NOVOTEHM UliOU PRODAJMO VOZILO V EVROPI NOVI GOLF PROMOCIJSKI POPUST S% OGLED V SALONU METLIKA, ® (068 ) 58 1 97, 28 066 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Ui >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * a je tudi v tem, da imajo ljudje doma najbrž več ilegalno kot legalno pridobljenega ■ • orožja. Prvi so bolj nevarni.« / J EDI MACELE, gostilničar iz Metlike: »Poostriti bi morali nadzor nad orožjem — pri tem bi se morali izkazati zlasti TO in policija —in paziti, komu dati dovoljenje za nošenje orožja. Najbrž seje veliko orožja po slovenskih domovih nabralo [» vojni v Sloveniji, a ljudje z njim ne znajo ravnati in ogrožajo sebe in druge. Kakor koli že, z orožjem je potrebno ravnati čimbolj previdno, ne glede kdaj in kje. To niso nikakršne igrače. Zal se mnogi tega ne zavedajo.« NELI RAVBAR, računalničarka v Krki, Novo mesto: »Od nekdaj sem pacifistka in mislim, da bi tudi naša mala Slovenija lahko meje in red vzdrževala z močnimi [»litijskimi enotami. Tako pa smo sedaj sjset na istem kot takrat, ko smo imeli jugoarmado. Marsikdo živi na račun desetdnevne vojne in neredki so prek nje prišli do službe v slovenski vojski. Če so se izkazali v Krakovskem gozdu, še ne pomeni, da lahko nosijo orožje. Vsekakor bi jih morali prej dobro testirati.« LIDIJA PEVEC iz Zavratca pri Sevnici: »Prav je, če ima človek pri sebi orožje zaradi lastne varnosti, vendar naj ga imajo le psihično stabilne osebe. Sem za strog nadzor nad vsem orožjem in strelivom. Tudi pri lovcih. Ni nujno, da imajo oficirji in policisti orožje doma. Naj ga pustijo v službi, saj tudi častniških in policijskih uniform doma ne nosijo. Kaže, da se oboroženi počutijo nekaj več, saj orožja legalno le ne more dobiti dobiti vsakdo.« TONČKA KURENT, krojačica z Vesele Gore: »Orožja ne maram. Tudi otrokom ne kupujem takšnih igrač. Moti me, da poseduje orožje veliko ljudi, tudi takšnih, ki že dolgo niso sposobni za njegovo nošenje. Mislim, da se v zvezi s tem ne ukrepa pravočasno, ampak šele potem, ko se kaj zgodi. Sposobnost za [»sedovanje orožja bi morali večkrat preverjati, tako kot preverjajo vozniški izpit, ne bi pa bilo slabo, če bi poostrili kontrolo nad tem, kdo vse ga ima v lasti.« LADISLAV ARH, kmet iz Kobil pri Leskovcu: »Vsakomur ni dati v roke orožja. Če nekdo zaprosi zanj, je prav, da ga dobi, seveda, če je umirjen, bi rekel, zanesljiv. Ne more pa biti tako, da bi lahko imel orožje pri sebi vsakdo, kot na primer cigarete. Predvsem pa bi morali paziti, da ga ne bi imeli pri sebi nevarni ljudje. Če je nekdo prišel do njega med vojno, ga ne bi smel obdržati. Za iskanje skritega orožja je zadolžena policija, toda le kako naj vse preišče.« & FRANC TRAVNIKAR, varnostnik iz Pišec: »Prav vsak res ne bi smel nositi orožja. Dovoljenje zanj najbrž ne bi smel dobiti nekdo, ki se hitro razburi, kije že storil hujše prekrške in podobni ljudje. Precej orožja je verjetno ostalo pri ljudeh iz zadnje vojne. Kdor je imel priložnost in mu je do tega, si gaje nabavil in skril. Nikakršne potrebe ni, da bi ljudje imeli orožje doma, nevarno je zaradi njih samih, predvsem pa zaradi otrok, saj lahko hitro pride do nesreče.« i* MARJAN VLAŠIČ, podjetnik računalniške tehnologije iz Kočevja: «Orožje po eni strani človeka ščiti, po drugi pa je tudi zelo nevarno. Nekateri ljudje ga potrebujejo in mislim, da bi ga morali dobiti vsi, ki bi za to navedli dovolj tehten razlog. Vendar pa bi morale določene službe pred izdajo dovoljenja preveriti človekove psihološke in sociološke sjrosobnosti za nošenje orožja. Prav tako pa bi morali poskrbeti za primerno shranjevanje orožja za čas, ko ga ne [»trebujejo.« VINKO ZOBEC, delavec v ribniškem Riku: »Sem proti nošenju orožja in mislim, da bi bilo najbolje, če ga sploh ne bi bilo. Zaradi možnosti nesreč pa tudi spontanih obračunov je prenevarno, da bi ljudje imeli množično orožje doma oziroma pri sebi. Orožje naj imajo le odgovorne in preverjene osebe. Imeli naj bi ga le tisti, ki ga potrebujejo pri opravljanju svojega poklica in pa tisti, ki so pri opravljanju poklica izpostavljeni ali ogroženi.« r* ♦ 3» JUTRI DOLENJSKO TRAKTORSKO PRVENSTVO DOB PRI MIRNI — V sklopu priprav na državno prvenstvo v traktorskem oranju, ki bo letos septembra na njivah Srednje kmetijske šole Grm in KZ Krka Novo mesto, bo jutri, 14. avgusta, ob 14. uri dolenjsko prvenstvo na posestvu KPD Dob, na parceli na Volčjih njivah. Vabljeni, traktoristi ožje Dolenjske in Bele krajine! Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V avgustu je tržnica najbolj bogato založena z raznovrstnim sadjem. Splača se sprehoditi med stojnicami in tako na račun cenejšega nakupa tudi zaslužiti kak tolar. Najbolj pestra je ponudba breskev. Prodajalci jih ponujajo po 50 do 90 tolarjev. Tudi hrušk je velika izbira in so po 60 do 80 tolarjev. Ostale cene: paprika 160, paradižnik 50, jajca 10, kumare za vlaganje 70, koren in koleraba 70, solata 100, slivovka 300, kis 100, med 300, rdeča pesa 60, zelje 50, cvetača 100, krompir desiree 40, stročji fižol 100, svež oluščen fižol 200, česen 200, lubenice 50 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so minuli ponedeljek ponujali: breskve po 65, paradižnik 65, grozdje 128, limone 132, pomaranče 95, sveže zelje 49, krompir 35, čebulo po 66 in česen 360 tolarjev. Pri Dela-diniju pa je bilo takole: limone 80, grozdje 150, malancani 100, paradižnik 60, paprika 140, lubenice 50, krompir 40, česen 300, čebula 80, breskve 80 in nektarine 150 tolarjev. AGROAVTO KRANJ Kmetovalci pozor! Še vedno vam nudimo kredit za vse traktorje Univerzal, Zetor, Deutz, T orno Vinkovič 826 (26 KM) ter 821 in 523, malo rab-ijen, Same do pet let. Informacije pri Agroavtu Kranj, Gore-njesavska 17 ali na + (064) 221-192 od 8. — 16. ure, ob sobotah od 8. — 12. ure. Sejmišča BREŽICE — Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 169 do treh mesecev starih in 67 starejših prašičev. Prvih so prodali 92 po 300, drugih pa 37 po 200 do 210 tolarjev za kilogram žive teže. Negotovost v kmetijski zadrugi V KZ Krka še vedno kakih 30 ljudi preveč — Negotovost največja v lastni proizvodnji — Le 80 ha svojih njiv — Za 5 oz. 10-letni rok vračila zemljišč NOVO MESTO — V zadnjih dveh letih so v KZ Krka Novo mesto zmanjšali število zaposlenih za 77, od 494 na sedanjih 417. Še vedno pa se otepajo s prezaposlenostjo in bi morali število zaposlenih zmanjšati še za kakih 7 odst. Vodstvo zadruge upa, da jim bo tudi to sčasoma uspelo, a seveda ob zagotavljanju primerne ravni socialne varnosti teh ljudi. Kljub temu pa je bojazen zaposlenih v zadrugi vse večja, kar še posebej velja za okoli 50 zaposlenih v lastni kmetijski proizvodnji, kjer vlada huda negotovost. Delavci v lastni kmetijski proizvodnji in zadruga v celoti želijo čim prej • ZA SODELOVANJE — Pred kratkim je bila prva seja upravnega odbora KZ Krka Novo mesto po reorganizaciji, ko je zadruga dejansko postala last njenih članov. Na seji so se zavzeli za umiritev nesoglasij in napetosti, ki so nastale že med javnimi razpravami o sprejemu novih zadružnih pravil, in to tako med člani kot tudi med zadružnimi delavci. Upravni odbor je poudaril, da bo le s tesnim in plodnim sodelovanjem med člani in zaposlenimi v zadrugi moč v teh zaostrenih razmerah zagotoviti poslovno uspešnost zadruge kot celote. Član upravnega odbora zadruge iz Žužemberka na tej seji ni posebej izpostavil pobude za ustanovitev samostojne KZ Žužemberk. Sicer pa je KZ Krka Novo mesto v prvem letošnjem polletju poslovala pozitivno in tudi nobena od organizacijskih enot zadruge ni imela izgube. Skupna realizacija KZ v tem obdobju je znašala 1,8 milijarde tolaijev, nerazporejenega dobička pa je 5 milijonov tolaijev. vedeti, koliko kmetijskih zemljišč bo zadrugi po denacionalizaciji ostalo, da bi lahko izdelali ustrezen sanacijski program za to dejavnost. Lastna kmetijska proizvodnja v okviru KZ Krka sedaj razpolaga s 1.250 ha kmetijskih površin. Od tega je zemljišč, ki so zadružna last, se pravi takih, ki jih je zadruga kupila z lastnimi sredstvi, okoli 300 ha; v glavnem so to gozdovi (220 ha), le 80 ha je obdelovalnih zemljišč. »Zakisano« mleko Velja junijska cena, ki pokriva le še 72 odst. pridelovalnih stroškov Lastna hvala se sicer pod mizo »vala«, toda vseeno zapiiimo, da je imel Dolenjski list, (etudi oddaljen od republiških virov obveščanja, najbolj natančno informacijo in napoved o ceni mleka. Poznavajoč uradno logiko, je namreč objavil, da bo predlagana višja cena za julijsko in avgustovsko mleko veljavna šele, ko bo v Uradnem listu objavljena vladna odredba, in ne že tedaj, ko bo sprejet sklep odbora za mleko. Tako se je tudi zgodilo in julijskega ter avgustovskega mleka mlekarne ne bodo odkupovale po 23 tolarjev, temveč le po 21,40tolarja, topajecena, kije veljala za junij. Ker je mleka preveč, liberalno tržno usmerjena vlada očitno ne namerava popustiti in je ne gane dejstvo, da odkupna cena mleka pokrije le še 72 odstotkov pridelovalnih stroškov, kijih je na modelni kmetiji z 11 kravami in povprečno letno molz-nostjo 3.800 litrov mleka izračunal Kmetijski inštitut Slovenije. To pa je zdaj že druga zgodba. Kmetijski nasveti Novost: avgustovska rez Sadjar, ki bo hotel shajati brez uporabe hormonskih regulatorjev tasti in si želel za svoje sadje pridobiti tržno znamko SIPS (slovensko integralno pridelano sadje) s simbolično siničko, bo moral^ imeti več posluha za drugačne načine pridelovanja in drugačne agrotehnične ukrepe. Mednje prištevamo tudi t.i. avgustovsko rez jablane, ki jo po 12 letih preizkušanja priporoča or. Herman Link iz Bavcndorfa. Objavljamo izvleček iz njegovega članka, objavljenega v reviji Obst und Garten. Da ne bo že takoj na začetku nesporazuma. Avgustovska rez ni običajna poletna rez, s katero sadjar razredči krono in jo razbremeni pre ' ............. ka rez je mnog rez in s katero je mogoče bolj rodnost, zavreti prekomerno rast in doseči večjo kakovost Pridelka. Lahko bi dejali, da je to generalno popravljanje, korektura drevesa, pri kateri je treba žrtvovati tudi dei pridelka, saj moramo obrezati tudi veje, ki nosijo plodove, to pa za sadjarja ni tako majhna žrtev. Toda bolj kot na trenutno korist je treba misli na prihodnost. Dr. Link priporoča kot najpomembnejše korake pri avgustovski mzi ostranitev najmočnejših, večinoma navpičnih vej do nosilne veje. Brezpogojno je treba odstraniti tudi previsoke rastoče dele, da ne bo trpela tvorba cvetov v spodnjem delu krošnje. Bistvena jn strokovna ugotovitev, da so za obvladovanje rasti potrebni šibki >n močni popki, pa naj gre za listne ali cvetne. Z avgustovsko rezjo je mogoče bolje preceniti, kakšni so donosi med rastjo in rodnostjo na vsaki posamični jablani. Avtor jo vsekakor priporoča, pa četudi nastopi nekaj težav pri prehodu °d običajne zimske na delno zimsko in avgostovko rez. Leto Prestavitve je zavoljo tega tudi leto preizkušnje za sadjarja, ki Se je oprijel novosti in ki skuša pridelati zdravo sadje brez uporabc rastnih regulatorjev. Inž. M. L. Vsa ostala zemljišča, na katerih sedaj poteka dejavnost lastne kmetijske proizvodnje, pa so tako imenovano splošno ljudsko premoženje v uporabi zadruge. V zadrugi pa še sedaj ne vejo, koliko od teh zemljišč bo predmet vračanja po zakonu o denacionalizaciji, ker lastninski upravičenci lahko postavijo svoje zahteve do junija prihodnjega leta. V zadrugi seveda želijo, da bi komisija za tista zemljišča, ki so v sklopu strnjenih kompleksov, ki jih obdeluje zadruga, upoštevala 5 oziroma 10-letni rok za izročitev, da bi v tem času lahko prilagodili svoje gospodaijenje zmanjšanim površinam. Za zadrugo je pri tem pomembnih okoli 600 ha zemljišč, od tega je okoli 90 ha trajnih nasadov (za to kategorijo lahko velja 10-letni rok za izročitev), ostalo pa so njive (5-letni rok). Poleg tega bodo z vračanjem do- Z raco hytop do večjega dohodka? Predlog za rejce Odkar je pred dobrimi tremi desetletji propadel poskus farmske reje rac na Dolskem pri Ljubljani, se ni nihče več ukvaijal s to kmetijsko panogo, ki je zavoljo tega zelo zaostala za razvojem v svetu. Dolska farma je propadla, ker je bila osnovana na zmotni domnevi, da bo dovolj povpraševanja po račjih jajcih, kar pa se ni zgodilo. Račja jajca enostavno ne zdržijo tekme s cenejšimi kokošjimi. Vendar pa se race izplača rediti tudi na večjih farmah zaradi mesa, ki postaja v svetu zelo priljubljeno. Zlasti še, odkar so vzredili križance, ki imajo manj zamaščeno meso in s tem bolj zdravo meso. Kot poroča dr. Franc Ločniškar, naš znani živinorejski strokovnjak, se v Evropi zadnji dve leti uveljavljata predvsem dve različni vrsti rac — pekinška in muškatna raca, ki imata vsaka svoje odlike in svoje častilce. Da bi združili dobre lastnosti obeh, so ju medsebojno križali in dobili t.i. mularde. Kot posebno uspešen križanec se je izkazal francoski hytop bastard, ki ima nemastno rdeče meso, porabi le 2,8 kg močne krme za kilogram prirasta in je primeren za klanje in prodajo na trgu že v 10. tednu starosti, ko doseže težo 3,6 kg- Ob nekaterih velikih kmetijskih presežkih, ki v Sloveniji ne najdejo dovolj velikega tržišča, lahko pričakujemo, da bodo rejci iskali nove možnosti. Race so ena od njih, kdor želi o njih zvedeti kaj več, bo to lahko prebral v Ločniškaijevi knjigi Reja rac in gosi, ki jo bo Kmečki glas izdal v kratkem. -n sedanji kompleksi razbiti, zato v zadrugi želijo, da bi v tem času z upravičenci pripravili komasacije, tako da bi zemljišča SLP ostala še naprej združena, prav tako pa tudi zemljišča upravičencev. Kar se kmetijske proizvodnje tiče, pa naj bo to zadružna ali kmečka, bi bilo to edino smotrno. A. B. Največ za semena, nič za ovce V Črnomlju porabili manj kot pol denarja za intervencije v kmetijstvu ČRNOMELJ — V črnomaljski občini naj bi letos za intervencije v kmetijstvu namenili 8,4 milijona tolaijev. V prvem polletju so za te namene porabili le dobrih 40 odst. te vsote. Razumljivo je, da bodo za nekatere namene, kot je za subvencioniranje nakupa semenske pšenice, sadik sadja in regresiranje nakupa plemenskih ovc, za kar so doslej porabili le nekaj odstotkov predvidenega denaija, za ovce pa celo čisto nič, več denaija namenili v drugem polletju. Manj kot četrtino za letos predvidenega denaija so namenili tudi za intervencije ob privezu plemenskih žrebičk, zavarovalnino krav, svetovalno službo in za regres za semenski krompir. Čeprav so predvidevali, da ga bodo regresirali 36.000 kg, pa so ga le 8.460 kg. Več kot polovico za letos predvidenega denarja za intervencije v kmetijstvu so v črnomaljski občini namenili za regresiranje sadik jagod, trsnih cepljenk, semena TDM, semensko koruzo — kar je zaradi sajenja v spomladanskem času seveda razumljivo — pa tudi za delo društev in aktivov in subvencioniranje prevoza pitne vode. Zanimivo je, da so za trsne cepljenke in seme celo za tretjino in več presegli letni plan porabe denarja. • Na občinskem izvršnem svetu, kjer so obravnavali polletno poročilo o uresničevanju finančnih intervencij v kmetijstvu, so opozorili, da je nastopila velika suša, v občini pa nimajo natančno pripravljenih pravil, kdo je upravičen do subvencij pri prevozu pitne vode. Določila naj bi pripravila kmetijska služba, izvršni svet pa je priporočil, naj ne bi bilo toliko pomembno, ali ima prosilec status kmeta ali ne. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Kletarjeva opravila v tem času Rane sorte grozdja bomo začeli trgati približno čez mesec in pol. To pomeni, da imamo časa za nabavo kvasovk le dober mesec. Uveljavljeno je mnenje, da za "rdeče" mošte ni potrebno dodajati kvasovk, ker vrenje na tropinah hitreje steče. Toda ni tako! Tudi za rdeče sorte moramo pripraviti kvasni nastavek iz odbranih kupljenih kvasovk. Oidij, ki se je letos tako razširil, bo pospešil gnitje grozdja. Na gnilem grozdju je veliko "divjih" kvasovk, id niso sposobne kakovostno prevreti mošta. Poleg teh nevarnih kvasovk je na ranjenem grozdju veliko ocetnih bakterij, ki so konkurenti kvasovkam, kar pomeni, da je začetek pa tudi zaključek alkoholnega vrenja v nevarnosti. Lahko si pomagamo in vodimo (dirigiramo) spremembo sladkorja v alkohol, da bo vino čimboljše. V strokovnih knjigah že 20 let zasledimo strokovni izraz dirigirano vrenje. Zal se ta praksa ni dovolj uveljavila v naših zidanicah in to je glavni vzrok za mnoga ponesrečena vina. Glavni prigovori tem vinom so: • ostanek nepovretga sladkorja ali po "domače" - sladko vino, • mlečni cik, • ocetni cik. Skoraj praviloma so vina s preostankom nepovretega sladkorja tudi ciknjena. Poleg okvaijene vinske posode so to glavne kletarske nesreče v posavskem rajonu. Da se priprava kvasnega nastavka pri nas ni dovolj uveljavila, je razlog v nepoznavanju problema in tradicije. Večkrat je že bilo zapisano in povedano, da se je z uporabo raznih škropiv v naših vinogradih marsikaj spreme- nilo. Velika in nevidna sprememba je mikrosvet na grozdju, ki ga predstavljajo kvasovke in bakterije. Nič več ni "naravnih" (avtohtonih) kvasovk, ki bi bile dovolj vitalne. S premočnimi strupi jih pridno in prepogosto uničujemo, da so večinoma poškodovane, nesposobne za delo. Tradicija je v naši stroki zelo cenjena, ko tehtamo kakovost vinogradniškega okoliša ali vinsko sorto, vinarsko družino itd. Toda tradicija je lahko tudi cokla napredka, če se trmasto držimo pridobljenih navad v kletarjenju in ne sledimo resničnim spremembam. Kar sramežljivo nekateri skrivajo, da uporabljajo kvasovke. Večkrat pomislim, kako velik korak naprej bi naredili vinogradniki, ko bi vsi brez izjeme obvladali pripravo kvasnega nastavka in vodeno alkoholno fermentacijo. To bi pomenilo letno v posavskem vinorodnem rajonu približno 2 milijona DEM več dohodka. Toda kako ljudi prepričati, da bi sprejeli to dodatno opravilo pri pripravah na trgatev? Kvasni nastavek sc razvija kar en teden. Teden pred trgatvijo moramo kvasnice že imeti. Toda ali se bodo trgovci pravočasno spomnili, da bi svoje potrebe najavili uvoznikom. Prepozno dodajanje kvasovk ponavadi ne pomaga. To je skoraj tako kot škropljenje proti peronospori, ko je trta že vsa okužena. Zato bo marsikateri vinogradnik razočaran, ko bo hotel pravočasno pripraviti kvasni nastavek, kvasovk sveže izdelave pa še ne bo v trgovinah. V Sloveniji ni proizvodnje suhih kvasovk, zato jih je potrebno uvoziti. Na razpolago so kvasnice v tekočem stanju pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer pa ponavadi pozabijo na trgatev zgodnjih sort. Upam, da letos ne bodo. (Nadaljevanje prihodnjič!) mag. JULIJ NEMANIČ Ko žarko sonce pobija vse tisto, kar je ustvarilo... Katastrofalna suša ie najbolj prizadela Pomurje — Kaj kmetom priporoča kmetijsko svetovalna služba SUŠA ŠKODI PREDVSEM TRAVINJU NOVO MESTO — Dolgotrajna suša je v novomeški občini povzročila škodo predvsem na travinju. Pšenica ni utrpela škode zaradi suše, druge kulture pa za sedaj tudi še ne. Če bo naprej dovolj padavin, posledice suše pri nas ne bodo hude, prizadeto pa je, kot rečeno, predvsem travinje. SAD ŠT. 7—8 KRŠKO — Izšla je poletna dvojna številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, v kateri piše urednik inž. Peter Jankovič o pridelovanju jagodovih in sadnih sadik v Italiji, inž. Marko Babnik o gojenju in rezi breskev, R. Vidrih, M. Simčič in J. Hribar »predelavi in konzerviranju oliv ter inž. Špela Tič o rodnosti oljk. V reviji je objavljen tudi članek o agustovski rezi, preveden iz strokovnega glasila Obst und Garten. Pri srcu stiska kmeta, ko gleda svoja polja, na katerih mu suša neusmiljeno odjeda vsakdanji kruh. Razžarjena poletna vročina in žarko sonce pobijata vse tisto, kar sta doslej ustvarila. Koruza, kije nehala rasti že v fazi metličenja, ne bo dala želenega pridelka. Travinje je suho že mesec dni, sladkorna pesa životari z nekaj lističi, vse drugo je od suše že umrlo... Tako opisuje v Vestniku posledice hude suše v Pomurju inž. Jože Puhan iz kmetijsko svetovalne službe. Naše pokrajine suša k sreči še ni tako prizadela, se pa njene posledice že kažejo. Kaj lahko naredi dober gospodar ob katastrofi? Naj le žalostno gleda, kako suša iz dneva v dan zmanjšuje pridelek zanj in za njegovo živino? Nikakor ne, odgovarja inž. Puhan in poudarja, daje ob takih razmerah potrebno agrotehnične ukrepe opraviti še bolj strokovno. Zanimiv je primer s silažno koruzo. Četudi je njeno listje uvelo ali celo napol suho, ima silažna masa — kot je pokazala laboratorijska analiza — še vedno preveč vlage za dobro silažo. Potrebni so običajni dodatki in dosleden strokovni postopek pri siliranju, da ne bo uničeno še to, kar je suša pustila. Pomembna je tudi temperatura zraka ob siliranju. Prevelika vročina spodbuja razvoj škodljivih mas-lenokislinskih bakterij, ki silažo kvarijo in delajo smrdljivo. Da bi to pre- prečili, je potrebno silirati ob času, ko temperatura ne presega 28° C, silažo pa je treba skrbno zrezati in stlačiti. Kot nadomestilo za manjkajočo krmo kmetijsko svetovalna služba priporoča predvsem listnato krmno ogrščico, ki je primerna krma za vse živali tja do pozne jeseni. Prav tako priporoča mnogocvetno ljulko, ki da že po 6 tednih dober odkos. Seveda je v vsakem primeru treba počakati na prvi dež. -n HELENA MRZUK.tR — Narava je poskrbela, da sem ostal brez dela. Saj bi odšel na dopust, pa je vlada poskrbela, da je tudi v žepu nastala suša. |gospocf/n/s/c/ kotiček Krompir naš vsakdanji Pri nas in po svetu je krompir eno izmed najpomembnejših osnovnih živil in strokovnjaki so razvili celo vrsto sort z različnimi lastnostmi. Krompir ima precej razgibano zgodovino. Iz Novega sveta so ga zanesli v Evropo konec 16. stol., vendar je preteklo 200 let, da se je pri nas resnično udomačil. Od prvotnih različnih sort krompirja jih danes pridelujejo in pošiljajo na trg le nekaj deset, seveda pa nastajajo vedno nove sorte. Krompir je zadebeljen podzemeljski poganjek aii gomolj, v katerem je nakopičena energija v obliki škroba. Pri temperaturi okoli ledišča se škrob spremeni v sladkor in krompir se črno obarva. Najboljša temperatura za skladiščenje je od 4 do 8 stopinj C. Na svetlobi pozeleni in vsebuje zdravju škodljiv solanin. Skladiščen rad gnije, če je shranjen v bližini čebule. Pri kuhanju deluje škrob kod vezivo ali zgoščevalo, nasprotno pa pri cvrenju preprečuje, da bi postal v notranjosti hrustljav. Zato narezan krompir najprej položimo v hladno vodo in pred cvrenjcm temeljito osušimo. Za kuho razliku- jemo tri vrste krompirja. Čvrste sorte, ki vsebujejo veliko vlage, imajo malo škroba in tanko lupino, ker pri kuhanju ohranijo čvrsto strukturo, so primerne za solate in pečenje. Srednje čvrste sorte so primerne za priloge k omakam. Gomolji mokastega krompirja pa vsebujejo veliko škroba, zato iz njih pripravljamo pireje, juhe, enolončnice, cmoke in za pečenje v alufoliji. Lastnosti pri kuhanju so odvisne od časa zorenja, saj se z zorenjem in skladiščenjem veča vsebnost škroba. Od junija dalje je na voljo zgodnji ali mladi krompir. Najboljši je v oblicah s surovim maslom in raznimi zelišči, kot sta meta in peteršilj. Za ozimnico pa hranimo srednje in pozne sorte. Krompir je primeren za zdravo in dietno prehrano. Ne vsebuje maščob in holesterola. V 100 g živila je 332 KJ ali 79 Kcal, 2 g proteinov, 18 g ogljikovih hidratov in 6 mg natrija. Različni narodi imajo svoje priljubljene krompiijeve jedi. In še nasvet: krompirja nikoli ne mešamo v mešalniku, ker se pri tem izloči škrob in pire postane lepljiv. I IZ NKŠIH OBČIN runF IZ NKŠIH OBČIN Lil Šentjernej »glavno mesto« občine KS Šentjernej, poleg mestnih največja v sedanji občini Novo mestg, izpolnjuje vse pogoje za samostojno občino — Omogočiti širjenje in razvoj Šentjerneja ŠENTJERNEJ — Šentjemejska krajevna skupnost izpolnjuje vse pogoje za bodočo občino, tako po številu prebivalcev, v Šentjerneju pa imajo šolo, zdravstveni dom, lekarno, policijsko postajo, bencinsko črpalko, banko, pošto in še kaj bi se našlo. Še najtežje bo s prostori za novo občino. Če ne bo šlo drugače, računajo, da bi jih lahko kupili od šentjemejske Iskre. Po številu prebivalcev je KS Šentjernej poleg mestnih največja KS v sedanji novomeški občini, saj jih v 49 naseljih in zaselkih živi okoli 5.500. »Glavno mesto«, Šentjernej torej, pa jih šteje kakih 1.800. V KS je okoli 1.300 delovnih mest, največ, 700, v Hipotu, močna je trgovina, zaposlenih pa je več kot 2.000 krajanov, ki se vozijo na delo še v Novo mesto. Vodstvo krajevne skupnosti si zato prizadeva, da bi čimprej prišli do urejene obrtno-industrijske cone, kajti zanimanje za obrtne, proizvodne in us-lužnostne obrate je kar veliko. Vendar se stvari zatikajo in zapletajo, ker je Šentjernej pri svojem Siljenju nasploh močno omejen z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Zato že kakih 8 let v Šentjerneju ni nobene urejene gradbene parcele. Po drugi strani se zato širijo vasi, kjer je še moč graditi. S tem pa se kvari struktura in kazi podoba vasi, pa še do pogostih prepirov prihaja, ker so na enem kmečkem dvorišču, ki ima pač svojo funkcijo, zrasle tudi po tri nove hiše. »Če ne bomo ljudem zagotovili urejenega prostora za bivanje in delo, bodo šli drugam in kraj bo začel hirati. Vedeti je treba, da gre pri tem v prvi vrsti za podjetne in delovne domačine, ki želijo 'ostati v Šentjerneju in bi za napredek kraja, krajevne skupnosti oziroma bo- »LEPŠEGA KRAJA NEJ« — Tako poje pesem, ki povzdiguje Šentjernej. Kljub temu pa sedanje vodstvo krajevne skupnosti, ki bo gotovo tudi bodoča občina, opozarja, da kraj ne sme zastati v raz voju, kajti samo od lepote se ne da živeti. (Foto: A. B.) ŠANK ROCK NA KOPALIŠČU OTOČEC DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. avgusta, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17.ure, naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: PC, Zagrebška; od 7. do 19. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi; od 8. do 20. ure: PERKO, market na Otočcu; od 7. do 21. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto; • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: Mercator-KZ »Krka« Prodajalna, Glavni trg 4; od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi; od 8. do 12. ure: PERKO, market na Otočcu; od 8. do 17. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto. OTOČEC — Poleg triatlona, ki bo v soboto, bo na kopališču Otočec od 15. ure do zgodnjih jutranjih ur veliko možnosti za zabavo. Ob 15. uri bo začela igrati novomeška skupina Metro, potem bodo svoj program imeli najmlajši, od 20. ure dalje pa bo nastopil eden najbolj znanih slovenskih bendov Šank rock. Predstavila se bo tudi plesna skupina Divi’s Formation s svojim show programom. NOVA MRLIŠKA VEŽICA ŠENTJERNEJ — Te dni se bodo začela dela pri gradnji mrliške vežice v Šentjerneju. To je vrednostno eno večjih in zahtevnejših del, ki se jih loteva šentjemejska krajevna skupnost. Letos nameravajo mrliško vežico zgraditi do 3. gradbene faze. Na »flikah« ni dosti kruha V vse] občini zadruga od kmetov odkupila 650 ton pšenice, v lastni proizvodnji pa je pridelala 1.000 ton NOVO MESTO — Novomeška Kmetijska zadruga Krka je v lastni proizvodnji na 211 hektaijih pridelala 998 ton pšenice, od tega 444 ton semenske; pridelava semenske pšenice je zahtevnejša pa tudi cenovno nekaj donosnejša. Zadružni pridelek je torej znašal 4,7 tone na hektar. Kmetje v novomeški občini so imeli pšenico na okoli 1.600 ha, od njih pa je zadruga odkupila le 650 ton pšenice. Računajo, daje bil pridelek pšenice na kmečkih poljih okoli 3 tone na hektar. Zadružni pridelek je bil letos manjši kot sicer, ko znaša okoli 5,5 tone na ha (toliko je tudi letos znašal v šentjernejskem koncu), to zaradi letos slabših naravnih razmer pa tudi zaradi določenih agrotehničnih pomanjkljivosti v delovni enoti Zalog. Zadruga je vso pšenico, iz lastne proizvodnje in odkupljeno od kmetov, oddala naprej slovenski mlev-ski industriji. Lani so v zadružni lastni proizvodnji pšenico posejali na okoli 40 ha površin manj kot sicer, ker so se odločili, da bodo sejali več oljne ogrščice, ki so jo posejali na 96 ha in je pridelali 233 ton. Ves pridelek so prodali oljarni v Sloven- ski Bistrici. Za več oljne ogrščice so se v zadrugi odločili tudi zato, ker ta rastlina izboljšuje rodovitnost zemlje, iztržek pa je tak kot pri pšenici. Kmetje so v novomeški občini po oceni letos poželi kakih 4.800 ton pšenice, zadruga v lastni proizvodnji pa slabih 1.000 ton. Vendar te kmečke pšenice preprosto ni nikjer. In tu se spet zelo nazorno kaže problem razdrobljenosti kmečke posesti in s tem neučinkovite tržno-sti take kmečke proizvodnje, na kar poznavalci že ves čas opozaijajo in kar je gotovo ena največjih ovir za uspešnejši razvoj kmetijstva pri nas. Teh 4.800 ton pšenice, kar je sicer nekaj slišati, je na številnih »flikah« pridelalo kakih 3.000 kmetov in vsak večino od tistega, že tako malega, kar pridela, obdrži zase in tako te pšenice dejansko ni nikjer dovolj. Računajo, da je tistih 650 ton pšenice, kolikor je je zadruga odkupila od kmetov, dalo manj kot 400 kmetov. Jasno je, da pri taki razdrobljenosti kmetijskih zemljišč ni in ne more biti tržne proizvodnje, pa tudi intenzivnost kmetijske proizvodnje je v taki situaciji ekonomsko vprašljiva. A. BARTEU PRODAJNA RAZSTAVA ŠMARJEŠKE TOPLICE — Do konca avgusta bo v avli hotela Šmarješke Toplice prodajna razstava slikarskih del Srečka Kumra. Vabljeni! VESELICA V GABRJU GABRJE — Gasilsko društvo Gabrje bo organiziralo to soboto veliko vrtno veselico z res bogatim srečelovom. Ker obiskovalci takih prireditev običajno radi zaplešejo, so gabrski gasilci povabili na sobotno veliko vrtno veselico tudi ansambel Spomin. doče občine lahko veliko naredili,« pravijo v vodstvu KS. Za ureditev obrtno-industrijske cone se kaže možnost, jasno pa je, da krajevna skupnost sama ne bo zmogla komunalne ureditve te cone, saj celoleten proračun KS ne bi zadostoval niti za ureditev kanalizacije. V izdelavi pa je tudi ureditveni načrt Kobila, v sklopu katerega bo tudi nekaj parcel za gradnjo stanovanjskih hiš. »Resje naša krajevna skupnost izrazito kmetijsko območje, ravninsko in z dobro zemljo. Kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska panoga, vendar ljudje ne morejo in nikoli ne bodo mogli živeti samo od kmetijstva, zato je treba gledati tudi na razvoj drugih panog. Brez tega bodo ti kraji začeli nazadovati,« so prepričani v vodstvu KS Šentjernej. A. B. NA JAVOROVICI LETOS TELEFON JAVOROVICA — Javorovica, najvišje ležeča vas v novomeški občini, je ena najmanj razvitih, če ne prav najbolj nerazvita v KS Šentjernej. To je edina vas v tej KS, ki nima ne asfalta ne telefona. V načrtuje, da bi telefon na Javorovico dobili še letos, medtem ko bo morala na asfalt ta gotjanska vasica še nekaj časa počakati. CESTE IN PLOČNIKI ŠENTJERNEJ — V okviru vzdrževanja in popravila cest v KS Šentjernej so letos preplastili okoli 20.000 kvadratnih metrov asfalta na cestah v Grobljah, Volčkova vas — Vrbovce, Šmalčja vas, staro sejmišče v Šentjerneju. Prav sedaj poteka rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Maharovec — Draga, v teku pa so tudi dela pri ureditvi pločnika med Dol. Brezovico in Šmarjem ter pločnika v Dol. Maharovcu. I Niko Reba Pripravljen sem vedno na vse Niko Reba že 12 let kopališki mojster DOLENJSKE TOPLICE — Pasje vroči dnevi so te dni zvabili na kopališča številne kopalce. Tudi v Dolenjskih Toplicah imajo letos zelo velik obisk. V takšni gneči pa je še pomembnejše, da nekdo stalno bdi nad varnostjo kopalcev. Na bazenu v Dolenjskih Toplicah je Niko Reba že dvanajst let zaposlen kot kopališki mojster. V poletni sezoni, ko je bazen odprt, se njegov delavnik prične ob pol šestih zjutraj in traja do osme ure zvečer. Vsak dan zmeri količino klora v vodi, pospravi za kopalci in kot reševalec opazuje dogajanje v bazenu ter okoli njega. Pred dnevi je še pravi čas iz vode potegnil fantička. »Ljudje se iščejo le po površini, ne pogledajo pa v vodo, in to je lahko usodno,« razlaga Niko Reba. Sicer pa pravi, daje takšnih primerov sedaj manj kot pred leti, ko je bil bazen globlji. Na žalost pa Niko opaža, daje kopališka kultura še zelo nizka. Ljudje se še vedno ne zavedajo, da mora najprej vsakdo sam poskrbeti za čistočo vode. Niko ima to delo rad, čeprav je zelo odgovorno. »Večkrat moraš biti pripravljen na vse, tudi injekcijo proti čebeljemu piku sem že dajal, pred kratkim pa sem reševal sladkornega bolnika, kije dobil napad.« J. D. Priznanje starejši generaciji S srečanja upokojencev v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE — Občinska zveza društev upokojencev Novo mesto je priredila 8. avgusta na jasi v Dolenjskih Toplicah tradicionalno srečanje upokojencev, ki se gaje udeležilo nad 2.700 članov in drugih gostov. Udeležence srečanja in gosteje pozdravil Adolf Šuštar, predsednik občinske zveze, in se zahvalil vsem, ki so prispevali darila za srečelov. V kulturnem programu je združeno nastopilo 64 pevcev in pevk iz DU Novo mesto in Šentjernej ter instrumentalna skupina osnovne šole Škocjan. V zabavnem popoldanskem delu so nastopili pevci DU Žužemberk in več drugih zabavnih skupin in posameznikov. Slavnostni govornik je bil Boštjan Kovačič, predsednik IS Novo mesto, ki se je v pozdravnem delu zahvalil vsej starejši generaciji za vse veliko ustvarjalno delo po drugi svetovni vojni pri obnovi in graditvi požgane in porušene domovine, kar je za sedanjo in bodočo generacijo solidna podlaga razvoja v samostojni, novi Republiki Sloveniji. Predsednik je povedal, da je v občini okrog 10.000 upokojencev in da je v deset DU včlanjeno nad 6.000 upokojencev. Vsa društvena dejavnost je bila in je tudi zdaj zelo pomembna ne samo za upokojence, temveč tudi za celotno družbo. Predsednik je prisotne seznanil z gospodarskimi rezultati občine v prvem polletju, zlasti z izvozom, ki je za novomeško občino dokaj spodbuden. Stane Hvale, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, je v pozdravnem nagovoru poudaril aktivnosti, ki so potekale v preteklem letu pri oblikovanju nove zakonodaje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdrastvenega varstva in stanovanjskih razmerij. Vrsta pobud, predlogov, zahtevkov, ki so jih podali upokojenci, je naletela na ustrezen odmev v skupščinskih prostorih, z osnovnim ciljem in zahtevo, da se v novi zakonodaji ohranijo in zagotovijo osnovne pravice upokojencev. R. HRVATIN Z USPELEGA SREČANJA UPOKOJENCEV— delu srečanja v Dolenjskih Toplicah so upokojenke iz Žužemberka zapele več zabavnih in bodičastih pesmi, med katerimi jih je nekaj sestavila predsednica žužemberškega društva, Francka Ožbolt (Foto: S. Gregorčič) V popoldanskem zabavnem :e iz Žuž Krkina zdravilišča spet polna Vojna v BiH je za slovenski turizem naravna nesreča — Novi programi NOVO MESTO — S 550 zaposlenimi so Krkina Zdravilišča med večjimi firmami v novomeški občini. Ljudi je že za lepo tovarno. Medtem ko je bilo lansko leto za turizem in gostinstvo zaradi vojne v Sloveniji katastrofalno, pa letošnji sedemmesečni rezultati v Krkinih Zdraviliščih kažejo veliko lepšo podobo. V sedmih mesecih letos je bilo v Zdraviliščih, ki združujejo Dolenjske in Šmarješke toplice, Otočec, Strunjan ter novomeško gostinstvo, za dobrih 40 odst. več nočitev kot v enakem lanskem obdobju, samo v juliju pa za 60 odst. več. Sedaj so vsa zdravilišča polno zasedena. nimi programi. VODNJAK — Z vodnjakom na Glavnem trgu Novo mesto res nima sreče. Resje Ketteju navdihnil eno njegovih najlepših pesmi, potem je šlo pa samo navzdol. Staro »bronasto kotanjo« je v začetku stoletja mesto prodalo nekemu avstrijskemu profesoiju novomeške gimnazije, kije vodnjak odpeljal v svoje rojstno mesto, med prvo vojno pa so ga pretopili za kanone. Sedanji kamniti je tudi že ves reven in razmaknjen. Poleg tega je pozimi »za-plankan«, poleti, v največji vročini, pa brez vode, suh kot novomeški klošarji, ki posedajo ob njem. Tako se še tih vetrc z vodoj več ne poigrava. HRUP — Novomeški Glavni trg je čez dan izredno hrupen, zlasti sedaj, ko gosti promet spet poteka v obe smeri. Potem pa se najdejo še kakšni »leteči« oglaševalci. Tako so pred dnevi iz zvočnikov na avtomobilu mesto s hrupom preplavili prireditelji konjeniške prireditve v preskakovanju ovir. Poznavalci so to bučno oglaševanje komentirali takole: Če bi pol toliko hrupa zganjali med tekmo, bi konji zbezljali. Ljudje pa prenesejo vehko več. ANGLEŠČINA — Slovenska neodvisnost in samostojnost zelo blagodejno vpliva tudi na številne trgovce, kramarje, preprodajalce, pušenšankaije in druge podjetnike. V vsakem zatohlem kevdru je po izbruhu samostojnosti vzniknil kakšen lokal, trgovina, biro. Značilna zanje so zveneča imena, največkrat kaj takega, kar spominja na angleščino ali na kaj baskovsko svetniškega. Nekdanja vsem razumljiva papirnica je postala paper shop, krčmo pri sv. Janezu Nepomuku je zamenjal San Sebastjan, avtomobilsko svečko boste dobili v Motoroil. Folk je full popenil. Človek bi se kar zafiksal ali pa se zavlekel v kakšno cool church in zmolil ena dva štiklca za ta ubogi slovenski language. Ena gospa je rekla, da je nova slovenska vojska ena bolna stvar. V novomeškem zdravstvenem domu je vsak dan polno mladih fantov v vojaških uniformah. BUSBit Od 21. do 27. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Vesna Gatarič iz Mahičnega — Barbaro, Mateja Skobe iz Žužemberka — Blaža, Ana Lokar iz Dol. Prekope — Katarino, Bosiljka Škaljin iz Mrzlakov — Vesno, Marija Jerman s Sel pri Otovcu — Primoža, Damijana Matekovič z Lokev pri Črnomlju —Melanijo, Jožica Čeh iz Knežje vasi — Dejana, Vesna Bajuk iz Drašičev — Simona in Gregorja, Sena-da Pezdirc iz Grma —Igorja, Alenka Lemovec iz Vavte vasi — Anžeta, Marica Možina iz Drage — Mojco, Breda Krevs iz Globodola — Martino, Branka Sedlar z Desinca — Natašo, Marija Kukman iz Bele Cerkve — Saro, Nikolaja Hostar z Vrha — Davida, Edita Gorše iz Črnomlja — Dino, Marija Orešnik iz Leskovca — Lidijo, Karmela Turk iz Dol. Toplic — Marka, Jelka Vovko-Dragovan z Rateža — Petro, Vera Grandovec s Sel pri Dolenjskih Toplicah — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Alenka Spa-sovski iz Slavka Gruma 12 — Katjo, Romana Tomšič s Ceste herojev 66 — Nino, Sonja Rebselj s Ceste herojev 35 — Jureta, Marjeta Kastelic, Nad mlini 41 —Jureta. Čestitamo! Ti podatki vsekakor kažejo na oživljanje tujskega zdraviliškega turizma in tudi napovedi za naprej so obetajoče. Znana clevelandska agencija Kollander pošilja avgusta, septembra in oktobra v Šmarješke Toplice tri skupine turistov, v Dolenjskih Toplicah pričakujejo septembra in oktobra 120 gostov, Kočevarjev iz Avstrije in Nemčije. V Strunjanu in obeh naših toplicah je najavljenih še več individualnih gostov iz Italije in Avstrije. »Zdraviliški turizem počasi oživlja,« zadovoljen ugotavlja direktor Krkinih Zdravilišč Vlado Petrovič. »Od junija so vse zdraviliške zmogljivosti polno zasedene in tako bo vsaj še septembra. Pa tudi zunaj sezone ne pričakujemo bistveno slabše zasedenosti.« Kljub vsemu pa je letošnjih 12.000 tujskih nočitev v primerjavi s prejšnjimi leti komaj četrtina. »Vojna v BiH je za tujski turizem v Sloveniji naravna nesreča,« navrže Petrovič slikovito primerjavo. »Gostov še zdaleč ni toliko kot prejšnja leta, nekateri stroški pa zato niso nič manjši. Na tujih trgih moramo biti prisotni, obržati moramo stike, pojavljamo se v vseh glavnih katalogih v Avstriji in Italiji, sicer bi za naprej te trge izgubili.« Domači zdraviliški turizem temelji sedaj v glavnem na samoplačnikih. Dokaj dobro tržijo zelene (toplice) in modre (Strunjan) družinske počitnice. Na Otočcu bo šlo do konca avgusta 140 otrok v štirih izmenah skozi njihovo akademijo za življenje. Za jesen pripravljajo projekt »Jesen s prijatelji«, namenjen upokojencem, za zimo pa posebno ponudbo za slovenske kmete. Jeseni bodo Krkina Zdravilišča startala z novimi, tako imenovanimi eduktiv- Center LJUBLJANA ŠE NAPREJ UGODNE CENE: - APNA IN CEMENTA - HIDROIZOLACIJE TIM LAŠKO 10% POPUSTA - BETONSKO ŽELEZO - KERAMIČNE PLOŠClCE - SIPOREKS - STIROPOR - ARMATURNE MREŽE CENTER LJUBLJANA POSLOVALNICA NOVO MESTO BRŠLJIN 2 TEL.: 21-518, fax 22-246 DOLENJSKI UST Št. 33 (2243) 13. avgusta 1992 Črnomaljski drobir PASJA I — V pasjih dneh so nekateri občani skoraj bolje poskrbeli za dobro počutje svojih kosmatih ljubljencev kot zase. Tako je marsikdo odstopil tudi svoj priljubljeni fotelj v hladnem stanovanju psu, da ga ne bi zunaj na neznosni vročini pobralo. Pa je šlo takšno obnašanje prebivalca Semiča enemu od njegovih znancev precej v nos in ni se mogel vzdržati, da ga ne bi pobaral, kaj pes še zna, da z njim ravna tako človeško. Pasji lastnik je bil skromen: »Ne zahtevam preveč od svojega ljubljenca. Zadostuje mi, da zna brati, pisati in da pozna denar.« Pes mu je v časopisu prebral, da bosta imela odslej mir pred vsiljivcem. PASJA II — Omenjenemu psu gotovo zavidajo stranke in uslužbenke za okenci LB Dolenjske banke v središču Črnomlja. Čeprav za štirimi stenami, je namreč bivanje v prostoru, kjer ljudje dvigajo in polagajo denar, tako neznosno, da bi ga lahko kar preimenovali v največjo črnomaljsko savno. Res, da v bankah radi tarnajo, kako jim je težko, takšni reveži pa najbrž spet niso, da ne bi mogli svojim uslužbenkam in strankam privoščiti nekoliko svežega zraka iz klimatske naprave. Ali pa vsaj pričvrstiti kakšen ventilator. NEBOTIČNIK — Črnomaljci in Metličani se že od nekdaj ne gledajo najlepše. Pa se je le našel Črnomaljec, ki ima očitno rad Metličane. Lastnik čme gradnje, ki seje nedaleč od črnomaljske železniške postaje najprej precej bohotila v širino, potem pa še v višino, je namreč na grozo ogorčenih sosedov dejal, da poslopje še ni dovolj visoko, ker z njega še ne vidi Metlike. Pravzaprav bi morali biti Črnomaljci te izjave veseli, saj bodo lahko v prihodnje kar iz Črnomlja gledali, kaj delajo njihovi bolj razviti tekmeci. Sprehod po Metliki V TEH PASJIH in kulturno mrtvih poletnih dneh je pripravil dvodnevno razstavo metliški slikar Mladen Vuk-šinič. Na ogled v Ateljeju za umetnost in obrt je postavil šest olj, ki jih je odkupil zasebnik za opremo gostinskega lokala. Na otvoritev je Vukšinič povabil v glavnem svoje prijatelje, kajti za povabilo širše publike mu je zmanjkalo časa. Povabljeni so baje zapustili svoje domove, v katerih ukazujejo boljše polovice, v Ateljeju pa jih ni bilo videti. VSE VEČ STANOVALACEV Kidričevega naselja se pritožuje nad hrupom, ki ga morajo poslušati zaradi obilice gostinskih lokalov v novem poslovno-trgovskem središču. Bojda je bilo napisanih in odposlanih že več pritožb ustreznim organom, toda nočni hrup ni zavoljo tega nič manjši. So pač dopusti, do katerih imajo pravico tudi inšpektorji, čeprav ima človek občutek, da so le ti na oddihu veliko dlje, kot je to določeno s kolektivno pogodbo. NA JUGORSKI kmečki opimpiadi, kjer so se v kmečkih opravilih pomerile metliške stranke, je bilo videti tudi poslanca Jožeta Smoleta in Sonjo Lokar. Do današnjega dne nam ni uspelo zvedeti, kam so iznajdljivi Jugorčani odpeljali republiška gosta. Ne govori sc, da bi to bila Plutova zidanica v Drašičih, kar je posebej vznemirljivo. V starem sistemu so bile tam sklenjene pomembne “kupčije”: Trebanjske iveri CESTA — Toliko in veliko bolj kot je cesta od Žužemberka do Trebnjega nepogrešljiva, je tudi slaba. To velja za Odsek, ki ga vse do danes niso asfaltirali. Če bi se zapisalo, da je cesta jamasta, je to grobo zavajanje javnosti. Cesta je namreč stopničasta in če po tem suhem slapovju voznik avtomobila pelje s hitrostjo 5 kilometrov na uro ali hitreje, ima vse možnosti, da odlomi na krmilnem mehanizmu, na vzmetenju in drugje na vozilu vse, kar se da zlomiti. LETALSTVO — Trebanjci so prepričani, daje njihova zračna flota narasla za eno letalo, toliko hrupa letalskih mototjev namreč zaužijejo, ko hodijo po zemeljskih poteh. V zadnjem času so letalci sicer nekoliko manj v zraku, vendar ljudje dobro pomnijo bližnjo preteklost, ko je nad mestom ropotalo zelo pogosto in ob različnem času. Trebanjski piloti rekreativci so mesto že prepričali, da najraje poletijo takrat, ko je na tleh zbranih na kupu več ljudi. Ko so gasilci na Ponikvah slavili neko obletnico, je mož v letalu veselo spuščal iz zraka nad zbrano množico polke in valčke. Flota utegne biti v zraku tudi ob pogrebih. ŠPORTNO — Teniška igrišča Tesnilih naj bi dobila dobrega gospodarja, zato naj bi jih oddali najboljšemu od možnih. Govori se, da bo moral najemnik narediti igrišča tako kot iz škatlice. O imenih najemnikov še ne govorijo, o igriščih že nekaj, in sicer, naj bi ostala ljudem iz Tesnil. ZA VSAKOGAR NEKAJ — Romi so nekje pri Trebnjem v gozdu posekali drevje, in sicer po svoje, se pravi v višini pasu. Zalotil jih je lastnik gozda in se razjezil, češ, zakaj so posekali toliko od tal. Rom mu je prijateljsko pojasnil: “Nekaj mora ostati tudi zate.« IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN C Leso se mora opreti na svoje noge V črnomaljski delniški družbi Adrie so prepričani, da bodo le tako lahko preživeli ____— Preveč delavcev, izgube, velike zaloge, zmanjšana proizvodnja ČRNOMELJ — Lani jeseni so obrati novomeške Adrie postali delniške družbe, ki naj bi poslovale samostojno, Adria pa je še vedno njihov 100-odst. lastnik. Takšna usoda je doletela tudi črnomaljski obrat, po novem imenovan Leso, ki pa se je z osamosvojitvijo srečal s številnimi težavami. Ker so bili prej zgolj proizvodni obrat, v katerem so izdelovali pohištvo za kamp prikolice, so sicer imeli močne tehnične službe v proizvodnji, ne pa ljudi, ki bi vodili komercialo, razvoj, prodajo ter razvijali dodatne programe tudi za druge kupce, ne le za Adrio. Problem je tudi v tem, daje oprema v novi proizvodni dvorani, zgrajeni pred dvema letoma, močno specializirana. Na leto bi zmogli v njej izdelati opremo za 18.000 prikolic, a soje pred letom dni za 15.000, sedaj pa je letna proizvodnja padla na 8.000 do 9.000 prikolic. To je posledica manjše prodaje Adrie na zunanjem trgu, pa tudi spomladanskih zapletov in stavk v tem podjetju. V Lesu pa so se težave kopičile in ob polletju je bilo za 23 milijonov tolar- jev izgub, so nelikvidni, povečale so se zaloge, veliko denarja je ostalo v surovinah, ki so jih iz uvoza kupili prek Adrie, nazaj pa ji surovin v izdelkih ne morejo prodati, ker ni proizvodnje. Po planu, ki je po besedah namestnika di-rektoija Lesoja, Ivana Špeharja, končno realen, jih je od 293 zaposlenih 30 do 40 odst. preveč. Še večji problem pa bo nastal septembra, ko bodo v Adrii za dva meseca ustavili proizvodnjo. Vse delavce, kijih sedaj ne potrebuje- jo, dajejo v Lesoju na čakanje, v treh mesecih pa bodo pripravili seznam trajnih tehnoloških presežkov. »Postaviti moramo tudi novo organizacijo v okviru stroškov, kijih naša proizvodnja še prenese. Zavedamo se, da se moramo postaviti na lastne noge, kajti Adria, ki ima sama veliko težav, ni sposobna reševati sestrskih podjetij. Razčistiti bomo morali vprašanje lastnine. Primanjkuje tudi primernih kadrov za vodilno ekipo in upravni odbor. Pomoč bo potrebno poiskati na občini, banki,« pravi Špehar, ki vse bolj spoznava, da se v Lesoju vsaj še nekaj časa ne bodo izkopali Izgubljeni v Beli krajin[ Antireklama za belokranjski turizem METLIKA, ČRNOMELJ— Očitno se nihče od tistih, ki so odgovorni za razvoj turizma, s katerim bi v deželico ob Kolpi letošnje poletje lahko pritekel marsikateri tolar, ni postavil v vlogo turista, ki še nikoli v življenju ni bil v Beli krajini Ob cestah namreč ni nikakršnih informacij, kje je kopališče, kje kamp, morda hotel pomembna kulturna ali druga znamenitost, vredna ogleda Ali pa vsaj tabla s kažipotom, kje je moč dobiti informacije o vsem tem. Bognedaj da se turistu v Beli krajini zgodi kaj hudega V Metliki ni ene same table, ki bi opozarjala kje je zdravstveni dom, lekarna v Črnomlju le ena in še ta v neposredni bližini zdravstvenega doma In kaj, če turist ne bo vozil ravno po tisti ulici, da bi jo zagledal? Če želi pošto, banko ali policijo, pa je najbolje, da hodi od hiše do hiše, dokler ne odkrije stavb, na katerih so pritrjene table z napisi omenjenih ustanov. Kar se tiče policije, sta v Črnomlju sicer dva kažipota ki pa usmerjata k »milici«. Eno takšno tablo z napisom »milica« je moč odkriti tudi v Metliki Upam, da bodo imeli vsi ki bodo še prispeli v Belo krajino kot turisti svoja lastna prevozna sredstva Iskanje atobusnih ali železniških postaj v Trebanjci sebi in drugim Poskus poročila TREBNJE — Dr. Jože Pučnik je baje pisal v Trebnje svojim političnim prijateljem, češ, kako ste kaj, stari pajdaši Zadj sem na položaja pridite kaj naokoli pozdravimo se. Če je res in če bi šli bi gotovo kaj padlo z ljubljanske mize,- Kaj bi radi dobili menda tudi trebanjski kmetje, in sicer kakšen tolar iz mošnjička ki so ga pomagali polniti po drugi vojni ko so z njihovimi ustanovitvenimi deleži in drugim denarjem nastajale KOZE, NAPROZE in KZ. Lažejo kot ta denar, bi se dandanašnji menda dalo dobiti nazaj zaplenjene gozdove. Tistim, ki pravijo, da že imajo v žepu odločbe o vračilu, seveda nihče ne verjame, kar je celo dobro tako za ene kot za druge, drugače bi se vnel prepir, čeprav za prazen nič. Kajti v Trebanjcih je ostalo nekaj bojevitosti ki poleg napol porušenega gradu govori o njihovi starodavnosti Ni treba, da si bojevnik na konju, če hočeš komu prisoliti zaušnico, je dovolj, da si župan. Zelo dobro so se počutili tudi v Šentrupertu. Tam so imeli šrango, da je ne pomni ne staro ne mlado. Alenka Jaklič in Andrej Kirm se pač ne poročata vsak dan in tudi Marjan Kostevc, Marko Gričar in Roman Prijatelj ne šrangajo vsak dan. Zato je bilo, kot je bilo. Nekaj kot šrango so priredili pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani tudi Janez Snoj, Simon Renko, Miloš Drnovšek, Simon Mežan in Betka Mam iz Trebnjega. Po politični seansi v eni od dolenjskih zidanic, kjer so soglasno ugotovili, da je v Sloveniji za begunce bolje poskrbljeno kot za Slovence, so se odpravili svoja dognanja povedati tudi Ljubljani M. LUZAR obeh belokranjskih mestih bi jim pobralo precej dragocenega počitniškega časa. Da ne omenjamo tistih revežev, ki bi ostali brez bencina S pomočjo informacij ob cesti jim niti slučajo ne bi uspelo zvedeti v katero smer naj se napotijo do najbližje bencinske črpalke. In ko slišiš na kopališču na Primostku razlago Ljubljančana kako je po vsem slučajno zašel h Kolpi In ko se zaman trudiš, da bi Koprčanu svetoval, kje v Metliki si lahko privošči pico, ker jedilnih listov gostinskih lokalov pač ne poznaš, nikomur pa se ne zdi potrebno, da bi že od daleč dal vedeti gostom, kaj si lahko pri njih privoščijo, potem je lahko od sramu zardelemu nič krivemu nič dolžnemu Belokranjcu vse jasno. M. BEZEK-JAKŠE Ivan Špehar iz težav. Pove, da pogovori sicer potekajo in tudi ponudbe prihajajo, vendar pa imajo precej težav, ker je oprema tako specializirana. Ob načrtovanju prihodnosti pa ne more mimo tega, da, čeprav je že avgust, nikakor ne morejo zagotoviti denaija za junijske plače, vira de-naija za plače pa ne vidi tudi za meseca, ko bo proizvodnja stala. M. BEZEK-JAKŠE Brez popuščanja! Črnomaljski pogoj pred obnovo begunskega centra ČRNOMELJ—Tukajšnji občinski ljudje so v Ljubljani zvedeli, da bodo begunci, ki so sedaj v Sloveniji, v glavnem tu ostali še nekaj časa. To velja tudi za begunce v črnomaljskem begunskem centru, zato bodo morali prostore v bivši vojašnici usposobiti za bivanje pozimi. To pa pomeni ureditev ogrevanja, kanalizacije, vodovoda. Ker pa je občinski izvršni svet že pred časom sprejel sklep, da so v črnomaljski begunski center pripravljeni sprejeti le 500 beguncev — to število pa se je v času, ko je bilo v centru največ beguncev celo več kot podvojilo — so to številko postavili tudi kot pogoj za adaptacijo stavbe, v kateri naj bi begunci bivali vnaprej. Pravzaprav je ponudba izvršnega sveta 3.400 kv. metrov stanovanjskih površin v eni od stavb nekdanje vojašnice, republiki pa so prepustili odločitev, koliko beguncev bi po normativih lahko bivalo na tem prostoru. V Črnomlju menijo, da okrog 500. Izršni svet namreč zahteva, da vse ostale objekte nekdanje vojašnice, razen omenjenega z dobrimi tri tisoč kv. metri, begunci izpraznijo, ker so namenjeni za gospodarsko dejavnost in so tudi že sklenjene pogodbe z najemniki. Črnomaljci poudarjajo, da pri tem ne bodo popuščali in če ta pogoj za republiko ni sprejemljiv, bodo morali begunce iz Črnomlja razseliti. Če pa bo prišlo do adaptacije, bodo morali begunce prav tako za poldrugi mesec ali dva, kolikor bo trajala obnova, začasno preseliti bodisi v druge objekte nekdanje vojašnice ali pod šotore. M. B.-J. Stiska očitno še ni preveč huda Martin Kadič, obrtnik in podjetnik, kljub dolgemu seznamu brezposelnih ne dobi dovolj delovne sile — S hrvaškega trga v zahodno Evropo_ METLIKA — Martin Kadič iz Metlike je imel od leta 1972 do 1989 popoldansko konfekcijsko obrt, potem pa seje odločil za redno obrt, ki se ji je letos spomladi pridružilo še podjetje »MK5«. Njihov proizvodni programje konfekcija, sitotisk in izdelava etiket za konfekcijo. Toda čeprav so usmeijeni predvsem v šivanje zaščitne opreme, kot so delovne obleke in halje, ne zavrnejo tudi nobenega drugega naročila. nega pouka v tekstilni šoli v Dugi Resi, tako da mu priučevanje šivilj ni tuje. M. BEZEK-JAKŠE RAZOČARANI NAD SKROMNO POMOČJO ČRNOMELJ — Letos je črnomaljska občina poslala na republiško ministrstvo za planiranje 26 programov s področja infrastrukture, 29 programov s področja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, 20 programov s področja obrti in zasebnega podjetništva do 5 zaposlenih in 2 programa s področja podjetništva nad 5 zaposlenih ter en inicialni razvojni program. Vsi ti programi so se potegovali za denar za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Vendar so dobili denar le za 11 programov, od tega pa niti tolaija za podjetja z več kot 5 zaposlenimi. Kako malo denaija je prišlo v črnomaljsko občino, pove že podatek, da je predračunska vrednost programov, poslanih na republiko, skoraj 1.300 milijonov to-laijev, zahtevki so znašali 578 milijonov tolaijev, z republike pa je prišlo komaj nekoliko več kot 31 milijonov tolaijev ali dobrih 5 odst. zahtevanega denaija. Razumljivo, da Črnomaljci s tem niso zadovoljni, ni pa jim tudi razumljivo, kako so — razen za področje infrastrukture — v Ljubljani delili denar. PROTI TAKŠNEMU RAZDRUŽEVANJU ČRNOMELJ — Na tukajšnjem izvršnem svetuje tekla beseda o referendumu o razdružitvi dolenjsko-posavske-ga veterinarskega zavoda, na katerem so delavci zavoda glasovali za razdružitev. Ker so ga o razdružitvi obvestili šele po izglasovanem referendumu, je IS lahko to informacijo sprejel le kot dejstvo, čeprav se s takšnim načinom ni strinjal. Pred leti, ko sta se dolenjski in posavski zavod združevala, so jim namreč dokazovali prednosti združitve, sedaj pa zgolj slabosti. Postavili so vprašanje ekonomičnosti poslovanja enote, v kateri so tudi belokranjski veterinaiji, ter vprašanje postopka razdružitve, saj je zavod nastal po sporazumu, ki so ga sprejele dolenjske in posavske občinske skupščine. • Če civilizacija ni v človekovem srca potem je ni nikjer. (Duhamel) • Kadar ima vrag mlade, jih ima več skupaj. (Slovenski pregovor) • Prava družbena svoboda- popolna varnost in nedotakljivost premoženja in osebe. (Rivarol) »Zlasti zadnje leto se moramo vse bolj prilagajati trgu in iskati kupce. Zadnje desetletje sem namreč veliko delal za podjetje Avtobusni kolodvor iz Karlovca, pa tudi za nekatere druge kupce iz Hrvaške. Poslovnih stikov s hrvaškimi partnerji sicer nisem prekinil, nasprotno, lahko rečem, da so zlasti Hrvati še.kako zainteresirani za nadaljnje Sodelovanje. Toda kaj, ko je toliko neznank. Ni pravih pojasnil, kako je s carinjenjem, težave so s plačilom, cenami, saj so njihove za nas prenizke, naše pa zanje previsoke. Zato se pri naročnikih iz Hrvaške odločam predvsem za »Ion« posel,« pravi Kadič. Po lanski slovenski vojni seje Kadič začel vse bolj usmeijati v Slovenijo, sedaj pa, sicer posredno, že izvaža tudi na Zahod, za začetek v Nemčijo. Kadič je z lastnim denarjem ter s pomočjo posojila za razvoj drobnega gospodarstva in Zavarovalnice Tilia zgradil veliko šivalnico, v kateri lahko v eni izmeni dela 10 šivilj, ter krojilnico za dva krojilca. Od skupnosti za zaposlovanje je celo dobil subvencije za odpiranje novih delovnih mest, a kako je bil presenečen, ko je spoznal, daje kljub velikemu tarnanju zaradi pomanjkanja dela zelo težko dobiti delovno silo. »Lani sem dobil na skupnosti za zaposlovanje štiri pripravnice ter dve na priučevanje. Ostalo jih je pet. Tudi letos sem poskusil srečo na omenjeni skupnosti, a od šivilj ni prišla na razgovor nobena. Od dvanajstih, povabljenih na razgovor za priučitev, jih je prišlo deset, ostalo pa pet. Menim, da bi morali na skupnosti za zaposlovanje tiste, ki odklonijo ponujeno delo, zbrisati s seznama brezposelnih, saj časi očitno še niso tako hudi, da bi bili ljudje pripravljeni prijeti za delo, za katerega so se izšolali, kaj šele za vsako delo,« je jezen Kadič, ki je bil sicer dolga leta učitelj praktič- ________ ____________ "fe Jnl* ROMANJA NA MEDVEDJEK - Če bi bili zlobni, bi lahko zapisali, da je včasih tudi vojna dobrodošla Naselja Medvedjek leta in leta ni nihče videl, kaj šeledabi vprašal, kako ti ljudje živijo. Leto dni je, odkar so lam potekali znani spopadi, ljudi, ki hodijo v ta kraj na izlete, pa je vedno več. Zanimivo je vse, kar diši po smodniku. V sredo je enota slovenske vojske RK BO iz Kranja pri hišah Medvedjeka uprizorila uro zgodovine v živo. O bojih jim je v sklopu domovinske vzgoje razlagal udeleženec Bojan Zupanc. (Foto: J. Pavlin) Težave s čisto in z umazano vodo Neurejena kanalizacija kotjproblem v trebanjski občini — Mokronog s čistilno napravo in brez nje — Rešitev za Cviblje in Temenico — Še »uvožena« voda Martin Kadič PODPORA POSLANCU IN KOMANDIRJU TREBNJE — Sodeč po glasovih iz Trebnjega, tukajšnji domačini dokaj številno soglašajo z delegatom trebanjske občinske skupščine, Nacetom Dežmanom, ki je dejal, da mladoletniki povzročajo z drznimi vožnjami z motorji hrup in ogrožajo življenja. Strinjajo se tudi z Janezom Kukcem, komandirjem policijske postaje Trebnje. Kukec je opozoril na veliko odgovornost staršev, ki kupujejo otrokom kolesa z motorjem. Trebanjci si tudi želijo, da bi bile ulice po mestu bolje označene s prometno signalizacijo in da bi tam kako omejili vožnjo s kolesi z motoijem. napravo in brez nje — Rešitev za Cviblje in_______________________________ TREBNJE — Vodovod, kanalizacija, skratka, komunalno področje je zmeraj vredno pozornosti tudi v trebanjski občini. Pred časom je dejavnost komunalnega podjetja in z njo povezane probleme in načrte obravnaval občinski izvršni svet. V pahljači problemov, ki jo je s tem cijski odsek željno pričakujejo tudi za- -----' ‘ ’ ’ voljo tega, ker bodo nanj priključili dobršen del trebanjskih gospodinjstev ob Temenici, ki zdaj spuščajo odplake neposredno v reko. Gradnja te kanalizacije bo predstavljala eno večjih naložb v zadnjih letih na komunalnem področju. Po sklepu vlade je med prednostnimi. Trd oreh na komunalnem področju predstavlja kanalizacijski sistem v Velikem Gabru. Tam ima šola čistilno napravo, katere delovanje bodo morali izboljšati. Istočasno bodo morali v kraju zgraditi kanalizacijo, saj se po ugotovitvah trebanjskega izvršnega sveta v Velikem Gabru »okolje prekomerno onesnažuje«. Druge vrste problem je še vedno oskrba z vodo. Medtem ko je Trebnje z njo preskrbljeno, v nekaterih krajih ure- razgrnila vlada, izstopa neurejena kanalizacija. Taka je praktično po vsej občini. Zdaj so po besedah Palveta Jarca, direktoija Komunale Trebnje, v izdelavi projekti za gradnjo kanalizacije na Mirni, v Šentrupertu, Mokronogu in deloma v Trebnjem. O mokronoški je bilo doslej izrečenih že precej besed, ker so tam v preteklosti zgradili čistilno napravo. Danes obratuje poskusno in je njeno delovanje oteženo. Vzrok temu je mešanje odplak z vodo, zaradi česar tehnologija čistilne naprave rada zataji. Večkrat so na različnih mestih spregovorili tudi o dograditvi kanalizacije v Trebnjem. Gre za gradnjo t.i. S-Kanala, nujno potrebnega za trebanjsko območje Cviblje, za katero je sprejet zazidalni načrt, a nima kanalizacije. Ta kanaliza- jeno oskrbo z vodo šele pričakujejo. Iz različnih vzrokov mednje spadajo Veliki Gaber z okolico, morkonoško področje in Trebelno. Pri celotni zadevi je nerodno to, še zmeraj, da na območju Velikega Gabra dobivajo vodo še vedno iz grosupeljske občine. Znano je, ka- • Izvršni svet se je na omenjeni seji dotaknil tudi organiziranosti Komunale. Kot je zapisal v sklepe, bo potrebno sedanjo obliko organiziranosti podjetja in sestavo organov upravljanja spremeniti skladno z Zakonom o podjetjih. Na Komunali menijo, da je težko govoriti o kakšni reorganizaciji, češ da za to ni ustrezne zakonodaje. ko bi se to dalo rešiti, vendar bi Komunala potrebovala za ustrezno gradbeno in montersko operacijo najmanj 11 milijonov tolaijev. L. M. Št. 33 (2243) 13. avgusta 1992 DOLENJSKI UST [fl liti IZ NKŠIH OBČIN ilJiiit IZ NKŠIH OBČIN »Odmrznili« anketo o imenih ulic Težave s preimenovanjem SODRAŽICA — Anketo, s katero bi ugotovili razpoloženje krajanov Sodražice do preimenovanja nekaterih ulic, je svet krajevne skupnosti Sodražica izvedel že v aprilu. Pobudnik preimenovanja in ankete je bil tamkajšnji krajevni odbor krščanskih demokratov. Njihova poteza pa je pri delu javnosti, predvsem borcih, naletala na precejšen odpor. Zaradi nesoglasij, ki so zaradi tega nastala v samem svetu krajevne skupnosti, so vrnjene anketne lističe »zamrznili« za skoraj dva meseca. Čeprav se razburkane strasti tudi po dveh mesecih niso povsem polegle, seje pripetilo, da so na zadnji seji sveta vendarle odprli ovojnico z anketnimi lističi. Po pregledu rezultatov, ki jih je vsaka stran skušala razlagati v svoj prid, je končno prevladalo mnenje, da je prav, da so anketo pregledali, pa tudi spoznanje, da s takšnimi rezultati svet nima kaj početi. Od 220 anketiranih gospodinjstev jih je na anketo odgovorilo le 80. Dogovorjeno je bilo,»da bi se do preimenovanja Trga 25. maja opredelili vsi anektiranci, do preimenovanja lastne ulice (Ceste Notranjskega odreda, Kurirske ceste in Ceste Majde Šilc) pa le njeni prebivalci. Vendar pa seje do preimenovanja posameznih ulic opredelilo tudi do trikrat več anketirancev, kot ima ulica gospodinjstev. Svet krajevne skupnosti Sodražica je zato nadaljnje aktivnosti okrog preimenovanja ulic ustavil. Krajevni odbor krščanskih demokratov naj bi prepustil odslej tovrstne aktivnosti izvajalcem. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako bo na pobudo za preimenovanje ulic v Ribnici reagirala krajevna skupnost Ribnica. Konec preteklega meseca sta namreč občinski in krajevni odbor ribniških krščanskih demokratov predlagala, da se Trg Veljka Vlahoviča preimenuje v Trg Antona Skubica, Partizanska cesta v Cesto Petra Kozleija in Kurirska pot v Ulico Stanislava Škrab-ca. M. L.-S. BREZ ZADOSTNEGA ODZIVA STARŠEV RIBNICA — Da bi ugotovile, kaj potrebujejo in si želijo starši tistih otrok, ki niso vključeni v celodnevno vzgojo, so vzgojiteljice ribniškega vrtca Majde Šilc letos pripravile posebno .anketo. Posredovale sojo 303 staršem. Že samo dejstvo, da je nanjo odgovorilo le 76 staršev, pa dovolj zgovorno kaže na (ne)odzivnost staršev. Tudi mnenja tistih, ki so na anketo odgovorili, niso prinesla posebno jasno izraženih želja in mnenj, kakšne in koliko časa trajajoče programe naj bi izvajal vrtec. Iz odgovorov je moč sklepati, da si ribniški starši pravzaprav ne želijo drugačnih, morda le nekoliko razširjene, že obstoječe programe. Če je četrtina odgovorov sploh lahko reprezentativni primer, potem bi lahko rekli, da v Ribnici ni potreb po popoldanskem ali nočnem servisu oziroma varstvu otrok. Prav tako pa so tudi zelo redki tisti starši, ki se zanimajo za vzgojni program, ki bi ga otroci obiskovali do 4 ure dnevno dopoldne ali popoldne. Avgust Čiček Prvič kava illy Kava Bar Riba je svojevrstna posebnost RIBNICA — Mladi obrtnik Avgust Čiček seje lotil zasebništva, potem ko je bil v svojem podjetju opredeljen kot tehnološki presežek. Danes, po petih letih uspešnega vodenja Ribničanom dobro znanega Video centra Riba, lahko Avgust z gotovostjo zatrdi, da mu ni žal. Dokaz za to je tudi petkova otvoritev lokala Kava Bar Riba, ki predstavlja razširitev njegove dosedanje ponudbe. Bar je v pritličju hiše na Kolodvorski 1 v Ribnici, ki jo je Avgust pred nekaj meseci kupil na javni licitaciji. Za ureditev prostorov v pritličju in prvem nadstropju, kjer je sedaj prenovljeni Video center, so izvajalci potrebovali le okoli 100 dni. Za hitro in kvalitetno opravljeno delo se zato Avgust zahvaljuje podjetjem Kovinar, Stanbiro, Grafiti, Arts, Maxiles, Blesk, mizarstvu Tanko iz Bukovice, ter lastniku K VM, Bojanu Kosu za priporočitev arhitekta in izvajalca Marka Trun-kla, ki je svoje delo opravil več kot zadovoljivo. Lokal je ves v znamenju granita, rdečega mahagonija in medenine, v njem je klimatska naprava, opremljen pa je z najsodobnejšimi aparati italijanske firme Baragel. Prava posebnost lokala je v tem, da je to prvi lokal v Sloveniji, v katerem goste postrežejo s cenjeno kavo illy. M. L.-S. E Vrnitev pravice do dobrega imena Počastitev spomina na trinajst nedolžnih žrtev poboja pri breznu Žiglovica na Mali gori — Viktor Blažič: Ni šlo za nesporazum, marveč za premišljen namen RIBNICA — V nedeljo, 2. avgusta, je bila pri 80 metrov globokem breznu Žiglovica na Mali gori spominska slovesnost ob 50-letnici poboja 8 vaščanov iz Prigorice in enega iz Žlebiča. Hkrati so se s krajšim kulturnim programom, pogrebno mašo, blagoslovitvijo križa, spominske plošče in groba spomnili tudi štirih mož iz Struge, ki so se po več kot letu dni na podoben način pridružili pobitim v breznu. Spominsko slovesnost je organizirala ribniška SKD ob sodelovanju svojcev padlih žrtev, jamaijev, krajevnih skupnosti Dolenja vas in Struge ter občinske skupščine Ribnica. Javnemu priznavanju pravice do groba, spomina in dobrega imena, kot je slovesnost označil podpredsednik ribniške občinske skupščine Franc Mihič, je prisostvovala nekaj stoglava množica. Zaradi tragičnosti spominskega dogodka, še živečih prič in sorodnikov »pomoljenih žrtev komunistične revolucije in rdečega nasilja«, kakor je pomorjene civiliste po- USTAVILI GRADNJO DOLENJI BOŠTANJ — Tu se je zapletlo pri gradnji Povšetove cement-ninarske delavnice. Sekreariat za varstvo okolja in urejanje prostora pri občini Sevnica je na pobudo skupine krajanov izročil investitoiju odločbo o začasni zaustavitvi del. Omenjena skupina domačinov je svojo pobudo napisala in poslala ne le na občino Sevnica, ampak tudi na ministrstva in druge ustanove v Ljubljano. UTONIL V KOČEVSKEM JEZERU KOČEVJE — V petek, 31. julija, malo po 8. uri zvečer, je v kočevskem jezeru utonil 27-letni Jože Mlakar iz Željn pri Kočevju. Mlakar seje kmalu po skoku v vodo zapletel v vejevje dreves, ki rastejo tik ob jezeru. Sam se ni mogel rešiti. Na pomoč so mu prihiteli drugi plavalci in ga čez čas uspeli potegniti iz vode. Čeprav mu je bila nudena zdravniška pomoč, je bilo za Mlakarja žal že prepozno. Denacionalizacija ne ovira? Kočevje bo dobilo tržnico v pravem pomenu besede sko cesto. Ta idejna rešitev oziroma urbanistična rešitev je bila tedaj tudi javno potijena. Kako nedorečen je bil ta projekt s stališča arhitekture, pa je pokazal ravno natečaj, ki so ga izpeljali letos. Prinesel je kar pet različnih rešitev, med katerimi je bila izbrana rešitev Imosa, ki bo naredil vse nadaljnje korake, po vsej verjetnosti pa tudi prispeval denar za ureditev tržnice. V obdelavi bo tržnica ločena od peš poti, vendar pa bo v končni fazi morala delovati kot funkcionalno urejen prostor. Del tržnice bo pokrit, odprti del pa bo služil kot večnamenski prostor. Likovni salon bo z nekaterimi izboljšavami ostal. Vsaj v prvi fazi bo veijetno morala ostati tudi celotna stavba Roga, za katero Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine predvideva odstranitev prizidka z ravno streho, kije bil zgrajen po vojni. M. L.-S. KOČEVJE — Če bo vse po sreči, bodo morda že v kratkem stekla dela za ureditev kočevske tržnice. Izvajalec del bo podjetje Imos inženiring iz Ljubljane, le-ta je na natečaju, ki gaje razpisala kočevska občina, ponudil najboljšo arhitektonsko rešitev. Že v razpisuje bilo navedeno, da se upošteva možnost fazne gradnje celotnega projekta, zato dejstvo, da je stavba na Ljubljanski 4 (Rog) pod zaščito zakona o denacionalizaciji, vsaj na začetek gradbenih del ne bi smelo vplivati. Zamisel o ureditvi kočevske tržnice, ki naj bi postala tržnica v pravem pomenu, seje porodila že leta 1987. Ob urejanju Ljubljanske ceste je problem ozkih pločnikov porodil zamisel o pešpoti, ki naj bi potekala od tržnice do stavbe SDK. Vzporedno s tem seje izoblikovala idejna rešitev celotnega območja med Rinžo, I. stolpnico v Kidričevi ulici, Kidričevo ulico in Ljubljan- Ce bo denar, bo plin že letos Trenutno gradijo sevniško plinovodno omrežje od merilne postaje pri Lisci do Kopitarne — Sredstva iz več virov, a nezadostna — Enake možnosti SEVNICA — Tuje doslej sklenilo pogodbe za oskrbo s plinom nekaj čez 300 gospodinjstev, od katerih jih je največ na območju za Kopitarno. Plinovodno omrežje, ki ga zdaj že polagajo, bodo zgradili najprej v tistem mestnem predelu, kjer je najvišji odstotek »naročnikov« na število hiš. Zdaj gradijo plinovod od merilne po- jal sevniški plinovod. Sredstva pritekajo staje Lisca do razvodnega jaška pri Kopitarni, na tem odseku v omrežju manjka še del opreme in potem bodo plinovod predali v oceno komisiji za tehnični prevzem. Krajevna skupnost Sevnica kot investitor bi rada ustregla vsem, ki bi radi imeli v hišah plin še pred koncem leta, vendar ima težave s pomanjkanjem denarja in je omenjeni rok vprašljiv. Ko bo ta del sevniškega plinovoda končan, se bodo lotili napeljave omrežja drugje po mestu. Na krajevni skupnosti zagotavljajo, da bodo prebivalci v mestnih predelih, ki za plin še niso prišli na vrsto, dobili omenjeno energijo pozneje pod istimi pogoji, kot veljajo za prve skorajšnje odjemalce plina. Od denarja je, kot rečeno, v precejšnji meri odvisno, kako hitro bo nasta- ali kapljajo na investitorjev račun iz skromnih družinskih proračunov bodočih sevniških odjemalcev, iz republiških ministrstev za energetiko in urejanje prostora in varstvo okolja, iz Petrolove blagajne in z računov nekaterih kreditodajalcev, pri čemer gre tudi za mednarodno posojilo. Na različne načine pomaga tudi občina Sevnica. Kakšen tolar bodo verjetno prihranili z načinom gradnje. Nekatere izkope in podobna fizična dela opravljajo krajani, s tem da jih nadzorujejo strokovnjaki. Na sedežu KS Sevnica tudi pravijo, da skorajšnji odjemalci plina vestno plačujejo določene zneske. Pri tem se pojavljajo vprašanja o ceni ogrevanja s plinom in z drugimi vrstami energije. Na KS Sevnica na to odgovarjajo, daje na Zahodu ogrevanje s plinom cenejše imenoval predstavnik Nove slovenske zveze Jože Rigler, tudi solz ni manjkalo. O tragičnosti dogodka, pa tudi kruti ironiji, da so umrli ravno tisti, ki so partizanom zaupali, je poleg ostalih govornikov spregovoril tudi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa in član sveta slovenskih krščanskih demokratov, publicist Viktor Blažič. »Povsem razumljivo je, da je oblast OF prepovedala udeležbo prebivalstva ob sečnjah, saj je italijanski okupator s tem ne le uničeval naše naravno bogastvo, ampak je tudi krčil tisti prostor, ki je bil življenjsko okolje in je dajal zavetje regijskim partizanskim enotam«, je dejal Viktor Blažič. Hkrati je poudaril, daje obstajal nekakšen dogovor, da se v napadih za preprečevanje takšnih sečenj ne bi poškodovali domači ljudje, ki jih je okupator nasilno mobiliziral. Ko je partizanska patrulja 28. julija 1942 pri eni takšnih prepovedanih sečenj ob progi zajela 9 kmečkih fantov in mož iz Prigorice, so bili zato vsi, ki so verjeli v izključno osvobodilni značaj OF, prepričani, da gre za nesporazum. Blažič danes ugotavlja, da ni šlo za nesporazum in kljub temu da je enopartijska oblast po vojni poboj priznala kot napako, meni, daje šlo za trden in premišljen namen, da vaščane pobijejo. Dejstvo, da kljub obljubam krivci poboja niso bili nikoli kaznovani, kar je po Bta- žičevem mnenju posledica tega, da so jih potrebovali za sodelovanje pri kasnejših podobnih dogodkih, kakršen je bil, denimo, tudi v Rogu, je po njegovem mnenju le še dokaz več o ideološki podlagi zločina. Prav ta dogodek in to spoznanje pa je po mnenju tudi ostalih govornikov, naznanilo revolucijo oziroma državljansko vojno in je, kakor je dejal član SKD Ribnica, Benjamin Henigman, »odločilno vplivalo na razpoloženje večine in politično klimo ribniške doline v letih vojne, ki so sledila«. M. LESKOVŠEK-SVETE Uspel referendum Za pobiranje denarja je pristojna država RIBNICA — Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cest v Gornjih Lepovčah, ki ga je razpisala krajevna skupnost Ribnica, seje ob 83,3-odst. udeležbi kar 80 odst. ljudi odločilo za to, da bodo kot lastniki nekaj čez 60 parcel v enkratnem znesku plačali po 700 mark v tolarski protivrednosti (po prodajnem tečaju Ljubljanske banke na dan plačila). Rok plačila, ki so ga sami določili, je včeraj potekel. Tisti lastniki parcel, ki morda še niso plačali, ker so pričakovali, da jim bo krajevna skupnost pri plačilu pogledala skozi prste, bodo neprijetno presenečeni. Denaija namreč ne pobira več krajevna skupnost, marveč pristojni državni organi, ki pa jim bo z današnjim dnem začel zaračunavati zamudne obresti. VEČER ITALIJANSKE KUHINJE — Na predvečer tedna bivanja v begunskem centru v Ribnici so prosto voljci iz Bologne, med katerimije največ članov bolonjske humanitarne organizacije A mbulanza 5, v petek, 8. avgusta, zvečer organizirali spoznavni večer z italijansko kuhinjo. Okoli 50 najprizadevnejših beguncev in približno toliko predstavnikov ribniških organizacij, zavodov in podjetij, ki sodelujejo pri delu z begunci, ter njihovih zakonskih partnerjev so v Inlesovi menzi pogostili s špageti na bolonjski način, solato in okusnimi govejimi zrezki z gobami Ker je ravno tega dne ena izmed begunk praznovala svoj 13. rojstni dan, so večerjo okronali kar s tremi tortami in sladoledom. Tako predstavnik Bolonjcev kot ribniški župan Franc Mihelič sta v nagovoru zbranim in i' medsebojni zahvali za pomoč izrazila upanje, da se bodo takšni večeri še ponovili (Foto: M. Leskovšek-Svete) in da bo tako menda tudi v Sevnici, če Slovenija resnično posnema Zahod. V Sevnici se pogovarjajo o upravljal-cu plinovoda. Po nekaterih predlogih • Plinovod, ki bo vgrajen v Sevnici, bo lahko dobavil približno 21 tisoč kilovatov energije. Doslej so podpisane pogodbe za odvzem okrog 16 tisoč kilovatov. naj bi bil to Jugotanin, zadnjo besedo o tem pa bo rekel sevniški izvršni svet. L. M. LJUDSKI PEVCI DRUGIČ SEVNICA — V nedeljo, 16. avgusta, ob 16. uri bo pri gasilskem domu na Pokleku nad Blanco drugo srečanje ljudskih pevcev. Nastopili bodo pevci iz sevniške občine in bodo izvajali pesmi o vinu. Organizirajo ga, ker zanj vlada precejšnje zanimanje, kar so ugotovili po prvem takem srečanju. To je bilo 5. julija v Sevnici. Ali na volitve? Sevničani o volilni udeležbi, parlamentu in predvolilni kampanji SEVNICA — Raziskave javnega mnenja v zadnjem času kažejo, da se povečuje odstotek tistih volil-cev, ki ne bcido šli na volitve, in pa tistih, ki ne vedo, ali bodo šli. Vzroki za ta pojav so predvsem v vse večjem nezaupanju volilcev do strank in poslancev, v povečanem ukvaijanju ljudi z lastnimi socialnimi problemi in v prepričanju volilnih upravičencev, da s svojim glasom ne vplivajo na razmerje političnih sil. Svoje mnenje o tem je povedalo tudi nekaj prebivalcev Sevnice. Ivan Kneževič, ključavničar: »Ne vem še, ali bom šel na volitve. Pravzaprav bom šel, če bom imel čas. Moje zaupanje v poslance in učinkovito delovanje parlamenta je vse manjše. Predvolilna kampanja bi morala biti na višji ravni. Mislim, da bi morale biti stranke in njihovi programi pogosteje in bolje predstavljene v medijih.« Majda Božič, upokojenka: »Če so volitve razpisane, se jih je treba udeležiti. Mislim, daje to državljanska dolžnost. Predvolilna kampanja bi morala potekati tako, da bi ljudje lahko dobro prepoznali programe in namene strank. Slovenski parlament je zelo neusklajen, moral pa bi biti enoten. Delovati bi moral tako, da bi nekaj ustvarili, ne pa, da se le I prepirajo.« Janez Podlesnik, delavec: »Ver-I jetno bom šel na volitve. Če ne bom šel, bo to zaradi mojega majhnega zaupanja v poslance in zaradi neusklajenosti zborov slovenskega parlamenta. Tako obnašanje poslancev pomeni zapravljanje našega denarja. Mislim, da vedno isti poslanci ne hodijo na seje in da je proti takim potrebno ukrepati. Predvolilna kampanja bi morala biti poceni, predstavljene pa bi morale biti vse stranke, ne samo parlamentarne.« Minka Strešnik, administrativni tehnik: »Na volitve bom šla, ker mislim, da je to dolžnost vsakega državljana. Sicer pa bi raje videla, da volitev v teh hudih časih ne bi organizirali, ker je to velik strošek za državo. Bolje bi bilo, če bi z volitvami še malo počakali. Mislim, da je delovanje parlamenta nemogoče, občutek imam, da je vse pomešano med seboj.« G. LUBEJ Drobne iz Kočevja NEPOTREBNA UGIBANJA — Kočevci pogosto po nepotrebnem ugibajo, kateri nekdanji lastnik oziroma njegovi dediči zahtevajo vrnitev zdaj te ali one hiše ali poslovnega prostora, za katere zvedo, da so, v nasprotju z njihovimi pričakovanji, »pod denacionalizacijo«. Zgradba ali poslovni prostor je namreč lahko pod zaščito zakona o denacionalizaciji, ki začasno prepoveduje njihovo prodajo, tudi v primeru, ko se bivši lastnik ali njegovi dediči še niso pojavili in zahtevali vrnitev svojega premoženja. Pristojen občinski organ je namreč dolžan vse stavbe, poslovne prostore, stanovanja in stavbna zemljišča, za katera ugotovi, da obstaja možnost, da bi se lastniki lahko še pojavili (čas za to imajo še več kot eno leto), za takšna tudi opredeliti. NEVARANO KAMENJE — Ob cesti Kočevje — Novo mesto, na odseku med Smuko in Dvorom, je ostalo, kot spomin na gradnjo te ceste, veliko kamenja in skal. »Nevaren spomin«, pravijo krajani in ostali vozniki iz kočevske in novomeške strani. Če bi kdorkoli iz takšnega ali drugačnega razloga zapeljal s ceste, se ravno zaradi kamenja nikakor ne bi mogel več izogniti temu, da svojega vozila ne bi razbil. RAZNOVRSTNA PONUDBA — Kako vse bolj raznovrstna postaja ponudba nekaterih kočevskih podjetij, o tem zgovorno govori tudi odprtje nove Melaminove trgovine. S preselitvijo trgovine iz dosedanjih prostorov v nov objekt na parkirišču Melamina je Melamin, kije po svoji osnovni dejavnosti kemično podjetje, razširil svojo trgovsko ponudbo Ribniški zobotrebci »STRAH PRED NOVINARJI« — Minuli torek je novinar Primorskih novic, ki je obiskal Ribnico, dokaj nenavadno stopil v ribniški športni center. Ker je tega večera izredno močno deževalo, je očitno v preveliki želji, da bi čimprej ubežal dežju, pozabil odpreti vhodna vrata. Pri vstopu skozi dvojno zastekljena vrata, seje seveda poškodoval, vendar pa k sreči le lažje, saj je po nudenju prve pomoči, ki jo je prejel v ribniškem zdravstvenem domu, sam odšel na policijsko postajo. Podobno se je zgodilo tudi pred leti, le da tedaj pri odhodu iz centra, danes svobodnemu novinaiju Milanu Glavonjiču. Resda je bil takrat še oficir JLA in honorarni dopisnik, vendar pa dovolj novinarja, da se Ribničani po torkovem dogodku »s srahom« sprašujejo, kaj bo njihovemu športnemu centru povzročil naslednji obisk kakšnega novinarja. JELKA SPET MERCATORJEVA — Nekajletni najemnik Mercatorjeve restavracije Jelka v Ribnici, Dejan Du-ričič, je ocenil, da bi mu nadaljnje poslovanje utegnilo prinašati zgubo. Dosedanje poslovanje mu je sicer ni, ker pa je vse manj povpraševanja po hotelskih storitvah, kijih nudi, seje odločil vrniti lokal Mercatorju. Ni še znano, ali bo Mercator lokal oddal in komu, ve pa se, da se bo Duričič posvetil svojemu potujočemu bifeju, s katerim sc že okoli 20 let uspešno pojavlja na različnih sejmih, predvsem v Kranju in Ljubljani. Sevniški paberki POLETJE V SEVNICI — V Sevnici ob bazenu pripravljajo neke vrste »poletje ob bazenu«. Nekateri Sevničani zanalašč ne pridejo pogledat, kaj se dogaja ob bazenu. Ne gane jih niti predstavitev erotičnega perila. Tak odpor je v omenjenih meščanih nastal zato, ker se ob besedi bazen spomnijo na velike količine vode, vode pa nimajo, ker je je ponekod v sevniškem mestnem vodovodu občutno premalo. Ker so pipe občasno skoraj suhe, bodo gospodinje kuhale kavo v prahu ter prale invpomi-vale na suho, če se bo le dalo. Še bolj iznajdljivi bodo morali biti v sevniški klavnici, ki je na območju, kjer primanjkuje vode. Da to drži, kaže dejstvo, daje zadnjič morala mesarjem dostaviti vodo gasilska brigada, ker jim je je zmanjkalo sredi dela. POGLEDI — Liberalnim demokratom naj bi naredili v stavbi, kjer imajo sedež, okno. Kot se domneva, bo okno omogočilo Školčevim kolegom nov pogled na svet. Okno naj bi bilo obrnjeno v park. Čeprav naj bi torej videli in pri tem veijetno tudi občudovali zelenje parka, za zdaj še ne pomeni, da se eldeesovci selijo med zelene. Roko na srce: če bi se, jim tega ne bi nihče zameril, saj manjka ekologov. Vsaj v teh vročih dneh bi bila močnejša ekipa zelenih v Sevnici več kot potrebna. Za začetek bi lahko poskrbela, da ne bi bil potok v starem delu Sevnice tako svinjsko onesnažen. ELEKTRARNA — Ker za savsko elektrarno Vrhovo ni (bilo) denarja, manjka cvenka tudi za sevniški hotel v izgradnji. Minister Avberšek je obljubil denar za to hidrocentralo in veijetno bodo skušali ujeti kak sold v svoj klobuček tudi sevniška mati županja in drugo osebje iz vodilne sevniške občinske ekipe. Jim tudi pripada. Če ne zaradi drugega, zavoljo tega, ker so se zelo upehali, ko so ob nedavnem ogledu vr-hovske elektrarne hropli po stoterih stopnicah globoko pod zemljo in spet nazaj na sonce. Krške novice m UVIDEVNOST — Nekaterim tako imenovanim vikendašem se pozna, da so povečini siromaki ali pa ljudje s kako drugače razvitim čutom za sočloveka. Dokazano ne perejo avtomobilov ob stanovanju v Krškem in drugod v dolini. S tem spoštujejo sočloveka, saj je meščanom ukazano, naj v tej vročini ne tratijo vode s pranjem avtomobilov in zalivanjem vrtov. Nerodno je le to, da avtomobile pridejo prat v hribe nad Krškim, kjer so v teh dneh še voli zelo žejni, vodovodno omrežje pa tako, da bo vsak hip presahnilo. NE BO NIČ — Vojko Omerzu ni župan, saj sam pravi, da ni in da bi bilo najbrž drugače, če bi pri nas imeli župane. Je pa še vedno predsednik skupščine občine Krško in kot tak je uvidel, da poletna vročina in politična računica močneje vplivata na delegate, kot kakšna dana obljuba volilcem. Potem ko je večkrat doslej skliceval skupščine in niso bile sklepčne, se je sprijaznil s spoznanjem, da v pasjih dneh delegatje nimajo niti najmanjšega namena priti v zadostnem številu na skupščino pred jesenjo. Tako še ne ve, ali ga ima parlament še rad in ali Franca Černeliča parlament nima več rad. Tega dvojega krškim delegatom namreč še ni uspelo povedati, čeprav sojih vprašali, in to ne enkrat. PRIJATELJSTVO — Pridejo iz Obrigheima, in to ta teden. Za jutri je napovedana slovesnost, na kateri bodo povedali, da sta Krško in omenjeno nemško mesto že desetletje dobra prijatelja. Slovesno sedenje za slavnostno mizo bo mogoče tudi ponudilo priložnost, da se sicer smejoči se navzoči domačini temeljito obrcajo pod mizo. Če bi se, bi se lahko zato, ker se ne morejo zmeniti, kdo je v Krškem najbolj zaslužen za sodelovanje med mestoma. Ampak za božjo voljo in pri Marksovi in Engelsovi ter Leninovi bradi in bradici, naj se že zmenijo. Novo v Brežicah OMANOV NAČIN — Ker Ivan Oman, član predsedstva R Slovenije, pogosto pride v Posavje, so ga ljudje vzeli nekako za svojega, saj zelo natančno ocenjujejo, kaj dela kot politik. Ugotavljajo, da je zelo zvest svojemu stanu in da kmete skuša postaviti, »kamor je treba«, če je to prav ali pa napaka. V Brežicah kroži o Omanu tudi tole: »Kaj bi naredil Oman, če bi prišel v bolnišnico? Ukinil bi zdravniški konzilij in tja postavil kmete.« NOGOMET — V nedeljo popoldne bo nogometna tekma veteranov, v kateri se bosta pomerili ekipi SO Brežice in turističnega društva Čatež ob Savi. Ciril Kolešnik se tekme najveijetneje ne bo udeležil, ker sploh ni veteran, tako aktiven je še v politiki v domačem mestu in v beli Ljubljani. Če ne bi bila veteranska tekma, bi lahko igral v eni ali drugi ekipi. Kot predsednik brežiške vlade spada k skupščini in bi lahko bil v njeni ekipi. Ker pa rad potuje v Ljubljano — na sejem parlamenta, lepo prosimo, da ne bo očitkov — pa bi lahko igral tudi za turistični tim. TAM JIH MANJKA — Delavke in delavci Tomala so prepričani, da v državi ni pravega reda, če jim pred nosom delodajalec sme nemoteno odpeljati iz tovarne stroje. Pravijo, da bi morali tako odvažanje preprečiti na vsak način, tudi s policijo. Toda Tomala je za zdaj konec in zaposleni so na cesti. Ena od delavk se je zato pred dnevi pridušala: »Toliko policije je, pa nič od nje. Ampak če bomo vsi počasi ostali brez dela, bo enkrat tudi za policijo zmanjkalo.« Bo že še videla, da se moti, če tako misli. SPOMENIK — Ko greš po pločniku v Ulici bratov Cerjakov v Brežicah, nenadoma zraste pred teboj drevo. Ker je že zelo debelo, pa najbrž sredi pločnika raste že dalj časa. Videti je, kot da so 8a graditelji pločnika pozabili posekati, ko so to peš pot verjetno že pred nekaj leti asfaltirali. Se pa za Brežice ne ve natančno, kaj vse imajo v živi in neživi naravi. IZ NKŠIH OBČIN i tliltl IZ NKŠIH OBČIN Avtohiša bo poravnala dolgove Delo v Brežicah in v Zagrebu—Koncesije! BREŽICE — Izračunana bilanca brežiškega Avtoservisa za letošnje prvo polletje je razkrila izgubo podjetja v višini okrog 10 milijonov tolarjev. Ta nastali primanjkljaj naj bi zapolnila sredstva Avtohiše Brežice, to je firme, ki nekako nastaja ob Avtoservisu v istih prostorih in z bolj ali manj istimi zaposlenimi, ki jih je imel Avtoservis. V Avtohiši so naredili in potrdili sanacijski program, s katerim naj bi se firma okrepila in, kot rečeno, zapolnila finančne luknje Avtoservisa. Trenutno imajo v Avtohiši, kije najela Avtoservi-sovo opremo, po besedah Miroslava Suše zasedene delovne zmogljivosti. Še zmeraj firma posluje tudi s Hrvaško in ima s to državo tudi urejen plačilni promet. Avtohiša v Brežicah v teh dneh zaključuje gradnjo avtomobilskega salona, v katerem bo razstavljala in prodajala vozila, ki ji jih bo kot zastopniku s koncesijsko pogodbo dobavljal novomeški Revoz. Po omenjenem sanacijskem načrtu naj bi Avtohiša zaposlovala najugodnejše število delavcev. Zaradi tega so drugače organizirali čistilsko in vratarsko službo in dva delavca zaposlili v zagrebški firmi. Potem ko je Avtohiša zaposlila 73 od 80 Avtoservisovih delavcev, naj bi po novem letu v njej delalo okrog 65 zaposlenih. Firma, ki ima že od maja zajamčene osebne dohodke, naj bi po omenjenem sanacijskem načrtu dosegla odlog kreditov, pri kupcih naj bi izterjala neporavnane obveznosti in pridobila nove posle v Sloveniji in na Hrvaškem. L. M. Industrija gradbenega materiala »»SAVA« KRŠKO, p.o. zaradi napake v prejšnji št. Dolenjskega lista ponovno objavlja prosto delovno mesto PRODAJA Pogoji: — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali ustrezne tehniške smeri — 2 oziroma 1 leto delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega in angleškega jezika Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: IGM »Sava« Krško, CKŽ 59, Krško. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. SKOK V VODO — Kljub pomislekom, ali je Krka res dovolj čista za kopanje, ta reka vsaj v spodnjem toku privablja navdušence, ki se radi namočijo v sicer malce motni vodi. Voda da kopalcem več, če vanjo skočijo. Primeren prostor za skok v Krko je tudi kostanjeviški most, s katerega se je pognal tudi fant, ki gaje »ujel« fotoaparat (Foto: L. M.) Stavka za svarilo Vprašanja delavcev tovarne pohištva BREŽICE — V Tovarni pohištva Brežice so 4. avgusta med 11. in 16. uro zaposleni opozorilno stavkali, ker jim vodstvo podjetja ni odgovorilo na zahteve izpred meseca dni. Delavci so takrat med drugim zahtevali jasno informacijo o usodi tovarne ter izplačilo regresa, jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi. Zahtevali so tudi izdajo listin za neizplačane deleže osebnih dohodkov in pri tem poudarili, da tega neizplačanega dela plač nihče ne sme zastaviti, če bi že prišlo do hipoteke. Kar zadeva usodo tovarne, so delavci ob stavki slišali, da je v firmi dovolj dela, vendar predstavljajo veliko težavo neugodne tečajne razlike in visoke obresti na sposojen denar. Tovarna pohištva Brežice je v prvih šestih mesecih zabeležila 28 milijonov tolarjev izgube. Omenjena brežiška izodelovalka pohištva je ta denar dejansko zaslužila, vendar ga ima pri kupcih, kiji dolgujejo več, kot ima tovarna izgube. Tovarna trenutno posluje pozitivno, delovni normativi pa ne zaostajajo za evropskimi. E Na Raki o nuklearki in metuljih Mednarodni ekološko biološki tabor — Pogovor o posledicah uporabe jedrske energije — Ivan Tomše: Referendum glede jedrske je zgodovinski dolg RAKA — Ali ima neka generacija pravico, da onesnaži naslednjim generacijam življenjski prostor? Zeleni pravimo: ne! Vsaka generacija lahko onesnaži, kolikor lahko za seboj počisti. V tem smislu je 6. avgusta na Raki govoril Ivan Tomše, ko je v okviru mednarodnega ekološko-biološkega tabora Raka 92 predaval skupaj z Alfredom Železnikom o posledicah uporabe jedrske energije. Z vrsto podatkov in predpostavk sta dokazovala, da sije ena od generacij vzela pravico in z jedrsko elektrarno na krškem polju povzročila ekološki problem, katerega trajanje se meri s tisočletji. Problem je med drugim psihološki: kot je menil Ivan Tomše, ljudje ne morejo nikoli živeti popolnoma sproščeni ob objektu, kot je nukearka. Poleg tega je zaradi bližine jedrske elektrarne premoženje v Krškem vedno manj vredno kot kje drugje. Ljudje so pričakovali nadomestilo za izgubljeno vrednost okolja in imetja, vendar je krška občina dobila zelo malo od pričakovane od- škodnine. Celo pri gradnji objekta je uradništvo zadeve postavilo tako, da so Posavci dobili čim manjšo odškodnino. Zaradi vsega, kar je povezano z delovanjem Nuklearne elektrarne Krško, imajo državljani pravico povedati, ali objekt želijo imeti ali zapreti. Ob gradnji ni prebivalstva nihče vprašal za mnenje, zato je po Tomše-tovem mnenju referendum glede nadaljnjega delovanja JE Krško zgodovinski dolg do Slovenije. Ena od navzočih študentk, udeleženk tabora, je ob takih stališčih predavateljev dejala, da se očitno za- GRADISOV PESKOVNIK SEVNICA — Gradis bo v Sevnici v kratkem spet začel graditi nasip v Savi, ker ga potrebuje pri popravilu L L brvi čez reko. Ta nasip bo najmanj tretji po vrsti Ker Gradis tako dovaža in odvaža gramoz in pesek, njegovo delo nekateri že primerjajo z igrami v kakem peskovniku. Če pomislimo, da se je most majal in da seje to pripetilo zaradi napake, je vse skupaj res podobno igranju v peskovniku. vzemata za zaprtje nuklearke. Toda kaj ponujata namesto jedrske elektrarne Krško, je vprašala. Tomše in Železnik sta ponudila v odgovor zmanjšanje energetske porabe, nakar soju iz dvorane študentje vprašali, ali zeleni že kaj delajo za to zmanjšanje. Pogovor o tem seje iztekel v spoznanje, da gre za pravo množico dejstev za zapiranje elektrarne in proti in da je referendum nemogoče pripraviti tako, da ne bi zavajal in navijal za eno ali za drugo možnost. Ena od navzočih študentk je k temu dodala, da »problem jedrske elektrarne Krško ni tako preprost, kot si vi predstavljate«. Ob predavanju o jedrski elektrarni so se udeleženci tabora seznanili tudi s knjigo Silva Mavsarja Ključ za nuklearko. Na taboru na Raki, v okviru katerega so govorili tudi o jedrski elektrarni, so študentje sicer proučevali rastinske in živalske vrste, analizirali vodo ipd. Celovite ocene o teh preučevanjih v času poročanja še ni bilo, posamezni vtisi nekaterih udeleženk pa kažejo, daje tabor na Raki dal koristne informacije. Udeleženci tabora so med drugim odkrili nekaj rastlinskih in živalskih vrst — denimo metuljev, kijih na tem območju doslej še niso našli. Poelg tega so ugotovili, da so nekatere vrste na tem območju razširjene dosti bolj, kot so mislili doslej. M. LUZAR ZAPRETI JEDRSKO — Po pogovoru o nuklearki, kije potekal v okviru tabora Raka 92, so študentje neuradno izjavili, da je bil nastop Ivana Tomšeta in Alfreda Železnika obarvan preveč politično. Dobili so vtis, da predavatelja za nobeno ceno nista bila pripravljena odstopiti od svojih protijedrskih stališč in da sta na ta način ravnala narobe. Tabor na Raki, na katerem je bil pogovor o jedrski elektrarni, sta organizirala ljubljanska podružnica mednarodne organizacije A egee in gibanje Znanost mladini. Na fotografiji (z leve): A Ifred Železnik in Ivan Tomše. (Foto: L. M.) V Posavju točijo tudi slabo vino Kaj ugotavlja glede odprtih vin medobčinska vinarska inšpektorica — Visoke kazni za lažno dokumentacijo in slabo pijačo — Izobraževanje o vinu KRŠKO — Če bi želodci Posavcev lahko govorili, bi veijetno svetovali Krčanom in drugim ljudem s tega območja, naj ne pijejo po gostilnah odprtih vin. Inšpekcijski pregled omenjenih pijač je namreč pokazal, da v veliko gostilnah v Posavju pivci zlivajo vase brozgo, ne pa kakovostnega vina, čeravno jim gostilničarji prodajajo »najboljše«. Vida Femec, medobčinska vinarska inšpektorica za Posavje, pravi, da so v vseslovenski inšpekciji odprtih vin vzeli v Posavju 5 vzorcev. Od tako preizkušenih vinje samo eno ustrezalo predpisanim kakovostnim merilom in je imelo potrebno dokumentacijo. Eno od vin, ki so ga vzorčili, ni imelo nikakršne dokumentacije. Preostala so imela »defekten vonj in okus, bila so oksidirana in v razkroju ter neprimerna, da bi jih človek použil«. Med vini, »ki so bila v razkroju«, sta imeli dve lažno dokumentacijo. Ponarejeni tovrstni papirji potrjujejo, da so med gostilničarji tudi taki, ki kupujejo poceni vina, ki jih ni analitik videl niti od daleč. Omenjeni inšpekcijski pregled se bo končal tako, da bodo gostilničarji z oporečnim vinom plačali stroške analize in sodnika za prekrške. Ker gre pri takih zadevah običajno hkrati za več prekrškov, bo višina celotne kazni lahko dosegla tudi 50 tisočakov. Izkušnja Femčeve kaže, da največkrat špekulirajo s kakovostjo gostilničarji, ki bi radi na hitro zaslužili s točenjem pijač. Običajno gre za ljudi, ki niso nikoli prestopili praga gostinske šole in torej vedo o pridelavi grozdja, kletarjenju in kakovosti pijač bore malo. Tudi zato Femčeva pravi, daje bila lani na Bizeljskem pozeba trte, zaradi katere grozdje ni dozorelo, vino iz tega pa se kvari. Omenjena slaba kakovost vin bi po mnenju dipl. inž. Femčeve morala dati misliti vsem, ki imajo opraviti z vinom. »Kmetje naj prodajo grozdje in ne vino, če ne znajo ohraniti kakovosti vina,« priporoča Femčeva. Kot kaže, o tem razmišlja že tudi zakonodajalec, saj bo po nekaterih napovedih zagledal luč sveta predpis, ki bo prepovedal gostilničarjem točiti odprta vina. »Delavska univerza« v Krškem je Bizeljsko se ne odpoveduje Tomalu Delavci nekdanje Iskrine tovarne na Bizeljskem so morali na zavod za zaposlovanje—DejanskostanjemjjbljubejjjjizvojujTierazv^ BIZELJSKO — Delavci industrijskega obrata Tomal na Bizeljskem pred leti najbrž niti pomislili niso na zapiranje tovarne. Letos julija so se znašli na zavodu za zaposlovanje, ker so se stroji v obratu ustavili. Kdaj bo proizvodnja znova stekla, ne ve nihče, zato so se delavci 5. avgusta zbrali v brežiškem Turistu in zahtevali jasne odgovore u usodi Tomala. Ljudje, ki so bili zaposleni v tej nekdanji Iskrini tovarni na Bizeljskem, zamerijo dosedanjemu delodajalcu Tonetu Malenšku, da jih je odpustil. Prepričani so, daje to storil, kakor hitro je mogel glede na pogodbo o najemu bivše Iskrine tovarne. Zamerijo tudi brežiški vladi, da seje vse to dogajalo tako rekoč pred njenimi očmi. Delavci trdijo, da je ne glede na sporazume in pogodbe tudi nedopustno, daje Malenšek začel odvažati stroje iz bizeljske tovarne, in sicer v obrat v Semič. Pri tem uživajo tudi podporo svobodnih sindikatov, od koder je informacija, da so tovarniško dvorano zgradili z denaijem iz sklada za nerazvite. Potem ko so delavci Tomala ostali skem. Drugače niti ne morejo ravnati, če dajo kaj na besede delavcev Tomala na čakanju. Ljudje, ki so se znašli na zavodu, se namreč vidijo v brezizhodnem položaju, čeprav jih je navzoča uslužbenka republiškega zavoda za zaposlo- brez službe, pričakujejo pomoč občine. ______________________________________ Od nje ne zahtevajo miloščine pač pa * Toma,. bH , polnilnice vina ukrep, ki bi jim znova zagotovil delo na edini obra, na Bize,jskem če ne bo Bizeljskem. Za zagon proizvodnje v ob.................... - jektu, od koder seje na omenjeni način poslovil nič kaj priljubljeni Malenšek, trenutno je nekaj možnosti. Mirko Rožman je kot podjetnik pripravljen organizirati podobno proizvodnjo, kot je bila v Tomalu. Zaposlil bi ljudi, ki so do zdaj delali v obratu, vendar ne more povedati, za koliko od njih bi bilo dela. Kot je povedal na omenjenem sestanku, je v zvezi z novim podjetjem poslal vlogo na občino Brežice in zdaj čaka na odgovor. Na občino bodo podrezali tudi svobodni sindikati. Ti podpirajo ponoven začetek proizvodnje na Bizelj- prisluhnila vsem, ki bi radi vedeli kaj več o grozdju in vinu, in organizira tečaje. Septembra bo že letošnji četrti in prostor v teh šolskih klopeh je zaenkrat še na voljo. Kar zadeva drugačne oblike izobraževanja za vinarje in gostince, • Nekaterim gostilničarjem pa očitno ni vseeno, kaj točijo gostom. V enem od kostanjeviških gostinskih obratov, na primer, inšpektorica v dolgoletni praksi še ni naletela na po-kvaijen cviček. veijetno ni odveč zapisati tole mnenje Vide Femec: »Gostinski lokal bi moral voditi gostinec, ki ima vsaj štiriletno gostinsko šolo.« L. M. • Elegantnost je okus drugih. (Schnitzler) • Utopisti pogosto končajo kot utopljenci tak ali drugačen več zaživel, bodo imeli domačini razlog, da mnogim politikom zabrusijo v obraz, da so lažnivci. Mnogi politični veljaki, ki si podajajo kljuke v Posavju, imajo namreč polna usta pomoči, ki naj bi jo prejeli kraji v obmejnem pasu s Hrvaško in na demografsko ogroženem območju, in Bizeljsko spada v oboje. vanje obvestila, da »gredo kot brezposelni lahko obirat hmelj in jabolka v kmetijski kombinat in da so lahko kmetje, če imajo zemljo«. M. LUZAR Krompir se peče na njivi V Nemški vasi le še nekaj kapnice NEMŠKA VAS — V Nemški .asi pri Leskovcu imajo cisterno, ki je ostala za raziskovalci Ajdovske jame. V tej posodi je bila voda, zakaj, veijetno v sedanji pripeki ni potrebno posebej ugibati. V Nemški vasi je lokalni vodovod že daljši čas suh. Za napajanje živali in za drugo v teh dneh pride prav preostala kapnica, kot pravi domačinka Marija Frankovič. »Ampak je treba premisliti, kako ravnati z vodo. Pri hiši imamo 8 mesecev starega otroka, potrebno je prati, otrok ne vpraša, za sušo. Z vodo pa smo na malem,« je bila pred dnevi malce v skrbeh Frankovičeva. Letina v Nemški vasi, kot drugje, se že kvari. »Vse je uvelo. Fižol je zrel, iz njega ne bo nič. Krompir je pečen na njivi. Suša, huda suša,« je potarnala Marija. Bo Marija Frankovič še kaj natočila iz cisterne? (Foto: L. M.) Da je potrebno premisliti, kako ravnati z vodo, dobro vedo tudi v dolini v krškem komunalnem podjetju Kostak. V sedanjem sušnem obdobju imajo velike težave z vo-dooskrbo, predvsem v višje ležečih krajih, kamor očitno spada tudi Nemška vas. V zaselke v hribih vodo že vozijo z gasilskimi cisternami. Daje manj vode, občutijo celo v Krškem, čeprav najbrž drugače, kot kje v Nemški vasi. Toda tudi v Krškem so uvedli omejitve prve stopnje, kar pomeni prepoved zalivanja vrtov in podobno. L. M. P St. 33 (2243) 13. avgusta 1992 DOLENJSKI LIST Srbohrvaščina ostane, kljub »vpitju z ulice« Odločitev Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, da srbohrvaščina tudi v prihodnjem šolskem letu ostane v predmetniku slovenskih petošolcev, je sprožila številne pripombe, predvsem take, ki poučevanje tega jezika na slovenskih osnovnih šolah odločno zavračajo. Zoper srbohrvaščino kot učni predmet slovenske mladine so se javno izrekli neredki starši in učitelji pa ljudje iz raznih strok, člani strank in drugi posamezniki V dnevnem časopisju je že več tednov prava poplava zajedljivih zapisov, v katerih bralci tudi menijo, da je sklep, po katerem srbohrvaščina ostane v slovenskem predmetniku, potuha (kot kaže, še ne preživelemu) enoumju in dokaz, da nam je še vedno bližja nekakšna jugoskupnost, udinjanje skupni preteklosti, kot lastna samostojnost in suverenost. Neredki pa so prepričani, da bi morali srbohrvaščino izgnati iz naših šol preprosto zato, ker je to jezik vojske, ki nas je lani napadla in poskušala okupirati In še marsikaj drugega smo lahko prebrali tudi nekaj zapisov, ki pa niso plod bolj ali manj čustvenih izbruhov, kot večina drugih, marveč avtorji v njih razsodno razmišljajo in če se že opredeljujejo za srbohrvaščino, to tudi utemeljijo. Očitki so leteli in še letijo vsev-prek, na različne naslove, na bolj in manj pristojne ljudi in z njimi zahteve, naj tisti ki stojijo za odločitvijo o srbohrvaščini ponovno dobro premislijo, kaj to pomeni, in odobritev poučevanja tega jezika pri nas prekličejo. Mnogi so bili ali pa so še prepričani da je za to pristojen šolski minister dr. Slavko Gaber. Da ni tako, je minister sam pojasnil k1 posebni izjavi, ki smo jo minule dni lahko prebrali v dnevnem časopisju. Najprej je zanikaj da bi bilo ministrstvo za šolstvo in šport pravi naslov za pripombe in očitke na to temo. »Pravi naslovnik je Strokovni svet kot predstavnik zakonodajne oblasti,« je poudaril in nadaljevat »Sicer pa so konceptualne rešitve na tem področju trenutno jasne in ministrstvo ne namerava posegati vanje, saj niso v njegovi pristojnosti Za nas imajo sklepi Strokovnega sveta veljavo zakona, zato je stališče državljanov na tej točki irelevantno. Strokovnih vprašanj pač ni mogoče urejati z vpitjem z ulice«. V šolskem letu 1992/93, ki se začenja čez dobra dva tedna, pouk srbohrvaščine v petih razredih osnovnih šol torej nepreklicno bo, pa naj se » vpitje z ulice« zoper to nadaljuje ali ne. To je zdaj dokončno jasno. Jasno pa je tudi da velja odločitev Strokovnega sveUt samo za novo šolsko leto. Kako bo s poučevanjem srbohrvaščine potem, se za zdaj še ne ve. Morebiti pa bo »vpitje z ulice« le pripomoglo, da bo odločitev Strokovnega sveta za naprej bolj po meri vseh Slovencev. I. Z Težavne razmere izločile likovnike Zaradi pomanjkanja denarja letos v Ribnici ni tradicionalnih avgustovskih sre-čanj likovnikov — Le prekinitev ali konec likovne kolonije — Izbor v Ljubljani LEP SPREJEM NA KITAJSKEM LJUBLJANA — V slovenskem glavnem mestu udomljena kitajska akademska slikarka Wang Huiqin je pred kratkim prvič, kar je prišla pred desetimi leti v Slovenijo, razstavljala na Kitajskem, in sicer v mestu Nanking. Svojim rojakom seje predstavila z deli, ki jih je ustvarila v zadnjih dveh letih v Sloveniji, kjer pa seje tudi postdiplom-sko izpopolnjevala. Razstava je doživela topel sprejem, dve avtorični deli je tamkajšnja galerija uvrstila v svojo zbirko. Wang Huiqin seje kot likovna umetnica lepo uveljavila v Sloveniji. Udeležila se je več slikarskih kolonij, med drugim Krkine v Novem mestu in zimske v Kostanjevici, in imela več samostojnih razstav. RIBNICA, LJUBLJANA — Junija so v Miklovi hiši oziroma njeni galeriji odprli razstavo slikarskih in kiparskih stvaritev, nastalih na zadnjih dveh srečanjih likovnikov v Ribnici, lani in predlanskim. Na teh srečanjih je ustvarjalo trinajst slovenskih umetnikov, predstavnikov različnih, predvsem mlajših generacij in usmeritev. Z otvoritve sta ostali obiskovalcem v spominu dve stvari: slavospev dosežkom, kijih prezentira ta razstava, in napoved, da likovnih »gostov« najbrž ne bo več v Ribnico. Slednje je sporočil umetnostni zgodovinar dr. Jure Mikuž, kije izbral udeležence likovnih srečanj v zadnjih petih letih. Dejal je, da bi bilo ob razmerah, kakršne so zdaj v tem kraju in sploh v ribniški občini, težko in tudi neokusno prirediti kolonijo. Pešanje gospodarstva, naraščajoče število brezposelnih, pomanjkanje denarja za kulturo in druge neprijazne zadeve, ki so se nakopičile v zadnjem obdobju, so glavni razlogi za to, da tradicijo avgustovskih srečanj likovnikov v Ribnici letos prvič tudi zares prekinjajo. Ni več sponzorjev, mecenov in dobrotnikov, ne več tiste nekdanje naklonjenosti in prijaznosti, od katerih je živela kultura, se razvijala in širila. Prvič torej ne bo srečanja, odkar so se na pobudo akademskega slikarja Jožeta Cente, domačina iz ribniške okolice, likovni umetniki od vsepovsod leta 1979 zbrali v prvi koloniji v tej deželici suhe robe. Ob tem grenkem dejstvu je v veliko zadoščenje ugotovitev, da v Ribnici marsikaj ostaja za dosedanjimi kolonijami. V trinajstih letih je bilo tu 130 slovenskih slikarjev, nastalo je veliko kakovostnih del, ki so zvečine v ribniški zbirki. Zbirka šteje kakih 300 umetniških del, poleg del udeležencev likovnih srečanj so v njej tudi dela umetnikov, ki so v Ribnici razstavljali, ali kako drugače (tudi z naročili) pridobljena dela. Ribniška umetniška zbirka ni edini sad z likovnimi srečanji začetega likovnega življenja v tem kraju. Izjemna pridobitev za Ribnico je galerija v Miklovi hiši, ustanova, kije z likovnimi in drugimi dogajanji postala znana po vsej Sloveniji. Da drugih niti ne omenjamo. Izbor iz ribniške likovne zbirke je od minulega četrtka na ogled v ljubljanski Modemi galeriji. Izbor obsega nekaj manj kot 60 del, opravil pa ga je dr. Jure Mikuž. Razstavo je postavila Ljiljana Stepančič in bo odprta do 6. septembra. Ribniška likovna zbirka je za zdaj razmeščena po zasilnih depojih ali na razstavnih mestih, kar gotovo ni primerno. Stane Kljun, organizator kulture v Miklovi hiši, kije zdaj javni zavod, meni, da si bo Ribnica morala prej ko slej omisliti ustreznejši prostor ali kar muzejsko hišo za to dragoceno zbirko del sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. I. ZORAN VEČER S KOMELJEMA RADOVLJICA — V soboto, 8. avgusta, so v hiši Časa Brigita, kjer je potekala likovna kolonija z naslovom Velika narava, priredili večer, na katerem je bil pogovor z umetnostnim zgodovinarjem dr. Milčkom Komeljem, novomeškim rojakom, njegov sin Miklavž, eden najmlajših slovenskih pesnikov, pa je bral svoje pesmi. Po prireditvi je bilo srečanje z udeleženci kolonije. Slovenski tolar v Španiji Na razstavi »Slovenija — denarništvo in zgodovina«, s katero gostuje Narodni muzej iz Ljubljane njih na tem območju in zarisuje zgodovino Slovenije. Razstavo spremlja obsežen katalog, ki tudi širše predstavlja Slovenijo, njeno zgodovino, kulturo in druga dogajanja. V Sabadellu je bila razstava odprta do konca olimpijskih iger v Barceloni, v Španiji pa bo ostala še nekaj mesecev. Septembra jo bodo odprli v Geroni, romala pa naj bi tudi v Madrid in še kam. Uspeh ji kar sam odpira vrata in to je tudi ena najlepših oblik promocije mlade slovenske države na Pirinejskem polotoku. V Sabadellu pa je beseda tekla tudi o nadaljnjem sodelovanju Slovenije in Katalonije na kulturnem področju. Z Inštitutom za mednarodne študije, ki skrbi za promocijo Katalonije v svetu, je že sklenjen dogovor za dve izmenje-valni razstavi. Tako bo pri nas gostovala razstava Rimljani v Kataloniji, v Barceloni pa razstava Arheološki zakladi Slovenije. Prvo naj bi pripravili v prihodnjem, drugo pa v 1994. letu. I. Z. V dneh, ko so se športniki iz vsega sveta v Barceloni znojili v boju za osvojitev olimpijskih medalj, je v Sabadellu, nedaleč od katalonske prestolnice, obiskovalce pritegovala in navduševala razstava »Slovenija — denarništvo in zgodovina«, s katero gostuje v Španiji Narodni muzej iz Ljubljane. Že dejstvo, da so razstavo postavili na zelo uglednem mestu, na Akademiji lepih umetnosti v Sabadellu, pove marsikaj o zanimanju Kataloncev za Slovenijo in njeno kulturo. Kot se je videlo tudi ob gostovanju slovenskega Narodnega muzeja, je njihovo zanimanje za nas res veliko. Že ob osamosvajanju Slovenije so nam prav Katalonci dajali tolikšno podporo kot le malokje drugod v svetu in tudi tokrat niso skrivali občudovanja naših uspehov. Razstava ne prikazuje samo 2300 let denarništva na slovenskih tleh (od prazgodovinskih najdb do zdajšnjih slovenskih tolaijev), ampak hkrati pripoveduje tudi o zgodovinskih dogaja- Po Levstikovi poti od Litije do Čateža Pohod bo 22. avgusta — Podaljšali rok za ______ prijave Do letošnjega pohoda po kulturnozgodovinski Levstikovi poti od Litije do Čateža je še nekaj več kot teden dni. Pohod bo v soboto, 22. avgusta, ob 7. uri z Valvasoijeve ploščadi v Litiji, nanj pa bo šlo 150 udeležencev, ki jih bo izbral žreb. Vsak pohodnik bo dobil razna gradiva in vprašalnik, ki ga bo moral na okoli 25 km dolgi poti izpolniti in ga na koncu, na Čatežu, oddati organizatorjem. Vprašanja bodo iz dediščine na poti, ki jo je v drugi polovici prejšnjega stoletja prehodil Fran Levstik in potem napisal znameniti potopisni esej Popotovanje od Litije do Čateža. Za najboljše pohodnike (po hitrosti in znanju) pripravljajo denarne nagrade, vsi udeleženci pa bodo dobili posebna priznanja. Ali bodo organizatorji to tradicionalno prireditev lahko tudi izvedli tako, kot so si jo zamislili, pa je v času, ko nastajajo te vrstice, še precej vprašljivo. Do roka za pisno prijavo, 30. julija, se je prijavilo premalo kandidatov, da bi sploh lahko pomislili na žreb, zato so prijavi rok podaljšali. Upajo, da se bo tokrat prijavilo dovolj. »V tisk, ko pride denar, ne prej« Pri Dolenjski založbi bodo letos izšle samo tiste knjige, za katere bodo zbrali dovolj denarja od sponzorjev in iz drugih virov — Franci Šali: »Subvencij je zelo ______malo, zato se mora založba sama znajti — kakor ve in zna« NOVO MESTO — Dolenjska založba je letos do avgusta izdala pet knjig in dvakrat revijo Rast. V kratkem bo knjižna bera bogatejša za novo delo. V literarni knjižni zbirki Siga, namenjeni prvencem, bodo izšle pesmi Dragice Dani, v Posavju udomljene Gorenjke, pesniška zbirka Srečevanja. Knjiga bo izšla ob gmotni podpori Save Kranj, Skupščine občine Brežice in Tiskarne Novo mesto. V pripravi je še več knjig, nekatere že tik pred tiskom, ki pa bodo, kot pravi glavni urednik založbe, Franci Šali, izšle le, če bo denar. Pogoj, da gre knjiga v tisk, je zbran denar za pokritje tiskarskih stroškov. Poglejmo, kateri teksti so že parafirani in čakajo, da jih bodo zavrteli na tiskarskih strojih. Od pesniških zbirk sta pripravljeni: Majhen dober dan Toneta Pavčka in Zlagani rq/'Vlada Garantinija (izšla naj bi v Sigi), od proznih del pa: Otroštvo Marijana Tršarja, Zrcalo (zbirka fantastičnih zgodb) primorskega avtoija Franeta Tomšiča in Kitajski spomini znane novinarke Alenke Auersperger, novomeške rojakinje. V literarni zbirki za otroke pa so pripravljeni Mokro-nožci, ki jih je napisal Stane Peček in zbirka zgodbic Sara novomeške avtorice Splichalove. Od drugih del omenimo: znanstveno analizo Industrializacija Slovenije 1945 — 1956, delo dr. Jožeta Prinčiča, poljudnoznanstveno delo o problematiki alkoholizma Pijem, torej sem, ki ga je napisal dr. Anton Prijatelj, literarnoteoretično delo o slovenskem romanu izpod peresa dr. Borisa Paternuja in spis Na mednarodnem prizorišču, ki ga je prispeval Bogdan Osolnik. Za natis pa je pripravljen tudi nov Dolenjski zbornik. Zbornik bo tematski in posvečen Ferdinandu Seidlu. Ob tem pripravlja Dolenjska založba izdajo dveh monografij, in sicer o Novem mestu in o novomeškem kolegiatnem kapitlju (ob 500-letnici ustanovitve). Obe monografiji naj bi izšli najkasneje marca 1993. Katera dela oziroma koliko knjig iz omenjenega knjižnega programa bo Dolenjska založba še lahko poslala na knjižni trg letos, poleg že omenjenih), pa je, kot rečeno, odvisno od zagotovitve denarja zanje. »Založba nima toliko denarja, da bi sama tvegala natis kateregakoli dela, saj je že dolgo prisiljena živeti tako rekoč iz rok v usta. Zato mora, največkrat sem to jaz sam, ubirati najrazličnejša pota, da pride vsaj do minimalnih sredstev,« pripoveduje Franci Šali. »Ta pota vodijo do podjetij, zasebnih podjetnikov, raznih firm, ustanov, občinskih in republiškega kulturnega ministrstva, skratka, do sponzorjev, mecenov in drugih, ki kažejo količkaj naklonjenosti knjigi.« Franci Šali » V teh časih ni lahko biti založnik.« Kako pa je s prodajo? »To področje dejavnosti založbe, kot eno najpomembnejših, je še posebej pereče,« odvrne Šali. »Kot je znano, naša založba nima svojih knjigam in ne takšne prodajne mreže, kot jo imajo drujge založbe. Zato se mora pri prodaji in razpečevanju knjig znajti, kakor ve in zna. Ubira najrazličnejše načine, od akviziterstva, gostovanja v drugih knjigarnah itd., vse do tako imenovane komisijske prodaje. Knjige pa niso med ali sveže žemlje, ki se same prodajajo, temveč vse kaj drugega. Zato se vložena sredstva le počasi vračajo in le redko v višini, da bi iztržek že izdane knjige lahko pokril stroške za natis nove.« Knjižni trg Dolenjske založbe je v prvi vrsti Dolenjska z Belo krajino in Posavjem, njen trg pa je tudi vsa Slovenija. Ker so razmere takšne, kakršne pač so, založbe pešajo. Tudi Dolenjska založba ni izjema. Kupcev je vse manj, boj na tržišču pa vse hujši. Gredo predvsem knjige, ki so cenejše, take pa so lahko samo zato, ker so jim na svetlo pomagali bogati sponzorji. Kvaliteta je v teh primerih pogostokrat drugotnega pomena, že povsem zbanalizirana, tako da ob tem res kvalitetno delo niti iziti ne more, kaj šele, da bi se prodajalo kot uspešnica. Tudi pri knjigi se torej pozna, da »naša kultura že vstopa v obdobje erozije«, kot je ob letošnjem jubilejnem Dolenjskem knjižnem sejmu zapisal pisatelj Vladimir Kavčič. »Dolenjska založba zaenkrat še ohranja raven, ki si jo je zastavila ob ustanovitvi oz. obnovitvi, vprašanje pa je, doklej jo še lahko bo,« razmišlja Franci Šali. Kot urednik najbrž tudi on ne bi zavrnil dela, ki bi založbi prineslo kup denaija, pa čeprav bi moral glede kvalitete zatisniti eno oko. I. ZORAN TEŽKO SLOVO — Takole so bili na pikniku Jezikovnih počitnic v Šmarjeških Toplicah zadnjič skupaj Martina Hudi iz Podturja z Emanuelom, Lukas Truppe iz Beljaka z gostiteljem Tilnom Božnikom iz Novega mesta in Tomaž Kastelic, pri katerem je bila na počitnicah Martina. (Foto: J. P.) Jezikovne počitnice končane, prijateljske vezi ostajajo Hvala Sloveniji in posebej hvala Novemu mestu ŠMARJEŠKE TOPLICE — Na prostoru za piknik seje minulo soboto popoldne iztekel zadnji dan tritedenskih Jezikovnih počitnic za 32 otrok iz Roža, Podjune in Zilje na avstrijskem Koroškem ter z Dunaja, iz Rima in celo iz daljnega Tokia. Zaključne slovesnosti z družabnim srečanjem so se poleg po-čitnikaijev in njihovih vrstnikov, gostiteljev iz Novega mesta, udeležili tudi starši, med gosti pa so bili tudi namestnik ministra za šport republike Slovenije dr. Pavle Zgaga, novomeški župan Maijan Dvornik in drugi. »Hvala lepa, Slovenija, hvala Novo mesto«, se je v glasilu, ki so ga izdali udeleženci Jezikovnih počitnic, v imenu koroških otrok zahvalil njihov spremljevalec, predstavnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. »Najpomembnejše za nas je bilo gostoljubje 32 novomeških družin, ki so za tri tedne prevzele najodgovornejši del Jezikovnih počitnic. Učenje slovenskega jezika v sproščenem družinskem vzdušju je zagotovo najbolj uspešno. Poleg družin imajo veliko zaslug tudi pedagoški delavci, ki so se na Osnovni šoli Grm trudili za strokovno plat počitnic. Poleg slovenskega jezika so se mladi Korošci naučili novih pesmi, plesov in iger. Spoznali so dobršen kos Slovenije, še posebej pa Dolenjsko in njeno prestolnico. Spletle so se trdne vezi, ki bodo pri mnogih ostale trajne, in prenekateri Novomeščani bodo še letos počitnice nadaljevali pri nas na Koroškem,« je povedal Franci Tomažič. Tako pa je v glasilo zapisala Monika Kravs iz Roža: »Z Nino iz Ločne se zelo dobro razumeva. Pri njej bom ostala še en teden, potem bo prišla ona k meni v Avstrijo na počitnice.« Zal Sethma iz Tokia je po mami iz Novega mesta, njegov oče pa je doma iz Bombaja v Indiji. Kar v japonščini je zapisal: »Hodim v angleško šolo. Imamo ocene A, B, C, D in F. Najboljša ocena je A+. Znam angleško, japonsko in francosko, sedaj pa sem se naučil še nekaj po slovensko. V Sloveniji je zelo drago, pri nas na Japonskem je veliko ceneje«. Ob koncu navedimo še misli učiteljice Danice Rangus, ki je o koroških učencih zapisala: »Moja jezikovna druščina je bila dokaj pisana. Vse od zadržane enajstletne Monike, vedno živahne Claudie, zgovorne Elizabeth pa do modrega Zala, resnega Ortwina in nasmejanega Gernota. Začetek je bil težak, saj se nismo skorajda nič razumeli. Z intenzivnim osvajanjem slovenskih besed smo se po tednu dni že pričeli pogovaijati v stavkih, ob koncu pa smo sami tudi nekaj napisali po slovensko.« Glavni organizator in vodja Jezikovnih počitnic, prof. Jože Škufca, pa je udeležencem zaključnega piknika povedal na dušo in srce: »Pridobljeno znanje, obogateno z novim besediščem in govorno spretnostjo ter osnovnimi jezikovnimi normami, je bilo za večino udeležencev dragocena bera, ki pa ne bo obrodila pravih sadov, če otroci po odhodu iz Novega mesta ne bodo govorili slovensko doma, v šoli in povsod, kjer so za to možnosti in priložnosti. Torej, ostanite čimbolj zvesti slovenski besedi. Znanje slovenskega jezika na Koroškem je pomembno osebno kulturno bogastvo, je prednost in potreba«. J. PAVLIN SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE NOVO MESTO Ul. Milke Sobar 30 68000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta — 1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, profesor — 1 učitelja angleškega jezika, profesor Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh po objavi razpisa. Jesen 92 Založbe Wieser Lojze Wieser, slovenski založnik v Avstriji, bo letos izdal nov Jančarjev roman in nove Jesihove sonete Med založbami pri naših severnih sosedih se predvsem celovška Mohorjeva družba in Založba Wieser posvečata izdajanju slovenske literature. Vendar pa založnik Lojze Wieser programsko ni zavezan samo izdajanju knjig za slovenske bralce. Njegova založba je izrazito srednjeevropsko usmerjena. Zanima jo malone vse, kar se pomembnega dogaja na literarnem, političnem in kulturnopolitičnem področju v srednjeevropskih deželah. Vse, kar priznava tako imenovani srednjeevropski duh. Založba W ieser je že napovedala, kaj namerava izdati letošnjo jesen. Slovenskim bralcem bo namenila dva prevoda in dve noviteti. V prevodu Ljubice Černivec in Klausa Detlefa Olofa bo izšla proza Poskus o džuboksu avstrijskega pisatelja Petra Handkeja, v prevodu Marjance Mihelič pa Hrabalova knjiga madžarskega pisatelja Petra Esterhazy-ja. Oba pisatelja sta nagrajenca naše Vi-lenice. Noviteti pa bosta roman Posmehljivo poželenje pisatelja Draga Jančarja in nova zbirka sonetov pesnika Milana Jesiha. Tako Handke kot Jančar in Jesih so pri Wieserju že tiskali svoja dela. Osrednji del programa Wiesetjeve založbe pa tokrat predstavljajo: izdaji romana (epa) »Die Fremde« (»Tujka«) pesnice in pisateljice Marie-Therese Kerschbaumer in prevod romana »As-trahanova koža« beograjskega pisatelja Dragana Velikiča, zbirka štiridesetih proznih odlomkov iz del srednjeevropskih avtorjev, med njimi tudi slovenskih pisateljev (knjigo je uredil avstrijski književnik in esejist Karl-Markus Gauss), prevod romana »Berenikin las« hrvaškega pisatelja Nedeljka Fabria, roman »Viktor« pisatelja Maxa Blaeu-licha, pesniška zbirka »Kaputte Myt-hen« (»Pokvarjeni miti«) pesnika Hansa Raimunda in zbirka avstrijske proze, ki jo je uredil Alberto Martino. Izšla bodo tudi nekatera druga dela. Povejmo še, da knjige, ki jih izdaja Založba Wieser, niso kvalitetne le vsebinsko, temveč tudi oblikovno. Za oblikovno dovršenost skrbi in jo spodbuja Wiesetjev umetniški direktor Ma-tajaž Vizjak. Tudi nove knjige, ki jih napoveduje program za letošnjo jesen, bodo že zunaj na moč prikupne. I. Z. «41*1* Komisija pri delu Vino lahko oceni samo trezen človek Od 31. avgusta do 5. septembra bo v Ljubljani tradicionalni sejem Vino 92, že 38. po vrsti, na katerem bo na ogled in na pokušnjo več kot 900 vin iz 18 držav iz vsega sveta. Seveda ni treba posebej poudarjati, da gre za najboljša vina. Pred sejmom je vsako leto strokovno pomembnejši del — mednarodno ocenjevanje vin. Ljubljansko mednarodno ocenjevanje vin je eno največjih in najpomembnejših ocenjevanj na svetu sploh. V strokovnih krogih uživa velik ugled, hkrati pa je prav zato deležno tudi ljubosumnih pogledov vinogradniško in vinarsko neprimerno močnejših držav, ki bi Ljubljani prav rade prevzela njen primat na tem za vsako vinogradniško državo izredno pomembnem področju. »Ljubljansko mednarodno ocenjevanje vinje že vseh teh 38 let ena najpomembnejših strokovnih prireditev v Sloveniji, saj sodi med tri, štiri največja tovrstna ocenjevanja na svetu,« pravi Stane Trlep, projektni vodja Ljubljanskega sejma, ki pripravlja mednarodno ocenjevanje vin, strokovno pa pri tem sodeluje še Kmetijski inštitut Ljubljana. Ljubljansko mednarodno ocenjevanje vin prizna tako Evropska skupnost, in to kot eno od štirih in edino, m poteka zunaj ES; hkrati pa je ljubljansko ocenjevanje eno od petih na svetu, nad katerim ima pokroviteljstvo Mednarodni urad za trto in vino (OIV) s sedežem v Parizu. Ta ocenjevanja potekajo vsako leto v Ljubljani, v turškem Uerguepu, kanadskem Montrealu, španski Barceloni, vsaka štiri leta pa v slovaški Bratislavi. Kakšen pomen in težo lma v vinsko razvitem svetu ljubljansko mednarodno ocenjevanje, pove tudi to, da so v avstrij-skem Ilmitzu, od koder so doma izvrstna vina, ki tudi na ljubljanskem ocenjevanju dobivajo najviš-ja odličja, celo šampionske naslove (tudi na letošnjem ocenjevanju je eden od petih šampionov iz Ilmitza), torej da so v tem vinogradniškem mestu Postavili ljubljanski medalji spomenik, na katerega so vklesali: Tla, kjer rastejo svetovni vinski prvaki. Proizvajalec umetnih gnojil je, brž ko je postalo neko njihovo vino šampion, to izkoristil in reklamiral svoje proizvode s sloganom, da so šampioni Pognojeni z njihovimi gnojili. Vinu, kije postalo šampion na ljubljanskem mednarodnem ocenje-vanju, je proizvajalec v istem hipu dvignil ceno iz Prejšnjih 90 šilingov za buteljko 0,75 litra na 450 šilingov za malo buteljko 0,35!. Toliko pač veljajo medalje in naslovi z ljubljanskega ocenjevanja. Pri nas pa, kot da ugleda in pomena te velike strokov-ne prireditve ne znamo dovolj in pravilno ceniti. Doslej so bila vsa ocenjevanja v Ljubljani, le lanskega so zaradi vojne v Sloveniji prenesli v sosednjo Avstrijo, ampak seveda kot ljubljansko ocenjevanje. Letos pa so se zaradi ugodne ponudbe organizatorji odločili, da bo ocenjevanje potekalo v hotelu Kokra v prijetnem okolju kompleksa Brdo pri Kranju, kjer je 31 degustatorjev iz 21 držav skoraj teden dni, kolikor je trajalo ocenjevanje, tudi živelo. Predsednik ocenjevanja je bil znani slo-venski enolog dr. Dušan Terčelj, kije tej strokovni Prireditvi predsedoval že lani, prej pa je bila dolga 'da predsednica znana hrvaška enoioginja prof. dr. Dubravka Premužič, ki je bila letos predsednica ene izmed štirih ocenjevalnih komisij. Pravilo je namreč, daje predsednik ocenjevanja vedno iz države, v kateri poteka ocenjevanje. Sicer pa je večina degustatorjev že v prejšnjih letih sodelovala na ljubljanskem ocenjevanju in se med sabo dobro poznajo, celo dobri prijatelji so. Nasploh velja, da jedro vseh velikih ocenjevanj po svetu tvori kakih 100 najboljših degustatorjev. Pokazalo se je namreč, da je ocenjevanje najbolj objektivno, če na njem več let zapored sodelujejo v glavnem isti degustatorji, ki izoblikujejo primerna ocenjevalska merila. Pa še prihaja pri ocenjevanju do precejšnjih razlik, kajti vsak degustatorje pač osebnost zase. Da bi bile te razlike čim manjše, so na Brdu pred začetkom ocenjevanja, kije, kot rečeno, potekalo v štirih komisijah, vsi degustatorji skupaj ocenjevali nekaj istih vin, da seje pokazalo, kje prihaja do največjih razkorakov, in da so uskladili merila. In razlike so bile pri tem »poskusnem« ocenjevanju res ogromne. Samo za primer: istemu vinu so različni ocenjevalci prisodili od 5 do 45 odbitnih točk. In kaj to pomeni? Pet točk vinu še prinaša veliko zlato medaljo, 12 odbitnih točk pa je zgornja meja za srebrno medaljo. »Vendar take razlike na začetku niso nič slabega,« pravi mag. Julij Nemanič, priznani slovenski enolog in degustator svetovne veljave, letos vodja ene od komisij in eden od treh podpredsednikov ljubljanskega ocenjevanja. »Bati seje treba tistih degustatorjev, ki se niso pripravljeni izpostaviti in vedno dajejo nekakšne povprečne ocene. Do razlik pri ocenjevanju bo vedno prihajalo, ker degustatorji ocenjujejo subjektivno, seveda v okviru sprejetih pravil in meril. Poleg tega so tu še osebna nagnjenja, specializiranost. Nekdo je večji specialist za rdeča vina, drugi za bela, tretji za suha, četrti za sladka, peti za aromatična itd. Nikogar pa ni, ki bi bil enako dober za vsa vina.« Najboljše vino ima oceno O Letos so degustatorji v štirih komisijah ocenili 904 vzorce vin iz 18 držav iz vsega sveta, od Čila do Japonske in od Amerike do Nove Zelandije. Največje bilo slovenskih vin — 357, sledijo pa vina iz Avstrije, Švice, ZDA in Italije. Ocenjevanje je, kot rečeno, potekalo po pravilniku OIV, se pravi po tako imenovani Vedelovi metodi, ki temelji na sistemu negativnih točk. Najboljše je tisto vino, ki ni dobilo nobene negativne točke, se pravi, ki ima 0 točk. Za oceno od 0 do 6 točk dobi vino veliko zlato medaljo, za oceno 7 in 8 negativnih točk dobi zlato, 9 do vključno 12 negativnih točk pa prinaša srebrno medaljo. Vendar ocenjevalci vina ne ocenjujejo neposredno s točkami, marveč ocenjujejo videz, vonj, okus in harmoničnost in vse te bistvene elemente kot odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in za izločitev. Ti elementi oziroma ocene imajo vsak svoje točkovne koeficiente, iz katerih potem izračunajo odbitne točke. Če ocenjevalec vino v vseh ocenjevalnih elementih oceni z zelo dobro (druga kolona), to že prinese 12 nega- tivnih točk, kar komaj še zadostuje za srebrno medaljo. Seveda poteka ocenjevanje vin popolnoma anonimno. Degustatorji ne vedo o posameznem vzorcu, ki ga ocenjujejo, nič drugega kot številko ter kategorijo, iz česar je znano, ali je vino mirno, suho, sladko itd., ter letnik. Ne vejo ne, kakšne sorte je vino, kdo je proizvajalec, iz katere države prihaja. Med ocenjevanjem vlada tiha in mirna zbranost, tišina, degustatorji so vsak zase, med sabo se ne smejo pogovarjati, nič jih ne sme motiti. Za čim boljši potek ocenjevanja skrbi predsednik ter predsedniki posameznih komisij. Degustator na dan oceni po 60 vzorcev belih suhih vin ali 50 rdečih oziroma sladkih. Na Brdu so ocenjevali samo dopoldne. Novi pravilnik OIV, ki bo začel veljati prihodnje leto, bo to število zmanjšal za 10. Seveda ocenjevalci vina, ki ga ocenjujejo, ne popijejo, saj bi se ga sicer od 60 vzorcev vsak dan kar krepko nalezli. Pijan človek pa ne more ocenjevati tako žlahtne pijače, kot je vino. Potem ko vino pogledajo, ocenijo videz, bistrost, ga povonjajo, zlijejo v usta, kjer ga nekaj časa zadržijo, da lahko ocenijo okus, njegovo intenzivnost in kvaliteto, in potem izpljunejo. Vino je ena zadnjih naravnih pijač Med letošnjimi ocenjevalci je bil tudi gospod Jean Crettenand, svetovno znani strokovnjak, zvezni švicarski enolog in delegat švicarske vlade, kije star znanec ljubljanskega ocenjevanja. "Mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani ima v svetovni strokovni javnosti veliko veljavo, in to zaradi svojih izkušenj, pozornosti, ki jo tu posvečajo strokovnemu delu kot celoti, in zaradi natančnega spoštovanja pravil OIV. Na tem ocenjevanju vsaka komisija lahko nemoteno dela, ocenjevana vina so servirana po pravilnem vrstnem redu, tako da lahko degustatorji stopnjujemo svoje občutke. Spoštovanje tega vinskega reda je zelo pomembno za objektivnost ocenjevanja. Lahko rečem, da bi lahko bilo ljubljansko ocenjevanje zgled za vse druge prireditelje, ki se vse bolj zanimajo za organizacijo mednarodnih ocenjevanj vin,« je dejal ta veliki poznavalec in svetovna avtoriteta na tem področju, ki je sodeloval na velikih ocenjevanjih vin po vsem svetu. Sloveniji pa gospod Crettenand svetuje, naj si, tudi kar se vina tiče, izoblikuje svojo značilno in prepoznavno podobo. »Slovenija ima danes izvrstne enologe, ki so v toku svetovnih dogodkov. Vendar je treba najprej z zakonodajo uvesti red in disciplino v vinogradništvu. Toje osnova, brez tega ni ne dobrega vina ne izvoza. Slovenskim enologom pa svetujem, naj bodo še naprej spoštljivi do porekla svojih vin in naj se ne zaletijo z modno barique tehnologijo, ki bi zasenečila te lepe kvalitete slovenskih vin. Slovenci, zavedajte se, daje vino ena zadnjih naravnih pijač, ki nam ostaja, in spoštujte to žlahtnost!« Podobno mnenje o slovenskih vinih ima tudi docent Fedor Malik iz Bratislave, kije bil že 10-krat degustator na ljubljanskem ocenjevanju. »Ob velikih praznikih si iz svoje vinoteke doma privoščim ormoški laški rizling ali Vinagov sauvignon, ki nima para na svetu.« Predsednik lanskega in letošnjega mednarodnega ocenjevanja vip v Ljubljani, dr. Dušan Terčelj, pravi: »Z vsemi močmi si prizadevamo, da to ocenjevanje obdržimo na najvišji strokovni ravni. Prav to je naš največji adut, kajti konkurenca in apetiti po takih mednarodnih ocenjevanjih so v svetu veliki. V našem strokovnem svetuje Slovenija znana po ljubljanskem ocenjevanju vin. Zato je treba nujno najti skupen slovenski interes, da to ocenjevanje ostane. Nikakor ne bi smeli po nemarnem zapraviti tako ogromnega kapitala, ki ga za Slovenijo v svetu pomeni ljubljansko mednarodno ocenjevanje vin.« Na letošnjem ocenjevanju so se spet najbolje odrezala avstrijska vina. Od 219 ocenjenih vzorcev so dobila 29 velikih zlatih medalj, 60 zlatih in 96 srebrenih medalj ter 3 od skupaj 5 naslovov šampion. Tudi slovenski vinogradniki se ne morejo pritoževati: od 357 vzorcev so dobili 17 velikih zlatih, 62 zlatih in 168 srebrnih medalj. Poleg tega so bila slovenska vina v konkurenci za šampione v treh kategorijah: med suhimi belimi, sladkimi be- Pozdrav slovenskim ladjam Zahvaljujoč slovenskim zdomcem v Nemčiji bosta slovenske ladje v hamburškem pristanišču poslej pozdravljali trobojnica s slovenskim grbom in Prešernova Zdravljica, dobrodošlico ob prihodu in srečno pot ob izplutju iz pristanišča pa jim bo v materinem jeziku zaželel glas Nade Berdavs iz Kočevja. Zakonca Nada in Egon Berdavs, ki že 26 let živita v Hamburgu, mestu na severu Nemčije ob reki Labi, sta se prva med tamkajšnjimi Slovenci odzvala na oglas, objavljen v časopisu Morgenpost. Hamburškemu pristanišču sta podarila slovensko zastavo in posnetek Prešernove Zdravljice, Nada pa je posodila tudi svoj glas, ki bo v slovenščini izrekal dobrodošlico in srečno pot slovenskim ladjam, kijih bo pot zanesla v hambruško pristanišče. Toje eno največjih v Evropi, znano pa je po tem, da že 40 let na poseben način pozdravljajo prihajajoče in odhajajoče ladje. Po odlomku himne pristanišča, ki naznanja prihod ladje, in dobrodošlici, izrečeni v nemškem jeziku, sledi ob spremljavi himne države, pod zastavo katere ladja pluje, dvig zastave te države in izrekanje dobrodošlice v njihovem materinem jeziku. Podobno ob drugem delu himne, ki naznanja odhod ladje in spust zastave, pozdravljajo tudi odhajajoče ladje. Egon, kije nekaj časa delal v pristanišču, to dobro pozna, zato ni presenetljivo, da sta se odzvala ravno Berdavsova. Oba sta namreč Slovenca, ponosna na osamosvojitev Slovenije. Berdavsova sta v Hamburg prišla iz Kočevja. Sprva sta nameravala ostati le nekaj let, zato sta sina Sašo, ki se jima je medtem rodil, prepustila v oskrbo »najboljši mami na svetu«, kakor svoji mami pravi Nada. Vendar pa je življenje hotelo drugače, zato seje danes 23-letni sin Saša, po šestnajstih letih razdvojenega družinskega življenja, pridružil svojima staršema in osem let mlajšemu bratu Romanu. Življenju v Nemčiji so se namreč dobro privadili. Egon danes dela v nekem privatnem podjetju, ob popoldnevih pa še v svoji stru-garski delavnici, Nada pa je zaposlena na oddelku za sterilizacijo instrumentov v eni izmed hamburških bolnišnic. Na njihovo življenje in prijateljevanje z nemškimi, slovenskimi, hrvaškimi in do nedavna tudi srbskimi prijatelji pa so usodno vplivali tudi dogodki na tleh nekdanje skupne domovine. Še do nedavnega sta namreč imela Berdavsova prijatelje tudi med srbskimi zdomci. Danes ne več. Ne le kot Slovenca, marveč tudi kot razumna in sočutna človeka, pretežnemu delu srbskega življa v Nemčiji, in s tem tudi svojim donedavnim prijateljem ne moreta odpustiti njihovega nacionalističnega prepričanja, da ves svet laže, le Srbi ne. »Ne zamerimo toliko Srbom v Srbiji, da tako razmišljajo, saj so v medijski blok^un prepuščeni le enostranskemu obveščanju njmovili medijev, ne moremo pa razumeti Srbov pri nas, ki lahko vsakodnevno poslušajo in berejo poročila o dogodkih v nekdanji Jugoslaviji z vsega sveta«, pravi Nada, ki ob tem izraža bojazen, da bi utegnili spori med Slovenci in Hrvati vplivati tudi na poslabšanje odnosov med njimi in hrvaškimi zdomci. Prav s Hrvati namreč Dr. Dušan Terčelj, predsednik mednarodnega ocenjevanja limi in suhimi rdečimi vini. Med 17 slovenskimi velikimi zlatimi medaljami je tudi šampanjec barbara Janeza Isteniča z Bizeljskega. Za konec pa še tole. Zvečer tistega dne, ko je bil vaš reporter na ocenjevanju na Brdu, je minister za kmetijstvo dr. Protner, pred časom tudi sam ocenjevalec na ljubljanskem ocenjevanju, pripravil za degustatorje sprejem na bližnjem gradu Strmol. Na sprejemu so točili izvrstna Vinagova vina. Nihče ni izpljunil niti kapljice. Zvečer pač niso bili »v službi«. ANDREJ BARTELJ zelo dobro sodelujejo in ob letošnjem enomesečnem dopustu, ki sta ga preživela v Kočevju, ju je neprijetno presenetilo spoznanje, da odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso takšni, kot sta mislila. Bojazen, da bi se to utegnilo zgoditi, je še toliko večja zato, ker je v vsem severnem delu Nemčije le okoli 250 Slovencev. Med njimi je veliko že starejših ljudi in tudi takšnih, ki žive v mešanih zakonih. Toje tudi razlog, da jim pred leti, ko so to poskušali, ni uspelo ustanoviti slovenskega društva in ne slovenskih šol, je pa tudi razlog za tesnejše povezovanje s Hrvati. Prav na njihovo pobudo so lani organizirali skupne protivojne demonstracije. S slovensko zastavo, ki stajo Berdavsova letos podarila hamburškemu pristanišču, so demonstrirali od Hamburga do Kiela na skrajnem severu države in do Borna na jugozahodu. V sodelovanju s Hrvati je Nada organizirala dva kamiona z zdravili in sanitetnim materialom kot humanitarno pomoč Bosni in Hrvaški. Kot vse kaže, bosta Berdavsova, ki sta tako kot njuna sinova, čeprav oba rojena v Nemčiji, slovenska državljana, v Nemčiji preživela vsaj še nekaj let. V hišo, ki jo gradita v Kočevju že 10 let, kar je seveda značilno za zdomce, se bosta verjetno vselila šele po upokojitvi. Zato in ker imata med Hrvati veliko resnično dobrih prijateljev, upata, da se politične razmere v njihovih domovinah ne bodo zaostrile tako, da bi se pretrgale prijateljske vezi, ki so se med njimi spletle na temelju ljubezni do njihove, takrat še skupne domovine. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE Zakonca Nada in Egon Berdavs priloga dolenjskega lista 9 ITO: A. BARTEU ________________ FOTO: M. LESKOVI Hram pesnikovih mladostnih spominov Če bi govorili hišni zidovi, bi danes lahko zvedeli marsikatero zanimivo zgodbo o zgodovini stavb in naselij nasploh. Toda ker ostajajo nemi, smo lahko srečni, da vsaj ponekod še živijo ljudje, ki dajo veliko na svoja prebivališča in skrbno hranijo vse, kar je povezano z njihovimi nekdanjimi stanovalci. Če pa so med slednjimi še znameniti ljudje, se svojevrsten konjiček za ohranjanje preteklosti sprevrže že kar v dolžnost teh skrbnih in zavzetih ljudi do današnje in prihodnjih generacij, da jim posredujejo to, česar morda ne hranijo v nobenem muzeju ali podobni ustanovi. Eni od takšnih, ki skrbno varujejo vse, kar je povezano s preteklostjo njihove domačije in prav na tej tradiciji gradijo nadaljnji razvoj, so Štefaničevi iz Dra-gatuša v Beli krajini. Že samo ime Župančičev hram, ki so ga nadeli svoji gostilni, da slutiti, da se za zidovi danes mogočne dragatuške hiše skriva pomembna zgodovina. Imena hram namreč’ ne nosi po komerkoli, ampak po najpomembnejšem belokranjskem pesniku Otonu Župančiču, ki je prav v tej hiši, takrat seveda mnogo manjši, a še vedno največji v kraju, preživljal svoja najbolj razigrana otroška leta. Prav letos mineva sto let, kar je Otonov oče hišo prodal Franju Štefaniču, staremu očetu sedanjega gospodaija Rajka. Zupančičeva domačija preide v Štefaničeve roke Vprašanje je, če bi se zgodba o tej dragatuški hiši tako dobro ohranila in če bi jo Rajko znal danes povedati z vsemi podrobnostmi, če ne bi v njej kot otrok živel tako pomemben mož, kot je Oton Župančič. In seveda, če ne bi že Rajkova oče in stari oče imela toliko posluha za vse dokumente, ki sta jih skrbno varovala in so se ohranili do današnjih dni ter seveda tudi ustno prenašala vsega, kar se je s hišo dogajalo ne le zadnjih sto let, kar je v Stefani-čevih rokah, ampak tudi leta poprej. Zidano in s slamo krito hišo je pred približno 120 leti v Dragatušu postavil Otonov dedek po mamini strani, sicer pa lesni trgovec Franc Malič, imanovan tudi Francina, iz Vinice. Grajena je bila prav z namenom, da bosta v njej poleg prebivališča tudi trgovina in gostilna. Pozneje jo je podaril hčerki in zetu, Otonovima staršema, in Zupančičevi so v njej preživeli 12 let, od Otonovega 2. do 14. leta. Toda Otonov oče Franjo ni imel trgovske žilice, porajala seje tudi gospodarska kriza in leta 1892 seje odločil domačijo prodati. Cenil jo je na 4.200 goldinarjev, kar je bila za takratne čase skoraj nepojmljivo visoka vsota. Rajko ve danes povedati, da prodajalec takrat ni verjel, da bo toliko tudi v resnici iztržil. Tudi takrat ne, ko je že imel kupca, Rajkovega starega očeta Jožefa Stefaniča iz bližnje vasice Žapudje. Štefaniču gotovo ne bi uspelo nakupčkati toliko denarja, če si ga ne bi prislužil v Ameriki. Da je s prodajo domačija tako znova prišla v roke preudarnega in gospodarnega lastnika, pa dokazuje že kratka življenjska zgodba kupa Jožefa. Taje kot otrok živel sam z mamo na Zapudju ter si služil kruh kot vaški črednik ter s kotlom, s katerim je hodil od hiše do hiše in kuhal žganje. Uspelo mu je prihraniti toliko, da sije plačal pot v Nemčijo, kjer je krošnjaril ter si zaslužil denar za pot v Ameriko. Tam je garal v rudniku, kmalu pa ob njem odprl tudi manjši bife. Prihranek, s katerim seje vrnil domov, je torej zadostoval za nakup Zupančičeve domačije v Dragatušu. Rajko skrbno hrani original notarskega pisma, ki gaje notar v Črnomlju, Anton Kupljen, napisal Poškodovana Štefaničeva hiša leta 1942 naše korenine Nima ruma, nima Šturma! »Dve devetki sta že na koncu moje rojstne letnice,« se pohvali Pavlinov Karel s Polhovice. Karel je žilav in živahen in spomin se skoraj ne zmede, ko blodi desetletja nazaj okoli krajev in ljudi, ki jih je svoj čas srečeval. Po tem sodeč, ne bi bilo nič čudnega, če bi se dve devetici zablesteli tudi v številu njegovih let, ne le v številu 1899, ki označuje leto njegovega rojstva. Murček se mu še ponosno sveti v ušesu, to pa pomeni, daje trden možakar in gospodar. Dela se ne ustraši skoraj nobenega, a je zadnje čase v tej pasji vročini le bolj previden, pa noge so mu že večkrat dale vedeti, da jih ima. No, sinu Jožetu, s katerim zdaj sama živita na kmetiji, bi murčka že odstopil, a kaj, ko še ni pripeljal mlade domov. V vročem sončnem popoldnevu se nas zbere kar lepa družba okoli mize v kmečki izbi. Zidovi so zidani še po starem, iz kamna, in iz njih in od velike krušne peči v kotu veje prijeten hlad. Beseda da be- sedo, Karel je razpoložen za pogovor in prisotni, ki so že slišali marsikatero zanimivost iz Karlovega življenja, ga spodbujajo. Ni jih v naših krajih več dosti možakarjev, ki bi se tako živo spominjali prve svetovne vojne, kot se je Karel. Doma je bilo devet otrok in komaj seje dobro rešil bosopetstva, že je dobil na noge vojaške škornje in puško na ramo. Postal je cesaijev vojak na soški in tirolski fronti in očividec mnogih smrti in trpljenja tistih^ki so v njih sodelovali. Spominja se Bosancev in Črnogorcev iz elitnih šturmbataljonov, ki so umirali tam na teh skalah, ne vedoč d^rp^jta koga in za kaj se borijo. A ko sojih nagnalnzjarkov, so bili strah in trepet za Italijane. No, kar tako za nič se le niso borili. Oficirji sojih morali pred vsakim napadom dobro založiti z rumom, sicer je bil rezultat bolj kilav: »Nima ruma. nima Šturma,« so dejali vojaki, ki, če že niso dobro vedeli, za kaj se tolčejo, vsaj trezni niso hoteli v klanje. Smrt je na fronti neprestano kosila. Pri Gabrielah je našla njegovega očeta, ki so ga poklicali še pred Karlom. Za njegovo smrt je Karel zvedel šele pozneje. Ko je nekoč šel v patruljo, je povohala tudi njega. Čisto blizu je priletela granata in se razletela. Vsebovala je strupen plin. En vojak je takoj obležal mrtev, drug seje močno poškodovan odplazil stran. Karla je rešila lesnika, na katero je zlezel in počakal, da se je strupeni plin razkadil. V avstrijski vojski je Karel doživel preboj fronte in premik na Piavo, kjer pa je bilo vojske konec. Karel je prišel v italijansko ujetništvo, kjer je bilo sprva zelo težko. Uši je bilo dovolj, hrane pa bolj malo. Poleg tega je tam skupil še kroglo v noge, tako da je komaj ostal živ. Šele poleti devetnajstega je prek šviarskega rdečega križa prišel domov. A ob prisotnosti dveh prič ter «njemu osebno poznanega Franja Zupančiča, posestnika iz Dragatuša kot prodavavca in njemu osebno in po imenu nepoznanega Jožefa Stefaniča iz Zapudja kot kup-a«. V kupni pogodbi, ki obsega kar sedem strani, so z lepo pisavo, v lepi slovenščini, natančno in brez nepotrebnega besedičenja zapisane vse pravice in dolžnosti kupa in prodajala. Tako se je prodajalec s to pogodbo zavezal, da za omenjenih 4.200 goldinarjev proda »zaznamvano hišo z vsem, kar je zraven prizidano in pribito in pa zraven spadajoči svinjaki in pa celo v gostilni se nahajajoče premičnine.« Zraven pa je prodal še njivo za 300 goldinarjev. V pogodbi je bilo zapisano tudi, da je Štefanič »od tega dne lastnik, posestnik in vživalec kupljenih reči, z opombo, da ima proda-vec pravico do 1. avgusta 1892 svojo gostilno naprej izvrševati, dne 2. avgusta 1892 mora pa proda vec tudi to sobo izprazniti in se umakniti. Kupec plača tudi od danes naprej vse na kupljeno hiši in njivo spadajoče davke in vse druge javne doklade«. Iz pogodbe je še razvidno, da se «pogodbenika domenita, da imata vsaki pol pridelka, kar se bo od te njive pridelalo, ker jo je prodavec še letos posejal«. Od 2. avgusta 1892 se je torej pri nekdanji Zupančičevi hiši reklo pri Zapujcu. Jožef Štefanič je slamnato kritino hitro zamenjal s pločevinasto, nadaljeval pa je z gostinsko in trgovsko dejavnostjo. Leta 1917, ko je umrl, je domačijo podedoval Rajkov oče Franc. Hišo je obnovil, zgradil hlev, skedenj, hladilnico, gnojne jame ter dokupil zemljo. V dvajsetih letih je bila v Štefaničevi hiši tudi prva pošta v Dragatušu. Dokaz za Francevo podjetnost je tudi to, daje bil eden redkih Belokranjcev, ki seje odločil postati ustanovitelj Pivovarne Laško, ta je bila takrat last slovenskih gostilničarjev in trgovcev. Medtem ko se je bivša Zupančičeva domačija v Dragatušu torej razvijala, pa so se Zupančiči preselili v Ljubljano, kjer so si s kupnino kupili hišico. Oton pa se je vedno rad vračal k Štefaničevim v Dragatuš, kjer je obujal spomine na nekdanja brezskrbna mlada leta. »Iz naše hiše in njene okolice je prenesel dogajanje v Dumo, svojo največjo pesnitev,« pove Rajko. Oton je brezmejno ljubil ta košček Bele krajine. Zato tudi ni čudno, daje med drugim zapisal: »Koder hodim, vedno in povsod me spremlja mogočni šum Kolpe, ki se preliva pod viniškim gradom čezjez in rahlo žuborenje Dobreča, studena, skritega blizu Dragatuša, v najtišji dragi sveta. Vesel sem, da mi je tekla zibelka v Beli krajini, polni svetlobe in blagoglasja.« Pesnik na ruševinah Leta 1944 je bil v Dragatušu Glavni štab partizanskih odredov Slovenije. Bilje izdan in 5. maja so nemška letala v treh naletih na kraj odvrgla več kot 130 bomb, da bi uničila Glavni štab. Toda ta se je že prej umaknil. Ena od bomb je padla tudi na vojska ga še ni pustila pri miru. Enaindvajsetega leta so ga poklicali še na služenje vojaščine v starojugoslovansko vojsko, kot da ni imel orožja, uniform in uši že dovolj. Karel je bil potem, ko je bil uniforme končno le prost, nekaj časa doma, a mu pustolovska žilica ni dala miru. Vleklo ga je ven. Na veliki petek leta 1927je iz francoskega Le Havra odplul proti Južni Ameriki. Karel se poimensko spominja nekaterih takratnih sodrugov. Bili so to Alojz Mervar iz Škr-janč, Franc Doberdrug iz Straže, Franc Bukovec z Jablana, Jože Kos z Maharova, pa še Fink, Grande in Vintar z Broda ter Drenik s Cikave. Nekateri so se potem vrnili v domovino, drugi pa so za vedno ostali onkraj Atlantika. Najprej seje druščina odpravila koruzo lomit in prvi zaslužek so že lahko poslali domov. Precej jim je pri tem pomagal inženir Mirko Vehovec, kije na novem kontinentu že lepo uspel in obogatel. Prišlekom pa ni bilo tako lahko in zaman so se ozirali za delom. Oprijeli so se vsake priložnosti. Tako so se nekateri odpravili do Buenos Airesa v Argentini, pa z ekspedicijo peš v Bolivijo. To je bil za takratne razmere pravi podvig. Pot je vodila čez devet držav, prepotovali so na tisoče kilometrov, največ peš, s čolni in ladjami. Na poti jih je spremljala malarija, Indijanci so bili ponekod tudi nevarni, po večini pa revni in polni Karlovih dobrih znancev še iz vojaških časov: uši. Od ekspedicije Karel ni odnesel dosti. Pač, prazen fotografski aparat, s katerim seje na poti nazaj pretvarjal, da slika. Do danes so se slavnostno nasmejani prebivalci daljnih pragozdov verjetno že naveličali čakati na slike, ki naj bi jim jih šaljivi Kranjec poslal. Ta seje po vrnitvi odpravil domov v svojo Kranjsko in se tam triintridesetega leta poročil z Marijo iz Gradišča. Rodili so se jima štirje i otroci, iz njunega rodu pa izhaja osem vnukov in ' štirje pravnuki. Če bodo hoteli poslušati svojega dedka in pradedka, bodo zvedeli marsikaj zanimivega o svetu, ki ga že zdavnaj ni več. TONE JAKŠE Zupančičev hram danes Štefaničevo hišo in jo delno uničila. Prav v tistem času so imeli dragatuški otroci v hiši šolo, na srečo pa so se pred napadom umaknili v klet. Hišo so potem le zasilno prekrili z lesenimi okrajki, bila pa je komaj še primerna za bivanje. Tako je bilo konec z gostilno, medtem ko so trgovino zaprli že prej, saj niso imeli kaj prodajati, kajti partizani so odnesli blago za borce. Rajkov oče je večkrat hudomušno rekel, daje sreča v nesreči, daje bomba razrušila hišo, kajti če bi ostala cela, bi bila po vojni gotovo nacionalizirana. »Bolje je imeti porušeno hišo kot ostati brez nje,« je postalo že kar njegovo pravilo. Oton Župančič je zadnjič obiskal Dragatuš na binkoštni ponedeljek 1946. Z bolečino v srcu sije ogledoval ruševine njihove nekdanje hiše. Pogrešal je tudi cerkev z dvema zvonikoma, ki sojo porušile bombe. Bomba je uničila tudi ciboro in zgodnjo jablano na gornjem vrtu, ki ju je imel v lepem spominu iz otroških dni. V njegovih očeh pa je bilo videti žarek sreče, ko je stopil v vežo in videl, da še stoji velika krušna peč, v kateri je pekla najboljši kruh vseh časov njegova mama. ■*mm Po vojni so hišo obnovili, dvakrat pa jo je adaptiral in dozidal — zadnjič tik pred lansko vojno v Sloveniji - že sedanji gospodar Rajko. Po drugi vojni v hiši ni bilo več trgovine, odprli sojo šele mara letos, torej po 50 letih. Sele sedaj pri Štefa-ničevih »obratuje« vse tisto, kar je že pred vojno: gostilna, trgovina in seveda kmetija, kije bila ves čas osnova razvoja domačije. Danes pa Štefaničevi razvijajo tudi kmečki turizem s stacionarnim in izletniškim turizmom ter dodatno športno-rekrativ-no dejavnost. Že leta 1974, po 30 letih premora, sta Rajko in žena Rina v hiši odprla bife, ga čez dve leti preimenovala v Župančičev hram in odprla pesnikovo spominsko sobo. To sobo obišče veliko ljudi, ki se hkrati seznanijo tudi z Otonovim otroštvom v Dragatušu. S posebnim ponosom pa Štefaničevi pokažejo Otonovo pismo iz leta 1942, kjer se zahvaljuje za koline, ki mu jih je poslal Rajkov oče. Rajko tako kot številne druge dokumente skrbno hrani tudi original tega pisma. Sedanjim n prihodnjim rodovom. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Trgovina je nekaterim v napoto Težko seje izvleči iz povprečja. Kdor to poizkuša ali mu celo uspe, bo kaj hitro deležen nasprotovanja, šikaniranja in metanja polen pod noge od tistih, ki mu to zavidajo. To je ena od možnih razlag za dogajanja okoli trgovine v novomeškem Romskem naselju Žabjak. Tam je Roman Tasič, tudi sam Rom, doma pa iz Birčne vasi, odprl trgovino. Ni dvoma, trgovina je takemu naselju z nekaj sto prebivalci vsekakor potrebna. A kaj, ko pa to ni všeč nekaterim razgrajačem, ki jim bolj ustreza, da naselje ostane pogreznjeno v zaostalost in izolacijo. Zato Romanu Tasiču grenijo življenje, kjer le morejo. Najraje bi videli, da bi trgovino zaprl in izginil iz naselja. Začuda so mu tako svetovali, z dodatkom, naj to stori vsaj začasno, dokler se spor ne pozabi, tudi nekateri na policiji, kamor seje Tasič zatekel po pomoč. »V to podjetje sem vložil vse, kar sem imel, ves kapital in mnogo truda, svojega in vse družine, zato ne morem kar tako popustiti in oditi,« pravi zagrenjeno Roman Tasič, ki se ne more sprijazniti s tem, da bi bila zaščita državljanov in njihovega imetja lahko na tako nizki ravni. V skrbi za svoje imetje ostaja v trgovini tudi čez noč in si skoraj ne upa zatisniti očesa. Vročega dopoldneva smo se napotili v Žabjek, da bi poizvedeli, kako in kaj. Pred leseno barako, nekaj deset metrov nad trgovino, je iskalo senco nekaj možakarjev. Povprašali smo jih o dogajanjih okoli trgovine. Takoj so vedeli, za kaj gre. Očitno smo se oglasili pri nasprotni strani. Drug drugemu so vpadali v besedo in o trgovini niso vedeli povedati nič dobrega. Da ima slabo izbiro, da prodaja že zastarane stvari, pokvarjeno meso. Tudi za drugo, za nemire, da je sam kriv. Zapeljali smo se še naprej, kjer se je ob trgovinici za nekaj mizami s kavo in osvežilnimi pijačami lajšala vročino skupina prebivalcev Žabjaka in obiskovalcev od drugod. Sprejela nas je Rajkova žena in povedala, da gospodaija ni doma, ker je odšel v nabavo. Poiskali smo ga v bršljinskem skladišču, kjer je v svojo katrco ravno nalagal drobnarije za trgovino. Povedali smo mu, kaj je o trgovini povedalo nekaj sosedov. Njihove trditve je odločno zanikal. »Sami se lahko prepričate, da je trgovina dobro založena, vsaka inšpekcija pa lahko vsak trenutek preveri, ali prodajamo neoporečno blago,« pravi Tasič in pripoveduje naprej o , dogodku, kije izbil sodu dno. Bilo je ob praznovanju njegovega rojstnega dneva, ko je imel pri lokalu večjo družbo gostov. Tedaj so se pojavili izzivalci in postajali nasilni, zato je prišlo do prerivanja in groženj z noži. Tasič, kije tudi radioamaterje po- klial na pomoč policijo, ki pa je po njegovi oceni prišla precej pozno, šele čez kakih štirideset minut. Nekako v zraku in nedorečena je ostala misel, da se to pri Romskih sporih pogosto dogaja, češ, naj najprej opravijo med sabo, nekako tako, kot se mednarodna skupnost obnaša do dogajanj v Bosni. Rajko Tasič pravi, da seje v letu dni, odkar je v naselju odprl trgovino, marsikaj obrnilo na bolje. Trgovina je k temu marsikaj pripomogla. V njej se namreč ne oglašajo samo Romi, temveč tudi ostalo prebivalstvo iz Potočne vasi, Hudega, Muhaberja in celo iz Mirne Peči in Novega mesta. Prej se »ci-vili« tudi podnevi niso upali v romsko naselje, sedaj pa prihajajo v trgovino celo otroci in tako se ljudje počasi navajajo drug na drugega, kar je vsekakor dobro. Mnogi nepotrebni predsodki tako odpadejo. Tasič pa razpreda svoje načrte še naprej in pravi, da bi se dalo v središču, kakmo njegova trgovina postaja, narediti še marsikaj drugega, na Trgovec Roman Tasič nrimer posredovalnico za delo. Mnogo Romov pohaja okoli in išče vsaj priložnostne zaposlitve, v mestu pa je precej takih, ki bi njihove storitve, na primer kopanje jarkov, obdelovanje vrtov, sekanje in pospravljanje drv ter zidarska in druga dela še kako potrebovali, pa ne vedo, na koga bi se obrnili za pomoč. »V trgovini bi lahko imel tudi take vrste posredovalnico, ki bi vsekakor pomagala zmanjšati socialno bedo nekaterih romskih družin,« razmišlja Roman, ki mu idej vsekakor ne manjka. To s trgovino je — pravi, da čisto brez protekcije in z lastnimi močmi — že skoraj uresničil. Če mu volje ne bodo odvzeli, bo lahko še druge. Če pa se bo zgodilo, da ga bodo iz Žabjaka pregnali, ne bo brez posla samo on in njegova družina, ki mu pri trgovini pomaga, ampak bi to pomenilo propad zanimivega poskusa in korak nazaj za celo romsko naselje. TONE JAKŠE 1 0 priloga dolenjskega lista NAGRADI V ŠENTJERNEJ IN ŠKOCJAN 'Žreb je izmed reševajcev 30. nagradne križanke izbral BOJANA BUČARJA iz Šentjerneja in JANEZA RANGUSA iz Škocjana. Bojan bo dobil denarno nagrado 2000 tolarjev, Janez pa lepo knjižno darilo. Nagrajencema iskreno čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 24. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 32! Ovojnico brez poštne znamke lahko tudi osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 30. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 30. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: BARCELONA, OLIMPIADA, OBESA, JLA, PARIŠ, ATA, ARAL, AMOR, ATI, OSNE, ATOMIC, NEONKA, SAMOJED, AMARO, ATENA, AGNI, OM, MALI, KNA, JANE, ARAT, KAD, ALAN. prgišče misli To, kar daje smisel našemu početju, je za nas vedno nekaj povsem neznanega. M. KUNDERA Boj se tistega, Id rad prisega. Slov. pregovor Smoter posameznega življenja je to, da išče svoj lastni samorazvoj. Š. AVROBINDO Kako dobrotna je narava! Hibe, ki jih podarja starosti, so milost. Pozabljenje nam podari gluhost in šibke oči, ko se postaramo; tudi nekoliko zmedenosti, malo pred smrtjo. Sence, ki nam jih pošilja vnaprej, so hladne in dobrodelne. J. ROTH /T nagradna križanka 32 v praktični KRIŽ N« _____________Z J m Pisano za mlade V teh vročih poletnih dneh bi bila večina, če se le da, najraje s čim manj obleke na sebi, tudi otroci. Vedno to ne gre in takrat lahko tudi naše najmlajše oblečemo kar se da domiselno. Pisano in živahnih barv, je pravilo letošnjega modnega oblačenja otrok in nikar ne skoparimo z najrazličnejšimi kombinacijami. Fantiči so nadvse ljubki v pisanih bermuda hlačah, deklice pa v kratkih, tesno se prilegajočih hlačah. Zraven gre kajpada široka pisana majica. Tudi na modne dodatke ne gre pozabiti: lične nogavičke, copate, trakci, naramnice, klobučki ipd. Vsekakor je najpomembnejše to, da izbiramo le med naravnimi materiali, in da ne pozabimo, daje udobje v obleki nad vsem. Za svežino V vročih poletnih dneh imamo veliko preglavic z ohranjanjem svežine pri jedeh. Ob obilici zelenjave na vrtu vsega ni moč porabiti v kratkem času, ajojemarsikdaj treba pobrati, da ne bi dozorela preveč. Toda četudi jo shranite v hladilniku, kmalu ovene. Dlje bo ostala sveža, če jo zavijete v papirnato brisačo ali časopisni papir, še bolje pa bo, če boste papir prej rahlo navlažili. Pecivo bo ostalo dlje časa sveže in okusno, če v posodo, kjer ga hranite, položite nekaj jabolčnih rezin. Če nimate jabolk, je dober tudi surov krompir. Sir pa ostane svež, če ga zavijete v prtič, ki ste ga prej namočili v slano vodo ali belo vino. zdravnik svetuje Naš otrok in počitniške nevarnosti Vašemu malemu raziskovalcu preti na vsakem koraku tisoč nevarnosti, zato ga niti za trenutek ne smete spustiti izpred oči. Krepko vas bo utrudil, kajti neveijetna je energija, ki jo ima v sebi tak mali človek. Naj vas na kratko spomnimo le na nekatere neprijetnosti, kijih z otrokom lahko doživite na počitnicah. Čim mlajši je človek, tem bolj moramo biti pri sončenju previdni. Kožo mu morate namazati s kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem. Seveda za otroka ni primerno močno sonce med 11. in 15. uro, ko ga morate umakniti v senco, kjer naj se igra, še bolje pa je, da v tem času počiva in zaspi. Ce pa gaje sonce v tem času opeklo, ga najprej stuširajte s hladno vodo, nato pa mu opekle kožo namažite s hladilnim mazilom ali jekoder-mom. Naslednje dni naj se otrok igra v senci, prek opečenih ramen pa mu oblecite tanko srajčko, s katero lahko gre tudi v vodo. _ Se posebno nevarnost predstavlja hrana na počitnicah. Že najmanjša napaka pri pripravi in shranjevanju hrane se nam kaj lahko maščuje. Taka hrana je zdravju škodljiva zato, ker je okužena z raznimi klicami, predvsem s salmonelami in neka-termi vrstami stafilokokov. Najhitreje se v poletin vročini kvarijo mesne jedi, zlasti iz mletega mesa, ter razne omake. V tako okuženi hrani je sprva premalo klic, da bi povzročile pri človeku znake bolezni. Izjema so majhni otroci, ki so za te infekcije bolj občutljivi. Če taka hrana nekaj časa stoji na toplem, se te klice v njej tako namnože, da ostanejo nevarne. Zato moramo vso hrano za otroka pripravljati sproti, ostanke pa raje zavrzimo. Ponovno pregrevanje je vedno tvegano, pa čeprav imamo hladilnik. Značilno za vse zastrupitve s hrano je, da zbolimo že nekaj ur po zaužitju hrane in to z drisko in bljuvanjem. Pri otroku lahko take prebavne motnje privedejo kaj hitro do težke izsušitve in do kvarnih posledic zaradi izgube elektrolitov. Pri zdravljenju tovrstnih motenj velja pravilo, da moramo v prvi vrsti nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite, s primerno dieto pa skušamo čimprej izboljšati odvajanje blata. Povsem zmotno je prepričanje, kije ponekod še vedno zakoreninjeno, da bolniku, ki bljuva, ne smemo dati piti, saj bo tako in tako vse izbljuval. Seveda bo izbljuval, če bo kozarec izpraznil na du-šek. S potrpežljivostjo in postopnim nadomeščanjem tekočine pa tudi uspeh ne bo izostal. V ta namen uporabljamo ruski ali borovničev čaj, ki ga otroku dajemo počasi po žličkah. Čeprav pravi pregovor, da ima vsak otrok devet angelov varuhov, pa so poškodbe skoraj nepogrešljiv spremljevalec. Običajno gre za praske in odrgnine, ki ne zahtevajo posebne zdravniške oskrbe. Prav zato pa ne sme v kovčku nikoli manjkati vsaj najnujnejši pribor za prvo pomoč. Kljub vsej pre- vidnosti se vam lahko zgodi, da otrok na počitnicah zboli za vročino. Bolan otrok ne sodi na kopališče. Z vročino se namreč na soncu ne bo prav nič dobro počutil. Najbolje bo, da čimprej poiščete najbližjega zdravnika, ki vam bo tudi svetoval, ali morda ni bolje, da se z otrokom vrnete domov. Med potovanjem nas ogroža cela vrsta bolezni, še posebno, če potujemo v oddaljene kraje, o katerih — razen iz turističnih prospektov — ne vemo ničesar. Zato je dobro, da povprašate vašega zdravnika, ali morda kaj ve o boleznih, ki so razširjene v krajih, kamor potujete. Tako v Sloveniji kot tudi v Istri in nekaterih predelih Dalmacije so gozdni klopi okuženi z virusi, ki povzročajo nevarno vnetje možganov in njihovih ovojnic. Take infekcije lahko danes uspešno preprečimo s cepljenjem. Cepljenje je enostavno in ne povzroča reakcij. V zadnjih letih so klopi pri nas okuženi tudi s spiralastimi bakterijami, ki povzročajo nevarno lymsko boreliozo. Pred to boleznijo se lahko zaščitimo le tako, da se zavarujemo pred klopi s primemo obleko in z uporabo sredstev, ki odganjajo mrčes. Kako pa na počitnice z otroki, ki imajo posebne zdravstvene probleme? Posebne priprave so potrebne, če načrtujete počitnice z otrokom, kije kronični bolnik, ali pa ima kakšne posebne zdravstvene probleme: sladkorno bolezen, hudo astmo (naduho), božjastne napade, srčno obolenje, prizadete ledvice, krvno bolezen, pa tudi s hujšimi motnjami vedenja. Tudi tak otrok potrebuje počitnice s starši, morda še bolj kot zdrav. Takega otroka mora pred odhodom obvezno videti zdravnik. S seboj morate vzeti zdravila, ki jih mora otrok redno jemati, in to v zadostni količini, ves čas počitnic. Za kraj počitnic si izberite le kraje, kjer je dobro organizirana zdravstvena služba. Pogosto se namreč zgodi, da se otroku ob spremembi klime stanje najprej poslabša. S seboj vzemite tudi izvide, ki so pomembni za oceno otrokove bolezni. Ti podatki bodo zdravniku v veliko pomoč, če bi na počitnicah morda potrebovali njegovo pomoč. In ko se odpravljate na dopust, nikoli ne pozabite doma TORBICE ZA PRVO POMOČ! V njej naj bodo termometer, protivročinsko sredstvo (an-tipiretik), obvezilni material, škatla obližev, vata, razkužilo za rane, sredstvo proti mrčesu, hladilno mazilo ali jekoderm. In za konec še nasvet: Nikoli ne uporabljajte antibiotikov, če jih otroku ne predpiše zdravnik. Antibiotik je namreč odlično zdravilo, če ga damo pravemu bolniku, ob pravem času in v pravilnem odmerku. Sicer pa je lahko zelo nevaren strup, če ga nekritično uporabljamo! TATJANA GAZVODA mr. sc. dr. zanimivosti iz sveta Popularna mati božja Na pragu tretjega tisočletja, skoraj dva tisoč let po tako sporni brezmadežni zanositvi, je Marija, mati božja, spet čedalje bolj popularna, morda celo bolj kot kdaj prej. H krajem njenega prikazovanja se zgrinjajo čedalje večje množice oboževalcev. Tako jih obišče Lourdes v Franciji zdaj že pet in pol milijona na leto, Knock na Irskem milijon in pol, Fatimo na Portugalskem štiri in pol, Czenstochowo na Poljskem štiri in Emmitsburg v ameriškem Marylandu pol milijona obiskovalcev letno. K temu je treba prišteti seveda še kakih deset milijonov romarjev, kijih je od leta 1981, odkar seje tam pričela prikazovati, obiskalo Medjugoije v Hercegovini. Zdaj jih tja odhaja, iz razumljivih vzrokov, precej manj, a to ne moti privržencev Medjugoija v Združenih državah, ki, organizirani v priblžno tristo skupin, izdajajo publikacije in organizirajo konference. »Ljudje se iz Medjugorja vračajo z gorečo željo storiti nekaj dobrega za človeštvo,« razlaga aktivnost medjugorskih privržencev Mimi Kelly, tudi sama članica skupine Mir Lo-usiane. Sicer pa imajo ameriški verniki vse več možnosti obiskati kraje prikazovanja tudi doma, saj naj bi se Marija pred kratkim prikazovala Theresi Lopez v bližini Denveija, potem pa še mehiški emigrantki Irmi Vallegas v kaliforinjski Santa Ani. Kaže, da ima tudi Marija posluh za Bushovo propagandno akcijo z geslom: »Obiščite Ameriko!« Zanimivo je, daje med Marijinimi privrženci čedalje več mladih, tudi pripadnic feminističnega gibanja, za katere niti ni toliko pomembno, kako je Marija spočela Jezusa in ali je zares bila devica, kot pa dejstvo, daje Marija vplivni ženski simbol, ki namesto moškega načina reševanja nesoglasij, se pravi kaznovanja in maščevanja, oznanja dobroto, ljubezen in odpuščanje. Mnogi prav v sesutju komunizma na evropskem vzhodu vidijo tipično Marijino delo — počasno, a vztrajno in sorazmerno neboleče. Med tiste, kiji pripisujejo to veliko dejanje, sodi tudi papež Janez Pavel II, tudi sam velik Marijin častilec. Prepričan je, da ima prav on poseben vzrok za hvaležnost, saj ni rešila komunizma samo njegove domovine, Poljske, ampak je tudi njemu samemu rešila življenje. To naj bi se zgodilo 13. maja 1981, ob atentatu na Trgu sv. Petra v Rimu. Papež je preživel, dogodek pa se je izvršil natančno na obletnico Marijenega prikazovanja v Fatimi, kar je za papeža zadosten dokaz. Vir: Time Napotki za poslovneže Ali ste vedeli, daje dajanje daril pomemben sestavni del korejskega življenja in da je treba darila vedno dajati in sprejemati z obema rokama? Seveda ne, saj imamo s Korejci ponavadi le malo stikov. Če pa hočemo z njimi sklepati kupčije ali navezati poslovno partnerstvo, pa je le dobro, če se prej seznanimo z njihovo tradicijo in običaji. Običaji in ustaljeni protokoli so tudi danes pomembni v poslovnem življenju, precej bolj, kot pa si ponavadi predstavljamo, zato jih ne gre podcenjevati. Poslovnež, ki mu je do resnega sklepanja poslov, se bo zato o svojih partnerjih prej podučil. Da je tudi seznanjanje poslovnežev z navadami in običaji drugih lahko dober posel, dokazuje Sondra Snovvdon iz New yorka, ekspert za mednarodne poslovne postopke in običaje, ki ima v svojem repertoarju nasvete za štirideset najbolj iskanih držav na svetu. Dobiti jih je moč, proti primerni odškodnini seveda, kar po faksu. O značilnostih, poslovnih navadah in drugih stvareh, ki jih je dobro vedeti o Evropski gospodarski skupnosti, pa je pripravila kar celo bazo podatkov, posnetih na posebnem kompaktnem disku, ki gaje moč dobiti za 250 dolarjev. Nekaj za naše poslovneže, da bodo dovolj nabrušeni hodili v svet! Mleta pečenka kot pica Za šest do osem oseb potrebujemo 2 stari žemlji, 2 papriki, 2 čebuli, 1 kg mešanega mletega mesa, 3 jajca, sol poper, mleto sladko papriko, 4 do 5 velikih sveših paradižnikov, 15 dag sira, 1 žlico olja in baziliko. Žemlji namočimo v mrzli vodi, nato ju iztisnemo. Zmešamo mleto meso, jajca, drobno sesekljano čebulo, na kockice narezano pariko, namočene žemlje ter začimbe. Mesno testo enakomerno porazdelimo po namaščenem pekaču, pečemo približno 30 minut. Deset minut pred koncem pečenja vzamemo pekač iz pečice, pečenko obložimo z narezanim paradižnikom in sirom, pokapljamo z oljem in potresemo z baziliko. Pečemo še toliko časa, da se sir razleze in lepo zapeče. 1Ml Za lepše trajnice Avgusta je primeren čas za delitev trajnic, ki so cvetele v prvi polovici leta, ker sc sčasoma preveč razrastejo. Nekatere se razrastejo v prevelike grme in sc zaradi tega cvetenje zmanjšuje, druge pa sc pri premočnem razraščanju v sredini grmička začno goliti in sušiti, cvetje pa sc seli na obrobje rasti. V sveži prsti in v manjših skupinah se bodo rastline bolje počutile in bujna rast bo dokaz o pravilnosti odločitve. Nevarna okna Vse več boljših avtomobilov ima že kot standardno opremo okna, ki jih je moč odpreti in zapreti električno. To bi bilo seveda lepo in prav, če ne bi na pomanjkljivost tega sistema opozorila nenavadna nesreča v Angliji, ki je povzročila smrt dveletne deklice. Ta je bila sama v avtomobilu fiat tipo, nekako je prišla do stikalo za zapiranje oken in vtaknila glavo skoz okno, tako da jo je šipa stisnila in zadušila. Omenjena nesreča daje avtomobilskim proizvajalcem, pa tudi tistim, ki imajo, na skrbi varnostno zakonodajo, veliko misliti, predvsem pa to, kako naj bodo nameščena stikala, da ne bo več prišlo do podobnih nesreč. Pozor, nevarnost Moderni avtomobili so vse bolj polni najrazličnejših opozorilnih znakov. Ker je na avtocestah vse več težkih serijskih trkov, so izumili še enega. Toje alarmna naprava, ki voznika opozori, kdaj se mu zadaj vozeče vozilo preveč nevarno približuje, hkrati pa s signalom opozori približajočega se voznike. Glede na številne žrtve, ki so jihže letos terjale take vrste prometne nesreče, vsekakor koristna stvar, kljub temu pa je treba pripomniti, da s tako alarmno napravo šoferjeva budnost in previdnost ne sme biti nič manjša, zlasti na naših cestah, kjer je treba biti poleg vseh ostalih udeležencev v prometu še posebej pozoren na cestne pasti. priloga dolenjskega lis« 1 1 preteklost u gosteh >CQ ODNESEL DENARNICO — 9. avgusta okoli 21. ure je neznanec s točilne mize v gasilskem domu v Ziljah pri Črnomlju zmaknil moško denarnico, v kateri je bilo okoli sedem tisočakov. Oškodovanec je Gasilsko društvo Zilje. VLOM V DRVARNICO — Neznani storilec je v noči na 4. avgust vlomil v drvarnico in tam iz rezervoaija motornega kolesa iztočil pet litrov bencina. Olga M. je ob tisočaka. DOBERPLEN —Včasumed 18.juli-jem in 5. avgustom je nekdo obiskal neza-kljenjeno drvarnico ob vikendu Novo-meščana Staneta K. na Vinjem vrhu. Odnesel je bakreno škropilnico, oblič in nekaj čopičev. OKRADEN MED SLUŽBO — 6. avgusta med 9.30 in 12.30 je nekdo v lakirnici Tovarne posebnih vozil v Novem mestu vlomil v garderobno omarico Iztoka K. in mu odnesel dva bankovca po pet tisoč tolaijev. OSTAL BREZ KASET — V noči na ?• avgust je nekdo na parkirišču ob železniški postaji v Črnomlju vlomil v osebni avto V. N. iz Galjevice in mu odnesel magnetofonske kasete. Zakaj ni odnesel še radiokasetofona, ni znano. VLOM V AVTO — Nekdo je 7. avgusta med 21.30 in 21.45 vlomil v osebni avlo M. P. iz Župelevca in odnesel žensko torbico z denarnico in ček. Vozilo je bilo parkirano v Bršljinu. STRELA UPEPELILA KOZOLEC STAVČA VAS — Neuije, kije 4. avgusta okoli 20.30 divjalo nad Suho krajino, je bilo usodno za kozolec Jožeta Zupančiča iz Stavče vasi. Strela je namreč zanetila požar na kozolcu, ki je zgorel do tal, skupaj z njim pa še 10 ton sena in pet kubičnih metrov smrekovih desk. Skupne Škode je za 1,230.000 tolaijev. Z ognjem sp ob pomoči novomeških poklicnih gasilcev opravili krajevni gasilci. Z nožem sodila svojima otrokoma 39-letna Marija J. iz Brežic zabodla v srce triletnega sina Davida in nato v vrat dvanajstletno hčer Branko — Sin takoj mrtev_ BREŽICE — Sveža je še prst na grobu Mlakarjeve družine v Logu pri Sevnici, še bolj svež je spomin na krvavi petek, ko je zavoljo mladeniške nerazsodnosti, razrvanosti ali kdove česa še morala skupaj z morilcem na oni svet še njegova žena s staršema, žeje Posavje pretresla nova tragedija. Nemara še straš-nejša, okrutnejša od poboja v hiši na Logu 104. Le slab teden kasneje je 39-letna mati sklenila vzeti življenje svojima otrokoma, hčeri, za katero je skrbela že dvanajst let, in sinu, ki je dopolnil tri leta. Bržkone ne bo nikoli docela jasno, kaj je 39-letno Marijo J. iz Ulice Veljka Vlahoviča v Brežicah nagnalo k tako strašnemu naklepu, ki ga je domala v celoti uresničila. Kako lahko mati umori svojega otroka, ki ga je devet mesecev nosila pod srcem in potem leta dolgo zanj skrbela, ga hranila, oblačila, učila živeti? Je posredi nerazsodnost, umska prizadetost, neprištevnost? Na ta vprašanja iščejo odgovore tako Posavci, kot tudi policisti krške UNZ. Slednji imajo v rokah le ugotovitve, ki ne morejo nikogar pustiti ravnodušnega. Zgodilo seje v noči na 6. avgust. Mati Marija je s svojima otrokoma, 3-letnim sinom Davidom in 12- letno hčerko Branko, legla k počitku okoli 22. ure. Kakšni dve uri kasneje se je zbudila. So jo iz tira vrgle sanje, je nemara dve uri bedela in premišljevala? Dejstvo je le, da je takrat pograbila kuhinjski nož in stopila k Davidovi postelji. Sina je zabodla v srce, prerezala mu je desno aorto, triletni David je bržkone umrl, ne da bi se prebudil. Potem se je spravila do postelje hčerke Branke. S še okrvavljenim nožem je zabodla tudi njo, nož se je zapičil v vrat. Vbod na srečo ni bil usoden, Branka se je zbudila in skočila pokonci. Zavedela seje, kaj se dogaja, na postelji je videla okrvavljeno bratovo truplo, odrinila je mater in stekla skozi vrata. Vpitje je prebudilo tudi sosede v bloku, k njim seje zatekla po pomoč, sosedje so urno poklicali tudi policijo. Tedaj se je tudi Marija J. počasi najbrže zavedela svojega početja; v vrat je zabodla še sebe in legla na posteljo zraven mrtvega sina. Takšno so jo našli policisti. Odpeljali so jo po zdravniško pomoč v brežiško bolnišnico, od tam pa v psihiatrično bolnišnico Vojnik. Več možnih razlag za Marijino početje je. Z otrokoma je že dobro leto živela sama, njen možje bil oficir jugoslovanske vojske, a je kasne- je prostovoljno prestopil na drugo stran. Sedaj se bori v vrstah hrvaške garde. Videla ga ni več mesecev, edina zveza z njim je bila prek telefona. Da ji je bil mož vsaj po tej poti dosegljiv, so se prepričali tudi krški policisti. Ko so zavrteli v Marijinem stanovanju najdeno telefonsko številko, seje na oni strani žice oglasil človek, kije zvedel za najstrašnejšo novico svojega življenja. Ostal je brez sina, bržkone tudi žene, s hčerko, ki pa ji je ta dogodek bržkone za vekomaj zaznamoval življenje. So torej Marijo k strašnemu naklepu vodile travme, ki jih je doživljala po vojni v Sloveniji, moževem odhodu v gardo? Dejstvo je namreč, da seje zdravila, da je jemala pomitjevala za živce. Jih je tistega večera vzela preveč in je bil učinek nasproten? Nihče v Brežicah še ne more dojeti tega početja: ne sosedje v bloku ne Marijini sodelavci v brežiški Agrarii, kjer je delala v cvetličarni. Bila je vsaj na videz mirna, tudi vestna delavka. Kaj tako usodnega, prelomnega se torej lahko zgodi v materi, da se odloči dvigniti nož nad svoja otroka, s katerima je leta delila življenje? Ta hip je veijetno ni matere na svetu, ki bi lahko pri sebi našla razumen odgovor na to vprašanje. BOJAN BUDJA S tatvinami v svet kriminala ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Dolenjski policisti so v letošnjem polletju obravnavali 1249 kaznivih dejanj, kar je za blizu 40 odstotkov nad številko v lanskem enakem obdobju. V normalnih razmerah bi kazalo ob takšnem porastu biti plat zvona, toda vedeti je treba, da so imeli policisti v lanskih mesecih zavoljo znanih razmer in zaostritev vrsto drugih, od odkrivanja kaznivih dejanj pomembnejših nalog. Slednjemu so se lahko v miru posvetili letos in rezultat je tu. Podobno zna biti za nekoga zaskrbljujoč podatek, daje od skupnega letošnjega števila kaznivih dejanj ostalo 505 neraziskanih, toda tudi ta številka je velika le na prvi pogled, kajti dolenjska raziskanost kriminala je nad republiškim poprečjem. Tatvinam in vlomom, skupaj jih je bilo v prvem polletju kar 776, gredo zasluge za dokaj črno dolenjsko kriminalno bero. Se posebej velike preglavice povzročajo dolenjskim policistom letos vlomi v avtomobile, kraje bencina in domačih živali ter vlomi v vikende, medtem ko so storilci večjih kaznivih dejanj na srečo bolj ali-manj znani. V ilustracijo zapišimo, daje od 84 vlomov v avto ostalo neraziska- nih 72, da pa je od sedmih vlomov v šole uspešno raziskanih kar šest. Sicer pa je premoženjska kriminaliteta v porastu prav na vseh dolenjskih policijskih postajah, izjema je le Mokronog. Od ostalih letošnjih kaznivih dejanj omenimo dva umora in tri zoper spolno nedotakljivost in moralo ter petnajst prizadejanj hudih telesnih poškodb, storilci le-teh so na srečo že na varnem. Nemara še najbolj črna v letošnji varnostni podobi Dolenjske je bera mladoletniškega kriminala. Do julija je bilo odkritih 138 takšnih kaznivih dejanj, v veliki večini je šlo za premoženjske delikte, med katerimi je 88 tatvin, štiri goljufije ter celo dva ropa. Skupaj je bilo Šest stotnij vinjenih voznikov Letos manj nesreč in manj mrtvih, zato pa je alkohol čedalje pogostejši sopotnik za volanom — Vinjenost kriva za 66 odstotkov nesreč v metliški občini NOVO MESTO — Če so letošnji podatki o prometni varnosti na dolenjskih cestah rezultat večje osveščenosti voznikov in ne golega naključja, potem so dolgoletna prizadevanja za zmanjšanje krvavega davka na naših cestah le obrodila sadove. Mnogi se sicer bojijo, da temu ni tako in da gre razloge za manjše število najhujših trkov iskati drugje, vendarle pa neizpodbitno ostaja, da seje letos število prometnih nezgod s smrtnim izidom zmanjšalo za kar 58,8 odstotka, približno toliko pa je bilo manj tudi mrtvih. volanom dolenjska policija v prihodnje posvetila še več časa in dela. B. B. Prvo polletje je tako prineslo 836 trkov, med njimi jih je bilo 113 hujših, vsi ostali so se končali zgolj z nekaj zvite Krivolovcem ob Kolpi se slabo piše Sobotna akcija ribičev in jmomaljskih policistov ČRNOMELJ — Minulo soboto so črnomaljski policisti skupaj s člani tamkajšnje ribiške družine prečesali brego-ve Kolpe, da bi ugotovili, koliko so res-učna številna obvestila o nedovolje-nem ribolovu v tej belokranjski reki. Prijave so zgovorno opozarjale, daje krivolov ob Kolpi vse bolj domač, kri-volovci pa pri tem uporabljajo razne nedovoljene pripomočke, od živih vab do eksplozivnih snovi. Ni jih namreč malo, ki se na ribolov v Kolpi odpravijo s Palicami dinamita ali z bombami v rokah. Da se za ustrezne dovolilnice in pstale »formalnosti« ne zmenijo, je tudi jasno. In kaj je pokazala akcija? Policisti in ribiči so v soboto zjutraj Prehodili območje od jezu v Prelesju do 'inice, zvečer pa še v nasprotni smeri pd Gribelj do Vinice. Kakšnih pretresljivih spoznanj akcija ni prinesla, odkri-l'h je bilo nekaj manjših kršiteljev, zo-Per katere bodo policisti in ribiči seveda ukrepali. Navsezadnje pa je pomembnejši od tega dogovor, da bodo s tovrstnimi akcijami nadaljevali vsakoteden-sko in krivolovu v Kolpi enkrat za vselej stopili na prste. pločevine. Nezgod s smrtnim izidom je bilo sedem, v njih je življenje izgubilo osem oseb, medtem ko je bilo v šestih mesecih na dolenjskih cestah huje ranjenih še 58 oseb, laže poškodovanih pa 93. Inče na vse te podatke gledamo skozi cilje akcije »-10 odstotkov«, vidimo, da smo jih na Dolenjskem v celoti uresničili; letošnje leto je namreč prineslo 10,4 odstotka nezgod manj, kot jih je bilo v enakem lanskem obdobju. Vzroki trkov ostajajo bolj ali manj nespremenjeni, prehitra vožnja je še vedno prva na črnem seznamu, sledijo ji: izsiljevanje prednosti, vožnja po levi, prehitevanje v škarje, povsem pri vrhu je tudi alkohol. Kar četrtina letošnjih trkov je minila s pridihom alkohola, najbolj črna tovrstna podoba je v metliški občini, kjer je pijača zakrivila reci in piši kar 66,6 odstotka vseh prometnih nezgod. Ob alkoholu pa velja omeniti še dve letošnji posebnosti: skokovito je porastlo število prometnih nezgod v naselju, druga pa je, da so čedalje pogosteje med krivci otroci in mladoletniki. Letos je po njihovi zaslugi prišlo do devetnajstih trkov, na srečo se nobeden ni končal tragično. Nemara je letošnja prometna varnost boljša tudi zaradi šestindvajsetih prometnih akcij, ki sojih opravili dolenjski policisti. Med njimi in ob rednem delu so sodnikom za prekrške spisali 3377 predlogov zoper kršitelje, na kraju prekrška pa kaznovali 4197 voznikov. Ob tem ni odveč dodati, da je bilo zavoljo alkoholiziranosti sodnikom za prekrške prijavljenih 555 voznikov motornih vozil, dodatnih 197 pa še, ko so vozniki preizkus z alkotestom odklonili. Na dlani je torej, da bo boju z alkoholom za Enajst mejnih kršitev skrivnostnega letala Kaj se je v letošnjih šestih mesecih dogajalo na dolenjskem delu slovensko-hrvaške meje? vzročil naše gore list, ko mu je med zažiganjem trave ogenj ušel na hrvaško stran. Kar 15 takšnih incidentov pa so povzročile hrvaške uradne osebe: štirikrat so kršili zemeljski, enajstkrat pa zračni prostor Slovenije. Pri slednjem je zanimivo, da se je s hrvaške strani že nekajkrat pojavilo letalo brez simbolov sosednje države, vendar je na dlani, da gre za letalo v uporabi hrvaške vojske. Kar 253 osebje bilo letos obravnavanih zavoljo ilegalnega prestopa meje izven za to določenih mest, od tega je bilo kar 118 naših državljanov, ki so se iz različnih razlogov skušali izogniti mejnim formalnostim in pregledom. Vstop v Slovenijo je bil zavrnjen 276 tujcem, vsi so bili hrvaški državljani, najpogostejši vzrok za tak ukrep je bil neimetje kakršnihkoli dokumentov ali pa NOVO MESTO — Na mejnih prehodih novomeške UNZ — gre za metliško in črnomaljsko občino — je v prvih šestih mesecih letos hrvaško-slovensko mejo prestopilo 1,195.395 potnikov, med njimi je bilo 447.972 Slovencev, od tujcev pa največ Hrvatov in prebivalcev Bosne in Hercegovine. Takšen je kratek raport Darka Poštraka, inš-pektoija za mejne zadeve in tujce v inšpektoratu policije novomeške UNZ. Seveda ima Poštrak pri roki še kup drugih zanimivih podatkov. Denimo tega, daje mejo na Dolenjskem prestopilo skupaj 436.012 motornih vozil, od tega 172.413 domačih. Med njimi je bilo 420.050 osebnih avtomobilov, 9.358 avtobusov in 6.657 tovornjakov, državno mejo pa je prečkalo skupaj tudi 2.477 potniških vlakov. K tovrstni statistiki sodi podatek, da so mejni policisti prekontrolirali 592.084 oseb, pregledali pa še 220.952 raznih prevoznih sredstev. In odkritja ter ukrepi? Na mejnih prehodih so dolenjski policisti zasegli osem vojaških pištol in en revolver ter 426 kosov različnega streliva, velika večina tega je bila najdena pri tujcih. Letošnjih šest mesecev je na Dolenjskem prineslo tudi šestnajst mejhnih incidentov, samo enega od teh je po- • Rok za zapustitev slovenskega ozemlja so dolenjski policisti določili desetim osebam, med njimi je bilo pet Hrvatov, dva državljana BIH in trije Romuni. sredstev za preživljanje. Ob tem še dodajmo, da je ta čas na območju novomeške UNZ kakih dva tisoč bosansko-hercegovskih beguncev, med njimi pa sta bila v prvem polletju le dva, ki sta prišla navzkriž z zakonom. Prodajali so ukradene dele Kazenske ovadbe zoper mladeniče, osumljene sode-lovanja z zmikavti v novomeškem Revozu čeprav naj bi bil vedel, da so bili ti predmeti ukradeni v novomeškem Revozu. Prav tako bo na črnomaljski policijski postaji napisana kazenska ovadba zoper 21-letnega J. D. iz Gribelj, ki je osumljen, daje pred meseci kupil od A. H. dve avtomobilski gumi in novo avtomobilsko baterijo za R-5. Tudi on naj bi bil vedel, da so bili ti predmeti ukradeni. Kazenska ovadba pa čaka tudi 20-letnega I. L., doma iz Gribelj, ki naj bi bil po podatkih črnomaljskih policistov od istega prodajalca kupil avtomobilsko strešno okno, avtomobilske zvočnike in anteno. Tudi ti predmeti so na še nepojasnjen način izginili iz novomeškega Revoza. temeljnemu javnemu tožilcu ovadenih 180 mladooletnikov. Prav tako se povečuje število v kriminal zabredenih otrok. S policisti se jih je letos srečalo 52, na vesti pa imajo 29 kaznivih dejanj. Tudi oni so v svet kriminala stopili pretežno s tatvinami, upati je le, da jih biwo službe socialnega skrbstva skupaj s starši še pravočasno vrnile na prava pota. In gospodarski kriminal? Statistike na prvi pogled kažejo, daje na Dolenjskem dobro razpredel svoje lovke, v polletju gaje več za celih 50 odstotkov, na srečo le po zaslugi številnih gozdnih tatvin in krivolova. Tistega pravega gospodarskega kriminala naj bi bilo celo nekaj manj od lani, čeprav nas življenje in izkušnje silijo, da temu ni tako. Bržkone gre podatek o vsega 50 takšnih • V letošnjih šestih mesecih je bilo po Dolenjski storjenih 198 kaznivih dejanj zoper javni red in mir, zlasti pri tem izstopajo številni primeri igranja na srečo. obravnavanih dejanj pripisati bodisi pomanjkljivi in nedosledni zakonodaji ali iznajdljivosti tistih, ki jim takšni nečedni posli dajejo lep zaslužek. Med takšnimi dejanji so dolenjski policisti letos obravnavali le en primer nevestnega gospodarjenja, dve sklenitvi škodljive pogodbe, dve zlorabi pooblastil, šest zlorab položaja, dve poneverbi, sedem ponarejanj in štiri utaje davkov. B. B. ČRNOMELJ, GRIBLJE —Tatvine v novomeškem Revozu niso novost, te dni pa so dolenjski policisti stopili na prste tudi tistim, ki so ukradene rezervne avtomobilske dele od zmikavtov sprejemali v prodajo. Tako so policisti iz Črnomlja te dni spisali kazensko ovadbo zoper 24-letnega Črnomaljca A. M., ki je utemeljeno osumljen, daje letos prejel v prodajo vsaj 24 avtomobilskih pnevmatik, ob njih pa še zavorni cilinder za R-4, POGREŠANEGA ŠE NISO NAŠLI RIBNICA — Pogrešanega Jožeta Franca Dejaka, 55, iz Dolenjih Laz 18 po več kot enomesečnem iskanju še vedno niso našli. Pogrešani seje 3. julija okoli 9. ure zjutraj odpravil na sprehod v gozd na Malo goro nad Dolenjimi Lazi. Odtlej je za njim izginila vsaka sled. Policisti so v sodelovanju s krajani Dolenjih Laz, Juijevice in drugih vasi, z lovci, gasilci, jamatji in gobarji temeljito preiskali ves predel Male gore od Dolenjih Laz proti Žlebiču in Francetovi jami, pregledali pa so tudi del gozda in travnatih površin nad Velikimi Poljanami, kjer naj bi bili pogrešanega po 10 dneh opazili. Čeprav v zadnjih štirinajstih dneh ni bilo nobenega obvestila občanov o tem, da bi opazili pogrešanega, pa še vedno obstaja upanje, daje Dejak živ. Takšno upanje podkrepljuje zdravniška razlaga, da so Dejaku, ki je astmatik, težave z dihanjem v gozdu morda povzročile zaradi pomanjkanja zraka takšne poškodbe v glavi, da je izgubil orientacijo in da se morda celo boji ljudi in se jim zato izmika. MALOMARNOT KRIVA POŽARA NOVO MESTO — 6. avgusta sta M. V. in njegov sin Z. V. popravljala podprto gospodarsko poslopje Mraka K. v Šmihelu pri Novem mestu. Na kup sta znosila lesene odpadke in jih sežigala, pri tem pa se je zavoljo neprevidnosti vnela strešna lepenka na podprtem ostrešju. Ogenj se je hitro razširil in ogrozil bližnje stanovanjske hiše. Zavoljo vročine so se topile plastične rolete na oknih bližnje stanovanjske hiše. Z ognjem so opravili novomeški gasilci, zoper malomarneža pa bo podana kazenska ovadba. Neplavalca novi žrtvi Kolpe V Fučkovcih sta se ufopila Tine Štukelj in Jože Perla PO DOLENJSKI DEŽELI • Veliko izbire je imel tisti, ki je minulo nedeljo okoli druge ure ponoči stopil v hlev Vinka T. iz Drage. Vinko namreč v hlevu redi dvati-sočglavo jato puranov, zato je po svoje razumljivo, da do prihoda policistov temeljite inventure ni uspel opraviti. Zanesljivo je le, da nočni obiskovalec ni odšel praznih rok. • Prejšnji teden je nekomu zmanjkalo prehrambenih surovin. Da bi zalogo vsaj zasilno obnovil, se je spravil na njivo Terezije Š. iz Vra-novičev in se tam v nočnih urah založil s 50 kg krompirja ter nekaj manj čebule in paradižnika. Po izrednem zanimanju zanj je očitno, da je krompir nasploh ena najbolj priljubljenih jedi To je spoznal tudi Primož L. iz Gotne vasi, na njegovi njivi si ga je nekdo nakopal vsaj za štiri gajbe. • Vida P. iz Šentlovrenca je doma redila gos, ki naj bi pomagala obe-ležitijesenski vinski praznik. Gosje ene minulih noči izginila, na srečo je martinovo še dovolj daleč, da se bo lahko tudi nova primemo odebelila. • Neznanec je v noči na 4. avgust izpred kioska Matiček v Semiču zmaknil pocinkano posodo za smeti Škode z izgubo kante in smeti je za deset tisočakov. • Kar sedem kokoši je ondan izginilo iz kašče gospodarskega poslopja Marije K. z Rakovnika. Kdo je organiziral njihov nočni izlet, ni FUČKOVCI — 4. avgusta so v Kolpi pri Fučkovcih našli dva utopljenca. Šlo je za 25-letnega Tineta Štukljeta in 45-letnega Jožeta Perlo, oba iz Tribuč pri Črnomlju. Preiskava belokranjskih policistov je pokazala, da sta se Štukelj in Perla dan prej pripeljala v Fučkovce z osebnim avtomobilom in se v Kolpo odpravila na kopanje. Oba sta bila neplavalca, pogum sta očitno postavila pred razumnost. Ne da bi njuno utapljanje kdorkoli opazil, sta med kopanjem izginila pod vodno gladino Kolpe. Kaj se jima je zgodilo, je postalo jasno šele naslednjega dne, ko so najprej ob levem bregu Kolpe našli truplo Štuklja, nekaj naprej pa še Perle. Tragedija, ki naj bo dovolj resno opozorilo vsem, ki v teh dneh iščejo osvežitve po rekah, jezerih in mlakah. OSUMLJEN VLOMOV NOVO MESTO — Uslužbenci novomeške policijske postaje in Urada kriminalistične službe UNZ so 6. avgusta prijeli mladoletnega A. B. iz Gorenje vasi, kije utemeljeno osumljen, daje skupaj s starejšim bratom J. B. lani in letos vlamljal v osebne avtomobile ter vikende na območju Šmarjeških Toplic, Vinjega vrha in Trške gore. J. B. se roki pravice zaenkrat še skriva. ZASEGLI DOMA NAREJENO OROŽJE ŠMARJEŠKE TOPLICE — Novomeški policisti so 1. avgusta obiskali J. P. iz Šmarjeških Toplic in mu tam zasegli doma narejeno strelno orožje, namenjeno izstreljevanju malokalibrskih nabojev. Poleg domačega izuma so mu zasegli tudi nekaj nabojev, spisali pa bodo tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku. ODNESEL DOLARJE IN TOLARJE OSOJNIK — Pred dnevi je neznani storilec splezal skozi priprto okno v stanovanjsko hišo R. K. z Osojnika. Nepridiprav si je stanovanje temeljito ogledal, po krajšem razmisleku pa si za popotnico izbral nekaj dolarjev in tolarjev ter nemških mark. R. K. je prikrajšan za vsaj 40 tisočakov. Tolarskih seveda. Z MOTORJEM V AVTOBUS — 4. avgusta ob 9.45 seje 15-letni Jože Glavan iz Jurke vasi peljal na kolesu z motorjem po regionalni cesti po domačem kraju. V nepreglednem ovinku je prehiteval kombi, takrat pa je nasproti pripeljal avtobus, za krmilom katerega je sedel Jože Struna iz Klečeta. Ob trčenju se je Glavan huje ranil, materialne škode pa je za 5.000 tolaijev. HUDO RANJEN MOTORIST — 4. avgusta ob 13.10 je prišlo na Muhaberju v križišču lokalnih cest do prometne nezgode, v kateri seje hudo poškodoval 17-letni Miloš Dalmacija. Slednji seje vozil na kolesu z motorjem iz Hudega skozi Muha-ber, pri stanovanjski hiši št. 7 pa zapeljal v križišče, v katerega je prav takrat z desne strani z osebnim avtomobilom pripeljal Matjaž Žgavec iz Dolnjih Kamene. Dalmacija seje v nezgodi hudo ranil, gmotne škode pa je za 250.000 tolaijev. PO NEZGODI POPIHAL — 4. avgusta ob 9.40 se je na lokalni cesti pri Dolnjem Gradišču pripetila prometna nezgoda, ki jo je zakrivil neznani voznik osebnega avtomobila mercedes avstrijske registracije. Slednji je vozil po sredini ceste in oplazil avtomobil Natalije Horvat iz Straže. Neznani voznik se za to ni zmenil in je po nezgodi odpeljal naprej. DEKLE NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO — 9. avgusta ob 19.25 se je Trebanjec Stanko Zorec peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Štefana proti Veliki Loki. V križišču pri žagi GG v Veliki Loki je iz smeri Mrzle Luže pripeljala 10-letna kolesarka Janja J. in neprevidno zapeljala na prednostno cesto. Zorec jo je z avtomobilom zadel, dekle je odbilo v vetrobransko steklo, nakar je hudo poškodovana obležala na vozišču. Janja se zdravi v novomeški bolnišnici. V SOBOTO TENIŠKI TURNIR DRAGATUŠ — V soboto, 15. avgusta, ob 8. uri se bo v Dragatušu pričel teniški turnir posameznikov. Žrebanje parov bo v petek zvečer v Župančičevem hramu, prijavite pa se lahko na telefon 57-347. TURNIR V MALEM NOGOMETU V VAVTI VASI V nedeljo, 23. avgusta, bo nogometni klub Paradiž iz Straže organiziral turnir v malem nogometu na igrišču v Vavti vasi. Turnir sc bo pričel ob 8. uri. Prijave bo or-gaizator zbiral do začetka turnirja. Prvo-uvrščene ekipe čakajo bogate denarne in praktične nagrade. V nedeljo prvoligaški krst Ob 17. uri v Portovaldu uvodna tekma prvoligaškega prvenstva med Studiom D in Slova-____________________nom Mavrico________________________ NOVO MESTO — V nedeljo se pričenja letošnje državno prvoligaško nogometno prvenstvo, ki ga vse številnejši ljubitelji tega športa po Sloveniji z nestrpnostjo pričakujejo. Se zlasti na Dolenjskem, ki z uvrstitvijo Studia D med osemnajsterico prvoligašev doživlja nogometni preporod. Za Novomeščani so naporne priprave in vrsta prijateljskih tekem, ki so pokazale, do kod lahko sežejo novomeški apetiti. Po doslej prikazanem zelo visoko, nemara tik pod vrh. Radijci niso med pripravami izgubili ene same tekme, v soboto so v Trbovljah s 4:0 ugnali Orio Rudarja, v nedeljo pa v zadnjem pripravljalnem srečanju igrali s kočevskim Avtobumom 1:1. Koliko uspešni bodo, ko bo šlo za prvenstvene točke, bo že kmalu znano. Prvoligaški žreb Studiu D ni bil najbolj naklonjen, v nedeljo ob 17. uri igrajo doma s Slovanom Mavrico, potem potujejo v goste Ljubljani, v tretjem kolu prihaja v Novo mesto Koper, medtem ko igrajo Novomeščani v četrtem v Mariboru. Trener Matjaž Jakopič ima kar precej težav s sestavo ekipe, že dalj časa je poškodovan Kramar, v soboto se je v Trbovljah poškodoval Martinovič, v nedeljo pa po nerazumljivo grobi in ostri igri Kočevcev še Bracovič. Malo je upanja, da bosta oba nared do nedelje. Ne glede na to v taboru novomeških nogometašev pričakujejo prvo zmago, vsi se namreč zavedajo, da bo veliko tega odvisno prav od starta. Koliko jim bo v takšni nameri dobrodošla pomoč s tribun, tega ni potrebno posebej omenjati. Veijetna postava Studia D: Mohor, Rozman, Lazanski, N. Primc, Prelogar, Pavlin (Milanovič), Prezelj, Oblak, Martinovič, Kosič, Bracovič. Pari prvega kola I. SNL: Studio D — Slovan Mavrica, SCT Olimpija — Rudar (V), Maribor Branik — Nafta, SAOP Gorica —Koper, Potrošnik — Ljubljana, Svoboda — Mura, Belvedur Izola — Steklar, Publikum — Železničar, Živila Naklo —Elektroelement Zagorje. POPOLN USPEH MLADIH NOVOMEŠKIH KOLESARJEV—Na L državnem ekipnem kolesarskem prvenstvu za mlajše in starejše pionirje, kije bilo v nedeljo na letališki stezi v Cerkljah, so mladi Novomeščani dosegli popoln uspeh, zmagali so v obeh kategorijah. Na sliki je zmagovita ekipa novomeške Krke, Novomeščanom pa so se pridružili še kolesarji iz Črnomlja in Krškega, ki so bili drugi in tretji (Foto: Slavko Dokl) Dvojna zmaga Maceleta Uspešen nastop kolesarjev Krke na prvem državnem pionirskem in mladinskem prvenstvu OREHOVICA, CERKLJE — KD Krka je bilo minuli vikend organizator prvega državnega prvenstva za pionirje v cestni in ekipni vožnji ter za mlajše in starejše mladince v moštveni preizkušnji. Največ uspeha v dvodnevnih bojih mladih kolesarjev so imeli krkaši, ki so bili med pionirji razred zase. Petkovo cestno preizkušnjo, ki so jo pomagali pripraviti krajani Orehovice, je v najmočnejši konkurenci pioniijev A dobil Novomeščan Miha Macele, drugi je bil Ribič in tretji Filip, medtem ko je bil Aš (vsi Krka) peti. Med pionirji B je slavil Žohar (Perutnina Ptuj), Koprivnik je bil tretji, Gomišček četrti in Antončič (vsi FARAON NAVDUŠIL OBISKOVALCE ŠENTJERNEJ — Konjeniški klub Otočec je pripravil v nedeljo na šent-jemejskem hipodromu mednarodni turnir v preskakovanju ovir, na katerem je nastopilo 40 slovenskih in hrvaških konjev. Najbolj zanimiva točka bogatega programa je bilo zagotovo tekmovanje v parkuiju L (višina ovir 1,20 m), kjer je zmagal Faraon iz KD Zagreb-Mokrice. Okoli tisoč gledalcev je pozdravilo tudi tretje mesto De Andree (Doris) iz KK Otočec v reviji mladih tekmovalcev, kar je bila najboljša nedeljska domača uvrstitev. Krka) peti. Nedeljska ekipna preizkušnja je bila na letališki stezi v Cerkljah. Pri pionirjih B je zmagala Krka (Koprivnik, Gomišček, Antončič, Zrimšek) pred KD Črnomelj in krškim Savaprojektom. Tudi med pionirji B je bila Krka, za katero so vozili Macele, Aš, Ribič in Filip razred zase, knuijska Sava je bila druga, krški Savaprojekt pa peti. Manj uspeha je bilo za krkaše v obeh mladinskih tekmah. Med mlajšimi je naslov državnih prvakov odšel v ljubljanski Rog, Perutnina Ptuj je bila druga in Krka tretja, pri starejših mladincih pa so slavili kolesarji kranjske Save, Krka je bila druga, Rog tretji, krški Savaprojekt pa peti. Pri izvedbi tekmovanja so pomagali Bra-mac, Krašcommerce, Fructal in Imperial Krško. Igor Kogoj premočno državni prvak Uspešen novomeški nastop na DP v Celju CELJE — Novomeški triatlonci so tudi na državnem prvenstvu, kije bilo minulo soboto v Celju, dokazali, koliko veljajo: Igor Kogoj je zmagal med člani, Jaka Svent med mladinci, od ostalih pa omenimo še 13. mesto Janeza Avsca in 27. Toneta Strniše. Prav ti rezultati so zagotovo najboljše vabilo Dolenjcem, da si v soboto ogledajo doslej največjo triatlonsko tekmo v Sloveniji, katere organizator je prav novomeški klub. Start preizkušnje bo ob 12. uri na novomeški Loki, tekmovalci pa bodo morali po Krki preplavati dva kilometra. Zatem jih čaka še 78 km kolesaijenja in 20 kilometrov teka, cilj naporne preizkušnje pa bo na otoški jasi. Organizator pripravlja v času prireditve še bogat dodatni program, tako bo ob 13. uri na Otočcu živžav za otroke, dve uri kasneje nastop skupine Metro, ob 20. uri pa bodo prišli na račun ljubitelji rocka. Prireditelji še naprošajo, naj tega dne udeleženci v prometu med Novim mestom, Kronovim, Šentjernejem in Šmarjeto upoštevajo navodila redarjev in policistov. USPELA RAFTING EKSPEDICIJA STRAŽA — Rating klub iz Straže seje minule dni vrnil z dvanajstdnevne odprave po evropskih ledeniških rekah. Fantje so uspešno premagali vrsto rek v Avstriji, Švici, Franciji in Italiji, njihovo ekspedicijo pa so podprli številni sponzorji: Novo-les, Novoles-Lignus, Kolpa, Inest, SKB, SDK, Krka Zdravilišča, Čestno podjetje, Optika Wachter, Gimpex, Intel, Pionir Tours, Prevoz, Finomehanika Hodnik Menjalnica Eros in Oprema. Mede zmagal med najmlajšimi, Mežnar v skokih Že tretja letošnja motokros prireditev v Dolenj-skih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE — Kakih 2.500 ljubiteljev motokrosa seje minulo nedeljo zbralo ob progi v Dolenjskih Toplicah, kjer je AMK Mel pripravil že tretjo letošnjo prireditev, ob memorialu Jožeta Prešerna še dirko podmladka za državne naslove in tekmovanje v skokih z motorjem. V mlajši kategoriji je v razredu do 50 ccm slavil Konjičan Fijavž, razred do 60 ccm pa je prinesel domače zmagoslavje; zmagal je Mede, Može je bil tretji in Popovič (vsi Mel) četrti. V razredu do 80 ccm je zmagal Koščak (Šentvid), Mežnar (Mel) je bil drugi. V starejši kategoriji je v razredu nad 80 kubikov zmagal Juhant (Kamnik), do 80 ccm pa njegov klubski sovoznik Kern. Za gledalce je bilo zagotovo najatraktivnejše tekmovanje v skokih z motoiji, kjer je znova zmagal Mežnar z daljavo 38 metrov. Že na prvi dirki v življenju med zmagovalci Neverjetna avtomobilska pot Andreja Fabi-___________jana____________ NOVO MESTO — Prav nihče v avtomobilskem svetu lani za 29-letnega Novomeščana Andreja Fabijana še ni slišal, letos mladenič meša štrene že tistim povsem pri vrhu. »Vseskozi sem užival v hitrosti, veselje do avtomobilov, motoijev imam od malih nog. Letos pa sem sklenil poizkusiti, ali je v meni še kaj več od tega. Očitno je.« Tako pravi Andrej, ki ima za seboj že dve cestnohitrostni preizkušnji v najhitrejšem razredu nad 2000 kubikov in gorsko dirko, vse pa so štele za državno prvenstvo. Prvo dirko v življenju je Fabijan vozil maja letos v Mariboru in bil tretji za Šustrom in Piijevcem, potem je julija tekmoval v Novi Gorici, pred dnevi pa na gorski preizkušnji pri Sevnici, kjer je slavil Matjaž Tomlje. »Pred menoj so bili trije beemveji, jaz sem bil četrti, za mano pa takšni avtomobilski asi, kot so Pitjevec, Jerneje, Dekleva, Podobnik itd. Ob tem, da imam slabši avtomobil od tekmecev, s Šalijevo pomočjo sem namreč letos v IMV kupil bivšo Kuezmičevo petico turbo.« Fabijan je samouk, slabšo moč motorja nadomešča s pogumom in drznostjo, ob kateri zastaja dih. A zaradi tega njegovi cilji niso nič manjši. »Letos si želim tretje mesto na državnem prvenstvu v cestnohitrostnih dirkah, z Andrej Fabijan: »Če bi imel ena-kovrednejši avto, bi se boril za vrh.« istim avtom pa se bom poizkusil še na treh rallyjih za državne naslove. Bržkone bodo s takšnim izkupičkom zadovoljni tudi tisti, ki mi stojijo ob strani: Mizarstvo Blatnik, WLB, Piz-zerja Plus, Gama Brežice, mehanika Slavko Gril in Davorin Rangus ter še kdo.« Veliki pa so Fabijanovi cilji tudi za vnaprej. Ima namreč na čem graditi, malo jih je, ki se lahko v prvi tekmovalni sezoni pohvalijo s takšnimi dosežki. Rad bi prišel do avtomobila, ki se bo lahko enakovredno kosal z beemveji, Andrej potihoma omenja ford sierro ali ford escort. In enoje ob tem zanesljivo: če se mu bo ta želja izpolnila, potem ni daleč dan, ko bo Novo mesto dobilo za Šalijem in Tomljetom še enega državnega avtomobilskega pravaka. B. B. ČETRTEK, 13. VIII. SLOVENIJA 1 10.10-13.00 in 17.20 - 0.20 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.35 PROGRAM ZA OTROKE DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, slovaška risana naniz. (7/13) PASTIR 11.10 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: KOSTI IN OKOSTJE 11.35 LJUDJE IN PSJ, 10. del 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BiH, 12. 8. 92 12.55 VIDEO STRANI 17.35 VIDEO STRANI 17.45 NAPOVEDNIK 17.50 EP VIDEO STRANI 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE ZVERINICE IZ REZIJE (3/13) 18.30 EP VIDEO STRANI 18.35 ŽE VESTE..., svetovalno-izobra-ževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MODRI BISER ROVINJA 21.10 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA: AUDREY HEPBURN, amer. dok. serija (2/5) 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.50 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA 22.55 DRAGI JOHN, amer. naniz. (17/22) 23.20 KRVNE PRAVICE, angl. nadalj. (1/3) 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.50 Sova (ponovitev) - 19.00 Modro poletje (španska nadalj., 18/38) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 V hribih se dela dan... Gorski vrtovi (dok. oddaja) - 20.35 Tomo Česen predstavlja: Otroško plezanje - 20.45 Žnanost: Sile v naravi (4. oddaja) - 21.10 Umetniški večer: Clive James in Roman Polanski (angl. dok. oddaja); 22.05 Kaj? (italij.-franc.-nemški film) - 23.50 Video strani PETEK, 14. VIII. SLOVENIJA 1 9.35 - 13.00 in 14.40 - 1.20 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 SMRKCI, amer. risana serija 10.25 ZVERINICE IZ REZIJE, ponovitev (1/3) 10.45 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA: AUDREY HEPBURN, ponovitev amer. dok. serije (2/5) 11.30 ZNANOST: SILE V NARAVI, ponovitev 4. oddaje 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, 13. 8. 92 12.55 VIDEO STRANI 14.55 VIDEO STRANI 15.05 NAPOVEDNIK 15.10 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE SKRIVNOSTNI OTOK, ponovitev angl. nadalj. (4/6) 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 POROČEN MOŠKI, angl. nadalj. (3/4) 21.40 SOVA: ROSEANNE, 11. epizoda amer. naniz. 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 NAPOVEDNIK 7? 35 SOVA- 22.35 KRVNE PRAVICE, angl. nadalj. (2/3) 23.30 POSLEDNJI OBJEM, amer. film 1.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Video strani - 17.40 Sova (ponovitev) - 19.00 Modro poletje (19/38) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 V hribih se dela dan... Skozi zgodovino na Triglav (dok. oddaja) - 20.35 Tomo Česen predstavlja: Priprava plezalne smeri - 20.45 Slovenski magazin - 21.15 Zemljepisne posebnosti: Zaklad (amer. poljud-noznan. oddaja) - 22.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija - 22.50 Video strani SOBOTA, 15. VIII. SLOVENIJA 1 9.25 - 13.05 in 15.20 - 0.55 TELETEKST 9.40 VIDEO STRANI 9.50 IZBOR 9.50 RADOVEDNI TAČEK 10.00 LONČEK, KUHAJ!: SADNI NAPITKI 10.05 MODRO POLETJE, ponovitev 13. in 14. dela 10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.45 ZA PRIHODNOST NARODNE GALERIJE, 4. oddaja 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, 14. 8. 92 12.55 VIDEO STRANI 15.35 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 15.50 ANNIE, amer. film 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 LETALSKA DRUŽBA, angl. nadalj. (6/9) 19.05 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 MARJANCA 92, 2. oddaja 21.35 SOVA MURPHY BROWN, 37. epizoda amer. naniz. 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 2130 SOVA: 22.30 KRVNE PRAVICE, zadnji del angl. nadalj. 23.20 HITIM, KMALU BOM TRIDESET, amer. film 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA S 16.05 Video strani - 16.15 Sova (ponovitev) - 17.30 Da ne bi bolelo: Lymska borelioza - 18.00 Modro poletje (20/38) -18.30 Alpski večer 92 (5. oddaja) -19.00 Kremenčkovi - 19.30 Dnevnik BiH - 20.05 Klasika - 20.30 Kavboji (amer. film) - 22.35 Moški, ženske - 23.35 Video strani NEDELJA, 16. VIII. SLOVENIJA 1 9.25 - 13.00 in 15.40 - 0.25 TELETEKST 9.40 VIDEO STRANI 9.50 PROGRAM ZA OTROKE 9.50 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.40 PLAMENICA, ponovitev nadalj. (5/6) 11.05 FILIPINSKI MADRIGALISTI 11.35 KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije (17/26) 12.00 POROČILA 12.10 KREMENČKOVI, ponovitev 12.40 ALPSKI VEČER, ponovitev 16.05 NAPOVEDNIK 16.10 VROČICA V PARIZU, amer. film 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz. (7/13) 19.00 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 SVET NARAVE - GOZD STRAHU, angl. poljudnoznan. serija (3/8) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 18. epizoda POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (1/22) 0.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 13.45 Budimpešta F-l 12.30 Video strani - 13.40 Napovednik - 13.45 Športna nedelja - 18.00 Sova (ponovitev) - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Videogodba - 20.30 Zločini KGB in glasnost (nemška dok. oddaja) - 21.20 Očetje in sinovi (TV nadalj., 1/8) - 22.35 Mali koncert - 22.35 Športni pregled - 23.05 Video strani PONEDELJEK, 17. VIII. SLOVENIJA 1 8.55 - 12.10 in 16.20 - 1.05 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE 10.10 POROČEN MOŠKI, ponovitev angl. nadalj. (2/4) 11.15 FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 16.45 NAPOVEDNIK 16.50 SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.45 LJUBITELJI NARAVE, angl. poljudnoznan. serija (2/3) 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SVET NA ZASLONU 20.50 NORVEŠKI TRIPTIH: VZCVETELA PUSTOTA MODRA CVETICA BEG V AMERIKO 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.40 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: STARA VOHUNSKA MAČKA, angl. naniz. (4/7) POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (2/22) HEMINGWAY, evrop.-amer. nadalj. (7/8) 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.55 Video strani - 17.50 Sova (ponovitev) - 18.25 Športni dogodek - 19.00 Modro poletje (21/38) - 19.30 Dnevnik KP - 20.00 V hribih se dela dan: Kontrasti na Vršiču - 20.30 Tomo Česen predstavlja: Slovenska plezališča - 20.40 Ciklus filmov znanih režiserjev: H. G. Clouzot: Morilec stanuje na štev. 21 (franc, film, ČB) - 22.00 Zemljepisne posebnosti: Etoša, kraj suhe vode - 22.55 Video strani TOREK, 1*. m SLOVENIJA 1 9.25 -12.10 in 16.05 - 0.15 TELETEKST 9.40 VIDEO STRANI 9.50 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.40 NEKOČ JE BILO...ŽIVUENJE 11.05 LJUDJE IN PSI, 11. del 11.30 DA NE BI BOLELO: LYMSKA BORELIOZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 16.25 NAPOVEDNIK 16.30 MORILEC STANUJE NA ŠT. 21 (ponovitev franc, filma, ČB) 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija (6/12) 18.35 SVET POROČA 19.15 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj. (7/13) 21.00 ZA PRIHODNOST NARODNE GALERIJE, 2. oddaja 21.10 KRONIKA, kanadska dok. serija (19/26) 21.40 SOVA PROBLEMČKI, angl. naniz. (6/9) 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.55 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (3/22) GLASBENI UTRINEK 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.55 Video strani -16.05 Svet na zaslonu (ponovitev) - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.55 Modro poletje (12/38) - 19.30 Dnevnik ZDF - 20.00 V hribih se dela dan: Sedem očesc - 20.35 Tomo Česen predstavlja: Razvoj in trendi plezalnega športa - 20.55 Glasba, show in cirkus - 21.55 Omizje - 23.55 Svet poroča (ponovitev) - 0.35 Video strani SREDA, 19. VIII. SLOVENIJA 1 10.05-12.10 in 16.30 - 0.30 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI 10.30 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija, ponovitev (6/12) ALIČE V DEŽELI RISB, oddaja TV BiH (6/8) 11.10 AMBASADORKIN SOPROG, ponovitev franc, nadalj. (7/13) 12.00 POROČILA 16.45 VIDEO STRANI 16.55 NAPOVEDNIK 17.00 ZLOČINI KGB IN GLASNOST, ponovitev nemške dok. oddaje 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE: ŽIV ŽAV 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA PRINCI V IZGNANSTVU, kanadski film 21.50 KRATEK FILM 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.55 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA: NENADNI USPEHI, amer. naniz. (14/19) POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (4/22) 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 19.48 Zuerich - GP v atletiki 17.25 Video strani - 17.35 Sova (ponovitev) - 19.00 Modro poletje (23/38) - 19.30 Dnevnik KP - 20.00 Športna sreda - 23.00 Video strani KVIZ ZA MLADE KOČEVJE — Knjižnica Kočevje vabi vse mlade bralce, ki želijo vsaj malo popestriti svoje počitnice, da se zberejo danes ob 13. uri v prostorih knjižnice. S seboj prinesite le svinčnik in dopisnico. Vsebina kviza, kije del mednarodnega knjižnega kviza za mlade bralce, v katerega se Slovenija letos vključuje prvič, je povezana z letošnjo 500-Ietnico Kolumbovega odkritja Amerike. Danes boste s skupnimi močmi rešili devet nagradnih vprašanj in poiskali pravilni končni rešitvi, ki sta pogoj za sodelovanje v občinskem žrebanju. Glavna nagrada je udeležba izžrebanca na izletu v neznano, ki bo 17. septembra. Vsi reševalci pa boste imeli tudi možnost sodelovati pri žrebanju za mednarodno nagrado. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Grozijo mi in omenjajo razna razbitja Zakaj sem član Slovenske nacionalne stranke Daje resnica zelo boleča, sem se prepričal takoj po objavi mojih pisem v Dolenjskem listu. Te objave so pri nekaterih ljudeh vzbudile zelo nizkotne in primitivne reakcije. Nekatere osebe, omenjene v mojih pisanjih, so mi začele groziti s fizičnim obračunavanjem. Eni Posredno, za gostilniškim šankom, drugi pa me ustavljajo na cesti in mi omenjajo razna razbitja. Močno se zavedam posledic, ki naj bi jih povzročile lažne govorice. Se huje bi bilo pri objavi le-teh v časopisju. Jaz v svojih pismih navajam samo resnična dejstva, ki jih lahko argumentiram na vet načinov. Vedno stojim za njimi, tudi kazensko odgovaijam za vse morebitne posledice. Z grožnjami je prva pričela oseba, ki sem jo omenil v Dolenjskem listu 23. julija. Grožnje so bile izrečene za gostilniškim šankom v moji odsotnosti. Tukaj se ne čutim niti najmanj krivega. Dejstvo je, da ne morem napisati, daje sestanek OO SNS Gradac z zadržanjem kluča onemogočila neka tretja oseba, če Pa je to storil nekdo, ki nam (mi) ni hotel dati ključa za prostor, kjer sestankujejo vsi ostali. Neposredne grožnje pa sem doživel 4. avgusta ob 13. uri na poti domov. Na n^sti me je ustavil človek, ki ga omenjam v enem od objavljenih pisem. On m njegova romska družina so se nasilno vselili v eno od stanovanj gradaškega gtadu, kjer tudi sam stanujem. Pri tem ute ne moti toliko njegovo oz. njihovo bivanje v teh prostorih, moti me način vselitve. In tudi to, da nihče od odgovornih ne urekpa, kljub opozorilu (do-Pisu), ki sem ga poslal pred več kot me-secem dni. Sam sem moral pred vselitvijo v eno od stanovanj skoraj tri ntesece hoditi v Metliko na »stanovanjsko« ter prositi, moledovati. Podobno je bilo z nekaterimi stanovalci pred menoj, kakor tudi kasneje. Vedno sem se zavzemal za resnico, krivica me je velikokrat prizadela. V ■slovensko nacionalno stranko sem se včlanil, ker se čutim Slovenca in to tudi sem. Brez obremenitev v preteklosti! Z ostalimi člani SNS si prizadevamo za odkritje in razkrinkanje vseh umazanih zadev in špekulacij na račun nas, na- • POZIV K BOJKOTU — Člani slovenske nacionalne stranke pozivamo vse starše šoloobveznih otrok k bpjkotu pouka srbohrvaškega jezika, k> naj bi bil še naprej obvezen učni Predmet. V že tako preobremenjenem učnem programu za osnovne šote hočejo člani SDP in LDS ter ministrstvo za šolstvo obdržati šolski Predmet, ki naj bi mlade Slovence še naprej poučeval srbohrvaščino, jezik okupatorja, ki nam je prizadejal mnogo gorja. Vsem tistim, ki uteme-yujejo pouk srbohrvaščine zaradi na-S|h sosedov Hrvatov, pa priporočamo primerjavo jezika, ki smo se ga Ueili v osnovni šoli, z jezikom Hrvatov, in verjetno bodo prišli do zani-mivega zaključka. Če ta jezik potrebujejo otroci novih državljanov Slo-Vfnije, jim naj starši organizirajo in Plačajo dodatni dopolnili pouk tega J«rika. vadnih ljudi. Nikoli se v življenju nisem Pretepal. Kljub temu da nisem izobra-renec in intelektualec, sem bil vedno za rezgovor. Argument pesti me ne za-nima, tako nizko se ne spuščam. SILVESTER JAKŠA SNS OO Gradac POPRAVEK V Prilogi Dolenjskega lista je v prispevku »Kopanje v Krki: da ali ne«, objavljenem 6. avgusta, bilo napačno žaljeno naslednje: Dušan Fortuna ni . °ktor, temveč dipl. inž. kemije in vodja sanitarno-kemičnega laboratorija. Direktor Zavoda za socialno medicino 'n higieno je prim. mgr. Albin Pečavar, ut- med. Drugo obširno analizo reke ■vr te e je opravil takratni vodja živilsko-kemičnega laboratorija dipl. inž. Jože * eršar, spec. sanitarne kemije, dr. Albin ačavar pa je bil takrat direktor. Ime-tovanim se zaradi storjene napake upravičujemo. Uredništvo DL DRIIGA PLAT Odgovor na pripis vašega uredništva 0 špediterski službi v Metliki, objavljen v Dolenjskem listu 6. avgusta. Informacije o umiku podjetja Vektor z mejnega prehoda Metlika ni dal predstavnik Interreurope, kot je to zapisal yaš novinar. Poleg lega pa ta informacija ni točna, kar sta potrdila tudi koman-Uir mejne postaje policije Metlike in šef carinske izpostave Novo mesto. JOŽE JURŠAK Varnost(i) NE zagotavlja napuh Kdo zagotavlja inšpekcijski nadzor nad jedrsko elektrarno v Krškem? Direktor RUJV na službeni poti, namestnik na dopustu, inšpektor brez imenovanja vk Nt V zvezi z Nuklearno elektrarno (v nadaljnjem besedilu NE) v Krškem imajo nekateri že povsem nadnaravne sposobnosti. Ivan Kraško v Dnevniku poroča celo s tiskovne konference ob koncu remonta v Krškem, čeprav ga tam sploh ni bilo. Zato se mu v zapisu v Dnevniku teden (!) zatem tudi dogodi, da poroča o stvareh, o katerih tam sploh ni bilo govora. No, Ida Novak-Jerele, ki je v imenu službe za stike z javnostjo iz NE za Delo podpisala celo magnetogram, je po stari maniri tudi .podpisala nekaj, kar ne ustreza resnici. Če namreč že citira moje vprašanje, zakaj ni navedla celega, tudi tistega dela pred tremi pikicami, vmesna vprašanja itd. Pričakovati odgovor je veijetno za vroči poletni čas preveč, sploh pa še, ker mi direktor Rožman v Dolenjskem listu dolguje odgovor še na dve prejšnji vprašanji. Sredi Krškega sem torej spraševal o inšpekcijskem nadzoru v NE, še posebej v času remonta in ob ponovnem zagonu. To so že stara vprašanja brez odgovora poslanca dr. Stanka Buseija in na kraju že trikrat zapored še dveh poslancev: Vaneta Gošnika (podpredsednika skupščine RS) in posavskega rojaka Upokojenci VH ■■ ŽIVIJO vse slabše 40 let društva upokojencev v Loškem Potoku LOŠKI POTOK — Ob praznovanju visokega jubileja so se potoški upokojenci 6. avgusta zbrali v društvenih prostorih na slavnostni seji, kjer je v imenu RO ZDU Slovenije njen predsednik Stanko Hvale izročil predsedniku društva Alojzu Caiju republiško priznanje za dolgoleto plodno in pošteno delo. Uvodoma je delo društva orisal tajnik Franc Benčina, ki v društvu nepretrgoma, izjemno uspešno deluje že osemnajst let. Društvo ima 240 članov ali 80 odst. upokojencev, ki žive na območju Loškega Potoka. Pred 40 leti so začeli iz nič, danes pa imajo lepo urejene klubske prostore, organizirajo razna družabna srečanja, na izletih, ki so zlasti pomembni za invalide in starejše ljudi, pa so si ogledali že vso Slovenijo in del Italije. Žal tovrstna dejavnost usiha ob vse hujših življenjskih razmerah. Upokojenci se bojijo, da bi bili spričo vse večje nezaposlenosti ogroženi tudi oni, vendar po besedah Stanka Hvaleta za to ni bojazni. »Resje«, pravi, »daje v preteklosti vlada posegala po skladih upokojencev, resje, da tudi sedaj skuša priti do sredstev, vendar smo previdni. Denar se lahko posodi in o tem smo že obvestili vlado, vendar samo kratkoročno in s pripadajočimi obrestmi«. »Zavzemamo se tudi, da bi bili vsi člani dodatno zavarovani in s tem oproščeni visokih participacij v zdravstvu. Trenutno pa se moramo prilagoditi razmeram, ki vladajo. Prodorno pa delujemo v raznih parlamentarnih komisijah, zlasti tistih, kjer je možno še dodatno urediti naše pravice,« je na koncu poudaril tajnik ŽDU Slovenije Franc Satlar. A. KOŠMERL Ivana Tomšeta. Če hočeš izvedeti resni-co ta čas v Sloveniji, moraš kupiti najmanj tri časopise. Tako je v soboto o slednjem poročal samo mariborski Večer. Pod naslovom »Nuklearna varnost« namreč črno na belem piše: »Če vlada tudi v tretje ne bo odgovorila, je napovedal (Vane Gošnik, op. A. Ž.), da bo skupina poslancev zahtevala uvrstitev morebitne jedrske nevarnosti’ na dnevni red.« Kolikšna je ta »jedrska nevarnost«, sem spraševal že direktoija Rožmana, ki se je pri tem pač zapletel, kot se je. Sam je jel naštevati imena, prosto po magnetogramu: »Danes nam trenutno to funkcioj izvajajo mag. Grilcarev, Bajuk, mislim, daje tudi magister Bajuk, deloma gospod Gregorič, mag. Levstek v kombiniranem sestavu ali posamično glede na temo in paralelno tudi gospod Kocuvan...« Že na tiskovni konferenci sem opazil, da se danes in trenutno, vsaj mag. M. Gregorič nahaja na NRC v ZDA (že dan poprej in dan potem), mag. Levstek pa je tudi na zasluženem dopustu. Toliko o potih in stranpotih teh gospodov, da o »vezavah« ne govorimo. Če smo pravilno slišali poročilo z odbora za imenovanje, še g. Kocuvan ni več nam. direktorja RUJV, to, da mu mag. Gregorič že prej ni podaljšal imenovanja kot edinega inšpektorja za jedrsko (ne)vamost, pa je že dalj časa znano dejstvo. Tu torej nekaj hudo zaudarja. Ko so v mafijsko znani Italiji tudi po daljšem remontu brez ustreznih državnih papirjev ponovno pognali NE Caorso, jo je država zaustavila. Stoji še danes. Ko so v eni nemških jedrskih elektrarn pogrešili samo eno matico, so jo tudi nemudoma zaustavili. Za zapik še malo o inšpekcijskem nadzoru in jedrski varnosti. Čenim strokovnost delavcev NE v Krškem, in tega tudi sicer nihče ne postavlja pod vprašaj. V svetu imajo vse tri ravni svojo nepogrešljivo nalogo: osebje NE, inšpekcija in uprava (RUJV). Odveč je poudaijati resnost zadeve, kot je jedrska varnost. Navsezadnje je tako pri vsakem navadnem dimniku. Tu pa lahko shajamo kar brez inšpekcijskega nadzora. Doklej se mislite takole igrati z našimi življenji? Zato naj bo tokrat moj naslov razumljen popolnoma brez besedne igre: »Varnosti naj NE zagotavlja napuh!« ALFRED ŽELEZNIK SKRIVAČA PRED ROTOVŽEM — »Janez Trdina in Dragotin Kette sta se hočeš nočeš zapisala med skrivače, « nas je opozoril pesnik Severin Šali. Pa smo pogledali in njuni podobi res komajda našli V tej poletni vročini so jima zelene veje zagotovo prišle prav. Morda pa sta se zagrnila pred ropotom, ki ga z novim prometnim režimom na Glavnem trgu povzroča dvosmerni promet. Resnica je ena. Če slovenska kulturnika, ki sta ponos Novega mesta, ne bi oviral bron, bi znala marsikaj povedati na račun Novomeščanov in zagotovo bi rekla kakšno pikro tudi na račun tistih, ki dopuščajo, da je živa meja pred rotovžem zrasla tako visoko. (Foto: J. Pavlin) Grožnjan, kulturno središče mladih Z obiska v istrskem mestecu, tudi središču mednarodne Glasbene mladine Grožnjan, staro mestece v osrčju Istre, ni znan samo po tem, da je moč v njem mimo dopustovati, kar iz leta v leto potijujejo tudi številni Slovenci, marveč še bolj slovi po glasbenih taborih, slikarskih kolonijah, galerijah in drugem, skratka kot zbirališče kulturnih ustvaijalcev in poustvaijalcev. V njem vsako leto od junija do septembra potekajo mojstrski glasbeni tečaji, kijih vodijo znani profesorji, kot so Lutoslawsky, Havashi, Godina, Prats in drugi, ter najrazličnejše kulturne delavnice (za ples, video, film, igro, arhitekturo, etnoglasbo, strip). Letos je na vrsti sedem mojstrskih tečajev, in to za flavto, harfo, violino, klavir, violončelo, pihala in godala, poteka pa tudi šest glasbenih projektov s pomenljivimi naslovi: Pesmi za vse čase, Vokalno-instrumentalna glasba od 16. do 18. stoletja, Operni studio, Delavnica komorne glasbe in lastne izkušnje v glasbi. Ob petih neglasbenih projektih sta tudi dva, kis ta zanimiva za otroke: Otroški kotek in Glasbena igralska delavnica za nadarjene mladostnike. Otroci iz raznih držav bodo oblikovali, risali, pisali, delali časopis in fotografirali. Še sredi šestdesetih let je bil Grožnjan opustel, zapuščen in neznan kraj na istrskem polotoku. Doživel je podobno usodo kot pred njim Motovun. Prebivalci so sc odselili iz revščine in se razkropili po svetu s trebuhom za kruhom. Pa so se za ta in druge opustele kraje zavzeli umetniki, znani slikarji, kiparji in keramiki, in sicer pod geslom Rešiti kulturno dediščino Istre s sodobnimi kulturnimi sredstvi. Leta 1965 so v Grožnjanu ustanovili slikarsko kolonijo, zatem je prišlo še ostalo. In kakšen je kraj danes? V malem mestecu je prek Dobenčani ostali brez vode Vodstvo KS Čatež sprašujejo, do kdaj bo tako? Društvo proti mučenju živali v tej vročini pogosto opozaija lastnike psov in drugih domačih živali, naj poskrbijo, da bodo imeli dovolj vode. Kdo pa naj poskrbi, da bodo imeli dovolj vode vaščani vasi Dobeno v krajevni skupnosti Čatež, občina Brežice? Vaščani so si pred leti z lastnim delom, samoprispevkom in delno pomočjo skupnosti zgradili vodovod in ga v lastno zadovoljstvo tudi dolgo koristno uporabljali in upravljali prek vodovodnega odbora. Ker se vse menja, je tudi vodovod s pristankom vaščanov pjed leti prešel v roke krajevni skupnosti Čatež, kije začela razmišljati o povezavi in modernizaciji vodovodov v krajevni skupnosti. Celo nekaj denarja je že bilo pripravljenega v ta namen. Pa so prišle volitve in strankarskim predstavnikom sta se na predvolilnih zborih iz ust cedila med in mleko. Med obljubami je bil seveda tudi vodovod oz. oskrba z vodo, ki da bo redna. V vodstvo krajevne skupnosti so prišli novi ljudje, ki niti s prstom ne pomigajo, da bi izpolnili vsaj del obljub. Temu vodstvu vaščani vasi Dobeno zastavljajo naslednja vprašanja: (1) Ali vam je čisto vseeno, če so v tej poletni vročini vaščani Dobenega več kot polovico dni v tednu brez vode? (2) Zakaj ne organizirate rednega pobiranja vodarine vsaj dvakrat letno, da bi imeli denar vsaj za osnovna popravila? (3) Zakaj ste zamenjali kvalificiranega človeka, zadolženega za vzdrževanje vodovoda, s takim, ki ni strokovno usposobljen, niti ni prizadeven? Je res, daje prejšnjemu vzdrževalcu ključe od črpališča samovoljno odvzel občan, ki za to ni imel pooblastila? (4) Alije v vodstvu krajevne skupnosti določen človek, ki ima nadzor nad oskrbo z vodo v krajevni skupnosti in če je, ali sploh ve, kakšna je oskrba, v kakšnem stanju so črpališča in kako dela oseba, ki naj bi skrbela za redno vklapljanje črpalk? (5) Ali smo vaščani Dobenega res občani druge kategorije? Ni nujno, da na la vprašama vaščanom Dobenega vodstvo KS Čatež odgovori pisno. Pride naj le malo med ljudi, prisluhne težavam in na delu dokaže, da vsi krajani spadajo v eno kategorijo. LEOPOLD MERHAR 30 galerij in ateljejev, v njem deluje Kulturni center Mednarodne zveze Glasbene mladine, ki gospodari s petnajstimi hišami, kjer so spalnice za mlade udeležence tečajev, premore pa tudi petnajst studiev za vaje, koncertno baletno dvorano s 150 sedeži, letno gledališče in še kaj bi lahko dodali. O vsem tem in še marsičem, česar tu ne popisujem, sem se podpisani lahko poučil in prepričal med nedavnim obi- • skom v tem prijazenm istrskem mestecu. Tja sem se odpravil kot član komiteja za dejavnosti Glasbene mladine v Grožnjanu. V ta komite sem bil izvoljen na nedavni 47. generalni skupščini Mednarodne zveze Glasbene mladine, kije bila v Barceloni. Obisk mi je omogočil, da sem se na kraju samem seznanil s prizadevnimi organizatorji in s kulturno dejavnostjo, pa tudi z uspehi in težavami, kijih v teh hudih časih na Hr- SLABA CESTA, PA ŠE BREZ KAŽIPOTA Tudi jaz bi se rada oglasila kot bralka Dolenjskega lista. Najprej bi rada povedala, da so ceste od Rebri do priključka asfalta na Babni Gori polne kotanj, ko se pelješ, se ti zdi, da se voziš po lojtrah. Kolena ti skačejo iz enega v drug kot. Skozi vas Replje — Log avtomobili vozijo zelo hitro, da se zelo kadi. Odgovorni nam obljubljajo, da bodo dali asfalt, pa jim dosti ne veija-mem, asfaltno prevleko bomo dobili edino takrat, ko bo zima. Pripombo imam tudi na slabo označenost krajev. Na križišču proti Dobrniču ni nobene table, ki bi nakazovala to smer. Če Slovenija ne dobi toliko za cestnino, da bi postavila tablo za Dobrnič, je pa tudi žalostno. Velikokrat pripeljejo tovornjaki, polni robe. v Replje, namenjeni pa so bili v Dobrnič. Prav tako zaidejo osebni avtomobili. Opažam tudi, da iz avtomobilov, ki prihajajo od drugod, ljudje na veliko stresajo smeli za cesto, s čimer zelo onesnažujejo naše. okolje. bralka s Sel pri Šumberku TRIJE CELOVEČERCI Slovenska kinematografija bo letos bogatejša za tri nove igrane celovečerne ‘filme To bodo: Ko zaprem oči v režiji Francija Slaka, Morana, ki jo bo režiral Aleš Verbič, in Gitana, ki jo pripravlja Vinci V. Anžlovar. Kot nekakšen filmski dokumentarec pa nastaja projekt Rojevanje Leara, ki ga pripravlja igralec Radko Polič. vaškem ni malo. Predvsem je opazno, daje število mladih udeležencev iz sveta letos zdesetkano. Mladi očitno niso dovolj poučeni o razmerah v sosednji državi in jih od poti v Grožnjan odvrača strah pred vojno, ki pa na srečo poteka daleč od tega mesteca. »Kdor je doživel utrip ustvarjalnosti v Grožnjanu in celo nekaj časa živel v tem kraju, ta se bo sem vedno rad vračal,« je dejal violinist prof. Volodja Bal-žalorsky iz Ljubljane, ki sem ga zmotil, ko je ravno končal seminar za mlade violiniste. Po njegovem mnenju ima Grožnjan prihodnost. Marsikaj je še potrebno narediti in urediti, potreben je kapital, ki pa se bo gotovo obrestoval. SILVESTER MIHELČIČ Javnost mora biti obveščena Po štirih številkah Novo-lesovega glasila Potem ko smo 16. aprila poročali, da je oživelo tudi glasilo delavcev lesne industrije Novoles v Straži, smo poudarili vrednost znova prebujajočega se spoznanja, da brez obveščanja ni odločanja. Zdaj so pred nami že štiri številke glasila Novoles; izhajalo bo vsak mesec v nakladi 1000 izvodov. Marsikaj zanimivega prinaša časopis Straških delavcev. Takšno je npr. razmišljanje predsednika sindikata Alojza Venclja o sklenjeni kolektivni pogodbi. Da jo bo treba resno dograjevati, trdi kar pet anketirancev. Nobena skrivnost ni, tla je v podjetju veliko pridnih, prizadevnih in vestnih delavcev. Še vedno pa premalo vedo, kako zelo vpliva na plačo doseganje planov in s tem združene najrazličnejše odgovornosti. O prelomnosti časa v Novolesu z doseženim prvim pogojem, da vse tovarne poslujejo z dobičkom, je že konec maja nazorno poročal glavni direktor podjetja Milan Bajželj. »Notranje stanje je tako, da si lahko postavimo visoke zahteve za naprej. Za nami so prvi ostri ukrepi, čiš&nje odvečnih stroškov, boljša organiziranost, prilagojena ne le boljši proizvodnji, ampak tudi tržnim in finančnim ciljem,« med drugim trdi M. Bajželj. »Zato je v tej prihodnosti seveda tudi soupravljanje, ki mora biti predvsem razumljivo urejeno. Razmejitev pravic in odgovornosti, pooblastil in obveznosti je nujna in bo veijetno še lep čas predstavljala dokaj neurejeno področje. Nekako smo nagnjeni k temu, da vse vržemo v isti koš. Na tem področju pričakujem disciplino, ki naj bi jo uvedel zakon — v dobro ,obeh strani’. Gre za razmejitev in ureditev dveh področij: kaj in kako ureja, zagotavlja m varuje država, in za pravice, kijih v kolektivni pogodbi ureja sindikat.« O zanimivih vprašanjih, kakšna je bližnja bodočnost tovarne drobnega pohištva, vezanega lesa in financ v podjetju, so pisali med drugimi tudi Mio-drag Todorovič, Dušan Jovanovič in Jože Baškovič. Delavce pritegnejo zapisi o lastninjenju podjetja, spremembe organiziranosti v posameznih Novole-sovih družbah, poročanje o socialnem delu, o organiziranem oddihu, o novostih v zdravstveni zakonodaji ipd. Končno pa je sleherni Novolesov delavec lahko vesel sodobnih pogledov, ki jih javno izraža njihov direktor, ko razmišlja o pretoku obveščanja v podjetju. Takole pravi: »... Mislim in vem, da mora biti kolektiv obveščen in časopisje ena najuspešnejših oblik. Pa ne le kolektiv. Enako skrb posvečamo obveščanju širše javnosti, saj imamo tedenske informacije za javnost. Vse to je sestavni del sodobnega poslovanja in tega se naše vodstvo tudi zaveda...« T. GOŠNIK < Še o »obračunu v Grobljah* V obrambo nisem uporabil električnega toka, žena pa ne razredčene solne kisline, kot je pisalo V zadnjem času so se v nekaterih slovenskih časopisih (Dolenjski list, Delo in Slovenske Novice) pojavili članki o obračunu med vaščani Grobelj pri Šentjerneju in Ernestom K. Ker v omenjenih člankih mrgoli neresnic, sem dolžan — za osvetlitev druge plati medalje — dati naslednje dopolnilo. Dejansko gre za spor, ki je nastal v zvezi z odmero prispevka za obnovitev ceste skoz naselje Groblje. Začelo se je tako, da so se nekateri vaščani dogovorili za prispevek za vsakega posameznika posebej. Meni so odmerili 20.000 SIT, kar je bil najvišji možni prispevek. Ko sem to zvedel, sem vprašal, če bodo vsi plačali tolikšno vsoto. Dobil sem odgovor, da ni za vse enaka in da so me postavili v najvišji razred. S tem se nisem strinjal. Menil sem, da moj dohodek in moje premoženje nista ustrezna določenemu prispevku. Ker nisem podpisal listine, so mi člani gradbenega odbora zagrozili, da me bodo k temu prisilili. Za tem je bil v vasi 21 .julija sestanek, na katerega me niso povabili, kjer pa je bilo sklenjeno, da moram prispevati 18.000 SIT, in to takoj ob 23. uri zvečer. Zagrozili so mi: če tega ne storim, bo prišlo do maščevanja. Tako so isti večer nekateri prenape-teži povsem posekali živo mejo, ki sojo sicer »napadli« že 28. junija, kjer sem bil tudi fizično napaden. Trdim, da pri poseku žive meje, razbijanju hišne fasade, okenskih rolet in dimnika nisem v obrambo uporabil električnega toka, žena pa ne razredčene solne kisline. Kdor tako trdi, naj to dokaže! Pripravljen sem sofinancirati obnovo ceste, vendar želim prej videti seznam prispevkov posameznih sovaščanov, ker menim, da ne sodim v najvišji raz- red, ker kot delavec v šentjernejski Iskri dobivam le osebni dohodek na ravni zagotovljenega osebnega dohodka. Seveda se ob vsem tem vprašam, kdo po pokril narejeno škodo na moji stanovanjski hiši, ki je dosti večja, kot bi bil moj prispevek za obnovo ceste. Pripravljen sem prispevati denar takoj, ko bo poravnana škoda, ki so mi jo naredili nekateri neodgovorni vaščani. ERNEST KOLIGAR Groblje 38, Šentjernej —p** OBNOVA MARIJINE CERKVE — Podružnična cerkev Marijinega rojstva v Šmarju pri Šentjerneju je iz 14. stol. Že več let na njej potekajo obnovitvena in prezentacijska dela, ki jih vodi novomeški Zavods za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obnovili so streho, fasado, sedaj pa se bližajo koncu dela v notranjščini cerkve, ki naj bi bila končana do 15. avgusta. Jeseni nameravajo ob cerkvi urediti še osuševalni jarek. (Foto: A. B'.) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Dobra kot kruh, ki ga zna speči Več ko da, več ima Če za neko osebo rečemo, da je dobra kot kruh, se takoj ve, kakšen človek je. Če pa zna speči še slasten kruh, ki jo uvršča v vrh slovenskih kmečkih gospodinj in je doma iz Hrastulj, Skocjančani že vedo, da gre za Francko Peterlin. Že od zibelke naprej ji leta in desetletja tečejo v tej prijazni vasi, v naročju zelene Bučke. Odraščala je v družini s šestimi otroki, ki jih je vse preživela. Rodila je pet hčera, prav toliko otročičem pa je že stara mama. V roke hčere, ki je ostala doma, bodo prešle »vajeti« kmetije, ko Francka z možem, ki ni najboljšega zdravja, ne bo zmogla več. A kljub šestim desetletjem garanja ostaja klena, radoživa in na stežaj odprtega srca. Njene velike žuljave dlani niso vajene mirovanja. »Da ne vstaja tako ob uri«, za Francko pomeni, da se vedno dvigne pred šesto. Kličejo njena živina: 3 krave in par konj z žrebičkom. Vsak dan odda mlekarni 10 1 dobrega mleka s 4,2 odst. mlečne maščobe. S kanglicami redno prihaja po mleko 8 do 9 domačinov, kijih rada obdari s kosom, če ne kar hlebčkom svoje specialitete — zlato zapečenega kruha. Peka kruha je seveda potreba, a hkrati njeno veliko veselje. Tega opravila se loti dvakrat na teden. Ža 5 zapeljivih hlebcev mora zamesiti 10 do 12 kg moke s S do 61 mleka in približno 15 dag kvasa. Preden kipeče hlebčke potisne v vročo krušno peč, jih obvezno premaže z raztepenim jajcem. Vse ostalo, kar daje temu osnovnemu živilu še poseben čar, pa je dar njenih rok. Taje pripomogel že k dvema priznanjema, ki ju je prejela na lanskem in letošnjem tekmovanju kmečkih gospodinj, ki poteka pod geslom »Dobrote slovenskih kmetij«. Letos je na Ptuju za las zgrešila zlato, za kar je bil »kriv« koruzni kruh. Če bi ji v škocjanskem aktivu kmečkih žena določili, naj pripravi svoj najljubši beli kruh, ji najvišja ocena verjetno ne bi ušla. A uradno priznanje ni vse, kakor tudi denar ne. Francka je ena redkih, ki se ne pritožujejo nad premajhnimi prejemki. Žadovolji se s tistim malim, kar dobi »od hleva«, za položnice pa gre iz moževe pokojnine. Tisto, kar pridela, kar ima, pa rada razdaja. Občutek, daje nekoga razveselila, prijateljstva in druženja, ki jih ohranja in oživlja, so najlepše plačilo. Zato ji lahko verjamemo, ko pravi: »Več ko dam, več imam. In ničesar mi ne manjka.« SABINA JOVAN Železničarji, kje je slovenščina? Ante S itipanovič hoče olepšati svoja dejanja, vendar mnogi v sekcijah ZG menijo drugače — Da bi se izognil kazni, je uporabil zveze in poznanstva__________ Po tem, ko Ante Stipanovič pravi, da seje bralec z vsebino pisma že sam imenoval, sklepam, da ve, čemu je bilo moje pisanje namenjeno in da ima slabo vest, ker je storil krivico. Nočem blatiti nikogar, niti njega ne, ampak hočem povedati resnico o njegovem slabem odnosu do Slovencev pa tudi do nekaterih Neslovencev. Takega mišljenja je še marsikdo v sekcijah ŽG območja Novega mesta. Ante Stipanovič hoče olepšati svoja dejanja med lanskoletno vojno v Sloveniji in nasploh. Toda jaz se sklicujem na pisne vire v Dolenjskem listu in Delu, na pripovedovanje ljudi in na dejstva: (1) V prvih dneh vojne vem (vemo), da je bil za barikado uporabljen kamion s hlodovino. (2) Glede izobešanja slovenske zastave je res, daje zastavo izobesil Darko Povše, očividec, ki pravi, da le ni potekalo vse tako gladko. Darku Povšetu prijateljsko svetujem, naj se ne praska tam, kjer ga ne srbi. (3) Daje bila NZ sestavljena tako, kot sem zapisal, ni dvoma, lahko dodam samo še to, da so bili nekateri varnostniki celo močno pod vplivom alkohola, kar so opazili tudi potniki vlaka. (4) Slike predsednika države brez države pa še danes visijo na postajah oz. postajališčih Gradac, Semič, Birčna vas, Kandija, Tržišče in morda še kje. (5) Ante Stipanovič je užaljen, ker ga imenujem Neslovenec. Ne morem ga imenovati tujec, ko pa ne vem, ali ima slovensko državljanstvo ali ne. Pa četudi ga ima, zato še ni Slovenec. (6) Kar se tiče najrazličnejših komisij, vem to, da sta bila lansko spomlad za enak prekršek za stalno suspendirana, po priimkih sodeč, dva Slovenca in začasno, za pol leta, dva Neslovenca, kar je mogoče seveda preveriti. Po vsem tem pisanju sklepam, da Ante Stipanovič želi, da javnost še več zve o njem in njegovih moralnih kvalitetah, zato sem primoran napisati še to zgodbo: Lani je Ante Stipanovič napravil prometni prekršek, ker je vozil pod vplivom alkohola. Da bi se izognil roki pravice, je uporabil zveze in poznanstva. S. M. je prosil, da posreduje s po- 5. TEKMOVANJE GODCEV NA DIATONIČNI HARMONIKI GORNJI LOGATEC — V soboto, 15. avgusta, se bo ob 16. uri pri Narodnem domu v Gornjem Logatcu pričelo tekmovanje godcev na diatonični harmoniki. Tekmovanje bo potekalo po pravilih iz prejšnjih let, z nekaj spremembami: tekmuje se samo v igranju na harmoniko, brez spremljave ali petja, tekmovalci bodo, glede na oceno, prejeli zlato, srebrno ali bronasto listino oz. priznanje za sodelovanje. Tekmovalec, ki bo prejel najvišje število točk, bo razglašen za šampiona tekmovanja in bo posebej nagrajen. Zaradi žrebanja vrstnega reda nastopov naj se tekmovalci javijo prireditelju na prireditvenem prostoru najkasneje do 15. ure. Pisne prijave pošljite na Gasilsko društvo »Tabor«, Tržaška 109,61370 Logatec, telefonske prijave in informacije pa na tel.: (061) 741-475 in 741-477. močjo H. M., ki ima brata pri policiji, torej naj uniči prijavnico omenjenega prekrška. To lahko dokažem s pričo. Po njegovem vedenju sklepam, da je prošnja uspela. Ob nastajanju carinskih mejnih prehodov, 8. oktobra lani, je Ante Stipanovič obiskal železniško postajo Metlika. Potrepljal je H. M. po ramenu in vprašal po bratu policistu, rekoč: »Kako je z bratom? Resje dober. Moram ga poklicati.« Ker ga po telefonu ni dobil, je dejal, da ga bo obiskal. Moje nadaljnje ugotovitve temeljijo na sledečem: (1) Da je dal Ante Stipanovič kot protiuslugo H. M. v stanovanjskem prostoru v Metliki zgraditi in opremiti tuš, ki ga sicer ne bi bilo nikoli, saj namreč v Novem mestu oz. v Bršlji-nu večina uslužbencev Prometne sekcije nima stranišča in hodi na potrebo v javna železniška stranišča ali pa v bližnji Slovenijaturist (2) 11. decembra je vlakovni odpravnik J. K. med 3.30 in 6. uro trikrat budil omenjenega kretnika, naj vendar nastopi službo in mu pomaga pri odpravi vlakov. Omenjeni ga je zavračal s kletvicami, kar je kazalo, da je vinjen in da se mu ne gre izpostavljati mrazu -15 stopinj Celzija. (3) Ob priložnostnem pogovoru mi je sam šef železniške postaje Metlika, gospod B. B., potožil glede dela, pogoste vinjenosti in obnašanja omenjenega kretnika. Na moje vprašanje, zakaj reči ne preda odgovornim, mi je vrnil, citiram: »Jože, jaz sem tukaj nemočen, kajti on ima zaščito pri Anteju, poleg tega p je njegov brat namestnik šefa policijske postaje Metlika in kaj veš, morda ti lahko še...«. Na podlagi prejšnjih ugotovitev sprašujem gospoda Stipanoviča, če s takšnimi dejanji dviguje ugled Slovenskih železnic, kot sam pravi. Da pa se pod prejšnjim pisanjem nisem podpisal s polnim imenom (popolni naslov je v uredništvu), je vzrok to, da imam dva sinova, ki morata še opraviti izpit za železničarja. Vem pa, da imate vi, gospod, zveze in poznanstva vsepovsod, pa morda tudi na sodišču, s katerim mi grozite. JOŽEF MOLEK Slamna vas Ob 50-letnici belokranjskega odreda Sovražnika poznali kot sebe O organizaciji in delovanju varnostno-obveščevalne službe OF v Beli krajini Za organiziranje COS je bil v BK že ob koncu italijanske ofenzive 1942. leta poslan, po predhodnem pogovoru s Petrom in Krištofom, ljubljanski vosovec Bojan Kranjc-Branko. Taje skupaj s svojimi sodelavci v nekaj mesecih obnovil in kadrovsko razširil to službo v vseh rajonskih odborih, ki so takrat obstajali, in skupaj z rajonskimi poveijeniki razširil obveščevalno mrežo prek vaških poveijenikov, obveščevalcev in zaupnikov v skoraj vse vasi in zaselke v BK. Pionirji te službe so v samem začetku tudi temeljito razpredli službo v vsa sovražna taborišča, med okupatorjeve vojake, okupatoijevo oblast, fašistične organizacije, v vse kvizlinške oborožene formacije in v njihovo obveščevalno mrežo. Obveščevalno zvezo so razširili prek Karlovca do Zagreba in prek Bosiljevega, Ogulina do Reke. Uspehi tako zasnovane in dobro organizirane, posebno pa enotno vodene službe so se kaj kmalu pokazali. Priznati moramo, da so v začetnem obdobju COS-a bili primeri sovražnikovega podtikanja neresnic in lažnih ovaduštev, ki so imeli določen uspeh. No, našo naivnost pa je kaj kmalu nadomestila izostrena profesionalnost. Organiziranje in reorganiziranje COS v BK je trajalo vse do 16. maja 1943, ko je CK VOS OF Slovenije poslal direktivo za formiranje VOS OF za BK. V sestavo VOS OF BK seje vključila celotna obveščevalna mreža, začela pa se je tudi formirati varnostna služba. Slednja je naraščala počasi, primemo nalogam in kadrovski zasedbi, ter narasla iz dveh neformalnih skupin 9 mož (na predvečer italijanske kapitulacije) na 53 varnostnikov, z vodjo te službe na 54, razporejenih v 7 skupin, ob razformiranju VOS OF BK 19. fe-bruaija 1944. leta. In uspehi COS-VOS OF BK? Rekonstrukcija dela in organiziranosti je pokazala vso veličino dela teh skromnih sobojevnic in sobojevnikov vseh starosti, od pionirk in pionirjev, starih 8 do 10 let, raznih ver in nacionalnosti. Pripadniki in sodelavci COS-VOS (z ostalimi obveščevalnimi službami) so bili tisti, ki so odkrili 6 do 9 sovražnih radiooddajnih postaj v BK. Oni so odkrivali agente gestapa, ustašev, Italijanov, vrhovne belogardistične komande, četnikov in kvizlingov. Oni so se spopadali z ustaškimi patruljami v obkolpski dolini, oni so lovili dezerterje NOV, skrivače in oni so odkrivali skrite dobrine pri špekulantih. Lovili so črnoborzijance in kriminalce. Podnevi in ponoči so patruljirali po Beli krajini, čuvali dosežke našega boja, vpadali v sovražne postojanke in aretirali izdajalce, ovaduhe in sestavljalce spiskov smrti. Oni so bili tisti, ki so nemškim enotam 17. oktobra 1943 ob 10. uri dopoldan pred nosom dvignili v zrak viniški nedosegljiv, sedaj pa bi mu menda že lahko kdo stopil na prste in razvozlal vse njegove samovoljne malverzacije. ALOJZ LJUBI Ždinja vas 7 68222 Otočec Opredelil se bom samo na bistvene in še ne objavljene stvari v prejšnjih člankih. Vprašal bi javnost in Stipanoviča, zakaj se Stipanovič v mojem primeru ni ravnal po prometnih in zakonskih predpisih. Zakaj je vse citiral in zaključeval sam, ko pa za to ni bil pristojen. Vse je bilo že objavljeno v DL št. 36 — 6.9.1990, št. 12 — 21.3.1991 in št. 23 — 13. 6. 1991. Zakaj me za podano obtožbo ni suspendiral, kot to zahtevajo prometni predpisi. Zakaj mi pri odpustu ni vročil ali poslal delovne knjižice, niti neizplačanih prejemkov. Delovno knjižico je oddal v občinski arhiv. Ali lahko Stipanovič kot direktor reče: Uvoz na zasedeni tir?! Zakaj ga nihče ne pokliče na odgovornost, ko izkorišča družbo in marsikaterega posameznika za svoj lastni interes. V minulih časih je bil po svoji politični strani res most, pred tem pa sprejeli hrvaške begunce in 3. Karlovški bataljon. Pa zopet, oni so bili tisti, ki so 21. oktobra 1943 rešili kanižarsko bolnišnico z ranjenci, bolniki in opremo in jo skupaj z bolniškim osebjem izpred nemških tankov varno prepeljali skozi sovražno ofenzivo. Vosovci so bili tisti, ki so odkrili vso do takrat skrito in ob sovražni ofenzivi razkrito nemško-kvizlinško agenturo in od njih postavljeno oblast v BK. Iz hiš so reševali arhive, opremo in orožje, čeprav so jih stražili Nemci. Spopadali so se s prek 80 belogardisti, skrivači in dezerterji s poljanske in kočevske strani, da semiških in drašičkih in ostalih akcij ne omenjam posebej. Spisek je dolg. In v čem je uspeh? Neizpodbitno v skupnem cilju osvobodilnega boja, poštenju in humanizmu. Trdim, da seje COS in VOS OF BK s svojim delom tesno približal izreku starega kitajskega vojščaka Sun Tzuja, kije štiri stoletja pred našim štetjem rekel:«... Tisti, ki bodo sovražnika poznali tako dobro kot sebe, ne bodo nikoli doživeli poraza...« In pripadniki ter sodelavci COS-VOS so sovražnika poznali, tako da jim je uspelo malone vse njegove nakane preprečiti ali jih vsaj omiliti in s tem preprečiti nove premnoge človeške žrtve in materialno škodo. MIROSLAV USAR-VILI OSNOVNA ŠOLA TREBNJE razpisuje 1. dva pomočnika ravnatelja s polovično učno obveznostjo ali z drugim polovičnim pedagoškim delom 2. vodje podružničnih šol Dobrnič, Šentlovrenc in Dolenja Nemška vas 3. vodjo enote računovodstvo Kandidati za delovno mesto pod 1. in 2. točko morajo imeti strokovno izobrazbo za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli. Kandidati za pomočnika ravnatelja pa še 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. Kandidati za vodjo računovodstva morajo imeti V. stopnjo izobrazbe, smer ekonomski tehnik in 5 let delovnih izkušenj. Prijave zbiramo 8 dni od objave razpisa na naslov: Osnovna šola Trebnje, Kidričeva 11. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. V soboto, 8. avgusta, smo se na pokopališču v Prečni svojci, prijatelji in znanci za vedno poslovili od Karla Jak-šeta, kateremu je prenehalo biti srce na prisilni in mučni način. Njegovo življenje seje končalo tako, da tega ne bi nihče pričakoval, in to sredi Zagreba. S tem zločinom je prenehala njegova aktivnost v Slovenskem društvu v Zagrebu, v katerem je aktivno deloval za širjenje slovenske kulture. Karlo je ljubil Slovenijo in ponosen je bil, daje Slovenec. Kot tak seje leta 1941 vključil v delo OF. Je eden od aktivistov in je skupaj z drugimi tovariši speljal sabotažno akcijo oziroma prekinitev telefonske zveze med Novim mestom in Ljubljano. To je bilo 22. junija 1941, prav tedaj, ko je italijanski okupator najbolj potreboval telefone zaradi premikov enot, saj seje tistega dne začel napad na Sovjetsko zvezo. Karlo je bil aktivist OF, borec Dolenjskega odreda in 1. slovenske artilerijske brigade, kjer je bil kot tovariš in poveljnik zelo priljubljen. Imel je izreden spomin in je določene dogodke napisal in objavil v Dolenjskem listu ter v drugih prispevkih zgodovine NOB. Po vojni je služboval v JLA kot častnik in to v raznih mestih Jugoslavije, največ pa na Visu kot poveljnik obrambe Visa. Upokojitev je dočakal v Zagrebu. Čeprav je bil daleč od svojega rojstnega kraja, seje vanj vedno rad vračal, med prijatelje in znance. Karlo bo ostal v spominu vseh, ki so ga imeli radi in ga spoštovali, tako kot je on njih. IVAN SOMRAK [j^OE^tr^DOra vam nudi v najem PROIZVODNE IN POSLOVNE PROSTORE na lokaciji Leskovec pri Krškem — TOGREL Prostori so različnih velikosti in namembnosti, primerni za opravljanje proizvodnih in poslovnih dejavnosti. Informacije: GIP »Pionir« Novo mesto Kettejev drevored 37 Novo mesto tel.: (068) 21-826, (068) 23-686 faks: (068) 21-037 !■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! •■•■■■■■■■■■■■■a iaaiaaiaaaiaiiiaaaaiiiaaiieaaaaiBaiiiaiaaa* : SALON BARV, LAKOV IN KERAMIKE Vas vabi na otvoritev 17.8.1992 ob 10. uri v obrtni coni v Boštanju (nasproti steklarstva Mlakar). Barve, laki, razredčila, čistila, lepila, zaščitna sredstva, bio barve, brusni material, pleskarsko orodje, avtoličarski material... Velika izbira keramike, fugirnih mas ter strojev in pribora za keramičarje. Nikdar več ne bo vedrega nasmeha, ne bomo se več smejali njegovim šaljivim pripombam, ki so naredile tabornike Odreda treh smrek vedrejše v naravi. Taborniki so ga klicali Olga, saj je imel skoraj vsak tabornik ali tabornica poleg svojega imena še dodatno ime. Rodil seje 1. marca 1948 v Rovišču pri Studencu. Pri Pionirju v Novem mestu seje izučil za zidarja in bil zaposlen v kopitarni Sevnica in na radiu Sevnica, kjer seje tudi upokojil. Svoj prosti čas je v prvi vrsti posvetil taborniškemu odredu, saj je bil njegov starešina od leta 1970 do leta 1985. Uta 1981 je Skupščina občine Sevnica ob občinskem prazniku odredu za njegovo 30-letnico Vabimo Vas na demonstracijo nove ekološke barve za les in ostalih proizvodov Belinke v na novo odprtih prostorih v Boštanju, dne 17. 8.1992 od 10.—17. ure. Vabljeni tudi na demonstracijo v našem salonu v Novem mestu, Partizanska 21, dne 18. 8.1992 od 10.—17. ure. * ■■■■aaai !■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaai organizator tabora v Ankaranu. Bil je šahist, planinec, gasilec in brigadir. Uta 1969 je pomagal pri snemanju filma Bitka na Neretvi in za to dobil pisno priznanje. Za starešinstvo zletov tabornikov Slovenije, kije bilo leta 1977 na Muti, je prejel priznanje. Planinska zveza Slovenije mu je leta 1976 podelila srebrni znak. Prav tako je dobil priznanja za prizadevnost in ustvarjalnost na delovnih akcijah — tako na delovišču kot tudi v družbenih dejavnostih. Kozjanski odred je 25. avgusta 1979 na MDA Slovenske Gorice podelil Alojzu Derstvenšku naziv udarnika. Dvakrat je tudi sodeloval kot komandant na Goričkem, enkrat je bil komandant pri Ptuju. Uta 1980 je prejel posebno priznanje za uspešno in požrtvovalno delo v Zvezi socialistične mladine Slovenije. Zasluženo je prejel za svoje delo številna priznanja in odlikovanja. Znal je ohraniti dobro voljo, ponuditi lepo besedo in prisesti k prijetni družbi domačinov. Alojz Derstvenšek je umrl star komaj 44 let, kot invalidski upokojenec. Na pokopališču v Sevnici smo se na njegovi poslednji poti z žalostjo v srcih pridružili sorodnikom še številni sosedje, občani in prijatelji in seveda častna straža Odreda treh smrek Sevnica. JANKO BLAS SALONI POHIŠTVA IN KERAMIKE Vas vabijo na akcijsko prodajo stanovanjske opreme in keramike v Kulturnem domu v Krškem od 14. 8. — 24. 8.1992. Odprto tudi ob sobotah in nedeljah od 7. — 20. ure. Izjemni popusti za gotovinska plačila — do 45%. Obročno odplačevanje; na 6 obrokov — 10% obresti na 8 obrokov — 14% obresti V akciji sodelujejo vsi slovenski in hrvaški proizvajalci pohištva. : L PROGRAMI: ALEA, TOM in DAN 45% popusta pri plačilu z gotovino, plačilo na 3 čeke — 15% popusta plačilo na 5 obrokov po tovarniški ceni. * Sedežne garniture iz blaga in usnja EXTRAFORM Novi programi spalnic ter zavese standard ali po naročilu Italijanska ali domača keramika (80 različnih artiklov) na zalogi že od 370 tolarjev dalje. : Vljudno vabljeni! NAJBOLJ PRODAJANO VOZILO V EVROPI NOVI GOLF & - • Predplačila z dobavo do 20 dni • Omejena količina na zalogi • Promocijski popust 5% Vozilo novi GOLF si lahko ogledate v soboto IS.8. in nedeljo 16.8. zia enem izmed kopališč ob Kolpi ali v salonu Metlika. Nudimo Vam tudi vozila AUDI 80 in AUDI 100 ter VVV PASSAT. r \ © ® N0V0TEHMA MU VI NAM - Ml VAM Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. Turistična agencija PALČEK POCENI NA DOPUST! 7 polpenzionov v hotelu Brioni (A kat.) v Puli samo 160 DEM 3 polni penzioni v hotelu Brioni samo 70 DEM Otroci imajo 50% popusta! Tenis zastonj! «j^£1l.aPar*rnaja ^un*a Verudela — najem apartmaja že od 20 DEM na dan dalje Ln0,°rI'laciie: Turistična agencija Palček tel.: (063) 333-62 VSE INFORMACIJE IN DODATNA POJASNILA DOBITE PRI MREŽI N0V0TEHNA AVTOMOBILI; NOVO MESTO, PARTIZANSKA 2, ® (068 ) 28 06 6 IN METLIKA, c. XV BRIGAD, © ( 0 68) 58 1 9 7 L r vam v svojem salonu d.d., v Metliki, Rosalnice 5 nudi kopalniški program KOLPA-SAN, program kuhinjskih korit KOLPA-KER AKCIJSKA PRODAJA od 10. 8. 1992 do 29. 8. 1992 — 35% popusta na izdelke kopalniškega pohištva AFRODITA ob takojšnjem gotovinskem plačilu, ali na čeke 1+3 s 5% popustom — 15% popusta na ostali program I. kvalitete KOLPA-SAN in KOLPA-KER ob takojšnjem gotovinskem plačilu ali brez popusta na čeke 1+2 — do 60% popusta od izvoznega programa kadi ter polkrožne tuš kadi (količine omejene), kopalna kad ACAPULCO 180 samo za 11.000,00 SIT vključno z davkom Poleg programa KOLPA-SAN ter KOLPA-KER pa vam nudimo še po zelo ugodnih cenah keramične ploščice, vodovodne baterije, gumi kable, črpalke Grundfus Traktorske plašče 11,2/10-28,cena po kom. 18.240,00 SIT Traktorske plašče 14,9/13-28,cena po kom. 33.001,00 SIT vključno z davkom. Pričakujemo vas vsak delovni dan od 8.00 do 18.00,ob sobotah od 8.00 do 12.00. KOLPA d.d., Metlika, Rosalnice 5 telefon: (068) 58-292, 58-273 telefax: (068) 58-180 PIONIR AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. Ločna 48 68000 NOVO MESTO »Če imate težave z Vašim avtomobilom ali potrebujete kakršenkoli nasvet v zvezi z Vašim vozilom, potem se oglasite v našem servisno prodajnem centru. Z veseljem Vam bomo prisluhnili in pomagali. V našem servisu vam nudimo kompletno paleto uslug za vaše vozilo — prodaja novih vozil RENAULT z ugodnostmi — tehnični pregledi in registracija vozil — prodaja rezervnih delov za vozila RENAULT in dodatne opreme — servisiranje vozil RENAULT, VOLKSVVAGEN, FIAT, ZASTAVA in LADA — kleparska dela in ličarska dela v novi lakirni komori s kvalitetnimi uvoženimi akrilnimi laki za vsa vozila — avtoelektrikarska dela — avtovleka vozil, optični pregledi, centriranje in zamenjava gum, notranja in zunanja zaščita vozil, pranje in čiščenje vozil — tapeciranje in predelava dostavnih vozil Posebna ponudba: — vgradnja strešnih oken, alarmnih naprav in avtoradijev po ugodni ceni — brezplačna zamenjava pri nas kupljenih avtoplaščev in motornega olja Delovni čas: — servis, trgovina z rezervnimi deli in tehnični pregledi ponedeljek — petek od 7.00 — 19.00 sobota od 7.00 —13.00 — prodaja osebnih vozil ponedeljek — petek.................od 7.00 do 16.00 Vse dodatne informacije dobite po telefonu 068/21 -243«. GRANIT - MARMOR GLAVNI TRG 25 SEVNICA TEL. 0608/81-669 OBDELAVA. MONTAŽA IN TRGOVINA IZVAJANJE KAMNOSEŠKIH DEL V GRADBENIŠTVU IZDELAVA STOPNIC, POLIC. MIZ. KUHINJSKIH IN GOSTINSKIH DELOVNIH PULTOV IZBIRA 60 RAZLIČNIH VRST GRANITA IN MARMORJA Trgovina Zrno d.o.o. Gmajna 6, Raka, tel. (0608) 75-541 vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in gospodinjstvo po ugodnih cenah • rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje • kmetijsko mehanizacijo • orodja • umetna gnojila: NPK 10x20x30 po 1.150,00 SIT, NPK 15x15x15 po 900 SIT • škropiva • semena • radensko • pivo • sokove • sladkor • olje • sol • gradbeni material posebno ugodno: sladkor/vreča 50 kg po 2.950 SIT, cement po 410 SIT, apno (vreča) po 320 SIT, modelarna opeka po 35 SIT, mreže 9/6 po 4.100 SIT, mreže za tlake po 1.350 SIT kom. V ceno je vračunan prometni davek. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj »KOVINAR« Novo mesto Ljubljanska 28 68000 NOVO MESTO V Bršljinu (Ljubljanska c 28) ODDAMO POSLOVNE PROSTORE: 1. prostor, velik cca 32 m2 — primeren za gostinsko dejavnost (bistro) 2. prostor, velik cca 340 m2 v 1. etaži — primeren za trgovsko, servisno ali poslovno pisarniško dejavnost. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo do 31.8.1992. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 22-316 ali osebno na sedežu podjetja Kovinar Novo mesto. GLASBENA ŠOLA ČRNOMELJ Ulica Mirana Jarca 3, 68340 Črnomelj, razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1992/93 za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: - UČITELJA KLAVIRJA - UČITELJA HARMONIKE - UČITELJA PIHAL IN TROBIL - VODJE DO V SEMIČU Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o glasbenih šolah. Začetek dela je 1.9.1992. Prijave naj pošljejo v 10 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo pisno obveščeni v 8 dneh po preteku razpisa. SALOMONOV UGANKAR VSAK DRUGI PETEK ZANKE, UGANKE, KRIŽANKE ZA REŠEVALCE VSEH STAROSTI IN MNOGO BOGATIH NAGRAD ČASOPIS, KI VAM PRIHRANI MNOGO VEČ, KOT STE GA PLAČALI Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. SODELUJTE V NAGRADNI AKCIJI V MESECU AVGUSTU Z GOTOVINSKIM NAKUPOM NAD 1.000,00 TOLARJEV 31. AVGUSTA BOMO IZŽREBALI NAGRADO OB 2. OBLETNICI TRGOVINE ELBA ZELO UGODNO! STIKALA IN VTIČNICE EM LENDAVA NAGRADA BTV 35 204,00 282,50 AGENT d.o.o. -64240 RADOVLJICA, Cankarjeva 30 PODJETJE ZA MARKETING išče komercialne zastopnike za prodajo SOFTVVA- RE programa na območju Slovenije Pogoji: — srednja šola računalniške smeri ali — srednja šola trgovske smeri — delovne izkušnje na podobnih delih in nalogah Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru. Prijave zbiramo 10 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Prijave pošljite na naslov: AGENT d.o.o., 64240 Radovljica, Cankarjeva 30. Informacije na telefon: 064-75-269 od 9. — 13. in od 15. —19. /^ ASTRA VELETRGOVINA p.o. Ljubljana, Dunajska 47 Generalni direktor podjetja objavlja naslednje delovno mesto: KOMERCIALIST NA TERENU — v predstavništvu NOVO MESTO POGOJI: V. stopnja strokovne izobrazbe komercialno poslovodske, ekonomske ali splošne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ASTRA Veletrgovina p.o., Ljubljana, Dunajska 47 — Splošno kadrovska služba, v 8 dneh po objavi. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Krško Trg Matije Gubca 3, Krško organizira prodajo poškodovanega vozila v petek, 14.8.1992, ob 13.30 v prostorih AMD Sevnica, Glavni trg: DAIHATSU CHARADE CS TURBO D Leto izdelave 1990/8 Prevoženih 43.000 km Izklicna cena 200.000,00 SIT Ogled vozila bo istega dne ob 13. uri. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do pričetka licitacije. Prodaja poteka po načelu: »Ogledano-kupljeno!«, kasnejše reklamacije se ne upoštevajo. Prepis plača kupec. tedenski koledar Četrtek, 13. avgusta - Lilijana Petek, 14. avgusta - Anastazija Sobota, 15. avgusta - Marija Nedelja, 16. avgusta - Rok Ponedeljek, 17. avgusta - Vojko Torek, 18. avgusta - Helena Sreda, 19. avgusta - Marijan LUNINE MENE 13. avgusta ob 11.27 - ščip kino BREŽICE: Od 13. do 15.8.(ob 20.30) ameriška drama Doktor. 14. in 15.8. (ob 18.30) ter 16.8. (ob 18.30 in 20.30) kmetijski stroji NOVO prikolico za frezo (uporabno tudi za avto) in frezo po delih ugodno prodam. Ilija Dragišič, Podzemelj 26, Gradac, ali na ® 28-383. 3389 AGROIZBIRA trgovina nudi ugodno akumulatorje vseh vrst, z dveletno garancijo. Primer: 12 V 100 Ah — 6.600, 12V 135 Ah - 12.500, 12 V 140 Ah -11.900. Gume za traktor 10 - 28 - 18.500, 12,4 -11-28 -vse rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT,Fiat Štore, Univer-zal, Ursus, kosilnico BOS, nože za kosilnice, vzmeti za obračalnike in pajke itd. V času sejma bo trgovina odprta 15.8. in 16. 8. od 9. - 17. ure. Se priporoča Slavko Prosen, Agroizbira, Smledniška 17, Kranj, ® (064)324-802. 3393 TRAKTOR Štore 402, z 550 delovnimi urami, prodam. ® 27-974 ali 65-395. 3406 TRAKTOR Kramer, 12 KM, ugodno prodam. »(0608)33-313. 3445 KOMBAJN Klas Senator s hedrom za koruzo in heder za koruzo za Djuro Dja-kovič ali Fahr prodam. ® 56-022. 3464 GORENJSKI SEJEM KRANJ, 14,-23. 8. '92 • ŠIROKA POTROŠNJA • VSE ZA KMETIJSTVO • AVTOMOBILI______ DRUŽINSKI POPUST PRI NAKUPU VSTOPNICE ______(3 člani) VEČERNI PROGRAM — PROST VSTOP! ameriški akcijski film Proti soncu. ČRNOMELJ: 13. in 14.8. (ob 21. uri) ameriška gangsterska melodrama Bugsy. 16.8. (ob 21. uri) ameriški akcijski kriminalni film Warshawski. KRŠKO: 16.8. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Zadnji skavt. METLIKA: 14.8. (ob 21. uri) ameriška akcijska komedija Warshawski. 16.8. (ob 21. uri) ameriška melodrama Bugsy. NOVO MESTO: Od 13. do 16.8. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Zasledovanje moške barabe. Od 13. do 16.8. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Ricochet. 17. in 18.8. (ob 18. in 20. uri) ameriški erotični film Zandallee. Od 19. do 22.8. (ob 18. in 20. uri) ameriški psihološki triler Prevarana. TRAKTOR Zetor 5245 in traktorski obračalnik, prodam. Ivan Turk, Vel. Slat-nik 7. 3411 KULTIVATOR standard Honda F 400, malo rabljen z priključki(kosilnica, noži), prodam.Zupančič, K Roku 128, Novo mesto. 3421 NAKLADALKO SIP-15, prodam. Kumljan, Jerman vrh 16, Škocjan. 3426 MALO rabljen trosilec hlevskega gnoja prodam. Franc Fabjan, Visejec 28, Hinje. 3432 motorna vozila GOLF d, letnik 1990, prodam. ® 26-570 dopoldne, 22-612 popoldne. 3398 GOLF JX, letnik 1990, prodam. ® 23-402. 3404 126 P, letnik 1986, prodam. Jože Golob, Ždinja vas 23, Otočec. 3410 GOLF JXD, letnik 1988 in motor ETZ 250, star 4 leta, prodam. Ivan Turk, Vel. Slatnik 7. 3412 KOMBI Z 850 AK, letnik 1984, prodam v celoti ali za dele. ® 24-949, po 15. uri. 3414 LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. ® 73-348 in 22-950. 3416 OSEBNI kombi Z 850 AK, letnik 1986, registriran celo leto, rumen, v odličnem stanju, prodam. Anton Novak, Brežina 10, Brežice. 3417 GOLF d, letnik 1985, prodam. ® 42-740. 3418 LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. * 73-348 in 22-950. 3418 GOLF d, letnik 1985, prodam. ® 42-740. 3420 Z 750, letnik 1984, ugodno prodam. ® 48-337. 3431 126 P, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. ® 87-427, po 21. uri. 3437 Z 850, letnik 1985, prodam. Štangelj, Belokranjska 62, Novo mesto. 3447 R 4, letnik 1989, prodam. » 21-719. Dolenjska banka d.d. M Novo mesto SEFI LJUBLJANSKE BANKE -ZA VARNO HRAMBO VAŠIH DRAGOCENOSTI Najem bančnega sefa predstavlja pravo rešitev za vse, ki si želite zagotoviti varno hrambo svojih dragocenosti, vrednostnih papirjev in drugih pomembnih dokumentov. Na sedežu Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d. v Novem mestu, Kettejev drevored 1, je občanom na voljo večje število sefov v štirih različnih velikostih. Sefe lahko najamete za dobo od enega meseca do enega leta, seveda pa je možno najem sefa poljubno podaljšati. Najemnina je odvisna od velikosti in dobe najema sefa. Poslovanje s sefi je možno vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije v zvezi s poslovanjem s sefi zglasite osebno na sedežu banke v Novem mestu, Kettejev drevored 1 ali po telefonu 24-213 int 206. /O ljubljanska banka H DOLENJSKI LISTE USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakie, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. 1.380 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefat 24-898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92). ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 4 GTL, letnik 1982, prodam. ® 49-488. 3449 GOLF D, letnik 1988, prodam. X 45-251. 3451 LADO NIVO, letnik 1987, lepo ohranjeno, ugodno prodam. ® (0608)70-110. 3452 GOLF JGL d, letnik 1984, prodam. ® 73-075. 3454 R 4 GTL, letnik 1987, in kovinsko cisterno za kurilno olje prodam. ® 43-509. 3458 Z 101, letnik 1980, prodam. ® 78-081 in 44-760. 3460 obvestila ŽALUZIJE-ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 2797 NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, ijave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® 52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 3392 r NOVO — NOVO \ SIEMENS SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS Pridite naglušni — — in odidite z več življenjske radosti — — v manj kot eni uri — — s slušnim aparatom SIEMENS vsako sredo od 9. — 12. ure Li OPTIKA / Novo mesto Komandanta Staneta 12 tel. 23-110 inf. tel. (064) 73-313 ^ od 19.30 do 20.30 J *JManrt računalniški inženiring d.o.o. tel.: 068 20-437 EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO 37 cm, 500 DEM 51 cm, teletekst, euro AV 660 DEM 55 cm, mono, teletekst, euro AV 865 DEM 63 cm, stereo, teletekst, euro AV 1260 DEM 70 cm, stereo, teletekst, euro AV 1320 DEM Na zalogi imamo zelo bogato ponudbo HI-FI STOLPOV, CD, VIDEOREKORDERJEV. Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608)61-936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Prinašalcem tega odrezka priznamo 2.000 SIT popusta! Kovinska galanterija Konček Franc Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278 Trgovina KAŠČA Gabrje, tel.: 85-879 Vam po izredno ugodnih cenah nudi stroje, pripomočke za kmetijstvo gradbeni material ter špecerijo. Samo nekaj cen: Ladijski pod I. ki. 450 SIT/m2 Žlebovi 270 SIT/m Cement PC 45 420 SIT/vreča Obračalniki 220 15000 SIT/kom Mlini DB 350 65000 SIT/kom Brzoparilniki od 7990 naprej Nakladalci za gnoj 21000 SIT/kom itd.. Pokličite, obiščite in prepričali se boste. LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA D.D. ZAVAROVALNA AGENCIJA ZAS, ŠTIHOVA UL. 20, !61113 LJUBLJANA, TEL.: (061) 117-059, 116-092. KER ŠIRIMO SVOJO TRŽNO MREŽO TUDI NA PODROČJE BREŽIC IN POSAVJA, VABIMO K USPEŠNEMU SODELOVANJU VSE AMBICIOZNE SODELAVCE. PRIČAKUJEMO VAŠE CENJENE PONUDBE. FELIX — poslovne storitve Kostanjevica na Krki, d.o.o. Oražnova 19, 68311 Kostanjevica na Krki IŠČEMO večje število sodelavcev ekonomske, komercialne ali podobne stroke za širitev mreže poslovnih storitev podjetja; možnost zaposlitve. Obiščite nas na našem naslovu ali pokličite na tel. št. 0608-60-194 vsak del. dan 6.30- 14.30. \ ^__________________________y GOLF III, 1,4, metalik, cena do registracije 26.000 DEM, dobava takoj. AMI, Novo mesto, Ljubljanska 27, tel. (068) 26-010 posest 5370 M2 listnatega gozda v okolici Trebnjega prodam. ® (0608)44-546 ali (064)57-229. 3368 HIŠO v centru Šentjerneja (primerno za obrt), ugodno prodam. ® 27-189. 3386 STANOVANJSKO hišo z vrtom, ugodno za vsako obrt, v centru Krškega, ugodno prodam. »(0608)33-459. STANOVANJSKO HIŠO z vrtom in nekaj zemlje v Ribnici, primerno za razno dejavnost, ugodno prodam. ® (061)863-114, popoldne. 3394 STARO domačijo z 21 a gozda in 15 a njiv prodam skupno ali posamezno. Cena po dogovoru. Ogled od 13.8. do 17.8. v Ostrogu 8 pri Šentjerneju. Informacije dobite tudi pri Stanetu Črtaliču, Benediči-čeva 2a, Jesenice. 3401 HIŠO in posest, 150 a gozda, travnika in sadovnjaka, prodam. ® (0608)32-689. 3429 NJIVE, pašnike, travnike in gozdove v bližini Metlike prodam. ® 24-368. 3430 VIKEND z vinogradom na Vinjem vrhu pri Novem mestu prodam ali zamenjam za stanovanje. ® (061)454-903 ali (061)214-907. 3434 NA BREGU v Novem mestu prodam hišo. ® 22-441, int. 569, četrtek in petek dopoldne, naslednji teden popoldne. 3455 NA RADOVIČI pri Metliki prodam vinograd 20 a in vikend v prvi fazi, voda, elektrika in asfalt do parcele. ® (064)74-148, po 20. uri. 3465 prodam PRODAM sintesizer CASIO pet oktav (velike tipke). ® 068/65-105. KRAVO simentalko, brejo in zamrzovalno skrinjo, malo rabljeno, prodam. Ju-dež, Vel. Orehek 8, Stopiče. 3390 RDEČE vino, cviček, prodam. ® 42-838. 3391 MIZO za namizni tenis, novo, smrekov ladijski pod, suhe hrastove plohe prodam po zelo ugodni ceni. ® 73-587. 3395 TRAČNO žago in cirkular za žaganje desk prodam. ® (061)772-753. 3397 KRAVO po drugem teletu v a-kontroli, prodam. Žabja vas 39, ® 23-512. 3398 POCENI prodam rabljeno gostinsko opremo. «25-901. 3400 POCENI prodam rabljeno gostinsko opremo. ® 25-901. 3400 RABLJENO strešno opeko Kikinda, strešnike ter late 3x5 cm, prodam. ® 87-541. 3402 ELEKTRIČNO omarico PL 2 z uro in števcem prodam. Cena 35.000 SIT. ® 73-731. 3403 MALO rabljeno sedežno garnituro, prodam. Šegova 38, ® 24-809. 3405 MALO rabljeno opremo za bife ugodno prodam. ® 42-378. 3409 UGODNO prodam opremo za bife -malo rabljeno. ® 42-378. 3411 DVE KOZI, dobri mlekarici, prodam. ® (0608)70-475. 3419 KRAVO, staro 4 leta, brejo 8 mesecev, prodam. * 42-726. 3423 ZAKONSKO posteljo z jogiji prodam. * 26-257. 3433 UMIVALNIK in bide v ijavi barvi in 9 m2 ploščic prodam. Cena 400 DEM. o (064)52-255. 3435 DVE ležišči, jogi in termoakumulacijsko peč prodam. ® 23-893. 3436 KRAVO, po drugem teletu, v a- kontroli, prodam. Žabja vas 39, * 23-512. 3438 akcijska prodaja FINET. d.o.o. Ulica brigad 49 68000 NOVO MESTO Telefon: (068)26-856 Računalnik GRAFIC JUNIOR ENGINE osnovna plošča 80386SX-25Mhz 2 Mb RAM 52 MB Quantum trdi disk 1.44 Mb Floppy disk VGA grafična kartica VGA monokromatski monitor Slimline ohišje I/O port Cherry tipkovnica Logitech miška inštalacija SLO znakov za WINDOWS 3.1 in DOS 5.0 Cena: 110.000,00 SIT DISKONTNA PRODAJA DISKET BASF EXTRA BASF 3.5" 720 KB 130 SIT BASF 3.5" 1.4 MB 220 SIT BASF 51/4" 360 KB 80 SIT BASF 51/4" 1,2 MB 135 SIT BUKOVA drva prodam. ® 65-719. 3443 BREJO kobilo, staro pet let, prodam. Hrastar, Smolenja vas 15. 3444 KRAVO, po izbiri, prodam. ® 25-860. 3446 ČOLN Maestral F 35, dolžine 4.5 m, in motor T 4, novo, prodam 25% ceneje. »21-704. 3450 KAJAK enosed, nov, prodam 20% ceneje. Fink, ® 25-008. 3459 REZERVNE dele za alfo 33, letnik 1986, prodam. ® 73-075. 3466 preklici 2000 DEM! Tak je lahko mesečni zaslužek, če ste pridni in vztrajni, če imate avto in veselje do dela na terenu. ® 23-977 v četrtek, petek in ponedeljek po 15. uri. 3463 stanovanja MATI z dveletnim otrokom, nekadilka, z visokošolsko izobrazbo, išče manjše stanovanje v Novem mestu. ® 21-700, od 12. do 16. ure. 3413 UREJENA družina išče stanovanje oz. starejšo hišo v Novem mestu z okolico. ® 25-513, od 18. do 20. ure. 3442 PREPOVEDUJEM kakršnokoli uporabo in prehod po mostu na Griču pri Klevevžu št. 2, razen za stanovalce Griča. Uporaba brez dovoljenja lastnika bo sodno preganjana. Martin Tomšič. 3427 razno UPOKOJENKA sprejme žensko z otrokom (srednjih let) na kmetijo. Možnost dedovanja. ® 33-535. 3388 TOVORNO vozilo Kiper oddam v najem. Tone Strahan, Bršljin 53. 3407 službo dobi RESNIM akviziterjem za delo nudimo 30% provizijo. Informacije na ® 26-343. 3399 PRIKUPNO dekle zaposlimo za delo v strežbi. '«(0608)32-224, ali osebno v Taverni, CKZ 69, Krško. 3408 TAKOJ zaposlimo izučenega samostojnega parketarja. ® 23-293. 3415 MLADO, urejeno dekle za pomoč v strežbi, išče bife Sokol iz Brežic, Ulica stare pravde 24. 3420 POTNIKE za prodajo tekstila na terenu iščem. Potreben lasten prevoz, prosti čas, pridnost. Zaslužek 500 DEM tedensko. ® 85-325, vsak dan, razen sobote in nedelje. 3421 BISTRO Pa-Pi išče dekleta za delo v strežbi. ® 23-418. 3422 K SODELOVANJU vabimo tiste, ki jih zanima delo akviziterja. Interesenti, ki imajo voljo do resnega dela in dobrega zaslužka naj se javijo na ® 28-019, po 21. uri. 3424 DEKLE za delo v butiku v Sevnici iščem. ® 21-079. 3425 POTREBUJEMO večje število akvi-zitetjev za prodajo zanimivega artikla. ® 42-803. 3456 V SLUŽBO sprejmem kvalificiranega mesarja in čistilko. Mesarstvo Bobič, Škocjan. 3457 ŽELITE izboljšati svoj življenjski standard? Odlični pogoji, odličen zaslužek. Javite se v gostilni Pod smreko v četrtek ob 19. uri. 3461 ODLIČEN zaslužek vam nudimo s prodajo tekstila na terenu. Pogoj osebni avto. ® 24-781 do 15. ure. 3462 zahvale ISKRENO se zahvaljujem vsemu osebju, od zdravnikov, sester do čistilk, za vso lepo skrb, ki so mi jo nudili za časa zdravljenja v Interni bolnici -drugo nadstropje. Žahvala velja tudi vsemu osebju infekcijskega oddelka v pritličju, sestram EKG ter praktikantoma Alešu in Ireni. Rudi Pogačnik, Krmelj. 3396 ženitne ponudbe MOŠKI, star 42 let, razvezan ne po svoji krivdi, brez otrok, s službo, želi spoznati dobrosrčno žensko iz okolice Novega mesta - Brežic, ki bi mi prinesla vsaj kanček sreče v mojdom. Živim sam na svoji manjši kmetiji. Šifra: »Več sreče v prihodnosti« 3453 Ne ostanite sami zaradi predsodkov! Pokličite AFRODITO — ženitno posredovalnico v Kranj 064-324-258 ali 51-245. Za brezposelna dekleta in ženske je brezplačno. GROZIL JE S POŽIGOM NOVO MESTO — Novomeški policisti so 6. avgusta okoli 18. ure priprli 47-letnega F. K. iz Hudega pri Novem mestu. Možakarje tega popoldneva grozil, da bo požgal gospodarsko poslopje Antonije Koračin iz Hudega, grožnjo pa skušal tudi uresničiti. Zle namene mu je preprečil sovaščan. Kasneje se je izkazalo, da je hotel taisto poslopje F. K. zažgati že pred štirinajstimi dnevi. Z' ' Opravičilo! Pri zahvali za pokojno FRANČIŠKO GLUŠIČ, objavljeni v prejšnji št. Dolenjskega lista, je prišlo do pomote. Njeni žalujoči se zahvaljujejo dr. Ivaškoviču in ne dr. Svaškoviču, kot je bilo zapisano. Za napako se iskreno . opravičujemo. ZAHVALA Ob izgubi mojega moža in našega očeta, brata ter starega očeta JANEZA GLADKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijate-ljem, sodelavcem podjetja Gorjanci, ki ste se tako številno poslovili od njega, darovali cvetje, izrazili pisno in ustno sožalje. Še posebno se zahvaljujemo g. kaplanu za opravljeni obred, osebju Doma starejših občanov, zdravstvenemu osebju, Železniški transportni organizaciji Novo mesto in govorniku za poslovilne besede ter pevskemu zboru v organizaciji Hiti. Vsi njegovi Črnomelj, Tržič, Podkoren, 10. avgust 1992 ZAHVALA ^ m* i ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja in trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 63. letu starosti nas je zapustil JOŽE ZORAN iz Gor. Kamenja 2 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, darovane sv. maše in denarno pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. V 81. letu starosti nas jd zapustil dragi oče, stari oče in praded ANTON ŠUKLJE iz Grabrovca pri Metliki Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter delovnim organizacijam KZ Metlika, Komet in Domu počitka za pomoč, darovano cvetje in vence ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Grabrovec, obema govornikoma, gospodu župniku in godbenikoma za njihovo sodelovanje pri pogrebni svečanosti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 50. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga žena, mamica, tašča, hči, sestra in teta VERONIKA HRIBAR roj. Benežan up. med. sestra z Mestnih njiv 12, Novo mesto Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in našo drago v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Hvala vsem za cvetje in svečke. Se posebej hvala dr. Kresetovi in sestri Darinki, splošni bolnišnici, internemu oddelku UKC in onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, Domu starejših občanov iz Novega mesta, podjetju Evrošped, UNZ in policijski postaji, TO učnemu centru. Hvala gospodu proštu Lapu in spremljevalcem za lepo opravljen obred in sv. mašo. Žalujoči: mož Jože, hči Gorana, sin Andrej in Petra ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ANA BERUS iz Dolnjega Mraševega Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala dobrim sosedom Bradačevim za pomoč in lajšanje bolečine. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, kakor tudi govorniku Virantu za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: hčerka Marija z družino ler sinovi Tone, Jože in Franc z družinami ZAHVALA V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča MARIJA MEDLE roj. Vovko Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina in brata MARTINA ŠTUKLJA iz Tribuč pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in bili z nami v teh težkih trenutkih. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. s Sel pri Ratežu 10 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, delavcem KZ Krka, delavkam HKS in vsem vaščanom za izrečeno sožalje, podarjene vence in vsestransko pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni Jožetu Vovkotu, dr. Meti Novak, dr. Janezu Kramarju, dr. Borisu Pogačarju, dr. Francu Janežu in vsemu osebju urološkega oddelka. Zahvaljujemo se govorniku Borisu Krhinu in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Bolezen je bila močnejša. V domu je ostala praznina, a v naših srcih bolečina. Mnogo prezgodaj, v 55. letu starosti, nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta KRISTINA MAVEC z Rihpovca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, podjetju Akripol Trebnje in Kozmetiki Krka iz Novega mesta za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo bližnjim sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala gospema Staretovi in Jakličevi za ganljive besede ob odprtem grobu ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša mama MARIJA POVŠE z Rateža Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izraze sožalja in darovane vence. Posebna zahvala Borisu Krhinu za besede slovesa,. Ravnohribovim, cerkvenim pevkam in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 87. letu starosti me je zapustil dragi mož FRANC PUGELJ iz Ždinje vasi 6 Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, tasta in dedka STANETA KLANJŠČAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in bivšim sodelavcem Revoza IMV Novo mesto, ki ste mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Šmarjete za opravljen obred. Šmarjeta, 8.8.92 Žalujoči: žena Majda, Stojan in Miro z družinama, brat Kari z družino in ostalo sorodstvo Šmarjeta, Maribor, Ljubljana, Postojna Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala sosedom Kastelčevim in Ljubijevim. Župniku pa hvala za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, daje v 87. letu tiho umrla naša draga mama ANA ŠTOK ROJENA BERKOPEC iz Rumanje vasi 25 Pokopali smo jo v sredo, 5. avgusta, na pokopališču v Vavti vasi. Zahvaljujemo se osebju 1 a oddelka Doma na Bokalcah v Ljubljani za vso skrb in nego ter govorniku g. Štefanu Jakliču za lepe poslovilne besede v imenu ZB in Društva upokojencev Straža. Žalujoči: sinova Jože in Albin v imenu vsega sorodstva ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče NIKO MILEK iz Črnomlja, CBO 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in delavkam Beti Črnomelj za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala tudi govornikoma g. Simcu in g. Grahku. Enaka zahvala godbi na pihala, pevkam ter g. dekanu za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, prisrčno hvala. Žalujoči: žena Angela, hčerke Vanda, Vida in Marija z družinami ZAHVALA Vsem, ki ste na zadnjo pot spremili našo drago mamo, sestro, taščo, svakinjo FRANCKO UNETIČ roj. Zagorc iz Kostanjevice na Krki izrekamo našo iskreno zahvalo. Posebna hvala velja dr. Tothovi za dolgoletno zdravljenje, osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, sosedi g. Rakošetovi, Košakovim, Piskovim za nesebično pomoč, govornici g. Divjakovi, krajevni organizaciji ZZB Kostanjevica na Krki ter Šentjernej, društvu upokojencev, kolektivu OŠ Mojstrana, pevcem, pogrebnikom ter praporščakom. Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom se zahvaljujemo za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Maruša z možem in ostalo sorodstvo mmmwm m i s s s s * s N * 5 S % H s 5 % % $ Borut Križ Za diplomsko nalogo je študent arheologije Borut Križ iz Novega mesta obdelal prazgodovinska na-s selja v novomeški občini. In tudi ■*i ves čas, odkar kot arheolog dela na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, se ukvarja izključno s prazgodovinskimi spo-\ meniki c občinah, v katerih deluje ta zavod, se pravi v novomeški, ^ trebanjski, brežiški, metliški in \ črnomaljski občini Pri vsej tej : usmerjenosti, že kar specializira-^ nosti za prazgodovino, pa je za-\ nimivi in po svoje ironično, da so Križa v študentskih letih zanimala zgolj prazgodovinska naselja in S se je rad pridušal, da ne bo nikoli skopal nobene gomile, ampak se S bo ukvarjal zgolj z naselji Zgodilo pa se je tako, da se po diplomi sploh ni več ukvarjal s prazgodovinskimi naselji, na Slovenskem pa ga ni arheologa, ki bi skopal S več gomil kot on. Študent obrača, prazgodovina obme. y Lani je Križ z ekipo začel ko- pati na Kapiteljskih njivah na . Marofu v Novem mestu. Letos kopljejo od marca, njihov delov-nik pa neredko traja po 12 ur in S več. Avgusta imajo »kolektivni« ^ dopust, potem pa spet s polno paro naprej. Gre za veliko prazgodovinsko grobišče; žgani grobovi, se S pravi žare s pepelom, so iz pozne bronaste dobe, torej iz 9. in 8. stol. pred Kristusom, pod gomilami pa J so še skeletni grobovi iz 7. do 5. stol. pred našim štetjem. Ta izkopavanja so sedaj sploh naj večji arheološki projekt v Sloveniji Do > sedaj so izkopali 1.100 kvadratnih metrov grobišča, ki pa se razteza na vsaj 20.000 kvadratnih metrih. »Zadnji čas je, da smo se J lotili tega dela, kajti gomile so za- radi globokega oranja v zadnjem času pri vrhu že poškodovane, tako da gre tu tudi za zavarovalno izkopavanje,« pravi zgovorni Borut. Povsem jasno je bilo, da bo Borut po končani novomeški gimnaziji študiral arheologijo. Za to je pravzaprav najbolj »zaslužno« arheološko izredno bogato Novo mesto. Že kot osnovnošolec je Borut, neposredni potomec znane in stare novomeške družine Bergman, kot delavec pomagal pri izkopavanjih na Znančevih njivah, ki jih je, tako kot vsa arheološka izkopavanja v Novem mestu, vodil arheolog Tone Knez. »Celo gimnazijo sem med počitnicami delal pri Knezu na Beletovem vrtu pa na Marofu in Mestnih njivah. Tudi med študijem sem po več mesecev na leto delal pri terenskem arheološkem delu po vsej Sloveniji, tako da sem, ko sem končal študij, imel že kar nekaj prakse.« . A ker je bil brez štipendije, obeti za službo niso bili kaj prida.» V tistih letih je bila kadrovska politika v novomeški občini mizema, na kar smo v Klubu novomeških študentov stalno in glasno opozarjali, a pomagalo ni nič, posledice pa mesto in Dolenjska na vseh področjih čuti še danes.« O kadrovski štipendiji pa je študent arheologije lahko samo sanjal Včasih so ga podražili, naj poskusi pri pogrebnem zavodu. Sprva je na Zavodu delal kot zgodo vinar za spomenike NOB in šele nakazano »izsiljevanje«, da bo pač šel drugam, kjer bo lahko delal kot arheolog, kar je Borut ves čas edino hotel biti, je zaleglo. Seveda ob tem, da je bila na Zavodu, kjer je bil takrat samo en arheolog, potreba po nekom, ki bi se ukvarjal z izredno bogato prazgodovino, velika. In od takrat ima, kar je hotel dela, da se ven ne vidi. To, kar se dogaja na Dolenjskem, je celo za arheologe, ki prav hlepijo po čem takem, prehudo. »Tako kot je danes Nemčija gospodarsko pomembna za Evropo,je bila v prazgodovini Dolenjska. Tu je bila železova ruda, takratni prebivalci so jo znali obdelovati in ti predmeti so bili industrijsko blago, ki so ga prodajali po celi Evropi in od vsepovsod predmete vozili sem. Kamor na Dolenjskem zasadiš lopato, naletiš na sledove nekdanjega bogatega življenja.« A. BARTEU Mednarodni kviz Kolumb in doba odkritij Žrebanje 31. avgusta v Pionirski knjižnici NOVO MESTO — Mednarodni knjižni kviz, v katerega je prvič vključena tudi Slovenija, je letos posvečen 500-letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Kviz je namenjen vsem mladim, ki se želijo v času počitnic s pomočjo priročnikov, enciklopedij in leposlovnih knjig sprehoditi skozi stoletja dobe odkritij in spoznati velike može teh davnih časov. Tekmovanje poteka od maja do septembra, zato, mladi radovedneži, pohitite z reševanjem. Če še kdo želi reševati kviz, naj pride v Pionirsko knjižnico, kjer bo dobil kviz in vso primerno literaturo za reševanje nalog. Rešitve pa pošljite na dopisnici v Pionirsko knjižnico v Novem mestu. V avli Pionirske knjižnice je tudi bogata razstava na temo Kolumb in doba odkritij in želimo, da si jo ogleda čim-več znanja željnih počitnikarjev. Žrebanje kviza bo v ponedeljek, 31. avgusta, ob 9. uri v prostorih Pionirske knjižnice. Izžrebali bomo 50 pravilnih odgovorov in v soboto, 5. septembra, bodo izžrebani reševalci odšli z avtobusom na izlet v neznano. Glavna nagrada pa bo udeležba enega tekmovalca na republiškem izletu v neznano, ki bo 17. sept., na dan zlatih knjig. Vsi sodelujoči bodo imeli tudi možnost biti izžrebani za mednarodno nagrado. En tekmovalec iz Slovenije se bo udeležil mednarodnega bralnega tabora. SLAVKA KRISTAN DNEVI PIVA V KANDIJI NOVO MESTO — Z nastopom ansambla Slak se bo jutri na vrtu restavracije Kandija pričeli dnevi piva, ki bodo letos potekali pod pokroviteljstvom tovarne Krka in Union. V soboto zvečer bo pokušnja piva skupaj s salamo velikanko in kruhom orjakom, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Lipa. V nedeljo bo vrt v znamenju ansambla Krt, v ponedeljek in torek bodo igrali Rubini z gostjo Heidi. V sredo, 19. avgusta, in v četrtek bodo obiskovalce tedna piva zabavali člani ansambla Doreta Kogovška. V sredo bo še posebej zanimivo pokusiti golaž, ki ga bodo skuhali popularni Slovenci: Tof, Serbi in Miša, seveda pa ne bosta manjkala tudi udeleženca lanskega kuhanja, novomeški župan Marjan Dvornik in Vlado Petrovič iz Krke. V petek, 21. avgusta, bo modna revija tovarne Labod z ansamblom Slovenija, dan kasneje bodo veselje na vrtu pripravili člani folklorne skupine Kres in ansambel Tonija Jančarja. Zadnji dan bo igral ansambel Nika Zajca. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Slabe ceste še vedno glavna tema klicev - Javno vprašanje metliškim birokratom _______- Invalidi brez ključa na avtobusni postaji -Pohvala V četrtek zvečer je bil naš dežurni telefon kar vroč od vaših klicev. Najprej seje oglasil Ivan Venetič iz Vrčic in potožil, da se v teh sušnih dneh kar dušijo v prahu, ki ga na makadamski cesti skozi vas povzročajo avtomobili, še zlasti pa kombiji in tovornjaki Gozdnega gospodarstva, ki se za prošnje in za opozorila ne zmenijo dosti, čeprav bi lahko vozili tudi drugod. Najbolje bi bilo seveda, če bi cesto skozi vas asfaltirali, a za to nihče poskrbi. Vaščani že razmišljajo o protestni akciji. V zvezi s cesto, tisto od Škocjana do Lakenc, je klical tudi Stanko iz Pivke. Polna lukenj in grebenov je, z nje se dviga prah, okoliškim prebivalcem pa pritisk. »Zdaj zdaj bo zakipelo,« opozarja Stanko, ki ima tudi pripombe na vzdrževalca javne razsvetljave, ki žarnic ne zamenja takoj, ko pregorijo. Cestne probleme imajo tudi v Mršeči vasi, nam Halo, tukaj Kst! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,zat0 Pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. je javil Martin iz okolice Šentjerneja. Pred leti so vaščani sami popravili tamkajšnji most, sedaj pa se čezenj veselo vozijo vsi, tudi tisti, ki so se stroškom in delu spretno ognili. Nihče pa sedaj ne popravlja ceste do mostu, ki je polna lukenj. Med vozili so tudi tovornjaki Cestnega podjetja in raznih privatnikov, katerih teža precej presega dovoljeno. Tudi Janez iz Mirne Peči je nezadovoljen s cesto, in sicer tisto od Novega mesta proti Mirni Peči. Pri Romskem naselju je bila pred štirimi leti obnovljena, a je danes že tako poškodovana, da je vožnja po njej zares nevarna. Alojz Štefanič iz Križevske vasi je klical za svojega tasta Martina Jakliča, ki namerava zidati nadomestno hišo. Taje letos spomladi pridobil lokacijsko dovoljenje in vsa potrebna soglasja za nadomestno gradnjo, sedaj, ko bi morala dati svoj pristanek še občina, pa seje zataknilo. Kajti tam nadomestne gradnje ne priznajo, ampak hočejo plačilo prispevkov, ker jih pred štirinajstimi leti za neki prizidek pri stari hiši ni plačal. Podpisana gospoda Končarja in Jeler-čiča, ki nadomestne gradnje, strokovnemu mnenju navkljub, ne dovolita in hočeta iztržiti več kot dvesto tisočakov komunalnega prispevka, javno sprašuje, za kakšne prispevke gre oziroma kaj jim dolguje izpred 14 let in katere komunalne priključke so uporabili na tem prizidku. O težavah paraplegikov je spregovoril Marko Hintič, športni regijski referent pri društvu paraplegikov. Omenil je dogodek na novomeški avtobusni postaji, kjer imajo sicer dobro urejen dohod za paraplegike in posebno stra- KLIC V SILI NOVO MESTO — V četrtek, 13. avgusta, bo na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Marija Gabrijelčič. nišče zanje, a to večji skupini paraplegikov prejšnji četrtek zvečer ni bilo dostopno, ker nihče od uslužbencev ni vedel, kje je ključ, pa tudi nasploh so se zelo neprijazno vedli. Gospod Hintič je opozoril tudi na tista parkirišča po mestu, ki so kljub opozorilom, da so rezervirana za invalide, skoraj vedno zasedena. Kje so policaji? Janez Rupar iz Škocjana je izrazil nezadovoljstvo nad zamujanjem s plačevanjem pšenice. Kljub obljubam, da bo plačana v petnajstih dneh po oddaji, se to ni zgodilo, da ne govorimo o negotovosti glede odkupne cene. V zvezi s kmetijstvom je tudi klic čebelarja Slavka Fabjana iz Dolenjskih Toplic. Direktorja kmetijske zadruge g. Stariča, ki mu je baje veliko do spoštovanja zakonitosti, sprašuje kdaj je ob škropljenju z insekticidi zadruga to pravočasno objavila. Po zakonu bi morali to objaviti tri dni pred škropljenjem. Spoštovanje zakonitosti zahteva tudi Tončka Petrič jz Črnomlja in se čudi, da po klicu iz Črnomlja o nepravilnostih pri invalidski upokojitvi nihče ne reagira. Treba je stvari razčistiti. Ali je grešila komisija in jo je treba za to kaznovati, ali pa dokazati, daje bil klic brez prave osnove, kajti prizadeti smo vsi. Bralec iz Mokronoga sprašuje tiste, ki bi radi rehabilitirali domobranstvo, kakšen jezik bi govorili, če bi zmagala njihova stran in koliko bi jih bilo v tem primeru pobitih. Sprašuje se, če bi v tem primeru sedaj sploh lahko imeli samostojno Slovenijo. Meni, da se sedaj delajo vsi nedolžne, spomnijo pa naj se, kakšne uniforme so nosili. Naj na koncu omenimo še poziv bralke iz Novega mesta, naj posebej pohvalimo vse zaposlene v VVZ Novo mesto v Ločni II Bibe, od kuharic do vzgojiteljic. Pravi, da so zelo prijazni, še posebej pa izpostavlja Marjeto Kovačič, kije otrokom prava druga mama in kaže do staršev izredno razumevanje. T. J. Nov film: Ime mi naj bo Krka Filip Robar-Dorin je začel snemati dokumentarni film o ekološkem stanju (ne-_____kdanje) dolenjske lepotice — Mrtvi reki povrniti življenje in lepoto NOVO MESTO— V začetku tedna je novomeški filmski delavec Filip Robar-Dorin začel snemati obsežen dokumentarni film z delovnim naslovom Ime mi naj bo Krka. Film, ki nastaja po scenariju Robarja-Dorina in Aleše Valič, snemajo v produkciji Fil-mal Pro d.o.o., koproducent pa je dokumentarni program TV Slovenija. Film — gre, kot se da razbrati že iz naslova, za ekološki projekt — naj bi predvajali tudi kot dokumentarec meseca na TV Slovenija. Robar, Novomeščan, ki je, tako kot generacije pred njim in še kakšna za njim, rasel ob Krki in z njo, je snemanje takega filma predlagal že pred leti, vendar takrat za to še ni bilo dovolj posluha. Sedaj pa je snemanje tudi finančno podprla novomeška občina oziroma sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. »Brez romantiziranja nameravam prikazati porazno ekološko stanje Krke in njenih pritokov od izvira do izliva,« pravi Robar. »Film bo namenjen za potrebe šolske mladine pa tudi za osveščanje širše javnosti.« Ob pripravljanju scenarija je sosce-naristka Aleša Valič pregledala na kupe raziskav, poročil in člankov, tudi iz našega časopisa, Robar pa je pritegnil tudi številne strokovnjake različnih strok. Zanimivo je, daje novomeški zdravnik dr. Božo Oblak v svoji raziskavi stanja reke Krke že leta 1957 opozoril na smrtno bolezen, ki Krki grozi, če se bo tako imenovani razvoj nadaljeval v tej smeri. Žal so se Oblakove temne slutnje povsem uresničile. »Ko smo pregledovali razne podatke in analize, nas je navdal črn pesimizem, vendar je realen. Že v konceptu za snemanje filma smo to nakazali in nekateri ljudje so nam oponesli, češ da tako prikazana slika Krke ne more vzbuditi upov. In jih res kakovost Krke. Dolgoročno pa je treba to, čistost in milino. In k temu naj bi Krki, tej nekdanji lepotici in sedaj na pripomogel tudi Robarjev film Ime mi smrt bolni reki povrniti zdravje in lepo- naj bo Krka. A. B. LEPE NA GRADE ZA DOBRE OPA ZO VALCE—»Kje smo pritisnili na sprožilec fotoaparata?« smo poimenovali nagradno igro, s katero želimo popestriti poletno mrtvilo. In res smo ga. Telefoni v našem uredništvu so neprestano zvonili. Ugibanj je bilo veliko in večina bralcev je bila prepričana, da smo fotografijo posneli v Logu pri Sevnici Že v torek dopoldne se je oglasila tudi lastnica posnetega dela stanovanjske hiše v Bršljinu, Pepca Jakše, in bila prepričljiva. »Slikali ste moj balkon«, je dejala in si tako prislužila nagrado. »Na Dolenjski list je naročen sin Jernej, prva pa ga prebereva midva z možem,« je potem, ko je zvedela, da je nagrada njena, pojasnjevala Jakšetova. Fotografijo tega tedna je posnel naš novinar, kje je pritisnil na sprožilec fotoaparata, pa morate uganiti vi Pravila igre so enostavna, nagrado — zložljivo vrtno garnituro, vredno 12 tisočakov in kupljeno v Jelovici si boste prislužili tako, da boste v naše uredništvo po tei 23-610 čimprej sporočili, kje je nastala zgornja fotografija. Nagrada bo vaša, če boste prvi sporočili podatke o posneti fotografiji in da ste ali boste postali naročnik Dolenjskega lista. Mi vas čakamo in nagrade tudi _Jpl Filip Robar-Dorin (desni) pri snemanju v Novem mestu /N Lestvica narodnozabavne glasbe !■ ^studio ^ Studia D in Dolenjskega lista l r L:t F pl h* Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Igoiju Kavšku iz Gotne vasi. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: I (2) Cvet pod planinami — ANS. NAGELJ 2(1) Lepa naša domovina — ANS. SLOVENIJA 3 (3) Po Dolenjski — PETER FINK 4 (5) Gorjuški stric — SLOVENSKI KVINTET 5 (8) Moja zidanica — ANS. LOJZETA SLAKA 6 (6) Pleničke je prala — ANS. JOŽETA ŠUMAHA 7 (7) Oče, voščimo ti — ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI 8 (-) Uspavanka — ANS. TONIJA ISKRE 9 (10) Spet smo se skupaj zbrali — ANS. BR. POLJANŠEK 10 (9) Lojtrca — PIHALNI ORK. TREBNJE Predlog za prihodnji teden: Bog živi naj vašo hišo — FANTJE Z VSEH VETROV X ne more. Vendar mislim, da moramo najprej razbiti iluzije in stvari postaviti na njihovo mesto. Sele ko bomo ugledali pravo, dejansko stanje Krke, bomo, osveščeni, lahko učinkovito ukrepali« Pri filmu namerava Robar uporabiti prijem izvrstnih britanskih režiserjev dokumentarcev, ko ugledni strokovnjaki na kolikor se le da poljuden način predstavijo problem. V Robarjevem filmu o Krki bo eden teh strokovnjakov mag. Jorg Hodalič. »S tem filmom bi rad dosegel, da se bomo začeli osveščeni boriti za Krko, za reko, kije sedaj mrtva in onečaščena, a je dolgo bila in bi spet lahko postala ena najlepših rek v Evropi.« V petih letih bi lahko po Robarjevem mnenju za 50 do 75 odst. izboljšali aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ (»Vojni zločinec« Levstik se vrača I | »Nedokazani in nekaznovani vojni zločinec« Vinko Levstik, doma s Hudega | 1 Konca pri Sv. Gregorju v ribniški občini, pride domov 23. avgusta H Glasujem ta. Z 'O Moj naslov: 1 Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Zdaj je gotovo, da bo Vinko Levstik, »nedokazani in nekaznovani vojni zločinec«, prišel v Slovenijo v nedeljo, 23. avgusta. Ob 6. uri zjutraj bo prestopil italijansko-slovensko mejo na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini. Namen njegovega enodnevnega obiska je, kot sam pravi, dvojen: obiskal bo še živečo mater, ki ima 90 let, in se poklonil žrtvam vojne na Rogu. Ugibanj, zakaj prihaja v domovino, ni ne konca ne kraja. Po nekatere odgovore smo se podali kar k njemu, v Novo Gorico, kjer ima hotel Palače. • Zoper vas še ni vložena obtožnica javnega tožilca Drobniča. Pač pa je bil leta 1981 proti vam začet in potem ustavljen postopek. »Ne, zoper mene po koncu enoumja še ni bila vložena nobena obtožnica. Prvi in edini preiskovalni postopek se je začel in končal v letih 1981 /82 na temelju kazenske ovadbe UDBE oziroma njenega ljubljanskega načelnika Ivana Eržena. Preiskavo so naslednje leto prekinili z obrazložitvijo, da jaz in moja skupina — vsega pel oseb — nismo dosegljivi. Na odločbo sem se pritožil prek mojega — po uradni liniji določenega — odvetnika Miha Kozinca (v Drnovškovi vladi zdaj ministra za pravosodje), v želji, da se postopek izvede do konca, da naj me obsodijo ali pa oprostijo, glede na to, da očitanih dejanj nisem storil. Ponudil sem možnost, naj me pridejo zaslišat v Gorico, pa so to možnost zavrnili. Trdim, da je bila omenjena sodna preiskava zrežirana po stalinističnem vzorcu. Za to imam priče, ki pravijo, da so proti meni pričale pod pritiski UDBE.« • Zakaj ste dopustili, da vas dolžijo za nekaj, za kar sami pravite, da niste krivi. Zakaj se niste obrnili na mednarodne ustanove? »Zakaj bi moral jaz po svetu dokazovati, da nisem storil očitanih dejanj, če mi jih ni dokazala komunistična oblast? Čakal sem, da bo nova sodna oblast, ki sicer še deluje po starem jugoslovanskem komunističnem kazenskem zakoniku, na pobudo demokra- tične skupščine razveljavila več kot deset let staro, prej omenjeno, sodno preiskavo. Nova demokratična oblast v Sloveniji meje razočarala, ker je legalizirala tedanjo preiskavo, namesto da bi jo anulirala. Držijo jo umetno na nogah, samo zato, da bi lahko začeli sodni postopek tudi proti nekdanjim rdečim veljakom.« • Minister Bavčar vam zagotavlja, da vas bo slovenska policija pustila pri miru in ne bo ukrepala proti vam, če le boste imeli v redu dokumente. Mu zaupate? »Upam, da bo notranji minister tokrat bolj korekten do mene, kot je bil po svojem in Janševem obisku pri meni v Gorici. Takrat je bil nanju izvršen hud pritisk iz vlade. Da sta se oba izvlekla, sta pač morala potlačiti mene. V Mladini sta me .svinjsko napadla’. V takratnem enoumju sem ju opravičeval in jima verjel. Pričakoval sem, da bosta pozneje to popravila. Toda do danes še nič!!! Najbolj meje zabolelo, ko sta mi hotela podtakniti, da naj bi bil jaz Ertlov agent in naj bi jaz javil UDBI za njun obisk pri meni. Sicer je bila cena Janševega obiska pri meni dosti višja kot Bavčarjeva. Ob predstavitvi Premikov v Števerjanu je povedal, da je bil njegov obisk pri meni dosti bolj obremenilen na procesu JBTZ, kot tisto, kar mu je vojska očitala (kraja zaupnih dokume- VOJKO CUDER (Primorske novice) = l------------j- ------------- ---------* .unvznmu, im pv.i/uuv/ uvmvmiu ^TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiim||||iill,rr