$j konoplan
iliduplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXVII.	ŠT. 5. MAJ 1978	CENA 0,20 DIN
Novo vodstvo ZSMS v Induplati
V torek 25. 4. 1978 smo imeli mladi volilno in programsko konferenco vseh OO ZSMS »INDUPLATI« Jarše.
Po izvolitvi organov konference je sledilo poročilo predsednika o minulem delu koordinacijskega sveta in osnovnih organizacij ZSMS.
Naše delo je bilo v preteklem obdobju usmerjeno predvsem:
— V uresničevanje stabilizacijske Politike. Sodelovali smo pri načrtovanju stabilizacije podjetja, poleg tega pa smo si mladi zadali nalogo, da si bo vsak sam prizadeval za čimbolj g0 produktivnost in za čim manjši odpadek.
Ob volitvah v samoupravne organe in občinske organe srno predlagali svoje kandidate, ki jih je bilo precej tudi izvoljenih.
Organizirali smo tri enodnevne delovne akcije v podjetju, od katerih sta dve zelo lepo uspeli.
Naši mladinci in mladinke so se udeležili mladinskih delovnih akcij na Kozjanskem, Pečah, Kožbani in na potresnem področju v Posočju. v V velikem številu smo se udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Na teh pohodih so sodelovali tudi mladi iz teritorialne obrambe in pohodne enote.
Obdržali smo tudi tradicijo povezave z osnovno šolo Puconci in Občinsko konferenco ZSMS Murska Sobota.
V počastitev meseca mladosti smo sodelovali v športnih tekmovanjih, na katerih smo zasedli vidna mesta. Bili pa smo tudi gostitelji tekmovanj v namiznem tenisu in streljanju.
Mladi smo v zimskem času organizirali tudi mladinski klub, ki je nekaj časa zelo lepo delal, saj smo mladi ob prijetnih večerih slišali marsikaj zanimivega dn koristnega iz Predavanj in filmov, ki jih je predvajal Foto kino klub Mavrica.
Na področju adejno-političnega usposabljanja smo napredovali, saj smo se udeležili veliko predavanj, nekaj pa smo jih organizirali tudi sami.
Ob praznovanju, ki je bilo lani v počastitev 40-obletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40-obletnice prihoda tov. Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in njegovega 85. rojstnega dneva smo organizirali slavnostno sejo, na
kateri smo sprejeli v naše vrste večje število mladih.
Mladi imamo tudi stalno stran v tovarniškem glasilu Konoplanu, vendar na žalost ni bila vedno izpolnjena z našimi prispevki.
Omenila bi še, da smo bili v stalni povezavi z Občinsko konferenco ZSMS Domžale in da smo več ali manj v celoti izponili naložene naloge.
Sodelovali smo tudi pri stanovanjski politiki.
Vključeni smo bili v tekmovanje v občinskem merilu za najboljšo OO ZSMS, ustanovili smo klub štipendistov in uredili članstvo mladih v osnovnih organizacijah.
Ustanovili smo novo osnovno organizacijo ZSMS Peče, ki deluje že od novembra 1977.
Napredovali smo na področju vključevanja mladih v Zvezo komunistov, saj se jih je v tem mandatnem obdobju precej vključilo. Delo
Delovno predsedstvo ZSMS Induplati 25. 4. 1978
v sekcijah razen v planinski, ki je organizirala pohod na Triglav ni zaživelo in bi jih bilo treba v bodoče poživeti. Obnoviti bi morali nova-torski krožek.
V veliki večini smo plan dela izpolnili, vendar bi ga lahko še veliko bolje, če bi bili mladi bolj zainteresirani in bolj množično pristopali k delu. Zato bo potrebno v bodoče prav temu problemu posvetiti veliko pozornosti in prepričana sem, da uspeh ne bo izostal.
Izid volitev je naslednji:
Predsednik koordinacijskega sveta:
1.	Cerar Janez
Sekretar koordinacijskega sveta:
1.	Orehek Milena
Blagajnik koordinacijskega sveta:
1.	Stefan Tatjana
Nadzorni odbor:
1.	Cerar Janez
2.	Orehek Milena
3.	Klakočar Silva
(Nadaljevanje na 2. strani)
na programski in volilni konferenci
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delegat za OK ZSMS Domžale:
I.	Orehek Milena
Člani predsedstva TOZD Proizvodnja izdelkov iz sint. vlaken:
1.	Cerar Janez
2.	Križman Oto
3.	Narobe Zlatko
4.	Koželj Peter
5.	Lavtar Dane
6.	Dragun Danica
7.	Cerar Martin
8.	Šoštarič Bernarda
9.	Peterka Brane
10.	Klakočar Silva
II.	Mitrevski Zdravko
12.	Zarnik Sonja
13.	Seiko Polde
14.	Pavli Janez
Predsednik TOZD Proizvodnje iz sint. vlaken:
1. Križman Oto
Sekretar TOZD Proizvodnje izdelkov iz sint. vlaken:
I.	Cerar Mija
Člani za koordinacijski svet iz TOZD Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken:
1.	Birk Rajko
2.	Slapar Francka
3.	Grčar Jana
4.	Jovanovič Vladimir
5.	Avguštin Rajko
6.	Serko Dušan
7.	Šmid Marinka
8.	Grčar Andrej
9.	Pižem Rado
10.	Koščak Zlatko
II.	Kržišnik Dušan
12.	Vuk Anda
13.	Vavpetič Stane
14.	Gjergek Cvetka
Delegat za OK ZSMS Domžale:
1. Križman Oto
Člani predsedstva Delovne skupnosti skupnih služb:
1.	Troha Miro
2.	Šoštarič Majda
3.	Klopčič Drago
4.	Capuder Marjan
5.	Pavlič Bernarda
6.	Vodnik Vinko
7.	Orehek Milena
Predsednik Delovne skupnosti skupnih služb:
1. Troha Miro
Sekretar Delovne skupnosti skupnih služb:
1. Orehek Milena
Člani koordinacijskega sveta iz Delovne skupnosti skupnih služb:
1.	Lamberšek Brane
2.	Marinšek Viktor
3.	Hudomal Drago
4.	Štefan Tatjana
5.	Orešek Ciril
Delegat za OK ZSMS Domžale:
1. Troha Miro
Nalog, ki čakajo novo vodstvo je veliko, upamo pa da jih bomo čimbolj e opravili.
Milena
25. 4. 1978 so mladi v Induplati volili novo vodstvo osnovnih organizacij
Planske naloge in realizacija
Kakšna bo mesečna realizacija prodaje?
Vprašanje, ki je pred koncem meseca vedno prisotno. Kako tudi ne, saj so naši OD še vedno v veliki meri odvisni od te realizacije. Vsi pa dobro vemo, da se do nje ne pride zgolj s fakturiranjem.
Začnimo kar s kolekcijo, eni bi radi čim širšo, pestro, sodobno, potrošniku dostopno, drugi pa mnogo ožjo, čim manj različnih prej, barv, enostavno proizvodnjo. Tu pa se moramo že »sporazumevati« in »dogovarjati«, da izberemo ustrezno naši proizvodni zmogljivosti in zahtevam kupcev, ki so tudi na jugoslovanskem trgu zelo sodobne in kulturne. Le ti nas silijo v zahtevnejše izdelke z vedno več vloženega dela. Nekoč sem že v našem listu omenil, da pri naši povpečni letni proizvodnji 4,5 milij.m2 tkanin porabimo skoraj 5 milij. kW/h, medtem ko srno pred desetimi leti z mnogo enostavnejšimi izdelki porabili komaj 2 milij. kW/h za količinsko enako proizvodnjo; to pomeni mnogo več vloženega dela, zato pa smo tudi zelo izpostavljeni. Izdelka ni, ni naročene barve (desse-na) in že so tu urgence. Predelava sladkorja se bo ustavila, če ne dobavimo filtrov, hotel ne bo odprt za
1.	maj, ko je že vse nared samo zaves še ni, lahko pa tudi povzročimo spremembo voznega reda mestnega prometa, če nismo pravočasno dobavili spojnih mehov za mestne avtobuse, da ne omenim še ostrine urgenc inozemskih kupcev, če zamudimo dobavni rok. Koliko telefonskih pogovorov, dopisov, telexov, opravičil in svetovanj za spremembo z drugim izdelkom morajo opraviti naši referenti, da se vse to zgladi. Mnogokrat uspe, včasih pa se prizadeti kupec obrne tudi drugam.
Pa poglejmo kakšna je bila ta naša realizacija v preteklosti?
Prvo tromesečje leta 1976 — 74 milij.
Prvo tromesečje leta 1977 — 87 milij.
Prvo tromesečje leta 1978 — 84 milij. ali 3% manjša od preteklega leta, to pa ni v skladu s potrebno rastjo DO. Tudi zaloge gotovega blaga so rahlo narastle, in sicer za 12 %, žal predvsem tkanin, ki niso ustrezne svojemu namenu, to pa je tudi razlog, da so za omenjeni odstotek narastle. Toda ta vrednost predstavlja komaj trinajst delovnih dni ali 15 milij. in. Pomeni, če bi prodali vse in imeli zaloge stanje »nič« (kar bi lahko storili samo enkrat), bi nam sleherni mesec primanjkovalo in izdelkov za zadostitev planskih nalog in OD.
Spodbudno pa je, da imamo naročil kar dovolj. Zato so dogovori med TOZD koliko bomo česa napravili in kdaj, pa se žal mnogokrat nekje zatakne.
Spomnimo se primera v naravi, če se kaj zatakne in kako ga je odstranil znani naravoslovec LIEBIG že pred 130 leti. Ugotovil je namreč, da rastlina za svojo rast potrebuje štiri elementarne snovi: kalij, kalcij, dušik in fosforno kislino. Ce so vse prisotne v ustreznih količinah v naravi, se rastlinstvo lepo avtomatično razvija, toda čim izpade eden od omenjenih elementov, se razvoj hipoma pretrga. Na primer pomanjkanje fosforne kisline povzroči ozko grlo, ki ga odstranimo tako, da rastlinstvu dodajamo to ustrezno gnojilo in rast se ustrezno nadaljuje.
Tako so v poljedelstvu z mnogo manj naporov že takrat pridelali mnogo več, toda to spoznanje je mo-
ralo priti. Kaj pa se zgodi, če bi za odpravo tega ozkega grla dodali preveč fosforne kisline? Takrat bi bila zemlja prekisla, rasti ne bi bilo, še več, posežemo v ekologijo.
Danes se sliši to zelo preprosto, toda pred 130 leiti so ljudje komaj verjeli, da s posipanjem nekega praška (gnojila) dosežemo kar štirikrat večji pridelek.
Cesto so ljudje obremenjeni z vražjo lastnostjo linearnega mišljenja (kar je bilo uspešno včeraj bo tudi jutri), medtem ko naš čas zahteva moderno napredno razmišljanje (vse kar je, je vredno da propade), zato moramo zaupati novim naprednim idejam, ki nas silijo k sodelovanju, soodvisnosti in k uspehu za odpravljanje ozkih grl.
Ce se povrnemo na realizacijo, je pri nas mnogo več elementov, kakor opisani primer v rastlinstvu, ki vpli-
vajo na izvrševanje nalog, zato si moramo zagotoviti rast proizvodnje in asortimana im zagotovili si bomo tudi učinkovito realizacijo. Seveda imam v mislih tudi sporazumevanje in dogovarjanje v DO in izven nje. V to pa moramo zaupati. Zagotavlja nam učinkovit napredek, kjer bo poleg realizacije dohodka pomemben tudi širši družbeni interes, ko bomo usklajevali želje, potrebe in riziko. Seveda morajo te pravice in obveze vplivati tudi na uspešno gospodarjenje in stimulativni dohodek.
Predvideva se, da bomo morali tako poslovati že v drugi polovici leta. Prepričan sem, da bomo uspeli še boljše gospodariti, zakaj pa ne, saj smo to že mnogokrat dokazali, in končno človeštvo ni na koncu svojih sposobnosti, ampak šele na začetku.
Avgust Orehek, dipl. ing.
Iz pripravljalnice
Ohranimo zdravje
Za zagotovitev takih delovnih pogojev, da bodo neškodljivi za zdravje •n bodo obenem preprečevali, da pri delu ne pride do nesreč, je bilo v zadnjih mesecih storjeno sledeče:
— Pri stroju za varjenje plastifi-ciramih avtomobilskih cerad i. pd. so bili merjeni plini, ki nastajajo pri tem delu. S preprosto merilna napravo — cevčico je meritev pokazala, da se škodljivi nitrozni plini ne pojavljajo.
— Pri novih tkalskih strojih firme Somet v prostoru konfekcije so bile izvedene meritve zaprašenosti v delovnem okolju. Enake meritve zaprašenosti so bile narejene pri predelavi wolpryle na sukalnem stroju DZT v predilnici. Rezultati obeh meritev še niso dokončno znani, kljub temu pa se je pristopilo k izdelavi
odpraševalnih naprav v obliki koša s katerimi bomo uspešno zbirali prašne delce. V tem času so strokovnjaki s področja varstva pri delu pregledali tudi vse, v zadnjem času uvožene stroje, za katere nam bodo izstavili pismeno izjavo ali po starem atest. S to listino bomo imeli zagotovilo, da bo delo na pregledanih strojih ob normalni pazljivosti pri delu varno.
V začetku aprila je bilo organizirano predavanje o varstvu pri delu, katerega so se udeležili vsi vodstveni in vodilni delavci naše delovne organizacije. Po končanem predavanju je bil izveden preizkus znanja iz VD, katerega so vsi navzoči uspešno opravili.
Zupan Brane var. ing.
Novi
proizvodi
težke
konfekcije
Asortiment izdelkov težke konfekcije (ceradnega oddelka) je izredno širok. Že sam površen podatek, da (ta najmanjši proizvodni obrat, ki šteje 27 delavcev izdeluje več različnih proizvodov od najmanjših (specialnih vreč) do naj večjih proizvodov DO Induplati (koridorjev, zračnih hal) nam da okvirno sliko, kakšen je proizvodni proces težke konfekcije.
Organizacija delovnega procesa se mora v vsakem primeru prilagoditi naročenim količinam, ki pa so v našem primeru zelo različne. Tako variirajo naročene količine od več sto komadov pa do enega izdelka. V obratu je vsekakor večja zainteresiranost za masovne proizvode, ki zahtevajo tako želj eno serijsko izdelavo. Vendar se na žalost dogaja, da stalne urgence in posegi v ritem s posamičnimi izdelki ne delajo najboljših uslug kolektivu.
V sredini meseca marca je prišlo do razvoja in preizkusnega proizvoda novega izdelka, tako imenovanega mehu za avtobuse. To je pravzaprav povezava v obliki harmonike med glavnim vozilom in prikolico vozil javnega prometa.
Vsekakor gre tu pohvala razvoju in izdelavi tako zahtevnega proizvoda vsem od razvojne službe s tehnologom do vseh delavcev v obratu težke konfekcije.
Novi proizvod je izredno hitro »našel« svoje mesto v novi proizvodni liniji težke konfekcije.
Mislim, da je izdelava novega proizvoda izredno perspektivna in dolgoročna, seveda, če bomo znali tržišče dobro obdelati. Kljub temu, da imamo z naročeno količino proizvodne kapacitete zasedene za nekaj časa, si moramo že sedaj pot do novih kupcev najti sami, ne da neznani kupci poiščejo drugega proizvajalca.
Anton Videnšek
TOZD Restavracija
1.	Rode Matilda 563
TOZD Maloprodaja
1.	Makovec Pavla 560
Izid volitev
Dne 20. 4. 1078 smo volili delegate v samoupravne organe delovne organizacije in delegate v samoupravne organe TOZD in DSSS. Istega dne so bili v združenih TOZD izvedeni tudi referendumi.
Na ravni delovne organizacije smo volili delegate v:
—	delavski svet delovne organizacije (izvolili smo 15 delegatov)
—	odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije (izvolili s mio 9 delegatov)
—	disciplinsko komisijo delovne organizacije (izvolili smo 16 delegatov od tega 13 iz naše DO in 3 zunanje člane)
Volili pa smo tudi odbor samoupravne delavske kontrole LB banke Domžale in sicer 5 članov tega odbora in 5 namestnikov.
V	TOZD Proizvodnja so zaposleni volili delegate v:
—	delavski svet TOZD Proizvodnja (14 delegatov)
—	odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja (9 delegatov)
V	TOZD Konfekcija so delavci volili v naslednje organe na ravni TOZD:
—	delavski svet TOZD Konfekcija (12 delegatov)
—	odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Konfekcija (7 delegatov)
V	TOZD Restavracija so volili na ravni TOZD le 3 delegate v odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Restavracija.
V	DSSS so zaposleni volili delegate v:
—	delavski svet DSSS (9 delegatov)
—	v odbor samoupravne delavske kontrole DSSS (5 delegatov).
Vsi delavci so bili izvoljeni za mandatno dobo dveh let. Volitve so v celoti potekale v redu in so bile zaključene (kljub obilici dela pri ugotavljanju rezultatov) najpozneje do 18 ure.
V	posameznih združenih TOZD in DSSS je glasovalo od skupnega števila volilcev po imeniku:
TOZD Proizvodnja 87,5 %,
TOZD Konfekcija 85 %
TOZD Restavracija 82%
TOZD Vzdrževanje 88 %
TOZD Maloprodaja 69 %
DSSS 75 %.
V	delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni naslednji delegati:
TOZD Proizvodnja
1.	Dimc Pavla 645 — (predilnica)
2.	Kregar Rihard 570 — (tkalnica)
3.	Kokalj Pavle 531 — (tkalnica)
4.	Kerč Anica 514 — (oplemenitil-nica)
5.	Šinkovec Milan 487 — (opleme-ni talnica)
TOZD Konfekcija
1.	Jerman Hilda 466 — (Mengeš)
2.	Lavtar Dane 455 — (kovinske kon.)
3.	Petaci Franc 452 — (kovinske kon.)
4.	Bartelj Slavka 444 — (Mokronog)
5.	Sušnik Olga 411 — (kon. Radomlje)
TOZD Vzdrževanje
1.	Mrdjenovič Drago 400
TOZD Restavracija
1.	Kramberger Stane 537
TOZD Maloprodaja
1.	Vrhovnik Majda 499
DSSS
1.	Kurzweil Breda 527 (uprava)
2.	Porenta Slavi 531 — (tehnični sekt.)
V odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije so bili izvoljeni:
TOZD Proizvodnja
1.	Cerar Franc 550
2.	Dajčar Francka 477
3.	Z rim Rudi 472
TOZD Konfekcija
1.	Križman Oto 520
2.	Capuder Ana 395
TOZD Vzdrževanje
1.	Ručiigaj Jernej 458
DSSS
1.	Puhan Karolina 470
V Disciplinsko komisijo delovne organizacije so bili izvoljeni:
1.	Pirš Dušan 785
2.	Giovanelli Lovro 783
3.	Bergant Franc 765
4.	Sasso Viktor 765
5.	Hafner Janez 763
6.	Kosmač Matija 761
7.	Štih Stane 757
8.	Orehek Anton 756
9.	Andrejka Alfonz 750
10.	Frelih Hilda 750
11.	Kurzvveil Breda 749
12.	Velkavrh Janez 749
13.	Lamberšek Brane 747
14.	Jamnik Rozi 745
15.	Dolinar Marija 741
16.	Petaci Lidija 740
V delavski svet TOZD Proizvodnja so bili izvoljeni:
Tkalnica
1.	Kepec Vinko 345
2.	Narobe Lado 334
3.	Barle Pepca 328
4.	Cerar Marinka 328
5.	Cerar Martin 326
6.	Hribar Elza 326
7.	Peterlin Alojz 317
8.	Baloh Emil 296
9.	Pirnat Cilka 295
10.	Juhant Štefka 283
Predilnica
1.	Pavli Polda 294
2.	Jovanovič Vladimir 185
Oplemenitilnica
1.	Giovanelli Lovro 231
2.	Stopar Francka 225
Novoizvoljeni delavski svet TOZD Konfekcije na svoji prvi seji 25. 4. 78 (spredaj levo predsednik Janez Bergant)
V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja so bili izvoljeni:
Predilnica
1.	Ručman Ljudmila 259 2* Košenina Franc 239
Tkalnica
1.	Kurent Franc 319
2.	Javoršek Alenka 318
3.	Kranjec Dušan 306
4.	Pestotnik Ivanka 303
5.	Bergant Zofija 286
Oplemcnitilnica
1.	Jerman Stane 266
2.	Hribernik Alenka 246
V delavski svet TOZD Konfekcija so bili izvoljeni:
Mengeš
1.	Mukovec Mimi 220
2.	Bergant Janez 207
3.	Gostič Marija 200
4.	Majdič Franc 198
Mokronog
1.	Oštir Valko 196
2.	Strel Vera 162
Kovinske konstrukcije
1.	Prenar Jože 136
Konfekcija Radomlje
1.	Hafner Janez 202
2.	Pollak Mimi 193
3.	Marinšek Vida 189
Peče
1.	Toman Fani 188
2.	Mal Ivanka 161
V odbor samoupravne delavske kontrole so bili izvoljeni naslednji delegati:
Mengeš
l.i Oštir Milka 175
2.	Urbanija Ana 159
Konf. Radomlje
1.	Sare Marinka 193
2.	Drolc Jože
Mokronog
1. Kos Marjana 133
Peče
1. Jurjevec Metka 169
Kovinske konstrukcije
1. Vesel Ivan 166
Novoizvoljeni predsedniki delavskih svetov — od leve proti desni: Zupan Marjan — namestnik predsednika (Kosec Ladota) DS TOZD Vzdrževanje, Kavčič Rajko — predsednik DS DSSS in Kepec Vinko — predsednik DS TOZD Proizvodnja
V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Restavracija so bili izvoljeni:
1.	Arnuš Viktor 14
2.	Pavlič Anton 14
3.	Kodele Nada 12
V delavski svet delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni:
1.	Kavčič Rajko 110
2.	Majhenič Fanči 106
3.	Narat Marija 102
4.	Kavčič Mirjana 100
5.	Lesjak Juš 95
6.	Mrvar Štefan 93
7.	Petaci Lidija 93
8.	Gorjan Mija 85
9.	Puhan Franc 83
V odbor samuopravnc delavske kontrole DSSS so bili izvoljeni:
Uprava
1.	Kurzvveil Vinko 103
2.	Habjan Rezka 102
3.	Ivanjko Štefka 89
4.	Bergant Ivanka 87
Tehnični sektor
1. Orel Francka 77
Na zasedanjih novoizvoljenih delavskih svetov, ki so sc vršila 25. in 26. 4. 1978 so bili za predsednike posameznih delavskih svetov izvoljeni:
DS DO
Predsednik Petaci Franc — kov. konstr.
Namestnik preds. Kregar Rihard — tkalnica
DS TOZD Proizvodnja
Predsednik Kepec Vinko — tkalnica
Namestnik preds. Cerar Martin — tkalnica
DS TOZD Konfekcija
Predsednik Bergant Janez — konf. Mengeš
Namestnik preds. Prenar Jože — kovinske konstr.
DS DSSS
Predsednik — Kavčič Rajko Namestnik preds. — Puhan Franc
DS TOZD Vzdrževanje
(izvoljen dne, 17. 2. 1978)
Predsednik'— Kosec Lado Namestnik preds. Zupan Marjan
Matjaž Pavlin
ZAHVALA
Sodelavcem svoje osnovne organizacije sindikata se toplo zahvaljujem za' pozornost, ki so mi jo izkazali z obiskom in denarno podporo v času mojega bolniškega dopusta.
Klopčič Jože
NA OBISKU
Novinarji OZD
r- rnermrcrr t—■ y
vojaško gimnazijo
ogledali in vojašnico
20. 4. letos smo si uredniki glasil oz. informatorji v OZD ogledali vojaško gimnazijo »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani in vrhniško vojašnico
»Ivan Cankar«.
Obisk je pripravila komisija RS ZSS za obveščanje in politično propagando z namenom, da se seznanimo z obveščanjem v JLA in o JLA in da navežemo stike. Opažamo namreč, da večina glasil odmerja premalo prostora informacijam s področja splošne ljudske obrambe in s področja JLA. Prav gotovo je potrebno temu seznanjanju posvetiti več pozornosti, prav tako tudi pripravljanju delavcev na ljudsko obrambo. V zvezi s tem bi morale biti bolj aktivne družbenopolitične organizacije, še zlasti osnovne organizacije sindikata in komunistov v posameznih OZD. V obrambne priprave bi morali vključiti čim več mladine.
Ogleda vojaške gimnazije »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani in vojašnice »Ivan Cankar« na Vrhniki se je udeležilo okrog 40 urednikov glasil oz. informatorjev v OZD.
V gimnaziji so nas sprejeli direktor vojaške gimnazije in nekateri predstavniki JLA ljubljanskega armadnega območja. Seznanili so nas z obveščanjem v JLA in z obveščanjem o JLA v javnosti. Direktor vojaške gimnazije nam je pripovedoval o življenju in delu v gimnaziji.
Vojaška gimnazija je po svojem učnem programu splošno izobraževalna slovenska srednja šola, imela pa bo tudi usmerjeni študij (3. in 4. letnik — vojaški predmeti). Po novem programu letos je tudi spremenila ime — splošna vojaška srednja šola.
Pripravlja mlade fante za visoke šole — splošno vojaško akademijo (v Beogradu), če pa dijaki kažejo posebna nagnjenja za specialna področja, imajo možnost študij nadaljevati na specialnih vojaških akademijah kot so tehniška, mornariška ali letalska.
Po končani srednji vojaški šoli dosežejo dijaki poklic oficirja. Tisti, ki so končali šolanje z dobrim ali pravdobnim uspehom morajo za določen čas »na prakso« (nastopijo poklic), kasneje študij nadaljujejo, odlični dijaki pa šolanje na akademiji nadaljujejo takoj. Dijaki vsekakor dosegajo lepe uspehe in osipa skoraj ni, oziroma je minimalen.
Pogoji za študij so odlični, saj pouk poteka v modemih učilnicah z modernimi učnimi pripomočki po modernih učnih metodah. Dijaki prebivajo v internatu ob gimnaziji, ki je prav tako modema zgradba z veliko telovadnico, s prostori za proste dejavnosti (čez 20 prostih dejavnosti), jedilnico, študijskimi sobami
in spalnicami. Kompleten študij s prebivanjem v internatu (hrana, prenočišče, obleka, celo mesečna žepnina) je brezplačen, seveda s pogojem, da študij dijak dokonča. V obratnem primem mora stroške povrniti.
Tudi na Vrhniki v vojašnici »Ivana Cankarja« smo izvedeli in videli veliko zanimivega. Po pozdravu in uvodnih besedah v njihovi kinodvorani smo si ogledali lepo urejeno muzejsko sobo, učilnice, orožje, sodoben vojaški servis in spominski park.
Enota Boška Raitkoviča iz vrhniške vojašnice »Ivan Cankar« si je lani priborila naslov najboljše enote na ljubljanskem armadnem območju. Prehodno zastavico jim je za dan JLA predal poveljnik ljubljanskega armadnega območja general polkovnik Franc Tavčar-Rok.
Tako velik uspeh prav gotovo ni naključen. Že vrsto let zapored so bili v ožjem izbora za najboljšo enoto, toda najvišji naslov se jim je vedno izmuznil iz rok. Bili so vedno dragi. Zato so vse starešine in vojaki sedli za mizo ter analizirali razloge za »spodrsljaj«, če v šali lahko tako imenujemo drugo mesto. Pri tem so angažirali vse dejavnike, od organizacije ZK, ZSMS, poveljstvo, vojaške kolektive, skratka vsakega vojaka in starešino. To je pripomoglo, da so v lanskem letu dosegli velik napredek na vseh področjih življenja in dela v enoti.
Največ pozornosti so posvetili strokovnemu usposabljanju, ki je osnova za hitro, pravočasno in učinkovito izpolnjevanje vseh borbenih nalog tudi v najtežjih okoliščinah. Visoka politična zavest članov enote Boška Ratkoviča, moralno-politična enotnost vojaških kolektivov, razvita zavestna disciplina, podkrepljena z željami, da posežejo po naslovu najboljše enote, so pomenile trdno osnovo za dosežene rezultate.
Obenem je bila vrhniška enota draga v JLA, za kar so prejeli tudi pohvalo zveznega sekretarja za narodno obrambo Nikole Ljubičiča.
Od rezultatov omenimo le nekatere, saj bi bilo naštevanje vseh predolgo. V lanskem letu so s štednjo porabe goriva, vode in elektrike prihranili kar 54 milijonov starih dinarjev. Take uspehe bi vrhniškim vojakom verjetno zavidale mnoge delovne organizacije pri nas. Lani so v vojašnici adaptirali staro zgradbo v sodoben vojaški servis. Vrednost del je znašala 180 milijonov SD, vložili pa so vsega 22 milijonov.
Zelo tesno sodelujejo tudi »s terenom«, z vsemi družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami, toda ne le iz vrhniške občine, ampak z vse notranjske regije. Sodelujejo z mladimi iz občin Logatec, Idrija, Ljubljana-Vič in seveda z Vrhničani.
Vojaški klub v vojašnici »Ivan Cankar« prav tako sodi med najboljše na ljubljanskem armadnem območju, saj je v letu 1976 osvojil prvo mesto. Prostor, v katerem vojaki preživljajo svoj prosti čas in kjer imajo na razpolago knjižnico, kinodvorano in pristop k raznim sekcijam. V lanskem letu so za vojake pripravili čez 30 predavanj in razgovorov o najrazličnejših aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih, 26 zabavnih prireditev, 17 kviz tekmovanj, 7 koncertov, več gledaliških in 270 filmskih predstav, 180 športnih srečanj, 9 razstav itd. Pod okriljem kluba deluje 7 sekcij: dramsko-literama, glasbena, likovna, recitatorska, zborovska, novinarska in folklorna. V klubu deluje tudi vojaška univerza. Prek nje se vojaki seznanjajo s temelji našega samoupravnega socialističnega sistema in poglabljajo znanje s področja naše revolucionarne preteklosti.
Zelo je razvita tudi novatorska dejavnost.
In ko pišemo o vrhniški enoti, moramo seveda omeniti tudi tukajšnji dom JLA. Vrhniški dom JLA je bil lani namreč že drugič doslej proglašen za najboljšega na ljubljanskem armadnem območju. Vrhničani so bili najboljši leta 1975, naslednje leto so bili drugi, lani pa so zopet posegli po najvišji lovoriki.
Nobene pomembnejše kultumo-umetniške, vzgojno-izobraževalne ali športno rekreativne prireditve na Vrhniki si ni več mogoče zamisliti brez sodelovanja doma JLA. To je samo dokaz več, kako velik ugled uživa ta ustanova v vrhniški občini. V dom JLA zahajajo takorekoč vsi občani Vrhnike in ne le tisti, ki so zaposleni v JLA.
V lanskem letu si je dramske in drage kulturno-umetniške stvaritve, koncerte resne, zabavne in narodne glasbe, literarne večere in druge podobne prireditve ogledalo nič manj kot 13.000 gledalcev. 129 filmskih predstav si je ogledalo skoraj 15.000 gledalcev, 18 likovnih in fotografskih razstav je obiskalo več kot 12.000 občanov. Pripravili s tudi 76 športnih prireditev. V okviru doma deluje več društev in klubov.
To bi bilo o uspehih vrhniške enote Boška Ratkoviča in doma JLA zaenkrat dovolj, prav talca tudi o vtisih s tega zanimivega obiska. Pristavim naj še to, da smo obisk zaključili z vojaškim kosilom. Urednica
O minulem delu
V okviru Društva inženirjev in tehnikov tekstilne stroke Jarše je bilo dne 21. 4. 1978 organizirano zelo zanimivo predavanje mgr. Jazbec Vladimirja o minulem delu.
Predavatelj nas je seznami z minulim delom kot družbeno-ekonom-sko kategorijo dohodkovnih odnosov, pri čemer je zbudil še poseben interes tisti del njegovega predavanja, ki je obravnaval oblikovanje sredstev za osebne dohodke in njihovo delitev z naslova minulega dela.
V tem delu predavanja je predavatelj nedvomno ugotovil, da s sedanjim načinom nagrajevanja minulega dela, ki uporablja kort merilo določen procent na doseženo delovno dobo delavca, ne vzpostavljamo ustreznega odnosa med delavcem in akumulacijo. Prav zato je potrebno poiskati za nagrajevanje minulega dela takšna nova merila, s katerimi bomo delavca vzpodbudili in zainteresirali, da se bo pri odločanju o delitvi čistega dohodka opredeljeval tudi za vlaganje v akumulacijo in se pri tem obenem odločal za takšno kvalitetno naložbo sredstev, s katerim bo dosegel ustrezno povečanje dohodka TOZD.
Predavatelj nam je tudi obrazložil takšno novo ustrezno merilo za nagrajevanje z naslova minulega dela. To merilo je izraženo v posebni formuli, ki glasi:
TMD
St. (MD — 2). PVT
S.	(1 — 2). D. OD . Pkod
pri čemer pomeni:
TMD = število točk za minulo delo na mesec
S = povprečna stopnja izločanja iz dohodka v akumulacijo
1	=	leta skupne delovne dobe
delavca
OD = povprečni mesečni ustvarjeni neto osebni dohodek delavca
St = povprečna stopnja izločanja iz dohodka v akumulacijo asociacije v katero se razporeja
MD = mejna leta delovne dobe (40)
D = mejni koeficient deleža sredstev osebnih dohodkov za minulo delo v skupnem osebnem dohodku
Pkod = planirani koeficient porasta osebnih dohodkov tekočega leta
PVT = planirana točkovna vrednost
Pri tem velja omeniti, da se kot povprečna stopnja izločanja iz dohodka v akumulacijo upošteva stopnja organizacij, s katerimi je TOZD Povezana (panoge, območja). Pri tem pomeni St tisto širšo obliko združe-
vanja, v katero se vključuje gornja organizacijska oblika oz. način povezovanja (območja, panoga), tako npr.: doseženo stopnjo v republiki oz. združenju, v katero se panoga vključuje. Dalje je treba pripomniti, da se podatki o osebnih dohodkih delavcev ugotavljajo za 5 let nazaj in se s tako dobljenim povprečjem ugotavlja tudi povprečje drugih let in delovne dobe delavcev. Prvi dve leti se ne upoštevata iz razloga, ker se šteje, da se v teh dveh letih delavec šele pripravlja in prične šele po njunem preteku ustvarjati akumulacijo.
Predavanje je vzbudilo veliko zanimanje in je tudi naletelo na ustrezen odmev, tako da se je po njem razvila živahna razprava. V razpravi je bilo načetih več aktualnih vprašanj. Tako se je zastavilo vprašanje, kako se bo ugotavljalo minulo delo delavcev, ki so v preteklosti menjali zaposlitve, še posebej, če pni tem preide iz manj akumulativne panoge v bolj akumulativno ali obratno, saj na te okoliščine sam nima vpliva. Dalje se je zastavilo vprašanje, kako bo z nagrajevanjem minulega dela v takšnih organizacijah posebnega družbenega pomena, katerih pogoji gospodarjenja so družbeno normirani kot npr.: pni železnici, elektrogospodarstvu ali pa v organizacijah družbenih dejavnosti kot npr.: šolah, zdravstvenih organizacijah. V razpravi so bila načeta tudi vprašanja, od katerega dne dalje naj bi se uveljavil novi sistem nagrajevanja minulega dela in katera delovna doba za nazaj naj bi se pni tem upoštevala. Prav tako je bilo odprto vprašanje oblikovanja merila za nagrajevanje učinka smotrnih poslovnih odločitev, ki niso vedno nujno povezana z vlaganji v akumulacijo, ki pa imajo lahko za posledico pomembno povečanje dohodka. Prav tako so bila zastavljena vprašanja glede izvedbe prehoda z dosedanjega sistema nagrajevanje minulega dela na novi sistem, v tej zvezi pa še posebej, ali je bil obravnavani model nagrajevanja minulega dela v praksi že preizkušen, in če je bil, kakšni so bili ugotovljeni rezultati.
Vsa navedena vprašanja potrjujejo dejansko živ interes udeležencev za temo tega predavanja. Tako je bilo tudi škoda, da je bil predavanju oz. razpravi razmeroma skopo odmerjen čas, saj so številne dileme še ostale odprte. Zaradi tega je bilo tudi dogovorjeno, da se glede na ugotovljeni interes predavanje s to temo oz. razprava na to' temo še enkrat morebiti ponovi, s tem da bi bila tedaj
na dnevnem redu dejansko samo ta tema.
Predavatelj je na številna vprašanja iz razprave podal tud-i izčrpne odgovore, ki jih zaradi njihove pomembnosti tudi na kratko povzemamo.
Nedvomno bo poslej za delavca pomembno prav z vidika nagrajevanja minulega dela, ali se bo zaposlil v organizaciji, ki spada v bolj akumulativno panogo ali manj akumulativno oz. ki je bolj ali manj akumulativna. Prav pni tem je treba omeniti, da bodo morale organizacije izstavljati delavcem, ki bodo v njih prenehali z delom, posebna potrdila o vložku njihovega minulega dela, na osnovi katerih bodo potem ti delavci lahko uveljavljali svoje pravice z naslova minulega dela. Nagrajevanje minulega dela v organizacijah posebnega družbenega pomena oz. organizacijah družbenih dejavnosti bo glede skupnih osnov in meril urejal poseben družbeni dogovor. Novi sistem nagrajevanja minulega dela -naj bi se uveljavil s 1. 1. 1979, pri čemer pa bi se za nazaj upoštevala doba petih let. Predavatelj je dalje povedal, da je obravnavami model nagrajevanja minulega dela tudi bil praktično že delno preizkušen. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da se po novem modelu nagrajevanja minulega dela lahko osebni dohodki povečajo tudi preko 20—30 %, tako da se celo zastavlja vprašanje določitve najvišje zgornje meje povečanja osebnih dohodkov s tega naslova. Zaradi tega -nadomestitev dosedanjega sistema vrednotenja delovne dobe, pri katerem lahko povečanje osebnih dohodkov znaša maksimalno 12 %, z obravnavanim novim modelom nagrajevanja minulega dela praviloma ne bo mogla prizadeti delavcev pri višini njihovih osebnih dohodkov.
Ingo Paš
Pogled v sukalnico
nas razgovor
O marketingu
Danes je tržišče že zasičeno z izdelki. Nastaja torej vprašanje prodora na tržišče. Zato ni vseeno kaj in kako pa tudi kam prodajati izdelke.
S temi vprašanji sc ukvarjamo tudi v naši delovni organizaciji, še zlasti pa sc z njimi ukvarja služba marketinga. Kaj več o tem nam bo povedala vodja te službe v naši DO, tov. Cirila Črne, dipl. ing., ki jo je Konoplan povabil na razgovor.
Velikokrat slišimo in govorimo o marketingu najsibodi v naši DO ali izven nje. Kaj je marketing?
Marketing je proces v družbi, s katerim ugotavljamo in kontroliramo strukturo povpraševanja po izdelkih, storitvah ali idejah. Kontroliramo pa to strukturo povpraševanja s ponudbo, prodajo in distribucijo.
Marketing je torej usmerjen k vsem članom družbe, ugotoviti in izpolniti mora njihove potrebe.
Marketing v delovni organizaciji kot je naša mora biti miselnost nas vseh, ki uravnava usmeritev podjetja na trg, na potrošnika. Ne moremo delati, kar se nam zdi najbolj pametno glede na naše proizvodne možnosti, temveč tisto, kar bodo kupci sprejeli. Seveda pa moramo pri vsakem izdelku, ki izpolnjuje zahteve potrošnika preudariti, ali imamo pri izdelavi in prodaji tega izdelka zadostne možnosti za izpolnitev potreb članov naše DO in za razširjeno reprodukcijo.
Služba Marketinga mora ob pomoči in sodelovanju vseh ostalih služb v podjetju ugotavljati in izpolnjevati potrebe potrošnika v dobro naše delovne organizacije in družbe.
Kaj so naloge marketinga?
Mnogokrat se marketing enači z raziskavo trga. Raziskava trga pa je le ena od vej marketinga.
Druga področja,so še:
—	planiranje in uvajanje proizvodov
—	pospeševanje prodaje
—	analiza prodaje.
Raziskava trga ima za cilj določanje mesta podjetja na trgu (npr. koliko procentna je naša udeležba pri določeni skupini izdelkov na tržišču, kakšno mesto zavzemamo glede višine kakovosti izdelkov, kje so naše prednosti pri oblikovanju izdelkov itd.). Raziskava trga mora obveščati o premikih na trgu, zbirati podatke o konkurenci in o splošni tržni situaciji ter s tem dajati podlago za poslovne odločitve. Tu se delajo tudi posebne raziskave glede na posamezne izdelke, glede na skupine potrošnikov, prodajna območja in vrsto trgovskih organizacij.
Planiranje in uvajanje novih proizvodov poteka v tesni povezavi s tehnološkim razvojem v podjetju.
Bistveno pri uvajanju novih proizvodov je najti za potrošnika (kupca)
nov proizvod, katerega pogreša ali pa najti za obstoječi proizvod novo (nenasičeno) tržišče.
Pri planiranju in uvajanju novih izdelkov je potrebno določiti način zbiranja idej za nove izdelke, te ideje selekcionirati (izbrati najustreznejše), analizirata glede na trg in glede na tehnološke možnosti podjetja. Naloga razvoja pa je potem tehnološko razviti izdelke in izdelati poskusno serijo (prototip). To poskusno serijo je potrebno tekstirati na izbranem tržišču, šele potem so dane možnosti za odločitev o proizvodnji novega izdelka.
Za obstoječ proizvodni program je treba stalno zasledovati prodajo posameznega izdelka (življenjski ciklus) in s tem je ozko jpovezano planiranje posameznih izdelkov. Razviti, določiti pa je treba tudi kriterije, pri katerih je potrebno umakniti proizvod s tržišča (npr. če proizvod ne dosega zadovoljive cene, če je tržišče z njim že nasičeno, ali če se na tržišču pojavijo izdelki, ki so boljši, kakovostnejši).
Nadalje je naloga marketinga pospeševanje prodaje in ekonomska propaganda. Cilj je doseči razširitev prodaje določenega izdelka, odpreti novo področje prodaje ali pa pospešiti prodajo novega izdelka.
Četrta naloga marketinga je analiza prodaje. Analizirajo se prodajne poti, prodajna območja, prodajo določenih skupin izdelkov in prodajo posameznega izdelka. Te analize so podlaga za kratkoročne plane prodaje in za takojšnje ukrepanje.
Kot vidimo se področja marketinga med seboj zelo prepletajo in so med seboj v tesni soodvisnosti.
Kako dolgo imamo v Induplati službo marketinga?
V Induplati je že dolgo vrsto let služba za raziskave trga in propagande. Kompletne službe marketinga pa ni bilo in je tudi sedaj še v uvajanju, ker je pač za obvladanje vseh področij potrebno več ljudi in ker si mora služba sama v svojem razvoju določiti naloge in opravičiti svoj obstoj, svoje mesto v strukturi podjetja.
Koliko ljudi dela pri nas v tej službi?
Trenutno sva dve — referent za propagando in vodja marketinga. V kratkem pa nastopi delo referent za statistično obdelavo podatkov, s če-
mer bi zadovoljili področju analiz prodaje. Sčasoma, vzporedno z razvojem te službe, bi bilo potrebno sistematizirati delovna mesta referenta za raziskavo domačega tega, referenta za raziskavo inozemskih tržišč, referenta za uvajanje novih izdelkov (product manager). Marketing pa nikakor ne sme postati le analitska služba, temveč mora biti živa dejavnost v stalni povezavi z ostalimi službami (razvojnim oddelkom, plan-sko-analitskim sektorjem in ostalimi).
Kaj je bilo v Induplati na področju marketinga že narejeno?
Na področju raziskave trga so bile narejene analize:
—	trga za šotore in opremo za kampiranje
—	za irustikal zavese (analiza konkurence)
—	za prte in garniture
—	konkurence pri zavesah
Glede planiranja im uvajanja novih proizvodov iščemo v komercialnem sektorju optimalen plan glede na zahteve trga in proizvajalne možnosti. Ta naloga bo za plan 1979 zelo pomembna. Na področju EP (ekonomske prop.) smo pričeli z intenzivnejšo propagando šotorov, letos smo izdelali prospekt za šotore. Poleg tega pa smo pripravili prospekt o šivanju zaves (indirektna propaganda), ki je bil pri naših kupcih zelo dobro sprejet. Stalno razstavljamo na ljubljanskem, zagrebškem in beograjskem sejmu, poleg tega pa smo našli pri razstavljanju tudi povezavo s pohištveno industrijo. V preteklem letu smo propagirali naše zavese tudi s filmi na TV in v kinematografih.
Analiza prodaje po skupinah, vrsti kupcev in prodajnih območjih ter analiza prodaje glede na kakovost izdelkov se delajo kvartalno. Važna naloga pa je tudi priprava za sklepanje samoupravnih sporazumov naše DO s prometnimi organizacijami.
Katere konkretne naloge vas čakajo?
Najpomembnejša naloga je kompleksna povezava raziskave trga s planiranjem in uvajanjem novih izdelkov, ki avtomatično vključuje tudi raziskavo konkurence.
Tu nas čaka veliko operativnega dela.
Najti moramo nove izdelke za našo konfekcijo, raziskati trg za zavese in z analizo prodaje ugotoviti možnost razširitve prodaje na posameznih prodajnih območjih. Take konkretne raziskave so npr.: raziskava trga za markizna orodja, raziskava trga za navtične proizvode, raziskava trga za opremo za taborjenje.
Pri propagandi bi morali določiti najboljše motive za nakup in glede na te dobiti najboljša propagandna besedila, poiskati moramo najboljše propagandne medije (razstave, radio,
Senčniki nad vročimi puščavami
televizija, film itd.) za posamezne skupine proizvodov. Izboljšati bi bilo treba tudi povezavo z ostalimi podjetji, ki proizvajajo opremo za dom in pristopiti k skupnemu propagiranju.
Kaj si želite na vašem delovnem področju?
Želim si še boljše povezave z ostalimi službami v podjetju in kreativnega dela na posameznih področjih.
Osebno si želim strokovnega izpolnjevanja, kot vsak delavec naše delovne organizacije si pa želim, da bi Induplati uspešno zaključila to poslovno leto, kakor tudi naslednja.
Razgovor s Cirilo Črne, dipl. ing., je vodila urednica
Ondan sem bral, da rastejo gozdovi tam, kjer so padavine in je napačno mnenje, da (bo) dežuje tam, kjer so gozdovi. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da nam ne bo uspelo s pogozdovanjem zadržati ali ustvariti deževne oblake, ki bi dajali za rast dreves potrebno vodo. Znanstveni poizkusi, tako sem bral, so potrdili to ugotovitev. Vsako redčenje gozdov ali drevesnih nasadov pa je poseg v naravo in je zločin, v kolikor bi večali poseke ne da bi skrbeli za sadike in za prirast novega drevja.
Pokazalo pa se je še nekaj. Afriške pustinje niso brez vode. Nasprotno. Pod vročim peskom so velikanske količine sladke vode. Ponekod le nekaj metrov pod površino. Mnogi so pri tem že videli vrtne plantaže tam, kjer je zaenkrat še pesek. Živi pesek, katerega premika veter.
Izvrtali so vodnjake in po kanalih spuščali vodo do mladih rastlin. Palme so rasle hitreje kot drugod. Toda, prav te palme so se kmalu posušile čeprav vode, dobre, sladke vode ni manjkalo. V vročem okolju so rastline posrkale iz peščenih tal kalcij in soli. Preveč soli, da bi jo življenje peneslo. Zavoljo soli so začele rastline hirati, veneti in se končno posušile. Ni šlo za denar, ki je bil »za-investiran«, težje je bilo za propad neke zamisli, ki bi naj pripomogla, da bi puščave spremenili v zelenice, v katerih bi uspevali produkti, potrebni za prehrano ljudi in živali.
Če se le za kratko povrnemo na uvodno razmišljanje o prepričanju, da dežuje tam, kjer so gozdovi, naši očaki so trdili, da gozdovi zadržujejo oblake in, da zatorej dežuje, je v opisanem primeru bilo dokazano nasprotno. Od osem do dvanajst let so umetno namakali nasade in gojili rastline. Človek je storil svoje, odpovedala je narava. Ta ni bila in ni poslušna. Deževalo ni nič več kot poprej. Potem so se spomnili še na nekaj. Na senco.
Mlade rastline ne potrebujejo le vodo im sonce. Njim je potrebna še senca. Kjer je bujno zelenje je dovolj vlage in tudi dežja. Kjer pa je treba dovajati rastlinam vodo na umeten način, tam ni sence. Vsaj na začetku ne. Ko so tla poraščena s travo ali drugimi rastlinami te zadržujejo prehitro izhlapevanje vode. To pa po drugi strani zagotavlja rast višjim rastlinam. Višje rastline vračajo uslugo s tem, da njihove krošnje ter večji in manjši listi delajo senco. Ta je rastlinam prav tako potrebna, kot voda in sonce.
Na plan so prišli z raznimi zamislimi. Zaenkrat je obveljala tista, s katero so postregli tekstilci. Nad nasadi so razpeli mreže in nanje položili tkanine. Primerne konstrukcije skrbijo zato, da je pretok zraka zagotovljen. Prve izkušnje kažejo, da so uspeli.
Pravijo, avtorji zamisli in pisci teh poročil, da so zadovoljni vsi. Enim se je vrnilo upanje, da bodo le uspeli kultivirati peščena prostranstva, drugi pa si obetajo dobre posle z dobavo ustreznih mrež in tkanin.
Ti drugi imajo zelo podobne proizvodne programe kot Induplati 1
O.	Lipovšek
DAJMO JIM VIDNO IN PRIZNANO MESTO ZARADI HUMANOSTI
Imenovani so člani kolektiva Induplati Jarše, ki so bili pripravljeni darovati kri v dneh: 29. 3., 30. 3., 6. 4 in 7* 4. 1978.
Občinski odbor RK Domžale je planiral za našo DO 125 krvodajalcev. V Zavodu SRS za transfuzijo v Ljubljani se je zglasilo 120 članov DO, vendar jih je bilo 8 odklonjenih po predhodnem zdravniškem pregledu. Imenovanim in ostalim sodelavcem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji krvodajalske akcije gre posebna zahvala za uspešno delo in humanost.
Dobovišck Magda	Farkaš Antonija	Sare Drago
Hajdinjak Nace	Guberinič Drago	Ulčar Helena
Cerar Jože	Giovanclll Lovro	Cerar Alojzija
Jemec Bernard	Kerč Anica	Majetič Sefik
Žagar Janez	Šoštarič Bernarda	Lončar Angela
Mušič Lojze	Jovčov Dragan	Perko Pepca
Lončar Franc	Kos Franci	Avbelj Franc
Pirc Ivan	Cerar Janez	Cerar Slavka
Marinšek Viktor	Klakočar Silva	Peterlin Alojz
Blažič Ivan	Rode Stanc	Rejc Ivanka
Jerman Stanc	Poljanšek Marija	Topolovec Pavla
Razpotnik Anton	Lemut Karla	Pavovec Milena
Radič Novica	Marinšek Lado	Mcrkužič Marija
Šinkovec Milan	Ogrcševič Jasminka	Juras Milena
Slapar Jože	Kralj Janez	Drčar Vida
Jeran Albinca	Opaškar Franc	Česnik Ivica
Stankovski Pece	Urbanija Martin	Majdič Janja
Prcstor Marija	Tavčar Franc	Eržen Helena
Urankar Pavla	Kočevar Slava	Zrim Rudi
Roglič Ivana	Kerč Cirila	Kržan Zdravko
Barlič Marija	Dimc Marija	Kavčič Cirila
Vidergar Danila	Vuk Andža	Pogačar Marica
Skok Milka	Škorjanc Majda	Kukovec Angela
Brate Barbara	Gorjup Marija	Hribar Milena
Huber Olga	Novak Marija	Volcr Štefka
Cigula Jera	Narobe Zlatko	Cerar Tone
Kramberger Maks	Ilopič Stane	Rokave Fani
Juras Katarina	Benda Franc	Baloh Emil
Jemec Marija	Prenar Jože	Limoni Ljudmila
Doma Avgust	Veider Franc	Korošec Ema
Lebar Irena	Mrvar Stefan	Pirc Zinka
Tomc Ana	Pollak Marija	Zorman Nevenka
Vodlan Dragica	Radkovič Marija	Novak Franc
Osolnik Marija	Hafner Janez	Rahne Ani
Cotman Avgust	Skrjanc Marjana	Bulič Miha
Pogačar Olga	Križman Oton	Cerar Marija
Letnar Hcda	Torkar Milka	Gabrovec Francka
Pižem Rado	Baloh Matevž	Serko Dušan
Husič Ivo	Košenina Franc	Zabret Milan
Kuzcl Vera	Narat Marija	Korbar Julka
Vlil. kongres ZKS
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije se vam v imenu VIII. kongresa ZKS zahvaljuje za pozdrave oziroma čestitke, ki ste jih poslali kongresu.
Vaše sporočilo smo sprejeli kot spodbudo za delo kongresa. Vsem, ki smo prevzeli nove dolžnosti, pa pomeni tudi obveznost, da se odločno bojujemo za uresničitev stališč in sklepov osmega kongresa.
Tovariški pozdrav!
Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit
Ljubljana, aprila 1978
XI. tekstiliada v kegljanju
Meseca april in maj sta že enajsto leto čas, ko se delavci tekstilne industrije srečujemo na tradicionalnem tekmovanju v kegljanju. Ta tekmovanja pa postajajo vse bolj množična, zato se je pripravljalni odbor že pred tremi leti odločil, da vsled množičnosti in časa tekmovanja, spremeni sistem tako, da se najprej tekmuje po regijah, nato pa najboljše ekipe in posamezniki nastopijo še v finalnem delu tekmovanja.
V naši regiji je letošnji organizator »Univerzale« Domžale. Tekmovanje se je vršilo na kegljišču »Rogovile« v Črnučah, dne 22. in 23. 4. 78.
4.	MOTVOZ	4539
5.	INDUPLATI	4493
6.	UNIVERZALE	4315
7.	TRAK	4033
V tekmovanju parov so se najbolje odrezali kegljači iz TOSAME, saj so zasedli prva 3 mesta.
I.	par Hafner — Kramberger — Tosama — 1676 kegljev
II.	par štrukelj st. — Štrukelj ml. — Tosama — 1600 kegljev
III.	par Prenar — Vidmar — Tosama — 1591 kegljev
IV.	par Križman st. — Pavlič — Induplati — 1588 kegljev
Ekipni zmagovalec je ekipa Tosa-mc, ki je zbrala 503 točke.
2.	Ekipa Svilanita	355	točk
3.	Ekipa Induplati	269	točk
4.	Ekipa Univerzale	246	točk
5.	Motvoz Grosuplje	105	točk
6.	Ekipa Trak Mengeš	52	točk
Rezultati posameznikov:
1.	Hafner — TOSAMA — 848 kegljev
2.	Kramberger — TOSAMA — 827 kegljev
3.	Pavlič Tone — Induplati — 824 kegljev
Po posameznih disciplinah je vrstni red sledeči:
Borbene igre:
1.	TOSAMA
2.	SVILANIT
3.	INDUPLATI
Moški 6 X 200 ekipno
Podrtih kegljev
1.	TOSAMA I	4823
2.	TOSAMA II	4659
3.	SVILANIT	4615
Rezultati ženskih ekip pa so naslednji:
Ekipno:
1.	TOSAMA	1374
2.	SVILANIT	1366
3.	UNIVERZALE	1327
4.	INDUPLATI	1300
Pari ženske:
1.	SVILANIT
2.	UNIVERZALE
3.	TOSAMA
Ženske posamezno:
1.	Drčar — TOSAMA
2.	Spenda — SVILANIT
3.	Prosenc — TOSAMA
Finalni del tekmovanja bo v mesecu maju na kegljišču »HIDRO« v Medvodah. Organizira ga tovarna »Rašica« Gameljne. Pomerile se bodo najboljše ekipe in posamezniki z regijskih tekmovanj.
Naša ekipa tokrat ni imela uspeha v tekmovanju, razen v borbenih igrah kjer je dosegla 3. mesto. Kot posameznik pa je od naših bil najboljši Pavlič, ki je zasedel tudi odlično tretje mesto. Toda z več treninga ter boljšo udeležbo mladine upamo, da bodo drugo leto rezultati boljši.
Andromako Dane
ZAHVALE
Ob boleči izgubi drage mame
BOBEK HELENE
se zahvaljujem ožjim sodelavkam iz tkalnice za izraze sožalja, denarno pomoč in venec.
Hči Olga Zalokar z družino
Ob nenadni smrti drage maiiic BOBEK HELENE
se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz predilnice za darovan venec in izraze sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Sin Polde
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame
VERBIČ ROZALIJE
sc zahvaljujemo kolektivu Induplati za izraze sožalja in poklonjeno cvetje.
Družina Verbič
Ob smrti našega dragega moža in očeta
ANTONA BROJANA
se kolektivu Induplati in sodelavcem iz TOZD Konfekcije, obrat Mengeš zahvaljujeva za darovane vence, izrečeno sožalje in denarno pomoč. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Mici in hčerka Jelka
obvestila iz kadrovske službe
Fluorografiranje
Bolnišnica in inštitut za tuberkulozo Golnik je v skladu s štiriletnim programom izvajanja množičnih fluorografskih akcij na območju občin v SR Sloveniji, katerih glavni namen je preprečevanje in zatiranje plučne tuberkuloze, izdelal plan za leto 1978, v katerem je zajeta med ostalimi tudi občina Domžale.
Fluorografiranje je obvezno za vse občane od 20. leta dalje. (V preteklih akcijah od 24. leta dalje). Opravičeni so samo bolniki, nepokretni starčki in žene v višji nosečnosti. Fluorografiranje bo teritorialnega značaja in bo predvideno potekalo od 29. 5. do 9. 6. 1978. Občani bomo pravočasno prejeli vabila, ki bodo vsebovala datum, čas in kraj fluorograf-ske akcije.
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Banfiič Dragica,	adjustiranje,
vstopila 3. 4. 1978,
2.	Ferlič Slavica, tkalka, vstopila
17.	4. 1978,
3.	Jurinovač Verica, adjustiranje, vstopila 17. 4. 1978,
4.	Pavasovič Jela,	adjustiranje,
vstopila 17. 4. 1978,
5.	Džurdževič Milica, adjustiranje, vstopila 18. 4. 1978.
Izstopi:
1.	Miklič Jože, mojster izmene, izstopil 10. 4. 1978,
2.	Kerč Alma, predilnica, izstopila 14. 4. 1978,
3.	Škoflek Rozalija, tkalka, izstopila 14. 4. 1978,
4.	Oražem Angela, predica, izstopila 17. 4. 1978,
5.	Sulja Sonja, predilnica, izstopila 24. 4. 1978,
6.	Urankar Janez, stroj. čišč. sur. tkanin, izstopil 20. 4. 1978,
7.	Sodnik Marija, tkalka, izstopila 28. 4. 1978,
8.	Hanič Miljenka, predilnica, izstopila 22. 4. 1978,
POROČILO O GIBANJU OD ZA MAREC
Vrednost točke za mesec marec je ostala neizpremenjena in sicer v višini 0,0485.
Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani:
R-D-Z za TOZD-1, TOZD-5 in DSSS je znašal 96,5.
Pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec februar je bila za R-D-Z dana ocena v višini 100 %. Z ozirom na to je potrebno pri izplačilu osebnih dohodkov za marec obračunati razliko v višini —3,5 %.
R-D za TOZD-1, TOZD-5 in DSSS je znašal 100 %
TOZD Industrijska prodajalna je znašal 115%
TOZD Konfekcija Radomlje je znašal 100 %
TOZD Restav. in počit, domovi 105 %
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
din|
TOZD Proizvodnja	3.993,-
TOZD Industr. prodajalna	5.129,-
TOZD Rest. in počit, domovi	4.848,-
TOZD Konfekcija Radomlje	3.893.-
TOZD Vzdržev. in invesit.	4.618.-
Del. skupnost skupnih služb 5.626,-
Razred	TOZD proizvodnja o	S	'S	-i P.	o,	d	§•				TOZD Ind. p.	TOZD Rest.	TOZD konf.	TOZD Vzdr.	DSSS
do 2100							1		
2100 do 2500							4		
2500 do 3000	7	3	1	2			17	1	2
3000 do 3500	20	25	56	16			88	1	14
3500 do 4000	28	39	68	29		7	114	15	16
4000 do 4500	19	28	48	17	2	2	71	31	26
4500 do 5000	4	5	19	11	5	5	28	13	26
5000 do 5500	2	4	10	4	3	3	13	10	13
5500 do 6000	1	1	6	6		1	4	6	8
6000 do 6500	1		2			1	1		10
6500 do 7000	1		2	1		1	1	1	12
7000 do 7500			1	1			1		8
7500 do 8000		1			1		1		8
8000 in več						1	2	3	21
Skupaj	83	106	213	87	11	21	346	81	163
Najnižji OD	2573	2762	2888	2762	4380	3541	1949	2762	2884
Naj višji OD	6897	7545	7132	7289	7849	8554	9103	8861	13784
Povprečni OD	3850	3903	3986	4172	5129	4848	3893	4618	5626
3.	Pirnat Pavel, mehanik, premeščen iz TOZD vzdržev. z dnem 21. 4. 1978.
Izstopi:
1.	Kodrič Boris, vodja obr. v Mokronogu, izstopil 31. 3. 1978,
2.	Kodrič Antonija, vodja izmene v Mokronogu, izstopila 31. 3. 1978,
3.	Mazovec Boris, ključav. v obratu kov. konstr. izstopil 8. 4. 1978,
4.	Muj driča Marija, šivanje — ce-radni odd., izstopila 14. 4. 1978,
5.	Pavli Slavka, šivilja, izstopila 19. 4. 1978,
6.	Kavčič Milan, odd. kov. konstr. izstopil 20. 4. 1978.
TOZD VZDRŽEVANJE IN INVESTICIJE
2.	Kokalj Milan, ključavničar, izstopil 8. 4. 1978,
3.	Kobilca Marko, električar, izstopil 8. 4. 1978,
4.	Grošelj Mavric, kurjač, izstopil 14. 4. 1978.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Vstopi:
1.	Rihtar Franc, tehnol. v prip. dela, premeščen iz TOZD proizvodnja z dnem 1. 4. 1978,
2.	Stoimenovski Pavle, tehnolog v razvoju, vstopil 25. 4. 1978.
Izstopi:
TOZD KONFEKCIJA RADOMLJE Vstopi:
1.	Kavčič Milan, odd. kov. konstrukcij, vstopil 6. 4. 1978,
2.	Štih Stane, vodja obr. v Mokronogu, vstopil 1. 4. 1978,
Vstopov ni bilo
Izstopi:
1. Pirnat Pavel, ključavničar, premeščen v TOZD konfek. z dnem 20.
4.	78,
1.	Kališčar Štefka, korespondent v nabavi, izstopila 14. 4. 1978,
2.	Zajec ing. Frančiška, vodja prod. na dom. trgu, s 1. 4. 1978 premeščena v TOZD Maloprodaja.
Vera Habjan
Nagradna križanka
NAGRADE: 1. nagrada 200 din 2. in 3. — 150 din, 4. — 100
do 29. V. 1978
din. Rešitve pošljite oz. prinesite v uredništvo Konoplana
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRBENOVIČ, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)