VALVASORJEV* K; H CITAl ; AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, 1ax: 67-655^ nas glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 23 • LETO XVI • 21. JUNIJ 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena:. 100 SIT OBMOČNA ENOTA KRŠKO Ob prazniku KS Krško Slavnostna seja in akademija ne Tone Bučar, ki je poudaril, da je letošnji praznik mejnik, kajti glede na organiziranost nove lokalne samouprave bodo krajevne skupnosti kaj kmalu dobile status pravne osebe. Krško, 16. junija - Krajevna skupnost Krško praznuje vsako leto 15. junija svoj praznik. Letos je bil obeležen s slavnostno sejo skupščine KS in slavnostno akademijo v počastitev 50-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom, 50-letnice vrnitve izgnancev in 5. obletnice samostojne Slovenije. Predsednik sveta KS Jože Habinc Na slavnostni seji skupščine Krajevne skupnosti Krško je spregovoril predsednik skupšči- Čestitke ob krajevnem prazniku so izrazili krški župan Danilo Siter, učenci in delavci OŠ Jurij Dalmatin Krško ter podjetje Vita-cel d.d. Najstarejši član skupščine Ivan Glogovšek se je ob izteku devetletnega mandata zahvalil predsedniku skupščine Tonetu Bučarju in predsedniku sveta KS Jožetu Habincu za njuno delo s spominskim darilom. Na slavnostni akademiji v veliki dvorani krškega kulturnega doma je bil slavnostni govornik dr. Tone Ferenc, kulturni program pa so izvedli Simfonični orkester Glasbene šole Krško, Moški pevski zbor Svoboda Brestanica, Mešani pevski zbor Svit Krško, Posavski plesni klub Lukec, WZ Krško, OŠ Jurija Dalmatina, Literarni klub Bena Zupančiča, Pihalni orkester Svoboda Senovo in Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo. (Galex) Kresna noč na Libni PD Videm vabi vse, ki ste radi veseli, na tradicoinalno kresno noč na Libni, ki bo v soboto, 24. junija, s pričetkom ob 20. uri. S pijačo in jedačo vam bodo postregli že od 18. ure dalje. Program kresovanja: ples ob kresu, obujanje kresnih običajev, tekmovanje v vriskanju, klenkanje, prižiganje kresničk in presenečenja. Za ples in dobro voljo bo poskrbel ansambel Dobri prijatelji. PD Videm pripravlja tudi bogat srečolov. Pridite, skupaj bomo zaplesali v poletno noč! (Galex) Razstava in sejem koz ter izdelkov iz kozjega in ovčjega mleka Zveza kozjerejcev Slovenije organizira 24. in 25. junija v Sevnici v obrtni coni ob Planinski cesti četrto državno razstavo in sejem koz, razstavo izdelkov iz kozjega in ovčjega mleka ter prvo razstavo kokoši štajerk. Slovenski rejci vam bodo ponudili dobrote iz kozjega mesa in izdelke iz kozjega in ovčjega mleka ter prodajali koze, gojitelji malih živali pa bodo prodajali svoje živalce. Program: Sobota, 24. junija: ob 12. uri otvoritev razstave, ob 13. uri ocenjevanje koz in mlečnih izdelkov, ob 19. uri kontrolna molža za prehodni pokal rekorderke mlečnosti 1995. Nedelja, 25. junija: ob 7. uri kontrolna molža, ob 9. uri ocenjevanje štajerk za prehodni pokal Miss kokoš štajerka, ob 14. uri kozje dirke, ob 15. uri razglasitev rezultatov ocenjevanj in podelitev priznanj in ob 16. uri zaključek. Vabljeni! Razstava slik Jona dala Planinca Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki vabi na otvoritev razstave slik Jona Gala Planinca v petek, 30. junija, ob 18. uri. O mladem umetniku bo govoril in odprl razstavo dr. Milček Kornelj. Razstava bo odprta do 31. avgusta. (Gaiex) Srečanje Peterleta z gospodarstveniki Krško, 17. junija - Predsednik SKD Lojze Peterle se je v soboto mudil v Krškem na pogovoru z gospodarstveniki iz vrst SKD Krško. Srečanje je potekalo v podjetju IHS Krško, ki ga vodi Tadej Buršič. Podjetje, ki se ukvarja z industrijskimi manipulacijskimi sistemi, izdeluje manipulatorje za vse vrste prekladanja izdelkov, paletizirne linije, vlagalno-izlagalne stroje steklenic, kartonirne stroje, polnilne linije ter transportne poti. (Galex) Krški klub managerjev: Senovski rudnik -nov center razvoja Krško, 15. junija - Klub ma-nagerjev občine Krško je na svoji nocojšnji seji razpravljal o gospodarskem položaju posavskih občin in o postopku zapiranja Rudnika Senovo. O zapiranju senovskega rudnika je govoril predvsem Peter Žigante, direktor Savaprojekta. Tam se s programi zapiranja rudnika ukvarjajo že kar nekaj časa. Peter Žigante: "Tehnična plat zapiranja je jasna in o tem ne kaže zapravljati besed. Stroka pozna rešitve in tu ni kaj govoričiti. Večji problem je ta, da so zamisli, do katerih smo se dokopali pri svojem dosedanjem delu, nekako težko uresničljive. Mi namreč hočemo iz rudnika v zapiranju narediti nov center razvoja. Iščemo programe in po- nudnike, žal pa imamo pri vsem tem zavezane roke. Veliko je med morebitnimi najemniki, zakupniki ali nosilci proizvodnih programov takih, ki se samo pozanimajo. Nekateri se nam ne zdijo primerni. Žal pa ne moremo navezati stikov niti s tistimi, ki bi jih sprejeli z veseljem. Tisti, ki mislijo resno, imajo uresničljive programe in denar, hočejo vse formalnosti opraviti v čim krajšem času, ker morajo čim prej začeti z delom. Tu pa postopki trajajo, ponekod ni razjasnjena lastnina, drugje je narobe kaj drugega. Vsekakor bo treba nujno stopiti skupaj in uporabiti vse možne kanale, da bomo nekatere stvari lahko pospešili in uresničili čim več programov. (Ika) Dan odprtih vrat PP Brežice Policijska postaja Brežice bo v torek, 27. junija, odprla svoja vrata vsem občanom. Predstaviti jim bodo svojo tehnično opremo in delo. Vabljeni! flM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 NSKA Bftežice Trg Izgnancav la ttL 0608 <2-Z36 tet OGOS <* oa B3-»-ss tax oa ib-3-»7 Cftjn^ska cota 22 t*. OQ S-80-77 csue guHjanska c 3a MARIBOR Pvttzanska c 34 M. 062 Z toc OG> 29-OGO l»x 063 MW Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od «* do 19' In na vseh enotah poitel \ Ju.j.^-ni POOILAKDM INVtITKUSKA DKOiiA Posavje - regija na horuk Že desetletja se vleče bolj ali manj prikrit dvoboj za primat med Brežicami in Krškim. Včasih, ko sta kmetijstvo in trgovina kaj veljala, so bile Brežice samoumnevno taglavne. Potem je nad Slovence prigrmel socializem in komunistični socialisti (ali socialistični komunisti) so pognali kolo industrializacije v Krškem. Čisto malo je manjkalo, pa bi se Krško in njegova industrija uveljavila kot regijsko središče, saj so bili sedeži že skoraj vseh pomembnih ustanov v tej občini. Potem je prišla demokracija in vse skupaj je padlo v vodo: industrija, gospodarska moč, sedež... So pa v Brežicah zavohali bližino meje in brž presedlali na tega konja. In potem... Skratka, ambicije posameznikov in skupin so neuničljive. Nekateri bi si radi postavili spomenike, drugi vidijo v priboritvi sedeža možnost za hitrejši gospodarski prodor... Kdo pa ne bi bil rad taglavni! Zanesljivo ne bo šlo drugače, kot da se eno izmed mest(ec) razvije v dovolj močan center, ki bo sam posebi z gotovostjo in v miru prevzel vodstvo. Tam, kjer je šef res šef, se to vidi povsod in ni treba, da ima na zavihku značko "Jaz sem šef". Upajmo samo, da bomo lahko dočakali tisti dan in da na ne bodo prej intriganti in ambiciozneži iz Posavja in Ljubljane toliko časa uspešno kregali med seboj in nam delili bonbončke (sedeže služb), da bodo vsi naši vlaki odpeljali - drugam. In tu bo v resnici lahko odločilna posavska povezovalna vloga Našega glasa, pa če nam jo kolegi iz ostalih javnih medijev priznavajo ali ne. Treba pa je razumeti tudi njih: v našem uspehu vidijo grožnjo zase. Z manj proračunskega denarja bodo tudi oni težko delili svoj oglasni prostor pod ceno. (Ika) Bazen z .valovi in vlakec v 4 \ Termah Čatež, 15. junija - Danes so v Čatežu odprli bazen z valovi, samopostrežno restavracijo, svojo prvo vožnjo pa je opravil tudi turistični vlakec. Novi bazen z valovi na čateški Termalni rivieri je prvi v Evropi. Bazen je širok med 25 in 40 metrov, v dolžino pa jih meri 50. Na koncu je globok 1,60 metra, ob vstopu pa se dno povsem dvigne iz vode. Tako se tudi valovi, ki so sicer lahko visoki preko enega metra, valijo po plitvini, kopalci pa se lahko vanje zaletajo. Izravnalni bazen je pod zemljo na drugi strani ceste, izredno pozornost pa so posvetili filtriranju in čistoči. Temperatura vode v tem bazenu, ki meri 1.250 kvadratnih metrov, je 31-32 stopinj. (Ika) d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 J Kolesarski maraton Ravensburg-_________Krško uspel__________ Župan Danilo Siter je vsakemu kolesarju čestital in izročil diplomo ter steklenico vrhunskega vina Redni letni zbor OO SKD Krško Krško, 16. junija - Skupina krških kolesarjev rekreativ-cev, Marjan Geršak, Bojan Žmavc, Božidar Urek, Vinko Virant, Matjaž Šribar, Igor Kranjec in Stane Dvoršek, je po 6-dnevnem kolesarjenju srečno prišla na cilj pred gasilski dom, kjer so jo pričakali krajani, svojci in prijatelji. Zmagala je složnost, saj so fantje v vsaki krizi pomagali drug drugemu. Iz Ravensburga so kolesarji skupaj z županom Siterjem štar-tali 11. junija zjutraj. Kljub deževju so s polno paro zapeljali do Bodenskega jezera, kjer so se poslovili od župana in vkrcali na trajekt. Ko so prispeli na švicarsko stran, je Matjaž našel štiripe-resno deteljico in potem se je vreme spremenilo. Že četrti maraton te skupine se je nadaljeval skozi Liechtenstein do Davosa in tako so prvi dan prevozili 172 kilometrov. Najbolj so jih presenetile ravnine z izjemno urejenimi kolesarskimi stezami. Drugi dan so krenili proti Fluelpassu, prelazu na višini 2.383 metrov. Že takoj na začetku jih je prese1 netil sneg. Na vrhu, kjer je bila temperatura -1 stopinjo, jih je čakalo še eno presenečenje: zaprt prelaz. Drugi dan so zaključili s 170 kilometri. Tretji dan so kolesarili iz Merana preko Bolzana po cesti proti prehodu Brener na italijansko-avstrijski meji. Ker so naleteli na popolno zaporo ceste, je problem rešil kombi (po njihovo "potujoča streha")»ki je ves čas vozil za njimi. Z .njim so se popeljali še po cesti Brunec-Tobiaco, saj so naleteli na slabo osvetljen predor z gostim prometom. Četrti dan so peljali proti Beljaku, bilo je mrzlo, vmes pa je tudi deževalo. Peti dan so prekolesarili mejo. V Trbižu so imeli majhne težave s policisti, vendar ko so jim uspeli razložiti, kolikšno pot imajo že za sabo, jim tudi policisti niso več "tečnarili" zaradi malenkosti - nepravilno parkiranega kombija. Stane Dvoršek: "Vse državne meje (8) smo prestopili brez kakršnega koli zapleta, vključno s slovensko, kamor smo prišli Krško, 17. junija - Na rednem letnem letnem zboru občinske organizacije SKD so bile predstavljene aktivnosti v preteklem letu. Na delovnem srečanju, kot so poimenovali redni zbor, je predsednik stranke Danilo Siter podal poročilo za nazaj oz. orisal prehojeno pot SKD Krško v lanskem letu kot zelo uspešno, kronali pa so jo na lokalnih volitvah, ko so postali najmočnejša stranka v občinskem svetu. Na zboru so tudi izvolili novo vodstvo stranke. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Danilo Siter, podpredsednik bo odslej Franc Černelič, tajniške zadeve bo urejal (stari) novi tajnik Miloš Kukovičič, blagajničarka ostaja Marija Malenšek. Imenovan je bil tudi nov nadzorni odbor. Po zboru je v veliki dvorani kulturnega doma potekala okrogla miza na temo Vključevanje Slovenije v Evropo, na kateri je svoja videnja podal predsednik SKD Lojze Peterle in odgovarjal tudi na na vprašanja poslušalcev. Po uradnem delu sobotnega obiska Lojzeta Peterleta v Krškem je sledilo veselo družabno srečanje, kjer ni manjkala niti slovenska ljudska pesem. (Ga-lex) peti dan ob 14.30. Vrnitvi v domovino smo seveda nazdravili z domačim cvičkom. Pot smo nadaljevali proti Radovljici in se ustavili na mostu pri Savi pred Bledom, pri spomeniku prijatelja Darka Petroviča iz Krškega, ki je leta 1991 na kajakaškem treningu tragično končal svoje življenje. Naprej smo šli po izjemno slabi cesti do Kranja in se srečevali s prvimi predrtimi zračnicami (dokaz, da smo v Sloveniji). Razgovor strank z županom Arštiem "Le skupaj bomo zmogli rešiti lokalne probleme/* so bili mnenja predsedniki odborov političnih strank v občini Brežice, ki so se odzvali povabilu brežiškega župana Jožeta Avšiča. Prvo tovrstno srečanje župana in predstavnikov strank je potekalo v sproščenem vzdušju, vendar pa z namenom, da se bo potrebno v Brežicah veliko bolje organizirati, če želijo pospešiti razvoj na različnih področjih. Predsedniki odborov brežiških političnih strank so poudarili, da bodo le s skupnimi močmi uspeli premagati težave, ki se pojavljajo. Državi očitajo centralizem, kajti na vse odločitve DZ in Vlade RS en sam poslanec iz občine Brežice ne more veliko vplivati. Vsekakor pa bi bilo treba probleme (porodnišnica, ma-gistralka...), ki pestijo to okolje, čim prej rešiti. Marjan Hladnik (SDSS) je mnenja, da bi bilo potrebno izkoristiti vse potencialne možnosti v okolju, ki ga pokriva občina. "Centralizacija je še hujša, kot smo jo poznali v preteklosti, zato si moramo pomagati sami, ne glede na strankarsko pripadnost. Reševanje lokalne problematike ne sme imeti strankarskega predznaka," je še povedal Hladnik. Vprašanje je, ali bodo stranke med seboj zares sodelovale, kot STUDIO BREŽICE ¦¦¦!¦¦¦¦¦ je bilo slišati, in v kakšni meri. Ali bo to uspelo, bo pokazal čas. Lokalna problematika zaenkrat ostaja še odprta, kar pa nikomur ni v ponos. Niti občanom niti političnim strankam, ki so (nekatere) ob koncu razgovora že pokazale svoj pravi obraz. (Galex) Zeleni opozarjajo Ekološki problemi v brežiški občini Stranka Zeleni Brežice, ki ji na lokalnih volitvah ni uspelo pridobiti nobenega sedeža v občinskem svetu, je na zadnjem občnem zboru občinskega odbora stranke sprejela program in smernice dela, iz katerih je razvidno, da se zavzema za hitro reševanje ekološke problematike. Eden največjih in najhujših problemov v brežiški občini so odpadki bivše vojske, ki je zapustila objekte (remontni zavod, letališče Cerklje, Skopice) zelo upostošene, v njih pa številne ostanke strupenih odpadkov. Zeleni opozarjajo tudi na problem ob izgradnji verige savskih elektrarn, ki naj bi pomenil, da se bodo velike količine odplak iz vse Slovenije zbirale v Posa-vju. Zeleni Brežic so zaskrbljeni nad predvidenimi posegi na desni strani mestne obvoznice, kjer naj bi stala nova srednja šola. Prepričani so, da bodo mladi na tem prostoru obremenjeni z velikim hrupom, poleg tega pa so tu nevarna elektromagnetna valovanja, ki so posledica električnih tokov na daljnovodih. Občinski svet bo moral čim prej nadaljevati oz. dokončati začeto delo prejšnje skupščine o zaščiti močvirnatega področja Jovsov pod Kapelami pred hidromelioracijskimi posegi. Veljalo bi razmisliti tudi o omejevanju rabe herbicidov in pestici- dov, ki povzročajo posledice na okolje in zdravje ljudi. Po popisih vseh smetišč, gnojišč, gramoznic, peskokopov in drugih objektov še vedno ni sprejet program odlaganja komunalnih odpadkov in tudi ne program sanacije. Poseben problem za okolje in ljudi v tem prostoru pa predstavlja kopičenje raznovrstnih ra-diaoktivnih odpadkov v Jedrski elektrarni Krško, kar pomeni bistveno povečanje možnosti za nastanek jedrske katastrofe. Stranka Zeleni opozarja na te in druge nerešene ekološke probleme, ki jih je potrebno rešiti, kar bo dejansko prispevalo h kvaliteti življenja ljudi v zdravem naravnem okolju. (Galex) Združena lista se pripravila na kongres Krško, 15. junija - ZLSD Slovenije se pripravlja na kongres. V ta namen je predsedstvo sklicato konferenco ZLSD. ki bo v soboto, 24. junija, v Ljubljani. Na konferenci bodo delegatt obravnavali teze za socialdemokratski program Slovenije, poročilo o delovanju in krepitvi organizacijske mreže stranke, oblikovali predlog postopka izbora kandidatov za naslednje volitve m sprejeli sklep o sklicu kongresa ZLSD. (Toni) Zaradi neurja s točo in smo se morali ustaviti in bili smo zelo lepo sprejeti v Prelogu pri Domžalah - v klubu Kanja. Šesto, megleno jutro smo se napotili proti Litiji, spet nas je opral dež, da slučajno ne bi pozabili, kako to je, vendar nas ni prizadelo, ker je bil to naš zadnji dan na kolesu v tej etapi. Malo pred Sevnico so nas pričakali policisti na motorjih, prijatelji z Avgustom Mlakarjem na čelu in skupina kolesarjev Master Teama iz Krškega, ki so nas spremljali do gasilskega doma v Krškem." (Lea) Izgradnja srednješolskega centra in športne dvorane Da je izgradnja srednješolskega centra v Krškem nujna, ni potrebno zgubljati besed. Že v letu 1994 so se pričele aktivnosti za izgradnjo, imenovan je bil gradbeni odbor, katerega je v letošnjem letu nadomestit programski odbor. Investitor izgradnje je Ministrstvo za šolstvo in šport,(občina pa mora zagotoviti komunalno opremljeno zemljišče. V sklopu šolskega centra naj bi se zgradita tudi večnamenska športna dvorana, ki bo omogočala normalne pogoje dela dijakom, športnim kolektivom in vsem za to zainteresiranim. Svetniki krškega občinskega sveta so odločili, da se pristopi k izgradnji športne dvorane v sklopu šolskega centra v deležu, ki ga prizna in financira Ministrstvo za šolstvo in šport. O velikosti športne dvorane nad normativom bo odločal občinski svet po izdelavi idejne gradbene študije. (Gaiex) DOLENJSKA BANKA PONUDBA DOLENJSKE BANKE dd. OBRESTNE MERE ZA TOLARSKO VARČEVANJE vmm towffl - od 10 do 19dni R+1% -od 20 do 30 dni R+2% -od3Jdo90dni od R + 6%doR + 7%* -od 91 Jo l HO dni R+ 7,5% -od 181 dni dol leta R + 8,0% Varčevalni paket Doba varčevanja Minimalni znesek mesečnega pologa Obrestna mera Obročno varčevanje 12 mesecev 7 500 SIT R + 8% Premijiko varčevanje* od 24 do 60 mesecev 4.000 SIT odR + 8.69 % do R + 9,99 % Doba varčevanja Minimalni znesek depozita Obrestna mera Tolarski depozit s premijo 12 mesecev 80.000 SIT od R * 9,74% do R * 9,99% Tolarski depozit z valutno klavzulo* 12 mesecev 80.000 SIT od V + 9,40% do V ' 9.66% Ostale oblike tolarskega varčevanja Varčevalna knjižica R Mladinsko varčevanje R - 8 ¦giBE NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. r NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 IZ NAŠIH OBČIN D 5, skupni sestanek županov in poslancev Neformalna združba še vedno _________brez poslovnika________ Na dnevni red sestanka so predstavniki občin in poslanci uvrstili tudi točko, v kateri so spregovorili o povračilu škode, ki jo je v vseh posavskih občinah povzročila toča____________________ Čateške toplice, 13.junija -Skupnega sestanka županov, poslancev Državnega zbora in svetnika Državnega sveta področja občin Brežice, Kozje, Krško, Podčetrtek, Radeče, Sevnica, Šentjernej in Škocjan so se tokrat udeležili le župani Jože Avšič, dr. Božidar Sok, Danilo Siter in Jože Peternel, poslanca Branko Jane in Marjan Šetinc ter svetnik Franc Glinšek. V drugi točki dnevnega reda sestanka bi morali zbrani razpravljati o poslovniku, pri čemer je Jože Peternel vztrajal, da je treba sprejeti vsaj začasni poslovnik, ki bi pomenil tudi formalen začetek funkcioniranja t.i. Sveta posavskih občin, vendar so se na pobudo Jožeta Avšiča odločili, da župani občin Brežice, Krško in Sevnica s pismom o dobrih namerah obvestijo občinske svetnike o "namenu in volji" po ustanovitvi regije oz. pokrajine na posavskem prostoru, za kar bodo (ali pa morda ne), zeleno luč prižgali svetniki vseh treh občin, s potrditvijo na eni izmed prihodnjih sej. V razpravi v zvezi z deponijo odpadkov so bili župani in po-salnci mnenja, da je problem večplasten, največ težav pri iskanju in potrditvi lokacije pa predstavlja odpor ljudi, saj si skoraj nihče v svoji bivalni sredini ne želi regijskega smetišča. Franc Glinšek je poudaril, da je treba pogovore z ljudmi o lokaciji za deponijo odpadkov nadaljevati, Danilo Siter pa je menil, da je potrebno vsem, ki bi morebiti na takšno deponijo v svoji bližini pristali, "pokazati" denar oz. ponuditi ustrezno, realno odškodnino. Jože Peternel je zbrane obvestil, da je nedavna toča v sevni- ški občini povzročila za cca. 460 mio SIT škode na poljščinah, v sadovnjakih in vinogradih. Neverjetno se mu zdi, da v državi ni naslova (beri ministrstva), ki bi v zvezi s škodo, ki jo je toča povzročila, odgovoril na zastavljena vprašanja, kaj šele, da bi bil kdo pripravljen pojasniti, zakaj ni ustrezne obrambe in kdo bo povrnil nastalo škodo. Danilo Siter je povedal, da škoda, ki jo je v krški občini povzročila toča, znaša skoraj poldrugo milijardo tolarjev. Največ škode je v sadovnjakih in vinogradih, kar je značilno tudi za občini Brežice in Kozje. O delu v parlamentu sta spregovorila poslanca Branko Jane in Marjan Šetinc in povedala, da je bila večina amandmajev, ki so jih vložili posavski poslanci v zvezi z predlogom proračuna za tekoče leto, zavrnjena oz. so predlagane zneske za gradnjo in obnove cest močno oklestili. Veliko kritik je bilo naslovljenih na sekretarja Marjana Dvornika, saj naj bi odločilno vplival, da so za cesto M1, t.i. Dolenjko, namenili le 110 mio SIT namesto predlaganih 400 plus 200 mio SIT. Sicer pa so vse postavke katastor-falno znižane, zato bo Branko Jane skušal izkoristiti še zadnjo možnost: koalicijski amandma, ki bo sicer povečal predlagani proračun za 2 milijardi, vendar, kot je rekel, drugače ne gre. Na koncu sestanka je predsednik OGZ Posavja Valentin Dvojmoč zbranim povedal, da na območni gospodarski zbornici pripravljajo poslovno konferenco gospodarstvenikov iz Zagreba in Posavja, ki bo verjetno to jesen nekje na področju Posavja. (dama) 5, seja OS Krško Veliko pripomb na letošnji ______občinski proračun______ Imenovani odbori občinskega sveta - Plačevanje nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča Krško, 14. junija - Osrednja točka 5. seje krškega občinskega sveta je bila zagotovo obravnava odloka o letošnjem proračunu, ki so ga pripravile strokovne službe občinske uprave. Občinski proračun za leto 1995 obsega skupno dobrih 2,9 milijarde tolarjev. Svetniki so imeli veliko pripomb na odlok o proračunu, ki so ga dobili v prvo branje. Mnogi so bili mnenja, da je to le delovno gradivo, ki ga bodo morali podrobneje obravnavati posamezni odbori občinskega sveta. Svetniki, predvsem iz obrobnih krajevnih skupnosti, so predlagateljem očitali, da bodo mnogi kraji in vasi ostali še vedno odrinjeni in da se vse koncentrira v mestu. Predlagan proračun po mnenju svetnice Molanove tudi ne omogoča normalnega delovanja javnih zavodov, ki jim ne zagotavlja materialnih pogojev za višjo kvaliteto dela. Ob koncu proračunske razprave so svetniki sprejeli sklep, da se gradivo obravnava le kot delovno gradivo in se ga kot takega posreduje odborom občinskega sveta, ki bodo gradivo skupaj z zapisnikom seje "premleli". Na naslednji seji (najkasneje do 4. julija) naj bi svetniki obravnavali osnutek proračuna, 19. julija pa bo na vrsti obravnava proračuna. Občinski svet je obravnaval tudi problematiko plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in sprejel sklep, da se zaradi likvidnostnih težav posameznih zavezancev odobri odpis dolga iz naslova obresti, ki so iz leta 1993, pa vse do konca lanskega leta. Predlog za odpis obresti pa ne velja za podjetja, ki so v lasti Sklada za razvoj RS, ter za podjetja, ki imajo sedež izven občine Krško. Na seji je bila tudi podana informacija o izgradnji Srednje šole Krško in o rezultatih poslovanja pravnih oseb s področja gospodarstva v lanskem letu. Svetniki so sprejeli tudi predlog Sanacijskega programa za varstvo zraka v krški občini. Ob koncu seje so bile opravljene volitve in imenovanja članov naslednjih odborov: za gospodarstvo, komunalno infrastrukturo, družbene dejavnosti, finance in občinsko premoženje, okolje in prostor, kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeže- lja, krajevne skupnosti, turizem, promocijo in prireditve, sklad stavbnih zemljišč, razvoj malega gospodarstva in obrti, zaščito in reševanje. Za člana Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK pa je bil imenovan Franc Černelič. (Galex) S tiskovne konference Predstavitev aktivnosti boštanjske krajevne skupnosti BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN do o., Mostec 6 68257 Dobova, tel: 0608/67-583 Boštanj, 12. junija - V ponedeljek je bila v sejni sobi bo-štanjskega gasilskega doma tiskovna konferenca, ki jo je tamkajšnja krajevna skupnost sklicala po sklepu Sveta KS, in sicer, da bi podali krajanom informacije in poročila o delu, organizaciji, aktivnosti ter delovanju vaških odborov. Boštanjska KS je po geografskem obsegu največja v občini Sevnica in šteje 2.790 krajanov v 940 gospodinstvih. Ima pa tudi, takoj za KS Sevnica, največjo dolžino cest, in sicer 81,3 kilometrov. Leta 1991 so krajani izglasovali tretji krajevni samoprispevek, s katerim bodo skupno zbrali 45,6 milionov tolarjev, zaključen bo leta 1996. Krajani za finančno konstrukcijo zberejo tudi do 70 odstotkov lastnih sredtev, ostalo pa znašajo sredstva iz občinskega proračuna. Tako so na primer lanska proračunska sredstva znašala 7,2 miliona, sredstva, zbrana s samoprispevkom pa 8,3 milionov tolarjev. Eden izmed najbolj perečih problemov v KS so še vedno ceste, okoli katerih je bilo na ponedeljkovi tiskovni konferenci tudi največ govora. Predsednik VO Jablanica Stepljaj je prisotnim med drugim pojasnil tudi težave, do katerih prihaja konkretno v tem VO zaradi neurejenosti cest in s tem slabe povezave z dolino ter središči. Jablanica leži na 569 metrih nadmorske višine, ima 292 vaščanov, od tega 51 mladih družin (do štiridesetega leta), in sodi med demografsko ogrožena območja. Imajo 24 kilometrov cest, vendar niti kilometra asfalta. Vaščani plačujejo vzdrževanje teh cest iz lajtnih sredstev, in sicer se številke že vrtijo od dva do tri tisoč nemških mark. Največkrat pa njihov trud in denar odnesejo neurja, ki so divjala tudi v začetku tega meseca. (T.S.) ODGRNJENA ZAVESA Krško : Brežice. Rivalstvo med tema občinama je vedno bilo, je in bo. Vsaka ima svoj ponos in naj ga le ima. Najdejo se tudi strokovnjaki, ki razmerje med Krškim in Brežicami tolmačijo kar s športnim rezultatom 3:1. Za Krčane nastopajo: poslanca Jane in Černelič ter svetnik-Glinšek. Barve brežiške občine pa zastopa Šetinc. Precej kritik na račun vlade in njenih "strokovnih" notranjih in zunanjih sodelavcev je bilo slišati tudi od poslanca Braneta Janca. Vidno razočaran ob pregledovanju zneskov, namenjenih za posodobitev cest, ki so še ostali, je podprl sevniškega župana in dodal, da bo v primeru, če vlada ne bo resno obravnavala zahtev in potreb ljudi iz Posavja, protestov z zaporami cest povsod v regiji. "Ljudem je tega dovolj. Posavje ne more in ne sme postati geto. Dolžni smo opozarjati na napake in nepravilnosti in če se bodo ljudje odločili za take oblike protestov, jih odkrito in povsem podpiram," pravi Branko Jane pa tudi "poenoteni" župani. Jože Avšič, Danilo Siter in Jože Peternel so župani posavskih občin in očitno se niso odločili, da bi despotsko vladali svojim "podložnikom", tako kot si to privošči znameniti Dimitrij Rupel Ljubljanski. Posavski župani se o svojem delu temeljito pogovorijo z vsemi svetniki, ničesar ne naredijo in o ničemer ne odločajo zgolj po svoji presoji. Ena takšnih bogaboječih šolo potez je ponovno potrdila, da naši župani niso absolutisti. Ko se bo treba odločiti, ali bo posamezna občina sodelovala s časopisom Naš glas, bodo vprašali svoje svetnike. "Dejmo, rokice gor," bi jim v svojem stilu sugeriral predsednik radeškega Občinskega sveta Matjaž Han. Niso mu zamerili. Ob začetku slavnostne seje skupščine KS Krško je Tone Bučar dejal: "Zupanu, ki ga (še) ni, oprostimo, če je bolan, če pa ne, mu zamerimo." Zupan Siter je prišel, se opravičil za zamudo in nihče mu ni zameril. Zamudil pa je zaradi sprejema krških kolesarjev, ki so prispeli iz Ravensburga. Tudi oni mu niso zamerili. Socialdemokratska mladina iz Krškega je organizirala predavanje o drogah, ki ga je vodil dr. med. Milan Krek iz Kopra, priznani slovenski strokovnjak za vprašanja drog. Na tem zelo poučnem predavanju pa ni bilo veliko ljudi, tudi tistih ne, ki naj bi se sicer strogo ukvarjali s to problematiko. Na vprašanje dr. Kreka, ali vedo, kje v Krškem bi lahko dobili drogo, so mladi odgovorili z DA. Nihče od prisotnih pa ni vedel, kje lahko poišče pomoč. Po ocenah je v Posavju okoli 400 uživalcev drog, vsi pa si pred tem zatiskajo oči!!!!! Je to rešitev????? Monografijo Posavja so napovedali ondan na tiskovni konferenci, ki se je nekako razvila v javno sejo brežiške občinske turistične zveze. Avtorju posavskega turističnega prospekta da je ostalo še veliko slikovnega materiala in tako dalje. Vse lepo. Upajmo, da bo tokrat fotografije pomagal izbirati nekdo, ki ve, kaj je v Posavju posavskega in da bodo na njih vsaj domačini lahko spoznali svoje kraje. Novinarski kolegi seveda niso mogli brez povsem življenjskega vprašanja: "Običajno monografije predstavljajo življenjski opus nekoga ali nečesa. Ali to pomeni, daje Posavje tik pred koncem...?" Direktor krškega zdravstvenega doma, dr. Ladika, nas je povabil na ogled novih dosežkov v ustanovi, ki jo vodi. V celoti so obnovili vse sanitarije, delovati je začela centralna klima naprava, ki bo po hodnikih in čakalnicah zagotovila prijeten hlad tudi ob poletni pripeki. Obnova vseh šestih stranišč v hiši je koštala 700.000 SIT, preureditev klimatske naprave in nabava dveh dodatnih za zdravstveni postaji v Kostanjevici in na Senovem je terjala 1,5 milijona. V avli bosta kmalu tudi dva TV sprejemnika za krajšanje dolgčasa. V najkrajšem času nameravajo v krškem domu uvesti tudi dopoldansko izmeno za čistilke, saj morajo očitno ljudje vseskozi vedeti, da lahko packarijo, ki jo pustijo za seboj, nekdo kaj hitro odkrije. Nenehno odkrivanje in nadzor sta očitno res potrebna. Med našim ogledom je dr. Ladika ugotovil, da v enem izmed stranišč že manjka žarnica, včasih kdo odnese kako stikalo ali pa kar straniščno desko. Kako neki lahko ljudje uporabijo zunaj samo desko brez školjke? Zapreti ali ne zapreti ceste Celje-Drnovo pri Radečah in usmeriti promet skozi LokcrJ*Breg, Orehovo do Sevnice, potem pa naprej "kud koji, mili moji", fnagari tudi do Drnovega. Ker je državni sekretar Dvornik kar povprek dklestil predlagane zneske za gradnjo in obnovo cest v posavskem in širšem državnem prostoru, se kaj lahko zgodi, da bo v Sloveniji naenkrat dvajset, morda trideset in več Dolgih vasi. Cestni polkriž (morda bodo nazadnje začeli govoriti že o polmesecu, kdo ve) ne bo rešil problema, ki je veliko globlji, kot sploh lahko tisti, ki so plačani, da bi razumeli, razumejo. Nič ne de, vsakemu otroku svojo igračo, drugače... Če bodo cesto Dmovo-Celje konec koncev krajani Loke nazadnje res prisiljeni zapreti in bodo na takšen način izrazili nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi očitne zapostavljenosti s strani države, jih bo, kot je sam dejal, prisiljen podpreti tudi sevniški župan Jože Peternel. "Prevečkrat sem se pogovarjal s krajani in jih prepričeval, sda bo država storila, kar mora. Kot je videti sedaj, dejansko nimamo drugega izhoda. Če se bodo krajani odločili tudi za takšno, sicer tvegano, protestiranje proti obstoječemu, jih bom podprl tako, da bom z njimi na cestni zapori, pa čeprav nisem ravno pristaš takšnih oblik izražanja protesta." Tako Jože Peternel. Ca GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 J ITUiAMMRSTVO IK1KU»VI\A BREOE 41, LESKOVEC OBLAM * DABMOlt TEL.; 0608/33-388 PRODAJA, MONTAŽA, CENTRIRANJE. KEMIČNO ČIŠČENJE 185/60 SEMPERIT - 11 400,00 SIT 175/70 MICHELIN - 10.400,00 SrT Opravičujemo se za napako, ki smo jo naredili v prejšnji številki! Ponovno pridobitev za obiskovalce v Termah: Bazen z valovi in samopostrežna restavracija Od danes naprej vas čaka v Terrffah tudi turistični vlakec, ki bo vozil na brežiško železniško postajo in z nje ter na izlete po okolici. Čatež ob Savi, 15. junija - Po krajši slovesnosti, ki se je je udeležila zajetna množica povabljencev iz brežiške in drugih posavskih občin so danes na Termalni rivieri odprli še dve novi pridobitvi. V sila kratkem času jim je tu uspelo zgraditi bazen z valovi, uredili pa so tudi samopostrežno restavracijo, salon in pivnico. V enem njenem delu si bodo lahko kopalci izbrali hrano in pijačo kar v kopalkah, drugi del pa je namenjen tistim obiskovalcem, ki ne prihajajo iz vode, pač pa so oblečeni. V soseščini, v hali, kjer je bilo nekoč keglišče, delavci še dokončujejo zabaviščni prostor in direktor Term Borut Mokrovič je na današnji tiskovni konferenci zatrdil, da bodo tri restavracije gostom na voljo 24 ur na dan. Seveda s tem novosti še ni konec. Mednje sodi tudi centralna priprava hrane. Tudi zame-šene zemlje bodo vozili na kopališče in jih tam, sveže pečene, prodajali gostom. Del udeležencev današnje slovesne otvoritve restavracije in bazena z valovi se je na prizorišče pripeljal s turističnim vlakcem. Tudi ta je tokrat opravil svojo prvo vožnjo, le da se je lastniku Vladu Križmanu in direktorju Mokroviču zasmilil, da bi obenj treščila steklenico. Vlak bo vozil goste na ogledovalne vožnje po okolici (po štajerski in po kranjski strani so poudarili), "doma" pa bo v Termah. Dolg je 16 metrov, v dveh vagonih je prostora za skupno 40 potnikov, vlak pa bo imel vodiča in vozil bo tako počasi, da si bo mogoče okolico ogledovati brez postankov. Redno progo bo turistični vlak imel tudi med brežiško železniško postajo in Termami, saj se tu zavedajo, da se veliko otrok lahko pripelje na bazen prav z redno železniško progo. Ljubljanska borza Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo minuli teden v znamenju padanja tečajev delnic. Slovenski borzni indeks je ves teden padal, le v petek se je nekoliko popravil in končal poslovanje pri vrednosti 1.099,22 točke. To pomeni, da je minuli teden izgubil 32,3 točke oziroma 2,8 odstotka. Borzni posredniki so sicer veliko časa namenili za razmeroma zahtevno računanje donosnosti nove (tretje) izdaje blagajniških zapisov Banke Slovenije z nakupnim bonom. Cena zapisov v nasprotju s pričakovanji kar narašča, saj posredniki upajo, da bodo zapisi kasneje postali veliko bolj privlačni. Ob nadaljevanju sedanjega gibanja tečaja nemške marke in inflacije, ki jo je treba upoštevati pri izračunu donosa, bo donosnost novih blagajniških zapisov zelo nizka, zato je tudi težko razložiti visoko ceno na prvih dražbah. Tečaj nakupnega bona blagajniškega zapisa druge izdaje še naprej pada in je v petek znašal 18.264 tolarjev, kar pomeni, da je minuli teden izgubil 7,1 odstotka svoje vrednosti. Preostalo borzno trgovanje (z delnicami in obveznicami) pa je bilo minuli teden sila skromno. Nezaupanje do tovrstnih naložb je zdaj, kot kaže, vendarle preveliko za vidnejše okrevanje trga, medtem ko naložbam na trgu obveznic jemljejo zrak bolj donosni blagajniški zapisi Banke Slovenije v tujem denarju. Minuli teden se je podražila le delnica Leka, in sicer za 5 odstotkov. Tečaj delnice Dadas se je znižal za 3 odstotke. Tečaj redne delnice borznoposredniške hiše Nika je v petek znašal 3.380 tolarjev, kar pomeni, da se je minuli teden znižal za 4,8 odstotka. Na OTC trgu je najbolj opazen padec tečaja redne delnice Grada za 80 odstotkov, na tem borznem trgu namreč gibanja tečajev niso omejena. Na OTC trgu so v sredo pričele kotirati delnice družbe Aldebaran, ki je močno vezana na poslovni sistem Dadas, saj je njegova nekakšna strokovna služba. Nominalna vrednost prednostnih delnic te družbe je 1.000 tolarjev, v petek pa je tečaj znašal 2.450 tolarjev. (NANI) Brežice, 15. junija - Vino Brežice je zaključilo dva meseca trajajočo nagradno igro Schvveppes, v kateri je bilo podeljenih 218 nagrad. Tričlanska komisija je v degustacijski sobi izžrebala glavni nagradi. Prvo nagrado, počitnice na Kanarskih otokih za dve osebi, je tako dobil Brežičan Jože Balon. Sreča pa je bila naklonjena tudi Boštjanu Španingerju iz Pragerskega, saj mu je žreb prinesel kar Schvveppes scooter. Direktor Kari Recer je dejal, da je bila nagradna igra eden od načinov, kako zagotoviti prepoznavnost blagovne znamke, ne da bi bili potrošniki pri tem zavajani. Ocenjuje, da je igra uspela, prepoznavnost Schweppesa pa je bila večja. Z rezultati so zadovoljni. (Lea) Območna obrtna zbornica Brežice Vino Brežice na letošnjem vinskem sejmu: Tudi brez zlate v zgornji tretjini Brežice, 15. junija - Letošnji vinski sejem v Ljubljani je vzorcem, ki jih je poslalo v ocenjevanje Vino iz Brežic, naklonil sedem srebrnih medalj. Dobili so jih: sauvignon (polsuho vino letnika 94), modra frankinja (polsuho 86), laški rizling - izbor (sladko 91), char-donnav -jagodni izbor (sladko 91), laški rizling - ledeno vino (sladko 92), modra frankinja -ledeno vino (sladko 93) in Por-tos towny, ki ima 19,5 vol. % alkohola. Na današnji tiskovn i konferenci smo izvedeli, je bil letošnji sistem ocenjevanja drugačen, kot je veljal leta doslej. Tako dobljene ocene so bile nižje kot doslej, zato so slovenski vinarji vse letošnje srebrne medalje ocenili najmanj kot zlate. To je tudt vzrok, da so v brežiškem Vinu prepričani, da njihovi vzorci še vedno sodijo v zgornjo tretjino kakovostne lestvice. Za primer povejmo samo, da je njihov laški rizling - izbor, ki je bil letos srebrn - lani dosegel veliko zlato medaljo. Še zanimivost: Brežičani SO edini v Evropi, ki imajo ledeno vino iz modre franktnje. Iz novinarskih vrst je prišlo tudi vprašanje: ali jim bodo Mariborčani odstopili mladico svoje najstarejše trte v Evropi? Karel Recer, direktor Vina; "Ponudili so nam jo. pa smo odklopili. Saj so svojo najstarejšo trto dobili od tu!" (ika) POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA mobitel 68310 ŠENTJERNEJ L ŠMARJE 13 068/ 81-118 Obrtni sejem Celje NOS 95 Se je čas za sodelovanje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo letos od 8. do 17. septembra. Lahko se prijavite za samostojno nastopanje ali pa v okviru sekcije. Sekcija kovinarjev, elektrostrok in plastičarjev pri OZ Slovenije omogoča svojim članom nastop na skupnem razstavnem prostoru. Ker je zanimanje za nastop na sejmu vsako leto večje, razstavni prostor pa omejen, prosijo zainteresirane, da nemudoma izpolnijo prijavnico, ki jo dobijo na sedežu zbornice, tako za samostojno nastopanje kot nastopanje v okviru sekcij pri OZS. Letovanje v Grebastici pri Šibeniku OZ Brežice ponuja v času dopustov svojim članom možnost počitka v domu v Grebastici pri Šibeniku. Počitnički objekt, ki je last obrtnikov iz območja občine Brežice, ni pripravljen za luskuzne goste, saj ni bil vzdrževan več let. Kljub temu pa lahko nudi prijeten počitek, vendar pa se za pot in letovanje odloči vsakdo na lastno odgovornost. Pisne prijave zbirajo v pisarni Območne obrtne zbornice Brežice, kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije. Pogovori predstavnikov zbornice z županom Brežice, 9. junija - V Domu obrtnikov Brežice je potekala seja predstavnikov obrtne zbornice z županom občine, vodjem oddelka za gospodarske zadeve in nekaterimi svetniki, ki so istočasno tudi podjetniki. Predstavniki zbornice so od župana in svetnikov želeli izvedeti, kakšne so možnosti za pospeševanje drobnega gospodarstva v občini. Jože Avšič je pojasnil, da sedaj meje med malim in večjim gospodarstvom praktično ni več in da so občinska sredstva z novim načinom financiranja zelo pičla. Potrebno bo "štartati" na vsa razpoložljiva sredstva republike ter tako omogočiti razvoj oz. prestrukturiranje gospodarstva. Župan in prisotni svetniki so tudi ugotovili, da bi bilo smiselno na eni izmed sej občinskega sveta predstaviti obrt in njeno problematiko. (Gaiex) Turizem je denar Lepo urejen kraj je predpogoj za razvoj turizma Brežice, junija - Rok za prijavo udeležencev na tekmovanju za najlepše urejen turistični kraj se bo iztekel 16. julija. Doslej so po predizboru v posavskih občinah, prijavljene Pišece in Brestanica, Sevničani pa razmišljajo o Malkovcu. Nagrade bodo tokrat za razliko od preteklih let, morale prispevati vse občine. Ni ravno redek pojav, da nepoučeni sprejemajo taka tekmovanja malo ne resno, kvečjemu kot zanimivost, primerno za odmaknjene vasi. Hkrati pa se skoraj vsi zgražamo nad skrajno zamazanimi in neurejenimi kmečkimi dvorišči in kar celimi mestnimi četrtmi po nekaterih krajih, medtem ko na drugi strani občudujemo skrbno urejena gospodarstva po Avstriji in Nemčiji. Ni povsem jasno, ali so tam ljudi morali zvleči v tako tekmovanje ali pa so kar sami ugotovili, da se obiskovalci raje ustavijo v prijetnem okolju, (ika) Manjka turističnih vodičev Brežice, junija - Občinska turistična zveza v Brežicah je lani izšolala dvajset (regijskih) turističnih vodičev. Opravili so 62- urni seminar in organizatorji se zavedajo, da je s temi novimi kadri treba nujno delati vsaj še dvakrat letno. Gre predvsem za študente in ljudi, ki imajo čas predvsem poleti ali ob koncu tedna. Zato v OTZ potrebujejo (in vabijo k sodelovanju) mlajše upokojence, učitelje in druge ljudi, ki se dela lahko lotijo tudi čez teden. Novi vodiči si bodo letos pridobili izkušnje, nato pa se bodo vsaj nekateri izmed njih udeležili stournega tečaja, ki jim bo omogočil pridobitev licence za slovenskega vodiča. V pomoč vsem skupaj bo, če bodo občine iz Posavja Zvezi sproti pošiljale vse novonatisnjene propagandne materjale, od prospektov, brošur in biltenov dalje. Ne bo na odmet niti, če se posavske občine uspejo domeniti in si izmenjevati še programe kulturnih, zabavnih, športnih in drugih prireditev. Tako bi se lahko organizatorji med seboj uskladili in skupni program celo objavili. (Ika) Kako 'ističnega podmladka? Brežice, 14. junija - Tekmovanje turističnega podmladka poteka sicer že tretje leto, a tokrat sta se zanj iz Posavja prijavili samo brežiška in kostanjeviška osemletka. Priključili soju k tekmovalcem v skupini šol z Dolenjske in na prireditvi "Turizmu pomaga lastna glava" v Šmarjeti sta se med desetimi tekmovalnimi skupinami uvrstili na prvo (brežiška) in drugo mesto (kostanjeviška šola). Tretje mesto je zasedla skupina učencev iz šole v Krmelju, ki sicer ni čisto v Posavju, je pa v sevniški občini. Na današnji tiskovni konferenci Občinske turistične zveze Brežice je bilo slišati precej besed o pomenu vzgoje mladih (rekli bi) v duhu razvoja turizma, a ravno konkretnih predlogov, programov ali zamisli ni bilo. To sicer ni ravno dolžnost aktivistov OTZ, a ker danes tudi mentorji po šolah iz različnih vzrokov nekako izgubljajo smisel za samožrtvovanje, je težko pričakovati bistven premik na bolje brez konkretnih spodbud in (morda) skupno vodene akcije. (Ika) C NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 KMETIJSTVO u Vinshc €este Rosa rja. Po len J site in Kozjanshega Največji izvozniki vina so posamezniki Sami pridejo ponj, nekaj ga spijejo, kako steklenico ga odpeljejo domov, za spomin ali darilo - seveda se to dogaja v Avstriji.______________________________________^^^^ Brežice, Kostanjevica - Dosedanjim (uradno priznanim) vinskim cestam v Sloveniji se čedalje pogumneje pridružujeta še ona med sremiškim in bizeljskim vinorodnim pogorjem ter ona, ki vodi ob vznožju Gorjancev. Bizeljsko in sremi-ško vinsko cesto so nekako že ustanovili, po njej potekajo že prve akcije, ki naj bi te kraje predstavile bodočim obiskovalcem - turistom, na dolenjski strani pa tudi ne mirujejo. Podgorjanska vinska cesta bo dolga 48 kilometrov, od katerih jih je 8 še neasfaltiranih, povezovala pa bo Ratež in Čatež ob Savi. Kot dodatna možnost se kaže tudi kozjanska vinska cesta. Skupna šibka točka vinskih cest je očitno ponudba. Razen lepe narave in sonca ljudem preprosto ne znamo ponuditi tistega, kar si želijo in kar bi kupili. V kmečkih gospodinjstvih še vedno govorijo o pristnih domačih, slovenskih jedeh, ne da bi jih znali našteti več, kot je prstov na roki. Tam, kjer imajo dobro vino, nimajo ustreznega prostora za sprejem gostov ali pa ni nikogar, ki bi jim postregel. Zato se najbolj aktivni ali pa tisti, ki bi taki morali biti, tudi nekoliko bojijo teh vinskih cest. Za prvi korak v njihovem razvoju so si namreč zastavili izdelavo celovite zunanje podobe. Kako se bodo turisti odzvali potem, ko jih bodo mične opozorilne table pripeljale do vinotoča, ki ga ni, lahko zlahka uganemo. Pa zadeva sploh ni tako imenitna, kot se zdi. Priče vedo povedati, da so jih, recimo, gostitelji na Madžarskem zavlekli v eno izmed Janez Šekoranja, član Vinarsko-vinogradniškega društva in zadruge na Bizeljskem, je kupil tole posestvo in hišo. Prejšnji lastnik je del ostrešja uporabil za gradnjo vinskega hrama v bližini, zaradi tega je hiša skoraj razpadla. Je pa podkletena, ima črno kuhinjo in novi lastnik jo namerava obnoviti tako, kot je nekoč bila ter v njej urediti vinogradniški muzej. Ob spoznanju pripravljalcev vinskih cest o sila skromni »izvenvinski« ponudbi bo prišel tudi muzej vinarstva ob Bizeljsko-sremiški vinski cesti še kako prav. Pa še kovaški muzej na Pišecah pa naravni park Jovsi... vinskih kleti, ki so se kar gnetle ena ob drugi in vse so bile enake kot jajca. Družbe tam posedejo na klopi od dolgih mizah, prednje postavijo kruh, namazan z zmletimi ocvirki (nekdo je komentiral: "Z ostanki omake od pečenke."), in nato si pač naročijo vina po želji. Eden izkušenih gostilničarjev je povedal svojo izkušnjo: "V Avstriji malo večji kmečki turizem čez soboto in nedeljo pogosti po 80 (z besedo osemdeset) avtobusov. Obiskovalcem v tem času stočijo tudi do 140 litrov vina. Po osminkah in na litre. Temu pravijo izvoz v prtljažnikih, in ta je največji. Kdo si pa ne zaželi, da bi ponesel domov za spomin liter ali dva vina, ki ga je na dopustu tako prijetno razgrelo?! Turistični delavci, pospeševalci turizma v Posavju razmišljajo tudi o dodatnih vsebinah: o rekreaciji na kmečkih turizmih, ki morda ne terja drugega kot prostor in kako žogo ali čoln, o različnih zanimivostih, od galerijskih in muzejskih zbirk do naravnih znamenitosti in izdelkov ljudske obrti. Čim prej bi radi razvili t.i. turizem gradov. V naši okolici je gradov kar nekaj, nekatere med njimi bi sicer kazalo obnoviti, večini pa je treba dati vsebino - kako razstavno zbirko na ogled in gostinski lokal. (Ika) Cviček na Šmarni gori Srnama gora, 11. junija - Kmečka zadruga Krško se je skupaj s svojim cvičkom na povabilo madžarske ambasade predstavila na Šmarni gori nad Ljubljano. Gostje, med n|imi tudi madžarski vojaški ataše Jožef Berenteiš, so ob bograču "sušili" grla s cvičkom, ki zagotovo sodi zraven. Promocija cvička je bila le še podaljšek vinskega sejma, na katerem je to vino osvojilo zlato medaljo. (Galex) Še en projekt CRPOV Raziskovalni tabor v Kostanjku PRODAJNO-SERV1SNI CENTER ŠKOFLEK Vandalova 8, DOBOVA 68257 tel.: (0608) 67-043 Kompletna prodaja BMW vozil, staro za novo, kompletno servisiranje In vzdrževanje vozil. Od 1. junija sprejemamo Informativna naročila za BMW serije 5, ki bo prišla na trg v letu 1996. Učenci Šubičeve gimnazije se skupaj z mentoricami pripravljajo na razstavo risb. LD Podbočje Lovske družine so sicer registrirane kot društva, pa imajo vendarle nekoliko drugačno vlogo: upravljajo naravni prostor, nacionalno bogastvo, in so za svoje delo odgovorne upravnim organom, ki jim potrjujejo gospodarske načrte. Med sabo se temeljito razlikujejo - po biotopih, za katere skrbijo, po flori in favni v njihovem revirju. Tako je nekaj drugačna od drugih tudi LD Podbočje, o kateri smo se pogovarjali s starešino, Andrejem Zupančičem. LD Podbočje so ustanovili leta 1954, meji pa na revirje družin Veliki Podlog, Kostanjevica in Cerklje, na jugu pa na Hrvaško. Z 2.664 ha, ki jih pokriva, je ena manjših v Sloveniji in šteje 37 članov. Državna meja je pri njihovem delu specifična prvina; s sosedi skupaj sodelujejo v t.i. lovskogojitvenem bazenu Žum-berak- Gorjanci, katerega namen je predvsem enotna, usklajena gojitev visoke divjadi (jelen, divji prašič). Revir LD Podbočje je poseben še po največji naseljenosti na gorjanskem področju; visoka divjad zato tu ni stalno naseljena, vendar prihaja po hrano, tako je kljub vsemu nekaj škode v kmetijstvu. Po besedah starešine Zupančiča škodo ugotavljajo skupaj s kmetovalci. Ker je tudi v interesu lovcev, da bi divjad povzročila čim manj škode, so pripravili tri krmišča preprečevalnega značaja za divje prašiče, kar zadnjih nekaj let kaže dobra rezultate. Za odganjanje srnjadi pa dobijo kmetje pri lovcih smradilo. Še za konec: "Lovci nimajo namena niti želje, da bi streljali pse, vendar naj njihove lastnike opozorim glede stekline, ki je spet na pohodu. Druga težava je škoda, ki jo potepuški pes lahko napravi v lovišču, zlasti zdaj, ko divjad polega. Psi naj bodo privezani in pod nadzorom. Ko bi lastniki psov videli, kaj pes naredi z mladičem... (nic) Kostanjek pri Zdolah, 18. junija - Od torka do nedelje je v Kostanjku bivala in raziskovala skupina učencev s Šubičeve gimnazije v Ljubljani. Risali so kulturne spomenike, kot so kapelice, kozolci... Izdelke pa so razstavili v nedeljo nad cerkvijo v Kostanjku. Dušan Kramberger, vodja tabora: "Učenci, ki so bili tukaj, so porisali kulturne spomenike. No, ena učenka nam je zaradi domotožja pobegnila že naslednji dan. Poudaril bi, da je tudi ta tabor v programu CRPOV. Ker tu poteka meja s Kozjem, smo preučevali tudi možnost priključitve teh kulturnih spomenikov h Kozjanskemu parku. Moram povedati, da sem bil že v veliko taborih in da so nas domačini ponovno sprejeli zelo toplo." Jasna, učenka: "Tukaj je "or-to divje" (to je pozitivna kritika, op. avt.). Vzdušje je "kul". Tana, arhitektka: "Kot mlad mentor se s tako ekipo počutim še mlajšo. V teh krajih smo zelo lepo sprejeti. Risali smo perspektive, tehnično in umetniško risbo , delali s svinčnikom, pa-stelom, ogljem. Porisali smo vse hrame in kašče, tudi propadajoče, popisali znamenja in veliko fotografirali. Suzana, umetnostna zgodovinarka: "Učenci so krasni, samoiniciativni, tako da bo najbrž večina šla na študij arhitekture. Kraji so mi zelo všeč, sem namreč romantik. Pohvalila bi Marico Živič, ki je krasna ženska, saj nas je večkrat pocrkljala, nam spekla štruklje, palačinke... (Cole) " Bik FIN, edini preživeli predstavnik rjave pasme v kombiniranem tipu Rjava pasma govedi Stran od kombiniranega tipa V začetku preteklega meseca je bilo na Preski pri Medvodah vsakoletno ocenjevanje in licen-ciranje plemenskih bikov. Gre za živali pretežno rjave in črno-bele pasme, ki jih imajo na tem posestvu z namenom, da dajejo seme za umetno oplojevanje. Poleg teh dveh pasem imajo tudi nekaj lepih primerkov pasme Charolais in Limusin. Na prireditvi je govoril in pri ocenjevanju tudi aktivno sodeloval sam kmetijski minister Jože Osterc. In kaj je novega na tem področju? Bistvena novost je zasuk svetovnega trenda reje rjavega goveda. Le-to je do sedaj veljalo kot kombinirana pasma - to pomeni dobro mlečnost in hkrati tudi pitovne lastnosti. Po ministrovih besadah je usmeritev, da naj se izvaja selekcija izključno v mlečni tip rjave pasme, v zatonu. Enake so tudi posledice pri nas. Iz reje in uporabe so izločili skoraj vse plemenjake, ki so v zastarelem - kombiniranem tipu. Konkretno to pomeni, da teleta moškega spola rjave pasme ne bodo več zanimiva za pitanje, podobno kot pri črno-beli pasmi. Po besedah ministra je rešitev v tem, da se v večji meri začne uporabljati gospodarsko križanje. To je pojasnil tako, da se čim več slabših (po mlečnosti) krav osemeni s semenom bikov pitovnih pasem. Takšna teleta (križanci) so zanana po odličnih prirastkih. Rečeno je tudi bilo, da na ministrstvu pripravljajo določene ukrepe za spodbujanje takšne prakse, vendar kaj več ni bilo pojasnjeno. Na dobro obiskani prireditvi je bila le peščica kmetov iz krške občine ter predstavnika kmetijske in veterinarske stroke. Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr. vet. med. S TRŽNIC Prašičji sejem Brežice, 17. junija - Na tokratni tedenski prašičji sejem v Brežicah so pripeljali 210 prašičkov, mlajših od treh mesecev. Po ceni od 360-400 SIT/kg žive teže so jih prodali 175. Njihova ponudba je zajemala tudi 60 starejših prašičev, od njih pa so jih prodali 45. Za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 250-270 SIT. BREŽICE KKSKO LES-KOVEC SEVNICA KADEČE KOZJE JAJCA 17 14 i 11 II II JABOLKA 170 IN in 240 in 140 HRUŠKE 300 300 300 300 300 GROZDJE 600 «00 «00 «00 620 Krvi »0 300 2W 300 2n 240 BANANI 130 130 140 140 140 130 LIMONI 200 200 200 240 200 200 POMARANČI 190 200 170 200 in 140 JAGODE 250 230 230 300 220 / BRESKVE 300 410 300 4*0 460 NEKTARINE 300 4W 460 430 MARELICE »00 400 300 420 320 ' HJBENKE *> 130 ' 200 220 PARADIŽNIK '*>, 140 in in 220 m PAPRIKA 330 330 330 300 320 390 PETERslIJ 300 400 400 / 300 OHROVT 230 230 230 1 ' 220 SOLATA 230 230 230 • 200 200 KROMPIR 1M 140 130 1«0 160 160 KORENJE 130 in 160 in 160 140 KOLERABA / 230 > / / / KUMARI 230 200 l 230 240 / POR 230 230 ' 220 1 230 Čebula 130 130 130 170 220 130 ČESEN 400 330 430 300 320 420 FIŽOL (ZRN.) / 300 320 300 / 320 FIŽOL (OTROČJI) «00 «00 300 / l SVEŽE Ml JE in 130 130 130 ' 130 CVITAČA 300 300 300 360 330 2*0 OREH 990 900 1.000 / ' Opomba: Vzete so najnižje cene, količine so izražene v kilogramih. d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 J KOLEDAR iPORTMOREKREATIVMIH PRIREDITEV Nočni pohod ob kresni noči - Petek, 23. junija - PD Bohor Int.: trg XIV. divizije 2, Senovo Nogomet - tradicionalni nočni turnir - Sobota, 24. junij - ŠŠD Bizeljsko y Inf.: 51-372 (Narat) Kresna noč na Libni - Sobota, 24. junij - PD Videm Inf.: 34-948 (Stih) Olimpijski tek - Petek, 23. junija - AK FIT in ŠRC Brežice Inf.: 62-690 (Lopatic) Nočni turnir v malem nogometu - Sobota, 1. julij - ŠD Orlica Pišece Inf.: 51-269 (Sušin) Beach volley Terme Čatež '95 - Sobota, 1. julij ob 10. uri (o turnirju več prihodnjič) Rekreativci, pozor! PK Celulozar obvešča, da je na krškem bazenu organizirano rekreativno plavanje za vse, ki želijo izpopolniti svoje plavalne veščine, si popraviti kondicijo in pri tem tudi shujšati. Rekreacija bo vsak dan od ponedeljka do petka od 20.30 do 22. ure. Oblika rekreacijefindividualno plavanje, nadaljevalni tečaj in plavanje po programu plavalnega učitelja. Udeležba bo mogoča samo z mesečno vstopnico, cena je 2.000 SIT. Interesenti se lahko prijavijo v pisarni bazena vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure. Prijave bodo sprejemali tudi v času rekreacije. Poleg plavanja je na voljo peščeno igrišče za odbojko in koš za košarko. t I Konjske dirke so pred vrati ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDORJE NED II. IN 17. JUNIJEM ^ OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. Si) ŠKORPIJON 24.10.-22.11. VODNAR 21.1.-19.2. Lahko se pojavijo skrbi glede slabega počutja, ki pa je seveda posledica slabega načina življenja in predvsem neprestanega obsojanja vsega, kar vidite. "Kdor obsoja, bo obsojen", z drugimi besedami: zaradi obsojanja drugih lahko zbolite. Zaradi agresivnosti boste svojega partnerja odbijali od sebe. Preveč ste posesivni in normalna reakcija partnerja je, da se bo umaknil. Če vas je strah biti sami, potem boste zaradi neumnega ravnanja res ostali sami. Vsakdo si želi svobodo, tudi vi. Ste sicer spremenljive volje, a tokrat boste bolj optimistični, vendar usmerjeni vase. Preveč razmišljate o sebi, namesto da bi gledali in poslušali druge. Potem imate občutek, da vas ljudje utesnjujejo. Nova spoznanstva in - ne bodite sebični. Nekatere stvari bodo izgubile svoj dosedanji pomen, na primer ljubezen. Počasi boste začeli stvari gledati z drugačnimi očali. Morda boste ugotovili, da je treba upoštevati tudi partnerjevo voljo, čeprav je nasprotna od vaše. Ključ je enakopravnost. Malce nemočno se boste počutili in bolj boste odvisni od drugih, kot to želite. Zgubljali se boste v malenkostih, ki jih do sedaj še opazili niste, in če se poglobite vase, boste videli, da tudi sedaj nimate najmanjšega razloga za to. Denar ni problem. Mnogokrat hočete imeti prav, tudi takrat, ko veste, da nimate, ampak trmoglavite in nočete priznati svojih zmot. To vam bo škodovalo bolj, kot si mislite. Zaradi tega lahko tudi nevarno zbolite. Predvsem pa si odpustite svoje napake, da se temu izognete. Skušali si boste nadeti masko "vse je v redu", čeprav vas mučijo razni problemi in problemčki. Mnogokrat to sploh niso, pač pa jim vi dajete težo s svojo pozornostjo nanje. Poskrbite za svoje zdravje in za-boga, če imate prebavne motnje, spremenite prehrano! Po vsakem dežju pride Sonce in po vsakem prepiru se energije nasprotij zlijejo in vse je bolje. Tokrat se vam obeta olepšanje odnosa s partnerjem in če boste spoznali, da VSI odnosi slonijo na nasprotjih in da ni nikogar, ki jih ne bi imel, vam bo lažje. Več pozornosti svojemu zdravju! S partnerjem se bosta vrtela okrog istih stvari, o katerih sta že govorila, pa ničesar ukrenila. Menda mislita, da mora vedno "drugi" nekaj storiti. Ni, če ne bo. Oba se bosta morala spremeniti in predvsem stopiti v akcijo. Muči vas zdravje? Težave z ledvicami, bolečine v križu, bolečine v prsnem košu? Vzrok zanje ni nič drugega kot vaša hladnost in nesposobnost dajanja ljubezni. Sicer pa sami to veste, kajne? Preveč ste navezani na partnerja, zato vaš odnos izgublja vrednost. Navzven se kažete, kot da nimate nobenih težav, resnica pa je seveda čisto drugačna. Medtem ko druge učite, kaj bi bilo dobro storiti, sami tega ne delate, no potem pa imate težave. Sicer pa tudi drugih ne morete naučiti, če sami tega res ne počnete. Pri delu in denarju boste iznajdljivi kot že dolgo ne, morda boste tudi kaj zadeli. Pri tem bodite tiho, ker bo okrog vas nenadoma kup vampirjev v človeški obliki, ki bodo nekaj želeli od vas. Delajte tisto, kar vas zanima. Pazite na prehrano. Krško, 14. junija - Člani upravnega odbora Konjeniškega kluba Krško vključno s predsednikom Danetom Mižigojem so se zbrali skupaj s člani iz Mrtvic, Breg in Drnovega na posvetu o konjskih dirkah. Zaradi mednarodnih tekem dvojic v Speedweju so konjske dirke prestavili z 2. julija na soboto, 7. julija, s pričetkom ob 14.30 uri na hipodromu na Bregah. Poudarek je na 70. obletnici obstoja konjeniškega kluba. Pripravljenih imajo devet točk, ena izmed teh bo posvečena memorialu na ustanovitelja kasaštva v Posavju Ivana Lipeja. Zelo zanimive pa bodo poleg kasačev prav goto- vo domače konjske vprege z za-pravljivčki. Za mlade bodo orga-nizirli tekmovanje s poniji. Na hipodromu bo poskrbljeno za dobro glasbo, jedačo in pijačo. Mladina do 15. leta bo imela prost vstop. Na hipodromu so že zamenjali leseno ograjo z železno, do pri-četka tekme pa bo urejena tudi vodna in električna inštalacija do sodniške tribune, asfaltirano plesišče in osvetljen zabaviščni del prostora. Ime Brege je šlo v svet, saj je hipodrom prikazan v turističnem posavskem vodniku. Klub si želi več boljšega sodelovanja tudi z vaščani. (Lea) Letna produkcija 'OS Novo mesto, 14. junija - Plesno društvo Terpsihora dance com-pany je v sredo v Domu kulture predstavilo svoje letno dejstvovanje. Gostje enournega programa so bila dekleta kostanjeviške plesne skupine Harlekin, s pevskimi vložki pa ga je popestril pevec Tokac. (nic) TRGOVINA //V SERVIS KOLES Florjanska 47A, 68290 SEVNICA TEL.: 0608/81-808 Del. čas: od 9hdo 18h Letni pohod na Grmado Krško, 18. junija - Okoli 100 planincev, pohodnikov in sprehajalcev se je v nedeljo odpravilo na letni pohod na Grmado. V lepem sončnem vremenu jim je vzpon v vseh pogledih uspel, na vrhu jih je čakala hrana in pijača, za prijetno vzdušje in ples pa je poskrbel 40 x band. (Galex) DP v ribolovu za obrtnike Najtežji krap -1640 g. OZ Krško 5. mesto Mačkovci, 18. junija - Na brestaniškem ribniku je v nedeljo potekalo že šesto državno prvenstvo v ribolovu s plovcem za obrtnike. Nastopilo je 18 tričlanskih ekip iz vse Slovenije. Ekipno je zmagala ekipa Obrtne zbornice Dravograd, 2. mesto je pripadlo OZ Vrhnika, 3. OZ Laško, 4. OZ Brežice, 5. OZ Krško. Posamezno pa je bil najboljši Hohler Konrad (OZ Slovenske Konjice), ki je ujel 3.990 g, pred Robijem Bačičem (OZ Laško) - 3.390 g, 3. mesto je zasedel Milan Kučič, ki je zbral 3.300 g (OZ Obala). Prav on pa je ujel tudi najtežjo ribo, in sicer krapa, težkega 1640 g, torej skoraj polovico njegovega skupnega ulova. (Cole). Dušan Vučajnk z najlepšo ulovljeno ribo - rdečeperko. Zaključna koncerta glasbenih sol Krško, 13. junija - Šolsko leto se bliža koncu tudi v glasbenih šolah, ki zadnje dni izkoristijo še za predstavitev svojega celoletnega truda; tako je tudi s krško, ki je v torek priredila zaključni koncert. Na njem so predstavili svoje najboljše in jih tudi pohvalili. Posebni atrakciji sta bila skupina tolkalcev in pihalni orkester v spremljavi ksilofona, (nic) Brežice, 14. junija - Zaključni koncert glasbene šole je potekal v svečani dvorani brežiškega gradu. Okoli šestdeset nastopajočih je pripravilo 23 bogatih točk, zastopani so bili vsi oddelki. Program je povezovala prof. Simona Rozman. Učenci in učitelji so zelo zadovoljni z dosežki na raznih prireditvah. Ravnatelj Drago Križa-nič: "Učenci so dostojno zastopali glasbeno šolo v občini in izven nje, pa tudi v inozemstvu." Vendar pa zaradi prostorske stiske težko delajo, ker so pričeli razvijati nove programe. Pričakujejo, da se bo status glasbene šole rešil na zadovoljiv način. (Lea) *^d** Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -ar^^PV čas oddajanja: ^\^ Rfi^ Ob sobotah oddaja- ^ ^% mo doklsr nas bosta klicali. jO " 'G MHZ Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. Še vedno brez naslova petek, 9.6. Brez veze, nekoristno, in še kako, ves dan zapravim v Novem mestu. Na srečo se je že dopoldne zgodilo nekaj pomembnih stvari, tako da je petek še imel nekaj smisla v svoji vsebini. Hrvati, ki so v Zagrebu zadolženi za streetball, so prišli na inštruk-cije v Dobovo. Hrvati, to je res en zelo ponosen narod; tako ponosen, da je v določenih trenutkih že prepo-tenten, ta ponos ali prepoten-tnost pa se veča sorazmerno z družbenim položajem, ki ga kažejo v tujem okolju in ga v resnici imajo ali pa tudi ne. Ta definicija je mogoče za nekatere malo preveč komplicirana, zato bom povedal kar po domače; "na kurac" mi grejo, ker imajo za vse, kar jim pokažeš, kot primer zelo kratek komentar s posebnim leskom v očeh: "Mi to možemo bolje!" Na koncu dobiš občutek, da si ti njih prišel prosit, če ti lahko razložijo, kako bi organizirali streetball v Sloveniji... bomo videli, kako to vi "možete bolje". Po samozavestni predstavi se pojavim na uradni otvoritvi najboljše kinodvorane v Sloveniji. Ko rečem najboljše, je potreben še dodatek, ki pove, da je s tem mišljen zvok. Poleg odličnega filmskega zvoka, ki ga sedaj lahko slišite samo v Kinu servisu Brežice, so na otvoritvi bili tudi obloženi kruhki, ki pa so izginjali neznano kam; no, za nekaj jih vem, da so pristali v mojem želodcu. sobota, 10.6. Dobro jutro, Domžale, danes je streetball v vašem mestu. Tako se je začelo in nadaljevalo ves dan. Kot hladna začimba se je na trenutke pojavljal dež. In zelo pomemben podatek, nekaj časa sem bil brez daljinskega mikrofona, kar me je zelo jezilo, vendar, kakor sem že dejal, hladil me je dež. Čeprav sva z Boženo izzivala vse, kar seje premikalo po igrišču, nama nikakor ni uspelo dobiti nasprotnika; izgleda, da je nedavna zmaga iz Murske Sobote nad Športno zvezo Ljubljane pustila med Slovenci močen vtis. nedelja, 11.6. Nedeljsko-visokoleteča-niz-kopadajoča šala Avtor: Suzana Mihelin, SPFM Iz njene zbirke samospevov, ki še niso izšli in vprašanje, če sploh kdaj bodo: "Bolje, da izpadem budala nego iz letala". ponedeljek, 12.6. Darja je danes na oddajo pripeljala toliko gostov, da se še sama ne znajde med njimi. Najbolj so me "razveselili" fantje iz skupine Pomaranča. A veste, da se šef skupine ne piše PopoviČ. Seveda ne, on se piše PopoviČ. Zaradi priimka, ki ga nikakor nisem mogel pravilno izgovorit, je bil razgovor zelo kratek in slovo še krajše, "nikoli več". Drugi so bili fantje in dekleta (mene so zanimala predvsem dekleta) iz podjetja Italko, to so tisti, ki v Slovenijo prinašajo en kup jeansa iz Italije, oz. tisti, ki diktirajo modo današnje mladine. No, ti so bili za razliko od PopoviČa zelo prijetni sogovorniki in so za nameček podelili še nekaj nagrad in "zavijali" po italijansko. torek, 13.6. Telefonski razgovori, dolgovi in terjatve. Za nekatere vsakdanjik. Sem že videl boljše torke. sreda, 14.6. V soboto potujem v Izolo; krasno. Zopet bom videl nekatere, ki jih že dolgo nisem. Ena izmed njih se je ob tej informaciji takoj pohvalila, da je že tretjič diplomirala, tokrat iz tenisa. To je bil seveda svojevrsten namig, da bi bilo prav, da ji prinesem kakšno nagrado oz. darilo. Celo sama je povedala, da si že dolgo želi tenis komplet od Štefi Graf kolekcije. Kaj mi preostane? četrtek, 15.7. Po nastopu na Poglej in zadeni so se stvari začele nekako "čudno" obračat. To čudno pomeni, da se spravljamo snemat spot in to zelo nespretno. To seveda ni nič posebnega, saj ga snemamo prvič, je pa res nekaj, če ga bomo sedaj zasrali, potem ga nikoli več ne bomo imeli priložnost ne zasrat in še manj snemat. No, prav zaradi tega je stvar seveda zelo napeta in mi postajamo vse bolj nervozni. (Edi) C NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 RAZVEDRILO J PA SE SUŠI, Dekletom prost vstop. Ali so plakati namenjeni propagandi ali antipropagandi? Na njih piše, da bo ... party, dekleta brezplačen vstop in ne vem kaj še. Mnogi obiskovalci/ke posavskih diskotek prihajajo tja, misleč: dekleta bodo imela prost vstop, fant pa bo plačal. Vendar ni tako, kajti tudi dekleta morajo plačati, vsaj konzu-macijo. To pomeni, da je vstop res prost, vendar ni nujno, da si dekleta želijo veliko popiti... Direktor - policaj. Policaj je težko direktor, direktor pa je lahko policaj. V prvem primeru so izjeme, v drugem primeru pa postaja že tradicija. Direktorji prežijo na delavce, jih kontrolirajo pri delu, celo v zasebne stvari jim posegajo. To se je zgodilo tudi pred kratkim, ko se je vodilni organ znanega krškega podjetja odločil pregledati osebno vozilo, last delavca podjetja. Pa še v času malice. Kaj je iskal v vozilu, pa nismo uspeli izvedeti. Greznični turizem. Mnogi Posavci so že nekaj časa kar malo razburjeni nad dejstvom, da se bo na reki Savi v prihodnosti "zasidralo" nekaj hidroelektrarn, ki bodo s svojimi akumulacijskimi jezeri zbirališče odpadkov, ki jih v naše okolje prinaša Sava. To bo vsekakor posebna atrakcija za turiste, še posebej tuje, ki bodo v Posavje prišli občudovati lepote Slovenije, lepe in čiste dežele. To bo zago-tova nova oblika turizma, pa čeprav grezničnega. Pohod treh svakov na Triglav. Matjaž Gomilšek se bo konec meseca peš odpravil iz Krškega na Triglav. Spremljala ga bosta tudi Jože Novak in Goran Rovan. Na novinarski konferenci so vsi trije udeleženci pohoda ugotovili, da so si med seboj svaki. Zadevo je poskušal razložiti Gomilšek: "Goran je mož moje žene." Vsi v smeh. Da ne bo kdo napačno razumel: Jože je poročen s sestro Matjaževe žene, Goran pa z Matjaževo sestro. Brestaniška avtobusna postaja. Septembra bodo odpravljena vsa črna avtobusna postajališča. Eno takšnih je tudi pri železniški postaji v Brestanici. Zadevo bi bilo potrebno urediti še pred iztekom roka, vendar pa bo zaradi lastniških razmerij kar nekaj težav. V skrajni sili pa se bo morda našel posameznik, ki bo predlagal, da se prestavi železniška postaja bližje kraju ali pa kraj bližje postaji. Vlakovni vozni red se vsako leto konec meseca maja spremeni, za potniški promet sicer res le za spoznanje, pa vendar. Tisti, ki se z vlaki veliko vozijo, mrzlično iščejo novi vozni red, da se ne bi že zjutraj, na poti v službo, znašli v skušnjavi. Prav neverjetno pa se zdi, da je lahko še kako uporaben tudi vozni red iz leta 1982, ki visi v neki kulturni ustanovi v Brežicah. Tam zvemo, da so prihodi in odhodi vlakov iz Brežic časovno kar primerljivi z aktualnim voznim redom, le potniških vlakov je bilo leta 1982 vozilo neprimerno več. V obe smeri! Natakarice in natakarji živijo povsem drugače in se od drugih tudi razlikujejo. Po čem? Prevsem po tem, kako dojemajo svet, življenje, razliko med spoloma... Zakaj? Ker pri njih ne velja nič, kar je v civilizaciji že zdavnaj sprejeto. Namreč, mnogoštevilna zaključena družba si je dala prinesti približno dvajset kav in dvajset sokov in to se zdi čisto normalno. Povsem drugače pa je bilo, ko sta natakarica in natakar naročeno prinesla. Vrata se odprejo, natakar z majhnim pladnjem, na katerem je bilo le nekaj "kratkih" kavic, vstopi, za njim pa se prikaže že vsa izčrpana natakarica s pladnjem, kavami in sokovi. Kar je preveč, je preveč. Telefonski priključek je ponekod še vedno le neuslišana in neizpolnjena želja. Predstavniki Telekoma so se baje dogovorili o enotni ceni priključka za vse zainteresirane v državi, ki naj bi znašla slabih 110.000 SIT, a so se spet pojavile že stare, vsem dobro znane težave in preglavice. Marsikdo bi si ga kljub relativno visoki ceni le omislil, vendar pa predstavniki "radodarnega podjetja" ne povedo, da ponekod priključka pač ne moreš niti kupiti, ker za nove številke enostavno ni več prostora. Menda celo v Ljubljani ne, neimenovana gospa namreč nanj čaka, verjeli ali ne, že celih dvajset let. Vinske ceste se trenutno zdijo še nekoliko sanjski projekt, a s časom bodo ljudje uredili gorice in poti, postavili smerokaze in celo pogruntali, kaj od svojih pridelkov (razen dobrega vina) lahko prodajo obiskovalcem. S podporo državnih institucij bo šlo hitreje, brez vmešavanja od zunaj pa počasneje. Vinogradnike na novomeški Trški gori skrbi isto kot tiste v Posavju: kako naj bo vinska cesta odprta, če je ves božji teden zaprta. Goric so se namreč dokopali mestni (večinoma) veljaki in po njih namesto ličnih hramov pozidali vse sorte vikendov, ki se jih je prijelo ime "transformatorji". Potem pa pridejo tja samo na hitro, ko pač preganja delo v vinogradu. Kako naj bo tak patron gostitelj turistu, ki mu turistična tabla obljublja prijetne trenutke v dobri družbi in ob še boljši vinski kapljici ali jedači. Nekateri se že menijo, da bo treba vikende zbrati in jih prestaviti v mesto, zemljo pa tistemu, ki jo obdeluje. To bo še hec. Nedavna toča je nedvomno povzročila ogromno škodo predvsem kmetijcem, saj so vinogradi, sadovnjaki in ostale kmetijske površine v posavskih občinah ponekod izgledale, kot da jih je prekril poznospomladanski sneg. Zakaj je to pomlad toča že kar nekajkrat padala, se sprašujejo mnogi, tudi tisti, ki zaradi teže in sile "nebeških orehov", niso posebno prizadeti. Pravijo in negodujejo, da bi za obrambo proti toči moralo skrbeti Ministrstvo za obrambo, ki pa očitno za obrambo ne skrbi, še bolj pa so glasni tisti, ki sprašujejo, kdo je za to, da ni prave obrambe, odgovoren oziroma, kdo bo odgovarjal in kdo bo vse to plačal? Morda pa bo tokrat na zatožno klop moral sam vsemogočni. V Ljubljani je vse možno. Klicaji namesto čelade!!! Da so Kostanjevičani res pametni, dokazuje prizor pri glavni trgovini, kjer so podirajoči se betonski steber le oblimali s selotejpom in napisali na papir, da je zelo nevarno, na koncu pa postavili nekaj klicajev. Ampak razsvetljave ponoči še sedaj ni, tako da lahko ljudje opozorilo opazijo vsaj podnevi, ponoči prav gotovo ne morejo. Stvar je pa smrtno nevarna!!! (klicaji!!) Včasih smo policaje krivili za gnečo v glavnem krškem križišču, danes pa o tem nismo več tako prepričani (policajem - opravičilce!). Ko zadnje dni semafor ni delal, ni bilo prav nič gužve. Morda bi bilo treba pa še ostale semaforje podret... ToM hladilna in klima tehnika DOBAVA - MONTAŽA ¦ SERVIS KLIMA NAPRAV. HLADILNIH HAtMV V GOSTINSTVU. INDUSTUII IN GOSPODINJSTVU C. 4. JULIJA 71 Kriko; Tel (0408) 34-876: Mobllal: (0609) 627-672 kaVa BAR KAR1MANI SLADOLED ČEVAPČIČI, PLESKAVICE Vsak dan od 5. do 23. ure. Glasbeni gost Fantje izpod Rogle Pri glasbeni založbi Helidon je izšla najnovejša kaseta skupine Fantje izpod Rogle z naslovom Pesem slovenska naj živi 2. Skupino, ki letos praznuje sedmo obletnico delovanja, sestavlja instrumentalni trio z diatonično harmoniko in moški pevski kvartet. Ansambel Fantje izpod Rogle je v teh letih veliko nastopal in za svoje delo prejel številne nagrade. Aprila 1993 so zmagali na Lojtrci domačih, nastopili pa so tudi na Alpskem večeru '95. Na Radiu Slovenija so se dvakrat predstavili v Četrtkovem večeru in nastopili, na Koncertu iz naših krajev. V sedmih letih so izdali tri samostojne kasete, prvo v samozaložbi, ostali dve pa pri Helidonu. Tudi kaseto Pesem slovenska naj živi 2 so izdali pri ZOM Helidon in je na Helidonovi top lestvici trenutno na drugem mestu. (Gaiex) Bis band*s test: Green«own Jazz band v Apolonu Krško, 15. junija - V četrtek so v pivnici Apolon v Krškem nastopili odlični ljubljanski glasbeniki, ki so z dixielandom in jazzom navdušili goste v pivnici. Prvi del nastopa je bil bolj jazzovsko usmerjen. Po pavzi pa so goste ogreli z znano Margie in jih takšne obdržali tja do nekaj čez 23. uro. Koncert (brezplačen), bi moral biti najprej v petek, a je bil prestavljen na četrtek. V okviru Big band's festa in krškega občinskega praznika je goste iz Ljubljane k nam pripeljal pihalni orkester Videm. (Cole) ••J*W Tu smo doma - zaupajte certifikat Viziji Kako vložiti certifikat v Vizijo Spoštovani lastniki certifikata Radi bi vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje, tudi po pošti, vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo 1 ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto: - izpolnjeno in podpisano pooblastilo, - certifikat (obvestilo SDK) 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1 pooblaščeno investicijsko družbo d.d.. Novo mesto, Novi trg 5 do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije 1 pooblaščene investicijske družbe d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe. Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO __________ SI* Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: ___________ Datum________________________________ \ 'Li Kraj__________________________________ Podpis imetnika certifikata ali enega od staršev za mladoletnega otroka Vibrofon Nov kor/ipilacijski CD Držimo skupaj, ki predstavlja dravske nove in stare neuveljavljene skupine, k sreči ni prodajni artikel. Izdelek bi lahko poimenovali recimo džumbus produetion. Skupine, ki so se znašle na tem nosilcu zvoka je skoraj nepomembno omenjati, saj bi od trideset pesmi zelo težko izbrali eno samo, ki bi bila vredna recenzije. Mogoče bi bilo kot up vredno omeniti le skupino pod imenom V OKOVIH, čeprav se na CD-ju nahajajo tudi CZD legende, kot jih imenujejo poznavalci džumbus scene v severovzhodni Sloveniji. Če se vrnemo nekaj tednov nazaj, smo v živi izvedbi lahko slišali pravi džumbus core PRIDIGARJEV, ki so uspeli na koncertu v Brežicah kar pošteno razredčiti občinstvo v dvorani. Na CD-ju se poleg omenjenih skupin nahajajo še: DELAVVARE, VVASSERDICHT, katerim se je pridružil ex pevec IN4S (Dean Pžegar), NOT WHY YES in THE FAT NUNS. S CD-jem Držimo skupaj bomo nagradili tistega bralca, ki bo pravilno odgovoril, kje oziroma pri kateri založbi je projekt nastal. V naprej opozarjam bodočega lastnika tega CD-ja, da naj ob vstavitvi diska v plaver raje premisli dvakrat. (Mr. Jožo) PPK Luhec Vrhunec letošnje plesne sezone Pretekli konec tedna je Posavski plesni klub Lukec zaključil sezono z dvema državnima prvenstvoma, ki sta bili vrhunec letošnje sezone. POSAVSKI PLESNI KLUB' KRŠKO & a PLESNA ŠOLA LUKEC KRŠKO VABITA na zaključno prireditev ob koncu plesne sezone, ki bo v četrtek, 22. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu Krško. VLJUDNO VABLJENI! Vsi plesalci in plesalke, ki so v soboto in nedeljo uspešno nastopali na DP v Ljubljani (glej športno stran), bodo v četrtek nastopili na zaključni prireditvi ob koncu plesne sezone. Pridite si ogledat mlade plesalce in plesalke, ki bodo plešoč ponesli ime Krškega v svet. (Galex) VNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. ¦¦ izžrebane Križanke Turistične agencije Karantanija Rešitve križanke iz enaindvajsete številke. Geslo: S KA- RANTANIJO NA POČITNICE. Po vodoravnih vrstah: STROK, KRAVA, AMPER, RA, RT, LA, ABA, NA POČITNICE, AMATER, TM, CZ, ZORILA, AA, KZ, AR, SONANT, RAK, ILIRIJA, ELAN, SEJALEC, TANA, TAO, ANA. Turistična agencija Karantanija podarja za pravilno rešeno križanko iz enaindvajsete številke štiri nagrade. Na enodnevni izlet za eno osebo v tujino bo odšla Rezika Pružek, Obrežje 10, Jesenice na Dolenjskem; kapo in majico Karantanija pa prejmejo Rozalija Kliček, Na Resi 2, Krško; Jože Zupančič, Ilirska 4, Dobova, Peter Simonišek, Pečice 5, Podsreda. Čestitamo! Nagrade lahko dvignete v Turistični agenciji Karantanija (CK2 36) v Krškem z osebnim dokumentom. d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 J NA KRATKO: Predlaganje kandidatov za sodnike -porotnike Radeče, 15. junija - Na območju Okrožnega sodišča Celje je, odslej triindvajset občin, vse skupaj pa bodo morale predlagati in izvoliti 400 sodnikov - porotnikov, od tega občina Radeče 7. Kandidacijski postopek je že v teku, zaključili pa naj bi ga še pred letnimi dopusti. Imenovanja novih sodnikov - porotnikov so se sicer močno zavlekla, zato so občinskim svetom priporočili, da čim prej pričnejo zbirati in usklajevati predloge, da bi bili predlogi kandidatov pravočasno posredovani. Radeški občinski svet bo o tem odločal na naslednji seji. (dama) Otvoritev kopalne sezone Brestanica, 17. junija - V soboto se je v Brestanici odprl bazen, ki bo odprt vse do 3. septembra. Na dan otvoritve je bil na bazenu tudi otroški živžav. Otroke, ki pa jih žal ni»bilo zelo veliko, so zabavali znani slovenski pevci. Kljub zelo spremenljivemu vremenu pa so najbolj pogumni kopalci ta vikend že veselo čofotali v za nekatere mrzli vodi. (Kati) Krvodajalska akcija v Krmelju Rdeči križ Sevnica obvešča občane krajevnih skupnosti Tržišče, Krmelj in Šentjanž, da bo v ponedeljek, 26. junija, od 7. do 13. ure potekala krvodajalska akcija v večnamenskem prostoru nove osnovne šole v Krmelju. Na dan darovanja krvi lahko dobite tudi posebne izkaznice "darovalec", če se odločite za darovanje delov človeškega telesa. (Galex) Soglasje k imenovanju direktorja Vlada Republike Slovenije je na majski seji sprejela sklep, s katerim je odločila dati soglasje k imenovanju Toneta Zorka, dipl. soc, za direktorja Splošne bolnišnice Brežice. Do sedaj je g. Zorko opravljal funkcijo v.d. direktorja brežiške bolnišnice. (Galex) Posodobljena cesta Dolenja vas pri Raki, 16. junija - V petek so namenu predali novoasfaltirano cesto med Dolenjo vasjo in Gmajno, dolgo 3,5 km. V načrtu je bila le izgradnja polovice ceste, vendar so krajani v krajevni skupnosti dobili vso podporo, tako da so tudi v občinskih krogih sprejeli dokončanje celotne poti. Precej potrebnega denarja pa so krajani tudi sami zbrali. Novo, povezavo je slovesno odprl krški župan, raški šolarji pa so pripravili kratek kulturni program. Po odprtju so se udeleženi poveselili v lovskem domu na bližnjih Kržiščih. (nic) Kmečka okcet v Laškem Laško, 17. junija - Za kmečko ohcet, ki bo prav tako v okviru grajskih poletnih iger in bo potekala po starih šegah in navadah, so se sprva prijavili trije pari. Po odstopu enega para so ostali Apolonija Klinar iz Rimskih Toplic in Jože Sevšek iz SP. Rečice ter Tanja Šuster iz Terče in Miran Knafelc iz Laškega. Na ohceti se lahko poroči le en par, zato bodo 30. junija v zdravilišču Laško z žrebom odločili, kateri par bo poleg vsega lepega deležen še medijskega pompa. (dama) Na krškem avtosejmu Krško, 18. junija - Po dolgem času smo obiskali krški sejem rabljenih avtomobilov. Ponudba minulo nedeljo je bila pestra. Kupci ali "firbci" so imeli na voljo 63 avtomobilov od 300 DEM, kolikor je hotel imeti lastnik fička, do 15.000 DEM, kolikor je hotel imeti lastnik opla vectre. Tokrat so prodali okoli 15 avtomobilov. (Pilip) Grmovje« trava« grmovje Slovenska vas, 12. junija - Ob cesti do mejnega prehoda Slovenska vas proti TPC-ju je speljan tudi pločnik, ki pa to ni več. Po njem zdaj raste trava, na večih mestih ga je prekrilo tudi grmovje. Tako sedaj hodijo pešci po cesti. Ali se ne da storiti kaj, da bi bil vhod v našo Slovenijo bolj prijazen? Sedaj lahko tujci le delijo razne komentarje glede izgleda našega vhoda na jugu države. Tu, v bližini imamo trgovine, restavracijo, galerijo, a sam pristop daje vsem tem objektom grdo podobo. (Božidar Zore) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 12. do 18. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Suzana Vranetič iz Krškega - Žana, Mojca Hrastovšek iz Bukovška - Leo, Viasta Fabjančič s Sotelskega - Roberta, Marija Zorenc s Trebč - dečka in Brigita Budič z Obrežja - Kajo. Čestitamo! i Obiski pri varovancih Kombi Sožitja že služi svojemu namenu. Društvo Sožitje občine Krško po programu dela enkrat letno obiskuje varovance na področju celotne občine. Poleg predsednika Daneta Mižigoja, članov upravnega odbora in enega od varovancev v teh dneh po domovih obiskujejo vse varovance z namenom, da vidijo, kako so vzdrževani v okolju, kjer živijo, in jih povabijo na srečanje s strokovnim predavanjem, ki bo v soboto, 24. junija. V vsako hišo so prišli nenapovedano in ugotovili, da so varovanci lepo in pozorno negovani. Sprejem po domovih je bil tokrat drugačen, pristnejši, ker je bil z njimi tudi eden od varovancev. (Lea) Nuernbercani na obisku Krško, 16. junija - Predsedstvo slovenskega kulturno- športnega društva Simona Jenka iz Nuernberga je v okviru rednih stikov med občino Krško in društvom organiziralo obisk članov društva v občino Krško. Tokrat je z njimi potoval župan mesta Neumarkt Emil Silberhorn s soprogo, skupino pa je vodil Olaf Lovrenčič iz Krškega. Bivanje v občini, ki so ga začeli z obiskom baročne kapucinske knjižnice, je zanje organiziral župan Danilo Siter. Ogledali so si tudi muzej izgnancev v Brestanici in tamkaj razstavljene zbirke, po kosilu pa še šampanerijo Istenič pri Bizeljskem. Dan so zaključili v Kostanjevici. Zdomci šele zdaj spoznavajo bogastvo naše domovine. (Lea) pn^i lilij iiiiiiiiiiišj&s . ¦. ¦ ;¦¦¦.. I iff %}-¦ ¦ ^989 Državno tekmovanje v angleškem nemškem jeziku Pevski zbor WZ Leskovec Pesem mladih src Brestanica, 14. junija - Zveza kulturnih organizacij Krško je v sredo organizirala občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Tako je v brestaniški telovadnici zapelo veliko mladih in nadobudnih glasov. Letos sta se na reviji s svojimi pesmimi predstavila tudi dva vrtca, in sicer vzgojnovarstvena zavoda Krško in Leskovec. Poleg OŠ Brestanica, Leskovec, Krško in Senovo se je tokrat predstavila tudi OŠ Zbirni center Krško. (Kati) Uvedli dijaške izkaznice Brežice, junija - Ob koncu šolskega leta so na Brežiški gimnaziji in srednji ekonomski ter trgovski šoli uvedli posebne dijaške izkaznice. Z njimi naj bi imeli dijaki posebne ugodnosti pri nakupih v trgovinah, med drugim pa naj bi bili deležni tudi popustov v gostilnah. Na zadnji šolski dan pa so se lahko dijaki z dijaško izkaznico zastonj kopali v Termah Čatež. (Kati) Prireditve ob dnevu državnosti na Raki Raka - Kulturno društvo Raka prireja v soboto, 24. junija, ob dnevu državnosti bogat program; ob 20. uri bo v šolski dvorani kulturni večer, na katerem bo nastopi) igratec in pesnik Tone Kontner in člani KUD Raka; slavnostni govornik bo župan občine Krško Danilo Siter; ob 21. uri pa bo v zabavnem delu večera na šolskem igrišču kresovanje ob glasbi narodnozabav-nega ansambla Maj; v primeru slabega vremena bo zabava v dvorani. Vstop prost. (Galex) 7. srečanje modelarjev Slovenije Krško, 18. junija - Modelarski klub Krško, ki šteje le 25 članov, je zgledno organiziral že 7. tradicionalno srečanje modelarjev Slovenije. Več kot 300 gledalcev si je ogledalo številne daljinsko vodene modeli, med njimi tudi izdelke domačih modelarjev. Manjkalo pa ni tudi izvirnih modelov, med katerimi sta izstopala Smrkec in Vojak Švejk. Člani modelarskega kluba Krško vabijo vse ljubitelje modelar-stva, da se jim pridružijo vsako nedeljo popoldan na letališču v Žadovinku. (J.A.,Galex) Nova celostna grafična podoba Lisce Ljubljana, 17. junija - Studio Marketing je v ljubljanski diskoteki Dakota predstavil novo celostno grafično podobo največjega slovenskega proizvajalca perila. Lisce iz Sevnice. Odslej se vsi izdelki omenjenega podjetja tržijo pod enotno blagovno znamko Lisca. Studio Marketing je izoblikoval tudi nov logotip, znak in druge elemente grafične podobe, kot so katalogi, ogledni kartoni in etikete, (dama) Simon Sernec nadaljuje z uspehi Radeče, 15. junija - Nedavno je organizacijski komite Trnova Poster Triennial, ki se odvija v slovaškem mestu Trnova, na natečaju za tekmovanje izbral tri dela oblikovalca Simona Sernca iz Radeč. No more war in Croatia (večkrat nagrajen in publiciran politični plakat), Stop the war in Bosnia, oba v kategoriji političnih posterjev in plakatov, in Klavirski koncert Nina Mole v kategoriji kulturnih posterjev. Vsi trije plakati oz. posterji so trenutno razstavljeni v Galeriji Jana Koniaka v Trnovi, objavljeni pa bodo tudi v njihovem katalogu svetovnih del na temo kulturnih in političnih plakatov. Serncu je že bilo vročeno povabilo na naslednji trienale Poster 97, uspeh na Slovaškem pa je že tretji v tem letu, saj je bil avtor med nagrajenimi že v Belgiji in Franciji, (dama) Janez Zorko in sevniSki karateisti Sevnica, junija - V sevniški galeriji V oknu, je pripravljena nova razstava. Razstavljena so dela kiparja in slikarja Janeza Zorka, slovenskega umetnika, ki živi in ustvarja v Parizu. Umetnik se tokrat predstavlja z dvema malima skulpturama, dvema grafikama in oljno sliko. Kotiček, v katerem drugače razstavlja kipar in vodja galerija Rudi Stopar, pa je Stopar tokrat odstopil mladim sevniškim karateistom, ki dosegajo lepe uspehe, svoj uspeh pa so kronali z velikim pokalom iz Pariza. (Kati) Jeze Mahni v Sivčevi hiši Radovljica, 16. junija - V petek so v radovljiški galeriji Šivčeva hiša odprli samostojno razstavo slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice. Iz recenzije Maruše Avguštin: "Zadnje, še trajajoče obdobje zaznamuje značilen in zemeljskim barvam soroden kolorit, vehementna široka poteza slikarske lopatice in dinamična likovna igra, ki se razvija med "akcijskim" slikanjem na mizi, a jo je treba na slikarskem stojalu racionalno urediti." (nic) in Senovo, 16. junija - Na letošnje državno tekmovanje v znanju angleškega in nemškega jezika se je uvrstilo 413 učencev osmih razredov. Tekmovalci iz Posavja in okolice so bili zelo uspešni, saj so v različnih kategorijah osvojiti kar dvajset zlatih priznanj. V angleškem jeziku so priznanja osvojili: Nuška Drašček in Nuša Fain tz Radeč, Suzana Grahovec in Janja Kranjc s Senovega, Alja Lipovšek in Simona Hribešek iz Sevnice, Mirjana Damjanovič in Milan Semen iz Brežic, Barbara Luštek iz Kostanjevice, Klemen Kranjčtč iz Globokega, Mateja Bohm iz Dobove, Kristijan Kralj iz Šentjerneja, Goran Vejnovič iz Krškega in Urška Ivkovič z Btance. V nemškem jeztku so bili uspešni: Klavdija in Robi Labohar iz Lesičnega, Janja Sinkovič iz Kozjega in Boris Zgonc iz Tržišča. Čestitamo! (Toni) Predaja šolskega ključa in še kaj Kostanjevica, 15. junija - Ob koncu šolskega leta so v OŠ Jožeta Gorjupa osmošolci svojim naslednikom predali šolski ključ, najpridnejši knjižni molji so dobili bralne značke in bralna priznanja, del dneva pa je učitelje in učence zabavala slovenska klovnesa Eva S. Maurer. (nic) Dostojno slovo osmosolcev Senovo, Brestanica in Koprivnica, 16. junija - Tako kot na vseh šolah so se tudi učenci šol severnega dela občine Krško poslovili od osnovnošolskih klopi. Uvod v zaključne ceremonije so bile predaje šolskih ključev. Vsaka šola ima svoj način izročanja. Drugo posebno doživetje je svečana podelitev zaključnih spričeval. Tretje doživetje pa je prav gotovo valeta; Senovčani so ples priredili v gostilni Senica. Za vse osmošolce je bil to prav gotovo najlepši dan in novo doživetje, ob tem pa tudi nekakšen začetek neznanega. (Toni) C NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 KRONIKA - ŠOLA u CZS - OGZ Posarja Svečan zaključek Večerne šole podjetništva V Podjetniško izobraževalnem centru Ljubljana že pripravljajo projekt Podjetniška akademija Krško, 16. junija - V Posavju je 12 slušateljev uspešno zaključilo program za usposabljanje in izobraževaje podjetnikov, ki ga skupaj organizirata GZS in GEA College iz Ljubljane. Svečane podelitve potrdil o končani Večerni šoli podjetništva so se udeležili tudi predsednik Združenja podjetnikov Slovenije Franci Zavodnik, direktor GEA College Vili Pšeničnv, sekretar v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, g. Sedmak, direktor OGZ Valentin Dvojmoč in predsednik ZPP Emil Vehovar. "Več kot dvesto podjetnikov iz države se je udeležilo izobraževalnega programa Večerne šole podjetništva, od tega 12 iz Posavja, in vsi bodo v prihodnosti ambasadorji Združenja podjetnikov Slovenije," je uvodoma povedal Franci Zavodnik in nadaljeval: "Ključ do uspeha je v dobri organiziranosti in povezanosti podjetnikov, saj v nasprotnem primeru veliko težje uveljavljamo svoje interese, posebno pomembno pa se zdi izobraževanje in pridobivanje znanja in izkušenj, zato smo se na ZPS odločili, da organiziramo tudi Podjetniško akademijo, študij podjetništva in managemen-ta." Predsednik Zavodnik je prvi generaciji posavskih slušateljev čestital k uspešnem zaključku programa Večerne šole podjetništva. Vili Pšeničnv je poudaril, da je ena pomembnejših investicij Prva generacija posavskih slušateljev Večerne šole podjetništva vsakega podjetnika in manager-ja investicija v znanje. Vedno večje potrebe po znanju zahtevajo sodobnejše načine izobraževanja, in to bo v prihodnosti omogočala Podjetniška akademija, ki med učnimi metodami učenja predvideva tudi uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov, kot so avdio in video tehnika, navodila za študij in drugo literaturo. S trditvijo, da je le permanentno izobraževanje in pridobivanje znanja prava prihodnost za vsakega podjetnika, sta se strinjala tudi Emil vehovar in Valentin Dvojmoč ter pozvala podjetnike - slušatelje iz Posavja, da o koristnosti takšnega izobraževanja spregovorijo tudi ostalim podjetnikom in poslovnim partnerjem, (dama) Za dvig kvalitete kulturnih stvaritev V Brežicah pogrešajo gostovanja profesionalnih in visokokvalitetnih amaterskih kulturnih korpusov od drugod Božena Zorko, Ernest Ferk in Franc Kene med sejo občinske konference ZKO Brežice v Prosvetnem domu Brežice, 12.junija - V Zvezi kulturnih organizacij Brežice lahko prebivalci občine združujejo svoje interese in kulturne potrebe skozi aktivnosti 17 kulturnih oz. kulturno-umetni-ških društev. Okoli 600 ljudi sodeluje in aktivno deluje v več sekcijah, kar predstavlja visok odstotek aktivnega prebivalstva v občini. Na seji so delegati občinske konference obravnavali in sprejeli poslovno poročilo za leto 1994, poročilo nadzornega odbora in razpravljali o začasnem finančnem načrtu za leto 1995, predstavljen pa je bil tudi program dela ZKO Brežice za leto 1995. Kot je uvodoma povedal predsednik ZKO Brežice Ernest Ferk, ostaja temeljna opredelitev programa Zveze kulturnih organizacij Brežice za leto 1995 zavzemanje za dvig kvalitete kulturnih stvaritev, zato vzpodbujajo posamezne skupine, da se udeležujejo različnih revij, tekmovanj in srečanj, kjer lahko svoje dosežke primerjajo z drugimi in si na ta način naberejo tudi novih izkušenj za nadaljnje delo. ZKO se bo tudi v prihodnje aktivno povezovala s kulturnimi institucijami v Posavju, državi in zamejstvu. Posebno pozornost bodo posvetili novi organizaciji na področju ljubiteljske kulture, zelo pa si bodo prizadevali, da bi bil v brežiški občini tudi sedež regionalne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, za kar imajo vse z zakonom predvidene pogoje, (dama) Brestaniški mladi ekologi: S čolnom po Savi Tudi tokrat so imeli delavci notranjega ministrstva UNZ Krško kar polne roke dela. Ponovno so zabeležili nekaj neuspelih poskusov ilegalnega prehoda državne meje, zaplenili so nekaj orožja, obravnavali par prometnih nesreč... Neznani storilec v Senušah Neznani storilec je 14. junija vlomil v hišo I.V. v Senušah. Skozi okno je vstopil v objekt in lastniku odtujil: 16.500 SIT, 14.800 LIT, 10.000 španskih pe-zet, večjo količino zlatega nakita, med drugim tudi oba poročna prstana, in potni list I.V., njegove žene in obeh hčerk. Vse, ki bi karkoli vedeli v zvezi z vlomom, naprošamo, da obvestijo PP Krško na telefon 21-092 ali OKC Krško na telefon 92. Preširok priključek traktorja Na lokalni cesti v naselju Slo-gonsko se je 15. junija zgodila prometna nesreča zaradi prekoračenih dimenzij - širine traktorskega priključka in vožnje pod vplivom alkohola. Voznik traktorja J.S. je vozil iz smeri Jere-slavca proti Župelevcu. Ko se je peljal proti stanovanjski hiši v Slogonskem, kjer vozišče poteka po rahlem klancu navzdol, se mu je nasproti pripeljal voznik kolesa z motorjem G.Z.. Ta hitrosti svojega vozila ni prilagodil trenutnim razmeram na cesti. Ko je zagledal traktor, je začel zavirati in se umikati skrajno desno. Tako je izgubil oblast nad vozilom in trčil v levi del traktorskega priključka. Zaradi poškodb je G.Z. obležal na poraščeni travnati bankini. K sodniku za prekrške Državljan RH S.P. je 15. junija na MMP Obrežje vstopal v RS. Med pregledom vozila je policist našel v predalu pod volanom pištolo s polnim nabojnikom, v katerem je bilo 8 nabojev, in 7 nabojev v škatlici za naboje. S.P. se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Trčil v kolesarko V Brestanici se je 13. junija zgodila lažja prometna nesreča zaradi neupoštevanja prednosti. Voznik E.Z. je vozil svoj osebni avtomobil v smeri proti Rožnem. Pri stanovanjski hiši Trg 19 se je z njegove desne strani iz dvorišča s kolesom pripeljala R.K., ki pa ni pustila mimo vseh vozil, ki so vozila po prednostni cesti. Ko je voznik zagledal kolesarko, je pričel zavirati, vendar je kljub temu trčil vanjo. R.K., rojena 1988, se je pri nesreči lažje poškodovala. V soboto, 27, maja, smo se s čolnom odpravili po Savi. Pobudnik je bit profesor Šet Star-tali smo pri Sevnici, končali v Krškem. Naša vožnja po Savi nt bila zgolj vožnja, saj smo merili tudi z ekološkim kompletom MA 9700. Ta zajema tri aparature: kisikometer, konduktometer in Ph-meter. S kisikometrom smo merili koncentracijo kisika, njegovo nasičenost, merili pa smo tudi absoluten zračni tlak. S kon-duktometrorn smo merili koncentracijo ionov, za merjenje temperature zraka in vode pa smo uporabili Ph-meter, S Seboj smo vzeli tudi iuxometer za mer- jenje svetlobe. Ustavljali smo sena nekaterih mestih in tam merili. 2 ekološkim kompletom. Kljub vsemu je Sava čistejša, kot je bila pred leti. Učenki, ki sta sodelovati pri spustu, sta se tudi veselo kopali in nista dobili nobenih izpuščajev, kar je trden dokaz, da se naša reka čisti. Pot od Brestanice do Krškega je bila za nas dekleta zelo razburtjiva, za veslače pa najbrž ne. Ko smo prišli do Krškega, smo raztovoriti opremo in se odpravili domov. Ta dan nam je ostal v Sepem spominu, "ogabno" pisani odpadki na vejah pa malo manj. Brestaniški mladi ekologi <- Brestanica, maja - Brestaniški mladi ekologi so se s čolnom odpravili na raziskovalni rafting po Savi. Čeprav so ugotovili, da je naša reka čistejša kot včasih, za trden dokaz so poskrbele učenke, ki so se v reki tudi kopale in niso dobile nobenih izpuščajev, se ob bregovih reke najdejo tudi veliki - preveliki - kupi nasnage. Eden izmed njih je tudi ta na sliki. (Kati) lO-letnica OŠ rlihajla Rostoharja Krško, 15. junija - Prvi oddelek za učenje po posebnih metodah je uradno zaznamoval svoj začetek novembra 1964, vendar so se na šoli dr. Mihajla Rosto-harja odločili svojo tridesetletnico popraznovati zdaj, ob koncu šolskega leta. V slovesnem vzdušju je minil ves dan: vrata učilnic in delavnic so obiskovalcem in staršem na široko odprli in jim pokazali, kakšen je njihov delovni vsakdan, tik pred poldnem pa so pripravili še slovesnost, s katero so se spomnili rojstnega dne svoje šole, se poslovili od osmošolcev in se ob koncu pouka malo poveselili. Obletnici šole so posvetili tudi posebno izdajo šolskega glasila Plamenčki. Slovesnost je odprla ravnateljica Hilda Božič: "Vsa ta leta smo rasli tudi strokovno, se učili od otrok in staršev in drug od drugega." Otroci so skupaj s svojimi učiteljicami pripravili "gozdno" igrico, ki so jo spletli iz recitacij, petja in plesa. Največje doživetje pa je bila torta, ki so jo pripravki šoli za rojstni dan in so se z njo lahko vsi posladkali. Za slovo in v spomin so učenci obiskovalce obdarovali z drobnimi darilci izpod svojih prstkov, (nic) Društvo izgnancev Slovenije iO-ti-io-t* 13.000 izgnancev še vedno čaka na razplet Delegati skupščine DIS so na letni konferenci v Braniku sprejeli izjavo za javnost, v kateri opozarjajo na prepočasno reševanje njihovega položaja Krško, 16. junija - Iz izjave za javnost, ki so jo delegati na skupščini Društva izgnancev Slovenije naslovili na Državni zbor, Vlado RS in slovensko javnost, povzemamo: "Po zlomu fašizma in nacizma smo bili prepričani, da se take strahote, kot jih je povzročila druga svetovna vojna, ne bodo več ponovile. Slovenski izgnanci razumemo in sočustvujemo z ljudmi, ki doživljajo še danes podoben genocid in etnično čiščenje v naši neposredni bližini. Najostreje obsojamo vojno v Bosni in pozivamo vse, ki lahko vplivajo na dogodke, naj morijo v Bosni in drugod čim prej končajo. Skupščina DIS 1941-1945 je med drugim obravnavala tudi reševanje statusa slovenskih izgnancev v letih 41-45 v slovenskem parlamentu in izraža svoje zadovoljstvo, da je po dolgih letih neupoštevanja prvih žrtev na- cističnega in fašističnega nasilja prišlo do zakonskega urejanja statusa slovenskih izgnancev. 23.000 (od skupno približno 80.000) izgnanih še vedno čaka. da se jim prizna položaj žrtev vojnega nasilja s pravicami, ki iz tega izhajajo. Skupščina ugotovlja, da so s predvidenimi zakoni, ki so že v parlamentarni obravnavi, delno izpolnjena pričakovanja izgnancev. Izgnanci, kot prve žrtve nacizma in fašizma, polnih 50 let za prestano'trpljenje in materialno škodo nismo prejeli nobenega priznanja, ne moralnega ne materialnega. Pozivamo Vlado RS in poslance DZ, da čim prej sprejmejo Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je pred tretjo obravnavo in Predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki bo obravnavan na junijski seji Državnega zbora." (dama) II• srečanje gasilskih enot Krško, 17. junija - Tradicionalno 27. srečanje gasilskih enot premogovnikov in energetike Slovenije, katerih pobudnika sta bila Darko Majcen in Igidij Petre-tič, je letos potekalo na igrišču ob osnovni šoli Leskovec in tamkajšnjem gasilskem domu. Udeleženci srečanja so se zbrali že ob 7. uri zjutraj. Po zajtrku so imeli zbor vodnikov in zbor tekmovalnih enot. Sledila je izvedba tekmovanja in otvoritev: mimohod tekmovalnih $not s prapori pred slovesno tribtino ter zbor, dvig zastave, pozdrav in otvori- tev tekmovanja, ob 9.30 pa se je tekmovanje pričelo. Tekmovanja se je udeležilo 29 ekip - od tega le ena ženska, iz Sečovelj. Med veterani je zmagala ekipa GD Mežica, med člani pa GD Sečovlje - 1. ekipa. Tudi domače Gasilsko društvo Leskovec je doseglo lep rezultat. Cilj celotne prireditve je bil preveriti gasilca najprej pri suhih disciplinah, šele nato pa posredovati v praktičnih primerih ob pravih požarih. Z vajami želijo doseči, da bi bila pripravljenost v resničnih primerih boljša. (Lea) Ob kresu na Bohor Senovo, 19. junija - Planinsko društvo Bohor Senovo organizira nočni pohod na Bohor. Pohodniki se bodo zbrali v petek, 23. junija, ob 18. uri v Srobotnem in od tam krenili do koče na Bohorju. V koči bo počitek. Tisti najbolj zagnani bodo odšli do vrha Javornika in nazaj. Pohodniki se bodo vračali ponoči, zato je prav, da pridejo primerno opremljeni in s seboj prinesejo baterijsko svetilko. Udeležite se pohoda, organizatorji obljubljajo veliko novih užitkov. (Toni) Posavski muzej Brežice vabi na razstavo OftOŽJE PRETEKLOSTI, ki jo bodo odprli v četrtek, 22. junija, v počastitev dneva državnosti in 46-tetnice muzeja. Avtorica razstave je Vlasta Oejak, pri postavitvi pa ji je pomagal oblikovalec Marjan Loboda. Razstava bo odprta do konca avgusta, ogledali pa si boste lahko orožje iz depojev Posavskega muzeja, v glavnem k časa med 16. in 20. stoletjem. Ob tej priložnosti bo muzej izdal katalog, plakat in zgibanko o razstavi, s prispevki sponzorjev pa bodo natisnili deveto številko strokovne publikacije muzeja, ki jo bodo tudi posvetni orožju. rjo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 J ROKOMET STRELJANJE Močnejši ko« lansko leto Rokometaši AFP Dobove trenutno počivajo, vendar imajo že vse pripravljeno za nastop v novi tekmovalni sezoni. Vodstvo kluba je že pred pričetkom prestopnega roka sklenilo pogodbi z novima igralcema Begovičem in Ocvirkom, ki sta prišla iz RK Pivovarne Laško. Trenerske posle pa je prevzel bivši Celjan Toplak. V Dobovi so prepričani, da bodo z okrepitvami odigrali v prvenstvu še vidnejšo vlogo kot v lanskem letu. Opravili so že testiranje igralcev, ki trenutno vadijo po individualnih programih, 20. julija pa napovedujejo začetek priprav. (J.A.) Pogovor X Davidom Imperlom Uspešen nastop za reprezentanco Slovenije V mladinski rokometni reprezentanci Slovenije, ki se je udeležila kvalifikacijskega turnirja za nastop na svetovnem prvenstvu v Argentini, je uspešno nastopil tudi vratar RK Interier David Imperi. Poleg njega sta v turškem Izmirju barve Slovenije branila še Urbane in Papež, oba člana RK Interier. David, kako je bilo v Izmirju? "Na kvalifikacije za SP smo se pri-pravjali kar nekaj časa. Od druge polovice aprila smo vadili dvakrat tedensko, pred odhodom pa smo imeli še deset dni skupnih priprav. Mislim, da smo se dobro pripravili in smo bili pred odhodom veliki optimisti. V prvi tekmi smo&e srečali z domačo turško reprezentanco in jo zanesljivo premagali. V drugem srečanju s Španci se je pokazalo, da smo bili le premalo pripravljeni in uigrani, tako da smo tekmo izgubili. V tretjem srečanju smo premagali avstrijsko reprezentanco in na koncu osvojili drugo mesto, kar pomeni, da smo prva rezerva za nastop na SP." Kaj meniš, zakaj niste zmagali? "Kljub temu, da smo bili pred odhodom veliki optimisti, seje pokazalo, da so bile priprave prekratke oziroma da nismo bili dovolj uigrani. Po drugi strani nas je presenetila odlična španska reprezentanca, ki ima neprimerno boljše pogoje za delo. S svojo igro sem zadovoljen, pa tudi z igralnim časom, saj sem bil v vratih večji del vseh tekem." Odhajaš na študij v Ljubljano in sliši se, da odhajaš iz krškega rokometa. "Res odhajam na študij v Ljubljano, vendar pa sem sedaj še vedno član RK Interier Krško. Kako pa bo naprej, se bomo dogovorili v klubu." (J.A.) PLAVANJE Urška Slapšak odlična v Zagrebu Zagreb - Na tradicionalnem mednarodnem plavalnem mitingu Zlati medved '95 je nastopilo 120 tekmovalcev iz Rusije, BiH, Madžarske, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije. Nastopili so tudi plavalci in plavalke PK Celulozar, med katerimi se je najbolj izkazala Urška Slapšak, ki je zmagala na 50 m hrbtno. Rezultati: Urška Slapšak je ob zmagi osvojila še 5. mesto na 100 m kravi in 8. mesto na 50 m kravi; Mojca Čargo je v disciplinah 50, 100 in 200 m prsno osvojila 4. mesto; Gregor Povhe je na 400 kravi zasedel 6. mesto in 8. mesto na 100 kravi; Kristina Herakovič je na 200 m mešano osvojila 4. mesto; Bojan Baje pa je bil osmi na 200 prsno. Trinajst prvih mest za Celulozar Rosenheim - Na 6. mednarodnem mitingu v Rosenheimu je sodelovalo več kot 400 plavalcev iz 44 klubov iz Nemčije, Slovaške, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Barve krškega plavanja je zastopalo šest plavalcev Celulozarja. Rezultati: 200 m prosto - 1. Pribošič (letnik 82); 1. Bizjak (79); 5. Kunej (80); 800 m prosto - 1. Pribošič (82); 1. Bizjak (79); 1. Herakovič (78); 1.500 m prosto - 1. Herakovič (78); 3. Furst (81); 200 m hrbtno -1. Pribošič (82); 1. Bizjak (79); 2. Kunej (80); 200 m prsno - 1. Pribošič (82); 4. Bizjak (80); 200 m mešano - 1. Furst (81); 2. Kunej (80); 7. Bizjak (80); 400 m mešano - 1. Bizjak (79); 1. Kunej (80); 1. Herakovič (78); 4. Furst (81). Barbara Bizjak in Nika Pribošič sta zmagali v seštevku štirih disciplin v svoji starostni skupini. Ekipno je Celulozar osvojil 11. mesto od skupno 44 klubov. Lilegov memorial '95 Krško - Plavalni klub Celulozar Krško je ob 40-letnici delovanja ter v počastitev občinskega in krajevnega praznika pripravil Lilegov memorial, na katerem je nastopilo več kot 300 najmlajših plavalk in plavalcev iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Najboljši plavalec mitinga je bil llija Alvir iz zagrebškega Medveščaka, pri plavalkah pa je blestela Tina Pandža iz Velenja. Pri domačih plavalcih je Nika Jevnik osvojila tretje mesto v disciplini 50 m prosto. Pohvaliti je potrebno še Jara Kovačiča, Dimitrija Sobotiša, Mitjo Fursta in Petro Soldat, ki so dosegli rezultate od četrtega do sedmega mesta. (Galex) NK Krško 1 NK Lokomotiva 7 (1:1) Nogometaši prispevati svoj delež v počastitev občinskega praznika Krško, 14. junija - Ljubitelji nogometa v Krškem so po dolgem času ponovno prišli na svoj račun. Preko 350 gledalcev si je prišlo ogledat mednarodno nogometno tekmo, saj so Krčani v goste povabili NK Lokomotivo iz Zagreba, člana tretje hrvaške nogometne lige. Program na stadionu Matije Gubca se je začel že ob 17. uri, ko so se na igrišču predstavile selekcije krških nogometašev od cicibanov, mlajših dečkov, starejših dečkov, kadetov do ekipe deklic s Senovega. Pred uradnim začetkom tekme članov sta prisotne nagovorila predsednik NK Krško Vinko Pire in župan Danilo Siter, ki je izvedel začetni udarec in tako oznanil začetek tekme. Gostje iz Zagreba so bili boljši tekmec in zasluženo zmagali z rezultatom 7:2. Domača ekipa je nastopila brez nekaterih standardnih igralcev, ki so zaradi poškodb in bolezni spremljali srečanje s tribune. Strelca za domače sta bila Molan in Pire. Več kot igra sama je pomembno to, da se Krčani v gosteh iz Zagreba pridobili nove športne prijatelje. Predsednika obeh klubov sta se že dogovorila za naslednjo tekmo v Zagrebu. Omeniti je treba, da se je tekma končala pod žarometi, prvič v zgodovini krškega žarometa, in upajo, da ne zadnja. (Pilip) Veterani se pripravljajo Krško, junija - Nogomet je v Krškem športna panoga z najdaljšo tradicijo Podatek, da v letu 1997 NK Krško praznuje 75 let obstoja, je vreden spoštovanja. Potemtakem ni slučajno, da v teh dneh na stadionu Matije Gubca srečujemo krepke 70-letnike, ki tečejo za nogometno žogo. Iniciativni odbor krških veteranov vabi vse nekdanje, sedanje in bodoče nogometaše 24. junija ob 17. uri na tradicionalno nogometno tekmo med krškimi in sevniškimi veterani. Tekma bo na stadionu Matije Gubca, pripravljen pa je tudi program za obiskovalce. Posebej so vabljene veteranske lepše polovice. Beseda je o krških nogometnih veteranih, ki jim leta niso ovira pri rekreativnem igranju. Zahvaljoč skupini entuzijastov so krški veterani organizirani in resni ljudje, ki veda, kaj hočejo. Začetek junija so izvolili iniciativni odbor za koordinacijo aktivnosti veteranov, za predsednika pa so izvolili legendo krškega nogometa Ivana Vaniča. Določili so tudi selektorja in vodjo ekipe ekipe, in sicer Petra Sokoloviča in Joška Vodopivca. Krški veterani se pod njunim vodstvom že pripravljajo na tekmo z vrstniki iz Sevnice, ki jo bodo posvetili občinskemu prazniku. (Pilip) ATLETIKA Celje - Na memorialnem atletskem mitingu v spomin na Ferda Skoka in Fedorja Gradišnika sta nastopila tudi brežiška atleta Jure Rovan in Ivan Kostevc. V skoku ob palici je Rovan osvojil četrto mesto s presko-čenimi 485 cm, Ivan Kostevc pa je preskočil 425 cm. Novo mesto - Na metalskem mitingu so nastopili metalci kladiva iz AK FIT Brežice. Pri pionirjih je nov državni rekord postavil Vernes Mešič (49,72 m). Pri mlajših mladincih sta nastopila Silvo Jagič (52,82 m) in Primož Kozmus (52,08 m). V članski konkurenci je Vlado Kevo zalučal orodje 68,02 m, Robert Lesar pa je vrgel kladivo 48,82 m daleč. (Galex) Olimpijski tek v Brežicah Športnorekreacijskega centra. Ob spremljajočih športnih prireditvah bodo sodelovali NK Krško, KK Brežice in kolesarski klub Master team iz Krškega. Tek je namenjen vsem starostnim kategorijam, aktivnim tekačem in re-kreativcem. Proga bo speljana po ulicah Brežic in bo dolga 4 km. Tek ni tekmovalnega značaja, zato bo vsak udeleženec olimpijskega teka prejel majico Olimpijskega komiteja Slovenije ter potrdilo (diplomo) o udeležbi. (Galex) Tudi letos Mednarodni Olimpijski komite v počastitev obletnice ustanove MOK v sodelovanju z mednarodno atletsko zvezo IAAF in nacionalnimi olimpijskimi komiteji organizira že devetič zapored po vsem svetu olimpijske teke. Tudi v Sloveniji potekajo že četrto leto, in sicer v 12 krajih. Eden od tekov bo tudi v Brežicah 23. junija s pričetkom ob 17. uri na stadionu. Olimpijski tek v Brežicah organizira Atletski klub FIT ob sodelovanju Hat jat ComilieH Peš iZ Krškega na vrh Triglava Letos mineva sto let od postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in petdeset let od prepleza-nja Čopovega stebra v severni triglavski steni. Zato se je zagrizeni rekreativec iz Krškega Matjaž Go-milšek odločil, da ta jubilej po ošvoje obeleži tudi sam. Konec junija načrtuje svojevrsten podvig. Peš se bo odpravil iz Krškega na vrh Triglav. Gomilšek se za ta pohod že dalj časa pripravlja. V petih dneh, ne glede na vreme, namerava prehoditi več kot dvesto kilomtrov dolgo pot, kar pomeni, da bo dnevno bo v povprečju prehodil 50 kilometrov. Na pot bo krenil 26. junija ob 7. uri zjutraj s Trga Matije Gubca, prvi dan bo prispel do Zagorja, drugi dan do Brnika, nato do Bleda, Aljaževega doma v Vratih, na cilj, na vrh Triglava, pa naj bi prispel v petek, 30. junija. Matjaž Gomilšek je star 34 let, ki zaposlen kot varnostnik v NEK, tega projekta ne bi mogel uresničiti brez pomoči sponzorjev. Na poti ga bosta spremljela Jože Novak, oblikovalec vizualne podobe akcije in spremljevalec na kolesu, ter Goran Rovan, ki se bo vsakodnevno javljal v medije, pripravil pa bo tudi foto- in videore-portaže ter vozil spremljevalno vozilo. Povejmo še to, da ima Matjaž petletnega sina Aljaža - po kom ga je poimenoval, pa lahko samo ugibate. (Galex) Koper, 17. junija - Tekmovanja v praktičnem streljanju so se udeležili tudi strelci iz Krškega in Šentjerneja in dosegli vidne rezultate. V streljanju s samokresi je tretje mesto osvojil Ludvvig Dvojmoč. četrti je bil Samo Jakša, peti Jože Godina. V streljanju z revolverji je bil tretji Zoran Gorišek, četrti Sandi Mirt, peti Dušan Levičar in šesti Dušan Agrež. V ženski konkurenci je Mateja Lampe osvojila drugo mesto. (Galex) SPEEDWAY Šantej drugI* smola Lekšeta Na tretji letošnji dirki za DP v speedway v Petišovcih pri Lendavi je po razburljivih vožnjah zmagal Ljubljančan Peterca. drugo mesto pa je osvojil mladi up krškega speedwaya Izak Šantej. Zmagovalec je bil znan po 17. vožnji, ki je bila trikrat prekinjena. Po diskvalifikaciji Pintarja je 1. mesto osvojil Martin Peterca pred Santejem in Spitalerjem. Aktualni državni prvak je kljub odlični formi imel kar nekaj smole. V 15. vožnji mu je po vodstvu spustila zračnica in se je moral sprijazniti s 4. mestom v končni razvrstitvi dirke. Lekše je bil edini, ki je kasnejšega zmagovalca Peterco uspel premagati. Vrstni red na dirki v Lendavi: Peterca 14, šantej 13, Pintar 12, Lekše in Omerzel 11, Kušter 10, Horvat in Krznarič 9 itd. Vrstni red po treh dirkah za DP: Pinatr 42, Peterca 39, Šantej 38, Lekše 33, Krznarič 26, Horvat 25, Hauptman in Kušter 24, Drnač 17, Koren 16 itd. (Galex) Kuzmič zmagovalec za junij Na rednem mesečnem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za junij 1995 je zmagal Bojan Kuzmič pred Janezom Blasom in Zvonkom Mesojedcem. V skupnem seštevku šestih turnirjev vodi Zvonko Mesojedec (76 točk), drugi je Franc Derstvenšek (57), tretji pa Jože Kolman (51). Naslednji mesečni turnir bo 16. julija ob 9. uri v prostorih ŠK Milan Majcen v Sevnici. PPK Lukec na svetovno prvenstvo V soboto je bilo v športni dvorani Kodeljevo državno prvenstvo v športnih plesih v kombinaciji desetih plesov. V zelo močni konkurenci sta se najbolje uvrstila Jaka Piltaver in Tina Korber (16. mesto), takoj za njima pa sta se uvrstila Mitja Puntar in Jasmina Zakšek. Marko Babic in Sanja Antolič sta zasedla 19. mesto, Uroš Rogič in Darja Albreht pa 21. mesto. Med mlajšimi mladinci je plesni par Se-bastjan Vodlan in Urška Klakočar dosegel do sedaj najboljši rezultat na državnih prvenstvih, saj mu je manjkal samo en križec za uvrstitev v finale. Tako je pristal na 7. mestu, kar je izjemen uspeh. Plesni par Mitja Prah in Mateja Gane sta dosegla prav tako odlično 16. mesto. V nedeljo je potekalo državno prvenstvo v showdancu za člane in pionirje, na katerem je PPK dosegel izjemne rezultate. V izredno močni konkurenci je plesna skupina, ki je letos prvič tekmovala v kategoriji članov, dosegla odlično 2. mesto v step formacijah in si zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu v Dresdenu (decembra 1995). V kategoriji step posamezniki je Vesna Vučajnk prvič nastopala v kategoriji članov in dosegla izjemen uspeh s 3. mestom, ki jo pelje na evropsko prvenstvo v Franciji (oktobra 1995). V showdancu se je članska plesna skupina PPK Lukec uvrstila na 8. mesto, pionirska plesna skupina pa se je uvrstila na 9. mesto. V plesni zvrsti disco dance je Simona Radkovič osvojila 2. mesto. (Galex) Vesna Vučajnk je s točko Ribič osvojila 2. mesto. GIMNASTIKA Gvm Rain vztraja Konec meseca maja je Gimna-stični klub Gym Rain Brežice z nastopom na državnem prvenstvu v ženski športni gimnastiki zaključil svojo drugo tekmovalno sezono. GK Gym Rain Brežice, ki je tudi drugo leto pretelovadil v telovadnici OŠ Cerklje ob Krki in tam "za silo" ustvaril s pomočjo vodstva šole dokaj ugodne rezultate za delo, opravil v času julij '94-maj '95 kar 240 treningov ali 620 ur s selekcijskimi telovad-kami B in A programa Gimnastične zveze Slovenije za mlajše in starejše pionirke. Med rezultati sezone 1994/95 omenimo samo vidnejše: starejše pionirke B so na kvalifikacijski tekmi v Ljubljani osvojile 1. mesto, na Hol-Ivjevem memorialu v Brežicah 2. me- stu, na Malejevem memorialu v Ljubljani pa 3. mesto. Prav tako so starejše pionirke B na Malejevem memorialu osvojile 3. mesto. Na DP '95 žal niso nastopile telo-vadke starejših pionirk B programa GZS. saj so pred zaključkom sezone oz. pričetkom spomladanskega dela tekmovanj prenehale z aktivnimi nastopi, mlajšim pionirkam B programa pa je nastop na DP popolnoma spodletel in so tako pristale le na 6. mestu. Mladi up GK Gym Rain Brežice je drugošolka Katja Lapuh, ki bo v prihajajoči sezoni nastopila v A programu - poljubne vaje za mlajše pionirke, vodstvo kluba pa pripravlja v mesecu septembru tudi testiranje za nove mlade telovadke, ljubiteljice ženske športne gimnastike, po posavskih osnovnih šolah. Matjaž Gomilšek Golf turnir Ballantine's Golf igrišče Grad Mokrice bo v soboto, 24. junija, prizorišče turnirja v golfu BALLANTINE'S NAGRADA (stableford). Turnir se bo pričel ob 9. uri in bo končan predvidoma ob 17. uri. (Galex) C NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 OBVESTILA - REKLAME ID Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum:.............................................. (podpis naročnika in žig) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! OBČINA KRŠKO OBJAVA NA PODLAGI PRIJAV, KI SO PRISPELE NA POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO, OBJAVLJAMO PREDVIDENE PRIREDITVE V MESECU JUNIJU 1995 ORGANIZATOR PRIREDITVE VRSTA PRIREDITVE PREDVIDENI ČAS IN KRAJ PRIRED. JUNIJ POSAVSKI PLESNI ZAKLJUČEK PLESNE SEZONE 22.06.1995 KLUBLUKECKRŠKO KULTURNI DOM PIHALNA GODBA PROMENADNI KONCERT 23.06.1995 KOSTANJEVICA KOSTANJEVICA PLANINSKODRUŠTVO KRESNA NOČ-NOČNI 23.06.1995 B0HORSEN0V0 POHODNABOHOR OSPODBOČJE PRAZNOVANJE 140-LETNICE 23.oz.24.06. DELOVANJA ŠOLE V KRAJU OSPODBOČJE KRAJEVNA SKUPNOST RAZSTAVA0ZG00OVINI JUNU 1995 BRESTANICA BRESTANICE IN ŠIRŠE GRAD BRESTANICA ZDRUŽENJE BORCEV DOMICILNA PROSLAVA JUNU IN UDELEŽENCEV NOB K0ZJANSKIH0DREDOV ROKOMETNIKLUB JUBILEJNA PROSLAVAOB JUNIJ INTERIERKRSKO 40-LETNICI ROK.KLUBA KULTURNI DOM KUDRAKA NASTOP KRAJEVNIH JUNIJ 1995 LJUDSKIH PEVCEV RAKA OBČINSKA GASILSKA SREČANJE GASILSKE JUNU ZVEZA KRŠKO MLADINEINŠOL OBČINE OBČINSKA GASILSKA ZBOROVANJE GASILCEV IN JUNU ZVEZA KRŠKO GASILSKA PARADA AKADEMSKI SLIKAR LIKOVNA RAZSTAVA JUNU JOŽE MARINČ, DOBE 1 GOSTUJOČI UMETNIK D0BE1 KOSTANJEVICA BALINARSKI KLUB TURNIRVBALINANJU JUNU KRŠKO BALINIŠČE H-SREMIČ ŠAHOVSKI KLUB KRŠKO DRŽAVNO PRVENSTVO VHITROPOTEZNEMŠAHU JUNU NOGOMETNI KLUB MEDNARODNA NOGOMETNA JUNU KRŠKO TEKMA ŠPORTNO DRUŠTVO REKREATIVNO VESLANJE JULU KOSTANJEVICA OTOČEC-KOSTANJEVICA Obveščamo vse organizatorje prireditev, da bomo v NAŠEM GLASU vse leto za vsak mesec posebej objavljali vse večje prireditve na območju naše občine. Zato nam pravočasno sporočite vse potrebne podatke, mi pa bomo poskrbeli, da bo prireditev vključena v objavo. Hkrati obveščamo organizatorje prireditev, da bomo za nAslednje leto pripravili Koledar prireditev v občini Krško v obliki brošure, zato že sedaj razmišljajte o prireditvah, ki bi jih vključili v to brošuro. TRGOMOTO d.0.0. Trgovina, servis CKŽ 139 jej. 0608/22-442, KRŠKO P1AGGIO prodaja m servis poobbtten servis motornih kote* YAMAHA, TOMOS, Kavvasaki; rezervne dele za motoma kolesa; gume za motorna kolesa; motorna olja PENNASOL, MOTU L, bruienje cilindrov. PRIPOROČAMO SE S KVALITETO IN UGODNIMI CENAMI! MALI OGLASI vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTMI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja NKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE "Kino servis" Brežice 21. in 22, VI. ob 20.30 uri in 23. VI. ob 18.30 in 20.30 uri: JESENSKA PRIPOVED, ljubezenska drama 24. in 25. VI. ob 18.30 in 20.30 uri in 26. VI. ob 20.30 uri: VSE, KAR Si želiš, romantična komedija 27. VI.: ni predstav 28. VI. ob 20.30 uri: NORI PROFESOR) komedija Kulturni dem KrSfc« 22. in 23. VI. ob 20. uri in 25. VI. Ob 18. uri: UTEMELJENI SUM, triler Kine Kostanjevica 24. VI. Ob 21. uri: SAMO TI, romantična komedija 25. VI, ob 21. uri: NELL, drama Kine Šentjernej 23. VI. ob 20. in 22. uri: JESENSKA PRIPOVED, ljubezenska drama Prodam hišo v Krškem. 1 x trisobno stanovanje (72 m2) vseljivo; 1 x trisobno stanovanje (72 m21 nedograjeno; 1 x dve sobi (23 m2) primerno za obrt; 1 x garaža. Parcela: 563 m2 . Cena: 135.000 OEM. Ogled: 24. junija od 17. do 19. ure in 25. junija od 10. do 14. ure pri hiši, CKŽ 90, Krško. Tel.: 0601/81-063. MOST d.o.o., šola tujih jezikov bo imela v avgustu pri-pravljalnico angleškega jezika za otroke 2. in 3. razreda. Če želite svojega otroka vključiti vanjo, nas pokličite na telefon 31-109. V Krškem najamem neo-premljeno eno- ali dvosobno stanovanje z možnostjo odkupa. Tel.: 31-154. Prodam hladilnik, rabljen, brezhiben. Cena po dogovoru. Tel.: 31- 628 (po 18. uri). Novofudlandce, mladiče odličnih staršev, oba I. vzrej-na ocena, displazija obeh 0/ 0, prodamo. Prevzem julija, po dogovoru tudi pozneje. So prijazni, črni, dolgodlaki kužki, varuhi in veliki prijatelji otrok. Za dodatna pojasnila in dogovor za ogled pokličite oč ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na telefon (061) 764-111. Prodam BMX Bianchi ABX 31 GL z ogrodjem haro. Ogrodje in platišča iz aluminija. Tel.: 32-680. licem in sprejmem kakršno koli delo na domu. Naslov v uredništvu. Nudimo vse vrste servisnih storitev in montažo ter centriranje gum. Na ogled tudi dostavna vozila znamke TAZ. Avtoservis Franc Kos, Poljska pot 3 a, 68270 Krško. Tel./fax.: 0608/22-219. Prodam traktor Deutz 25 KS, obnovljen. V račun vzamem tudi živino. Tel.: 33-608. Prodam obnovljen klavir. Možnost plačila na obroke. Tel.: 33- 608. Hišo v strogem centru Brežic, primemo za poslovni prostor, oddam. Priporočljivo sovlagateljstvo. Tel.: 31-632. Najamem eno- aH enoinpoi-sobno stanovanje v Sevnici ali Krškem. Tel.: 82-985. Prodam telečjo kožo rjavo-beie barve. Cena po dogovoru. Tel.: 79- 729. Prodam računalnik 386/40/4 Mb, dva diska, povečana na 650 Mb, Oba disketnika, midi Stolp, VGA, monokromatski monitor, miško Genius, programi in igre po želji, tehnična podpora. Tel.: 32-680. &CHRYSLER VEDNO S POGLEDOM NAPREJ Velik avto za majhen denar. • Chrvsler Vovager že za manj kot 40.000 DEM. • Možnost zmanjšane davčne stopnje (5%). • Leasing in ugodni kreditni pogoji. Babic Evald Tovarniška 7, 68270 Krško Tel.: (0608) 21 307 ^L« avtoline trgovina in servis d.o.o. Kriko, Bohoričeva 20 fo>. 0606/31 218, 21-010 fer. 0608/33-MS PRODAJA IN SERVIS VOZIL ŠKODA FELIOIA OBČINA KRŠKO OBVEŠČA vse pravne in fizične osebe, da je bil v Uradnem listu RS, št. 11/95 objavljen naslednji razpis: Na podlagi določil zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št. 26/94), uredbe o začasnem financiranju potreb iz proračuna Republike Slovenije v letu 1995 (Uradni list RS, št. 82/94) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/ 94), objavlja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana javni razpis za področje energetike B) Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu 1. Predmet razpisa Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi postopnega zapiranja premogovnikov zmanjšujejo gospodarske možnosti, in spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnikov rjavega premoga Slovenije, Trbovlje v druge dejavnosti. Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu se uporab- ljajo za sofinanciranje projektov, dokup zavarovalne dobe in financiranje programov identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti. 2. Merila in pogoji a) Dokup zavarovalne dobe za upokojitev trajno presežnih delavcev v RRPS v skladu z zakonom in kriteriji ter merili, ki jih določa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. b) Zahtevek za sofinanciranje projektov lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva ali poslovne organiziranosti, ki odpira nova delovna mesta tako, da zaposluje delavce iz RRPS. Ministrstvo bo sofinanciralo projekte prezaposlovanja v višini do 1.000.000 SIT na delovno mesto (v podjetju, samostojnemu podjetniku ali delavcu RRPS, ki se prezaposli na kmetijo, ob pogoju, da pridobi status kmeta), z obveznostjo zaposlitve delavcev iz RRPS vsaj za dobo 2 let. Vsaj leto pred tem podjetje ne sme odpustiti nobenega zaposlenega. c) Programi identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti delavcev v rudnikih rjavega premoga. 3. Vsebina vloge Prijava mora vsebovati: Ad a) Dokup zavarovalne dobe - prijave za dokup zavarovalne dobe v skladu s kriteriji iz točke 2/b pripravi RRPS. Ad b) Sofinanciranje projekta: - firmo oziroma ime ponudnika, i - dokazilo o registraciji, - ustrezen poslovni načrt, - dokazilo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas - obrazec M 1, - dokazilo o statusu kmeta, - izjava, da podjetje vsaj leto dni ni odpustilo nobenega zaposlenega, (zahtevajo se elementi, smiselni iz druge b točke razpisa). Ad c) Prijava mora vsebovati: - firmo oziroma ime ponudnika, - dokazilo o registraciji, - zahtevane reference, - vzorec pogodbe s ponudbenim izračunom s prilogami, - seznam strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvajanju nalog, navedbo pooblaščene osebe ponudnika, ki daje tolmačenja na za- *> htevo naročnika. Vloge za pridobitev sredstev morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj - prijava za razpis - prestrukturiranje premogovnikov". 4. Rok za prijave Rok za prijave je odprt do izčrpanja sredstev oziroma najkasneje do konca obdobja začasnega financiranja. O vlogah bo Ministrstvo sklepalo mesečno na podlagi predhodne ocene in predloga Strokovne skupine. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Janezu Žebretu, tel. 061/171-33-01 ali Primožu Bizilju, tel. 061/171-32-77 vsak delovni dan. Q2 ZADNJA NAŠ GLAS 23, 21. JUNIJ 1995 J Zdrav človek ne potrebuje nikogar, bolan poskusi vse Ljubezen in bolečino občutiš, vendar lahko ljubezen deliš z drugimi, bolečino pa nosiš sam v---------------------------------------------------- V uredništvu smo že kar nekaj časa vedeli, da deluje v Sevnici bioenergetik, učinkovit človek. Seveda nas je možnost, da bi ga predstavili v Našem glasu mamila, a nekako ga nismo mogli najti. Do takrat, ko je morda celo on našel nas. Avtor tehle vrstic je v Sevnici skočil k Drejčku na ham-burger in tja je prišel tudi Marjan Knez, bioenergetik in zdra-vitelj. Prišel je na hrenovko, ker jedi iz mikrovalovke ne mara. Preveč so onesnažene z energetskimi ostanki. Tudi potem, ko sva se spoznala in domenila za razgovor, je trajalo še kar nekaj časa, preden sva se prvič srečala v njegovi ordinaciji. Za naslov in podnaslov tega besedila smo izbrali modrost ene izmed pacientk Marjana Kneza, Katice iz Osi-jeka. Med hrvaško domovinsko vojno Je pri triintridesetih izgubita moža, siceršnjim zdravstvenim težavam so se pridružile še psihične in Katica se Je znašla na robu obupa. Spoznala Je Marjana, on Jo je najprej umiril, nato sta počasi odpravila ostale zdravstvene težave. Še vedno ga pokliče, ko začuti, da potrebuje njegovo pomoč. Uredita lahko kar po telefonu, tako, kot sta med mojim obiskom pri Marjanu. Preprosto ji je naročit: "Namesti se udobno!" Zbral se je, njegove temne oči so postale še temnejše, pogled je postal zbran, z roko je počasi zdrsnil po zraku navzdol in vprašal: "Alikaj čutiš?" "Da, čutim toploto po vsem telesu". Po končani terapiji je zatrdita, da se počuti bolje in veselo je poklepeta/a še z menoj. Priznata je tudi, da njen zdravnik ve, da ona obiskuje tudi Marjana in zelo ceni dejstvo, da drug drugega ne spodbijata, pač pa skušata skupno delovati v njeno dobro. Kdo je Marjan Knez, bioenergetik in zdravitelj? "V mladih letih se nisem zavedal svoje moči. Vedno sem bil sicer čudak, že kot otroka so me imeli za fantazerja. Vedno sem razmišljal o nečem izven frekvence življenja. Venomer sem čutil, vedel nekaj več. Ljudje pa so me hoteli takega, kot so me poznali, in v okolju sem veljal za čudaka. To je problem vsakega razvoja." Slikarstvo mu je bil hobi, samo eden izmed konjičkov. Še vedno ima doma celo vrsto mizarskih, kovinarskih orodij, slikarskih pripomočkov... Ogromno del, pri katerih imajo ljudje probleme z obrtniki, lahko pri hiši opravi sam. Od elektrike dalje. Kako ga sedaj sprejemajo doma, v družini? "Hvala Bogu me sedaj sprejemajo lepo tudi doma. Bile pa so težave, ko sem začel postajati drugačen. Bil sem muzi-kant, humorist, ukvarjal sem se s politiko, z gledališčem, slikarstvom... Dobrota do ljudi, s katero sem obdarjen, mi je naprtila probleme." Ali je po naključju odkril tisti nekaj več in drugače v sebi, potrebo pomagati, dati? Nek avstralski inštitut je opravljal analize pri bioenergeti-kih. Ugotovitve kažejo, da so imeli priznani bioenergetiki hude nesreče^ali pa so bili hudo bolni - da jim»je šlo za življenje. To potrjuje statistika. Tudi sam je imel pri enaindvajsetih, leta 1974, hudo prometno nesrečo: "Doživel sem klinično smrt. Tudi odtujitev od telesa. Bilo je po prihodu od vojakov. Napovedali so mi dve leti bolniške, po štirih mesecih in štirih dneh sem prišel stoodstotno sposoben v službo. Po šestih operacijah." Se je bil sposoben sam, z lastno energijo izkopati iz bolezni? "Ne, mislim, da sem takrat dobil to moč, ta Božji blagoslov, da sem lahko tako hitro okreval. Morda je to raslo z menoj, ampak vse pride ob svojem času. Lahko nekaj siliš, v evforiji doživiš nesrečo, pa ni nič. Ali pa se melahno-lično prepustiš, pa kar bo, bo. Takrat Murphvjev zakon deluje. Proti temu je vera v dobro in delovanje v dobro. Tudi drugim. Kar daš, to dobiš. Tisti najmanjši so najbolj nebogljeni in propadli. Hvala Bogu čutim to. Nikoli nisem gledal, kako oblečen mi človek pride ria terapijo. Le če je bil pijan, sem ga odslovil in rekel, naj pride drugič, ko bo trezen." "Šel sem skozi daljnovzhodne teorije in prakse in vedno sem bil odprt spoznanju resnice - kot pojma in kot življenja. Nikoli nisem bil zadovoljen s tistim, kar znam ali vem. Vedno sem čutil, da je nekaj več, vedno sem šel naprej in še danes vem, da so še stvari, ki jih iz kakršnih koli razlogov določeni sloji ali strukture ne razlagajo in ne razkrivajo. Pripombo imama tudi na duhovnost. Duhovniki (nekateri) recimo premalo razlagajo evangelije in resnico sporočila, kajti sporočila svetega pisma so med vrsticami. Ljudi je treba naučiti brati sveto pismo, ne pa jih le siliti, naj ga berejo. Težko je razumljivo in nekdo ga lahko bere le kot zgodovinsko čtivo, treba pa je dojeti. In če bi ljudje znali brati sveto pismo, bi ugotovili, da je pisano za današnji čas. Vse prilike v njem so primeri, iz katerih naj bi človek iskal nauk za svoje življenje. Dejstvo je, da telo sestoji iz duše, duha in telesa. Duh sem jaz v tem telesu, to je moja misel, ki se z njo samoobliku-jem, skozi besede in dejanja se projiciram v življenje. Sam sem odgovoren za posledice svoje misli. V mislih je vse ustvarjeno. V dobrih mislih se je vse rojevalo in gradilo, v slabih se ruši in ubija. Moja misel je moj duh in jaz se razvijam, projiciram v življenje in ko razmisliš, razčistiš, se lahko v življenje projiciraš takega, kakršnega se hočeš. Sam sem to moral razčistiti, da gre lahko danes dobra misel v ušesa mojega pacienta. Duša je strogo pogojena z mislijo. Dokler človek razmišlja, da je bolan in nesrečen, da ima težave, da je preobremenjen do nevzdrživljosti, sproža negativne misli ali avtosugestivno prekletstvo, oziroma t.i. urok. Ženska je imela za moško pest tumor v maternici, ležala je na inštitutu. Mož je prišel k meni in vprašal, kaj lahko naredim zanjo. Vprašat sem ga, ali si sposoben verjeti, da ti bo žena ozdravela? Pri Bogu je prisegel, da je, zato sem mu le rekel: "Prav, potem pa naj ti tudi ozdravi. Zate mora biti od tega trenutka dalje popolnoma zdrava, brez noža, obsevanja ali kemoterapije. Ženska je v treh dneh bruhnila kri, po treh dneh je tumor razpadel in se izcedil v obliki menstruacije. Zdravnik Je ugotovil da je žena čista. Ti kamni spotike so v življenju človeka barikade in potem vpije na pomoč. Če bi namesto teh negativnih misli, besed, predsodkov, izkušenj iz preteklosti od tega trenutka začel spreminjati v pozitivno smer, bi lahko pričakoval ugodno rešitev. Dokler pa vztraja v negativnem vzorcu, ostaja v preteklosti, s takratnimi negativnimi mislimi in slabimi izkušnjami. Kaj naj torej človek upošteva? "Moj trenutek življenja je samo časa je imel restavratersko obrt (za celjsko spomeniško varstvo) in nekaj let še raznovrstne dejavnosti. Potem je prišel čas preobrata. Kakor je nazadovala obrt, tako se je stopnjevala njegova moč: "Skozi daljnovzhodne teorije in prakse sem prišel do spoznanja in resnice Kristusovega nauka življenja. Cilj mi ni propaganda. Moja najboljša propaganda so zadovoljni ljudje," pravi. Na povabilo hodi predavat, po Sloveniji je opravil že 300 predavanj, v Celju in Slovenskih Konjicah še vedno deluje. Gre za kombinacijo predavanj in skupinskih terapij. Bil je tudi v Krškem, kamor ga še vabijo, Tam, kjer ima Marjan v ordinaciji pisalno mizo, je vse polno listkov in fotografij. Telefon zazvoni (itak nenehno zvoni in odzivnik se nenehno oglaša), Marjan pozdravi, že brska med razstavljenimi fotografijami, ko izbere pravo, jo vrti med prsti, gleda vanjo, se pogovarja s človekom... Tale dama na sliki je iz Maribora. Imela je nkakšno notranjo krvavitev, v bolnišnici je čakala na preiskave in morebitni poseg. Njen fant je bil pri Marjanu in pokazalo se je, da je krvavitev nekako tisti čas prenehala: "Kaže, da sta s fantom duhovno tako intenzivno povezana, da je zveza delovala." ta in vse, kar sedaj poudarjam, bom v prihodnosti lahko začel uživati, s tistim negativnim, kar vlečem v sedanjost iz preteklosti, pa si določam probleme na poti za naprej. To so vzroki za kronične bolezni, alergije, prehlade, astme, bronhitis... Dokler trdiš: "Imam astmo," ne moreš ozdraveti. Ko negativno misel (sem bolan) preleviš v pozitivno, aktiviraš svoje duševne energije, s katerimi zagotavljaš telesu moč za obrambni in vitalni sistem, da se lahko zoperstavlja vplivom, zaradi katerih si trdil, da si bolan. Iz destilirane vode narediš strup, ko ne verjameš vanjo, iz kalne vode pitno, ko verjameš v njeno dobroto. To je moč blagoslova, ki ga je razlagal Kristus in ki si ga razlaga vsak po svoje. Moje zdravljenje je v bistvu blagoslavljale, zdravljenje z molitvijo, z močjo pozitivnega mišljenja. Rešitev za človeštvo je v pozitivnih mislih." Marjan je končal trgovsko šolo, po prihodu od vojakov se je zaposlil v sevniški Lisci, nekaj vendar je s časom zelo na tesnem. Kakšen je vzajemen odnos med Marjanom in uradno medicino? "Priznavam uradno me- Tudi neplodne ženske so neplodne zaradi tega, ker živijo v veri. da ne morejo imeti otrok. Več kot sto jih je že rodilo potem, ko sem jim pomagal: Moja pomoč pri njih je začela padati na plodna tla, ko so začele drugače razmišljati o sebi. Njihov duh se je začel spreminjati v pozitivnega, sledila je akcija. Dokler pa ženska razmišlja: "Neplodna sem, "je to, kot bi na trebuhu zaprta ventil, kt prepušča energijo na področje rodil. Ko je začela razmišljati: "Neplodna sem bila," se je začelo v telesu dogajati. Imam primere, ko ženske niso zanosite po osmih, desetih, enajstih epruvetah... Po terapiji pri meni so zanosile po prvem poskusu in rodile povsem normalne, zdrave otroke. dicino. če je nekaj zlomljenega, je to treba strokovno naravnati. Nekoč mi je neki zdravnik očital, da se preveč sklicujem na sveto pismo. Kajpak tudi oni pričakujejo, da jim ljudje verjamejo, da so postavili pravo diagnozo in daleč k otroku v bolnico, pa me zdravnica ni pustila k njemu. So še drugačne poti: je vera, je ljubezen, je Bog. Za to ne potrebujemo zdravniškega dovoljenja. Imeli smo primer, ko je bil tant v komi, pa nas mati, strokovnja- Marjan Knez: "Ko nekoga pogledam, vidim telo, vidim obleko, vidim podobo, ampak skozi vse to (če hočem) zaznavam posamezne dele telesa, lahko tudi posamezne dele organov. Skozi vrata je stopila ženska in takoj sem jo vprašal, koliko časa je trajalo, odkar so ji odrezali levi jajcevod: videl sem kot nekakšno odrezano cev, ki se potem nadaljuje, nisem pa videl jajčnika. Presenečena je odgovorila: 'Pred letom in pol'". Izjava je iz knjige "Za življenje do konca in naprej", ki jo je o zdravitelju Marjanu in ljudeh, ki so našli svoje zdravje, blagostanje in spoznanje, napisala Ksenija Lekič. Knjiga je polna Marjanovih nasvetov in napotkov, predvsem pa so v njej pričevanja ozdravljenih. Nekateri med njimi so že bili v komi in ob diagnozah so se svojcem jezili lasje. Ponekod so ga zdravniki spustili do pacienta, drugje je bila potrebna zvijača ali posredovanje najbližjih, ki so (kot mediji) namesto Marjana opravili prve stike z bolnimi. predpisali prava zdravila. A dobri zdravniki tudi sami pravijo, da vera človeka ozdravlja. Mi zdravimo, Bog pa ozdravlja. Tako pravim tudi jaz. Ko mi ljudje zahvaljujejo, jim pravim, naj ne hvalijo mene, ampak Boga. Dokaj zdravnikov mi tudi pošilja ljudi ali me kličejo, naj bi se zavzel za kak primer. V bolnicah so res tudi izpadi zdravnikov, ki bi mi radi preprečili kak obisk, naletel sem na primer, ko sem šel zelo kinja, ni spustila k njemu. Delovali smo skupno in fant se je drugo jutro zbudil. Meni ni potrebno priznanje." Tudi cene za svojo pomoč ne postavlja. Ljudem pomaga in potem oni vračajo s hvaležnostjo in pomagajo njemu: "Mnogi bioenergetiki bi lahko bili še uspešnejši, če bi to dojeli. Ko si dober, ti vsakdo pomaga. Ko pa začneš prodajati in kalkulirati, je to že prostitucija." Pri Iztoku so zdravniki ugotovili septični šok: muttiorgansko odpoved (srčna, ledvična, jetrna odpoved, akutni respiratorni distres sindrom}. Šlo je za sepso z neznanim povzročiteljem. Zdravniki so storili vse, kar so lahko, a to ni bilo dovolj in Iztokovo stanje se je slabšalo do stopnje, ko je padel v komo in so ga ohranjali pri življenju samo še aparati. Takrat so svojci poklicali na pomoč Marjana in fant je šestnajstdnevno komo preživel. Vrnil se je iz sveta blodenj in nobena njegova funkcija ni bila zaradi tega prizadeta, čeprav so se zdravniki tega bali m so pripravili svojce na tako možnost. Marjan: "Zdravniki so moka ohraniti pri življenju dovolj dolgo, da smo mu lahko pomagali." Pričevanje je te en po vzetek izmed mnogih, natisnjenih v knjigi "Za življenje do konca in naprej", ki je sedaj še v broširani obliki in je skopiram le v nekaj izvodih. "Ali imaš vzglavje obrnjeno proti vzhodu? Obrni ga. Imaš kake električne napeljave, vtičnice ob postelji?" To je bilo eno Marjanovih prvih vprašanj ob začetku najinega pogovora. Potem je z iskalcem zakrožil po svoji ordinaciji. Tam, kjer so bile električne naprave in napeljava, je pošastno brnelo že na razdalji enega metra: "Vidiš! Zakaj morajo ljudje vedno tiščati svoj najobčutljivejši del, glavo, k zidu in k elektriki?" Mimogrede: sliki na steni je naslikal Marjan sam in sta le dve izmed serije, ki je nastala nekoč, ko se je zagnal v slikanje. e Te).: 0608/62-905,62-906 Cesta »vobode 37, Brežice Jtbunor d.o. o. llNETIČ VUlRANI/ltSTVO, OTTIHA, POftAVM.0 GUM. TIGOVIKA Rodnhariev* 62. 6*2 7(1 Kriko, Slovenia tel : (0608) 21-407. fax: 10608) 32-410 SAVA, BARUM, MICHELIN, GOODYEAR, DUNLOP, VREDESTEIN. ALUMINIJASTE ¦FELGE' GUME ZA MOTORJE, OSEBNE AVTOMOBILE IN TRAKTORJE.