IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX, januar 2016, str. 42 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1/IX Januar 2016 MOZAIK IRDO Vpis na IRDO poslovno akademijo Str. 4 Str. 17 Str. 21 Razvoj kompetenc za 21. stoletje: pristopimo strate- ško Vabimo vas na izobraževanje o družbeni odgovornosti podjetij Str. 13 Zdravi posamezniki so manj odsotni z dela zaradi bolezni Potrebna je temeljita pre- nova zakonodaje Ko delodajalec ne najde izhoda, zaposlen pa ne vidi cilja — uporabi coaching! Vloga in pomen coachinga Kompetence obnavljamo in gra-dimo vse življenje MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Cvetko, Barbara Bradac Sodelavci: Monika Rajšp Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom Inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Vabimo vas na izobraževanje o družbeni odgovornosti podjetij 11 Družbena odgovornost in pra- vilniki o placah v Sloveniji 13 Trpincenje na delovnem mestu kot zrcalo družbe 17 Vloga in pomen coachinga pri premostitvi kadrovskih in dru- gih težav v podjetju 21 Kompetence nam niso dane za vselej, obnavljamo in gradimo jih vse življenje 24 Gibanje Pogumni kreativni povezani s programom Šola za lajf 27 Zdravi zaposleni — uspešna organizacija 28 Literatura 31 DO v Sloveniji 33 DO v Evropi in po svetu 34 Dogodki in konference 36 Razpisi in priložnosti 38 Prejeli smo Podrocje družbene odgovornosti podjetij (DOP, ang. CSR) vztrajno raste tako v EU, kot v Sloveniji. Družbena odgovornost podjetij pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skup-nost in okolje ter o tem že tudi porocati. Vse vec podjetij je prejem-nikov priznanj in nagrad na pod-rocju DOP, vse vec jih poroca o podrocju DOP v svojih letnih poro-cilih. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, tudi v Sloveniji, obvezana v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih kazalni-kih poslovanja. Podrocje družbene odgovornosti podjetij je obsežno, vkljucuje številna nacela, kazalni-ke, standarde in druga priporocila. Koordinatorji/ice družbene odgo-vornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih morate poznati aktualne novosti na tem podrocju ter prihodnje zahteve evropske in slovenske zakonodaje, da boste lahko uspešni pri svojem delu še naprej. Zato vas na Inštitutu IRDO vabimo, da se nam pridruži-te na IRDO poslovni akademiji v letu 2016, ki bo potekala od febru-arja do aprila 2016 v Ljubljani. Z njo si boste tudi olajšali prijavo na razpis za nagrado HORUS 2016. Program akademije in termine sre-canj si oglejte v nadaljevanju. Uredništvo Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! IRDO Poslovna akademija 2016 str. 4 Vec kot spoštovanje clovekovih pravic str. 11 Družbena odgovornost in pravilniki o placah v Sloveniji. Kako realni so taki pravilniki? Koliko je v njih podpore za družbeno odgovornost? Kdo vse spada na sramotilni steber zaradi njih? Otroški žepni vodnik okoli sveta str. 29 Še topla, pravkar iz tiskarne, je izšla knjižica Otroški žepni vodnik okrog sveta, Knjiga za sanjace, za katere je svet ocean priložnosti. Napisala jo je Simona Paravani-Mellinghoff. V slovenšcino sta jo pre-vedli in priredili Nives Cvikl in Natalie C. Postružnik. Kaj bo z mano, ko koncam šolo? str. 24 Vcasih je veljalo, da z izobrazbo dobiš službo, a danes so poleg nje cedalje bolj pomembne tudi osebnostne lastnosti in socialne vešcine. Gibanje Pogumni kreativni povezani s programom Šola za lajf. Trpincenje na delovnem mestu str. 13 Odlocenost in vztrajnost družbeno odgovornega podjetja (in drugih organizacij), da aktivno nasprotuje kakršnemu koli kršenju družbene odgovornosti, se izkazuje tudi s prepoznavanjem psihosocialnih tve-ganj na delovnem mestu ter dolocitvijo odgovornih zaposlenih za preprecevanje stresa in trpincenja na delovnem mestu. Poslovna akademija Pricenja se izobraževanje o družbeni odgovornosti podjetij V Ljubljani se bo 12. februarja 2016 pricela prva IRDO Poslovna akademija za podjetja in druge prav-ne osebe, ki bi želeli pridobiti aktualna slovenska in evropska znanja s podrocja družbene odgovor-nosti. Z njimi bodo udeleženci izobraževanja lažje pripravili strategijo družbene odgovornosti v pod-jetju, hkrati pa aktivno komunicirali z razlicnimi interesnimi skupinami v in izven podjetja. Spoznali bodo aktualne novosti s tega podrocja in ucinkovite slovenske in tuje dobre prakse. Lažje se bodo pripravili tudi na kandidiranje za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2016, ki bo letos podeljena že osmic, v sodelovanju s partnerji pa jo podeljuje Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti – IRDO. »Za organizacijo IRDO poslovne akademije smo se odlocili, ker je v Sloveniji vse vec podjetij željnih znanja s podrocja družbene odgovornosti. Družbeno odgovorno delovanje namrec prinaša številne koristi – poma-ga izboljšati ugled, motivacijo za delo, lojalnost in inovativnost zaposlenih, potrošnikov, dobaviteljev, pomaga povecati dobicek in zmanjšati stroške, navsezadnje pa takšno delovanje vse bolj zahtevajo potroš-niki in tudi tuji in domaci poslovni partnerji,« je o izobraževanju povedala Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in dodala: »Podjetja so vse bolj zahtevna, potrebujejo že specializirana znanja, ki jim jih v sodelovan-ju s strokovnjaki lahko ucinkovito posredujemo. Smo namrec edina specializirana organizacija za podrocje družbene odgovornosti v Sloveniji, s svojim delom smo priceli že pred dvanajstimi leti. Smo nacionalna partnerska organizacija evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe in veseli nas, da lahko v slovenski prostor vnesemo mednarodna znanja s tega podrocja.« Izobraževanje bo potekalo v petih modulih od februarja do aprila 2016 v Ljubljani. Predavale bodo mag. Vesna lešnik Štefotic, mag. Natalie C. Postružnik in Anita Hrast z vabljenimi gosti. Število mest je omejeno, saj želijo z udeleženci reševati tudi primere iz prakse. Inštitut IRDO si že dvanajst let prizadeva povezati razlicne akterje v družbi za vec družbene odgovornosti – od podjetij, do vlade, civilne družbe, medijev, razlicnih strokovnih skupin, mladih in drugih. V ta namen organizira izobraževanja za razlicne ciljne skupine, zlasti za podjetja in mlade, organizira konference, sreca-nja in združuje vec kot 100 clanov, od tega polovico pravnih oseb. Izobraževanje je namenjeno koordinatorjem/icam družbene odgovornosti v podjetju, vodjem oddelkov in direktorjem. Udeleženci bodo ob zakljucku opravljali izpit in nato prejeli Certifikat o zakljucenem usposab-ljanju IRDO poslovne akademije ter prirocnik o družbeni odgovornosti podjetij. Navezali bodo dragocene stike z udeleženci usposabljanja in najboljšimi podjetji na podrocju DOP v Sloveniji. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija E: info@irdo.si | www.irdo.si | T: +386 (0)31 344 883 Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a koordinator/ica družbene odgovornosti v vašem podjetju; 2. z znanjem o družbeni odgovornosti podjetij (DOP) vašemu podjetju pomagali izboljšati ugled, motivacijo za delo, lojalnost in inovativnost zaposlenih, potrošnikov, dobaviteljev, pomagali povecati dobicek in zmanjšati stroške; 3. prejeli ABC prirocnik o DOP; 4. prejeli Certifikat o zakljucenem usposabljanju IRDO poslovne akademije o DOP; 5. navezali dragocene stike z udeleženci usposabljanja in najboljšimi podjetji na podrocju DOP v Sloveniji in spoznali prednosti sodelovanja na razpisu za nagrado HORUS 2016. In še mnogo vec! Število mest je omejeno, izkoristite popuste za clanstvo v inštitutu IRDO! S prvim srecanjem zacnemo 12. februarja 2016, zato ne odlašajte! Oglejte si program v nadaljevanju in se prijavite skupaj z vašim sodelavcem/ko, da boste lažje nacrtovali, izvajali in porocali o družbeni odgovornosti v vašem podjetju! VABIMO VAS, DA SE VPIŠETE V IRDO POSLOVNO AKADEMIJO 2016, ki bo potekala od februarja do aprila 2016 v Ljubljani. Poslovna akademija ) V Ljubljani se bo 12. februarja 2016 pricela prva IRDO Poslovna akademija za podjetja in druge pravne osebe, ki bi želeli pridobiti aktualna slovenska in evropska znanja s podrocja družbene odgo-vornosti. Z njimi bodo udeleženci izobraževanja lažje pripravili strategijo družbene odgovornosti v podjetju, hkrati pa aktivno komunicirali z razlicnimi interesnimi skupinami v in izven podjetja. Spoz-nali bodo aktualne novosti s tega podrocja in ucinkovite slovenske in tuje dobre prakse. Lažje se bodo pripravili tudi na kandidiranje za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2016, ki bo letos podeljena že osmic, v sodelovanju s partnerji pa jo podeljuje Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO. »Za organizacijo IRDO poslovne akademije smo se odlocili, ker je v Sloveniji vse vec podjetij željnih znanja s podrocja družbene odgovornosti. Družbeno odgovorno delovanje namrec prinaša številne koristi – poma-ga izboljšati ugled, motivacijo za delo, lojalnost in inovativnost zaposlenih, potrošnikov, dobaviteljev, pomaga povecati dobicek in zmanjšati stroške, navsezadnje pa takšno delovanje vse bolj zahtevajo potroš-niki in tudi tuji in domaci poslovni partnerji,« je o izobraževanju povedala Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in dodala: »Podjetja so vse bolj zahtevna, potrebujejo že specializirana znanja, ki jim jih v sodelovan-ju s strokovnjaki lahko ucinkovito posredujemo. Smo namrec edina specializirana organizacija za podrocje družbene odgovornosti v Sloveniji, s svojim delom smo priceli že pred dvanajstimi leti. Smo nacionalna partnerska organizacija evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe in veseli nas, da lahko v slovenski prostor vnesemo mednarodna znanja s tega podrocja.« Izobraževanje bo potekalo v petih modulih od februarja do aprila 2016 v Ljubljani. Predavale bodo mag. Vesna lešnik Štefotic, mag. Natalie C. Postružnik in Anita Hrast z vabljenimi gosti. Število mest je omejeno, saj želijo z udeleženci reševati tudi primere iz prakse. Inštitut IRDO si že dvanajst let prizadeva povezati razlicne akterje v družbi za vec družbene odgovornosti – od podjetij, do vlade, civilne družbe, medijev, razlicnih strokovnih skupin, mladih in drugih. V ta namen organizira izobraževanja za razlicne ciljne skupine, zlasti za podjetja in mlade, organizira konference, sreca-nja in združuje vec kot 100 clanov, od tega polovico pravnih oseb. Izobraževanje je namenjeno koordinatorjem/icam družbene odgovornosti v podjetju, vodjem oddelkov in direktorjem. Udeleženci bodo ob zakljucku opravljali izpit in nato prejeli Certifikat o zakljucenem usposab-ljanju IRDO poslovne akademije ter prirocnik o družbeni odgovornosti podjetij. Navezali bodo dragocene stike z udeleženci usposabljanja in najboljšimi podjetji na podrocju DOP v Sloveniji. Spoštovani! Podrocje družbene odgovornosti podjetij (DOP, ang. CSR) vztrajno raste tako v EU, kot v Sloveniji. Družbe-na odgovornost podjetij pomeni, da se morajo pod-jetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem že tudi porocati. Vse vec podjetij je prejemnikov priznanj in nagrad na podrocju DOP, vse vec jih poroca o podrocju DOP v svojih letnih porocilih. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, tudi v Sloveniji, obvezana v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih kazalnikih poslovanja. Podrocje družbene odgovornosti podjetij je obsežno, vkljucuje številna nacela, kazalnike, standarde in druga priporocila. Koordinatorji/ice družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih morate poznati aktualne novosti na tem podrocju ter prihodnje zahteve evropske in slovenske zakonodaje, da bos-te lahko uspešni pri svojem delu še naprej. Zato vas vabimo, da se nam pridružite na IRDO pos-lovni akademiji v letu 2016, ki bo potekala od febru-arja do aprila 2016 v Ljubljani. Z njo si boste tudi olajšali prijavo na razpis za nagrado HORUS 2016. Program akademije in termine srecanj si oglejte v nadaljevanju. Zakaj se vkljuciti v IRDO poslovno akademijo? 1. Postali boste uspešen/a koordinator/ica družbene odgovornosti v vašem podjetju. 2. Z DOP znanjem boste vašemu podjetju pomagali izboljšati ugled, motivacijo za delo, lojalnost in inovati-vnost zaposlenih, potrošnikov, dobaviteljev, pomagali povecati dobicek in zmanjšati stroške. 3. Ob zakljucku usposabljanja boste prejeli ABC prirocnik o DOP. 4. Ob zakljucku usposabljanja boste prejeli Certifikat o zakljucenem usposabljanju IRDO poslovne akade-mije o DOP. 5. Navezali boste dragocene stike z udeleženci usposabljanja in najboljšimi podjetji na podrocju DOP v Sloveniji in tujini ter spoznali prednosti sodelovanja na razpisu za nagrado HORUS 2016. Spoznali boste naslednje: . Kako pripraviti strategijo DOP v vašem podjetju. . Kako pripraviti porocilo o DOP aktivnostih v vašem podjetju in pri tem vkljuciti nefinancne kazalnike v skladu za aktualno zakonodajo in najnovejšimi standardi. . Kako sodelovati z razlicnimi deležniki in jih vkljuciti v aktivnosti DOP vašega podjetja. . Dobre prakse nagrajenih DOP podjetij v Sloveniji in tujini. . Aktualno zakonodajo, dokumente in standarde, usmeritve EU ter Slovenije. Kdo naj se udeleži poslovne akademije? . Direktorji in koordinatorji srednje velikih in majhnih podjetij, ki želijo uvesti strategijo DOP v svoje poslovanje ali vzpostaviti mesto koordinatorja za DOP v podjetju, . Koordinatorji in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želijo nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo. Proces dela Trajanje: 5 modulov (srecanj), od 9h do 14h, 3 mese-ce, skupaj 5 krat po 5 ur = 25 ur. Termin: februar-april 2016 Lokacija: Ljubljana Izvajalke: Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, mag. Vesna Lešnik Štefotic in mag. Natalie C. Postružnik z vabljenimi gosti Število udeležencev je omejeno na najmanj 8 in naj-vec 22 udeležencev. V primeru vecjega števila prijav si organizator pridržuje pravico do izbora sodelujocih udeležencev glede na naravo dela in namen usposab-ljanja ali organizacijo dodatnega termina v istem ali drugem kraju. Metode dela: . skupinska predavanja, . delavnice, . srecanja, . svetovanja, . predstavitve dobrih praks Udeleženci prejmete: . Gradiva s predavanj, delavnic. . Ob zakljucku ABC prirocnik o DOP. . Ob zakljucku Certifikat o zakljucenem usposab-ljanju v okviru IRDO poslovne akademije na podrocju DOP. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe terminov in programa akademije. Modul Termin Tema srecanja 1 12.2.2016 Razumevanje osnov o DOP - nastanek in razvoj družbene odgovornosti podjetij , kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija družbene odgovornosti v organizaciji – Kako do strategije DOP v organizaciji in vkljucevanje deležnikov. 2 4.3.2016 Clovekove pravice v podjetništvu in spodbudne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozavešceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. 3 11.3.2016 Krožno gospodarstvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skupnostjo za vecanje ugleda in uspešnosti podjetja. Komuniciranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja – kaj, kako, komu, zakaj in kdaj ter kdo? + Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost poroca-nja z letom 2017). 4 1.4.2016 Standardi in certifikati na podrocju DOP – kako krepiti blagovne znamke in ugled podjet-ja s pomocjo le-teh, kako meriti ucinkovitost vlaganj? Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP 5 Vaja dela mojstra, ce mojster dela vajo – Kako postati DOP mojster in vkljuciti vsebine od A do Ž - ucinkovit menedžment sprememb. 15.4.2016 DOP mojstri se predstavijo – kratek izpit, predstavitve nalog udeležencev usposabljanja. Znanje brez vesti je unicujoce za dušo. Francois Rabelais Poslovna akademija ) V Ljubljani se bo 12. februarja 2016 pricela prva IRDO Poslovna akademija za podjetja in druge pravne osebe, ki bi želeli pridobiti aktualna slovenska in evropska znanja s podrocja družbene odgo-vornosti. Z njimi bodo udeleženci izobraževanja lažje pripravili strategijo družbene odgovornosti v podjetju, hkrati pa aktivno komunicirali z razlicnimi interesnimi skupinami v in izven podjetja. Spoz-nali bodo aktualne novosti s tega podrocja in ucinkovite slovenske in tuje dobre prakse. Lažje se bodo pripravili tudi na kandidiranje za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2016, ki bo letos podeljena že osmic, v sodelovanju s partnerji pa jo podeljuje Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO. »Za organizacijo IRDO poslovne akademije smo se odlocili, ker je v Sloveniji vse vec podjetij željnih znanja s podrocja družbene odgovornosti. Družbeno odgovorno delovanje namrec prinaša številne koristi – poma-ga izboljšati ugled, motivacijo za delo, lojalnost in inovativnost zaposlenih, potrošnikov, dobaviteljev, pomaga povecati dobicek in zmanjšati stroške, navsezadnje pa takšno delovanje vse bolj zahtevajo potroš-niki in tudi tuji in domaci poslovni partnerji,« je o izobraževanju povedala Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in dodala: »Podjetja so vse bolj zahtevna, potrebujejo že specializirana znanja, ki jim jih v sodelovan-ju s strokovnjaki lahko ucinkovito posredujemo. Smo namrec edina specializirana organizacija za podrocje družbene odgovornosti v Sloveniji, s svojim delom smo priceli že pred dvanajstimi leti. Smo nacionalna partnerska organizacija evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe in veseli nas, da lahko v slovenski prostor vnesemo mednarodna znanja s tega podrocja.« Izobraževanje bo potekalo v petih modulih od februarja do aprila 2016 v Ljubljani. Predavale bodo mag. Vesna lešnik Štefotic, mag. Natalie C. Postružnik in Anita Hrast z vabljenimi gosti. Število mest je omejeno, saj želijo z udeleženci reševati tudi primere iz prakse. Inštitut IRDO si že dvanajst let prizadeva povezati razlicne akterje v družbi za vec družbene odgovornosti – od podjetij, do vlade, civilne družbe, medijev, razlicnih strokovnih skupin, mladih in drugih. V ta namen organizira izobraževanja za razlicne ciljne skupine, zlasti za podjetja in mlade, organizira konference, sreca-nja in združuje vec kot 100 clanov, od tega polovico pravnih oseb. Izobraževanje je namenjeno koordinatorjem/icam družbene odgovornosti v podjetju, vodjem oddelkov in direktorjem. Udeleženci bodo ob zakljucku opravljali izpit in nato prejeli Certifikat o zakljucenem usposab-ljanju IRDO poslovne akademije ter prirocnik o družbeni odgovornosti podjetij. Navezali bodo dragocene stike z udeleženci usposabljanja in najboljšimi podjetji na podrocju DOP v Sloveniji. Prijave: Prijave pošljite po e-pošti: info@irdo.si najkasneje do 10.2.2016 ali po klasicni pošti na naslov inštituta IRDO: IRDO—Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Udeleženci pridobite naslednje KOMPETENCE: . organiziranje in koordinacija družbeno odgovornih aktivnosti v podjetju, . osvojitev osnovnih znanj o poslovni družbeni odgovornosti, . reflektiranje in evalvacija obstojece delovne prakse podjetja ter prepoznavanje neizkorišcenih možnosti za dvig DOP in njene kakovosti v podjetju, . priprava, vodenje in evalvacija DO projektov, . poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov za podrocje družbene odgovornosti (zahtev zakono-daje, EU dokumentov, nacel, standardov), . poznavanje in uporaba ustreznih metod raziskovanja in razvoja lastne prakse na podrocju DOP, . razumevanje procesov skupinske dinamike in sposobnost dela s skupinami deležnikov za vzpostavljanje partnerskega odnosa z razlicnimi interesnimi skupinami na podrocju DOP; . pridobivanje novega znanja in razumevanja posameznega podrocja v okviru DOP, . seznanitev z DOP mrežami in dobrimi praksami bolj ali manj uspešnih podjetij na podrocju DOP, . zmožnost prenašanja DOP spoznanj v prakso. Dodatna pojasnila: . Prijavnina za program vkljucuje program usposab-ljanja, prirocnik, prigrizke in pijaco med odmori ter certifikat ob zakljucku usposabljanja. . Placilo: najmanj 3 dni pred pricetkom akademije. . Placilo je možno tudi v dveh obrokih, zadnji obrok se poravna najkasneje do konca marca 2015. . Vsak nadaljnji udeleženec iz istega podjetja prejme 10 % popust. . Clani IRDO inštituta prejmejo 30 % popust. . Ce želite preklicati ali odložiti sodelovanje, morate pred-ložiti svojo zahtevo v pisni obliki vec kot 30 dni pred zacetkom programa, da bi prejeli polno vracilo prijavni-ne. V primeru odpovedi sodelovanja od 14 do 30 dni pred zacetkom programa organizator zadrži 50 % prija-vnine. V primeru odpovedi sodelovanja v roku 14 dni pred pricetkom programa poslovne akademije, organi-zator zadrži 100 % prijavnine. Cena za udeleženca: 1.270,00 EUR (brez DDV) za celotno akademijo. Za clane inštituta IRDO: samo 889,00 EUR (-30%) Obveznosti udeležencev: . Prisotnost na akademiji vsaj 80 %. . Opravljanje sprotnih nalog v okviru delavnic na srecanjih. . Opravljanje krajšega testa o pozna-vanju osnov DOP za podjetja in ustanove. . Priprava zakljucne naloge in pred-stavitev le-te ob zakljucku srecanja. . Placilo prijavnine. Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika. Kitajski pregovor Mag. Natalie C. Postružnik združuje znanja s podrocja informacijske tehno-logije, novinarstva, nemškega jezika s književnostjo, lingvistike ter menedž-menta. Na svoji vec kot 20-letni poslovni poti je bila vodja kabineta župana Maribora, vodja kabineta ministra za promet in zveze v Sloveniji, direktori-ca komunikacij za drugo najvecjo zavarovalnico v Sloveniji in med drugim tudi izvoljena predsednica stanovskega društva PRSS (Public Relations Society of Slovenia). V letu 2013 je stopila na samostojno pot s podjetjem Nikrmana, kjer je kot licencirana coachinja za vrhnji menedžment (licenca AoEC London) med drugim vodila evropski projekt za uravnoteženost žensk in moških v procesu odlocanja v gospodarstvu Include.all – Vkljuci.vse za Združenje Manager. Je prejemnica in/ali pobudnica vrste nagrad in certifikatov: Zavarovalnica Maribor (ZM) je na njeno pobudo pridobila certifikat Družini prijazno podjetje kot prvo, pilotno podjetje v Sloveniji, sprožila je sodelovanje pri raziskavi Zlata nit, kjer je bila ZM dvakrat uvršcena med finaliste najbolj-ših zaposlovalcev; za eno od akcij na podrocju tržnega komuniciranja je ZM prejela nagrado Bronze Drum. Pod njenim strokovnim vodstvom je ZM prejela še nagrade za Naj letno porocilo med financnimi institucijami v Sloveniji, Finalist najboljših spletnih mest med financnimi institucijami na Balkanu, Priznanje InCo/InJo za inovativno komunikacijsko strategijo ter Priznanje za inovativno komunikacijsko interno prakso. Je clanica strokovnega sveta projekta Zlata nit (najboljši zaposlovalec v Sloveniji), ter clanica žirije za izbor družbeno-odgovornih praks v okviru nagrade Horus od leta 2010 naprej. V letu 2009 je prejela najvišje priz-nanje PRSS-ja PiarNaKvadrat osebnost, pa tudi priznanje za inovacijsko komunikacijsko strategijo (InCo/InJo), trikrat je prejela naziv Naj uciteljica po izboru študentov Doba Fakulteta, kjer je nosilka predmeta odnosi z javnostmi in družbena odgovornost. Predstavitev predavateljic Vsi ljudje po naravi težijo k znanju. Aristotel Mag. Vesna Lešnik Štefotic je leta 1997 diplomirala na Fakulteti za elektro-tehniko, racunalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Študij je nadal-jevala na isti fakulteti kot štipendistka Slovenske znanstvene fundacije in leta 2000 pridobila znanstveni naziv magistrica znanosti s podrocja racunal-ništva in informatike. Od leta 2004 deluje kot samostojna svetovalka na šte-vilnih nacionalnih in mednarodnih projektih povezanih z informatiko, izob-raževanjem na daljavo in družbeno odgovornostjo. Že v casu študija je sode-lovala pri izobraževanju odraslih, v casu podiplomskega študija je bila asis-tentka na UM FERI, od leta 1999 pa sodeluje z DOBO, kjer je predavateljica na Doba Fakulteti. V letih 2011 – 2012 je sodelovala v projektu SOCIRES, v okviru katerega je bila razvita shema za usposabljanje in certificiranje na podrocju družbene odgovornosti, po kateri lahko posameznik pridobi evropsko poklicno kvalifikacijo, ki jo podeljuje organizacija ECQA, vodja za družbeno odgovornost. V letu 2015 je sodelovala v projektu LEADSUS - vodja za trajnostni razvoj. Ima certifikat za trenerja v omenjenih programih. Je avtorica in soavtorica razlicnih strokovnih in znanstvenih clankov, gradiv za študij in izvajanje delavnic na teme, povezane z informatiko, študijem na dalja-vo in družbeno odgovornostjo. Je podiplomska študentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (menedžment neprofitnih organizacij) in registrirana raziskovalka (ARRS, [28701]). Raziskuje in objavlja prispevke s podrocja družbe-ne odgovornosti in marketinga v razlicnih revijah in na slovenskih ter mednarodnih znanstvenih konferen-cah. Raziskuje in razvija nove pristope v komuniciranju, nove projekte in storitve za razlicne narocnike (podjetja, mediji, organizacije, posamezniki) ter se povezuje s številnimi slovenskimi in mednarodnimi organizacijami, strokovnjaki, predvsem z namenom razvoja in uveljavljanja družbene odgovornosti. Poslov-no svetuje, organizira poslovna in strokovna srecanja ter znanstvene sestanke. Že vrsto let zaseda vodilne funkcije v podjetjih in organizacijah. Predava slovenskim in tujim udeležencem strokovnih in znanstvenih konferenc ter številnim nevladnim organizacijam in podjetjem na podrocju menedžmenta, organiziranja poslovanja, marketinga ter družbene odgovornosti. Je predavateljica in od leta 2011 dalje tudi nosilka pre-dmeta Organiziranje neprofitnih organizacij na DOBA fakulteti za poslovne in uporabne družbene študije v Mariboru. Leta 2012 je pridobila tudi certifikat ECQA za trenerja na podrocju usposabljanja kandidatov za vodjo za družbeno odgovornost. Anita Hrast je ustanoviteljica in direktorica inštituta IRDO – Inšti-tuta za razvoj družbene odgovornosti (od 2004 dalje). Bila je tudi soustanoviteljica in sekretarka društva Ozara, Slovenija – Nacio-nalno združenje za kakovost življenja (1994-2000), direktorica marketinške agencije Verus (2003-2004), avtorica oddaje »7 minut za gospodarstvo« (Radio Maribor, 2003-2006), novinarka v razlicnih medijih (1989-1995), direktorica oglaševanja (SPEM), vodja projektov v PR in marketinških agencijah (nagrada bronasti Effie 2003, Spektra Press), produktna menedžerka in prokuristka v Založbi Forum Media (razvoj novih izdelkov). Znanje je moc. Francis Bacon Vabimo vas, da sodelujete z nami, ce: . potrebujete izobraževanje, svetovanje ali pomoc pri pripravi vaše strategije na podrocju družbene odgovornosti, . potrebujete partnerja pri izvedbi raziskave ali slovenskih in mednarodnih projektov, . išcete strokovno literaturo in dodatne informacije o družbeni odgovornosti, ker želite izvedeti o druž-beni odgovornosti vec, . želite postati naši clani in tako prispevati k razvoju družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini, . želite kandidirati za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si) . imate idejo/predlog v zvezi z razvojem družbene odgovornosti ali delovanjem inštituta, . želite sodelovati kako drugace. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI! ZATO UKREPAJTE ŽE ZDAJ! Veselilo nas bo sodelovanje z vami v IRDO Poslovni akademiji. INŠTITUT IRDO JE VODILNA SLOVENSKA ORGANIZACIJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija E: info@irdo.si | www.irdo.si, T: +386 (0)31 344 883 Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Družbena odgovornost in pravilniki o placah v Sloveniji Vec kot spoštovanje clovekovih pravic Piše: ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in hkrati predsednik Raziskovalnega sveta ZRC IRDO. Januar 2016 je postregel z novimi, a nikakor prvimi vestmi o financnih nepravilnostih, morda celo pokritih s pravnimi dokumenti. Okrog neka-terih je veliko vetra, okrog drugih molk. Naj navedem nekaj primerov, ne da sem imel prilož-nost preveriti casopisne in podobne vesti o njih. Na nekaj ljubljanskih fakultetah so si menda deli-li denar po pravilniku o pripravljenosti za delo, ki je bil zamišljen med avtorji predpisov za druge poklice. Poslanci si menda poleg place, za katero je nek-danji poslanec, prej župan in prej podjetnik rekel, da je višja od vseh njegovih prejšnjih, deli-jo – po pravilniku – dodatne denarje za vsako sodelovanje v kakšnih parlamentarnih komisijah, kot da to sodelovanje ni redna delovna dolžnost in pravica poslanca. Tudi obcinski odborniki imajo – po javno objav-ljenih podatkih in po pravilnikih – pravico do pogosto kar lepih sejnin, tj. honorarjev. Clani nadzornih odborov podjetij si – menda pogosto – delijo – po pravilniku tako visoke sej-nine, da po objavljenih podatkih krepko prese-gajo place rednih univerzitetnih profesorjev (z doktoratom znanosti in dovolj mednarodnimi objavami za najvišji naziv), ki iz uradnih državnih virov komajda presega deset evrov neto na uro rednega delovnega casa. Evropski poslanci so si po nedavno objavljenih podatkih – po pravilniku – popravili place za zne-sek, ki jim je dosedanjo placo dvignil za vec kot eno celotno placa rednega profesorja slovenske univerze, cetudi je njihov prejemek že doslej bil enak desetim placam rednega profesorja sloven-ske univerze. Podobno velja za clane evropske vlade, imeno-vane komisarje, seveda tudi po pravilniku. Bancni direktorji so v Sloveniji menda manj bogato placani kot nekateri zahodni, a po objav-ljenih podatkih – seveda po pravilniku – mnogo bolje od direktorjev velike vecine podjetij. Pri tem pa so – po objavljenih podatkih – poslovali tako slabo, da smo obcani, ki nimamo vpliva na njih, morali zbrati ogromne milijarde, da smo pokrili posledice njihovih napak. Nismo brali objav, za koliko so se zaradi takih napak znižali njihovi prejemki – ocitno po pravilnikih. Upokojenci niso vsi radi pri miru. Mnogi od njih so še sposobni biti koristni za družbo. Vendar – po državnem pravilniku – smejo delati samo še brez placila, cetudi so jih vse življenje ucili, da imajo pravico do placila za delo, in tudi to, da od svojega placila državi dajejo davke in prispevke, torej so tudi financno koristni tudi njej, ne samo družbi in sebi. Privatne visoke šole so po svetu in v Sloveniji nekaj normalnega. Normalno je tudi, da imajo – po državnem pravilniku – kvalificirane ljudi za predavatelje. To, da jih imajo, bi moralo pomeni-ti, da jih imajo vsaj vecinsko v rednem delovnem razmerju, saj sicer ne utegnejo raziskovati. Razis-kovanje pa velja – po državnem pravilniku in upraviceno – za pogoj, da zmorejo predavati, ne samo poucevati o starih spoznanjih in rutinsko. Toda raziskovati ne utegnejo, razen tistih nekaj, ki so v raziskovalnih službah. Prakso najbrž poz-najo – toda staro in zastarelo ali perspektivno? Javne visoke šole imajo – po državnem pravilni-ku – predavatelje, ki delajo pedagoško s študen-ti, kolikor jih pac na njih odpade po specializaciji, sodelujejo s prakso svoje stroke in raziskujejo tako, da zmorejo objavljati v vrhunskih svetovnih revijah in v Sloveniji. Imam kolege, ki so ta seme-ster bili v predavalnici tudi preko 20 ur teden-sko, kar pomeni – po mojih izkušnjah – vsaj še 40 ur tedensko za priprave in individualno delo s študenti. Zdaj se bo cas predavanj za ta semes-ter iztekel, a prišli ne bodo trije tedni pocitnic, ampak 'izpitnic', kot jih je upraviceno poimeno-vala naša Nastja kot študentka. Pedagoški dela-vec, ki dela ves semester z nekaj sto študenti, mora sedaj opraviti izpite z vsemi njimi, z nekim delom od njih tudi veckrat, ker pac imajo – po državnem pravilniku – pravico poskusiti in pona-vljati. Po moji izkušnji priprave in izvedbe izpitov poberejo po uro na študenta, torej v treh tednih lahko tudi dvesto in vec ur namesto 120. Poseb-nega placila za to ni. Niti ni posebnega placila za mentorstvo za diplomska, magistrska in doktor-ska dela. Na eni od slovenskih univerz sem moral podpisati, da bom mentor brez vsakega placila. Kako realni so taki pravilniki? Koliko je v njih podpore za družbeno odgovornost? Kdo vse spa-da na sramotni steber zaradi njih? Vse najboljše! 20. januarja letos je 75. rojstni dan praznoval ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor iz Ekonom-sko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in hkrati predsednik Raziskovalnega sveta ZRC IRDO. Ob tem lepem prazniku mu clani uredniš-tva Mozaika cestitamo, nekaj misli pa so nanizali najtesnejši sodelavci pri Inštitutu IRDO. »Matjaž, hvala za vse, kar ste naredili za nas: za širjenje obzorij, ogromno zbirko znanj, pri-pravljenost pomagati v vsakem trenutku, povezovati, deliti, delati dobra dela in skrbeti za raznolikost mnenj, ki nas vedno znova obogatijo.« Anita Hrast “Pogum, moc, znanje, odgovornost - so štiri lastnosti, za katere se mi zdi, da najbolje opi-sujejo vas, Matjaž. Clovek ima redko prilož-nost, srecati legendo v živo - zato sem še toli-ko bolj hvaležna za vsak trenutek, vse znanje, izkušnje in vsebine, ki ste nam jih s svojo dobro voljo podarili. Vse dobro še v naprej,” mag. Natalie C. Postružnik Pomembne spremembe, ki se dogajajo na podrocju zaposlovanja oz. trga dela oz. ekonomskih reform v zadnjih desetletjih v svetu in pri nas so stopnjevale razlicna ekonomska in druga tveganja, vkljucno s tistimi na podrocju varnosti in zdravja. V tem kontekstu že zdrava kmecka pamet narekuje spoznanje, da je obseg ekonomskih posledic slabe-ga zdravja lahko precejšen. Zdravi posamezniki so manj odsotni z dela zaradi bolezni in bolj produkti-vni, ce lahko vplivajo na svoje delo in zdravje. Kakorkoli že, poleg fizicnih, bioloških in kemicnih tveganj so te spremembe, povezane z ekonomski-mi ukrepi v zadnjem desetletju, tudi pri nas prispe-vale k epidemicnem razrašcanju psihosocialnih tveganj. Ta tveganja predstavljajo tudi zelo pomembne sodobne izzive za družbeno odgovor-nost in varnost in zdravje pri delu ter so povezana s pojavi kot npr. negativni stres, nadlegovanje, ustrahovanja in trpincenja na delovnem mestu. Ti problemi so povezani s slabšim pocutjem in zdrav-jem, vecjim številom nezgod, vecjo odsotnostjo z dela ter manjšo zmogljivostjo in konkurencnostjo. Zato ekonomske reforme, ki kratkorocno protežira-jo kapital na racun zdravja zaposlenih, zahtevajo drugacno razumevanje podjetništva in poslovnih modelov podjetja. Zahtevajo uveljavitev družbeno odgovornega podjetja, drugih organizacij in politike (oblasti). Družbena odgovornost podjetij (in drugih organi-zacij) pomeni, da si organizacije pri svojih vsakod-nevnih dejavnostih predvsem prostovoljno in ne zgolj na podlagi predpisov prizadevajo upoštevati socialne, zdravstvene, okoljske in druge javne pot-rebe. V tej luci družbeno odgovorna podjetja posebno pozornost namenjajo tudi z dokazi podprtemu nacrtovanju in upravljanju podrocja varnosti in zdravja na delovnem mestu. Sem sodi upravljanje s psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu, ki npr. vkljucuje nudenje informacij, upravne in komunikacijske ukrepe ter usposabljanje zaposle-nih, posebej vodstvenih delavcev s podrocja stre-sa, nadlegovanja, ustrahovanja in trpincenja na delovnem mestu in številne druge ukrepe. Tudi evropska in slovenska zakonodaja na podrocju var-nosti in zdravja na delovnem mestu se na videz sicer zdi relativno ucinkovita pri spodbujanju orga-nizacij k uporabi celovitega in družbeno odgovor-nega pristopa na podrocju upravljanja varnosti in zdravja pri delu. Na številnih delovnih mestih se psihosocialna tve-ganja že upravljajo sistematicno. Vendar se razšir- jenost in obseg tega pristopa mocno razlikuje med organizacijami. Raziskave kažejo, da je upravljanje varnosti in zdravja pri delu bolj razširjeno v privat-nem sektorju in gospodarskih dejavnostih, ceprav pomen duševnega zdravja in težav zahteva ucin-kovito preventivno ukrepanje v vseh sektorjih in dejavnostih. Razlike med podjetji in drugimi orga-nizacijami glede obsega upravljanja varnosti in zdravja pri delu kažejo, da bi se dalo še marsikaj izboljšati tudi s širjenjem koncepta družbene odgo-vornosti ter, da bi se lahko še marsikaj naucili iz mednarodnih in domacih raziskav. Npr. analiza stresnih motenj na delovnem mestu, ki smo jo leta 2015 opravili na Nacionalnem inšti-tutu za javno zdravje v okviru kampanje »Zdravo delovno okolje 2014-2015: Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta« in ob podpori Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možno-sti je pokazala zlasti na velik razkorak med dekla-riranim in dejanskim upravljanjem problematike trpincenja na delovnem mestu. Glej tudi www.osha.mddsz.gov.si/.../files/NOLIMAL_4_Trpincenje_in_PTSM.pdf. Ker so psi-hosocialni dejavniki tveganja med seboj povezani, pregled nad njimi ni preprost in tudi analiza s pou-darkom na bolniškem staležu zaradi stresnih motenj na delovnih mestih v Sloveniji prikazuje le en vidik trpincenja na delovnem mestu. Pomem-bno je razumevanje, kako so lahko nekateri viri tveganja tudi rezultat družbene neodgovornosti in privedejo do negativnih posledic tako na individu-alni ravni kot tudi na ožji ravni podjetja in širši rav-ni države. Razprava Analiza primerov odsotnosti z dela zaradi stresnih motenj v Sloveniji v obdobju 1998-2014 je razkrila epidemijo in narašcajoc trend teh motenj, ki se lahko skoraj v celoti pripišejo trpincenju na delov-nem mestu. Te motnje so pogosto posledica pomanjkanja socutja, obcutkov krivde, empatije ter širjenja antisocialnega vedenja na delovnem mestu. To kaže, da odgovorni za varnost in zdravje v vsem tem casu niso sprejeli ustreznih ukrepov s katerimi bi se bilo mogoce izogniti prevelikemu in narašcajocemu pojavu trpincenja na delovnem mestu oz. da bi morali resneje vzeti stres zaradi trpincenja na delovnem mestu, ki je predvsem posledica slabega vodenja in organizacije ter je povezan tudi s spremembami na trgu dela. Z reformami trga dela smo tudi v Sloveniji, v korist zagotavljanja kapitalu prijaznega poslovnega oko-lja zelo oklestili pravice zaposlenih. Vecina zapos-lenih ni bila obravnavanih kot enakopraven druž-benoekonomski subjekt in kljucni poslovni vir, ampak prej žrtev sleparstva, manipulativnosti in izkorišcanja ter zanemarjanja družbene odgovor-nosti s strani vplivnih vodstvenih »elit«. Ekonom-ski ucinki takšnih reform, ki izkljucno zmanjšujejo zaposlitveno varnost in omogocajo unicevanje cloveškega kapitala bodo dolgorocno prej škodlji-vi kot koristni. Raziskovalci so že ocenili, da pomanjkanje zadevne etike državo stane okoli 30 % BDP. Na podlagi ocene tveganja je mogoce ugotoviti katera tveganja so najvecja. Nekaterim tveganjem se je mogoce izogniti z ukrepi, ki jih sprejme delo-dajalec. Med te preventivne ukrepe sodijo npr.: . izdelane organizacijske smernice; . uravnotežena porazdelitev delovnih nalog; . enakopraven vpliv na zaposlene; . jasne informacije in komunikacije,postopki in navodila; . ter odgovornosti v povezavi z mocjo. Drugi ukrepi lahko pomagajo ublažiti posledice (prilagoditev delovnega okolja ali prilagoditev na okolje) npr. podpora žtvam, svetovanje, izobraže-vanje…). Druge ukrepe pa je potrebno sprejeti tudi na »višjih« državnih nivojih. Konkretno to pomeni predvsem ukrepe za pospešitev razvoja sodobnih oblik organizacijske participacije zaposlenih (pri upravljanju; tudi udeležbi pri dobicku in notran-jem lastništvu), ki dokazano zmanjšujejo psihosoci-alna tveganja ter povecujejo zavzetost zaposlenih, to je delovno motivacijo ter pripadnost organizaci-jam in s tem tudi produktivnost in konkurencnost. Brez teh ukrepov, ki »nic ne stanejo« bodo tudi reforme trga dela ostale na polovici poti in bodo imele tudi škodljive ekonomske ucinke. V tej luci je pri vodenju in upravljanju organizacij in države izjemnega pomena zavedanje, kakšen pozi-tiven ali negativen vpliv imajo delodajalci, vodje in menedžerji na psihosocialno zdravje zaposlenih ter katere vzvode morajo uporabiti, kadar želijo svojo moc uporabiti v dobro zaposlenih oz. širše javno dobro. Vendar zbrani podatki kažejo, da so psihosocialni dejavniki tveganja, posebej trpincen-je na delovnem mestu v Sloveniji še vedno prema-lo prepoznani kot problem delovnega okolja ter pomanjkanja demokracije na delovnem mestu in v državi. Najveckrat tudi mediji erozijo demokracije in uni-cevanje cloveškega kapitala na delovnem mestu in širše zamenjujejo z vsakodnevnimi konflikti med ljudmi, ceprav se le ti nenehno in sistematic-no ponavljajo in prerašcajo v psihicno nasilna in psihopatska vedenja in ravnanja. Pogosto se jih tudi obravnava kot neke vrste neizogiben strošek oz. »ceno« za življenje v kapitalisticni družbi. Ob tem je vse bolj jasno, da nekateri posamezniki poskušajo uspevati in parazitirati na racun dru-gih, ce jim sistem to dopušca. Bolj psihosocialno ranljivi zaposleni pa so tisti, ki postanejo žrtve antisocialnega vedenja in dejavnosti, ki sicer niso kazniva, vendar pomenijo resno kršenje socialnih norm in so neeticne. Ker so ta ravnanja lahko povsem v skladu z zakonodajo, se žrtve znajdejo v položaju nemoci in jih tudi nihce, tudi inšpektor za delo, ne šciti. Prav analiza bolniškega staleža zaradi stresnih motenj na delovnih mestih v Sloveniji je razkrila posledice teh nesprejemljivih motenj, ki jih skoraj v celoti pripisujemo trpincenju na delovnem mes-tu. Ob tem nas mnogi politiki, državni uradniki, delodajalci, direktorji in drugi menedžerji prepricu-jejo, da je »vse v skladu z zakonodajo« ter da smo glede skrbi za zaposlene pri nas ucinkoviti, celo nadpovprecno, ker imamo zakonodajo, ki ureja trpincenje na delovnem mestu in promocijo zdrav-ja na delovnem mestu. Obstojeci kazenskopravni sistem kot trpincenje seveda ne prepoznava mnogih subtilnih škodljivih vedenj in ravnanj nosilcev moci oz. interesov kapi-tala. V sedanjem casu krize vrednot je (še) neucin-kovito pojasnjevati problematiko trpincenja na delovnem mestu s kapitalisticno tekmovalnostjo, ki noce zagotoviti vsakemu zaposlenemu dostojne-ga delovnega okolja, namrec pritiska na vsakogar naj si izboljša lasten ekonomski položaj s slehernim sredstvom, ki mu je na voljo. Zadevno manj sposo-bne in psihosocialno bolj ranljive ponižuje in degradira in obenem podpihuje tekmovalnost za boljše položaje, privilegije in place. Zato je danes verjetno bolj kot kdaj prej ocitno, kako pomembne so v kapitalizmu, v preteklosti težko pridobljene in nikakor samoumevne, delavske pravice in naspro-tovanje izkorišcanju ter kaj se zgodi, ce tega ni. Prepoznavanje razširjenosti trpincenja na delov-nih mestih v številnih slovenskih delovnih organi-zacijah, posebej v javnem sektorju, je tudi svoje-vrstno zrcalo, v katerem lahko sedanja družba in država opazujeta temnejše poteze svoje podobe. Analiza bolniškega staleža zaradi stresnih motenj na delovnem mestih v Sloveniji razkriva veliko grožnjo zdravju in dobremu pocutju na delovnem mestu in kaže na razkorak med podatki o posledi-cah trpincenja na delovnih mestih, ki jih evidenti-rajo zdravniki ter mnenji nekaterih vplivnih vods-tvenih kadrov po delovnih organizacijah, v javni upravi in politiki. Vse vec raziskovalcev na podrocju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu je mnenja, da sta ta razkorak in sprenevedanje predvsem posledica slabega vodenja in organizacije mnogih delovnih organizacij ter da k temu prispevata splošna kul-tura sprenevedanja ter pomanjkanje družbene odgovornosti v državi. Dokazana velika razširje-nost in narašcajoc trend bolniškega staleža pove-zanega s stresnimi motnjami oz. trpincenjem v slo-venskem delovnem okolju zahteva, bolj z dokazi podprte in ucinkovite pristope k varnosti in zdravju pri delu. Pri tem je kombinacija primerne zaveza-nosti vodstev in sodelovanja zaposlenih pri uprav-ljanju varnosti in zdravja pri delu kljucnega pome-na za ucinkovito in z dokazi podprto obvladovanje stresa, trpincenja in drugih oblik psihicnega nasilja na delovnem mestu. Glede na dejstvo, da tisti, ki trpincijo, obenem druge brez sramu izkorišcajo oz. poskušajo uspeti na njihov racun, je treba raziska-ti, kako bi vecja participacija zaposlenih oz. bolj enakopravno sodelovanje zaposlenih pri upravljan-ju, prispevalo tudi k reševanju psihosocialnih in drugih nastajajocih tveganj na delovnem mestu. Ocenjujemo, da so delodajalci in vodstvo organiza-cij bolj in resnicno zavezani k družbeni odgovorno-sti na podrocju zdravja, ce se imenujejo svetovalci za promocijo zdravja pri delu oz. ima organizacija delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Za organizacije, ki niso razvile sistema sodelovanja zaposlenih pri upravljanju je najpogosteje znacilen avtoritaren nacin vodenja s pomanjkanjem socut-ja, empatije, solidarnosti in družbene odgovornos-ti. Takšen nacin vodenja spremljajo pojavi trpince-nje in stresnih motnje na delovnem mestu, ki pov-zrocajo škodo zaposlenim in na dolgi rok predstav-lja veliko izgubo za vse, saj bremenijo zdravstvene, socialne, gospodarske, izobraževalne kot tudi kazenske in sodne sisteme. Prav zato je poleg šir-jenja družbene odgovornosti v podjetjih, posebej odgovornost vodstva za varnost in zdravje pri delu, pomembno ustrezno sodelovanje in zastopanje zaposlenih pri upravljanju. Možnosti za uspeh pri-zadevanj so tudi na podrocju preprecevanja in zmanjševanja trpincenja na delovnem mestu vecje v organizacijah, ki imajo svet delavcev oz. kjer deluje sindikat ter v katerih so svetovalci in zastop-niki zaposlenih deležni ustreznega usposabljanja in podpore. Zakljucek Odlocenost in vztrajnost družbeno odgovornega podjetja (in drugih organizacij), da aktivno naspro-tuje kakršnemu koli kršenju družbene odgovornos-ti, se izkazuje tudi s prepoznavanjem psihosocial-nih tveganj na delovnem mestu ter dolocitvijo odgovornih zaposlenih za preprecevanje stresa in trpincenja na delovnem mestu. To vkljucuje tudi podporo postopkom porocanja, beleženja in preis-kovanja incidentov, vkljucno z disciplinskimi in rehabilitacijskimi ukrepi, pa tudi s sprejemanjem enotnih socialnih sporazumov glede trpincenja na delovnem mestu ter z obveznimi razpravami delo-vnih skupin o problematiki trpincenju na delovnem mestu. Ob tem je kljucno tudi dovolj zgodnje pre-poznavanje in razkrivanje ožje in širše problemati-ke psihosocialnih tveganj in trpincenja. Zato je o tej problematiki potrebno sistematicno zbiranje podatkov tako na nivoju delovnega mesta oz. organizacije , kot na drugih širših nivojih. Da bi dosegli ta cilj, je treba v podjetju izvajati tudi obcasne raziskave, na primer o delovnih razme-rah, vzdušju, pocutju in zdravju zaposlenih. O pro-blemu stresnih motenji in trpincenja na delovnem mestu je treba razdeljevati posebne vprašalnike in izvajati osebne intervjuje. Potrebno je tudi izva-jati in preuciti redne pogovore z zaposlenimi kot tudi upoštevati vse pritožbe in preuciti navedene razloge za izostanke z dela. Posebej se kaže pogo-voriti z zaposlenimi, ki pogosto izostajajo zaradi bolezni. Eksplicitna družbena odgovornost, ki pa temelji na prostovoljnih politikah in ukrepih podje-tja je pri nas na mnogih podrocjih slabo zaživela. Ce želimo smiselno uravnotežiti negativne ucinke slabega vodenja in upravljanja podjetij in drugih delovnih organizacij moramo temeljito prenoviti in izpopolniti zakonodajo o sodelovanju zaposle-nih pri upravljanju, saj je sedanji sistem pristranski do vecine zaposlenih in posebej do žrtev trpincen-ja in drugega nasilja na delovnem mestu. Protežira pa vplivne in priviligirane, ki trpincijo bolj ranljive ter v praksi ne problematizira trpincenja, ce je ta v službi kapitala oz. varuje obstojeci ekonomski in politicni sistem. Viri in uporabljena literatura na voljo pri avtorju: Dusan.Nolimal@nijz.si Potrebna je temeljita prenova zakonodaje Trpincenje na delovnem mestu kot zrcalo družbe Piše: mag. Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec, specialist socialne medicine Vztrajen primarij, mag. Dušan Nolimal, dr. med. in specialist socialne medicine po pretecenem marato-nu na Brionih 2015. Iz slovenskih raziskav o trpincenju na delovnem mestu izhaja, da so bili pogosteje uporabljeni naslednji nacini trpincenja: . pretirano obremenjevanje z delom, . širjenje govoric in intrig, . dodeljevanje nalog pod ravnijo zmožnosti, . oviranje komunikacij, zadrževanje pomem-bnih informacij, povezanih z delom, . odvzem odgovornosti na kljucnih podroc-jih in kazenske prerazporeditve na neustre-zna delovna mesta, . žaljenje in dajanje neprijetnih osebnih pri-pomb, . posmehovanje, poniževanje, degradacija, povezana z delom, . neupoštevanje mnenj oziroma pogledov posameznega delavca s poskusi utišanja. Kako biti bolj ucinkovit, kako spremeniti svoje vedenjske vzorce za vecjo uspešnost, kako doseci vecjo motiviranost in sodelovanje med razlicnimi organizacijskimi enotami v podjetju ali s stranka-mi ... je le nekaj od vprašanj, ki si jih zastavlja vsak dober vodja in vsak zavzet zaposlen. Kad-rovske službe, vodje, pa tudi zaposleni se tako srecujejo še z dodatnimi izzivi: . imam izjemnega strokovnjaka za vodjo, ki pa ne zna motivirati svojih podrejenih; ali . moj zaposleni je izjemen strokovnjak, ne zna pa delati v timu; ali . imam izjemno empaticno zaposleno, ki pa žal ne dosega ciljev in ne razume njihovega pomena; . imam krasnega vodjo, ki pa ne vidi, da s svojim vodenjem razdira energijo v svojem timu ... . zaposlena je pravkar napredovala, a ne razume, da je s tem prevzela tudi mened-žersko vlogo ... To je le nekaj od izzivov, drugi so povezani z vec-jo ucinkovitostjo, hitrostjo, inovativnostjo, ustvarjalnostjo, inovativnostjo ... Ce pogledamo na nivoju države, je Slovenija na lestvici svetovne konkurencnosti za leto 2014, ki jo je pripravil švi-carski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 60 državami zdrsnila na 55. mesto; najslab-še se je uvrstila na podrocju javnih financ (60. mesto), mednarodnih investicij, menedžerskih praks ter odnosov in vrednot (pri vseh predzad-nje, 59. mesto). V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija zdrsnila za eno mesto na 52. mesto. V sklopu vladne ucinkovitosti je Slovenija v 2014 izgubila najvec - zdrsnila je za tri mesta na 56. mesto (IMD 2014). 60 odstotkov proracuna podjetij ni naravnanih na uresnicevanje strategije, 30 odstotkov varia-bilnih izplacil zaposlenim nima povezave s stra-tegijo in zgolj 10 odstotkov zaposlenih navaja, da pozna in razume strategijo podjetja, je poka-zala raziskava (Kaplan in Norton 2008). Tudi slo-venska raziskava placnih razmerij (Madon in Mestnik 2014) je pokazala, da najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na velikost bruto prejemkov uprav ni uspešnost družbe, ampak njena veli-kost. Prvi možje ali dame v mikropodjetjih zaslu- žijo skoraj trikrat manj kot tisti v velikih podjet-jih. Iz raziskave izhaja, da je višina plac poleg velikos-ti podjetja odvisna le še od profitnih marž, druge kategorije uspešnosti poslovanja pa na višino place ne vplivajo. Višje place imajo torej mana-gerji, ki so zaposleni v velikih podjetjih, ki niso lastniki teh podjetij in ki dosegajo višje profitne marže. Ce želimo doseci vecjo motivacijo mana-gerjev in dolgorocno uspešnost podjetja, mora variabilni del, po mnenju mnogih strokovnjakov iz gospodarstva in akademskega sveta, znašati vsaj 30 odstotkov in temeljiti na strateških ciljih podjetja. V tem obdobju so se pojavile še psihometricne raziskave o vodilnih managerjih. Nolimal (2014) ugotavlja, da so kriterije za merjenje psihopatije v kriznih casih zaceli preizkušati na razlicnih populacijskih skupinah. Ugotovitve psihometric-nih raziskav so šokirale svet (Nolimal, 2014:68): Ni vecjih karakternih razlik med serijskimi psiho-patskimi morilci, ki unicujejo posameznike in nji-hove družine, ter psihopati na vodstvenih polo-žajih, ki lahko unicijo podjetja, gospodarstva in celoten svet. Rezultate teh raziskav potrjujejo tudi slike možganov in genetski testi prizadetih posameznikov. Med poglavitne skupne lastnosti, ki jih raziskovalci pripišejo tako psihopatom z dna kot na vrhu družbenih lestvic, so pretirani šarm, pretkanost, samozavest, zunanji ego in odpornost na obcutek krivde. Korporativne psi-hopate privlacijo denar, ugled, privilegiji in moc. Samo en »kompenziran« psihopat na vodstve-nem položaju lahko ogrozi zdravje in blaginjo mnogih nic hudega slutecih in zaupljivih ljudi. Boddy ugotavlja, da psihopati 25-krat pogosteje trpincijo sodelavce na delovnem mestu kot drugi sodelavci. Psihometricne raziskave so pokazale, da so psihopatske lastnosti med menedžerji v podjetjih lahko vsaj petkrat pogostejše kot med splošno populacijo. Psihopatija je žal tudi ena od gonilnih sil, ki lahko ovira izhod iz financne in gospodarske krize. Vse te tri dejavnike (gospodarski položaj Sloveni-je, ki se, merjeno z mednarodnimi lestvicami, vsako leto še slabša, placilo vodilnih po velikosti podjetja namesto po ucinkovitosti in psihološki profili managerjev) so bili izhodišce pri pripravi programa coachinga. Coaching je izjemno ucinkovito orodje za razvoj posameznikovih osebnih, medosebnih in timskih potencialov, ki postajajo nepogrešljiv dejavnik in pogosto odlocilen dejavnik za doseganje vrhun-skih dosežkov. Poslovni coaching je oblika sveto-vanja, kjer gre tudi za ugotavljanje, kako priti do želenega cilja oziroma spremembe in je kljucne-ga pomena pri razvoju kompetenc zaposlenih. Nikrmana in narocnik v skupnem uvodnem brie-fingu dolocita vmesne in koncne cilje izvajanja coaching delavnic, ki so povsem merljivi. Coac-hing obicajno poteka šest mesecev in je ucinko-vit v 98 % primerov. Program Nikrmana izvaja v šestih sklopih: 1. Srecanje – narocnik in izvajalec. 2. Prvo srecanje – individualni coaching z vsa-kim od udeležencev. 3. Drugo do peto srecanje – (udeleženec, individualno; izvajalec). 4. Zadnje individualno srecanje – (udeleženec, individualno; izvajalec). 5. Zadnje srecanje z narocnikom. Pregled koncnega pisnega porocila. Off the record informacije in priporocila. Kako pa izvajamo coaching v Nikrmani? . definiranje ciljev (posamezni, tim), . individualno delo (priprava), . individualna analiza, . skupinska analiza tima, . opazovanje in podajanje »feedback« infor-macij, . podajanje tako imenovanih »fastforward« informacij, . Svetovanje, . osebni coaching za hitrejše doseganje zas-tavljenih ciljev po metodi GROW, ADAPT, Gestalt, intuitivni coaching, vizualni (z upo-rabo slik ali zgodb) ... po nacinu pa od situ-acijske coachinga, coachinga sprememb, procesni coaching, tudi z uporabo NLP, transakcijske analize in drugih tehnik v dobro coacheeja, . po zakljucenem izobraževanju pisna evalu-acija s priporocili. Odzivi na coaching : . 80 % anketirancev je bilo coachingu naklo-njenih (Talboom 1999). . . “4 - Zelo zadovoljivo ”... S tem komentar- jem so anketiranci najpogosteje ocenjevali splošno ucinkovitost njihove izkušnje na 5-stopenjski lestvici, kjer ocena 4 pomeni zelo zadovoljivo (Hall, Otazo, in Hollenback 1999). . Anketiranci so bili zelo zadovoljni s coac-hingom: 86 % anketirancev ocenjuje coac-hing kot zelo ucinkovit; 95 % anketirancev je spremenilo svoje vzorce in pocne stvari drugace kot rezultat coachinga; in 95% anketirancev bi coaching priporocilo tudi drugim clanom kolektiva. (Parker-Wilkins 2006). . Reakcije vodilnih kadrov na predlog o vkljucitvi v proces coachinga so bile izjem-no pozitivne – v vec kot 75 % (Wasylyshyn 2003). Ucinkovitost coachinga na ravni posameznika: . 96 % organizacij je porocalo o vidnem izboljšanju individualne uspešnosti po uve-dbi coachinga. V skoraj enakem procentu (92 %) so napredek opazili tudi na podroc-ju ucinkovitosti voditeljstva in manage-menta (“Coaching Counts” 2007). . 70.7 % do 93.8 % anketirancev je potrdilo, da je coaching prispeval k trajnim vedenj-skim spremembam (Genger 1997). . 70 – 90 % udeležencev je bilo s coachin-gom zadovoljnih med samim procesom; vec kot 50 % je bilo zadovoljnih s spre-membami na vedenjski ravni (Talboom 1999). . . Udeleženci menijo, da so »zelo uspešno« ali »ekstremno uspešno« dosegli 73 % vseh ciljev. Lastniki podjetja so bili bolj konservativni, menijo da so udeleženci »zelo uspešno« ali »nadpovprecno uspeš-no« dosegli 54 % ciljev, 85 % ciljev pa so dosegli »ucinkovito« (McGovern in dr. 2001). . . 75 % anketirancev je ocenilo coaching z oceno 3 ali višje na lestvici od 1 do 5 (1 = neucinkovito, 5 = zelo ucinkovito). Le 15 % anketirancev je ocenilo coaching z oceno 1 ali 2 (Morgan H., Harkins P. in Goldsmith M. 2005). . . Vodstveni kadri so se bistveno izboljšali predvsem na podrocju vedenjskih dimen-zij, povezanih s cilji coachinga (15 od 19 vsebin, 79 %) (Orenstein 2006). . Coaching pomaga pri razvoju treh glavnih kompetenc: (a) voditeljske kompetence (82%), (b) gradnja timskih odnosov (41%), in (c) razvoj kadrov (36 %) (Parker-Wilkins 2006). . . 55 % udeležencev je po oceni drugih izbolj-šalo svoje voditeljske vešcine, sami sebe pa so ocenili, da so svoje voditeljske vešci-ne izboljšali v 52 % (Thach 2002). . . Najbolj prepoznavni trije kazalniki uspeš-nega coachinga so bili (a) trajna spremem-ba v vedenju (63 %), (b) povecanje samo-zavedanja in razumevanja (48 %), in (c) bolj ucinkovito vodenje (45 %). Na lestvici 1 do 10 je vec kot polovica vodilnih kad-rov, vkljucenih v proces coachinga, traj- nost rezultatov ocenila z ocenami med 6 in 8; vec kot tretjina pa z ocenami med 9 in 10 (Wasylyshyn 2003). . Vpliv coachinga na ravni organizacije: . 77% anketirancev je pokazala, da coaching pomembno ali zelo pomembno vpliva na vsaj eni od devetih poslovnih ukrepov. Produktiv-nost (60 % ugodno) in zadovoljstvo zaposle-nih (53 %) so bili navedeni kot najbolj bistveni vplivi coachinga (Anderson 2001). . Udeleženci so poudaril, da so bili na organiza-cijski ravni prica nižji stopnji odsotnosti pod-rejenih zaposlenih sodelavcev (Talboom 1999). . 35 % udeležencev je izboljšalo voditeljske sposobnosti, 28 % udeležencev je napredova-la kot menedžment tim, 33% udeležencev izboljšalo poslovne rezultate in 67 % udele-žencev je izboljšalo osebno ravnovesje in dinamiko (Landale 2005). Coaching tudi v Sloveniji postaja vedno bolj pre-poznana oblika dela za premostitev vrst tako osebnostnih kot voditeljskih kompetenc. Nikrma-na pa je kot edina v Sloveniji razvila še program coachinga s konji, ki doseganje rezultatov še pospeši za približno dva- do trikrat – tako indivi-dualno kot timsko. Vloga in pomen coachinga pri premostitvi kadrovskih in drugih težav v podjetju Ko delodajalec ne najde izhoda, zapo-slen pa ne vidi cilja—uporabi coac-hing! Piše mag. Natalie C. Postružnik, licencirana certificirana poslovna coachinja www.nikrmana.eu, 040 808 999, natalie.c.postruznik@nikrmana.eu Mag. Natalie C. Postružnik Foto: mediaspeed.net Preko usmerjenih in ciljno-orientiranih razlicnih metod izzovemo odlicne izkustvene situacije za: . pridobivanje uvida v celostno funkcionira-nje posameznika ali tima, . soocanje in spoprijemanje z lastnimi stra-hovi, dvomi, bremeni in drugimi omejujo-cimi koncepti, ki ovirajo osebnostno inte-griteto posameznika, medsebojne odnose na delovnem mestu ter posledicno tudi delovno uspešnost in ucinkovitost, . ucenje samozavedanja in intuicije, . spodbujanje ustvarjalnih strategij za reše-vanje problemov, konfliktov in frustracij v medsebojnih odnosih, izboljšanje komu-nikacijskih spretnosti, . izboljšanje sposobnosti sodelovanja in vzpostavljanja skupne identitete, . ucinkovitejše definiranje izzivov, ciljev in novih vizij uspeha, . izboljšanje koncentracije, presoje, osredo-tocenosti in ciljne naravnanosti, . izboljšanje vodstvenih sposobnosti. Coaching s konji Coaching s konji ZZZ OE Maribor. Tako mala kot velika podjetja so odvisna od hitrosti pridobivanja znanja in razvoja kom-petenc za uresnicevanje svojih strateških cil-jev. Prvi korak pri nacrtovanju rasti podjetja je oblikovanje dolgorocne vizije in iz nje izha-jajocih strateških ciljev. Na podlagi strateških ciljev pripravimo nacrt razvoja kadrov in dolocimo, kakšne kompetence bomo potre-bovali za njihovo doseganje. Najucinkovitejše orodje za razvoj kadrov oz. njihovih kompetenc je izobraževanje in usposabljanje, kjer kljucni korak uspešnosti doloca skrbna analiza izobraževalnih potreb, ki se zacne s identifikacijo kljucnih nalog in strateških ciljev organizacije. Jih lahko našte-jete v eni minuti? Dvomim. Velikokrat jih še kljucni odlocevalci v organizaciji ne vedo. Ceravno so verjetno kje zapisani, to še ne pomeni, da boste iz njih izlušcili bistvene pri-oritete; strateške prioritete se namrec spre-minjajo vsak dan. Ko ugotovljene strateške cilje pretvorimo v kompetence oz. merljiva vedenja pripravimo program razvoja (izobraževalnega programa) z jasnimi in merljivimi cilji in kompetencami; le-ti so bistveni za kasnejše spremljanje ucin- kovitosti razvoja kadrov, zato gre nameniti programiranju posebno pozornost. Za podje-tja, (zlasti start-up podjetja), ki s tem nimajo izkušenj, je mnogo ceneje, da najamejo sve-tovalca, kot da tvegajo razvoj kadrov v napa-cno smer. Sledi nacrtovanje operativne izve-dbe (dogovor z izvajalci programa, logistika, cas …) ter izvedba sama, ki se zakljuci z mer-jenjem ucinkov izobraževanja. Merjenje ucinkov izobraževanja se zacne že v fazi izvedbe; s klasicnim merjenjem zado-voljstva udeležencev z izobraževanjem, ki ne pove veliko o dejanskih ucinkih izobraže-vanja. Dobra evalvacija izobraževanja vklju-cuje štiri do pet ravni spremljanja ucinkov. Na drugi ravni tako spremljamo pridobljeno znanje in njegov prenos v prakso; na tretji ravni preverjamo spremembe vedenja, kar je koncni cilj slehernega ucenja; na cetrti ravni preverjamo ali so se naša pricakovan-ja, uresnicila, in je viden rezultat v obliki doseganja ciljev programa. V poslovnem jeziku to fazo imenujemo donos na pricako-vanja (RoE-Return on Expectations). Le naj-bolj drzni spremljajo ucinkovitost razvoja kadrov tudi na peti ravni in merijo donos na investicijo (RoI – Return on Investment), kjer primerjamo stroške investicij v razvoj kad-rov z denarno ovrednotenimi koristmi. Naj- boljši lahko dosegajo donose nad 500 odsto-tkov. Slovenija se na podrocju spremljanja ucinko-vitosti izobraževanja prebuja in vznikajo prvi primeri dobrih praks Na to pot so se podala tudi številna manjša podjetja, ki se vsak dan bolj zavedajo, kako pomembno je, da vizijo kot tudi strateške cilje podjetja oblikujejo z roko v roki s svojimi kadri. Tako se namrec krog sklene, tako povežemo strateške cilje z razvojem kadrov in tako beležimo najvecje ucinke in donose. Neposredna povezava med strateškimi cilji podjetja ter med cilji usposabljanja in izobra-ževanja je že dobro zagotovilo, da se nam bo investicija povrnila v obliki pozitivnih spre- memb v poslovanju. Bolj pogosta kot je praksa povezovanja ciljev izobraževanja s cilji podjetja, so izgovori, kako zahtevno je merjenje ucinkovitosti raz-voja kompetenc. Najpogostejši razlogi za odsotnost merjenja so: sama težavnost mer-jenja ucinkov, pomanjkanje sistemskih reši-tev, nezadostna informacijska opremljenost, pomanjkanje casa … Zagotovo je vse zgoraj našteto tudi res, toda velikokrat so to vendarle izgovori za to, ker cilji razvoja kompeten niso povezani s strate-škimi cilji organizacije in osebnimi cilji posa-meznika. Ce bi le-ti bili, bi bilo namrec merje-nje ucinkovitosti izobraževanja zagotovljeno že s samim spremljanjem uresnicevanja cil-jev. Kako lahko še ocenjujemo kompetence? Kot zelo ucinkovito metodo za merjenje vpli-vov nacrtnega razvoja kompetenc pa naj omenim 360 stopinjsko povratno informaci-jo. Uporaba te metode zahteva izvedbo 360 stopinjske povratne informacije pred izved-bo usposabljanja in po izvedbi usposabljanja, kjer seveda zasledujemo napredek posamez-nika. Zlasti uporabna je metoda pri individu-alnih izobraževalnih in razvojnih nacrtih, katerih izvajanje traja dlje casa oz. so izvede-ni po nacelih ucne pogodbeą. Takšno ocenje-vanje razvoja kompetenc posameznikov je eno izmed najbolj ucinkovitih kazalnikov, ki vkljucuje tudi povratno informacijo drugih in je tako lahko veliko bolj objektivna ocena, kot pa le ocena posameznika ali le ocena vodje. Orodje pa je nekoliko zahtevnejše za uporabo. Vlaganje v kompetence je najbolj donosna investicija za prihodnost Razvoj kompetenc predstavlja najbolj pame-tno in varno« investicijo tako za posamezni-ka kot za podjetje. To se je zlasti izkazalo v casu krize, ko so se nam izostrili cuti za pomen nenehnega obnavljanja in nadgraje-vanja kompetenc, managerjem in organizaci-jam pa cuti za vlaganje v cloveški kapital. Izo-braževanje in razvoj kompetenc vselej spod-bujamo tudi v primerih ko izobraževalne pot-rebe niso neposredno vezane na opravljanje dela, saj s tem povecujemo zadovoljstvo in motivacijo zaposlenega, ki pridobi obcutek, da podjetje podpira njegovo osebno rast. In kaj drugega potrebujejo zaposleni za uresni-cevanje strategije in poslovnih ciljev. Predv-sem visoko stopnjo motivacije in pripadnos-ti, znanje, vešcine in izražanje vseh svojih potencialov. Le to jim bo namrec omogocilo kreativno in ucinkovito odzivanje na neneh-no spreminjajoce se zahteve delovnega okol-ja. Kompetence nam niso dane za vselej, obnavljamo in gradimo jih vse življenje. Razvoj kompetenc za 21. stoletje: pri-stopimo strateško Piše dr. Danijela Brecko, prokuristka PlanetGV Dr. Danijela Brecko. »Z nenehnim osredotocanjem na strateške cilje boste razvijali tiste kompetence, ki jih potrebujte za rast podjetja.« »Merimo rezultate izobraževan-ja in usposabljanja s smislom, saj tisto, kar merimo tudi dobi-mo.« Slika 1: Sofos model razvoja kompetenc ter merjenja ucinkovitosti Zadovoljstvo zaposlenih še ne pomeni nujno tudi njihove uspešnos-ti in ucinkovitosti! Kompetence nam niso dane za vselej, obnavljamo in gradimo jih vse življenje. ąUcna pogodba predstavlja individualen izobraževalni nacrt poaameznika v katerem posameznik aktivno sodeluje v vseh fazah andragoškega ciklusa, tako pri ugotavljanju potreb, dolocanja ciljev… in do koncnega preverjanja napredka. Ponava-di mu je v upravljanje zaupan tudi izobraževalni budžet. Ucno pogodba je torej psihološka pogodba med psoameznikom in organizacijo oz v nekaterih primerih gre za tripartitno zavezo, kjer je vkljucena še izobraževalna organizacija in jo moramo locevati od izobraževalne pogodbe, kjer gre za pravno kategorijo dolžnosti in obveznosti zaposlenega do izobraževanja. Gibanje Pogumni kreativni povezani s programom Šola za lajf Kaj bo z mano, ko koncam šolo? Piše: Ksenja Perko, organizatorka sprememb, tipovej!team, foto: arhiv tipovej!team Vec: https://www.facebook.com/pogumnikreativnipodjetni Vcasih je veljalo, da z izobrazbo dobiš službo, a danes so poleg nje cedalje bolj pomembne tudi osebnostne lastnosti in socialne vešcine. Otroci zacnejo z osnovno šolo zgodaj, pri šestih. Njihov cas je zapolnjen z nalogami, ki jim jih dodelijo odrasli. Dan v šoli je daljši ter vse manj igriv in izkustven. Vecina dela temelji na pridobivanju informacij in ucenju iz gradiv. V šoli se naucijo, da nekdo drug pove, kaj delati in kako to nare-diti. Ne vedo, kdo so in kaj si želijo. Ne vedo, ko-liko zmorejo. Nimajo izkušenj in ne realnih pred-stav. Cedalje težje najdejo motivacijo za šolo, kjer se ucijo veliko stvari, ki se jim ne zdijo pomembne in za katere mislijo, da jih nikoli ne bodo potrebovali. Ko iz šole stopijo na trg dela, potrebujejo ustvarjalno razmišljanje in samoini-ciativnost. Potrebujejo življenske izkušnje. Šola za lajf To je klic na katerega smo se odzvali izhajajoc iz tocke, da so mladi pogumni, kreativni in podjetni. Da pa bodo to verjeli tudi sami in res zaupali vase in v svoje sposobnosti, jim z znanji, odpiranjem obzorij in pomocjo pri ustvarjanju in realizaciji idej pomagamo. Smo v casu, ko se uspešnost meri po zunanjih kazalnikih: kako velik avto imamo, znamkah oblek, ki jih nosimo, koliko denarja imamo, zato veliko delamo na notranji motivaciji mladih in na njihovih sanjah. Dajemo jim možnost, da zažarijo v svojih talentih, razvijejo svoje interese in da poskrbijo za svojo prihodnost. Omogocamo jim, da socialne vešcine pridobijo že v šoli. Ponujamo jim prostor za vizije, nove ideje in priložnosti za uspeh ter jih povezujemo med seboj in z mentorji. Pogumni Kreativni Povezani Smo ekipa angažiranih in družbeno koristno naravnanih strokovnjakov z razlicnih podrocij, ki smo se organizirali v gibanje Pogumni Kreativni Povezani. Naše poslanstvo je, da v mlade vzpod-bujamo h kreativnemu razmišljanju, jih motivira-mo in aktiviramo. Odpiramo jim poti, da svoje znanje preoblikujejo v akcijo in jih pripravimo za življenje po šoli. To pocnemo ker nam ni vseeno in smo sami preveckrat izkusili posledice lastnih napak. Mladim omogocamo zaživeti realnost in uporabiti znanje zase. Izvajamo 30-urni program na srednjih šolah in enkrat na leto poletno šolo za osnovnošolce. Trenutno razmišljamo, da naše delovanje razširimo tudi na mlade, ki niso vkl-juceni v formalni šolski sistem oziroma jim omo-gocimo dostop v program skozi lokalne mladin-ske centre. Menimo, da moramo vzgajati mlade, ki so notranje motivirani, ustvarjalni, odprti za ucenje in pogumni, da se ne bojijo neuspeha. Ekipo mentorjev sestavljajo podjetniki, motiva-torji, športniki, mladinski trenerji, entuziasti. Marin Medak, najmlajši kapitan veslaške posad-ke, ki je preckala Atlantik in edini Slovenec, ki je opravil to pot. Matej Feguš, direktor in lastnik podjetja za izdelavo ergonomskih stolov Donar. Andrej Mercina, arhitekt ter ustanovitelj in dire-ktor biroja Trije arhitekti, pisec kolumne o krea-tivnosti v Delu. Leon Magdalenc, strokovnjak za javno nastopanje, avtor mnogih clankov o televi-ziji, radiu, medijskih nastopih in komunikacijskih vprašanjih. Tadej Zajšek, strateški svetovalec in strokovnjak za digitalni marketing ter razvoj novih izdelkov, sicer podjetnik od otroštva. Son-ja Candek, mladinska delavka ter voditeljica mladinske organizacije TiPovej!. Ksenja Perko, motivatorka, trenerka za uresnicevanje idej, soustanoviteljica mladinske organizacije TiPovej!, direktorica javnega zavoda Mladi zmaji. Barbara Bregar Mrzlikar, podjetnica po srcu in direktorica podjetniškega kluba CEED Slovenija. Velika razlicnost in dopolnjevanje. Skupna tocka vsem pa je ta, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z mladimi v naši družbi in želimo s svojimi izkušn-jami in znanjem omogociti mladim uresnicevan-je vizij in ciljev. Iniciativa se je zacela pred tremi leti, z evropskim projektom Centres, ki ga je v Sloveniji izpeljala podjetniška mreža CEED Slovenija, ki spodbuja povezovanje in prenos izkušenj med podjetniki in verjame v podjetništvo kot pozitivno vrednoto za inovativno in odprto družbo. Ker je pilot doži-vel uspeh in potrdil veliko potrebo po spodbuja-nju ustvarjalnosti in podjetnosti med mladimi program razvijamo naprej . Vecinoma delujemo na eticno gorivo in hkrati trajnostni model finan-ciranja še gradimo. V tem trenutku nam pomaga donacija v višini 18.000 eur mentorja Mateja Feguša, direktorja in lastnika podjetja za izdela-vo ergonomskih stolov Donar. Ker znanje ni samo v ucbenikih. Za mlade izvajamo delavnice, kjer jim pomaga-mo razviti ustvarjalno razmišljanje, spoznamo jih s potjo od želje k ideji in do uresnicitve, okrepi-mo njihovo kompetenco ucenje ucenja in jim pomagamo razviti vešcine, ki jih potrebujejo za samostojno življenje in vstop v družbo odraslih ter na trg dela ali podjetništva. Na vecurnih sre-canjih raziskujemo naslednje teme: inspiracija, sanje, ideje, ideja je moja priložnost, ideja se predstavi. Inovativnost programa je v tem, da dopolnjujemo formalni šolski sistem in da uspeš-ni posamezniki in podjetniki postanejo ucitelji. V razred prinašamo življenjske zgodbe o padcih, pobiranju in uspehu. Pri mladih vzpodbujamo drugacnost in željo po ustvarjanju. Mladim spo-rocamo, da strah pred neuspehom ni nic neobi-cajnega - potrebno ga je premagati. Upati si, pomeni uspeti. In takrat ko so med dijake vklju-cijo kot udeleženci tudi ucitelji, je rezultat najbo-ljši. Inovativnost in uspešnost programa je z državnim priznanjem v mladinskem sektorju za leto 2015 prepoznalo Ministrstvo za izbraževan-je, znanost in šport. Nacin dela temelji na zakonitostih neformalnega ucenja, ki je vedno namerno, z vnaprej doloceni-mi ucnimi cilji ter ucno potjo, s katero naj bi dosegli te cilje. Udeleženci si sami dolocijo ucne cilje, ali pa pri njihovem dolocanju aktivno sode-lujejo. Neformalno ucenje je izobraževalni pro-ces, v katerem vloga »ucenca« prehaja v vlogo »ucitelja« in obratno. Toreticne vložke kombiniramo s priložnostmi za izkustveno ucenje, dela v malih skupinah in individualno, kjer dobi udeleženec centralno vlogo v procesu in sodeluje pri postavitvi ucnih ciljev. Mladi so rešitev Srcnost ekipe mentorjev, iskrenost, preverje-nost programa, odgovornost do družbe in mla-dih ter trajnostna naravnanost nas dela drugac-ne od drugih. Verjamemo v mlade in vlagamo v njih, njihove ideje pa so posledica ali pa tudi ne. Ne delamo start upov, vzgajamo odgovorne in pogumne posameznike, ki se upajo s svojimi talenti in interesi sooblikovati našo družbo. Ker želimo šolo, ki bo mlade pripravila na življenje. Ker želimo v slovenski prostor vpeljati novo identiteto: pogumni, kreativni in povezani. Ker se bistvene spremembe zacnejo z izobraževan-jem. Ksenja Perko, organizatorka sprememb, tipovej!team Na srednjih šolah izvajamo 30 urni program, ki je izveden v obliki delavnic. Posamezna šola sama doloci, kateri dijaki bodo vkljuceni. Dosedaj se je to izvajalo na naslednje nacine: 1. izberejo en razred in ure se upoštevajo kot del rednega programa posameznega pred-meta, najveckrat kot podjetništvo, 2. kot popodalnska dejavnost, ko se dijaki prostovoljno odlocijo za udeležebo, 3. kot prostovoljni program, ki se izvaja v casu pouka in so dijaki opraviceni izostan-kov pri drugih predmetih. Foto: Delavnica PKP z Nino Bozic Yamms, ki razi-skuje uporabo znanja in metod iz sodobnega ple-sa in koreografije za razvoj inovacijske sposobno-sti in kulture v organizacijah. Pogumni kreativni povezani selfi Zainteresirane šole vabijo,da se javijo na mejl tipovej@siol.net ali pa na ksenja@tipovej.org. Enako vabilo velja za vse podjetnike, ki bi želeli postati mentorji mladim. Prejem državnega priznanja Kratek video, ki je zacel nastajati na poletni šoli. Mentorica Manca Dorrer in udeleženka Zia Perko Rogelj pa sta v krea-tivnem nemiru posnetke v varnem zavetju biroja Trije arhi-tekti narezali in povezali v tale sladek video, ki prinaša pred-stavitev, kaj se sploh gredo. V okviru projekta »Vseslovenska kampanja za ozavešcanje delodajalcev za ohranjanje in krepi-tev zdravja zaposlenih na delovnem mestu« je organiziran Natecaj za delodajalce za izbor naj-boljših ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu. Z natecajem želijo organizatorji izpostaviti in nagraditi najboljše ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu tako na regionalnem kakor tudi na nacionalnem nivoju. Sodelovanje v natecaju je brezplacno. Sodelujete tako, da svoj prispevek oddate preko spodnjega obrazca. Opišite ukrep promocije zdravja na delovnem mestu v vašem podjetju, ki je po vašem mnenju najbolj inovativen. Na natecaj lahko prijavite vec ukrepov. Strokovna komisija bo izbrala najboljše ukrepe na regionalnem nivoju in izmed teh še absolutnega zmagovalca. Ocenjevalo se bo inovativnost, posplošljivost, ucinkovitost, zahtevnost implementacije in upo-rabno vrednost posameznih ukrepov. Podjetja z najboljšimi ukrepi bodo prejela prizna-nja, prav tako bodo vsi zmagovalni ukrepi pred-stavljeni v brošuri, izdani v okviru vseslovenske kampanje za promocijo zdravja na delovnem mestu. Najboljši ukrep na nacionalnem nivoju bo predstavljen tudi na nacionalnem strokovnem posvetu. Opise ukrepov lahko oddate najkasneje do 31.5.2016. Opisi ukrepov, posredovani po tem datumu, ne bodo upoštevani. Castna pokroviteljica kampanje je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnos- ti dr. Anja Kopac Mrak. Kampanja se odvija v okviru projekta, ki ga vodi Združenje delodajal-cev Slovenije, njen namen pa je dvig ozavešce-nosti in informiranosti slovenskih delodajalcev, zaposlenih, strokovne in splošne javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu ter koristih, ki jih le-ta prinaša. Glavni nosilec projekta je Združenje delodajalcev Slovenije, projektni partnerji pa Sindikat novi-narjev Slovenije, Štajerska gospodarska zborni-ca, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Pomurska gospodarska zbornica, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Primorska gospo-darska zbornica ter Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine. V okviru kampanje bodo izvedene številne brez-placne informativno-promocijske aktivnosti: Od januarja 2016 do junija 2016 bodo v sedmih slovenskih regijah organizirani strokovni regijski posveti, na katerih bodo obravnavane aktualne teme s podrocja promocije zdravja na delovnem mestu. Oktobra 2016 bo organiziran nacionalni stroko-vni posvet, na katerem bodo predstavljeni rezul-tati kampanje, sklepi regijskih posvetov, zmago-valci natecaja za delodajalce in podobno. Projekt so priceli izvajati 1. julija 2015 in ga bodo predvidoma sklenili 9. novembra 2016. Natecaj za delodajalce za izbor najboljših ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu Zdravi zaposleni—uspešna organizacija Povzeto s spletne strani http://www.zdravi-in-uspesni.si/ VODITELJSTVO: Knjiga modrosti tistih, ki so se preizkusili v praksi Kakšno je zakulisje vodenja podjetja v kriznih casih? Kako se pocuti manager, kaj doživlja, kako ga vidi in sprejema okolica, ko so pred njim težke odlocitve? Kako dojema vzpone in padce? In kako je, ce je v tej vlogi ženska? O tem v knjigi na odkrit in izkustven nacin spregovori avtorica – podjetnica, managerka in voditeljica Sonja Klopcic. Bralca vkljuci v doživljanje razvojne poti, ki jo je prehodila in se na njej brusila in ucila. Opisuje cas tranzicije in konkretne primere kriz-nega managementa. Zgodbe, ki so njene lastne – doživete, izkustvene, resnicne, podaja zanimivo in napeto ter hkrati odstira vpogled v svoj notranji doži-vljajski svet. Bralca potegne tudi v del dogajanja, ki javnosti obicajno ostane skrit. V knjigo so vtkana dra-gocena znanja in vešcine vodenja, ki omogocajo uce-nje iz izkušenj in predstavljajo spodbudo v kriznih situacijah. Predstavljen je koncept sodelovalnega voditeljstva - voditeljstva za novo dobo, ki temelji na sodelovanju, zaupanju, notranji in zunanji moci ter odgovornosti. Obenem je to prva slovenska knjiga o voditeljstvu. »Zakaj sem jo napisala? Veliko knjig o uspehih sem prebrala, a zelo malokrat sem brala o notranjem doži-vljanju managerjev. Kaj je tisto, kar jih resnicno žene, kateri notranji vzgibi jih vodijo? Še manj knjig sprego-vori o neuspehih. Pa so tudi ti sestavni del življenja. Kaj ljudje na položajih, ki so povezani z visoko stopnjo odgovornosti, dejansko razmišljajo, kako se odlocajo, kje crpajo navdih, s kakšnimi strahovi se soocajo in kako jih premagujejo. Vpogled v notranjost odloceval-ca in delitev te izkušnje s širšim obcinstvom, z bralci, je bil navdih, ki me je vodil ob pisanju knjige VODI-TELJSTVO: Vodenje in sodelovanje, moc in odgovor-nost,« Sonja Klopcic. Vec.Vir: emka.si Knjiga Iz casa so piškotki? Pri Založbi Ubik, kjer so izdali knjigo pravijo, da v konstantni potrebi, da bi spremenil vse, sebe, štrleca ušesa, ostale ljudi, sistem, soseda, tašco, vsaj nekaj … in s hudimi ocitki, ki letijo na mlajšo generacijo ceš, da ne ve tocno, kaj sploh hoce, se sredi vsega tega pojavi glavni junak knjige Iz casa so piškoti. Junak, ki ve, kaj je treba narediti. No ja, ne ve ravno tocno, kaj je treba narediti. No, ce smo iskreni, on misli, da ne ve, kaj je tre-ba narediti, da bi vsaj vecino ljudi na svetu poš-teno zrukalo in bi zaceli bolj ceniti svoj skopo odmerjeni cas na tem planetu. Tega se zave šele, ko pri žabjem kralju, ki vrti planet Zemljo zaradi svoje Elenore, pogleda skozi nujnogled in zagleda vse, kar je zanj pac nujno .. Jani Lapajne kot filozof, kontrabasist in predv-sem pasivno angažirani Ljubljancan poskuša s svojimi obcasnimi projekti nagovoriti obcestvo na raznorodne nacine. Rezultat tega je tudi knji-ga » Iz casa so piškoti?«, ki jo bo raz-stavil na slike in stavke ter jih ponudil na ogled. Jure Engelsberger, letnik 1977, je avtor ilustracij. Živi in riše v Ljubljani. Literatura VODITELJSTVO: Vodenje in sodelovanje, moc in odgovornost Otroški žepni VODNIK OKROG SVETA Še topla, pravkar iz tiskarne, je izšla knjižica Otro-ški žepni vodnik okrog sveta, Knjiga za sanjace, za katere je svet ocean priložnosti. Napisala jo je Simona Paravani-Mellinghoff. V slovenšcino sta jo prevedli in priredili Nives Cvikl in Natalie C. Postružnik. Ilustrirali so jo slovenski otroci in mladostniki. Avtorica Simona Paravani Mellinghoff je ponosna botra in svetovna popotnica. Po svetu potuje zaradi dela in veselja do potovanj. Simona je rojena Italijanka, porocena z Nemcem, po srcu pa državljanka sveta. Uspešno usklajuje svojo službo v financnem sektorju z razlicnimi aktivnos-tmi, s katerimi podpira nevladne organizacije. To knjigo so navdihnile številne velike deklice in ženske, ki jih je spoznala na svojih potovanjih. So odlicen kažipot, kako lahko strast in sanje spremenijo življenja in svet okoli nas. Knjiga je namenjena otrokom in mladostnikom, odpira pa teme sprejetosti, raznolikosti, podjet-nosti, iskanja rešitev ... skozi pet zgodbic. V obli-ki kratkih zgodbic, na otrokom primeren nacin, govori o: . strpnosti do razlicnosti, . zdrave prehrane, . odnosa do planeta Zemlja, do okolja, . pomenu sledenja svojim sanjam in željam. Intervju z avtorico knjige Simono Paravani-Mellinghoff Foto: arhiv Simona Paravani-Mellinhoff Zakaj ste se kot asset manager sploh lotili pisanja knjige za otroke? Kateri starostni skupini otrok je knjiga namenjena? Knjiga je nastala ob pripovedovanju zgodb mojim necakom in necakinjam. Žal se ne sreca-mo tako pogosto kot bi si želela, ampak ko se srecamo, se veliko pogovarjamo o krajih, ki sem jih obiskala in zanimivih ljudeh, ki sem jih sreca-la. In te moje zgodbe otroci z veseljem poslušajo in vskravajo. Po mojem mnenju je knjiga namen-jena otrokom starim od 8 do 12 let. Mi je pa veliko odraslih povedalo, da v knjigi najdejo tudi kaj zase. V knjigi je opisanih pet razlicnih zgodb. Kaj želite s knjigo sporociti? Knjiga nosi vec sporocil. S knjigo zacnejo otroci spoznavati svet, ki ga še ne poznajo, da jim vzbu-di zanimanje za teme, ki bodo oblikovale njihovo prihodnost kot državljane sveta, predvsem pa, da se bodo pocutili kot doma, komorkoli bodo šli, da bodo videli svet in njegove cudovite spre-membe kot morje priložnosti in ne kot nevihto, pred katero išcejo zavetje. Skozi pet zgodb, ki sestavljajo knjigo, spoz-namo razlicne osebe. Ali so te osebe resnic-ne? Knjigo so navdihnili ljudje, ki sem jih srecala tako v poslovnem svetu in ob delu v nevladnih organi-zacijah. Vsaka oseba in dogodki slonijo na resnic-nih dogodkih in osebah. Kakšen je bil odziv v Združenih narodih, ko ste predstavili knjigo? Predstavitev je bila dobro sprejeta in obiskana tako s strani novinarjev kot clanic organizacij Združenih narodov, recimo UNICEF. Pokazali so veliko zanimanja za projekt in izpostavili so upo-rabno vrednost knjige tako za otroke kot za odra-sle. Katera zgodba pa je vam osebno najbližja ali najljubša? Vse zgodbe so mi pri srcu. Le prva zgodba z nas-lovom Oblaki upanja je nekoliko bolj posebna, saj se je s z njo zacel ta cudoviti projekt. Ali lahko in kako naj delajo s temi vsebinami tudi starši s svojimi otroki? Starši berejo knjigo skupaj z otroki in se pogovar-jajo o temah, ki se v zgodbah razkrivajo. Knjigo Otroški žepni vodnik okrog sveta imamo prevedeno tudi v slovenski jezik. Za slovensko izdajo sem se odlocila zaradi izjem-ne prijateljice in velike podpornice projekta od samega zacetka Natalie C. Postružnik.. Za konec. Kakšni so vaši nacrti za prihod-nost? Upam, da je knjiga zgolj zacetek vecjega projek-ta, ki bo vzpodbudil otroke in šole, da bodo tudi sami napisali in dodajali svoje zgodbe. Zanimivo je, da so otroci že izpostavili, da si nadaljevanja želijo in ga tudi pricakujejo. New Cover 2.jpg 11-promo1a_sl-2f9152991f168980.png Ena od zgodbic nosi naslov Oblaki upanja - želi-mo si jih za vse nas. In da bomo imeli takšen pogum, kot deklica Mwangaza iz te zgodbice, ki je sanjala - in sanje uresnicila. Osebnost Primorske postala Angela Lampe Osebnost Primorske leta 2015 je postala Angleda Lampe, borka za gradnjo zavoda za otroke s posebnimi potrebami na Debelem rticu. Akcijo Osebnost Primorske so že enajstic pripra-vili trije osrednji primorski mediji , udeležil pa se je je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Angela Lampe se dolga leta bori za pravice otrok s posebnimi potrebami. Po vec kot desetletju prizadevanj, obljub, usklajevanj in iskanja financ-nih možnosti so decembra 2015 na Debelem rti-cu koncno postavili temeljni kamen za Center Obala za otroke s posebnimi potrebami. Po napovedih naj bi center zgradili do sredine priho-dnjega leta. Lampetova je bila prva, ki je v imenu staršev, kasneje združenih v Sklad Silva, pred 15 leti glasno opozorila na to, da imajo otroci z naj-težjimi oblikami prizadetosti v duševnem in tele-snem razvoju pravico ostati blizu doma. Vec. Vir: Primorske novice Menedžerski proces ni nakljucje, ampak nacrtovan in usmerjen trud 26. januarja 2016 je v Ljubljani o prakticnem vodenju predaval Claus Mřller, danski mednaro-dno priznan in izkušen poslovni svetovalec in govorec. Za uspešne države je znacilno, da menedžment podjetij zaupajo strokovnim menedžerjem, kar se odraža tudi v visoki stopnji delegiranja pooblastil. Za podjetja v najbolj konkurencnih državah vemo, da se poslužujejo strokovnih menedžerjev namesto družinskih in priijateljskih povezav pri poslovanju. Hkrati je zanje znacilno tudi, da poo-blastila za odlocanje veliko bolj prenašajo v koni-ce prstov podjetja. Te države so Nordijske drža-ve, Švica, Nemcija, države Beneluxa, ZDA, Velika Britanija, Singapur, Nova Zelandija in Japonska. Podjetja v naprednih državah imajo jasna in eno-stavna pravila za menedžment, ki se jih vsi držijo, ce hocejo delovati v tem podjetju. Posledice niso le boljši rezultati v strokovnem in poslovnem smislu, ampak tudi boljše podjetje z vidika strank, zaposlenih in dobaviteljev – to je sloves podjetja na trgu, sloves podjetja kot delodajalca in kot poslovnega partnerja. Nacin, kako deluje-jo podjetja je tudi povezan z managementom države. Zato je prav, da poslovni svet zahteva strokovno vodenje države in svoja pricakovanja glede rezultatov terja tudi od njenih voditeljev in državnikov. Menedžerji morajo pristopiti k svoji nalogi in menedžment narediti viden. V praksi to pomeni prakticno vodenje: podrocja na katera se morajo vsi zaposleni osredotociti in jih vedno imeti pra-vilna, da so lahko menedžerji svojega delovnega mesta ali svojega tima. Na koncu imajo vsi sku-paj lahko odlicno vodeno podjetje, v katerem so zadovoljni kupci, zavzeti in navdušeni zaposleni in dobavitelji ponosni. Z jasnimi in enostavnimi pravili je pot do takšnega podjetja hitrejša. Ampak v podjetjih jo morajo narediti skupaj, z vsemi zaposlenimi. Vec. Vir: Evoli, Center za odli-cnost v managementu Nakupujmo skupaj Nakupujmo skupaj organizira skupinske nakupe vecjih kolicin živil, vecinoma od slovenskih ponu-dnikov. Skupinsko narocanje in dostavo na staro tržnico v Ljubljani organizirajo v povprecju 2x na mesec. Tako kot drugod po svetu, se tudi v Sloveniji vedno bolj zavedamo pomembnosti lokalne in ekološko pridelane hrane. Ker pa je za mnoge nakup takih živil prevelik financni zalogaj, vam mi ponujamo preprosto rešitev. Nakupujmo skupaj! DO v Sloveniji Domov Vsak izmed nas ve, da je 100 ljudi skupaj moc-nejših od posameznika. Enaka logika velja pri nakupih, saj 100 kupcev skupaj lahko kupuje ceneje kot posameznik. Pri projektu gre torej za preprosto idejo – vsi zainteresirani kupci lokalnih in ekoloških izdel-kov se organizirajo v skupino, ki nato opravi eno-ten oz. skupinski nakup pri razlicnih slovenskih ponudnikih lokalnih in ekoloških živil. Skupaj veljamo kot potrošniki vec in smo tudi za ponudnika vredni vec. Kot skupina lahko dosega-jo razlicne kolicinske popuste in posledicno vsak clan skupine zaradi tega placuje manj. Vec. Vir: nakupujmoskupaj.si »Ohranjajmo slovenski jezik med naj-mlajšimi« Januarja letos je izšla prva slovenska mobilna aplikacija za zgodnje ucenje jezikov. Mobilna aplikacija »Pravljica o Luni«, je nastala na podla-gi istoimenske knjige MINI POLIGLOTINI za zgod-ne ucenje jezikov. Avdio zapis pravljice je v apli-kaciji dostopen v kar sedmih jezikih: sloven-skem, angleškem, nemškem, italijanskem, fran-coskem, ruskem in španskem jeziku. Slovenski start-up www.minipoliglotini.com, ki ustvarja vecjezicne knjige za otroke MINI POLI-GLOTINI z novonastalo aplikacijo posega tudi v digitalne medije. Razvoj aplikacije je potekal v celoti v Sloveniji, le dva jezika sta bila posneta v avdio studiih v tujini. Razviti sta razlicici za Apple in za Android platformi. Najboljša uporabniška izkušnja je seveda na tablicah. Bili bi zelo veseli, da cim vec slovenskih otrok po svetu in otrok Slovencev prisluhne slovenskemu jeziku preko aplikacije. Video o aplikaciji: https://www.youtube.com/watch?v=frJlvQcxvYc Dostop do aplikacije na Apple Store: https://itunes.apple.com/app/id1060991174 Dostop do aplikacije na Google Play: https://play.google.com/store/apps/details?id=com.minipoliglotini.luna https://play.google.com/store/apps/details?id=com.minipoliglotini.luna Za vsa morebitna vprašanja ali povpraševanja po vecjem narocilu knjig se obrnite na infoinipoli-glotini.com. Z veseljem vam bodo prisluhnili. Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu »Problem Slovenije ni nepravicna raz-delitev bogastva, ampak to, da pre-malo ustvarimo« Generalni direktor Gospodarske zbornice Slove-nije Samo Hribar Milic je v intervjuju za spletni portal rtvslo.si izpostavil nekaj zanimivih misli tudi s podrocja družbene odgovornosti. Med drugim tudi, da ga je sram, ker nekateri deloda-jalci delujejo družbeno neodgovorno, in je jezen nanje in še bolj na državo, ker ne uredi, da bi se zakoni spoštovali. Celoten intervju lahko preberete tu. Vir: rtvslo.si Uroš Bric, eden izmed ustanoviteljev, vodja projekta in prostovoljec Poziv na poletno šolo »Applied Con-tent Analysis« Poletna šola bo potekala v italijanskem Palermu od 29. do 31. avgusta letos. Šolo bo vodil Klaus Krippendorff, pionir na podrocju "Applied Con-tent Analysis". Za vec informacij kliknite tu. Vir: B.S. LAB Kongres družbene odgovornosti 2016 7. in 8. junija 2016 bo v Londonu v Veliki Britaniji potekal kongres, ki bo zbral vso smetano svetov-nih družbeno odgovornih podjetij. Organizacija Ethical Corporation že 16. leto združuje in na pot družbene odgovornosti usmerja razlicna podjet-ja. Med 400 prijavljenimi podjetji bodo na letoš-njem kongresu tudi Patagonija, Heathrow, Nes-presso, Fairphone, Novo Nordisk in mnogi drugi s katerimi lahko v Londonu izmenjate mnenjain izkušnje. Iz Slovenije se je že prijavila Zavaroval-nica Triglav in kdo še? Oglejte si tu. Trendi družbene odgovornosti v letu 2016 Ameriška revija Forbes je objavila 5 trendov s podrocja družbene odgovornosti, ki bodo zaznamovali letošnje leto: “Posel bo povezal in odvisen od podnebnih sprememb”, “Socialna pravicnost ne bo vec ena od omejitev poslovan-ja” in kaj bo podrocje družbene odgovornosti letos še oblikovalo. Preberite tu. Vir: forbes.com Direktorji uvideli, da ni bistvo zgolj v kratkorocnem kovanju dobicka Huffington Post je objavil clanek o obsežni ra-ziskavi, ki je zajela 1400 direktorjev iz 83 držav in kaže da direktorji velikih podjetij koncno resno jemljejo podnembne spremembe in da so koncno dojeli sporocilo, da ne morejo vec zgolj kratkorocno kovati dobicka na racun zdrave družbe. Kar cetrtina direktorjev je odgovorila, da so njihova podjetja v zadnjih treh letih spremenila mnenje in v svoje poslovanje uvedla elemente družbene odgovornost. Vec. Vir: Huffington Post Analiza 2015 in izzivi 2016 v oceh Ste-fana Cretsa Stefan Crets, izvršni director CSR Europe je obja-vil novoletno poslanico in povzel dogajanje na podrocju družbene odgovornosti v letu 2015 in izpostavil bistvene aktivnosti v letošnjem letu. Celoten tekst preberite tu. Vir: CRS Europe Mednarodna konferenca o clovecnosti in družbenih vedah V kitajskem Xiamenu bo od 22. do 24. aprila potekala mednarodna konferenca, kjer se bodo zbrali znanstveniki in ostali, da bodo predstavili raziskave, ki bodo razširile obzorja na podrocju humanistike in družbene znanosti. Konferenca je priložnost za izmenjavo mnenj in spoznavanje novih metod, dobrih prakst in iskanja rešitev na iz omenjenega podrocja. DO v Evropi in po svetu Kako vodim sebe, TIM in organizacijo? Decembrski GZS-jev trojcek KAKO VODIM SEBE, TIM IN ORGANIZACIJO iz cikla Kreativnost in vodenje je tako zelo uspel, da ga ponavljajo! Namenjen je vodjem in posameznikom na vseh ravneh, ki ste pripravljeni in željni spreminjati sebe in svojo okolico v družbo z višjo dodano vrednostjo. Tokrat so združili tri vidike vodenja, od ozko usmerjenega na posameznika, malo šir-še na tim ter v najširši obliki – na organizacijo. Vabljeni v petek, 5. februarja od 9h do 16h na GZS v Ljubljani: Jana Šušteršic bo govorila o tem, KAKO VODIM SEBE? -> kako spoznamo in spremljamo sami sebe, svoja prepricanja, custva in vpliv našega vedenja na sodelavce. Nataša Tovornik bo predstavila KAKO VODIM TIM? -> razvojne faze tima, situacijsko vodenje, motivacijske tipe ljudi, razliko med odgovornos-tjo in motivacijo ter ucinkovito podajanje povra-tne informacij. Teja Breznik Alfirev bo razmišljala, KAKO VODIM ORGANIZACIJO? -> kaj je potrebno dela-ti drugace, da bodo spremembe trajne, in da bodo imele dejanski vpliv na razvoj in uspeh organizacij sodobnega casa. Vec. Vir: debono.si Konferenca VIVUS Biotehniški center Naklo – Višja strokovna šola, Raziskovalna enota, vabi 20. in 21. april 2016 na konferenco z mednarodno udeležbo z naslovom »Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«. Konferenca s podrocja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živil-stva in prehrane bo potekala na Biotehniškem centru Naklo, Višja strokovna šola, Raziskovalna enota, Strahinj 99, Naklo, Slovenija. Udeleženci letošnje konference bodo imeli edins-tveno priložnost povezovanja in možnost nepos-rednega dialoga z domacimi in tujimi strokovnja-ki ter podjetniki z namenom prenosa inovacij, znanja in izkušenj v nove podjetniške priložnosti. Vabijo vas, da s svojimi prispevki sodelujete na Konferenci VIVUS ter predstavite in delite svoja spoznanja, izkušnje, projekte z drugimi strokov-njaki s posameznih podrocij. Vec. Vir. Pozitivna psihologija V Cankarjevem domu so januarja zaceli s prvim predavanjem že cetrtega cikla predavanj o poziti-vni psihologiji! Pozitivna psihologija je mlado podrocje psihologije, ki raziskuje clovekove vire in moci. Odkriva, kako clovek razvija ustvarjal-nost, pogum, zanos, upanje, pozitivna custva, pozitivna prepricanja, duhovnost, optimizem ... V njenem središcu pozornosti so svetle plati clove-kove osebnosti. Njeno poglavitno vprašanje je, kako prispevati h kakovosti posameznikovega življenja.In ravno tem vsebinam je namenjen cikel predavanj za boljše življenje, ki ga soustvar-jamo Blanka Tacer, Urša Cernigoj in Nastja Mulej! V letošnjem ciklu boste lahko poslušali: . 4. februar: dr. Vita Poštuvan, Cujecnost tukaj in zdaj . 22. marec: dr. Samo Rugelj, Maraton po poti življenja . 12. april: Viljem Šcuka, dr. med, Otrok v svetu potrošništva . 12. maj: Mateja Štirn, Obstaja tudi dobra plat stresa? . 2. junij: Sanela Banovic, dr. med., Psihološ-ko zdravje Vedno od 18h do 19.30 v Cankarjevem domu. Cena vstopnice je 8 €, celotnega cikla pa 44 €. (Predavanja so obicajno razprodana nekaj dni vnaprej.) Vsa predavanja prejšnjih treh ciklov si lahko ogle-date tukaj. Redno spremljajte naše novice tudi na FB spletnem mestu tukaj. In ... pripravite se na ... MARATON POZITIVNE PSIHOLOGIJE – kjer je vsak lahko zmagovalec svojega življenja! Celodnevni dogodek bo v sobo-to, 24. septembra od 8h do 24h! Vec. Vir: debo-no.si 500 podjetnic marca v Ljubljani 28. januarja 2016 je v prostorih Štajerske gospo-darske zbornice potekalo prvo letošnje srecanje podjetnic, poslovnih žensk, Perl..., kjer so se pri-pravljale tudi na 4. najvecji dogodek ženskega podjetništva v Sloveniji 500 podjetnic –, ki bo 9.3.2016 v Ljubljani. Rdeca nit dogodka 500 podjetnic 2016: »Vse imam, a prodati ne znam!" Vec. Vir: ŠGZ Mednarodna znanstvena konferenca »Ekologija za boljši jutri« 31. marca do 1. aprila 2016 bo v RIS Dvorcu Rakican potekala XI. Mednarodna znanstvena konferenca na temo »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUT-RI«. Vabijo vas, da se z vašim znanstvenim ali strokovnim prispevkom udeležite omenjene konference z osrednjim naslovom »Ekologija v konceptu širših družbenih sprememb«. Eden izmed pomembnih ciljev konference, bo prispe-vati k sodobnim metodam in oblikam dela, ki bodo dobra osnova in motivacija za okoljsko ozavešceno znanje. Tematski sklopi v okviru XI. Mednarodne konfe-rence so: . Ekološke vsebine v vzgojno izobraževalnih programih z elementi sodobne pedagoške prakse. . kološki izzivi sodobne družbe. . Agronomija in ekonomija v funkciji trajno-stnega razvoja. . Ekološki trendi in profesionalni razvoj. V primeru, da se odlocite za sodelovanje, jim pošljite povzetek vašega prispevka (znanstveni ali strokovni) z naslovom teme v slovenskem in angleškem jeziku ter petimi kljucnimi besedami, vse v maksimalnemu obsegu 250 besed in sicer do 4. 3. 2016 na e-naslov: info@ris-dr.si. Vaš celoten prispevek pa pricakujejo do 25. 3. 2016. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju bodo za aktiv-no udeležbo prejeli tocke za napredovanje v skla-du s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Delavnica: Upravljanje s casom (Time management) Delavnica upravljanje s casom vam pokaže poti kako urediti vaše poslovno in privatno življenje z izboljšanjem porabe casa. Upravljanje s casom vam pomaga zmanjšati stres, doseci vaše cilje, izboljšati vašo uspešnost pri delu in vam sprosti cas za privatne potrebe. Cilj delavnice je, da spo-znate kako ucinkoviteje izkoristiti cas, ki vam je na voljo. Na delavnici se seznanite s tehnikami, kako je mogoce razumno in ucinkovito razporedi-ti cas med razlicnimi aktivnostmi. Vprašajte se: . Ali vedno pridete tocno na delo in na ses-tanke? . Ali zakljucujete projekte in naloge pravoca-sno? . Ali hitro najdete vse kar potrebujete? . Ali zakljucujete vaš delovnik ob casu? . Ali imate dovolj casa za družino, bližnje, šport in hobije? . Ali se pocutite, da kontrolirate vaše življen-je? Ce ste na vsa vprašanja odgovorili z da, potem zelo dobro upravljate s casom in odlicno kontroli-rate porabo vašega casa. Ce pa ste na nekaj vpra-šanj odgovorili z »ne«, potem je to delavnica prav za vas. Na delavnici vam bomo podali nove ideje kako bolje izkoristiti cas in pokazali vam bomo nacine, kako vi postanete »gospodar vaše-ga casa«. Delavnica bo v petek 19. februarja 2016 od 8h do 15.30h v prostorih podjetja CIVIS d.o.o., Tržaška cesta 65, 2000 Maribor.Vec. Vir: plAnincA d.o.o. Dogodki, konference XI. Mednarodna znanstvena konferenca »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI« Razpisi in priložnosti Najava—razpisi za strategije Pametne specializacije V naslednji financni perspektivi ni predvidenih nepovratnih sredstev za investicije. Za ta namen bodo na voljo povratni viri – krediti. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo v skladu s sprejeto strategijo Pametne specili-zacije v naslednjih dneh odprlo prve težko prica-kovane razpise za nepovratna sredstva za razis-kave in razvoj. Projekti bodo morali biti vsebin-sko skladi s vsebino Strategije pametne speciali-zacije (SPS): . pametna mesta, . pametne zgradbe in dom z lesno verigo, . krožno gospodarstvo, . trajnostna pridelava hrane, . trajnostni turizem, . tovarne prihodnosti, . zdravje medicina, . mobilnost, . materiali kot koncni produkti. Zelo pomembna bodo strateška partnerstva (SRIP), kjer gre za konzorcije podobnih si podjetij ter inštitucij znanja, katerih namen je mreženje, skupni nastop na tujih trgih, prenos praks, znan-ja, ustanovitev verig vrednosti, razvoj skupnih raziskovalno razvojnih projektov,… Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrs-tvo za izobraževanje znanost in šport bosta sku-paj predstavila robne pogoje razpisa. Javni razpis bo sofinanciral industrijske raziskave in ekspri-mentalni razvoj v skladu s Strategijo pametne specializacije. Sofinancirali bodo vse faze razvoja projekta (glej sliko) – od ideje do komercializaci-je. Vec. Vir: tiko-pro.si Najava—javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2016 Predmet razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov za projekte, ki so potrjeni na zasedan-jih programa Eureka s strani Odbora Visokih predstavnikov programa Eureka. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo sofinanciralo do 50 % upravicenih stroškov. Predmet sofinanci-ranja so raziskovalno razvojni projekti v podjet-jih (lahko v sodelovanju z javnimi raziskovalnimi organizacijami) za pridobivanje novih znanj ter za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, pos-topke ali storitve, s sofinanciranjem stroškov za industrijske raziskave. Vec. Vir: tiko-pro.si Natecaj za mladinski esej Parlamentarna skupšcina Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (Parliamentary Assembly of the South East European Process – PA SEECP) je v okviru bolgarskega predsedovanja odprla tekmo-vanje mladih v pisanju mladinskega eseja z naslo-vom “Mladi iz jugovzhodne Evrope za blaginjo regije”. Tekmovanje je odprto za mlade do 29 let iz vseh držav JV Evrope, vse podrobnejše infor-macije in pogoje za sodelovanje pa vam pošilja-mo v prilogi v angleškem in slovenskem jeziku. Informacijo o tekmovanju lahko objavite tudi na vaših spletnih straneh in družabnih omrežjih in tako omogocite cim vec mladim, da se seznanijo z vsebino natecaja, so sporocili iz glavne pisarne Urada RS za mladino. Na natecaju Natecaju Par-lamentarne skupšcine Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi za mladinski esej lahko sode-lujejo mladi do 29. let Naslov eseja: Mladi iz jugovzhodne Evrope za blaginjo regije. Rok za oddajo: 31. 3. 2016. Vse potrebne informacije najdete na uradni spletni strani: http://www.competition.rspcsee.org/ Razpisna dokumentacija: Povabilo k sodelovanju, Pogoji sodelovanja. Vir: glavna pisarna Urada RS za mladino. Program Erasmus+: Zagotavljanje kakovosti na evropski ravni za boljšo preglednost ter priznavanje znanja in spretnosti ter kvalifikacij V okviru kljucnega ukrepa 3 programa Erasmus+ (Podpora za reformo politik) – Podpora orodjem evropske politike je objavljen razpis, katerega splošni cilj je na evropski ravni preizkusiti mogo-ce postopke, mehanizme in merila kakovosti, ki bi jih bilo mogoce uporabiti pri: povezovanju mednarodnih kvalifikacij ali mednarodnih sek-torskih sistemov ali ogrodij kvalifikacij z evrop-skim ogrodjem kvalifikacij ter pri podeljevanju mednarodnih kvalifikacij, povezanih z evropskim ogrodjem kvalifikacij, povezovanju morebitnih evropskih temeljnih profilov kvalifikacij z evrop-skim ogrodjem kvalifikacij ter pri podeljevanju kva-lifikacij, ki izhajajo iz njih, da bi se ustvarili pogoji za zaupanje na ravneh in v postopkih za podporo priznavanju kvalifikacij, ki izhajajo iz evropskih temeljnih profilov kvalifikacij, ter izboljšalo dejan-sko in formalno priznavanje mednarodnih kvalifi-kacij. Vec. Vir: Razpisi.info Nepovratna sredstva za sofinanciran-je kadrovskih štipendij Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je objavil razpis za sofinanciranje kadrovskih šti-pendij delodajalcem, ki izplacujejo kadrovske štipendije dijakom oz. študentom od vkljucno šolskega/študijskega leta 2015/2016 do zakljuc-ka trenutnega izobraževalnega programa. Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe zasebnega prava, javni zdravsteni zavod ali s.p. kot fizicna oseba za zaposluje delavce. Podjetje mora imeti sklenjeno pogodbo o štipendiranju v kateri se zaveže, da bo štipendist po trenutnem izobraževanju, za katerega delodajalec uveljavlja sofinanciranje, najkasneje v roku 1 meseca po zakljucku izobraževanja sklenil pogodbo o zapos-litvi s polnim delovnim casom za najmanj eno leto. Rok za prijavo: 31.3.2016 Vec. Vir: Tiko-pro Javni razpis za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija Predmet razpisa je zagotavljanje skladnega raz-voja sodelujocih cezmejnih regij med Avstrijo in Slovenijo in omogociti državljanom, da kar najbo-lje izkoristijo naravne pogoje ter priložnosti. ROK prijave: Prvi rok 12. 2. 16, predvideni so še nadaljnji roki. Program se izvaja na osnovi odpr-tega javnega razpisa. To pomeni, da lahko prija-vitelji vloge predložijo neprekinjeno od objave razpisa naprej oziroma dokler so sredstva na vol-jo. Za sofinanciranje projektov je skupno na voljo 44.988.355 EUR. Sofinanciranje iz sredstev ESRR do najvec 85% skupnih upravicenih stroškov, vsaj 15% pa je treba zagotoviti iz drugih virov. Zaprošeni znesek mora znašati med vsaj 50.000 EUR in naj ne bi presegal 3 mio. EUR sredstev ESRR. Vec. Vir: Interreg Slovenija-Avstrija Javni razpis za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska Na ravni cezmejnega sodelovanja ustvariti privla-cno obmocje za življenje, delo, naložbe, podjet-ništvo z boljšim izkorišcanjem obstojecih narav-nih in kulturnih vrednot v turizmu in tako spod-bujati razvoj regije. Na drugi strani pa tudi vzaje-mno obravnavanje in reševanje skupnih proble-mov, ki zahtevajo skupne cezmejne rešitve. Za financiranje projektov je skupno na voljo 13.295.015 EUR. Prvi rok 12. 2. 16, predvideni so še nadaljnji roki. Vec. Vir: nepovratna-sredstva.eu To so razpisi za evropska sredstva, ki bodo na voljo v 2016 Predstavniki Ministrstva za gospodarstvo in teh-nologijo (MGRT) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so predstavili prvi pregled razpi-sov za nepovratna sredstva v letih 2016 ter 2017. Za raziskave in razvoj bo v prihodnjih letih na raz-polago 461 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Za investicije se ne pricakuje nepovratnih sred-stev, temvec kredite s subvencijo obrestne mere ter garancijo države. V vseh razpisih bo kljucno sodelovanje med podjetji ter institucijami znanja. Po besedah ministrice Alenke Smerkolj iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko si država prizadeva za združenje gospodarstva, zna- nosti in države. Pri tem je poudarila, da mora imeti kljucno vlogo gospodarstvo, od katerega se tudi pricakuje financni vložek pri izvajanju raz-vojnih projektov. Skupni cilj vseh ministrstev je, da se pospeši razvojni cikel razvojnih projektov. Vec. Vir: Podjetniški portal Javni poziv za pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje za leto 2016 Odprt je javni poziv za pridobitev certifikata Dru-žini prijazno podjetje. Podjetja/organizacije se lahko vkljucijo v postopek pridobitve certifikata Družini prijazno podjetje od 11. januarja 2016 dalje. Poziv je odprte narave in se za leto 2016 zakljuci 31. decembra 2016.Pridobitev certifikata poteka v dveh delih: . pridobitev osnovnega certifikata, ki traja 6 mesecev . pridobitev polnega certifikata, ki traja 36 mesecev od pridobitve osnovnega certifikata Osnovni pogoj za vkljucitev v postopek je naj-manj 10 zaposlenih ter spoštovanje trenutne delovnopravne zakonodaje. Vec. Poziv k predlaganju kandidatov za državno nagrado in priznanja na pod-rocju prostovoljstva 2015 Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na podrocju prostovoljstva na podlagi Zakona o prostovoljstvu in Uredbe o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo, objavlja Javni poziv k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma priznanja na podrocju prostovoljstva za leto 2015. Predmet javnega poziva je uveljavitev pra-vice do predlaganja kandidatk/kandidatov za Nagrado oziroma Priznanje Republike Slovenije na podrocju prostovoljstva za leto 2015 kot naj-višji državni priznanji za izjemne dosežke na pod-rocju prostovoljstva, njegove promocije in razvo-ja. Kandidati so lahko prostovoljci/prostovoljke in prostovoljske organizacije. Rok za oddajo pri-jav je 29. februar 2016, do 12. ure. Vec. Vir: pro-stovoljstvo.org Objavljen je 1. natecaj Mavricni pokal zdravja V okviru projekta Na mavrici zdravja, ki želi pris-pevati k izboljšanju zdravstvene ozavešcenosti zaposlenih v podjetjih iz storitvenih dejavnosti ter spodbuditi sistematicne aktivnosti in ukrepe za bolj zdravo življenje in delovanje na delovnem mestu, je objavljen 1. Natecaj Mavricni pokal zdravja za izbor najboljših primerov promocije zdravja na delovnem mestu. Rok za prijavo na natecaj je 6. februar 2016 do 24:00 ure Namen natecaja je ozavešcanje vodstev in zapos-lenih v podjetjih o pomenu in pozitivnih rezulta-tih skrbi za zdravje ljudi tudi na delovnem mestu, spodbujanje izmenjave dobrih praks med podjetji v storitvenih dejavnostih in hkrati motiviranje podjetij, ki so šele na zacetku poti, da se aktivno-sti promocije zdravja lotijo cimprej in cim bolje pripravljeni. Vec. Vir: Gospodarska zbornica Slovenije, Mavrica zdravja podelitev (2) Prejšnji vikend sem se kot edini predstavnik iz Slovenije ter aktivist nevladne organizacije Brez izgovora Slovenija udeležil usposabljanja v Brus-lju. Usposabljanje je bilo namenjeno globljemu spoznavanju ISDS-ja ter novega predloga Evrop-ske komisije, ICS-ja. V tem prispevku bi rad pred-stavil nekaj kljucnih težav tega sporazuma, kot tudi poudaril nesmiselnost novega predloga Evropske komisije. Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast BDP-ja ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klorirani piš-canci, privatizacija voda, gensko spremenjena hrana, in še in še bi lahko naštevali. Pa vendar le malo Evropske javnosti pozna dru-go poglavje TTIP-ja, preprosto poimenovan »Investment«, oz. po slovensko »Naložbe/Investicije«. Poglavje se pojavlja v vecini medna-rodnih sporazumov, prav tako pa se z njim poja-vlja ogromno težav. Vecina ga pozna pod kratico ISDS (Investor-state dispute settlement), ki bi jo lahko v grobem prevedli kot »Zašcita naložb in mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo«. Sam koncept je nadvse preprost: Tuja podjetja investirajo v neko državo (npr. odprejo novo tovarno) in v zameno zahtevajo nekatera temelj-na zagotovila, da država ne bo škodovala njiho-vem delovanju. Sliši se preprosto, vendar z natancnejšo analizo besedila, ter poznavanjem zgodovine ISDS-ja kar hitro pridemo do sklepa, da je to poglavje neustavljivo orožje mednarod-nih korporacij proti Evropi kakršno poznamo. Sam sporazum doloca, da ima država vso pravico spreminjati zakone v skladu z javnim interesom, vendar pa doloceni cleni tega sporazuma omogo-cajo, da tuje korporacije lahko na mednarodnih sodišcih zahtevajo odškodnino za izgubljen dobi-cek. Sliši se logicno, mar ne? Pa vendar, ta sporazum dovoljuje, da lahko podjetje toži državo tudi v primeru, ko država npr. dvigne minimalno placo, saj s tem podjetje izgubi del dobicka! Si predsta-vljate, da mora država zato, ker hoce poskrbeti za svoje državljane, placati gromozan-ske odškodnine korporacijam? Prav to omogoca-ta TTIP in ISDS. Ce še vedno niste prepricani kako mocno je to orožje v rokah korporacij mi dovolite, da vam na kratko predstavim dva primera tožb, ki so se že zgodile na podlagi podobnih sporazumov: Urugvaj je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo, na podrocju prodaje cigaret. Od sprejetja zakona, so morale vse škatlice cigaret vsebovati slikovna ter pisna opozori o škodljivosti kajenja. Vendar pa je kmalu zatem Philipp Morris, najvecji proiz-vajalec cigaret, vložil tožbo na arbitražnem sodiš-cu, v kateri je od Urugvaja zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje zakona. Tožba je še vedno v teku, vendar vse kaže na to, da bo Urugvaj moral ugoditi zahte-vam Philip Morrisa. Romunija je prepovedala odprtje rudnika zlata, ki ga je na njihovih tleh želelo odpreti Kanadsko podjetje Gabriel Resources, saj bi odprtje takšne-ga rudnika prineslo veliko onesnaženje lokalnega okolja ter povzrocilo zdravstvene težave prebi- valcem v okolici. Ker pa je Romunija že pred casom podpisala ISDS sporazum s Kanado, jih sedaj podjetje Gabriel Resources toži zaradi pre-povedi, in sicer za kar milijardo dolarjev! Romu-nija se še vedno bori na arbitražnem sodišcu, vendar tudi v tem primeru vse kaže na zmago podjetja. Hej hej, ampak še vedno o tem, ali bo država morala placati odškodnino odlocajo sodišca, ki pa so neodvisna in nepristranska, mar ne? Na žalost to ne drži. Tako imenovana »sodišca« so sestavljena iz treh arbitrov, ki odlocajo o celotni zadevi. Seveda so po definiciji »nepristranski«, vendar kaj ko vecina teh arbitrov oz. »sodnikov« dela prav za mednarodne korporacije. Težava je tudi v tem, da pritožba na njihovo odlocitev ni možna. Cešnjico na vrhu torte pa doda tudi dejs-tvo, da je njihova placa kar 2000 USD na uro! In vse stroške v primeru izgubljene tožbe seveda placa država. In stroški so lahko zelo visoki, v vecini primerov vec milijonov dolarjev! Evropska komisija je objavila, da ISDS-ja ne bo v TTIP sporazumu, in za trenutek je vse kazalo na to, da se bomo izognili najhujšemu. Sporocilo je bilo: ISDS je mrtev. Pa vendar, ISDS je še vedno živ in brca, vendar tokrat pot novim imenom, Investment Court System, ali na kratko ICS.Komisija je spretno preimenovala arbitre v »sodnike« ter arbitražna sodišca v »mednarodna sodišca«, kar pa ne pripomore k nepristranskosti in neodvisnosti le teh. Prav tako v ICS-ju še ved-no najdemo vse kljucne problematicne clene, ki omogocajo izkorišcanje tega mehanizma v prid korporacijam. Ce se ne bo nic spremenilo (in samo od sebe se ne bo) bomo kmalu tudi naslovnica slovenskega casopisa ponašala naslov: »Monsanto iztožil 2 miljardi dolarjev odškodnine zaradi prepovedi gojenja GSO v Sloveniji, naša država pa mora placati še za 8 milijonov dolarjev sodnih stroš-kov.« Vendar pa obstaja še vecja nevarnost. Nekatere države, ki imajo manjši proracun (mednje spada tudi Slovenija) bodo pred spre-membo zakona dobro premislile, saj lahko prica-kujejo tožbe, ki pa si jih kot manjše države ne bodo mogle privošciti. In tako bomo državljani pristali v rokah mednarodnih korporacij, saj država ne bo vec imela dovolj velikega vpliva na zakonodajo. Nihce med nami si ne želi jesti gensko spremen-jene hrane ter kloriranih pišcancev, nihce si ne želi obleci majice, ki je bila proizvedena zrakot-vornimi kemikalijami, prav nobeden izmed nas ne želi docakati dne, ko bodo korporacije pre-vzele oblast nad Evropo ter svetom, pa vendar se to dogaja prav sedaj! Potrebno je ukrepati sedaj! Delite to sporocilo med svoje prijatelje ter znance. Od svojih izvolje-nih predstavnikov v parlamentu zahtevajte pojasnilo, zakaj podpirajo tak sporazum. Še nap-rej spremljajte dogajanje na temo TTIP-ja ter drugih škodljivih sporazumov, zahtevajte javna pojasnila dokumentov s strani Evropske Komisi-je, saj bo v nasprotnem primeru le ta še naprej delovala brez kakršnihkoli zadržkov! Ker sem prejel veliko komentarjev na temo: “GSO ni nujno škodljiv” in podobno, naj tukaj poudarim, da sam nisem proti napredku, vendar pa sem proti temu, da se na trgu prodaja hrana ter živila, za katere še ne vemo kakšne dolgoroc-ne posledice lahko povzrocijo na naš organizem. Podobno kot pri tobacni industriji: Cigarete so bile kar dolgo izdelek brez kakršnihkoli regulacij, saj ni bilo nobene študije o njihovi škodljivosti. Šele ko je svetovna javnost spregledala, kakšno škodo povzroca tobacni dim, so države zacele sprejemati regulacijske zakone proti tobacni industriji. Podobno je pri GSO, zaenkrat še ne vemo kakšne posledice lahko povzrocajo, vendar pa bi s sprejemom TTIP-ja posredno dovolili pro-dajo le teh tudi na Evropskem trgu, še preden bi uspeli dokazati njihove prednosti, ali škodljivosti! Glede na zapis na spletni strani naša vlada podpi-ra TTIP, saj nikjer ne omenja možnih negativnih ucinkov sporazuma! http://www.vlada.si/teme_in_projekti/trgovinski_sporazum_eu_zda_ttip/ Prejeli smo... TTIP in ISDS prinašata konec Evrope, kot jo poznamo! Piše: Žan Knafelc. Objavljeno 24. novembra 2015 na https://piratskastranka.si/category/zakonodaja/ Prejeli smo Inkovski most Ta viseci most cez reko v Peruju vsako leto pono-vno zgradijo na istem mestu, kot so ga gradili že stari Inki in se po isti metodi in z enakimi narav-nimi materijali gradi že vsa stoletja. Most nosijo 4 glavni talni "kabli" In 2 za stranice. Je zelo varno grajen in lahko istocasno drži en ducat ljudi. Stari - lanski most je že odslužil in ga vržejo v reko, ko napeljejo prvo osnovo za novi most. Za prebivalce je to velik dogodek, ki ga pocasti-jo s praznovanjem. Dogodek si lahko ogledate tu. Steve Jobs: Smisel življenja Steve Jobs, CEO podjetij Apple Computer in Pixar Animation Studios, je v svojem navdah-njenem govoru približno 5,000 novim diplo-mantom univerze Stanford podal spodnje spo-rocilo. Steve Jobs je umrl 5. oktobra 2011. »Pocašcen sem, da sem lahko danes z vami ob vašem odhodu v svet po diplomi z ene najboljših univerz na svetu. Sam nisem nikoli diplomiral na univerzi. Po pravici povedano je prav ta trenutek najbližje, kar sem kdaj bil univerzitetni diplomi. Danes bi vam rad povedal tri zgodbe iz mojega življenja. To je vse. Nic posebnega. Samo tri zgo-dbe. Te tri zgodbe lahko preberete tu. Svoj govor je zakljucil takole: »Ostanite lacni življen-ja. Ostanite neumni.« To je bilo njihovo poslovilno sporocilo. Ostanite lacni življenja. Ostanite neumni. (Vir: The Stan-ford (University) Report, 14 junij 2005) UBUNTU—Jaz sem, ker smo vsi. To manjka našemu »civiliziranemu« svetu – UBUNTU! Lepa misel za konec... "Antropolog je otrokom v nekem afriškem ple-menu predlagal tekmovanje. V senco drevesa je postavil košaro, polno dobrot in otrokom dejal, da jo dobi tisti, ki bo prvi pritekel do drevesa. Otroci so se prijeli za roke in tekli ... Ko so prišli do drevesa, so posedli okoli njega in si razdelili dobrote iz košare. Antropolog ni mogel verjeti svojim ocem. Vprašal jih je, zakaj niso tekmovali in poskusili prehiteti drug drugega, saj bi zmago-valec sam dobil celo košaro dobrot. Otroci so odgovorili: UBUNTU, "Kako bi lahko bil eden izmed nas srecen, ce bi bili vsi ostali žalostni?" UBUNTU v kulturi Xhosa pomeni: "Jaz sem, ker smo vsi." VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu