Sokola pa so nastopili v prid olimpijskemu fondu v Ma* riboru in Celju. Pričenjajo pa tudi že zad« nji trije meseci pred tekmo. Zato je pre* vzel sedaj savezni tehniški odbor kot vr* hovna telovadna*strokovna instanca v na* šem Sokolstvu vse posle, da priredi eno ali dve izbirni tekmi, ki naj nam nato da* do definitivno vrsto, ki bo branila jugoslo* venske barve v Amterdamu. Ali nam bo uspelo sestaviti tako vrsto da bo naša reprezentanca najmanj tako uspešna kot je to bilo v Parizu leta 1924? Kolikor smo informirani, je ves dosedanji trud najboliših telovadcev v posameznih, osobito ljubljanskih društvih pokazal zelo radovoljive rezultate. Starim mednarodnim 2988.3 1920.4 1635.0 Bilančna vsota se je v preteklem letu povečala za preko 1 milijarde Din na 2988 mili ionov Din. Povečanje bilančne vsote je pripisati dejstvu, da so se bančna denarna sredstva z naietiem nosojil v Švici in Ameriki v preteklem letu znatno dvignila. Iz povečanja takoj razpoložljivih sredstev (blagajna, žirovna dobroimetja pri Narodni banki in Poštni hranilnici1) od 51 na 216 5 milijona Din. moremo sklepati, da banka do konca leta še ni plasirala vsega denarja, izviraiočega iz ameriškega (Seligmanovegal posojila v višini 12 miliionov dolanev Vsota danih posojil (hipotekarnih. gradbe nih dalje posoiil samoupravnim edimcam in vodnim zadrugam) se ie v pret letu dvignila od 1116 na 1936 milijonov Din Od tega odpade na hipotekama posojila «»-milijonov Din in na posojila samoupravnim edinicam 221 milijonov Din V gori označeni postavki rimobilije. depo. razno* so vštete tudi bančne terjatve napram državi po tekočih računih (posojila, obveznosti države iz likvidaciie moratorija, razlike na tečaju pri predvoinih posojilih v inozemstvu itd.) v višini 233.5 milijona Din. Na pasivni strani pa so vštete v postavki obveznosti banke nanram državi po tekočih računih v višini 2699 milijona Din. Fondi vloge in depoziti so se v preteklem letu dvignili" za 235.9 milijona Din na 1051.6 milijona Din. Tu so všete privatne vloge v višini 273.3 milijona Din. Obveznosti banke po posojilih v inozemstvu so se v preteklem letu dvignile za 703.5 milijona Din na 1005 8 milijona Din. Lani ie banka najela dvoje posojil. Preko švicarskega Bank-vereina je plasirala v Švici 7% zastavne liste v skupni vsoti 12 milijonov švicarskih frankov (emisijski tečaj 87 %). Iz izkupička tega posojila je vrnila Bankvereinu predujm v višini 6 milijonov švicarskih frankov, ostanek pa ie dobila na razoolago za dajanje posojil. Dalje je lani najela v Ameriki 7% posojilo od 12 milijonov dolarjev Zastavne liste sta. kakor znano, plasirali ameriški banki I. ft W.' Seligmann in Dillon. Read & Comp. To posojilo figu-rira med pasivami v bilanci z vsoto 676.5 milijona Din. Dalie so še v obtoku zastavni listi predvojnih posojil (4%% zastavni listi iz 1. 1910, obveznice iz leta 1911.. predujm Francosko - srbske banke iz leta 1913. v višini 5 miliionov frankov) ter 7% zastavni listi iz 1. 1924. (nominalnih 15 miliionov Švicarskih frankov). Obveznosti banke po obtoku predvoinih posojil in po predujmu Francosko - srbske banke so vnesene v bilanco po pariteti 1 francoski frank enako 1 Din Skupni kosmati dobiček banke je v preteklem letu znašal 184.5 milijona Din (leta 1926 97 4 milijona Din) (od tega obresti od danih posoiil 134.4, od tekočih računov H51 milijona Din). Med izdalki v računu zgube in dobička znašajo plačane obresti 1221 milijona Din. upravni ?troški 8 milijonov Din. odpisi 3 4 milijona Din in tisti dobiček 51.7 milijona Din Od čistega dobič-ka pripada za tantijeme vsota 4.7 milijona Hin (1926 2.5 milijona Din 1925 1.7 milijona Din) ostanek v višini 47.1 milijona Din (1926 25 8 miliiona Din. 1925 16.7 milijona Din) pa pripade državi. Nanram 1 1926. se je čisti dobiček banke skoraj podvojil. rs Finančno ministrstvo in davek na poslovni promet. Kakor smo poročali, so se na pravoslavni velikonočni ponedeljek vr šila v notranjosti Srbije številna protestna zborovanja proti davku na poslovni nromet Srbski privredniki so se odločno uprli nameri vlade, da se davek na poslovni promet zastavi za novo zunanje posojilo in zahtevali da se ta davek v interesu razvoja go spodarstva popolnoma ukine. Če bi se dohodki tega davka, ki je bil pred leti. ko je bila država v težkem finančnem položaju, uveden kot začasna davčna oblika, zastavili za posojilo, potem bi nam fiskalno breme, ki ga predstavlja ta davek, ostalo za najmanj 50 let Ne glede na to pa bi bilo po trebno ukiniti ta davek že iz razloga, ker to davčno breme težko ovira gospodarski razvoj. Kakor pa se v beograjskih vladnih krogih zatrjuje, je akcija gospodarskih krogov obsojena na neuspeh. Finančno mini gtrstvo nikakor ne misli na to, da bi se ta davek ukinil. Prav tako tudi finančni minister ni voljan spremeniti pogoje posojila v kolikor se tičejo garancij. Ugledna osebnost iz finančnega ministrstva je izjavila uredniku beograjske 58 — 58.5. Jugo S8 do 88.5, Ljubljanska kreditna 127 — 0. Narodna 6700—0. Praštediona 805 — 810. Srpska 134 — 135 Poljo 16.25 — 16.5. Obrtna 39 _ 40; industrijske: Našička 1800 — 0, Gutmann 205 - 225. Slavonija 12 _ 14, Danica 143 — 150, Drava 365 — 375. *ečerana Osijek 525 — 545 Tvornica vagonov 60 do 65, Union Osiiek 240 — 250. Vevče 139 do 140 Dubrovačka 425 — 440, Trbovlje 490 do 497. Beograd. Vojna škoda 432 - 432.75. investicijsko 89.5 — 90.5, agrarne 57.75 do 58.5. 19. aprila. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet slab Tečaii deviz so deloma popustili. in sicer deviza na Dunaj na 7.9947. deviza na Berlin na 13.58 in deviza na Newyork na 56 79. Potrebo v devizi na Trst in Newvork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabem prometu ponovno popustila Promptna ie notirala 430 — 432.5 (včeraj 433 — 434). trgovala pa se je za april po 431 in za maj po 436. Med bančnimi vrednotami ni bil" snrememb Trgovale so se: Kreditna po 85. Ffioo po 58 — 58 5. Jugo po 88 — 89. Praštediona po 807.5. Srpska po 134 in Obrtna po 39 Industrijski papirji so bili zanfemarjeni Tvornica vagonov se le v skladu s tendenco na Inozemskih Horzab okrepila na 60 — 65 brez zaključka. Zaključen je bil edino Union (Osijek) po 240. Vevče so notirale 139 — 140. Devize in valute. LJubljana. Amsterdam 0 — 22.9175, Berlin 13.565 - 13.595 (13 58), Bruselj 0 do 7 9356. BudimP^ta 0 - 9 9222. Curih 1093.5 do 1096 5 (1095). Dunaj 7.9797 — 8.0097 (7 9947). London 277.03 — 277.83 (277.43), \ewvork 56 69 _ 56 89 (56.79), Pariz 0 do ^23 71 Praga 167 99 - 168.79 (168.39), Trst 298.5 300.5 (299.5) Zagreb Amsterdam 22.8875 — 22.9475. Dunaj 7.9797 - 8 0097. Berlin 13.565 do 13.595, Budimpešta 9.9072 - 9 9372. Milan 298 68 — 300 68. London 277.03 — 277.83, Newyork 56.645 - 56845, Pariz 222.71 do Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (19. t. m.j Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov hrastovih frizov, -70 % l.a, 30 % II.a. po kupčevi noti. fco vagon nakladal, postaja po 1000. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo.^ Cene" so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg. 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna po 387.5 — 390; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, nlač. 30 dni); baška. oromot-na po 320 — 315, za mai no 315 — 320, oin-kvantin po 320 — 325: oves: baški, zdrav, rešetan po 300 — 310; moka: fco Ljubljana, plač. po prejemu po 535 do 545. t Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet: 27 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa. 119 vagonov turšč^ee. 3 vag. moke ir. 3 vag. otrobov Cena pšenici se je ponovno nekoliko dvignila. Pšenica: baška. 77-78 kg 350 -355: baška 78-79 kg 350 — 355: baška (Tisa) 78-79 kg. 352.5 do 357 5 Oves: baški, sremski in bana-ški 252 5 — 257.5. makedonski 222.5-227.5. Turščica- baška. sremska in banaška 267 5 — 270; baška in sremska za maj 275 do 280; za iunij 277.5 — 282.5 Moka: ba-5ka «0*> in <0gg> 477-5 — 487 5: <2> 457.5 do 467.5; <-5> 437.5 - 447.5: '6> 397 5 do 407 5- <7> 332.5 — 342.5 Otrobi: baški v jutastih vrečah 227.5 — 237 5. Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.) Preokret v tendenci na inozemskih borzah je povzročil, da se je promet na dunaiski borzi skrčil. Cene sicer niso nazadovale, vendar ie konsum pri nabavkah zelo rezerviran. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: plenica: domaČa 43 5 — 44.5; madžarska Tisa (81-82 kg) 47.25 — 48.25; rž: marchfeld-ska 44 — 44 5; turščica: 3625 - 37; oves: domači 36 75 — 37. Moka c0> v | trgovini na debelo: domača 68 — 71. madžarska 68 — 70.5, rumunska 66 — 68, ameriška 69 — 74. Vremensko i»ov*o&*lo Wet«M»rolo5W M»»rt . M.tMinni 19 aprila 1928._ViSma barometra m8 m Kraj Cas »PHZovanja Lpjbhaua Maribor . 7.aureh . . Beograd . Sara levo Skopi ie Dubrovnik Split 8. g o lm m ae d» a E v M 5» 3 . ^mer vetrn in brzina • metrih j a <_ •u — i i Padavine Vrsta * mm do 9 vr 87 6-5 /-99 ■7fs9 5 1 8 59 I •58- y4 5 7 9 II U l 13 04 95 K4 6V ■A 8 SW 9 SW 7 SW 10 mirno mirno mirno S 8 S 6 7 le I li K 5 7 A dež dež 02 2.0 Solnce vzhaja ob 5.10 zahaja ob 18.49. hina vzhaja ob 5 04. zahaja ob 17.58. Najvišia temperatura danes v Ljubljani 16.4 C, najnižja 3.9 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Spremenljivo, semintja padavine. Nekoliko toplejše vreme. Tržaška vremenska napoved na petek: Lahki vetrovi z raznih strani Nebo spremenljivo. Temperatura od 12 do 18 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Ivan Bizovičar vrtnarsko podietie LJUBLJANA. KOLEZ1JSKA ULICA 16 priporoča si. občinstvu svoie bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence. $ooke in trakove za razne orilike Od marca napre^ bodo na razpolasro tudi sadike nai?lahtnei*ih cvetlic in ze-leniadi vsake vrste. Izoosojevanje deknraciiskib dreves »Lorberiev« za dvorane Prtonroča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov z naifineišimi cvetlicami Naročila na deželo se izvršuieio točno lil solidno. Brzojavke: Bizovičar. vrtnar. Ljubljana \ Edgar Allan Pol: Sod Amontillada Vse ostre Fortunatove besede sem prenašal, kakor sem pač vedel in znal; ko se je pa povzpel do žalitev in zasmehovanja, sem mu zaprisegel maščevanje. Vi ki poznate bistvo moje duše. si gotovo ne mislite, da sem svoje grožnje glasno iznesel. Gotovost moje odločitve mi je prepovedovala vse. kar bi bilo lahko oviralo moio namero. Fortunatu nisem dal ne z deianjern, ne z besedo povoda, da bi bil zadvomi! o mojem dobrem mnenju. Bil sem še naprej prijazen ž njim in on ni oDazil, da je moj smehljaj veljal misli na njegov pogin. Imel ie svoio slabost, ta Fortunato; bahal se je. da je poznavalec vina. Le malo Italijanov ima Dravo umetniško razumevanje Navadno se navdušujejo le za eno edino stvar: za sleparske manipulacije proti angleškim in avstrijskim milijonarjem V presoji slik in dragih kamnov ie bil Fortunato neveden bahač kakor vsi njegovi roiaki. Glede starih vin ie imel pa pošteno in gotovo sodbo. V tej stroki sem skoro iaz sam ostajal za njim: poznal sem italijanska vina dobro in sem mnogo kupoval, kadarkoli se mi je ponudila prilika. Bilo ie v norem času karnevala, ko sem nekega večera srečal svoiega prijatelja. Pozdravil me je s pretirano toploto. ker je bil precej pil. Bil ie maski-ran. Oblečen v tesno se Drilagajočo. pisano obleko, je imel na glavi smešno oblikovano hudičevo kaoo. Neizmerno sem ga bil vesel. »Dragi moj Fortunato.« sem mu dejal. »kako me veseli, da te vidim. Cuj — dobil sem sod vina. za katerega trdijo, da je Amontillado: jaz oa kar ne verjamem.« »Kaj?« je dejal. »Amontillado? Sod? Nemogoče! In sredi karnevala!« »Jaz dvomim,« sem odvrnil. »Bil sem pa tako nepreviden, da sem vino že plačal, ne da bi bil prej tebe vprašal za svet.« »Amontillado!« »Dvomim.« »Amontillado!« »Škoda da si zaposlen: poiskati moram Luchesiia Če ima kdo kritično sodbo io ima on Pove mi .« »Luchesi ne loči Amontillade od sherrvia.« »In vendar trdi nekai norcev, da se njegov vinski razum ravna tvoiemu.« »Nu, pojdiva!« »Kam?« »V tvoje kleti.« »Ne. dragi moi! Nerad bi izrabljal tvojo dobrosrčnost. Vidim, da imaš opravke. Luchesi...« »Nimam opravkov! Poidi!« »Ne, ne! Sai ni samo to. da si nameraval kaj drugega Ti si resno pre-hlajen. Klet ie strašno vlažna. Po obokih se je napravila soiitrova skorja.« »Pojdiva vendarle!« Fortunato me je prijel za roko in potegnil s seboj. Zagrnil sem si obraz s črno, svileno masko, se zavil v plašč, in dal, da me je s hitrimi koraki spremljal do mojega dvorca. Služabništvo ni bilo doma: vse je bil zvabil karneval na ceste. Dejal sem ljudem, da se ne vrnem pred drugim dnem in sem iim strogo zabičil. da ne smejo iz hiše. Vedel sem, da ne bo to zadoščalo in se bodo vsi skupaj porazgubili. kakor hitro odmaknem pete. Iz obročkov na steni sem snel dve baklji. dal eno Fortunatu. ga vodil skozi vrsto sob oo dolgih zavitih stopnicah navzdol in ga prosil nai mi Drevidno sledi Končno sva dospela do dna in sva stala ored vlažno globino Montre-sorskih katakomb Hoja mojega priiatelia ie bila negotova in kraguljčki na njegovi kapi so žvenkliali. »Sod!« ie dejal. »Ta je v ozadju,« sem odgovoril. »Vidiš to belo plesen vse na okoli?« »Soliter?« je vprašal. »Soliter!« sem pritrdil. »Kako dolgo že kašliaš?« On ie kašlial. kašlial. kašlial. »Pojdiva nazaj.« sem deial. »Tvoje zdravje je dragoceno Ti si boeat .spoštovan. ljubljen; ti si srečen, kakor sem bil nekdaj iaz. Pojdiva nazai! Zbolel boš in te odgovornosti ne morem vzeti nase. Sicer Da lahko Luchesi...« »Dovoli!« je dejal. »Ta kašelj ni vreden pažnie.« »Res.« sem dejal, »toda iaz te nisem hotel do neDOtrebnem vznemiriati. Po-žirek medoca ti gotovo ne bo škodil.« Izpil je steklenico. »Pijem na vse mrtve, ki tu počivajo!« »In jaz na tvoje dolgo živlienje.« Šla sva dalie. »Te kleti so orostrane.« ie dejal. »Montresorska rodbina ie bila številna in velika.« »Pozabil sem že tvoj grb.« »Velika zlata noga na višnjevem Doliu: noga drobi vzpeniaiočo se kačo, ki zasaja svoie zobe v Deto.« »In motto?« »Nemo me impune lacessit.« »Dobro.« ie dejal. Vino je plapolalo v njegovih očeh in zvončki so cingljali. Tudi meni je šel medoc v glavo. Prišla sva mimo vrste nakopičenih okostij in sodov do najbolj oddaljenega konca katakomb. »Soliter!« sem deial. »Poglej, kako ga je zmerom več. Zdai sva Dred reko. Mokrota kaplje skozi okostja. Vrniva se, preden bo prepozno...« »Ni vredno besede!< ie odvrnil. »Še požirek medeca!« Izpraznil ie steklenico na dušek in jo s čudno kretnjo zagnal v strop. Začudeno sem ga Dogledal. Ponovil je neobičajni zamah roke. »Ne razumeš? Nisi član bratovščine?« »Kako?« »Nisi zidar?« »Da. da.« sem hitel. »Seveda^ »Nemogoče! Zidar!« »Zidar.« sem odgovoril. »Znamenie.« ie dejal on »Tu.« sem odvrnil in Doteenil izooa plašča zidarsko toDatico »Ti se šališ.« ie vzkliknil »Toda pojdiva dalie k Amontilladu.« Na dnu grobnice se ie Dokazala druga. maniša. Ob stenah so bile do stropa nakopičene človeške kosti. Le ob če-trti steni so bile odmetane od zidu in tam je zijala zadnja odprtina. Bila je „Bremen" je jedva ušla pogubi Samo naključje je preprečilo, da se letalo ni razbilo ob skalah. Trojčki; Herman, Giinther in James. — Huhnefeld kandidat za državnega poslanca. — Fitzmauritze in Hiihnefeld sta se izkrcala ranjena! — Tudi kompas se je letalcem pokvaril med vožnjo. prenašali svoje ponočne molitve in pobožna bdenja. Ker je šlo mimo teh gostoljubnih menihov silno mnogo poto-valcev in kupcev iz oddaljenih dežel, se je njih izborna pijača precej hitro širila po svetu. L. 1671. so otvorili prvo kavarno v Marseillu, 1. 1672. v Parizu. L. 1693. je bilo v Londonu že nad 3000 javnih lokalov, v katerih se kuhali kavo. Gdč. Herta Jun-kers in pilot Mel-chior, ki sta odletela z nadomestnimi deli za »Bremen II.« v Montreal. trebi takega opazovanja za mladino V so-boN mtsar Stari trg 28. Reimer Del Sasso, Weber Tessitori, Wktman De Vimani, Cotič Zotti p— »Scuola«, učiteljsko glasilo T Milanu, Je pisalo h Geotilejevi šolski reformi: Za učitelje, ki bodo poučevali v italijanskem Jezika, Je neobhodno potrebno, da vsaj nekoliko poznajo manjšinski Jezik, in če ga ne poznajo. Je njihova dolžnost, da se ga priučijo. Poreče se morda, da se oni drugi toliko hitreje nauče italijanščine, ako učitelj ne zna njihovega lezika. To Je goro-stasna zmota. Odrasli se bodo učitelja izogibali, da ne pridejo v zadrego ne oni io ne .on In učenci? Kako iih more učitelj, ki ne pozna njihovega jezika, vzgajati ta izobraževati? Cim stopijo otroci iz šole, ne čujejo več oobene italijanske besede. Med počitnicami bodo pozabljati še ono malo, kar so se naučili. Tako bodo prihajali otroci iz šole napol analfabeti. — Kakor Je »Scuola« napovedala, tako Je v resnici. V fašistični šoli se učijo otrod peti, plesati igrati, osnovni pouk se rado opušča a razloga, da otroci ne razumejo učitelja, učitelj pa ne raz-ame otrok p— Regnikoli proti tržaški Industriji. V Žavljah Je velika tvornica olja. Po vojni so dobili v družbi »Oleifici Triesttai« premoč kapitalisti iz Genove. Pozneje so se združili z milansko »Ga-slini« v eno samo o-ljarsko družbo za vso Italijo s sedežem v MUanu Tovarno v Žavtjah so modernizirali in s početka se Je kazalo, da bo pod-letje delovalo Kmalu pa Je v Milanu prevladovalo nasprotstvo proti obmejni pokrajini in sklenili so, da se delo v Zavijah skrči Delalo se bo več drugodi, ? starih provincah, v Zavljah pa vedno manj Zopet bo narasti o število tržaških brezposelnih delavcev Regnikolsko ljubezen do Trsta, tako silno povdarjano po manifestacijah in predavanjih, osvetljuje zopet drastično žaveljski slučaj p— Angleški kapital v Tržiču. Angleška družba »So!way« Je kupila tovarno sode »Adria« v Tržiču Družba Je fašističnim radovednežem povedala, da ostane vse pri starem ta da se bo delo nadaljevalo Družba »Solway« ima svoje glavno podjetje in svoj centratai sedež v Rosl-gnanu pri Llvornn. »Popolo di Trieste« se boji. da b- prišlo čez čas nad tržiško tovarno sode kako presenečenje, to je, da bi se delo skrčilo ali celo opustilo in bi se povečalo podjetje v Rosignanu. Fašistični voditelji so napovedali primorski industriji razmah ta sijajne čase Godi pa se to. da regnikoiski industrijalci po vrstf ubijajo industrijo v Julijski Krajini! Sedaj bodo pomagali še angleški kapitalisti. TuriMo šolamo lastnega izdelka edino v delikatesi K. JARC, „Pri turistu" DUNAJSKA CESTA 7 Za rimo se konzervirajo — JAJCA že sedaj, ko so najcenejša. Vodostopno steklo in Garan-tol nudi Drogerija GregcyiČ, Prešernova 5. Dopisi MEDVODE. V nedeljo 22. t m. ob 4 url popoldne se bo vršila vprteoritev igre »Vdova Rošlinka«. Po igri veselica s plesom. Ker le čisti dobiček namenjen postavitvi spomenika pesniku Simonu Jenku, prosimo obilne udeležbe. 791 PTUJ. V soboto 14. t m. se le vršil ob mnogoštevilni udeležbi osmi družabni večer našega društva. Otvoril ga ie starosta br. dr Šalamun s kratkim nagovorom. Sle-dilo je nato predavanje o Društvu narodov, katero ie podal zelo zanimivo in plastični br Sluga Predavatelj ie v lepem govoru orisal zgodovinski razvoj, organizacijo, posebno pa delovanje in uspehe Društva narodov od prevrata dalie in žel zasluženo priznanje Temo »Bratstvo« pa ie podal nato prosvetar br. Sterk. ki namerava na vsakem večeru obdelati po eno sokolsko načelo Razgovor o letnem telovadiščn. ki je sledil predavanjem je bil prav živahen. Br ing Ozvald nam Ie prečital poročilo odseka o pripravah in proračunu Debata k' se le razvila pozr.eje pa nas je uverila da bo imelo društvo pri gradnji telovadišča močnn nporo v člansrvu. RADEČE. Dramatični odsek »Sokola« Je igral »Peg. srček moj« tako iztoorno. da se ie morala igra v nedeijo ponoviti Dvorana ie bila polna Režiserju vsa čast in priznanje. ŽELEZNIKI. Na Belo nedeljo Je gostoval pri nas dramatični odsek Sokola Gorenja vas - Poljane s skrbno naštudirano ln odlično uprizorjeno dramo »Sad greha« Vodilne ženske vloge so bile v rokah gispo-dičen Pavle Koširjeve. Zine Kendove In Mici Koširieve. od katerih ie prva podala tip razvajene žene naravnost dovršeno Od glavnih moških vlog. katere so igrali gg. Maks Pivk. lakob Poljanšek Joško Krapš in Stanko Brus. sta ustvarila prvi km profesor. drugi kot župnik prav dobrn pogo-dene naravne Mpe. Manjše vloge so bile isto tako dobro zasedene m ie drama v celoti zbog dobre igre vseh držala v napetosti navzoče občinstvo do zadnjega prizora. Dvorana je bila razprodana Želimo bratskemu društvu iz Poljanske doline še mnogo tako lepih uspehov in iim kličemo: Kmalu na svidenje! — Železnikarii. □□□CODDODDDDDLOJUIJUUUUUUUIJUIJ Zastopnike za prodajo Ratne štete iščemo« Vsi, ki niste zadovoljni s svojimi generalnimi zastopniki io delodajalci, obrnite se radi direktnih pregovorov na našo bančno tvrdko, ki dela z močnim kapitalom. Točno in direktno obračunavanje. Javite se na Jugoslovensko Rudoli Mosse A. D. pod znakom »Velika Provizija 183«. imnnnnnnnrinnnnnnnnnnnnnnnnni t Premalo je besed, da bi mogle opisati izgubo, ki nas je doletela. Naš dobri papa in soprog gospod RUDOLF PRETNAR višji davčni upravitelj v pokoju je včeraj, 18. t m. ob pol 12. uri ponoči zaspal ra vedno. Na zadnji poti ga spremimo jutri, v petek ob 4 popoldne na mestno pokopališče novomeško. Ob njegovem zgodnjem grobu jokajo brez tolažbo Novo mesto, 19. aprila 1928. 5098*a KLEMENTINA r o/. GASPARI soproga PRESELITVE s pohištvenimi in navadnimi vozovi * IZVRŠUJE točno, skrbno in najcenejše Javna skladišta družba z o. z Liubliana, Dunajska cesta št. 33 Shranjevanje pohištva v suhih skladiščih IIMII—MIMHI Neizprosna smrt je zahtevala našega večletnega čla» na upravnega odbora in nadzorstva, gospoda t Franca Hrašovca trgovca v Radovljici i Pogreb pokojnika bo v soboto dne 21. t m. ob 5. tiri popoldne iz hiše žalosti v Radovljici Zaslužnemu sotrudniku ohranimo trajen in časten spomin. V Radovljici, dne 20. aprila 1928. MESTNA HRANILNICA V RADOVLJICI Priporočajte povsod »PONEDELJEK" # Narx>alcu in, ara. dopu*. Lcovojt, tnalih, oglasou, j+pudah, m. Oglasna od, cL&Uk -Jutra,'. hubtjarui, TaL. rt jao'2 Mnstnioita., JLaJU, oglcurL. ]u> jIu zj^o u posr^do+jabi* tn, roa^aL oa. rvcuTuub* obcuisioa, vsaka. bestsia, pas* — Naj mcuysi zsi*sak Di*, 5--, Prielojbuia, ilfro Via,js Ust, pristojbin* jt> uparlcu ti ooajuun. t, uaroctlotru, c*r n. oglasu prufbcua. čtkovru mcun, posbu> ira, niifltC* Cfubi^OJUh.st- tl&4X. ______t Pul jrv Hotel «SIavlja» Malinska, otok Krk Poznano slovensko kopa lišče, blaga klima prvoraz redna domača in ino*tran ska kuhinja, domače dal matinsko vino Zahtevajti-prospekte! Cena do 1 maja 65 Din (soba in oskrba). 1263« Služkinjo k 8 otrokom (9 3 leta in novorojenčku) sprejmem — Biti mora zanesljiva zdrava, poštena in lepega ve denja vajena varstva in vzgoje otrok te. opravlja nja vseh del združenih z otroci Biti sme tudi sta rejša, samo z dobrimi spričevali Plača po dogovoru Bližina Bleda Naslov v oslasnem oddelku »Jutra* 12740 Moško pisar, moč ▼ lesni stroki dobro izur jeno, išče za takojšnji na stop večja lesna industrija na Dolenjskem. Prednost imajo oni. ki so tudi prak tično vprzirani Ponudbe z navedbo referenc na poštni predal št. 153. Ljubljana — glavna pošta. 12749 Medičar. pomočnika samostojnega delavca takoj sprejmem. Ponudbe na orrlasni oddelek »Jutra* pod »Medičarski*. 12755 Učenko 1 naobraženo, sprejme šivilja Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12852 Za veliko restavracijo sprejmem družabnico, sposobno prevzeti točilnico ali mesto kuhinjske blagajm-čarke. Ponudbe na podruž nico »Jutra* v Mariboru pod šifro .Udeležba 25.000». 12859 Pek. pomočnika treznega, dobro izvežbane-ga, za skupno delo rabim k parni peči Peter Alešo-vec, Kranj. Sprejmem tudi 2 učenca in 2 pomočnika za raznaš^nje kruha. 12803 Gospodično dobro pisarniško moč sprejme stavbna pisarna. Ponudbe z navedbo referenc na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiva 66». 12774 Čevljar, vajenca spreime Janko Božič, čevljar "v Kranju. 12804 Frizerko samostojno in dobro IzveJ hano, veščo ondaliranja manikiranja in vodn» on dulacije. Išče za »talno Mate Dill. Vinkovci A!«>k Randrca ulica 7 1220n Pomočnika in vajenca ra slikarsko in pleskarsko obrt takoj sprejme Alojzij Stiplošek, Bled. 12778 Inženjer ia gradnjo prosre, potreben za takoj Nujne ponudbe z dokumenti na naslov: M"irko Milutinovič, advokat, Beograd, Deligradska br. 1. ' ? Tp3 prvovrstne M1NIKERKE z znanjem nemškega jezika sprejmemo. — Obrniti se je z oferti na Braču Grozdanič, Beograd, Terazije 25. Samostojen teracer veSč tudi v izdelovanju balustrad in stopnjic iz umetnega kamna — dobi službo na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe s priloženimi spričevali na ogl oddelek »Jutra, pod šifro »Teracer* 12616 Več izučenih šivilj klobukov (štafireric) sprejmem takoj v tovarno klobukov Bogataj & Jane — Radovljica Plača po dogovoru ali akord. 12671 Mladega šoferja izučenega mehanika neoženjenega. marljivega, sprejme tt. Dr. A. Wander d. d. Zagreb — kamor je nasloviti ponudbe s prepisi spričeval. 12847 Agenta dobro vpeljanega, iščem za elektromehanično stroko. — Vprašati v kavarni Emona od 9 —10. ure. 12841 Točilca na račun ia topliško restavracijo se sprejme. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod šifro »Kavcije zmožen«. 12858 Plačilna natakarica s kavcijo, za sezono v topliško restavracijo in servirarice dobijo mesto. Ponudbe na 02la=ni oddelek »Jutra* pod šifro »Sajzonska služba*. 12860 Prodajalko Izvežbano v trgovini mešanega blaga, z večletno pr.ikso iščem za stalno mesto. Plača po dosrovoru. — Ponudbe na poštni predal št. 31, Maribor. 12862 Kuharico ta restavracijo. mlnjSo — tudi začetnico spreime Velika kavarna v Mariboru. 12864 Servirarico ta kavarno sprejme takoj Velika kavarna v Mariboru 12863 Učenko ki ima vpselie do trgovine z mešanim b^gom. nekoliko zmožnr> v kuhinji in gospodinjstvu, spreime TTin-Vo Humer, Sv. Križ pri Litiji. 12825 Trgovsko moč prvovrstno, sprejmem v pisarno. Biti mora dober organizator, z večletno prakso v industrijskih podjetjih Ponudbe z navedbo zahtev kov poslati na naslov: P. Majdič, ind. podjetje, Celje 12805 Prepričajte se predno pričnete z delom! Iščemo poštene in zanesljive zastopnike proti fiksni plači 1500 Din in proviziji do 5000 Din mesečno, za prodajo lukrativnih predmetov. Banka Zumbulavič. Aleksandrova cesta št. 12. Ljubljana. 12831 Šivilja se priporoča za delo na dom. Ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna 33». 12801 Pisarna krojne šole Ljubljana, Stari trg št. 19 sprejme pisarniško prakti-kantinjo z znanjem nemščine. 12830 J?clian'D se temeljito tn trajno oa vadite Najboljše oriznalni ee in reference — Prijave vsak dan od 9 —11 tn od ž —8 v Ljubljani Beethov nova ulica 4. pritličje. — Pavla Kovač. Sp^cijalisttnjs /.a govorilno gimnastiko «S Pozor, filatelisti! Vredno prodam razne jugoslovanske in inozems-ke znamke, kataloge, 20 letnikov »Senf Briefmarken-journal* ter razne potrebščine za zbiratelja znamk. Dopise pod »Ugodna prilika* na podružnico »Jutra* v Celju. 12808 vIMmia Luksuzni avto šest-, event sedemsedežni. z zaprto karoserijo, k' se lahko »premeni v odprto s fino, usnjato tapecerijo najboljši evropski visoko turni motor, nov* Boscbe-va razsvetljava — dobro ohranjen ter jako pripraven za družinsko, poštno vozno, kakor tudi avto taksno uporabo kakega le toviiča, po ugodni ceni naprodaj Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Avto 25.000*. 12416 Tovorni avtomobil na oglje aH bencin, t ali brez prikolice proda ali zamenja za osebni avtomobil Zeljezni Majdan i Tali-ona Topusko d. d. — To puško. 12668 Magnet in razplinjevalca za močan stabilen motor prodam po riziki ceni. Vprašati v gostilni Boje, Moste pn Ljubljani. 12SC9 Žganjekuho popolnoma urejeno, proda radi preselitve F. C v e k. Kamnik. 12744 Hrastove stopnice v dobrem stanju, z ograjo naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 12759 Parna žaga lesna industrija z vodno močjo, pri postaji v /ozd nem okraju. v obratu, radi selitve naprodaj Cenjme ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod »Dobičkano? no*. 12318 Prid* (ki Za bolne na sladkorni bolezni priporoča vedno s v e i o grajam moko tvrdka A Volk v Ljubljani, Resljeva cesta 24. 12686 Mayerjev leksikon 6 zvezkov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12822 Ključavničarski preddelavec več let praktično izvežban pri avtomatičnih strojih — (Schrauben und Fa«sonauto-maten). izurjen v izdelova nju orodja ter absolvent tehn tečaja, išče primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Izurjen 34*. 12587 Iščem službo v pisarni, za potnika, skla liščnika ali kaj drng-ga Pismene ponudbe na ogla* oddelek »Jutra* pod lifro »Za vse uporaben*. 11988 Natakarica z osebno pravico, želi mesta. — Naslov na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Osebna pravica*. 12680 Fotograf, pomočnik mlad, dober retušer negativ in pozitiv želi mesta v boljšem ateljeju s 15 majem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12697 Trg. pomočnik mlad, vojaščine prost, vešč mešane stroke, želi službo v kaki trgovini v mesto Razpolaga z 8000 Din go tovine. Ponudbe na ogla» oddelek »Jutra* pod šifro »Služba*. 12707 Prodajalka mešane stroke, prvovrstna moč, z dobrimi spričevali, želi službo za takoj ali s 1. majem. Naslov v oglas, oddetku »Jutra*. 12837 Natakarica išče službo v dobro obiskani gostilni. Gre tudi za gospodinjo k železničarju ali na orožniško postajo za kuharico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vajena vsega dela*. 12807 200 Din dob) oni. ki mi preskrbi do 1. maja dobr0 službo prodajalke mešane stroke. Naslov prosim na oglasni oddelek »Jutra*. 12812 UGODNA PRODAJA AVTOMOBILOV ti droge roke: "i Oakland limuzina tipa 1927. 4 vrata 5 • sedežen, vožer ca 4000 km. skora nov. 01 o SS.OOfl > Oakland Šport Tod rlng. 1926, odprti 5 sedežen. tek dobro ohranleaa. Din 60.0(1« ;eč Chevrolet foo rlng-ov, 1927, od prti, 5 • sedežni, v zelo dobro obra njenem stanlu, ma k) roženi, od Din (0 000—48.00« /eS Chevrolet Ton rlng-ov, 1926, do bro ohranjeni, od Din »0 000—35.000 ' Plat S01 Šport. 4 - sedežen, brezht ben, «ume skora' nove. Din 40.000 • Plat S03. odprti S sedežen Izvrs* no oh'an|en. ma1' veže n Din 55-Oftfi • Itala. odprti. 4-se dežen modema ty oa. v dohreni sta nja. Din 2S.00I1 • S. 4. M dvosede? ai. poldirkaJni, Din 25.00« i Pord. 1926. dobrf ohranjen Din 15.00« i Itala, tovorni, tri tonski, pohie^ ga m* Din *l7.0ftn Pengeot Šport, 4 se dežen, tipa 26, do bro ohranjen. Cena Din 35.000 Pri f & Uli. Baref & [o. LJUBLJANA Dunajska cesta 12 Te! ton 22-92 Motorno kolo dobre ohranjeno, kupim. — Naslo„ v oglasnem oddelku »Jutra*. 12731 Motorno kolo ugodno proda Lovro Sebe-nik v Ljubljani, Knezova ulica 28. 12851 BSA motoclkelj najnovejši modeli 1928 so dospeli. Zahtevajte cenike od zastopstva »Automobiles Motocvcles*. Maribor, Trg Svobode 6. Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Ljubljana, Poljanska cesta št. 3 Telefon 2942. 12380 Motorno kolo v najboljšem stanju, t ali brez prikolice kupim. Ponudbe z natančnim opisom na naslov: Marko Vrhov-nik, Mežica, rudnfk. 12883 Žima /.a modroce najbolj?« in najcenejša pr) /VL M A S T E R L tovarna žime '»tražišče pri Kranju Nogavice -aznlh vrst najceneje pri poroča Osvald D o b e i e Ljubljana Pred škofijo 15 «< Vrvarske izdelke najboljše kvalitete fcupit-najreneje v največji tovarn lueoslavlie — Mphaničn-vrvarna Šinkovce Srosnplje. 261 Najboljši koks Oebtn VVolfov* ulic* t/li Ul Spalnice masivne, iz različnega lesa, nudim najceneje Na Jlov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12792 Moderno opravo za mesnico, malo rabljeno, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 12644 Spalnico v staronemškem slogu, pro dam Pojasnila daje Toni Sajovic, Kranj 183. 12G51 Pozor, dame! Obveze za čelo proti gubam. kakor tudi neškodljivo kremo za masažo lica razpošilja dama. Cena 30 Din za vse. Pismena naročila je javiti aa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mladostni čar*. 12849 Palce fižoiovke do 3u0 komadov ali poljubno število naprodaj — go-tilna Strelišče. 12827 Veliko stiskalnico (prešo za 12 hI) zelo ugodno prodam. Vpraša se v vili Turner, Fram. 12839 Spalnico kompletno, svetlo poiitirano, iz hrastovega iesa — čedno izdelano zunaj in znotraj, prodaji in j0 postavim na dom v Ljubljani ali na kolodvor za 4250 Din Anton Stolfa. Sp. Loka — pošta Krašnja. 12828 Vrtnarji! Di.e 20. aprila 1928 ob 16 % se vrši na Ambroževem trgu št. 3 javna dražba raznih premičnin (200 vrtnarskih oken, različno pohištvo, slike, vrtnarsko oredje, različne cvetke in zelenje v lončkih, dalje 1 stojnica z velikimi šipami, s cementno opeko krita itd. Interesentje se vabiio 12844 Prostovoljna razprodaja pohištva bo 23. aprila 1928 na Vi-dovdanski cesti št. 20/1. 12772 Žalno avbo pristno, staro, gorenjsko li dobro ohranjen moški cilinder prodam. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra*. 12818 Kontrolna blagajna »National* poceni naprodaj The Rex Co., Ljubljana — Gradišče 10. 12815 Ajdovo moko po 5 Din in činkvantin zdrob po 4 Din, prvovrstne izdelke pošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik — Gorenjsko 58 ■^Svv fe\f.m'.}i -htiHi- * •'v* Pisarniško oirsro z različnimi predali za knji ge. tiskovine itd., kupim Ponudbe z opisom in ceno ia oglasni oddelek »Jutra« i>od »Omara*. 12709 Brizgi jo za umivanje avtomobila, dobro ohranjeno, kupi E. Resman, Ptuj. 12811 Skladišče tik kolodvora v Celja na izredno lepem prostoru od 'Prometna točka*. 12843 Renomirano gostilno večjo, v sredini Ljubljane oddam v najem za več let z ali brez inventarja Pismena vprašanja na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Oddam takoj*. 12854 Družinica 4 odraslih oseb, prosi usmiljena srca za stanovanje 2 sob za 1. maj. Ponudbe na oglasni oddel"k »Jutra* pod Nedolžno preganjani*. 12853 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. majem. Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra 12855 Trgovcu z deželnimi pridelki ponujam stanovanje več sob v večjem kraju štajerske — blizu mesta in ob železnici Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Lahka eksistenca*. 12861 I moč, kot tehničnega likvidatorja, išče 7avarovalnfca v stalno nameščence Ponudbe na ogl odd. »Jutia" pod šifro „Likvidator". Sobo s brano uosebni vbod tn elektrika oddam takoj 2 gospodoma ;>o 650 Din mesečno na Sv Jakoba trgu 5. 1263' Opremljeno sobo lepo, t električno ratsvet Ijavo, popolnoma separira no, s prostorom za kuhinjo in pritikline, oddam » 1. majem zakoncema brez otrok ah dvema gospodičnama v Rožni ulici 81/1 12846 Opremljeno sobo oddam a 1. majem 2 go spodoma ali gospodičnama. Istotam sprejmem gospo dično kot sostanovalko — Ani Palovc, Stari trg št. 17 12813 Opremljeno sobo zračno, z 2 posteljama, v centru takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12814 50.000 Din posojila išče trgovec na deželi na svoje posestvo na I. mesto. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Sigurnost*. 12826 Peka stroikovnjaka, s primernim kapitalom, iščem kot dru žabnika. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Parna peč*. 12802 2e vpeljano podjetje prodam v industrijskem kraju v Sloveniji, ali pa sprejmem sodelujočega družabnika pod zelo ugodnimi pogoji, radi bolezni v družini. Potrebni kapital cca. 100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodno 100.000*. 12820 m »j > Anton Žager Pričakujem 20. t. m. opoldne na kolodvoru Celje. — Franc Rodan. 12850-a «Ljubav» Dvignite takoj pismo! 12835 17 km Pošljite vsaj kratek pozdrav, da se uverim, da ni bilo ubito moej hotenje in moj prelepi sen že v vsak danjosti prihodnjega dne 12842 Allie there is a letter from Neal 'o You at the adm. o! this paper. 1283-1 «Senta 44» Kaj pomeni to molčanje'' Sporoči takoj! Tvoj naj dražji. 1281'- Mlado, brejo kozo švicarsko, ugodno prodam v Trnovem, Kopališka ul. št. 2. 12821 Kratek klavir poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12856 Pianino po skrajno nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12829 liiMil Mi stroji II ..ILIRIJA' Nadomestni deli in vst orodje za šivalne stroje Generalno zastopstvo Em. Fischer Zagreb, Sudnička ulica 3' II Zahtevajte nonudbo Prvi uspeli polet Eurooa-Amerika na aeroplanu »BREMEN" Kapetan Koehl brzojavlja: „Ob priliki poleta v Ameriko pokazalo se je SHELL-VOLTOL pod najtežjimi okolnostmt kot osobito zanesljivo maziio". \ Anglo - Jugoslavensko petrolejsko d. d. Zagreb LJUBLJANA Maribor Celje Ptuj bwji8 ;.,■ -''i*i,i- , siuk^*1«***'jtjf.-i.is Xe morete izhajati pri plačevanju usiužbenskega davka brez brošure: fin. svet. JOS MOSETIZH: Uslužbenski davek Obsega zakon, pravilnik, davčne lestvice, obrazce za napoved davka, razne izvršilne predpise in pojasnila. Brošura velja 18 D-in, s poštnino vred 20 Din. Istotam se dobivajo tudi davčne lestvice za preračunavanje davka po 2 Din io obrazci za napoved usiužbenskega davka po 1 Din. Knjigsrna Tiskovne zadruge v Ljubi ani, Prešernova 54, podružnica v Marboru, Aleksandrova ul. 13. V-')> 'V i ^m.m^ Mestni pogrebni uvod MINKA HRAŠOVEC pL HOMANNSGCLT roj. HO-MANN naznanja v svojem in svojih sorodnikov imeaiu tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni sam - edamec, gospod Franci Hrašov pl. HomannsgOl v 32. letu svoje dobe, po dolgi, mukapoM bolezni, ki Jo je vdano pre našal, v sredo, dne 18. t. m. ob ^ 7. uri zvečer, previden s sveitotadsitvi, mimo v Gasipodu zaspal. Truplo nepozabnega mofiega'edimca bo v petek, dne 20. aprila ob 9. uri dop. po blagoslovitvi prepeljano iz ljubljanske splošne boMce v Radovljico, kjer se vrši pogreb v soboto, dne 21. t. m. ob 5. uri po,p. na farno pokopališče. Sv. maše za duštniice se bodo darovale v več cerkvah. Radovljica, dme 19. aplia 1928. Ureiuie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar ja Franc Jezeršek. Za inseratni del jeodgovoreo Alojzij Novak. Vsi ? Ljubljani