PRIMORSKI DNEVNIK Pottofm plačana * gototata Abb. postala I gruppo Cena &00 lir Leto XXXVII. ŠL 283 (11.105) TRST, torek, 1. decembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 ▼ vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V OZRAČJU UMIRJENEGA OPTIMIZMA IN ŽELJE PO USPEŠNEM SPORAZUMU VČERAJ SO SE V ŽENEVI ZAČELA DOLGO PRIČAKOVANA SOVJETSKO-AMERIŠKA POGAJANJA 0 EVROIZSTRELKIH Vesti o razorožitvenih pogajanjih bodo skope - Poslanica Janeza Pavla II. Reaganu in Brežnjevu ŽENEVA — S prvim srečanjem med obema delegacijama so se včeraj v Ženevi končno začela dolgo pričakovana sovjeisko-amerišfea pogajanja o omejevanju jedrskih raket srednjega dometa v Evropi. Kljub prenovljenemu in optimističnemu ozračju, ki vzbuja nade, da bodo pravočasno prekinili novo in skrajno nevarno oboroževalno tekmo, pa bo pot do morebitnega uspeha dolga in polna zaprek. To je posredno potrdil tudi vodia ameriške delegacije Paul Nitze, ki je opozoril, da se ne smejo gojiti »nerealistične nade», da je treba pred pravimi pogajanji rešiti še številna «predhodha vprašanja#. Nedvomno so prav o teh «predhodnih vprašanjih* razpravljali včeraj' na prvem informalriem srečanju med obema delegacijama, ko je ameriško r!eTegač'jo »gostil* na sovjetskem veleposlaništvu v Ženevi vodja sovjetske .delegacije Juli Kvitsinski. Na včerajšnji tiskovni konferenci pa sta delegaciji kot pričakovano seznanili tisk, da ga ne bosta obveščali o poteku pogajanj in tudi ne o morebitnih zapletih. Javnost bo obveščena skoraj izključno o «voznem redu*. »Upoštevajoč smernice najinih vlad, je dejal Nitze, o vodenju resnih pogajanj, smo složno sklenili, da bodo podrobnosti pogajanj ostale V pogajalski dvorani*. Nitze je še Paul Nitze Juli Kvitsinski obvestil ,da se bosta delegaciji danes ponovno sestali, tokrat na ameriškem veleposlaništvu, ki je od sovjetskega oddaljeno le dober kilometer. Podobno kot v preteklosti (SALT) bo tudi tokrat sedež pogajanj izmeničen med sovjetskim in ameriškim veleposlaništvom. Po mnenju večine političnih opazovalcev bo prav predhodni del pogajanj najtežavnejši, saj bosta morali delegaciji uskladiti popolnoma nasprotujoča si stališča. Najprej se bodo morali sporazumeti, o čem se bodo sploh pogajali. Bodo to le sovjetske in ameriške rakete? Samo kopenske ali tudi letalske in pedmor-niške? Ali pa bodo celo v pogajanja vključili britanske in francoske rakete? Poleg tega se bodo morali dogovoriti, če bodo preštevali samo rakete, ali tudi jedrske konice? Še pred samim iskanjem jamstev o spoštovanju morebitnega sporazuma pa bodo morali odpraviti razhajanja glede različnih ocen ravnotežja sil v Evropi. Sovjetska zveza namreč (rdi, da bo sedanje ravnotežje porabila napovedana namestitev novih ameriških raket, medtem ko ZDA in NATO zatrjujeta, da je ravnotežje že porušila SZ s svojimi raketami sSS-20», namestitev »pershingov* in teruise* pa ga bo šele vzpostavila. Kljub tem negativnim dejstvom pa je nesporna ugotovitev, da je bil v Ženevi storjen prvi. korak v smeri dogovarjanja obeh velesil. Prave odjuge v sedanjem drugem obdobju hladne vojne ženevska pogajanja Še ne napovedujejo, kot tudi prva lastovka ne napoveduje skorajšnje pomladi. A če pomislimo, da sta se obe velesili še pred slabim mesecem v medsebojnem obtoževanju poslužili klasičnega besedišča hladne vojne, je sedanja umirjenost obetavna. Velesili sta se navsezadnje znašli v precepu, ko je * , Ženevska mladina manifestira za mir in razorožitev (Telefoto AP) VSEDRŽAVNI SVET KD BO SEDAJ MORAL POTRDITI SKLEPE Po skupščini krščanske demokracije je položaj tajnika Piccolija trdnejši Neposredna izvolitev tajnika in odprava struj največji novosti skupščine RIM — Nihče ni doslej dal jasne in odločne ocene o skupščini krščanske demokracije, ki se je končala v nedeljo ponoči. Resnici na ljubo je politični svet še zelo negotov glede stvarne vsebine in glede posledic petdnevnega zajedanja v rimski kongresni palači. Nihče še ne ve. če se je zgodilo nekaj odločujočega za krščansko demokracijo in torej za vso italijansko politiko ali če je šlo zgolj za sestanek na katerem ie prišlo do nekaterih. izbruhov., ki jih bo večin ska stranka kaj kmalu prebavila. Nekaj pa je gotovo. Skupščina, ki se je pravkar zaključila je bila bolj pomembna, kot so zgodovinski voditelji KD (Fanfani, Bisaglia, Andreotti. Donat Cattin, Piccoli, ki si vsi prizadevajo za ohranitev svoje oblasti) pričakovali in si želeli. Skratka tako imenovani »zunanji*, o katerih .je bilo zadn.je dni toliko govora od demokratične zveze Scoppole in Ardigo.ja do integrali-stične skupine »Comunione e 'ibe-razione* sp le dosegli eno svojih osnovnih zahtev, da bi namreč znotraj krščanske demokracije šteli več. ne da bi zato bili prisiljen) sprejeti demokristjanske izkaznice. Na skupščini je prišlo tudi do vidne spremembe v ravnovesju zno traj vodilne skupine: tajnik stranke Piccoli se .je premaknil bolj k notranji levici, ki jo zastopata Zac-cagnini in Galloni, s čimer se je njegov ugled povečal, vsaj znotraj KD, Do kongresa je vsekakor še daleč in to ravnovesje se do ta krat lahko spremeni, danes pa ga .je treba zabeležiti. Zadnji dan skupščine je notekel v znamenju dolgih pogajanj, posvetov. volitev. Ko je predsednik stranke in tudi same skupščine Ferlani spregovoril zaključne besede, je bila že polnoč. Samo nekaj minut prej so premostili zadnjo oviro, ki je zadevala odobritev pravila, ki bi preprečil, da bi bili izvoljeni vedno isti ljudje na različne funkcije v stranki. Prav to je bila ena od tistih točk, pri katerih so vztrajali po eni strani stari voditelji stranke, po dra gi stanf pa tisti, ki so hoteli doseči1 spremembo. Ob koncu so prišli do kompromisa tudi glede tega vprašanja, tako da so izključili avtomatično potrditev izvoljenih. Tako so delegati končno lahko zapustili rimsko kongresno palačo. Skupščina je preživela nekaj trenutkov velike napetosti, ko ji je iiifiiiiiiiiiiiiiiiciiimiiiiiiiiiiii riiiiiiMiiiiiiiiiiiitmHitfiiiifiiiMiiiMiNiiiiHmujliiiiiiniiiiiliiiiiMiiiMiiiiniiHiiiiiiiHtMiiiiiinfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiitHUliiiiiiiinulmttiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiniiiiiiiiiiiiHiimiinmmiiiHiiiiitartiiiNiiiiiiiiimniiiiiiiiiiitHiiiiii na tekma sprožila širom po Evropi pacifistične manifestacije, »©'topa brez jedrskega orožja* ni postalo samo geslo milijonov anonimnih Evropejcev, razorožitev vse glasneje zahtevajo tudi ključne osebnosti evropske in svetovne stvarnosti. Med temi je nedvomno globoko odjeknil nedeljski papežev poziv Reaganu in Brežnjevu, ki je v poslanici obema zaželel, da bi bila sedanja ženevska pogajanja uspešna. Tak uradni poziv je nekaj povsem neobičajnega za vatikansko diplomacijo, kar obenem dokazuje, da je Cerkev spoznala hotenja Evrope in sveta. Taki pozivi, dan prej je podobno poslanico poslal tudi romunski voditelj Ceausescu .vzbujajo upanje, da bosta morali velesili po sili razmer pristati na nove oblike dogovarjanja. S tega vidika je upravičen umirjen optimizem v vseh prestolnicah atlantskega zavezništva, ki sta ga včeraj izrekla tako Spadolini kot tudi italijansko zunanje ministrstvo. Uspešna ofenziva iranskih sil? TEHERAN — Iransko vojaško poveljstvo zatrjuje, da so njegove sile v mogočni ofenzivi osvobodile mesto Bostan v z nafto bogatem Kuzi-stanu in prodrle vse do iransko-iraške meje, kar bi bilo največji uspeh iranske vojske v petnajstmesečnem spopadu s sosednjo državo. V Teheranu trdijo, da so zajeli preko 1300 Iračanov in jih ubili najmanj 800. NEDELJSKI POKOL V SIRIJI ZAOSTRUJE OZRAČJE NAPETOSTI NA BLIŽNJEM VZHODU V V STRAHOVITA EKSPLOZIJA V SREDISCU DAMASKA ZAHTEVALA NAD 100 MRTVIH IN 150 RANJENIH Odgovornost za atentat si je prevzela organizacija za osvoboditev Libanona od tujcev - Izraelska vlada namerava sprejeli sodelovanje zahodnoevropskih držav pri sestavi sinajskih mirovnih sil BEJRUT — Sinoči selje število žrtev strahovitega bombnega »tenu-TiTT* središču Damaska povzpelo nad sto, pViCližno laO oseb pa je bila ranjenih in veliko število le teh je ša vedno v smrtni nevarnosti. V' nedeljo zjutraj je pred stavbo vojaške policije v gosto naseljeni Četrti Azbakiva eksplodiral zelo močan peklenski stroj, ki je bil skrit v nekem avtomobilu. Silovita eksplo- zija j6,povzročila pravo opustošenje v četrti, dvignila je celo nekaj -avtomobilov in jih treščila v bližnja poslopja. Povzročila je tudi pravi pokol. Razmesarjena trupla so bila posejana daleč naokoli in številna sor tako iznakažena, da jih ne bo mogoče identificirati. Bomba, ki je bila baje sestavljena iz večje količine tratila, je uničila pročelja vseh bližnjih hiš in razbila šipe na poslopjih v širokem krogu okrog središča. Po nekaterih virih sta dva atentatorja pripeljala avtomobil s peklenskim strojem prav ■ pred vojašnico-in začela streljati na stražarje. ki so takoj - odgovorili. Prvega atentatorja. je ubila eksplozija, ko je poskušal zbežati. Drugi. pa je baje ostal v avtomobilu in po eksploziji niso našli nobene sledi za njim. Sirska vlada je kmalu nato obtožila izraelske in ameriške agente, da 'so plačali izvršilce atentata. Nekateri sirski časopisi in radio so obtožili tudi pripadnike muslimanskih skrajnežev, da so sodelovali pri pokolu. Sicer pa si je odgovornost za atentat ’ prevzela le tako imenovana »organizacija za osvoboditev Libanona od tujcev*. Atentat V Damasku je verjetno povezan s sedanjim položajem v Libanonu, v katerem že nekaj časa vlada premirje med pripadniki palestinskega" osvobodilnega gibanja, maroniti in sirskimi vojaki. O razmerah v tej državi in še .posebej >"i"niiniiii„iiu„iiil................................................... VČERAJ GENERALNI DIREKTOR TASSAN DIN PRED SODIŠČEM Rizzoli odpustil druge časnikarje Danes stavkajo iz protesta vsi novinarji založniške hiše MILAN — Klobčič premetenih Ji« bančnih jn upravno-pravnih dogo-'orov okrog • pravega lastništva v . ožbi »Rizzoli - Corriere della se-se iz dneva v dan čedalje bolj .spleta, v brk novemu državnemu zakonu, ki terja «prozornost» last-ftl‘iških odnosov v časopisnih pod-letlih. Razpletlo ga ni niti včerajšnje pričevanje generalnega direk-;or'a Bruna Tassana Dina, pred minskimi sodniki. . Po zaprtju dnevnika «L’occhio» !n Prodaji genovskega «11 lavoro», Kl .ni moral postati tednik, je vče-pa.i Angelo Rizzoli poslal odpovedna pisma 13 časnikarjem svojega televizijskega dnevnika «Contatto». m ti so se sklenili pritožiti na sodišče, v odgovor na novo izziva-nie gospodarja pa so novinar ji vseh tizzolijevih časnikov sklonili po-n<*no. stopiti v stavko danes, zaradi česar ne bodo jutri izšli časopisi založbe Rizzoli. med njimi •Mi tržaški «11 piccolo*. o utrjevanju tggij negotovega mira bi' morali razpravljati tudi arabski voditelji na neuspešnem 12. vrhovnem srečanju arabske lige. Dva dni se mudi v Libanonu posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Pliilip Habib, ki se je z h-banenskimi voditelji prav tako pogovarjal o možnostih za utrditev sedanjega premirja. V prihodnjih dneh bo Habib obiskal še Sirijo, Saudsko Arabijo, Izrael in nato še enkrat Libanon. * . *- • - Kljub vsem tem prizadevanjem za spravo v Libanonu nekateri še na-prčj želijo, da bi Libanon ostal posebne vrste strelovod za napetost na Bližnjem vzhodu. Med te lahko prištevamo tudi Izrael. ■Obenem se nadaljuje tudi trnova pot zg uresničitev tistega dela camp-davidskih sporazumov, ki zadevajo umik izraelskih sil s Sinajskega polotoka. Izraelska vlada je včeraj sklenila, da ne bo nasprotovala sodelovanju zahodnoevropskih , držav pri sestavi sinajskih mirovnih sii. Vendar se namerava o tem vprašanju še enkrat pogovoriti z Wa-shingtonom. • , • Prepričanje, da bo Izrael sprejel sodelovanje štirih evropskih držav pri - uresničevanju'«jcampdavidskih sporazumov, je izrazil tudi ameriški'državni sekretar Haig v iiiter-,vjuju za televizijsko mrežo NBC. -Sicer pa se v ZDA mudi na obisku izraelski obrambni minister Sharon, ki se je že sestal z ameriškim kolegom Wembergerjem, s katerim se je pogovarjal o krepitvi ameriške vojaške pomoči Izraelu. Sestal pa se bo .tudi z državnim se-jeretarjem Haigom. V Kairu se je včeraj nadaljeval proces proti atentatorjem na predsednika Sadata. Tožilce je že zahteval smrtne kazni za večino udeležencev atentata, vendar vse kaže, da je ozadje Sadatovega uboja precej bolj zapleteno, kot so ocenjevali nekateri opazovalci v Egiptu takoj po atentatu. Voditelj akcije, poročnik Islamabouly je na primer izjavil, da je ukazal svojim voja kom, naj ne streljajo na podpredsednika Mubaraka. Nov val stavk na (dražjih) vlakih RIM — Od danes so se železniške voznine povišale za 10 odstotkov. potovanja pa ne bodo zato prav nič udobnejša, ampak ravno nasprotno. Tudi ta teden se bedo namreč nadaljevale stavke, ki bodo spreminjale potovanje z vlakom malone v kalvarijo. Avtonomni sindikat FISAFS .je pčtrdil že napovedane stavkovne akcije: jutri in pojutrišnjem ter v soboto bodopje-govi člani povzročili enourno zamudo pri obhodih vseh vlakov, medtem ko bo v petek postajno osebje zapustilo službo tri ure pred Jcon-uem vsake izmene. Enotna sindi- kalna zveza CGIL? ClSL, UIL pa .je oklicala za 4. t.m. celodnevno stavko postajnega osebja, medtem ko bodo železničarji, ki službujejo na vlakih, prekrižali roke tki 21. ure 11. t.m. do iste ure: naslednjega dne.' v'.- . , ■*. RIM — Od 5. do 9. decembra bo tajnik KPI Enrico Bcrlinguer na povabilo predsednika ljudske in demokratične republike Alžirije Šadli- a Bcndiedifia Berlinguerjk obiskal bo na akfldgferil zakona o obnovitvi dniov- spremljal Audi .senator Chiaromonte. Stavka osebja cestnega podjetja RIM — Včeraj se je začela stavka uslužbencev državnega cestnega podjetja ANAS, ker parlament še ne pogodbe. Za nedoločen čas se bo rato osebje vzdržalo nadurnega dela, kar bo močno vplivalo na vzdrževanje državnih cest, zlasti ob snegu, usadih ali v primerih cestnih zaprek, ki nastajajo ob prometnih nesrečah. Sindikati pozivajo zato avtomobiliste, naj vozijo skrajno previdno, zlasti na običajno nevarnih odsekih. CAGLIARI — Na Sardiniji beležijo v zadnjih tednih čedalje pogost-nejše izpade električne energije, ki so prisilili že mnogo podjetij, da prekinejo proizvodnjo za zavarovanje naprav. Državno podjetje za elektriko ENEL se izgovarja z objektivnimi težavami, ki izvirajo iz okvar v največji elektrarni Sulcis, dogotraj-ne suše, ki zmanjšuje zmogljivost hidroelektrarn in premajhne moči delujočih termocentral. Dejstvo pa je, da tok zmanjkuje ne le ob napovedanih časih «emergenčnega načrta* .ampak kar na lepem tudi vmes. Razdejano poslopje sedeža vojaške policije v Damasku (Telefoto AP) Ansdmijeva predsednica parlamentarne komisije o Gellijcvi loži «P2» RIM — Predsednika obeh vej parlamenta Fanfani in Jottijeva sta včeraj imenovala demokristjanko Tino Anselmi za predsednico parlamentarne preiskovalne komisije o framasonski loži «P2». 54 letna An-selmijeva je že bila tudi minister za delo in zdravstvo. grozil polom, čeprav so brez večjih, težav našli sporazum o tistem delu sklepnega dokumenta, ki govori o politično programskih vprašanjih. Do težav je prišlo, kot je bilo tudi pričakovati, ko so govorili o notranji preosnovi stranke in prisotnosti zunanjih na vseh strankarskih ravneh. Demokratična zveza, ki jo je v zaključni fazi vodil odločni Ardigd je celo zagrozila, da bo preglasila nekompatibilnost pripadnosti zvezi s prisotnostjo v vodstvenih organih KD. Do razkola le ni prišlo, ob koncu pa so vsi izrazili svoje zadovoljstvo, oziroma niso izrazili svojega nezadovoljstva. Odobrili so neposredno izvolitev tajnika, 10-odstotno prisotnost zunanjih na kongresu stranke, ustanovitev notranjega razsodišča, ki naj skrbi za moralnost strankarskih mož, odpravo vseh struj in njihovih struktur ter spremembo proporcionalnega sistema z uvedbo 10 20 odstotnega kvoruma za posamezna liste. NA OSNOVI RESOLUCIJE KD, PSI IN RADIKALCEV Danes in jutri bo parlament razpravljal o lakoti v svetu Včeraj sta se delegaciji radikalcev sestali s KPI in sindikati RIM — Danes in jutri bodo v italijanskem parlamentu naposled razpravljali o lakoti v svetu. Pereče vprašanje so kot znano sprožili radikalci, ugleden pečat pa sta mu dala tudi papež Janez Pavel II. in predsednik Pertini, ki je osebno pozval vlado, naj načne problematiko, ki zadeva na desetine milijonov oseb, ki hirajo in stradajo zaradi pomanjkanja hrane in nezadostne dovzetnosti bolj razvitih držav do tega vprašanja. Za sedaj sp resolucijo o lakoti v svetu pripravili radikalci, demokristjani, in socialisti. Resolucije Pannelle in tovarišev je podpisalo že preko 200 poslancev in senatorjev, radikalna stranka pa je v teh dneh. — pred pričetkom razprave — vodila mrzlična pogajanja tudi s komunisti in sindikalno zvezo. Prav v ta namen sta se sestala tudi načelnika parlamentarnih skupin PR in KPI Aglietta in Napuli tano. Ob koncu srečanja je Napolitano izjavil, da komunistična skupina ne bo postavljala protiresolucij in bo le zahtevala od vlade, naj izdela konkretne in izvedljive predloge za rešitev tega žgočega vpra- šanja. Komunisti, je dejal Napolitano, so pripravljeni odobriti povišek prispevkov Italije nerazvitim državam za borbo proti lakoti na 0,7 celotnega državnega proizvoda. KPI je tudi pripravljena s svojimi glasovi podpreti resolucijo za uresničitev predlogov, ki jih je za lakoto v svetu izdelal evropski parlament. Treba je pripomniti, da radikalna resolucija temelji prav na dokumentu evropskega parlamenta in na manifestu 54 Nobelovih nagrajencev. Radikalci so se včeraj sestali tudi z delegacijo CIGL-C1SL-UIL. Kot je rečeno v noti enotnega sindikata, so radikalci pozvali sindikalno zvezo, naj podpre pobudo za ugodni izid parlamentarne razprave. CGIL-CISL-UIL, je še rečeno v noti, potrjuje prizadevanja italijanskega sindikalnega gibanja za to, da se preko parlamenta in z prevzemom finančnih in političnih odgovornosti nadoknadi očitna zamuda, ki jo ima Italija pri izoblikovanju učinkovitejše politike sodelovanja z deželami v razvoju. Sindikat se je tudi obvezal, da bo z brzojavkami pozval vse parlamentarne skupine, naj uspešno zaključijo razpravo. Najhujši spopad je bil prav goltoUO glede neposrednih volitev politične- ga tajnika, ki bo odslej na vseh ravneh izvoljen s tajnim glasovanjem. Gre za vprašanje, za katera so «9 zunanji zelo ostro borili‘ in ki je. naletelo na nasprotovanje med' vodilnimi osebnostmi krščanske demokracije, ki se tako ne bomo mogli po-služiti svojih najmočnejših orožij bd-zamenjave Ljudi do spremembe večin-Vse* je že kazalo, da'bo vodstvo stranke to zahtevo zavrnilo in zato so z navdušenjem pozdravili zahtevo poslanca tostamagne. kiJ j« predlagal o tem vprašanju tajno glasovanje. V zadnjem trenutku pa je Costamagna svojo zahtevo umaknil, tako da so v tem vprašanju glasovali javno. Glasovati proti tej zahtevi bi bilo vse preveč nevarno za nekatere vidne osebnosti KD in tako je zahteva prodrla. Samo Andreotti in Fanfani sta se vzdržala. Prav Andreotti in Fanfani sta o-sebnosti, ki sta izšli poraženi iz te skupščine. Vloga Fanfanija kot zgodovinskega voditelja se je odločno zmanjšala: njegova stališča niso naletela na odobravanja, njegove ambicije pa je večina skupščine sploh ignorirala. Niti Andreottiju ni šlo boljše: prav on je največ,ji predstavnik tistega uradnega dela KD, ki je izšel poražen iz rimske kongresne palače. V tem trenutku s« postavlja resno vprašanje, kdo bo v bodočnosti vodil krščansko demokracijo. Sklepe skuščine bo sedaj moral odobriti vsedržavni svet stranke. V teoriji bi lahko tudi zavrnil, vendar kaže, da si krščanska demokracija tega trenutno ne more privoščiti. Jutri se bo sestalo vodstvo, da bi proučilo'sklepe skupščine in sklicalo vsedržavni svet, ki bi med drugim moral tudi, ddločiti datum prihodnjega kongresa. Te dni bodo proučili izide skupščine tudi zunanji, ki se prav dobro zavedajo, da nekatere spremembe 'v notranjem pravilniku š« ne pomenijo, da se je KD kot stranka spremenila. R. G, j Kdo jc oproščen «ticketa» za zdravila RIM — Uradni list je objavil konski odlok, ki določa nove sat prispevke za zdravila (od 300 3.000 lir, sorazmerno s ceno), stenj bodo še naprej prejemali zd vila le težki invalidi in državlj z letnim obdavčljivim dohodki manj kot 4 milijonov lir. Podr« na delovna sila in upokojenci b< smeli od svojih dohodkov ali kojnin odbiti še 2.280.000 lir, l pomeni, da jim ne bo treba pla vati «ticketa», če njihov letni hodek ne presega 6.280.000 lir. K TRŽAŠKI DNEVNIK NAKAZANE PODPORE ZA RAZVOJ KULTURE V DEŽELI Deželni odbor ponovno prezrl zahteve slovenskih kulturnih ustanov in društev Domalo nobeno slovensko kulturno društvo ni prejelo podpore • Slovenskemu stalnemu gledališču le drobtinice v primerjavi z drugimi sorodnimi ustanovami Deželni odbor je na predlog odbornika za kulturo Barnabe odobril denarne podpore za razvoj in popularizacijo kulturnih dejavnosti. Denarnih sredstev je bilo precej, slovenskim kulturnim društvom in ustanovam pa so šle le drobtinice, kar je seveda nedopustno in nerazumljivo ko pomislimo, kakšen delež prispeva slovenska narodnostna skupnost v deželno kulturno zakladnico. Pa oglejmo si gole podatke. Kot .je rečeno v poročilu tiskovnega u-rada dežele, so največ sredstev dodelili tistim ustanovam, ki jih letošnji zakon štev. 68 značuje za «primarne organizme na gledališkem, področju*. Tako je gledališče »Giuseppe Verdi* iz Trsta prejelo 510 milijonov, Teatro stabile .je prejel 200 milijonov, deželna gledališka ustanova s sedežem v Vidmu 220 milijonov. Slovensko stalno gledališče pa 60 milijonov. Gre za neverjetne razlike, ki jih ni mogoče opravičiti z nobenim argumentov in naše gledališče je v tem smislu še enkrat pastorka. Deželni odbor ima za slovensko kulturo gluha ušesa kar potrjuje tudi dejstvo, da domala nobeno od naših prosvetnih oziroma kulturnih društev ni dobilo niti lire, pa čeprav so vložila prošnje za podpore v roku in upoštevajoč zakonske predpise. Naša osrednja kulturna organizacija ZSKD .je v tem sklopu prejela smešno nizko vsoto šest milijonov lir. Ob vsem tem oa ie «deželni odbor napravil očiten finančni napor* saj so vse podpore zvišali za 10 od sto, največji povišek pa je šel v blagajno avtonomne ustanove Teatro stabile iz Trsta, da bi »podprli pozitivno dejavnost na področju marionet*. Ostala sredstva, teh je za približno 410 milijonov, so porazdelili med sto drugih ustanov, ki delujejo na področju glasbe, gledališča in filma. Odbili pa so več kot sto prošenj, češ da niso bile »zadostno dokumentirane ali na ne odgovarjajo kriterijem izbire, ki jih predvideva 34. člen zakona 68». Ob vsem tem najbrž ni treba veliko razmišljati ali komentirati, saj se izbire same komentirajo. Nadalje .je deželni odbor odobril nakazila sredstev za dejavnosti, ki imajo namen popestriti mednarodno kulturno sodelovanje. Te podpore je prejelo 14 deželnih ustanov, največja sredstva pa so šla gledališču Teatro stabile za njegova gostovanja po Istri in Slovenskemu stalnemu gledališču za gostovanja po Jugoslaviji. O višini teh podpor pa v poročilu ni niti Sašu. Deželni odbor je nato odredil razne podpore še ostalim kulturnim usta- dnevnega reda, se bo danes, ob 9.30, sestal deželni svet Furlanije -Julijske krajine. Za tem bo skupščina razpravljala o predlogu, po katerem bi treba spremeniti notranji pravilnik; podrobneje bo razpravljala o predlogu KD, ki je mnenja, da je treba prediskutirati način porazdeljevanja predsedstev stalnih komisij. KD meni, in z njo tudi ostali dve stranki večine PSI in PRI, da morajo predsedniška mesta komisij pripadati le strankam večine. Na tak način bi komunisti izgubili obe predsedstvi (v komisijah za industrijo, trgovino in obrtništvo ter za prevoze, promet in turizem), ob predsedstvo komisije za javna dela in urbanistiko pa bi morali priti tudi socialdemokrati. To vprašanje pa je še vedno odprto, sai so še vedno v teku posvetovanja za razširitev sedanje večine. novam v deželi, med temi tudi združenju Filologica friulana (120 milijonov) in vsem štirim deželnim pokrajinskim upravam (skupno 275 milijonov! za najrazličnejše pobude, ki jih bodo uresničile na področju kulture Skratka, sredstev je bilo veliko, slovenska narodnostna skupnost na se mora še enkrat vprašati, ali ie v tej deželi res tujek, da io oblasti tako zapostavljajo, v brk številnim spodbudnim in prijateljskim izjavam najštevilnejših deželnih predstavnikov. Vprašanje pravilnika na današnji seji deželnega sveta Z običajnimi odgovori na vprašanja in interpelacije kot prvo točko SINOČI V PETERLINOVI DVORANI SLOVENSKE PROSVETE OŽIVITEV SPOMINA NA 2. TRŽAŠKI PROCES »Smrt je manj strašna od življenja*: tako je v poslovilnem pismu staršem zapisal Simon Kos, tik preden so ga z Viktorjem Bobkom, Ivanom Ivančičem, Pinkom Tomažičem in Ivanom Vadnalom pokosile svinčenke iz fašističnih pušk v smislu razsodbe na drugem tržaškem procesu decembra 1941. Tridesetletni domoljub je še pristavil: «Treba jim je krvi, pravico so u-bili.» Te presunljive misli je v prostorih Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici sinoči posredoval občin stvu Livij Valenčič med prireditvijo, ki je v Peterlinovi dvorani preprosto, vendar občuteno, izzvenela v počastitev ne le peterice ustreljenih, temveč vseh šestdesetih »svetovnonazorsko različno usmerjenih Slovencev iz vseh kotov Primorske*, kot je uvodoma naglasil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Za njim je glavni govornik dr. Rafko Dolhar dejal, da ob spominu na žrtve ni dovolj samo pieteta, a da tudi mitizacija ni na mestu. Menil je, da je vse obsojence na procesu ne glede na njihovo ideološko opredelitev družil antifašizem, S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Tudi nabrežinska občina pristopila k manifestaciji za mir v Redipuglii Prireditelji zagotovili županu Škerku, da bo spregovoril tudi slovenski govornik Občina bo najela posojilo v višini 60 milijonov Hrza popravilo telovadnice v Nabrežini Tudi devinsko - nabrežinska občinska uprava je pristopila k veliki manifestaciji za mir, ki bo v nedeljo v Redipuglii. Prirejajo jo delavski sveti podjetij iz vse dežele, k njej pa so že pristopila razna združenja, vse tri škofije in med drugimi tudi župana iz Ljubljane m Celovca. Zborno mesto manifestacije bo ob 10. uri v Ronkah, od koder bodo udeleženci krenili v sprevodu v Redipuglio, kjer se bo manifestacija zaključila s priložnostnimi govori. Tako je povedal župan devinsko -nabrežinske občinske uprave Škerk na sinočnji seji občinskega sveta; pristavil je tudi, da je občina pristopila k manifestaciji pod pogojem, da bi spregovoril tudi slovenski govornik; po županovih besedah so prireditelji že zagotovili. <$h|K> med govorniki tudi predstavnik’slovenske narodnostne skapnostk-*«- Sicer pa je bila sinočnja seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta v glavnem namenjena o- ................nimnm.i.■■■■».. S SKUPŠČINE PRI ŠKOLJETU Upokojenci so odločno proti uvedbi ticketov na zdravila Zveza upokojencev od školjeta je priredila včeraj zjutraj skupščino, na kateri so razpravljali predvsem o vprašanju ticketov na zdravila in o vladnem namenu, da zmanjša izdatke za zdravstvo. Poleg toga so spregovorili še o vprašanju miru in o nekaterih davčnih problemih. Glede ticketov na zdravila in o namenih vlade o zmanjšanju izdatkov za zdravstvo so prisotni u-gotovili, da pomenijo največjo ne varnost prev za revnejše sloje in seveda za upokojence. Štediti ni mogoče na koži ljudi, zato je treba najti druge oblike za krčenje državnih stroškov. Tudi z racionalizacijo zdravstvenih struktur in z drugimi ukrepi na ravni zdravstva, bi se marsikaj izboljšalo in pocenilo. Prisotni so na primer dejali, naj bi odpravili dvojnike med zdra vili, saj to povečuje stroške. Prepovedali naj bi tudi reklamo za zdravila, ki jo morajo seveda kup ci konec koncev plačati. Jasno je. da je velika reklama za zdravila posledica konkurence med industrij-ci, ki proizvedejo vrsto zdravil, ki so v bistvu ista. a imajo drugačno nalepko na škatlici. Upokojenci so spregovorili tudi o tem. da bi morali nekatere zdravniške usluge in tudi zdravila še razširiti, tu obstaja problem kroničnih bolezni, ki prepogostokrat bremenijo tudi žepe bolnikov. Upokojenci so spregovorili o mi ru in o tem, naj pogajanja nadomestijo nameščanje raket v Evropi in tudi v sami Italiji in naj se raje zmanjšajo stroski za oboroževanje, kot pa stroški za zdravstvo. Prisotni so spregovorili še o velikih mirovnih manifestacijah, ki se vršijo po raznih italijanskih in evropskih mestih in poudarili njihov pomen, saj združujejo stotisoče ljudi pod zastavami miru. Danes bodo imeli upokojenci skupščino v domu pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi, s pričetkom ob 9. uri. Na včerajšnji seji glavne skupščine Odobrena sprememba proračuna KZE Glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote je na sinočnji seji o-dobrila spremembo proračuna za drugo polletje letošnjega leta. Sprememba je bila nujna potem ko so iz vsedržavnega zdravstvenega sklada dodelili tržaški KZE še 943 milijonov lir in je torej finančna raz položljivost narasla na 23 milijard m 639 milijonov lir. Sprememba je lerjala drugačno porazdelitev stroškov, med temi izstopa znatno znižana postavka za zunanjo specialistične preglede in laboratorijske izvide, saj se je pokazalo — tudi po zaslugi dela posebne preiskovalne komisije KZE — da so bili nekateri stroški umetno napihnjeni. Ob proračunski spremembi se j« na sinočnji seji razvila živahna razprava, med katero je med drugim zelo jasno prišel na dan težaven odnos KZE z deželno upravo oziroma njenim odborništvom za zdravstvo, ki krajevni enoti krati avtonomijo in ji celo narekuje — kot je povedal eden od članov upravnega odbora — na katere revije naj se naroči. Tako stanje se mora nehati, je bilo soglasno mnenje vseh, ki so posegli v debato. dobritvi vrste upravnih sklepov, med katerimi je bilo nekaj takih, ki jih je bilo treba sprejeti pred koncem meseca novembra. Med o-stalimi pa velja posebej omeniti sklep, v smislu katerega bo občinska uprava najela posojilo v višini 60 milijonov lir, ki jih bo uporabila za popravila občinske telovadnice v Nabrežini in za ureditev prostora okrog nje. Sklep je bil sprejet soglasno, posojilo pa bo v celoti krila deželna uprava na osnovi deželnega zakona štev. 43 o razvoju rekreacijskih in športnih dejavnosti. * Srečanje pri Siclariju Bivši občinski svetovalec SSk A-:š Lokar se je včeraj sestal s po- Po dogovoru med vsemi družbeno - političnimi predstavniki občine Dolina, v zvezi s čim bolj množično udeležbo na nedeljski manifestaciji v Redipuglii obveščamo, da je zagotovljen prevoz udeležencev po naslednjem voznem redu: ob 8.15 izpred županstva odhod avtobusov ACT - KPP do železniške postaje in prestop na vlak. Povratek v Dolino do županstva ob 14. uri. Vse organizacije naj do četrtka, 3. decembra, vsekakor pa najkasneje do 9. ure v petek sporočijo na občino število udeležencev. Prevoz z vlakom je brezplačen. V imenu skupne organizacije župan občine Dolina clari je obljubil, da bo napravil, kar mu bo mogoče, vendar ni skrival težav, ki jih postavlja vprašanje in ki so v zvezi predvsem z deželnim urbanističnim načrtom. • Na sedežu tržaške federacije PSI (Ul. Mazzini 32) bo danes ob 18.30 pokrajinski aktiv tržaških socialistov. Uvodno poročilo bo podal deželni odbornik Zanfagnini, predsedoval pa bo Gianfranco Carbone, ob tem pa je razvijal svoje poglede na cilje; ki naj bi jih s svojim bojem zasledovali slovenski pristaši komunistične partije. Ko je govoril o današnjem položaju, pa je menil, da smo zamejci preveč lagodni v boju za uzakonitev naših narodnostnih pravic, kar da vodi v uspavanje naše zavesti. Prireditev se je zaključila z magnetofonskim posnetkom spominov pokojnega Slavka Tute, vendar v nekoliko okrnjeni obliki. 0 Danes popoldne se bo ob 16.30 v veliki dvorani srednje šole »A. Ber-gomas* (Istrska ulica 5) nadaljeval Seja vzhodnokraskega rajonskega sveta Sinoči se je na Opčinah sestal vzhodnokraški rajonski svet, ki je obravnaval zlasti vprašanje lokacije Centra za tehnološko in znanstveno raziskavo in to na podlagi načrta’, krga'je pred kratkim odobrila; urbanistična komisija. Podrobneje o včerajšnji seji bomo poročali jutri. Še je čas za samoobdavčenje Včeraj je, kot znano, zapadel rok za samoobdavčitev, to je za poravnavo 90-odstotnega predujma na davke IRPEF, ILOR in IRPEG za leto 1981. Pred bančnimi okenci je bil seveda dokajšnji dren, saj ljudje navadno najrajši počakajo zadnji dan, ko gre za to ali ono vplačilo. Vsekakor se tistim, ki do včerajšnjega dne omenjene dolžnosti niso opravili, ni treba prav posebno bati kde ve kakšnih denarnih kazni: če bodo za samoobdavčitev poskrbeli najpozneje do četrtka, 3. decembra, bodo k dolžni vsoti doplačali samo 3-odstotki kazenski povišek (Ptej 15 od sto), h kateremu pa gre kajpada prišteti obresti — te znašajo v letnem časovnem razponu 12 od sto, kar pomeni 0,33 tisočinke za vsak dan zamude. »Kazen* v tem primeru torej le ni tako huda. Hujša pa bo od petka. 4. decembra, naprej, ko prične veljati globa v celem. Samoobdavčenje lahko zainteresirani na vsak način opravijo še vse do konca decembra: ustrezni zakonski predpis veleva bankam, da morajo sprejemati tovrstna vplačila še vseh 30 dni po zapadlosti zadevnega roka. Kdor bo dolžni znesek poravnal torej med 3. in 31. decembrom, bo globo pač moral poravnati, bo pa hkrati plačal vsaj manj obresti. V NEDELJO V PROSEŠKEM KULTURNEM DOMU Premiera Cijakove komedije «Slana voda» v izvedbi članov domačega amaterskega odra Igralci 8 Proseka in Kontovela postregli s poldrugo uro humorja in zabave - Potrjena živost ljudskega gledališča Knjiga delovanja naših amaterskih gledališč se je obogatila še z enim novim poglavjem. V nedeljo so namreč člani amaterskega odra tJaka Štoka» s Proseka in Kontovela imeli v vroseškem kulturnem domu novo premiero, kateri je sledilo1 zares številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. In prav tako množična ude ležba potrjuje misel, s kakšno radovednostjo so vaščani Kontovela in Proseka pa tudi iz drugih krajev pričakovali uprizoritev cSlane vode» Alojza Cijaka, ki mu je žal bolezen onemogočila, da bi bil prisoten v dvorani. Pa ne samo to. Vsaka uprizoritev naših amaterskih odrov je po svoje izjemen dogodek, sai vemo, s kolikšnimi težavami se te skupine spoprijemajo, da lahko ohranjajo žlahtno tradicijo in nudijo skupnosti sadove svojega dela. Cijakova *Slana voda*, ki smo jo gledali v nedeljo na Proseku, ie ljudska veseloigra, postavljena v čas Franca Jožefa in Maksimilijana. V kontovelski družini primanjkuje soli, ki ie ni dobiti niti v trgovini, sol pa je neobhodno potreb na za zdravljenje matere Marije (Katja Starc), vsaj po receptu, ki sta si ga zamislila «zdravnika» 'Finca (Sonja Rupel) in Kočiš (Darko Rupel), neki ruski ali madžarski priseljenec, ki zdravi konje Maksimilijanu. Skratka, gre za afero o-krog soli, ki si jo je nemogoče tri lastiti, saj je «sušenje*, morske vode prepovedano in celo kaznivo. Mati pa je bolna, le sol bi ji pomagala. Hčerke seveda skušajo materi pomagati, zato pa nasedejo večno žejnemu pijančku Lazarju Frtaču (Drago Gerlani). ki prodaja morje po kosih. No, Rozalija (Zorka Danev), Cecilija (Laura Pe-rini), Justka (Anastazija Cibic) in Bernartka (Alenka Rupel) odkupijo nekaj morja v Grljanskem zalivu in PO PREISKAVAH LETEČEGA_ODDELKA MLADENIČI OBTOŽENI TATVINE V PRODAJALNI A VT0M0BIL0V izpopolnjevalni tečaj na temi »Didaktični pripomočki za pouk sodobne zgodovine*. Tečaj prireja deželni institut za zgodovino osvobodilnega gibanja v sodelovanju z ustanovo IRRSAE. Sodeloval bo tudi prof. Pietro Cle-menti-z- referatom o muzejih. .nq.ee ta' a. Rajonski svet za Upfavni okoliš Sv. Ane in Naselja sv. Sergija'"še" bo sestal jutri, 2. decembra, ob osmih zvečer. Leteči oddelek tržaške kvesture je prijavil sodstvu 22-letnega Maura Troho, ki stanuje v Ul. D’Alviano 70, 20-letnega Franca Picinina, ki stanuje v Ul. A. Grandi 61 in 20-letnega Giampaola Visintina, ki stanuje na Stopnišču Ferolli 1. Vsi trije mladeniči so obtoženi tatvine, Troho pa so že aretirali. Do obtožbe je prišlo vsled tatvine v prostorih prodajalne avtomobilov Dino Con-ti v Ul. Coroneo 33. V noči med 14. in 15. novembrom so namreč neznanci zlezli v trgovino in odnesli železen zabojček v katerem je bilo 5 milijonov in 780 tisoč lir. Železni zabojček z denarjem so lastniki med tednom hranili v železni bla gajni, ki je v uradu prodajalne. V soboto pa, ker so uradi zaprti, so zabojček običajno položili na skri to mesto. Prav zaradi tega so agenti med preiskavo zasumili, da je bil morda kdo iz prodajalne povezan s tatovi. V krogih tržaškega podzemlja so agenti prejeli dodatne informacije in tako prijavili sodišču dva stara znanca policije, to je Troho in Visintina. Prijavili pa so tudi Picinina, ki je mehanik pri servisu Dino Conti. »Notranji* pomagači naj bi tatovom pustili tudi odprto oken ce, ki je peljalo v prostore, kjer je bil zabojček z denarjem. Navsled hične preiskave so našli pri Picininu aparature precejšnje vrednosti, ki jih je fant pred kratkim kupil, domnevne tatove pa so obtožili tudi na podlagi njihovih bančnih operacij. KD Primorec, ŠD Primorec in sekcija KPI «Z. Kralj* iz Trebč iskreno bivše- mu predsedniku Tor. MARCELU KRALJU f A « « ob prejemu plakete boja in dela. RAZSODBA PRIZIVNO-POROTNEGA SODIŠČA Za Giulia Cossetta 26 let zapora sebnim komisarjem za občino Trst Siclarijem, da bi skušal razčistiti vprašanja, ki so nastala v zvezi z nastanitvijo nekaterih razredov tehničnega zaveda za geometre v poslopjih bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Sestanku sta prisostvovala tudi ravnatelja prof. šah in prof. Rudež. Prof. Lokar je komisarju Siclariju predočil nujnost tega vprašanja ter ga prosil, da bi se zavzel za to, da bi našli ustrezno rešitev. Občinski komisar Si- Prizivno porotno sodišče, ki je so-I dilo 35-letnemu Giuliu Cossettu za-I radi umora 29-letne žene Marčele Mikolič, je včeraj na drugostopenjski obravnavi sprejelo zahtevo glavnega tožilca Ballarinija in branilca De Catalda ter spremenilo prvotno obsodbo na dosmrtno ječo v 26 let zaporne kazni. Do družinske tragedije. zaradi katere nosi morda še najhujše posledice 12-letna Manue-la, ki je dejansko ostala brez matere in očeta — zanjo skrbi sedaj teta po materi — je kot znano prišlo v Škednj« lanskega 29. avgusta zvečer. Takrat se je v Ul. Soncini Cos-setto srečal z ženo, da bi ji izročil hčerko, s katero je preživel dan. Zakonca sta bila namreč že dva meseca ločena na pobudo Mikoliče-ve, ki ga je zaradi grobega ravnanja in raznih surovosti zapustila. ..........................................................MHIMIIIIIIllllMIIIMIIIIIlllllltMMIMIIHMMtlltlMIIIMIIIIIM.tllltllMIllIllll.. Slovenski dijaki spet demonstrirali Dijaki in dijakinje slovenski višjih srednjih šol na Tržaškem so včeraj dopoldne ponovno in javno podkrepili zahtevo, naj se enkrat za vselej rešijo njihovi problemi. V prvi vrsti gre — kot znano — za to, da zadolžene oblasti priskrbijo ustrezne prostore naši šoli za geometre, Sedaj se «geometri» morajo gnesti v prostorih trgovske šole, s čimer seveda motijo in celo onemogočajo »trgovcem* redno kabinetno delo. Višješolke in višješolci so v spre- vodu krenili na Trg Unitš, se po strojili pred prefekturno palačo iii zaprosili za sprejem pri prefektu. Ker prefekta dr. Marrosuja ni bilo (delegaciji študentov, pa tudi nekaterih učnih moči je bilo rečeno, da je bolan), je odposlanstvu odgovoril dr, Mazzurco. Delegacije ni sprejel, ji pa je sporočil, naj dijaki počakajo do današnjega dopoldneva, ko bi se morali sestati pristojni orga ni pokrajinske in tržaške občinske uprave. Ravno tako danes zjutraj se bodo znova sešli tudi naši dijaki (okrog 9. ure), da proučijo, če in kako nadaljevati upravičeni protest. Ta vsekakor ne zadeva le sedeža šole za geometre, ampak tudi okoliščino, da na strokovnem zavodu primanjkujejo učilnice, da četrto nadstropje (nadgradnja) stavbe z znanstvenim in klasičnim licejem še vedno ni uporabno in slednjič, da na licejih tudi še ni rešeno vprašanje telovadnice, zaradi česar mo rajo dijaki in dijakinje na telovadbo tudi v popoldanskih urah, ker je dvorana pretesna. Skupaj s hčerko se je iz Žavelj preselila v stanovanje v Skedenj, kjer si je z Mariom Jenkom skušala urediti novo življenje. Kot je sama Manuela povedala preiskovalcem, je Cossetto po krajšem pogovoru z ženo, ki mu je baje povedala, da se ne misli več vrniti k njemu, stopil do prtljažnika svojega avtomobila, zagrabil lovsko puško in dvakrat zaporedoma ustrelil v ženo. ki je po drugem strelu o-bležala mrtva. Nato je vstopil v avto in se preko njenega trupla odpeljal domov, kjer so ga agenti letečega oddelka našli čez pol ure. Prvostopenjsko porotno sodišče je decembra lani obsodilo Cossetta na najvišjo kazen — na dosmrtno ječo. Pri tem pa je bilo bistvenega pomena tolmačenje, da je obtoženec premišljeno izvedel umor. Včeraj se je ta interpretacija povsem spremenila. Pa pojdimo po vrsti. Pred predsednikom Mancinom sta najprej imela besedo zagovornika civilne stranke (mati, sestri ter brat umorjene), ki sta zahtevala potrditev prvotne obsodbe. Za njima je spregovoril tožilec Ballarini, ki je kot svoj predhodnik Coassin utemeljil obtožbo za umor v obremenilnih okoliščinah, izključil pa je njegovo namernost. Kot Coassin je zahteval, da se Cossetta obsodi na 26 let zapora. Na povabilo predsednika je nato spregovoril obtože-: nec, ki je vse te mesece zapora pre-j živel na Siciliji. Kot običajno je bil ! redkobeseden, zatrt vase, s poveše-i nim pogledom. Dejal je le, da potr-i ju je prvotne izjave, torej da, je svo-i jo ženo ubil v trenutku nerazsodno-i sti, ko je »prvič* izvedel, da ga «va-' ra* z drugim moškim. O krvavem dogodku pa »po prvem strelu ne ve ničesar več*. i Rimski odvetnik De Cataldo, ki ' je s pronicljivo dialektiko orisal nekatere pravne in osebne konflikte, je nato zahteval znižanje kazni predvsem na osnoyi dveh razbremenilnih okoliščin. Cossetto naj bi namreč storil zločin v trenutku nerazsodnosti, ki naj bi jo pokojna s svojim obnašanjem hote ali nehote sprožila. Nadalje je tudi zahteval priznanje, da je »obtoženca gnalo prizadevanje, da bi ponovno sestavil razbito družinsko jedro.* Po nekajurnem posvetovanju so porotniki kot že rečeno zavrnili premišljenost u-mora in pripisali Cossettu 26 let zapora, obenem so tudi delno spremenili prvotno določeno odškodnino svojcem pokojne. Materi bo Cossetto moral izplačati 10 milijonov lir, sestram in bratu pa po 2,5 milijona, poleg plačila vseh sodnih stroškov. Smrtna nesreča v Ul. Rossetti Na križišču med Ul. Rossetti in Ul. Lamarmora se je sinoči pripetila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je bil 83-letni vdovec Giacomo Železnikar, ki je stanoval v Ul. Solferino 28. Železnikarja je povozil avto A112, ki ga je vozil 21-letni Valter Di Risola. Nesreča se je pripetila približno ob 21. uri. Železnikarja so nemudoma peljali z Rdečim križem v splošno bolnico, kjer so mu ugotovili hud udarec v glavo in zlom obeh kolkov. Mož je bil v globoki nezavesti in kmalu potem, ko so ga pripeljali v bolnico, je tudi izdihnil. Pri nesreči se je lažje poškodoval 16-letni Roberto Glavač, ki je sedel ob voznike avtomobila A-112. Mladeniču so nudili v bolnici prvo pomoč, Srečanje Dolinčanov z Maksom Zadnikom Nedeljsko srečanje z borci aktivisti in interniranci na sedežu dolinskega kulturnega društva Valentin Vodnik, je poteklo v čudovitem vzdušju domačnosti in globoke, intimne povezanosti/, takšne Tkat so-jo nedeljski slavljenci najbrž zmogli in občutili med vojno, ko so reševali narod M .sebe .pred. PPginom. _ _ V takšnem mehkem okviru, polnem lepega spominjanja, je nastopil partizanski pisatelj, publicist in zgodovinar Maks Zadnik, ki je bil z nekaterimi dolinskimi borci in aktivisti povezan že med vojno in je bilo ponovno srečanje v nedeljo v Dolini za oboje velik praznik. Maks Zadnik je s svojo natančno pripovedjo o Dolinčanih med vojno dobesedno zasvojil prisotne, ki se se ga med družabnostjo oklenili in ga z vseh strani obsipali z vprašanji in vtisi. Dvorana KD Valentin Vodnik je bila v nedeljo zvečer polna do zadnjega kotička, iz nje pa se je pozno v noč razlegala partizanska in borbena pesem in z obrazov naših borcev, aktivistov in internirancev je sijala nekdanja ognjevitost in predanost plemeniti stvari narodno osvobodilne borbe. tako se lahko mati kopa. kar seveda učinkuje zelo zdravilno. Ta «kupčija» pa pride na uho županu Martinu (Igor Štoka) in orožniku (Egon Štoka), ki grozita vsem z arestom, na koncu pa se seveda vse srečno izteče. Mati ozdravi, starejši hčerki pa tudi ne ostaneta dolžni, sai je zanju zdravilo srečna ljubezen. Igrica je torej povsem ljudska, zato je na odru prava galerija posrečenih vaških tipov, ki so jih miadi. čeprav po večini neizkušeni igralci, ujeli v svoje kretnje in poskrbeli za zabavo in razvedrilo, ki je hotelo biti tudi na višji, ne samo strogo povedni ravni. Zaradi tega gre podčrtati nekaj domislic, fci so prišle v igri sami do izraza. Predvsem gre opozorili, da so nastopajoči govorili v kontovelskem narečju, kar je samo stopnjevalo domačnost, poleg tega pa je kot nekakšen rapsod nastopal še Sergij Štoka, ki je s pesmijo pojasnjeval zaplete in razplete v iart (spremljal ga je violinist Boris Devetak). Realistični okvir dogajanju je dajala tudi scena, ki so jo člani skupine sami oblikovali in v ta namen poiskali pristne predmete in orodje, da bi bila predstava čim bolje uokvirjena v čas. Ob prepletanju ljudskih modrosti, satiričnih iskric in vetiu so igralci pripeljali »Slano vodo» do konca, čeprav bi kazalo nekatere momente še izuriti in se posvetiti odločnejšemu nastopu, kar pa bo m’adim akterjem v reprizah prav gotovo uspelo. Bistvo vsega pa je, da je amaterska skupina s Proseka in Kontovela ponovno postavila na oder gledališko delo in s tem. upajmo, oderia novo kontinuirano poglavje v svoiih prizadevanjih. Po drugi strani pa se je oddolžila tudi delu Alojza Cha-ka, ki ga bo treba v prihodnje še ovrednotiti. Nai ob koncu dodamo, da so v veseloigri nastopali še Aleksander Gruden. David Perini, Andrej Rupel, sodelovali pa tudi Bruno Sosjč, Giorgio Peluso, Tatjana Malalan, Zvonka Rupel in Romana Majano. (mč) Sekcija VZPIANPI Izreka svojcem iskreno sožalje ob smrti Justa Klabjana. Ob izgubi drage mame Marije Gerlanc vd. Starc izreka upravni in nadzorni _ odbor Konzorcija Grmade iskreno sožaljCDragu Starcu in svojcem. Ob smrti drage mame Marije Gerlanc vd. Starc izrekajo odbor in člani Cvetličarsko - vrtnarske zadruge s Proseka globoko sožalje Dragu Starcu in sorodnikom. Kmečka zveza izreka svojemu odborniku Dragu Starca in družini Iskreno in občuteno sožalje ob tegobi drage mame Marije. Tajnici Katji Starc izreka iskreno sožalje ob izgubi drage none Amaterski oder Jaka Štoka. Samomor 15-letnega dekleta Včeraj zjutraj je komaj 15-letna Emanuela Blasizza iz Vižovelj tra- ■ gično pretrgala svoje mlado življe i nje. S presunljivo premišljenostjo I je vzela v roke vrv jo zataknila za vejo drevesa, ki stoji pred njeno hišo in se nato zazibala v smrt. Odkril jo je sosed Alessandro Sappio, ki biva v bližini hiše, kjer na številki 14/1 živija Blasizzevi — družina, ki jo je pred leti posinovila. Oče je pomorščak, trenutno v Južni Ameriki, brat je včeraj že odšel na delo, mati pa je še počivala in se ni zato ničesar zavedela. Kljub njeni in Sappiovi pomoči pa za E-manuelo ni bilo več pomoči. Težko je razumeti, kaj je dekle spravilo v tak obup, da si je vzelo življenje. Mati je policiji izjavila, da je bil zanjo ta korak povsem nepričakovan in da Emanuela ni kazala po sebnih znamenj notranje stiske. Toda dekle se je le prejšnjo soboto vrnila z nevrološkega oddelka tržaške bolnice, kjer je ležala kaka dva tedna zaradi slabosti, ki jo je zajela, ko je čakala na vlak, da bi se popeljala v Trst na šolo »G. De-ledda*, kjer je obiskovala prvi razred. Splošni zdravnik je takrat svetoval hospitalizacijo, ker se je zbral, da je Emanuelo napadla božjast. Kako pa je dekle doživelo ta dogodek In sploh svojo življenjsko izkušnjo na svetu, pa bo ostalo vkle njeho v njeni poslednji odločitvi. Za vedno nas je zapustil naš predragi JUST KLABIAN Pogreb bo jutri, 2. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Dolino. Žalujoči: sin Sergej, snaha, vnuka In drugo sorodstvo Trst, 1. decembra 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Sporočamo, da bo pogreb naše drage MARIJE GERLANC vd. STARC danes, 1. decembra, ob 14.30 iz hiše žalosti v cerkev na Kon-tovelu. Dragi pokojnici se bomo poklonili na domu. na Kontovelu. od 9. ure do ure pogreba. SVOJCI Kontovel, 1. decembra 1981 Ob četrti obletnici smrti dr. ANGELA KUKANJE se ga z ljubeznijo in žalostjo spominjajo Žena, brat z družino In prijatelji Trst, 1. decembra 1981 GORIŠKI DNEVNIK 1. decembra 1981 SLOVENSKI KLUB v TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/II. VABI DANES, 1. DECEMBRA, OB 20.30 NA OGLED FILMA: PICASSO ki so ga realizirali Francoski državni muzeji in Muzej moderne umetnosti v New Yorku. Režija Perry Miller Adato. Film bo v Trstu predvajan prvič. Ob tej priložnosti bo AVGUST ČERNIGOJ razstavil svoja dela z naslovom »V poklon Picassa* ter sprego-govoril o Picassu, o obdobju avantgarde in tudi o sebi. GLEDALIŠČE V TRSTU EDUARDO DE FILIPPO DOLGONOGE LAŽI Režija: BORIS KOBAL Jutri, 2. decembra, ob 18. uri 2. ODPRTA ZAVESA pogovor o De Filippovih «Dol-gonogih lažeh* ter srečanje z ustvarjalci uprizoritve. Vstop prost. Gledališča SKD IGO GRUDEN , NABREŽINA SV. MIKLAVŽ bo obiskal otroke v društvenih prostorih v soboto, 5. decembra, ob 17.30. Naročila sprejema v petek in soboto od 14. do 16. ure. 'Včeraj-danes Danes, TOREK, 1. decembra MARIJAN Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 11.11 in zatone ob 20.31 Jutri, SREDA, 2. decembra BLANKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 3,7, ob 18. uri 7,3 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstot-na, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Danilo Gramma-tico, Micol Bruk, Lorena Pribac. UMRLI SO: 81-letni Bortolo Sau, 9'-letna Giuseppina Pahor vd. Sto-kel, 88-letna Giovanna Contento vd. Furian, 75-letni Bruno Furlani, §7-, letni Francesco Giudici,'W-letfti tM-gi Monaro, 58-letni Nicold Raho, U-letna Gemma Genel-vd. Bruno; 61-letni Giuseppe Furlani. 65-letni Bruno Greggio. 77-letni Carlo Trost, 42-letni Bruno Coslovich, 61-letni Ne-Vio Degrassi. DNEVNA služba lekarn (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA dežurna služba Nočna služba od 21. do 8. ure wl. 732 627. predpraznična od i4. do 2‘- ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68 441 LEKARNE v OKOMC1 Boliunec: tel. 228 124; Bazovica: J?! 226 1 65; Opčine: tel 21 UKU; Prosek: tel 225 141: Božje polje 4ennik: tel. 225 596; Nabrežina; tel “00121: Sesljan: tel 209 197; žavlje: «1 213137; Milje: tel 271 124 VERDI Danes ob 20. uri prva predstava Puccinijeve opere «La Boheme*, red A/F, peli pa bodo Maria de Francesca, ki bo Mimi, Musetto bo pela Adelina Scarabelli, Rodolfa Na-zareno Antinori, v drugih vlogah bodo nastopili še Lorenzo Saccoma-ni, Giancarlo Luccardi Colline in drugi. Režija: Beppe De Tomasi, dirigent Argeo Quadri. ROSSETTI Danes ob 20.30 (red »torek*) bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo «Das Kapital* Curzia Malaparteja, prevedeno iz francoščine, za oder priredil Mario Maranzana. Režiser Franco Giraldi, za scene in kostume poskrbel Sergio D’Osmo. V abonmaju odrezek 2. Rezervacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ V, okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi v Avditoriju, bosta na sporedu dve baletni predstavi. Pričetek ob ll. uri. Vstopnice bodo na razpolago od četrtka dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Cena 1.009 lir. Predstavo si bo lahko ogledala tudi šolska mladina. Kino Ariston 16.00—22.00 «Piso Pisello*. Režija Peter Del Monte. Ritz 18.00 «Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Omella Muti. Eden 17.00 «Pierino contro tutti*. Grattacielo 17.00 «Cristiana F. — Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.45 «R postino suona sem-pre due volte*. Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 »La pa ura dietro la porta*. M. Tolo. Sledi revija: »Ma-gic show», Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Uno scomodo testi-mone*. Capitol 16.00 «Atmosfera zero*. Sean Connerv. Moderno 16.30—19.00—21.45 «La pelode*; Pne povedan ■ -mladini pod 14. letam..' - idBv- ioaailvulz Filodrammatico 15.00 «Porno massa-ge girlš*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00—22.15 «Lady in ca-lore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorlo Veneto 16.30 «R gioco degli avoltoi*. Mignon 16.30 »I quattro scatenati di Hong Kong». Radio 14.30 »Orgasmo pornografi-co». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 »La paura mangia ranima*. f Čestitke Včeraj je praznovala 13. rojstni dan KARMEN MACINIC. Vse najboljše in mnogo uspeha v šoli ji želijo prijateljice. Danes praznuje 37. rojstni dan STOJAN PEČAR. Dragemu možu In očku želita vse najboljše žena Rita in mala Maja. KD Vesna čestita svojemu častnemu predsedniku VIKTORJU BO-GATCU, dobitniku plakete dela in boja SKGZ. BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA ORGANIZACIJ, TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU sprejemamo Na oglasnem oddelka, Ulica Montecchl 6 • Tel. 794-672 do 5. decembra 1981 Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave PRIŠEL ČAS BO KROG BOŽIČA... Z Miklavževimi knjigami Tržaške knjigarne v praznični mesec, da ne bo otroštvo vaših malčkov pusto V Miklavževi vreči naj se najde tudi knjiga, ki jo je pustil na sejmih pri sledečih društvih: KD PRIMOREC - TREBČE (danes) KD TABOR - OPČINE (v četrtek, petek in soboto) KD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ (v četrtek, petek in soboto) KD KRAŠKI DOM - REPEN (v četrtek, petek in soboto) KD LONJER - KATINARA (v četrtek, petek in soboto) KD ROVTE - KOLONKOVEC (v četrtek, petek in soboto) Na Goriškem pa je praznična knjiga na razpolago v Doberdobu. POHITITE NA KNJIŽNE SEJME, SICER SE BO MIKLAVŽ UŽALILI SKGZ poziva k udeležbi na manifestaciji za mir V široko zasnovano manifestacijo za mir, ki bo prihodnjo nedeljo, 6. t.m. v Redipuglli in pri kateri bodo sodelovale družbene komponente vseh demokratičnih idejnih usmeritev v deželi, se je vključila tudi Slovenska kulturno - gospodarska zveza. SKGZ vabi vse svoje člane, da se pridružijo tej enotni manifestaciji in poziva slovensko javnost, da se je polnoštevilno udeleži. Izleti Združenje Union skupno z vinogradniki iz Podlonjerja priredi enodnevni izlet 8. decembra v Sežano z ogledom vinske kleti. Kosilo v Štanjelu. Prijave vsak dan razen ob sobotah, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Valdirivo 30 - telefon 64459 ali 73-28-58. Odhod z Oberdankovega trga ob 9.15. Razna obvestila KD S. Škamperle - KD Union s pomočjo krajevnih vrtcev in šol prirejata skupno miklavževanje, ki bo na sedežu KD Škamperle v soboto, 5. t.m., ob 16. uri. Vljudno vabimo vse otroke. Miklavž bo polnil koš v četrtek in petek, od 19. ure dalje in v soboto, od 14. ure dalje na sedežu društva. Slovenska gobarska družina - Trst priredi v petek, 4. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer diapozitivov. Na zaključnem večeru letošnje sezone bomo obrazložili tudi pravilnik za nabiranje gob. V prostorih KD Lonjer - Katinara bo 3., 4. in 5. decembra od 18. do 20. ure Miklavževa razstava knjig in plošč. KD Rdeča zvezda obvešča, da bo ob priliki sv. Miklavža odprta razstava knjig v četrtek in petek od 16. do 18. ure in v soboto od 15. do 17. ure v društvenih prostorih v Saležu. SKD Tabor - Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah bo tudi letos veselo silvestrovanje. Za razpoloženje bo poskrbel znani ansambel Lojzeta Furlana. Opensko društvo bo v kratkem sporočilo vse podrobnosti za prijave. KD Slovan sporoča nov urnik pevskih vaj, in sicer ob torkih za ženske, ob petkih za moške in ob sredah skupno (moški in ženske) ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo danes, 1. decembra zaprti zaradi praznikov Dneva republike. Krožek za politične in družbene vede «P. Tomanič*.: prireja jutri, 2. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu pri /Jakobu predavanje sociologa Darka Bratine na temo:-»Nova tehnologija, izziv življenju in kulturi?* Vljudno vabljeni! KD Primorec vabi na sejem knjige, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah, danes, 1. decembra, od 20. do 22. ure. KD Rdeča zvezda obvešča udeležence plesnega tečaja, da bodo vaje vsako soboto, od 20. do 22. ure v telovadnici osnovne šole Lojze Ko-koravec - Gorazd v Saležu Mali oglasi telefon (040) 79 46:72 V OKOLICI Saleža, Zgonika ali Sa-matorce sta se izgubila dva mladiča - nemška ovčarja. Nudim nagrado. Telefon 040 - 229152 ali 750339 PRODAM autobianchi A 112 ele-gant. Telefon 040/229239. BOR (A. Doljak). Prodajna galerija kraškega pohištva, Nabrežina-po-staja 69. sporoča, da bo v mesecu decembru odprta tudi ob nedeljah od 10. do 12.30 ter od 15. do 19. ure. PRODAM skoraj nov dvodelni štedilnik znamke fagagnese — delno na plin, drva ali premog — prirejen tudi za ogrevanje prostorov. Telefonirati ob delavnikih ob večernih urah na št. 040/226510. OSM1CA pri Ivanki v Borštu. Toči belo in črno vino. ZARADI zgrešene mere prodam levi in desni kilni pas po polovični ceni. Telefon (040) 571-468. PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. metrov za morebitno zidavo še štirih stanovanj. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83-382. PRODAM enkrat rabljene smučarske čevlje tecnica štev. 5,5 (36 -37) po polovični ceni (32.000 lir). Telefon (MO) 413026. PRODAM fiat 124 coupe letnik 1973 po ugodni ceni. Telefon (040) 212859 IMAŠ prosti čas? Hočeš zaslužiti kaj več? Telefoniraj na štev. (040) 200150. MODE VALENTINA obvešča cenjene odjemalce, da ima na zalogi nove jesenske in zimske modele po ugodnih cenah. Obiščite nas. PODJETJE s pohištvom išče specializiranega delavca za namestitev pohištva in vajenca za mizarsko stroko po možnosti z vozniškim dovoljenjem. Ugodni finančni pogoji. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 pod šifro »Pohištvo*. ZA LANSIRANJE zelo donosnega artikla iščemo zastopnike za Furlanijo - Julijsko krajino. Zahteva se minimalen kapital. Telefon (MO) 200150. PRODAM kmečko hišo potrebno popravila s 70 000 kv. m terena. Voglje (pri Dutovljah). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro (»Kmečka hiša*). V PREDMESTJU Gorice prodamo novoopremljeni pisarniški prostor — velikost 160 kv. m. Telefonirati vsak popoldan na št. M81/ 32 851. PRODAM ford transit - diesel v dobrem stanju. Telefon M0/417498. V NEDELJO SO SE KONČALE OTVORITVENE SLOVESNOSTI • Kulturni dom si je doslej ogledalo nekaj tisoč ljudi Veliko zanimanje za športno akademijo v nedeljo dopoldne ter za zadnjo otvoritveno slovesnost zvečer ■ Pravcati naval obiskovalcev z Goriškega, Tržaškega in iz drugih krajev * Predsednik upravnega odbora prof. Milko Rener je govoril o vlogi Kulturnega doma Slovesnosti ob odprtju Kulturnega doma v Gorici so za nami. V treh dneh je našega goriškega lepotca, dom, kjer se bomo goriški Slovenci vsestransko izživljali in se kulturno bogatili, obiskalo nekaj tisoč ljudi. Vsi niso mogli na štiri predstave Krvave rihte in na telovadno akademijo, kajti prostorov tako v dvorani, kakor v telovadnici ni toliko, da bi bilo zadoščeno željam vseh. Zaradi tega je bila o-tvoritev samo ena, predstav v njenem okviru pa več. Kljub temu pa dvorana in telovadnica nista mogli sprejeti toliko ljudi. Mnogi so zato sledili dogajanju na odru in v dvorani preko neposrednega televizijskega prenosa v predavalnici in v foyeru. Mnogi so te dni prišli samo na ogled prostorov kulturnega in športnega središča, vrnili pa.se bodo ob raznih predstavah in prire- Prof. Milko Rener ditvah. Tako so v nedeljo popoldne zabeležili pravcat naval obiskovalcev z Goriškega, Tržaškega pa tudi iz drugih, bolj oddaljenih krajev naše dežele. Veliko je bilo tudi sodržavljanov italijanske narodnosti. Veliko zanimanje je vladalo za telovadno akademijo v dopoldanskem času, o čemer poročamo na drugem mestu, prava gneča pa je vladala tudi na večerni slovesnosti, na kateri sta govorila prof. Milko Rener ter Marko Vogrič. Dvorana je bila polno zasedena že precej predbPričetlioiTi; programa, tako da za tiste, ki so prišli bolj točno,,sni bilo prostora. Predsednik upravnega edbora .Kulturnega domav prof. Milko 'Rener je spregovoril o vlogi, ki naj bi jo kulturno m šport--no središče opravljalo med Slovenci na Goriškem, v zamejstvu ter v primorskem prostoru nasploh. »Kulturni dom. bo v bodoče čisto, a neizprosno' žrealo našega kulturnega hotenja: v njem bomo lahko razvijali in preverjali vso našo u-stvarjalnost in poustvarjalnost, vse to pgč, Jtar JazorečfFin,.kar pri-nas pridelanio, bo lahkb postalo naša kulturna hrana. Pri tem pa se veselimo novih srečanj, za katere smo bili doslej hudo prikrajšani. In resnično nas prevzema »grabežljiva* želja, da bi srečanj bilo tu. čimveč in dim različnejših. Zato se nadejamo, da bomo lahko dom odpirali vsem tistim, ki z nami soglašajo in ki priznavajo našo kulturno identiteto ter hočejo ostati naši dobri sosedje*, je dejal prof. Rener ter pri tem izrecno omenil Furlane, s katerimi smo bili v preteklosti zmeraj dobri sosedje ter različne manjšine, posejane po vsej Italiji, ki se ubadajo s podobnimi problemi, kakor jih imamo Slovenci. «Dom se odpira predvsem kulturnim vrednotam, ki izvirajo iz matičnega naroda, saj bi bili mi sider tu le suha veja*, je posebej poudaril predsednik upravnega odbora, ki je z odprtjem doma tudi dejansko prevzel odgovornost za čimbolj razvejano in bogato kulturno bit in rast te ustanove. »Letošnja kulturna sezona bo šele generalka za razvijanje bodoče dejavnosti. Zato bomo morali sproti ugotavljati, kateri naj bi bili tisti prijemi, ki bi bili za v bodoče tudi najbolj ustrezni. Prostora pa naj bi bilo za vse okuse, s posebnim poudarkom na našo sodobnost, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da sodobnosti ni brez preteklosti*. Ob koncu je prof. Milko Rener še izrazil željo, da bo mladina, ki nima za sabo trpkih izkušenj Karpatov in Dachaua znala pravilno vrednotiti novo pridobitev, željo da ji bo kulturni dom obenem pomenil prijazen in vzpodbuden izziv za prihodnost. Profesor Rener se je nato zahvalil še Filibertu Benedetiču za žlahtno in pretresljivo besedilo Krvave rihte ter drugim oblikovalcem odrske uprizoritve ter še posebej mladincem, ki so veliko prispevali za nemoten potek otvoritvenih slovesnosti. Za Renerjem je kratek opis prizadevanj za pridobitev gradbenega dovoljenja ter opis izgradnje središča, podal Marko Vogrič. V teh dneh smo v našem listu veliko poročali o pripravah za odprtje ter o slovesnostih.. Enako so poročali tudi drugi listi, tako slovenski kot italijanski, radijske in televizijske postaje. .Bili pa so tudi nekateri, ki so s svojim molkom skušali prikriti to kar se bo v Gorici dogajalo. In žal je ta molk prihajal tudi s slovenske strani. V kroniki prejšnjih dni smo omenjali predvsem govornike, umetnike, arhitekte, ugledne goste. Marsikoga smo v našem poročanju spregledali. a v takih primerih je to že kar nujno, saj ni moč ob takih prilikah napisati vse. Ponosni pa smo da so nas obiskali mnogi ugledni gostje slovenske in italijanske narodnosti iz Goriške in iz drugih krajev dežele ter iz matične domovine. Ne smemo ' pa pozabiti •1' na vse (Nadaljevanje na zadnji strani) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV s pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave vabi na odprtje razstave slikarja KLAVDIJA PALČIČA Danes, 1. decembra, ob 18.30 v galeriji avditorija v GORICI. OB 50-LETNICI SMRTI V Logu pri Vipavi in v Gorici so počastili nadškofa Sedeja 0 njem in njegovem času sta med cerkvenim obredom govorila koprski škof Jenko in goriški nadškof Pietro Cocolin Goriškega nadškofa Frančiška Borgia Sedeja so se ob petdesetletnici njegove smrti spomnili v obeh škofijah, v kateri je sedaj razdeljeno ozemlje Goriške. V nedeljo popoldne je bila cerkvena svečanost v cerkvi v Logu pri Vipavi, kjer sta skupno maševala koprski škof . Jenko in goriški nadškof Pietro Cocolin. Pred mašo sta se spomnila nadškofa Sedeja. Škof Jenko je o-risal napeto ozračje, v katerem je bil, na čelu tako važne škofije, kot je bila goriška, nadškof Sedej, dejal, da so bili vsi verniki, slovenske, furlanske, italijanske in nemške na- uiiimimiiitinmimiitiiiiiiiiiiiniiniiiimiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiimiiiHmiiiitiiiitHiiiiuitiiiuvimiuiiiimiiiiriiiiiiHHiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiHiiiHmiiitiiiifiiimiii Sodobnejši aparati v goriških javnih telefonskih govorilnicah Tudi v naših krajih so pričeli postavljati v javnih telefonskih govorilnicah najnovešje telefonske aparate, ki lahko sprejmejo tri različne kovance in sicer običajne telefonske žetone ter sto- in dvesto-lirske kovance. Doslej smo se namreč morali v,Italiji obračati na kavarnarja ali tobakarnarja, da nam je prodal telefonski žeton. Italija je bila namreč ena maloštevilnih držav, v katerih se je bilo in je še treba posluževati teh posebnih žetonov v javnih telefonskih govorilnicah. Skoro povsod drugod šo take žetone že zdavno odpravili in namesto njih povsod u-porabljajo navadni denar. V sosedni Jugoslaviji imajo postavljenih že nekaj novih telefonskih aparatov v • 1 . •' v * ♦ v katere je moč vreči več vrst kovancev, t.j. po en, dva ali pet dinarjev, kar služi tudi za medkrajevne tele-selekcijske pogovore. V Ljubljani pa so še vedno številni telefonski apara ti, s katerimi lahko v krajevnem merilu govoriš za samo en dingr, v drugih pa moraš dati kovanec za dva dinarja. Aparati za istočasno uporabo več vrst kovancev so že zdavnaj postavljeni v Avstriji, Nemčiji. Franciji in še v drugih državah. Italijanska telefonska družba SIP je take aparate pričela postavljati, v vsej državi v zadnjem času.. Seveda so s takimi najsodobnejšimi a-parati opremili 'najprej najbolj po.' membne točke v velikih mestih. Ta-’ ke aparate najdemo na železniških , .u’-„ .. .. " ..... ■ 1 postajah, na letališčih in še v drugih podobnih krajih. Sedaj so taki aparati priromali tudi v pašo odmaknjeno Gorico. Doslej so jih namestili tri: enega v telefonski centrali v Ulici Crispi, kjer so administrativni uradi družbe SIP, dva druga pa v novi javni telefonski govorilnici na Korzu Italija, in sicer prvega v stavbi kjer so notranje ;■ -- -L*’ »j »P.hIt ifjV£fT*£!v V'ilUlteU\** LSUrm') V • ' tnuiiiuUu ib« 1(1 ju, «** rokvl »> OBIŠČITE V, GORICI OD 5. DO 8. DECEMBRA 1981 NA RAZSTAVIŠČU « E S P dvorani pet tisoč navdušenih poslušalcev. Letos nastopajo spet z novimi spektakularnimi elektronskimi in svet-lobnitni napravami, tako da se bo marsikateri poslušalec-gledalec moral odtočiti: ali bo poslutlal njihovo glasbo ali pa bo buljil v očarljive svetlobne efekte. Skupina -.Pooh je že petnajst let na scepi in vsaka njihova plošča je deležna velikega uspeha. Zelo so znani tudi v tujini. Na nocojšnjem koncertu nam bodo predstavili zadnji njihov album z naslovom wm Reški tiskar in apnil«"nahOhMr pisatelj je v prvinaneFi oatobra* odpotoval iz, Milana v Frankfurt, seveda z letalom in iz Frankfurta Po devetih urah letenja pristal v Novem Delhiju. Srečanje literata, ki je videl že veliko sveta, ki pa je nenavadno občutljiv, z novim, orientalskim svetom je bilo šokantno. Ne eni strani se je srečal * bliščem in bogastvom najrazličnejših svetišč in s palačami velikih bogatašev, na drugi pa je trčil ob siromaštvo, ob bedo, ki si je človek tako rekoč ne more niti, zamisliti. Vsaka kolajna ima to-rtj dve strani. Indija je dežela, ki naglo napreduje, ki se naglo razvija, vendar kaže v tem svojem razvoju strahotna pasprotstva. ki jih je težko opisati. Celo človek, ki mu je pisanje malone poklic ali potreba, težko prikaže to kričeče nasprotje. Indija je dežela, kakršne si človek z evropsko miselnostjo ne more zamisliti. Iz Novega Delhija se je Schiavato skupaj s svojo odpravo napotil proti Ri-šhinkesehu, 300 km poti med sladkornim trsom, neskočnimi rižni-hu polji in izredno bohotnim rastlinjem, Od tod je šla pot dalje ob reki Gangesu, ki vodi proti Himalaji. »Fantastičen pogled. Nekaj izrednega — zatrjuje Mario Schiavato *— Pred nami je čudovita eksotična divjina. Subtropski gozdovi, kjer je vse veliko, ogromno. Terasasto ozemlje; ki ga tvorijo Mario Schiavato, navdušen nad uspešnim alpinističnim podvigom riževa polja, se dviga do neverjeU nih višin. Povsod, na vsakem koraku pa trčiš ob dve živali, za' kateri bi rekli, da sestavljajo posebnost dežele. Gre za opico in govedo, za tako imenovano 'sveto kravo’, ki jo srečaš za vsakim vogalom. Zdi se kot bi v Indiji zares ne živela nobena druga žival razen opice in krave. In posebno kravo ljudje tako visoko cenijo in spoštujejo, da pri povprečnem Indijcu velja več kot človek. Po nadaljnjih 300 kilometrih prispemo do naselja Josimath. Od tod se odprava preseli v kraj La- ta, od koder se odpira razgled na Himalajo. Tu je očiten vrh Nan-da Devi kot najvišji in njegova višina sega na skoraj 8 tisoč metrov. Ob njem pa so drugi gorski vrhovi, kot so Bertatholi, Kalan-ka, Punaghiri, Nilkanth in drugi. V daljavj, opazim tudi vrh gore Trisul, kamor je usmerjen naš korak. Pogled je čudovit. Ko gledam v to daljavo in hkrati veliko višino, me navdaja veliko zadovoljstvo, da mi,je bila poverjena naloga odnesti tja gor jugoslovansko - trobojnico in prapor mojega mesta — reke. Vsekakor naloga ZAVOD «CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTEs MANJŠIM PODJETJEM IZPLAČILO TRINAJSTE PLAČE Upravni svet Tržaške hranilnice je pod ■ predsedstvom odv. Alda Terpina sprelet sklep, da se obnovi »pobuda za izplačilo trinajste plače« in tako odobril prošnjo sredn|ih, malih, obrtniških in trgovskih podjetij in tistih, ki se ukvarjajo s terciarno dejavnostjo. V mejah, ki jih omogočajo pravila za odobritev kredita zavoda Banca cTltalia v veljavi, je Tržaška hranilnica že dala na voljo potrebno vsoto podjetjem, ki nimajo več kot 150 uslužbencev (obrtniška podjetja ne več kot 20), da lahko svojim uslužbencem izplačajo trinajsto plačo. Posojilo je sorazmerno številu uslužbencev In ga bo treba poravnati v teku petih mesecev, začenši s februarjem 1982. Za določitev točnega števila uslužbencev, bodo morala podjetja izdati potrdilo, ki ga bo moralo podpisati tudi Združenje' posamezne kategorije ali pa predložiti fotokopijo seznama, ki so ga predložila zavodu INPS. Morala bodo tudi jasno navesti, da niso zaprosila In da ne pre|ema)o podobnih olajšav s strani drugih zavodov. Podjetja lahka predložijo prošnje direktno ali prek Združenja posamezne kategorije. Konzorcija za jamstvo posojil malim in sredn|im pod|et|em, Konzorcija za lamštvo kreditov malim podjetjem in Konzorcija za posolila med tržaškimi obrtniškimi podjet|l. Pobuda pride v poštev seveda za tržaško pokrajino kot tudi za Tržič in Gradež, kjer deluje Tržaška hranilnica. Sprejemanje: prošenj se zaključi 15. decembra 1981 pri glavnem sedežu zavoda, pri podružnicah In agencijah. Od 10. decembra dalje začne zavod izplačevati posojila. CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE ne bo lahka, zadoščenje bo pa veliko. Vsekakor bo tokrat težje kot je bilo lani, ko si se odpravil na Pik Lenin, na 7.134 metrov visoko goro na jugozahodu Sovjetske zveze? Težko je reči — pravi Schiavato — kajti vsak vzpon nosi s seboj svoje specifičnosti, svoje posebne težave in zato je vsaka primerjava tvegana. Vsekakor pa menim, da je bil moj oziroma, da je bil naš zadnji vzpon eden najtežjih v vsem mojem dolgem alpinističnem življenju. Težave so bile predvsem zaradi atmosferskih razmer, ki so nas spremljale, še-i&Miljučm *az* na^c" “ ■ lwf?|WijWsmko dni ste jfil ..jjrta. ggtjj, nušlim na sam vzpon? Vsega skupaj 5 dni. Bil pa je to izredno naporen pohod, težaven z neprestanimi vzponi in sestopi skozi skalovja, za kakršne si niti v sanjah nisem mogel misliti, da sploh obstajajo, pa čeprav sem o-pravil doslej že več alpinističnih podvigov. V nekem trenutku se mi je vsiljevalo vprašanje, ali se ni Dante, ko je pisal svojo Božansko komedijo oz. svoje »bolgie* v Peklu navdihoval prav v tem o-kolju, v teh krajih. Zares, skale in stene, prepadi in soteske, da si jih človek stežka zamisli. Seveda je hoja po takih predelih izredno nevarna in marsikdo iz naše odprave je kar obstal, celo listi veterani, ki imajo za seboj izredne alpinistične podvige. Sklenili smo, da bomo svoje osnovno oporišče postavili na višini 4.800 metrov. Zaradi primerjave bomo povedali, da gre za višino našega Mont Blanca. Tu smo en dan počivali, nakar se je začel pravi vzpon na Trisul. Vzpon oziroma napad, praviš? Pri takšnih odpravah se postavijo določena oporišča za hitrejšo aklimatizacijo. S prvega oporišča smo se odpravili na nadaljnje oporišče, nakar smo se vrnili spet v osnovno oporišče, v svojo bazo. Nat6 smo se ponovno povzpeli na drugo višino in na tretjo višino in vsakokrat se spet vrnili V bazo. Med vzponom smo imeli hude težave, ker nam je veter odnesel šotor in razno opremo. Pravi pekel, verjetno še bolj mračen kot Dantejev. Med tem svojim vzponom sl n-veljavil nekatere svoje posebne tehnike? Predvsem moraš vedeti, da je našo odpravo sestavljalo 24 članov in od teh jih je bilo kar 13, ki so utrpeli hude ozebline, v rokah kot v nogah. Živo srebro je v termometru padlo tudi na 35 stopinj pod ničlo. Na dan 30. oktobra pa smo se kljub vsemu odpravili proti samem vrhu. Sneg je tod zelo pršičast in je torej hoja po njem bila težavna, posebno zadnjih 200 metrov. Zdelo se je, kot da ne bomo prispeli na vrh nikoli. In vendar nam je u-spelo. Z vrha Trisula se je raztezal čudovit pogled. Tu smo posneli veliko fotografskih posnetkov, nakar sem zasadil jugoslovansko trobojnico in prapor mesta Reke. Sestop pa bi se bil kmalu končal s tragedijo. Dva dni in dve noči je divjalo neurje. Zapadlo je poldrugi meter novega snega. Namesto 130 nosačev jih je na določeno mesto prišlo le kakih 30 in veliko opreme smo morali zapu stati vzdolž poti. Medtem sem pustil po poti tudi precej svoje teže. Tehtnica je povedala, da sem shujšal za 12 kg. In vendar z zadovoljstvom lahko povem, da je to bil čudovit vzpon. O Himalaji sem napisal tudi nekaj poezij, ki jih bom v kratkem objavil skupno z ustreznim dnevnikom, ki sem ga vodil v času vzpona, je svojo pripoved zaključil Schiavato. E. O. nem področju je Jugoslavija morda naredila največ za plasma naše umetnosti na tujem. V tem času se je zelo povečalo število razstavišč in galerij, močneje so se uveljavili novi kraji kot kulturna središča in kot organizatorji mednarodnih razstav in prireditev. Zelo se je povečalo tudi število ustanov in organizatorjev tega sodelovanja. V preteklem srednjeročnem obdobju so se pri KSS izoblikovali trdnejši kriteriji za finansiranje tega sodelovanja, to pa je prispevalo k boljši organizaciji in izvedbi posameznih akcij. V zadnjih nekaj letih se je število kvalitetnih jugoslovanskih razstav v tujini občutno povečalo. Na tujem so začeli intenzivneje predstavljati tudi starejše slovensko slikarstvo (po letu 1979), ko je dunajski Belvedere gostil razstavo »Slovensko slikarstvo od romantike do impresionizma,,. Ta razstava je potovala še v Berlin (NDR), Prago in Bratislavo, dalje v Budimpešto, v Lizbono in Porto na Portugalskem, v Madrid in Barcelono v Španiji ter v Milan. Vse to v pripravi Narodne galerije, ki napoveduje še potujočo razstavo najlepših dosežkov slovenske gotske plastike. Prikazana bo v Veliki Britaniji, Avstriji in v ČSSR. Razstava Franceta Kavčiča pa bo potovala v NDR (v zameno za sedanjo Diirerjevo razstavo v NG). V letu 1982 bo razstava «Slovensko slikarstvo od romantike do impresionizma* predstavljena še v ZR Nemčiji in na Nizozemskem. V zadnjih štirih letih je bila na področju mednarodnega sodelovanja zelo aktivna tudi Moderna galerija, ki je pripravila več samostojnih razstav sodobne slovenske umetnosti. Najboljše dosežke jugoslovanskih grafičnih ustvarjalcev je predstavila v Šri Lanki, Bangladešu. Indiji, Iranu, Iraku, Siriji, na Cipru ter v Kolumbiji in Venezueli. V času »Dnevov kulture jugoslovanskih narodov in narodnosti* v ZDA (Pittsburgh) je Moderna galerija pripravila potujočo razstavo jugoslovanske grafike po državah ZDA. Bila je tudi nosilka jugoslovanskega koncepta na bienalu v Sao Paulu, Benetkah in Aleksandriji. MG je pripravila tudi razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti za Dortmund (1978), naslednje leto za Romunijo ter dalje za potujočo razstavo v Belgiji, Luksemburgu, ZR Nemčiji, Italiji, Grčiji in Novi Zelandiji. kiparji se udeležili razstave sodobnega jugoslovanskega kiparstva na .Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji (1978), bienalov male plastike v Budimpešti (1976, 1978 in 1981) ter potujoče razstave jugoslovanske keramike, tapiserije in okrasnega stekla v ČSSR, NDR in na Madžarskem. Moderna galerija je lani pripravila razstavo »Sodobna jugoslovanska umetnost* v Norwichu, Londonu in Manchestru v Veliki Britaniji, v Dublinu in Kilkennyju na Irskem, v Haarlemu na Nizozemskem, pred tem so jo prikazali leta 1978 v Madridu in Barceloni ter leta 1979 na Portugalskem (Lizbona, Evori, Porto). MG je lani predstavila dosežke jugoslovanske grafike v nekaterih glavnih mestih vzhodne obale ZDA: Philadelphia, Baltimore, Atlantic City, Atlanta in Boston. Potujočo razstavo sodobne jugoslovanske grafike je pripravila tu- di za Afriko: Madagaskar, Tanzanija, Zambija, Angola, Zaire, Kenija, Kongo, Senegal, Gvineja, Mali in Slonokoščena obala, Tu naj bi zlasti spodbudili nastanek grafičnega ustvarjanja in širšega zanimanja za likovno umetnost, kot tudi pridobili sodelavce za ljubljanski mednarodni grafični bienale ter druge jugoslovanske likovne manifestacije. MG je pripravila tudi razstavo sodobne jugoslovanske grafike za galerijo v Teramu v Italiji ter razstavo mladih jugoslovanskih u-metnikov — ob 34. bienalu mladih v Benetkah, V okviru neposrednega dogovora z londonsko Tate Gal!ery pa je letos pripravila potujočo razstavo jugoslovanske gra fike v Londonu in drugih britanskih mestih. Razstav v drugi organizaciji je bilo tudi zelo veliko. Slovenski likovniki so se s svojimi deli predstavili tudi na bienalih v Benetkah, Sao Paolu, Aleksandriji, na grafičnih bienalih v Kra-kowu, Condč-sur-Escout-Bou-Se-coures, Baden Badnu, na razstavah v Budimpešti, New Delhiju, Bukarešti, Sofiji in drugod. Tuje razstave prihajajo v Jugoslavijo v okviru recipročnosti in neposrednih dogovorov ter meddržavnih programov. V okviru slednjih je Narodna galerija v Ljubljani sprejela razstave: Češka in slovaška umetnost med o-bema vojnama (1978), Nizozemska XVn. stoletja v očeh svojih umetnikov in Barvna grafika NDR (1979), Češka gotska umetnost in Madžarska secesija (1980) in Dunajski bidermajer ter Diirerjeva grafika (1981). Moderna galerija je na temelju konvencije o prosvetnem in kulturnem sodelovanju s tujino sprejela v goste razstave: Oskarja Kokoschke in Pomembna imena sodobne španske umetnosti ter A-merika danes (1979), Carlo Carra in Venezuelska grafika (1981). Narodni muzej je sprejel razstave Galska umetnost (1977), Kultura Venetov (1980), Babilonska, asirska in mezopotamska umetnost (1980). Arhitekturni muzej je sprejel razstave: Nove tendence v stanovanjski izgradnji v Veliki Britaniji (1978), Švedski design (1979), Švicarska fotografija od 1840 do danes, britanska razstava fotografij Osebni pogledi (1981). Etnografski muzej Slovenije je v Goričanah predstavil značilnosti kultur Tunizije, Indij® * 1 T-■-L-Peru a, Egipta. Indcfl ke, KennsT Tanzanije. ’ iVled rgž-stavami omenimo BnjažJŽfeSESfi-ture Zahodne Afrike, Indiskih ženskih oblačil in nakita, Umetnosti Aztekov iz Mehike, Umetnost nost plemena Maccnde iz Tanzanije, Kitajske vezenine ter razstava novejše afriške literature. V letošnjem letu so predstavili zelo zanimive razstave El Dcrada iz Kolumbije, avstralskih »abori-genov*, Tangate iz Nove Zelandije, Mehiške ljudske umetnosti in Sirijske umetnosti. Muzej ljudske revolucije Slovenije je lani pripravil razstavo Lenin v delih sovjetskih grafikov. V pripravi razstav za mednarodno sodelovanje so najaktivnejše ljubljanske galerije in muzeji, zanimanje za sprejem tuijh razstav pa kažejo v zadnjem času tudi v Slovenj Gradcu. Mariboru, Ajdovščini, Murski Soboti in Kopru. MARIJAN ZLOBEC fiHtiiMiiiMmHiMiiiiiiiumiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiimiumtiiiiiuimttniiimuitiiiiiiiiiiHiimiiMiiiitiiiiiitHmn Iz umetnostnih galerij DELA KAMILE VOLČANŠEK V KOSOVELOVI KNJIŽNICI Te dni je v sežanski knjižnici na ogled retrospektivna razstava mlade slovenske slikarske Kamile Volčanšek. Volčanškova je ena redkih slikark, ki se je takoj po končani akademiji za likovno umetnost začela posvečati ilustratorskemu u-stvarjanju. Ljubitelje mladinske literature je opozorila nase leta 1977, ko je izšla knjiga z naslovom Sreča neumne žene v zbirki Čebelica. Dasiravno so ilustracije, razen naslovnice v tej knjigi črnobele in je knjiga majhnega formata, je ilustratorka znala izraziti svojo veliko moč fantazije in iluslratorskega znanja. Tako je knjigo bogato opremila in s tem opozorila, da dobivamo v slovenski knjižni prostor slikarko, ki prinaša novo svežino in kvaliteto v ilu-stratorski svet mladinske literature. Slikarka ni zatajila, kajti že naslednje leto je razkošno opremila zbirko pravljic, ki jih je napisal Pavle Rožnik z ■naslovom Zlato mesto. Tu se srečamo z natančnostjo, hudomušnostjo in igrivostjo likovne opreme Kamile Volčanšek. V zadnjih letih so v njeni opremi izšle še knjige Mojškra Mara, O-geljček, Fižolček in Slamica (zbirka velika slikanica), kjer velja še pripomniti, da se je kamila dokončno znebila vseh znanih vplivov in se predstavila kot izrazito svojevrstna ilustratorka v svetu otroškega fantazijskega sveta. Te ilustracije so razen ene, ki je v knjižnici, trenutno na razstavi v Bratislavi. Mlajši bralci, kot tudi prijatelji mladinske knjige niso prezrli njenih ilustracij v povestici Iva Zor- mana Rada bi bila velika, pa knjige Kralj Drozgobrad, pa antologije otroške poezije z naslovom Sončnica na rami. Pred kratkim pa je Mladinska knjiga ponudila knjigo iz vrst Andersenovih pravljic Cesarjev slavec, ki jo je izjemno obogatila s svojo likovno opremo Kamila Volčanšek. Ob otvoritvi razstave so v knjižnici to knjigo tudi prodajali in je seveda v hipu pošla, kajti vsi so želeli slikarkin podpis. Po vsem tem, kar je bilo naštetega, ni čudno, da so se v Kosovelovi knjižnici, kjer posebej skrbijo za vzgojo mladih bralcev, odločili za razstavo mlade slikarke. V dveh prostorih knjižnice je na snežnobelih panojih razstavljenih 65 živopisanih ilustracij iz naštetih knjig. Črno bele kot barvne ilustracije dokazujejo, da je ilustracija posebna zvrst likovne u-metnosti, ki zahteva posebnega u-stvarjalca. Ob Kamilinih slikah ne zmanjka občudovalcev, tako odraslih kot otrok, ki jih Volčanško-va vabi v svoj likovni svet, buri otroško domišlijo. da se najmlajši ob slikah ustavljajo, se z njimi pogovarjajo in si izmišljajo nove zgodbe. Vse to je dokaz, da je Volčan-škova ena izmed rodu najmlajših slovenskih likovnikov, ki zvesto nadaljujejo tradicijo vseh tistih u-stvarjalcev, ki so prispevali k lepi knjižni opremi in kvalitetni ilustraciji slovenske knjige tudi v preteklosti. Naj povemo, da so ilustracije tudi naprodaj. Razstava pa bo v knjižnici na ogled do 7. decembra. A. N. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Intervju z znanostjo 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 La caduta delle aquile - 2. del TV filma 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Kako naj jih ustavimo? 15.00 Pridobitve, ki jih je treba upoštevati 15.30 Capitan Futuro 16.00 Preživeli, 22. nadaljevanje 16.30 Veliki lov - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Neposredni prenos s tvojo anteno 17.10 Tom story, risanka 17.30 Pisma, aktualnosti, predstave Pustolovske poti, 2. del 18.10 Glasba, glasba 18.30 Programi pristopanja. 18.50 Happy circus 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Politična tribuna 21.35 Življenje na Zemlji Zadnjič smo se v okviru te oddaje srečali z nekaterimi sesalci, ki so se razvili, kot zatrjuje znanost, iz prvotnih bitij «morskega značaja*. Seveda je to bilo pred stotinami milijonov let. Danes se bomo srečali že z visoko razvitimi sesalci, med katerimi je nekaj takih, ki presenečajo tudi poznavalca. V mislih imamo na primer krta. Te vrste živali imajo izredno razvite prve okončine, torej prvi par nog, s katerimi rijejo pod zemljo in, si iščejo hrane. Nadalje si bomo danes ogledali tudi netopirje, ki med nočnim poletom oddajajo neslišne zvoke, ki jim služijo za orientacijo pri nočnem lovu. 22.25 Mister fantasy 23.10 Dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenska slika 23.30 Medicina 81 Drugi kanal 12.30 Opoldanski spored 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Darwinove sanje 14.00 Popoldanski spored 14.10 Življenje Leonarda da Vin-cija, 7. nadaljevanje 15 25 Pišimo s slikami 16.00 Program za mladino Gianni in Pinotto - TV film Tom in Jerry, risanke 16.55 McMillan in soproga - TV film 17.45 Dnevnik 2 - Flash 17.50 Dnevnik 2 - Šport - Iz Parlamenta 18.05 Danes: Srečanje s filmom Znani ameriški filmski re- irbskegžLporekla Peter —*- jj. ^ .mr 8MU8B 'IIT Stara 'Amerika, je zasuvel tudi’ EbTfilmski kritik s svojim esejem o Johnu Ferdu. Nocoj pride na spored njegov 10 let star film, ki je pri nas znan pod naslovom «L’ultimo spettaco-lo». V njem igrata glavni vlogi Ben Johnson in Clo-ris Leachman, ki sta bila za ti svoji vlogi nagrajena z Oscarjem. 18.50 Inšpektor Derrick - TV film Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.40 Zadnja predstavitev - film Igrajo: Timothy Bottoms, Jeff Bridges, Ben Jonson 22.30 Filmske novosti .srbskega porekla Pet vcijavll s 'ftimoma Rep 22.35 L’usignolo delTimperatore: Nasvidenje v letu 2011 23.25 Dnevnik 2 - Zadnje vesti vmes v evroviziji iz Barcelone: Tenis: Evropa - ZDA Tretji kanal 17.05 Cirkus se začne na konju 18.30 L’opera dei pupi 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 2 - Deželni programi vmes: Poezija in glasba 20.05 Ženske in poklic 20.40 Torkov koncert Beneški bienale 1981 21.25 Glaiano: Nagrada in zakaj? 22.05 Delta: Monografije 22.50 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljub!jana 16.50 POROČILA 16.55 Potovanje škrata Spančku-lina 17.05 Drugo srečanje tamburaških skupin Slovenije Oktobra letes so se že dru gič zapored v vasi Cirkovce pri Ptuju srečali tamburaši iz vse Slovenije. V republiški zvezi kulturnih organi zarij je evidentiranih okoli 60 tamburaških ansamblov in skupin, vendar se je za srečanje prijavilo le 24, posebna izbirna komisija pa je dovolila nastop le dvanajstim. To srečanje je sodilo v okvir priprav na u-stanovitgv Združenja tambu raških skupin Slovenije, ki naj bi organizacijsko in programsko združilo vse, ki se ukvarjajo s tamburaško glasbo. Ob zvokih tamburic se bomo v polurni reportaži pomenili tudi o tem združenju, ki prav sedaj prireja seminar za vodje tam buraških ansamblov. 17.35 Pisani svet: Nezaslišani vi-dez stvari 17.65 Mile Klopčič: Mati, drama 19.10 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Aktualno 21.05 N. Companeez: Ženske z 0-balea, nadaljevanka 22.35 Za lahko noč: Don Kihot, balet 22.40 POROČILA Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja 16.00 Narodna glasba 16.30 Kinonotes: Eno življenje za svobodo 17.00 Rezervirano za najmlajše Dokumentarna oddaja 17.30 Serijski film 18.00 Ponovitev filma 19.30 Obzorja 20.00 Risanke 2015 Stičišče - Dve minuti 20.30 Dol. s televizijo, film Igrajo; Jean Poiret, Jean -T%Wier 22 00 Dnevnik danes 22.10 Vrnitev odpisanih, nadalj. Dnevnik danes Zagreb 14.04 Portreti: Dušan Džamonja 15.05 Kako nas drugi vidijo, dok. 16.45 Otroška oddaja 17.15 Hajduk, film 18.45 Zeleni kabaret, nar. glasba 21.00 Transsibirski ekspres, film ŠVICA 18 50 Vesti od doma - TV film 19.23 Foiklora 20.40 Vesti s sveta 21.55 Revija znanosti in tehnike 22.45 Športni torek TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pis-; mo, Beležka, vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Javni nastopi gojencev šole Glasbene matice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Slovenci v miljskem okolišu (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: moški polifonski zbor iz Rude; 18.00 Aleksander Marodič: «Zgodbe ob meji*, KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.40 Kinospored; 8.00 Iz našega življenja: 13.00 Naj java sporeda; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.35 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Ditka Haberl; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 15 minut s skupino Pussycat; 17.00 Za vsakogar nekaj. KOPER (Slovenski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.30 Muratti mušic; 9.15 Knjiga na radiu; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.32 Odmor, horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.00 Glasila po željah; 14.30 Lestvica popularnih povek; 15.00 Kantavtorji; 15.45 Novalis; 16.00 Glasovi naših dni; 16.15 Plošče; 16.30 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.30 Poje ansambel Rainbovv Teaa; 17.45 Radijski oder; 18.05 Juke bpx; 18.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio anch’io 81; 11.10 Vrnem se takoj; 11.42 La signora di Monza, 17. nadalj.; 12.03 Ul. Asiago Ten- da; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.28 Giuseppe, Giuseppe; 15 03* ErrepiunO; 16.00 II Paginone, zvočna revija; 17.30 Operni tednik; 18.05 Zvočna kombinacija: 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Tragedije in farse: II gorgo delle Bermude; 20.45 Srečanje s ...;'21.03 Folklorna glasba; 21.30 Kronika nekega umora; 22.C0 Dva na odru; 22.30 Avtoradio flash: 22.35 Pogovori se; 23.03 Iz parlamenta, Telefonski poziv. RADIO 2 6 30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Po ročila; 6 06 - 8.00 Dnevi: 8.45 Da našnji spored; 9.00 Zaročenca, A Manzonija; 9.32 in 10.13 Radio 2 ■ 3131; 11.32 Vzgojna oddaja; 11.56 Tisoč popevk; 12.10 in 14.00 De želni programi; 12.48 Kaj je lju bosumnost; 13.41 Sound-Track glasba in kino; 15 00 in 15.42 Ra dio 2 - 3131: 16.32 Šestdeset mi nut; 17.32 Eneida; ob koncu: Čas glasbe; 18.45 Sončni krog; 19.50 Mass-music; 22 00 in 22.50 Mesto ponoči: Milan; 22 20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6 00, 6 30, 8.00, 9.00, 10 00, 11.00. 12 00, 14.00, 19.00 Poročila: 6.10 Prometne informacije: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Iz naših sporedov; 8 08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...: 11.05 Z našimi opernimi umetniki: 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali: 12.30 Kmeti iški nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam .. .; 14.05 V korak z mladimi; .15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri!: 16 00 Vrtiljak; 18.00 Sotočje; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji; 0.05 Nočni program. PORT ŠPORT ŠPORT« MISLI PROF. ALDA RUPLA NA TELOVADNI AKADEMIJI V OKVIRU PRIREDITEV OB ODPRTJU KULTURNEGA DOMA V GORICI «Pomen telesne kulture pri ustvarjanju humanega vzdušja ki bo bogatilo posameznike in skupnosti na Goriškem» Telovadnica Kulturnega doma v Gorici je bila v nedeljo zjutraj pretesna, da bi sprejela vse tiste, ki so prišli na telovadno akademijo, v okviru manifestacij ob tridnevnem odprtju Kulturnega doma. Prišli so predstavniki oblasti, šolskega sveta ter še posebno športnih organizacij tako iz dežele kot iz Slovenije. Veliko pa je bilo naših ljudi, z mesta in okolice, s Krasa in z Brd, iz Trsta in Nove Gorice. Prišli so vsi, ki jim je telesna kultura pri srcu in ki v njej vidijo izpopolnitev in plemenitev one kulture, ki bo izraz v sosednih prostorih telovadnice, kulturni dvorani in drugih prostorih namenjenim kulturnemu izražanju. Zato tudi ni slučaj, da je Kulturni dom tako strukturiran, da so športni prostori ter oni namenjeni gledališču, glasbi, umetnosti, filmu in vsem ostalim umetniškim prvinam tako povezani in prepletam med seboj, da tvorijo eno celoto. Te so bile sicer tudi uvodne misli govornika na nedeljski akademiji, prof. Alda Rupla, tajnika Teritorialnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze za Goriško, ki je takole dejal: cOtvarjamo gledališko dvorano za potrebe besedne umetnosti, dramsko ustvarjalnost, glasbeno poustvarjanje in za gledanje dosežkov filmske izraznosti; otvarjamo pomožno dvorano za predavateljsko dejavnost, za Itadrov-sko usposabljanje najrazličnejših profilov, za družabnost otrok, mladostnikov in odraslih, za nastope amaterskih skupin; otvarjamo razstavni prostor za likovne stvaritve in tudi manj zahtevne natečaje. Tehnična opremljenost vseh teh prostorov nam bo dovoljevala, da v zadovoljivi meri izbrišemo jezikovne pregrade, tako da se bo iz teh prostorov ob potrebnih prilikah slišala tudi naša zahteva po enakopravnosti, naša želja po spoznavanju in sodelovanju, naša misel o ljudeh m o družbi, v kateri živimo.» tUradno otvarjamo tudi telesno-kulturno središče s telovadnico, trim kabinetom, klubskim prostorom, u-radom in sanitarijami. Znano je, da uporabljamo te prostore že tretjo sezono za vadbene potrebe nekaterih društev, ki so v prejšnjih letih bila prisiljena prav zaradi pomanjkanja primernih struktur tavati in se prevažati po različnih koncih me-sta z veliko obremenitvijo trenerjev, staršev, prirediteljev in odbornikov društev. Zgradba, v kateri se nahajamo, bo v veliki meri — čeprav ne popolnoma — zadostila potrebam slovenskih mestnih društev, ki se bavijo s telesno kulturo, saj je bilo tudi doslej v njej prostora- za 'odbojko, košarko, namizni tenis, judo, splošno telesno vzgojo, gimnastiko na orodju, ritmično gimndstiko, re kreacijsko telovadbo in lokostrelstvo. Tudi ob večjem povpraševa nju nam tehnične rešitve in primerna porazdelitev orodja dovoljujejo podvojiti zasedbo telovadnice. V njej bomo uresničevali — in doslej smo to že delali — domišljeno in sprejeto načelo, da mora sleherni imeti možnost telesne vadbe, telesnega izražanja. Prav zato je v lem središču prisotna tako telesna vzgoja kot tekmovalne panoge, vadba za potrebe zdravja kot rekreacija. Če lahko rečemo, da so bili v tem času prostori stalno zasedeni v popoldanskih in večernih urah. lahko tudi povemo, da so se prostorov posluževali tako otroci iz vrtca kot naraščajniki, tako mladinci in mladinke kot odrasli različnih stopenj življenjske krivulje. Ob upoštevanju dejstva, da ni bila telovadnica doslej uporabljiva za redna prvenstva, večje turnirje in tekmovanja, nas število 1200 prisotnosti poprečno m mesec navdaja s prepriča njem, da bomo to številko v bodoče krepko povečali.» «V športnem delu zgradbe smo v tem času uporabe uresničevali splošno zamisel, ki bo veljala za ves Kulturni dom: tu so že bile finalne tekme Mladinskih iger, bili so in so v teku tečaji pedagoških delavcev večinskega naroda, v jutranjih u-rah bodo gostovale šole z rednim poukom telesne vzgoje. Ob razpoložljivem času je torej zgradba na razpolago tudi zunanjim uporabnikom.» «In ker omenjam naše goste pri vsakdanjem delu, naj izrazim dobrodošlico tudi vam, današnjim o-biskovalcem, ki ste si prišli ogledat napovedano akademijo. Tisti, ki so akademijo pripravili, tisti, ki v teh prostorih vadimo in tekmujemo, mm želimo, da bi se med nami do bro počutili, da bi od ogleda, ki bo sledil akademiji, odnesli najboljše vtise in da bi se k nam tudi vračali. Nedvomno je današnja manifestacija toliko bolj svečana zaradi prisotnosti izvoljenih predstavnikov krajevnih oblasti, predstavnikov šolstva in šolnikov, predstavnikov Italijanskega olimpijskega komiteja (CONI), predstavnikov Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, predstavnikov iz Slovenije tako iz Nove Gorice kot iz Ljubljane, zastopnikov slovenskih in italijanskih športnih društev in združenj ter staršev nastopajočih, telesnokultur-nih delavcev in drugih obiskovalcev. Vse vas vabim, da ob otvoritvenih svečanostih teh dni za trenutek pomislite na prehojeno pot na področju telesne kulture, na pot, ki nas je privedla do današnjih možnosti in zmožnosti in ki nas poučuje o možnem razvoju. Prav je, da pomislimo na prve zavestne korake, storjene v Gorici v prejšnjem stoletju na področju telovadbe, na mogočne kolesarske in telovadne prireditve, na lik Edvarda Rusjana, na razmah tekmovalnega športa v prvem desetletju po prvi svetovni vojni, na planinstvo med obema vojnama, na masovnost po drugi svetovni vojni in na praznične nastope m prvomajskih in ljudskih taborih; z zadovoljstvom pomislimo na povečanje števila društev in panog pred dvema desetletjema, na športne igre in memoriale, na ustanovitev Združenja in m prisotnost slovenskih moštev v raznih prvenstvih ter na prodiranje spoznanja, da je telesna kultura potrebna vsem in ne le mladini. Prav pa je tudi, da pomislimo na dejstvo, da smo morali v samih sto letih štirikrat začeti popolnoma na novo. Prav je. da zabeležimo in upoštevamo tudi izkušnje tistih someščanov, s katerimi živimo vsakodnevno v stalnem stiku; ob istočasnem vzajemnem delu in upoštevanju objektivnih potreb bomo obogatili telesno kulturo tega mesta in širšega območja, z dodat- Skupina goriških in ;števe^an^lr^^W je-. -nastopila na te- Govornik Aldo Rupel kom odprte meje in pretakanja mišljenj pa bomo vplivali, da bo tudi telesna kultura poleg ostalih postavk ustvarjala tako humano vzdušje, ki bo bogatilo posameznike in skuprn-sti. Objekt, ki ga danes otvarjamo, naj služi tudi temu namenu». Po italijanskem prevodu, ki ga je prebrala Ksenija Križmančič-Klanj-šček, je Marko Vogrič prebral poročilo o poteku gradnje Kulturnega doma. Ob zvokih koračnic godbe na pihala iz Doberdoba se je telovadna akademija pričela z mimohodom in predstavitvijo nastopajočih skupin, ki so s prikazanim programom popolnoma prevzeli prisotne, ki so jim z večkratnimi aplavzi izkazali pohvalo. Kot prvi so se v telovadnico predstavili otroci iz Gorice in števerja-na, ki so pod vodstvom svojih vaditeljic pokazali, kako telovadijo. Mlade deklice se večkrat rade pogledajo pred ogledalo in se ponašajo v vrhunske balerine. Take mladenke so v Gorici zbrali v skupino pripravnic za sekcijo športne ritmične gimnastike. S pisanimi balončki so pokazale, kaj se učijo med vadbeno uro. Spored so nadaljevali člani gimnastične sekcije ŠD Dom iz Gorice, ki so skakali po kanvasu. Istočasno pa so deklice ŠD Dom ter TD Partizan iz Nove Gorice preskakovale švedsko skrinjo. Ob ponovnih zvokih doberdobske godbe na pihala so se občinstvu predstavile učenke osnovne šole Milojka Štrukelj iz Nove Gorice v ritmični sestavi z žogami. Sicer so športne panoge s žogo najbolj priljubljene. Zato so prireditelji vključili v spored krajšo košarkarsko tekmo med članskima ekipama Doma in Kontovela, ki naj bi ponazarjala, da v naših društvih gojimo tudi moštvene igre z žogo. Športna ritmična gimnastika je nova olimpijska panoga, domena -%n' deklet tiini ‘jjfnti-. s' počasi utira pot med ostale moške športne panoge. Prikaz take gimnastike je do-vršep^-jpriksiiala Dominika Kacin, članica društva Partizan - ‘Narodni dom iz Ljubljane. Svoj prispevek k nedeljski akademiji je dala tudi Gimnastična zveza iz Ljubljane, ki je poslal reprezentanco deklet. Na vrsti so bile ponovno domačinke, in sicer štiri dekleta, ki se z ritmiko bavijo le rekreacijsko. Leta so prikazala kratko sestavo s kartonskimi krožniki. Za njimi pa je v sestavi športne ritmične gimnastike z obročem nastopila Adele Lakote iz ljubljanskega Partizana-Narodnega doma. Gostje Gimnastične zveze iz Ljubljane so svoj program nadaljevale z vajami na gredi. Z ritmično gimnastiko se sicer ukvarjajo tudi pri ŠD Dom. Tako je skupina deklet izvedla vajo s trakovi, ki jo je za to priložnost sestavila njihova vaditeljica Mija češčut. Soustvarjalke nedeljskega sporeda, dekleta Partizana - Narodnega doma iz Ljubljane so se goriškemu občinstvu poslovile z ritmično sestavo brez orodja z naslovom «Marionete>. Ker je telesna kultura širok pojem, ni bilo slučajno, 'da so na akademiji nastopili tudi člani, Folklorne skupine Travnik iz Gorice, ki so zaplesali «goriško šagro». Spored je nato sklenila doberdobska eodba na pihala. pav^ Pogled na natrpano stopnišče telovadnice ob nedeljski akademiji ................................................................................................................................. KOŠARKA V PRVENSTVU C-1 LIGE Drugi poraz Jadranove peterke Naši košarkarji so v nedeljo izgubili v San Bonifaciu proti Pacheri - Boris Vitez (31 točk) najboljši iadranov strelec Pachera - Jadran 83:73 (38:38) JADRAN: Adrijan Sošič, Žerjal 2, Udovič, Klavdij Starc 4 (0:3), Valter Sosič 6 (2:4), Kraus, Ivo Starc, Vitez 31 (3:3), Ban 24 (6:6), Daneu 6 točk. V 6. kolu prvenstva C-1 lige so jadranovci v nedeljo v San Bonifaciu zasluženo izgubili. Za Jadranovo peterko je to drugi prvenstveni poraz. Razlogov za ia poraz je več. Predvsem so tokrat odpovedali zunanji igralci pri metu na koš (5:23). Več protinapadov se je izjalovilo zaradi slabih podaj. Poleg tega na klopi ni bilo trenerja Splichala. Z& Jadranov poraz pa je seveda in je tako zaradi boljše razlike V golih prav v zadnjem kolu prehitela reprezentanco Walesa. Za ČSSR je bil v nedeljo uspešen Vojaček, za SZ pa Blohin. KONČNA LESTVICA SKUPINE 3 SZ 8 6 2 0 20:2 14 ČSSR 8 4 2 2 15:6 10 IVales 8 4 2 2 12:7 10 Islandija 8 2 2 4 10:21 6 Turčija 8 0 0 8 1:22 0 Na SP sta se uvrstili SZ in ČSSR. Kamerun prvič na SP YAUNDE — Z zmago nad Maro- kom (2:1) si je Kamerun zagotovil pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu v Španiji. Kamerun bo tako prvič sodeloval na svetovnem prvenstvu. ODBOJKA in naši fantje so bili enakovredni domačinom tudi do desete minute drugega dela igre. Odtlej pa so igrali nepovezano, bili so netočni pri metu ter podajah in tako je bil poraz neizbežen. Od posameznikov je bil Marko Ban odličen, soigralci pa so mu verjetno podajali premalo uporabnih* žog, najboljši strelec pa je bil Boris Vitez, ki je dosegel kar 31 točk. Zadovoljila pa sta tudi Daneu ir. Valter Sosič. V prihodnjem koli: bodo jadranovci igrali doma proti Interspar ju. V tem srečanju si naši košarkarji favoriti. Niko L . IZIDI 6. KOLA Fiamrna - Cknej^*, C Sitip - Fornaciari Interspar - 11 Mobile , 7, ... *%r r+- «•—. Autopiu - Vigor j Pachera - Jadran Vicenza - Lido LESTVICA Etornaciari Reggio Emilia 12; Autopiu Padova 10; Jadran Trst in Pachera San Bonifacio 8: Fiamrna Bočen in Canella San Dona 6; Sitip Bergamo, Vigor Treviso, R Mobile Codroipo, Interspar Sarmeola in Pal-lacanestro Vicenza 4; Lido Benetke 2 točki. PRIHODNJE KOLO (5.12.) Jadran - Interspar (ob 18. uri v tržaški športni palači); II Mobile Pachera; Fornaciari - Autopiu; Lido - Fiamrna; 6.12.: Canella - Vigor; Vicenza - Sitip. 93:84 66:71 83:75 83:77 83:73 81:58 Druga italijanska liga IZIDI 12. KOLA Brescia - Cavese 0:0 Foggia - Cremonese 1:0 Lecce - Pistoiese' 3:0 Palermo - Varese 2:0 Pescara - Bari 2:0 Piša - Sampdoria 1:2 Reggiana - Lazio 1:1 Rimini - Perugia 2:1 Sambenedettese - Catania 0:0 Spal - Verona 0:0 Sampdoria 14; Piša, Lazio, Lecce, Ca vese 13: Palermo, Sambenedet-tese, Perugia, Rimini Pistoiese 12; Reggiana, Spal, Foggia 11; Bari, Brescia, Cremonese 9; Pescara 8. RUGBY Italija — ZRN 23:0 Po tej prepričljivi zmagi si je italijanska reprezentanca zagotovila mesto med najboljšimi ekipami v tekmovanju za evropski pokal. V prihodnje pa se bo morala srečati še s Francijo in Romunijo, ki sta veliko boljša nasprotnika. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo danes, 1. decembra ob 20.30 na Padričah seja odbojkar-, ske komisije. -4 KOŠARKA PRVENSTVO A l LIGE Kičanovič (29 točk) odličen v Bologni V 13. kolu košarkaškega prvenstva A-l lige je bila v središču pozornosti tekma Sinudyne - Scavolini. Scavolini je slavil s 97:88. Največ zaslug za zmago ekipe iz Pesara je tudi tokrat imel Kičanovič. ki je dosegel 29 košev in bil daleč najboljši na igrišču. IZIDI 13. KOLA Sinudyne - Scavolini 88:97 Cagiva - Latte Sole 86:73 Billy - Benetton 73:72 Recoaro - Squibb 68:78 Jesus - Fabia 88:83 Berloni - Bartolini 95:87 Bancoroma - Carrera LESTVICA 88:116 Squibb Cantu, Berloni Torino, Scavolini Pesaro 20: Sinudyne Bologna 16; Fabia Rieti, Recoaro Forli 14; Carrera Benetke, Benetton Treviso-: BiUy Milano. Latte Sole Bologna 12; Bancaroma 10; Jesus Mestre, Bar-tolini Brindisi 8. ’ PRIHODNJE KOLO (6. 12.) "(m' ciiiM-or <*• h.sltobjin pSartpliniSfluibb: Fabia - BiRy;-_ Berloni - Carrera; Scavolini - Ban—s eoronsa:. Jesus - Sinudyne; Cagiva -Recoaro; Sole - Benetton. fiiiiiiiitiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimimiiiiiiiiiMHiimi NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA TRIESTINILE TOČKA Osvojila jo je doma proti Trevisu Santalu Iz Parme italijanski pokal BATTIPAGLIA — Po zmagi nad šesterko Panini iz Modene je Santal iz Parme prvič postal italijanski pokalni prvak. Samo srečanje je bilo izredno izenačeno, saj so Lanfranco in tovariši zmagali po petih setih igre. ..........................................................................i,1iniiiiiiiiiiiii.iiniiininiiitd«iiramiiiiiiiiiiitiiniiiMiiimni(i«iiHii.n« LESTVICA Varese 16; Verona Catania 15; Triestina — Treviso 1:1 (0:1) TRIESTINA- Barlolini. Costantini (23’ Doto), Schiraldi, Leonardiizzi, Mascheroni, Marozzi, De Falco. Mitri (85' Štrukelj), Dreolini, Zanlni, Ascagni. TREVISO: Vialim- Dozzi,' Gatto, Lenzini, Nuii, Di Carlo (78’ Mosco-ni), Conforto Scarpa, Pietropaolo (73’ Tollio), Sassanelli, Niero. SODNIK: Lorenzetti iz Macerate STRELCA: v 32’ Lenzini, v 67’ A-scagni Triestina je v nedeljo remizirala s Trevisom in tako ponovno izgubila priložnost, da bi se obdržala na zgornjem delu lestvice. Takoj je treba reči, da bi Triestina v nedeljo nedvomno zaslužila zmago, toda, košarka V PRVENSTVU A-2 LIGE Sun Benedetto in OECE praznih rok Goričani tesno izgubili v Brescii, Tržačani po podaljšku v Livornu Cidneo - San Benedetto 67:66 (41:29) SAN BENEDETTO GORICA: Va-lentinsig. Ardessi 22, Mayfield 18, Paleari 6, Jones 10, Biaggi 6, Pie-ric 2, Sfiligoi 2, Turel in Delli Santi. Na gostovanju v Bresčii je gori-ška peterka San Benedetto doživela minimalen poraz. Samo 8 sekund pred koncem pa je imel Jones enkratno priložnost, da povede svojo ekipo v vodstvo ali pa da vsaj izenači. z dvema prostima metoma. Žal. pa je kar dvakrat zapored zgrešil in tako sta točki ostali doma. Zmaga domačinov pa je zaslužena, čeprav bi bil lahko končni izid tudi drugačen. Libertas Livorno - OECE 100:89 (42:42, 83:83) OECE: Robinson 12, Bertolotti 35. Abromaitis 5, Ritossa 17, Scolini, Valenti 12, Tonut 6, Floridan 2, Me-neghel, Čuk. Že drugič zapored se tržaški OECE vrača iz Livorna poražen po enem podaljšku: kot v prejšnji tekmi z Rapidentom je bilo namreč potreb nih dodatnih pet minut za določitev zmagovalca. Tekma z Libertasom pa je bila v primerjavi s prejšnjo na višji tehnični ravni in tudi bolj napeta. Ekipi sta se skozi vso tekmo menjavali v vodstvu in večkrat nadoknadili že večje zaostanke. Proti kancu regularnega časa pa sta morala z igrišča zaradi petih osebnih napak Abromaitis in Robinson, kar je bilo za Lombardijevo ekipo v podaljšku usodno. Niti Ber tolotti in Ritossa, ki sta se dotlej še najbolj izkazala, nista bila kos razigranim Jeelaniju in tovarišem,, ki so brez večjih težav zmagali. IZIDI 13. KOLA Marko Tropic - Rapident 77:70 Cidneo - San Benedetto 67:66 Sapori - Latte Matese Lazio • Ilonky 90:89 64:58 Svveda - Sacramora 94:71 Libertas - OECE 100:89 Napoli ■ Stella Azzurra LESTVICA 53:65 Cidneo Brescia 24; Libertas Livorno in San Benedetto Gorica 20; Trapic Videm 16; Rapidcnt Livorno in OECE Trst 14; Sapori Siena. Ma teše Caserta in Honky Fabriano 12; Sacramora Rimini in Lazio Rim 10; Šveda Vigevano 8; Stella Azzurra Pim 6; Napoli 4. PRIHODNJE KOLO (6. 12.) Cidneo - OECE; Latte Matese • Rapideht: Lazio - Napoli; Livorno -Tropic; San Benedetto - Stella Azzurra; Sapori Siena - S veda; Sacramora - Honky. z ozirom nai dogajanje na igrišču, je lahko še zadovoljna, da ni izgubila. Treviso je dopotoval v Trst z jasnim namenom, da iztrži točko. Zato je ubral obrambno taktiko. Na i-grišče se je postavil z enim samim napadalcem, vsi ostali pa so imeli bolj nalogo onemogočiti običajno napadalno igro domačinov, kakor pa graditi svojo. V nogometu je mnogo primerov, kako je večkrat ta taktika nagrajena s pozitivnimi rezultati. To se je zgodilo tudi v nedeljo, ko je Treviso z edinim strelom v vrata dosegel zadetek z Lenzinijevim strelom z glavo. Kazalo je že, da bodo Tržačani doživeli nezaslužen poraz, ko je zelo požrtvovalni .Ascagni izenačil s silovitim prostim strelom. izidi 11. KOLA Alessandria - Padova 0:2 Empoli - Fano 0:0 Forli - Modena 2:3 Vicenza - Monza . , ‘2:4 Mantova - S. Angelo 2:1 Parma - Rhodense 1:2 Piacenza - Sanremese 1:0 Trento - Atalanta 1:0 Triestina - Treviso 1:1 LESTVICA Padova, Monza 17; Atalanta, Mo-dena 15; Vicenza 13; Trento 12; Triestina, Rhodense 11; Piacenza, Treviso, Mantova 10; Parma, Forli, A-lessandria, Fano 9; Sanremese, Em-poli 8; S. Angelo 3. Alessandria in S. Angelo imata tekmo manj. Izredne priložnosti športne opreme Ul. Brunner 10 TRST MAGAZZINO DELLO ŠPORT Ul. Brunner 10 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1. decembra 1981 SMUČANJE V SLALOMU V LIVIENU Prvi zmagi za Grosa in Frommelta V nedeljo odličen ekipni uspeh Italije ■ Križaj včeraj na LIVIGNO — V Livignu- je bilo včeraj in v, nedeljo mednarodno moško smučarsko FIS tekmovanje v slalomu, ki je potekalo na tehnično zelo zahtevni, vendar pa tildi na slabo zasneženi progi. Startalo je približno 140 tekmovalcev iz 19 držav, kljub tolikšnemu številu nastopajočih pa je bila prireditev razmeroma malo indikativna za ugotavljanje razmerja moči med posameznimi, smučarji pr.ed začetkom letošnjega svetovnega pokala. Manjkali so namreč mnogi odlični tekmovalci, kot Stenmark, Mahre in drugi, primerjava med enim in drugim nastopom pa je pokazala določeno stopnjo pripravljenosti le za nekatere posameznike. Med tistimi, ki so opozorili nase, sta bila npr. Frommelt'in Po-pangelov, medtem ko so Italijani zablesteli le v prvem dnevu, Jugoslovani pa so vozili uspešnejše le v drugem. Lestici obeh slalomov sta bila namreč taki: Nedelja 1- Gros (It.) 1’43”77 2. Tinazzi (It.) 1'44”07 3. De Chiesa (It.) 1’44”42 4. Frommelt (Liech.) 1’44”43 5. Popangelov (Bol.) 1'44”68 6. Aspoz (Švi.) 1’44”73 7. Stainer (Av.) 1’45”08 8. Fontain (Fr.) 1’45”10 9. Zurbriggen (švi.) 1’45”37 10. Zeman (ČSSR) 1’45”53 Izmed Jugoslovanov je bil 14. Strel, 15. Cerkovnik, 17. Križaj, o-stali pa so vozili precej slabše. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Ponedeljek Frommelt (Liech.) Križaj (Jug.) Popangelov (Bol.) Marksteiner (Av.) Kaiwa (Jap.) Edalini (It.) Fontaine (Fr.) 8. Giorgi (It.) 9. Zurbriggen (Švi.) 10. Kuralt (Jug.) 15 Cerkovnik (Jug.) Izmed Jugoslovanov je včeraj vozil dobro tudi Strel, ki je bil po prvi vožnji peti, vendar je v drugi padel. Ostali so bili izločeni ali pa niso nastopili. 1’39”26 1'39”49 1’39”90 1’40”31 1’40”59 1’40”62 1'40'’78 1’40”89 1’41”07 1’41”13 1'42”23 V VAL SENALESU Danes spet za FIS točke VAL SENALES — Na ledeniku Si-milaun nad Val Senalesom bo danes mednarodno smučarsko tekmovanje FIS v slalomu, jutri pa v veleslalomu. Tudi tu bo sodelovala vrsta odličnih smučarjev iz sovjetske, jugoslovanske, bolgarske, liechtensteinske, nemške, švicarske inl draB Kih reprezentanc, ne -boder jia sodelovali Italijani. Ker se bo tekmove^ nje odvijalo na višini nad' 3.000 metrov in vremenoslovci napovedujejo mraz pod 15 stopinj pod ničlo, je italijanska reprezentanca sklenila faje odpotovati naravnost v Val d'I-sere, kjer bo na sporedu prvo tekmovanje za letošnji svetovni pokal. Univerziada v Nevegalu BELLUNO — Na zasedanju mednarodne zveze za univerzitetni šport v Rimu so podelili organizacijo zimske univerziade 1985 Nevegalu. NOGOMET Za tekmo z Luksemburgom Sklic reprezentantov RIM — Za kvalifikacijsko nogometno tekmo svetovnega prvenstva 1982 v Španiji med Italijo in Luksemburgom, ki bo na sporedu v soboto, 5. decembra v Neaplju, so bili sklicani naslednji italijanski repre-*entanti: Cabrini (Juventus), Collovati (Mimo), Dossena (Torino), Galli (Fio-rimtina), Gentile (Juventus), Grajani (Fiorentina), Marangon (Roma), Marini (Inter), Maroechino (Juventus), Oriali (Inter), Pruzzo (Roma), Scirea (Juventus), Selvag-K> (Cagliari), Tardelli (Juventus), Vierchwood (Fiorentina), Zoff (Ju-vehtus). Slavje v Kamerunu YAOUNDE — Z zmago z 2:1 nad Marokom se je Kamerum uvrstil v finale svetovnega nogometnega prvenstva 1982 v Španiji. Predsednik Kamerupa, Ahmadou Ahidjo, je vče- Nadzoml odbor ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 4. decembra 1981, ob 16.30 v prvem ter ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ulica Ricreatorio 1, IZREDNI OBČNI ZBOR Edina točka dnevnega reda bo izvolitev predsednika ZSšDl. rajanji dan praznik, da raerunskih nogometašev. drugem mestu proglasil za ljudski bi počastil uspeh ka- Kuvajt — Kitajska 1:0 MANAMA — V okviru kvalifikacijskega tekmovanja za SP 1982 v Španiji je Kuvajt premagal Kitajsko z 1:0 (1:0). LESTVICA: Kitajska T; Kuvajt 6, Nova Zelandija 4 in Saudska Arabija 4 točke. Panatta izgubil BARCELONA — V prvem srečanju teniškega dvoboja med Evropo in Ameriko je Čehoslovak Ivan Lendl s 6:4, 5:7 iti 10:8 premagal Američana Vitasa Gerulaitisa. Za Lendla je to že 33. zaporedna zmaga. V drugem srečanju večera pa je Adriano Panatta izgubil proti Ge-neju Mayerju v dveh setih z izidom 6:4, 6:3. NOGOMET V NEDELJSKEM 11. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE V derbiju v Repnu kar 5 golov v Bregovi mreži Primorje vse bolj v formi - Bazoviška Zarja zgubila točko tik ob koncu srečanja Kras — Breg 5:1 (2:0) STRELCI: v 13. min. Dazzara (avtogol), v 35. min. Blažina, v 54. min. Cigui, v 72. min. Blažina, v 81. min. Ferfolja, v 83. min. Villalta. KRAS: Papandrea, D. Škabar, Guglia, Puntar, Sugan, Vascotto, 0-livo, Villalta, Ferfolja, Blažina, Lanza (v 83. min. L. Milič). BREG: Ghersinich, Mondo, Klun (v 54. min. Pavletič), Peroša, Ra-žem, Dazzara, Albertini, Pregare, Samec (v 83. min. Micor), Cigui in Strnad. SODNIK: D'Eredita (Krmin) RUMENI KARTONI: Villalta (6), Puntar (59), Sugan (73), Ferfolja (85), Ražem (34), Samec (60), Cigui (86). RDEČI KARTON: Pregare (76). «Računal sem na pozitiven izid, vendar ne takih razsežnosti,* nam je po srečanju dejal Krasov trener Manzutto. Ne samo on, niti najbolj pesimistični navijač ni mogel mi- lifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiinniiiiiniiiiiMnininHimmumMunmnmMUMUHiiiHiiaiMMmrtiiiMrtiiiiMHmiiiiiMHHiniiiiiimiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiip NOGOMET V 1. AMATERSKI LIGI HUD SPODRSLJAJ KRIŽANOV Rešil se je le zanesljivi Savarin ■ Položaj kritičen, a ne brezupen - 'V. • Sovrana — Vesna 4:0 (2:0) SOVRANA: R. Covi, Visintin, Pian, Francini, Vidonis, Cordini, Botta (v 52. min. M. Covi), Jerman, Mendel-la, Orto (v 80. min. Filippi), Pascon. VESNA: Somma (v 28. min. Savarin), Purič, Schettini, Peresutti, Pribac (v 46. min. Basiaco), Zucca, Sodomaco, Pipan, Cicchese, Candot-ti, Kostnapfel. STRELCI: v 16. min. Pribac (avtogol) 17. min. Pascon, v 64. min. Mendella, v 71. min. Pascon. Vesna je doživela pravi polom, saj bi lahko domačini dosegli še enkrat toliko golov. V Vesninih vrstah so prav vsi krepko razočarali, če izvzamemo zanesljivega Savarina, ki je tako dobro odpravil karstni nastop. Mislimo, da je vzrok tako blede predstave treba iskati v vzdušju, ki v zadnjem času vlada v kriški e-kipi. Nihče noče o «krizi» govoriti, toda ta je še kako razvidna. Nedeljska tekma je spravila na dan vse probleme kriške enajsterice. V začetni postavi se je pojavilo četvero novih igralcev, tako da je bila ekipa popolnoma prenovljena. Zakaj so menjali ekipo, ki je v zadnjih nedeljah le naredila majhen korak m*pr«j,.je -vprašanje,-ki.aa -Sedaj nima- odgovora,.!«- o« mi*** -t » Tekma, kot smo že rekli,‘ je bila pravo zmagoslavje domačinov, ki so hitro našli pravo pot do gola, saj je Pribac nasrečno odbil strel Pascona in ukanil lastnega vratarja. Ostali goli pa so prišli zaradi neverjetnih napak kriške obrambe. Golom moramo dodati še prečko, ki jo je zadel Botta in pa vrsto dobrih posegov vratarja Savarina, ki je tako preprečil Sovrani, da doseže še obilnejšo zmago. Vesna z druge strani ni pokazala ničesar, če izvzamemo lep strel Ciecheseja v prvem polčasu, ki pa ga je vratar Sovrane lepo u-branil . Sedaj je postala pot, ki pelje do •ešitve. še bolj strma. Položaj je zelo kritičen, toda ne brezupen. Bo uspela «plavim» »rehabilitacija*? Fabio že šesti prvenstveni poraz, s katerim je zdrsnila na predzadnje mesto na lestvici skupaj. s Fortitudom. Po tem porazu ima torej Vesna za seboj le enajsterico Ronchi, katero bo imela v aosteh prav prihodnjo 'nedeljo. IZIDI 11. KOLA Lignano - Is. Turriaco 0:1 S. Canzian - Costalunga 1:1 Gradese - Torviscosa 0:2 Palmanova - Muggesana 3:0 Ronchi - Lucinico 0:2 Fortitudo - Portuale 2:2 Sovrana - Vesna 4:0 Sangiorgina - S. Giovanni 2:2 LESTVICA Is. Turriaco 18; Palmanova in Lucinico 14: Costalunga 13; Portuale 12: S. Giovanni, Torviscosa, Sovrana, S. Canzian in Gradese 11: Li- gnano, Muggesana 9; Sangiorgina 8; Vesna, Fortitudo 6; Ronchi 4. : PRIHODNJE KOLO (6.12.), Vesna - Ronchi, Lucinico - Fortitudo, Portuale - Gradese, Torviscosa - Sovrana, Muggesana - Sangror-gina, Is. Turriaco - Palmanova, Costalunga - Lignano, S. Giovanni - S. Canzian. B. R. ATLETIKA Mennea se ni premislil Zadnje čase se je precej govorilo, da se bo olimpijski in svetovni rekorder na 200 m Pietro Mennea spet vrnil na atletsko stezo. Na televizijski oddaji v nedeljo pa je potrdil, da ostaja pri tem, da se ne bo vrnil. šiiti, da bodo Brežani končali pod tako kopico golov,, še zlasti glede na zadovoljiv začetek drugega polčasa, ko so z lepim strelom Ciguia znižali zaostanek in, bili nekoliko boljši od domačinov. Potem pa, po tretjem golu in izključitvi Pregarca zaradi prekrška nad Ferfoljo, so nenadoma docela popustili, tako da proti koncu sploh niso prihajali čez svojo {»levico igrišča. Raven igre je bila nasploh docela skromna, Zlasti v prvem polčasu. Domačini niso veliko pokazali, na vsak način pa je že to zadostovalo, da so dvakrat zatresli mrežo tokrat res neorganiziranih Brežanov, ki še zdaleč niso spominjali na ekipo, ki se je pred tednom dni tako dobro odrezala proti CGS. Kras je bil zlasti soliden v obrambi in bolj prodoren v napadu, Brežani pa niso v bistvu niti enkrat nevarneje streljali proti Papandreu. V začetku drugega polčasa so gostje le uredili svoje vrste, in tudi znižali zaostanek, vendar je tudi Kras dajal vtis, da je nekoliko popustil. Potem pa hladna prha: Olivo, ki je že pred tem zadel vratnico, je točno podal do Blažine, ki je z nizkim udarcem premagal Gher-sinicha. Ko so nato Brežani ostali ca (zaradi prekrška nad Ferfoljo), ca (zaradi prekrška nad Ferfolja), so docela popustili, tako da je domača enajsterica z lahkoto povišala na 5:1. «Ni opravičila za poraz, odigrali smo svojo najslabšo tekmo,* je zagrenjeno dejal Strnad. «Dobro smo začeli drugi polčas, po tretjem zadetku in izključitvi Pregarca pa smo popustili na vsej črti. Edino, kar lahko rečem, je to, da smo bili brez Vižintina, Rodele, Florjana Žerjala, Pavletič in Mondo pa sta prvič nastopila (Mondo je sicer pred tednom dni igral nekaj minut), sodnik pa gotovo ni bil nepristranski. Odkrito pa moram povedati, da je , nasprotnik pokazal nekaj res lepih I akcij.* Pri tem bi pripomnili, da je tudi Kras nastopil v okrnjeni postavi: brez Saliceja, Štoke, Miloša Miliča in Terčona. Zaradi vseh teh odsotnosti pa trener Manzutto očitno ni imel težav, kot je tudi sam priznal, »Čeprav,* je dodal, »se je odsotnost Terčona le poznala.* Primorje — Libertas 4:2 (2:1) PRIMORJE: Štoka, Tomizza (v 82. min. Pertot), G. Husu, Samese, Zaccaria, Mikuš, Schipizza, Di Be-nedetto, De Bernardi, Bortolotti (v 79. min. Cauzpr), Novel. LIBERTAS: Macorati, Petronio, Pacher, Francolla, Moticca, Sorren-tino (v 6. min. Pianella), Cocciani, Racher, Giliani (v 10. min. Prima-vera), Mauro, Felluga. STRELCI: v 35. min. Primavera, v 37. min. Di Benedetto, v 42. min. Novel, v 59. min. Di Benedetto, v 63. min. De Bernardi in v 81. min. Felluga. SODNIK: Persoglia iz Gorice GLEDALCEV: 150. Prosečani so v nedeljo na domačih tleh slavili tretjo zaporedno zmago in sicer proti ekipi Libertas. Ta zaseda predzadnje mesto na lestvici, brez dvoma pa ne zasluži take nizke uvrstitve. Tržačani so namreč na Proseku s prikazano igro zadovoljili, toda nič niso mogli proti Proseča- nom, ki so trenutno v res odlični formi. Gostje so tudi prvi prišli v vodstvo, toda po prejetem golu so se »rdeče-rumeni* razigrali in pred koncem polčasa so najprej prišli do remija z zelo lepim golom Di Be-nedettija, nato pa še v vodstvo z napadalcem Novelom. Tudi v nadaljevanju so bili Prosečani v premoči in so brez večjih težav prišli še do dveh zadetkov. S to zmago so »rdeče-rumeni* ponovno dokazali svoje sposobnosti in so, seveda, tudi znatno izboljšali svoj položaj na lestvici. H. V. CGS — Zarja 1:0 (0:0) CGS: Acampora, Righer, Rebez, Disel, Celigoi, Verona, Depangher, Griszan, Degano, Bladi (v 90. min. Sella), Abrami. ZARJA: Puzzer, Grgič (v 46. min. Tognetti), Žagar, Franco, Macor, Križmančič, Fonda, Benčič, Lenar-duzzi, Sossi in Ražem. 12 Racman. SODNIK: Cavallo iz Vidma. M T5? m i v®'’ II V 11. kolu so bili izredno dobro razpoloženi napadalci, ki so dosegli kar 28 golov, enega manj kot v rekordnem osmem kolu. Nedeljski izidi v glavnem govorijo v korist prvouvrščene in drugouvrščeni ekipe, Stocka oz. Čampi Elisi, ki sta še povečali prednost pred zasledovalci. Kar pa se tiče spodnjega dela lestvice, je stanje, če izvzamemo Roianese, ki jf osamljen na repa, še vedno precej zapleteno. Derbi v Reprm med Krasom in Bregom se je končal z izdatno zmago -Krasa, ki je s tem uspehom precej ’ • popravil položaj na lestvici. Za Brežane pa je bil ta. peti prvenstveni poraz hud udarec, saj jih je potisnil na 13. mesto začasne lestvice: Spet se je dobro odrezalo Primorje, ki je imelo v gosteh tržaški Libertas. Tržačani so sicer prvi povedli, vendar so se domačini kmalu zbrali in kar štirikrat zatresli nnhovo mrežo, gostje pa so pred koncem znižali na 4:2. Zarja pa je prav v poslednji mi- nuti igre zgubila povsem zasluženo točko. Sodnik je namreč tik pred trikratnim žvižgom dosodil ekipi CGS 11-metrovko in s tem obsodil Zarjo na poraz. IZIDI 11. KOLA Domio - Roianese 2:2 Olimpia - S..Marco 1:2 Stock - Opicina 1:1 Primorje - Libertas 4:2 * Campanelle- Čampi Elisi :0:2 Kras-Breg 5:1 CGS - Zarja 1:0 Op. Supercaffč - Zaule 3: l ‘ LESTVICA Stofck 17: Caftipi Elisi 16: CGS, Zarja in Campanelle 13; S. MarCo 12; Primorje m Opicina ll; Kras, Olimpia. Op. Supercaffč in , Zaule 10; Breg 9; Domio in Libertas 7; Roianese 3, PRIHODNJE KOLO (6. 12.) • Zarja -'Campanelle, Čampi Elisi -Kraš, Breg - Stock, Opicina - CGS, Libertas - Op. Supercaffe, Roianese - Primorje. S. Marco - Domio, Zaule - Olimpia. B. R. STRELEC: v 91. min. Bladi z 11-metrovko. Po devetih pozitivnih rezultatih je morala bazoviška Zarja položiti o-rožje. Zarjani, ki so igrali v okrnjeni postavi, pa so bili vso tekmo popolnoma enakovredni domačinom, Zarja je začela zelo dobro in je s preudarno igro v obrambi ter hitro igro na sredini igrišča večkrat spravila v zagato Tržačane. Najlepšo priložnost je imel Vojko Ražem, ki je z glavo preusmeril Bencicevo podajo le za las mimo vrata. Po tej akciji Zarje pa se je pri Bazovcih nekaj zataknilo, tako da so domačini prevzeli pobudo v svoje roke. Kljub temu pa ni bil Puzzer niti enkrat resnejše zaposlen. V drugem polčasu so domačini silovito pritisnili in imeli tudi nekaj priložnosti, ki pa jih je obramba Zarje s precejšnjo lahkoto odbija. Vse je torej kazalo, da bodo zarjani brez večjih težav odnesli točko, ko sg je proti koncu sodnik izkazal s precej dvomljivimi odločitvami in s tem oškodoval obe ekipi. Svoje slabo sojenje pa je kronal v prvi minuti podaljška, ko je z naravnost smešno odločitvijo dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, ki so tako poceni prišli do zmage. Najboljša v vrstah Zarje sta tokrat bila Tognetti in Damjan Fonda. Big Avellino - Cesena Bologna - Napoti Cagliari - Torino Genoa - Ascoli Inter - Como Juventus - Fiorentina Roma - Milan Udinese - Catanzaro Lecce - Pistoiese Reggiana - Lazio Rimini - Perugia Trento - Atalanta Alcamo - Barletta 1 X 1 X 1 X X 1 1 X 1 1 2 13 12 KVOTE: 41.417.800 lir 1.222.200 lir ...................................................................................................................................................................fmtTT.mi(miinilltl||mil)rmi) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIINIIIIIIIIIIIIIinilllM V DEVETEM KOLU PRVENSTVA TRETJE AMATERSKE LIGE USPEŠNA NEDELJA ZA NAŠE EKIPE NAJBUŠmjN GORIŠKIM Sovodnje in Primorec sta zmagala, poraz pa je utrpela le doberdobska Mladtfst (Gaja in Juventina sta izenačili) Vodeči Is. Turriaco je z osmo prvenstveno zmago jasno potrdil, da ne popušča in praktično gospodari v tem prvenstvu: kljub temu, da mora igrati še zaostalo tekmo z Vesno (8.12.), ima še vedno štiri točke prednosti pred Palmanovo in Lucinicom. Pravo katastrofo pa je tokrat doživela kriška Vesna, ki je utrpela Sovodnje — Romana 2:0 (0:0) SOVODNJE: Cabas, Monti (Kodrič), Zearo, Pete jan. Kovic, Mar-son, Šuligoj, Florenin, Butkovič, Miiloch (Pahor), Gomišček. STRELCA: M. Marson, Butkovič. Sovodenjci so v nedeljo imeli lepo priložnost, da ohranijo prvo mesto na lestvici, saj so pred domačo publiko igrali proti zadnjeuvrščeni Romani. To priložnost so belo-modri sicer uspešno izkoristili, vendar s prikazano igro niso povsem zadovoljili. Marsikdo je pred tekmo pričakoval visoko zmago domačinov, ki bi bila sicer povsem upravičena, saj so imeli Marsonovi varovanci veliko priložnosti, ki pa so jih če-sto zapravili bolj po lastni krivdi kot pa zaradi uspešne obrambe nasprotnikovega vratarja. Ob koncu prvega polčasa je bil rezultat še neodločen 0:0 in marsikdo se je že bal, da bo na zmago treba čakati do zadnje minute, kot pred sedmimi dnevi proti Brazza-neseju. Marson pa je pregnal vsak strah; po lepi podaji Kodriča z leve strani je namreč z glavo premagal tržiškega vratarja. Drugi zadetek je padel po zaslugi Butko-viča, ki je z izredno hitrostjo in oportunizmom ob koncu tekme drugič stresel mrežo tržiške ekipe. Prav pred koncem je sodnik v ne povsem jasnih okoliščinah izključil sovo-denjskega napadalca Gomiščka, ki je bil tudi, v nedeljo eden boljših na igrišču. '■ ! » J M i p i Brazzanese — Juventina 1:1 JUVENTINA: Businelli, Varacchi, Russo, Medeot, Cassrsa, Ligovič, Radikon, Devetak, Klahjšček, Lauri, Panico. STRELEC za Juventino: Klanjšček v 20. min. Juventina je v nedeljo zapravila neponovljivo priložnost. V Krminu je namreč v zadnjih minutah dobesedno vrgla proč zmago, ki bi si jo zaslužila zaradi res dobre igre in običajne borbenosti. štandrežci so povedli že v prvem polčasu, ko so z lahkoto zaustavljali nasprotnikove akcije in istočasno gradili svoje. Lahko rečemo, da je bilo vodstvo zasluženo, kajti domačini niso nikoli streljali na vrata Businellija. Vodstvo belo-rdečih bi se v prvi polovici drugega dela igre lahko še povečalo, saj so se štandreški igralci kar trikrat znašli sami pred do mačim vratarjem, vendar so bili 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih MOŠKA C-1 LIGA ,, IZIDI 4. KOLA Volley club ■ Bor JIK banka 3:2; acatolificio 4 s - Intrepida 3:1; So-laris - CUS Trst 3:2. c LESTVICA Solaris Trst 8 točk, Bor JIK ban-**. CUS Trst, Volley club Trst in "patolificio 4 S Videm 4, Intrepida F*ra 0. „ PRIHODNJE 5. KOLO Bor JIK banka - Scatolificio 4 S, Solar TrSt Volley clu^’ Jdtrepida - ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 1. KOLA „ „ 1. SKUPINA Volley club - Sloga 1:3; Rivigna no - Julia 3:1; Agi - Ausa PAV 0:3. „ 2. SKUPINA Kontovel - Vivil 1:3; Breg - Col °redo 2:3; Donatello - Fontanafred d* 1:3. T PRIHODNJE 2. KOLO Julia • Volley club Ausa PAV -jjlvignano, Sloga - Agi, Colloredo -"Ontovel, Fontanfredda - Breg, Vi-v“ “ Donatello MOŠKA D LIGA IZIDI 1. KOLA _ Mobilcasa - Juventina Belca 1:3; ^ympia - CUS Trst 3:2; Italcantie-11 " ^Jjartas Krmin 3:1. PRIHODNJE 2. KOLO uus Trst - Mobilcasa, Libertas rirun - 01ympia, Juventina - Ital- cantieri. ŽENSKA D LIGA IZIDI 1. KOLA ... 1, SKJJPINA libertas Martignacco - Inter 3:1; Killjoy - Breg 3:0; S. Sergio - Solaris 1:3. 2. SKUPINA Sloga - Lucinico 3:0; Bor - Ital-cantieri 3:1; Pieris - Sangiorgina 3:1. PRIHODNJE 2. KOLO Breg - Libertas Martignacco, Solaris - Killjoy, Inter - S. Sergio, Italcantieri - Sloga. Sangiorgina -Bor, Lucinico - Pieris. MLADINKE Fiat Comolll GO — Bor 3:0 ' (9,4,3) BOR: Foraus, Centazzo, Kebar, Favaretto, Gombač, Košuta, Stoper. Zaradi prvenstvenih obveznosti B lllltlllUlMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIMIIIIIIMIIIMlIliiiiiiiit 2. — 1. Minosse X 2. Tizzone 2 3. — 1. Ouusar 2 2. Oyen Va 2 4. — L Musallcgra 2 2. Ozov 2 5. — 1. Paronar X 2. Aliante 2 6. — L Bird Svveeier 1 2. II Taischan X KVOTE: 12 - 31.569 100 lir 11 - 1.150.000 lir 10 - 77.000 lir in D lige je Bor v Gorici nastopil z zelo pomlajeno postavo, ki ni bila dorasla starejšim in bolj izkušenim nasprotnicam. Za večino borovk je bil to prvi uradni nastop, za Stoper-jevo pa celo prva tekma sploh. Kljub temu je »plavim* v prvem setu u-spelo kljubovati domačinkam do izida 11:9, v tretjem pa so s požrtvovalno igro izbojevale več menjav, katerih sicer niso znale izkoristiti. Na splošno zadovoljiv nastop je delno skazil le zelo slab drugi set. NA GORIŠKEM D LIGA Olympia Terpin — CUS TS 3:2 (12, 11, -14, -8, 10) OLYMPIA: M. Kuštrin, R. Dorni, S. in M. Cotič, R. Markozič. D. in S. Terpin, M. Spazzapan. 01ympia Terpin .je po lepi in izenačeni tekmi premagala ekipo CUS iz Trsta. S to zmago je pospravila prvi par točk v komaj začetem prvenstvu D lige. Slovenski fantie so že povedli z 2:0. V prvih dveh setih so »plavi* prikazali dopadljivo odbojko, zlasti v napadu, kjer se je izkazal Mirko Spazzapan. V tretjem setu, ko so olympijci že vodili s 14:11 in imeli več priložnosti za končno zmago, so delno Dopustili in dovolili nasprotniku, kateri je igral zelo dobro in zagrizeno v obrambi, da se iim približa in osvoji set. V petem in odločilnem setu pa je 01ympia Terpin spet igrala mirno in odločnejše in že je bila tu prva zmaga. Rezultat je toliko bolj razvese- ljiv, če pomislimo, da je to bilo letošnje prvo skupno sfečan.ie rjavih* s povsem novo in pomlajeno ekipo. Marko DEČKI Juventina — Olympia Košič 0:3 OLVMPIA: A. Terpin, I. in R. Cotič, S. in I. Spazzapan, B in A. Košič. S. Terpin, M. Komjanc. V slovenskem derbiju v prvenstvu dečkov so mladi oiympijci brez večjih težav premagali štandreško Juventino, Tekma je bila vseskozi enosmerna; Štandrežci niso nudili nobenega odpora bolj tehnično pripravljenim olympiicem. KOLESARSTVO TROFEJA AL FOGOLAR Petelin na 6. mesto Preko šestdeset kolesarjev se je udeležilo nedeljske pete preizkušnje v ciklokrosu za Trofejo Al Fogoler, ki se je odvijala blizu Čedada. V štirih kategorijah tekmovalcev ni prišlo do bistvenih presenečenj, razen pri cikloamaterjih, kjer je nepričakovano zmagal Bon, adrijevec Petelin pa je bil šesti. Lonjerski predstavnik je dobro vozil, vendar pa je v finalu občutil napore celega tedna in posledice padca pred dvema tednima. Potem ko je bil preteklo nedeljo tretji, je bila ta uvrstitev za Petelina nezadovoljiva. R. Pečar netočni, kar se jim je maščevalo v zadnjih minutah, ko je Brassane-si z edinim strelam v vrata izenačil. David San Lorenzo — Mladost 3:1 (2:0) MLADOST: E. Gergolet (v d.p. Ferfolja), Pagon, Čemite, Ladi Gergolet, Lucijan Frandolič, Marizza, Semolič, Ballaminut (v d.p. D. Gergolet), Kobal, Darjo Frandolič, Ferletič. Mladosti ni uspel podvig. Glavni vzrok poraza pa je bila odsotnost vratarja in je v vratih, v prvem polčasu, moral igrati Gergolet. Tekma se je začela s hitrim tempom, a že po prvem strelu na vrata Gergoleta so domačini prišli v vodstvo. Kraševci pa tudi po golu niso popustili in so pokazali veliko borbenost, predvsem v obrambi. V napadu so ustvarili številne priložnosti, a jim ni uspelo priti do gola. V 19. minuti odlična priložnost za izenačenje: strel Ferletiča pa je tudi tokrat domači vratar z uspešnim posegom dvignil v kot. Domačini so prišli do podvojitve v enem od redkih strelov na vrata Gergoleta. Po odmoru so gostje odločno star-tali, vendar je domača ekipa po akciji protinapada prišla do tretjega gola. Pri stanju 3:0 so Kraševci igrali hiter nogomet in spravljali v zagato obrambo San Lorenza. Kljub nekaterim napakam v zaključnih potezah se je izkazalo, da so gostje odločno boljši od domačinov, katerih igra je bila odvisna od dveh ali treh starejših igralcev. Gostje so prišli do častnega zadetka po zaslugi Ferletiča; ta je z diagonalnim strelom neubranljivo poslal žogo v mrežo. Tudi zadnji del srečanja je mladost igrala napadalno in večkrat za las zgrešila gol. Izid srečanja pa je kljub temu ostal nespremenjen. Kljub porazu so tokrat Doberdob-ci pokazali napredek, vsaj kar zadeva borbenost. D. G. Primorec — Edera 3:1 (1:1) PRIMOREC: Leone, Lunian. Bruni, Husu, Modesti, Marko Kralj, Pavel Kralj, Edvin Kralj, Križmančič, Eranko Milkovič . (v 60. min. Igor Milkovič), Finessi (v 60. min. Franko Kralj), 12 Renčelj, EDERA: Manna, Marion, Clearot, De Marchi, Carini, Sterle, Starace, Mozzo, Zacchinia, Ciriello, Mania. STRELCI: v 9. min. Križmančič, v 35. min. Mania, v 84. min. Marko Kralj, v 88. min. Pavel Kralj. Primorec je doma proti Ederi s težavo, a zasluženo prišel do druge prvenstvene zmage. Novi trener Silvio Verginella je nekoliko zamenjal položaj nekaterih igralcev. Zato je bila igra nekoliko raztrgana in nepovezana. Trebenci so se znašli v vodstvu že v 9. minuti (s Križmančičem), skušali so nato še povesti, a so večkrat za las zamudili priložnosti. V 22. min. se je na močan strel Franka Milkoviča odbila od prečke. Gostje so le včasih prišli do Pri-morčevih vrat. V 35. minuti je v eni izmed redkih prilik Mania izkoristil trenutno negotovost obrambe in po podaji iz kota z glavo lepo ukanil Leone ja. V drugem polčasu sta si bili ekipi v začetku enakovredni, nato pa so gostje začeli zavlačevati. Primorec je pospešil ritem igre in iskal pot do gola. Edinstvena priložnost se je nudila Trebencem v 75. min., ko jim je sodnik dosodil 11-metrovko, zaradi prekrška nad Pavlom Kraljem. Streljal je Lunian, a mi- mo vrat. Primorec pa se ni vdal in je končno dosegel prednost s prisebnim Markom Kraljem v 84. minuti. Gostje so postali živčni, tako da je sodnik predčasno poslal v slačilnice branilca Mariona. V predzadnji minuti pa je z osebno akcijo Pavel Kralj dosegel še tretji gol in zapečatil izid. Bruno Gaja — Glarlizole 2:2 (0:1) GAJA: Kante, Križmančič, M. Grgič, Gabrielli, M. Rismondo, Kalc, Vrše, Salvi, Bolcich, B. Grgič, Guštin. GIAR1ZZOLE: Scorcia, Cannone, Viezzoli, Sifanno, Bossi, Tedeschi, Zagaria, Umek, Hnez, Ienco, Puti-gnano. STRELCI: v 35. min. p.p. Hnez, v 3. min. d.p. Branko Grgič, v 20. min. Umek, v 30. min. Gabrielli. Kljub blatnemu igrišču smo na padriškem pravokotniku prisostvovali izredno lepemu in privlačnemu srečanju. Obe enajsterici sta začeli z odprto igro, katere posledica so bile priložnosti za zadetke. «Zeleno-rumeni» so takoj po začetnem sodnikovem žvižgu močno pritisnili na polovico igrišča nasprotnika, ki je na Gajino terensko premoč odgovarjal s hitrimi protinapadi. V tem delu igre se je ne- IZIDI 9. KOLA Sovodnje - Romana 2:0 Azzurra - Poggio 1:0 Begliano - Audax 0:0 Sagrado - Capri va 1:0 San Lorenzo - Mladost 3:1 Piedimonte - Italcantieri 2:1 Isonzo - Vermegliano 3:1 Brazzanese Juventina 1:1 LESTVICA Sovodnje 16; Isonzo 15: Sagrado 14; Audax 13; Capriva 11; Piedimonte, Italcantieri 10; Juventina 9: Azzurra, VermeglianO, San Lorenzo 8; Begliano 7: Brazzanese 6; Mladost, Poggio 4; Romana 1. PRIHODNJE KOLO Italcantieri - Sagrado, Poggio-Brazzanese, Audax - San Lorenzo, Capriva - Piedimonte. Juventina -Azzurra, Vermegliano - Sovodnje, Romana - Isonzo in Mladost - Begliano. NAJBOLJŠI STRELCI Tesolin (Audax), Sammartino (I-sonzo) 8 golov; Klanjšček (Juventina) 7. (pr) Remi med Gajo in Giarizzola ni je izkoristila S. Anna, ki se jima je z zmago proti Unionu pridru žila na drugem mestu lestvice. Do zmage pa je ponovno prišel trebenski Primorec, ki je zaovnrno odpravil nemočno Edero. S tem je sicer nekoliko popravil svoio uvrstitev, ki pa je še vedno slaba, kar v začetku prvenstva ni nihče pred videval. IZIDI 9. KOLA kajkrat izkazal vratar gostov. V 35. min. so Giarizzole nepričakovano povedle s srednjim napadalcem Knezom, ki je premagal vratarja Kan-teja, potem ko je obramba domačinov nerazumljivo »zaspala*. Gajevci so odločno odgovorili, vratar gostov, ki je bil vsekakor najboljši mož svoje ekipe, pa je bil vedno na mestu. Drugi polčas so gajevci pričeli še odločneje kot prvega. Že v drugi minuti je Branko Grgič iz gneče, ki se je ustvarila pred vrati gostov, remiziral. Priložnosti za gol so si domačini ustvarjali in zapravljali kot na tekočem traku. Bolj stvarni gostje pa so poskrbeli za svoj drugi gol v 20. min. Gaji je ta nepričakovani zadetek gostov nekoliko vzel polet, toda le za nekaj minut, nakar je spet prevzela pobudo v svoje roke. Spet sta zapravila Vrše in Bolcich tri stoodstotne priložnosti, za remi pa je v 30. min. poskrbel Gabrielli, ki je s prostim strelom končno le ugnal vratarja Giarizzol. Gajevci so še naprej odločno napadali. Sreča pa Padričarjem in Gropajcem očitno ni bila naklonjena, saj se je (res lepo) srečanje končalo pri belem izidu, čeprav bi gajevci, ki so odigrali eno boljših srečanj, zaslužili več. M. D. MEDDEŽELNA LIGA Pro Gorlzia — Belluno 1:1 (0:0) Aurisina - Chiarbola 2:1 S. Anna - Union 1:0 Gaja - Giarizzole 2-2 S. Sergic - S. Vito o-o Rabuiese - S. Andrea 3:1 Primorec - Edera 3:1 Esp. S. Giovanni - S. Luigi LESTVICA 1:2 Aurisina 14; Giarizzole, Gaja in S. Anna 12; S. Vito in Esp. S. Giovanni 10; S. Andrea, S. Luigi in S. Sergio 9; Rabuiese 8; Primorec 7; GMT 5; Chiarbola in Edera 4; Union 1. PRIHODNJE KOLO (6.12.) S. Luigi - GMT, Edera - Esp. S. Giovanni, S. Andrea - Primorec. S. Vito - Rabuiese, Giarizzole - S. Sergio, Union - Gaja, Chiarbola • S. Anna. B. R, ŠD Mladina smučarski odsek obvešča, da se bo telovadba od danes, torek, 1. decembra, odvijala v občinskem rekreateriju vsak torek in četrtek od 19.30 do 21. ure. • * « Športna šola Trst sklicuje v četrtek, 1?. decembra ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Volitve delovnega predsedstva; 3. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika 4. Popravek statuta; 5. Pozdravi in diskusija; 6. Poročilo nadzornega odbora; 7. Razrcšnlca staremu cdboru; 8. Potrditev novega odbora. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. # # # Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo danes, ob 20. url na stadionu «1. maj* v Trstu seja odbora atletske sekcije. # * # Kolesarski klub Adria sklicuje za sredo, 2. decembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lo-njerju sejo društva. Obvezna prisotnost Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 8, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino Mesečno 7 000 lir — celoletno 84.000 V SFRJ številko 5.50 din, ob nedeljoh 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din, za organizacije in podietia mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tieka. Trst 11-5374 Stran 8 2lro račun 50101-803-45381 »ADIT* DZS 61000 L|ufcl|en* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delovnikih: trgovski 1 modul »lir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300. sozalio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanue-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. čl »n xvtz« Česopisnth I aaložrtikov flEG* 1. decembra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Veael m take j dZTT iTrst 9. DECEMBRA V LJUBLJANI Posvet o dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih SR Slovenije Gradivo za posvet je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja LJUBLJANA — Komisija za narodnosti Skupščine SE Slovenije in Komisija za narodnosti in mednacionalne odnose pri RK SZDL pripravljata za deveti december posvetovanje o dvojezičnosti v narodnostno mešanih območjih SR Slovenije. Na posvetovanje so povabili, poleg delegatov italijanske in ma džarske narodnosti, tudi številne najpomembnejše inštitucije v Slo veniji in tudi v Hrvatski. Iz programa je mogoče razbrati, da se bodo posvetovanja o dvojezičnosti, gre za italijansko narodnost v treh obalnih občinah in za madžarsko narodnost v dveh pomurskih občinah, udeležili predstavniki vseh najpomembnejših ustanov v Sloveniji, ki se neposredno ali po sredno ukvarjajo z narodnostnimi vprašanji. Med temi so predsedstvo SR Slovenije in komisiji za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za u-resničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; Skup ščina SR Slovenije in njena delovna telesa. RK SZDL in druge družbenopolitične organizacije; Obalna in pomurska komisija SZDL za vprašanja italijanske oziroma madžarske narodnosti ter obalna konferenca SZDL; Sabor SR Hrvatske in njegov odbor za mednacionalna vprašanja, RK SZDL Hrvatske; SIS za prosveto in kulturo obeh narodnosti; Italijanska unija za Istro in Reko in številne druge. Pomeni torej, da bo razprava lahko odgovorila na številna pomembna teoretična in praktična vprašanja pri uveljavljanju dvojezičnosti na Obali in v Pomurju. tam, kjer živita italijanska in madžarska narodnost. Za posvetovanje je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani obsežno gradivo »Nekate-ri problemi uresničevanja dvojezič nosti na narodnostno mešanem območju v SR Sloveniji.» V gradivu so. poleg teoretičnih izhodišč. posebej obdelana oziroma o-bravnavana naslednja poglavja: Opredelitev dvojezičnih območij, Skupščine in upravni organi občin — njihova vloga v uresničevanju Bogata kulturna dejavnost Italijanov iz Istre PIRAN — Kulturno-umetni ška komisija Unije Italijanov za Istro in Reko je izdelala program delovanja za letu 1982. Pri tem ie še posebej upoštevala odnose s SKGZ in s slovenskimi kulturnimi društvi iz Furlanije - Julijske krajine. prek katerih se že več kot 20 let razvijajo plodne no-litične in kulturne izmenjave med italijansko skupnostjo v Jugoslaviji in slovensko v Italiji. Zato bo tudi v prihodnjem letu več kulturno-umetniških sekcij italijanske skupnosti s Koprskega sodelovalo na traai-cionalni reviji pevskih zborov, ki jo prireja ZSKD v Trstu pod nazivom »Pesem prijateljstva*. skupine iz Kopra. Izole in Pirana pa bodo nastopile v Dolini. Zgoniku. Doberdobu in v novem slovenskem Kulturnem domu v Gorici. Izolska sekcija Unije bo no drugi strani vključila nekaj slovenskih kulturno-umetniških skupin v bogat spored Drire ditev ob pobratenju s krajem Tolentino v Markah, (e.o.) čevanje dvojezičnosti — na Obali in v Pomurju. ERNEST RUŽIČ Odslej avtomatska telefonska zveza med Neapljem in SFRJ RIM — Danes opolnoči bodo vzpostavili avtomatsko telefonsko zvezo med naročniki neapeljskega okraja in Jugoslavijo. Za telefonski poziv v sosednjo državo bodo morali Nea peljčani najprej sestaviti piedklic-no številko 0038, SPET KRVAV ATENTAT V BEJRUTU Peklenski stroj je včeraj zrušil pročelje stanovanjskega bloka v muslimanski četrti Bejruta. Pri atentatu sta izgubili življenje 2 osebi, šest pa je bilo ranjenih (Telefoto AP) ZANIMIVI PODATKI ANKETE 0 OBOROŽEVANJU IN 0 PRIZADEVANJIH ZA MIR Zakaj pacifistično gibanje v Franciji ni peg nulo korenin Kar 55 odstotkov Francozov je mnenja, da se je treba v prihodnjih letih bati izbruha tretje svetovne vojne (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ — V senci evroraket ob škripanju gospodarskega kolesja in ob pokanju terorističnih strelov tudi Francozi znova razmišljajo o lojni m miru. Nekatere raziskave javnega mnenja so poltazale navidez presenetljivo podobo, odsev razpoloženja, ki oa desnica označuje kot miinchenski duh», medtem ko levica v njem vidi zavračanje ideološke dediščine, terjanje drugačne ureditve sveta. Pacifistično gibanje v Franciji iz dveh. treh razlogov ni pognalo korenin. toda največja sondaia tega WIIIM6llllll6IIIIIIIIIMI»«IRR»lll6lll»ll8ll6MI6l8HMM66Mtgtlll»MIII6l6lllllll6llltM*46l»lllll6»»lll6IHIIMIia6*g#6§6fl»6»»MgiiR6Ml»6RM666l6tl6l6IM66il6l»169IIWtlll*>iR«llll»l»66»M6MI6t»»ll66liM6M»#WH»t»MIIIIIM«6«*R*tiRt»6II18llf>6M6»lltl»»l»lll»ltMII«tlll»lll»*ll»6IHIIII6IIM61ll61illMIII6»lllllllllllll,8IIIIIB OBRAČUNAVANJE KAM0RE ALI IZBRUH PODIVJANIH NAVIJAČEV? Športni časnikar ranjen v atentatu pred pričetkom nogometnega srečanja 47 letni Luigi Necco bi moral poročati o tekmi Avellino ■ Cesena NEAPELJ — Po hudih izgredih na nogometnih tekmah v Milanu in Perugii,: se ,'jp nasjlje ob športnih prireditvah v nedeljo «prese!ilo» v Avellino. Pred pričetkom prvoligaškega srečanja Avellino - Cesena je namreč organizirana skupina mlade ničev- s samokresom ranila v noge časnikarja druge italijanske televizijske mreže. 47-letnega Luigi la Nec ca, ki je ljubiteljem nogometa dobro znan, kot bister in včasih ironičen poročevalec s tekem irpin-skega prvoligaša. Ozračje, ki vlada okoli nogometnih stadionov in dejstvo, da je Necco bil v zadnjem tednu deležen groženj od strani sfanatiziranih navijačev avellinskega moštva silijo v domnevo, da je šlo za ponovni primer »športnega nasilja*, ki ie v zadnjih časih zadobilo nevarne razsežnosti. Vendar pa so preiskovalci skrajno previdni in upoštevajo tu di drugačne možnosti, šušlja se celo. da ie organizator atenta*a bivši predsednik Avellina Antonio Sibi-lia. ki je osumljen pajdaštva s krajevno kamoro. Necco si je namreč med televizijskim prenosom »drznil* omeniti Sibiliove odprte račune s sodstvom, kar nai bi nadvse raz- jezilo gospodovalnega predsednika Avellina, ki je dokaj znan po svojem »nemirnem* značaju. Sam Si-bilia ie seveda užaljeno zavrnil vsakršno obtožbo in obsodil atentat. Ogorčenje so izrazili tudi vsi avellinski klubi navijačev, ki so med drugim pristavili, da ie - bil Necco zelo nepristranski poročevalec, vča sih morda celo preveč naklonjen domačemu moštvu. Upravičeno se torej poraja sum, da so morda atentatorji izkoristili napeto ozračje na nogometnih igriščih in skušali naprtiti krivdo navijačem. Necco namreč ni samo športni kronist, saj se je včasili ukvarjal tudi z družbenimi vprašanji, ki tarejo Avellino. kjer je vpliv kamore še kako občuten. •Vi i> ' •"• /J —I ' Nesrečnemu časnikarju je solidarnost včeraj izrazil tudi predsednik Pertini. Medtem pa si zdravniki prizadevajo, da bi odstranili obe krogli, ki sta ga zadeli. Nanj so sicer atentatorji streljali štirikrat s samokresom kalibra 7,65. Atentat je bil kveden hitro in natančno, kar še boli oddaljuje možnost, da je šlo za izbruh podivjanih navijačev, čeprav je tudi res. da izhajajo najbolj vroči navijači na sta- dvojezičnosti. Pravosodje, Financiranje dvojezičnega poslovanja. Dvojezičnost z združenem delu. Vzgoja in izobraževanje, Vidna dvojezičnost — javni napisi. Sodelavci ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja ugotavljajo, na osnovi proučenih številnih dokumentov in na temelju lastnih razgovorov, da so bili v Sloveniji doseženi pomembni rezultati ne le pri oblikovanju in uresničevanju različnih zakonskih in drugih oblik uveljavljanja ustavnih in političnih načel o enakopravnosti italijanske in madžarske narodnosti, kar vklju euje tudi uresničevanje načela dvojezičnosti. marveč tudi pri razvijanju zavesti pripadnikov slovenskega naroda in obeh narodnosti o druž beni naprednosti teh rešitev in pri razvijanju ustreznega političnega vzdušja v družbenih okoljih, kjer se ta načela uresničujejo. Pomembna je tudi ugotovitev, da ni primerov, ki bi narekovali potrebo po bistve nih spremembah ali dopolnitvah sedanjega zakonskega in statutarnega instrumentarija, ki opredeljuje pra vice narodnosti in v tem okviru dvo jezičnost. V gradivu za posvetovanje o dvojezičnosti so zapisane tudi pomanjk ljivosti, ki v življenju spremljajo uresničevanje dvojezičnosti in predlogi, kako te pomanjkljivosti odpra viti oziroma se čimbolj približati pravim potrebam na dvojezičnih slovensko-iUlijanskih in slovensko madžarskih območjih v Sloveniji. Če vse to omogočajo sedanji predpisi, tedaj bo očitno največ nalog v tistih sredinah, ki so zadolžena m uresni ...... KASACIJSK0 SODIŠČE POTRDILO VELJAVNOST PODPISOV Predlogi za referenduma pred ustavnim sodiščem Prihodnje leto naj bi glasovali o statutu delavcev in o dravinjskih dokladah pri odpravnini RIM — Danes bo osrednji odbor kasacijskega sodišča uradno potrdil, da so podpisi, ki jih je zbrala Democrazia proletaria za referenduma o statutu delavcev in o draginj-ski dokladi pri odpravninah veljavni ter da jih je več kot 500.000, kar pomeni, da se je uradno končalo pregledovanje podpisov in da bodo sedaj zahtevo po referendumu predali ustavnemu sodišču. Kot že rečeno sta zahtevi dve. Prva predlaga razširitev določil, ki jih vsebuje statut delavcev za ve lika podjetja, tudi na mala podjetja (z manj kot 15 uslužbenci) in na uslužbence javnih uprav, za katere ta določila ne veljajo. Nobenega dvoma ni. da je ta zahteva v skla du z ustavnimi določili o referendumih in da bodo zato ustavni sodniki na ta predlog pristali. Vprašlji vo pa .ie, če bomo o tem predlogu res tudi glasovali, saj .je zelo ver jetno. da bo parlament predčasno spremenil določila »statuta delavcev* v smislu predlagateljev referenduma; to izhaja tudi iz vrste sestankov. ki jih je v zadnjem času sklicalo združenje majhnih indu-strijcev. katerega ta predlog naj bolj zadeva. Druga zahteva .je nekoliko bolj za pletena. Na osnovi zakona iz leta 1977 se pri izplačevanju odpravnin ne upošteva več draginjska doklada. V odpravnino je tako vključena le tista draginjska doklada, ki je dozorela do decembra 1976. Glede na stopnjo inflacije prejme torej vsak odvisni delavec oh upokojitvi znatno manjšo odpravnino, kot bi jo prejel po prejšnjem izračunu. Democrazia prolelaria predlaga, da bi ukinili ta zakonska določila in da bi torej odvisni delavci preje mali »polno* odpravnino, pri kate ri bi torej prišla' v poštev draginj ska doklada v celoti. Vprašanje zase so težave, ki bi jih sprejetje lega določila predstav ljalo za finance industrijskih in drugih podjetij. Sedaj pa ima najprej besedo ustavno sodišče, ki mora odločiti, če je zahteva po takem referendumu v skladu z določilom, ki prepoveduje referendume o »davčnih zakonih*. O tem so mnenja deljena; nekateri trdijo, da gre v bistvu za davčno določilo, drugi pa smatrajo, da je zakon iz leta 1977 vezan izključno na delovne pogodile in nima z davki nič skupnega. Vsekakor bo to vprašanje predmet poglobljene diskusije; u-stavno sodišče mora o referendumih sklepati do 15. januarja. RIfyI — Z oktobrskim deficitom 410 milijard lir 'se je primanjkljaj italijanske trgovinske bilance pov apel na 15.339 milijard lir v prvih 10 mfesecih tega 'leta. ’ dionih — oni. ki z vedenjem in gesli groteskno oponašajo teroriste — iz vrst navadnega zločinstva. Preveč izostankov z dela v rimskih zdravstvenih ustanovah RIM — Bolj ali manj upravičeni Izostanki z dela postajajo že hud oroblem za rimske bolnišnice, si so ga začeli preiskovati tudi sodniki. Ti so na primer izvedeli od upravnega vodstva rimske poliklinike, da je v letu 1979 zabeležilo od predvidenih 668.700 delovnih dni kar 193.746 delovnih dni odsotnosti, kar znaša skoraj 30 odstotkov. Zaskrbeli so jih tudi posebni podatki, ki so jih pridoMi s pregledan 2.200 kartotečnih listov osebja: največ izostankov je pri uslužbencih univerzitetnih klinik, ki po drugi strani v veliki večini nimajo strokovne izobrazbe, ki bi ustrezala zaupanim jim nalogam, pa precejšnje število «zaposlenih» (kar 95). ki je nakopičilo v enem letu po 3 mesece izostankov z dela. Ob takih razmerah so se v polikliniki prisiljeni zatekati k nadurnemu delu (po 25 ur na mesec v povprečju, kar pa je še daleč od rekorda 116 ur v bolnišnicah Forlanini iti Spallanzani), k naje manju novega persooala, ali pa k zapiranju oddelkov in krčenju sprejemov. Pertini obiskal ranjenega agenta RIM — Predsednik republike San dro Pertini je včeraj v rimski bolnišnici «San Giovanni« obiskal 25-letnega policijskega agenta Renata Dorio, ki ,je bil malo prej ranjen v oboroženem spopadu s skupino navadnih kriminalcev. Včeraj ob pol enajstih se je Doria skupaj z dvema agentoma letečega oddelka rimske kvesture približal štirim sumljivim osebam pred nekim barom na območju Tu-scolana. Eden od četverice, 24-letni Marno Marotta, je izpod suknjiča potegnil pištolo in streljal na Dorio. Ena krogla se je Dorii zarila v dimlje, a agent je bil še toliko priseben, da je v samoobrambi ranil v trebuh 28-letnega Sergia Tarta-glio, ki se-je nad njim sklonil, da bi ga pokončal. Ostali trije so skušali zbežati, a jih je policija polovila. ZBRALI SE BODO BORCI IIA VSTRIJE, SFRJ IN ITALIJE Obmejno srečanje borcev posvečeno vprašanjem miru Iz Furlanije-Julijske krajine bodo prisotni predstavniki članic konfederacije italijanskih borčevskih združenj VIDEM — V Celovcu se bodo v soboto, 5. decembra, že šestič zhfali borci obmejnih dežel treh sosednjih držav in sicer Italije, Avstrije in Jugoslavije. Prvo srečanje te vrste je bilo v Ljubljani leta 1976. Naslednja leta so se bproi obmejnih dežel zbrali v Vidmu, na Reki, v Novi Gorici in še enkrat v Vidmu. Na prvih srečanjih sta bili prisotni le delegaciji iz’ Italije in Jugoslavije. Na srečanju v Novi Gorici leta 1979 so se jima pridružili še predstavniki avstrijskih borcev. Doslej so se predstavniki avstrijskih hrvaških in slovenskih borcev ter partizanskih organizacij iz Furlanije - Julijske krajine pogovarjali predvsem o vprašanjih, ki so povezana s širjenjem in uresničevanjem idealov miru, razorožitve in popuščanja napetosti. Na bližnjem srečanju v Celovcu bodo ponovno spregovorili prav o tem sklopu problemov in to tudi z željo, da bi uveljavili poziv, ki so ga sprejeli na prvem sve-tovrtem srečanju borčevskih in drugih organizacij, ki zbirajo bivše pripadnike osvobodilnih gibanj in vojnih invalidov. Na omenjenem sreča n ju, ki .je bilo oktobra 1979 v Rimu in na katerem .ie sodelovalo kar 130 združenj iz 54 držav, delegacije so prišle tudi iz ZDA in SZ. so sprejeli pomemben poziv za mir. Srečanje v Celovcu ni pomembno le zato, ker bodo ' o miru spregovorili prav tisti, ki so se med drugo svetovno vojno za njega borili in' ker bodo to napravili v sedanjih kritičnih razmerah v mednarodnih odnosih, ampak tudi zato, ker se bodo srečali predstavniki borcev iz držav s tremi različnimi družbenopolitičnimi sistemi. Jugoslavija je namreč neuvrščena, Avstrija nevtralna, Italija pa je vključena v zahodni blok. Iz Jugoslavije bodo prisotni predstavniki ZB NOB iz Slovenije in Hrvaške, iz Furlanije Julijske krajine pa člani deželnega vodstva VZPI - ANPI in predstavniki drugih borčevskih organizacij, ki sodelujejo v konfederaciji italijanskih borčevskih združenj. r«=,,i0 «oo ^juobor^ie zajl odstop tedna nakazuje, da se kar 75 odstotkov Francozov ogreva za pogajanja z agresorjem, ki bi resno o-grožal domovino. Samo 15 odstotkov zavrača iskanje kompromisa in se zavzema za odpor z vsemi sredstvi, vključno z jedrskim orožjem. Eden od desetih na vprašanje ni znal odgovoriti. Podoben rezultat so dale nekatere malce starejše ankete. po katerih je 60 do 70 odstotkov Francozov po srcu pacifistov, čeprav v Parizu niso manifestirali v takem številu kot v drugih zahodnoevropskih prestolnicah. Pretežen del Francozov je tudi črnogledih: 55 odstotkov jih meni. da se je v naslednjih letih bati izbruha tretje svetovne vojne. 35 odstotkov .... ne izraža mnenja. Zanimiva je lestvica držav, lci po oceni Francozov najbolj ogrožajo svetovni mir oziroma so najnevarnejša- žarišča svetovnega požara. Razvrstijo se takole (v oklepaju odgovori na isto vprašanje, postavljeno junija 1978. seštevek odstotkov pa je obakrat večji od 100, ker so vprašani mogli navesti tudi po več držav): SZ 47 (40), Libija 37 (11), Iran 36 (0), ZDA 22 (16). Izrael 18 (17), Libanon 16 (14), Kitajska 8 (17), Kuba 5 (24), Vietnam 4 (0). Pakistan 4 (0). Francija 1 (3), nobena od teh držav 2 (O), brez mnenja 13 (29). Strah pred vojno je pri moških opazno manjši kot pri ženskah. Mladina ga močneje'čuti, ni pa nobenih razlik med socialnimi kategorijami. Glede na politično pripadnost se vojne najmanj bojijo komunisti — ker pač ne verjamejo, da bi Sovjetska zveza gojila hegemo-nistične težnje. Kakšno ie po mnenju Francozov razmerje vojaških moči? Z uradno oceno predsednika Mitterranda in njegovega zunanjega ministra se zelo ujema, kajti 47 odstotkov anketiranih premoč pripisuje vzhodnemu bloku, samo 14 odstotkov zahodnemu. 24 odstotkov pa jih meni. da ravnotežje ni porušeno, medtem ko jih je 15 odstotkov. brez miienjg.. Toda 64 odstotkov Francozov se še vedno zanaša na tameriski dežnik» (lani aprila 69 odstotkov), 17 odstotkov jih ne verjame, da bi ZDA priskočile na pomoč Zahodni Evropi (12), brez mnenia pa je 19 odstotkov vprašanih (19). Kako zagotoviti Franciji varnost? Pristaši sodelovanja z NATO so se okrepili, kajti zdaj jih je 35 odstotkov, lani februarja pa so jih našteli samo za 21 odstotkov. Za vojaško zvezo Zahodne Evrope, toda neodvisno od ZDA, je 22 odstotkov anketiranih (28). Zelo se j« zmanjšala kategorija zagovornikov popolne nevtralnosti, s 36 na 24 odstotkov. Samo 4 odstotki se ogrevajo za vojaško zvezo s SZ (1), brez mnenja pa je 15 odstotkov vprašanih (14). Prevladuje tudi o-cena. da se mora Francija zanesti predvsem na lastne jedrske sile: 42 odstotkov anketiranih se zavzema za njihovo krepitev. 10 odstotkov jih je za skrčenje jedrskega arzenala, 35 adstotlcov za ohranitev sedanjega stanja, 13 odstotkov brez mnenja. Sporazum med blokoma o zrnanj- Francozov utopija, nasprotnega mnenja je 30 odstotkov vprašanih. 19 odstotkov mnenja ni izrazilo. Pacifistične manifestacije po oceni 36 odstotkov zares prispevajo k miru in razorožitvi v Evropi, 35 odstotkov pa meni, da je to aibanie samo voda na sovjetski, mlm (29 odstotkov brez odgovora). Kar 45 odstotkov anketiranih nasprotuje namestitvi pershin.gov, 35 odstotkov jo odobrava. 20 odstotkov je brez mnenja. Strankarska pripadnost igra pri odgovorih na to vprašanje pomembno vlogo: KPF — 81 proti. 6 za. 13 brez mnenja; socialisti - 52. 29. 19; UDF - 34, 51, 15; golisti — 28, 59, 13. Na splošno pa je ljudsko mnenje v nasprotju z uradnim stališčem francoske vlade, ki namestitev oershin-gov zagovar ja kot loaičen odaovor na sovjetske rakete SS 20. Razhajanje je opaziti tudi glede ocene *l:oristnostnh oziroma «škodljivosti> pacifističnega gibanja. Med posplošenimi odgovori na posamezna vprašanja so seveda nekatera protislovja. Bolj kot razlaga, d.a je sondaža pač sondaia in zato že arrriori nesprejemljiv kriterij za karkšnokoli resnejšo oceno, ta pro-tislovio. pojasnjuje nemara preprost človeški refleks po samoohranitvi VILKO NOVAK iiiiiMmiiiiiimiHiiiiniiiiiiiiiiitiiiTiiiiHUliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiHHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiit Panika v neapeljski kinodvorani % :ŠF mrnmm W h; •tHVVu, f v?. f.. Jr * ^ \ * j< > >%vV v iISfe - M ■ i Kulturni dom v Gorici (Nadaljevanje s 3. strani) tiste, ki so v dneh pred odprtjem in v svečanih dneh delali na raznih področjih. Pevke in pevci iz Štandreža in Sovodenj ter goriški dijaki - statisti so v sodelovanju z znanimi gledališkimi igralci in o-pernimi pevci ter pod spretno roko režiserja Babiča pokazali, da zmorejo tudi kaj več od nastopa pevskega zbora. Njim vsa čast. E-nako velja za vse, ki so sodelovali v nedeljo zjutraj na telovadni akademiji. Mladi in najmlajši so pokazali izredno veščino v nastopanju. Ne smemo pozabiti vseh tistih številnih mladincev in mladink, ki so vršili v vseh teh dneh varnostno službo, ki so pomagali od jutra do večera v dvorani na razne načine tako da so sprejemali goste, delali v garderobi, nudili gostom značke in gledališke liste ter naš dnevnik, ponujali — po lepi stari navadi — kruh, sol, orehe in Šilce žganja. No smemo pozabiti niti žena, ki so pomagale na najrazličnejše načine, ne nazadnje v pripravi zakusk na sedežu SKGZ v Ul. Malta. In seveda naj gre naše priznanje vsem članom prireditvenega odbora ter tudi vsem tistim izvajalcem, ki so do zadnjega trenutka delali za to, da je prireditev najbolje uspela. Za konec naj nam bo dovoljeno povedati tudi, da smo v goriškem uredništvu našega dnevnika skušali napraviti vse, da bi bili bralci kar najbolje informirani o vseh dogodkih. V našem dnevniku je bilo v teh dneh veliko, zelo veliko poročanja o Kulturnem domu, nismo pa pozabili niti na drugo vsakdanjo kroniko. MIIVflllllilMMIftillllllliMIMIfliniltlllllllllllliaaillliniMllllllllllllllirilllHIItlllllllllllltlllllllllllllllllllllllMtlMtatUllMUlIMlHIlilKOtllllMIIIIIUIHIliafMIIIIIHIIIIIIIIIk VESTI S TELEPRINTERJA Casino tudi v Trbižu? TRBIŽ —. Trbiški občinski svet bo v prihodnjin dneh proučil predlog za ustanovitev igralnice v • tem zimskošportnem centru Furlanije - Julijske krajine. Ugotavljajo, da bi z ustanovitvijo igralnice lahko prišli vsaj do dela deviznih sredstev, ki. vsak ' dan romajo čez mejo v casino ob Vrbskem jezeru. Pobudo za razpravo v občinskem svetu je dal demokristjan Ravanello, ki ugotavlja, da bi lahko rešili mnoge finančne probleme tistega področja z dohodki od igralnice. zilca, da bi razgnala množico demonstrantov, saj je več kot dva tisoč oseb blokiralo promet za nekaj ur. Po demonstraciji je bomba popolnoma uničila leseno barako, v kateri je bil glavni štab protijedrskih demonstrantov. Požur v rafineriji Protijedrske manifestacije o jo mo- PARIZ — Protijedrska manifestacija, ki organizirali v nedei.jo v kraju Golfech, kjer l rala nastati nova francoska jedrska centrala, je terjala kar 50 ranjenih med manifestanti in policijskimi agenti. V najhujšem stanju je policaj, ki ga je molotovka zadela v glavo in sedaj obstaja ne varnost, da ostane brez očesa. Policija je po nedeljski demonstraciji aretirala 15 oseb. ki pa jih je po legitimiranju izpustila. Med demonstracijo se je policija poslužila sol LUANDA — Tukajšnjo rafinerijo je skoraj popolnoma uničil močan požar, katerega vzroke doslej še niso odkrili. V požaru je že zgorela ogromna količina goriva in kaže, da gasilci ne bodo kos ognju. Omeniti je treba, da je petrolej osnovna postavka angolskega gospodarstva. Množica linčala policaja JOHANNESBURG - Razjarjena množica je lin čala temnopoltega policijskega agenta Alberta Tofi leja. Do dogodka je prišlo med pogrebom enega vidnih predstavnikov nekdanje odporniške skupine ANC. ki je v Transkeiju, prepovedan. Prisotne so bile mnoge afriške osebnosti in To file je baje posnel na magnetofon njihove posege. Reakcijo množice ni mogel preprečiti niti škof Desmond Tutu, lci je skušpl Tofileja zavarovati z lastnim telesom. Dnevnik Suielan poroča, da je škof Tutu imel na pogrebu zelo oster govor proti južnoafriškemu režimu. NEAPELJ — V zadnjih urah se je še poslabšalo zdravstveno stanje sedmih od 22 oseb, ki so jih v nedeljo pomendrali med paničnim begom v neapeljski kinodvorani »Augusteo*. Paniko je nekaj minut po 18. uri povzročil klic neznanca: »Potres, bežite!*. V trenutku je skoraj 1700 oseb, ki je prisostvovalo kinopredstavi. zbežalo proti vhodnim vratom. Zaman so uslužbenci kinodvorane odprli zasilna vrata, vse je bežalo proti glavnemu vhodu. Med njimi je bila večina »najstnikov in najstnic*, saj so predvajali film »čas jabolk* (II tempo delle mele), ki prikazuje ljubezen doraščajočih. Med njimi pa so bili tudi otroci. Tako sta med težkimi ranjenci tudi 10-letna Carmela Beneduce in 9-letna Maria Teresa Renzulli. Njuno zdravstveno stanje je brezupno in ne bosta verjetno preživeli hudih notranjih poškodb. Sodstvo je že uvedlo preiskavo. a krivca za paniko bržkone ne bodo izsledili. Na sliki (telefoto AP): Carmela Bencduee (levo) in Maria Teresa Renzulli v bolnišnici cPcllegrini . Nuovoa. &diachi jport VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESLJAN (Center) KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnike ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN, PHILIPS, 9EX NABREŽINA Center Tel. 200-123