288. številka.
Ljnbljana, v četrtek 16. oktobra-
I«haja vsak dan »verter, izimsi nedelja in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rake dežele za vse leto lt> gld., z.i pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa iedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto  13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom raftuna »o
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., Če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Upravni Stvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razne misli.
v.
Kaj so sklenili nemški poslanci v Pragi pri posvetovanji pred začetkom deželnega zbora, to je še tajnost. Posvetovali so se gotovo o spravi in o tem, kaj storiti, če se sprava razdere. Nemško-liberalni list na Dunaji, ki ima tesne zveze z levičarskimi vodjami na Češkem, pravi: Mnogi nemški poslanci mislijo, da treba priganjati, da se postavijo na dnevni red one predloge o spravi, za katere je treba dvetretjineke večine. S tem se bode pojasnil položaj. Kaj bi nemški poslanci storili, če se omenjene predloge zavržejo, tega omeojeni list ne pove. Da bi ostavili deželni zbor, tega mi skoro ne verjamemo.
Mogoče je po tem takem, da pridejo v deželnem zboru te osodepolne predloge na vrsto. To sta dve: razdelitev volilne skupine veleposestva v več volilnih okrajev in uvedenje narodnih kurij. Nemški listi naglašajo neizogibno potrebo, da Nemci dobe kak sedež v deželni upravi in da bode liberalno velepoBestvo tudi zastopauo v deželnem zboru. Nam se ta potreba ne dozdeva tako nujna, če je Nemcem toliko za sedež v deželnem odboru, zakaj so se pa kujali ob začetku sedanje postavodajne dobe? Prišli naj bi bili v zbornico, pa bi v skupini mest gotovo bil voljen Nemec v deželni odbor. Pa tudi sedaj se temu nedostatku lahko odpomore. Staročehi, ki so večinoma še kolikor toliko naudu-Seui za spravo, če tudi si tega javno pokazati ne upajo, imajo v deželnem odboru oba sedeža v skupini mest in industrijskih krajev. Prav labko odstopijo jeden mandat Nemcem, pa je nedostatku od-pomagano. Isto tako tudi po kompromisu lahko pridejo nekateri ustavoverni veleposestniki v deželni odbor. Ni treba druzega, da odlože nekateri konservativni posestniki svoje mandate, kar lahko store, ker bi po premeni volilnega reda itak vsi sedanji konservativni poslanci ne prišli v deželni zbor. Tako je sedaj jasno, da Staročehi in veleposestniki lahko brez Mladočehov, da, proti volji Mladočehov, ustrežejo dvema željama Nemcev, in  zaradi  tega  ni   treba   spravljati   v razgovor
predlog, o katerih se ve, da bodo skoro gotovo zavržene in s katerimi bi se Še le prav razdražili duhovi.
Ti dve predlogi tudi sedaj iz mnogih uzrokov nesta umestni, da bi se o njih razpravljalo. Ker se začenja gibanje za občno volilno pravico, pač ne kaže, da bi še sedaj ugibali in premišljevali, kako bi prikrojili sedanje volilne rede, da bi se dali dlje časa obraniti. Uvedenje kurij bi bila tudi le velika ovira za parlamentarno delovanje. Manjšina bi potem vselej lahko ovirala parlamentarno delovanje, če bi brezozirno porabljala svoje orožje. Tudi bi se s tako premembo volilnega reda dobili veleposestniki preveliki upliv. Da predpravice veleposestnikov neso dandanes osnovane, o tem smo že govorili in zatorej tudi ne kaže njih predpravic de povekšati. S premembo volilnega reda v veleposestvu, bi se pa tudi le bolj utrdilo gospodstvo veleposestnikov, ker bi se potem mej njimi napravila sloga. Sedaj vsaj jedna polovica nasprotuje drugi in zatorej slabita svoje moči ter ne moreta toli uplivati na javne zadeve.
Sploh se pa mora sprava precej predelati predno dobi tako obliko, da hode moči o njej resno govoriti. Treba je še poprej aovih dogovorov mej Nemci in Čehi Mi ne stoj i »no na stališči Mladočehov, ki trdijo, da sprava ni mogoča brez obnovljenja češkega državnega prava, ker bi bilo preop-timistično misliti, da se bodo pri sedanjih odnošajih dali Nemci za to pridobiti. Če bi se tudi morda ta ali oni, ali recimo cela nemška frakcija izrekla za državno pravo, bi s tem še ne bilo dosti pridobljeno, ker nemški narod bi gotovo obrnil hrbet takim svojim zastopnikom in poslednji izgubili bi tla pod nogami, kakor so jih Staročehi. Nemci so toliko govorili in agitovali proti češkemu pravu, da bi sedaj svoje politike nakrat ne mogli spremeniti. S tem pa ne rečemo, da bi se Čehi morali odreči češkemu pravu, a o tem bodemo še kedaj pozneje govorili. Za danes le toliko rečemo, da se tudi brez obnovljenja Češkega državnega prava dado doseči povoljne razmere mej Nemci in Čehi, če ne stalno, pa vsaj začasno.
Nekaj druzega pa morajo Čehi z vso odloč-
nostjo zahtevati, in to je, da se sprava izvede ne le za Češko, ampak tudi za Moravsko in Šlezko. Če Nemci v to ne privolijo, ne kaže Čehom sklepati nobene sprave ž njimi. Vse, o čemer so bodo sporazumeli za Češko, veljati mora tudi za Moravsko in Šlezko. Če Nemci v tem ali onem oziru glede Moravske in Šlezije ne prijenjajo, tudi Čehi ne smejo prijenjati Nemcem na Češkem v baš istem oziru. Če se bodo Čehi po tem ravnali, ne bodo zašli na napačna pota, kakor so na Dunaji pri dogovorih. Sedaj se jim ponuja prilika, da še lahko kaj store za svojo brate v Moraviji in Šleziji; ko bi se sprava za Češko že jedenkrat dognala, ne imeli bi več take priložnosti. Ako se Čehi postavijo na to stališče, bodo kurije Že „a priori" pokopane, ker jih Nemci za Moravsko in Šlezko dovoliti no bi hoteli. Odstranjena bi bila torej nevarnost, ki bi ovirala ne le razvoj češkega narodu, temveč tudi daljši razvoj parlamentarizma.
Mi vemo, da bode vtuda na vae mogočo načine pritiskala na Čehe, zlasti na Staročehe. Mej drugim se že sedaj razširja vest, da odstopi sedanja vlada. Mi smo Že pojasnili, da se takega stra-šenja ni bati, in preverjeni smo, da se tudi Čehi ne bodo dali prestrašiti. Nevarnejše se pa nam zdi, če vlada nakrat obljubi, da je pripravljena dovoliti češki notranji uradni jezik. S tem bi gotovo pridobila vse staročeške oinahljivce za spravo, morda pa tudi kacega Mladočeha. S to koncesijo bi pa pravo za pravo Čehi dosti ne priborili. Po naših mislili je za češki narod važneje, da se zagotovi obstanek Slovanom na Moravskem in v Šleziji, nego pa dovoli češki notranji uradni jezik. Nemški notranji jezik, če tudi se ne strinja z ustavo, vender ne preti obstanku Češkega naroda, pač pa prete mu nemške učilnico in nemško vnanje uradovanje v Šleziji in v Moraviji. Zato pa od euergičuih Mladočehov pričakujemo, da za skledico leče, za češki notranji jezik, ne bodo izdali mnogo važnejših Čeških interesov na Moravskem in Šlezkem, kajti s tem bi se neodpustno zagrešili proti češkemu narodu. Sprava za vse dežele češke krone ali pa nič, to mora biti gaslo vsem češkim politikom v sedanjem času.
LISTEK.
Med knjigami in ljudmi.
'Ćeš ki spisal Bvfttopluk Čech, preložil I. Skalar )
II.
(Daljo.)
Jutranji žarki, ki so se boječe krudli skozi listje velikanov obdajajočih v polukrogu velikanski simbol modrosti in sile, zlatili so krasno najvišje kodorce svetlih las, vijočih se v prostih kodrih po vratu in lepo zaokroženih ramah mladostne jez-darke. Oblečena je bila v priprosto obleko, ki je sicer v svojih posameznostih pričala o boljšem stanu, a v celoti je bila nekako malomarno fantastično prikrojena, obnošena, sem ter tija raztrgana. Na strani proti njemu viseli sta ob boku snnginem okrogli nožici pod čipkastim robom svetle obleke in na njih sta so zibala ljubezniva brezpetuika, katera sta bila videti, kakor bi bila v letu s prsti vjeta.
Obraz devojkin, ki je bil na polu od njega obrnjen, je bil majheu, lepih, gospodskih potez in je zanimal motrilca kakor s svežnostjo bele polti in rožnega nadiha lic,  tako z otroško sanjavostjo
razprostrto po njem in gledajočo izpod od solncu pozlačenih trepalnic preko nedrij sfinginih v. listnato ozadje. Šestnajst let je bila najvišja starost, katero je prisojal Vaclav temu ljubeznivemu bitju.
Zdelo se mu je, kakor da vidi pred saboj knjeginjo jutra, v kateri je zjedinjena i toplota solnčnih žarkov, i svežost porošenih cvetek, i Življenje prebujajoče se prirode, i tiha, v najslabšem pianisimu začenjajoča se godba bučel in mušic, tičev in daljnih, daljnih zvonov ....
Dolgo je stal Vaclav zaglobljen v malo kra-sotico in dolgo je ona nepremično sanjarila; naje-denkrat je obrnila glavico, in njen sanjavi pogled se je srečal z očesom nepričakovanega občudovalca. Strah, osuplost in sramežljivost so naglo preleteli njen obraz; potem spolznila je njena ročica naglo z grapastega, zamišljenega cela, skokoma sta bili njeni nožici na surovem podatavci in z nekoliko brzimi koraki je izginila devojka za gostim zelenjem dreveB, ne zmenivši se, da je jeden ljubeznivih brezpetuikov ostal sirota na kamenitom podstavci.
Vaclav je gledal še na vrat kameuite sfinge in povpraševal sam sebe, ni li bilo stvor njegove zbok opuščenega parka pesniški razpoložene domišljije, kar se je pred hipom v čarobni kreposti dvi-
galo ondu mej levom in Žensko, na meji modrosti in sile. Ali osirotili brezpetnik na podstavci je razpršil vse dvome.
Naglo je stopil k njemu in pobral mali dokaz istinitosti, katero bi bil morda brez njega odsodil v kraljestvo krasnih sanj.
Držeč brezpetnik v roki, gledal ga je zamišljeno. Premišljeval je nad njim, kakor Hamlet nad lobanjo, seveda o manj žalostnih stvareh, o kakeršnih so baš more premišljevati nad majhnim, nežnim brezpetnikom, iz katerega je pred hipom ušla nožica ljubeznive devojke.
Čegav si? ga je vprašal Vaclav. Kako se imenuje plaha tvoja zapovedovalka ? Ali stanuje v gradu? Gotovo, kako bi prišla tako brzo zjutraj v park. Ali čegava bči je? Morda nemega ključarja? Ali pripada številu šestih Dijau brez polu-meseca, katere je uelepi don Juan taka sramotno obsodil? Proč, nespametna misel!
Po daljnem brezuspešnem popraševanji brez-petnika in samega sebe se je zaljubljeni Hamlet prepričal, da na ta način ničesar ne izve, in da je najbolje spraviti bajni brezpetnik, s ćegar pomočjo gotovo še danes ali jutri najde krasno pepeluško. Z vzdihom je torej shranil dragoceuo najdbo v naprsni Žep. (Daljo prih.)
Deželni zbor kranjski.
V predvčeranji prvi seji bile so izročene vse priloge k poročilu o delovanju de/, odbora za dobo od 1. septembra 1889 do 31. avgusta 1890 dotičnim odsekom (to je fiaančnemu in upravnemu) v pretres. Priloge, katerih je skupaj 32, so naslednje: Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izkaz o gospodarjenji s kranjskim  učiteljskim pokojninskim zakladom za leto  1889.   Proračun zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1891. Poročilo dež. odb., s katerim se predlaga računski sklep deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1889, ločen za šolo in gospodarstvo. Poročilo dež. odb., s katerim se predlaga proračun deželne vinarske, fmdjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1891    Poročilo dež. odb., zadevajoč brezplačni odstop nekaj zemljiških parcel poleg deželnega muzeja Rudoltina za napravo javnega prostora. Poročilo dež. odb., s katerim se predlagata muzejskega zaklada računski sklep za leto 1889. in proračun za leto 1891. Poročilo dež. odb., s katerim se predloži računski sklep bolniškega zaklada za leto 1889. Poročilo dež. odb., s katerim se predloži računski sklep porodniškega zaklada za leto 1889. Poročilo dež. odb., s katerim  Be predloži računski sklep najdenškega zaklada za leto  1889. Poročilo dež.  odb., s katerim se  predloži računski sklej) blazoiškega  zaklada za  leto 1889.   Poročilo dež. odb., s katerim se predlaga računski sklep deželno-kulturnega zaklada za   leto  1889.   Poročilo dež. odb., s katerim se predlaga proračun deželno-kul-turnega zaklada za leto 1891.   Poročilo dež. odb., s katerim se predlaga računski  sklep norm. šolskega zaklada za leto 1889.   Poročilo dež. odb. z načrtom zakona, s katerim se nekatera določila deželnih zakonov z dne 29. aprila 1873. leta, dež. zak. št. 22, in z dne 9. marca 1879. leta, dež. zak. št. 13, prenarejajo, oziroma dopolnjujejo. Poročilo dež. odb. o uravnavi zdravstvene službe v občinah. Poročilo dež. odb. tikajoče se razširjanja trtne uši po Kranjskem.   Poročilo dež. odb., s katerim se predlaga računski sklep deželne  prisilne delavnice za leto 1889. Poročilo dež. odb., s katerim se pred • laga proračun deželne prisilne delavnice za leto 1891. Poročilo dež. odb., s katerim se predloži proračun bolniškega zaklada  za leto  1891.   Poročilo dež. odb., s katerim se predlaga računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1889. Poročilo dež. odb., s katerim se predlaga proračun gledališkega zaklada za I. 1891. Računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1889 in proračun za 1. 1891. Poročilo dež. odb., 8 katerim se predloži proračun porodniškega zaklada za 1. 1891. Poročilo dež. odb., s katerim se predloži proračun blazniškega zaklada za leto   1891.   Poročilo dež. odb., s katerim se predloži  proračun najdenškega zaklada za leto 1891.   Poročilo dež. odb., zadevajoče ustanovo za operaterja.   Poročilo dež. odb. o podpori za višjo dekliško in gospodinjsko šolo pri Uršulinkah v Ljubljani.   Poročilo dež. odb. glede jezikovne uredbe na c. kr. državni višji realki v Ljubljani.   Računski   sklep   deželnega posojilnega zaklada za leto 1889.   Proračun deželnega posojilnega zaklada za leto 1891.   Računski sklep deželnega zaklada ze leto   1889,   Poročilo dež. odb. glede pooblaščenja za pobiranje 20% presegajočih priklad za cestne namene.
S>oi i t len i razgled.
Notranja <ležele.
V Ljubljani, 16. oktobra. JJeželni zbori.
O dolenjeavstrijskem zasedanji se je takoj v prvi seji predložila predloga o zjedinenji pred-krajev z Dunajem. Namestnik je pri tej priliki v dolgem govoru dokazoval, da se prebivalcem pred-krajev ni bati, da bi se jim povišali davki, če se pridružijo Dunaju, in našteval ugodnostij, ki jih bodo imeli od zjedinjenja. Njegov govor, dasi je bil jako lep, vender ni preveril nobenega izmej nasprotnikov zjedinjenja, da bi prebivalstvo zares od zjedinjenja imelo kaj dobička.
V češkem deželnem zboru bode StaroČehe letos vodil Rieger, kakor jih je prejšnja leta. Svojega mandata ne misli odložiti, kakor tudi njegovi somišljeniki ne, da si je narod že dovolj jasno pokazal, da se ne strinja ž njih politiko Misli se, da jih je vlada pregovorila, da naj že ostanejo v deželnem zboru, da ne pride do kake politične pre-membe pred državnozborskimi volitvami. Po volitvah se bode Že odločilo, na katero stran je krene avstrijska notranja politika.
Češkonemška sprava.
Češki namestnik grof Thun priporočal je grofu TaaiVeu, ko je bil pri njem na Dunaji, da naj sam
pride v Prago in se dogovarja z vodjami vseh treh strank. Se li bode miuisterski predsednik ravnal po tem nasvetu, ne vemo.
Solnograški deželni zbor. Pri volitvi solnograškega deželnega odbora se bodo pokazale težave. Solnograški deželni odbor šteje štiri člane. Poslanci kmetskih občin bodo volili zmernega konservativca, mesta liberalca, vele-posestvo Lienbacherjevca, za četrtega deželnega odbornika, katerega voli ves zbor, se pa ne morejo sporazumeti. Lienbacherjevci bi radi imeli š«i ta mandat, toda v to nečejo privoliti niti liberalci, niti zmerui konservativci Ker pa nobena poslednjih dveh strank sama nema večine, bode zmagal oni kandidat, kateremu dado tudi Lienbacherjevci glasove. Če bi bil voljen liberalec, bi liberalci z deželnim glavarjem vred imeli v deželnem odboru večino.
Novo pom nošenje vojske. Jedva se je pomnožilo trdnjavsko topništvo, že se govori o pomnoženji tehniških čet, ker njih število ne zadošča sedanjim potrebam. Pomnožilo se bode število ženjjcev in pijonerjev in se bode sploh organizacija teh čet nekolika premenila. Prihodnje leto se bode od delegacij že zahteval potrebni kredit.
Vman Je <lržavc.
Kraljica srbska Natalija dala je izdelati neko spomenico, katera se izroči skupščini v novembru, ko se snide. Kraljica zahteva, da se natančno določijo njene pravice kot kraljeve matere, da bode mogla nadzorovati vzgojo svojega sinii. Spomenici se bodo pridejali dokumenti, ki se tičejo ločitve zakona. Če skupščina no ustreže kraljičini želji, hoče baje Natalija za zmiraj ostaviti Srbijo in nastaniti se na Francoskem.
V nemškem državnem zboru bode predlagal katoliški centrum, da se jezujitom dovoli povrniti se v Nemčijo. Ta predlog bode tudi dobil potrebno večino, ker bodo zanj glasovali tudi socijalni demokratje in svobodomiselna stranka. Ne ve Be pa, če bode temu predlogu pritrdil še zvezni sovet.
Socijalnodemokratični shod. Na socijalnodemokratičnem shodu v Halle poročal je poslanec Bebel o gibanji socijalnih demokratov v dobi, ko je veljal zakon proti socijalistom. To so bili žalostni časi za stranko. Da se je izdal ta zakon, izmislili so si vladni krogi , da obstoji neka tajna zveza, katere pa nikdar bilo ni. Vsi socijalni demokratje v Nemčiji bili so tačas obsojeni na več nego na tisoč let ječe. Dohodkov je stranka imela od 1880. leta 390.000 mark, premoženja ima sedaj 171.000 mark. Socijaluodemokratični listi v Nemčiji imajo 600.000 naročnikov.
Dopisi.
Iz liiiije ob južni železni« i  15. oktobra [Izv. dop,] Na izid zadojega pevskega večera dne 12. t. m. sme „Litijsko pevsko društvo" — oziroma gospice  pevkinje in gospodje pevci ponosni biti, kajti občinstva domačega in tujega zbralo se je na ta večer v g. Oblaka proBtorib toliko, kakor poprej baje še nikdar v takem številu. S tem pokazalo je naše razumništvo, kako viBoko čisla lepo slovensko petje, kar pevcem daje še več poguma, da vstrajajo na pričetem polji. — Pred vsem moramo pa pohvalno omeniti mešane zbore tega večera, ki so se posebno odlikovali. V Heidricbovi „Siroti" nas je posebno iznenadila s svojim milo-zvonečim sopranom gospica Milka Koblarjeva, na občno zahtevanje ponavljala se je ta pesem trikrat, dokaz temu, kako globoko so glasovi te izborne skladbe občinstvu segali v srcal Nedvedov čveterospev „0 blakom", v kojem so se odlikovali gospici Pod-krajšekovain Miuka Koblarjeva ter gospoda Coclig in Pavel Črne, je slušateljem ravno tako ugajal.   O. H. Sattnor mešani zbor „Opomin k petju" žel je isto pohvalo.   Isto tako so bili z naudušenjem vsprejeti vsi moški zbori. Požrtvovalnim go8picam pak kličemo: Presrčna Vam hvala za trud, proBeč Vas, da nas še nadalje podpirate, izrazujoč prav toplo željo, da bi b tem vrlim činom privabile še več drugih pevkinj v pevsko kolo! Dog Vas živi!
Iz krSkega okraja 12. okt. [Izv. dop] (Konec.) Število otrok .za šolo ugodnih je 7666, ob iskajočih pa 3789. Šolsko obiskovanje se je v obče zboljšalo, vender so še nekatere šole z jako s labim šolskim obiskovanjem.
Učiteljskih močij je bilo koncem šolskega .leta 46 in sicer 12 nadučiteljev, 16 učiteljev, 14 učiteljic in 4 pomožni učitelji. Za ženska ročna dela bilo jo postavljenih 7 posebnih učiteljic. Katehetov je bilo 30. Kmetijski pouk učil se je na 11 šolah večinoma teoretično in praktično. Pravi kmetijski nadaljevalni tečaj bil je na 1 šoli, po 1 ali 2 po-
sebnih  ur se je ta predmet  učil še na drugih 3 šolah.
Uspehi v obče in v posamičnih predmetih so bili povoljni, na nekaterih šolah celo prav dobri. Le po nekod je želeti boljših uspehov. Učiteljstvo ne je v veliki meri zelo trudilo, da bi doseglo dobre ali vsaj boljše usjiehe, in videlo se je, da trud ni brezuspešen. Disciplina na večini šol dobra, na nekaterih prav dobra. Uradni spisi naj se izvršujejo z največjo skrbjo. Na katerih šolah še niso v redu. Učitelji naj bodo mej seboj složni kakor tudi 8 prebivalstvom in z g. duhovniki. Šola bodi središče njihovemu delovanju. Šolski vrt bodi vzgleden. Za učila je Bkrbeti, da se pomnožć. H koncu nadzor-nikovega poročila počasti konferencijo s svojim pohodom okrajni glavar g. Weiglein. Gosp. predsednik ga s toplimi besedami pozdravi in se mu pri tej priliki zahvaljuje za UBpešuo podporo pri razvoji šolstva, na kar g. okrajni glavar zagotavlja, da bode z največjim veseljem deloval na prospeh ljudskega šolstva in učiteljstva, kar konierencija z glasnim odobravanjem vzame na znanje. Na to sledi izbor in razdelitev učne f vari ne iz realij za posamične razrede in oddelke raznih kategorij ljudskih šol v krškem šolskem okraji. Ti učni načrti so se že lanske leto pri konferenciji vsestransko obravnavali. Izročili so se posebnemu odseku pod predsedstvom g. nadzornika. Iz lauskih referatov je gospod nadzornik sestavil potem učne načrte za jedno-dvo- tri- in Štirirazrednice, ter jih poslal odsokovim udom (gg. Abram, Grčar, Požar, Ravnikar) v pregled. Dotične načrte vsprejela je konferencija soglasno.
Potem poroča g. učitelj Fran Slanec iz Radeč „o ovirah povoljnomu učnemu in vzgojnemu uspehu v ljudski šoli (zlasti na deželi) in kako bi se taisti odstranili." Gosp. poročevalec razpravlja o živem in velezanimivem govoru razne ovire, ter navaja sredstva s katerimi bi se te ovire odstranile. Iz njegovega izbornega poročila je bilo razvidno, da je umel Btvar in se za njo unel, pa tudi, da si je v svesti vzvišenega poklica učiteljevega. Njegov referat bil je vsestranski živo pohvaljen. Sledilo je dalje določilo učnih knjig in učilnih sredstev za šolsko leto 1890—91. in poročilo knjižničnega odbora o stanji, uporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. Konečno sledi volitev stalnega odbora: Izvoljeni so bili gg. Bezlaj, Lapajue, dr. Romih in Rupnik. V knjižnični odbor pa so bili voljeni gg. Cepuder, Lapajne, dr. Romih iu gospodična Schmidinger.
S tem je bil uspored končan iu g. predsednik se zahvaljuje gg. poročevalcem za trud in za odlična poročila, vBein pa za pazljivost, ter želi, da bi današnja konferencija obrodila obilo sadu. Vspod-buja navzočnike naj z vsemi svojimi močmi delujejo na korist izročene jim mladine, naj ji ucep-Ijajo v mlada in usprejemljiva srca Čut ljubezni do Boga, do domovine, države in presvetle cesarbke hiše. Zahvaljuje se g. okr. glavarju za njegovo prisotnost, ter sklene konferencijo s trikratnim „Zivio"-in „Slava" klicem na presvetlega vladarja.
Gosp. Lapajne se v imenu učiteljstva zahvali g. nadzorniku za uzorno in nepristransko voditev konferencije.
Po obedu zborovalo je pedagogiško društvo na vrtu g. Gregoriča. — ar.
Kranjski odlikovanci na Dunajski kmetijski in gozdarski razstavi.
Glavni odbor Dunajske kmetijske in gozdarske razstave objavil je ravnokar imena odlikovancev te razstave. Kranjska dežela sme biti jako zadovoljna z uspehom, kajti priznanih je njenim razstavnikom jako mnogo odlik. Omenjamo, da ni mej odlikovanci nekaj odličnih razstavnikov, ki so pa bili gotovo le prezrti, zato se je kmetijska družba obrnila na mero-dajno mesto, da se popravi napaka, kar bodemo ob Bvojem čaau še poročali.
Odlike so Četvorne: I. častna diploma (za družbe, zastope t. t. d.), ali pa zlata svetinja (za trgovce). II. Sreberna svetinja ali pa priznanska diploma za predmete domačega obrta. III. Bronasta svetinja. IV. Razstavna diploma. I. Častna diploma aH zlata svetinja js priznana:
1. ) C. kr. kmetijski družbi kranjski za skupno razstavo kranjskih pridelkov.
2. ) Ribiškemu društvu kraujskerau za razstavljene kranjske ribe.
3) Franu Kotniku na Vrhniki za parkete, (jediua I. odlika v tej stroki na vsej razstavi).
4) Karolini L a p a j n e -1 o v i v Idriji za čipke.
5.) Petru M a pliću v Mengiši za moko kot soudeležuiku skupne razstave avstrijske mlinarske zaveze.
U. Srebrna svetinja ali d'ploma v skupini domačega obrta je priznana:
G) P od k o vs k i šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske za razstavljena v šoli izdelana učila.
7. ) Mihaelu Ambrožiču v Mojstrani za razne čebelarske predmete.
8. ) Martinu Draganu v Beli Peči za panje iz lesne volne.
9. ) Karolu grofu Lanthieriju v Vipavi za vina.
10. ) Ivanu Koslerju v Ljubljani za lesne izdelke.
12.) Alojziju Loy-u v Kofievji za vino. 13) P. M. Avgustu Maly-juvBeli Peči za lesno volno.
14. ) Mihaelu Pakiču v Ljubljani za suho robo.
15. ) Matiji  Pakižu  v  Ribnici za suho
robo.
16. ) Matiji Pireu v Kranji za platnene izdelke.
17. ) Ferdinandu Schulzu v Ljubljani za prigotovljene ribe.
18. ) £. Stampflu v Ljubljani za izdelke kočevskega domačega obrta.
19. ) G. Tdnniesu v Ljubljani za stroje za obdelovanje lesa.
HI, Bronaste s;etinje so priznane:
20. ) C. kr. kmetijske družbi kranjski za skupno izložbo gozdarskih pridelkov.
21. ) Grofu Kottu 1 i nskemu v Boštanj i za lesne izdelke.
22. ) Ivanu Jegliču v Begunjah za čebelarske predmete.
Denarna darila v skupini domačega obrta za dobila:
23. ) Ivana Do lč i č in
24. ) Janja Radojčič.
„Hors ooneours" t. j. vsaki odliki se Je odpovedala:
25. ) Bratov Koslerjev pivovarna v Ljubljani.
Vsi imenovani razstavniki razen onih pod štev. 2, 12, 19 iu 22 razstavili so svoje predmete v paviljonu c. kr. kmetijske družbe kranjske. AVo se oziramo na veliko konkurencijo in malo število udeležnikov s Kranjskega, moramo reči, da so bili kranjski razstavniki izredno odlikovani, in sicer toliko glede na število, kolikor glede na kakovost odlike.
Domače stvari.
— (iSlovensko g 1 ed a 1 iš če.) Poročali smo že, da bode prva letošnja gledališka predstava dne 19. oktobra t. 1. Ravnokar se nam javlja, da se vsled nepričakovanih ovir ne more pričeti gleda-dališka doba že s prihodnjo nedeljo, kar slavnemu občinstvu s tem naznanjamo ter izražamo nado, da se bode tem živahneje odavalo pri letošnjih predstavah. Kdaj bo prva predstava, naznanimo o svojem Času.
— (Fran Ondfiček,) slavni virtuoz, kateremu smo se divili že tu v Ljubljani, pride zopet k nam in bode dne 23. t. m. koncertiral. Mej tem časom, odkar je bil tukaj, prepotoval je umetnik mnogo sveta in povsod, kjer je igral, žel je na-udušeno odobravanje. Naj omenimo le nekoliko, kaka odlikovanja je lani in letos slavni pevec dosegel. V Bukureštu je Ondfiček začetkom marca lanskega leta v dveh velicih koncertih nastopil in odlikovan bil z vabilom k dvoru. Kraljica je igrala ž njim nekatere sonate in ga tudi spreinljevala pri sarao-igrah. Dne 6. marca 1889. 1. je kraljica podarila Ondfičku krasen demauteu prstau in svojo podobo. Kralj Karol podelil mu je vitežki red rumunakega zvezdnega reda. Z Rumunskega podal Be je Ondfiček v Rusijo. Ru«i so ga vsprejeli v Moskvi z veliko naudušenostjo, še večje triumfe pa je doživel v Kijevu, nego v Moskvi. Podarili so mu mnogo dragocenih darov iu v koncertni dvorani ho kijev-ski dijaki Oudfička dvignili na roke, ter ga nosili pred naudušenim občinstvom. Letos je igral dne 28. januvarija v Belemgradu in je obiskala njegov koncert tudi kraljica Natalija ter se Ondfičku zahvalila po koncertu, da je tudi Beligrad obiBkal ter mu Čestitala na prelepem uspehu. Meseca marca
t. 1. igral je Ondfiček v Carigradu. Koncertiral je v dvorani društva „Teutonia" ustopnina je bila jako visoka, uspeh pa izreden. — Isti čas priredila je .soproga avstro-ogerskega poslanca v Carigradu, gospa baronica Calice koncert na korist avstro-oger-ske sirotišnice v Galati. Da bi dosegla večji dohodek, povabila je Ondfička, da bi sodeloval, kar je tudi storil. — Doletela ga je čast, da ga je povabil sultan k sebi, da mu je igral. Sultan se je jako pohvalno izrazil mu izročil imenitno častno darilo ter mu podelil Medžidije-red. Zdaj, ko je koncertiral v Poljski, Rumuniji, Srbiji, Turčiji in Rusiji, vrnil se je zopet v Avstrijo, potem pa ide na Nemško in Švedsko. V jeseni prihodnjega leta pa namerava podati se v Ameriko. Ljubljančanje smemo pač veseli biti, da nas obišče slavni komorni virtuoz Ondfiček in nam poda priliko, zopet čuti krasne glasove, ki jih izvablja svojim goslim ter občudovati njegovo umetniško spretnost in duhovito premišljeno igro. Ondfiček je sedaj menda prvak mej umetniki goslarji in nihče naj ne zamudi priti h koncertu, kdor se zanima za glasbo.
— (Otvoritev lokalne železnice iz Radgone v Ljutomer) vršila seje včeraj jako slovesno. Posebni vlak z ministrom Bacquehemom, baronom KUbcckom, fzm. vojvodo Virtemberškim, deželnim glavarjem grofom Wurmbrandom in drugimi dostojanstveniki došel je ob 1flll. uro na kolodvor v Ljutomeru, kjer je bil vsprejem izredno lep. Na tisoče je prišlo kmetskega prebivalstva iz okolice gledat prvi vlak, katerega je občinstvo na vseh praznično okrašenih postajah z veseljem pozdravljalo. Po oficijalnem pozdravu na kolodvoru šli so vsi gostje na veliki trg, kjer j3 bila baš za ta dan postavljena lična lopa. V njej bil je bauket, pri katerem so bile razne napitnice. Govorili so: župan Stever, načelnik okrajnemu zastopu Kukovec, minister Bacquehem, grof Wurmbrand, namestnik baron Kiibeck in dr. Zvečer priredila je vojaška godba Ljutomerčanom sijajen koncert.
— (V okrajni šolski svet okolice Ljubljanske) imenovan je namesto umršega g. Frana Kotnika z Verda gosp. Gabrijel Jelovšek, župau na Vrhniki.
— (Prememba v posesti.) Takozvani Maličev grad na Viči kupila je od gospo Maličeve gospodična Blaznikova iz Ljubljane, kakor se nam poroča, za 12.000 gld.
— (Proti petardovcem.) Prihodnji po nedeljek 20. t. m. bode pred deželnim sod.šeem v Trstu obravnava proti Karolu Coretti-ju zatože-nemu zaradi metanja petard. Obravnavalo se bode tajno, pri zaprtih durih in je povabljeno nad 20 prič.
— (Poročil) se je včeraj zvečer gosp. Ivan Šepic, lekarnar v TiBtu, z gospodično Pavlo Ma-thianovo, hčerjo c. in kr. dvornega zalagatelja in tovarnarja za hišno opravo na Dunajski cesti.
— (Osnova lokalne železnicenaKo-roškem.) Neka delničarska družba hoče dobiti dovoljenje za izvršitev tehničnih del za lokalno železnico, ki bi se na postaji Podkloštrom (oziroma Medgorje) oddelila od državne železnice ter bi peljala skozi Bistrico, Čajno, Podrafeje v Šmohor."
— („Učiteljski Tovariš.") Glasilo „Slo-venskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 20. št. nastopno vsebino:  O zemljepisnem pouku.
— Šolstvo ljubljausko začetkom šol. leta 1890/91.
— Knjiga Slovenska v XIX. veku. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Naši dopisi. — Društven vestnik. — Vestnik.
— (.Odprava prosto luke v Trstu.) V ponedeljek se je uešla enketna komisija, katera se bode posvetovala o pravilniku, ki stopi v veljavo z odpravo proste luke. Komisiji bode predsedoval gosp. namestnik. Pravilnik je izdelala finančna direkcija. Posvetovanja te komisije bodo precej časa trajala; zato Be pa avstro-ogerska carinska konferencija — katera bode obravnavala o željah gor rečena enketne komisije glede seBtave izvršilne postave za odprave Tržaške ir Reške proste luke — ne snide pred mesecem novembra.
— (Metlika) 15. okt. Ogenj upepelil je včeraj na Radovici v treh urah 29 hiš s poslopji in pridelki, nekateri posestniki so brez živeža in obleke. Zažgala so deca. Ljudi ni bilo doma, vode nikjer blizu, plahte (rjuhe) so v mošt namakali in strehe pokrivali. Zavarovanih je 11 hiš pri „Slaviji". Gasilno društvo Metliško je bilo prišlo ua pomoč, pridite še Vi, ljudje božji in darujte za nage in lačne pogorelce.
— (Iz Po d drage.) Nedavno dobili so žilo živega srebra v Mančah. Gosp. rudniški svetnik izrekel se je, da bi glavna žila imela hiti pri Pod-dragi. Res pričeli so štirji naši možakarji iskati in po starem pregovoru „kdor išče ta najde", našli so tudi oni na treh različnih mestih lepe kose rude živega srebra. — Kar se vinskih letin tiče, gledal nas je ljubi Bog 15 let skozi malo okence, kajti suše, toče peronospore, draginje so se tako udomačile, da ne vemo, kaj bo! Morda nam sreča pri srebru pokaže milejše lice. Spremeniti se mora kaj, kajti drugače začeli bodemo i mi z onimi svetepiseinski mi veshirji upiti: „otmi nas, poginjamo."
— (Razveljavljena prepoved.) Hrvatska vlada je razveljavila prepoved uvažanja živiue iz Istre, kojo prepoved je izdala dne 27. aprila t. 1., ko se je pojavila živinska bolezen v Istri.
— (Premij za pobite zveri in vidre ter za pokončanje steklih psov inmaček) izplačalo se je od 1. avgusta 1889. da konca julija 1890: za 1 mladega medveda 20 gld,, za 3 medvedke po 40 gld. 120 gld., za 38 vider 76 gld., za 26 steklih psov 130 gld,, za 1 steklo mačko 5 gld., vkupe 351 gld.
— (Narodne legende za Blovensko mladino II. zvezek.) Gosp. Anton Kosi, učitelj v Središči, pričel je hvalevredno podjetje izdajati v „Narodnih legeudah" naši mladini primernega in prijetnega berila. Knjižica je lična, vsebina pa prav skrbno izbrana, zato se je prvi zvezek kaj hitro spečal, ker so povsod segali po njem. Drugi zvezek, ki stane le 20 ki., ima ua 42 straneh 19 pruv ličnih legend, ki bodo izvrstuo prijale otrokom. V predgovoru pravi gosp. pisatelj, da ima tudi za III. zvezek gradivo že pripravljeno in da bodo tudi tretji zvezek izšel, ko se mu povrnejo tiskarski troški za druzega. Zatorej rečeno knjižico občinstvu toplo priporočamo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 16. oktobra. Cesar vsprejel do-poludne ministerskega predsednika Taaftea, potem je prisegel namestnik  dalmatinski David.
Dunaj 16. oktobra. Avstro-ogerska banka zvišala diskont za pol odstotka.
Peterburg 15. oktobra. „Moskovskija Vjedomosti" : Preteklo nedeljo v Ečmjadsinu zbrani Armenci brzojavili v imenu vsega armenskega naroda ruskemu carju svojo udanost.
Razne vnesti.
* (Za ruskega carja srebrno poro ko) se delajo velike priprave in dvorni maršal je že izdelal dotični program. SlavnoBtij, ki pridno dne 9. novembra t. 1., udeležili se bodo zastopniki vseh vladajočih hiš v Evropi.
* (Najceneje potovanje izOgerske v Italijo.) Od kar se je napravila po prizadevanji ogerskega trgovskega miuisterstva parniška zveza mej Reko in Jakiuom, se najceneje in najhitreje pride iz Budimpešte oziroma iz Zagreba v Italijo po Budimpeštansko-lteAki železnici. Z Reke odhaja paruik ob nedeljah iu četrtkih zvečer ob 8. uri, po prihodu poštnega Budimpeštauskega vlaka. Iz Ja~ kina iu Reko prihaja pa parnik ob torkih in petkih tudi zvečer ob 8. uri in se potniki z vlakom, odhajajočim proti 10 uri v Budimpešti, lahko dalje odjieljejo. Vožnja mej Reko in Jakinora traja 12 ur. Zato vožnjo oddajajo se direktni vozni listki iz Budimpešte v Jakin in iz Jakina v Budimpešto po 14 gld 60 kr. za prvi, 12 gld. za drugi razred za brzovlake; 13 gld. '/.a prvi, 10 gld. 80 kr. za drugi 7 gld. za tretji razred pri poštnih vlakih Vozni listki I. in II. razreda veljajo za prvi in listki III. razreda za II. razred na iadiji Potnikom pelje se tudi do 50 kilogramov prateža zastonj. Direktni vozni listki izdajajo se tudi na drugih večjih postajah ogerskih državnih železnic.
* (Pesnik milijonar.) Ruski pesnik Pla-ščejev, ki je pred štirimi leti praznoval Štirideset-letnico svojega literarnega delovanja, postal je nakrat milijonar. Jeden oddaljenih njegovih sorodnikov volil mu je nad 2 milijona rubljev v gotovini, 4000 desetin zemlje v jednej najboljših gubernij v državi in lepo hišo v Peterburgu. Pesnik živel je dosedaj v uboštvu. Dvanajst let je bil v prisilnem delu v Sibiriji, ker se je bil udekžil neke zarote.
* (Dedščina v telovniku.) V Canuessu umrl je nedavno star čudak, o katerem se je v obče mislilo, da je ubog. Ko so odprli oporoko, našli so v njej listek z napisom: „Svojemu unuku, slušatelju pravoslevja v Parizu, volim svoj črni telovnik ". Čudna dedščina poslala ae je dijaku Poslednji je bil zaradi tega tako nevoljen, da je dobivši život-nik, ga od jeze jel trgati. Ko je odtrgal podlago, pade na tla zavitek, v katerem je bilo 600 tisoč frankov, kakor se je pozneje pokazalo Dijak pa sedaj spoštljivo hrani telovnik v Bvoji oblačilaici,
Bratje Sokoli!
V petek 17. t. m. prične se sistema-
tični
pouk v telovadbi
ter se bode nadaljeval po sledečem vspo-redu:
1. Vsak torek in petek od 8. do 9. ure zvečer vaje za začetnike.
2. Vsak četrtek od 8. do l,a10. ure zvečer vaje za predtelovadce in že bolj izurjene telovadce.
Pouka udeležiti morejo se tudi nečlani društva. — Oglase VBprejema dne 16. in 17. t. m. od '/28. do 1 a9. ure zvečt r v telovadnici c. kr. višje realke društveni telovadni učitelj gospod Matija BenČan.
Izrazujoč toplo željo, da bi se bratje Sokoli prav marljivo in v mnogobrojnom številu udeleže vali  društvenega   telovadnega  pouka,   kliče vsem cenj. bratom Sokolom srčni
„Na zdravje!"
odToor.
\MiMm mr
stoji
za v«e leto gl«l. 4*00; xn pol leta, gld. 2.30: zu čel rt tein gld. 1*111.
Srci_—Eg.«fr.v?i------raja_saMuKi - —ii.+x?i--------t*iffij
15. oktobra.
Pri Malici : Grof Marghuri, Jakonitz, Lauschner, Dittricli, Braune Eugel, Munk, Strassor z Dunaja. — Graf iz Brna. — Cserny iz Oaeka. — Sittig iz Radovljice. — Mayer iz Moguncije. — Miiller iz Pulja. — Klinek z Bleda.
— MHVer iz Linca. — Frankenstoin iz Lipskega. — Ttohol iz Gradca.
Pfi si«»nii t Fried, Brauni1, Lowy, Pollak z Dunaja.
— Roceo, Riboli iz Pulja. — Bintur iz Brna. — Pl. Hill iz Trsta. — Sloherle iz Gorico. — Bauer iz Draždan. — Strekelj iz Škocijana. — Huduvernlk iz Kranjskegore.
Pri   ltimirskt-iii tlvoru: Sket iz Dramelj.
Pri južnem kolodvora : Pater Athanasius iz Južno Afrike. — Moscs iz Varaždina. — ltakič iz Postoj ine. — Zalokar iz Kranja. — Rubesch iz Trsta. — Petrić iz Radovljice. — Mikole iz Beljaka.
Meteorologično poročilo.
% o	Cas opazovanja	Stanje barometra V mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
M O 1 «	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	739-2 mm. 735-0 min. 734 7 mm.	3-4"C 19 4' C l*f»0	brezv. si. vzh. si. jz.	megla jas. obl.	0 80 um dežja.
Srednja temperatura 120'', za 04° nad normalom.
IDura-ajslra, "borza-
dne 16. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično por ..do.)
		včeraj	—		danes
	• gld	8 7-HO	—	gld.	87*96
Srebrna renta ....	• *	88 10	—		88 20
		;oi;-8o	—		107 80
5°/0 marčna renta .   . .	• rt	loi 20	—		loi 80
Akcije narodno banke .	0	•*83 —	—		98P —
Kreditne akeoe....	• n	3) v75	—		808-50
London.......	• B	11445	_		114-8')
		—,—			
		9 0«	—		9 08
(J. kr. cekini ....			—		r. 44
		56 82 V,	—	i	56-47 V,
Razglas.
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1890 1891 iz ustanove ranjcega gospoda Franca Rapoc-a trem r i so komolcem podpore v znesku I .»O gld. av. v.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja.
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi, ulože* naj se pri posojilnici V Mariboru do 1. novembra 1.1.
V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku.
V Mariboru,  dne  1. oktobra 1890.
(778) Ravnateljstvo,
prlpravljena od lokarja GABR. } Ssfl       PiCCOLija v LJubljani, Je selo i' _    upllvno zdravilo, ki krepča želodec čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. ,^S/'   wB       Sestavljena ji- i/,  zdravilnih, v rastlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako  drastično   učinkujoče, marveč lahko,   delovanje  organov urejajoče zdravilo,   katero   organizmu  kar nič Be škoduje, čo se prav delj časa rabi.
Esenoo za želodeo pošilja izde-lovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gld. P36; po 24 za gld. po 36 za gld. 384; po 44 za gld. 4-26;
po 55 za gld. 5*S8| po 110 za gld. 1030; po 550 za 50 gld.
V steklenicah po 10 kr. v lekarni Piccoli v Ljubljani, v drugih lekarnah po 16 kr., prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (712—5)
I>r. Friderika Eieiigiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot uajizvrstnejšo lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lomijo tte že drugi dati ne-Etinlue luMklne od polti, bi postuue vsled t.v;:n Atato beln in nežni*.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavo pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-hije beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudočino, zajedco in drugo nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. (179—40)
Dr. Friderika Lengiel-a
ĐENZOE-MILO.
Nujinilejše  in najdobrodejnejne milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad OO kr. Dobiva so v Ljubljani v Vb. pl. Trnk<ic»y-Ja lekarni in v vsoti večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejeina \\. Ilenn, Dunaj, X.
S tem udano naznanjamo, da se začne
Ml
dnć 20. t. m. točenje našega
m
in nadejamo se jako mnogobrojnih naročil.
V Plznu, meseca oktobra 1890.
Meščanska pivovarna v Plznu
(776—1)
ustanovljena 1842,
Glavna zaloga: P. S C H E DIW Y, Gradec, Annenstrasse 19.
malo iih
ii srečk 1# gld. srečk S gld.H®) kr.
■
-.•Mrvo
1
(699—26)
rebaaje im SO« 4m® #k
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C.
-ji. isr
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
l/i-.MiKia in tisk „Narodne Tiskarne".