Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 8 CELJE PRIL OGA Str. 6 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 6 / Leto 78 / 9. februar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Je v podjetjih še kaj denarja za kulturo? Str. 3 Maturantski ples vedno večji strošek za družine V dolini ne želijo vodnih zadrževalnikov AKTUALNO SPORED SPORED SPORED GOSPOD PROFESOR ŠT. 6 9. FEBRUAR 2023 PET. 10. 2. SOB. 11. 2. NED. 12. 2. PON. 13. 2. TOR. 14. 2. SRE. 15. 2. ČET: 16. 2. Super par: Simpatični Srđan Milovanović bo »slalomiral« med osmimi pari! Poroka na prvi pogled Na Planet TV se vrača ljubezenski eksperiment! Jure Henigman in Tina Vrbnjak Drame, akcije in ljubezni v drugi sezoni zagotovo ne bo manjkalo Na pomoč v Turčijo tudi Celjan in njegov ovčar Gringo V torek so se na pomoč po grozljivem potresu v Turčijo odpravili tudi nekateri slovenski reševalci in vodniki psov za iskanje v ruševinah. Med njimi je Tomaž Dražumerič iz Celja, ki je tja odpotoval v okviru Mednarodne organizacije reševalnih psov. Gre za prestižno svetovno skupino, v kateri je le približno petdeset vodnikov psov, ki imajo opravljene najzahtevnejše izpite v izurjenosti iskanja pod ruševinami. Foto: FB TD Celjsko žensko kegljanje nekoč in danes NAŠA TEMA Str. 12-13 PRILOGA Str. 21-33 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 6, 9. februar 2023 AKTUALNO ZADETKI »Na Srednjo naravoslovno matematično šolo na Lavi me vežejo zelo lepi spomi- ni. Predvsem zaradi sošolk in sošolcev, s katerimi smo še vedno v stiku, tudi po 35 letih.« Alenka Bratušek, ministri- ca za infrastrukturo »Skušam motivirati igral- ke, obenem jim dopove- dujem, da se moramo v primeru konca kluba raziti kot veliki zmagoval- ci in za seboj pustiti lepe rezultate.« Roman Gracer, dolgole- tni predsednik Kegljaškega kluba Celje »Pri dijakih je treba zbudi- ti zanimanje, a ne z nava- dnim računom, ampak z življenjskimi temami.« Rok Lipnik, v. d. ravnatelja Gimnazije Celje – Center »Ljubiteljska kultura nastane po koncu delov- nika, v prostem času, ki je odmerjen za našo intimo, družino in šport. Prav zato jo moramo še toliko bolj ceniti, spoštovati in negovati.« Asta Vrečko, ministrica za kulturo »Delo v matematičnem krožku je za srednješol- skega učitelja najvišje strokovno delo. Če znanja ne gradi iz leta v leto, nazaduje.« Lucija Kračun Berc, učite- ljica matematike na Gimna- ziji Lava Turčiji in Siriji po grozljivem potresu pomaga tudi Slovenija Na pomoč tudi Celjan in njegov Gringo »Ponoči, ko je streslo prvič, potresa nisem čutila, zbudila sem se, vendar nisem vedela, da je šlo za potres. Tisto noč sva z možem zelo slabo spa- la, šele zjutraj sva izvedela, kaj se je zgodilo. Ko je sledil drugi potres, sva popoldne po turškem času pila kavo in ta- krat se je vse zibalo,« dodaja. V medijih spremlja doga- janje in pravi, da so posnet- ki grozljivi. »Toliko stavb je porušenih! Ljudje poskušajo pomagati, od vojske, prosto- voljcev do civilne zaščite. Žal je po prvem potresu za- čelo še močno snežiti, bile so nizke temperature in tudi popotresni sunki, ki jih je bilo ogromno, so bili močni,« po- jasnjuje. Dodaja, da kolikor spremlja turške medije, je razvidno, da starejše stavbe v Turčiji niso protipotresno grajene. »In to je velik problem. Nekateri se bojijo, kaj bi se zgodilo, če bi tako silovit po- tres prizadel Istanbul, kjer je ogromno ljudi. V Ankari pa ni toliko strahu med ljudmi, tudi potresno ni tako ogro- žena kot na primer območje, kjer je bil prvi potres. Ljudje so zaradi grozljivega potresa šokirani in želijo pomagati. Tudi tukaj organizirajo vse vrste pomoči,« še poudarja. Na pomoč odšel v torek V torek so se na pot v Tur- čijo odpravili tudi nekateri slovenski reševalci in vodniki psov za iskanje v ruševinah. Med njimi je Tomaž Dražu- merič iz Celja, ki je bil pred tem v pripravljenosti v okvi- ru Mednarodne organizacije »Vse se je zibalo,« pravi naša nekdanja sodelavka Jerica Potočnik Özkan. Že tri leta živi z možem v Ankari v Turčiji. Čeprav je Ankara skoraj 500 kilometrov oddaljena od žari- šča potresa, Potočnikova razlaga, da so potres, predvsem drugega z močjo 7,5 magnitude, začutili tudi v tem veleme- stu. Gre za eno najhujših tragedij v tem delu sveta. Po do zdaj znanih uradnih podatkih je umrlo že več kot pet tisoč ljudi. Številka umrlih se tu najverjetneje ne bo ustavila. SŠol, SP , TC Potres je poleg Sirije pri- zadel deset turških provinc. Število žrtev bo najverje- tneje še višje, saj v razdalji pet kilometrov od središča potresa živi približno pet milijonov ljudi. Vlada Republike Slove- nije je sprejela odločitev, da bo na podlagi zaprosila Republike Turčije v okvi- ru mehanizma unije na področju civilne zaščite zaradi posledic obsežne- ga potresa napotila tudi tri strokovnjake v enoto Evropske unije za oceno stanja in koordinacijo, in sicer strokovnjake za logi- stiko, pomoč pri zbiranju podatkov in za operativ- no koordinacijo. Napoti- tev je predvidena za ob- dobje od 14 do 21 dni z možnostjo podaljšanja in zamenjave ekipe. Napoti- tev bo usmerjala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Gle- de na nadaljnje prošnje Turčije po pomoči se bo Slovenija odzivala tudi s humanitarno in tehnično pomočjo. Karitas in Rdeči križ pomoč že zbirata. Naša nekdanja sodelavka Jerica Po- točnik Özkan že tri leta živi v Ankari. (Foto: FB JPÖ) Tomaž Dražumerič z Gringom na mednarodnem tekmovanju v Fran- ciji pred leti. (Foto: FB TD) Mestna občina Celje je pred leti podpisala spo- razum o prijateljstvu in sodelovanju z mestom Gaziantep v Turčiji in sle- dili so različni obiski ter sodelovanja, med drugim so strokovnjaki iz tega me- sta pomagali pri postavi- tvi rimskega mozaika na Glavnem trgu. Kako bo občina Celje pomagala močno prizadetemu tur- škemu mestu, smo vpra- šali MOC. Župan Matija Kovač je županji Gazian- tepa poslal sporočilo, v katerem je izrekel sožalje svojcem žrtev potresa in ponudil pomoč v obliki, ki bi prebivalcem partner- skega mesta najbolj kori- stila. Občane, ki želijo po- magati, je občina pozvala, naj nakažejo humanitarni prispevek na posebna ra- čuna Rdečega križa Slove- nije ali Slovenske karitas. reševalnih psov. Gre za pre- stižno svetovno skupino, v kateri je le približno petdeset vodnikov psov, ki imajo opra- vljene najzahtevnejše izpite v izurjenosti iskanja pod ruše- vinami. V Turčijo je odšel v okviru slovenske enote, ki je tja poslala nekaj reševalcev v sklopu pomoči Slovenije. Slovensko ekipo reševal- nih psov sicer sestavljajo vodnik psa, pes, tehnični reševalci, kinologi in medi- cinski strokovnjaki ter lo- gistična podpora. Ponavadi ta ekipa odhaja na pomoč v razdalji petsto kilometrov od Slovenije, po potrebi tudi dlje. Vendar odločitev, ali gre slovenska ekipa na pomoč v druge države, temelji tudi na dogovorih ali pogodbah med državami. Zavedati se je treba, da so nekatere države takšno pomoč že ponudile in so ekipe nekaterih držav že na območjih, ki jih je potres poškodoval. Ne le naporno, ampak tudi stresno Dražumerič je bil do zdaj zdaj v različnih državah, kjer je s svojim psom reševal ali iskal žrtve potresov in drugih naravnih nesreč. Ena najve- čjih izkušenj je bila zagoto- vo Indonezija, kjer se je pred leti zaradi potresa sprožil tudi cunami. Psi, ki iščejo pogrešane in žrtve, so viso- ko usposobljeni, za njimi je večletno usposabljanje, ki ga morajo z vodniki obnavljati vsaki dve leti. »Psi so izurjeni, da iščejo vonj človeka, ki je nepremi- čen. Na podlagi vonja, če ga pes zazna, z laježem na- kaže mikrolokacijo. Vodnik potrdi najdbo in preda delo tehničnim reševalcem,« raz- laga Dražumerič, ki je bil v pripravljenosti tudi za pomoč na območju Petrinje, če bi jo takrat potrebovali. Priznava, da je to delo ne le naporno ali zahtevno, ampak tudi stresno, saj pogosto naj- dejo tudi mrtve. »Treningi so krajši, a ko si s psom na tere- nu, je iskanje dolgotrajno, na- porno tako za vodnika kot za psa. Še posebej ker je iskanje v ruševinah težje, ker ni vidne- ga stika z žrtvami, drugačno je na primer iskanje pogreša- nih v gozdovih. Težko je bilo predvsem v Indoneziji. Pes je takrat zaznal vonj po človeku v popolnoma porušeni stav- bi. V tistem trenutku ne veš, ali je nekdo še živ ali mrtev, a veš, da je tam. V bližini ni bilo tehničnih reševalcev, da bi jih usmeril tja. Kadar pa imaš celotno ekipo, je reševa- lec ključnega pomena, saj ima opremo in orodje in lahko člo- veka reši,« pravi Dražumerič. 2 -6 5 -7 6 -6 5 -2 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 6, 9. februar 2023 AKTUALNO Čemu denar namenjajo današnji meceni? Najprej šport, potem kultura Priprava zbornikov, izdaja knjig, odprtje razstav, snovanje festivalov in dogodkov – vse to terja veliko denarja. Ob slovenskem kulturnem prazniku nas je zanimalo, ali uspešna podjetja s Celjskega še podpirajo kulturo in ustvarjalnost, kot je to veljalo nekoč. Čeprav se zdi, da je zaradi možnosti pridobivanja denarja na javnih razpisih morda manj potreb po finančnih injekcijah, večja podjetja še prejemajo precej tovrstnih prošenj. Nekatera konkretnih številk denarne podpore ne razkrivajo, druga za donatorstvo odmerijo tudi do sto tisočakov letno. JANJA INTIHAR, TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN, ŠPELA OŽIR »Brez umetnosti bi bilo ži- vljenje pusto in nezanimivo. Ne moreš razmišljati samo o poslu ali denarju, treba je pogledati tudi kakšno lepo sliko ali poslušati dobro glas- bo. Smo družbeno odgovor- no podjetje, zato marsikoga finančno podpiramo. Denar je treba vračati. Ne samo davkariji, ampak tudi posa- meznikom, ki imajo talent in bodo za skupnost naredili nekaj dobrega. Imamo tudi štipendista, sina enega od naših zaposlenih. Ko smo iz- vedeli, da se bo šel izpopol- njevat na glasbeno akademijo v Zagreb, smo se odločili, da mu bomo pomagali.« Tako je lani v pogovoru za naš časopis povedala Biser- ka Klajnšek, ustanoviteljica uspešnega celjskega podjetja Bimex. Tako kot ona k sreči razmišlja tudi veliko drugih podjetnikov in menedžerjev v regiji, čeprav je iz večine odgovorov na naši vpraša- nji, ali so njihova podjetja še pripravljena sponzorirati kulturne dogodke in kultur- ne ustvarjalce in kolikšna je njihova finančna pomoč, mogoče razbrati, da so bolj kot kulturi naklonjeni pod- pori športnikov in športnih dogodkov. Kulturni ustvarjalec in nek- danji direktor javnega sklada za kulturne dejavnosti Marko Repnik meni, da podjetja in samostojni podjetniki ljubi- teljsko kulturo sofinancirajo v veliko manjšem obsegu kot pred leti. »To je lahko tudi po- sledica tega, da društva pod- jetjem ne pošiljajo več tako veliko prošenj za sofinancira- nje. Denar lahko namreč prej- mejo, če se prijavijo na javne razpise na področju kulture, ki jih objavljajo občine, javni sklad za kulturne dejavnosti in ministrstvo za kulturo. Nekatera društva prejmejo plačilo za svoj nastop, torej denar zaslužijo tudi na trgu.« Repnik, ki je od zadnjih občinskih volitev preboldski župan, je pojasnil, da savinj- ska in tudi druga podjetja kljub temu še vedno prispe- vajo sponzorska sredstva za projekte kulturnih in drugih društev, ki so že zdavnaj prestopila meje majhnih lo- kalnih idej. Podjetja in posa- mezniki so poleg občin po njegovih besedah še vedno tisti, ki prispevajo za izvedbo kulturnega programa. Različna podjetja, različna merila V Cinkarni Celje so pove- dali, da je njihova strateška usmeritev spodbujanje doma- čih perspektivnih športnikov. »Kljub temu prisluhnemo tudi navdihujočim soustvar- jalcem kulturnega dogajanja v regiji. Med prejemniki sred- stev so na primer kulturna, literarna, prosvetna in upoko- jenska društva, pevski zbori, glasbene šole in muzeji ter krajevne skupnosti,« so še navedli. Podjetje Weishaupt v okvi- ru svojih finančnih zmožno- sti že od svoje ustanovitve leta 1992 podpira kulturne dogodke v Celju in okolici. »V zadnjih štirih ali petih letih redno prispevamo finančna sredstva za Dneve komedije, Veronikino nagrado in tudi za druge dejavnosti Hiše kultu- re. Vsako leto dobimo veliko prošenj za donacije, tudi iz športnih društev. Večinoma se odločamo za podporo ti- stih dogodkov, ki imajo tradi- cijo,« je povedal direktor Igor Herman. Dolgoletni podpornik Ve- ronikine nagrade je bilo tudi podjetje Elektrosignal. »Lani prvič po več letih te priredi- tve nismo finančno podprli, ker organizatorji na nas niso naslovili nobene prošnje. Dobimo pa veliko prošenj pevskih društev, godb na pihala in različnih drugih kulturnih društev. Vsem na žalost ne moremo ugoditi. Kadar poslujemo dobro, je tudi denarja za donacije več,« pojasnjuje direktor Branko Kukec in priznava, da Elek- trosignal bolj kot kulturo v zadnjih letih podpira šport. Na leto za različne dogodke prispeva približno pet tisoč evrov. Letno tudi sto tisočakov donacij Katera kulturna društva podpirajo in koliko denarja namenjajo različnim kultur- nim dogodkom, ne razkriva- jo v podjetju Pocinkovalnica. Direktor Matjaž Pečar je de- jal le, da so družbeno odgo- vorno podjetje in podpirajo različne kulturne ter športne dogodke v lokalnem okolju. Ne samo kulturo, ampak tudi mnoge druge dejavnosti podpira družba Štore Steel. Kot pravi glavni direktor Jani Jurkošek sredstva namenja- jo humanitarnim, kulturnim, gasilskim in športnim orga- nizacijam ali društvom, ki delujejo v Štorah, in tistim, kjer so dejavni zaposleni iz podjetja ali njihovi otroci. »Iz- jemoma sodelujemo tudi pri večjih projektih, kot je bila npr. gasilska olimpijada. Lani smo z Občino Štore podpisali desetletno pogodbo o spon- zoriranju. Gre za novo špor- tno dvorano, ki se imenuje Športna dvorana Štore – Gre- en Steel,« še pravi Jurkošek, ki tudi razkriva, da podjetje Štore Steel na leto za sponzo- riranje in donatorstvo nameni od 80 tisoč do 100 tisoč evrov. Biserka Klajnšek: »Ne moreš razmišljati samo o poslu ali denarju, treba je pogledati tudi kakšno lepo sliko ali poslušati dobro glasbo.« Tudi program Hiše kulture Celje so nekateri podjetni- ki omenili med kulturnimi vsebinami, ki jih radi de- narno podprejo. (Foto: Andraž Purg) Izraz družbene odgovornosti Med družbeno zelo od- govorna podjetja lahko uvr- stimo tudi Kovintrade, saj že vrsto let redno namenja sredstva športu, humanitar- nim organizacijam in seveda kulturi. Omenjeno podjetje podpira kulturne dogodke na celjskem območju in tudi v celotni Sloveniji, velikokrat tudi takšne, ki imajo humani- tarni namen. Prav tako pod- pira kulturne dogodke, ki jih na slovenskih tleh organi- zirajo države, v katerih ima Kovintrade svoja hčerinska podjetja. V zadnjih treh letih je Kovintrade za donacije in sponzorstva kulturi namenil približno 23 tisoč evrov. Pre- jemniki sredstev so bili med drugim Zavod Celeia Celje, Gledališče Celje za prireditev Dnevi komedije, KUD Zarja Trnovlje, Veleposlaništvo Ro- munije v Ljubljani, KUD Slo- venska Bistrica … Donacijo so v podjetju namenili tudi naši medijski hiši za projekt Otroci pojejo. Reklama ni cilj njihove pomoči Za celjsko podjetje Viva- pen je sponzoriranje kulture vrednota. Direktorica Pe- tra Melanšek pravi, da pri sponzoriranju pri njih ne gre za pripravljenost, ampak je veliko odvisno od njihovih zmožnosti. Če se le da, pri sponzoriranju ne želijo jav- ne objave imena podjetja, saj reklama ni cilj njihove fi- nančne pomoči. Sogovornica je pojasnila, da je v zadnjih treh letih podjetje, ki ga vodi, šlo skozi precej razburkano obdobje. »Pričakovanja pa so velika. Prošenj je ogromno. Ne samo za sponzoriranje, ampak za donacije. V prvi vrsti pomagamo pomoči potrebnim, socialno ogrože- nim, predvsem kadar gre za otroke. Nato prideta na vrsto kultura in šport. Kolikor se da, poskušamo enakovredno razdeliti sredstva med nji- ju, odločitev sprejmemo na podlagi osebne ocene dodane vrednosti nekega dogodka,« je še dejala. Od društev do posameznikov V podjetju Pišek – Vitli Kr- pan iz Šmarja pri Jelšah so povedali, da ob svoji zdravi or- ganski rasti na različne načine izpolnjujejo družbeno odgo- vornost do lokalnega okolja. Že vrsto let podpirajo neka- tera kulturna društva in posa- meznike. Prejemniki sredstev slednja večinoma porabijo za izvedbo glasbenih prireditev, za gledališke in likovne raz- stave. To uspešno podjetje je podprlo tudi eno od izobraže- valnih ustanov pri snemanju in izdelavi videospota. Med drugim je priznanega ljud- skega ustvarjalca podprlo pri nakupu bronastega reliefnega portreta znane zgodovinske osebnosti. Omenjeni portret je zdaj razstavljen v enem od okoliških muzejev. »Tovrstna podpora se nam zdi pomemb- na, saj ohranja in bogati po- nudbo kulturnih, glasbenih ter izobraževalnih prireditev in vsebin. Pri uresničitvi ciljev kulturnikov bomo sodelovali tudi v prihodnje,« so zapisali v podjetju. Pomagajo tudi s pogostitvijo V Termah Olimia že vr- sto let podpirajo dogodke, ki jih organizirajo lokalna društva, in kulturno-etnolo- ške dogodke v organizaciji Turističnoinformacijskega centra Podčetrtek. »Podpi- ramo predvsem zabavne in kulturne prireditve v Športni dvorani Podčetrtek. Organi- zatorjem na primer poma- gamo pri organizaciji name- stitev, pogostitvi izvajalcev, promociji dogodkov in po- dobno. Lokalnim društvom med drugim omogočamo, da se predstavijo gostom term,« je pojasnila vodja marketinga Tatjana Rajh. Dodala je, da v hotelih pod okriljem term občasno organizirajo razsta- ve lokalnih slikarjev. Povprečna višina denar- ja, ki ga ta družba nameni za sponzorstva, je odvisna od števila prejetih prošenj. Spodbujanje kulture se zdi Termam Olimia skladno z njihovim prepričanjem, da je družbena odgovornost pod- jetja pomemben del njegove- ga delovanja. »Ko pomagamo lokalnim društvom, spodbu- jamo povezovanje med člani skupnosti, podpiramo ra- zvoj kulture in ne nazadnje pripomoremo h kulturnemu razvoju regije.« Cilj je pester kulturni utrip Zreško podjetje Unior je zelo vpeto v lokalno okolje, zato s finančnimi donacija- mi podpira različna društva in organizacije, v katerih se kulturno udejstvujejo njiho- vi zaposleni. In teh ni malo. Kot je povedala predstavni- ca za odnose z javnostmi Rosana Šuc Ravničan, se v Uniorju zavedajo, da je kul- tura pomembna za lokalno okolje. »Ponosni smo na pe- ster kulturni utrip v krajih na Zreškem in v Dravinjski dolini. Je posledica dela prizadevnih in talentiranih ljudi ter finančne podpore številnih podjetij in organi- zacij iz lokalnega in širšega okolja. V podjetju Unior smo prepričani, da kultura bogati ljudi, ki v tem prostoru živi- mo in ustvarjamo. Obenem krepi kolektivni duh in le v takšnem vzdušju lahko ohra- njamo prave življenjske vre- dnote.« Petra Melanšek: »Kakovost življenja in razvoj sta odvisna od kulture. Predvsem ko gre za otroke. Zato se, kadar imamo možnost, odločimo za projekte, ki jih vključujejo ali so jim namenjeni.« Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 6, 9. februar 2023 GOSPODARSTVO Končana druga najdaljša stečajna zgodba na Celjskem Ingrad dokončno odšel v zgodovino Okrožno sodišče v Celju je januarja po sedemnaj- stih letih in pol pravnomočno končalo stečaj Ingra- da, nekoč največjega in najbolj močnega gradbenega podjetja na Celjskem. To je bila, vsaj po naših po- datkih, druga najdaljša stečajna zgodba na območju celjske regije, zaradi katere si je oddahnil tudi ste- čajni upravitelj Zvonimir Hudej, ki se je s »primerom Ingrad« začel ukvarjati že takrat, ko se je v podjetju začel postopek prisilne poravnave. Dlje kot v Ingradu je trajal le še stečaj podjetja Hmezad Strojna Žalec. Zakaj je stečaj Ingrada trajal tako dolgo in koliko so dobili upniki? JANJA INTIHAR Trg osrednje Azije zanima tudi Eho Pod okriljem javne agencije Spirit je v za- četku tedna v Uzbekistan in Kirgizijo odpo- tovala delegacija predstavnikov slovenskih podjetij, ki jih zanima poslovanje na teh izjemno zanimivih trgih osrednje Azije. V 10-članski delegaciji, ki bo obiskala obe drža- vi, so tudi predstavniki podjetja Eho iz Žalca, ki je vodilni proizvajalec hladilnih sistemov in hladilnic v jugovzhodni Evropi in več kot 90 odstotkov prodaje ustvari v tujini. Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja Spi- rita, je povedal, da je obisk Uzbekistana in Kirgizije namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja z državama, ki predstavljata po- membno tržno priložnost za slovenska pod- jetja. »Trenutno gospodarsko sodelovanje z obema državama je sicer skromno, vendar se zadnja leta povečuje, kar kaže na široke mo- žnosti za poglobitev odnosov in nove posle. Prepričan sem, da bodo skupna prizadevanja in dejavnosti z našimi partnerji v prihodnje botrovali številnim uspešnim zgodbam med slovenskimi, uzbeškimi in kirgiškimi podje- tji,« je poudaril Capl. Uzbekistan je leta 2021 postal največja gospodarska partnerica Slovenije v osrednji Aziji. Blagovna menjava med državama je do leta 2015 počasi, a vztrajno rasla in dosegla približno 40 milijonov evrov. Naslednje leto je padla pod 30 milijonov evrov, od leta 2017 beleži 30-odstotno rast in je lani dosegla že skoraj 70 milijonov evrov. V zadnjih petih le- tih se povečuje tudi blagovna menjava s Kir- gizijo, predvsem zaradi izvoza Slovenije v to državo. V letu 2021 je naša država tja izvozila za 12 milijonov evrov blaga, uvozila pa za malo manj kot pol milijona evrov. Slovenska podjetja v Kirgizijo največ izvažajo farmacevt- ske in prehrambne izdelke ter izdelke kemič- ne industrije, predvsem barve, iz Kirgizije pa uvozijo največ zelenjave, predvsem stročnic. JI Čeprav je Ingrad šel v stečaj že pred več kot sedemnajstimi leti, je na njegovi nekdanji poslovni stavbi na Lavi še vedno nameščeno njegovo ime. Celjani očitno ne morejo pozabiti svojega nekoč največjega in najbolj močnega gradbenega podjetja. (Foto: SHERPA) Stečajni postopek v Ingra- du se je začel 17. junija 2005 in pravnomočno končal 17. januarja letos. Trajal je torej malo več kot sedemnajst let in pol. Kljub tako dolgemu trajanju stečaj Ingrada ni najdaljši v Sloveniji. Rekord imata stečaja kranjskega Te- kstilindusa in Združene le- sne industrije Tržič, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izdelovala pohištvo za švedsko Ikeo. Trajala sta kar 22 let. Med rekorderji so še Iskra Delta, Elan, SGP Ko- grad, Tam … V prepad zaradi Vegrada Zgodbe o tem, zakaj je In- grad zgrmel v prepad, na tem mestu ne bomo ponavljali. Spomnimo le, da so finančne težave podjetja trajale več let in so najprej pokopale njego- vo največjo hčerinsko družbo Ingrad VNG. Glavni krivec za težave je bil Vegrad, ki je v celjskem gradbincu imel le 22,5-odstotni lastniški delež, a je poskušal vse, da bi si pod- jetje v celoti podredil. Kar mu je tudi uspevalo. Ingrad je de- lal le še za Vegrad, na mesec ni spravil skupaj niti toliko denarja, da bi imel dovolj za plače. Že pred uvedbo prisilne poravnave je imel več kot pol leta blokiran transakcijski ra- čun, obveznosti do dobavite- ljev so bile iz meseca v mesec višje, izguba se je približala štirim milijonom evrov in je krepko presegla polovico osnovnega kapitala. Lastniki bi morda podjetje še lahko rešili z dokapitalizacijo ali s pretvorbo terjatev v lastniške deleže, a so očitno ugotovili, da se jim to ne bi splačalo. Poplačan visok odstotek terjatev Upniki so v stečaju prijavili 8,5 milijona evrov terjatev, od katerih jih je stečajni upravi- telj Zvonimir Hudej priznal 6,9 milijona evrov. Največji upnik so bili zaposleni, ob stečaju jih je v podjetju de- lalo še malo več kot dvesto. Ingrad jim je ostal dolžen še nekaj plač, zaradi česar so nekaj dni pred stečajem tudi stavkali, med njihovimi terja- tvami so bili še odpravnine, regres, odškodnina za do- pust, nekajmesečno plačilo za prevoz na delo in prehrano ter nekaj jubilejnih nagrad. Ingradovi delavci so svoje terjatve v celoti dobili po- plačane in tudi sicer je bil odstotek poplačila vseh ter- jatev zelo visok, znašal je 68 odstotkov, kar je, vsaj v zadnjih letih, prava redkost v stečajnih postopkih. Delež poplačila zavarovanih terja- tev je znašal 90 odstotkov, navadni upniki, ki običajno ostanejo praznih rok, so do- bili poplačanih 68 odstotkov svojih terjatev. Ingrad je ob stečaju imel v lasti veliko nepremičnin, ena večjih je bil, pojasnjuje stečajni upravitelj, stanovanj- ski blok v Rogaški Slatini. Nepremičnine je imel tudi v Medlogu, bil je tudi lastnik prostorov v več nadstropjih v znameniti modri stavbi na Lavi, ki se je še vedno drži ime »Ingradova«. Zakaj je stečaj trajal tako dolgo? Stečajni upravitelj Zvoni- mir Hudej pravi, da sta ra- zloga, da je stečajni postopek Zvonimir Hudej: »Sodišču sem moral predlagati konec stečaja Ingrada, ker je zmanjkalo denarja za vodenje postopka.« Ingrada trajal kar sedemnajst let in pol, predvsem dva. Pr- vega je predstavljalo zelo ve- liko število nerešenih zemlji- škoknjižnih zadev. Šlo je za približno tisoč nepremičnin, večinoma stanovanj, veliko je bilo tudi parcel v Celju in Ljubljani, a tudi posameznih skupnih delov v stanovanj- skih zgradbah, ki jih je gra- dil Ingrad. »V zemljiški knjigi marsikaj ni bilo urejeno. Kot lastniki nepremičnine niso bili vpisani dejanski lastniki, poleg tega so bile na teh ne- premičninah vpisane plombe ali predznambe, kar je posto- pek še podaljšalo. Za rešitev mase, zato tudi tožbe nisem priznal. Ne vem, kako se bo končal ta sodni postopek, vendar to za stečaj Ingrada sploh ni več pomembno,« pravi Hudej. Na računu zmanjkalo denarja Sodna pravda na Hrvaškem je vsekakor vplivala na dol- gost stečajnega postopka. »Stečaj bi lahko končal veli- ko prej, saj sem že pred ča- som prodal vse premoženje in med upnike razdelil denar. Zaradi sodnega postopka sem čakal in bi morda tudi dočakal epilog te pravde, a je zmanjkalo denarja za vo- denje stečaja. Torej sem bil prisiljen predlagati konec stečaja,« pojasnjuje Zvonimir Hudej. V preteklem desetletju so na širšem celjskem območju propadla vsa takrat največja gradbena podjetja. Leta 2010 sta šla v stečaj Vegrad in Gradis, leto kasneje je bankrotiral Ingrad Gramat, leta 2012 še CM Celje. Stečaja Vegrada in CM Celja še nista končana. vsakega primera so bili po- trebni trije tedni, včasih kar ves mesec,« pojasnjuje Hudej in dodaja, da so bile težave z urejanjem nepremičnin zna- čilne za prva leta stečaja. Drugi razlog za dolgotraj- ni stečaj so bili pravdni po- stopki. Eden od njih – gre za tožbo, ki jo je zaradi nereše- nega lastništva ene od nepre- mičnin na zagrebški tržnici Dubrava zoper Ingrad vložilo podjetje Chromos Agro – še vedno ni končan. »Zagrebška pravda je nekoliko posebna. Ingrad je v njej tožena stran- ka, v sodnem postopku se je kot stranski udeleženec priključilo hrvaško podjetje Abrado, ki ga ta nepremični- na zanima. Moram poudariti, da nepremičnina na tržnici ni bila del Ingradove stečajne Celjski sejem o umiku lastnih delnic Letošnjo sezono sej skupščin bodo za- čeli lastniki družbe Celjski sejem. Sestali se bodo 20. februarja, osrednje teme seje bodo spremembe v upravnem odboru, popravki statuta družbe in umik lastnih delnic. Lastništvo družbe Celjski sejem si deli- ta družina Pangerl in Boštjan Marovt. Oče Franc Pangerl in njegova hči Nina Ermenc Pangerl imata neposredno ter s podjetje- ma Celuks in MFCE v lasti približno 47 odstotkov celjske sejemske hiše. Lastnica 44 odstotkov delnic je Marovtova družba Max-Rent, približno 9 odstotkov delnic je v lasti podjetja, med delničarji, a le z nekaj delnicami, je tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev. Na seji se bodo lastniki seznanili s spre- membami v upravnem odboru, ki ga od 1. januarja namesto Franca Pangerla vodi Nina Ermenc Pangerl. Odločali bodo tudi o spremembah statuta družbe, med drugim o sestavi upravnega odbora, imenovanju enega ali več prokuristov ter o določanju plačil in sejnin za člane upravnega odbora. Po predlogu, o katerem bodo delničarji od- ločali na seji, naj bi letos sejnina za vsako sejo upravnega odbora znašala 800 evrov za predsednika, 600 evrov za podpredsednika in 500 evrov za druge člane upravnega od- bora. Mesečno plačilo za delo članov uprav- nega odbora naj bi znašalo 1.200 evrov za predsednika, 800 evrov za podpredsednika in 600 evrov za druge člane. Poleg Nine Ermenc Pangerl so v upravnem odboru še Tina Kramer, Robert Otorepec in Boštjan Marovt. Družba Celjski sejem ima 54.761 lastnih delnic, kar predstavlja 8,9 odstotka vseh delnic. Delničarji bodo na seji skupščine odločali o njihovem umiku. JI Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 6, 9. februar 2023 GOSPODARSTVO Končana druga najdaljša stečajna zgodba na Celjskem Ingrad dokončno odšel v zgodovino Okrožno sodišče v Celju je januarja po sedemnaj- stih letih in pol pravnomočno končalo stečaj Ingra- da, nekoč največjega in najbolj močnega gradbenega podjetja na Celjskem. To je bila, vsaj po naših po- datkih, druga najdaljša stečajna zgodba na območju celjske regije, zaradi katere si je oddahnil tudi ste- čajni upravitelj Zvonimir Hudej, ki se je s »primerom Ingrad« začel ukvarjati že takrat, ko se je v podjetju začel postopek prisilne poravnave. Dlje kot v Ingradu je trajal le še stečaj podjetja Hmezad Strojna Žalec. Zakaj je stečaj Ingrada trajal tako dolgo in koliko so dobili upniki? JANJA INTIHAR Trg osrednje Azije zanima tudi Eho Pod okriljem javne agencije Spirit je v za- četku tedna v Uzbekistan in Kirgizijo odpo- tovala delegacija predstavnikov slovenskih podjetij, ki jih zanima poslovanje na teh izjemno zanimivih trgih osrednje Azije. V 10-članski delegaciji, ki bo obiskala obe drža- vi, so tudi predstavniki podjetja Eho iz Žalca, ki je vodilni proizvajalec hladilnih sistemov in hladilnic v jugovzhodni Evropi in več kot 90 odstotkov prodaje ustvari v tujini. Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja Spi- rita, je povedal, da je obisk Uzbekistana in Kirgizije namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja z državama, ki predstavljata po- membno tržno priložnost za slovenska pod- jetja. »Trenutno gospodarsko sodelovanje z obema državama je sicer skromno, vendar se zadnja leta povečuje, kar kaže na široke mo- žnosti za poglobitev odnosov in nove posle. Prepričan sem, da bodo skupna prizadevanja in dejavnosti z našimi partnerji v prihodnje botrovali številnim uspešnim zgodbam med slovenskimi, uzbeškimi in kirgiškimi podje- tji,« je poudaril Capl. Uzbekistan je leta 2021 postal največja gospodarska partnerica Slovenije v osrednji Aziji. Blagovna menjava med državama je do leta 2015 počasi, a vztrajno rasla in dosegla približno 40 milijonov evrov. Naslednje leto je padla pod 30 milijonov evrov, od leta 2017 beleži 30-odstotno rast in je lani dosegla že skoraj 70 milijonov evrov. V zadnjih petih le- tih se povečuje tudi blagovna menjava s Kir- gizijo, predvsem zaradi izvoza Slovenije v to državo. V letu 2021 je naša država tja izvozila za 12 milijonov evrov blaga, uvozila pa za malo manj kot pol milijona evrov. Slovenska podjetja v Kirgizijo največ izvažajo farmacevt- ske in prehrambne izdelke ter izdelke kemič- ne industrije, predvsem barve, iz Kirgizije pa uvozijo največ zelenjave, predvsem stročnic. JI Čeprav je Ingrad šel v stečaj že pred več kot sedemnajstimi leti, je na njegovi nekdanji poslovni stavbi na Lavi še vedno nameščeno njegovo ime. Celjani očitno ne morejo pozabiti svojega nekoč največjega in najbolj močnega gradbenega podjetja. (Foto: SHERPA) Stečajni postopek v Ingra- du se je začel 17. junija 2005 in pravnomočno končal 17. januarja letos. Trajal je torej malo več kot sedemnajst let in pol. Kljub tako dolgemu trajanju stečaj Ingrada ni najdaljši v Sloveniji. Rekord imata stečaja kranjskega Te- kstilindusa in Združene le- sne industrije Tržič, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izdelovala pohištvo za švedsko Ikeo. Trajala sta kar 22 let. Med rekorderji so še Iskra Delta, Elan, SGP Ko- grad, Tam … V prepad zaradi Vegrada Zgodbe o tem, zakaj je In- grad zgrmel v prepad, na tem mestu ne bomo ponavljali. Spomnimo le, da so finančne težave podjetja trajale več let in so najprej pokopale njego- vo največjo hčerinsko družbo Ingrad VNG. Glavni krivec za težave je bil Vegrad, ki je v celjskem gradbincu imel le 22,5-odstotni lastniški delež, a je poskušal vse, da bi si pod- jetje v celoti podredil. Kar mu je tudi uspevalo. Ingrad je de- lal le še za Vegrad, na mesec ni spravil skupaj niti toliko denarja, da bi imel dovolj za plače. Že pred uvedbo prisilne poravnave je imel več kot pol leta blokiran transakcijski ra- čun, obveznosti do dobavite- ljev so bile iz meseca v mesec višje, izguba se je približala štirim milijonom evrov in je krepko presegla polovico osnovnega kapitala. Lastniki bi morda podjetje še lahko rešili z dokapitalizacijo ali s pretvorbo terjatev v lastniške deleže, a so očitno ugotovili, da se jim to ne bi splačalo. Poplačan visok odstotek terjatev Upniki so v stečaju prijavili 8,5 milijona evrov terjatev, od katerih jih je stečajni upravi- telj Zvonimir Hudej priznal 6,9 milijona evrov. Največji upnik so bili zaposleni, ob stečaju jih je v podjetju de- lalo še malo več kot dvesto. Ingrad jim je ostal dolžen še nekaj plač, zaradi česar so nekaj dni pred stečajem tudi stavkali, med njihovimi terja- tvami so bili še odpravnine, regres, odškodnina za do- pust, nekajmesečno plačilo za prevoz na delo in prehrano ter nekaj jubilejnih nagrad. Ingradovi delavci so svoje terjatve v celoti dobili po- plačane in tudi sicer je bil odstotek poplačila vseh ter- jatev zelo visok, znašal je 68 odstotkov, kar je, vsaj v zadnjih letih, prava redkost v stečajnih postopkih. Delež poplačila zavarovanih terja- tev je znašal 90 odstotkov, navadni upniki, ki običajno ostanejo praznih rok, so do- bili poplačanih 68 odstotkov svojih terjatev. Ingrad je ob stečaju imel v lasti veliko nepremičnin, ena večjih je bil, pojasnjuje stečajni upravitelj, stanovanj- ski blok v Rogaški Slatini. Nepremičnine je imel tudi v Medlogu, bil je tudi lastnik prostorov v več nadstropjih v znameniti modri stavbi na Lavi, ki se je še vedno drži ime »Ingradova«. Zakaj je stečaj trajal tako dolgo? Stečajni upravitelj Zvoni- mir Hudej pravi, da sta ra- zloga, da je stečajni postopek Zvonimir Hudej: »Sodišču sem moral predlagati konec stečaja Ingrada, ker je zmanjkalo denarja za vodenje postopka.« Ingrada trajal kar sedemnajst let in pol, predvsem dva. Pr- vega je predstavljalo zelo ve- liko število nerešenih zemlji- škoknjižnih zadev. Šlo je za približno tisoč nepremičnin, večinoma stanovanj, veliko je bilo tudi parcel v Celju in Ljubljani, a tudi posameznih skupnih delov v stanovanj- skih zgradbah, ki jih je gra- dil Ingrad. »V zemljiški knjigi marsikaj ni bilo urejeno. Kot lastniki nepremičnine niso bili vpisani dejanski lastniki, poleg tega so bile na teh ne- premičninah vpisane plombe ali predznambe, kar je posto- pek še podaljšalo. Za rešitev mase, zato tudi tožbe nisem priznal. Ne vem, kako se bo končal ta sodni postopek, vendar to za stečaj Ingrada sploh ni več pomembno,« pravi Hudej. Na računu zmanjkalo denarja Sodna pravda na Hrvaškem je vsekakor vplivala na dol- gost stečajnega postopka. »Stečaj bi lahko končal veli- ko prej, saj sem že pred ča- som prodal vse premoženje in med upnike razdelil denar. Zaradi sodnega postopka sem čakal in bi morda tudi dočakal epilog te pravde, a je zmanjkalo denarja za vo- denje stečaja. Torej sem bil prisiljen predlagati konec stečaja,« pojasnjuje Zvonimir Hudej. V preteklem desetletju so na širšem celjskem območju propadla vsa takrat največja gradbena podjetja. Leta 2010 sta šla v stečaj Vegrad in Gradis, leto kasneje je bankrotiral Ingrad Gramat, leta 2012 še CM Celje. Stečaja Vegrada in CM Celja še nista končana. vsakega primera so bili po- trebni trije tedni, včasih kar ves mesec,« pojasnjuje Hudej in dodaja, da so bile težave z urejanjem nepremičnin zna- čilne za prva leta stečaja. Drugi razlog za dolgotraj- ni stečaj so bili pravdni po- stopki. Eden od njih – gre za tožbo, ki jo je zaradi nereše- nega lastništva ene od nepre- mičnin na zagrebški tržnici Dubrava zoper Ingrad vložilo podjetje Chromos Agro – še vedno ni končan. »Zagrebška pravda je nekoliko posebna. Ingrad je v njej tožena stran- ka, v sodnem postopku se je kot stranski udeleženec priključilo hrvaško podjetje Abrado, ki ga ta nepremični- na zanima. Moram poudariti, da nepremičnina na tržnici ni bila del Ingradove stečajne Celjski sejem o umiku lastnih delnic Letošnjo sezono sej skupščin bodo za- čeli lastniki družbe Celjski sejem. Sestali se bodo 20. februarja, osrednje teme seje bodo spremembe v upravnem odboru, popravki statuta družbe in umik lastnih delnic. Lastništvo družbe Celjski sejem si deli- ta družina Pangerl in Boštjan Marovt. Oče Franc Pangerl in njegova hči Nina Ermenc Pangerl imata neposredno ter s podjetje- ma Celuks in MFCE v lasti približno 47 odstotkov celjske sejemske hiše. Lastnica 44 odstotkov delnic je Marovtova družba Max-Rent, približno 9 odstotkov delnic je v lasti podjetja, med delničarji, a le z nekaj delnicami, je tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev. Na seji se bodo lastniki seznanili s spre- membami v upravnem odboru, ki ga od 1. januarja namesto Franca Pangerla vodi Nina Ermenc Pangerl. Odločali bodo tudi o spremembah statuta družbe, med drugim o sestavi upravnega odbora, imenovanju enega ali več prokuristov ter o določanju plačil in sejnin za člane upravnega odbora. Po predlogu, o katerem bodo delničarji od- ločali na seji, naj bi letos sejnina za vsako sejo upravnega odbora znašala 800 evrov za predsednika, 600 evrov za podpredsednika in 500 evrov za druge člane upravnega od- bora. Mesečno plačilo za delo članov uprav- nega odbora naj bi znašalo 1.200 evrov za predsednika, 800 evrov za podpredsednika in 600 evrov za druge člane. Poleg Nine Ermenc Pangerl so v upravnem odboru še Tina Kramer, Robert Otorepec in Boštjan Marovt. Družba Celjski sejem ima 54.761 lastnih delnic, kar predstavlja 8,9 odstotka vseh delnic. Delničarji bodo na seji skupščine odločali o njihovem umiku. JI Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 6, 9. februar 2023 GOSPODARSTVO Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 6, 9. februar 2023 ZAPOSLIMO KANDIDATA/KO na delovno mesto komercialist Zaposlitev za nedoločen čas Osebni dohodek: 2.700 evrov, stimulativen Izobrazba: ekonomist, inženir ali mehatronik Obseg dela: komercialna dela, pošiljanje ponudb, izvoz/uvoz, logistika, mailing akcije, marketing, priprava sejmov, skrb za  le kupce in potencialne kupce, urejanje domače strani Ostali pogoji: vozniški izpit B-kategorije, dobro znanje angleškega jezika, poznavanje dela s preglednicami, poznavanje poslovanja in uzanc Delovne izkušnje: zaželene na enakih ali podobnih delih Delo je predvsem pisarniško, občasno teren, delovni čas med 7. in 15. uro. Prijave pošljite na e-mail: vojko.arzensek@adheziv.si. VODILNI NA PODROČJU INDUSTRIJSKEGA OZNAČEVANJA IZDELKOV, POLIZDELKOV IN EMBALAŽE ADHEZIV, d. o. o., Primož pri Šentjurju 24c, 3230 Šentjur Tel.: +386 3 74 90 740, mob. +386 41 612 610 E-naslov: vojko.arzensek@adheziv.si www.adheziv.si Cinkarna povečala prodajo praškastih lakov Marsikdo v Celju se je konec minulega tedna razveselil ob pogledu na gradbene odre, ki jih je eno od gradbenih podjetij postavilo ob pročelju stavbe na stičišču Glavnega trga in Prešernove ulice v središču mesta. Bil je prepri- čan, da se bo njena prenova vendarle začela. Že čez nekaj dni so delavci odre umaknili. Peter Merkscha, direktor celjskega podjetja Merkscha furnirnica, ki je lastnik stavbe, je pojasnil, da je šlo le za nujno popravilo strehe, temeljita prenova pa bo morala počakati še nekaj let. JANJA INTIHAR Podjetje Merkscha furnirnica bo stavbo v središču Celja prenovilo šele v naslednjih letih Prešernova še ni na vrsti Podjetje Merkscha furnirnica je lastnik znamenite stavbe na celjskem mestnem križu od leta 2018. Kdaj jo bo lahko začelo obnavljati in kakšna bo njena nova vsebina, še ni dokončno določeno. Te dni je odstranilo le nadzidek na strehi, ker je obstajala nevarnost, da bi se porušil. (Foto: JI) »Obvestili so me, da se streha pogreza in zato obsta- ja velika nevarnost, da bi se nadzidek z oknom porušil in zgrmel na ulico. Morali smo takoj ukrepati, saj ne želimo ogrožati ljudi. Tudi občinske službe so razumele, da je po- seg res nujen, in so nam takoj izdale potrebna dovoljenja,« je povedal Peter Merkscha. Kot je še dejal, v podjetju še niso načrtovali posegov na tej stav- bi, saj se trenutno ukvarjajo z drugimi nepremičninskimi projekti. Kljub temu se bodo spomladi ali najkasneje poleti lotili temeljite obnove strehe in podstrešja, saj morajo pre- prečiti, da bi na stavbi in v njej nastajala še večja škoda. Pretrd oreh za Ljubljančane? Družina Merkscha s svo- jim podjetjem Merkscha fur- nirnica že nekaj let kupuje in prenavlja stare meščanske stavbe v središču Celja. Lani poleti je končala obsežno prenovo hiše v Razlagovi uli- ci, v kateri je devet stanovanj različnih velikosti. Prenova je trajala leto in pol in je sta- la malo več kot dva milijo- na evrov. Vsa stanovanja je v skladu s svojim načelom, da prenovljenih stavb ne bo prodajala, oddala v najem. Od leta 2018 je v lasti podjetja tudi velika stavba na stičišču Prešernove uli- ce in Glavnega trga, ki ima v pritličju in treh nadstropjih 1.600 kvadratnih metrov površin. Hišo, ki je bila del stečajne mase propadlega celjskega podjetja PSZ, je pred šestimi leti na dražbi za milijon evrov kupila lju- bljanska nepremičninska družba Inversio. Napove- dala je, da bo stavbo, ki je z izjemo dveh lokalov v pritličju prazna že več kot desetletje in je za bivanje ali opravljanje kakšne dejavno- sti neprimerna, popolnoma obnovila. To se ni zgodilo, ljubljanskemu podjetju je po nakupu uspelo le deloma popraviti streho, ki je zama- kala, in obnoviti del proče- lja. Nato je stavbo prodalo, saj je najbrž ugotovilo, da je njena prenova trši oreh, kot je predvidevalo. Najprej stanovanja v Kocenovi ulici Peter Merkscha pravi, da bodo temeljito obnovili tudi to stavbo, vendar še ne tako kmalu. »Najprej bi se radi končno lotili projekta stano- vanjske gradnje v Kocenovi ulici. K temu projektu sodi tudi stavba na Glavnem trgu 4, ki je v izjemno slabem stanju in jo bo morda treba porušiti. Dovoljenje ministr- stva za kulturo že imamo.« Merkscha še poudarja, da so postopki za pridobivanje gradbenih in drugih dovo- ljenj zelo dolgi, nenehno se morajo usklajevati tudi z zavodom za varovanje kul- turne dediščine, ki je tudi povedal, da bo treba na tem območju opraviti arheološke izkope, ki pa jih mora podje- tje samo financirati. Za stavbo v Prešernovi uli- ci načrti za prenovo še niso narejeni, zato o tem, kakšna bo njena vsebina, Peter Mer- kscha še ne more govoriti. »Morda bodo v njej poslovni prostori in stanovanja, mor- da samo stanovanja ali samo poslovni prostori. Vsekakor finančni zalogaj ne bo maj- hen, saj je ta stavba dvakrat večja od tiste v Razlagovi uli- ci, torej bo tudi cena njene prenove občutno višja,« oce- njuje in dodaja, da bo začetek prenove odvisen od tega, kdaj se bo lahko začela gradnja v Kocenovi ulici in kdaj bodo za stavbo v Prešernovi ulici dobili gradbeno dovoljenje. Vsekakor naj bi se obnova začela prej kot v petih letih. »Polakirane površine so odporne na večino zunanjih dejavnikov, zaščita jim podaljša življenjsko dobo,« pravijo v cinkarni. (Foto: CC) Razvojna skupina poslovne enote Cinkarne Celje v Mozirju je že pred časom razvila formulo, ki omogoča utrjevanje praškastih lakov pri nižjih temperaturah. Zadnjega pol leta se je, predvsem zaradi energetske krize, prodaja teh lakov povečala za 20 odstotkov, so sporočili iz cinkarne. S praškastimi laki, ki jih mozirska poslovna enota v različnih oblikah izdeluje že 32 let, proizvajalci zaščitijo gospodinjske aparate, trgovin- sko opremo, ograjne sisteme, kmetijske stroje in podobno. Polakirane površine so od- porne na večino zunanjih de- javnikov, zaščita jim podaljša življenjsko dobo. Običajne praškaste lake je treba v peči peči na temperaturi od 180 do 190 stopinj Celzija. Formula, ki so jo razvili v Mozirju, omo- goča utrjevanje lakov pri niž- jih temperaturah. Zaradi tega lahko proizvajalci aparatov in strojev občutno znižajo stro- ške za elektriko, plin ali ku- rilno olje. Druga konkurenč- na prednost takšnega laka je tudi, da ne vsebuje organskih topil, zato sta njegova proizvo- dnja in nato lakiranje z njim okolju prijazna. Kot pravijo v cinkarni, je za tako imenovani ekolak za zaščito kovinskih in alumini- jastih delov največ zanimanja na domačem in evropskem trgu. »Prodaja celotnega programa lakov je bila lani za skoraj četrtino višja kot v letu 2021. Načrtujemo, da se bo zaradi energetske krize povpraševanje po tovrstnih izdelkih še povečalo,« pravi predsednik uprave Aleš Skok. JI Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 6, 9. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Maturantski plesi se začnejo vrstiti po novem letu in najpogostejše prizorišče tovrstnih dogodkov je v Celju še vedno dvorana Golovec, ki je dovolj velika za večje število plesalcev in njihovih bližnjih. Do- godek je za mlade in njihove starše pomemben del dogajanja v času, ko se poslavljajo od srednje šole, a očitno postaja vedno dražji in zato za nekatere težko dosegljiv. Tako so se oglasili nekateri starši, ki ugo- tavljajo, da je letos vstopnina za udeležbo na plesu višja, kot je bila lani. Šole jo opravičujejo z višjimi stroški najema dvorane. TATJANA CVIRN CELJE – Zadnje čase je v mestu mogoče zaznati vedno več prime- rov vandalizma. Potem ko so mora- li delavci podjetja Zelenice nedav- no čistiti z rdečo barvo popackan spomenik Vojna in mir (pred tem še Šlandrov spomenik ob Ljubljan- ski cesti) ter pročelje ene od hiš na Gledališkem trgu, so morali pred tednom odstranjevati močno po- škodovana oziroma polomljena mlada drevesa v različnih delih mesta. Nekatera bo treba zaradi poškodb nadomestiti z novimi. Vandali so v mestnem sadovnja- ku na Golovcu polomili ali izruva- li pet dreves različnih sadnih sort in pri petnajstih polomili opore. V Parku drevesce ob severni vezni cesti so poškodovali štiri drevesa, od tega je bilo eno drevo odžaga- no. Ob novi kolesarski poti v bližini podhoda pri Plavi laguni so izruvali tri mlada drevesa. Skupno so po- škodovali več kot dvajset zasaditev. Neznani storilci so prevrnili tudi betonske koše za odpadke ob peš- poti na Lavi ter v mestnem parku poškodovali del kamnite skulpture v nedavno obnovljeni fontani. Primere vandalizma je občina prijavila policiji, pri zavarovalnici bo uveljavljala povrnitev škode. Ob tem velja spomniti, da so sredstva za sajenje dreves prispevali tudi ob- čani in podjetja, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Ne bodo žagali Rdeče packe so se nedavno poja- vile tudi na deblih platan, ki stojijo ob pešpoti na Hudinji. Krajani so se v strahu, da gre za označbe, ki napovedujejo odstranitev dreves, obrnili na Mestno občino Celje. Pri- stojni so jih pomirili, da občina ne namerava posekati platan in da tudi ni naročila označitve. Drevesa naj bi v prihodnjih mesecih strokovno obrezali delavci podjetja Zelenice. Ob ogledu dreves so ugotovili, da gre še za enega od vandalizmov, ki jih zadnje čase v mestu ne zmanj- ka. TC Moker sneg je sredi januarja povzročil škodo tudi v mestnem gozdu. Na ožjem območju Srčne poti je padlo 12 dreves, ki jih goz- darji te dni odstranjujejo, da bo pot spet varna za sprehajalce. Najemniki bodo kmalu dobili ključe CELJE – V začetku marca bodo Nepremičnine Celje začele naje- mnikom izročati ključe 46 novih javnih najemnih stanovanj. Gre za stanovanja v zadnjih dveh stavbah v novi stanovanjski soseski Dečkovo naselje – DN 10. 15 stanovanj je v dveh blokih namenjenih mladim in mladim družinam, druga stano- vanja bodo prejeli upravičenci za neprofitni najem. Nepremičnine Celje so konec januarja pridobile pravnomočno uporabno dovoljenje za oba bloka v Singenski ulici, na osnovi česar se bodo najemniki lahko vselili v nova stanovanja. Uradno odprtje zadnjih dveh od šestih blokov v novi stanovanjski so- seski je predvideno za 23. februar. S tem bo končan več kot 17 milijonov evrov vreden skupni projekt Mestne občine Celje in Nepremičnin, ki so dobile del denarja iz namenskega dolgoročnega posojila Stanovanjske- ga sklada RS in Sklada skladov SID banke. 5,8 milijona evrov naj bi bilo sredstev Evropskega sklada za regio- nalni razvoj. V začetku prihodnjega leta bo na vo- ljo še dvanajst najemnih oskrbovanih stanovanj v Vili Vodnikova ulica 14, ki jo prenavljajo Nepremičnine. TC CELJE – Maturantski ples vedno večji strošek za družine Kdo si bo še lahko privoščil plesni večer? V soboto bo v dvorani Golo- vec prvi letošnji maturantski ples, drugih šest, ki so načr- tovani, se bo zvrstilo marca. Nekatere celjske srednje šole so si že v preteklih letih izbra- le druge dvorane oziroma celo sosednje kraje. Takšen primer je Šola za hortikulturo in vizualne ume- tnosti Celje, ki je januarja ime- la ples v Thermani Laško. Kot pravi direktorica in ravnateljica šole Štefanija Kos Zidar, je le- tos skupna cena vstopnice zna- šala 45 evrov. »V tem znesku je bilo 20 evrov namenjenih za vstopnico (najem dvorane, organizacija, varovanje, prva pomoč, fotografiranje in foto- grafije, ansambel …). Drugo je bila enotna cena večerje, ki je bila za vse enaka, razen če je imel kdo dieto. Glede na lani se je najbolj podražila večerja, in sicer z 20 na 25 evrov, medtem ko je osnovna cena vstopnice ostala enaka in se spreminja le glede na število dijakov.« Vsaj 50 evrov na maturanta Med šolami, ki bodo letos imele maturantski ples v celj- ski dvorani Golovec, je tudi Gimnazija Celje – Center. Kot pravi v. d. ravnatelja Rok Li- pnik, je cena pričakovano višja za približno 20 odstotkov. Po njegovem mnenju so nanjo vplivali višji stroški energentov in dela. »Za starše to pomeni, da bo cena vstopnice vseeno manj kot trideset evrov, odvi- sna bo od števila naročenih kart.« Za hrano in pijačo na plesu skrbi Gorenje gostinstvo, ki to ponuja po svojem ceniku. »Tudi tu so bila pogajanja pre- cej uspešna in je cena nižja od prvotne,« pravi Lipnik. Tudi vse šole v okviru Šol- skega centra Celje bodo imele maturantske plese v dvorani Golovec. Kot pravi direktor centra Mojmir Klovar, se je cena vstopnic letos dvignila predvsem zaradi večjih stro- škov. »Predvidevamo, da bo cena vstopnice približno 33 evrov. Natančna cena bo do- ločena, ko bo znano število udeležencev in ko bodo znani vsi stroški.« T udi na plesu ŠCC skrbi za pogostitev Gorenje go- stinstvo. V primeru štiričlanske dru- žine bo torej treba že za vsto- pnice odšteti vsaj 120 evrov, ob čemer gostje zagotovo ne bodo ves večer sedeli ob pra- zni mizi, da ne omenjamo, da so omizja s sorodniki in prija- telji na takšnem slavnostnem dogodku običajno številnejša in strošek primerno večji. Ob tem ne gre zanemariti še vseh izdatkov za to, da so mladi ple- salci videti elegantni in urejeni, podobno tudi njihovi domači, ki se udeležijo slovesnega ve- čera. »Ravnatelji celjskih sre- dnjih šol se redno srečujemo in se pogovarjamo tudi o ma- turantskih plesih. Imamo več različnih možnosti, nekateri plesov nimajo več v dvorani Golovec, vsekakor pa iščemo skupno rešitev, ki bi bila hkrati ugodna za starše in primerna za slavnostni dogodek, kot je maturantski ples,« pravi Rok Lipnik. Cena je poslovna skrivnost Dvorano Golovec upravlja podjetje ZPO Celje. V podje- tju so pojasnili, da se strošek najema dvorane v primerjavi z minulim letom ni spremenil in da je enak že od leta 2016. Višji so drugi stroški, ki prav tako vplivajo na strošek organiza- cije maturantskega plesa. Kot pojasnjujejo v ZPO, so poleg najemnine za dvorano v ceno vključeni stroški organizacije, varovanja, čiščenja, urejanje dvorane (polaganje zaščitne- ga poda in njegova odstranitev po končanem plesu). Treba je poskrbeti še za ustrezno par- kirno ureditev, osvetlitev odra, požarno stražo, zdravniško službo … »Tudi ZPO se sooča z vedno višjimi stroški poslo- vanja zaradi dražjih energen- tov, storitev in materiala. Zato smo morali dvigniti ponudbe- no ceno organizacije matu- rantskega plesa v primerjavi s preteklim letom za približno 20 odstotkov,« so sporočili iz družbe. Na vprašanje, za ka- kšne zneske gre, so odgovorili, da so le eden od ponudnikov v regiji, ki poleg najema dvorane nudijo tudi organizacijo matu- rantskega plesa, zato ne mo- rejo razkriti podrobnosti glede cene, saj bi to ZPO postavilo v neenakopraven položaj v pri- merjavi s konkurenti. Nazadnje so se lotili še dreves Stanovalce na Hudinji so zaskrbele rdeče oznake na platanah ob pešpoti. (Foto: TC) Polomljena sadna drevesa na Golovcu (Foto: arhiv MOC) Dijaki pokažejo, kaj so se naučili na plesnih vajah. Z lanskega ma- turantskega plesa Gimnazije Lava ŠCC. (Foto: arhiv šole) Dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so plesali januarja v Laškem. (Foto: arhiv šole) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 6, 9. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Maturantski plesi se začnejo vrstiti po novem letu in najpogostejše prizorišče tovrstnih dogodkov je v Celju še vedno dvorana Golovec, ki je dovolj velika za večje število plesalcev in njihovih bližnjih. Do- godek je za mlade in njihove starše pomemben del dogajanja v času, ko se poslavljajo od srednje šole, a očitno postaja vedno dražji in zato za nekatere težko dosegljiv. Tako so se oglasili nekateri starši, ki ugo- tavljajo, da je letos vstopnina za udeležbo na plesu višja, kot je bila lani. Šole jo opravičujejo z višjimi stroški najema dvorane. TATJANA CVIRN CELJE – Zadnje čase je v mestu mogoče zaznati vedno več prime- rov vandalizma. Potem ko so mora- li delavci podjetja Zelenice nedav- no čistiti z rdečo barvo popackan spomenik Vojna in mir (pred tem še Šlandrov spomenik ob Ljubljan- ski cesti) ter pročelje ene od hiš na Gledališkem trgu, so morali pred tednom odstranjevati močno po- škodovana oziroma polomljena mlada drevesa v različnih delih mesta. Nekatera bo treba zaradi poškodb nadomestiti z novimi. Vandali so v mestnem sadovnja- ku na Golovcu polomili ali izruva- li pet dreves različnih sadnih sort in pri petnajstih polomili opore. V Parku drevesce ob severni vezni cesti so poškodovali štiri drevesa, od tega je bilo eno drevo odžaga- no. Ob novi kolesarski poti v bližini podhoda pri Plavi laguni so izruvali tri mlada drevesa. Skupno so po- škodovali več kot dvajset zasaditev. Neznani storilci so prevrnili tudi betonske koše za odpadke ob peš- poti na Lavi ter v mestnem parku poškodovali del kamnite skulpture v nedavno obnovljeni fontani. Primere vandalizma je občina prijavila policiji, pri zavarovalnici bo uveljavljala povrnitev škode. Ob tem velja spomniti, da so sredstva za sajenje dreves prispevali tudi ob- čani in podjetja, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Ne bodo žagali Rdeče packe so se nedavno poja- vile tudi na deblih platan, ki stojijo ob pešpoti na Hudinji. Krajani so se v strahu, da gre za označbe, ki napovedujejo odstranitev dreves, obrnili na Mestno občino Celje. Pri- stojni so jih pomirili, da občina ne namerava posekati platan in da tudi ni naročila označitve. Drevesa naj bi v prihodnjih mesecih strokovno obrezali delavci podjetja Zelenice. Ob ogledu dreves so ugotovili, da gre še za enega od vandalizmov, ki jih zadnje čase v mestu ne zmanj- ka. TC Moker sneg je sredi januarja povzročil škodo tudi v mestnem gozdu. Na ožjem območju Srčne poti je padlo 12 dreves, ki jih goz- darji te dni odstranjujejo, da bo pot spet varna za sprehajalce. Najemniki bodo kmalu dobili ključe CELJE – V začetku marca bodo Nepremičnine Celje začele naje- mnikom izročati ključe 46 novih javnih najemnih stanovanj. Gre za stanovanja v zadnjih dveh stavbah v novi stanovanjski soseski Dečkovo naselje – DN 10. 15 stanovanj je v dveh blokih namenjenih mladim in mladim družinam, druga stano- vanja bodo prejeli upravičenci za neprofitni najem. Nepremičnine Celje so konec januarja pridobile pravnomočno uporabno dovoljenje za oba bloka v Singenski ulici, na osnovi česar se bodo najemniki lahko vselili v nova stanovanja. Uradno odprtje zadnjih dveh od šestih blokov v novi stanovanjski so- seski je predvideno za 23. februar. S tem bo končan več kot 17 milijonov evrov vreden skupni projekt Mestne občine Celje in Nepremičnin, ki so dobile del denarja iz namenskega dolgoročnega posojila Stanovanjske- ga sklada RS in Sklada skladov SID banke. 5,8 milijona evrov naj bi bilo sredstev Evropskega sklada za regio- nalni razvoj. V začetku prihodnjega leta bo na vo- ljo še dvanajst najemnih oskrbovanih stanovanj v Vili Vodnikova ulica 14, ki jo prenavljajo Nepremičnine. TC CELJE – Maturantski ples vedno večji strošek za družine Kdo si bo še lahko privoščil plesni večer? V soboto bo v dvorani Golo- vec prvi letošnji maturantski ples, drugih šest, ki so načr- tovani, se bo zvrstilo marca. Nekatere celjske srednje šole so si že v preteklih letih izbra- le druge dvorane oziroma celo sosednje kraje. Takšen primer je Šola za hortikulturo in vizualne ume- tnosti Celje, ki je januarja ime- la ples v Thermani Laško. Kot pravi direktorica in ravnateljica šole Štefanija Kos Zidar, je le- tos skupna cena vstopnice zna- šala 45 evrov. »V tem znesku je bilo 20 evrov namenjenih za vstopnico (najem dvorane, organizacija, varovanje, prva pomoč, fotografiranje in foto- grafije, ansambel …). Drugo je bila enotna cena večerje, ki je bila za vse enaka, razen če je imel kdo dieto. Glede na lani se je najbolj podražila večerja, in sicer z 20 na 25 evrov, medtem ko je osnovna cena vstopnice ostala enaka in se spreminja le glede na število dijakov.« Vsaj 50 evrov na maturanta Med šolami, ki bodo letos imele maturantski ples v celj- ski dvorani Golovec, je tudi Gimnazija Celje – Center. Kot pravi v. d. ravnatelja Rok Li- pnik, je cena pričakovano višja za približno 20 odstotkov. Po njegovem mnenju so nanjo vplivali višji stroški energentov in dela. »Za starše to pomeni, da bo cena vstopnice vseeno manj kot trideset evrov, odvi- sna bo od števila naročenih kart.« Za hrano in pijačo na plesu skrbi Gorenje gostinstvo, ki to ponuja po svojem ceniku. »Tudi tu so bila pogajanja pre- cej uspešna in je cena nižja od prvotne,« pravi Lipnik. Tudi vse šole v okviru Šol- skega centra Celje bodo imele maturantske plese v dvorani Golovec. Kot pravi direktor centra Mojmir Klovar, se je cena vstopnic letos dvignila predvsem zaradi večjih stro- škov. »Predvidevamo, da bo cena vstopnice približno 33 evrov. Natančna cena bo do- ločena, ko bo znano število udeležencev in ko bodo znani vsi stroški.« T udi na plesu ŠCC skrbi za pogostitev Gorenje go- stinstvo. V primeru štiričlanske dru- žine bo torej treba že za vsto- pnice odšteti vsaj 120 evrov, ob čemer gostje zagotovo ne bodo ves večer sedeli ob pra- zni mizi, da ne omenjamo, da so omizja s sorodniki in prija- telji na takšnem slavnostnem dogodku običajno številnejša in strošek primerno večji. Ob tem ne gre zanemariti še vseh izdatkov za to, da so mladi ple- salci videti elegantni in urejeni, podobno tudi njihovi domači, ki se udeležijo slovesnega ve- čera. »Ravnatelji celjskih sre- dnjih šol se redno srečujemo in se pogovarjamo tudi o ma- turantskih plesih. Imamo več različnih možnosti, nekateri plesov nimajo več v dvorani Golovec, vsekakor pa iščemo skupno rešitev, ki bi bila hkrati ugodna za starše in primerna za slavnostni dogodek, kot je maturantski ples,« pravi Rok Lipnik. Cena je poslovna skrivnost Dvorano Golovec upravlja podjetje ZPO Celje. V podje- tju so pojasnili, da se strošek najema dvorane v primerjavi z minulim letom ni spremenil in da je enak že od leta 2016. Višji so drugi stroški, ki prav tako vplivajo na strošek organiza- cije maturantskega plesa. Kot pojasnjujejo v ZPO, so poleg najemnine za dvorano v ceno vključeni stroški organizacije, varovanja, čiščenja, urejanje dvorane (polaganje zaščitne- ga poda in njegova odstranitev po končanem plesu). Treba je poskrbeti še za ustrezno par- kirno ureditev, osvetlitev odra, požarno stražo, zdravniško službo … »Tudi ZPO se sooča z vedno višjimi stroški poslo- vanja zaradi dražjih energen- tov, storitev in materiala. Zato smo morali dvigniti ponudbe- no ceno organizacije matu- rantskega plesa v primerjavi s preteklim letom za približno 20 odstotkov,« so sporočili iz družbe. Na vprašanje, za ka- kšne zneske gre, so odgovorili, da so le eden od ponudnikov v regiji, ki poleg najema dvorane nudijo tudi organizacijo matu- rantskega plesa, zato ne mo- rejo razkriti podrobnosti glede cene, saj bi to ZPO postavilo v neenakopraven položaj v pri- merjavi s konkurenti. Nazadnje so se lotili še dreves Stanovalce na Hudinji so zaskrbele rdeče oznake na platanah ob pešpoti. (Foto: TC) Polomljena sadna drevesa na Golovcu (Foto: arhiv MOC) Dijaki pokažejo, kaj so se naučili na plesnih vajah. Z lanskega ma- turantskega plesa Gimnazije Lava ŠCC. (Foto: arhiv šole) Dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so plesali januarja v Laškem. (Foto: arhiv šole) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 6, 9. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je minulo nedeljo stopila na oder Ipavčevega kulturnega centra in v svo- jem govoru na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku strnila svoje misli in pogled na pomen kulture v družbi. Da Vrečkova ne bi smela biti slavnostna govor- nica, sta menila šentjurska občinska odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) in Nove Slovenije (NSi). A občina vplivanja na program prireditve ni dovolila. TINA STRMČNIK Brez večjih odstopanj OBSOTELJE, KOZJANSKO – Popis ptic, ki so ga januarja opravili sodelavci Kozjanskega parka in prostovoljci, je dal rezultate, primerljive s preteklimi leti. Ob reki Sotli je bila najbolj zastopana raca mlakarica. Popisovalci, ki so ptice najprej popisovali v naselju Vonarje in popis končali pri izlivu Sotle v reko Savo, so našteli veliko kormo- ranov, ki so se uvrstili na drugo mesto, za raco mlakarico. Opazili so nekaj osebkov sive in velike bele čaplje ter enega vodomca. Kozjanski park se štetju vodnih ptic ob reki Sotli pridružuje od leta 2012. Pozornost namenja še dvema prebivalcema rek, in sicer bobru in vidri. Sodelujoči pri popisu zadnja leta opažajo več bobrovih sledi. Gre za obglodana in podrta drevesa, bobrišča oziroma bobrova domovanja, stečine, ki jih bober uporablja za vstop v vodo in izstop iz nje ter za jezove, s katerimi si zagotovi stalno raven vode. Sledi vidre so bile tokrat manj opazne. »Ta žival je namreč zelo občutljiva na kakovost vode. Glede na to, da smo v reki Sotli opazili ogromno odpadkov, to vsekakor ni spodbudno,« so opozorili v Kozjanskem parku. TS Obnova stadiona, ureditev poti PODČETRTEK – Občina pripravlja projektno dokumentacijo za ureditev stadiona ob osnovni šoli. Evropski denar je prejela še za ureditev poti med omenjeno šolo in Termami Olimia. Občina želi prenoviti stadion, ki je bil zgrajen leta 2009. Načrtuje tudi ureditev tematske poti med termami in šolo. Tam je že zasajen lipov drevored, po besedah župana Petra Misje bo del območja tlakovan, del asfaltiran, ponekod so predvidene klopi za počitek. Občinska uprava pri- pravlja še idejno zasnovo oz. projektno zasnovo za širitev šolske jedilnice. »Čeprav na področju šolstva skoraj vsako leto naredimo kakšen prizi- dek, število otrok v šoli in vrtcu raste, na kar se moramo ustrezno odzvati,« je dodal Misja. TS Dvignili tudi transformator ZIDANI MOST – Na železniški postaji v Zidanem Mostu so v soboto uspeli dvigniti in postaviti pokonci 380 ton težak transformator, ki se je v nesreči v začetku januarja prevr- nil z vagona. Predvidoma prihodnjo soboto, 18. februarja, ga bodo po navedbah direktorja družbe SŽ-Infrastruktura Matjaža Kranjca naložili na isti vagon, ki ga je pripeljal v Zidani Most, in ga dan pozneje prepeljali v tovarno v Črnuče. Tam ga bodo predstavniki proizvajalca natančno pregledali. Tretji tir naj bi po ocenah Slovenskih železnic spet nemoteno deloval najpozneje do 20. februarja. Priprave na dvig transformatorja so trajale kar nekaj časa. Iz Avstrije so v ta namen pripeljali posebno tisočtonsko dvigalo. Začasno je bilo treba odstraniti tudi 20-kilovoltni daljnovod. V soboto so nato začeli dvigovati transformator, dogodek je vzbu- dil precejšnje zanimanje ljudi. Številni so namreč fotografirali velike žerjave in dvigovanje težkega tovora. Transformatorsko postajo so uspešno dvignili in postavili pokonci, dvig je bil natančno načrtovan in je minil brez težav. Zaradi del je bil vozni red potniških vlakov prilagojen. Za nekatere vlake je bil v soboto organiziran nadomestni avtobusni prevoz, nadomestne prevoze so opravljali tudi z vlaki na dizelski pogon. Že konec januarja so z železniške proge v Zidanem Mostu z avtomobilskima dvigaloma odstranili dele poškodovanega tovornega vagona. Kot je znano, se je transformatorska postaja prevrnila v noči na 7. januar. Z enega od vagonov je zdrsnila transformatorska postaja, pri tem je odtrgalo kabino vagona, ki je zgrmela po nabrežju Save. V nesreči se je huje poškodoval češki državljan. Škoda je nastala na vozni mreži, signalno-var- nostnih napravah in ograji. Tovor je bil zavarovan. BA, STA ŠENTJUR – Občinsko vodstvo ni klonilo pod pritiski Nasprotovanje dveh strank ni vplivalo na program Občina Šentjur je doslej na osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku vabila goste, povezane z bogato kulturno ustvarjalnostjo v lokalni skupnosti. Tokrat se je vabilu odzvala kulturna ministrica dr. Asta Vrečko. Podpisniki pisma iz vrst SDS in NSi so v svojem pi- smu kot razlog nasprotova- nja izbiri kulturne ministrice za slavnostno govornico na osrednji občinski prireditvi, navedli, da naj bi vlada na njeno pobudo ukinila Mu- zej slovenske osamosvojitve. Spomnimo, da je slednjega leta 2021 ustanovila vlada pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše. V prote- stnem pismu so zapisali, da je bil omenjeni muzej med drugim namenjen zbiranju, ohranjanju in preučevanju kulturne dediščine iz obdo- bja nastanka samostojne dr- žave Republike Slovenije. Z ustanovitvijo novega Muzeja novejše in sodobne zgodovi- ne Slovenije niso zadovoljni, saj pravijo, da je izenačeva- nje zgodovine pred osamo- svojitvijo in po njej nedopu- stno. Menijo še, da ukinitev omenjenega muzeja zanika pomen, ki ga je za narodno zgodovino imela razglasitev samostojne države. V izbiri niso videli problema Iz Občine Šentjur so sporo- čili, da je kulturna ministrica svojo udeležbo na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku potrdila že na za- četku decembra, hkrati ko je svojo prisotnost opravičila na odprtju prenovljene muzej- ske zbirke Rifnik in njegovi zakladi, saj je imela takrat druge obveznosti. Občina je Asto Vrečko, tudi nekdanjo občanko Šentjurja, povabila, naj s svojo prisotnostjo ter z nagovorom počasti domače kulturne ustvarjalce, ki jim je prireditev namenjena. V služ- bi za odnose z javnostmi so dodali, da občina kot neodvi- sna ustanova s pristojnostmi in predpisi v okviru lokalne samouprave ni sodelovala pri ustanavljanju Muzeja slovenske osamosvojitve ali pri spreminjanju statusa tega javnega zavoda niti ni bila po- zvana, naj o tem izreka mne- nje. In dodali, da zato občina ni imela razloga za problema- tizacijo kulturne ministrice v vlogi govornice na občinski kulturni prireditvi. Govorka, primerna prireditvi Vodja šentjurske izpostave JSKD Anita Koleša je pove- dala, da slavnostne govorni- ke na prireditvi ob kulturnem prazniku vedno določi obči- na, sklad se kot izvajalec do- godka v izbiro ne vmešava. »Sem pa zelo vesela, da je Asta Vrečko potrdila sodelo- vanje, saj gre za osebo, ki je glede na svojo ministrsko vlo- go najbolj primerna za to, da govori na takšni prireditvi.« Foto: SHERPA Dvigovanje prevrnjene transformatorske postaje je predstavljalo enega večjih zalogajev. Iz Avstrije so v ta namen pripeljali posebno tisočtonsko dvigalo. (Foto: FB Metal industry) Samica in samec race mlakarice (Foto: Karmen Jazbinšek) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 6, 9. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Ena najbolj vročih tem trenutno v Spodnji Savinjski dolini so vodni zadrževalniki. Pristojne službe so dr- žavni prostorski načrt njihovega umeščanja nedavno predstavile v Žalcu. Predlagani suhi in mokri zadrževal- niki so kar nekaj prahu dvignili med okoljevarstveniki in domačini, ki se s takšnim načinom zagotavljanja poplavne varnosti ne strinjajo. Povezali so se na druž- benem omrežju in ustanovili skupino z imenom Ne vodnim zadrževalnikom. Namen skupine je obveščanje o dejavnostih in zbiranje mnenj ter pomislekov o mo- rebitnih nevarnostih gradnje. ŠPELA OŽIR Primer suhega zadrževalnika na Podsevčnici na Lopati. Gre za območje, po katerem se razlije visoka voda v času poplav. (Foto: Nivo Eko) SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Številni domačini ogorčeni nad nedodelanimi predlogi V dolini ne želijo vodnih zadrževalnikov Trenutni predlog v Spodnji Savinjski dolini obsega devet suhih zadrževalnikov in dva mokra. Pri prvih gre za kme- tijska območja, ki bi bila v času visokih voda poplavlje- na in s katerih bi nato voda odtekla, pri drugih gre za ob- močja z bolj ali manj stalno vodo. »Vsi se strinjamo, da je nujno zagotoviti poplavno varnost Celja in Laškega, a ne na način, kot ga prinaša tre- nutni predlog državnega pro- podtalnico in poljščine, ki bi rasle na poplavljenih ob- močjih. Prejeli nismo nobe- nih pravih odgovorov, zgolj nedodelane predloge, nad katerimi sem razočaran,« je izpostavil žalski svetnik Jože Krulec. Vodni zadrževalniki naj bi zasedli površino, pri- merljivo s skoraj celotnim mestom Celje. Gre namreč za načrtovano razlivanje Savinje in njenih pritokov Bolske in Ložnice ter poplavljanje ogro- mne površine doline. Glavnina v žalski občini Suhi zadrževalniki bi bili v Letušu, Dobriši vasi, Šem- petru, Trnavi, Kaplji vasi, Latkovi vasi, Rojah, Vrbju, Dobriši vasi in Levcu. Pred- videna mokra zadrževalni- ka sta Vršca v občini Žalec in Gozdnica v občini Tabor. »Kmete bi z odškodninami prisilili, naj se za vedno od- rečejo več kot 500 hektarjem prvokategornih kmetijskih zemljišč, ki ne le da predsta- vljajo za njih vir preživetja, ampak so več kot stoletje in pol ponos in zaščitni znak Savinjske doline. To bi bil tudi velik udarec za hmeljar- stvo, ki je paradna kmetijska panoga v dolini,« je izposta- vil svetnik kmetijsko-goz- Prebivalci Spodnje Savinjske doline smo postavljeni pred dejstvo o umeščanju zadrževalnikov, za katere ni niti pravih strokovnih podlag, s pomočjo katerih bi vedeli, kakšen bo vpliv tovrstnih posegov na podtalnico in poljščine,« opozarja Jože Krulec. »Tovrstna umestitev vodnih zadrževalnikov bi bila velik udar za hmeljarstvo, ki je paradna kmetijska panoga v dolini,« pravi Rok Sedminek. Podpis pogodbe za 3,4 mili- jona evrov vredno prenovo stare šolske stavbe (Foto: Občina Slovenske Konjice) Stari del šole bodo prenovili SLOVENSKE KONJICE – V Osnovni šoli Pod goro bodo v teh dneh začeli prenavljati stari del, ki je bil zgrajen leta 1909, zato je potre- ben celovite obnove. Če bo šlo vse po predvi- devanjih, bo prenovljena šolska stavba učen- ce sprejela čez leto in pol. Vrednost naložbe je ocenjena na 3,4 milijona evrov. Do takrat bo pouk za približno polovico osnovnošolcev potekal v prostorih župnišča in nekdanjega vrtca. Pouk v konjiški osnovni šoli Pod goro izvaja- jo v dveh stavbah, in sicer v stavbi iz leta 1909 in v prizidku, ki so ga zgradili leta 1986. Pred štiriindvajsetimi leti so med njima uredili še povezovalni objekt. Starejšo šolsko stavbo, stara je več kot 110 let, bodo temeljito prenovili. Občina Slovenske Konjice je na javnem razpisu za izvajalca del izbrala podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra. Po besedah konjiškega župana Darka Ratajca bodo izboljšali stabilnost stavbe, s prenovo njene zu- nanjosti in notranjosti bodo pridobili približno 300 kvadratnih metrov novih površin za pouk in druge šolske dejavnosti. Obnovitvena dela naj bi se končala do junija 2024. Prenova starega dela šole predstavlja velik logističen izziv. Kot je povedala ravnateljica šole Darja Ravnik, bodo za učence od prvega do petega razreda pouk izvajali na nadome- stnih lokacijah. Šest oddelkov prvega triletja so preselili v stavbo nekdanjega vrtca v Slomškovi ulici, učence četrtega in petega razreda pa v prostore župnišča. Pri selitvi so jim priskočili na pomoč dijaki Gimnazije Slovenske Konjice, konjiški taborniki ter Javno komunalno podje- tje Slovenske Konjice, ki je pomagalo pri pre- vozu šolske opreme na nadomestni lokaciji. BF Na mizi je predlog za 16-odstotno povečanje cen predšolske vzgoje. (Foto: Andraž Purg) Zaradi plač težave z likvidnostjo PREBOLD – Svetniki so na zadnji občinski seji največ časa namenili likvidnostnim te- žavam osnovne šole, pod katero spada tudi tamkajšnji vrtec. Glavni razlog za njegove težave z likvidnostjo so stroški plač, ki so se najbolj povečali novembra lani. Župan Marko Repnik je na seji izposta- vil, da je šola občino novembra seznanila, da zavod zaradi povišanja plač nima dovolj finančnih sredstev za njihovo izplačilo. V ta namen je občina decembra kot akontacijo šoli nakazala 20 tisoč evrov. Podobno se je zgodilo tudi januarja, ko je bil primanjkljaj še dvakrat večji. Svetniki so na seji obravnavali možnosti vračila oziroma obračuna akontacije v skupni višini 60 tisoč evrov. Od ravnatelja Petra Žureja so zahtevali konkretne odgovore na nekatera vprašanja v zvezi z izplačili dodatkov oziroma delovno uspešnostjo. »Vprašanja svetnikov razumemo kot povsem razumljiva in jim bomo podali po- jasnila, saj opravljajo vlogo ustanovitelja,« se je za Novi tednik odzval ravnatelj. Na mizi je že tudi predlog za 16-odstotno povečanje cen predšolske vzgoje. »Podraži- tev bo pokrila povečane stroške, saj je takšna je metodologija določanja cene, v kateri bo seveda upoštevan delež, ki ga bo prispevala občina,« je še sporočil Žurej. Svetniki so po koncu razprave sprejeli sklep, naj šola poda točen izračun, ki ga bo obravnaval odbor za negospodarstvo. Konč- no odločitev, kako se bodo sredstva vrnila oziroma obračunala, bodo sprejeli na tretji seji, ki bo 22. februarja. ŠO storskega načrta. Prebivalci Spodnje Savinjske doline smo postavljeni pred dejstvo o umeščanju zadrževalnikov, za katere ni niti pravih stro- kovnih podlag, s pomočjo katerih bi vedeli, kakšen bo vpliv tovrstnih posegov na darske zbornice in podpred- sednik Krajevne skupnosti Šempeter Rok Sedminek, ki se obenem sprašuje, za- kaj suhi zadrževalniki niso pravično porazdeljeni po ce- lotnem porečju Savinje. Tako Sedminek kot Krulec menita, da bi se morala v umeščanje zadrževalnikov dejavneje vključiti Občina Žalec, ki naj bi sicer tudi sama že naročila hidrološke analize. Avtocesta ni dovolj? Zadnji dan za vlaganje pripomb glede predloga dr- žavnega prostorskega načr- ta je bil torek. Po neuradnih informacijah naj bi jih vložili številni Savinjčani. Jože Kru- lec si želi, da bi jih pristoj- ne službe v čim večji možni meri upoštevale. Kot pravi, bo pokrajina Spodnje Savinj- ske doline že tako močno de- gradirana zaradi predvidene gradnje avtoceste, površine suhih in mokrih zadrževal- nikov pa bi jo še dodatno prizadele. Na slednje glasno opozarjajo naravovarstveni- ki, združeni v Eco civilno iniciativo Slovenije. Kot so zapisali Ekoci, bodo zadr- ževalniki trajno spremenili videz kulturne krajine, mi- kroklimo in zmanjšali kme- tijski, turistični in biotski potencial celotne Savinjske doline, zato predlagajo, naj načrtovalci v državni načrt vključijo dodatne študije in dopolnijo različico načrta. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 9 Št. 6, 9. februar 2023 9 IZ NAŠIH KRAJEV RADEČE – Zdravstveni dom obeležil 30 let samostojnega delovanja Za zgled marsikateri večji zdravstveni ustanovi Direktor ZD Radeče Franci Čeč (Foto: osebni arhiv) Čeprav so razmere v zdravstvu vse prej kot rožnate, pri čemer se z občasnimi težavami soočajo tudi v Zdravstve- nem domu (ZD) Radeče, v slednjem razlogov za proslavlja- nje v minulih dneh ni manjkalo. Zavod je namreč obeležil 30 let samostojnega delovanja. V tem času se je ZD Radeče razvil v uspešno zdravstveno ustanovo, ki s številnimi pre- ventivnimi programi pomembno prispeva k večji kakovo- sti življenja v občini. Lahko je za zgled marsikateri večji zdravstveni ustanovi, je ob tem na slovesnosti ob jubileju poudaril gospodarski minister Matjaž Han. BOJANA AVGUŠTINČIČ »ZD Radeče deluje v mejah začrtanih strateških ciljev. Z drugimi, ki se jim moram zahvaliti, da lahko delujemo v relativno stabilnem okolju, zagotavljamo solidno finančno poslovanje zavoda. Po svojih najboljših močeh se trudimo uresničevati letni program, organizacijsko vzdušje je na spodbudni ravni,« pravi direk- tor radeškega zdravstvenega doma Franci Čeč, ki je vodenje zavoda prevzel leta 2018. Tudi v Radečah je trenutno največja težava v zdravstvu pomanjka- nje družinskih zdravnikov. A direktor ob tem izpostavlja, da je kar nekaj zunanjih zdravni- kov, ki so Radečanom v teža- vah vedno pripravljeni prisko- čiti na pomoč. Pomanjkanje zdravnikov nameravajo sicer rešiti z zaposlitvijo dodatnega družinskega zdravnika. Pomoč na domu Decembra je v javnost prišla informacija o predvideni uki- nitvi več dežurnih ambulant po Sloveniji za nočna, nedelj- ska in praznična dežurstva, pri čemer bi bile dežurne službe predvidene le v urgentnih cen- trih in satelitskih urgentnih centrih. Ukinitev dežurne am- bulante naj bi bila predvidena tudi v ZD Radeče, pri čemer Franci Čeč pravi, da o morebi- tnih spremembah na področju nujne medicinske pomoči v Radečah niso bili uradno ob- veščeni, zato informacije tudi ne more komentirati. deljene bolnike. Ta po bese- dah direktorja zaenkrat ne deluje, saj trenutno za to ni potrebe. ZD Radeče od prvega januarja opravlja tudi storitev pomoč na domu, potem ko je CSD Laško to storitev prene- hal izvajati. »Skladno z dogo- vorom s CSD smo prevzeli vse zaposlene, zato zaenkrat ni potrebe po novih zaposlitvah. Pričakujemo porast storitev na tem področju, še posebej ker nastajajo na terenu sinergijski učinki s patronažno službo, ki jih prej ni bilo,« pravi Franci Čeč. Ambasadorji srčnosti Da v Radečah živijo in delu- jejo številni ljudje, ki ustvar- jajo presežke na področju srčnosti, dokazuje tudi naziv ambasador srčnosti, ki ga vsa- ko leto podelijo v radeškem zdravstvenem domu. Tokrat ga je prejel Tomaž Režun – človek z veliko začetnico, ki si zna vedno vzeti čas za so- človeka, je pojasnil direktor ZD Radeče Franci Čeč. »Ver- jamem, da bi si to priznanje zaslužil še marsikdo, saj srč- nosti v Radečah ne primanj- kuje. Vem, da razmere v ZD Radeče in zdravstvu nasploh niso rožnate, a ob tako srčni ekipi, vseh izpeljanih projek- tih, idejah in odličnem vo- denju zavoda verjamem, da bomo s skupnimi močmi po- skrbeli, da nam bo ZD Radeče v prihodnje v še večji ponos,« je ob prejemu priznanja dejal župan Tomaž Režun. Dodal je, da je izredno počaščen in hvaležen za ta laskavi naziv. V radeškem zdravstvenem domu so v letih, ki jih je krojila epidemija, marsikaj postorili. Med drugim so pridobili doda- tno zobno ambulanto, zame- njali strešno kritino, na strehi zdravstvenega doma postavili sončno elektrarno, prenovili vhod in parkirišče ter prido- bili certifikat družbeno odgo- voren delodajalec, nagrado za družbeno odgovornost Horus in mednarodni certifikat Great Place To Work. Največji izziv letos bo po besedah direktorja celovita energetska obnova stavbe zdravstvenega doma. Evrop- ska sredstva za ta projekt je Občina Radeče že pridobila. »V tem letu nas čaka še pre- vzem koncesije za področje fizioterapije, pridobili smo center za krepitev zdravja, kar pomeni velik prostorski in ka- drovski zalogaj, saj bomo za- poslili šest novih sodelavcev. Druge projekte bomo izvajali Pripravljeni tudi na najzahtevnejša posredovanja VOJNIK, DOBRNA – Ga- silci iz Gasilske zveze (GZ) Vojnik-Dobrna so se v mi- nulem letu morali spopasti s štirimi uničujočimi po- žari v vojniški občini in ob tem še s številnimi drugimi posredovanji. »Pri vsakem posredovanju so dokazali svojo strokovno usposoblje- nost in opremljenost, bili so organizirani in učinkoviti. S svojim hitrim in profesio- nalnim ukrepanjem so pre- prečili še večje katastrofe,« je veliko pohvalo gasilcem izrekel župan Občine Voj- nik Branko Petre. Da bodo lahko še naprej uspešno re- ševali življenja in premože- nje ljudi, sta župana občin Vojnik in Dobrna s povelj- nikom gasilske zveze Iva- nom Jezernikom podpisala dogovor o načrtu razvoja gasilske zveze za naslednje petletno obdobje. Dokument so parafirali tudi predsedniki vseh šestih pro- stovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v GZ Vojnik-Dobr- na. V načrtu so opredeljene potrebe po izobraževanju, zaščitni opremi in nakupu vozil za uspešno izvajanje nalog enot Gasilske zveze Vojnik-Dobrna. Prav tako sta v načrtu opredeljena sodelova- nje z enotami sosednjih občin in sodelovanje gasilskih orga- nizacij na ravni regije. »Verja- mem, da bo ta dokument zelo pomembno vplival na razvoj in delo naših gasilcev pred- vsem na naložbenem podro- čju,« je dejal Branko Petre. Poveljnik gasilske zveze Ivan Jezernik je poudaril, da zvezo v naslednjih petih letih čaka veliko dela pri usposa- bljanju gasilskega članstva, še večjo nalogo pa bo imela lokalna skupnost pri zago- tavljanju sredstev za nakup ustrezne opreme za zaščito gasilcev in gasilskih vozil za uspešno izvajanje nalog ga- silstva. »Pri tem bo Gasilska zveza Vojnik-Dobrna neneh- no skrbela za ustrezno število gasilcev in njihovo strokov- no usposobljenost, da bodo enote v obeh občinah lahko opravljale tudi najzahtevnejša posredovanja,« je obljubil. Štiri nova gasilska vozila V načrtu je predvideno, da bosta občini v naslednjih pe- tih letih GZ Vojnik-Dobrna za nakupe vozil, usposabljanje gasilcev in njihovo opremo zagotovili približno 741 tisoč evrov (od tega 547 tisoč evrov Občina Vojnik in 194 tisoč evrov Občina Dobrna). Veči- na teh sredstev bo namenjena nakupu novih gasilskih vozil. V vojniški občini nameravajo v naslednjih petih letih kupiti tri nova vozila, pravi župan. »Najprej bo na vrsti PGD Frankolovo, saj je njegova ga- silska cisterna stara že 36 let in jo je tudi zaradi varnosti treba zamenjati. Nato bodo čez dve leti novo gasilsko vozilo dobi- li gasilci v Novi Cerkvi ter za njimi še gasilci v Socki. Načrt je zastavljen tako, da si občina strošek nakupa vozila, ki stane približno 200 tisoč evrov, raz- deli na dve leti. 60 odstotkov vrednosti nakupa je strošek občine, 20 odstotkov sredstev zagotovi gasilsko društvo, medtem ko davek povrne drža- va,« je pojasnil župan Branko Petre. Novo vozilo bodo kupili tudi na Dobrni. Za nakup zaščitne opreme za gasilce v vojniški občini je v naslednjih petih letih pred- videnih 110 tisoč evrov, pri Da bodo gasilci lahko še naprej uspešno reševali življenja in premoženje ljudi, sta župana občin Vojnik in Dobrna Branko Petre (na levi) in Martin Brecl (na desni) s poveljnikom GZ Vojnik-Dobrna Ivanom Jezernikom (v sredini) podpisala dogovor o načrtu razvoja gasilske zveze za naslednje petletno obdobje. (Foto: Stanislav Pečnik) Za Zdravstveni dom Radeče, ki obeležuje 30 let samostojnega delovanja, bo letos največji naložbeni izziv celovita energetska obnova stavbe. (Foto: BA) Ob 30-letnici samostojnega delovanja ZD Radeče je izšla tudi monografija. V njej so predstavljeni ključni mejniki v razvoju zdravstvenega doma, vsa priznanja, ki jih je ZD prejel, ambasadorji odličnosti, zaposleni. Knjižno delo je v slovenskem in angleškem jeziku. čemer en komplet takšne zaščitne opreme stane skoraj dva tisoč evrov. Približno 32 tisoč evrov bodo zanjo name- nili na Dobrni. »Dokler še ima- mo ljudi, ki srčno opravljajo to poslanstvo, je naša naloga, da poskrbimo za njihovo var- nost, ne glede na to, da ni po- ceni,« sta se strinjala župana Vojnika in Dobrne. BA Ob 30-letnici samostoj- nega delovanja ZD Radeče je izšla tudi monografija. V njej so predstavljeni ključni mejniki v razvoju zdravstve- nega doma, vsa priznanja, ki jih je ZD prejel, ambasadorji odličnosti, zaposleni. Knji- žno delo je v slovenskem in angleškem jeziku. skladno s sprejetim strate- škim načrtom,« še pravi di- rektor ZD Radeče Franci Čeč. Zdravstveni dom Radeče je sicer eden redkih na Celjskem, kjer je v januarju svoja vrata odprla ambulanta za neopre- Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 6, 9. februar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Ena najbolj vročih tem trenutno v Spodnji Savinjski dolini so vodni zadrževalniki. Pristojne službe so dr- žavni prostorski načrt njihovega umeščanja nedavno predstavile v Žalcu. Predlagani suhi in mokri zadrževal- niki so kar nekaj prahu dvignili med okoljevarstveniki in domačini, ki se s takšnim načinom zagotavljanja poplavne varnosti ne strinjajo. Povezali so se na druž- benem omrežju in ustanovili skupino z imenom Ne vodnim zadrževalnikom. Namen skupine je obveščanje o dejavnostih in zbiranje mnenj ter pomislekov o mo- rebitnih nevarnostih gradnje. ŠPELA OŽIR Primer suhega zadrževalnika na Podsevčnici na Lopati. Gre za območje, po katerem se razlije visoka voda v času poplav. (Foto: Nivo Eko) SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Številni domačini ogorčeni nad nedodelanimi predlogi V dolini ne želijo vodnih zadrževalnikov Trenutni predlog v Spodnji Savinjski dolini obsega devet suhih zadrževalnikov in dva mokra. Pri prvih gre za kme- tijska območja, ki bi bila v času visokih voda poplavlje- na in s katerih bi nato voda odtekla, pri drugih gre za ob- močja z bolj ali manj stalno vodo. »Vsi se strinjamo, da je nujno zagotoviti poplavno varnost Celja in Laškega, a ne na način, kot ga prinaša tre- nutni predlog državnega pro- podtalnico in poljščine, ki bi rasle na poplavljenih ob- močjih. Prejeli nismo nobe- nih pravih odgovorov, zgolj nedodelane predloge, nad katerimi sem razočaran,« je izpostavil žalski svetnik Jože Krulec. Vodni zadrževalniki naj bi zasedli površino, pri- merljivo s skoraj celotnim mestom Celje. Gre namreč za načrtovano razlivanje Savinje in njenih pritokov Bolske in Ložnice ter poplavljanje ogro- mne površine doline. Glavnina v žalski občini Suhi zadrževalniki bi bili v Letušu, Dobriši vasi, Šem- petru, Trnavi, Kaplji vasi, Latkovi vasi, Rojah, Vrbju, Dobriši vasi in Levcu. Pred- videna mokra zadrževalni- ka sta Vršca v občini Žalec in Gozdnica v občini Tabor. »Kmete bi z odškodninami prisilili, naj se za vedno od- rečejo več kot 500 hektarjem prvokategornih kmetijskih zemljišč, ki ne le da predsta- vljajo za njih vir preživetja, ampak so več kot stoletje in pol ponos in zaščitni znak Savinjske doline. To bi bil tudi velik udarec za hmeljar- stvo, ki je paradna kmetijska panoga v dolini,« je izposta- vil svetnik kmetijsko-goz- Prebivalci Spodnje Savinjske doline smo postavljeni pred dejstvo o umeščanju zadrževalnikov, za katere ni niti pravih strokovnih podlag, s pomočjo katerih bi vedeli, kakšen bo vpliv tovrstnih posegov na podtalnico in poljščine,« opozarja Jože Krulec. »Tovrstna umestitev vodnih zadrževalnikov bi bila velik udar za hmeljarstvo, ki je paradna kmetijska panoga v dolini,« pravi Rok Sedminek. Podpis pogodbe za 3,4 mili- jona evrov vredno prenovo stare šolske stavbe (Foto: Občina Slovenske Konjice) Stari del šole bodo prenovili SLOVENSKE KONJICE – V Osnovni šoli Pod goro bodo v teh dneh začeli prenavljati stari del, ki je bil zgrajen leta 1909, zato je potre- ben celovite obnove. Če bo šlo vse po predvi- devanjih, bo prenovljena šolska stavba učen- ce sprejela čez leto in pol. Vrednost naložbe je ocenjena na 3,4 milijona evrov. Do takrat bo pouk za približno polovico osnovnošolcev potekal v prostorih župnišča in nekdanjega vrtca. Pouk v konjiški osnovni šoli Pod goro izvaja- jo v dveh stavbah, in sicer v stavbi iz leta 1909 in v prizidku, ki so ga zgradili leta 1986. Pred štiriindvajsetimi leti so med njima uredili še povezovalni objekt. Starejšo šolsko stavbo, stara je več kot 110 let, bodo temeljito prenovili. Občina Slovenske Konjice je na javnem razpisu za izvajalca del izbrala podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra. Po besedah konjiškega župana Darka Ratajca bodo izboljšali stabilnost stavbe, s prenovo njene zu- nanjosti in notranjosti bodo pridobili približno 300 kvadratnih metrov novih površin za pouk in druge šolske dejavnosti. Obnovitvena dela naj bi se končala do junija 2024. Prenova starega dela šole predstavlja velik logističen izziv. Kot je povedala ravnateljica šole Darja Ravnik, bodo za učence od prvega do petega razreda pouk izvajali na nadome- stnih lokacijah. Šest oddelkov prvega triletja so preselili v stavbo nekdanjega vrtca v Slomškovi ulici, učence četrtega in petega razreda pa v prostore župnišča. Pri selitvi so jim priskočili na pomoč dijaki Gimnazije Slovenske Konjice, konjiški taborniki ter Javno komunalno podje- tje Slovenske Konjice, ki je pomagalo pri pre- vozu šolske opreme na nadomestni lokaciji. BF Na mizi je predlog za 16-odstotno povečanje cen predšolske vzgoje. (Foto: Andraž Purg) Zaradi plač težave z likvidnostjo PREBOLD – Svetniki so na zadnji občinski seji največ časa namenili likvidnostnim te- žavam osnovne šole, pod katero spada tudi tamkajšnji vrtec. Glavni razlog za njegove težave z likvidnostjo so stroški plač, ki so se najbolj povečali novembra lani. Župan Marko Repnik je na seji izposta- vil, da je šola občino novembra seznanila, da zavod zaradi povišanja plač nima dovolj finančnih sredstev za njihovo izplačilo. V ta namen je občina decembra kot akontacijo šoli nakazala 20 tisoč evrov. Podobno se je zgodilo tudi januarja, ko je bil primanjkljaj še dvakrat večji. Svetniki so na seji obravnavali možnosti vračila oziroma obračuna akontacije v skupni višini 60 tisoč evrov. Od ravnatelja Petra Žureja so zahtevali konkretne odgovore na nekatera vprašanja v zvezi z izplačili dodatkov oziroma delovno uspešnostjo. »Vprašanja svetnikov razumemo kot povsem razumljiva in jim bomo podali po- jasnila, saj opravljajo vlogo ustanovitelja,« se je za Novi tednik odzval ravnatelj. Na mizi je že tudi predlog za 16-odstotno povečanje cen predšolske vzgoje. »Podraži- tev bo pokrila povečane stroške, saj je takšna je metodologija določanja cene, v kateri bo seveda upoštevan delež, ki ga bo prispevala občina,« je še sporočil Žurej. Svetniki so po koncu razprave sprejeli sklep, naj šola poda točen izračun, ki ga bo obravnaval odbor za negospodarstvo. Konč- no odločitev, kako se bodo sredstva vrnila oziroma obračunala, bodo sprejeli na tretji seji, ki bo 22. februarja. ŠO storskega načrta. Prebivalci Spodnje Savinjske doline smo postavljeni pred dejstvo o umeščanju zadrževalnikov, za katere ni niti pravih stro- kovnih podlag, s pomočjo katerih bi vedeli, kakšen bo vpliv tovrstnih posegov na darske zbornice in podpred- sednik Krajevne skupnosti Šempeter Rok Sedminek, ki se obenem sprašuje, za- kaj suhi zadrževalniki niso pravično porazdeljeni po ce- lotnem porečju Savinje. Tako Sedminek kot Krulec menita, da bi se morala v umeščanje zadrževalnikov dejavneje vključiti Občina Žalec, ki naj bi sicer tudi sama že naročila hidrološke analize. Avtocesta ni dovolj? Zadnji dan za vlaganje pripomb glede predloga dr- žavnega prostorskega načr- ta je bil torek. Po neuradnih informacijah naj bi jih vložili številni Savinjčani. Jože Kru- lec si želi, da bi jih pristoj- ne službe v čim večji možni meri upoštevale. Kot pravi, bo pokrajina Spodnje Savinj- ske doline že tako močno de- gradirana zaradi predvidene gradnje avtoceste, površine suhih in mokrih zadrževal- nikov pa bi jo še dodatno prizadele. Na slednje glasno opozarjajo naravovarstveni- ki, združeni v Eco civilno iniciativo Slovenije. Kot so zapisali Ekoci, bodo zadr- ževalniki trajno spremenili videz kulturne krajine, mi- kroklimo in zmanjšali kme- tijski, turistični in biotski potencial celotne Savinjske doline, zato predlagajo, naj načrtovalci v državni načrt vključijo dodatne študije in dopolnijo različico načrta. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 9 Št. 6, 9. februar 2023 9 IZ NAŠIH KRAJEV RADEČE – Zdravstveni dom obeležil 30 let samostojnega delovanja Za zgled marsikateri večji zdravstveni ustanovi Direktor ZD Radeče Franci Čeč (Foto: osebni arhiv) Čeprav so razmere v zdravstvu vse prej kot rožnate, pri čemer se z občasnimi težavami soočajo tudi v Zdravstve- nem domu (ZD) Radeče, v slednjem razlogov za proslavlja- nje v minulih dneh ni manjkalo. Zavod je namreč obeležil 30 let samostojnega delovanja. V tem času se je ZD Radeče razvil v uspešno zdravstveno ustanovo, ki s številnimi pre- ventivnimi programi pomembno prispeva k večji kakovo- sti življenja v občini. Lahko je za zgled marsikateri večji zdravstveni ustanovi, je ob tem na slovesnosti ob jubileju poudaril gospodarski minister Matjaž Han. BOJANA AVGUŠTINČIČ »ZD Radeče deluje v mejah začrtanih strateških ciljev. Z drugimi, ki se jim moram zahvaliti, da lahko delujemo v relativno stabilnem okolju, zagotavljamo solidno finančno poslovanje zavoda. Po svojih najboljših močeh se trudimo uresničevati letni program, organizacijsko vzdušje je na spodbudni ravni,« pravi direk- tor radeškega zdravstvenega doma Franci Čeč, ki je vodenje zavoda prevzel leta 2018. Tudi v Radečah je trenutno največja težava v zdravstvu pomanjka- nje družinskih zdravnikov. A direktor ob tem izpostavlja, da je kar nekaj zunanjih zdravni- kov, ki so Radečanom v teža- vah vedno pripravljeni prisko- čiti na pomoč. Pomanjkanje zdravnikov nameravajo sicer rešiti z zaposlitvijo dodatnega družinskega zdravnika. Pomoč na domu Decembra je v javnost prišla informacija o predvideni uki- nitvi več dežurnih ambulant po Sloveniji za nočna, nedelj- ska in praznična dežurstva, pri čemer bi bile dežurne službe predvidene le v urgentnih cen- trih in satelitskih urgentnih centrih. Ukinitev dežurne am- bulante naj bi bila predvidena tudi v ZD Radeče, pri čemer Franci Čeč pravi, da o morebi- tnih spremembah na področju nujne medicinske pomoči v Radečah niso bili uradno ob- veščeni, zato informacije tudi ne more komentirati. deljene bolnike. Ta po bese- dah direktorja zaenkrat ne deluje, saj trenutno za to ni potrebe. ZD Radeče od prvega januarja opravlja tudi storitev pomoč na domu, potem ko je CSD Laško to storitev prene- hal izvajati. »Skladno z dogo- vorom s CSD smo prevzeli vse zaposlene, zato zaenkrat ni potrebe po novih zaposlitvah. Pričakujemo porast storitev na tem področju, še posebej ker nastajajo na terenu sinergijski učinki s patronažno službo, ki jih prej ni bilo,« pravi Franci Čeč. Ambasadorji srčnosti Da v Radečah živijo in delu- jejo številni ljudje, ki ustvar- jajo presežke na področju srčnosti, dokazuje tudi naziv ambasador srčnosti, ki ga vsa- ko leto podelijo v radeškem zdravstvenem domu. Tokrat ga je prejel Tomaž Režun – človek z veliko začetnico, ki si zna vedno vzeti čas za so- človeka, je pojasnil direktor ZD Radeče Franci Čeč. »Ver- jamem, da bi si to priznanje zaslužil še marsikdo, saj srč- nosti v Radečah ne primanj- kuje. Vem, da razmere v ZD Radeče in zdravstvu nasploh niso rožnate, a ob tako srčni ekipi, vseh izpeljanih projek- tih, idejah in odličnem vo- denju zavoda verjamem, da bomo s skupnimi močmi po- skrbeli, da nam bo ZD Radeče v prihodnje v še večji ponos,« je ob prejemu priznanja dejal župan Tomaž Režun. Dodal je, da je izredno počaščen in hvaležen za ta laskavi naziv. V radeškem zdravstvenem domu so v letih, ki jih je krojila epidemija, marsikaj postorili. Med drugim so pridobili doda- tno zobno ambulanto, zame- njali strešno kritino, na strehi zdravstvenega doma postavili sončno elektrarno, prenovili vhod in parkirišče ter prido- bili certifikat družbeno odgo- voren delodajalec, nagrado za družbeno odgovornost Horus in mednarodni certifikat Great Place To Work. Največji izziv letos bo po besedah direktorja celovita energetska obnova stavbe zdravstvenega doma. Evrop- ska sredstva za ta projekt je Občina Radeče že pridobila. »V tem letu nas čaka še pre- vzem koncesije za področje fizioterapije, pridobili smo center za krepitev zdravja, kar pomeni velik prostorski in ka- drovski zalogaj, saj bomo za- poslili šest novih sodelavcev. Druge projekte bomo izvajali Pripravljeni tudi na najzahtevnejša posredovanja VOJNIK, DOBRNA – Ga- silci iz Gasilske zveze (GZ) Vojnik-Dobrna so se v mi- nulem letu morali spopasti s štirimi uničujočimi po- žari v vojniški občini in ob tem še s številnimi drugimi posredovanji. »Pri vsakem posredovanju so dokazali svojo strokovno usposoblje- nost in opremljenost, bili so organizirani in učinkoviti. S svojim hitrim in profesio- nalnim ukrepanjem so pre- prečili še večje katastrofe,« je veliko pohvalo gasilcem izrekel župan Občine Voj- nik Branko Petre. Da bodo lahko še naprej uspešno re- ševali življenja in premože- nje ljudi, sta župana občin Vojnik in Dobrna s povelj- nikom gasilske zveze Iva- nom Jezernikom podpisala dogovor o načrtu razvoja gasilske zveze za naslednje petletno obdobje. Dokument so parafirali tudi predsedniki vseh šestih pro- stovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v GZ Vojnik-Dobr- na. V načrtu so opredeljene potrebe po izobraževanju, zaščitni opremi in nakupu vozil za uspešno izvajanje nalog enot Gasilske zveze Vojnik-Dobrna. Prav tako sta v načrtu opredeljena sodelova- nje z enotami sosednjih občin in sodelovanje gasilskih orga- nizacij na ravni regije. »Verja- mem, da bo ta dokument zelo pomembno vplival na razvoj in delo naših gasilcev pred- vsem na naložbenem podro- čju,« je dejal Branko Petre. Poveljnik gasilske zveze Ivan Jezernik je poudaril, da zvezo v naslednjih petih letih čaka veliko dela pri usposa- bljanju gasilskega članstva, še večjo nalogo pa bo imela lokalna skupnost pri zago- tavljanju sredstev za nakup ustrezne opreme za zaščito gasilcev in gasilskih vozil za uspešno izvajanje nalog ga- silstva. »Pri tem bo Gasilska zveza Vojnik-Dobrna neneh- no skrbela za ustrezno število gasilcev in njihovo strokov- no usposobljenost, da bodo enote v obeh občinah lahko opravljale tudi najzahtevnejša posredovanja,« je obljubil. Štiri nova gasilska vozila V načrtu je predvideno, da bosta občini v naslednjih pe- tih letih GZ Vojnik-Dobrna za nakupe vozil, usposabljanje gasilcev in njihovo opremo zagotovili približno 741 tisoč evrov (od tega 547 tisoč evrov Občina Vojnik in 194 tisoč evrov Občina Dobrna). Veči- na teh sredstev bo namenjena nakupu novih gasilskih vozil. V vojniški občini nameravajo v naslednjih petih letih kupiti tri nova vozila, pravi župan. »Najprej bo na vrsti PGD Frankolovo, saj je njegova ga- silska cisterna stara že 36 let in jo je tudi zaradi varnosti treba zamenjati. Nato bodo čez dve leti novo gasilsko vozilo dobi- li gasilci v Novi Cerkvi ter za njimi še gasilci v Socki. Načrt je zastavljen tako, da si občina strošek nakupa vozila, ki stane približno 200 tisoč evrov, raz- deli na dve leti. 60 odstotkov vrednosti nakupa je strošek občine, 20 odstotkov sredstev zagotovi gasilsko društvo, medtem ko davek povrne drža- va,« je pojasnil župan Branko Petre. Novo vozilo bodo kupili tudi na Dobrni. Za nakup zaščitne opreme za gasilce v vojniški občini je v naslednjih petih letih pred- videnih 110 tisoč evrov, pri Da bodo gasilci lahko še naprej uspešno reševali življenja in premoženje ljudi, sta župana občin Vojnik in Dobrna Branko Petre (na levi) in Martin Brecl (na desni) s poveljnikom GZ Vojnik-Dobrna Ivanom Jezernikom (v sredini) podpisala dogovor o načrtu razvoja gasilske zveze za naslednje petletno obdobje. (Foto: Stanislav Pečnik) Za Zdravstveni dom Radeče, ki obeležuje 30 let samostojnega delovanja, bo letos največji naložbeni izziv celovita energetska obnova stavbe. (Foto: BA) Ob 30-letnici samostojnega delovanja ZD Radeče je izšla tudi monografija. V njej so predstavljeni ključni mejniki v razvoju zdravstvenega doma, vsa priznanja, ki jih je ZD prejel, ambasadorji odličnosti, zaposleni. Knjižno delo je v slovenskem in angleškem jeziku. čemer en komplet takšne zaščitne opreme stane skoraj dva tisoč evrov. Približno 32 tisoč evrov bodo zanjo name- nili na Dobrni. »Dokler še ima- mo ljudi, ki srčno opravljajo to poslanstvo, je naša naloga, da poskrbimo za njihovo var- nost, ne glede na to, da ni po- ceni,« sta se strinjala župana Vojnika in Dobrne. BA Ob 30-letnici samostoj- nega delovanja ZD Radeče je izšla tudi monografija. V njej so predstavljeni ključni mejniki v razvoju zdravstve- nega doma, vsa priznanja, ki jih je ZD prejel, ambasadorji odličnosti, zaposleni. Knji- žno delo je v slovenskem in angleškem jeziku. skladno s sprejetim strate- škim načrtom,« še pravi di- rektor ZD Radeče Franci Čeč. Zdravstveni dom Radeče je sicer eden redkih na Celjskem, kjer je v januarju svoja vrata odprla ambulanta za neopre- Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 6, 9. februar 2023 KULTURA S stoječim aplavzom se je občinstvo v Narodnem domu v ponedeljek poklonilo plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Gordani Stefanović – Erjavec, ki je na celjski prireditvi v počastitev kulturnega prazni- ka prejela priznanje za svoje življenjsko delo, več kot štiri desetletja plesne ustvarjalnosti in dela z mladimi. TATJANA CVIRN Tudi v Spodnji Savinjski dolini so se v dneh pred kultnim praznikom vrstile proslave. V Žalcu in Preboldu so se največjemu slovenskemu pesniku in slovenski kulturi poklonili v ponedeljek zvečer, na Polze- li, v Braslovčah in na Vranskem v torek zvečer. Preverili smo, kdo so letošnji prejemniki kulturnih priznanj. Celjske zvezde za kulturne dosežke Boljši zaradi plesa in umetnosti Letošnji nagrajenci v družbi s celjskim županom Matijo Kovačem. Ob njem so z leve Boštjan Antončič, Gordana Stefanović – Erjavec, Breda Stepan in predsednik komisije dr. Zoran Pevec. (Foto: Andraž Purg) Na razpis Zavoda Celeia Ce- lje za priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kul- ture je prispelo šest pobud, od tega tri za življenjsko delo in tri za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih. Komisija – Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, dr. Zoran Pevec, Matija Plevnik in dr. Aleksander Žižek – se je odločila, da bo priznanje za ži- vljenjsko delo podelila Gordani Stefanović – Erjavec, priznanji za dosežke v minulih dveh letih pa plesalcu Boštjanu Antončiču in Škratovemu lutkovnemu gle- dališču Celje. Za več kulture v družbi Slavnostna govornica na pri- reditvi je bila Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladin- skega centra, ki je med dru- gim dejala, da so v mestu že nekoč ustvarjali izjemni ljudje in tako je tudi danes. »Ključna je podpora takšnim ljudem in drugačnim idejam, ki tlakujejo pot razvoja. Pri tem ne smemo pozabiti na večkrat prezrto ur- bano mladinsko kulturo,« je de- jala. Opozorila je, da od mladih pričakujemo, da so odgovorni, a sami na to pogosto pozabimo. »Zato se večkrat sprašujem, ali še znamo spoštljivo izražati mnenje in nezadovoljstvo in ali znamo pohvaliti uspehe dru- gih. Zakaj za nasilje in sovražni govor nekateri iščejo razloge in opravičila, namesto da bi imeli do tega ničelno toleranco? Je to družba, v kateri želimo, da bi živeli naši zanamci? Mladim moramo dajati zgled. Vsi sku- paj lahko ustvarjamo prostor povezovalnih navad, se poslu- šamo, sprejemamo, si zaupa- mo, se spoštujemo, usklajuje- mo, opogumljamo, razvijamo sočutnost, ustvarjalnost in od- govornost. Vse to bo prispevalo k večjemu zadovoljstvu vseh.« Praznik plesa Večer podelitve je bil neke vrste praznik plesa, saj je bil tudi Boštjan Antončič nekoč učenec Goge Stefanović – Er- javec, danes pa je mednarodno priznan umetnik, ki deluje v Belgiji in občasno ustvarja tudi v Celju. Šolal se je na ple- sni akademiji v Salzburgu, od leta 2005 je stalni sodelavec svetovno znane plesne sku- pine Rosas v Bruslju. Je tudi plesni pedagog in koreograf. Leta 2021 je v Sloveniji prejel stanovsko nagrado plesalec. V govoru se je zato zahvalil tudi svoji »plesni mami« Gogi. V imenu Škratovega lutkov- nega gledališča Celje je prizna- nje sprejela predsednica Breda Stepan. Skupina je bila ustano- vljena pred skoraj dvema dese- tletjema. Na leto izvede od 15 do 20 predstav in vsako sezono pripravi premiero. Uspešno se predstavlja na državnih tek- movanjih lutkovnih skupin. Deluje tudi na humanitarnem Kdo so naj kulturniki v Spodnji Savinjski dolini? Župan Janko Kos v družbi prejemnikov Savinovih odličij Dejana Tamšeta, mag. Alenke Domjan, Mladena Melanška, Marije Zagoričnik, Marte Vošnjak in Vilijema Kotnika. (Foto: SHERPA) področju. Stepanova je v za- hvali poudarila, da je veselje do lutkarstva poseben žar, ki žene ustvarjalce v skupini in zato tudi uspehi ne izostanejo. Vrhunec večera je bila pode- litev priznanja Gogi Stefanović – Erjavec, ki je s svojim delom na področju sodobnega plesa zaznamovala širši umetniški prostor. Ustvarja že 47 let, z možem Dušanom Erjavcem je ustanovila Plesni forum Celje, ki se je razvil v enega najpo- membnejših izobraževalnih in umetniških središč pri nas. Vzgojila je več kot dva tisoč Na praznični dan je bilo v Celju mogoče brezplačno obiskati oba muzeja in prisluhniti različnim predstavitvam, si ogle- dati galerije in grad ter se udeležiti vodenja po mestu. Pestro kulturno dogajanje bo tudi konec tedna. Hiša kulture Celje vabi v petek na plesni koncert Ljubi me nežno. V Narodnem domu se bodo predstavili Žigan in Kristijan Krajnčan ter njuni življenjski sopotnici Tsarina Marinkov Krajnčan in Kri- stýna Šajtošova. V soboto in nedeljo bosta v Plesnem forumu Celje na ogled avtorski plesno-gledališki performans Innana Gee Erjavec ter drugi del plesne predstave Odmerjanje užitka plesalcev Mojce Majcen, Igorja Sviderskega in Urške Rupnik. plesalcev. Številni so šolanje nadaljevali na pomembnih akademijah v tujini. S plesni- mi koreografijami je sodelova- la doma in v tujini, ustvarila je več kot 60 celovečernih plesno- -gledaliških projektov. »Ples daje mladim krasno popotnico za življenje, lahko rečem, da so mladi zaradi njega in umetno- sti boljši ljudje,« je poudarila nagrajenka in napovedala, da njeno delo še ni končano, saj ima še veliko načrtov. Kulturni program je zasno- vala pevka Nuša Ofentavšek, ki je nastopila s pianistom Ro- kom Zalokarjem. Glasba se je prepletala s Kajuhovo poezijo v izvedbi igralke Mance Ogorevc ter ob videu, ki sta ga ustvarili Aja Zupanec in Iza Skok, prav tako nekdanji Gogini plesalki. Celje. V kulturnem programu sta na- stopila Trio Firšt in pevka Lara Oset. Lesketala so se Savinova odličja Župan Janko Kos je podelil Sa- vinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2022. Mag. Alenka Domjan iz Kasaz je prejela Savinovo plaketo z denarno nagrado za vrhunske dosežke ter prispevek k razvoju galerijske de- javnosti, s katerim se je občinska kultura uveljavila v slovenskem in mednarodnem prostoru. Dejan Tamše s Polzele je prejel Savinovo plaketo za vodilni večletni prispevek pri organizaciji BUMfesta – mednarodnega festivala tolkalnih skupin, ki pomeni obogatitev ob- činske kulture in prispeva k pre- poznavnosti občine Žalec v širšem prostoru. Mladen Melanšek iz Žalca je po- stal dobitnik Savinove plakete za pomemben prispevek na področju glasbenega in likovnega ustvarjanja. Marija Zagoričnik iz Šempetra je prejela Savinovo plaketo za dosežke pri ohranjanju in promociji folklor- ne dejavnosti. Marta Vošnjak iz Šempetra je po- stala dobitnica Savinovega priznanja za vztrajno delo in prispevek k pro- mociji likovne umetnosti, medtem ko je Vilijem Kotnik s Polzele prejel priznanje za prizadevno in uspešno mentorsko in pedagoško delo na kulturnem področju ter s tem pro- mocijo šole in lokalne skupnosti. Podelili plaketo dr. Antona Schwaba Osrednja proslava ob kulturnem prazniku je bila prav tako v ponede- ljek zvečer v Preboldu. Tamkajšnja občina je plaketo dr. Antona Sch- waba za leto 2022 podelila Jožetu Jermanu, ki je dolgoletni kulturni delavec, gonilna sila več pevskih se- stavov, v katerih že dolga leta tudi sodeluje in nastopa. V lokalnem okolju je znan tudi kot gasilec in humanitarec, zato je njegovo delo in udejstvovanje toliko bolj cenjeno in vredno občinske kulturne nagrade. Prešernov cekin letos glasbeniku Občina Polzela se je kulturnemu prazniku poklonila v torek zvečer v domu krajanov v Andražu nad Pol- zelo. Osrednja gostja je bila umetni- ca, klovnesa in pisateljica Eva Škofič Maurer, hči pesnice Neže Maurer. Prejemnik Prešernovega cekina je postal glasbenik Gašper Smisl, ki je dirigent Pihalnega orkestra Cecilija in predsednik istoimenskega kul- turno-glasbenega društva. Obenem je skladatelj, pesnik, aranžer in mul- tiinstrumentalist. V samozaložbi je izdal dve glasbeni knjigi. Leta 2022 je postal umetniški vodja Godbe Liboje, kot instrumentalist sodeluje z Godbo Zabukovica. ŠO Na žalski osrednji proslavi v domu II. slovenskega tabora je bil slavno- stni govornik Gregor Deleja, celjski kulturnik in ustanovitelj Hiše kulture Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 6, 9. februar 2023 KULTURA S stoječim aplavzom se je občinstvo v Narodnem domu v ponedeljek poklonilo plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Gordani Stefanović – Erjavec, ki je na celjski prireditvi v počastitev kulturnega prazni- ka prejela priznanje za svoje življenjsko delo, več kot štiri desetletja plesne ustvarjalnosti in dela z mladimi. TATJANA CVIRN Tudi v Spodnji Savinjski dolini so se v dneh pred kultnim praznikom vrstile proslave. V Žalcu in Preboldu so se največjemu slovenskemu pesniku in slovenski kulturi poklonili v ponedeljek zvečer, na Polze- li, v Braslovčah in na Vranskem v torek zvečer. Preverili smo, kdo so letošnji prejemniki kulturnih priznanj. Celjske zvezde za kulturne dosežke Boljši zaradi plesa in umetnosti Letošnji nagrajenci v družbi s celjskim županom Matijo Kovačem. Ob njem so z leve Boštjan Antončič, Gordana Stefanović – Erjavec, Breda Stepan in predsednik komisije dr. Zoran Pevec. (Foto: Andraž Purg) Na razpis Zavoda Celeia Ce- lje za priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kul- ture je prispelo šest pobud, od tega tri za življenjsko delo in tri za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih. Komisija – Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, dr. Zoran Pevec, Matija Plevnik in dr. Aleksander Žižek – se je odločila, da bo priznanje za ži- vljenjsko delo podelila Gordani Stefanović – Erjavec, priznanji za dosežke v minulih dveh letih pa plesalcu Boštjanu Antončiču in Škratovemu lutkovnemu gle- dališču Celje. Za več kulture v družbi Slavnostna govornica na pri- reditvi je bila Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladin- skega centra, ki je med dru- gim dejala, da so v mestu že nekoč ustvarjali izjemni ljudje in tako je tudi danes. »Ključna je podpora takšnim ljudem in drugačnim idejam, ki tlakujejo pot razvoja. Pri tem ne smemo pozabiti na večkrat prezrto ur- bano mladinsko kulturo,« je de- jala. Opozorila je, da od mladih pričakujemo, da so odgovorni, a sami na to pogosto pozabimo. »Zato se večkrat sprašujem, ali še znamo spoštljivo izražati mnenje in nezadovoljstvo in ali znamo pohvaliti uspehe dru- gih. Zakaj za nasilje in sovražni govor nekateri iščejo razloge in opravičila, namesto da bi imeli do tega ničelno toleranco? Je to družba, v kateri želimo, da bi živeli naši zanamci? Mladim moramo dajati zgled. Vsi sku- paj lahko ustvarjamo prostor povezovalnih navad, se poslu- šamo, sprejemamo, si zaupa- mo, se spoštujemo, usklajuje- mo, opogumljamo, razvijamo sočutnost, ustvarjalnost in od- govornost. Vse to bo prispevalo k večjemu zadovoljstvu vseh.« Praznik plesa Večer podelitve je bil neke vrste praznik plesa, saj je bil tudi Boštjan Antončič nekoč učenec Goge Stefanović – Er- javec, danes pa je mednarodno priznan umetnik, ki deluje v Belgiji in občasno ustvarja tudi v Celju. Šolal se je na ple- sni akademiji v Salzburgu, od leta 2005 je stalni sodelavec svetovno znane plesne sku- pine Rosas v Bruslju. Je tudi plesni pedagog in koreograf. Leta 2021 je v Sloveniji prejel stanovsko nagrado plesalec. V govoru se je zato zahvalil tudi svoji »plesni mami« Gogi. V imenu Škratovega lutkov- nega gledališča Celje je prizna- nje sprejela predsednica Breda Stepan. Skupina je bila ustano- vljena pred skoraj dvema dese- tletjema. Na leto izvede od 15 do 20 predstav in vsako sezono pripravi premiero. Uspešno se predstavlja na državnih tek- movanjih lutkovnih skupin. Deluje tudi na humanitarnem Kdo so naj kulturniki v Spodnji Savinjski dolini? Župan Janko Kos v družbi prejemnikov Savinovih odličij Dejana Tamšeta, mag. Alenke Domjan, Mladena Melanška, Marije Zagoričnik, Marte Vošnjak in Vilijema Kotnika. (Foto: SHERPA) področju. Stepanova je v za- hvali poudarila, da je veselje do lutkarstva poseben žar, ki žene ustvarjalce v skupini in zato tudi uspehi ne izostanejo. Vrhunec večera je bila pode- litev priznanja Gogi Stefanović – Erjavec, ki je s svojim delom na področju sodobnega plesa zaznamovala širši umetniški prostor. Ustvarja že 47 let, z možem Dušanom Erjavcem je ustanovila Plesni forum Celje, ki se je razvil v enega najpo- membnejših izobraževalnih in umetniških središč pri nas. Vzgojila je več kot dva tisoč Na praznični dan je bilo v Celju mogoče brezplačno obiskati oba muzeja in prisluhniti različnim predstavitvam, si ogle- dati galerije in grad ter se udeležiti vodenja po mestu. Pestro kulturno dogajanje bo tudi konec tedna. Hiša kulture Celje vabi v petek na plesni koncert Ljubi me nežno. V Narodnem domu se bodo predstavili Žigan in Kristijan Krajnčan ter njuni življenjski sopotnici Tsarina Marinkov Krajnčan in Kri- stýna Šajtošova. V soboto in nedeljo bosta v Plesnem forumu Celje na ogled avtorski plesno-gledališki performans Innana Gee Erjavec ter drugi del plesne predstave Odmerjanje užitka plesalcev Mojce Majcen, Igorja Sviderskega in Urške Rupnik. plesalcev. Številni so šolanje nadaljevali na pomembnih akademijah v tujini. S plesni- mi koreografijami je sodelova- la doma in v tujini, ustvarila je več kot 60 celovečernih plesno- -gledaliških projektov. »Ples daje mladim krasno popotnico za življenje, lahko rečem, da so mladi zaradi njega in umetno- sti boljši ljudje,« je poudarila nagrajenka in napovedala, da njeno delo še ni končano, saj ima še veliko načrtov. Kulturni program je zasno- vala pevka Nuša Ofentavšek, ki je nastopila s pianistom Ro- kom Zalokarjem. Glasba se je prepletala s Kajuhovo poezijo v izvedbi igralke Mance Ogorevc ter ob videu, ki sta ga ustvarili Aja Zupanec in Iza Skok, prav tako nekdanji Gogini plesalki. Celje. V kulturnem programu sta na- stopila Trio Firšt in pevka Lara Oset. Lesketala so se Savinova odličja Župan Janko Kos je podelil Sa- vinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2022. Mag. Alenka Domjan iz Kasaz je prejela Savinovo plaketo z denarno nagrado za vrhunske dosežke ter prispevek k razvoju galerijske de- javnosti, s katerim se je občinska kultura uveljavila v slovenskem in mednarodnem prostoru. Dejan Tamše s Polzele je prejel Savinovo plaketo za vodilni večletni prispevek pri organizaciji BUMfesta – mednarodnega festivala tolkalnih skupin, ki pomeni obogatitev ob- činske kulture in prispeva k pre- poznavnosti občine Žalec v širšem prostoru. Mladen Melanšek iz Žalca je po- stal dobitnik Savinove plakete za pomemben prispevek na področju glasbenega in likovnega ustvarjanja. Marija Zagoričnik iz Šempetra je prejela Savinovo plaketo za dosežke pri ohranjanju in promociji folklor- ne dejavnosti. Marta Vošnjak iz Šempetra je po- stala dobitnica Savinovega priznanja za vztrajno delo in prispevek k pro- mociji likovne umetnosti, medtem ko je Vilijem Kotnik s Polzele prejel priznanje za prizadevno in uspešno mentorsko in pedagoško delo na kulturnem področju ter s tem pro- mocijo šole in lokalne skupnosti. Podelili plaketo dr. Antona Schwaba Osrednja proslava ob kulturnem prazniku je bila prav tako v ponede- ljek zvečer v Preboldu. Tamkajšnja občina je plaketo dr. Antona Sch- waba za leto 2022 podelila Jožetu Jermanu, ki je dolgoletni kulturni delavec, gonilna sila več pevskih se- stavov, v katerih že dolga leta tudi sodeluje in nastopa. V lokalnem okolju je znan tudi kot gasilec in humanitarec, zato je njegovo delo in udejstvovanje toliko bolj cenjeno in vredno občinske kulturne nagrade. Prešernov cekin letos glasbeniku Občina Polzela se je kulturnemu prazniku poklonila v torek zvečer v domu krajanov v Andražu nad Pol- zelo. Osrednja gostja je bila umetni- ca, klovnesa in pisateljica Eva Škofič Maurer, hči pesnice Neže Maurer. Prejemnik Prešernovega cekina je postal glasbenik Gašper Smisl, ki je dirigent Pihalnega orkestra Cecilija in predsednik istoimenskega kul- turno-glasbenega društva. Obenem je skladatelj, pesnik, aranžer in mul- tiinstrumentalist. V samozaložbi je izdal dve glasbeni knjigi. Leta 2022 je postal umetniški vodja Godbe Liboje, kot instrumentalist sodeluje z Godbo Zabukovica. ŠO Na žalski osrednji proslavi v domu II. slovenskega tabora je bil slavno- stni govornik Gregor Deleja, celjski kulturnik in ustanovitelj Hiše kulture Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 6, 9. februar 2023 KULTURA Da je kultura izjemno krhko, ampak tudi izjemno čvrsto vezivo, ki tvori in opredeljuje našo družbo, je na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kultur- nem prazniku minulo nedeljo v Ipavčevem kulturnem centru poudarila slavnostna govornica, ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Na prireditvi je svet šentjur- ske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti podelil priznanja ljubiteljskim kulturnikom, ki so dosegli uspeh na državnih revijah ali tekmovanjih. TINA STRMČNIK Stane Špegel, kulturni ustvarjalec leta 2022 Mestna občina Velenje je Stanetu Špeglu podelila prizna- nje kulturni ustvarjalec leta 2022. Je glasbenik, skladatelj in avtor multimedijskih vsebin. V tujini je znan pod ume- tniškim imenom HouseMouse in Monom. Na slovenskem umetniškem prizorišču je dejaven že štirideset let. Izdal je 21 samostojnih glasbenih albumov in še deset kot član različnih glasbenih skupin. Ukvarja se tudi s kompozicijo radijskih zvočnih elementov in z glasbeno opremo za gleda- liške in plesne predstave ter proslave. Lani je v počastitev stoletnice rojstva pesnika Karla Destov- nika – Kajuha ustvaril dokumentarni film. Pripravil je tudi več kot dvajset samostojnih glasbeno-vizualnih predstav oziroma razstav, na katerih svoje skulpture, grafike, reliefne krajine in videofilme pospremi z avtorsko godbo. S svojimi videofilmi je sodeloval na več domačih in tujih videofestivalih. Je avtor, soscenarist in režiser več proslav ter državniških, kulturnih in športnih dogodkov. Kot še poudarjajo v velenjski mestni upravi, Stane Špegel s svojim delom predstavlja ustvarjalni potencial Velenja in je eden najpomembnejših kreativnih ustvarjalcev zadnjih desetletij. BF Priznanje za življenjsko delo V Vojniku ob slovenskem kulturnem prazniku tradici- onalno podelijo priznanje za življenjsko delo na področju kulture. Letos ga je prejela Brigita Petre iz Nove Cerkve za ustvarjanje in požrtvovalno delo na pevskem področju. Brigita Petre je že od otroštva predana glasbi. Njen oče je bil harmonikar in tako je ob zvokih harmonike ter ob poslušanju Avsenikovih melodij hitro vzljubila narodnozabavno glasbo. Kmalu je osvojila tudi osnovno znanje igranja na kitaro in začela nastopati. Čeprav nima formalne glasbene izobrazbe, so se vrstili nastopi in nastajali novi projekti. Petju je Brigita Petre tako predana že več kot štirideset let. V tem času je sode- lovala z več glasbenimi sestavi, nastopala je tudi samostojno. Med epidemijo koronavirusa je izdala zgoščenko z naslovom Dotikaj se me, sonce. Priznanja za življenjsko delo se je zelo razveselila. Vesela in hvaležna je, da ljudje cenijo njeno delo, kar ji daje tudi nove moči. BA Enotno za Katjo Čeč Občina Radeče ob slovenskem kulturnem prazniku že vrsto let podeljuje priznanje Ivana Pešca. Namenjeno je tistim, ki s posebnimi dosežki in z uspešnim delovanjem na področju kulture prispevajo k boljšemu, kakovostnej- šemu in popolnejšemu življenju občanov ter so pomembni za razvoj in ugled občine Radeče. Letošnja prejemnica priznanja je Katja Čeč. Letos je na javni razpis za priznanje Ivana Pešca prispelo pet predlogov različnih predlagateljev. Vsi so za prejemnico omenjenega priznanja predlagali Katjo Čeč. Tako v KD Godalni orkester Strunikat, Turističnem društvu Radeče, PGD Radeče kot v Gledališkem društvu Radeče in KD Pihalni orkester rade- ških papirničarjev so namreč prepričani, da si Čečeva priznanje zasluži za vsestransko odlično kulturno ustvarjanje. BA Konjičanom in Zrečanom sedem priznanj Slovenski kulturni praznik so s slovesnostmi počastili tudi v konjiški, zreški in vitanjski občini. V občini Vita- nje letos niso podelili priznanj za dosežke na področju kulture, so jih pa v Zrečah in Slovenskih Konjicah. Priznanje in nagrado Občine Zreče je za dolgoletno uspe- šno organizacijsko in ustvarjalno delo na področju zboro- vskega petja prejela Metka Potnik, Andrej Arbajter pa je do- bil priznanje za dolgoletno prizadevno organizacijsko delo in vodenje Kulturno-umetniškega društva Jurija Vodovnika Skomarje. Med letošnjimi dobitniki priznanj je tudi ansam- bel Glas, ki zadnja leta niza uspehe na področju glasbenega ustvarjanja. Nekdanja učiteljica in zborovodkinja več zborov Vilma Ceglar je prejela priznanje in nagrado za življenjsko delo na področju zborovskega ustvarjanja. V Slovenskih Konjicah je na ponedeljkovi slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku župan Darko Ratajc podelil tri priznanja. Za vsestransko umetniško ustvarjanje ga je pre- jel likovni in dramski ustvarjalec Franjo Funkelj. Dobitnik priznanja za dolgoletno likovno ustvarjanje, mentorstvo in prispevek k likovni umetnosti ter kulturni dediščini krajev širšega Konjiškega je Milan Lamovec – Didi. Priznanje za uspešno delo je župan izročil tudi Godbi na pihala Sloven- ske Konjice, pri čemer velja izpostaviti organizacijo tradici- onalnih božično-novoletnih koncertov, ki so med domačini vedno množično obiskani. BF Aškerčeva priznanja in zlati možnar Potem ko v Laškem zadnji dve leti zaradi epidemioloških razmer niso pripravili proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, so se letos po- novno poklonili kulturi in kulturnim ustvarjalcem v občini. Na slovesnosti je župan Marko Šantej podelil Ašker- čeva priznanja za najvišje dosežke na področju kulture, Etno odbor Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar pa je pode- lil priznanja zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etno- grafske dejavnosti v občini. Za svoje vrhunske dosežke in ustvarja- nje so priznanja Antona Aškerca prejeli trije glasbeniki: vrhunska citrarka Janja Brlec, ki si prizadeva citre približati širši javnosti kot koncertno glasbilo velikih razsežnostih in neomejenosti, harmoni- kar Dejan Kušer za vrhunske dosežke na področju glasbenega ustvarjanja ter Rudi Pavčnik za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljskega zborovskega petja. Branko Pušnik iz Male Breze, Vinko Križnik iz Trobnega Dola in Drago Podre- beršek iz Belovega so letošnji prejemniki zlatega možnarja. Vsi trije so zaslužni za ohranjanje in razvoj etnografske dejavno- sti v občini. Branko Pušnik že vrsto let sodeluje pri izvedbi starih ljudskih obi- čajev, znan je tudi kot »piskrovez«, spre- ten kosec in dober rokodelec. Redno se vključuje tudi v pustno parado v Laškem. Bil je tudi glavni pobudnik in aktivist za čiščenje proge ob nekdanji ozkotirni že- leznici iz Tevč do Trobnega Dola, ki je znana tudi z imenom Iz Slog v Log. Vinko Križnik je neizbrisno sled na področju ohranjanja in poznavanja etno- loške dediščine občine Laško pustil z zbiranjem in ohranjanjem različnih sta- rih predmetov. Je tudi izjemen preuče- valec in poznavalec materialov, delovnih procesov in uporabnosti vsakega pred- meta, ki ga ima v svoji zbirki. Posebej je zavezan k ohranjanju rudarske dedi- ščine in velja za največjega poznavalca rudnika Trobni Dol, njegove zgodovine in zgodb ljudi, ki so delali v njem. Za program na slovesnosti ob kultur- nem prazniku so poskrbeli učenci Glas- bene šole Laško-Radeče, slavnostni go- vornik je bil antropolog dr. Dan Podjed. Drago Podreberšek je bil pobudnik, da so v Sedražu ustanovili rudarsko dru- štvo, da bi v vasi Govce v Liša jašku ure- dili muzej rudarskega orodja in opreme. Njegov največji dosežek je bila njegova pobuda ureditve pohodne poti skozi štiri občine, ki so povezane z rudarsko tradicijo (Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi). BA Na proslavi v Šentjurju o pomenu kulture in kulturnih ustvarjalcev Vezivo, ki tvori in opredeljuje našo družbo Na prireditvi sta priznanje med drugim prejela MePZ Zarja Šent- vid pri Planini in zborovodja Ma- tevž Pušnik. Ministrica za kulturo je ome- nila, da smo v Sloveniji kultur- ni praznik začeli praznovati leta 1945. Nekaj let kasneje so pristojni v Šentjurju začeli ob- navljati tedanji zadružni dom. V njem so delovali knjižnica, zdravstveni dom in občinska uprava. »Po vsej Sloveniji je bilo zgrajenih približno 330 takšnih domov. Še danes predstavljajo pomembno mrežo kulturne in- frastrukture, v kateri so profesi- onalne, ljubiteljske in družabne prireditve. Primerni prostori za ustvarjalce so ključni za razvoj in ustvarjanje kulture in ume- tnosti ter posledično za kultur- no življenje kraja.« Vrečkova je zadnjo celovito obnovo šentjurskega kultur- nega doma, ki je bila končana leta 2014, s kolegi predstavila na beneškem bienalu in v spre- mljevalni monografiji. V govo- ru je izpostavila, da je Šentjur veliko pridobil tudi z novo glasbeno šolo v Zgornjem trgu. Kot eno od osrednjih zavez kulturnega ministrstva je izpostavila omogočanje po- gojev za decentralizacijo kul- ture in tega, da sta kultura in umetnost dostopni vsakomur. Zato omenjeno ministrstvo obnavlja kulturno infrastruk- turo, pomembno za skupnost, in podpira ustvarjalce. Videti več in dlje Kultura in umetnost nas po njenih besedah povezujeta. Dejala je, da se vsakogar vsak dan hote ali nehote dotakne- ta ob gledanju risank, filmov, serij, spremljanju medijev, po- slušanju glasbe, branju knjig ali obiskovanju prireditev. Medtem ko so nekateri ljudje soustvarjalci kulture in so drugi dejavni kot občinstvo, vsi skupaj po prepričanju Aste Vrečko sestavljamo pomemb- no kulturno skupnost. In zakaj je kultura po mne- nju letošnje slavnostne govor- nice bistvena za dobro počutje posameznika? »Je tkivo, ki z ohranjanjem in oživljanjem preteklosti ter s skupnostnim oživljanjem človeškega ustvar- janja povezuje vse. Je tisti del družbe, ki omogoča tako po- sameznikov kot družbeni ra- zvoj, z njeno pomočjo se lahko opolnomočimo in samouresni- čimo. Ne glede na naš poklic, starost, družbeni status se lahko s pomočjo kulturnega udejstvovanja naučimo misliti širše in nam je omogočeno vi- deti več in dlje.« Dodala je še, da lahko s pomočjo kulture in umetnosti ter s pomočjo nego- vanja lastnega jezika gradimo solidarno družbo, negujemo spoštljiv dialog in se naučimo izražati ter predvsem poslušati in slišati. Izstopajoči kulturni dosežki Obiskovalci tokratne osre- dnje prireditve so lahko uživali ob poslušanju Princesuite, ki jo je skladatelj Peter Tovornik napisal po motivih opere Jo- sipa Ipavca z naslovom Prin- cesa Vrtoglavka. Stavke Živeti se mudi, Čudovito je in Vroča kri so izvedli flavtistka Diana Štih, klarinetista Jure Hladnik in Bernard Belina ter pianistka Mateja Hladnik. Asta Vrečko: »Kulturni de- lavci delajo s srcem, veliko- krat v neprimernih pogojih in pogosto več, kot predvi- deva njihov osnovni delov- ni čas. Ljubiteljska kultura po drugi strani nastane po koncu delovnika, v prostem času, ki je odmerjen za našo intimo, družino in šport. Prav zato jo moramo še to- liko bolj ceniti, spoštovati in negovati.« V drugem delu večera je s svojim petjem navdušil Me- šani pevski zbor Zarja Šentvid pri Planini. Omenjeni zbor je bil eden od prejemnikov pri- znanj sveta šentjurske območ- ne izpostave JSKD, saj je na 27 . državnem tekmovanju sloven- skih zborov Naša pesem 2022 prejel srebrno priznanje. Zbor vodi Matevž Pušnik, ki je na omenjenem tekmovanju prejel naziv obetavnega zborovodje. Priznanja so prejeli še Godci Mladinske folklorne skupine Lintvar ter Ljudski pevci Pari- dolske korenine in Viki Novak za doseženo državno raven na reviji poustvarjalcev glasbene- ga izročila. Foto: SHERPA Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 6, 9. februar 2023 NAŠA TEMA V zadnjih letih so se celjske kegljačice močno odmaknile od nekdanje vrhunske ravni Celjsko žensko kegljanje danes in nikoli … Trenutno so kegljačice Celja tretje na lestvici 1. slovenske lige, kar je zelo dobro v primerjavi z nekaj zadnjimi sezonami. Zato smo že pred tedni vzpo- stavili stik z Anjo Kozmus, še vedno odlično igralko, ki je skromna in je po- stregla le z nekaj osnovnimi podatki, več pa ni hotela razkriti. Odkrita sta bila predsednik kluba Roman Gracer in članica nekdanje izjemne celjske ekipe Nada Savić, a tudi veteranka v celjski ekipi Jožica Šeško ni ničesar skrivala. Pri osvetlitvi zgodovine nam je pomagala Silva Razlag, obenem nam je odgo- vorila na nekaj vprašanj. DEAN ŠUSTER Zlasti nastopi na svetovnih članskih prvenstvih so najboljši pokazatelj uspe- šnosti kluba. To je vrhunskim celjskim kegljačicam uspevalo skozi desetletja. Že na osmem svetovnem prvenstvu leta 1970 sta nastopili dve članici celjskega kluba, Eva Ludvik in Sonja Ocvirk. V času Jugo- slavije nato do vključno leta 1990 nobeno člansko SP ni minilo brez Celjank. Vča- sih jih je bilo v ekipi celo pet od sedmih. Prvi Celjanki z naslovom svetovnih prva- kinj sta bili Janja Marinc in Magda Urh v paru leta 1976 na Dunaju. Celjski ljubitelji športa so ju v velikem številu pričakali na železniški postaji. Leta 1992 so slovenske kegljačice prvič nastopile za samostojno državo. V sedemčlanski odpravi je bilo kar pet Celjank. To se je redno ponavljalo na vseh naslednjih svetovnih prvenstvih do leta 2017. Leta 2009 jih je bilo v izbrani vrsti kar šest. Na SP leta 1992 v Bratislavi je Slovenija osvojila srebrno ekipno meda- ljo, Marika Kardinar pa zlato posamezno in v kombinaciji. Silva Razlag je uradno še vedno članica celjskega klu- ba, ki se mu je priključila leta 1985 in je zanj tekmovala do konca prejšnjega stoletja: »Vse- kakor je nepozaben spomin na leto 1989, ko smo na Dunaju osvojile naslov prvih klubskih svetovnih prvakinj, pod kate- rega smo se že podpisale kot slovenski klub, čeprav Jugo- slavija še ni razpadla. Celjska ekipa je osvajala odličja z ime- ni različnih pokroviteljev. Klub se je imenoval tudi KK Emo Celje, KK Miroteks in KK Lan- teks, od leta 2014 pa samo še KK Celje. Osvojil je 21 medalj Ne vidi recepta za rešitev igralka ni bila izgubljena, naj je bila na začetku še tako ne- bogljena. Iz vsake je poskusil iztisniti najboljše. V prvih letih po razpadu Jugoslavije se je v Celje priselilo veliko družin iz nekdanjih republik in veli- ko teh mladih deklet je prav po njegovi zaslugi namesto na ulici pristalo na kegljišču. Veliko pozornost je namenil vključevanju mladih iz osnov- nih šol ob športnih dnevih in drugih prostočasnih dejavno- stih. Lado jim je bil včasih oče, mama, motivator, trener … Znal je pritegniti tudi spon- zorje, kar je botrovalo velikim uspehom.« Lada Gobca že štiri leta ni več med nami. »Žal se je Lado nenadoma in veliko prezgodaj poslovil. Vrzeli, ki je nastala za njim, ne bo mo- goče nadoknaditi. Nekatere vrhunske članice so prenehale tekmovati zaradi različnih ra- zlogov. Kegljanje fi nančno ni donosno, zato so se številne mlade igralke odločile za za- poslitev, ki jim večkrat ni omo- gočala nadaljevanja rednega treniranja, brez katerega ni vr- hunskih rezultatov.« Ali obsta- ja recept za rešitev trenutnega stanja v KK Celje? »Trenutno ga ne vidim. Večina mladih tekmovalk je končala svojo športno pot, novih pa očitno kegljanje ali ne zanima ali ni- majo pravih spodbujevalcev. Težko je najti pokrovitelja, ko ni več uspehov, ki smo jih bili vajeni. V letošnji sezoni sicer nastopajo precej dobro in lah- ko morda posežejo po naslo- vu državnih prvakinj. Vendar je visoka uvrstitev delno tudi posledica precej slabe konku- rence v slovenskem ženskem kegljanju. Še vedno trdim, da je odhod Lada Gobca močno negativno zaznamoval celjsko žensko kegljanje.« Silva Razlag živi na Ptuju, njena hči Andreja, ki je tudi igrala za Celje, se je preselila v Nemčijo. Na obisk je pripeljala svojo hčer Franzisko, ki se je lani fotografirala z babico. (Foto: osebni arhiv) Naslednja sezona pod vprašajem Roman Gracer v vlogi predsednika vodi Kegljaški klub Celje. Ne pozna nikogar, ki bi bil v Sloveniji tako dolgo na čelu kluba. Teče že 33. leto njegovega vodenja uspe- šnega športnega društva. Njegov Miroteks je bil 14 let sponzor kluba. Veliko uspehov je povezanih z njim. na svetovnih klubskih pokalih od leta 1989, kar enajst zlatih. Na evropskih klubskih pokalih je bil dvakrat prvi. V evropski ligi je osvojil trinajst odličij, kar šest zlatih.« V celjskih vitrinah je 37 mednarodnih klubskih medalj, 19 zlatih, 12 srebrnih in 6 bronastih. Več kot tride- setkrat je bil klub državni pr- vak. »Celjsko žensko kegljanje je bilo več kot štiri desetletja vodilno v svetovnem merilu. Zasluge za to ima vsekakor neumorni trener Ladislav Go- bec, ki je znal v klub pritegniti številne mlade in jih zastrupi- ti s kegljanjem. Zanj nobena O trenutnem stanju je Ro- man Gracer dejal: »Glede na rezultate smo v vrhunski for- mi in težav ni videti. Za to si lastim nekaj zaslug, saj sem vsaj dvakrat tedensko priso- ten na treningih na kegljišču. Skušam motivirati igralke, obenem jim dopovedujem, da se moramo v primeru konca kluba raziti kot veliki zmagovalci in za seboj pusti- ti lepe rezultate.« V zadnjih štirih letih ima več skrbi kot prej v vseh letih skupaj. »Še pred štirimi leti se nisem ukvarjal z logističnimi te- žavami. Vse je reševal Lado Gobec. Nikogar ni pustil k sebi, tudi mene ne. Skrbel sem za denarne, stanovanj- Meni razlogov niso nikoli povedale.« Položaj je absur- den: ekipa je tretja na lestvi- ci po nekaj slabših sezonah, ima desetstezno kegljišče, osnovna denarna sredstva so zagotovljena, obenem klubu grozi razpad. »Ni pred razpa- dom, a je res, da je naslednja sezona vprašljiva. Namreč nihče ne more zagotoviti, da bomo imeli ekipo za prvo slovensko ligo. Imamo nekaj deklet, ki so začela kegljati pred pol leta. Zato ne more- jo tekmovati za prvo ekipo. To so ›punčke‹. Ni me strah za nasledstvo sedanji ekipi, toda dočakali ga bomo šele čez nekaj let. Tri dekleta so obetavna, toda stara so ogrevanja in sanitarij, toda to je skrb ZPO.« Trenutno je veliko odvisno od Anje Koz- mus, ki tekmuje, strokovno vodi ekipo in pomaga v pi- sarni. »Zelo smo odvisni od nje. A želi si ustvariti druži- no. Otrok terja vsaj enoletno odsotnost od kegljišča. Anja je steber naše ekipe.« Gracer- ju je žal, da ni pred nekaj leti zahteval odškodnin za igral- ke, ki so odšle v druge klu- be. Dodal je: »Osemkrat smo med športnimi dnevi gostili osnovnošolke, večinoma iz četrtih in petih razredov. Kar nekaj jih zdaj redno trenira. Toda premostitveni čas do članske ekipe terja svoje. Zdaj imamo štirinajstletno Brino Janjić, ki je evropska prvakinja v svoji starostni kategoriji. Nastopila bo na svetovnem prvenstvu do šestnajst let. Imamo nekaj biserov. Potrebovali bi več igralk. Lahko bi se redno uvrščali med najboljše tri klube v državi. Res je, pogo- varjali smo se s šoštanjskim klubom o sodelovanju. A nič ne bo iz tega, kegljanje ni do- volj priljubljeno.« Roman Gracer (Foto: DŠ) »Skušam motivirati igralke, obenem jim dopovedujem, da se moramo v primeru konca kluba raziti kot veliki zmagovalci in za seboj pustiti lepe rezultate.« ske in šolske težave igralk. Vse drugo je reševal Lado. Zato je po njegovem odho- du zazeval takšen prepad. Nihče se ni znašel, še raču- nalnika nismo znali vklopiti, saj nismo poznali šifre.« Na- mignil je, da bi lahko Gobec bolj porazdelil naloge. Bil je pač priden in je vse opravil sam. »Sploh ni razporejal nalog. Zato je verjetno prišlo do kratkega stika med njim in dekleti, ki so bila njegova desna roka. Še vedno ne po- znam razlogov, zakaj so se umaknila iz kegljanja. Morda bodo omenjene igralke kdaj spregovorile. Mislim na se- stri Savić in Barbaro Fidel. enajst let. Ne želim, da bi bila razočarana in bi bila priča koncu kegljanja v Ce- lju. Če ne bo pomoči Špor- tne zveze Celje in še koga, se zna zgoditi, da bo po vseh uspehih celjskega kegljanja konec.« So namigi, da naj bi bilo kegljišče predano druge- mu namenu, iz trte izviti ali se resnično lahko zgodi kaj takšnega? »Niso iz trte izviti. Kegljišče je bilo zgrajeno za- radi uspehov celjskega klu- ba. Od takrat, od leta 1994, so v njem menjavali le žar- nice. Kegljišče je sicer v do- brem stanju, ker ga skrbno vzdržujemo in pazimo nanj. Nujne so posodobitve glede Tabla s kegljišča Golovec Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 6, 9. februar 2023 NAŠA TEMA Jožica Šeško (Foto: SHERPA) Najprej je bila izmed kegljačic najbolj- ša športnica Celja Eva Ludvik. Prvič ji je to uspelo leta 1970, nato še pet let kasneje. Magda Urh je do tedaj trikrat »stala na stopničkah«, leta 1976 je po- stala prva športnica knežjega mesta. To je ponovila naslednje leto. Janja Marinc je prvič na celjski vrh zlezla ob koncu sedemdesetih let. Zmago je ubranila leta 1980. Dve leti kasneje je slavila vsestranska celjska športnica Metka Lesjak, toda zaradi kegljaških uspe- hov. Tončka Pečovnik je bila dvakrat najboljša športnica, v letih 1984 in 1986. Tik pred osamosvojitvijo je bil vrstni red na slavnostnih razglasitvah naslednji: 1988 – 1. Jožica Šeško, 2. Marika Kardinar, 1989 – 1. Sonja Mikac, 2. Tanja Gobec, 1990 – 1. Marika Kardinar, 2. Sonja Mikac. Po osamosvoji- tvi je Marika Kardinar zmagala štirikrat. Najboljša Celjan- ka na kegljaških stezah Barbara Fidel, nekdanja kadetska, mladinska in članska svetovna prvakinja ter rekorderka, je bila osmoljenka slavnostnih prireditev: kar dvanajstkrat se je povzpela na oder za zmagovalke, a nikoli na najvišjo sto- pničko. Med prvimi tremi so bile še Mira Grobelnik, Biserka Petak, Marta Zupanc in Andreja Razlag. Je tu treba sploh še kaj dodati? Seveda: prvič so v Celju izbrali najboljši ekipi za leto 1991, Kegljaški klub Celje pa je v ženski konkurenci slavil osemkrat zapovrstjo, skupno dvaindvajsetkrat! Lado Gobec je ugotovil, da je razmah sindikalnega ke- gljanja (športna tekmovanja med podjetji so bila izjemno priljubljena) pripeljal na kegljišča več mladih tekmovalk, zato je leta 1973 ob sodelovanju Jožeta Lubeja ustanovil žensko ekipo, ki je že tri leta pozneje pod Ladovim vodstvom osvojila prvo mesto v jugoslovanskem prvenstvu. Začel se je celjski ženski kegljaški ep. Vsak se enkrat konča. Morda za slednjega še ni prišel njegov čas. Vsaj upamo lahko. »Dean, boš mej kej placa u Celjskem?« me je Lado poklical iz različ- nih delov Evrope. »Zmagal smo!« »Lada zelo pogrešamo« Nada Savić je bila članica izjemne ekipe, ki so jo obču- dovali bogati evropski klubi. »To so bili zlati časi. 23 let smo kegljale skupaj. Dosegle smo vrhunske rezultate. Ti so bili posledica trdega dela in prijateljstva. Bile smo kot družina, Lado nas je držal skupaj.« Nada Savić (Foto: SHERPA) OB ROBU »Prišlo jih je deset, ostale so tri« Mladih kegljačic primanjkuje, ekipi zato pomaga 65-le- tna Jožica Šeško. Deluje neuničljivo, njeni dosežki so še vedno dobri: »Po prvem delu prvenstva smo bile na tretjem mestu z majhnim zaostankom za vodilnima kluboma. Smo homogena ekipa. Naše zmage so bile večinoma dosežene z majhno razliko. Trudimo se,« je začela Jožica in nam edina od igralk sedanje ekipe zaupala svoje mnenje. Ladova ekipa je šestkrat zmagala v ligi prvakinj, petič leta 2014 v nemškem Straubingu (na fotografiji). Naslov je ubranila leto dni kasneje. Dve leti pred njegovo smrtjo je KK Celje osvojil tretje mesto v slovaški Podbrezovi. (Foto: arhiv KK Celje) Vsakega epa je enkrat konec DEAN ŠUSTER Osvojile so vse, kar se je dalo. »In to večkrat,« je pou- darila Nada Savić. Po smrti Lada Gobca je sledil boj za obstanek v prvi slovenski ligi. Zdaj je članska ekipa višje na lestvici. »Zame je še vedno boleča tema, ko govo- rimo o Ladu. Bil je velik šok, ko smo izgubile trenerja in drugega očeta. To je bil po- vod, da smo skoraj vsa de- kleta končala svoje športne poti. Brez njega je bilo vse drugače. Ne znam natančno opisati. Res je tudi, da sem si med tem tudi sama ustvarila družino. Življenje smo zače- le gledati še z drugih zornih kotov. Prej smo živele zgolj za kegljanje. Dobro je bilo za nas, da smo začele končno spoznavati druge plati življe- nja.« Nada je nizala misli, glas ji ni zastal, je pa postal malce tresoč ob spominih na velikega učitelja. »Lado je bil alfa in omega našega kluba. Bil je svetovno znan v kegljanju. Nikogar njemu podobnega ne poznam. Po- polnoma je bil osredotočen na kegljanje, vse mu je po- svetil. Kot trener je nenado- mestljiv. Težko je nekomu, ki ne pozna naše ekipe, vo- diti dekleta. Nočem nikogar užaliti. Upam, da bo vodstvo kluba našlo koga, ki bo vodil dekleta vsaj približno tako, kot je nas Lado. Upam, da se bodo dekleta sedanje ekipe dvignila na srednjo raven in morda kasneje še na višjo.« Vrnila se je k Ladu: »Bil je naš trener in obenem naš drugi oče. Potožile smo mu lahko o vseh težavah, ki smo jih ime- le doma, v šoli, pri treningih. Vedno je pomagal. Zdi se mi, da smo več časa preživele z njim kot s starši. 23 let smo bile z Ladom. Težko je opi- sati, kaj vse smo doživele, od žalosti, veselja, skratka vse možne občutke.« Tudi Nada Savić ne vidi recepta za dvig celjskega ženskega kegljanja. »Mislim, da ga ni. V naši eki- pi smo se našli pravi ljudje na pravem mestu v pravem trenutku. Menim, da se česa takšnega, kar smo storile z Ladom, ne da ponoviti. Zla- tih časov ne bo več. Obenem upam, da se bodo naslednje generacije vsaj približale uspehom iz našega obdo- bja.« Ali podobno razmišlja- jo tudi njene nekdanje soi- gralke? »Seveda, to so moja sestra Rada, Barbara Fidel, Anja Kozmus in druge. Sku- pnih radosti se bomo spomi- njale do konca življenja.« O stanju pravi: »Nisem vajena spremljati zatona kegljanja. Mlade tekmovalke je težko motivirati. A treba je najti pravega človeka. Lado nas je prepričal, da smo prišle na trening, čeprav smo se že od- ločile, da bomo ostale doma. »Predsednik kluba je še ve- dno gospod Roman Gracer. On vodi klub, Anja Kozmus pomaga v pisarni. Anja obe- nem vodi člansko ekipo kot trenerka. Pri vadbi mlajših igralk pomagam z Miro Gro- belnik.« Šeškova je bila del ekipe, ki je osvajala pokale in medalje po vsej Evropi: »To so bili čudoviti časi. Imenitno smo se imele. Zma- govale smo in se veselile. Tudi zato z Miro Grobelnik še vztrajava in pomagava. Morda se nama želja ne bo uresničila. Preprosto osta- jamo brez igralk.« Po smrti Lada Gobca ni bilo lahko: »Uvrščale smo se pri repu razpredelnice. Obstale smo v prvi ligi, kar je bilo bistveno. Kegljanje bi še lahko živelo v Celju, toda podmladka pre- prosto ni. Imeli smo športne igre, pripeljali smo šolarke. Trudili smo se, da bi pri nas ostalo vsaj nekaj deklet. Pri- šlo jih je deset, ostale so tri. Treba je vsaj šest do sedem let treninga, da se prebijejo v člansko ekipo.« Igralke se dobro razumejo, čeprav je članska ekipa glede starosti zelo heterogena. »Sama sem stara 65 let, Mira Gorbelnik Poznal nas je v dušo. Upam, da se bo našel pravi človek in da bo kegljanje v Celju spet zaživelo.« Najboljše celjske judoistke so večkrat namignile, da je bilo včasih težko delati z Marjanom Fa- bjanom, obenem so vedno poudarile, da brez njega ne bi dosegle ničesar. Je bilo podobno z Ladom? »Vseka- kor. Tako smo se sporekle z njim, da ga nismo mogle gledati. A brez njega tudi ni- smo zmogle. Še naprej, po vseh teh letih, nam je težko brez njega in ga zelo pogre- šamo.« jih ima 60. Marija Fras je še med starejšimi. Najmlajša je 14-letna Brina Janjić, ki je kandidatka za slovensko ka- detsko reprezentanco,« pravi Jožica. O fenomenu »enega človeka« je dodala: »Najbolj sem Lada poznala kot stro- kovnjaka. Takšnega Sloveni- ja ni imela. Tudi me, izkuše- nejše, vidimo napake, ki jih počnejo mlajše igralke, a jih ne znamo popraviti. Ladu je to uspevalo. Popravljal nas je tudi takrat, ko smo podrle vseh devet kegljev. Če lučaj ni bil kakovostno izveden, ga ni zanimalo, kaj je pisalo na semaforju. Skrbel je za pogo- je. Bil je trener, organizator, voznik. Pustil je dušo na ke- gljišču. Zelo ga pogrešamo.« V naslednji številki Novega tednika boste lahko prebrali, kako se je kegljanje razvijalo v Žalcu, Štorah, Rogaški Slatini, Šentjurju in Slovenskih Konjicah. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 6, 9. februar 2023 NAŠA TEMA V zadnjih letih so se celjske kegljačice močno odmaknile od nekdanje vrhunske ravni Celjsko žensko kegljanje danes in nikoli … Trenutno so kegljačice Celja tretje na lestvici 1. slovenske lige, kar je zelo dobro v primerjavi z nekaj zadnjimi sezonami. Zato smo že pred tedni vzpo- stavili stik z Anjo Kozmus, še vedno odlično igralko, ki je skromna in je po- stregla le z nekaj osnovnimi podatki, več pa ni hotela razkriti. Odkrita sta bila predsednik kluba Roman Gracer in članica nekdanje izjemne celjske ekipe Nada Savić, a tudi veteranka v celjski ekipi Jožica Šeško ni ničesar skrivala. Pri osvetlitvi zgodovine nam je pomagala Silva Razlag, obenem nam je odgo- vorila na nekaj vprašanj. DEAN ŠUSTER Zlasti nastopi na svetovnih članskih prvenstvih so najboljši pokazatelj uspe- šnosti kluba. To je vrhunskim celjskim kegljačicam uspevalo skozi desetletja. Že na osmem svetovnem prvenstvu leta 1970 sta nastopili dve članici celjskega kluba, Eva Ludvik in Sonja Ocvirk. V času Jugo- slavije nato do vključno leta 1990 nobeno člansko SP ni minilo brez Celjank. Vča- sih jih je bilo v ekipi celo pet od sedmih. Prvi Celjanki z naslovom svetovnih prva- kinj sta bili Janja Marinc in Magda Urh v paru leta 1976 na Dunaju. Celjski ljubitelji športa so ju v velikem številu pričakali na železniški postaji. Leta 1992 so slovenske kegljačice prvič nastopile za samostojno državo. V sedemčlanski odpravi je bilo kar pet Celjank. To se je redno ponavljalo na vseh naslednjih svetovnih prvenstvih do leta 2017. Leta 2009 jih je bilo v izbrani vrsti kar šest. Na SP leta 1992 v Bratislavi je Slovenija osvojila srebrno ekipno meda- ljo, Marika Kardinar pa zlato posamezno in v kombinaciji. Silva Razlag je uradno še vedno članica celjskega klu- ba, ki se mu je priključila leta 1985 in je zanj tekmovala do konca prejšnjega stoletja: »Vse- kakor je nepozaben spomin na leto 1989, ko smo na Dunaju osvojile naslov prvih klubskih svetovnih prvakinj, pod kate- rega smo se že podpisale kot slovenski klub, čeprav Jugo- slavija še ni razpadla. Celjska ekipa je osvajala odličja z ime- ni različnih pokroviteljev. Klub se je imenoval tudi KK Emo Celje, KK Miroteks in KK Lan- teks, od leta 2014 pa samo še KK Celje. Osvojil je 21 medalj Ne vidi recepta za rešitev igralka ni bila izgubljena, naj je bila na začetku še tako ne- bogljena. Iz vsake je poskusil iztisniti najboljše. V prvih letih po razpadu Jugoslavije se je v Celje priselilo veliko družin iz nekdanjih republik in veli- ko teh mladih deklet je prav po njegovi zaslugi namesto na ulici pristalo na kegljišču. Veliko pozornost je namenil vključevanju mladih iz osnov- nih šol ob športnih dnevih in drugih prostočasnih dejavno- stih. Lado jim je bil včasih oče, mama, motivator, trener … Znal je pritegniti tudi spon- zorje, kar je botrovalo velikim uspehom.« Lada Gobca že štiri leta ni več med nami. »Žal se je Lado nenadoma in veliko prezgodaj poslovil. Vrzeli, ki je nastala za njim, ne bo mo- goče nadoknaditi. Nekatere vrhunske članice so prenehale tekmovati zaradi različnih ra- zlogov. Kegljanje fi nančno ni donosno, zato so se številne mlade igralke odločile za za- poslitev, ki jim večkrat ni omo- gočala nadaljevanja rednega treniranja, brez katerega ni vr- hunskih rezultatov.« Ali obsta- ja recept za rešitev trenutnega stanja v KK Celje? »Trenutno ga ne vidim. Večina mladih tekmovalk je končala svojo športno pot, novih pa očitno kegljanje ali ne zanima ali ni- majo pravih spodbujevalcev. Težko je najti pokrovitelja, ko ni več uspehov, ki smo jih bili vajeni. V letošnji sezoni sicer nastopajo precej dobro in lah- ko morda posežejo po naslo- vu državnih prvakinj. Vendar je visoka uvrstitev delno tudi posledica precej slabe konku- rence v slovenskem ženskem kegljanju. Še vedno trdim, da je odhod Lada Gobca močno negativno zaznamoval celjsko žensko kegljanje.« Silva Razlag živi na Ptuju, njena hči Andreja, ki je tudi igrala za Celje, se je preselila v Nemčijo. Na obisk je pripeljala svojo hčer Franzisko, ki se je lani fotografirala z babico. (Foto: osebni arhiv) Naslednja sezona pod vprašajem Roman Gracer v vlogi predsednika vodi Kegljaški klub Celje. Ne pozna nikogar, ki bi bil v Sloveniji tako dolgo na čelu kluba. Teče že 33. leto njegovega vodenja uspe- šnega športnega društva. Njegov Miroteks je bil 14 let sponzor kluba. Veliko uspehov je povezanih z njim. na svetovnih klubskih pokalih od leta 1989, kar enajst zlatih. Na evropskih klubskih pokalih je bil dvakrat prvi. V evropski ligi je osvojil trinajst odličij, kar šest zlatih.« V celjskih vitrinah je 37 mednarodnih klubskih medalj, 19 zlatih, 12 srebrnih in 6 bronastih. Več kot tride- setkrat je bil klub državni pr- vak. »Celjsko žensko kegljanje je bilo več kot štiri desetletja vodilno v svetovnem merilu. Zasluge za to ima vsekakor neumorni trener Ladislav Go- bec, ki je znal v klub pritegniti številne mlade in jih zastrupi- ti s kegljanjem. Zanj nobena O trenutnem stanju je Ro- man Gracer dejal: »Glede na rezultate smo v vrhunski for- mi in težav ni videti. Za to si lastim nekaj zaslug, saj sem vsaj dvakrat tedensko priso- ten na treningih na kegljišču. Skušam motivirati igralke, obenem jim dopovedujem, da se moramo v primeru konca kluba raziti kot veliki zmagovalci in za seboj pusti- ti lepe rezultate.« V zadnjih štirih letih ima več skrbi kot prej v vseh letih skupaj. »Še pred štirimi leti se nisem ukvarjal z logističnimi te- žavami. Vse je reševal Lado Gobec. Nikogar ni pustil k sebi, tudi mene ne. Skrbel sem za denarne, stanovanj- Meni razlogov niso nikoli povedale.« Položaj je absur- den: ekipa je tretja na lestvi- ci po nekaj slabših sezonah, ima desetstezno kegljišče, osnovna denarna sredstva so zagotovljena, obenem klubu grozi razpad. »Ni pred razpa- dom, a je res, da je naslednja sezona vprašljiva. Namreč nihče ne more zagotoviti, da bomo imeli ekipo za prvo slovensko ligo. Imamo nekaj deklet, ki so začela kegljati pred pol leta. Zato ne more- jo tekmovati za prvo ekipo. To so ›punčke‹. Ni me strah za nasledstvo sedanji ekipi, toda dočakali ga bomo šele čez nekaj let. Tri dekleta so obetavna, toda stara so ogrevanja in sanitarij, toda to je skrb ZPO.« Trenutno je veliko odvisno od Anje Koz- mus, ki tekmuje, strokovno vodi ekipo in pomaga v pi- sarni. »Zelo smo odvisni od nje. A želi si ustvariti druži- no. Otrok terja vsaj enoletno odsotnost od kegljišča. Anja je steber naše ekipe.« Gracer- ju je žal, da ni pred nekaj leti zahteval odškodnin za igral- ke, ki so odšle v druge klu- be. Dodal je: »Osemkrat smo med športnimi dnevi gostili osnovnošolke, večinoma iz četrtih in petih razredov. Kar nekaj jih zdaj redno trenira. Toda premostitveni čas do članske ekipe terja svoje. Zdaj imamo štirinajstletno Brino Janjić, ki je evropska prvakinja v svoji starostni kategoriji. Nastopila bo na svetovnem prvenstvu do šestnajst let. Imamo nekaj biserov. Potrebovali bi več igralk. Lahko bi se redno uvrščali med najboljše tri klube v državi. Res je, pogo- varjali smo se s šoštanjskim klubom o sodelovanju. A nič ne bo iz tega, kegljanje ni do- volj priljubljeno.« Roman Gracer (Foto: DŠ) »Skušam motivirati igralke, obenem jim dopovedujem, da se moramo v primeru konca kluba raziti kot veliki zmagovalci in za seboj pustiti lepe rezultate.« ske in šolske težave igralk. Vse drugo je reševal Lado. Zato je po njegovem odho- du zazeval takšen prepad. Nihče se ni znašel, še raču- nalnika nismo znali vklopiti, saj nismo poznali šifre.« Na- mignil je, da bi lahko Gobec bolj porazdelil naloge. Bil je pač priden in je vse opravil sam. »Sploh ni razporejal nalog. Zato je verjetno prišlo do kratkega stika med njim in dekleti, ki so bila njegova desna roka. Še vedno ne po- znam razlogov, zakaj so se umaknila iz kegljanja. Morda bodo omenjene igralke kdaj spregovorile. Mislim na se- stri Savić in Barbaro Fidel. enajst let. Ne želim, da bi bila razočarana in bi bila priča koncu kegljanja v Ce- lju. Če ne bo pomoči Špor- tne zveze Celje in še koga, se zna zgoditi, da bo po vseh uspehih celjskega kegljanja konec.« So namigi, da naj bi bilo kegljišče predano druge- mu namenu, iz trte izviti ali se resnično lahko zgodi kaj takšnega? »Niso iz trte izviti. Kegljišče je bilo zgrajeno za- radi uspehov celjskega klu- ba. Od takrat, od leta 1994, so v njem menjavali le žar- nice. Kegljišče je sicer v do- brem stanju, ker ga skrbno vzdržujemo in pazimo nanj. Nujne so posodobitve glede Tabla s kegljišča Golovec Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 6, 9. februar 2023 NAŠA TEMA Jožica Šeško (Foto: SHERPA) Najprej je bila izmed kegljačic najbolj- ša športnica Celja Eva Ludvik. Prvič ji je to uspelo leta 1970, nato še pet let kasneje. Magda Urh je do tedaj trikrat »stala na stopničkah«, leta 1976 je po- stala prva športnica knežjega mesta. To je ponovila naslednje leto. Janja Marinc je prvič na celjski vrh zlezla ob koncu sedemdesetih let. Zmago je ubranila leta 1980. Dve leti kasneje je slavila vsestranska celjska športnica Metka Lesjak, toda zaradi kegljaških uspe- hov. Tončka Pečovnik je bila dvakrat najboljša športnica, v letih 1984 in 1986. Tik pred osamosvojitvijo je bil vrstni red na slavnostnih razglasitvah naslednji: 1988 – 1. Jožica Šeško, 2. Marika Kardinar, 1989 – 1. Sonja Mikac, 2. Tanja Gobec, 1990 – 1. Marika Kardinar, 2. Sonja Mikac. Po osamosvoji- tvi je Marika Kardinar zmagala štirikrat. Najboljša Celjan- ka na kegljaških stezah Barbara Fidel, nekdanja kadetska, mladinska in članska svetovna prvakinja ter rekorderka, je bila osmoljenka slavnostnih prireditev: kar dvanajstkrat se je povzpela na oder za zmagovalke, a nikoli na najvišjo sto- pničko. Med prvimi tremi so bile še Mira Grobelnik, Biserka Petak, Marta Zupanc in Andreja Razlag. Je tu treba sploh še kaj dodati? Seveda: prvič so v Celju izbrali najboljši ekipi za leto 1991, Kegljaški klub Celje pa je v ženski konkurenci slavil osemkrat zapovrstjo, skupno dvaindvajsetkrat! Lado Gobec je ugotovil, da je razmah sindikalnega ke- gljanja (športna tekmovanja med podjetji so bila izjemno priljubljena) pripeljal na kegljišča več mladih tekmovalk, zato je leta 1973 ob sodelovanju Jožeta Lubeja ustanovil žensko ekipo, ki je že tri leta pozneje pod Ladovim vodstvom osvojila prvo mesto v jugoslovanskem prvenstvu. Začel se je celjski ženski kegljaški ep. Vsak se enkrat konča. Morda za slednjega še ni prišel njegov čas. Vsaj upamo lahko. »Dean, boš mej kej placa u Celjskem?« me je Lado poklical iz različ- nih delov Evrope. »Zmagal smo!« »Lada zelo pogrešamo« Nada Savić je bila članica izjemne ekipe, ki so jo obču- dovali bogati evropski klubi. »To so bili zlati časi. 23 let smo kegljale skupaj. Dosegle smo vrhunske rezultate. Ti so bili posledica trdega dela in prijateljstva. Bile smo kot družina, Lado nas je držal skupaj.« Nada Savić (Foto: SHERPA) OB ROBU »Prišlo jih je deset, ostale so tri« Mladih kegljačic primanjkuje, ekipi zato pomaga 65-le- tna Jožica Šeško. Deluje neuničljivo, njeni dosežki so še vedno dobri: »Po prvem delu prvenstva smo bile na tretjem mestu z majhnim zaostankom za vodilnima kluboma. Smo homogena ekipa. Naše zmage so bile večinoma dosežene z majhno razliko. Trudimo se,« je začela Jožica in nam edina od igralk sedanje ekipe zaupala svoje mnenje. Ladova ekipa je šestkrat zmagala v ligi prvakinj, petič leta 2014 v nemškem Straubingu (na fotografiji). Naslov je ubranila leto dni kasneje. Dve leti pred njegovo smrtjo je KK Celje osvojil tretje mesto v slovaški Podbrezovi. (Foto: arhiv KK Celje) Vsakega epa je enkrat konec DEAN ŠUSTER Osvojile so vse, kar se je dalo. »In to večkrat,« je pou- darila Nada Savić. Po smrti Lada Gobca je sledil boj za obstanek v prvi slovenski ligi. Zdaj je članska ekipa višje na lestvici. »Zame je še vedno boleča tema, ko govo- rimo o Ladu. Bil je velik šok, ko smo izgubile trenerja in drugega očeta. To je bil po- vod, da smo skoraj vsa de- kleta končala svoje športne poti. Brez njega je bilo vse drugače. Ne znam natančno opisati. Res je tudi, da sem si med tem tudi sama ustvarila družino. Življenje smo zače- le gledati še z drugih zornih kotov. Prej smo živele zgolj za kegljanje. Dobro je bilo za nas, da smo začele končno spoznavati druge plati življe- nja.« Nada je nizala misli, glas ji ni zastal, je pa postal malce tresoč ob spominih na velikega učitelja. »Lado je bil alfa in omega našega kluba. Bil je svetovno znan v kegljanju. Nikogar njemu podobnega ne poznam. Po- polnoma je bil osredotočen na kegljanje, vse mu je po- svetil. Kot trener je nenado- mestljiv. Težko je nekomu, ki ne pozna naše ekipe, vo- diti dekleta. Nočem nikogar užaliti. Upam, da bo vodstvo kluba našlo koga, ki bo vodil dekleta vsaj približno tako, kot je nas Lado. Upam, da se bodo dekleta sedanje ekipe dvignila na srednjo raven in morda kasneje še na višjo.« Vrnila se je k Ladu: »Bil je naš trener in obenem naš drugi oče. Potožile smo mu lahko o vseh težavah, ki smo jih ime- le doma, v šoli, pri treningih. Vedno je pomagal. Zdi se mi, da smo več časa preživele z njim kot s starši. 23 let smo bile z Ladom. Težko je opi- sati, kaj vse smo doživele, od žalosti, veselja, skratka vse možne občutke.« Tudi Nada Savić ne vidi recepta za dvig celjskega ženskega kegljanja. »Mislim, da ga ni. V naši eki- pi smo se našli pravi ljudje na pravem mestu v pravem trenutku. Menim, da se česa takšnega, kar smo storile z Ladom, ne da ponoviti. Zla- tih časov ne bo več. Obenem upam, da se bodo naslednje generacije vsaj približale uspehom iz našega obdo- bja.« Ali podobno razmišlja- jo tudi njene nekdanje soi- gralke? »Seveda, to so moja sestra Rada, Barbara Fidel, Anja Kozmus in druge. Sku- pnih radosti se bomo spomi- njale do konca življenja.« O stanju pravi: »Nisem vajena spremljati zatona kegljanja. Mlade tekmovalke je težko motivirati. A treba je najti pravega človeka. Lado nas je prepričal, da smo prišle na trening, čeprav smo se že od- ločile, da bomo ostale doma. »Predsednik kluba je še ve- dno gospod Roman Gracer. On vodi klub, Anja Kozmus pomaga v pisarni. Anja obe- nem vodi člansko ekipo kot trenerka. Pri vadbi mlajših igralk pomagam z Miro Gro- belnik.« Šeškova je bila del ekipe, ki je osvajala pokale in medalje po vsej Evropi: »To so bili čudoviti časi. Imenitno smo se imele. Zma- govale smo in se veselile. Tudi zato z Miro Grobelnik še vztrajava in pomagava. Morda se nama želja ne bo uresničila. Preprosto osta- jamo brez igralk.« Po smrti Lada Gobca ni bilo lahko: »Uvrščale smo se pri repu razpredelnice. Obstale smo v prvi ligi, kar je bilo bistveno. Kegljanje bi še lahko živelo v Celju, toda podmladka pre- prosto ni. Imeli smo športne igre, pripeljali smo šolarke. Trudili smo se, da bi pri nas ostalo vsaj nekaj deklet. Pri- šlo jih je deset, ostale so tri. Treba je vsaj šest do sedem let treninga, da se prebijejo v člansko ekipo.« Igralke se dobro razumejo, čeprav je članska ekipa glede starosti zelo heterogena. »Sama sem stara 65 let, Mira Gorbelnik Poznal nas je v dušo. Upam, da se bo našel pravi človek in da bo kegljanje v Celju spet zaživelo.« Najboljše celjske judoistke so večkrat namignile, da je bilo včasih težko delati z Marjanom Fa- bjanom, obenem so vedno poudarile, da brez njega ne bi dosegle ničesar. Je bilo podobno z Ladom? »Vseka- kor. Tako smo se sporekle z njim, da ga nismo mogle gledati. A brez njega tudi ni- smo zmogle. Še naprej, po vseh teh letih, nam je težko brez njega in ga zelo pogre- šamo.« jih ima 60. Marija Fras je še med starejšimi. Najmlajša je 14-letna Brina Janjić, ki je kandidatka za slovensko ka- detsko reprezentanco,« pravi Jožica. O fenomenu »enega človeka« je dodala: »Najbolj sem Lada poznala kot stro- kovnjaka. Takšnega Sloveni- ja ni imela. Tudi me, izkuše- nejše, vidimo napake, ki jih počnejo mlajše igralke, a jih ne znamo popraviti. Ladu je to uspevalo. Popravljal nas je tudi takrat, ko smo podrle vseh devet kegljev. Če lučaj ni bil kakovostno izveden, ga ni zanimalo, kaj je pisalo na semaforju. Skrbel je za pogo- je. Bil je trener, organizator, voznik. Pustil je dušo na ke- gljišču. Zelo ga pogrešamo.« V naslednji številki Novega tednika boste lahko prebrali, kako se je kegljanje razvijalo v Žalcu, Štorah, Rogaški Slatini, Šentjurju in Slovenskih Konjicah. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 6, 9. februar 2023 KRONIKA Napadli mladoletnika Policisti še vedno iščejo skupino neznancev, ki so pretekli teden napadli dva mladoletnika. Primer se je zgodil v Voj- niku. Neznanci so pristopili k mladoletnikoma, ju napadli ter od njiju zahtevali denar. Ko so dobili denar, so s kraja pobegnili. Oba mladoletnika sta zaradi poškodb morala poiskati tudi zdravniško pomoč. Pri razglednem stolpu umrl delavec Minuli petek pred 9. uro zjutraj se je na delovišču pri raz- glednem stolpu v Rogaški Slatini zgodila tragična delovna nesreča. Policisti in kriminalisti so na kraju ugotovili, da se je pri delu na gradbišču smrtno ponesrečil 46-letni mo- ški, državljan Bosne in Hercegovine. Ogled kraja nesreče je prevzel dežurni preiskovalni sodnik, prav tako sta se ogleda udeležila dežurni državni tožilec iz Celja in delovni inšpektor. Kot je po nesreči poročal spletni portal krajina.ba iz Bosne in Hercegovine, je šlo za tamkajšnjega državljana, očeta treh otrok, ki je delal v Sloveniji. Na Celjskem sta se v zadnjih dneh zgodili še dve delovni nesreči. V soboto so policisti in reševalci morali v eno od celjskih podjetij. 30-le- tni delavec si je pri nameščanju težjih kovinskih profi lov na dvigalo huje poškodoval roko. V Založah na območju Policijske postaje Žalec se je huje poškodoval 56-letni mo- ški, in sicer pri podiranju dreves v gozdu. Pijan in brez veljavnega vozniškega dovoljenja Celjski prometni policisti so minulo soboto malo pred polnočjo v Celju obravnavali voznika tovornega vozila, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in celo pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom je namreč poka- zal, da je imel malo več kot promil alkohola v krvi. Vozni- ku so zasegli vozilo, zoper njega bo sledil tudi obdolžilni predlog. Za prekršek vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja je predpisana globa 500 evrov, za prekršek vo- žnje pod vplivom alkohola pa 900 evrov. Pijanega voznika avtomobila so dan pred tem policisti ustavili tudi v Rogaški Slatini. V krvi je imel malo manj kot dva promila in pol alkohola. Voznika so pridržali do streznitve, tudi njega čaka obdolžilni predlog. Prevažal ukradeno vozilo Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje so na počivališču Lopata ustavili državljana Romunije, ki je vozil tovorno vozilo s priklopnikom. Na njem je imel naloženih več rabljenih vozil. Policisti so med nadzorom ugotovili, da je bilo eno od naloženih vozil ukradeno na območju Francije. Vozilo so zasegli, zoper voznika bodo podali kazensko ovadbo. Kriminalisti so pred dnevi izsledili in prijeli 38-letne- ga moškega, ki naj bi v petek v Linhartovi ulici pred celjski zapor nastavil sumljiv predmet, za katerega so policisti posumili, da bi lahko šlo za eksplozivno sred- stvo. Zato so zavarovali celotno območje okoli celjske tržnice in celjskega zapora. Na kraju so pri zavarovanju območja sodelovali celjski poklicni gasilci. SIMONA ŠOLINIČ Strah in sum, da gre za eksplozivno snov, sta bila v petek toliko večja, saj je znano, da v celjskem zaporu prestaja kazen tudi kar nekaj vidnejših slovenskih obsojencev, ki so bili člani združb, ki bi lahko bile nevarne. (Foto: LŽ) Policisti Policijske postaje Celje so 2. februarja po odredbi sodišča v Celju opravili hišno preiskavo pri 58-letnem Celjanu. V njej so našli in za- segli revolver z nabojem kalibra 357 magnum in 63 nabojev kalibra 7.62. Kršitelju so izdali odločbo o prekršku zaradi kršitev določil Zakona RS o orožju. (Foto: PUC) Policija: »Celje ostaja varno mesto!« Zasegli so mu revolver V zgodnjih urah minuli pe- tek je bilo že v okoliških uli- cah mogoče zaznati, da se v bližini zapora nekaj dogaja. Na kraj so morali priti celo bombni tehniki specialne enote policije, ki so predmet pregledali in ugotovili, da ne gre za eksplozivno sredstvo. Predmet je bil nastavljen pred enim od vhodov v stav- bo zapora. Moškega bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost, zaradi česar mu grozi do tri leta zapora. 38-letnemu moške- mu, ki je doma na žalskem območju, so prostost odvze- li že isti dan v popoldanskih urah in ga po opravljenih preiskovalnih dejanjih spu- stili na prostost. Kot so spo- ročili s celjske policije, so osumljenca v preteklosti že dvakrat obravnavali zaradi sumov storitve kaznivih de- janj z elementi nasilja. Vandalski pohodi To je sicer že drugi vidnejši primer akcije, ki je zahtevala več ekip za preverjanje, ali gre za nevaren oziroma eksplozi- ven predmet. Spomnimo samo na dogodek sredi januarja, ko so morali policisti s pomočjo gasilcev evakuirati dve največji trgovski središči v Celju zaradi elektronskega sporočila, da je v njiju eksplozivno sredstvo. Sočasno s tem obvestilom je policija prejela še obvestilo moškega, ki je grozil s storitvi- jo samomora pred vrati enega od trgovskih središč. Ta primer policisti še preiskujejo, saj so obvestila o bombi v trgovskih središčih prejeli tudi v Maribo- ru in Ljubljani. Ne le tovrstni primeri, v zadnjih tednih na Celjskem presenečajo tudi primeri van- dalizma. Poročali smo že o uničevanju tabel z navodili ob napravah za fi tnes na prostem v Vojniku, o skrunitvi spomeni- ka Vojna in mir na Gledališkem trgu in pročelja bližnje stavbe, v kateri ima sedež Koronarni klub Celje. Nato je odjeknila novica o vandalih, ki so uničili več kot 20 na novo zasajenih dreves po Celju. Kaj pravi policija? Nekateri menijo, da se je sto- pnja varnosti v Celju nekoliko znižala glede na zgostitev tovr- stnih dejanj, vendar na celjski policiji pravijo, da statistika ne izkazuje porasta takšnih pri- merov: »V zadnjih letih se je na območju Policijske postaje Ce- lje občutno znižalo število vseh obravnavanih kaznivih dejanj, preiskanost pa je narasla. Lani je znašala 54 odstotkov. Med drugim se je zmanjšalo tudi število hujših kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete ter kaznivih dejanj z elementi na- silja.« A hkrati dodajajo, da je res, da imajo nekatera kazniva dejanja večjo medijsko izpo- stavljenost. »Tako je bilo tudi v primerih najave eksplozivnih teles v nakupovalnih središčih, poškodovanja dreves v Celju ter poškodovanja spomenika oziroma pročelja stavbe na Gledališkem trgu ter ne naza- dnje petkovega dogodka pred celjskimi zapori. Omenjeni dogodki so se zgodili v zelo kratkem časovnem razponu in so bili prav zaradi zgošče- nega sosledja bolj odmevni, kot bi bili sicer, zato so morda pri nekaterih občanih vplivali na občutek varnosti. Vendar Celje, tako statistično kot tudi sicer, ostaja varno mesto,« pra- vijo na PU Celje. Število obravnavanih ka- znivih dejanj se je v Celju v zadnjih desetih letih prepo- lovilo, dvignila se je njihova preiskanost. Zvišal se je tudi delež kaznivih dejanj, ki jih policisti zaznajo sami. Za več kot četrtino se je zmanj- šalo število kršitev javnega reda in miru. Kadar gre za lažne najave do- mnevnih eksplozivnih teles, je preiskanost pogosto odvisna od posamične situacije. »In tudi od tega, ali gre za posamične ›lokalne‹ storilce ali za izvršitev kaznivega dejanja, ki presega okvire Slovenije. V prvem pri- meru je preiskovanje hitrejše. V primerih, kjer je vezano na sodelovanje organov pregona tujih držav, kot je v primeru zadnjih obravnavanih kaznivih dejanjih, torej naznanil eksplo- zivnih teles v trgovskih sredi- ščih, pa obsežnejše in daljše,« še dodajajo na policiji. V vseh najavah, ki so jih doslej policisti obravnavali na območju Policij- ske postaje Celje, nikoli ni bilo primera, da bi bilo eksplozivno telo dejansko nastavljeno. Tudi v »civilu« »Poleg rednega dela s poli- cijskimi patruljami in z dru- gimi oblikami policijskega dela policisti večkrat tedensko izvajajo tudi obhode v civil- nih oblačilih, večkrat teden- sko skupaj opravljajo naloge tudi s predstavniki mestnega redarstva in policisti vodniki službenih psov Policijske po- staje vodnikov službenih psov Celje. Poleg njih dnevno na ob- močju Celja naloge opravljajo tudi kriminalisti sektorja kri- minalistične policije in patru- lje Postaje prometne policije Celje ter Policijske postaje za izravnalne ukrepe,« pravijo na celjski policiji. Od domnevnih eksplozivnih sredstev do vandalizma Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 6, 9. februar 2023 ZA ZDRAVJE Kajenje ubije deset ljudi vsak dan Za uspešno odvajanje od kajenja je ključna kombinacija vedenjske terapije, farmakološkega zdra- vljenja in terapevtskega pristopa. Na uspeh vplivajo tudi motivaci- ja, stopnja nikotinske odvisnosti, starost in drugi osebni dejavniki bolnika. Zdravniki in drugi zdra- vstveni delavci se morajo za izva- janje teh dejavnosti usposabljati, da pridobijo znanja in spretnosti. Vsak konec januarja obeležujemo dan brez ciga- rete, ko zdravstveni strokovnjaki kadilce spodbujajo k opustitvi kajenja. Podatki kažejo, da se razširje- nost kajenja v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije, kar je še vedno veliko. Zaskrbljujoče je, da je spletna razi- skava SI-PANDA v Sloveniji pokazala, da se je v času pandemije precejšen delež ljudi, ki so bili že kadilci, odločilo kaditi celo več kot pred njo. SIMONA ŠOLINIČ kadi, zato je iskanje učinko- vitih posredovanj za opustitev kajenja bistvena naloga zdra- vstvenih delavcev. Opustitev kajenja je eden najpomemb- nejših načinov za izboljšanje Dobra in slaba novica Čeprav razširjenost kajenja med mladimi v Sloveniji počasi upada, podatki še vedno kažejo, da tisti, ki po tobačnih iz- delkih posežejo prej, pogosteje kadijo v kasnejših starostnih obdobjih in imajo več težav ob opustitvi. Težave z zdravjem in zasvojenost z nikotinom niso povezane le s kajenjem cigaret, temveč tudi z uporabo drugih izdelkov, ki vsebujejo to snov – v zadnjem času so med mladimi v ospredju predvsem elektronske cigarete in tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva. Nikotin v telesu med drugim vpliva na delovanje možganov uporabnika, saj je povezan s sistemom nagrajevanja, kar vpliva na razvoj zasvojenosti. Pri prenehanju je problematič- na predvsem psihična odvisnost, saj simptomi fi zične odvisnosti pri odvajanju izzvenijo v nekaj dneh, medtem ko se nekateri uporabniki s psihično zasvojenostjo lahko borijo tudi po več let. Katastrofalne posledice kajenja Na kadilce je imela epidemija velik vpliv, predvsem zato, ker je nekoliko omejila dostopnost do različnih oblik pomoči pri opuščanju kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Prej ko posameznik preneha kaditi in uporabljati druge tobačne izdelke, večje so koristi za njegovo zdrav- je. Največje koristi za zdravje posameznik izkusi, če kajenje opusti pred štiridesetim letom. Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in oži- lja, bolezni dihal, raka pljuč in številnih drugih vrst raka. Po- večuje smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja ter dihal, okužb, sladkorne bolezni in številnih drugih bolezni. Pri bolnikih, ki imajo kronične bolezni, po- vezane s kajenjem, opustitev kajenja zmanjša tveganje za nadaljnje zaplete in podaljša pričakovano življenjsko dobo. Kajenje tobaka je vodilni vzrok hude pljučne bolezni, kronič- ne obstruktivne pljučne bole- zni in pospešuje napredova- nje bolezni. Opustitev kajenja upočasnjuje napredovanje bolezni, zmanjšuje stopnje poslabšanja, povečuje učinko- vitost zdravljenja in izboljša kakovost življenja kadilcev, ki imajo kronično obstruktiv- no pljučno bolezen. Še vedno velik del bolnikov s kronično obstruktivno boleznijo pljuč V Sloveniji je dostopen brezplačen svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77 . Telefon deluje vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. prognoze stanja bolnikov s kronično pljučno boleznijo. Zdravniki, ki zdravijo bolnike z obolenji dihal, imajo zato po- membno vlogo pri motivaciji bolnikov, da opustijo kajenje. Tobačni dim je zapletena mešanica več kot pet tisoč kemikalij oziroma rakotvornih snovi in strupov, ki povzročajo bolezni pri ljudeh. Priz orišče: Staro mestno jedro Ptuja Or ganizat orji: Zavod za turizem Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj 11. 2. ob 11.00 OTVORITVENA ETNO POVORKA 12., 13., 14., 16. in 20. 2. ob 18.00 SPOZNAJTE AVTOHTONE PUSTNE LIKE 15. 2. DAN KURENTOVIH IN KORANTOVIH SKUPIN 16.30 kurenti/koranti – otroci 17.30 kurenti/koranti – odrasli 17. 2. ob 18.00 NOČNI SPEKTAKEL V času Kurentovanja: PUSTNO DOGAJANJE V MESTU Z GLASBENIM PROGRAMOM IN OTROŠKIMI ANIMACIJAMI Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net Kurentovanje 2023 11. 2.–21. 2. 2023 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 6, 9. februar 2023 ŠPORT NA KRATKO Celjanke obtičale v polfinalu Podčetrtek: Na zaključnem turnirju slovenskega pokala v futsalu, ki bo 17. in 18. fe- bruarja v Podčetrtku, se bo Dobovec v polfinalu pomeril z vrhniškim Silikom, kar bo najbrž finale pred finalom. Drugi par sestavljata Dobre- polje in Bronx. V ženskem finalu se bosta presenetlji- vo pomerili ekipi Košane in Extrema. Celjanke, ki vodijo v prvenstvu brez poraza, so v polfinalu v Pivki po izvaja- nju šestmetrovk premagale Košano, nato so izpadle za- radi administrativne napake. V ekipi je bila igralka, ki ni Le še 9 centimetrov od Romana Leška in 18 od svojega trenerja »Rekordni skok sploh ni bil dober!« Najboljša športnica Celja v minulem letu Tina Šutej je izjemno začela sezono. Že v januarju je bila odlična, v drugem dnevu tega meseca pa je na atletskem mitingu v Ostravi preskočila 4,82 metra ter izboljšala svoj državni dvoranski in tudi absolutni rekord v skoku s palico. DEAN ŠUSTER To je tudi najboljši dosežek sezone na svetu, kar Tino navdaja z optimizmom pred dvema letošnjima velikima tekmovanjema. Ne čuti posledic poškodb Ko je bila letvica na 4,42, 4,52, 4,62 in 4,72 metra, jo je Tina vsakokrat preskočila v prvem poskusu. Višino 4,82 metra je zmogla v tretjem poskusu. Letvica je bila nato na 4,86 metra zanjo previso- ka. Na Češkem je Tina Šutej dejala: »Po tretjem posku- su sem pozorno opazovala, kako se giblje letvica, ki sem se je dotaknila. Ostala je na stojalu, ki je bilo 4,82 metra visoko. Bila sem zelo vesela. To je zame izvrsten dosežek in pomemben pokazatelj, da je bilo pripravljalno obdobje zelo dobro. Že prej sem vede- la, da lahko dosežem državni rekord. Čakam še na nove pa- lice, ki bodo prispele iz ZDA. Poleg tega ne čutim posledic poškodb iz prejšnje sezone.« Pred tekmo v Ostravi ni priča- kovala tako dobrega rezultata: »Izšlo se je, res sem imela do- ber nastop. Imam pa še večje želje. Ne bom se ustavila na tej višini. Zalet je bil odličen, a potem mi ni uspelo uskladiti Upravni odbor Atletske zveze Slovenije je napovedal, da bodo izvedena vsa predvidena državna dvoranska pr- venstva. Nekatera bodo v Zagrebu, ker se je zrušila streha centra v Češči vasi pri Novem mestu, kjer je edina pokrita krožna 200-metrska steza v državi. Državno člansko prven- stvo bo v Zagrebu 18. in 19. februarja v sklopu hrvaškega prvenstva. Nekatere tehnične discipline bodo morali izpe- ljati v slovenski dvorani, najverjetneje v Celju. vboda palice. Zato posledično izgubljam podporo in ne mo- rem usklajeno dvigniti telesa ter izgubim oporo v palici.« Veliko prostora za napredek S Tino Šutej smo se po- govarjali v nedeljo na Kla- divarjevem stadionu. »Izo- gnila sem se poškodbam in tudi bolna nisem bila. Med vadbo se je izkazalo, da iz- boljšujem tehnično izvedbo skoka. Na prvih treh letošnjih tekmah se je to tudi videlo. Moje povprečje je bilo 4,76 metra.« Rekordni dosežki so ponavadi plod skoraj po- polne izvedbe posameznika. Toda Tina presenetljivo trdi: »Skok zagotovo ni bil dober. Tudi trenerjevo mnenje je enako. Ponovno sem se med dvigom preveč oddaljila od palice. Za napredek je še veliko prostora.« To Tinino prepričanje zelo veseli. »Pred mano sta dve tekmi v Franci- ji. Pravzaprav so mi na voljo vse tekme, ki si jih želim. Zaradi priprav na evropsko dvoransko prvenstvo jih bova s trenerjem skrbno izbirala. Ta teden spet trdo treniram, zato bom v Franciji najbrž utrujena. Toda pomemben je nastop na velikem tekmova- nju, tam moram biti najbolje pripravljena.« Želi preleteti pet metrov Morda bo Tina kmalu so- delovala na tekmi z izostreno konkurenco in najbrž bo prej ali slej naneslo, da bo letvica postavljena na višino 4,90 metra. »Menim, da lahko pre- letim letvico na tej višini. V to sem še bolj prepričana po ogledu posnetkov, ko uvidim, kje delam napake. Če bi jih odpravila, je možno marsikaj. Seveda je nujna tudi dobra dnevna forma. Na evropskem prvenstvu marca v Istanbulu želim osvojiti medaljo, moj dolgoročni cilj je skok več kot pet metrov.« V Narodnem domu, kjer je prejela prizna- nje za najboljšo športnico Celja v letu 2022, se je dobro počutila. »Vesela sem bila. Lepo je bilo. Celje ima veliko vrhunskih športnikov. Verja- mem, da jih bo imelo tudi v naslednjih letih. Upam, da bo imel Kladivar še več dobrih atletov, da bo stadion kmalu urejen in da bomo lahko z veseljem trenirali.« Tetiva ne povzroča težav »Po hitrem preskoku zače- tnih višin je sledil rekord mi- tinga, ko je bila Tina uspešna pri poskusu čez višino 4,71 metra. Ko je izboljšala dr- žavni rekord, se je rahlo do- taknila letvice. Na prejšnjih višinah je bila prepričljiva. Tekma je bila resnično zelo dobra. Težav s poškodbo Tina ni imela, tudi s tetivo ne. Si- cer je tako pozimi, ampak mi- slim, da bo enako tudi poleti in da se bo dobro izšlo. Poča- kati moramo torej na poletno sezono, toda zaenkrat je Tina dobrega zdravja, izidi pa so lepa popotnica za nadaljeva- nje sezone,« je povedal njen trener Milan Kranjc. Tina je prejšnji državni rekord (4,80 metra) postavila 5. marca lani v francoskem Rouenu. Še ena dobra novica za AD Kladivar Celje je prišla iz Zagreba: na dvoranskem mitingu je Tia Tanja Živko postavila držav- ni rekord za mlajše mladin- ke v teku na 1.500 metrov (4:26,69). Krka skoraj poplavila Zlatorog Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 14. krogu prve slo- venske lige premagali ekipo Krke z 31 : 27. Na svoji prvi liga- ški tekmi po daljšem premoru zaradi nedavnega svetovnega prvenstva so osvojili obe točki in se utrdili na prvem mestu na lestvici. Prisotni v dvorani Zlatorog so najprej z minuto molka po- častili spomin na nekdanjega predsednika RK Gorenje Vele- nje in Rokometne zveze Slove- nije Franca Plaskana. Zapravili osem golov prednosti Za zmago nad srčnimi No- vomeščani so se morali Celjani pošteno potruditi. Sodnika Igor in Dejan Ivančič sta imela veli- ko dela. Pokazala sta kar štiri rdeče kartone. Pri domačinih ga je povsem neupravičeno prejel Aleks Vlah, pri gostih so »pordečeli« trener Mirko Sko- ko, Žan Grojzdek in Veljko Sta- nojević. Po prvem polčasu ni kazalo na dramo, saj so gosti- telji tik pred odhodom na veliki odmor po golu Tadeja Mazeja imeli kar osem zadetkov pred- nosti. A nato so, misleč, da je vse že odločeno, igrali zelo me- Tina Šutej in Milan Kranjc med analizo skokov. (Foto: Peter Ka- stelic) Šutejeva je bila zelo zadovoljna z zaletom, obenem je poudarila, da se med dviganjem preveč oddalji od palice. (Foto: SHERPA) imela pravice nastopa. Na parket sicer ni stopila, toda sledila je uspešna pritožba domače ekipe. V Celju spet Ogrizek, Nemeček … Celje: Hokejisti moštva LedX Celje so bili boljši od ekipe Vojvodine s 5 : 1 in so potrdili vodilni položaj pred končnico lige IHL. Dva gola je dal Jure Sotlar, po enkrat so zadeli Mi- kus Mintautiškis, Žan Flajs in Nejc Kastelic. Na drugem me- stu je Triglav, tretja je Crvena zvezda, četrti so hokejisti Sla- vije iz Zaloga. V četrtfinalu se bodo varovanci trenerja Gala Korena pomerili z Mariborom na tri zmage, prvi obračun bo 18. februarja v Celju. Zgodaj med najboljšo četverico Celje: Na zaključni turnir Jadranske lige so se že uvr- stile košarkarice Cinkarne, črnogorske Budućnosti in srbske Vojvodine. Celjanke so tekmo četrtega kroga Ja- dranske superlige odigrale v soboto, ekipo Duge iz Šabca so odpravile z 99 : 64. Po sta- tističnem učinku so izstopa- le Blaža Čeh, Lea Bartelme, Mojca Jelenc in Sophia Gbe- muotor. Komerički nabiral izkušnje Dresden: V Nemčiji je bila tekma svetovnega pokala v hitrostnem drsanju na krat- ke proge, kjer je mlad Ce- ljan Tibor Komerički nabi- ral izkušnje. Na kilometrski razdalji je bil 55., na progi, dolgi 500 metrov, pa za eno mesto boljši, ko je izboljšal državni rekord. Ta teden se bo udeležil še tekme na Ni- zozemskem. Fis tekma na Celjski koči! Celje: Smučarski klub Ce- lje bo čez devet dni prvič go- stil tekmo pod okriljem Med- narodne smučarske zveze v slalomu na Celjski koči. V soboto in nedeljo (18. in 19. februar) organizatorji priča- kujejo 150 tekmovalcev iz 20 držav. Dva člana celjskega kluba sta trenutno na sve- tovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji, Martin Čater in Anja Oplotnik. (DŠ) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 6, 9. februar 2023 ŠPORT Veliko nagrajenih v dvorani Narodnega doma Še o posebnih priznanjih Športne zveze Celje Tudi letos je bila slavnostna prireditev Športnik Ce- lja zadnji ponedeljek v januarju. Sekretar Športne zveze Celje Hasan Ibrić je ob upoštevanju določil v pravilniku zveze poskrbel za številna priznanja špor- tnikom, trenerjem, športnim delavcem … DEAN ŠUSTER dlo. T o so Dolenjci izkoristili in v 48. minuti izenačili na 24 : 24. »Pivovarji« so se odlično odzvali in z delnim izidom 4 : 0 razblinili dvome o zmagoval- cu. Po pet golov so dali Tilen Strmljan, Mitja Janc in Aleks Vlah, s 14 obrambami se je izkazal Gal Gaberšek. Danes bodo v ligi prvakov gostovali v francoskem Nantesu. »Preveč sproščeni« »Prva tekma po daljšem pre- moru je vedno zelo zahtevna. Velikokrat se zgodijo prese- nečenja, mi ga nismo dopu- stili. Prvi polčas smo odigrali odlično, priigrali smo si sedem golov naskoka pred nadaljeva- njem. Potem smo bili preveč sproščeni. Dogajalo se je mar- sikaj, pomembno je, da smo Zlato priznanje Volfandu in Šrotu Zlato priznanje za pomoč pri razvoju celjskega športa je prejel Jože Volfand. V več kot 50-letnem obdobju javnega delovanja je zasnoval, vodil in (so)izvajal številne projekte, ki so pomembno prispevali k ugledu mesta Celje. Posebno vlogo je imel pri snovanju in pisanju prispevkov za zadnji dve pomembni monografi ji s področja celjskega športa: za slovensko 125 let športa v Ce- lju in za angleško International children games: 50 years. Le- topis Celja je Fit media, kjer je bil Volfand direktor, izdajala v sodelovanju z Mestno občino Celje in v katerem je imel celj- ski šport vedno svoje mesto. Volfand je ponosen tudi na monografi jo 80 let nogometa v Celju. Zlato priznanje Športne osvojili dve točki,« je govoril trener celjske ekipe Alem To- skić. Strateg Krke Mirko Sko- ko je bil živčen že v uvodnih minutah, sodnika sta ga na tri- buno poslala v prvem polčasu: »Do odmora smo storili pre- več tehničnih napak. Nismo se uspeli navaditi na sodniški kriterij, na parketu je bilo mal- ce zmedeno. V nadaljevanju smo se prilagodili sodniškemu kriteriju, v obrambi smo igrali boljše. Spet smo dokazali, da se lahko kosamo z najboljši- mi slovenskimi moštvi in še naprej čakamo na skalp enega od klubov, ki je pred nami na lestvici.« Njegov pomočnik je precej bolje vodil dolenjsko moštvo, ki je bilo v prvih 18 minutah drugega dela boljše od Celja za sedem golov. DŠ zveze Celje je Bojan Šrot pre- jel za razvoj celjskega športa in športne infrastrukture. V vlogi župana Mestne občine Celje med letoma 1998 in 2022 je gradil in posodabljal športno infrastrukturo, med drugim so v njegovih mandatih zrasli nogometni stadion, dvorana Zlatorog, nova Celjska koča, po- skrbel je za prenove drsališča, Skalne kleti, dvorane Golovec, letnega kopališča, pohodnih poti okrog Šmartinskega jezera. Imel je posluh za sofi nanciranje športnih dogodkov, ki so Celje postavili na zemljevid sveta. Dobitnica srebrnega priznanja za pomoč pri razvoju celjskega športa je bila Brigita Fižuleto za več kot 35 let delovanja v am- bulanti medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Celje, kjer opravljajo testiranja in meritve večine celjskih špor- tnikov in športnic. Za 35 let neprekinjenega dela v športu je bil s srebrnim priznanjem zveze nagrajen Bojan Bajec. Leta 1987 je uradno začel delo kot vaditelj in nato nadaljeval kot trener gimnastike, deloval je v kegljanju, sodeloval pri programih Olimpijske kartice, delal kot sekretar Športne zveze Celje in organiziral množične športne prireditve v Celju. Podeljene tri zlate plakete Zlato plaketo Športne zveze Celje so prejeli dva posamezni- ka in en klub. Za pomemben prispevek k razvoju celjskega športa in 45 let neprekinjene- ga dela v športu je bil nagrajen Marjan Fabjan. Bil je ustano- vitelj Judo kluba Z´dežele Sankaku Celje in trener. Nje- gove varovanke so osvojile šest olimpijskih medalj. Leta 2012 je prejel Bloudkovo nagrado. Rokometni klub Celje Pivovar- na Laško je v svoji 75-letni zgo- dovini delovanja osvojil naslov evropskega prvaka leta 2004, zmagal je v evropskem super- pokalu, 25-krat je bil slovenski prvak. Irena Naglav iz Športne- ga društva Gaberje 45 let nepre- kinjeno dela v vodstvu društva, kjer je 41 let nosilka akcije Ci- cibaniada. Posebna priznanja za športne uspehe invalidov so prejeli Henrik Plank, Metoda Žnidarec, Radosav Matić, Jer- neja Štarkel, Nejc Stakne, Aleš Povše, Franček Gorazd Tiršek, Nenad Stojaković, David Škor- janc, ekipe košarkarjev, atletov in športnih ribolovcev ter iz Medobčinskega društva sle- pih in slabovidnih Marija Fras. Zlato priznanje Športne zveze Celje je dobil Drsalni klub Celje za 75 let neprekinjenega delo- vanja. S srebrnim priznanjem je bil nagrajen Franc Grahek za 35 let delovanja v športu. Bronasta priznanja so prejeli Daša Grm, Društvo maratoncev in poho- dnikov Celje, Društvo vodnih in obvodnih športov Sailor club Celje in Robert Stepišnik. Po- sebnih priznanj zveze sta bila deležna Freestyle klub Celje in Lea Bartelme. Priznanja za strokovno delo Vodstvo Športne zveze Celje je podelilo tudi bronaste plake- te (Srečko Jošt, Marko Jugović, Aleksandra Lešek, Slavko Hor- vat) in srebrne (Dušan Konda, Herman Wirth, Boris Vrščaj). Prav je, da so bili izpostavljeni najuspešnejši trenerji in tre- nerke. Priznanja za strokovno delo so prejeli Miro Kocuvan starejši (trener Matica Iana Gučka), Milan Kranjc (Tina Šutej), Romeo Živko (Jan Vu- ković), Marjan Fabjan (trener vseh selekcij Sankakuja), Ina- ki Gomez (Martin Srabotnik), Jan Strmole in Albin Simonič (Sara Čopar), Gregor Koštomaj (Martin Čater), Robert Mastnak (Tim Mastnak), Sašo Popović (Maj Grunt Vidmar, Armin Ha- sanović), Uroš Bernard (trener vseh selekcij v Hyongu), Bog- dan Robnik (Nataša Robnik), Damir Grgić (ŽKK Cinkarna Celje), Andreja Gorjup in Re- nato Šterman (Franček Gorazd Tiršek) in Sašo Kajtna (Marija Fras). Spomnimo: najboljša športnika v letu 2022 sta bila Tina Šutej in Tim Mastnak, med ženskimi ekipami so zma- gale košarkarice Cinkarne, med moštvi so bili najboljši rokome- taši Celja Pivovarne Laško. Foto: SHERPA Dvorana Narodnega doma je bila polna. Z leve sedijo Jože Volfand, Katarina Karlovšek, Bojan Šrot, Miro Cerar, Saša Jeram, Matija Kovač in Gregor Deleja. Sedmič zapovrstjo so najboljšo žensko ekipo imele igralke ŽKK Cinkarna Celje. Priznanje je prevzela kapetanka Maruša Seničar, ki stoji med predsednico Športne zveze Celje Sašo Jeram in celjskim županom Matijo Kovačem. Bronasto priznanje Športne zveze Celje je za 25 let delovanja dobilo Društvo maratoncev in pohodnikov Celje, prevzel ga je predsednik društva Odon Simonič (desno), izročil mu ga je Andrej Šušterič. Aleks Vlah je kot kapetan Celja Pivovarne Laško prevzel priznanje za najboljšo moštvo v Celju v letu 2022. V soboto je vseh pet golov dal v drugem polčasu. Poleti se mu obeta prestop v Aalborg, s katerim se lahko nadeja uvrstitve v finale lige prvakov. Priznanje mu je izročil Vlado Bojović, ki je igral v finalu pokala prvakov. (Foto: SHERPA) Zlasti je bila zahtevna iz- vedba televizijskega prenosa (ob prejšnji pripravi posnet- kov nominirancev in nekate- rih dobitnikov nagrad), kar je Uroš Kranjc s sodelavci na Televiziji Celje mojstrsko iz- peljal. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 6, 9. februar 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 13. februar, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Kaj si bukav in stojiš kot lipov bog Pomembno vlogo dreves v življenju ljudi bo predstavila Janja Sivec, etnologinja in interpretatorka kulturne dediščine. V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 15. februar, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava: Zimski dremež Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. ČETRTEK, 16. februar, ob 17.30 ODDELEK GLASBA-FILM Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom. Foto: Mojca Videmšek Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 2. 18.00 Dom svobode Zidani Most Kajuh – pesnik občutij Proslava ob kulturnem prazniku 19.00 Dom kulture Velenje Kajuhova večerna impresija Koncert MePZ Svoboda Šoštanj ob 100-letnici rojstva Karla Destovnika Kajuha 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev GŠ Velenje Tradicionalni nastop pedagogov ob slovenskem kulturnem prazniku PETEK, 10. 2. 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer Odprtje razstave Danijela Bedrača 19.30 Narodni dom Celje Ljubi me nežno Ambientalni plesni koncert 19.30 Dom kulture Velenje Čudež Turbolentna komedija, Narodni dom Maribor 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vročica Show & komedija, Špas teater 20.00 Mladinski center Žalec Tešky Stand up komedija 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Fantovščina Komedija 21.00 Celjski mladinski center Drill Koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Koala Voice Koncert SOBOTA, 11. 2. 9.00 Glasbena šola Celje Mojstrski tečaj za petje Tečaj z večernim koncertom 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 19.30 Plesni forum Celje Inanna Vizualno plesno gledališki performans Gee Erjavec 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Veliki diktator z Jurijem Zrnecem Satira, SNG Drama po fi lmu Charlieja Chaplina 20.00 Rdeča dvorana Velenje Jan Plestenjak in skupina Zvita Feltna Veliki Valentinov koncert NEDELJA, 12. 2. 15.00 Večnamenska dvorana gasilskega doma Vrh nad Laškim Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 17.00 Športna dvorana Slovenske Konjice Sanjsko Valentinovo z Erosi Koncert 19.30 Plesni forum Celje Odmerjanje užitka 2 Plesna predstava, avtorji: Urša Rupnik, Igor Sviderski in Mojca Majcen PONEDELJEK, 13. 2. 18.0 Glasbena šola Risto Savin Žalec Koncert učiteljic klavirja na novem klavirju TOREK, 14. 2. 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 3. in 4. razred 18.00 Knjižnica Laško Alenka Rebula: Ljubezen do življenja Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Sentido project Glasbeno-plesni projekt 19.19 Knjižnica Velenje Jože Hudales st., Jože Hudales ml.: Špancir po starem Velenju Predstavitev knjige, pogovor z avtorjem Jožetom Hudalesom bo vodil Ambrož Kvartič. 19.30 Dom kulture Velenje Paloma Komedija/drama, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana SREDA, 15. 2. 12.00 Glasbena šola Celje Javni nastop tekmovalcev 17.00 Gledališče Celje Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri Predstava za izven 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zimski dremež Gledališka predstava v izvedbi dijakov predšolske vzgoje GCC; vstop prost 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Keman in Marko Klasinc: Biblija ljubezni I. Predstavitev knjige 17.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Odprtje razstave likovne sekcije KPD Svoboda Celje 18.00 Celjska kulturnica Vsi literarni svetovi Stojana Kneza Z avtorjem se bo pogovarjala Memi Pizzulin. 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec 6. Produkcija Druge prireditve ČETRTEK, 9. 2. 9.00 Glasbena šola Celje Mojstrski tečaj za kitaro Predavatelj: Tvrtko Sarić 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov kulturni teden Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine 10.30 Pokrajinski muzej Celje Tri zvezde Počitniška otroška ustvarjalnica 14.00 do 15.30 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Tečaj legorobotike Tudi v sredo ob istem času 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Tema ni le en črn plašč Predavanje Sanje Kos 18.00 Velenjski grad Sorodniki borcev Pohorskega bataljona kot žrtve nacističnega nasilja Predavanje ob 80. letnici Pohorskega bataljona, ki ga je pripravil Boris Hajdinjak. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 50 let Savinovega likovnega salona v Žalcu Predstavitev dokumentarnega fi lma 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Psihološki večer: Pogovori za dušo Vodi mag. Drago Tacol. PETEK, 10. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanova nova oblačila Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v otroškem muzeju 19.00 Thermana Laško Valentinov ples 21.00 Celjski mladinski center Drill v Celju SOBOTA, 11. 2. 9.30 Zbor: Gasilski dom Dramlje 40. pohod po Drameljski planinski poti 10.00 do 11.30 Tehnopark Celje Sobotna varstva 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Srčkana ljubezen Hermanova otroška Valentinova ustvarjalnica 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov: Ta nora znanost! V sklopu ogleda Tehnoparka; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 14.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi 15.00 Zbor: Dobrina, Loka pri Žusmu Valentinov pohod 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Amaya in Uroš Perić Dobrodelni Valentinov koncert 20.00 Mladinski center Žalec Informativni žur 20.00 Dom krajanov Tabor 24. tradicionalni Valentinov ples NEDELJA, 12. 2. 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi PONEDELJEK, 13. 2. 9.00 Glasbena šola Celje Mojstrski tečaj za citre Predavatelj Johannes Schubert 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Martin Golob Pogovorni večer 19.00 Celjski dom Začetni tečaj argentinskega tanga TOREK, 14. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Srčkana ljubezen Hermanova otroška ustvarjalnica na valentinovo 17.00 Galerija Velenje Rdeči cvet Ustvarjalna delavnice; prijave: info@ galerijavelenje.si 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Nekoga moraš imeti rad Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična angleščina Ustvarjalno delavnico bo vodila Vesna Mihelak. 17.00 Hiša generacij Laško Ljubezen do lastnega telesa Predavanje 18.00 Mladinski center Žalec Skupinska vadba z Nastjo Bregar 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Divja in skrivnostna Albanija Potopisno predavanje Barbare Kelher 20.00 Celjski mladinski center Spid dejting: For all the single Druženje ob sočnih prigrizkih in še bolj sočnih vprašanjih; dogodek je namenjen osebam nad 18 let starosti SREDA, 15. 2. 9.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan V muzej po fotografsko zgodbo Muzejska učna ura 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic Tehnike sproščanja; vstop prost 10.00 Planet generacij Velenje Ustvarjalne z ilustratorko Urško Stropnik Ustvarjalna delavnica; prijave: planet.generacij@ lu-velenje.si 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno informativno predavanje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Pisatelj Ernest Jazbinšek na obisku 19.00 Dvorana Doma sv. Jožefa v Celju Mohorski večer: Ukrajina Gost večera dr. Aleš Maver Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 6, 9. februar 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. Vse življenje boriti si se znala, ko v zimskem večeru za vedno si zaspala … V SPOMIN 29. januarja je minilo leto dni, kar nas je zapustila naša draga mama, sestra, tašča, babica in prababica ANGELA GRADIČ iz Lažiš, Dobje pri Planini Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. Marjan in Mojca z družinama L 8 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče MIRE SALOBIR iz Marija Gradca, Laško (29. 1. 1934–24. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, stisk roke in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma starej- ših Thermana Laško, ki so jo negovali v zadnjih mesecih njenega življenja. Vsi njeni L 9 »Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.« (Ivo Andrič) Zapustila nas je naša upokojena sodelavka, gospa OLGA JEROMEL (1935–2023) magistra farmacije, dolgoletna vodja Lekarne Center Celje Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage CVETKE KOLAR s Planine pri Sevnici se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja, cvetje, sveče, svete maše in darovane prispevke v korist obnove kapelic sv. Križa. Poseb- na hvala osebju Doma starejših Šentjur za nego, gospodu župniku Jožetu Vengustu za opravljen pogrebni obred, Ri- hardu za besede slovesa, pevcem za sočutno odpete pesmi in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala tudi pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo pogrešali p ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek LEOPOLD ŠTEMBERGER iz Celja, nazadnje je bival v Predelu pri Šmarju (16. 6. 1926–27. 1. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izre- čena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala gospe Jani za besede slovesa, pevcem za od- pete pesmi ter gospodu župniku za lepo opravljen obred ob grobu in mašo v cerkvi sv. Jožefa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu po- spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 78 Smrti Celje Umrli so: Martina KOREZ LIPOVŠEK iz Celja, 93 let, Alojzij DORN iz Celja, 78 let, stroji PRODAM INDUSTRIJSKI likalni stroj Bosch in pisalni stroj Olimpia poceni prodam. Telefon 031 687-043. 80 KUPIM CISTERNO Creina in rotacijsko kosilnico ku- pim. Telefon 040 833-018. 59 KOSILNICO Gorenje Muta in vitlo za spravilo lesa kupim. Telefon 031 506-419. 59 PosEst NAJAMEM ZEMLJIŠČE za vrt, približno 100 m², naja- mem. Celje. Telefon 070 549-294. p stanovanjE ODDAM DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, z la- stnim centralnim ogrevanjem, s svojim vhodom in parkirnim prostorom, oddam. Telefon 041 473-283. 73 Živa Li PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TRI leta starega kozla poka, je miren, prija- zen, ni napadalen, vajen paše in pastirja, burska pasma, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-671. 68 TELIČKO limuzin, staro 10 dni, prodam. Tele- fon 070 693-055. L 7 TELIČKO limuzin, staro 7 mesecev, pašno, tež- ko 180 kg, in teličko simentalko, staro 3 mesece, težko 200 kg, prodam. Telefon 070 250-441. 851 PAŠNO telico križanko (ls/lm), brejo 8 me- secev, težko od 550 do 600 kg ali telico simentalko, staro eno leto, težko 300 kg, prodam. Telefon 031 467-862. 74 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 031 753-595. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KRAVO simentalko, brejo dva meseca (s 4. teletom), prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 958-884. 81 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p osta Lo PRODAM DRVA, bukev, na paletah dolžine 25, 33, 50 cm, prodam. Cena 180 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p BUKOVA drva, suha ali sveža, okolica Planine, prodamo. Telefon 041 807-853. 71 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA metrska drva prodam. Telefon 070 741-734. 79 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece in pol, in suha drva, prodam. Telefon 070 667-374. 75 HRASTOVA metrska drva in vejevje (bukev, gaber, jesen), dolžina od 43 do 46 cm, prodam. Možen prevoz do 20 km. Okolica Laškega. Telefon 031 527-635. 77 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 34 25.08.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 25. avgust 2022 Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. pošiljate jih lahko tudi po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po telefonu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Vesna KAURIN iz Celja, 72 let, Elizabeta PADER iz Migojnic, 74 let, Leopold ŠTAMBERGER iz Šmarja pri Jelšah, 97 let, Ja- nez PIKELJ z Vranskega, 85 let, Manja STROPNIK s Pol- zele, 54 let, Matilda OJSTR- ŠEK iz Velenja, 87 let, Marija JUHART iz Grajske vasi, 95 let, Ivana IVENČNIK iz Trške Gorce, 85 let, Ivan KUNST iz Velenja, 83 let, Alojz VODOV- NIK iz Ljubije, 92 let. Šentjur Umrla je: Terezija ŽLAVS iz Šentjurja, 91 let. Laško Umrla je: Rozina DERNOV- ŠEK iz Šmihela, 85 let. Velenje Umrli so: Angela URTELJ iz Velenja, 96 let, Frančiška GORIČANEC iz Velenja, 78 let, Marija KRAJNC iz Vele- nja, 86 let, Frančiška SLAPNI- ČAR iz Velenja, 91 let, Franjo DRAČKO iz Velenja, 84 let, Marija SUŠEC iz Velenja, 87 let, Ilinka GAČIĆ iz Velenja, 73 let, Stanislav KUMER iz Šoštanja, 94 let, Miroslava RAVLJEN iz Velenja, 97 let, Nikola PORTIĆ iz Šmartnega ob Paki, 90 let, Janko GOLOB iz Velenja, 73 let, Srečko KO- PITAR iz Velenja, 67 let, Hed- vika BAŠA iz Šoštanja, 92 let, Anton MIHELEC iz Podkraja pri Velenju, 77 let, Ivana RE- ZONIČNIK iz Šoštanja, 91 let, Zvezdan POPOVIĆ iz Velenja, 51 let. Poroke Celje Poročila sta se: Karmen ŽAVSKI in Andrej BERNARD, oba iz Celja. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 6, 9. februar 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 13. februar, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA Kaj si bukav in stojiš kot lipov bog Pomembno vlogo dreves v življenju ljudi bo predstavila Janja Sivec, etnologinja in interpretatorka kulturne dediščine. V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 15. februar, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava: Zimski dremež Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. ČETRTEK, 16. februar, ob 17.30 ODDELEK GLASBA-FILM Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom. Foto: Mojca Videmšek Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 2. 18.00 Dom svobode Zidani Most Kajuh – pesnik občutij Proslava ob kulturnem prazniku 19.00 Dom kulture Velenje Kajuhova večerna impresija Koncert MePZ Svoboda Šoštanj ob 100-letnici rojstva Karla Destovnika Kajuha 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev GŠ Velenje Tradicionalni nastop pedagogov ob slovenskem kulturnem prazniku PETEK, 10. 2. 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer Odprtje razstave Danijela Bedrača 19.30 Narodni dom Celje Ljubi me nežno Ambientalni plesni koncert 19.30 Dom kulture Velenje Čudež Turbolentna komedija, Narodni dom Maribor 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vročica Show & komedija, Špas teater 20.00 Mladinski center Žalec Tešky Stand up komedija 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Fantovščina Komedija 21.00 Celjski mladinski center Drill Koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Koala Voice Koncert SOBOTA, 11. 2. 9.00 Glasbena šola Celje Mojstrski tečaj za petje Tečaj z večernim koncertom 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 19.30 Plesni forum Celje Inanna Vizualno plesno gledališki performans Gee Erjavec 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Veliki diktator z Jurijem Zrnecem Satira, SNG Drama po fi lmu Charlieja Chaplina 20.00 Rdeča dvorana Velenje Jan Plestenjak in skupina Zvita Feltna Veliki Valentinov koncert NEDELJA, 12. 2. 15.00 Večnamenska dvorana gasilskega doma Vrh nad Laškim Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 17.00 Športna dvorana Slovenske Konjice Sanjsko Valentinovo z Erosi Koncert 19.30 Plesni forum Celje Odmerjanje užitka 2 Plesna predstava, avtorji: Urša Rupnik, Igor Sviderski in Mojca Majcen PONEDELJEK, 13. 2. 18.0 Glasbena šola Risto Savin Žalec Koncert učiteljic klavirja na novem klavirju TOREK, 14. 2. 16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 3. in 4. razred 18.00 Knjižnica Laško Alenka Rebula: Ljubezen do življenja Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Sentido project Glasbeno-plesni projekt 19.19 Knjižnica Velenje Jože Hudales st., Jože Hudales ml.: Špancir po starem Velenju Predstavitev knjige, pogovor z avtorjem Jožetom Hudalesom bo vodil Ambrož Kvartič. 19.30 Dom kulture Velenje Paloma Komedija/drama, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana SREDA, 15. 2. 12.00 Glasbena šola Celje Javni nastop tekmovalcev 17.00 Gledališče Celje Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri Predstava za izven 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zimski dremež Gledališka predstava v izvedbi dijakov predšolske vzgoje GCC; vstop prost 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Keman in Marko Klasinc: Biblija ljubezni I. Predstavitev knjige 17.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Odprtje razstave likovne sekcije KPD Svoboda Celje 18.00 Celjska kulturnica Vsi literarni svetovi Stojana Kneza Z avtorjem se bo pogovarjala Memi Pizzulin. 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec 6. Produkcija Druge prireditve ČETRTEK, 9. 2. 9.00 Glasbena šola Celje Mojstrski tečaj za kitaro Predavatelj: Tvrtko Sarić 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov kulturni teden Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine 10.30 Pokrajinski muzej Celje Tri zvezde Počitniška otroška ustvarjalnica 14.00 do 15.30 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Tečaj legorobotike Tudi v sredo ob istem času 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Tema ni le en črn plašč Predavanje Sanje Kos 18.00 Velenjski grad Sorodniki borcev Pohorskega bataljona kot žrtve nacističnega nasilja Predavanje ob 80. letnici Pohorskega bataljona, ki ga je pripravil Boris Hajdinjak. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 50 let Savinovega likovnega salona v Žalcu Predstavitev dokumentarnega fi lma 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Psihološki večer: Pogovori za dušo Vodi mag. Drago Tacol. PETEK, 10. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanova nova oblačila Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v otroškem muzeju 19.00 Thermana Laško Valentinov ples 21.00 Celjski mladinski center Drill v Celju SOBOTA, 11. 2. 9.30 Zbor: Gasilski dom Dramlje 40. pohod po Drameljski planinski poti 10.00 do 11.30 Tehnopark Celje Sobotna varstva 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Srčkana ljubezen Hermanova otroška Valentinova ustvarjalnica 12.15 Tehnopark Celje Znanstveni šov: Ta nora znanost! V sklopu ogleda Tehnoparka; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 14.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi 15.00 Zbor: Dobrina, Loka pri Žusmu Valentinov pohod 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Amaya in Uroš Perić Dobrodelni Valentinov koncert 20.00 Mladinski center Žalec Informativni žur 20.00 Dom krajanov Tabor 24. tradicionalni Valentinov ples NEDELJA, 12. 2. 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi PONEDELJEK, 13. 2. 9.00 Glasbena šola Celje Mojstrski tečaj za citre Predavatelj Johannes Schubert 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Martin Golob Pogovorni večer 19.00 Celjski dom Začetni tečaj argentinskega tanga TOREK, 14. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Srčkana ljubezen Hermanova otroška ustvarjalnica na valentinovo 17.00 Galerija Velenje Rdeči cvet Ustvarjalna delavnice; prijave: info@ galerijavelenje.si 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Nekoga moraš imeti rad Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična angleščina Ustvarjalno delavnico bo vodila Vesna Mihelak. 17.00 Hiša generacij Laško Ljubezen do lastnega telesa Predavanje 18.00 Mladinski center Žalec Skupinska vadba z Nastjo Bregar 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Divja in skrivnostna Albanija Potopisno predavanje Barbare Kelher 20.00 Celjski mladinski center Spid dejting: For all the single Druženje ob sočnih prigrizkih in še bolj sočnih vprašanjih; dogodek je namenjen osebam nad 18 let starosti SREDA, 15. 2. 9.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan V muzej po fotografsko zgodbo Muzejska učna ura 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic Tehnike sproščanja; vstop prost 10.00 Planet generacij Velenje Ustvarjalne z ilustratorko Urško Stropnik Ustvarjalna delavnica; prijave: planet.generacij@ lu-velenje.si 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno informativno predavanje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Pisatelj Ernest Jazbinšek na obisku 19.00 Dvorana Doma sv. Jožefa v Celju Mohorski večer: Ukrajina Gost večera dr. Aleš Maver Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 6, 9. februar 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. Vse življenje boriti si se znala, ko v zimskem večeru za vedno si zaspala … V SPOMIN 29. januarja je minilo leto dni, kar nas je zapustila naša draga mama, sestra, tašča, babica in prababica ANGELA GRADIČ iz Lažiš, Dobje pri Planini Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. Marjan in Mojca z družinama L 8 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče MIRE SALOBIR iz Marija Gradca, Laško (29. 1. 1934–24. 1. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, stisk roke in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma starej- ših Thermana Laško, ki so jo negovali v zadnjih mesecih njenega življenja. Vsi njeni L 9 »Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.« (Ivo Andrič) Zapustila nas je naša upokojena sodelavka, gospa OLGA JEROMEL (1935–2023) magistra farmacije, dolgoletna vodja Lekarne Center Celje Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage CVETKE KOLAR s Planine pri Sevnici se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja, cvetje, sveče, svete maše in darovane prispevke v korist obnove kapelic sv. Križa. Poseb- na hvala osebju Doma starejših Šentjur za nego, gospodu župniku Jožetu Vengustu za opravljen pogrebni obred, Ri- hardu za besede slovesa, pevcem za sočutno odpete pesmi in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala tudi pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo pogrešali p ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek LEOPOLD ŠTEMBERGER iz Celja, nazadnje je bival v Predelu pri Šmarju (16. 6. 1926–27. 1. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izre- čena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala gospe Jani za besede slovesa, pevcem za od- pete pesmi ter gospodu župniku za lepo opravljen obred ob grobu in mašo v cerkvi sv. Jožefa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu po- spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 78 Smrti Celje Umrli so: Martina KOREZ LIPOVŠEK iz Celja, 93 let, Alojzij DORN iz Celja, 78 let, stroji PRODAM INDUSTRIJSKI likalni stroj Bosch in pisalni stroj Olimpia poceni prodam. Telefon 031 687-043. 80 KUPIM CISTERNO Creina in rotacijsko kosilnico ku- pim. Telefon 040 833-018. 59 KOSILNICO Gorenje Muta in vitlo za spravilo lesa kupim. Telefon 031 506-419. 59 PosEst NAJAMEM ZEMLJIŠČE za vrt, približno 100 m², naja- mem. Celje. Telefon 070 549-294. p stanovanjE ODDAM DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, z la- stnim centralnim ogrevanjem, s svojim vhodom in parkirnim prostorom, oddam. Telefon 041 473-283. 73 Živa Li PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TRI leta starega kozla poka, je miren, prija- zen, ni napadalen, vajen paše in pastirja, burska pasma, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-671. 68 TELIČKO limuzin, staro 10 dni, prodam. Tele- fon 070 693-055. L 7 TELIČKO limuzin, staro 7 mesecev, pašno, tež- ko 180 kg, in teličko simentalko, staro 3 mesece, težko 200 kg, prodam. Telefon 070 250-441. 851 PAŠNO telico križanko (ls/lm), brejo 8 me- secev, težko od 550 do 600 kg ali telico simentalko, staro eno leto, težko 300 kg, prodam. Telefon 031 467-862. 74 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 031 753-595. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KRAVO simentalko, brejo dva meseca (s 4. teletom), prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 958-884. 81 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p osta Lo PRODAM DRVA, bukev, na paletah dolžine 25, 33, 50 cm, prodam. Cena 180 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p BUKOVA drva, suha ali sveža, okolica Planine, prodamo. Telefon 041 807-853. 71 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA metrska drva prodam. Telefon 070 741-734. 79 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece in pol, in suha drva, prodam. Telefon 070 667-374. 75 HRASTOVA metrska drva in vejevje (bukev, gaber, jesen), dolžina od 43 do 46 cm, prodam. Možen prevoz do 20 km. Okolica Laškega. Telefon 031 527-635. 77 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 34 25.08.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 25. avgust 2022 Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. pošiljate jih lahko tudi po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po telefonu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Vesna KAURIN iz Celja, 72 let, Elizabeta PADER iz Migojnic, 74 let, Leopold ŠTAMBERGER iz Šmarja pri Jelšah, 97 let, Ja- nez PIKELJ z Vranskega, 85 let, Manja STROPNIK s Pol- zele, 54 let, Matilda OJSTR- ŠEK iz Velenja, 87 let, Marija JUHART iz Grajske vasi, 95 let, Ivana IVENČNIK iz Trške Gorce, 85 let, Ivan KUNST iz Velenja, 83 let, Alojz VODOV- NIK iz Ljubije, 92 let. Šentjur Umrla je: Terezija ŽLAVS iz Šentjurja, 91 let. Laško Umrla je: Rozina DERNOV- ŠEK iz Šmihela, 85 let. Velenje Umrli so: Angela URTELJ iz Velenja, 96 let, Frančiška GORIČANEC iz Velenja, 78 let, Marija KRAJNC iz Vele- nja, 86 let, Frančiška SLAPNI- ČAR iz Velenja, 91 let, Franjo DRAČKO iz Velenja, 84 let, Marija SUŠEC iz Velenja, 87 let, Ilinka GAČIĆ iz Velenja, 73 let, Stanislav KUMER iz Šoštanja, 94 let, Miroslava RAVLJEN iz Velenja, 97 let, Nikola PORTIĆ iz Šmartnega ob Paki, 90 let, Janko GOLOB iz Velenja, 73 let, Srečko KO- PITAR iz Velenja, 67 let, Hed- vika BAŠA iz Šoštanja, 92 let, Anton MIHELEC iz Podkraja pri Velenju, 77 let, Ivana RE- ZONIČNIK iz Šoštanja, 91 let, Zvezdan POPOVIĆ iz Velenja, 51 let. Poroke Celje Poročila sta se: Karmen ŽAVSKI in Andrej BERNARD, oba iz Celja. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 6, 9. februar 2023 INFORMACIJE • • • • • • Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 21 Vpis v srednje šole in dijaške domove Pred pomembno odločitvijo Tudi letošnjim devetošolcem bosta pri pomembni življenj- ski odločitvi za nadaljnje izobraževanje v pomoč informativna dneva, ki ju šole pripravljajo za petek, 17. februarja, in soboto, 18. februarja. Letos bodo informativni dnevi spet v šolah in ne le na spletu. TATJANA CVIRN Informativni dnevi so priložnost, da se šola čim bolje predstavi devetošolcem in njihovim staršem. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Več kot 21 tisoč učencev, ki letos končujejo osnovno šolo, bo lah- ko izbiralo med več kot 25 tisoč vpisnimi mesti v srednjih šolah v Sloveniji. V regiji je za 2.701 dijaka razpisanih 3.324 mest. Mladi se mo- rajo do 3. aprila odločiti, kje želijo nadaljevati šolanje. Letos je devetošolcev več kot v prejšnjem šolskem letu in tudi šte- vilo vpisnih mest je večje. Tako kot lani je največ mest na voljo v progra- mih srednjega strokovnega izobra- ževanja, sledijo programi splošnih in strokovnih gimnazij ter srednjega poklicnega izobraževanja. V Celju bosta v novem šolskem letu mladim na voljo dva nova pro- grama, in sicer ponuja Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje pro- grama farmacevtski tehnik in tehni- ška gimnazija (smer biotehnologi- ja). O tem pišemo več na strani 26. Vajeniška oblika Nekatere programe bodo šole tudi letos izvajale še v vajeniški obliki. V Sloveniji se tovrsten nabor pro- gramov povečuje, doslej jih je bilo štirinajst, v novem šolskem letu jih bo 21. V regiji so na voljo programi v vajeniški obliki za steklarja v Šol- skem centru Rogaška Slatina ter za strojnega mehanika in elektrikarja v Šolskem centru Velenje. Vajeniška oblika izobraževanja se od tako imenovane šolske razlikuje po tem, da je večji del izobraževanja izpeljan pri delodajalcu kot praktič- no usposabljanje z delom (okvirno Ministrstvo je objavilo tudi raz- pis za vpis v višje strokovno izo- braževanje v prihodnjem študij- skem letu. Skupaj je razpisanih 11.800 vpisnih mest za redni in izredni študij, kar je enako kot lani. Prosta mesta je razpisalo 29 javnih in 16 zasebnih šol, od tega dve s koncesijo. Prvi prijavni rok bo od 20. februarja do 17. marca, drugi od 25. do 31. avgusta. Tudi v višjih strokovnih šolah bosta informativna dneva 17. in 18. fe- bruarja. 56 tednov v treh letih). V šolski obli- ki izobraževanja je ta delež nižji in znaša povprečno 22 odstotkov ozi- roma 24 tednov. Prednost vajeniške oblike je, da udeležencu omogoča zgodnejši stik z morebitnimi delodajalci in nabiranje praktičnih izkušenj, ki so pomembne za poklicno kariero ter večajo možnosti za zaposlitev. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, lahko kandi- dati najdejo na spletni strani mini- strstva za vzgojo in izobraževanje in na povezavi www.mojaizbira.si. Nekateri roki Za nekatere programe, kjer je tre- ba izpolnjevati še posebne vpisne pogoje oziroma je treba opraviti preizkus nadarjenosti, se morajo učenci v želeno šolo prijaviti že do 2. marca. Preizkuse bodo šole izva- jale med 10. in 20. marcem. Sicer pa bodo srednje šole spre- jemale prijave za vpis do 3. aprila. Najkasneje do 7. aprila bo ministr- stvo na spletnih straneh objavilo stanje prijav. Če bodo mladi želeli svojo odločitev o vpisu spreme- niti, bodo to lahko storili do 24. aprila in svojo prijavo prenesli v drugo srednjo šolo oziroma drug program. Če bo število prijavljenih učencev za posamezen program tudi po tem datumu bistveno ve- čje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola omejila vpis oziroma v soglasju z ministrstvom povečala obseg razpisanih mest. Učenci, ki bodo do 16. junija izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani. Drugi bodo se- znanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali za drugi krog izbirnega postopka. Spodnje meje prvega kroga izbirne- ga postopka bo ministrstvo objavi- lo na spletnih straneh najkasneje 21. junija, drugega kroga pa najka- sneje 29. junija. Dijaški domovi V okviru razpisa za vpis novin- cev v srednje šole, objavljenega na spletni strani ministrstva za izo- braževanje, je na voljo tudi razpis za vpis v dijaške domove. V njih je predvidenih skupaj 2.164 mest, kar je 99 mest manj kot v tem šolskem letu, vendar je prostih mest še ve- dno več, kot je bilo lani dejansko sprejetih novincev. V regij na voljo dijaški domovi v Celju (70 mest), Rogaški Slatini (40), Šentjurju (34) in Velenju (26). 17. in 18. februarja bosta informativna dneva tudi v di- jaških domovih. Za bivanje v dijaškem domu mo- rajo kandidati svojo prijavnico po- slati do 21. junija, in sicer dijaškemu domu, za katerega so se odločili. Prijavnica bo na voljo v dijaških domovih ter na spletnih straneh portala gov.si in e-uprava. Vsak kandidat se lahko prijavi samo za en dijaški dom, v katerem želi bivati. Vpis v dijaške domove brez ome- jitve vpisa bo od 3. do 7. julija, v tiste z omejitvijo pa do 14. julija. Do 30. septembra bo še mogoč vpis na prosta mesta za kandidate, ki se do takrat ne bodo prijavili za bivanje v dijaškem domu. Str. 22–23 Str. 25 Str. 28–29 ROK LIPNIK, OD MATEMATIKA DO V. D. RAVNATELJA TUDI DEKLETA ZNAJO RAČUNATI KAKO SE SREDNJEŠOLSKIH DNI SPOMINJAJO ZNANI? POSEBNA PRILOGA Št. 6 / Leto 78 Celje, 9. februar 2023 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 6, 9. februar 2023 INFORMACIJE • • • • • • Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 21 Vpis v srednje šole in dijaške domove Pred pomembno odločitvijo Tudi letošnjim devetošolcem bosta pri pomembni življenj- ski odločitvi za nadaljnje izobraževanje v pomoč informativna dneva, ki ju šole pripravljajo za petek, 17. februarja, in soboto, 18. februarja. Letos bodo informativni dnevi spet v šolah in ne le na spletu. TATJANA CVIRN Informativni dnevi so priložnost, da se šola čim bolje predstavi devetošolcem in njihovim staršem. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Več kot 21 tisoč učencev, ki letos končujejo osnovno šolo, bo lah- ko izbiralo med več kot 25 tisoč vpisnimi mesti v srednjih šolah v Sloveniji. V regiji je za 2.701 dijaka razpisanih 3.324 mest. Mladi se mo- rajo do 3. aprila odločiti, kje želijo nadaljevati šolanje. Letos je devetošolcev več kot v prejšnjem šolskem letu in tudi šte- vilo vpisnih mest je večje. Tako kot lani je največ mest na voljo v progra- mih srednjega strokovnega izobra- ževanja, sledijo programi splošnih in strokovnih gimnazij ter srednjega poklicnega izobraževanja. V Celju bosta v novem šolskem letu mladim na voljo dva nova pro- grama, in sicer ponuja Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje pro- grama farmacevtski tehnik in tehni- ška gimnazija (smer biotehnologi- ja). O tem pišemo več na strani 26. Vajeniška oblika Nekatere programe bodo šole tudi letos izvajale še v vajeniški obliki. V Sloveniji se tovrsten nabor pro- gramov povečuje, doslej jih je bilo štirinajst, v novem šolskem letu jih bo 21. V regiji so na voljo programi v vajeniški obliki za steklarja v Šol- skem centru Rogaška Slatina ter za strojnega mehanika in elektrikarja v Šolskem centru Velenje. Vajeniška oblika izobraževanja se od tako imenovane šolske razlikuje po tem, da je večji del izobraževanja izpeljan pri delodajalcu kot praktič- no usposabljanje z delom (okvirno Ministrstvo je objavilo tudi raz- pis za vpis v višje strokovno izo- braževanje v prihodnjem študij- skem letu. Skupaj je razpisanih 11.800 vpisnih mest za redni in izredni študij, kar je enako kot lani. Prosta mesta je razpisalo 29 javnih in 16 zasebnih šol, od tega dve s koncesijo. Prvi prijavni rok bo od 20. februarja do 17. marca, drugi od 25. do 31. avgusta. Tudi v višjih strokovnih šolah bosta informativna dneva 17. in 18. fe- bruarja. 56 tednov v treh letih). V šolski obli- ki izobraževanja je ta delež nižji in znaša povprečno 22 odstotkov ozi- roma 24 tednov. Prednost vajeniške oblike je, da udeležencu omogoča zgodnejši stik z morebitnimi delodajalci in nabiranje praktičnih izkušenj, ki so pomembne za poklicno kariero ter večajo možnosti za zaposlitev. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, lahko kandi- dati najdejo na spletni strani mini- strstva za vzgojo in izobraževanje in na povezavi www.mojaizbira.si. Nekateri roki Za nekatere programe, kjer je tre- ba izpolnjevati še posebne vpisne pogoje oziroma je treba opraviti preizkus nadarjenosti, se morajo učenci v želeno šolo prijaviti že do 2. marca. Preizkuse bodo šole izva- jale med 10. in 20. marcem. Sicer pa bodo srednje šole spre- jemale prijave za vpis do 3. aprila. Najkasneje do 7. aprila bo ministr- stvo na spletnih straneh objavilo stanje prijav. Če bodo mladi želeli svojo odločitev o vpisu spreme- niti, bodo to lahko storili do 24. aprila in svojo prijavo prenesli v drugo srednjo šolo oziroma drug program. Če bo število prijavljenih učencev za posamezen program tudi po tem datumu bistveno ve- čje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola omejila vpis oziroma v soglasju z ministrstvom povečala obseg razpisanih mest. Učenci, ki bodo do 16. junija izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani. Drugi bodo se- znanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali za drugi krog izbirnega postopka. Spodnje meje prvega kroga izbirne- ga postopka bo ministrstvo objavi- lo na spletnih straneh najkasneje 21. junija, drugega kroga pa najka- sneje 29. junija. Dijaški domovi V okviru razpisa za vpis novin- cev v srednje šole, objavljenega na spletni strani ministrstva za izo- braževanje, je na voljo tudi razpis za vpis v dijaške domove. V njih je predvidenih skupaj 2.164 mest, kar je 99 mest manj kot v tem šolskem letu, vendar je prostih mest še ve- dno več, kot je bilo lani dejansko sprejetih novincev. V regij na voljo dijaški domovi v Celju (70 mest), Rogaški Slatini (40), Šentjurju (34) in Velenju (26). 17. in 18. februarja bosta informativna dneva tudi v di- jaških domovih. Za bivanje v dijaškem domu mo- rajo kandidati svojo prijavnico po- slati do 21. junija, in sicer dijaškemu domu, za katerega so se odločili. Prijavnica bo na voljo v dijaških domovih ter na spletnih straneh portala gov.si in e-uprava. Vsak kandidat se lahko prijavi samo za en dijaški dom, v katerem želi bivati. Vpis v dijaške domove brez ome- jitve vpisa bo od 3. do 7. julija, v tiste z omejitvijo pa do 14. julija. Do 30. septembra bo še mogoč vpis na prosta mesta za kandidate, ki se do takrat ne bodo prijavili za bivanje v dijaškem domu. Str. 22–23 Str. 25 Str. 28–29 ROK LIPNIK, OD MATEMATIKA DO V. D. RAVNATELJA TUDI DEKLETA ZNAJO RAČUNATI KAKO SE SREDNJEŠOLSKIH DNI SPOMINJAJO ZNANI? POSEBNA PRILOGA Št. 6 / Leto 78 Celje, 9. februar 2023 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 6, 9. februar 2023 Učitelj matematike na Gimnaziji Celje – Center Rok Lipnik je v začetku leta postal vršilec dolžnosti ravnatelja šole. Priznava, da je bilo treba kar nekaj poguma, da je stopil v »velike čevlje« svojega predho- dnika Gregorja Deleje, ki je konec decembra seznanil sodelavce in dijake, da prevzema vodenje občinske uprave Mestne občine Celje. Lipnik, ki je nekdanji dijak šole in je v njej zaposlen že več kot desetletje, je bil zadnja leta prvi pomočnik ravnatelja. Zato so tudi sodelavci pričakovali, da se bo spoprijel z novim izzivom in da se bo prijavil na razpis za ravnatelja, ki naj bi ga svet zavoda objavil v teh dneh. TATJANA CVIRN Rok Lipnik, v. d. ravnatelja GCC »Dijak lahko vpraša tudi kaj, kar se zdi neumno« Med dijaki je priljubljen in na novem položaju še vedno uči nekaj ur matematike. Pravi, da ni nikoli razmišljal, da bi bil ravnatelj, čeprav je kot pomoč- nik opravil šolo za ravnatelje. »Zdi se mi, da se na tem mestu bolj ukvarjaš z birokracijo kot s poučevanjem, ki sem si ga izbral za poklic.« A načrt se je spremenil, stopil je iz območja varnosti, v kateri je bil kot rav- nateljev prvi pomočnik. »Vsi v šoli smo po tihem pričakovali, da se bo prejšnji ravnatelj od- ločil za nove izzive, a nismo pričakovali, da se bo tako hi- tro poslovil. Odločitev ni bila preprosta, a ker sem vedel, da šola potrebuje vodstvo, sem se odločil sprejeti vlogo vršil- ca dolžnosti, da bi ugotovil, ali bom sploh kandidiral. Za zdaj menim, da se bom prijavil na razpis, če- prav je obdobje na začetku leta zelo naporno. Ra- čunam, da se bodo postopki izbora konča- li do konca tega šolske- ga leta, da bo jeseni delo v šoli lažje.« Šola je v zadnjih le- tih postala prepoznavna tudi po števil- nih obšolskih dejavnostih. Kako jo vidite v prihodnje? Letni delovni načrt je sprejet in ga izvajamo. Prejšnji ravna- telj je imel v rokah veliko niti in s sodelavci se dogovarjam, kaj od vsega bi lahko kdo od njih prevzel. Glasbenih pri- reditev na primer sam ne bi organiziral, ker so kolegi tega bolj vešči in jim zaupam, da bo vse v redu. Težko izpostavim kaj po- sebnega, kar bi uvedel na novo, saj smo že doslej ime- li veliko vsega. Opazi se, da imam drugačen nastop in da sem kot matematik bolj na- gnjen h kratkim in k jedrna- tim sporočilom. Kakšni so bili občutki, ko ste se kot nekdanji dijak šole vanjo vrnili kot učitelj? Je bilo težko v odnosih z drugimi učitelji, na katere morda niste imeli najlepših spominov? Kot dijak nisem imel večjih težav pri nobenem predmetu. Bil sem zlati maturant in imel sem dobre odnose z vsemi učitelji. Ko sem se vrnil, me je prva pozdravila moja nek- danja učiteljica slovenščine in rekla, da se bova odslej tika- la, kar je bil zame neke vrste šok. Takrat se s sodelavci niti nismo veliko videli, saj smo imeli v šoli še dvoizmenski pouk in sam sem učil popol- dne v programu predšolske vzgoje. Z leti, ko smo prešli na enoizmenski pouk, smo se sodelavci bolj zbližali, skoraj vsi se tikamo in vzdušje je bolj prijateljsko. Kako to, da ste se odločili za študij matematike? Kolebal sem med matema- tiko in angleščino, ker mi je oboje dobro šlo. Družinska tradicija je naravoslovna in ta je očitno prevladala. Mama je učila matematiko v ekonom- ski šoli, oče je diplomiral iz fi zike, en dedek je slovenist, ena babica je učila razredni pouk, druga biologijo in kemijo. Kot kaže, se z geni prenaša tudi pedagoški čut, saj tudi mene privlači pedagoški po- klic. Doma sem imel majhno tablo, pli- ša- ste igrače so bile učenci. V osnovni šoli sva s sošolcem kar sama organizirala do- polnilni pouk in pomagala drugim. Matematika je torej pre- vladala nad angleščino … Ugotovil sem, da študij je- zika ni to, kar sem si predsta- vljal, da je veliko literature, primerjalnih stvari … Izbral sem matematiko in čeprav je študij težek, nisem obupal. Še vedno se rad pogovarjam in berem v angleščini, kar mi tudi koristi pri delu. Vaš predmet med dijaki ni ravno priljubljen. Kako jim ga skušate približati? Večina, ki pride v srednjo šolo, se boji, kaj bo pri mate- matiki. Gimnazija je najtežji srednješolski program in če se nekdo vpiše vanjo, ve, da bo imel tudi veliko matema- tike. Res je, da se jo da pribli- žati dijakom. Sodelujem pri različnih razvojnih projektih Zavoda RS za šolstvo, kjer se to učimo in jo poskušamo približati na različne načine. Veliko delamo skupinsko, v parih, s problemskimi naloga- mi odprtega tipa, ko je treba poiskati kakšen podatek, kaj raziskati … Dijaki tako vidijo uporabnost matematike in nezavedno širijo svoje znanje. Poskušam tudi s tem, da jih pri pouku vključujem, da niso le poslušalci. Razred zadiha, ko ima možnost kaj povedati, komentirati. Videti je, kot da je hrupno v razredu, a to je ustvarjalni nemir. Pri dijakih je treba zbuditi zanimanje, a ne z navadnim računom, am- pak z življenjskimi temami. Ob tem je zagotovo treba dijake naučiti za maturo, ki kot nekakšen damoklejev meč visi nad vami vsa štiri leta … Sam se manj ukvarjam z maturo, ker jih že sicer vsi strašimo z njo, a je treba neko snov predelati. Gene- racije povedo, da matura sploh ni tako grozna, kot se zdi, če je dijak vsa štiri leta samostojen in uspešen v Celjan Rok Lipnik, ki zdaj živi v Vojniku, je doštudiral pedagoško matematiko na Fakulteti za matematiko in  ziko Univerze v Ljubljani. Trinajst let že uči na Gimnaziji Celje – Center, kjer je z novim letom prevzel vodenje 80-članskega kolektiva šole kot v. d. ravnatelja. (Foto: Robert Valenti) razredu. Na maturi lahko do- seže celo boljšo oceno, kot jo je imeli štiri leta. Sicer upam, da se bo v zvezi z maturo kaj spremenilo s prenovo učnih načrtov. Vsebin je veliko in so zahtevne, morda celo prezah- tevne. Preveč smo usmerjeni v ocene. K nam pridejo dijaki, ki so sicer imeli veliko točk glede na šolski uspeh, a se jim pri matematiki še vedno lahko zalomi. V prihodnjih dneh bodo spet informativni dnevi. Kaj boste letos naredili za pro- mocijo šole? Že nekaj let imamo poseb- no ekipo, ki pripravlja infor- mativne dneve. Tudi letos smo že minule dni ponujali sprehod po GCC, ki smo ga uvedli, ko ni bilo informa- tivnih dni v živo. Že pred informativnimi dnevi lahko učenci v manjših skupinah med sproščenim sprehodom po šoli pridejo v stik z dijaki, starši pa z učitelji. Zanimanja je precej. Gimnazij je v regiji kar ne- kaj. Kaj vašo loči od drugih? Naši dijaki so rekli, da smo »enostavno drugačni«. Smo dostopni za njihove ideje in jih skušamo uresničiti. Sami so na primer predlagali pu- stovanje, teden čokolade, spanja, vode … Želeli so na primer možnost učenja ko- rejščine in japonščine in smo jim to omogočili, enako tudi tečaj desetprstnega tipkanja. Nudimo jim tudi veliko prilo- žnosti za samospoznavanje in odkrivanje tega, kaj bi radi počeli. Posebni smo po tem, da imamo veliko kulturnih prireditev, saj imamo tudi program predšolske vzgoje, kjer imajo dijaki likovno, plesno in glasbeno ustvarja- nje vsa štiri leta. Imamo tudi program umetniške gimnazi- je likovne smeri, kjer dijaki ustvarjajo najrazličnejše iz- delke, ki jih je mogoče videti, medtem ko na primer zmaga na matematičnem tekmova- nje ni tako vidna. Veljamo za šolo, ki je prijazna in dosto- »Želim, da bi se vrnili h koreninam tega, kar je znanje, in da bi se lahko dijaki prijavili k predmetu, ki jih zanima.« »Pri dijakih je treba zbuditi zanimanje, a ne z navadnim računom, ampak z življenjskimi temami.« Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 6, 9. februar 2023 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 3-LETNI PROGRAMI: • MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR pna, tudi učitelji nismo ne- dostopni in zadrgnjeni, ven- dar to ne pomeni, da nismo strogi. Ko smo bolj dostopni, je tudi dijakom lažje in lažje izrazijo tisto, kar želijo. V delovni skupini za pri- pravo Nacionalnega progra- ma vzgoje in izobraževanja do leta 2033 je tudi nekdanji ravnatelj Deleja. Kaj si želite glede prenove učnega načrta za matematiko? Matematiki vidimo v gim- nazijskem programu razko- rak med tem, kar določata učni načrt in katalog za ma- turo. Učni načrt je ponekod napisan nejasno, snovi je veliko in matematiki nima- mo veliko možnosti izbire. Želimo si, da bi se nekoliko zmanjšal pritisk na količino snovi. Že leta govorimo, da je naš šolski sistem zastarel, po drugi strani ne vemo, kaj bi z njim naredili. Še vedno imamo veliko frontalnega pouka in malo izbirnosti. Iz- kušnje iz uspešnejših skan- dinavskih in še nekaterih držav po Evropi kažejo, da so veliko boljši rezultati, če imajo dijaki možnost izbire. Lahko bi določili, da morajo imeti na primer matematiko 1 in 2, medtem ko bi bili 3 in 4 izbirni. Želim, da bi se vrnili h koreninam tega, kar je znanje, in da bi se lahko dijaki prijavili k predmetu, ki jih zanima. Manjkajo nam problemski pristop in med- predmetne povezave. Dijake učim o kotnih funkcijah, a ko pridejo k fi ziki, jih ne znajo, ker je zanje to drug predmet. Če bi imela s fi zikom skupen načrt, kjer bi se lahko pridru- žili še drugi učitelji, bi tudi dijaki bolj razumeli uporab- nost znanj. Tudi v gimnazijskem pro- gramu bi verjetno želeli ka- kšno novost? Veljalo bi razmisliti, kako mlade, ki jim damo veliko znanja, bolje pripraviti na življenje. Manjkajo znanja s področja fi nanc, davkov, ne vedo, kako preveriti davčno napoved ali kako v banki na- jeti posojilo, kaj je poslovni načrt, kako ustanoviti podje- tje … Vsi hočemo podjetnost in podjetništvo, a v šoli tega znanja ne znamo dati dija- kom. Obremenjeni smo z ocenami in urnikom. Kar bi želeli dodatno, je treba nare- diti popoldne, konec tedna ali med projektnimi dnevi. Več kot 800 dijakov od skoraj tisoč vpisanih se jih vozi, kar je dodatna težava. Čutite pomanjkanje učite- ljev tudi pri vas? S to težavo se srečujemo že nekaj let, odkar se je upo- kojil učitelj informatike. Ker ne dobimo ustreznega kadra, zaposlujemo za določen čas. Začetnik je v šoli slabo pla- čan, medtem ko je v kakšnem podjetju to precej drugače. Iščemo tudi psihologa in že tretji razpis je bil neuspešen. Ugotavljamo, da so razlike v plačnem sistemu velike, če primerjamo šolstvo, zdravstvo ali gospodarstvo. Z zadnjimi dvigi se je sistem podrl. Nič nimam proti dvigu minimalne plače, a je zdaj razlika do uči- telja začetnika zelo majhna. Ravnatelj v šoli pa je glede na plačo daleč od prvega mesta med zaposlenimi. Kakšne so generacije otrok, ki prihajajo zadnja leta? So razlike glede na vaše začetke poučevanja? Izkušnje so zelo različne, ker so oddelki zelo različni. Ne opažam, da bi nove gene- racije slabše znale. Težava je, ker so zaznamovane s koro- no in z učenjem na daljavo in ker tudi ocene niso bile čisto realne. Ugotavljamo, da dijakom, čeprav so prišli s »peticami«, manjkajo neke veščine ali znanja iz nekate- rih predmetov. Ni pa težava v tem, da ne bi bili motivirani. Telefoni so zagotovo težava, a se da z različnimi pristopi narediti uro zanimivo. Mate- matika je sama po sebi resna veda in če se lahko vmes malo pošalimo in se nasmejimo, gre veliko lažje. Torej ne veljate za zelo strogega učitelja? Varno učno okolje ni tisto, v katerem se sliši šivanko, ki pade na tla, ampak takšno, kjer dijak svobodno vpraša tudi kaj, kar se zdi neumno. Mogoče samo nečesa ni razu- mel. Ko dosežemo to, da se dijaki počutijo varno, da lahko vprašajo in se pošalijo z me- noj in s sošolci, je to po mojem mnenju pravi način. To ne po- meni, da vsi vse znajo in do so same »petice«. Moja strogost je v tem, da zahtevam znanje, a sem do njih pošten in vedo, kaj bodo morali znati. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA WWW.HVU.SI INFORMATIVNI DAN Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - Aranžerski tehnik - Hortikulturni tehnik - Fotografski tehnik - Cvetličar - Vrtnar - Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja petek, 17. in sobota, 18. februarja Imate radi cvetje? Pridelujete zelenjadnice, zelišča, grmovnice, drevnino, ter skrbite za njih? Vas veseli urejanje in načrtovanje parkov, teras? Ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni? Ste umetniki in vas sprošča likovno ustvarjanje in dekoriranje? Radi s fotografijo odkrivate doga- janja, ki so trajala le delček sekunde, ali dogodke, ki so trajali dalj časa? Ali ste vedeli, da foto- grafija pove več kot tisoč besed? Šola se nahaja v senci starih platan, obkrožena z raznolikim rastlinjem 3,5 hektarjev velikega šol- skega parka z bogato zbirko okrasnih zelnatih rastlin, drevnin, vrtnin, zelišč in dišavnic ter redkih fosilnih rastlin – najljubša učilnica dijakov. Odpravite se na sprehod po šolskem parku, pisanih šolskih hodnikih, med izložbami ali se ustavite v sodobno, bogato opremljeni knjižnici. Redno in aktivno se povezujemo z gospodarstvom. Izobraževanje temelji na praktičnih izkušnjah. Pove- zujemo se s sorodnimi šolami doma v Sloveniji in v tujini (mreža šol FLORNET), z lokalno skupnostjo in drugimi institucijami,ki so pripravljene na sode- lovanje. Sodelujemo v slovenskih in mednarodnih projektih: OBJEM, MUNERA 3, RaST, UNESCO, MIND+, Kar sejemo to žanjemo, Eko šola, Zdrava šola, Unesco šola, Rastem s knjigo, Evropska vas, Usposabljanje mentorjev, Erasmus+. Šola za vse radovedne, vedoželjne in ustvarjalne Smo šola z več kot 75-letno tradicijo s področja hortikulture in 20-letno tradicijo s področja oblikovanja. Zibelka najboljših slovenskih strok- ovnjakov vrtnarjev in cvetličarjev, strokovnjakov s področja hortikulture, oblikovanja in fotografije. Usmerjenismo v vrtni dizajn in oblikovanje notranjega in zunanjega prostora. Naši dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na števil- nih tekmovanjih tako doma, kot v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom. Nihče ne ostane neopažen, prezrt. Vsak lahko pokaže svoje Torej vsi, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni, dobrodošli na naši šoli! zmožnosti. OSNOVNE ŠOLE MESTNE OBČINE CELJE v a b i m o K VPISU V 1. R A ZRED Z A Š OLS KO L E TO 202 3/ 24 Vpis bo na vseh osnovnih šolah Mestne občine Celje v: PONEDELJEK, 20. februarja 2023 TOREK, 21. februarja 2023 SREDA, 22. februarja 2023 ČETRTEK, 23. februarja 2023 PETEK, 24. februarja 2023 V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (UL RS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12- ZUJF , 63/13) je vpis obvezen za otroke, rojene leta 2017. STARŠI OBVEZNO VPIŠETE OTROKA V OSNOVNO ŠOLO SKLADNO Z VABILOM, KI STE GA PREJELI IZ OSNOVNE ŠOLE. I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna K vpisu prinesite na vpogled identikacijski dokument otroka (rojstni list, osebno izkaznico, potni list). • Srednja šola za strojništvo • strojni tehnik • oblikovalec kovin-orodjar • strojni mehanik • avtokaroserist • avtoserviser • avtoservisni tehnik • inštalater strojnih inštalacij • pomočnik v tehnoloških procesih • Srednja šola za lesarstvo • mizar • lesarski tehnik • tapetnik • obdelovalec lesa • Višja strokovna šola • inženir strojništva • inženir lesarstva • Dijaški dom • prijetno bivanje • druženje Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka www.scsl.si · 04 506 23 00 Informativni dan 2023 petek, 17. februar sobota, 18. februar Srednja šola za strojništvo:petekob11.in15.uri,sobotaob9.uri Srednja šola za lesarstvo: petek ob 9. in 15. uri, sobota ob 9. uri Višja strokovna šola: petek ob 11. uri in 16.30, sobota ob 11. uri Dijaški dom: petek od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure Smo tudi sodelovalni, ustvarjalni in inovativni. Dijaki naše šole so svojo inovativnost potrdili na več tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Sodelujemo v programu Moje podjetje – JA Slovenija, v katerem dijaki izoblikujejo rešitev – izdelek oz. storitev, namenjeno prodaji. Konec šolskega leta se udeležijo nacionalnega tekmovanja in opravijo izpit iz podjetniških veščin. Udeležujemo se inovacijskih kampov, različnih projektov, organiziranih skupaj z lokalnimi podjetji, kot so Domel, LTH Castings, Polycom, Lotrič Meroslovje, organiziramo predavanja in obiske uspešnih podjetnikov in podjetij, predavanja o intelektualni lastnini, davkih in financah za mlade, o kreativnem razmišljanju. Učitelji spodbujamo vsakega, da bo najboljši na področju, ki ga zanima. Šolski center Škofja Loka – v središču znanja V šolskem letu 2022/2023 so vajenci našega centra vključeni v projekt Kolesje, v katerem sodelujemo tri šole – Šolski center Škofja Loka: Srednja šola za strojništvo, Srednja šola za lesarstvo ter Šolski center Rogaška Slatina, program steklar. Dijaki so razvrščeni v mešane skupine, po dva iz vsake šole. Srečali smo se že večkrat, cilj projekta pa je, da bi dijaki ustvarili izdelek iz treh različnih materialov – stekla, kovine in lesa, ki bi predstavljal Slovenijo v tujini. V projektu sodelujejo z nami tudi strokovnjaki iz podjetij Steklarna Rogaška, Eta Cerkno, SIBO G., LTH Castings, Mebor, Marmor Hotavlje, Ines. V februarju bo vsaka ekipa predstavila svoj prototip. Konec šolskega leta bodo strokovnjaki ocenili izdelke in izbrali najboljšega. Imamo vse za uspeh na enem mestu – izobražujemo za različne poklice, nudimo strokovno znanje, sodobno tehnologijo, prijazno delovno okolje in še nastanitev v dijaškem domu. Smo šolski center za fante in punce, smo več kot šola, zato ne odlašaj in se nam pridruži. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 6, 9. februar 2023 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 3-LETNI PROGRAMI: • MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR pna, tudi učitelji nismo ne- dostopni in zadrgnjeni, ven- dar to ne pomeni, da nismo strogi. Ko smo bolj dostopni, je tudi dijakom lažje in lažje izrazijo tisto, kar želijo. V delovni skupini za pri- pravo Nacionalnega progra- ma vzgoje in izobraževanja do leta 2033 je tudi nekdanji ravnatelj Deleja. Kaj si želite glede prenove učnega načrta za matematiko? Matematiki vidimo v gim- nazijskem programu razko- rak med tem, kar določata učni načrt in katalog za ma- turo. Učni načrt je ponekod napisan nejasno, snovi je veliko in matematiki nima- mo veliko možnosti izbire. Želimo si, da bi se nekoliko zmanjšal pritisk na količino snovi. Že leta govorimo, da je naš šolski sistem zastarel, po drugi strani ne vemo, kaj bi z njim naredili. Še vedno imamo veliko frontalnega pouka in malo izbirnosti. Iz- kušnje iz uspešnejših skan- dinavskih in še nekaterih držav po Evropi kažejo, da so veliko boljši rezultati, če imajo dijaki možnost izbire. Lahko bi določili, da morajo imeti na primer matematiko 1 in 2, medtem ko bi bili 3 in 4 izbirni. Želim, da bi se vrnili h koreninam tega, kar je znanje, in da bi se lahko dijaki prijavili k predmetu, ki jih zanima. Manjkajo nam problemski pristop in med- predmetne povezave. Dijake učim o kotnih funkcijah, a ko pridejo k fi ziki, jih ne znajo, ker je zanje to drug predmet. Če bi imela s fi zikom skupen načrt, kjer bi se lahko pridru- žili še drugi učitelji, bi tudi dijaki bolj razumeli uporab- nost znanj. Tudi v gimnazijskem pro- gramu bi verjetno želeli ka- kšno novost? Veljalo bi razmisliti, kako mlade, ki jim damo veliko znanja, bolje pripraviti na življenje. Manjkajo znanja s področja fi nanc, davkov, ne vedo, kako preveriti davčno napoved ali kako v banki na- jeti posojilo, kaj je poslovni načrt, kako ustanoviti podje- tje … Vsi hočemo podjetnost in podjetništvo, a v šoli tega znanja ne znamo dati dija- kom. Obremenjeni smo z ocenami in urnikom. Kar bi želeli dodatno, je treba nare- diti popoldne, konec tedna ali med projektnimi dnevi. Več kot 800 dijakov od skoraj tisoč vpisanih se jih vozi, kar je dodatna težava. Čutite pomanjkanje učite- ljev tudi pri vas? S to težavo se srečujemo že nekaj let, odkar se je upo- kojil učitelj informatike. Ker ne dobimo ustreznega kadra, zaposlujemo za določen čas. Začetnik je v šoli slabo pla- čan, medtem ko je v kakšnem podjetju to precej drugače. Iščemo tudi psihologa in že tretji razpis je bil neuspešen. Ugotavljamo, da so razlike v plačnem sistemu velike, če primerjamo šolstvo, zdravstvo ali gospodarstvo. Z zadnjimi dvigi se je sistem podrl. Nič nimam proti dvigu minimalne plače, a je zdaj razlika do uči- telja začetnika zelo majhna. Ravnatelj v šoli pa je glede na plačo daleč od prvega mesta med zaposlenimi. Kakšne so generacije otrok, ki prihajajo zadnja leta? So razlike glede na vaše začetke poučevanja? Izkušnje so zelo različne, ker so oddelki zelo različni. Ne opažam, da bi nove gene- racije slabše znale. Težava je, ker so zaznamovane s koro- no in z učenjem na daljavo in ker tudi ocene niso bile čisto realne. Ugotavljamo, da dijakom, čeprav so prišli s »peticami«, manjkajo neke veščine ali znanja iz nekate- rih predmetov. Ni pa težava v tem, da ne bi bili motivirani. Telefoni so zagotovo težava, a se da z različnimi pristopi narediti uro zanimivo. Mate- matika je sama po sebi resna veda in če se lahko vmes malo pošalimo in se nasmejimo, gre veliko lažje. Torej ne veljate za zelo strogega učitelja? Varno učno okolje ni tisto, v katerem se sliši šivanko, ki pade na tla, ampak takšno, kjer dijak svobodno vpraša tudi kaj, kar se zdi neumno. Mogoče samo nečesa ni razu- mel. Ko dosežemo to, da se dijaki počutijo varno, da lahko vprašajo in se pošalijo z me- noj in s sošolci, je to po mojem mnenju pravi način. To ne po- meni, da vsi vse znajo in do so same »petice«. Moja strogost je v tem, da zahtevam znanje, a sem do njih pošten in vedo, kaj bodo morali znati. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA WWW.HVU.SI INFORMATIVNI DAN Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - Aranžerski tehnik - Hortikulturni tehnik - Fotografski tehnik - Cvetličar - Vrtnar - Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja petek, 17. in sobota, 18. februarja Imate radi cvetje? Pridelujete zelenjadnice, zelišča, grmovnice, drevnino, ter skrbite za njih? Vas veseli urejanje in načrtovanje parkov, teras? Ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni? Ste umetniki in vas sprošča likovno ustvarjanje in dekoriranje? Radi s fotografijo odkrivate doga- janja, ki so trajala le delček sekunde, ali dogodke, ki so trajali dalj časa? Ali ste vedeli, da foto- grafija pove več kot tisoč besed? Šola se nahaja v senci starih platan, obkrožena z raznolikim rastlinjem 3,5 hektarjev velikega šol- skega parka z bogato zbirko okrasnih zelnatih rastlin, drevnin, vrtnin, zelišč in dišavnic ter redkih fosilnih rastlin – najljubša učilnica dijakov. Odpravite se na sprehod po šolskem parku, pisanih šolskih hodnikih, med izložbami ali se ustavite v sodobno, bogato opremljeni knjižnici. Redno in aktivno se povezujemo z gospodarstvom. Izobraževanje temelji na praktičnih izkušnjah. Pove- zujemo se s sorodnimi šolami doma v Sloveniji in v tujini (mreža šol FLORNET), z lokalno skupnostjo in drugimi institucijami,ki so pripravljene na sode- lovanje. Sodelujemo v slovenskih in mednarodnih projektih: OBJEM, MUNERA 3, RaST, UNESCO, MIND+, Kar sejemo to žanjemo, Eko šola, Zdrava šola, Unesco šola, Rastem s knjigo, Evropska vas, Usposabljanje mentorjev, Erasmus+. Šola za vse radovedne, vedoželjne in ustvarjalne Smo šola z več kot 75-letno tradicijo s področja hortikulture in 20-letno tradicijo s področja oblikovanja. Zibelka najboljših slovenskih strok- ovnjakov vrtnarjev in cvetličarjev, strokovnjakov s področja hortikulture, oblikovanja in fotografije. Usmerjenismo v vrtni dizajn in oblikovanje notranjega in zunanjega prostora. Naši dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na števil- nih tekmovanjih tako doma, kot v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom. Nihče ne ostane neopažen, prezrt. Vsak lahko pokaže svoje Torej vsi, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni, dobrodošli na naši šoli! zmožnosti. OSNOVNE ŠOLE MESTNE OBČINE CELJE v a b i m o K VPISU V 1 . R A ZRED Z A Š OLS KO L E TO 202 3 / 2 4 Vpis bo na vseh osnovnih šolah Mestne občine Celje v: PONEDELJEK, 20. februarja 2023 TOREK, 21. februarja 2023 SREDA, 22. februarja 2023 ČETRTEK, 23. februarja 2023 PETEK, 24. februarja 2023 V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (UL RS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12- ZUJF , 63/13) je vpis obvezen za otroke, rojene leta 2017. STARŠI OBVEZNO VPIŠETE OTROKA V OSNOVNO ŠOLO SKLADNO Z VABILOM, KI STE GA PREJELI IZ OSNOVNE ŠOLE. I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna K vpisu prinesite na vpogled identikacijski dokument otroka (rojstni list, osebno izkaznico, potni list). • Srednja šola za strojništvo • strojni tehnik • oblikovalec kovin-orodjar • strojni mehanik • avtokaroserist • avtoserviser • avtoservisni tehnik • inštalater strojnih inštalacij • pomočnik v tehnoloških procesih • Srednja šola za lesarstvo • mizar • lesarski tehnik • tapetnik • obdelovalec lesa • Višja strokovna šola • inženir strojništva • inženir lesarstva • Dijaški dom • prijetno bivanje • druženje Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka www.scsl.si · 04 506 23 00 Informativni dan 2023 petek, 17. februar sobota, 18. februar Srednja šola za strojništvo:petekob11.in15.uri,sobotaob9.uri Srednja šola za lesarstvo: petek ob 9. in 15. uri, sobota ob 9. uri Višja strokovna šola: petek ob 11. uri in 16.30, sobota ob 11. uri Dijaški dom: petek od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure Smo tudi sodelovalni, ustvarjalni in inovativni. Dijaki naše šole so svojo inovativnost potrdili na več tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Sodelujemo v programu Moje podjetje – JA Slovenija, v katerem dijaki izoblikujejo rešitev – izdelek oz. storitev, namenjeno prodaji. Konec šolskega leta se udeležijo nacionalnega tekmovanja in opravijo izpit iz podjetniških veščin. Udeležujemo se inovacijskih kampov, različnih projektov, organiziranih skupaj z lokalnimi podjetji, kot so Domel, LTH Castings, Polycom, Lotrič Meroslovje, organiziramo predavanja in obiske uspešnih podjetnikov in podjetij, predavanja o intelektualni lastnini, davkih in financah za mlade, o kreativnem razmišljanju. Učitelji spodbujamo vsakega, da bo najboljši na področju, ki ga zanima. Šolski center Škofja Loka – v središču znanja V šolskem letu 2022/2023 so vajenci našega centra vključeni v projekt Kolesje, v katerem sodelujemo tri šole – Šolski center Škofja Loka: Srednja šola za strojništvo, Srednja šola za lesarstvo ter Šolski center Rogaška Slatina, program steklar. Dijaki so razvrščeni v mešane skupine, po dva iz vsake šole. Srečali smo se že večkrat, cilj projekta pa je, da bi dijaki ustvarili izdelek iz treh različnih materialov – stekla, kovine in lesa, ki bi predstavljal Slovenijo v tujini. V projektu sodelujejo z nami tudi strokovnjaki iz podjetij Steklarna Rogaška, Eta Cerkno, SIBO G., LTH Castings, Mebor, Marmor Hotavlje, Ines. V februarju bo vsaka ekipa predstavila svoj prototip. Konec šolskega leta bodo strokovnjaki ocenili izdelke in izbrali najboljšega. Imamo vse za uspeh na enem mestu – izobražujemo za različne poklice, nudimo strokovno znanje, sodobno tehnologijo, prijazno delovno okolje in še nastanitev v dijaškem domu. Smo šolski center za fante in punce, smo več kot šola, zato ne odlašaj in se nam pridruži. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Odštekana vožnja po levi strani ceste Šolski center Celje vsako leto več kot 150 dijakom omogoči pridobivanje novih izkušenj in opravljanje prakse po vsej Evropi. Tenerife, Španija Miha: »Erasmusi so najboljši spomin v življenju!« Gašper: »Najbolj me je presenetil celodnevni irski delovnik in vožnja po levi strani ceste. Super izkušnja!« Jernej: »Nismo si znali predstavljati vonja žvepla ob obisku gejzirjev na prelomu evropske in ameriške tektonske plošče.« Urban: »V dveh mesecih opravljanja prakse v Pragi me je podjetje povabilo k sodelovanju pri pilotiranju pametnega servisnega planiranja za tovornjake. Janja, Alenka: »Med obiskom šole sva dijake ravno ujeli med beljenjem šole.« Akureyri, Islandija Praga, Češka Kilkenny, Irska Praga, Češka Neja: »S sošolko sva v trgovini z rabljenimi oblačili likali srajce, fotografirali ponudbo in pomagali pri prodaji. Če bi imela možnost, bi prakso še podaljšala. A Coruña, Španija Št. 6, 9. februar 2023 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 6, 9. februar 2023 Katarina Grilj: »Na vsako olimpijado grem brez pričakovanj.« (Foto: arhiv DMFA) Slovenija bo aprila gostila 12. Evropsko dekliško matematično olimpijado (EGMO). Sedemdnevni do- godek od 13. do 19. aprila v Portorožu pripravlja Dru- štvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), vodja organizacijskega odbora je Lucijana Kračun Berc, učiteljica matematike na Gimnaziji Lava Šolskega centra Celje. TATJANA CVIRN Pred Evropsko dekliško matematično olimpijado Tudi dekleta znajo s številkami Gre za organizacijsko zah- teven dogodek, saj se ga bo udeležilo 230 tekmovalk iz več kot 50 evropskih in dru- gih držav. Iz slednjih lahko dekleta tekmujejo neuradno. Štiričlanske ekipe bodo imele še spremljevalce, kar pomeni, da organizatorji pričakujejo več kot štiristo ljudi. Spodbujanje nadarjenih Lucijana Kračun Berc je že leta 2006 sodelovala v ož- jem odboru pri organizaciji mednarodne matematične olimpijade v Ljubljani in leta 2015 pri pripravi srednjee- vropske olimpijade v Kopru. DMFA ji je tako zaupalo pri- pravo letošnjega dogodka, pri izvedbi katerega bo sodelova- lo 150 prostovoljcev. Sogovornica, ki je bila tudi sama nekoč dijakinja Šolske- ga centra Celje, se je po za- poslitvi na gimnaziji začela ukvarjati z nadarjenimi dija- ki v okviru matematičnega krožka. V okviru DMFA je prevzela vodenje komisije za popularizacijo matema- tike v srednji šoli. »To nam je zadnja leta dobro uspelo z mednarodnim tekmova- njem matematični kenguru, ki sega od prvega letnika do študija,« pravi sogovornica, ki ugotavlja, da so v vsaki gene- raciji dijaki, ki so nadarjeni za matematiko, a morajo biti ob tem še radovedni in pri- pravljeni delati, če želijo na tem področju doseči kaj več. »Za udeležbo na tekmovanjih namreč ne zadošča le znanje šolske snovi, ampak je treba v krožku pridobiti dodatna znanja in kilometrino reševa- nja nalog, ki so problemske in precej drugačne kot šolske. Tekmovanje in druženje Katarina Grilj, četrtošolka Gimnazije Slovenska Bi- strica, je bila z osvojeno bronasto medaljo lani najbolje uvrščena slovenska tekmovalka in tudi letos bo v ekipi. Na olimpijadah je sodelovala že prejšnja leta, ko so bile zaradi epidemije le na spletu, lani je prvič v živo tekmovala na Madžarskem. Matematika jo je vedno veselila, zato jo tudi namera- va študirati. Že doma so jo spodbujali pri zanimanju za reševanje nalog. Spominja se, da je oče nekoč pripravil domači matematični krožek in so doma skupaj reševali naloge. V šoli se je vključila v pravi matematični krožek in bila uspešna na tekmovanjih, najprej na državni, nato na mednarodni ravni. »Bila sem ena redkih deklet v krož- ku tako v osnovni šoli kot na gimnaziji. Zato je dekliška olimpijada pomembna, da dekleta vidijo, da se jih veliko ukvarja s tem področjem.« Naloge so bile vedno zahtevne in pravi, da so tekmo- valke večinoma vesele, če rešijo vsaj eno od treh. Všeč ji je bilo, da so bile tudi številne priložnosti za spoznavanje in druženje med tekmovalkami in da so nekateri stiki še vedno ostali. »Delo v matematičnem krožku je za srednješolskega učitelja najvišje strokovno delo. Če znanja ne gradi iz leta v leto, nazaduje.« Kateri so deficitarni poklici? Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je objavil javni razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2023/24 v vrednosti 3.675.000 evrov. Vlogo bo mogoče oddati od 19. junija do 22. septembra 2023. Štipendije so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere na trgu dela primanjkuje kadra. Štipendijo, ki mesečno znaša 107,42 evra, je tudi letos cilj dodeliti tisoč štipendistom. V šolskem letu 2023/24 jo bodo lahko pridobili dijaki, ki bodo prvič vpisani v 1. letnik enega od v razpisu navedenih izobraže- valnih programov. Pristojne službe so med deficitarne poklice za prihodnje šolsko leto uvrstile izobraže- valne programe kamnosek, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, zidar, oblikovalec kovin orodjar, tesar, steklar, klepar-krovec, tehnik steklarstva, izvajalec suhomontažne gradnje, avtokaroserist, slikopleskar-črkoslikar, pek, pečar-polagalec ke- ramičnih oblog, slaščičar, gozdar, mesar, dimnikar, tapetnik, gastronom hotelir in mizar. Prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka in plačila dohodnine. Dijak lahko istočasno prejema državno ali Zoisovo štipendijo in štipen- dijo za deficitarne poklice, ne more pa hkrati prejemati kadrovske štipendije. ŠO Znanje je treba znati tudi po- vezati in včasih celo odkriti nove strategije reševanja.« Tudi tekmovalke iz regije Slovenija kot gostiteljica tekmovanja ima lahko dve ekipi, prva bo tekmovala uradno, druga neuradno. Kot pravi sogovornica, so šole oziroma tekmovalke, ki se uvrščajo na tekmovanja, iz različnih delov Sloveni- je. Iz naše regije bosta letos v ekipah Nives Gošnjak, udeleženka lanske dekliške olimpijade, in Ema Hojan, obe z Gimnazije Šolskega centra Velenje. Na olimpi- jadi bo tudi letos tekmovala Katarina Grilj z Gimnazije Slovenska Bistrica, lanska dobitnica bronaste medalje. Druge udeleženke prihajajo z Gimnazije Bežigrad, II. gim- nazije Maribor in iz OŠ Trno- vo v Ljubljani. »Vsak mentor lahko predlaga dijaka, ki se udeleži priprav za sodelova- nje na mednarodnih tekmo- vanjih. Priprave vodi DMFA v sodelovanju z nekdanjimi tekmovalci, ki so takšne na- loge že reševali. V okviru priprav rešujejo tri izbirne teste in na osnovi rezultatov se prvih šest uvrsti na med- narodno matematično olim- pijado, ki je najbolj prestižno tovrstno tekmovanje. Prva šti- ri dekleta gredo na evropsko dekliško olimpijado.« Vsaka država, ki sodeluje, ima pravico predlagati nalo- ge, organizator mora zagoto- viti mednarodno komisijo za izbor šestih nalog. Tekmoval- ke bodo po tri naloge reševale v soboto in nedeljo, 15. in 16. aprila, dopoldne in imele za to na voljo štiri ure in pol brez premora. »Dan pred tekmovanjem vodje ekip pogledajo naloge in potrdijo, da jih tekmovalke na pripravah še niso reševale ali jih videle. Tu računamo na enako mislečimi vrstnicami, pri čemer pridobijo na samo- podobi, ugotovijo, da so do- bre v matematiki, in se nato lažje vključujejo v druga tek- movanja. »Če dekle ni med najboljšimi na običajni olim- pijadi, prehitro obupa in mi- sli, da ni dovolj dobro.« Tako pa marsikatera ostane tudi kasneje povezana z matema- tiko in s tehničnimi področji, kjer je žensk še vedno bolj malo. »Za prave tekmovalce je to kot neke vrste telovadba in brez tega ne morejo, z ma- tematiko se ukvarjajo že od najzgodnejših otroških let.« Med sodelujočimi na olim- pijadi se vzpostavijo prija- teljstva in povezave, kar or- ganizatorji spodbujajo tudi s paleto prostočasnih dejav- nosti, ki bodo na voljo tudi v GH Bernardin, kjer bodo tekmovalke bivale, z izleto- ma v Ljubljano in Postojnsko jamo ter z druženji. Pripravi- li bodo tudi okroglo mizo o uspešnih ženskah na različ- nih področjih. Medtem ko si bodo tekmovalke ogledovale Ljubljano, bodo ocenjevalci in vodje ekip ocenjevali na- loge, pri čemer bodo morali biti enotni pri oceni. »Tekmo- valke pišejo vsaka v svojem jeziku, zato pri ocenjevanju sodelujejo tudi vodje ekip.« Lani so bile najboljše tek- movalke iz ZDA, za njimi so bila dekleta iz Peruja, od evropskih držav sta bili naj- boljši Bolgarija in Romunija. poštenost, sicer pa tekmoval- ke niti ne bi dovolile, da bi prišlo do goljufij, saj bi to bila velika sramota za ekipo.« Med enakimi Zakaj je pomembno, da se dekleta lahko merijo na olimpijadi, ki je namenjena le njim? Lucijana Kračun Berc pravi, da se tako srečajo z Aprilsko olimpijado bodo pomagali izvesti številni pro- stovoljci, podprli jo bosta ministrstvo za vzgojo in izobra- ževanje ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Lucijana Kračun Berc: »Že od pete- ga razreda osnovne šole sem želela biti učiteljica matematike. To s po- nosom povem, čeprav je danes ta poklic razvrednoten, a mislim, da je pomembno, da svoje delo opravljaš srčno. Nenazadnje tudi dijaki to pre- poznajo.« (Foto: osebni arhiv) Reševanja nalog na eni od dekliških olimpijad v minulih letih (Foto: Gašper Gajšek, MAGični spomini) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 6, 9. februar 2023 O V O R D O S T O P N O S T O V A N J E T T E L E F O N E K I N Č N I V S I Z Z I V O V B T K S K A R I E R A O P R S U B V P Z K E L Č U S O Ž T T A B J U D S U S P E H R A A U K L N J M O S T N N P P L L R O I E E L I J I I A R A I O A V T N I I K K D N O G N S Š E N T Z C E R T I F I K A T R I O L A N V U Č E J M S R Z Š R E P A Z Č B S N V R V A T C T A T G I O O K E E J O V Z L M S O L M R N Z Č A S O A O A E J N O T E L A Č E R S D S S A I S K U P N O S T U J E T B C T P R O J E K T J O P I Č A U Č E N E C R A Z Mestni trg 5, 3230 Šentjur 03 747 16 70 info@lusentjur.si Č I T E L J I C O R T O L A U T O L ODPIRAMO POT I D O Z N A N J Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je za prihodnje šolsko leto devetošolcem ponudila dva nova programa, ki ju v regiji trenutno še ni. Prvi je program farmacevtskega tehnika, drugi program biotehniške gimnazije. Ob tem se lahko učenci še vedno odločijo tudi za pro- grama s področja gostinstva in turizma (gastronom hotelir in gostinsko-turistični tehnik). TATJANA CVIRN Novosti: biotehniška gimnazija in farmacevtski tehnik Še večja izbira za devetošolce Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je za prihodnje šolsko leto devetošolcem ponudila dva nova programa, ki ju v regiji trenutno še ni. Prvi je program farmacevtskega tehnika, drugi program biotehniške gimnazije. Ob tem se lahko učenci še vedno odločijo tudi za pro- grama s področja gostinstva in turizma (gastronom hotelir in gostinsko-turistični tehnik). TATJANA CVIRN Ravnatelj Iztok Leskovar o novih programih v SŠGT: »Zavedamo se, da naloga ni preprosta in da smo si veliko naložili.« (Foto: TC) Nova programa sta plod večletnih prizadevanj vod- stva šole, ki je želelo tudi z novostmi ostati na podro- čju izobraževalnih programov gostinstva in turizma, a s temi pobudami ni uspelo. Korona je zelo priza- dela področje, za katero šola izobražuje, kar se je poznalo tudi pri odločanju mladih za te poklice. »Vedeli smo, da moramo nekaj narediti, da ne bomo imeli šole prazne,« je po- vedal ravnatelj Iztok Leskovar. Pomemben dejavnik pri uvedbi novih programov je bila mreža šol v regiji. »Nisem želel zaprositi za program, ki ga katera od šol v regiji že ima. Ne nazadnje srednje šole na tem območju dobro sodelujemo. Tako smo se odloči- li za programa, ki ju nima nihče v regiji, potrebe na trgu pa so.« Dijaki šole sicer prihajajo iz širše regi- je in tudi iz Posavja. Služba ali študij Dijaki, ki bodo končali štiriletni pro- gram farmacevtskega tehnika, se bodo lahko zaposlili v lekarnah, trgovi- nah s prehrambenimi dodatki ali z zdravstvenimi pripomočki ter v različnih farmacevtskih podjetjih. S končano poklicno maturo bodo lahko nadaljevali šolanje. Pri vpisu v program biotehniške gimnazije šola ra- čuna, da se bo poznalo tudi to, da je otrok, ki končuje deveti razred, letos več kot lani, ko so se nekatere gimnazije srečale s prevelikim zanimanjem za vpis in vsi otroci niso dobili mesta v želeni šoli. Biotehniška gimnazija je posebna zaradi predme- tov, kot so biotehnologija, mikrobiologija in drugi naravoslovni predmeti, ki so lahko dobro izhodišče za študijske programe s tega področja. »To ni preprosto področje, a mislim, da so v širši regiji mladi, ki jih to zanima. Tudi učiteljski kader je na voljo in za zdaj večjih težav ne pričakujem,« je dejal Iztok Leskovar. Prostora je v šoli dovolj, treba bo le nekoliko prenoviti opremo v laboratoriju. »Ne bojim se, da ne bi napolnili oddelka v programu farmacevtskega tehnika,« pravi Leskovar, ki se hkrati zaveda, kako starši in mladi razmišljajo, ko se odloča- jo za gimnazije, kjer je pomembna tudi tradicija. »Mi smo pri tem nov igralec in se bomo morali dokazati.« Ob sladici je lažje Šola je že v minulih dneh skušala čim bolje pred- staviti oba programa, in sicer na svoji spletni strani in zadnji mesec tudi na predstavitvah v osnovnih šolah, saj prej v SŠGT niso bili prepričani, da bodo programa res dobili. V času epidemije so v SŠGT pripravili oblico predstavitvenega spletnega gradiva, ki je še vedno na voljo in s pomočjo katerega lahko mladi spoznajo utrip šole. »Še najboljše je, če jo obiščejo. Osnovnošolci jo lahko spoznajo že med letom ob različnih priložnostih. Naši informativni dnevi so vedno sloveli kot neko- liko drugačni, kar nam omogočajo programi šole. Kozarec soka ali sladica imata čarobno moč in ljudje se ponavadi po uradnem delu sprostijo ter med druženjem vprašajo vse, kar jih zanima.« Razpršena dejavnost Na vprašanje, ali to pomeni, da se bo šola počasi odpovedala programom gostinstva in turizma, Leskovar odkima. »Gostinstvo ima podobne težave kot druga poklicna področja. Šole lahko veliko naredimo pri promociji, a to ni dovolj, če so razmere v družbi takšne, da so mladi izgubili zaupanje v prihodnost nekaterih poklicev. Dijaki, ki končujejo šolo, so zelo iskani in večji delodajalci že urejajo razmere, da bodo te bolj prijazne za zaposle- ne (popravljajo plače, urejajo delovni čas …).« Leskovar je prepričan, da se bodo razmere tudi na področju gostinstva in turizma spre- menile, a ne čez noč. »Zato nismo mogli več čakati, ampak smo se podali na drugo podro- čje izobraževanja. Dejavnost smo tako spet razpršili, tako kot smo jo že pred leti, ko smo prevzeli dijaški in študentski dom. Če je bil ta leta 2014 huda obremenitev, je danes dijaški stolpič poln, medtem ko bo treba v študent- skem delu doma prenoviti sobe, da bomo lahko povsem napolnili tudi tega.« Projekt za prenovo je narejen, pri čemer šola računa na sredstva ministrstva za izobraževanje, saj sama tega ne zmore. Šolski center Rogaška Slatina vabi na informativna dneva 17. in 18. februarja 2023! Predstavili bomo značilnosti programov, ki jih izvajamo, šolske in obšolske dejavnosti, kadrovske štipendije Steklarne Rogaška, praktični pouk, dijaški dom in še in še! Veselimo se srečanja z vami! www.scrs.si GIMNAZIJA ŠPORTNA GIMNAZIJA TEHNIK TEHNIK STEKLAR OPTIK STEKLARSTVA Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 6, 9. februar 2023 Menite, da prebivalci Celja in okolice po- znajo ponudbo izobraževanj, ki jih ponu- jate v Ljudski univerzi Celje? Prebivalci Celja še vedno ne poznajo naše celotne izobraževalne ponudbe, saj nas pred- vsem povezujejo s srednješolskimi programi, z osnovno šolo za odrasle in s tečaji slovenščine, ki jih organiziramo za tujce. Ljudska univerza Celje je središče izobraževanja odraslih, kjer z lastnim in zunanjim kadrom izvajamo števil- ne programe za pridobitev novih spretnosti, znanj in kompetenc. Pri nas lahko pridobite certi kate nacionalnih poklicnih kvali kacij (ra- čunovodja, nepremičninski posrednik…), prav tako organiziramo priprave na izpit iz Zakona o upravnem postopku kot tudi že utečene je- zikovne tečaje, delavnice za upokojence, sple- tna predavanja za starše… Podporo nudimo tudi razvoju zaposlenih v podjetjih, zato lahko rečemo, da s svojo izobraževalno ponudbo od- govarjamo na potrebe posameznikov različne starostne in izobrazbene strukture. Izobraževalno ponudbo bogatimo tudi z vključitvijo v številne mednarodne projekte, v katerih nagovarjamo ciljne skupine, kot so upokojenci, učitelji v osnovnih in srednjih šolah, priseljenci, nezaposleni mladi, nižje izobraženi zaposleni… V katere vsebine se vključuje največ udeležencev oziroma za katere je največ povpraševanja? Znanje je treba ves čas nadgrajevati, največ- krat nas v to prisilijo razmere na trgu dela, zato je še vedno veliko povpraševanja po digital- nih znanjih, nacionalnih poklicnih kvali kaci- jah in jezikovnih tečajih; v zadnjih letih se je prav tako znatno dvignilo povpraševanje po t. i. mehkih veščinah, predvsem po vsebinah za osebnostno rast. V zavest ljudi vedno bolj prihaja spoznanje, da se mora človek razvija- ti kot posameznik in član skupnosti, saj je le tako lahko kos izzivom življenja. Zelo veliko udeležbo beležimo na spletnih predavanjih za starše, ki so namenjena pridobivanju star- ševskih in partnerskih kompetenc, in nasploh pri vsebinah, ki posameznikom pomagajo pri ohranjanju zdravja, dobrih odnosov in notranje stabilnosti. Je pa res, da so brezplačne vsebine bolj obiskane od plačljivih, kar je razumljivo, saj živimo v časih, ko pridobivanje znanja žal pred- stavlja »luksuz«, ki si ga ljudje ob vsej draginji ne morejo privoščiti. Kako podajate znanje odraslim, ki jim nenehno primanjkuje časa? Izvajanje izobraževanj oziroma usposabljanj vedno prilagajamo udeležencem. Pri delu z ranljivimi ciljnimi skupinami, kamor uvršča- mo upokojence, nižje izobražene in priseljen- ce…, se ponavadi poslužujemo poučevanja v živo, pri drugih izobraževanih programih pa vedno bolj uporabljamo kombinirano izvedbo poučevanja (v živo ali preko spleta) ali hibridni način (hkrati v živo in preko spleta). Nekatere vsebine v celoti izvajamo na daljavo, saj ude- leženci tako prihranijo čas, ki bi ga porabili za prevoz, tako nimajo težav z varstvom otrok, navsezadnje pa je spremljanje interaktivnega izobraževanja v udobju lastnega doma lahko tudi zelo priročno. Pri nekaterih predavanjih so uporabnikom na voljo tudi posnetki pre- davanj, kar pomeni, da lahko do vsebin do- stopajo, ko imajo čas. Spremembe v našem življenju od nas zahtevajo nenehno učenje Pogovor z direktorico Ljudske univerze Celje Ines Stilin Waldorfska pedagogika Spoštovanje otrokove individualnosti in dostojanstva Waldorfska šola in vrtec Savinja, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec vabita k vpisu v 1. razred za šolsko leto 2023/24. Vabimo vas, da se udeležite srečanj za starše prihodnjih prvošolcev in prihodnje prvošolce pripeljete na igralne urice: 16. 2. in 16. 3. 2023 ob 17. uri. Za več informacij o vpisu nam lahko pišete na e-naslov: tajnistvo@waldorf-savinja.si. V središču waldorfske peda- gogike je vedno spoštovanje otrokove individualnosti in dostojanstva. Njena osrednja skrb je, da otroštvo, ki je temelj vsake človekove biografije, oh- rani, varuje in neguje. Waldorfska pedagogika se je rodila iz želje po ustvarjanju boljšega sveta, saj njeni začet- ki segajo v nevihtno obdobje ob koncu prve svetovne vojne. Doktor Emil Molt, lastnik tovar- ne cigaret Waldorf Astoria, se je v Stutttgartu leta 1904 srečal z Rudolfom Steinerjem, filozofom in učiteljem naravoslovnih in klasičnih predmetov. Skupaj sta ustvarila idejo o prvi waldorfski šoli, ki bi bila osvobojena poli- tičnih, verskih, ekonomskih in socialnih omejitev, torej o šoli za vsakega do devetnajstega leta. Njena vrata so se odprla septembra 1919. Šola je imela v začetku dvesto učencev, a za- četni ideali obeh mož, ki sta dala temelje tej šoli, so se hitro širili in našli prostor na vseh celinah, v vseh kulturah, vsakem ver- skem prostoru. Danes na svetu deluje več kot tisoč waldorfskih šol, njihovo število se v zadnjem času hitro povečuje predvsem na Kitajskem, v Indiji in Koreji. Tudi v slovenskem prostoru je waldorfska pedagogika pris- otna že več kot 30 let. Sprva v Ljubljani in zdaj že v 6 različnh krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Žalcu. Zakaj je odločitev za waldor- fsko pedagogiko prava? Ker temelji na celostnem pris- topu pri razumevanju človeka. Pri tem upošteva stopnje razvoja ot- roka oz. mladostnika, ki so v gro- bem razdeljene na sedemletna obdobja s krajšimi podobdobji, saj ima vsako obdobje s svojim podobdobjem glavne značil- nosti. Te je treba dobro poznati in najti prave načine ter metode, s katerimi nagovorimo otroka, da se razvije v zdravo, zadovoljno, samozavestno osebnost, ki zna čim bolj izkoristiti svoje potenci- ale, ima razvito visoko empatijo ter občutek in odgovornost za celo družbo. Kaj waldorfska pedagogika poskuša ponuditi otroku? Ob pravem času, na pravi, ustrezen, njemu razumljiv način prave vsebine. Tako želi na ot- roka blagodejno vplivati in mu s pomočjo celostnega pristopa omogočiti čim več sposobnosti. Ker človek ni samo intelektualno bitje, temveč tudi bitje srca in vo- lje, tudi waldorfska pedagogika spodbuja enakovreden razvoj mišljenja, čutenja in volje. Kako poteka izobraževanje v šolskem obdobju? Poteka v skladu s stopnjo ra- zvoja, na kateri je učenec. Pred- vsem skozi izkustveno učenje. Tako se v nižjih razredih učenci ne učijo samo na abstrakten, in- telektualen način, ampak pred- vsem s pomočjo doživljanja, preko gibanja in skozi konkretno delo z rokami – skratka skozi iz- kustveno učenje, kar pripomore k ustvarjanju pozitivnega odno- sa do posameznega predmeta in posledično do uspešnega učenja in usvajanja znanja. Bogata doži- vljajska spoznanja nižjih razredov so najboljša podlaga za razume- vanje podane snovi in oblikova- nje intelektualnega razmišljanja v višjih razredih. Kaj je ena od izrazitih značil- nosti waldorfskih šol? To je pouk v učnih obdobjih (epohah). Gre za tako imenovane glavne ure, ki predvidoma trajajo od 8. do 10. ure in so namenjene glavnim učnim predmetom: ma- tematiki, slovenščini, zgodovini, geografiji, naravoslovju … Vsak od teh predmetov se poučuje v tri- ali štiritedenskih obdobjih. Učna ura traja 120 minut in spod- buja otrokove notranje sile, ki so sveže in živahne predvsem zjut- raj. Skozi tako oblikovan pouk se lahko učenci v glavni uri oziroma v tri- do štiritedenskem obdobju poučevanja istega predmeta res- nično povežejo s snovjo. Večte- densko intenzivno obravnavanje posameznega predmeta omo- goči globlje razumevanje snovi, otroci tako novo snov ponotra- njijo in znanje povezujejo, prav tako so sposobni praviloma hitro in dobro obnoviti snov, saj se v spominu najbolje ohrani tisto, s čimer se je človek intenzivno in z zanimanjem ukvarjal dlje časa. Kako se oblikuje razred in kdo ga vodi? Otroci skupaj s svojim raz- rednikom tvorijo skupnost, ki traja praviloma devet let. Razrednik sprejme otroke na začetku šolanja in jih spremlja vse do devetega razreda. Pri tem je zelo pomembna vloga tudi samih staršev, ki so v opo- ro razredniku. Vloga razrednika je zelo pomembna, kije lahko v pomoč še ostalim učiteljem pri spoznavanju posameznega učenca. V nižjih razredih razre- dnik prisostvuje še pri ostalih predmetih in na ta način spo- zna močna in šibka področja učenca, ki jih lahko uporabi pri svojih urah. Dodana vrednost waldor- fske šole je pestra paleta predmetov. Po glavni uri sledijo različni predmeti - dva tuja jezika (nem- ški in angleški), slikanje, risanje, petje, igranje inštrumenta, evrit- mija (oblika gibanja ob zvoku, poeziji in prozi), utrjevanje ma- tematike, slovnice in pravop- isa, vaje pisanja in branja, roč- na dela (vključno s pletenjem, kvačkanjem, vezenjem, polste- njem, šivanjem ...), obdelovanje lesa, športne aktivnosti in igre. www.waldorf-savinja.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 6, 9. februar 2023 O V O R D O S T O P N O S T O V A N J E T T E L E F O N E K I N Č N I V S I Z Z I V O V B T K S K A R I E R A O P R S U B V P Z K E L Č U S O Ž T T A B J U D S U S P E H R A A U K L N J M O S T N N P P L L R O I E E L I J I I A R A I O A V T N I I K K D N O G N S Š E N T Z C E R T I F I K A T R I O L A N V U Č E J M S R Z Š R E P A Z Č B S N V R V A T C T A T G I O O K E E J O V Z L M S O L M R N Z Č A S O A O A E J N O T E L A Č E R S D S S A I S K U P N O S T U J E T B C T P R O J E K T J O P I Č A U Č E N E C R A Z Mestni trg 5, 3230 Šentjur 03 747 16 70 info@lusentjur.si Č I T E L J I C O R T O L A U T O L ODPIRAMO POT I D O Z N A N J Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je za prihodnje šolsko leto devetošolcem ponudila dva nova programa, ki ju v regiji trenutno še ni. Prvi je program farmacevtskega tehnika, drugi program biotehniške gimnazije. Ob tem se lahko učenci še vedno odločijo tudi za pro- grama s področja gostinstva in turizma (gastronom hotelir in gostinsko-turistični tehnik). TATJANA CVIRN Novosti: biotehniška gimnazija in farmacevtski tehnik Še večja izbira za devetošolce Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je za prihodnje šolsko leto devetošolcem ponudila dva nova programa, ki ju v regiji trenutno še ni. Prvi je program farmacevtskega tehnika, drugi program biotehniške gimnazije. Ob tem se lahko učenci še vedno odločijo tudi za pro- grama s področja gostinstva in turizma (gastronom hotelir in gostinsko-turistični tehnik). TATJANA CVIRN Ravnatelj Iztok Leskovar o novih programih v SŠGT: »Zavedamo se, da naloga ni preprosta in da smo si veliko naložili.« (Foto: TC) Nova programa sta plod večletnih prizadevanj vod- stva šole, ki je želelo tudi z novostmi ostati na podro- čju izobraževalnih programov gostinstva in turizma, a s temi pobudami ni uspelo. Korona je zelo priza- dela področje, za katero šola izobražuje, kar se je poznalo tudi pri odločanju mladih za te poklice. »Vedeli smo, da moramo nekaj narediti, da ne bomo imeli šole prazne,« je po- vedal ravnatelj Iztok Leskovar. Pomemben dejavnik pri uvedbi novih programov je bila mreža šol v regiji. »Nisem želel zaprositi za program, ki ga katera od šol v regiji že ima. Ne nazadnje srednje šole na tem območju dobro sodelujemo. Tako smo se odloči- li za programa, ki ju nima nihče v regiji, potrebe na trgu pa so.« Dijaki šole sicer prihajajo iz širše regi- je in tudi iz Posavja. Služba ali študij Dijaki, ki bodo končali štiriletni pro- gram farmacevtskega tehnika, se bodo lahko zaposlili v lekarnah, trgovi- nah s prehrambenimi dodatki ali z zdravstvenimi pripomočki ter v različnih farmacevtskih podjetjih. S končano poklicno maturo bodo lahko nadaljevali šolanje. Pri vpisu v program biotehniške gimnazije šola ra- čuna, da se bo poznalo tudi to, da je otrok, ki končuje deveti razred, letos več kot lani, ko so se nekatere gimnazije srečale s prevelikim zanimanjem za vpis in vsi otroci niso dobili mesta v želeni šoli. Biotehniška gimnazija je posebna zaradi predme- tov, kot so biotehnologija, mikrobiologija in drugi naravoslovni predmeti, ki so lahko dobro izhodišče za študijske programe s tega področja. »To ni preprosto področje, a mislim, da so v širši regiji mladi, ki jih to zanima. Tudi učiteljski kader je na voljo in za zdaj večjih težav ne pričakujem,« je dejal Iztok Leskovar. Prostora je v šoli dovolj, treba bo le nekoliko prenoviti opremo v laboratoriju. »Ne bojim se, da ne bi napolnili oddelka v programu farmacevtskega tehnika,« pravi Leskovar, ki se hkrati zaveda, kako starši in mladi razmišljajo, ko se odloča- jo za gimnazije, kjer je pomembna tudi tradicija. »Mi smo pri tem nov igralec in se bomo morali dokazati.« Ob sladici je lažje Šola je že v minulih dneh skušala čim bolje pred- staviti oba programa, in sicer na svoji spletni strani in zadnji mesec tudi na predstavitvah v osnovnih šolah, saj prej v SŠGT niso bili prepričani, da bodo programa res dobili. V času epidemije so v SŠGT pripravili oblico predstavitvenega spletnega gradiva, ki je še vedno na voljo in s pomočjo katerega lahko mladi spoznajo utrip šole. »Še najboljše je, če jo obiščejo. Osnovnošolci jo lahko spoznajo že med letom ob različnih priložnostih. Naši informativni dnevi so vedno sloveli kot neko- liko drugačni, kar nam omogočajo programi šole. Kozarec soka ali sladica imata čarobno moč in ljudje se ponavadi po uradnem delu sprostijo ter med druženjem vprašajo vse, kar jih zanima.« Razpršena dejavnost Na vprašanje, ali to pomeni, da se bo šola počasi odpovedala programom gostinstva in turizma, Leskovar odkima. »Gostinstvo ima podobne težave kot druga poklicna področja. Šole lahko veliko naredimo pri promociji, a to ni dovolj, če so razmere v družbi takšne, da so mladi izgubili zaupanje v prihodnost nekaterih poklicev. Dijaki, ki končujejo šolo, so zelo iskani in večji delodajalci že urejajo razmere, da bodo te bolj prijazne za zaposle- ne (popravljajo plače, urejajo delovni čas …).« Leskovar je prepričan, da se bodo razmere tudi na področju gostinstva in turizma spre- menile, a ne čez noč. »Zato nismo mogli več čakati, ampak smo se podali na drugo podro- čje izobraževanja. Dejavnost smo tako spet razpršili, tako kot smo jo že pred leti, ko smo prevzeli dijaški in študentski dom. Če je bil ta leta 2014 huda obremenitev, je danes dijaški stolpič poln, medtem ko bo treba v študent- skem delu doma prenoviti sobe, da bomo lahko povsem napolnili tudi tega.« Projekt za prenovo je narejen, pri čemer šola računa na sredstva ministrstva za izobraževanje, saj sama tega ne zmore. Šolski center Rogaška Slatina vabi na informativna dneva 17. in 18. februarja 2023! Predstavili bomo značilnosti programov, ki jih izvajamo, šolske in obšolske dejavnosti, kadrovske štipendije Steklarne Rogaška, praktični pouk, dijaški dom in še in še! Veselimo se srečanja z vami! www.scrs.si GIMNAZIJA ŠPORTNA GIMNAZIJA TEHNIK TEHNIK STEKLAR OPTIK STEKLARSTVA Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 6, 9. februar 2023 Menite, da prebivalci Celja in okolice po- znajo ponudbo izobraževanj, ki jih ponu- jate v Ljudski univerzi Celje? Prebivalci Celja še vedno ne poznajo naše celotne izobraževalne ponudbe, saj nas pred- vsem povezujejo s srednješolskimi programi, z osnovno šolo za odrasle in s tečaji slovenščine, ki jih organiziramo za tujce. Ljudska univerza Celje je središče izobraževanja odraslih, kjer z lastnim in zunanjim kadrom izvajamo števil- ne programe za pridobitev novih spretnosti, znanj in kompetenc. Pri nas lahko pridobite certi kate nacionalnih poklicnih kvali kacij (ra- čunovodja, nepremičninski posrednik…), prav tako organiziramo priprave na izpit iz Zakona o upravnem postopku kot tudi že utečene je- zikovne tečaje, delavnice za upokojence, sple- tna predavanja za starše… Podporo nudimo tudi razvoju zaposlenih v podjetjih, zato lahko rečemo, da s svojo izobraževalno ponudbo od- govarjamo na potrebe posameznikov različne starostne in izobrazbene strukture. Izobraževalno ponudbo bogatimo tudi z vključitvijo v številne mednarodne projekte, v katerih nagovarjamo ciljne skupine, kot so upokojenci, učitelji v osnovnih in srednjih šolah, priseljenci, nezaposleni mladi, nižje izobraženi zaposleni… V katere vsebine se vključuje največ udeležencev oziroma za katere je največ povpraševanja? Znanje je treba ves čas nadgrajevati, največ- krat nas v to prisilijo razmere na trgu dela, zato je še vedno veliko povpraševanja po digital- nih znanjih, nacionalnih poklicnih kvali kaci- jah in jezikovnih tečajih; v zadnjih letih se je prav tako znatno dvignilo povpraševanje po t. i. mehkih veščinah, predvsem po vsebinah za osebnostno rast. V zavest ljudi vedno bolj prihaja spoznanje, da se mora človek razvija- ti kot posameznik in član skupnosti, saj je le tako lahko kos izzivom življenja. Zelo veliko udeležbo beležimo na spletnih predavanjih za starše, ki so namenjena pridobivanju star- ševskih in partnerskih kompetenc, in nasploh pri vsebinah, ki posameznikom pomagajo pri ohranjanju zdravja, dobrih odnosov in notranje stabilnosti. Je pa res, da so brezplačne vsebine bolj obiskane od plačljivih, kar je razumljivo, saj živimo v časih, ko pridobivanje znanja žal pred- stavlja »luksuz«, ki si ga ljudje ob vsej draginji ne morejo privoščiti. Kako podajate znanje odraslim, ki jim nenehno primanjkuje časa? Izvajanje izobraževanj oziroma usposabljanj vedno prilagajamo udeležencem. Pri delu z ranljivimi ciljnimi skupinami, kamor uvršča- mo upokojence, nižje izobražene in priseljen- ce…, se ponavadi poslužujemo poučevanja v živo, pri drugih izobraževanih programih pa vedno bolj uporabljamo kombinirano izvedbo poučevanja (v živo ali preko spleta) ali hibridni način (hkrati v živo in preko spleta). Nekatere vsebine v celoti izvajamo na daljavo, saj ude- leženci tako prihranijo čas, ki bi ga porabili za prevoz, tako nimajo težav z varstvom otrok, navsezadnje pa je spremljanje interaktivnega izobraževanja v udobju lastnega doma lahko tudi zelo priročno. Pri nekaterih predavanjih so uporabnikom na voljo tudi posnetki pre- davanj, kar pomeni, da lahko do vsebin do- stopajo, ko imajo čas. Spremembe v našem življenju od nas zahtevajo nenehno učenje Pogovor z direktorico Ljudske univerze Celje Ines Stilin Waldorfska pedagogika Spoštovanje otrokove individualnosti in dostojanstva Waldorfska šola in vrtec Savinja, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec vabita k vpisu v 1. razred za šolsko leto 2023/24. Vabimo vas, da se udeležite srečanj za starše prihodnjih prvošolcev in prihodnje prvošolce pripeljete na igralne urice: 16. 2. in 16. 3. 2023 ob 17. uri. Za več informacij o vpisu nam lahko pišete na e-naslov: tajnistvo@waldorf-savinja.si. V središču waldorfske peda- gogike je vedno spoštovanje otrokove individualnosti in dostojanstva. Njena osrednja skrb je, da otroštvo, ki je temelj vsake človekove biografije, oh- rani, varuje in neguje. Waldorfska pedagogika se je rodila iz želje po ustvarjanju boljšega sveta, saj njeni začet- ki segajo v nevihtno obdobje ob koncu prve svetovne vojne. Doktor Emil Molt, lastnik tovar- ne cigaret Waldorf Astoria, se je v Stutttgartu leta 1904 srečal z Rudolfom Steinerjem, filozofom in učiteljem naravoslovnih in klasičnih predmetov. Skupaj sta ustvarila idejo o prvi waldorfski šoli, ki bi bila osvobojena poli- tičnih, verskih, ekonomskih in socialnih omejitev, torej o šoli za vsakega do devetnajstega leta. Njena vrata so se odprla septembra 1919. Šola je imela v začetku dvesto učencev, a za- četni ideali obeh mož, ki sta dala temelje tej šoli, so se hitro širili in našli prostor na vseh celinah, v vseh kulturah, vsakem ver- skem prostoru. Danes na svetu deluje več kot tisoč waldorfskih šol, njihovo število se v zadnjem času hitro povečuje predvsem na Kitajskem, v Indiji in Koreji. Tudi v slovenskem prostoru je waldorfska pedagogika pris- otna že več kot 30 let. Sprva v Ljubljani in zdaj že v 6 različnh krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Žalcu. Zakaj je odločitev za waldor- fsko pedagogiko prava? Ker temelji na celostnem pris- topu pri razumevanju človeka. Pri tem upošteva stopnje razvoja ot- roka oz. mladostnika, ki so v gro- bem razdeljene na sedemletna obdobja s krajšimi podobdobji, saj ima vsako obdobje s svojim podobdobjem glavne značil- nosti. Te je treba dobro poznati in najti prave načine ter metode, s katerimi nagovorimo otroka, da se razvije v zdravo, zadovoljno, samozavestno osebnost, ki zna čim bolj izkoristiti svoje potenci- ale, ima razvito visoko empatijo ter občutek in odgovornost za celo družbo. Kaj waldorfska pedagogika poskuša ponuditi otroku? Ob pravem času, na pravi, ustrezen, njemu razumljiv način prave vsebine. Tako želi na ot- roka blagodejno vplivati in mu s pomočjo celostnega pristopa omogočiti čim več sposobnosti. Ker človek ni samo intelektualno bitje, temveč tudi bitje srca in vo- lje, tudi waldorfska pedagogika spodbuja enakovreden razvoj mišljenja, čutenja in volje. Kako poteka izobraževanje v šolskem obdobju? Poteka v skladu s stopnjo ra- zvoja, na kateri je učenec. Pred- vsem skozi izkustveno učenje. Tako se v nižjih razredih učenci ne učijo samo na abstrakten, in- telektualen način, ampak pred- vsem s pomočjo doživljanja, preko gibanja in skozi konkretno delo z rokami – skratka skozi iz- kustveno učenje, kar pripomore k ustvarjanju pozitivnega odno- sa do posameznega predmeta in posledično do uspešnega učenja in usvajanja znanja. Bogata doži- vljajska spoznanja nižjih razredov so najboljša podlaga za razume- vanje podane snovi in oblikova- nje intelektualnega razmišljanja v višjih razredih. Kaj je ena od izrazitih značil- nosti waldorfskih šol? To je pouk v učnih obdobjih (epohah). Gre za tako imenovane glavne ure, ki predvidoma trajajo od 8. do 10. ure in so namenjene glavnim učnim predmetom: ma- tematiki, slovenščini, zgodovini, geografiji, naravoslovju … Vsak od teh predmetov se poučuje v tri- ali štiritedenskih obdobjih. Učna ura traja 120 minut in spod- buja otrokove notranje sile, ki so sveže in živahne predvsem zjut- raj. Skozi tako oblikovan pouk se lahko učenci v glavni uri oziroma v tri- do štiritedenskem obdobju poučevanja istega predmeta res- nično povežejo s snovjo. Večte- densko intenzivno obravnavanje posameznega predmeta omo- goči globlje razumevanje snovi, otroci tako novo snov ponotra- njijo in znanje povezujejo, prav tako so sposobni praviloma hitro in dobro obnoviti snov, saj se v spominu najbolje ohrani tisto, s čimer se je človek intenzivno in z zanimanjem ukvarjal dlje časa. Kako se oblikuje razred in kdo ga vodi? Otroci skupaj s svojim raz- rednikom tvorijo skupnost, ki traja praviloma devet let. Razrednik sprejme otroke na začetku šolanja in jih spremlja vse do devetega razreda. Pri tem je zelo pomembna vloga tudi samih staršev, ki so v opo- ro razredniku. Vloga razrednika je zelo pomembna, kije lahko v pomoč še ostalim učiteljem pri spoznavanju posameznega učenca. V nižjih razredih razre- dnik prisostvuje še pri ostalih predmetih in na ta način spo- zna močna in šibka področja učenca, ki jih lahko uporabi pri svojih urah. Dodana vrednost waldor- fske šole je pestra paleta predmetov. Po glavni uri sledijo različni predmeti - dva tuja jezika (nem- ški in angleški), slikanje, risanje, petje, igranje inštrumenta, evrit- mija (oblika gibanja ob zvoku, poeziji in prozi), utrjevanje ma- tematike, slovnice in pravop- isa, vaje pisanja in branja, roč- na dela (vključno s pletenjem, kvačkanjem, vezenjem, polste- njem, šivanjem ...), obdelovanje lesa, športne aktivnosti in igre. www.waldorf-savinja.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 6, 9. februar 2023 Da med spomini najhitreje privrejo na površje tisti prijetni, so dokazali sogovorniki, ki smo jih povabili k obujanjem spominov na srednješolska leta. V njih so prepletli utrinke iz obšolskih dejavnosti, ustvarjalnosti in zabave, navezovanja prijateljstev in prvih zaljubljenosti. Tudi pro- fesorji so se nekaterim močno zasidrali v spomin. BARBARA FURMAN Spomini na srednješolska leta Prijetni, nagajivi, nepozabni Matija Kovač, župan Mestne občine Celje »Na dijaška leta na I. gimnaziji v Celju imam izjemno lepe spomine. To so bili časi, ko sem poleg širjenja obzorij znanja in poznanstev, ki jih da srednja šola, spoznaval in preizkušal tudi meje družabnega življenja mla- dostnika. Verjetno so bili ta leta in moj takratni pogled na Celje in vse lepo, kar mi je dalo, bistveni za odlo- čitev, da sem se vrnil. V okviru šole je bilo moje življenje izjemo razgibano ob organizaciji prireditev, kot je Top Classic, ob vodenju dijaške skupno- sti, produkciji muzikala Lepotica in zver, poleg tega smo v zadnjem le- tniku že začeli snovati Hišo kulture Celje. Med počitnicami sem opravljal prakso v arhitekturnem biroju Nan- deta Korpnika, popoldneve in konce tedna sem preživljal v Konjeniškem klubu Celje v Škofji vasi, kjer sem treniral in tekmoval v preskakovanju ovir. V tistih časih, ki so oddaljeni zgolj petnajst let, so v Celju obstajali kraji in lokali z raz- ličnimi družabni- mi scenami, subkulturni- mi okolji in tudi tekmovalnost med njimi. Občutek je, da je takrat pri- hajalo do veli- kih sprememb, predvsem pri navadah, ve- zanih na nočno življenje. Če smo v prvem letniku gi- mnazije začeli zaha- jati v Kljub, ga v drugem ni bilo več in smo se preselili v KUD Underground, kmalu tudi ta ni več deloval in je obstajala še tretja loka- cija, dokler se tipičen petkov večer za gimnazijce ni začel dogajati pretežno ob Savinji in v parku. Spomnim se, da so mi starši takrat govorili, da najboljša in najtrdnejša prijateljstva nastanejo v srednješol- skih letih. In res je tako.« Tina Gorenjak, gledališka in fi lm- ska igralka »Moj spomin na srednjo šolo je malo neobičajen, saj naj- prej pomislim na vse gledališke in plesne predstave, ki sem jih takrat ustvar- jala. V četrtem letniku I. gim- nazije v Celju sem na pobudo razrednika, pro- fesorja francošči- ne Slavka Deržka, prvič nastopila kot igralka, kar je uso- dno vplivalo na mojo odločitev glede izbire študija dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, fi lm in televizijo in posledično na vse moje življe- nje.« Alenka Bra- tušek, ministri- ca za infrastruk- turo »Na Srednjo na- ravoslovno matematič- no šolo na Lavi me vežejo zelo lepi spomini. Predvsem zaradi sošolk in sošolcev, s katerimi smo še vedno v stiku, tudi po 35 letih. In tudi zaradi odličnega pevskega zbora. Vanj sem se vključila zaradi profesorjev, ki so z današnje per- spektive videti veliko bolj pri- jazni kot takrat. (smeh) Verjamem, da se vsi, ki smo obiskova- li to šolo, dobro spomnimo plu- sov, minusov in krožcev, ki nam jih je pri matematiki de- lila profesorica Guzejeva. Bilo je kar zahtevno, ampak lepo obdobje mojega življenja, ki mi je dalo veliko znanja in izkušenj.« Uroš Kuzman, matematik in komik »V srednji šoli v Velenju sem bil član metal- skega benda z imenom Frozen Hell. Naša bese- dila so bila seveda v angleščini, ker smo – neskromno – ciljali na kaj več kot zgolj slovenski trg (smeh). Ena naših skladb je imela naslov ›Torn in heel‹, kar bi google translate prevedel v Trn v peti. Vsem trem našim fanom (beri takratnim dekletom) se je komad zdel super, nekoliko manj je v njem uživala moja mama, učiteljica an- gleščine. Fraza ›Torn in heel‹ namreč v an- gleščini sploh ne obstaja – če že, je ustreznejši pre- vod ›Pain in the ass‹. (smeh) Še dobro, da je naš pevec bolj krulil kot pel, sicer bi nezadostno dobili še pri tujem jeziku in ne zgolj pri glasbi. (smeh)« Matija Kovač Tina Gorenjak Alenka Bratušek Uroš Kuzman Informativna dneva: 17. in 18. februar 2023 Šola za strojništvo, geotehniko in okolje: nina.gosniksimeonovic@scv.si Elektro in računalniška šola: urska.koletnik@scv.si Šola za storitvene dejavnosti: karmen.mikek@scv.si Gimnazija: anita.petek@scv.si Višja strokovna šola: vss@scv.si https://informativni.scv.si https://www.facebook.com/scvelenje https://www.instagram.com/scvelenje https://www.youtube.com/user/scvvideo Oglas_Novi_tednik_informativni_2023_master.indd 1 1. 02. 2023 18:59:08 Študij energetike vedno bolj priljubljen tudi pri nežnejšem spolu Študij energetike ni samo za moške, kot si to večina predstavlja. Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru študira vedno več predstavnic ženskega spola in pri tem so tudi zelo uspešne. Predstavljamo vam nekaj uspešnih zgodb. Eva Simonič: »Študij ni samo obiskovanje pedagoškega procesa, prepleta se s spremljevalnimi dejavnostmi. Te prinašajo izkušnje, priložnosti, nepozabne trenutke in dobro družbo.« K študiju na Fakulteti za energetiko so jo pritegnili povezovanje mnogih področij tehnike, občutek drugačnosti in želja po učenju za izboljšanje prihodnosti. Velik dejavnik za njeno veselje do študija je prijetno vzdušje na fakulteti, ki ga ustvarjata dober odnos med zaposlenimi in študenti ter iskrena skrb za posameznega študenta. Almina Ćosić: »V mojem izboru fakultet je zmagala fakulteta za energetiko, saj so zastopana vsa področja, ki me zanimajo: elektrotehnika, strojništvo, naravoslovje.« Študij energetike je v zelo kratkem času dosegel njena pričakovanja. Všeč ji je individualni pristop, predvsem pri komunikaciji med študenti in profesorji. Katja Zapušek: »Za vpis na fakulteto sta me prepričala zanimiv predmetnik in prihodnost, saj fakulteta odpira poti do različnih področij za poklice prihodnosti.« Fakulteta je naravnana v prihodnost, enako tudi študijski programi. Tako se pri študiju lahko študenti naučijo veliko novih in zanimivih stvari, 3D-modeliranja, ekonomike, sončnih modulov, jedrske in hidroenergije. Urnik na fakulteti je razgiban skozi cel teden. Skoraj vse gradivo za študij je dostopno na Moodlu, prav tako predavatelji brez težav delijo študijsko gradivo in študentom pomagajo pri učnem procesu. Manja Obreza: »Individualen pristop predavateljev v zelo naprednih laboratorijih.« Prednost študija na fakulteti je zagotovo, da ni treba kupovati študijskega gradiva, saj so se preda- vatelji in asistenti zelo potrudili in pri večini predmetov pripravili elektronska gradiva, ki so dostopna vsem študentom. Študentkam želimo uspešen študij še naprej ter uspešno kariero na področju energetike. Mogoče so opogumile še katero predstavnico ženskega spola, da se bo odločila za študij energetike. Več o Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru ter o študiju si lahko preberete na spletni strani www.fe.um.si. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 6, 9. februar 2023 Tinkara Fortuna, pevka in avtorica otroških knjig »Na srednjo šolo me vežejo predvsem lepi spomini. Veči- no obšolskega časa sem pre- živela v telova- dnici v Gaberju, kjer sem plesala s skupino LaViva pri sestrični Vivian, v tem obdobju sem tudi začela peti. Leta 1996 sem bila ravno v vaši medijski hiši prva zmagoval- ka radijske oddaje Full cool demo top. S soplesalkami sem še vedno v stiku, prav tako z nekaterimi so- šolci iz srednje šole. Eden od njih, Klemen, je še vedno moj najboljši prijatelj, bil je tudi moja poročna priča. Razredničarka Alenka Go- lež, profesorica slovenščine, je ti- sta, na katero sem se obrnila, ko sem napisala prvo otroško knjigo. Ona jo je lektorirala, za kar sem ji zelo hvaležna.« Boštjan Romih, tele- vizijski in radijski voditelj »Hodil sem na Gimnazijo Lava, pred tem je bila to srednja teh- niška šola. V šoli je deloval Mladinski pev- ski zbor Tehnik. Z njim smo kot mlečnozobci odšli celo na ugledno in zahtevno zborovsko tekmovanje v fran- coski Tours. Sicer smo med zelo naravoslovni- mi smermi bili edini jezikovni oddelek v šoli in bila je prava redkost, da smo se v Celju učili tudi italijanščino. Še danes jo tu in tam uporabim. V šoli so nam pustili precej umetniške svobode in ustvarjalnosti, zato smo vsako leto navdušeno prirejali ›odbite‹ predstave. In da, tudi jaz sem s svojim prvim dekletom sedel na bregu Savi- nje. (smeh) Petje v pevskih zborih me je nato spremlja- lo celo življenje in zelo pomemb- no vplivalo na moje osebne poti. Na- vsezadnje sem si v študentskem zboru v Ljublja- ni leta kasneje našel ženo.« Andreja Pe- trovič, modera- torka na Radiu Celje »Še vedno se z velikim veseljem spominjam svojih sre- dnješolskih dni. Na Srednjo ekonom- sko šolo Slovenj Gradec imam izredno lepe spomine. Ime- la sem odlične profesorje, do katerih imam še vedno spoštljiv odnos. Veliko so me naučili, dali so mi dragoceno življenjsko popotnico. Še danes, ko grem mimo šole, se za trenutek usta- vim in prav vo- njam njen utrip. Imela sem super sošolke in sošol- ce … Bila sem odličnjakinja in sem se vedno obremenjevala, ko sem kdaj dobila sla- bo oceno. Spomnim se, kako me je bilo strah spreje- mnih izpitov in sem jih potem naj- boljše opravila. Tudi zaključnega izpita v 4. letniku nisem opravljala, ker sem imela odličen uspeh. Obo- ževala sem matematiko, ekskurzije, šolske izlete. In tudi prve ljubezni so se rojevale v teh letih. Zato, uživajte, dragi dijaki, čas preveč hiti. Boštjan Oder, moderator na Ra- diu Celje »Rad se pohvalim, da sem obisko- val najlepšo srednjo šolo v Sloveniji, in sicer Šolo za hortikulturo in vi- zualne umetnosti Celje, ki ima svoj park in v njem najlepšo učil- nico na prostem. Na srednješolske dni imam zelo lepe spomine, zato se še ve- dno rad spreho- dim po šolskem parku. Nikoli ne bom pozabil kon- ca prvega tedna v prvem letniku, ko sem zbral pogum in stopil do razredničarke Sergeje Jekl ter jo vprašal, če imajo v šoli gledali- ški krožek. Z začudenjem me je pogledala. Pono- vil sem vprašanje in dobil odgovor, da je to srednja šola, kjer krožki niso običajni. A ni minilo pol leta, ko smo v šoli že imeli prvo gledališko sku- pino, šolski radio in šolski časopis, ki sem ga urejal. Časopis smo poime- novali Štirikaličnica, ker je šlo za štiriletni srednješolski program. In zaradi tega naslova je marsikdo na testu izgubil kakšno točko, ker je napisal, da poznamo enokaličnice, dvokaličnice in »štiri- kaličnice«. No, v bistvu smo jih res. (smeh)« Dejan Dogaja, pevec »Moji spomini na srednješolske dni so tako izjemno lepi kot tudi nekoliko grenki. Najbolj mučna mi je bila pot do šole. Obiskoval sem umetniško gimnazijo v Vele- nju, smer klarinet. Da se bom iz Laškega vozil v Velenje, sem se odločil zaradi profesorja klarineta Ota Kožuha. Zaradi njega sem tudi vadil toliko, kot sem. Šest ur na dan med tednom, tudi na dopust sem vzel klarinet in preigraval. Osnov- no šolo sem imel pred nosom, kot srednješolec pa sem moral najprej peš do železniške postaje v La- škem, z vlakom do Celja, kjer sem prestopil na vlak do Velenja, in potem od velenjske železniške po- staje še peš do šole. Vse skupaj mi je v eno smer vzelo približno dve uri. Na drugi stra- ni sem se imel v srednji šoli noro lepo! Velenje sem vzljubil po njeni za- slugi. Všeč mi je bilo, da nas je bilo pol glas- benikov in pol likovnikov, imeli smo se odlično. Ko sta starša uvidela, da sem, ko je šlo za klari- net, res priden, sta mi odobri- la, da sem lahko v tretjem letniku polovico tedna prespal pri kolegu v Velenju, polovico tedna sem se še vedno vozil. V četrtem letniku sem celo živel v stanovanju v Velenju, in sicer s ›cimrom‹, sošolcem, s ka- terim sva bila kasneje tudi sošolca na akademiji. To je bilo res ›top‹, veliko ›žuranja‹!« Tinkara Fortuna Boštjan Romih Andreja Petrovič Boštjan Oder Dejan Krajnc Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje www.szksc.si T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2023/24: NOVO Informativni dan za odrasle in mladino bo v petek, 17. 2. 2023 ob 9. in 15. uri ter v soboto, 18. 2. 2023 ob 9. uri. Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 6, 9. februar 2023 Pridruži se nam RUDARSTVO geostrojnik rudar geotehnik STROJNIŠTVO mehatronik operater strojni mehanik oblikovalec kovin - orodjar strojni tehnik ELEKTROTEHNIKA elektrikar elektrotehnik V KATERIH pOKLIcIH zApOSLUJEmO? Dodatne informacije: www.rlv.si / petra.sitar@rlv.si / 03 899 66 13 Nudimo možnost zaposlitve po končanem izobraževanju, stimulativno plačilo ter možnost osebnega in strokovnega izobraževanja. IZ Č RNEGA V ZELENO Premogovnik Velenje je družba z več kot 147-let- no tradicijo. Visoko teh- nološko razvita odkopna oprema ter usposobljeni zaposleni jo postavlja- jo med najsodobnejše podzemne premogovni- ke na svetu. Poleg prido- bivanja premoga smo razvili še številne druge dejavnosti znotraj pod- jetja ter preko povezanih družb HTZ Velenje, I. P., d. o. o, PLP Lesna industrija, d. o. o., ter Sipoteh, d. o. o. V Skupini Premogov- nik Velenje za nemoteno delovanje potrebujemo ustrezen kader s področ- ja rudarstva, strojništva in elektrotehnike. V Skupini Premogovnik Velenje potrebe po ru- darskih in drugih pok- licih izkazujemo z zag- otavljanjem štipendij. V šolskem letu 2022/2023 imamo skupaj 68 šti- pendistov v rudarskih, strojnih in elektropro- gramih. S podelitvijo štipendij vzgajamo us- trezen kader za delo v našem podjetju že v času njihovega izobraževanja, pri čemer se s pomočjo opravljanja njihove ob- vezne prakse trudimo, da jim nudimo pridobivanje različnih znanj, osebnost- no zorenje in razvijanje v skladu z njihovimi željami ter sposobnostmi. V podjetju že vrsto let izvajamo praktično izo- braževanje. Za delo z dijaki in študenti na obvezni praksi so us- posobljeni učitelji, in- štruktorji in mentorji, ki imajo pridobljeno peda- goško-andragoško izo- brazbo. Dijaki in študent- je dobijo med prakso dober vpogled v delovno okolje ter samo organi- ziranost podjetja. V pod- jetju stremimo k temu, da bi praktikanti pridobili znanje in izkušnje, ki jih bi kasneje znali uporabiti tudi v realnem delovnem okolju. Želimo si, da bi se pri nas dobro počutili in bi svoje izobraževalne dni preživeli v prijetnem, ust- varjalnem in delovnem duhu . Za izvajanje prak- tičnega usposabljanja sk- lenemo pogodbe o prak- tičnem izobraževanju z različnimi izobraževal- nimi institucijami. V tem šolskem letu us- posabljamo tudi 19 va- jencev v programih stro- jni mehanik, mehatronik operater ter elektrikar. Preko vajeništva dijaki pridobijo kompetence za takojšnjo zaposlitev po zaključenem šolanju, saj so v 3 letih šolanja v delovni proces vključeni kar 56 tednov. Program vajeništva bomo izvajali tudi v prihodnje. Kljub številnim izzivom, ki so pred nami, v Skupini Premogovnik Velenje za nemoteno delovanje še vedno potrebujemo us- trezen kader z navedenih področij. V preteklem letu smo zaposlili preko 100 novih sodelavcev in s tem trendom bomo nadaljevali tudi v pri- hodnje. Delovna mesta z visoko dodano vred- nostjo bomo v Skupini Premogovnik Velenje zagotavljali tudi, ko bo Premogovnik prenehal z odkopavanjem premo- ga, zato pripravljamo ra- zlične razvojne projekte ter programe prestruk- turiranja. Razpis štipendij za p Rihodnje šolsko leto bo objavljen v juniju 2023. V SKUpINI pREm Og OVNIK VELENJE ŠTIpENDIRAm O IN z ApOSLUJEm O Nasvidenje šola, dobrodošel PUM-O Celje V programu PUM-O se lahko vključijo: - mladi od 15. do 26. leta, ki še ne vedo, kje bodo nadaljevali izobraževanje, - mladi, ki so zapustili šolo ali imajo z njo težave, - mladi, ki niso sprejeti v želeno šolo, - mladi brez poklica ali zaposlitve. Mladostniki lahko brezplačen program obiskujejo 10 mesecev. Vanj se lahko vključijo kadarkoli med šolskim letom. V času vključitve jim pripadajo pravice, skladne s pogodbo, ki jo sklenejo z zavodom za zaposlovanje. Trajanje posamezne vključitve je odvisno od mladostnikovih potreb oz. od tega, kako dosega zastavljene cilje. Ob koncu programa mladostnik prejme potrdilo o pridobljenih kompetencah in veščinah. Program PUM-O je neformalni izobraževalni program, ki je projektno zasnovan, kar pomeni, da sodelovanje v njem omogoča delo v skladu z mladostnikovimi željami, zanimanjem in spo- sobnostmi. To prispeva k pridobitvi pozitivne izobraževalne izkušnje, izboljšanju samopodobe in učenju odgovornosti zase in za druge. Mladostniku nudi spodbudo in pomoč pri učenju ter iskanju zaposlitve in pri pridobivanju veščin ter spretnosti, uporabnih pri izobraževanju, zaposlovanju in vsakdanjem življenju. V času programa mladostniki spoznavajo različne poklice in izobraževalne programe, ob čemer s pomočjo projektnega dela odkrivajo lastne interese. Program vključuje: - individualno delo: vsak udeleženec si zastavi cilj, ki bi ga rad dosegel – se odloči o nadaljnjem izobraževanju in se ponovno vpiše v šolo ali si poišče zaposlitev, - izbirno projektno delo: izdaja časopisa PUMefekt, urejanje skupnostnega vrta, poslikava jumbo plakata ob prazniku MOC, dnevi odprtih vrat, medpumovski turnir in drugi projekti v sklopu razpisov, - interesne dejavnosti: debate, izleti in pohodi, športne in družabne igre, ogledi filmov, ustvarjalne delavnice in podobno. Mladi so povedali … »Razvil sem svoje sposobnosti in se veliko naučil.« »Ustvarila sem lasten izdelek.« »Uresničil sem svoje želje.« »Predlagal sem svoje ideje in bil slišan.« »Oblikovala sem svoj osebni načrt in ga uresničila.« »Poznal sem nove prijatelje.« »Ugotovil sem, da čas teče hitreje in bolj zabavno.« Kontaktni podatki: Zavod Za vas živim, program PUM-O Don Boskov trg 1, 3000 Celje Telefon: 03 428 29 61; 031 832 404 E-pošta: info@zavodzavaszivim.si www.zavodzavaszivim.si Najdete nas tudi na FB in Instagramu: Pum-o Celje ŠTIRILETNI PROGRAMI KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK ŽIVILSKO PREHRASNKI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK TRILETNI PROGRAMI MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV SLAŠČIČAR PEK DVOLETNI PROGRAM POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI PROGRAMA PTI (3+2) ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK (3+2) KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK (3+2). REDNI IN IZREDNI ŠTUDIJ UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE inženir kmetijstva in krajine ŽIVLSTVO IN PREHRANA inženir živilstva in prehrane GOSTINSTVO IN TURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu NARAVOVARSTVO inženir naravovarstva Šolski center Šentjur v šolskem in študijskem letu 2023/24 razpisuje naslednje izobraževalne programe: Srednja poklicna in strokovna šola: Višja strokovna šola: Možnost bivanja v našem dijaškem domu Informativna dneva: 17. februar ob 9.00 in 15.00 in 18. februar ob 9.00. Informativna dneva: 17. februar ob 11.00 in 16.30 in 18. februar ob 10.30. Šolski center Šentjur Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur telefon: +386 3 746 29 00 Šolski center Šentjur. Šola s srcem. www.sc-s.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 6, 9. februar 2023 BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 51 www.upi.si lu-zalec@upi.si 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si Še je pravi čas za pridobitev novega poklica - semestralni vpis Ste se pred leti vpisali v srednjo šolo in vam je življenjski tok dogodkov onemogočil, da bi jo dokončali ter pridobili spričevalo? Ali pa bi se želeli prekvalificirati? Niste edini. In ne, ni prepozno. V UPI Žalec se lahko tudi v tem času še vključite v srednješolske progra- me: oblikovalec kovin – orodjar, elektrikar, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, maturitetni tečaj, ekonomska gimnazija ter predšolska vzgoja in tehnik računalništva. Če se vpišete zdaj, boste lahko že do julija pridobili spričevalo, plačali pa boste le POLOVIČNO ŠOLNINO. Čeprav so se predavanja začela jeseni, niste zamudili ničesar, saj boste lahko nadokna- dili že izvedeno učno snov. Vas zanima, kaj je naše udeležence pritegnilo k vpisu v UPI – ljudsko univerzo Žalec? Predavanja, ki so v popoldanskem času – tako v živo kot na daljavo. Ugodna cena. Vsa gradiva in izpiti so všteti v ceno. Zagotovljena brezplačna učna pomoč. Prijaznost in fleksibilnost predavateljev in strokovnih delavcev. Pri nas lahko brezplačno dokončate tudi OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE. Ste si ob novem letu zadali, da boste letos nadgradili svoje znanje angle- ščine, nemščine ali italijanščine? Začetek jezikovnih tečajev v spomladanskem semestru: 2. 3. 2023 ZDAJ JE PRAVI ČAS, DA Z UPI ŽALEC URESNIČITE SVOJE CILJE. Za informacije in prijave obiščite www.upi.si ali pa se osebno oglasite pri nas. Partnerji v projektu na projektnem sestanku v portugalskem mestu Porto. VPISI V IZOBRAŽEV ALNE PROGRAME Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si • Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE • Bolničar-negovalec • Gastronomske in hotelske storitve • Trgovec • Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) • Kozmetični tehnik • Ekonomski tehnik (SSI in PTI) • Gastronomija in turizem • Gastronomija • Ekonomska gimnazija • Maturitetni tečaj • Osnovna šola za odrasle (brezplačno) IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. Ljudska univerza Rogaška Slatina partner v projektu Erasmus+ »Elders learning English for Europe« Ljudska univerza Rogaška Slatina je že dlje časa zelo de- javna na področju sodelovanja v mednarodnih projektih. Trenutno sodeluje v osmih projektih Erasmus+ in eden od njih je tudi mednarodni projekt »Elders learning English for Europe« z akronimom Elene oziroma Starejši se učijo angle- ščino za Evropo. staranje pomeni več potova- nja in spoznavanje drugih držav ter kultur. Za spodbuja- nje aktivnega staranja je zelo pomemben študij jezikov, še posebej angleščine. Cilji projekta Elene so: - izboljšanje in razširjanje ponudbe visokokakovostnih učnih možnosti, prilagojenih Projekt je bil zasnovan ob upoštevanju trenutnih po- treb odraslih učencev. Stara- nje prebivalstva je svetovni pojav in eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča obli- kovanje politik in programov, ki spodbujajo aktivno staranje te starejše populacije. Aktivno potrebam starejših, da izbolj- šajo svoje večjezične spretnosti (učenje angleščine) in digitalne veščine. - širjenje in razvijanje kom- petenc izvajalcev usposabljanj in drugega osebja, ki podpirajo starejše, motiviranje za sodelo- vanje pri učenju tujih jezikov in učinkovitem poučevanju. Za dosego teh ciljev bodo v sklopu projekta razviti elek- tronska učna platforma za sta- rejše, ki se učijo angleščino kot tujega jezika, učno gradivo (uč- benik) za učence (starejše ose- be) in metodološki priročnik za izvajalce usposabljanj. Glavne ciljne skupine so: - učitelji/člani osebja, ki izva- jajo poučevanje tujih jezikov starejših. - starejše osebe, ki se za- nimajo za učenje jezikov in imajo nizko raven znanja an- gleščine. Dejavnosti projekta Elene bo izvajal mednarodni konzorcij, ki ga sestavljajo Fundacja In- stytut Badan i Innowacji w Edukacji iz Poljske, Glandrive iz Portugalske, Innetica iz Špa- nije, Shem iz Turčija ter seveda Ljudska univerza Rogaška Sla- tina iz Slovenije. Več informacij o projektu naj- dete na spletni strani projekta na https://www.eleneproject.eu/, kjer boste našli tudi dostop do učne spletne platforme, kamor se lahko prijavite in dostopate do spletne učilnice in materiala, razvitega v projektu. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 6, 9. februar 2023 Pridruži se nam RUDARSTVO geostrojnik rudar geotehnik STROJNIŠTVO mehatronik operater strojni mehanik oblikovalec kovin - orodjar strojni tehnik ELEKTROTEHNIKA elektrikar elektrotehnik V KATERIH pOKLIcIH zApOSLUJEmO? Dodatne informacije: www.rlv.si / petra.sitar@rlv.si / 03 899 66 13 Nudimo možnost zaposlitve po končanem izobraževanju, stimulativno plačilo ter možnost osebnega in strokovnega izobraževanja. IZ Č RNEGA V ZELENO Premogovnik Velenje je družba z več kot 147-let- no tradicijo. Visoko teh- nološko razvita odkopna oprema ter usposobljeni zaposleni jo postavlja- jo med najsodobnejše podzemne premogovni- ke na svetu. Poleg prido- bivanja premoga smo razvili še številne druge dejavnosti znotraj pod- jetja ter preko povezanih družb HTZ Velenje, I. P., d. o. o, PLP Lesna industrija, d. o. o., ter Sipoteh, d. o. o. V Skupini Premogov- nik Velenje za nemoteno delovanje potrebujemo ustrezen kader s področ- ja rudarstva, strojništva in elektrotehnike. V Skupini Premogovnik Velenje potrebe po ru- darskih in drugih pok- licih izkazujemo z zag- otavljanjem štipendij. V šolskem letu 2022/2023 imamo skupaj 68 šti- pendistov v rudarskih, strojnih in elektropro- gramih. S podelitvijo štipendij vzgajamo us- trezen kader za delo v našem podjetju že v času njihovega izobraževanja, pri čemer se s pomočjo opravljanja njihove ob- vezne prakse trudimo, da jim nudimo pridobivanje različnih znanj, osebnost- no zorenje in razvijanje v skladu z njihovimi željami ter sposobnostmi. V podjetju že vrsto let izvajamo praktično izo- braževanje. Za delo z dijaki in študenti na obvezni praksi so us- posobljeni učitelji, in- štruktorji in mentorji, ki imajo pridobljeno peda- goško-andragoško izo- brazbo. Dijaki in študent- je dobijo med prakso dober vpogled v delovno okolje ter samo organi- ziranost podjetja. V pod- jetju stremimo k temu, da bi praktikanti pridobili znanje in izkušnje, ki jih bi kasneje znali uporabiti tudi v realnem delovnem okolju. Želimo si, da bi se pri nas dobro počutili in bi svoje izobraževalne dni preživeli v prijetnem, ust- varjalnem in delovnem duhu . Za izvajanje prak- tičnega usposabljanja sk- lenemo pogodbe o prak- tičnem izobraževanju z različnimi izobraževal- nimi institucijami. V tem šolskem letu us- posabljamo tudi 19 va- jencev v programih stro- jni mehanik, mehatronik operater ter elektrikar. Preko vajeništva dijaki pridobijo kompetence za takojšnjo zaposlitev po zaključenem šolanju, saj so v 3 letih šolanja v delovni proces vključeni kar 56 tednov. Program vajeništva bomo izvajali tudi v prihodnje. Kljub številnim izzivom, ki so pred nami, v Skupini Premogovnik Velenje za nemoteno delovanje še vedno potrebujemo us- trezen kader z navedenih področij. V preteklem letu smo zaposlili preko 100 novih sodelavcev in s tem trendom bomo nadaljevali tudi v pri- hodnje. Delovna mesta z visoko dodano vred- nostjo bomo v Skupini Premogovnik Velenje zagotavljali tudi, ko bo Premogovnik prenehal z odkopavanjem premo- ga, zato pripravljamo ra- zlične razvojne projekte ter programe prestruk- turiranja. Razpis štipendij za p Rihodnje šolsko leto bo objavljen v juniju 2023. V SKUpINI pREm Og OVNIK VELENJE ŠTIpENDIRAm O IN z ApOSLUJEm O Nasvidenje šola, dobrodošel PUM-O Celje V programu PUM-O se lahko vključijo: - mladi od 15. do 26. leta, ki še ne vedo, kje bodo nadaljevali izobraževanje, - mladi, ki so zapustili šolo ali imajo z njo težave, - mladi, ki niso sprejeti v želeno šolo, - mladi brez poklica ali zaposlitve. Mladostniki lahko brezplačen program obiskujejo 10 mesecev. Vanj se lahko vključijo kadarkoli med šolskim letom. V času vključitve jim pripadajo pravice, skladne s pogodbo, ki jo sklenejo z zavodom za zaposlovanje. Trajanje posamezne vključitve je odvisno od mladostnikovih potreb oz. od tega, kako dosega zastavljene cilje. Ob koncu programa mladostnik prejme potrdilo o pridobljenih kompetencah in veščinah. Program PUM-O je neformalni izobraževalni program, ki je projektno zasnovan, kar pomeni, da sodelovanje v njem omogoča delo v skladu z mladostnikovimi željami, zanimanjem in spo- sobnostmi. To prispeva k pridobitvi pozitivne izobraževalne izkušnje, izboljšanju samopodobe in učenju odgovornosti zase in za druge. Mladostniku nudi spodbudo in pomoč pri učenju ter iskanju zaposlitve in pri pridobivanju veščin ter spretnosti, uporabnih pri izobraževanju, zaposlovanju in vsakdanjem življenju. V času programa mladostniki spoznavajo različne poklice in izobraževalne programe, ob čemer s pomočjo projektnega dela odkrivajo lastne interese. Program vključuje: - individualno delo: vsak udeleženec si zastavi cilj, ki bi ga rad dosegel – se odloči o nadaljnjem izobraževanju in se ponovno vpiše v šolo ali si poišče zaposlitev, - izbirno projektno delo: izdaja časopisa PUMefekt, urejanje skupnostnega vrta, poslikava jumbo plakata ob prazniku MOC, dnevi odprtih vrat, medpumovski turnir in drugi projekti v sklopu razpisov, - interesne dejavnosti: debate, izleti in pohodi, športne in družabne igre, ogledi filmov, ustvarjalne delavnice in podobno. Mladi so povedali … »Razvil sem svoje sposobnosti in se veliko naučil.« »Ustvarila sem lasten izdelek.« »Uresničil sem svoje želje.« »Predlagal sem svoje ideje in bil slišan.« »Oblikovala sem svoj osebni načrt in ga uresničila.« »Poznal sem nove prijatelje.« »Ugotovil sem, da čas teče hitreje in bolj zabavno.« Kontaktni podatki: Zavod Za vas živim, program PUM-O Don Boskov trg 1, 3000 Celje Telefon: 03 428 29 61; 031 832 404 E-pošta: info@zavodzavaszivim.si www.zavodzavaszivim.si Najdete nas tudi na FB in Instagramu: Pum-o Celje ŠTIRILETNI PROGRAMI KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK ŽIVILSKO PREHRASNKI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK TRILETNI PROGRAMI MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV SLAŠČIČAR PEK DVOLETNI PROGRAM POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI PROGRAMA PTI (3+2) ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK (3+2) KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK (3+2). REDNI IN IZREDNI ŠTUDIJ UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE inženir kmetijstva in krajine ŽIVLSTVO IN PREHRANA inženir živilstva in prehrane GOSTINSTVO IN TURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu NARAVOVARSTVO inženir naravovarstva Šolski center Šentjur v šolskem in študijskem letu 2023/24 razpisuje naslednje izobraževalne programe: Srednja poklicna in strokovna šola: Višja strokovna šola: Možnost bivanja v našem dijaškem domu Informativna dneva: 17. februar ob 9.00 in 15.00 in 18. februar ob 9.00. Informativna dneva: 17. februar ob 11.00 in 16.30 in 18. februar ob 10.30. Šolski center Šentjur Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur telefon: +386 3 746 29 00 Šolski center Šentjur. Šola s srcem. www.sc-s.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 6, 9. februar 2023 BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 51 www.upi.si lu-zalec@upi.si 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si Še je pravi čas za pridobitev novega poklica - semestralni vpis Ste se pred leti vpisali v srednjo šolo in vam je življenjski tok dogodkov onemogočil, da bi jo dokončali ter pridobili spričevalo? Ali pa bi se želeli prekvalificirati? Niste edini. In ne, ni prepozno. V UPI Žalec se lahko tudi v tem času še vključite v srednješolske progra- me: oblikovalec kovin – orodjar, elektrikar, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, maturitetni tečaj, ekonomska gimnazija ter predšolska vzgoja in tehnik računalništva. Če se vpišete zdaj, boste lahko že do julija pridobili spričevalo, plačali pa boste le POLOVIČNO ŠOLNINO. Čeprav so se predavanja začela jeseni, niste zamudili ničesar, saj boste lahko nadokna- dili že izvedeno učno snov. Vas zanima, kaj je naše udeležence pritegnilo k vpisu v UPI – ljudsko univerzo Žalec? Predavanja, ki so v popoldanskem času – tako v živo kot na daljavo. Ugodna cena. Vsa gradiva in izpiti so všteti v ceno. Zagotovljena brezplačna učna pomoč. Prijaznost in fleksibilnost predavateljev in strokovnih delavcev. Pri nas lahko brezplačno dokončate tudi OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE. Ste si ob novem letu zadali, da boste letos nadgradili svoje znanje angle- ščine, nemščine ali italijanščine? Začetek jezikovnih tečajev v spomladanskem semestru: 2. 3. 2023 ZDAJ JE PRAVI ČAS, DA Z UPI ŽALEC URESNIČITE SVOJE CILJE. Za informacije in prijave obiščite www.upi.si ali pa se osebno oglasite pri nas. Partnerji v projektu na projektnem sestanku v portugalskem mestu Porto. VPISI V IZOBRAŽEV ALNE PROGRAME Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si • Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE • Bolničar-negovalec • Gastronomske in hotelske storitve • Trgovec • Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) • Kozmetični tehnik • Ekonomski tehnik (SSI in PTI) • Gastronomija in turizem • Gastronomija • Ekonomska gimnazija • Maturitetni tečaj • Osnovna šola za odrasle (brezplačno) IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. Ljudska univerza Rogaška Slatina partner v projektu Erasmus+ »Elders learning English for Europe« Ljudska univerza Rogaška Slatina je že dlje časa zelo de- javna na področju sodelovanja v mednarodnih projektih. Trenutno sodeluje v osmih projektih Erasmus+ in eden od njih je tudi mednarodni projekt »Elders learning English for Europe« z akronimom Elene oziroma Starejši se učijo angle- ščino za Evropo. staranje pomeni več potova- nja in spoznavanje drugih držav ter kultur. Za spodbuja- nje aktivnega staranja je zelo pomemben študij jezikov, še posebej angleščine. Cilji projekta Elene so: - izboljšanje in razširjanje ponudbe visokokakovostnih učnih možnosti, prilagojenih Projekt je bil zasnovan ob upoštevanju trenutnih po- treb odraslih učencev. Stara- nje prebivalstva je svetovni pojav in eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča Evropska unija. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča obli- kovanje politik in programov, ki spodbujajo aktivno staranje te starejše populacije. Aktivno potrebam starejših, da izbolj- šajo svoje večjezične spretnosti (učenje angleščine) in digitalne veščine. - širjenje in razvijanje kom- petenc izvajalcev usposabljanj in drugega osebja, ki podpirajo starejše, motiviranje za sodelo- vanje pri učenju tujih jezikov in učinkovitem poučevanju. Za dosego teh ciljev bodo v sklopu projekta razviti elek- tronska učna platforma za sta- rejše, ki se učijo angleščino kot tujega jezika, učno gradivo (uč- benik) za učence (starejše ose- be) in metodološki priročnik za izvajalce usposabljanj. Glavne ciljne skupine so: - učitelji/člani osebja, ki izva- jajo poučevanje tujih jezikov starejših. - starejše osebe, ki se za- nimajo za učenje jezikov in imajo nizko raven znanja an- gleščine. Dejavnosti projekta Elene bo izvajal mednarodni konzorcij, ki ga sestavljajo Fundacja In- stytut Badan i Innowacji w Edukacji iz Poljske, Glandrive iz Portugalske, Innetica iz Špa- nije, Shem iz Turčija ter seveda Ljudska univerza Rogaška Sla- tina iz Slovenije. Več informacij o projektu naj- dete na spletni strani projekta na https://www.eleneproject.eu/, kjer boste našli tudi dostop do učne spletne platforme, kamor se lahko prijavite in dostopate do spletne učilnice in materiala, razvitega v projektu. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 6, 9. februar 2023 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 6, 9. februar 2023 Srednješolska leta niso namenjena le učenju. Njihov sestavni del so tudi druženje s prijatelji, sklepanje prijateljstev in odkrivanje simpatij. Kje se danes po pouku v Celju zbirajo mladi in kako je bilo mesto mladinskemu utripu naklonjeno nekoč? TINA STRMČNIK Dijaki pogrešajo klub za mlade, a tudi prostor za druženje na prostem Kje se danes zabavajo mladi? Celjski mestni park je bil nekoč priljubljeno zbirališče mladih. Zabava v lokalu Barfly Druženje v Kljubu 16-letna Julija, ki obiskuje Gimnazijo Lava v Šolskem centru Celje, se s sošolci po pouku rada odpravi v kakšen lokal na kavo ali čaj, včasih gredo tudi v celjski park. Ob koncih tedna največkrat obi- ščejo lokal ob Osrednji knji- žnici Celje ali katero drugo kavarno v starem mestnem jedru. V diskoteke ne hodi. S prijatelji se raje udeležijo ka- kšnega koncerta priljubljene skupine. Opazila je, da so se po obdobju epidemije koro- navirusa obratovalni časi di- skotek in lokalov večinoma skrajšali, nekateri lokali v Ce- lju so nehali delovati. Zato se ji zdi, da so med mladimi bolj priljubljene zasebne zabave. Da je Celje v očeh mladih mrtvo mesto, pravi 17-letna Lulu, dijakinja Gimnazije Ce- lje – Center. V knežjem me- stu po njenih besedah manj- ka prostor, kjer bi se mladi lahko zbirali, preživljali čas. Tudi prostori za druženje na prostem ne bi škodili, je po- vedala. »Pogrešamo na pri- mer klopi v parku ali mestu, da bi lahko kam sedli, ne da bi morali naročiti pijačo. A tudi kakšen klub za mlade bi poživil mesto.« Po šoli se s sošolci največkrat zbirajo v MCC ali Kubi in se pogovarja- jo o stvareh, ki so se zgodile med poukom. Včasih skupaj naredijo domačo nalogo ali se zleknejo na stole ter se za- bavajo vsak s svojim telefo- nom. Med tednom je po nje- nem prepričanju druženje ob kavi za dijake pomembnejši del dneva. Celje se ji po dru- gi strani ne zdi dobro mesto za preživljanje petkovih ve- čerov. Mladi se radi družijo pri kom doma oz. si sami po- pestrijo zabavo. »Med lokali, kjer je ob petkih bolj živahno dogajanje, so Twins, Mars in Moj lokal. Bolj mirno je do- gajanje v MCC, Kubi, Kofein shopu, TamKoUčiri in Čebe- li. Koncerti so redkokje bli- zu, a tudi dragi so.« Lulu zato meni, da se dijaki, željni res dobre zabave, raje odpravijo v Maribor in Ljubljano. Nekoč glasba na vsakem koraku Pobrskali smo tudi globlje po zgodovini. Danes sedem- desetletna Peter in Dragica, ki sta srednjo šolo v Celju začela obiskovati leta 1965, pravita, da je bila v Celju včasih glasba na vsakem ko- raku. Kot srednješolca sta v 70. letih rada obiskala mla- dinski klub na Gledališkem trgu. Spominjata se, da so imela različna društva svoje prostore za plese. Taborniki so na primer takšen prostor imeli v kleti Prothasijevega dvorca. Plesi so bili še v dvo- rani Kladivar. »Na koncerte smo hodili v restavracijo v Gaberje, tam je med drugim nastopila zelo priljubljena ju- goslovanska zasedba Korni grupa,« sta dejala. Plesi so bili kasneje v Celjskem in Na- rodnem domu. »Dogajanje se je začelo ob 20. uri, ob 22. uri dijaki nismo več smeli biti na javnih mestih, saj je veljala hora legalis. Ko se je družba ravno razživela, sem že mo- rala na avtobus,« se spominja današnja upokojenka. Pred očmi si še vedno živo predstavlja popoldanske ple- sne vaje v priljubljenih dvo- ranah, kjer so se mladi učili standardne in latinskoameri- ške plese. Pestro dogajanje je bilo v različnih gostilnah, živo glasbo so imeli pri Ojstri- ci, v restavraciji pri železniški postaji, v Pivnici Koper. Pri Hotelu Evropa je bil dobro obiskan letni vrt. Številni di- jaki so prišli na pijačo ter ob soku, vermutu, kokti s čoko- ladnim likerjem ali ob pivu uživali ob takratnih uspe- šnicah. Hotel Turška mačka je prirejal plese ob valenti- novem, dnevu žena, novem letu. Po pouku so se mladi radi družili še v slaščičarnah Na na in Zvezda. Mladi pri upokojencih Tatjana, ki je na eni od celj- skih gimnazij maturirala leta 1979, se spominja, da so po pouku s sošolkami in prija- teljicami včasih šle na pijačo v bife doma upokojencev, ker so bile cene nižje kot v drugih lokalih. Za dijake so bile cene namreč eden od pomembnih dejavnikov pri izbiri lokalov. »Sicer pa sem imela vso srednjo šolo pouk popoldne in je bilo treba biti zaradi strogih staršev zvečer kar kmalu doma. Ob koncu tedna je bil kdaj tudi čas za obiskovanje mladinskega kluba, kasneje Kljuba v Can- karjevi ulici, koncertov v njem in druženja kar tako … Na pijačo smo od tam šli po- navadi v Pošto, gostilno čez cesto, ki je danes ni več, tako kot tudi mladinskega kluba ne,« je dejala. Spominja se tudi obiskov kinopredstav – že takrat je bil v Malem Unio- nu malo drugačen umetniški program. Nepozabno v parku in za Savinjo Petki so bili najbolj prilju- bljen dan v tednu za danes 44-letnega Uroša iz Celja, ki je maturitetno spričevalo v žep pospravil leta 1998 in je pripadnik tako imenovane džins generacije. Srednješol- skih let, ko je obiskoval elek- trošolo v Šolskem centru Ce- lje, se med drugim spominja po druženju v lokalih Barfly, Lampa, Underground in Tea- ter, ki se je kasneje preimeno- val v Musiccafe. Nepozabne trenutke so s prijatelji dožive- li v parku in za Savinjo, kjer so potrdili rek, da je mladost norost. »Kopali smo se v fon- tani, naokrog smo se vozili v zabojnikih za smeti in v na- kupovalnih vozičkih,« se na- smeji. Z družbo so radi obi- skovali tudi koncerte mladih garažnih skupin, ki so svojo glasbo predstavile na parki- rišču za Knežjim dvorom, na tako imenovanem festivalu Crknu ali Celjski rock noče umret. Pestro dogajanje v 90. letih nostalgijo pred oči prikliče Andražu, ki se je od srednje šole poslovil leta 1995. Če- prav je v znanih celjskih lo- kalih več let vrtel glasbo in je bil po duši roker, je lepa dekleta rad hodil opazovat v diskoteke. Casablanca je bila na celjskem sejmišču, Džungla pod Ingradovo stav- bo. Spominja se še dobrega vzdušja v lokalih Krčma pri Zamorcu, Zlatorog, Danica in v gostilni Petelinček na Bab- nem. Zabave željna mladina je obiskovala še Evergreen Club nasproti železniške po- staje. Pod drevesi, ob kitari Nina, ki je srednjo šolo obi- skovala približno desetletje kasneje in je zrelostni izpit na Gimnaziji Lava opravljala leta 2004, mestni park dojema kot eno ključnih mest za druženje mladih. Ob petkih so se pole- ti tja valile cele vrste srednje- šolcev. »V park smo lahko šli na romantični sprehod ali po kakšen ukraden poljub. Poleti smo sedeli v krogu in prepe- vali, saj so nekateri sošolci igrali na kitaro. Kupili smo si kakšno pijačo, a nikoli nismo pretiravali. Pospravili smo za sabo in se izogibali težavam.« Najpomembneje se ji je zdelo, da je bila v senci krošenj dre- ves obkrožena z dobro druž- bo. »Ker nam je bil park tako pri srcu, smo tja hodili tudi pozimi in se pogovarjali, do- kler nam niso zaledenele noge v takrat priljubljenih bulerjih dr. Martens. Nato smo odšli na toplo v katerega od lokalov. Izbire je bilo veliko, od Vrtni- ce, Čajnika do Smash puba,« je povedala. Foto: Zgodovinski arhiv Celje, SHERPA Bilo je nekoč - gostilna Zamorc. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 6, 9. februar 2023 Srednješolska leta niso namenjena le učenju. Njihov sestavni del so tudi druženje s prijatelji, sklepanje prijateljstev in odkrivanje simpatij. Kje se danes po pouku v Celju zbirajo mladi in kako je bilo mesto mladinskemu utripu naklonjeno nekoč? TINA STRMČNIK Dijaki pogrešajo klub za mlade, a tudi prostor za druženje na prostem Kje se danes zabavajo mladi? Celjski mestni park je bil nekoč priljubljeno zbirališče mladih. Zabava v lokalu Barfly Druženje v Kljubu 16-letna Julija, ki obiskuje Gimnazijo Lava v Šolskem centru Celje, se s sošolci po pouku rada odpravi v kakšen lokal na kavo ali čaj, včasih gredo tudi v celjski park. Ob koncih tedna največkrat obi- ščejo lokal ob Osrednji knji- žnici Celje ali katero drugo kavarno v starem mestnem jedru. V diskoteke ne hodi. S prijatelji se raje udeležijo ka- kšnega koncerta priljubljene skupine. Opazila je, da so se po obdobju epidemije koro- navirusa obratovalni časi di- skotek in lokalov večinoma skrajšali, nekateri lokali v Ce- lju so nehali delovati. Zato se ji zdi, da so med mladimi bolj priljubljene zasebne zabave. Da je Celje v očeh mladih mrtvo mesto, pravi 17-letna Lulu, dijakinja Gimnazije Ce- lje – Center. V knežjem me- stu po njenih besedah manj- ka prostor, kjer bi se mladi lahko zbirali, preživljali čas. Tudi prostori za druženje na prostem ne bi škodili, je po- vedala. »Pogrešamo na pri- mer klopi v parku ali mestu, da bi lahko kam sedli, ne da bi morali naročiti pijačo. A tudi kakšen klub za mlade bi poživil mesto.« Po šoli se s sošolci največkrat zbirajo v MCC ali Kubi in se pogovarja- jo o stvareh, ki so se zgodile med poukom. Včasih skupaj naredijo domačo nalogo ali se zleknejo na stole ter se za- bavajo vsak s svojim telefo- nom. Med tednom je po nje- nem prepričanju druženje ob kavi za dijake pomembnejši del dneva. Celje se ji po dru- gi strani ne zdi dobro mesto za preživljanje petkovih ve- čerov. Mladi se radi družijo pri kom doma oz. si sami po- pestrijo zabavo. »Med lokali, kjer je ob petkih bolj živahno dogajanje, so Twins, Mars in Moj lokal. Bolj mirno je do- gajanje v MCC, Kubi, Kofein shopu, TamKoUčiri in Čebe- li. Koncerti so redkokje bli- zu, a tudi dragi so.« Lulu zato meni, da se dijaki, željni res dobre zabave, raje odpravijo v Maribor in Ljubljano. Nekoč glasba na vsakem koraku Pobrskali smo tudi globlje po zgodovini. Danes sedem- desetletna Peter in Dragica, ki sta srednjo šolo v Celju začela obiskovati leta 1965, pravita, da je bila v Celju včasih glasba na vsakem ko- raku. Kot srednješolca sta v 70. letih rada obiskala mla- dinski klub na Gledališkem trgu. Spominjata se, da so imela različna društva svoje prostore za plese. Taborniki so na primer takšen prostor imeli v kleti Prothasijevega dvorca. Plesi so bili še v dvo- rani Kladivar. »Na koncerte smo hodili v restavracijo v Gaberje, tam je med drugim nastopila zelo priljubljena ju- goslovanska zasedba Korni grupa,« sta dejala. Plesi so bili kasneje v Celjskem in Na- rodnem domu. »Dogajanje se je začelo ob 20. uri, ob 22. uri dijaki nismo več smeli biti na javnih mestih, saj je veljala hora legalis. Ko se je družba ravno razživela, sem že mo- rala na avtobus,« se spominja današnja upokojenka. Pred očmi si še vedno živo predstavlja popoldanske ple- sne vaje v priljubljenih dvo- ranah, kjer so se mladi učili standardne in latinskoameri- ške plese. Pestro dogajanje je bilo v različnih gostilnah, živo glasbo so imeli pri Ojstri- ci, v restavraciji pri železniški postaji, v Pivnici Koper. Pri Hotelu Evropa je bil dobro obiskan letni vrt. Številni di- jaki so prišli na pijačo ter ob soku, vermutu, kokti s čoko- ladnim likerjem ali ob pivu uživali ob takratnih uspe- šnicah. Hotel Turška mačka je prirejal plese ob valenti- novem, dnevu žena, novem letu. Po pouku so se mladi radi družili še v slaščičarnah Na na in Zvezda. Mladi pri upokojencih Tatjana, ki je na eni od celj- skih gimnazij maturirala leta 1979, se spominja, da so po pouku s sošolkami in prija- teljicami včasih šle na pijačo v bife doma upokojencev, ker so bile cene nižje kot v drugih lokalih. Za dijake so bile cene namreč eden od pomembnih dejavnikov pri izbiri lokalov. »Sicer pa sem imela vso srednjo šolo pouk popoldne in je bilo treba biti zaradi strogih staršev zvečer kar kmalu doma. Ob koncu tedna je bil kdaj tudi čas za obiskovanje mladinskega kluba, kasneje Kljuba v Can- karjevi ulici, koncertov v njem in druženja kar tako … Na pijačo smo od tam šli po- navadi v Pošto, gostilno čez cesto, ki je danes ni več, tako kot tudi mladinskega kluba ne,« je dejala. Spominja se tudi obiskov kinopredstav – že takrat je bil v Malem Unio- nu malo drugačen umetniški program. Nepozabno v parku in za Savinjo Petki so bili najbolj prilju- bljen dan v tednu za danes 44-letnega Uroša iz Celja, ki je maturitetno spričevalo v žep pospravil leta 1998 in je pripadnik tako imenovane džins generacije. Srednješol- skih let, ko je obiskoval elek- trošolo v Šolskem centru Ce- lje, se med drugim spominja po druženju v lokalih Barfly, Lampa, Underground in Tea- ter, ki se je kasneje preimeno- val v Musiccafe. Nepozabne trenutke so s prijatelji dožive- li v parku in za Savinjo, kjer so potrdili rek, da je mladost norost. »Kopali smo se v fon- tani, naokrog smo se vozili v zabojnikih za smeti in v na- kupovalnih vozičkih,« se na- smeji. Z družbo so radi obi- skovali tudi koncerte mladih garažnih skupin, ki so svojo glasbo predstavile na parki- rišču za Knežjim dvorom, na tako imenovanem festivalu Crknu ali Celjski rock noče umret. Pestro dogajanje v 90. letih nostalgijo pred oči prikliče Andražu, ki se je od srednje šole poslovil leta 1995. Če- prav je v znanih celjskih lo- kalih več let vrtel glasbo in je bil po duši roker, je lepa dekleta rad hodil opazovat v diskoteke. Casablanca je bila na celjskem sejmišču, Džungla pod Ingradovo stav- bo. Spominja se še dobrega vzdušja v lokalih Krčma pri Zamorcu, Zlatorog, Danica in v gostilni Petelinček na Bab- nem. Zabave željna mladina je obiskovala še Evergreen Club nasproti železniške po- staje. Pod drevesi, ob kitari Nina, ki je srednjo šolo obi- skovala približno desetletje kasneje in je zrelostni izpit na Gimnaziji Lava opravljala leta 2004, mestni park dojema kot eno ključnih mest za druženje mladih. Ob petkih so se pole- ti tja valile cele vrste srednje- šolcev. »V park smo lahko šli na romantični sprehod ali po kakšen ukraden poljub. Poleti smo sedeli v krogu in prepe- vali, saj so nekateri sošolci igrali na kitaro. Kupili smo si kakšno pijačo, a nikoli nismo pretiravali. Pospravili smo za sabo in se izogibali težavam.« Najpomembneje se ji je zdelo, da je bila v senci krošenj dre- ves obkrožena z dobro druž- bo. »Ker nam je bil park tako pri srcu, smo tja hodili tudi pozimi in se pogovarjali, do- kler nam niso zaledenele noge v takrat priljubljenih bulerjih dr. Martens. Nato smo odšli na toplo v katerega od lokalov. Izbire je bilo veliko, od Vrtni- ce, Čajnika do Smash puba,« je povedala. Foto: Zgodovinski arhiv Celje, SHERPA Bilo je nekoč - gostilna Zamorc. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 6, 9. februar 2023 KURENTOVANJE Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski »karnevalski« dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih nastopili številni domači in tuji glasbeniki. V torek, 14. februarja, bo dvorano pre- plavila ljubezen, saj bo tam Valentinov koncert s Tomi- slavom Bralićem in klapo Intrade. Najmlajši bodo na svoj račun prišli v sredo, 15. februarja, ko bo »karneval- sko« dvorano zavzela najve- čja otroška zabava Poli žur, na katerega otroci nestrpno čakajo že celo leto – tradicio- nalno otroško rajanje skupaj s Čuki in z Ribičem Pepetom. Tomislav Bralić je eden naj- bolj priljubljenih in večkrat nagrajenih hrvaških klapskih glasbenikov. V družbi klape In- trade bo za romantično vzduš- je poskrbel z uspešnicami, kot so Zora bila, Kada jednom odem, Ne mogu te prestat ju- bit, Karta ljubavi in s številnimi drugimi. Poli žur s Čuki in Ribičem Pepetom Od kurentovega skoka na- prej, ko se na Ptuju začne ve- selo pustno dogajanje, je na vsakem koraku moč srečati Kurentovanje 2023 vedno bližje Valentinov koncert in otroški Poli žur Mednarodna karnevalska povorka Nedelja, 19. februarja, je na Ptuju namenjena mednarodni karnevalski povorki. Gre za vrhunec Kurentovanja, ko ptujske ulice in trge preplavi sprevod na tisoče karnevalskih mask ter tradicionalnih likov, ki pripovedujejo zgodbe o preteklosti, pri- hodnosti in današnjem času. Nepregledna množica kurentov/ korantov, med katerimi je najti vse generacije, ter vsi drugi tradicionalni liki, se poda po karnevalski trasi in predstavlja običaje svojih krajev. Pridružijo se jim tudi številne karneval- ske skupine, ki predstavljajo aktualno družbeno dogajanje, problematiko in zabavne vidike vsakdanjega življenja. Takrat do izraza pridejo vsa ustvarjalnost, domišljija, pa tudi številne ure skupinskega dela karnevalskih skupin. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karne- valski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Med priljubljene in nepogrešljive pustne like spadajo tudi kurike in piceki – fantiči v pisanih trakovih in perju.(Foto: Črtomir Goznik) Karnevalska dvorana Campus Sava Ptuj 15. FEBRUAR 2023 PRODAJA VSTOPNIC: GENERALNI POKROVITELJ: PERUTNINA PTUJ Zanimiva maska je tudi »baba deda nosi«. (Foto: Črtomir Goznik) Čuki bodo skrbeli za zabavo na otroškem Poli žuru. maske, ki širijo veselje, prija- teljstvo in dobre želje. Pustno izročilo na širšem ptujskem območju za svoje vzamejo že najmlajši in postanejo kurenti, hudički, pokači in drugi tradi- cionalni liki, ki se od staršev že od zgodnjega otroštva učijo spoštovanja in negovanja te iz- jemne tradicije. Za otroško zabavo bodo v sredo, 15. februarja, poskrbe- li Čuki in Ribič Pepe. Čuki so dolgo prisotni v javnosti in so V družbi kurik in picekov Med priljubljene in nepo- grešljive pustne like spadajo tudi kurike in piceki – fantiči v pisanih trakovih in perju. V piceka se našemi fantič – oble- če se v bele hlače in zgornje oblačilo, speto okoli vratu, ki spominja na staro žensko spo- dnje krilo, v katera so se pred desetletji piceki tudi oblačili. Obraz si namaže z barvicami, na glavo si povezne stožčasto kapo iz papirja, ki je bogato okrašena s pisanimi trakovi. Picek zajaha palico, ki ima na sprednjem koncu preprosto izdelano kokošjo glavo, zadaj pa je pritrjen šop kokošjih pe- res. Kura ima veliko valjasto in na koncih zašiljeno telo iz lah- kega ogrodja, prekrito s papir- jem ali blagom ter oblepljeno s perjem. Na sprednjem delu je iz lesa ali kartona izrezana kokošja glava, zadaj pa rep iz perja. Med tradicionalne pustne like sodi tudi »baba deda nosi« – igrivi prikaz zakonskih vlog. Znan je v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na Zemlji predstavlja duhove rajnih. Eden izmed nji- ju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spre- daj ima pritrjeno lutko iz bla- ga (on/ona). Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je po navadi poudar- jeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk. avtorji številnih uspešnic, toda njihov najodmevnejši projekt je otroška pesem Ko ko ko, ki ima na kanalu YouTube že več kot 11 milijonov ogledov in je tudi slovenski videospot z največ ogledi. Med njihovi- mi odmevnimi skladbami je zagotovo tudi uspešnica Ribič Pepe, posneta za istoimensko oddajo, katere avtor je Jože Potrebuješ. Ravno ribič Pepe se bo s svojim Kakadujem pridružil skupini, skupaj pa stvu, glasbi, povorkah in obu- janju ljudskih običajev. Pustni čas je odlična priložnost ne le za ogled kurentovih obhodov, ki jih je Unesco uvrstil na se- znam nesnovne kulturne de- diščine, ampak tudi za ogled številnih etnografskih in kar- nevalskih povork, spoznava- nje drugih tradicionalnih ali sodobnih pustnih likov, zaba- vo v maskah in še kaj. Obhodi kurentov so ena izmed mnogih etnografskih tradicij z različnih koncev sveta, ki s sebi lastnimi zunanjimi podobami in obredi težijo k skupnemu cilju. V času Kurentovanja se v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega. Letošnji Mestni pustni korzo bo v soboto, 18. februarja. Povorka našemljenih meščanov ima svoje začetke že v letu 1873 in predstavlja živ dokaz, kako globoko je pusto- vanje zakoreninjeno v življenje mesta Ptuj. Organizatorji: Radio-Te- dnik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj bodo poskrbeli za nepozabno pustno rajanje za naše najmlaj- še. Generalni pokrovitelj Poli žura je Perutnina Ptuj Mesto bodo zavzele maske Ptuj pozimi postane naj- večji etnografski muzej ne- snovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju – prijatelj- Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 6, 9. februar 2023 KURENTOVANJE Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski »karnevalski« dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih nastopili številni domači in tuji glasbeniki. V torek, 14. februarja, bo dvorano pre- plavila ljubezen, saj bo tam Valentinov koncert s Tomi- slavom Bralićem in klapo Intrade. Najmlajši bodo na svoj račun prišli v sredo, 15. februarja, ko bo »karneval- sko« dvorano zavzela najve- čja otroška zabava Poli žur, na katerega otroci nestrpno čakajo že celo leto – tradicio- nalno otroško rajanje skupaj s Čuki in z Ribičem Pepetom. Tomislav Bralić je eden naj- bolj priljubljenih in večkrat nagrajenih hrvaških klapskih glasbenikov. V družbi klape In- trade bo za romantično vzduš- je poskrbel z uspešnicami, kot so Zora bila, Kada jednom odem, Ne mogu te prestat ju- bit, Karta ljubavi in s številnimi drugimi. Poli žur s Čuki in Ribičem Pepetom Od kurentovega skoka na- prej, ko se na Ptuju začne ve- selo pustno dogajanje, je na vsakem koraku moč srečati Kurentovanje 2023 vedno bližje Valentinov koncert in otroški Poli žur Mednarodna karnevalska povorka Nedelja, 19. februarja, je na Ptuju namenjena mednarodni karnevalski povorki. Gre za vrhunec Kurentovanja, ko ptujske ulice in trge preplavi sprevod na tisoče karnevalskih mask ter tradicionalnih likov, ki pripovedujejo zgodbe o preteklosti, pri- hodnosti in današnjem času. Nepregledna množica kurentov/ korantov, med katerimi je najti vse generacije, ter vsi drugi tradicionalni liki, se poda po karnevalski trasi in predstavlja običaje svojih krajev. Pridružijo se jim tudi številne karneval- ske skupine, ki predstavljajo aktualno družbeno dogajanje, problematiko in zabavne vidike vsakdanjega življenja. Takrat do izraza pridejo vsa ustvarjalnost, domišljija, pa tudi številne ure skupinskega dela karnevalskih skupin. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karne- valski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Med priljubljene in nepogrešljive pustne like spadajo tudi kurike in piceki – fantiči v pisanih trakovih in perju.(Foto: Črtomir Goznik) Karnevalska dvorana Campus Sava Ptuj 15. FEBRUAR 2023 PRODAJA VSTOPNIC: GENERALNI POKROVITELJ: PERUTNINA PTUJ Zanimiva maska je tudi »baba deda nosi«. (Foto: Črtomir Goznik) Čuki bodo skrbeli za zabavo na otroškem Poli žuru. maske, ki širijo veselje, prija- teljstvo in dobre želje. Pustno izročilo na širšem ptujskem območju za svoje vzamejo že najmlajši in postanejo kurenti, hudički, pokači in drugi tradi- cionalni liki, ki se od staršev že od zgodnjega otroštva učijo spoštovanja in negovanja te iz- jemne tradicije. Za otroško zabavo bodo v sredo, 15. februarja, poskrbe- li Čuki in Ribič Pepe. Čuki so dolgo prisotni v javnosti in so V družbi kurik in picekov Med priljubljene in nepo- grešljive pustne like spadajo tudi kurike in piceki – fantiči v pisanih trakovih in perju. V piceka se našemi fantič – oble- če se v bele hlače in zgornje oblačilo, speto okoli vratu, ki spominja na staro žensko spo- dnje krilo, v katera so se pred desetletji piceki tudi oblačili. Obraz si namaže z barvicami, na glavo si povezne stožčasto kapo iz papirja, ki je bogato okrašena s pisanimi trakovi. Picek zajaha palico, ki ima na sprednjem koncu preprosto izdelano kokošjo glavo, zadaj pa je pritrjen šop kokošjih pe- res. Kura ima veliko valjasto in na koncih zašiljeno telo iz lah- kega ogrodja, prekrito s papir- jem ali blagom ter oblepljeno s perjem. Na sprednjem delu je iz lesa ali kartona izrezana kokošja glava, zadaj pa rep iz perja. Med tradicionalne pustne like sodi tudi »baba deda nosi« – igrivi prikaz zakonskih vlog. Znan je v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na Zemlji predstavlja duhove rajnih. Eden izmed nji- ju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spre- daj ima pritrjeno lutko iz bla- ga (on/ona). Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je po navadi poudar- jeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk. avtorji številnih uspešnic, toda njihov najodmevnejši projekt je otroška pesem Ko ko ko, ki ima na kanalu YouTube že več kot 11 milijonov ogledov in je tudi slovenski videospot z največ ogledi. Med njihovi- mi odmevnimi skladbami je zagotovo tudi uspešnica Ribič Pepe, posneta za istoimensko oddajo, katere avtor je Jože Potrebuješ. Ravno ribič Pepe se bo s svojim Kakadujem pridružil skupini, skupaj pa stvu, glasbi, povorkah in obu- janju ljudskih običajev. Pustni čas je odlična priložnost ne le za ogled kurentovih obhodov, ki jih je Unesco uvrstil na se- znam nesnovne kulturne de- diščine, ampak tudi za ogled številnih etnografskih in kar- nevalskih povork, spoznava- nje drugih tradicionalnih ali sodobnih pustnih likov, zaba- vo v maskah in še kaj. Obhodi kurentov so ena izmed mnogih etnografskih tradicij z različnih koncev sveta, ki s sebi lastnimi zunanjimi podobami in obredi težijo k skupnemu cilju. V času Kurentovanja se v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega. Letošnji Mestni pustni korzo bo v soboto, 18. februarja. Povorka našemljenih meščanov ima svoje začetke že v letu 1873 in predstavlja živ dokaz, kako globoko je pusto- vanje zakoreninjeno v življenje mesta Ptuj. Organizatorji: Radio-Te- dnik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj bodo poskrbeli za nepozabno pustno rajanje za naše najmlaj- še. Generalni pokrovitelj Poli žura je Perutnina Ptuj Mesto bodo zavzele maske Ptuj pozimi postane naj- večji etnografski muzej ne- snovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju – prijatelj- Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 6, 9. februar 2023 LJUDJE ODPRTIH ROK V zadnjih nekaj številkah Novega tednika smo objavili kupon, s katerim ste glasovali za najbolj srčne dobrotnike iz svoje bli- žine. Napočil je čas, da vam predstavimo šest izjemnih ljudi na regijski ravni. Bralci boste zdaj z glasovanjem s pomočjo kupona izbrali enega od njih, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Zato le hitro škarje v roko in nam pošljite izpolnjen kupon ali pa ga fotografirajte in pošljite na e-naslov: tednik@nt-rc.si. Naj odmevajo imena posameznikov, ki z dobrodelnimi dejanji zaznamujejo življenje v naši regiji. Kdo so ljudje odprtih rok? Od upokojene učiteljice do inženirja radiologije 1. Olga Hočevar, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela Mnogi se je spomnijo kot učiteljice fizike in tehnike, spet drugi kot dolgoletne pomočnice ravnateljice, ki ji zaradi odprtosti in dosto- pnosti ni ušla niti ena sama malenkost v šoli. Nikoli se ni držala zgolj ustaljenih smernic po- učevanja, temveč je na učiteljski poklic gledala širše. Videla in slišala je najbolj tihe, najbolj ranljive, ki so bili zaradi takšnih ali drugač- nih stisk v družinah potisnjeni na rob razreda. Če se je le dalo, jim je zagotovila brezplačno ekskurzijo, potrebščine ali druge malenkosti. Po upokojitvi leta 2006 se na tej poti ni usta- vila. Kot predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela velik del prostega časa posveti dobrodelnosti. Z drugimi prostovoljci ima velik čut za starejše občane. S posebnimi akcijami vedno znova poskrbijo tudi za na- smeh otrok. Kot pravi Hočevarjeva, je zgolj lokomotiva, ki za sabo vleče vagone, ki so bi- stvenega pomena. 2. Milan Ninić, ustanovitelj Humanitarnega društva Enostavno pomagam Prihaja iz Celja in je inženir radiologije, ki ga odlikuje skrb za sočloveka. Je dolgoletni prostovoljec, ki je za svoje delo prejel že več priznanj (priznanje Republike Slovenije za iz- jemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti, bronasti grb Mestne občine Celje, naziv naj prostovoljec v javni upravi …). Leta 2014 je ustanovil Humanitarno društvo Eno- stavno pomagam, ki je prepoznavno po števil- nih dobrodelnih projektih, od zbiranja denarja za otroke z redkimi neozdravljivimi boleznimi do zbiranja pomoči za družine s socialnega roba. Vsak december se društvo s predsedni- kom Milanom Ninićem posebej trudi, da bi v akciji Božičkova tovarna daril obdarili čim več otrok iz socialno ogroženih družin. Letos je v osmi akciji darila prejelo 1.570 otrok. 3. Marija Kovačič, voditeljica Župnijske karitas Zreče V Župnijski karitas Zreče je dejavna že pri- bližno trideset let. Prostovoljci Karitas obča- nom nudijo raznovrstno pomoč. Obiskujejo bolne in invalidne ter jim s pesmijo in z lepo besedo polepšajo dan. Ob miklavževem vsa- ko leto obdarujejo približno tristo otrok. Od- zivajo se tudi na finančne stiske občanov. Ker so se začele pojavljati vedno večje potrebe po finančni pomoči, so leta 1998 organizirali prvi dobrodelni koncert Dobrota opogumlja, ki je prerasel v tradicionalnega. Letos marca bo že petindvajseti. Izkupiček koncerta namenijo za plačilo položnic ljudem v socialni stiski. Vsako leto peljejo starejše občane na Brezje, junija pa na vseslovensko romanje. Zadnjih petnajst let prinašajo svete hostije bolnikom bodisi v njiho- ve domove bodisi v Lambrechtov dom za osta- rele v Slovenskih Konjicah. Sicer pa je Marija dejavna tudi v Katoliškem kulturnem društvu Zreče in Kulturno-umetniškem društvu Jurija Vodovnika Zreče. 4. Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Po njeni zaslugi je bilo Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje eno redkih, če že ne edino, ki je bilo v času epidemije ves čas dejavno pri pomoči svojim članom tako s pogovorom kot z urejanjem dokumentacije za finančno pomoč. Člani društva in tudi drugi jo poznajo kot člo- veka, ki nikoli ne odreče pomoči ljudem v širši okolici. V zadnjih letih je s pomočjo Slovenca, živečega v Nemčiji, organizirala dostavo več kot 220 invalidskih vozičkov, tudi električnih, ter bolniških postelj po vsej Sloveniji tistim, ki so jih potrebovali. Njeno društvo sprejema tudi obleke, obutev in občasno tudi pohištvo, ki jih Mirnikova s sodelavci odnese tistim, ki jih po- trebujejo. Je tudi voznica v projektu Prostofer, vsako leto s sodelavci izdela darila, piškote in jih odnese v različne domove za starejše, v društvu izdelujejo tudi copatke, ki jih bodo podarili no- vorojenčkom v občinah Vojnik, Štore in Dobrna. Je zagovornica pravic invalidov in izjemen člen na širšem Celjskem, ko je govora o občinah po meri invalidov. 5. Albina Karmuzel, dolgoletna predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur Že več kot tri desetletja skrbi za lepši jutri mla- dih in otrok. Doslej je vodila številne akcije, s ka- terimi je pomagala bolnim in prikrajšanim. Med drugim je številnim otrokom nasmeh narisala na obraz s pomočjo akcije treh zimskih botrov ali s tem, ko jim je pomagala, da so lahko odšli na letovanje na morje ali da so pridobili štipendijo. Nedavno je omogočila, da je lahko 25 otrok šlo na smučanje v Kranjsko Goro. Zveza, ki jo vodi, sodeluje v akciji obnove hiše v občini Dobje, v kateri v težkih razmerah živita osnovnošolec in njegova mama samohranilka. Kaj je tisto, kar najbolj osmisli njeno dobrodelno poslanstvo? Prejemnici Ipavčeve plakete, ki jo podeljuje Občina Šentjur, ogromno pomeni občutek, ko ljudje ugotovijo, da niso sami na socialnem dnu. Številni, ki prejmejo pomoč, se nato zaposlijo, se postavijo na svoje noge in začnejo reševati svoje težave. 6. Ivanka Tofant, koordinatorica programa Starejši za starejše Društva upokojencev Štore Doma je iz Kompol je že sedemnajst let ko- ordinatorica programa Starejši za starejše, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Štore. Povedala je, da so številni starejši zelo osamljeni in si želijo pogovor s sočlovekom. Program, ki ga koordinira T ofantova, jim zagotavlja tudi ne- kaj materialne pomoči. 36 prostovoljcev namreč vsak mesec dostavi pakete hrane približno 70 starostnikom. Hrano zagotovi Slovenska ban- ka hrane, ki ima v Štorah eno od svojih skla- dišč. »Prostovoljci spremljajo dogajanje v vseh manjših krajih v občini, zato lahko pomagajo starejšim, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč,« je ponosno dejala sogovornica, ki zadnje leto opravlja še naloge predsednice Društva upoko- jencev Štore, prej je bila podpredsednica ome- njenega društva. Svoj čas rada podari drugim, saj s tem osrečuje tudi sebe. Občanki Štor, v kateri je že od malih nog prisoten čut za so- človeka, je Slovenska filantropija lani podelila priznanje za naj mentorico prostovoljcev. as, v katerem živimo, je hiter in nemalokrat nas preganja v površne stiske rok in mi- mobežne odnose. A življe- nje je več kot to in k sreči so med nami še ljudje, ki se ustavijo, prisluhnejo, objame- jo, pomagajo. Prav je, da za trenutek postanemo ter tem posameznikom in posameznicam namenimo pozornost. To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočlove- ka puščajo sledi v vseh plasteh naše druž- be. Na področjih humanitarnosti, okolje- varstva, zdravstva, v skrbi za živali, kultur- no dediščino, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose na- sploh. Drage bralke in bralci, prav vi najbo- lje poznate te ljudi. V vašem okolju živi- jo. Morda v vaši ulici, vasi, sosednjem kra- ju. Je to morda vaš sosed, ki vedno nese- bično priskoči na pomoč ljudem v stiski? Je to znanka, ki v prostem času obisku- je osamljene, starejše, bolne, odrinjene na rob? Je to učiteljica iz vaše šole, ki s prav posebnim žarom opravlja svoje pos- lanstvo in še več od tega? Poznate koga, ki bi si zaradi svojega odprtega srca, od- prtih rok zaslužil poklon javnosti? Sporočite nam njegovo ime in nje- govo zgodbo. Začenjamo namreč akcijo Dobrotnik leta, v kateri bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zazna- movali preteklo leto. Kandidate za regij- ski izbor bomo predstavili v našem medi- ju, bralci pa boste izmed njih izbrali tiste- ga, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Č Predloge sprejemamo vključno do 6. 2. 2023. NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali na e-mail tednik@nt-rc.si, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in priimek ...................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ...................................................................................................................... DOBROTNIKA 2022 PREDLAGA: Ime in priimek: ..................................................................................... Naslov: ..................................................................................................... Telefonska številka: ........................................................................... E-mail: ..................................................................................................... Datum: .................................................................................................... Podpis: ..................................................................................................... V akciji Ljudje odprtih rok smo izbrali šest kandidatov, ki se potegujejo za naziv Dobrotnik leta. Bralci boste med njimi izbrali tistega, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Obkrožite številko pred kandidatom, za katerega glasujete: Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotografijo glasovnice na tednik@nt-rc.si 1. Olga Hočevar 2. Milan Ninić 3. Marija Kovačič 4. Dragica Mirnik 5. Albina Karmuzel 6. Ivanka Tofant Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PREDLOGI ZA DOBROTNIKA LETA 2022 36 • Male Braslovče 16, 3314 Braslovče • Tel: 031 396 635 • E-mail: info@melitamlin.si • www.melitamlin.si • Prodaja in dostava mok, kaš, zdrobov in testenin • Mletje žit • Luščenje pire • Spletna trgovina AKTUALNA PONUDBA Št. 6, 9. februar 2023 Novi TEDNIK 9. 2. 2023 št. 6  COLOR CMYK stran 36 Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste letos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišljati. Kavarna, pekarna, slaščičarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 – v nekdanjem T v središču Celja, zraven T ehnoparka – je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sveže, polnijo jih z marelično, borovničevo, jagodno marmelado ali s čokolado (nutello). Ponujajo vam tudi zelo priljubljene krofe na drožeh (brez kvasa). Trenu- tni hit so berlinski kro z vaniljevo kremo, s smetano in slastnimi jago- dami. Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kvašene  ancate, njihova specialiteta po re- ceptu ome Mije so tudi krhki  an- cati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za »prste polizat.« Že ptički čivkajo, da imajo v Rol- ci odlične potice, kot so orehova, potratna, skutina, pehtranova, kokosova. In zdaj se lahko pohva- lijo tudi s certi katom slovenska potica. Za veliko noč ali drug pra- znik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Ste že poskusili njihove edin- stvene cimetove rolce, čokoladne rolce, več vrst domačih ročno izde- lanih piškotov in še mnogo drugih sladic, ki so vse skrbno pripravlje- ne v Rolci? Prav tako pripravljajo dnevno sveže sendviče, sendvič rolade, solate, pice in druge do- brote Ponujajo tudi več vrst kruha na drožeh, žemlje, štručke, bagete… vse ročno izdelano. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili domače kekse oziroma sladice iz Rolce. V njej boste zago- tovo našli nekaj slastnega za po- gostitve ob praznovanju rojstnih dni ali drugih obletnic. Naročite lahko celo torto. Ob valentinovem so pripravili prav posebne slaščice v obliki srčkov. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, sendvič rolade, odlične so njihove sveže solate, preizkusite različne zavitke. Za domov lahko kupite pri njih pečen kruh na drožeh, žemlje, štručke, bagete… Vse je ročno iz- delano! V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponujajo. Dobrodošli vsak dan od ponedelj- ka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro v Rolci zraven Tehnoparka Celje. Berlinski kro z vaniljevo kremo so letošnji hit. kavarna pekarna slaščičarna V Rolci z ljubeznijo ustvarjajo slaščice za valentinovo. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 6, 9. februar 2023 PODLISTEK/BRALCI POROČEVALCI Poizkusna izkopavanja je v Ločici ob Savinji konec 19. stoletja opravil takratni kustos celjskega muzeja Emanuel Riedl, potem ko so tamkajšnji kmetje obve- stili celjski muzej, da so pri oranju naleteli na ostanke opeke in zidu. Riedl je iz- kopal dva križna jarka in našel ostanke zidu različne debeline ter več kosov ope- ke z žigi II. italske legije. Zaključil je, da je to vojaška postaja, ki kot predstraža vojaškega mesta Claudia Celeia ščiti važen prehod čez Savinjo ob rimski cesti. Znanstveniki so opeko na Ločici odkrili že leta 1869 in zaradi žiga II. italske legije domnevali, da je bila tem me- stu nastanjena rimska vojska. Do ugotovitev, da gre na tem mestu za samostojen tabor II. italske legije, je prišel dr. Fran Lorger, ki se je raziskovanja ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (1) Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (2) ALBUM S CELJSKEGA Tloris rimskega tabora v Ločici ob Savinji www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Brezplačni šiviljski tečaj za šivanje, prikrojevanje in vezenje v Stražici, danes Frankolovo*, je v jeseni leta 1939 organizirala firma Alfa za dekleta iz Frankolovega in okolice. Predvidevamo, da je tečaj soorganiziral Jurij Sydnej Faber (s soprogo na levi strani fotografije), takratni lastnik graščine Sternstein, pred katero je nastala fotografija. *Frankolovo je nastalo leta 1955 z združitvijo nase- lij Loka in Stražica in se je pričelo razvijati na križišču lokalnih poti ob glavni cesti Vojnik–Slovenske Konjice. V središču kraja oziroma v nekdaj samostojnem naselju »Stražica« stoji »gra- ščina Frankolovo« – tudi »dvorec Sternstein« (danes Verpete 2), zgrajena v začetku 17. stoletja. Vir: https://sl.wikipedia. org/wiki/Frankolovo Prispeval: Jože Žlaus Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Udeleženke šiviljskega tečaja na Frankolovem, 1939 Izkopavanja od 1916 do 1918 Obzidje rimskega legijskega tabora je bilo v obliki pravokotnika v velikosti 543 x 435, na vogalih nekoliko zaokroženo. Daljši stranici tabora sta imeli vrata porta principalis dekstra in porta principalis sinistra, ki so bila zgrajena iz dveh kvadratnih stolpov, med katerima je bil prostor za prehod. Skozi oboja vrata je bila speljana široka cesta via principalis, ki je potekala mimo glavne stavbe v taboru – praetoriuma, kjer je imel sedež taboriščni poveljnik legat. V praetoriumu je vio principalis križala cesta via praetoria, ki je potekala od vrat porta praetoria in se na drugi strani praetoria nadaljevala v vio decumana do vrat porta decumana na zahodni strani med krajšima stranicama tabora. Sprednji del tabora pred praetorijem se je imenoval praetentura, zadnji večji del pa re- tentura. Obe polovici sta delili še cesti via preatoria in via decumana. Vojaški tabor je bil okrepljen z obrambnimi stolpi. Po dva sta bila postavljena pri vsakih vratih, po eden na vsakem vogalu obzidja ter po sedem na vsaki stranici tabora. Rimski legijski tabor je varovalo 36 obrambnih stolpov. Dimenzije stolpov in vrat ter stavb v no- tranjosti tabora v primerjavi z drugimi rimskimi tabori so v Ločici tako izstopale, da lahko rimski tabor v Ločici ob Savinji štejemo med večje do danes znane rimske vojaške tabore. temeljito lotil leta 1916. Do- ločil je njegovo velikost, lego in nekatere stavbe, ki so bile v njem. Delo je opravljal stro- kovno in s svojim pravilnim sklepanjem dragoceno pri- speval k spoznavanju rimske provincialne zgodovine. Prihod II. Italske legije na naše ozemlje V času vladanja Antonija Pija (od leta 138 do 161 n. š.) so v Panonijo prihajala poslanstva germanskih va- zalnih kraljevin izza Donave z vestmi o navalu barbarskih ljudstev s severa. Po njegovi smrti je izbruhnila partska vojna, v kateri sta sovladar- ja Lucij Ver in Mark Avrelij s pomočjo čet in nameščenih legij uspešno branila mejo ob Donavi. Uspešno konča- ni partski vojni leta 166 je sledila smrtonosna kuga. Še preden je epidemija izbruh- nila v Panoniji, so vanjo vdrli Langobardi in Obijci, vendar jih je rimska vojska uspešno zavrnila. S tem so se začele markomanske vojne, ki so trajale do smrti vladarja Mar- ka Avrelija. Cesar je večino svojega vladanja preživel v vojni, kjer je bilo udeleže- nih na desetine barbarskih ljudstev in plemen. Najhujši rimski sovražniki pa so bili Markomani, Kvadi in sarmat- ski Jazigi. Leta 165 so Rimljani rekru- tirali 2. in 3. italsko legijo in se pripravljali na ofenzivo, vendar jih je kmalu presene- til vdor Markomanov in Kva- dov, ki so prek jantarjeve poti in naših krajev (čez Petovio, Celejo, prelaz Atrans in Alpe) prodrli vse do Akvileje. Pri- bližno v tem času, okoli leta 170, je bil zgrajen tabor II. italske legije v Ločici ob Savi- nji, ki je deloval kot pomem- ben člen obrambnega sistema za varovanje severovzhodne meje Italije. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah V Lažišah premierno uprizorili veseloigro Zasedba igralcev je starostno zelo pestra, eni so že prekaljeni igralci z dolgoletnimi izkušnjami, drugi so se gle- dališki skupini pridružili pred kratkim. Po dveh letih zatišja smo tudi igralci Kulturnega dru- štva Miklavž lahko začeli pravo delo. 13. januarja smo imeli v šoli Lažiše premiero veseloigre Zadrega nad za- drego. Zasedba igralcev je staro- stno zelo pestra, eni so že pre- kaljeni igralci z dolgoletnimi izkušnjami, drugi so šele na začetku, z manj izkušnjami. Takšna medgeneracijska za- sedba je tudi najbolj idealna, saj se imajo mladi od koga uči- ti. Ker so vsi zelo talentirani, je bilo delo zelo uspešno. Zaradi njihove radoživosti je bilo na vajah veliko dobre volje in ve- selja. Kljub temu smo vložili veliko časa, da smo končno lahko z igro nastopili. Že dolo- čen datum, sedmi januar, smo morali za teden prestaviti, ker je zbolel eden od igralcev. Prišel je naš dan, poln treme, a tudi neučakanosti in pomi- slekov, kako bo z obiskom. Vse te skrbi so bile popolnoma od- več, saj je bil nastop odličen, gledalcev se je trlo in nam je zmanjkalo sedežev zanje. T udi odziv je bil čudovit in začutili smo, da so ljudje željni takšnih prireditev, na katerih jim lahko popustijo zavore in veselju ni videti konca. To je tudi naš na- men in je v zadovoljstvo vseh, tistih na odru in onih v dvo- rani. Prav poseben občutek je igrati pred domačimi, svojci in prijatelji. Ob koncu smo se spomnili tudi vseh sodelujočih, ki so prav to igro že pred 41 leti pr- vič postavili na oder. Pet od takrat sodelujočih je z nav- dušenjem spremljalo novo postavitev in vsi smo tudi njim navdušeno zaploska- li. Uspeh je bil torej popoln. Ampak to je bil domači teren, kjer je uspeh zagotovljen. Le kako bo na gostovanjih, ki se jih že veselimo in jih nestrpno pričakujemo? MARTINA JELENC 36 • Male Braslovče 16, 3314 Braslovče • Tel: 031 396 635 • E-mail: info@melitamlin.si • www.melitamlin.si • Prodaja in dostava mok, kaš, zdrobov in testenin • Mletje žit • Luščenje pire • Spletna trgovina AKTUALNA PONUDBA Št. 6, 9. februar 2023 Novi TEDNIK 9. 2. 2023 št. 6  COLOR CMYK stran 36 Po ročno narejen krof v Rolco Že razmišljate, kaj boste letos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišljati. Kavarna, pekarna, slaščičarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 – v nekdanjem T v središču Celja, zraven T ehnoparka – je odgovor na to vprašanje. Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sveže, polnijo jih z marelično, borovničevo, jagodno marmelado ali s čokolado (nutello). Ponujajo vam tudi zelo priljubljene krofe na drožeh (brez kvasa). Trenu- tni hit so berlinski kro z vaniljevo kremo, s smetano in slastnimi jago- dami. Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kvašene  ancate, njihova specialiteta po re- ceptu ome Mije so tudi krhki  an- cati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za »prste polizat.« Že ptički čivkajo, da imajo v Rol- ci odlične potice, kot so orehova, potratna, skutina, pehtranova, kokosova. In zdaj se lahko pohva- lijo tudi s certi katom slovenska potica. Za veliko noč ali drug pra- znik vsekakor rezervirajte potico v Rolci. Ste že poskusili njihove edin- stvene cimetove rolce, čokoladne rolce, več vrst domačih ročno izde- lanih piškotov in še mnogo drugih sladic, ki so vse skrbno pripravlje- ne v Rolci? Prav tako pripravljajo dnevno sveže sendviče, sendvič rolade, solate, pice in druge do- brote Ponujajo tudi več vrst kruha na drožeh, žemlje, štručke, bagete… vse ročno izdelano. Gostje vas bodo zagotovo vpra- šali za recept, če boste na mizo postavili domače kekse oziroma sladice iz Rolce. V njej boste zago- tovo našli nekaj slastnega za po- gostitve ob praznovanju rojstnih dni ali drugih obletnic. Naročite lahko celo torto. Ob valentinovem so pripravili prav posebne slaščice v obliki srčkov. Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, sendvič rolade, odlične so njihove sveže solate, preizkusite različne zavitke. Za domov lahko kupite pri njih pečen kruh na drožeh, žemlje, štručke, bagete… Vse je ročno iz- delano! V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponujajo. Dobrodošli vsak dan od ponedelj- ka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro v Rolci zraven Tehnoparka Celje. Berlinski kro z vaniljevo kremo so letošnji hit. kavarna pekarna slaščičarna V Rolci z ljubeznijo ustvarjajo slaščice za valentinovo. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 6, 9. februar 2023 PODLISTEK/BRALCI POROČEVALCI Poizkusna izkopavanja je v Ločici ob Savinji konec 19. stoletja opravil takratni kustos celjskega muzeja Emanuel Riedl, potem ko so tamkajšnji kmetje obve- stili celjski muzej, da so pri oranju naleteli na ostanke opeke in zidu. Riedl je iz- kopal dva križna jarka in našel ostanke zidu različne debeline ter več kosov ope- ke z žigi II. italske legije. Zaključil je, da je to vojaška postaja, ki kot predstraža vojaškega mesta Claudia Celeia ščiti važen prehod čez Savinjo ob rimski cesti. Znanstveniki so opeko na Ločici odkrili že leta 1869 in zaradi žiga II. italske legije domnevali, da je bila tem me- stu nastanjena rimska vojska. Do ugotovitev, da gre na tem mestu za samostojen tabor II. italske legije, je prišel dr. Fran Lorger, ki se je raziskovanja ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (1) Arheološka odkritja dr. Frana Lorgerja (2) ALBUM S CELJSKEGA Tloris rimskega tabora v Ločici ob Savinji www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Brezplačni šiviljski tečaj za šivanje, prikrojevanje in vezenje v Stražici, danes Frankolovo*, je v jeseni leta 1939 organizirala firma Alfa za dekleta iz Frankolovega in okolice. Predvidevamo, da je tečaj soorganiziral Jurij Sydnej Faber (s soprogo na levi strani fotografije), takratni lastnik graščine Sternstein, pred katero je nastala fotografija. *Frankolovo je nastalo leta 1955 z združitvijo nase- lij Loka in Stražica in se je pričelo razvijati na križišču lokalnih poti ob glavni cesti Vojnik–Slovenske Konjice. V središču kraja oziroma v nekdaj samostojnem naselju »Stražica« stoji »gra- ščina Frankolovo« – tudi »dvorec Sternstein« (danes Verpete 2), zgrajena v začetku 17. stoletja. Vir: https://sl.wikipedia. org/wiki/Frankolovo Prispeval: Jože Žlaus Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Udeleženke šiviljskega tečaja na Frankolovem, 1939 Izkopavanja od 1916 do 1918 Obzidje rimskega legijskega tabora je bilo v obliki pravokotnika v velikosti 543 x 435, na vogalih nekoliko zaokroženo. Daljši stranici tabora sta imeli vrata porta principalis dekstra in porta principalis sinistra, ki so bila zgrajena iz dveh kvadratnih stolpov, med katerima je bil prostor za prehod. Skozi oboja vrata je bila speljana široka cesta via principalis, ki je potekala mimo glavne stavbe v taboru – praetoriuma, kjer je imel sedež taboriščni poveljnik legat. V praetoriumu je vio principalis križala cesta via praetoria, ki je potekala od vrat porta praetoria in se na drugi strani praetoria nadaljevala v vio decumana do vrat porta decumana na zahodni strani med krajšima stranicama tabora. Sprednji del tabora pred praetorijem se je imenoval praetentura, zadnji večji del pa re- tentura. Obe polovici sta delili še cesti via preatoria in via decumana. Vojaški tabor je bil okrepljen z obrambnimi stolpi. Po dva sta bila postavljena pri vsakih vratih, po eden na vsakem vogalu obzidja ter po sedem na vsaki stranici tabora. Rimski legijski tabor je varovalo 36 obrambnih stolpov. Dimenzije stolpov in vrat ter stavb v no- tranjosti tabora v primerjavi z drugimi rimskimi tabori so v Ločici tako izstopale, da lahko rimski tabor v Ločici ob Savinji štejemo med večje do danes znane rimske vojaške tabore. temeljito lotil leta 1916. Do- ločil je njegovo velikost, lego in nekatere stavbe, ki so bile v njem. Delo je opravljal stro- kovno in s svojim pravilnim sklepanjem dragoceno pri- speval k spoznavanju rimske provincialne zgodovine. Prihod II. Italske legije na naše ozemlje V času vladanja Antonija Pija (od leta 138 do 161 n. š.) so v Panonijo prihajala poslanstva germanskih va- zalnih kraljevin izza Donave z vestmi o navalu barbarskih ljudstev s severa. Po njegovi smrti je izbruhnila partska vojna, v kateri sta sovladar- ja Lucij Ver in Mark Avrelij s pomočjo čet in nameščenih legij uspešno branila mejo ob Donavi. Uspešno konča- ni partski vojni leta 166 je sledila smrtonosna kuga. Še preden je epidemija izbruh- nila v Panoniji, so vanjo vdrli Langobardi in Obijci, vendar jih je rimska vojska uspešno zavrnila. S tem so se začele markomanske vojne, ki so trajale do smrti vladarja Mar- ka Avrelija. Cesar je večino svojega vladanja preživel v vojni, kjer je bilo udeleže- nih na desetine barbarskih ljudstev in plemen. Najhujši rimski sovražniki pa so bili Markomani, Kvadi in sarmat- ski Jazigi. Leta 165 so Rimljani rekru- tirali 2. in 3. italsko legijo in se pripravljali na ofenzivo, vendar jih je kmalu presene- til vdor Markomanov in Kva- dov, ki so prek jantarjeve poti in naših krajev (čez Petovio, Celejo, prelaz Atrans in Alpe) prodrli vse do Akvileje. Pri- bližno v tem času, okoli leta 170, je bil zgrajen tabor II. italske legije v Ločici ob Savi- nji, ki je deloval kot pomem- ben člen obrambnega sistema za varovanje severovzhodne meje Italije. Se nadaljuje. Pripravila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah V Lažišah premierno uprizorili veseloigro Zasedba igralcev je starostno zelo pestra, eni so že prekaljeni igralci z dolgoletnimi izkušnjami, drugi so se gle- dališki skupini pridružili pred kratkim. Po dveh letih zatišja smo tudi igralci Kulturnega dru- štva Miklavž lahko začeli pravo delo. 13. januarja smo imeli v šoli Lažiše premiero veseloigre Zadrega nad za- drego. Zasedba igralcev je staro- stno zelo pestra, eni so že pre- kaljeni igralci z dolgoletnimi izkušnjami, drugi so šele na začetku, z manj izkušnjami. Takšna medgeneracijska za- sedba je tudi najbolj idealna, saj se imajo mladi od koga uči- ti. Ker so vsi zelo talentirani, je bilo delo zelo uspešno. Zaradi njihove radoživosti je bilo na vajah veliko dobre volje in ve- selja. Kljub temu smo vložili veliko časa, da smo končno lahko z igro nastopili. Že dolo- čen datum, sedmi januar, smo morali za teden prestaviti, ker je zbolel eden od igralcev. Prišel je naš dan, poln treme, a tudi neučakanosti in pomi- slekov, kako bo z obiskom. Vse te skrbi so bile popolnoma od- več, saj je bil nastop odličen, gledalcev se je trlo in nam je zmanjkalo sedežev zanje. T udi odziv je bil čudovit in začutili smo, da so ljudje željni takšnih prireditev, na katerih jim lahko popustijo zavore in veselju ni videti konca. To je tudi naš na- men in je v zadovoljstvo vseh, tistih na odru in onih v dvo- rani. Prav poseben občutek je igrati pred domačimi, svojci in prijatelji. Ob koncu smo se spomnili tudi vseh sodelujočih, ki so prav to igro že pred 41 leti pr- vič postavili na oder. Pet od takrat sodelujočih je z nav- dušenjem spremljalo novo postavitev in vsi smo tudi njim navdušeno zaploska- li. Uspeh je bil torej popoln. Ampak to je bil domači teren, kjer je uspeh zagotovljen. Le kako bo na gostovanjih, ki se jih že veselimo in jih nestrpno pričakujemo? MARTINA JELENC 38 Št. 6, 9. februar 2023 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Obveznosti se bodo kopi- čile, vendar boste kljub temu ostali dobre volje in pozitivno usmerjeni. V tem obdobju se boste odločali za korenite spre- membe, ena bo prav pozitivna. Vaš vladar Mars še vedno biva v zračnem znamenju, zato iz- koristite njegovo moč in ener- gijo za povezovalne poteze, ki lahko spremenijo vaše življenje v pozitivne smeri. Pred vami je prijetna odloči- tev. Nanaša se na vaše ljube- zensko življenje. Od sreče in novih načrtov boste kar žareli, zato so zelo pomembne odloči- tve, ki jih sprejemate. Na delov- nem področju se vam obeta na- predovanje, to bo vaša nagrada za pretekle napore, ki ste jih ne- sebično vlagali. Vaša vladarica v ovnu vam bo pomagala, da boste marljivi, nepopustljivi. Sledite podzavestni zaznavi. Kar nekaj načrtov boste ime- li, eden se bo nanašal na zdra- vstveno področje. Odločitev, da boste spreminjali stvari, bo dolgotrajna in uspehi se vam bodo kmalu obrestovali. Zvez- de vam kažejo večjo spremem- bo tudi na poslovnem področju, zato boste polni pričakovanja zrli v prihodnost. Vaš vladar je prestopil v vodnarja, dobili bo- ste dobro znan občutek, kako spreminjati malenkosti, ki vam jemljejo energijo. Uvajali boste spremembe, na katere v preteklem obdobju še pomislili niste. Odlično se boste počutili tudi ob misli na nekoga, ki vam je prirasel k srcu. Pričakujte večje preobrate, Mars v zračnih dvojčkih vam bo pomagal, da boste preskočili še tako težke ovire in pri tem ostali polni optimizma in dobre volje. Na delovnem področju se vam lahko neka malenkost zaplete. Ničesar ne rešujte na silo, počakajte, da se mozaik postavi na svoje mesto. Nekdo vas bo prijetno pre- senetil, zato se ne boste dobro znašli v vlogi, ki vam jo je na- menil. Prilagodljiva narava vam bo prišla še kako prav, zato boste na koncu zmagova- lec. Včasih se vam bo zdelo, da so koraki negotovi in da vam uhaja energija, vendar vas bo tudi tokrat življenje presenetilo s prav posebnim sporočilom, ki vam bo dalo velik zanos in moč za daljše obdobje, ki je pred vami. Veselili se boste krajše poti in skrbno izbirali trenutek za uresničitev svojih želja. Neko prizadevanje bo obrodi- lo sadove, zato boste z velikim zadovoljstvom zrli v urice, ki bodo prehitro minevale. Ugo- tavljali boste, da ste priljubljeni v prav posebni družbi. Za to je močno zaslužen vaš vladar, ki biva v vodnarju. Čutni in sočutni boste do ljudi, pripra- vljeni boste vedno priskočiti na pomoč in prisluhniti težavam. Zdravstvena problematika se bo umaknila, zadihali boste sproščeno in nobena skrb vam ne bo grenila dni. Nemir vas bo gnal naprej, vztrajnost se vam bo bogato obrestovala, zato lahko priča- kujete pozitivne spremembe. Vaša vladarica biva v zname- nju ovna, zato ste lahko neko- liko bolj nesproščeni kot druge dni. Nekdo bo izrazil željo po vaši bližini na sicer nekoliko neroden način, vendar bo spo- ročilo konkretno. Odločali se boste, ali se prepustiti energiji ali samo nemočno stati na stra- ni in se prepustiti strahovom. Okoliščine, v katerih se bo- ste znašli, bodo nenavadne, vendar se boste odlično znašli. Pričakujete lahko večje spre- membe, ki zadevajo vaše oseb- no življenje. Lahko se zgodi, da boste potegnili črto in začeli znova, popolnoma drugače in z drugimi prijemi. Naredili boste vse, da se bodo zadeve prema- knile z mrtve točke. Obžalovali boste nekatere korake, ki ste jih naredili v preteklosti. Malo več pozornosti boste v teh dneh namenjali fi nančnemu stanju. Z dobro strategijo lahko dosežete uspeh, z dobrim načr- tom lahko hitro pride do izbolj- šanja materialnega stanja. Za vse to bodo pomembne moč in iznajdljivost ter velika mera po- trpežljivosti, ki vam je tako zelo primanjkuje. Pomembno je, da izstrelite puščico v svoj cilj, za- gotovo ga ne boste mogli zgreši- ti, potrebna bo samo vztrajnost. Obeta se vam veliko krajših poti, ena bo nekaj prav posebnega. Zavihati boste morali rokave in se lotite dela z drugačnimi pristopi kot doslej. Če ne boste dobro preučili situacije, se bo- ste morali vračati in popravljati napake. Venera biva v ognje- nem znamenju, zato boste pri delu marljivi in vztrajni, kar se vam bo močno obrestovalo. Po- membno je, da se ne prepustite črnim mislim in da po nepo- trebnem ne izgubljate energije. Zaupajte procesu življenja. Izredno boste čustveni in sen- timentalni, zato lahko s svojimi izjavami presenetite okolico. Nič vam ni bilo podarjeno, zato se boste veselili svojih dosežkov bolj kot običajno. Vaš vladar biva v znamenju bika in prina- ša kar nekaj sprememb. V na- slednjem obdobju se bo močno pokazala potreba po varnosti, tako na fi nančnem kot tudi na ljubezenskem področju. Na nekoga boste mislili več, kot ste najprej nameravali. Kljub povezanosti boste želeli ohraniti samostojnost. Na delovnem po- dročju se lahko pojavi nepriča- kovana ovira, zato hitite počasi. Drugače boste umirjeni in polni načrtov, kako spreminjati zade- ve, ki vam jemljejo moč in ener- gijo. Obkroženi boste z ljudmi, ki vam bodo dajali moč, zato le izkoristite te pozitivne vibracije za konkretne akcije. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Poroka »Veš, Miha, bila sem neumna, ko sem se poročila s tabo.« »Vem, a sem bil zaljubljen in nisem opazil.« Nima dovolj Fant je priznal dekletu, da jo ima rad. Ona ga je vprašala: »Ali imaš dva mercedesa?« »Nimam.« »Imaš hišo z dvema nadstropjema?« »Nimam.« »Potem pa med nama ne bo nič.« Mladenič je šel žalosten k očetu po nasvet, kaj naj naredi. Oče mu je rekel: »Sin, če jo imaš res rad, prodaj oba ferarija in kupi ta dva mercedesa, a da bi rušili štiri nadstropja hiše, je res nesmi- selno.« V avtobusu V avtobusu se ženska jezno obrne k nekemu moškemu: »Gospod, še malo, pa me boste slekli s pogledom!« On: »O, ne, sem že na terasi in kadim.« Čevapčiči Janez: »Je kaj lepšega kot porcija čevapčičev po napornem treningu?« Jože: »Seveda, čevapčiči brez treninga!« Ženska ima v življenju dve poslanstvi: da pomiri moškega, ko je živčen, in da ga spravi ob živce, ko je miren. Pridejo leta, ko lahko vzameš katerokoli zdravilo in nisi naredil nič narobe. Vračanje v službo po dopustu bi moralo biti kot v vrtcu: prvi teden bi prišel za eno uro, naslednji teden za dve in če bi se razjokal, bi me poslali domov. Raziskave so pokazale, da ima dve minuti smeha enak učinek kot 20 minut teka. In tako sedim na klopi v parku in se smejim tistim, ki tečejo mimo… Ljudje, to je svobodna država! Nihče vas ne more prisiliti, da mislite s svojo glavo, če sami tega ne želite! Sestra, premaknite penis malo bolj levo. Ne meni, bolniku! Babice prihodnosti Očitno sta bila mož in žena. Ujeli so ga pri kraji elektrike. Odkar skupaj tečeva, sem izgubil deset kilogramov, hišo in ženo. 38 Št. 6, 9. februar 2023 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Obveznosti se bodo kopi- čile, vendar boste kljub temu ostali dobre volje in pozitivno usmerjeni. V tem obdobju se boste odločali za korenite spre- membe, ena bo prav pozitivna. Vaš vladar Mars še vedno biva v zračnem znamenju, zato iz- koristite njegovo moč in ener- gijo za povezovalne poteze, ki lahko spremenijo vaše življenje v pozitivne smeri. Pred vami je prijetna odloči- tev. Nanaša se na vaše ljube- zensko življenje. Od sreče in novih načrtov boste kar žareli, zato so zelo pomembne odloči- tve, ki jih sprejemate. Na delov- nem področju se vam obeta na- predovanje, to bo vaša nagrada za pretekle napore, ki ste jih ne- sebično vlagali. Vaša vladarica v ovnu vam bo pomagala, da boste marljivi, nepopustljivi. Sledite podzavestni zaznavi. Kar nekaj načrtov boste ime- li, eden se bo nanašal na zdra- vstveno področje. Odločitev, da boste spreminjali stvari, bo dolgotrajna in uspehi se vam bodo kmalu obrestovali. Zvez- de vam kažejo večjo spremem- bo tudi na poslovnem področju, zato boste polni pričakovanja zrli v prihodnost. Vaš vladar je prestopil v vodnarja, dobili bo- ste dobro znan občutek, kako spreminjati malenkosti, ki vam jemljejo energijo. Uvajali boste spremembe, na katere v preteklem obdobju še pomislili niste. Odlično se boste počutili tudi ob misli na nekoga, ki vam je prirasel k srcu. Pričakujte večje preobrate, Mars v zračnih dvojčkih vam bo pomagal, da boste preskočili še tako težke ovire in pri tem ostali polni optimizma in dobre volje. Na delovnem področju se vam lahko neka malenkost zaplete. Ničesar ne rešujte na silo, počakajte, da se mozaik postavi na svoje mesto. Nekdo vas bo prijetno pre- senetil, zato se ne boste dobro znašli v vlogi, ki vam jo je na- menil. Prilagodljiva narava vam bo prišla še kako prav, zato boste na koncu zmagova- lec. Včasih se vam bo zdelo, da so koraki negotovi in da vam uhaja energija, vendar vas bo tudi tokrat življenje presenetilo s prav posebnim sporočilom, ki vam bo dalo velik zanos in moč za daljše obdobje, ki je pred vami. Veselili se boste krajše poti in skrbno izbirali trenutek za uresničitev svojih želja. Neko prizadevanje bo obrodi- lo sadove, zato boste z velikim zadovoljstvom zrli v urice, ki bodo prehitro minevale. Ugo- tavljali boste, da ste priljubljeni v prav posebni družbi. Za to je močno zaslužen vaš vladar, ki biva v vodnarju. Čutni in sočutni boste do ljudi, pripra- vljeni boste vedno priskočiti na pomoč in prisluhniti težavam. Zdravstvena problematika se bo umaknila, zadihali boste sproščeno in nobena skrb vam ne bo grenila dni. Nemir vas bo gnal naprej, vztrajnost se vam bo bogato obrestovala, zato lahko priča- kujete pozitivne spremembe. Vaša vladarica biva v zname- nju ovna, zato ste lahko neko- liko bolj nesproščeni kot druge dni. Nekdo bo izrazil željo po vaši bližini na sicer nekoliko neroden način, vendar bo spo- ročilo konkretno. Odločali se boste, ali se prepustiti energiji ali samo nemočno stati na stra- ni in se prepustiti strahovom. Okoliščine, v katerih se bo- ste znašli, bodo nenavadne, vendar se boste odlično znašli. Pričakujete lahko večje spre- membe, ki zadevajo vaše oseb- no življenje. Lahko se zgodi, da boste potegnili črto in začeli znova, popolnoma drugače in z drugimi prijemi. Naredili boste vse, da se bodo zadeve prema- knile z mrtve točke. Obžalovali boste nekatere korake, ki ste jih naredili v preteklosti. Malo več pozornosti boste v teh dneh namenjali fi nančnemu stanju. Z dobro strategijo lahko dosežete uspeh, z dobrim načr- tom lahko hitro pride do izbolj- šanja materialnega stanja. Za vse to bodo pomembne moč in iznajdljivost ter velika mera po- trpežljivosti, ki vam je tako zelo primanjkuje. Pomembno je, da izstrelite puščico v svoj cilj, za- gotovo ga ne boste mogli zgreši- ti, potrebna bo samo vztrajnost. Obeta se vam veliko krajših poti, ena bo nekaj prav posebnega. Zavihati boste morali rokave in se lotite dela z drugačnimi pristopi kot doslej. Če ne boste dobro preučili situacije, se bo- ste morali vračati in popravljati napake. Venera biva v ognje- nem znamenju, zato boste pri delu marljivi in vztrajni, kar se vam bo močno obrestovalo. Po- membno je, da se ne prepustite črnim mislim in da po nepo- trebnem ne izgubljate energije. Zaupajte procesu življenja. Izredno boste čustveni in sen- timentalni, zato lahko s svojimi izjavami presenetite okolico. Nič vam ni bilo podarjeno, zato se boste veselili svojih dosežkov bolj kot običajno. Vaš vladar biva v znamenju bika in prina- ša kar nekaj sprememb. V na- slednjem obdobju se bo močno pokazala potreba po varnosti, tako na fi nančnem kot tudi na ljubezenskem področju. Na nekoga boste mislili več, kot ste najprej nameravali. Kljub povezanosti boste želeli ohraniti samostojnost. Na delovnem po- dročju se lahko pojavi nepriča- kovana ovira, zato hitite počasi. Drugače boste umirjeni in polni načrtov, kako spreminjati zade- ve, ki vam jemljejo moč in ener- gijo. Obkroženi boste z ljudmi, ki vam bodo dajali moč, zato le izkoristite te pozitivne vibracije za konkretne akcije. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Poroka »Veš, Miha, bila sem neumna, ko sem se poročila s tabo.« »Vem, a sem bil zaljubljen in nisem opazil.« Nima dovolj Fant je priznal dekletu, da jo ima rad. Ona ga je vprašala: »Ali imaš dva mercedesa?« »Nimam.« »Imaš hišo z dvema nadstropjema?« »Nimam.« »Potem pa med nama ne bo nič.« Mladenič je šel žalosten k očetu po nasvet, kaj naj naredi. Oče mu je rekel: »Sin, če jo imaš res rad, prodaj oba ferarija in kupi ta dva mercedesa, a da bi rušili štiri nadstropja hiše, je res nesmi- selno.« V avtobusu V avtobusu se ženska jezno obrne k nekemu moškemu: »Gospod, še malo, pa me boste slekli s pogledom!« On: »O, ne, sem že na terasi in kadim.« Čevapčiči Janez: »Je kaj lepšega kot porcija čevapčičev po napornem treningu?« Jože: »Seveda, čevapčiči brez treninga!« Ženska ima v življenju dve poslanstvi: da pomiri moškega, ko je živčen, in da ga spravi ob živce, ko je miren. Pridejo leta, ko lahko vzameš katerokoli zdravilo in nisi naredil nič narobe. Vračanje v službo po dopustu bi moralo biti kot v vrtcu: prvi teden bi prišel za eno uro, naslednji teden za dve in če bi se razjokal, bi me poslali domov. Raziskave so pokazale, da ima dve minuti smeha enak učinek kot 20 minut teka. In tako sedim na klopi v parku in se smejim tistim, ki tečejo mimo… Ljudje, to je svobodna država! Nihče vas ne more prisiliti, da mislite s svojo glavo, če sami tega ne želite! Sestra, premaknite penis malo bolj levo. Ne meni, bolniku! Babice prihodnosti Očitno sta bila mož in žena. Ujeli so ga pri kraji elektrike. Odkar skupaj tečeva, sem izgubil deset kilogramov, hišo in ženo. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 6, 9. februar 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 555 SUDOKU 556 SUDOKU 247 REŠITEV SUDOKU 246 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis 3K ČRTKASTA OZNAČBA LONEC ALI SKLEDA LJUBITELJ, NESTRO- KOVNJAK NAPOLEON BONAPARTE SOL JODOVE KISLINE VINOSLOVJE SLOVENSKI MESTI INGOLIČ: DEČEK Z DVEMA … MANJŠI LOVSKI PSI Z VISEČIMI UHLJI BOVEC SE NAHAJA POD … AMERIŠKO ZDRUŽENJE ZA STAN- DARDIZACIJO VELIKI, VITKI PSI 10.000 LUKSOV KMET ŽIVI NA ... MODNI OB- LIKOVALEC HRANITELJ ITALIJANSKI KOMIK PISATELJICA KARLIN STAR SLO- VAN V OČEH KRISTJANOV VEČJE MORSKE RIBE ŽENSKI PAS PRI GORENJ- SKI NOŠI RAZLIČNOST TIPKA ZA IZHOD NA RA ČUNAL- NIŠKI TIPKOVNICI MEGATONA VRSTA PAPIGE GRŠKI BOG VOJNE DEL TENIŠKE IGRE ŠPANSKI SPOLNIK IMITIRAVA ZNAMKA NEMŠKIH FOTO APARATOV OBOGATI JUHO TROJANSKI JUNAK DIRIGENT JE VODJA ... SL. FILM: NA SVOJI … SERVIETA RODILNIK PREBIVALEC NEKDANJE GALIJE ŠPANIJA (ORIG.) OKRAJŠAVA ZA ANGLEŠKI PRI STANIŠČE V JEMNU LEE REMICK PREBIVALKE SIRIJE IZDELOVALEC KOTLOV MAJHNA RUTA KONEC MOLITVE KOZJI GLAS PANJI KITAJKE SO SOSEDE … DUTB MARSIKDO SE RAD ŠALI NA … SKUPEK TEM ROLETA PESNIŠKI OKRAS POSLEDICA POMANJKAN- JA VODE ANGLEŠKA TV-SERIJA: … NA PODEŽELJU OVČJA VOLNA POČASI GOREČA BESEDILO KRPE (POG.) KRMA ZA KONJE TIBETANSKI MENIHI PREZIRAJO SPLOŠNO VELJAVNE VREDNOTE OKRAŠENO PECIVO IZ MEDENEGA TESTA ANTIČNO RAČUNALO PRE ŠERNO- VA PESEM OPUS CITATUM TAJI NASPROTNO OD SVETEL STOK OB BOLEČINI SPRAVLJEN V RED JAZ, TI, … … IN ŽEJNE ZNAK ZA MNOŽENJE ZNAMKA BRIVNIKOV POLOŽAJ V DRUŽBI NEKD. ČEŠ. TENISAČ (IVAN) NASPROTNO OD DEBEL Povsod z vami NAPOLEO- NOV OTOK SVETA GORA V GRČIJI STEBLA TRAV SPREMLJA EROSA … KOCKA JE DODATEK JEDEM ZNAK ZA PREPLAH ANG. PLOŠ- ČIN. MERA ECI, PECI, PEC, TI SI MALI … ENOCELIČNA PRAŽIVAL NEVARNA PADAVINA VSE PREJ KOT ANONIMNI TITAN PREJA IZ VISKOZNIH VLAKEN IZVRŠNI SVET SESTAVEK, KI ŠE NI DOKONČNO OBLIKOVAN ZVIŠATE ČLOVEŠKI ZAJEDAVEC V POSTELJNINI KAVBOJSKA VRV Z ZANKO IZRAŽA MOČNO ZANIKANJE 5 3 10 4 2 9 12 6 11 13 1 8 7 1 2345 678 91 01 11 2 13 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. februarja. Geslo iz številke 5: Kulturni praznik Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Vlado Šuster iz Vrbja. 2. nagrado: predpasnik NT&RC in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Milena Košec iz Dramelj. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Peter Simonič iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 6, 9. februar 2023 PISANI SVET Studio Radia Celje so minuli teden obiskali Modrijani. V živo so zapeli balado Toda jaz sem ti oprostil in poslušalce povabili na koncert Modrijani osebno, ki bo jutri (petek) v novi športni dvorani v Štorah. Gre za prvi celovečerni koncert v novi dvorani ob tamkajšnji osnovni šoli. Člani skupine so izjemno pohvalili akustiko dvorane, z našim jutranjikom Boštjanom Odrom pa so se spomnili tudi svojih šolskih dni. Na fi lmska platna prihaja kratkometražni fi lm Razlog več. Gre za avtorski projekt dijakov 2. in 3. letnika programa medijski tehnik v sodelovanju s Slovensko vojsko. Vojska je prvič v zgodovini države mladim omogočila tako edinstven vpogled v svoje delovanje, saj so bili mladostniki vključeni v celosten proces usposabljanja in so upo- rabljali večino vojaške infrastrukture. Filmska zgodba spremlja mladostnika, ki se odloči za vstop v Slovensko vojsko. Ponoče- vanje zamenja za zgodnje vstajanje, popivanje za neizprosne treninge in uspešno konča usposabljanje. To je šele začetek njegove kariere. Režiserka, dijakinja 3. letnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Julija Pristovnik je povedala, da je bilo snemanje zaradi velikega števila vključene tehnike in kadrov zahtevno. »Včasih smo se morali prilagoditi tudi kakšni izredni nalogi vojske, saj je to njihova služba. Tako smo morali na helikopter za snemanje počakati do konca požarov na Krasu. Veliko smo se naučili in danes bi posneli še boljši fi lm. A pomembno je, da smo bili na zaključnem sestanku z vojaki vsi zelo navdušeni in se nam je kamen odvalil od srca.« Dijaki so med ustvarjanjem fi lma s pomočjo pisanja snemalne knjige, izbora igralcev, ogleda lokacij, snemanja,montaže in dodajanja zvočne slike dobili celosten vpogled v svet fi lmske produkcije in izjemne izkušnje z delom na terenu. NT Detektiv za en večer Vsi, ki ste kadarkoli uživali v spre- mljanju kriminalnih serij ali branju kriminalnih romanov ter v mislih reševali umore in postali detektivi, čeprav le za nekaj trenutkov dnevno, lahko to postanete vsaj za en večer. Špas teater v Celje prihaja s predsta- vo, ki to ni, in vas vabi na večerjo, ki je več kot to – vabi vas, da postanete detektiv za en večer. Špas teater v sodelovanju s Hotelom Evropa pripravlja doživetje svoje vrste – interaktivno večerjo, kjer se med gosti zgodi (zaigran) umor, obiskovalci pa so tisti, ki odkrivajo storilca zločina. Za zgodbo, zaplet, uprizoritve poskrbijo igralci, ki so hkrati udeleženci večerje in se gostom med večerjo predstavijo – vsi so tajni agentje, le da gostje ne vedo, kdo je na strani dobrih in kdo pripada kriminalni združbi. Murder Mystery tako ni klasična predstava Špas teatra, temveč dogo- dek, v katerem vsi sodelujejo. Ni odra in igralcev na njem. Osrednje prizorišče je gurmanska večerja, ki se je udeležijo tudi igralci, ki uprizorijo umor na večer- ji. Gostje nato na povabilo koordinator- ja večera prepoznavajo osumljence in z vprašanji ter domnevami počasi raz- krivajo zločinsko organizacijo ter njene člane. V praksi to pomeni, da gost pride na večerjo, nato v nekem trenutku veče- ra k njemu prisede nekdo, za katerega hitro ugotovijo, da je tajni agent (igra- lec). Toda kateri organizaciji pripada? To je detektivska naloga vsakega gosta. ER Domača košarica dobrot Zadnjo januarsko soboto je kmetija Košec v Ločici ob Sa- vinji pokala po šivih. Dan odprtih vrat je privabil pisano množico obiskovalcev, ki so lahko v trgovinici in na kmečki tržnici okušali različne domače dobrote ne le Koščevih, temveč tudi okoliških kmetij. Kmetija Košec se je predstavljala z dimljenimi klobasami, s krvavicami, paštetami, z ajdovimi štruklji, marmelado in lešni- kovim maslom. Kmetija Vasle iz Zakla je pripravila degustacijo mladih sirov in domačih jogurtov. Vinarstvo Šoštarič iz Braslovč se je predstavilo s svojimi vini, Zlatko Majhen je ponudil več vrst kruha iz krušne peči, od koruznega in ajdovega do čisto pravega domačega polzelana. Obiskovalcem je bila namenjena nagradna anketa za pomoč pri oblikovanju tedenske ponudbe domače košarice, ki jo bo predvidoma mogoče prevzeti vsak četrtek popoldne. S tem želijo strankam približati domače dobrote in privarčevati njihov čas, ki bi ga porabile za pot od kmetije do kmetije. ŠO Modrijani razkrili svojo preteklost Drugi rojstni dan Tropske hiše Tropska hiša Celje je v začetku meseca praznovala drugi rojstni dan. Na 600 kva- dratnih metrih v pritličju Celjskega doma si je mogoče ogledati več kot 130 vrst živali. Mnoge so tudi v naravi redke, a so v Tropski hiši že večkrat dobile naraščaj. Ustanovo je zasnoval in jo vodi bi- olog Simon Cirkulan ob pomoči osmih sodelavcev. Obiskoval- ci lahko spoznavajo živalske in rastlinske vrste ter okolje, v katerem živijo, ob čemer se lahko znebijo predsodkov, ki jih gojijo do nekaterih živali. Za šole in vrtce so na voljo učne ure. V Trop- ski hiši se ukvarjajo tudi z vzrejo nekaterih vrst, ki jim v naravi zmanjkuje prostora in grozi izumrtje. V minulih dveh letih so se razveseli podmladka opic vrste beloglavček, zlatoglavih levičev, progastih mongust, malih madagaskarskih tenrekov, gekonov … Na te- den za oskrbo živali porabijo več kilogramov sadja, zelenjave, žitaric, sena, žuželk, nekaj glodavcev, rib in drugega mesa, listja in vej, smole ter drugih dodatkov. TC Drugi rojstni dan Tropske hiše Tropska hiša Celje je v začetku meseca praznovala drugi rojstni dan. Na 600 kva- dratnih metrih v pritličju Celjskega doma si je mogoče ogledati več kot 130 vrst živali. Mnoge so tudi v naravi redke, a so v Tropski hiši že večkrat dobile naraščaj. Ustanovo je zasnoval in jo vodi bi- Simon Cirkulan ob pomoči osmih sodelavcev. Obiskoval- ci lahko spoznavajo živalske in rastlinske vrste ter okolje, v katerem živijo, ob čemer se lahko znebijo predsodkov, ki jih gojijo do nekaterih živali. Za šole in vrtce so na voljo učne ure. V Trop- ski hiši se ukvarjajo tudi z vzrejo nekaterih vrst, ki jim v naravi zmanjkuje prostora in grozi izumrtje. V minulih dveh letih so se razveseli podmladka opic vrste beloglavček, zlatoglavih levičev, progastih mongust, malih madagaskarskih tenrekov, gekonov … Na te- den za oskrbo živali porabijo več kilogramov sadja, zelenjave, žitaric, sena, žuželk, nekaj glodavcev, rib in drugega mesa, listja in vej, smole ter drugih dodatkov. TC Špas teater dogodek pripravlja jutri v Hotelu Evropa v Celju. (Foto: arhiv Špas teatra) Simon Cirkulan ob lanski predstavitvi projekta Čisto pravi zmaji v Tropski hiši Celje (Foto: arhiv NT/SHERPA) V vojaških gojzarjih Utrinek z dneva odprtih vrat kmetije Košec, na katerem se je predstavilo več spodnjesa- vinjskih ponudnikov. (Foto: TT) Boštjan je Modrijane v Ju- tranjem ritmu minuli teden kar malo izzval s trditvijo, da kljub svoji odličnosti niso glasbeni akademiki, in ugo- tovil, da pravzaprav ne vemo nič o njihovi izobrazbi in po- klicih. »Med nami je samo en izobražen, če smo čisto iskre- ni. Samo naš Peter je končal neko šolo,« je v smehu pri- znal Sergije Lugovski. To je Peter Oset, ki je učitelj v OŠ Hudinja in se jim je v Jutra- njem ritmu lahko pridružil na obisku zaradi šolskih po- čitnic. Rok Švab je obiskoval gradbeno-tehnični program, a je v smehu priznal, da je precej ur preživel zunaj stav- be šole. Za pevca Blaža, ki se jim tokrat v studiu ni uspel pridružiti, so povedali, da je šolo sicer z lahkoto končal, Franjo Oset, ki je v studiu po- skrbel za živo glasbeno spre- mljavo na klaviaturah, pa je razkril še svojo izobraževalno pot: »Obiskoval sem štiriletni program v ekonomski šoli v Celju. Hodil sem devet let in je nisem dokončal.« Boštjan je v smehu ta del pogovora končal v upanju, da ni on zadolžen za fi nance skupine Modrijani. Sergije Lugovski, ki je ne- kaj časa z Boštjanom vodil Jutranji ritem na Radiu Celje, je priznal, da je bila ta izku- šnja enkratna, in potarnal, da radio in predvsem sodelavce kar malo pogreša. Posnetek pogovora in pesmi Toda jaz sem ti oprostil, ki so jo Mo- drijani zapeli v živo, si lahko ogledate na Facebookovi stra- ni Radia Celje. ER