a ni bc ro idc ira- išk aff ari' ral- 3lj! mc LETO XI 3 marec 1985 glasilo szdl občine logatec aške OVICE te ;a z delegatskih klopi Bomo samoprispevek podaljšali? do Obravnava poročila o izvajanju programa samoprispevka za izgradnjo djn obnovo šolskih, vzgojnovarstvenih, kulturnih in telesnokulturnih objek-ortov ter modernizacijo cest v občini Logatec v obdobju 1981-1986 je bila šftsrednja vsebinska točka dnevnega reda 29. skupne seje zbora združene-|a dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila 7. marca. Zaključni račun sklada samopri-ipevka za leto 1984, finančni načrt :a leto 1985 in poročilo je predhod-io obravnavala že skupščina samo-»rispevka. Ugotovljeno je, da programa samoprispevka ne bomo mogli izpeljati. Na to so znatno vplivale podražitve v gradbeništvu pa tudi ukinitev posojil za investicije. Finančna kon- •a šoli ».8 talcev« že več let uspešno deluje foto krožek, ki z uspehi sodeče tudi na raznih natečajih za fotografske dosežke učencev osnovnih šol. ;nega zadnjih uspehov je dosegla Mojca Šemrov, učenka 8. a razreda. Na 'atečaju za razstavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili a OŠ Ivan Cankar z Vrhnike, je zasedla prvo mesto s fotografijo »POGLEJTE, KAKO SEM PRIDEN IN MOČAN«. strukcija za izpeljavo celotnega programa je bila narejena ob upoštevanju 50 % udeležbe od najetih posojil. Ker teh ni bilo mogoče najeti, je vsa dosedanja gradnja slonela na fi-nansiranju iz lastnih sredstev. V razpravi so delegati obeh zborov in delegati v skupščini samoprispevka predlagali, da bi samoprispevek podaljšali za pet let, saj bi izglasovani program le tako lahko v celoti uresničili. Delegati so imeli še vrsto pobud in predlogov glede vrstnega reda izgradnje objektov. Poročilo so delegati sprejeli, v krajevnih skupnostih in OZD pa bo potekala še javna razprava, da bi se lahko v jeseni odločili o nadaljnjih aktivnostih. V prilogi Logaških novic objavljamo celotno gradivo, ki naj služi za javno razpravo. V nadaljevanju skupščine so delegati obravnavali in po razpravi sprejeli program dela občinske skupščine za leto 1985. Tudi program dela občinske skupščine bomo objavili v prilogi Logaških no- vic. Program je dokaj zajeten, vanj pa so vnesene vse pripombe, ki so bile posredovane. Ali bomo program tudi uresničili, bo odvisno od vseh pripravljalcev posameznih gradiv. Njihovo delo bomo lahko ocenili ob letu. Delegati so obravnavali in sprejeli še predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter osnutek odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah. Delegati so sprejeli tudi osnutek odloka o proračunu občine Logatec za leto 1985, tako da je osnutek proračuna zdaj v javni razpravi do oblikovanja predloga. Zaradi omejenih sredstev v osnutku proračuna ni bilo možno zadovoljiti vseh potreb koristnikov. Predlog odloka bo skupščina obravnavala na naslednji seji. Leto 1984 smo zaključili brez izgub Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje je pripravil prvo informacijo o poslovanju v letu 1984. Analiza rezultatov kaže, da je ustvarjeni celotni prihodek v gospodarstvu večji za 69,9 %, v negospodarstvu pa za 64,8 % kot v letu 1983. Porabljena sredstva so se v gospodarstvu povečala za 66,6 %, dohodek za 77,1 %, amortizacija po minimalnih predpisanih stopnjah pa je večja za 26,2 % kot v letu 1983. Dohodek v gospodarstvu je naraščal hitreje kot porabljena sredstva, tako da se je izboljšala tudi ekonomičnost poslovanja. Fizična produktivnost dela se je povečala za 4,1 %. Na visoko rast dohodka so vplivale tudi tečajne razlike in rast cen. Podatki o gibanju osebnih dohodkov so naslednji: Obračunani čisti OD na delavca mesečno v din negospodar.* gospodar. 1983 21.331 17.486 1984 30.857 27.415 indeks 144,7 156,8 * - pri negospodarstvu je upoštevan poračun za leto 1983, izplačan v letu 1984. V negospodarstvu se je dohodek povečal za 66,2 %, porabljena sredstva pa za 60,1 % v primerjavi z letom 1983. Rasti so nižje kot v gospodarstvu, kar je v skladu z resolucijo za leto 1984. V gospodarstvu je bilo konec leta 1984 zaposlenih 2233 delavcev, konec leta 1983 pa 2206 delavcev. V negospodarstvu se je število delavcev povečalo za 3,5 %, tako da je bilo konec leta 1984 v negospodarstvu zaposlenih 295 delavcev. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja so rezultati poslovanja v občini zelo ugodni. Nobena delovna organizacija leta ni sklenila z izgubo. Dve delovni organizaciji sta -amortizacijo izločili nad predpisanimi stopnjami. Natančnejšo analizo bomo posredovali, ko bodo rezultate poslovanja obravnavali delegati zborov občinske skupščine. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, št. 35/79) in 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Logatec za obdobje 1981-1985 je skupoščina Skupnosti otroškega varstva občine Logatec na svoji 3. redni seji 25. februarja 1985 sprejela SKLEP o povečanju višine denarnih pomoči otrokom I. Denarna pomoč se poveča za: - 1.600,- din mesečno in znaša 4.000, din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po 1. odstavku 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1984; - 1.100,- din mesečno in znaša 2.700,- din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po 2. odstavku 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1984; - 700,- din mesečno in znaša 1.600, din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po 3. odstavku 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1984; - 600,- din mesečno in znaša 1.500,- din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po 3. točki sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1984. Povečana denarna pomoč se poveča za: - 600,- din mesečno in je 1.500,- din mesečno za otroka, ki je upravičen do povečane denarne pomoči po 1. odstavku 5. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1984. Ta sklep se objavi v glasilu »Logaške novice«. Sklep se uporablja od 1. 3.. 1985. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC Skupščina PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Rajko RUPNIK, I. r. jat 3P( 3re 3n JI'. S-11 (in še kdo?) se boji prihodnje zime Kako po prvem maju? P 20. februarja je skupna strokovna služba SIS organizirala posvet o uv I javljanju in izvajanju samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih p močeh. Določila sporazuma, ki je bil po dolgotrajni razpravi sprejet le ^ 1984, naj bi začeli izvajati 1. maja 1985. Sporazum so obravnavale, sprejele tudi vse skupnosti, ustanoviteljice Skupnosti socialnega varst ^ občine Logatec. V zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so najbolj prizadele družine in posameznike z najnižjimi dohodki, je še bolj kot doslej pomembno, da si vsak zagotovi socialno varnost z lastnim delom. Do socialnovarstvenih pomoči so posamezniki in družine upravičeni le takrat, ko si ne morejo zagotoviti primerne življenjske ravni. To načelo samoupravni sporazum posebej poudarja. Stvarni socialni položaj v primerjavi z dogovorjeno ravnijo socialne varnosti je podlaga za presojo upravičenosti do pomoči, pri čemer se sporazum izogiba avtomatičnim cenzusom. Največji korak je v tem pogledu narejen na področju otroškega varstva in socialnega skrbstva. Upoštevaje načelo, naj tisti, ki je upravičen, dobi izdatnejšo pomoč, sporazum zaostruje merila za upravičenost do pomoči, tako glede dohodkov kot glede ugotavljanja stvarnega položaja družine. Zato je uveljavitev skupne evidence socialnovarstvenih pomoči v občini nujno potrebna. Sporazum naj bi poenostavil in pospešil postopek uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči, tako da z njim ne bi po nepotrebnem obremenjevali občanov. Sporazum predvideva, da bi vse pomoči uveljavljali delavci in občani z eno vlogo po naslednjem vrstnem redu: 1. varstveni dodatek k pokojnini, 2. denarna pomoč za brezposelnost, 3. delna nadomestitev stanarine, 4. štipendija iz združenih sredstev, 5. razlika h kadrovski štipendiji, 6. družbena pomoč otrokom, 7. začasna denarna pomoč, 8. rejnina, 9. denarna pomoč kot dopolnilnirJol preživljanja, m p 10. denarna pomoč kot edini vir pval življanja, ZK 11. plačio oz. doplačilo oskrbe srn domu, ciji 12. enkratna denarna pomoč, ja 13. plačilo oz. doplačilo oskrbno stroškov v socialnem zavodu oz. i I ganizaciji za usposabljanje, pr; 14. plačilo oz. doplačilo oskrbino stroškov v tuji državi, sk 15. druge socialnovarstvene ponvsi či. sa Vloge bodo delavci vložili v delt8'' nih organizacijah, ostali občani or' na sedežu krajevne skupnosti. sv vz Letos bomo socialnovarstv«, pravice uveljavljali po novem spoi^. zumu. Na posvetu se je pokazala sta še nerešenih vprašanj in protf mov. Izvajanje bo zahtevalo večja nančna sredstva zaradi spremerj nih meril (predvsem na podroi otroškega varstva). Ob vzpostavi^ enotne evidence se bodo pojapr kadrovski problemi. Ob ugotavljal^ stvarnega socialnega položaja d zine bo povečana odgovornost ganov v delovnih organizacijah krajevnih skupnostih pri dajal mnenj itd. Sporazum bomo začeli izva maja. Vprašanje je, če bomo doi^ krat uspeli rešiti tudi te probleme, * V naslednji številki Logaških 11» vic bomo predstavili postopke merila za dodeljevanje posamezl pomoči. ' l_ za sti pr pe pt D« Lani so bili radiatorji v stanovanjskih blokih ob Tovarniški cesti pozno v jesen mrzli. Nekateri stanovalci so si za vsak primer že omislili vse mogoče peči, električne ali na trda goriva, nekaj lastnikov etažnih stanovanj pa si je po treznem razmisleku zgradilo kotlovnico. Investicija se jim bo gotovo kmalu obrestovala. Končno je bilo tudi za tiste, ki so še verjeli v centralno ogrevanje s kurilnim oljem, konec mrzlih dni. Stanovalci so se odločili, da bodo odšteli kar zajeten kupček denarja za kurilno olje, ker drugega izhoda niso našli. Bilo je prepozno govoriti o boljšem oziroma cenejšem ogrevanju. Stanovalcem enega bloka se je vse skupaj le zdelo predrago in so se pač znašli, kot so vedeli in znali. V tem času so se začeli resno pogovarjati o drugačnem načinu ogrevanja v prihodnji sezoni. Bilo je kup predlogov (ki so jih dajale sosede sosedam), končno pa sta prevladala dva: zgraditi kotlovnico na trda goriva ali se priključiti na ogrevanje iz energetskega objekta na KLIju. V zadnjih Novicah smo lahko prebrali, da je idejni načrt za kotlovnico že izdelan, da pa se še vedno krešejo mnenja za prvi ali drugi predlog. Najbrž bi bilo bolj smotrno to vprašanje pretehtati že pred izdelavo idejnega plana za kotlovnico, toda: kar je, je. Ne glede na to, katera varianta ogrevanja bo sprejeta, še vedno ostaja odprto temeljno vprašanje: na katera vrata potrkati, da bi dobili sredstva za tako veliko investicijo. Kakorkoli že obračamo, šest starih milijard ni ravno mačji kašelj. A zagotoviti jih bo treba, sicer bomo prihodnjo zimo dočakali še z veliko večjo bojaznijo, kot smo letošnjo. Nemudoma moramo preiti od načrtov k dejanjem, da ne bi ob otoplitvi pozabili nanje - na načrte namreč - in jih šele na jesen potegnili zaprašene iz predalov. Zavedati se moramo - ne le stanovalci S-11 -, da so na logaškem polju zaenkrat tovarne in krave, za nafto pa presneto slabo kaže... Vanda Lavrič Pašne skupnosti so zaživele Leta 1982 smo ustanovili prvo pašno skupnost v Novem svetu. Člani skupnosti so Ivan Menart, Janez Rus in Jakob Nagode. S pomočjo logaških mladincev in mladih zadružnikov smo ogradili skupni pašnik s površino 21 ha. Zemljišča so bila opuščena, kosili jih skoraj niso. Z dobrim gnojenjem, čiščenjem grmovja in drugimi agrotehničnimi ukrepi smo izboljšali kakovost zemljišč. Na teh zemljiščih se je lansko leto že paslo okrog 60 ovac in 20 plemenskih telic. Na pašniku je urejeno napajanje, prav tako tudi oskrba z minerali. Živali pred pašo preventivno zaščitijo proti parazitom. Prvo leto smo imeli veliko težav, ker so živali uhajale, vendar je zdaj to urejeno. Paša traja od maja do oktobra. Program ureditve zemljišč smo prijavili na natečaj pri Zvezi kmetijsko-zemljiških skupnosti Slovenije in dobili nekaj prepotrebnih sredstev, ki so jih prispevale KZS Slovenije, Zveza vodnih skupno Slovenije, Živinorejska poslov skupnost in republiški sklad za i tervencije. Da je skupnost zaživela, so prip mogli tudi člani skupnosti sami, I so z delom veliko pomagali. Začel je bil spodbuden. Voljo smo dol strokovni delavci in kmetovalci. Lani je zaživela tudi pašna skii nost Režiše z 12 ha površin in pl na skupnost Žibrše z 39 ha zemlj-Sredstva za ureditev smo dobili republiških virov. Pripravljen je že program za oi nik Ravnik - Meževnik, kjer bo' uredili 70 ha zemljišč. Za letos' leto pripravljamo še dva nova p' grama. Z začetim delom kaže nadaljeV* Ob želji pridelati čimveč hrane dobrodošel vsak hektar novega i mljišča. Ne gre zanemariti tudi d' stva, da je zaradi visokih cen P gonskih goriv, paša mnogo cen* način izkoriščanja kmetijskih 1 mljišč. ol fo vi p« Pl gi rii c b v( Ui d k P f) ri C 0 Domoč, ki je ne izrabimo Najboljši so Kamničani uv h P l le Mladinci KLI-ja smo 4. februarja ""organizirali okroglo mizo na temo r »Vloga in delovanje mladinske organizacije«. Namen je bil v tem, da i, opozorimo na težave s katerimi se srečujejo pri svojem delu osnovne organizacije ZSMS v naši delovni organizaciji ter da skozi razpravo Inbobimo nekatere usmeritve za delo e smo, da je delo mladinske organizacije lažje in učinkovitejše, če obstaja usklajeno delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, z.' Problemu množičnosti smo v razpravi namenili največ časa. Uspeš-rbtio oz. neuspešno delovanje mladinske organizacije je odvisno pred-oitvsem od zagnanosti nekaterih posameznikov. Večina mladih ljudi lel(Stoji pasivno ob strani in mladinske ni organizacije ne čuti kot resnično svoje predstavnice. Ob ugotavljanju tv{vzrokov za tako stanje se je izoblikovalo mnenje, da bi bilo potrebno |a težišče delovanja mladinske organizacije prenesti v krajevne skupno ouot; i ji- ... j . . —ti Sja sti. Mladince bi k delu pritegnili eri predvsem s konkretnimi akcijami, ki ^"pa jih v delovni organizaciji zaradi ^objektivnih težav težje izpeljemo. 'Mladinci v naši delovni organizaciji j*1 prihajajo iz različnih krajev ter so '^tako vezani na prevozna sredstva. ' Delovni proces velikokrat ne dopuš- ah \\S ča odsotnosti mladinca z delovnega mesta, za posamezne aktivnosti v delovni organizaciji niti ni pogojev (npr. športne skrivnosti). V okviru delovne organizacije naj bi najprej ugotovili za katera področja dejavnosti je med mladimi največ zanimanja in potem v okviru možnosti izpeljali posamezne akcije. Glede sodelovanja z ostalimi družbenimi organizacijami smo bili mnenja, da bo le to izboljšano s skupnimi mesečnimi sestanki vseh družbenopolitičnih organizacij. Prav tako je potrebno izboljšati tudi sodelovanje z vodstvenimi delavci. Tukaj bi morali storiti več sami mladinci, ki velikokrat ne izkoristimo podpore vodstvenih delavcev. Če želimo, da bo mladinska organizacija »šola samoupravljanja« bomo morali k aktivnemu delu pritegniti mladince, ki šele vstopajo v našo organizacijo ter posvetiti večjo pozornost področjem, na katerih imajo mladi največ problemov: področje izobraževanja, zaposlovanja in štipendiranja ter stanovanjske politike. Aktivneje se moramo vključevati tudi v samoupravno odločanje." Ocenjujemo, da smo z okroglo mizo svoj namen dosegli. Rezultati pa se bodo pokazali šele v prihodnosti. Zdrtivko Klemen v 3 10 ie i i te Gradivo o društvenem življenju v Logatcu Zgodovinski arhiv Ljubljana je za območje občine Logatec prevzel tri fonde, ki govore o društvenem življenju v Logatcu. To je kar lep us-peh, saj se je do sedaj v arhivskih prostorih stare osnovne šole v Logatcu hranila samo ena škatla, ki nai bi pričala o delovanju društev, če vemo, da ta prispevajo pomemben delež h kulturni dediščini in razvoju kulture (saj so eden od temeljev kulturnega življenja), je jasno, da je to premalo za kakršnokoli dokazovanje, o kakšni temeljitejši razpravi pa ni mogoče niti misliti. Novo-prevzeti fondi pa pomenijo več gradiva in večjo možnost za raziskovalce, ki jih zanima društveno življenje oziroma lokalna zgodovina kraja. Naj naštejem te fonde: Fond SOKOLSKO DRUŠTVO DOLENJI LOGATEC obsega gradivo za leta od 1908 do 1941. Gre za dve škatli arhivskega gradiva, ki ga sestavlja nekaj pravil, zapisnikov, evidenc in statističnih podatkov, kar dokazuje, da je bilo društvo zelo aktivno in je takrat imelo velik pomen. Arhivskega gradiva SKUD-a »Jerman Remigij« je zelo malo, pa še to je nepopolno, pomanjkljivo. Gre za dele gradiva, ki sami po sebi zelo malo povedo. Toda to je vse, kar je ostalo. Drugega gradiva ni. Verjetno je izgubljeno, ali pa na kakšnem podstrešju čaka na čistilno akcijo. Upajmo, da ga bo našel kdo, ki mu »papir« pomeni kaj več kot le željo po zaslužku. Največ arhivskega gradiva je ohranjenega pri fondu ZKO Logatec. Toliko ga je, da že ob bežnem pregledu dobiš lep vpogled v delovanje kulturnega življenja na tem področju. Tudi imena društev in samostojnih skupin, ki so delovale in še delujejo, se da ugotoviti. Ob te-meljitejšem pregledu pa dobiš podatke tudi o njihovem delovanju, vlogi in pomenu. Tudi v bodoče bomo hranili in čuvali arhivsko gradivo društev in ostalih družbenih pravnih oseb, ga skušali urejati in strokovno obdelovati. Toda vse ni odvisno le od nas. Potrebna nam je tudi pomoč občanov, ki jo bomo z veseljem sprejeli. Boris Rozman 1. marca je bil v Logatcu regijski kviz mladih kmetijcev ljubljanske regije. Tekmovanje je že tradicionalno. Organfzator tekmovanja je bila OK ZSMS Logatec, saj je na ianskem tekmovanju naša ekipa zasedla prvo mesto. V znanju iz kmetijstva se je pomerilo dvanajst ekip. Žal je bila kasneje ena ekipa diskvalificirana, ker tekmovalci niso razumeli pogojev za udeležbo. Nosilci tekmovanj - OK ZSMS Logatec, Aktiv mladih zadružnikov iz Logatca in medobčinski svet ZSMS ljubljanske regije, so se pri organizaciji tekmovanja zelo potrudili, tako da je bilo vse pripravljeno, ko so zjutraj začeli prihajati prvi tekmovalci. V dopoldanskem delu tekmovanja so ekipe opravile pisni del. Ogledali so si obrat destilarne eteričnih olj v Logatcu, usmerjeno kmetijo ter delovno organizacijo KLI, kjer so imeli tudi kosilo. Po enournem odmoru so se zbrali v osnovni šoli Edvarda Kardelja, kjer je potekala okrogla miza o problematiki kmetijsko-zemljiške politike. Finalno tekmovanje je bilo zvečer v Kulturnem domu v KS Tabor. Ekipe pa so se uvrstile takole: 1. Kamnik, 2. Stična, 3. Domžale, 4. Dole pri Litiji, 5. Logatec, 6.-7. Vrhnika in Litija, 8. Rovte, 9. Medvode II., 10. Medvode 1,11. Ribnica. Navijači Kamnika in Domžal so prišli kar z avtobusom, zato je bilo veselje ob uspehu še večje. Po napornem tekmovanju so se mladi lahko še pozabavali ob zvokih ansambla Rimska cesta. Med posameznimi skupinami vprašanj je potekal kulturni program, v katerem so sodelovali: Dramska skupina VRH, Nonet Aktiva kmečkih žena Rovte pod vodstvom Jakoba Kokalja in vojaki V.P. 9983. Ves večer smo lahko spremljali delo pridnih klekljaric. Nagrade sodelujočim ekipam so prispevali: INA - 250 kg gnojila, KZ Medvode - 100 kg gnojila, KZ Litija - 100 kg gnojila, Valkarton Logatec -25.000,00 din, Agrotehnika - 3 škropilnice, Zveza hranilno kreditne službe Ljubljana - 5.000,00 din, KLI "Logatec - kosilo za sodelujoče ekipe, GG Ljubljana, TOK Logatec -10.000,00 din, KZ Logatec - večerjo za udeležence in cca. 30.000,00 din, Kmečki glas - knjige v vrednosti 15.000,00 din. Vsem se v imenu organizatorja najlepše zahvaljujemo. Vesna Slabe Pomagajmo lačnim Na predsedstvu OK SZDL je bilo podano poročilo o poteku akcij za pomoč Kopaoniku in afriškemu prebivalstvu. V naši občini poteka akcija organizirano. Vodijo jo aktivisti Rdečega križa. Po zadnjih podatkih smo zbrali 103.000,00 din za pomoč Kopaoniku in lačnim v Afriki. Razveseljivo je, da so se v akcijo vključile delovne organizacije, skupnosti, društva in posamezniki. Vse, ki bi želeli pomagati, obveščamo, da sredstva lahko nakažejo na žiro račun RKS 50101-678-51579 - za pomoč Afriki in za pomoč Kopaoniku. Z zbranimi sredstvi za Kopaonik bo RK Slovenije zgradil 5 hiš, v katere se bodo vselili najbolj ogroženi prebivalci. Z zbranimi sredstvi za pomoč lačnim v Afriki pa bo Rdeči križ Slovenije poslal pomoč najbolj prizadetim v Afriki. Obveščamo vas, da so v prodaji tudi namenska potrdila - zahvale (boni) v vrednosti po 10, 20, 50 in 100 din. Dobite jih pri aktivistih RK ali pri tovarišu Murnu na SO Logatec. Vsak, še tako skromen prispevek, bo izraz naše solidarnosti in pomembna pomoč najbolj przade-tim. Letni sestanek Društva invalidov Logatec Društvo invalidov obvešča vse član«, da bo letna skupščina v prvi polovici aprila. O točnem datumu bomo vse član« obvestili z vabilom. Na skupščini bomo obravnavali dosedanje delo in predloge za delovanje v tem in naslednjih letih. Pogovorili se bomo tudi o težavah in skušali poiskati rešitve. Spregovorili bomo o medsebojni pomoči in pomoči družbene skupnosti invalidom. Predvsem pa bo skupščina prijetno srečanje in sproiščen razgovor. Vse člane prosimo, da v svojem okolju poiščejo tiste invalide, ki v društvo še niso vključeni. Društvo ima namen, da združi ljudi, ki so kakorkoli prizadeti, in jim pomaga pri vključevanju v življenje. Organizira tudi oglede kulturnih prireditev, športna tekmovanja in izlete. Dominik Murn NOVICE Logaški jamarji se odpravljajo v 1141 m globoko brezno Berger v Franciji »Znanstveno zanimanje, želja po prigodah in tehnika igrajo svojo pravo vlogo, toda človeška želja po doživetju je med njimi brez dvoma poglavitna. Speleološko skupino sestavljajo mladi, starejši, stare korenine, člani različnih poklicev, različne izobrazbe: rokodelci, dijaki, trgovci ... Nabrala si je kapital izkušenj, drznosti, solidarnosti in nato začela raziskovanje jame Berger, ki ji je dalo svetovni rekord. Toda rekord prinaša s seboj ljubosumje; predvsem pa je minljiv. Kako boste brez globokega prijateljstva in brez popolne vzajemnosti zaupali svoje življenje tovarišu, ki bo varoval vaš spust na koncu 50-metrske najlonske vrvi, ali še bolj, ko vas bo vlekel po vrnitvi stopinjo za stopinjo, ko boste izčrpani po štiridnevnih naporih? Kako bi prenesli brez bratske rame dolge, temne bivake pod 500 metri apnenca? Ta popolna vzajemnost, ki je še bolj potrebna na lestvicah kakor pri navezi v planinah, je omogočila izvršitev načrta »operacija 1000«, brez katere bi bila neznosna.« Bourgin Andre (avtor), Operacija - 1000, str. 6, 7; Globus, Lj. 1963. Ko sem pred leti bral knjigo »Operacija - 1000« štirih francoskih jamarjev, ki opisujejo raziskovanje Kronika Logatca bo izšla leta 1986 Že dlje časa poteka priprava Kronike Logatca. Delo opravlja uredniški odbor, ki ga vodi tovariš Franc Dolenc. Z njim smo se pogovarjali o delu in problemih, ki nastajajo pri pripravljanju knjige. Povedal je, da je uredniški odbor, ki deluje pri občinskem odboru ZZB Logatec, delo pri pripravi knjige zaupal tovarišu Tonetu Kebetu. Knjiga bo prikazala delavsko gibanje na področju naše občine in celoten pregled dogajanja med NOB. Naša občina je v tem pogledu še docela neobdelana, zato bo knjiga tudi velik prispevek k celovitemu pregledu tega obdobja v Sloveniji. Do sedaj so zbrani in proučeni vsi dokumenti in opravljeni razgovori s še živečimi udeleženci. Do maja 1986 mora biti gradivo oddano recenzijski komisiji. Kroniko bo izdala Partizanska knjiga v organizaciji Knjižnice OF v 3000 izvodih, izšla pa naj bi za občinski praznik leta 1986. Knjiga bo vsebovala 350 strani in 100 fotografij. Branka Novak najglobje jame na svetu, sem v mislih sodeloval pri njihovem napredovanju proti takrat magični globini 1000 m in jim po svoje tudi zavidal. Več let težkega dela, prostega časa in žrtvovanja je pomagalo, da je uspelo zmagoviti skupini priti do te tako želene globine. Seveda se tudi slovenski jamarji trudimo, da bi našli in raziskali na našem Krasu podobno jamo, toda večdesetletno delo generacij jamarjev ni prineslo tako želenega uspeha. Narava je močnejša. Že več kot dve leti je minilo od prvih skromnih načrtov, ki so se rojevali ob toplem ognju, ko smo trudni slekli premočene in umazane kombinezone, pospravili vrvi in načrtovali nove akcije v podzemlje - svet brez sonca. Vsakdo, ki je kdaj občutil slast odkrivanja neznanega, dobro pozna občutke, ki ga vodijo vedno v nove in nove podvige. Priti čim globje in čim dlje, v osrčje zemlje, preplezati čim zahtevnejšo steno, plezati v Himalaji... Raziskovalcem podzemlja - jamarjem, pomeni dosega magične točke - 1000 m globine podobno, kot alpinistom osvojiti enega izmed vrhov Himalaje. Da primerjava ni pretirana, se zaveda vsak, ki se udeleži take akcije. Kdo bi seštel napore in naporne ure treninga v deročih podzemeljskih rekah, med grmadami blata v komaj prehodnih ožinah, globokih in nevarnih prepadih, breznih? Kdo bi seštel kilometre, ki jih je moral narediti vsak član odprave, ko je zbiral material, potreben za izvedbo akcije, opremo, sredstva? Vse te in še veliko drugih naporov, ki nimajo denarne cene, je potrebno žrtvovati za uspešno dosego skupnega cilja: doseči globino - 1000 m. Ko jamar doseže to globino, so občutja nepopisna. Zaveš se, da to ni le tvoj uspeh, ampak uspeh celotne ekipe, vseh, ki so tako ali drugače pomagali: finančno, z materialom, dobro voljo in razumevanjem. Takrat ti ni žal, da si utrujen, premražen, moker. Ni ti žal naporov. Trenutek je nepopisen, vendar ne more trajati večno. Vlažne stene te opomnijo, da je treba najprej preplezati brezna do dna ter varno zapustiti jamo preko vseh prepadov, podzemskih jezer, ogromnih skal, mimo lesketajočih kapnikov priti spet nazaj na trdna tla in začutiti toploto sonca ter vonj trav. ki kakšni so bili naši načrti, ko smo sedeli globoko pod zemljo na prostoru, kjer smo si postavili bivak, kp Brno zaviti v tople spalne vreče poslušali udarce padajočih kapljic, ki so tkale novo kristalno zaveso -kapnik, ko smo utrujeni končali nekajdnevno raziskovanje neznanega podzemlja? Obiskati in raziskati 1144 m globoko brezno GOUFFRE BERGER v Franciji. To zahtevno nalogo bo od 8.-18.. 1985 skušala kar se da uspešno opraviti ekipa logaških jamarjev: 1. VERBIČ Karel, voznik, ekonorn-odprave, roj. 19. 11. 1938, stanujoč Notranjska c. 60, Logatec, po poklicu KV šofer, zaposlen pri ŽG Ljubljana TOZD za transport Postojna. 2. KORENČ Drago, vodja odprave, roj. 11.4. 1957, stanujoč Čevica 3, Logatec, po poklicu gradbeni tehnik, zaposlen pri Gradnik Logatec. 3. TRČEK Vida, članica, roj. 8 .6. 1965, stanujoča Tovarniška 16, Logatec, študentka. Lo \ 4. MAČEK Edvard, član, roj. 10. >r 1962, stanujoč Jačka 71, Logate po poklicu avtoelektričar, zaposle pri INTEGRAL Ljubljana. 5. RUPNIK Anton, član, roj. 15. K 1960, stanujoč Jačka 41, Logatei___ po poklicu strugar zaposlen p »Strugarstvo Hren« Lejg^tec. , 6. LEVEČ Janez, član, roj. 7. i 1963, stanujoč Stara c. 53, Log8 tec, po poklicu gostinski delavec zaposlen pri LB Ljubljana. 7. KOTNIK Marjan, član, roj. 13.1 1967, stanujoč Pavšičeva c. 9, Lo* gatec, po poklicu delavec, zaposle' na KLI Logatec, 8. TROBIČ Milan, roj. 22. 8. 1961/16 stanujoč Prešernova ul. 6, Logated študent. u Jamarski klub LogateC5e NOVICE Jakob Molk - Mohor, narodni heroj - ob 40-letnici njegove smrti Med najsvetlejšimi liki revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem je tudi narodni heroj Jakob Molk - Mohor. Njegove revolucionarna pot se je začela že ob prvih srečanjih z naprednim delavskim gibanjem, ko je bil še obrtniški vajenec na Vrhniki, in se je končala 7. marca 1945 v Srednji Bistrici v Prekmurju, ko je samo dva meseca pred osvoboditvijo padel v borbi s sovražnikom. Deloval je in se boril na območju bivšega kamniškega okrožja, v Tuhinjski dolini, na Gorenjskem, Štajerskem in v Prekmurju. Zato pri rojakih v občini Logatec hitreje bledi spomin nanj. Zdi se, da so njegovi življenjepisni podatki še vedno precej skopi in površni, saj njegova revolucionarna pot ni dovolj raziskana. Rodil se je 20. julija 1914 v vasi Petkovec št. 41 pri Logatcu kot peti otrok staršem Ivani in Antonu Molku. Na srednje veliki kmetiji, v obdo- Radioamaterji jo dejavnost bju težke gospodarske krize v bivši Jugoslaviji, ni bilo dovolj kruha za vseh deset otrok (šest fantov in štiri dekleta). Zato je moral Jakob zelo zgodaj iskati dodatni zaslužek kot fizični delavec. Le s težavo se je preživljal v času, ko se je učil usnjarske obrti na Vrhniki. Tam se je tudi seznanil s težkim položajem delavcev in prvimi vplivi razrednega boja. Že tedaj je pokazal izreden socialni čut do sodelavcev in jim je bil vedno pripravljen pomagati. Ko se je po končani obrtni šoli zaposlil v Kamniku, je v vsej ostrini spoznal težke socialne razmere in krivičen družbeni red stare Jugoslavije, zaradi česar se je še aktivneje vključil v napredno delavsko gibanje. Že aprila 1941 je začel aktivno sodelovati pri pripravah za oboroženi upor proti okupatorju. Deloval je v prvih skupinah, ki so začele zbirati orožje in iz katerih se je pozneje osnovala kamniška partizanska četa. Maja razširjajo svo- Na redni letni skupščini v začetku februarja smo logaški radioamaterji pregledali naše delo v preteklem letu in naredili načrt za delo v letu 1985, ko klub praznuje 5. obletnico svojega delovanja. Ocenili smo, da z aktivnostjo opravičujemo svoj obstoj, saj smo izpeljali več tečajev za radiooperaterje in vzpostavili mnogo vez z državami širom po svetu. Vendar z doseženimi rezultati še nismo zadovoljni, saj so bile naše dosedanje aktivnosti usmerjene predvsem v že omenjeno radiooperatersko delo na radijskih postajah. To delo zaradi zahtevnosti izobraževanja ne pritegne širšega kroga mladih. Da bi si zagotovili podmladek, smo ustanovili KONSTRUKTORSKO SEKCIJO, ki naj bi se ukvarjala predvsem s praktičnim delom v elektroniki. Tako imajo tudi mladi (od 5. razreda OŠ dalje) pod strokovnim mentorstvom možnosti izdelati svojo prvo preprosto elektronsko aparaturo, si popraviti pokvarjen transistor itd. Sekcija bo skrbela tudi za tehnične pripomočke, ki jih pri svojem delu uporabljajo radiooperaterji. Člani so opozorili še na eno veliko praznino, ki je nastala z razvojem računalništva in je v Logatcu temeljiteje še nihče ni načel. Računalništvo tudi pri nas vse bolj prehaja iz trenutne modne muhe v vsakdanjo potrebo sodobnega človeka. Prej ko se seznanimo z njim, lažje se bo kasneje nanj privaditi. Da bi na tem področju tudi v našem klubu naredili kar največ, smo ustanovili tudi RAČUNALNIŠKO SEKCIJO, ki ima za osnovno nalogo širjenje računalniške miselnosti med mladimi. Žal pa za to sekcijo, razen nekaj literature, nimamo niti najbolj nujne računalniške opreme, zato se bomo morali še enkrat obrniti na vse tiste, ki nam pri tem lahko pomagajo. Upamo, da bomo naleteli na razumevanje in podporo, kajti čas v tem primeru ne dela v našo korist. Poleg dejavnosti, ki sem jih omenil, bomo veliko pozornosti in časa posvečali tudi aktivnostim na amaterskih frekvenčnih obsegih, kjer je še veliko neodkritih zanimivosti, še veliko nespoznanih prijateljev. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki jih zanima tovrstno preživljanje prostega časa. Klubski dan imamo vsako nedeljo med 9. in 11. uro. Slavko Albreht-YU3HTN 1941 je bil sprejet v KPJ. Izredne so njegove zasluge za hiter razvoj osvobodilnega gibanja v Kamniku in okolici. V sestavi znamenite Raši-ške čete, Kamniškega bataljona in legendarnega Cankarjevega bataljona se je udeležil vseh večjih bojev, ki so jih te enote bojevale leta 1941 in v začetku 1942. Pri tem je pokazal veliko junaštvo, spretnost, izreden čut odgovornosti in tovarištva, zlasti v bojih na Rašici in v znameniti Dražgoški bitki. Pri borcih in prebivalstvu si je tako kaj hitro pridobil zaupanje in spoštovanje. Ko se je oktobra 1941 del Raši-ške čete umaknil na Samotorico v Polhograjskih Dolomitih, je Mohor zaradi velikih naporov zbolel. Zdravil se je v zaselku Podpesek pri kmetu Nagodetu. Čeprav še ni povsem okreval, je v okolici agitiral za NOB in spodbujal k opredelitvam za OF. V tem kratkem času je tudi dvakrat obiskal svoje starše v Petkov-cu. Po bitki v Dražgošah je odšel v Tuhinjsko dolino, kjer je zbiral borce in sodeloval pri ustanovitvi Kamni-ško-kokrškega partizanskega odreda. V začetku leta 1942 je enota pod vodstvom tovariša Mohorja zavzela utrjeno sovražnikovo postojanko Stranje in nemško oporišče Černice. Kmalu so se nadajevale oborožene akcije na Kozjaku, Brezovici, v Tuhinjski dolini in številne druge. 10. maja 1942 se je s svojo četo, ki je tedaj štela le 27 borcev, cel dan bojeval proti nemškemu, do zob oboroženemu bataljonu. Njegov odred je decembra 1942 bil hude lini t li. kk boje na Kostanjski planir močnimi sovražnimi silami, I* obkolile. Kasneje je kot pOJ političnega komisarja Šlandfl gade sodeloval v bojih za osl tev Savinjske doline. V mnogi nih bojih se je Jakob Molk I izkazal kot pravi junak, pre partizanski poveljnik in bojni t" Leta 1944 je Mohor post pokrajinskega komiteja KPS jersko. Tisto leto je postal tr petan NOV Jugoslavije. Nabi ga vodile naprej v Prlekijo, kps vojni referent v ljutofl radgonskem okrožju. V začflBl 1945 je bil poslan v Prekmurt I pomagal pri širjenju osvoban gibanja. Sedmega marca to pred hišo Jožefa Lebarja v Bistrici s soborcema bil z oKe svoj zadnji boj. Omahnil je rra svobode. Tako se je konča kratka, a junaška življenjski bena pot partizanskega jun?, koba Molka - Mohorja. Za narodnega heroja je bil šen z ukazom št. 139, 27. nd 1953. Pokopan je na pokop vasi Gornja Bistrica, kjer mu® kajšnja organizacija ZZB tfr stavila nagrobni spomenik, barjevi hiši, pred katero je Ri vgrajena spominska plošča. Lendavi je po njem poirm ' ena od ulic, v tovarni usnja f' Kamniku pa so mu 4. julija I1-krili doprsni kip. In Ob 40. letnici smrti se spjjj. se našemu rojaku in velikefr za svobodo vsaj z nekaj b|{J, poklonimo njegovemu sporo*— Fran<'R: Možnosti je precej Na Zvezi telesnokulturnih organizacij Logatec in Zvezi kulturnih I" cij Logatec smo povprašali, kakšne so možnosti za vključevanje kulturne in športne dejavnosti. Zbrane podatke vam posredujem*n hkrati vabimo, da ponujene možnosti izrabite. .e: In tei IKl ŠPORTNA REKREACIJA torek - 19.00 do 2*1.30 ure: moškr- košarka, torek - 18.00 do 20.30 ure: mladina - zračna puška, četrtek - 18.00 do 20.00 ure: člani, članice - zračna puška, četrtek - 19.00 do 20.00 ure: ženske - odbojka, četrtek - 20.00 do 21.30 ure: moški - odbojka, petek - 18.30 do 21.30 ure: ženske in moški - smučarski klub. Vse naštete dejavnosti potekajo v telovadnici OŠ »8 talcev« Log« Za dekleta in žene je organizirana tudi rekreacija v OŠ Edvarda F-in sicer ob torkih od 20.00 do 21.30 ure. :»i KULTURNA DRUŠTVA - Pevsko društvo Logatec - Moški pevski zbor: torek in četrtek od 20.00 do 22.00 ure, i - Plesna skupina Društva mladih glasbenikov Logatec: ', petek od 18.00 do 20.00 ure, - Mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov Logatec: ponedeljek in sreda od 19.30 do 21.30 ure, J - Pihalni orkester Logatec: torek in četrtek od 19.30 do 21.30 ure, ! - Mešani pevski zbor Tabor: xr torek (občasno tudi četrtek) od 20.00 do 21.30 ure. i Pihalni orkester ima vaje v domu na Griču, ostale skupine v pros1 \ rega vrtca, Mešani pevski zbor Tabor pa v prostoru KZ Logatec (n* i no v Gorenjem Logatcu). Vse, ki ste navdušeni nad delom na odrskih deskah, vabi D' 1 SKUPINA MLADOST. Informacije lahko dobite pri tovarišlci Majdi lJ i lefon 741-295. r- Tokrat vam posredujemo le informacije o delovanju kulturnih ili-, kulturnih društvih v KS Naklo in Tabor. £j Informacije o delovanju drugih društev in skupin in o možnostih C. nja vanje bomo posredovali v naslednji številki Logaških novic. Kl 1-3. 2.1985-Nemilje: ivno prvenstvo - člani in juniorji km: km: članice vlojca Usenik —Judita Sovan irji: Rafael Marn Tone Nagode im: članice: rena Leskovec ndira Ljajič 3ernarda Slabe Judita Sovan afete: članice 5. mesto, člani 11. to 1985 - Bohinjska Bistrica: pobito . pionirji: jre Smole, 15. Tadej Musec, 44. s Zelene, 46. Miha Gostiša, 52. io Petkovšek pionirke: dragica Lampe, 23. Marija Eržen pionirji: Marko Leskovec, 29. Gregor lelj pionirke: ielita Malnar, 7. Urša Fečur, 13. Ita Nagode, 23. Polona Turk 2. 1985 - Sarajevo: drž. prven- v biatlonu mladinke: >na Leskovec, 2. Mojca Usenik 2. 1985 - Delnice: drž. prven-za pionirje v biatlonu Jvenski reprezentanci je bilo kar n članov logaškega SK, dosegli o naslednje rezultate: pionirji: _^erjan Nagode, 8. Klemen Lotrič, Marko Leskovec, 13. Gregor Bij pionirke: rigita Nagode, 2. Melita Malnar, »na Leskovec, 4. Urša Fečur »fete - Slovenija I (sodeloval je an Nagode) 1. mesto, ovenija II (sodelovala sta Kle-Lotrič in Marko Leskovec) 2. to 'kleta Slovenija I je bila 1. (so-vale so Brigita Nagode, Irena lovec in Melita Malnar) _a Slovenije je dobila tudi pokal svojeno prvo mesto (skupaj pio->n pionirke). .-2. 1985 - Pokljuka: biatlon za il »mrtvega bataljona« 5kmi so naši tekmovalci dosegli sdnja mesta: Pionirji: 3. Marjan Nagode, 6. 'en Lotrič Pionirke: 1. Melita Malnar, 2. i Leskovec, 3. Brigita Nagode • pionirji: 1. Gregor Prezelj, 3. '.o Leskovec, 5. Jure Smole t 1985 - Žlebe: Isteničev me-al mladinke: " aira Ljajič, 8. Irena Petkovšek Mladinke: 4. Bernarda Slabe mladinci: »fael Marn, 17. Tone Nagode reG'oni: 7. Marko Dodič 17. 2. 1985 - Brdo: republiško prvenstvo in pokal Žito - ml. pionirji: 4. Jure Smole, 17. Tadej Musec, 31. Boris Zelene, 38. Miha Gostiša, 43. Sašo Brenčič, 66. Jožko Petkovšek - ml. pionirke: 15. Dragica Lampe, 27. Tadeja Brenčič 23. 2. 1985 - Logatec: republiško prvenstvo in pokal Žito V Logatcu je nastopilo 82 starejših pionirjev in pionirk. Uvrstitve naših: - st. pionirke: 3 Melita Malnar, 14. Urša Fečur, 17. Brigita Nagode, 24. Polona Turk - st. pionirji: 24. Marko Leskovec, 29. Gregor Prezelj, 30. Srečo Moroz, 41. Tomaž Eržen Istega dne je bilo organizirano tudi sindikalno prvenstvo. Sodelovali so tekmovalci iz 10 podjetij, prvo mesto in pokal je osvojila ekipa Iskra Hotedršica, druga je bila ekipa OŠ Edvarda Kardelja, tretja pa ekipa SO Logatec. 24. 2. 1985- Bloke- množični tek Na množičnem teku je sodelovalo nekaj članov SK Logatec, uvrstili pa so se takole: - 7 km: 1. Melita Malnar, 2. Urša Fečur, 5 Marta Eržen - 7 km: 9. Gregor Prezelj, 10. Srečo Moroz - 15 km: 2. Irena Petkovšek - 30 km: 2. Judita Sovan Šahisti se prebujajo Po nekajletnem stagniranju v organiziranem delu kluba je bil decembra 1984 izpeljan občni zbor kluba in izbrano novo vodstvo. Delo je zastavljeno tako, da bo zanimivo za vsakogar, ki ga šah privlači. Člani kluba bodo še naprej organizirano vodili krožke po šolah, omogočali tekmovanja mladincem (nekateri med njimi dosegajo dobre rezultate) in krepili članske vrste. Ob tem povabimo k sodelovanju članice in starejše člane. Šahovski klub deluje v prostorih Narodnega doma in je odprt ob petkih od 19.00 ure dalje in ob nedeljah od 9.00 do 12.00 ure. Po občnem zboru je bilo izvedeno prvenstvo Logatca za člane. Udeležilo se ga je 10 tekmovalcev. Značilnost turnirja je prodor mladih igralcev. Vrstni red: 1 Albreht Robert - 6,5 točke 2 Ivić Drago - 6.5 toćke 3 Trobić Miran - 6 točk 4 Kobasič Tomo - 6 točk 5 Kavčič Tone - 5,5 točke 6 Kavčič Franc - 5 točk 7 Petkovšek Niko - 4 točk« 8. Jemejčič Marko - 3,5 točke 9 Hladnik Andrej 2 točki 10 Treven Slavko - 0 točk LJUBITELJI ŠAHA VABLJENI MED NAS' Pavel Kranjc Tekači so obupani Logatec je kraj z lepimi tereni za smučarski tek. Na tekih, ki so tu organizirani in naj bi bili čim bolj množični, nastopamo mnogi rekreativci. Če pa želimo kaj doseči, moramo s trdim delom pridobivati znanje smučarskega teka in kondicijo. V svojih prizadevanjih smo prepuščeni predvsem sami sebi. Tekaške steze si moramo sami steptati, če želimo uživati v tem lepem in zdravem športu. Športno društvo izdela steze le za najboljše. Na teh stezah je praviloma prepovedan tek nam, »navadnim« rekreativcem. Če steze pripravljajo za športne prireditve, to storijo dan ali dva pred tekmovanjem. Seveda pa se jih pred tekom ne sme uporabljati, ker bi jih poškodovali. Hkrati od nas pričakujejo, da pridemo pripravljeni na množično prireditev, saj je tudi od naše udeležbe odvisno, kako bo prireditev uspela. Ali res ni nikogar, ki bi nam pripravil urejene tekaške smučine? V sredstvih javnega obveščanja tolikokrat poudarjamo, kako je tek koristen šport in kako bomo le z množičnostjo prišli do vrhunskih športnikov. V teh stabilizacijskih časih in splošni draginji je to edini smučarski šport, ki si ga lahko privoščimo Rad bi s temi vrsticami spodbudil k razmišljanju tiste, ki bi nam lahko pomagali. Zadovoljni bi bili z malim. To, kar imamo zdaj. je za kraj, kot je Logatec, ki je zastopan tudi v državni reprezentanci, res žalostno. B.T. Spoštovani B. T., nismo pristaši »razgovorov« preko časopisnih stolpcev, vendar vaše pismo uredništvu Logaških novic zahteva odgovor predvsem zaradi nekaterih netočnih navedb. Najbolj nas je prizadela trditev, da je tek praviloma prepovedan na smučinah, ki so po vaših trditvah pripravljene za najboljše. Naš odgovor na to je, da so proge praviloma pripravljene za vse (torej tudi za »navadne« rekreativce). Vi kot stalni udeleženec rekreativnih prireditev bi morali vedeti, da morajo biti proge, ki so pripravljene za tekmovanje (kakršnokoli), pripravljene kar najbolje. In če ste bili morda pred samo tekmo zaprošeni, da jih ne poškodujete, mislimo, da zaradi tega ni potrebno biti obupan. Potrebno je samo nekaj razumevanja (tudi zato, ker je bila v tej sezoni šele ena tekma). Zahtevate, da bi smučine moral pripraviti SK Logatec (oziroma športno društvo), najbrž pa to ni pravi naslov za tako zahtevo. Namreč: SK Logatec vzdržuje proge brez finančnega nadomestila (bencin za sani, čas voznika itd), nihče pa ni dolžan sredstev, ki so namenjena za drugo dejavnost, porabiti za vzdrževanje prog. Poleg tega (to bi morali razumeti) letošnja zima s svojimi muhami boljšega vzdrževanja ne dovoli. Razen če bi radi tekli po krtinah in travi? Sekcija za teke po svojih možnostih pomaga vsem, ki se ukvarjajo s tekom, vzdržuje smučine takrat, ko je to zaradi snežnih razmer mogoče, razmišljanja in polemike pa prepuščamo tistim, ki mislijo, da na tak način pomagajo. P.S. Pred pisanjem tega odgovora smo bili na urejenih smučinah pod Sekirico in smo namenoma prešteli tiste »najboljše« in »navadne rekreativce«. Lahko rečemo, da je bilo zadnjih vsaj trikrat več. Le nekaj nas je motilo: ne vidijo ali pa nočejo videti dovolj zgovornih oznak na progi (smer teka, prečrtan čevelj...). SK Logatec Sekcija za teke OBČANI! Občinski sindikalni svet Logatec pripravlja PRVOMAJSKO SREČANJE DELAVCEV, ki bo 1. maja v parku v Gornjem Logatcu. Dopoldne bo slovesna akademija, popoldne pa družabno srečanje delovnih ljudi in občanov. Z množičnim prvomajskim srečanjem bomo ohranili tradicijo praznovanja delavskega praznika, množično proslavili 404et-nico ustanovitve sindikata in 40-letnico osvoboditve. Izvršni odbor za pripravo prvomajskega srečanja predstavljamo vam isle Rudija Camernika »tei.. Rudi Čamernik se je rodil v Logatcu pred sedeminpetdesetimi leti. Ži-Ijenjska pot ga je vodila v mnoge raje naše domovine, dokler se ni ired dobrimi dvajsetimi leti spet vr-II v rodni Logatec. Rudi je svoje telo začel v gledališki skupini v gornjem Logatcu, ki jo je vrsto let |odila Ida Kersnikova. V dvajsetih etih je igral v približno 35 premier- Iih predstavah in zrežiral 14 gleda-ških predstav. IPovod za pogovor z Rudijem pa ni io gledališče, ampak film. Ob edstavitvi filma Nobeno sonce v >gatcu smo se z Rudijem pogovar-li kot s filmskim igralcem. Film je veliki sen mnogih igral-3v. Rudi, povejte nam, kako amaterski gledališki igralec pride do Joge v filmu? S filmom sem se prvič srečal čisto laključno. Bil sem član letalskega luba v Ljubljani, ko so nas angaži-j |»li za sodelovanje v filmu Vesna LoPt statiste. ,|e( Ko sem prišel v Logatec, se je malu pokazala priložnost za sode-»vanje. Potrebovali so precej stati-tov za film Med strahom in dolž-ostjo. Iz naše skupine se je prijavi-> precej članov. V Ljubljani so nas )tografirali. V filmu sicer nisem Kal, spoznal pa sem se z mnogimi 'Udmi, ki delajo pri filmu. Cez približno leto dni so me pokli-ali na Vibo in dobil sem prvo vlogo, 'd takrat sem sodeloval v filmih lealist, Nasvidenje v naslednji voj-i. Ljubezen, Učna leta izumitelja B0|ža, Leta odločitve, Nobeno son-e, Dražgoška bitka. Igral sem tudi v y nadaljevankah Strici so mi povedali in Internat, ki jo bo televizija fFele predvajala. STovariš Rudi, gledalci vidimo jOnčen izdelek - film, nadaljevanih Vi ste kot igralec imeli priložit spoznati tudi dogajanje ob 61/^manju. Kako poteka snemanje? eC, °elo pri snemanju filma je pred-tec5em težko. In razlikuje se od reži- serja do režiserja. Vsak ima pač svoj način dela, svoje prijeme. Pri delu sodeluje z režiserjem veliko ljudi. Ko si izbran za neko vlogo v filmu, te pokličejo na poskusno snemanje. Dobiš tekst, ki se ga moraš naučiti pred snemanjem. Pri poskusnem snemanju so poleg režiserja prisotni še lektor, kostumer, masker, asistent režije in drugi. Vsi skupaj se odločijo, katerega igralca bodo izbrali za vlogo. Delal sem z mnogimi režiserji, najbolj pa mi je všeč delati s Kavčičem. Ta režiser dela namreč zelo elastično, zato snemanje poteka zelo hitro. Všeč mi je tudi kot človek in prijatelj. Kot igralec stranskih vlog seveda ne spoznaš celotnega dela pri filmu. Spoznaš samo del, v katerem igraš. Delo je naporno. Včasih je potrebno kader ponavljati v nedogled, dokler režiser ni zadovoljen. Marsikdo tega ne zdrži. Neki moj kolega jo je s snemanja enostavno pobrisal. Kakšne občutke ima igralec, ko gleda film, v katerem sam igra? V Logatcu ste gledali film Nobeno sonce, v katerem ste zaigrali vlogo kmečkega očeta? Kakšne občutke ste imeli? Film Nobeno sonce sem v Logatcu prvič videl v celoti. Dokler filma nisem videl, sem mislil da sem vlogo odigral boljše. Ob gledanju sem našel veliko napak, veliko takega, kar bi lahko naredil boljše. Vseeno pa me je preveval občutek, da sem nekaj naredil, ne samo zase, ampak tudi za druge. Kako je, ko se amaterski igralec v filmu sreča z že uveljavljenim poklicnim igralcem? Pravzaprav je sodelovanje s poklicnimi igralci zelo zanimivo. Pri snemanju spoznaš mnogo ljudi. Kljub napornemu delu se marsikdaj zgodi kaj prijetnega. Srečanja s poklicnimi igralci so me vedno obogatila. Zelo rad se srečujem tudi z mladimi, še neuveljavljenimi igralci. V filmu Nobeno sonce sem dobro spoznal oba glavna igralca. Prijetna mlada človeka sta. Veliko smo se rJOgovarjali. Igranje z njima mi je bilo v pravo zadovoljstvo. Tovariš Čamernik, v slovenskem filmu so za vas »rezervirane« vloge kmečkih ljudi. Verjetno je na odločitev, da so vas že tolikokrat povabili k sodelovanju vplivala tudi vaša podoba? Res je, precejkrat so me k sodelovanju povabili zaradi mojega izgleda. Naj povem samo zadnji primer. Pred snemanjem nadaljevanke Internat so me poslali v kostumerno. Potem so me napotili v šminkerno. Berta Megličeva me je ogledovala z vseh strani, potem pa je rekla reži- serju: »Tegale pa ne bomo nič popravljali, bomo raje glavnega igralca malo popravili!« In tako je tudi res bilo. Ker v nadaljevanki igram vlogo strica glavnega junaka, so morali »popravljati« njega. Problem pa so postali njegovi lasje. Bolj, ko so mu jih kuštrali, spenjali in delali z njimi vse mogoče, manj je bila njegova frizura podobna moji. Zaradi mojih neubogljivih, štrlečih las je moral glavni igralec marsikaj pretrpeti. Rudi, povejte nam, kaj mislite o slovenskem filmu? Čudi me, da se v slovenskem prostoru nekaterih stvari ne moremo dogovoriti. Delamo namreč zelo neusklajeno in zato prihaja do velikih težav in zapletov. Če bi se enkrat dogovorili za enoten nastop, bi verjetno marsikatera težava odpadla. Pri nas delamo tudi sorazmerno drage filme. Res je to odvisno od režiserja, ampak nekateri sploh nočejo razumeti, da so tudi meje realnega in se pri svojem delu sploh ne ozirajo na okoliščine. Rudi, kaj vas poleg gledališča še zanima? Zanima me še mnogo stvari. Pravzaprav rad delam vse, kar ima svoj cilj in je pošteno. Najbrže je res tako. Rudi Čamernik je še lovec, član strelskega društva, rad polha in ker je upokojen, najde tudi čas za izdelovanje toplih kučem. Branka Novak Kulturni teden Šolsko kulturno društvo nam je v tednu kulture pripravilo nekaj zanimivih prireditev. V ponedeljek je prišel pantomimik Andres Valdes, ki nam je igral različne prizore. Imel je pripravljen svoj program, nekaj prizorov pa je odigral na naše predloge. V Narodnem domu smo si ogledali film »Tistega lepega dne«. To je dokaj star film, a imeniten. Obdobje, ki ga opisuje, je leto 1930. Glavno vlogo ima Bert Sotlar. Igra Štefuca - vdovca, ki ima štiri hčerke. Za ženo hočg vzeti Zano, sestro svojih dveh umrlih žena, ki pa jo ljubi tudi Ludvik. Po dolgih sporih med Stefucem in Ludvikom se vse srečno razplete. V filmu je nanizanih veliko dogodkov, ki so humoristično obarvani in smešijo fašiste. V sredo so se nam fantje in dekleta predstavili z glasbili: klavirjem, piko-lom flavto, pozavno, kontrabasom, trobento, in klarinetom. Igrali so tudi jazz. Skladbe so doživeto odigrali, mi pa smo veselo zaploskali. V četrtek nas je obiskal logaški pesnik Andre/ 7igon. Z živo besedo nam je prikazal lik našega največjega slovenskega pesnika v vsej veličini in milini njegovega dela in življenja. Za zaključek se nam je Andrej predstavil kot poet. Zrecitiral je nekaj svojih pesmi, posvečenih otrofrom, ki jih ima prav tako rad, kot jih je imel Prešeren. Na dan, ko je umrl naš največji pesnik dr. France Prešeren, so učenci z mentorji pripravili zanimivo proslavo. Nastopali so učenci od prvega do osmega razreda. Peli in recitirali so pesmi, igrali in plesali. Bilo je lepo in takih kulturnih utrinkov si želimo še mnogo. Simona Kermavnar 5.6 OŠ E. Kardelja Logatec Prizor iz igre Matiček se ženi, ki jo je dramska skupina uprizorila v Logatcu leta 1975. Rudi Čamernik (prvi z leve) je odigral vlogo Zmešnjave. OBVESTILO Cenjene stranke obveščam, da sem svojo delavnico preselil s Tržaške 7 na Tržaško 35, Logatec. Priporočam se! Dušan ČUK Obnavljanje zavornih oblog ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata in starega ata LEOPOLDA VERBIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so mu darovali vence in cvetje in nam ob izgubi kakorkoli pomagali. Zahvalo smo dolžni delovni organizaciji KLI, logaški godbi in pevcem ter tovarišu Čer-netu za poslovilne besede. Posebna zahvala velja dr. Skvarči in patronažni sestri Majdi za pomoč v času njegove bolezni ter gospodu župniku za obred. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi najbližji Namesto zapisnika Ob februarskem sprejemu vseh, ki se vidjieje ubadajo s kulturnimi rečmi Zvečer, 22. februarja, v posebni Krpanovi sobi. Nenavadno in nenadejano vabilo k sprejemu, ki ga je pripravila Kulturna skupnost Logatec, je pritegnilo štirinajst »kulturnikov« in sedem predstavnikov družbenopolitične skupnosti. Pozdrav predsednice Martine Co-mine je klical tudi k razmisleku: - ali ne bi vsak februar izrabili za podoben »zbor«, - ali ne bi na februarskih sprejemih vsaj izrazili priznanja temu ali onemu za posebne kulturne dosežke, - ali ne bi do naslednjega februarja vendarle uresničili vsaj del nameravanih naložb za kulturne namene, kakor veleva prioritetni poudarek iztekajočega se petletnega plana, - ali ne bi bila tudi naša kulturna prizadevanja temeljni pogoj za bogatejši razvoj tudi naše - logaške družbe. Statistika in žgoče teme Branka Novak predsednica Zveze kulturnih organizacij Logatec: V občini imamo: - 11 kulturnih društev pa še dve šolski kulturni društvi, - 25 dejavnostnih skupin, - 645 udejstvovalcev, - 7,3 % vseh občanov (v SRS 5,2%, na Vrhniki 4,7 %). Žgoča problematika je in ostaja: - množičnost, - organiziranost (prim. še neorganizirani pa vidno delujoči likovniki), - razdrobljenost skupin (prim. Krajevna skupnost Naklo), - kvalitetna raven, - obogatitev gostovanjske ponudbe in pomnožiti obiske ljubljanskega kulturnega snovanja, - uravnotežiti razvoj raznoterih dejavnosti (prednjači pevstvo, povsem neznana je fotografska ali filmska, pa še katera dejavnost), - usmeriti mlade obetavne ustvarjalce k izobraževanju (zborovski, režiserski, organizacijski.. seminarji), - stimulirati vodje posameznih dejavnosti glede na kvaliteto (ki je omejena preveč le na posamezne skupine), - za smotrno obvladovanje problematike so prejkoslej potrebni profesionalni prijemi (profesionalni animatorji). Martina Comino V drugo pozove k razmisleku o uvodnih vprašanjih. Pritrdi potrebi po zaposlitvi ani-matorja, ki bi učinkoviteje skrbel za: - smotrnejšo organiziranost kulturnih dejavnosti, - boljšo dostopnost kulturnih dobrin (gostovanja-obiski), - nove dejavnostne možnosti. Preskromne materialne vzpodbude Rudi Lipovec, predsednik Skupščine občine Logatec, izrazi vse priznanje amaterski kulturi, prizna da: - so materialne spodbude preskromne, - je potreba po animatorstvu v kulturi nujna, - je treba pritegniti h kulturnim dejavnostim več mladih, - je potreben poleg dinarja iz kulturne skupnosti še dodaten dinar iz združenega dela, - je potreba po zgraditvi knjižnice I nedvoumna, nič manjša pa ni potre-I ba po obnovi Narodnega doma, zla-1 sti odra, pa še odra v Hotedršici, in! potreba po kulturnem domu v Rov-tah, i - bo iz sedanjega samoprispevka! komaj moč zgraditi knjižnico, do- \ končati dom v Hotedršici, za obnovi- I tev Narodnega doma pa bi bila potrebna dodatna sredstva iz združenega dela, Da bi izpeljali celoten načrtovani program z začetka tega planskega obdobja, pa bo treba razmisliti o podaljšanem ali obnovljenem samoprispevku (2 do 5 let). M. Comino v tretje pozove k razmisleku o uvodnih vprašanjih. B. Novak meni, da bi letna srečanja z ustreznimi priznanji stimulativno delovala na te, ki se že brez primernih priznanj dovolj učinkovito ukvarjajo s kulturo. Dvotirnost slabi enotnost Franc Mihevc, član predsedstva kulturne skupnosti, ugotavlja pravilnost odločitve glede pozornosti do uspešnih kulturnikov. Dalje ugotavlja, da ima slaba kulturniška organiziranost v Logatcu svoje »staro« ozadje: priprave za enovito društvo so stekle, stvar se je ustavila pri tem, kdo bo predsednik - in ga ni bilo: ne predsednika ne enovitega društva, Prevelik je prepad med »starimi« in »mladimi«; dvotirnost tudi slabi skupne interese, ki bi gotovo bili ubranejši v enotnejši organiziranosti. Plačani amaterizem nas ne rešuje... Albin Čuk: Množičnost? Seveda! Te pa ne more biti brez pravšnjih izvorov. Nadvse so pomembni začetki, torej šolska društva. Uvajalni seminarji na KLIju izkazujejo med mladimi sila skromno orientacijo. Preveč je pasivnosti. Prav zato so šolska kulturna društva obetajoča možnost tudi za kasnejše animator-stvo, ki ga je še vse premalo prav v OZD. Še vedno pa velja: manjši, ko je kraj, več je množičnosti. Priznanja delujočim, da! Plačani amaterizem pa nas ne bo reševal. S profesionalnimi animatorji v OZD pa bi lahko vplivali tudi na kulturno podobo kraja. Marjan Debevec, predsednik OK SZDL: SZDL podpira letna srečanja kulturnikov in se zavzema za priznanja najaktivnejšim, pa tudi za boljše materialne možnosti, ki bodo gotovo dale boljše rezultate. Od plačanega animatorstva si lahko kaj obetamo samo ob pravšnjem kadrovskem izboru. V kulturno dejavnost je vključenih kar precej ljudi, ustvariti pa moramo še širše možnosti. Mladina se nekako porazgubi... M. Comino: Pošolska mladina se nekako porazgubi. Šepa pa že na višji stopnji osnovne šole, kjer primanjkuje primernega mentorskega kadra za petje, dramatiko ... B. Novak: Opazna je razlika pri vključevanju v petje v krajevni skupnosti Naklo ali krajevni skupnosti Tabor. Posebna težava pa je pri študirajoči mladini; tu prihaja do razno*-terih obremenitev in tako se kontinuiteta iz šole prekinja. Tri poglavitnosti Viktor Šen, predsednik OK ZKS: Prvo: šola se mora kadrovsko okrepiti. Drugo je vprašanje strokovne priprave na pedagoško delo (včasih so učiteljišča navajala učiteljstvo na petje, dramatiko, muziciranje, kuharstva, vrnarstvo in še kaj vse ...). In tretje, ko že ni več tovrstne učiteljske priprave, bi bilo treba čim bolj izrabiti tečaje, seminarje. Tudi je res, da imamo petja kar dovolj, potreba kliče po popestritvi kulturnih dejavnosti. Rudi Čamernik, gledališki navdušenec, je pristavil, da je na voljo precej seminarskih možnosti'od Ra-dencev do Škofje Loke: za režiserje, za usmerjevalce kulturnega življenja. Iz logaških šol ni bilo nikogar. Vsaj za rfaprej bi bilo treba drugače ravnati. Možnost bo že letos poleti v Škofji Loki. Strah pred zaposlitvijo animatorja? Franc Jerina, član izvršnega sveta SO Logatec: Neformalni razgovor na DPO zahteva zaposlitev animatorja. Osebno se ne navdušuje nad profesionalcem, saj bi gotovo nastal kadrovski problem: problem pravega človeka. Obstaja cela vojska aktivistov kulture, ki odgovorno delujejo. Prelaganje vsega tega na ramena enega, je vprašljivo. Pa tudi sicer: skupna poraba se omejuje; več denarja naj bi šlo za dejavnost, seveda organizirano. Problem enega je vprašanje resnične učinkovitosti. Povsem drugače pa je z društvom prijateljev mladine. Tu bi bil potreben nekdo, ki bi profesionalno deloval: organizacija, združevanje in po-življanje kulture in telesne kulture med mladimi, med otroki. Vinko Haložan, predsednik družbenopolitičnega zbora: Vprašanje animatorja resnično ne bi bilo v plačilu, temveč v kadru, v pogojih združevanja dela ipd. Pa tudi sicer: en človek ne bo bistveno pomnožil stvari. Seči je treba k vrelcu; mladi so pač premalo vzgojeni za kulturno navajenost. Med mladimi je treba najti ljudi za seminarje, za usposabljanje. Logaška glasbena šola bi morala tudi še kaj storiti za možnosti društvenega kadrovanja. F. Jerina: Tudi to je vprašanje: primernost -neprimernost glasbene šole? Je _ dovolj učinkovita naložba v glasb« no šolo? V. Haložan: Mislim, da je boljši p' mer glasbena šola na Rakeku; ta' šola živi s krajem in to se pozm Učitelji glasbene šole razvijajo tu drušvene dejavnosti (pevski zbori) Prednostne naložbe ... in samopi spevek za naprej M. Comino vprašuje, kakšne mo nosti so za naložbe v kulturo: knji niča, obnova Narodnega doma ... V Haložan je priklical v sporn^ mnogotere učinke 15letnega sam' prispevka. Gospodarska situacija finančnokreditne možnosti so nafSi kovale zapovrstnost naložb, za SI vedbo celotnega programa iz zOI dnjega petletnega obdobja lin zmanjkuje denarja. Interesna sku nost bo morala dati nove pobii med množicami. Treba bo veliC prepričevanja, vendar sedaj sta ' vrsti kultura in telesna kultura. F. Jerina: Potrebne bodo primer'— spodbude med ljudmi; za to so (tL klicane interesne skupnosti. R. Lipovec: Iz tekočega samopj spevka smo dogradili šolo v kraje'|| skupnosti Tabor in obnovili kultu dom, dogradili zdravstveni dom, i m delovali pri obnovi kulturnega do'' v Hotedršici, pri posodobitvi in i faltirartju cest, vse za nekaj rtffL kot 11 starih milijard (za celo obe bje je bilo planirano dobrih 9 milij d). Ostajajo pa iz programa sart prispevka še otroški vrtec v kraje'ne skupnosti Tabor, knjižnica in objf 1 va Narodnega doma, zlasti odra7n kreacijski center, pripravljalna č e za kulturni dom v Rovtah in uredi|IT" pokopališča ter pločnika v Hoted' ci. Za vse bi potrebovali še 22 fT>pc jard; blizu 9 milijard bo navrgel š«vo samoprispevek do srede '\$ zmanjkalo bo torej še kakih 13 rf n jard, da bi lahko izvedli celoten p gram. sc Z 9 milijardami, ki se bodo še a-tekle, bo moč zgraditi knjižnico^ ' kupiti zemljišče in pripraviti igri*"" za rekreacijski center pa še urdg* pokopališče in pločnik v HotedrS Za obnovo Narodnega doma in o< za gradnjo vrtca in pripravljalna r" za kulturni dom v Rovtah pa bo 1 ba vsaj še za kaki dve leti združe1 sredstva s podaljšanim samđ , spevkom oziroma s sredstvi OZD ' Slučajnosti Človek siromašnega naziranj* siromašne kulture ne more biti1 1 hovno bogat ... in ne bogat. K . r IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA. OGLASITE SE NA NASLOVU < ČEMAN, Tovarniška 12 c, lc Logatec Obrazložitev finančnega načrta Logaških novic za leto 1985 mi i, k' P°l OSI A ik -pre jni*----1 " ost PS V letu 1985 bi za izdajo 10. številk Logaških novic v dosedanji obliki po-al trebovali 48% več sredstev kot v letu 1984. Finančni načrt je povečan Narjredvsem zaradi rasti cen materiala in storitev (tiskanja) ter povečanja i, kj>sebnih dohodkov in avtorskih honorarjev. rtofl OZD bi po predlogu prispevale 70% več sredstev kot v letu 1984 SIS jčeBO %in DPS 45 %. Ostala sredstva bi zbrali s prenesenimi sredstvi iz leta nurl984, z zaračunavanjem objav, gradiva v delegatski prilogi, razpisov, zahval □bon z ostalimi prihodki (ki bi jih zagotovili med letom po rebalansih proračuna a Dz. SIS). i v Nerazporejena sredstva se med letom uporabljajo za nepredvidene izdat-oke oz. za povečanje posameznih odhodkov finančnega načrta, ostanek ne-e razporejenih sredstev pa se razporeja ob zaključnem računu, iča Zaključni račun za leto 1984, finančni načrt za leto 1985 in poročilo ured-skaika je obravnaval in sprejel izdajateljski svet Logaških novic na seji dne 6. jun?. 1985. ■ bil . nc llo.ooo 331.000 356.000 64^.000 26o.ooo loo.ooo lo9.539,5o 38o.ooo,oo 375.7oo,oo 643.944,oo 281.353,oo 100.000,00 99 114 lo5 loo 108 loo HIHODKI SKUPAJ: 'iskanje laterialni stroški TT stroški lančni stroški jft fllstali odhodki _iaznašanje 3 "»ilometrina, dnevnice, ;P(t#rutto OD urednika 16 1. 2. - JI. 12.) lehnicni urednik lektor Iredntva DS 'risp. in davki iz OD kVt. honorarji i.800.000 1.89o.536,oo lo5 SKUPAJ 1 ^RAZPOREJENA SREDSTVA IKUPAJ ODHODKlI" da '----S^NJE_L0GAŠKIH_N0VIC_V_LETy_19^ 1.000.000 21.000 15.000 3.000 6.000 90.000 p.str. 15.000 l.o56.173,5o 11.772,00 10.000,00 3.000,00 1.9o2,oo 64.675,5o 5.o52,5o lo5 56 66 loo 31 72 34 250.000 36.000 36.000 72.000 86.000 70.000 2o9.6oo,00 35.467,oo 35.467,oo 92.121,5o 67.425,00 68.188,00 84 98 98 127 78 97 i.700.000 1 loo.ooo 1.66o.844,oo 229.692,50 97 229 1.800.000 1.89o.536,5o lo5 amen 1 Realizacija PN 1984 2 Plan 1985 3 IND "jl2 •PRIHODKI: Prenos iz preteklega leta dotacija DPS dotacija SIS po SS od OZD Dotacija občinskega sveta JJstali prihodki lo9.539,5o 380.000,00 375.7oo,oo 643.944,00 281.353,oo ZSS loo.ooo,oo 135.700 550.000 554.600 1.094.700 SKUPAJ PRIHODKI!"™ ^ODHODKI: M.?^? lo" številk LN 1 p^erialni stroški .rOS1 0^ »troški /n« „Stall Odhodki : (I« "Unašanje Br;: P0*"1 str., dnevnice ; nI S**? 0D urednika T.wl8nl tednik idi d ;rolttor 101 sredstva za DS J"P- in davki iz OD 1 honorarji kupaj! jh ^razporejena sredstva: KU^Ij! 1.89o.536,5o l.o56.173,5o 11.772,oo lo.ooo,00 4.9o2,oo 64.675,5o 5.o52,5o 2o9.6oo,00 35.467,oo 35.467,oo 92.121,5o 67.425,00 67.188,oo 4O0.0OO 85.000 2.800.000 123 145 142 17o 147 I.600.000 2o.ooo 15.000 5.000 90.000 14.000 580.000 46.000 46.000 140.000 114.000 120.000 148 151 169 15o lo2 159 277 181 129 129 152 169 176 1.66o.844,oo 229.692,5o 2.590.000 2I0.000 156 91 Pol stoletja športni delavec 1.89o.536,5o ?.8oo.ooo V Radencih pred hotelom »RADIN« sem srečal dolgoletnega znanega planinca, alpinista, gorskega vodnika in gorskega reševalca, tov. Janeza Ganžka iz Logatca in se z njim dalj časa pogovarjal. Tu se je zdravil zaradi bolezni ožilja in srca. Toda v razgovoru me je najbolj zanimal tisti del njegovega življenja, ko se je ukvarjal s planinstvom in taborništvom. Že pol stoletja, od leta 1934, se udejstvuje na tem področju, je velik ljubitelj narave. Tovariša Čanžka pozna vsa planinska in taborniška generacija po vsej Sloveniji. Uspehi njegovega dolgoletnega dela so vidni, ker je uspel aktivirati in organizirati več planinskih in taborniških organizacij. Sedaj, pravi, zaradi bolezni ne more več toliko sodelovati, čeprav si želi. Zaprosil sem ga, da pove kaj o delovanju v teh organizacijah. Povedal je, da že petdeset let dela v planinski in taborniški organizaciji. V marsičem je pripomogel, da se je planinstvo in taborništvo zelo razvilo. V planinsko organizacijo se je vključil že leta 1934. Kot dolgoletni član telesnokulturnih organizacij je imel vidne uspehe na vseh področjih. Pred vojno je bil kot naprednjak načelnik telovadnega društva SOKOL. Ustanovil je tudi odred skavtov in planink v Rimskih Toplicah ter v Zidanem mostu. Po vojni je ustanovil in vodil alpinistične odseke in gorsko reševalno službo v Zasavju. Bil je podpredsednik planinskega društva in načelnik alpinističnega odseka ter gorske reševalne službe v Hrastniku do svojega odhoda na Primorsko. Bil je med pobudniki pri graditvi planinskih postojank na Kalu nad Hrastnikom in na Prehodavcih v Julijskih Alpah. Mnogo se je ukvarjal tudi z mladino. Vodil je več alpinističnih odprav: na Visoke Ture, Mont Blanch, Geseus-se, Veliki Klek in Durmitor. Zelo aktivno je sodeloval pri trasiranju Zasavske in Notranjske transverzale. V planinski javnosti se je pojavil kot predavatelj in pisec planinskih člankov. Kot alpinistični inštruktor je vodil in predaval na republiških alpinističnih tečajih. Zelo uspešen je bil kot gorski vodnik in gorski reševalec pri vodenju planinskih skupin in pri reševanju v gorah. Zaradi sposobnosti ga je Planinska zveza Slovenije določila za člana himalajske odprave, ki pa je zaradi takratnih finančnih težav odpadla. Za neutrudno delo je prejel več planinskih priznanj in odličij. Po odhodu iz Zasavja ni miroval. V Logatcu je ustanovil planinsko društvo, bil več let predsednik in nato častni predsednik. Društvo je zelo aktivno in je postalo zelo množična organizacija v Logatcu. Med mladino je bil zelo priljubljen, ker se ji je znal približati in ji prikazati življenje v gorah. Janez Čanžek je tudi dolgoletni član Zveze tabornikov Slovenije. V Hrastniku je ustanovil odred tabornikov, katerega je tudi dolga leta vodil. Ta odred je postal pod njegovim vodstvom najboljši v Sloveniji in si tako pridobil najvišje odličje, naziv partizanski odred. Na Primorskem je ustanovil in organiziral več taborniških odredov: v Divači, Sežani, Lokvi in Hrpeljah-Kozini. Dolga leta je predsedoval občinski zvezi tabornikov v Sežani. Povsod, kjer je delal, je dosegel vidne uspehe. Ne nameravam naštevati vseh funkcij, ki jih je opravljal tov. Čanžek dolga leta. Menim, da so pomembnejši rezultati njegovega dolgoletnega dela. Predvsem moram poudariti, da je bil zelo aktiven na vseh akcijah v občinskem, republiškem in zveznem merilu. Za vse je žrtvoval obilo truda in prostega časa. Posebna zahvala in priznanje mu velja, ker je v vseh letih utrjevanja planinstva in taborništva vzgajal mladi kader. Bil je tudi aktiven na družbenopolitičnem področju. Za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo zasluži vse priznanje in želimo mu, da bi še dolgo hodil po gorah, ki jih tako brezmejno ljubi. Pogovor vodil in napisal: Igor Salberger DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame IVANE KUNC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih in za darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tovarišu Černetu za govor in obema župnikoma za obred. Žalujoči: hči Mici in sin Pavle z družinama vabimo vas V marcu smo pričakovali, a ne dočakali, znameniti DAN POTEM, a kaj, ko je po Sloveniji pričel igrati precej pozneje, kot je bilo načrtovano, in smo predvajanje morali prestaviti na september. Upamo, da aprilski filmi ne bodo doživljali takih sprememb, potihem celo upamo, da bomo lahko predstavili nov slovenski film Hajka Ranfla LJUBEZEN. Sicer pa poglejmo, kaj bo zanimivega v aprilskem sporedu. Moram začeti s »podčrtanimi filmi«. Prvi med njimi je FANNY IN ALEXANDER, predzadnji film velikega švedskega umetnika Ingmarja Bergmana, o katerem skoraj ni potrebno pisati. Vsebinsko nas Bergman vedno znova preseneti, oblikovno pa je s snemalcem Nvkvistom že tako znan, da mu moramo priznati enkrat-nost. Zgodba je z začetka tega stoletja. Trije rodovi družine Ek-dahl živijo lagodno, veselo. Glava družine je vdova Helena s tremi sinovi. Vsi so srečno poročeni. V družini se od časa do časa pripetijo kakšne ljubezenske dogodivščine, toda vsi na to gledajo z nasmeškom. V takem vzdušju odraščata Fanny in Alexan-der. Z očetovo smrtjo se lagodnost podre, očim prinese v družino hlad in grobost, življenje se spremeni. Vse to je filmsko izdelano z izrednim čutom za ustvarjanje vzdušja, in to s sredstvi, ki jih je težko opisati. Barve, položaj kamere, v veliki meri izjemen tekst, da o igralskih kreacijah sploh ne govorim. Film je sicer izredno dolg, več kot tri ure je treba zdržati, toda tistim, ki jim je Bergman pri srcu, ne bo težko. Film je predlanskim dobil Oskarja za najboljši tuji film. Zelo kakovosten, predvsem zaradi tematike, ki se je loteva, je naš, jugoslovanski film o epidemiji črnih koz, ki je zajela Jugoslavijo leta 1972. Vsi se še spominjamo obveznega cepljenja, zgodba pa pripoveduje o hadžiju, ki se je po povratku iz Meke zatekel v bolnišnico, kjer sprva niso mogli verjeti, da ima črne koze, že povsem izkoreninjeno bolezen. Hadži seje bolezen med bolnike in delavce bolnišnice in film pripoveduje o človeških dramah, konfliktih, ki nastajajo v izjemnih situacijah, in o egoizmu, ki je posebne vrste, kadar prihaja smrt. Omenimo, da je film VA-FtlOLA VERA dobil nagrado za režijo na festivalu v Benetkah, pri nas pa je požel še vrsto nagrad za igro, masko in režijo. Posebno napoved potrebuje tudi dokumentarec v dveh delih, ki nosi naslov TA AMERIKA. To je resnično zanimiv film, v katerem spoznamo več bede kot blišča dežele tisočerih možnosti. Kamera je skušala ujeti tiste dogodke, ki naj bi jih v svetu ne bilo, ki so značilni samo za Ameriko. Naj jih nekaj omenim: cerkev za avtomobiliste z avtomobili, indijanski obredi, čudežni deček, igralnice v Las Vegasu, samomor, akademske nagrade za pornografijo, prehranjevanje s črvi, življenje v tunelih Manhat-tna, motel za živali in še in še. Film niza nenavadnosti in jih duhovito komentira. Zaradi izredne dolžine ga bomo vrteli dva zaporedna torka v aprilu. P. Sark ' i rrri t t r i i i t it ■ i i i i t i i » r i i i t . T I I I I I r i KULTURNA KRONIKA PROSTI DAN V HOTERDŠICI. - Dramska skupina Hotedršica je v soboto, 9. 3. 1985, uprizorila dramo Otta Fischerja Prosti dan, v režiji Rudija Čamer-nika. Prepolna dvorana obiskovalcev je bila nad premierno predstavo izredno navdušena. Skupina je gostovala že v Črnem vrhu in na Medvedjem brdu ter v Narodnem domu v Logatcu. OBISK OPERNE HIŠE. Zveza kulturnih organizacij občine Logatec je v soboto, 9. 3. 1985, organizirala ogled operne predstave v Ljubljani. 106 vstopnic je bilo veliko premalo glede na presenetljivo veliko zanimanje naših občanov, zato nameravamo s takimi in podobnimi akcijami nadaljevati. Omeniti velja še, da je bila Verdijeva Traviata marsikateri ženi ali dekletu najlepše darilo ob dnevu žena. KONCERT LOGAŠKEGA OKTETA NA KLINIČNEM CENTRU. Vsi zadnjo sredo v mesecu organizira Univerzitetni klinični center v Ljublj kulturno prireditev »Umetniki bolnikom«. Februarsko sredo se je bolnik predstavil Logaški < oktet s samostojnim koncertnim sporedom, najpre umetnimi skladbami Orlanda di Lassa, Mokranjca, Foersterja, Ipavca, pivca, Kozine, Vrabca, nadalje pa s priredbami narodnih pesmi, s posel pozornostjo do pesmi, ki so bile posebej prirejene za logaško osmerico. N posamičnimi skladbami, ki jih je povezovala Melanija Šter, je nastopal Jar Podjed z zelo priljudnim recitacijskim izborom. Primarij prof. dr. Kornhaus ki je nastopajoče sprejel z izredno pozornostjo, jim je po koncertu razka pediatrično kliniko z zanimivo spremno besedo - poučno, vznemirljivo. ( čudu joče in pretresljivo je bilo. i DEKLE S TRENTE NA VRHU. - V soboto, 23. 2. 1985, smo si na Vrhu l> ko ogledali premiero gledališke igre Dekle s Trente v režiji domačina Fraf ja Jereba. Pred polno dvorano obiskovalcev so mladi Vrhovci doživeto odigrali tretjo uro dolgo igro. Mladi igralci načrtujejo še nastope v bližnjih vaseh, morda pa jih bomo deli tudi na logaškem odru. V LOGAŠKI OKTET ŽE ŠTIRINAJSTIČ ZAPORED. - 23. februarja smo I ko prisluhnili pevcem Logaškega okteta in njihovim gostom, Briškemu oi tu. L Logaški oktet je letos že štirinajstič prepeval polni dvorani NarodnOc doma. Letni koncert je bil tokrat posvečen slovenskemu kulturnemu pra*š ku in 40letnici osvoboditve. Logaški oktet se je najprej predstavil s sklade mi O. di Lassa in G. P. da Palestrine, v nadaljevanju pa smo slišali tudi^v redbe in obdelave narodnih pesmi. Program, ki ga je pod vodstvom umeia« škega vodja Tomaža Tozona izvedel oktet, je deloval novo in sveže. 0: Briški oktet se je predstavil z izborom narodnih in revolucionarnih sklam slišali pa tudi Gallusov Ecce quomodo. ^ Tradicionalno je že, da oktet v goste povabi gledališkega igralca. Tol°i smo lahko prisluhnili izbrani umetniški besedi igralca Staneta Raztresna:d Koncertni spored je povezovala Melanija Šter. Ii! pa p o i, Filmski spored za april 2. ameriška drama OBSODBA, režija S. Lumet, glavne vloge P. Nevvman, C. Rampling, J. Mason 5- 7. hongkonški pustolovski ZMAJEVA IGRA SMRTI, II. del, r. N. See Yoen, gl. vi. Bruce Lee, T. Lung 6- 7. ameriška grozljivka SAMA V NOČI, r. J. Holder, gl. vi. J. Palance, D. Pleasance, M. Landau 9. švedska drma FANNY IN ALEXANDER, r. I. Bergman, gl. vi. P. Allvvin, B. Guve, H. Anderson 12. -14. vzhodnonemški vvestern KRVNA BRATA, r. W. W. VVallroth, gl. vi. D. Reed, G. Mitič 13. -14. ameriška drama ČRTA, r. R. Siegel, gl. vi. R. Thacker, B. Sullican, J. Brooks 16. ameriški dokumentarni TA AMERIKA, I. del. r. R. Vanderbes 19. -21. ameriška komedija BITI ALI NE BITI, r. A. Johnson, gl. vl. M. Brooks, A. Bancroft, C. Durning, J. Ferrer 20. -21. angleška krimalka NAJVEČJI BANČNI ROP, r. R. Tho- mas, gl. vl. R. Jordan, O. Tobias, D. Niven, E. Sommer, G. Grahame 23. ameriški dokumentarni TA AMERIKA, II. del, r. R. Vanderbes 26. -28. ameriški pustolovski TARZAN, r. C. Gibbons, gl. vl. Johhnv VVeismulIer, M. O Sullivan 27. -28. 30. jugoslovanska drama VARIOLA VERA (ČRNE KOZE), R. G. Marković, gl. vl. R. Šerbedžija, R. Marković, R. Živković, E. Josephson Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec, lektor Irena Lipovec Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1 /72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. to ;o Ir, a d Iv p lil 1C r 18 St br Jc |ij >r it i •e h ft ii 51 D( te M m !)< r; rt; Id b, 0 rn c I ti n Vi