23. - 30. X. 1949
CENA 20 lir, 6 din	TRST 32. okt. 194»	LETO ČETRTO številka 188
Poštnina plačana v gotovini.	Spedizione In abb. post. II. gruppo
Razstava gospodarske dejavnosti jugoslovanske cone SlO-ja v Kopru
bo prikaza la dejavnost in napredek na vseh področjih gospodarstva: poljedelstva, vrtnarstva, ribarstva, industrije, turizma, trgovine, in preskrbe, obnove in -gradenj, obrti itd.
POMEJST
V« obletnice osvobodit v e BEOGRADA
20. oktobra je proslavi, at Beograd peto obletnico, odkar ga je osvobodila Jugoslovanska armada ob podpori Rdeče ar-.made. Bitka za Beograd se je bila od 14. do 20. oktobra in obema vojskama je pomagalo tudi na tisoče Beograjčanov, ki so nato vstopili v NOVJ in podili nemške fašiste dalje iz domovine.
Ravno te dni, ko vsi narodi Jugoslavije enotno praznujejo obletnico osvoboditve svoje prestolnice, pi< vsa kominfor-mistična propaganda vliva golide gnojnice na vso osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in njihovih voditeljev. Razni šarlatani kakor Pajetta, Viđali in njim podobni pa si celo upajo trditi, da partizani, ki so prelivali svojo kri tudi v Beogradu, nimajo niti pravice prošla vi «ati svojega velikega praznika in da imajo to pravico samo «zdrave silen». Za Pajetto nima mgoslovanska narodno osvobodilna vojska nobenih zaslug pri osvoboditvi Beograda, ki je zanj izključno dejanje Rdeče armade, ker si ne more predstavljati, da bi se l?hko delovno ljudstvo neke države samo osvobodilo, to pa zato ker si v pretekli vojni KPI ni znala kljub porazu fašizma priboriti oblasti. Zato pa raje navaja zasluge bolgarske in romunske vojske, katerih poslednja se je celo borila proti Sovjetski zvezi. Istega mnenja kakor neki Pajetta tam v Italiji pa je celo zunanji minister ZSSR Andrej Višinski, za katerega borba jugoslovanskega ljudstva ni važna in je mnogo bolj važen «prispevek CSR k vojnim naporom», kakor je dejal na tiskovni konferenci v Lake Successu.
Pri tem se moramo vprašati, katera vojska se je v zasedeni Evropi razen Rdeče armade borila proti nacistični Nemčiji. To Je bila edino narodno osvobodilna vojska Jugoslavije. Drugje so izvajali pasivni odpor, imeli so tudi odporniško gibanje, toda vojske si niso znali ustvariti. S tem nočemo podcenjevati deleža drugih narodov v borbi proti nacizmu in pri njegovem porazu, t0da vse to se ne da niti primerjati s tem, kar so naredili v drugi svetovni vojni jugoslovanski narodi, katerih žrtve so najboljši dokaz o njihovem velikem prispevku pri uničenju nacizma.
Jugoslovanski narodi pa niso samo pod vodstvom sedaj toliko obrekovane Komunisstične partije Jugoslavije ustvarili iz malih skupin mogočno narodno osvobodilno vojsko, ki Je povsod zadajala okupatorju hude udarce, temveč so že v letu 1941 ustvarili tudi zametke ljudske oblasti, pozneje pa že pravo ljudsko oblast na edino osvobojenem partizanskem ozemlju v Evropi.
Ravno zato, ker je KPJ takoj od začetku razumela, kako Je treba osvobajati domovino okupatorjev, ustvarjati redno vojsko in graditi ljudsko oblast, si je to oblast priborila (česar druge komunistične partije v ugodnih pogojih, kakor n. pr. grška, niso dosegle) in s tem položila temelje, da je lahko Jugoslavija začela po osvobod tvi graditi socializem. In gradila ga je z uspehom ter šla zvesto naprej po začrtani poti, s čimer je utrjevala tudi mednarodno revolucionarno in demokratično gibanje.
To pa ni bilo všeč raznim politikom v Sovjetski zvezi, ki so si začeli po svoje razlagati marksizem-leninizem in delavsko revolucionarno gibanjev odvisnosti izključno ruskih državnih interesov. Ker so ti ljudje ustvarili teorijo, da se lahko proletariat v kapitalističnih državah reši kapitalizma in se dokoplje do oblasti izključno s silo Rdeče armade, za kar naj bi bile primer Češkoslovaška, Madžarska, Romunija itd., jim je bil seveda primer Jugoslavije v spotiko, niso mogli trpeti ob svojem boku popolnoma samostojne socialistične države, ki se je osvobodila sama, čeprav z njihovo podporo.
Vse to se popolnoma strinja s sovjetsko politiko v času vojne, ko so razdelili Jugoslavijo na interesna področja. Ravno zaradi te sramotne kupčije z imperialisti obrekujejo Jugoslavijo in jo očitajo, da se je že med vojno prodala imperialistom, ko vsakdo dobro ve, kako se Je borila proti poskusom imperialistov, da bi se izkrcali na Balkanu ter s tem preprečila, da bi se uresničil načrt njene delitve na interesna področja. Vse to očitajo Jugoslaviji le zato, da bi prikrili svoje barantanje, ki nima na sebi prav nič socialističnega.
Ce bi se Jugoslavija, ki ji očitajo, da se je prodala imperialistom, ne borila tako odločno proti njihovim poizkusom za časa borbe, bi bila danes kolonija, bi bila kakor Nemčija in bi predstavljala trajno grožnjo za mir. Na vzhodu bi jo izkoriščali Sovjeti, na zapadu imperialisti, jugoslovanski narodi pa bi trpeli brez vsake perspektive za osvoboditev. Pri tem naj nam je najbolj zgovoren grški primer, kjer so borce izdali, ker jim Je tako narekoval interes lastne države proti interesu svetovnega proletariata.
Jugoslavija ni šla v osvobodilni vojni po poti oportunizma, ni posnemala pasivnega zadržanja nekaterih komunističnih partij ter je pokazala, da se borbeni proletariat in delovno
y* m


■ - ^

«Sii



ISIS


.


*__________

Matonova hiša v Dekanih z baladurjem
ljudstvo posamezne države lahko sam osvobodi, če ga pravilno vodijo na osnovah marksist ično-leninistične znanosti. Zato pa je moral nastati Informbiro, zato morajo zanikati stvarnost in hromiti njeno življenjsko silo, zato so privlekli na dan vse mogoče klevete in zanikajo, kar se zanikati ne da. To zanikanje je zato zašlo tako daleč, da odreka jugoslovanskim narodom celo pravico praznovanja lastne osvoboditve in osvoboditve Beograda. Veličastna borba jugoslovanskih narodov je torej greh, oni bi morali čakati, kakor so čakali Romuni, Madžari in Bolgari, ali pa celo dopustiti, da bi se jim zopet vsedla za vrat beograjska čaršija.
Jugoslovanski narodi torej ne bi smeli praznovati svojega velikega praznika, praznovati bi ga smeli le ustaši, četniki, razni špijoni in oni mehkužci in brezvretenčarji, ki so se ustrašili težkoč socialistične graditve ter dezertirali. Zato smo tudi videli, kako so si zlasli v Italiji, na vse načine prizadevali, da bi ne šli partizani na proslavo obletnice osvoboditve Beograda, da bi zastrli resnici pot. Ta resnica pa se ne da ustvaviti, kakor se ne da ustavljati pot zgodovini, ki se razvija dialektično naprej.
Osvoboditev Beograda je bila simbol za vse narode Jugoslavije, saj so v njej sodelovale vse edinice vseh narodov, bila je potrditev resnične enotnosti teh narodov zgrajene na načelih samoodločbe in iskrenega bratstva. Kakor je bila osvoboditev Beograda simbol enotnosti, tako je sedaj Novi Beograd, prestolnica socialistične Jugoslavije, njeno srce, ki močno utriplje v svoji ogromni dejavnosti in oplaja s svojimi življenjskimi sokovi vso državo, središče, v katero se stekajo sile iz vseh federalnih edi-nic, središče, ki vodi Jugoslavijo v socializem in bolj pravičen družbeni red.
(Nadaljevanje na 3. strani)
KRONIKA
Administracija za evropsko gospodarsko sodelovanje (Marshallov plan) je znižala za 4,4 odst. nakazila vsem evropskim državam razen Belgiji in Švedski. Sovjetska zveza Je vrnila ZDA I devet petrolejskih ladij, ki jih je imela v najemu med vojno. V krat-tem bo vrnila SZ Ameriki Se 18 I ladij.
Jules Močit je vrnil mandat za sestavo nove francoske vlade, potem ko so se mu izjalovili vsi poizkusi, da bi spravil v sklad interese posameznih strank. Sedaj ima v rokah mandat radikalec Rene Mayer, govorilo pa se je tudi o Schumanu kot o novem ministrskem predsedniku.
V	Londonskih krogih s‘e je razširila vest, da misli že v tem letu odstopiti finančni minister Cripps.
Trumanova vlada pripravlja načrt za zvišanje cene zlata in za razvrednotenje dolarja.
Madžarsko pravosodno ministrstvo
je javilo, da so bili Rajk, Szoeny in Szalai obešeni v soboto v neki jetnišnici na Madžarskem. Njihova prošnja za pomilostitev je bila namreč odvrnjena.
Neodvisni laburistični poslanec Zilliacus je izjavil, da ima Bevin od 1. 1945 na področju zapadne po-[ litike vlogo Sancita Panche, Chur-chili pa vlogo Don Kihota.
Zaradi izrabljanja mednarodne organizacije novinarjev za gonjo proti Jugoslaviji, je odstopil njen predsednik.
Maršal Smuts je bii razreSen funkcije vrhovnega poveljnika juž-noafrikanske vojske.
V	ministrstvih poljske vlade j« prišlo do večjih sprememb. Odstavljen je bil namestnik ministra za zunanjo trgovino Cutin in več dru. gih funkcionarjev, govori pa se tudi, da je bil aretiran namestnik ministra za poljedelstvo Kovalski.
V	Moskvi je umrl sovjetski maršal Tolbuhin, ki se je v zadnji voj. ni posebno odlikoval v bitki za Stalingrad. Poveljeval je tudi četrti in potem tretji ukrajinski armadi. Novembra 1944 Je prišel do Blatnega jezera in istega leta podpisal premirje z Bolgarijo. Odlikovan je bil z redom Suvorova in Leninovim redom.
V	Moskvo bo v kratkem odpotovala italijanska trgovinska delegacija na pogajanja za dobavo treh milijonov ton žita.
Sekretar komunistične partije Avstralije je bil obsojen na 3 leta zapora.
Iz raznih virov poročajo, da bo zamenjan poslanik ZDA v Jugoslaviji Cavendish Cannon.
Za novega jugoslovanskega po-| slanika na Dunaju je bii imenovan predsednik odbora za zunanjo trgovino Slovenije Viktor Repič.
V	Italijo je odpotovala posebna jugoslovanska delegacija na pogajanja z italijansko vlado o reparacijah, ki znašajo skupno 125 milijonov dolarjev.
V	Bolgariji odstavljajo ravnatelje velikih državnih podjetij, po vesteh iz Pariza pa je bil aretiran šef generalštaba bolgarske voj.
[ ske in poveljnik prve bolgarske armade.
Dosedanji predsednik avstrijske vlade je po svoji fojmalni ostavki po volitvah spet dobil mandat za sestavo vlade.
Na zapadni Javi v Indoneziji je spet prišlo do oboroženih borb partizanov proti holandskim okupatorjem.
Predsednik vlade vzhodne Nemčije Je Izjavil poljskim novinarjem: «Nemčija ne bo smela nikoli več napasti Sovjetsko zvezo, Poljsko ali katero koli drugo državo. Napraviti hočemo konec enkrat za vselej politiki «Drang nach Usten».
3 Sovjetske metode v OZN
so nevredne socialistične države
IZJAVE MARSALA TITA j Radio «Svobodna Grčija» je 17.
Maršal Tito je na vprašanje I°bia1vi!' daJf Erž,ka demo' ameriškega novinarja Gailmora — kraticna vlada izdala nalog za pre-ali lahko sedanji položaj doyede
do odkritega napada ali d0 invazije Jugosdavije s sovjetske strani —, med drugim odgovoril naslednje: «Ce bi provokatorska akcija privedla do napada na Jugoslavijo, se bi mi takoj obrnili pa OZN. Vendar ima Jugoslavija sredstva, da se lahko upre takim provokacijam. Ko govorim o provokacijah.
| ne mislim na vojno. Kajti če bi prišlo do vojne na jugoslovanskem ozemlju, ne bi ta ostala lokalizirana, pač pa bi se spremenila v svetovno vojno. Ne bomo dovolili, da bi take provokacije dosegle svoj namen. To kar bomo napravili in kar delamo, je, da prikažemo te provokacije take kakršne v resnici so. Lahko razumemo njihovo Pravo bistvo, če poznamo elemente, katerih se pri tem poslužujejo. Provokatorje pošiljajo v našo državo preko vseh meja, posebno pa preko onih z Albanijo in Madžarsko. Ne gre za spretne politične a-gente paž pa za bandite, za ljudi, ki so v preteklosti služili dvomljivim gospodarjem. Upoštevajoč metode, ki so jih do sedaj uporabljali proti Jugoslaviji ne moremo upati, da se bodo stvari obrnile na bolje. Lahko pa pričakujemo vrsto novih provokacij, bolj ostrih in hujših, obmejne incidente kakor v preteklosti.
Edina možnost sporazuma s Sovjetsko zvezo je, če ta menja svoje protijugoslovansko stališče.
DOKONČNO SO LIKVIDIRALI NARODNOOSVOBODILNO BORBO GRŠKEGA LJUDSTVA
Titove izjave so resne, so izjave človeka, ki mu je kot voditelju socialistične države vse na tem, da obvaruje svojo državo vojnih pretresov. da si lahko v miru zgradi cvetočo socialistično notranjo ureditev. So to izjave političnega voditelja, ki se ne udaja utvaram, pač pa resno presoja sedanji položaj, ki je po krivdi voditeljev Sovjetske zveze takšen, da resno za-skrblja miroljubne in demokratične množice sveta. Da gre tukaj za izdajstvo borbe in prizadevanj demokratičnih množic s strani sedanjih voditeljev Sovjetske zveze, je med drugam razvidno tudi iz primera Grčije, oz. iz primera narodnoosvobodilne borbe grškega ljudstva.
kinitev vojaških operacij grške demokratične vojske in da se preneha z državljansko vojno. Poročilo poudarja, da se sedaj pri OZN skuša • najti mirno rešitev grškeg vprašanja s sodelovanjem Sovjetske zveze ter pripominja da grške demokratične sile ne bodo demobilizirane.
Ta ojjjava grškega radia, ki sicer uadno potrjuje samo dejansko stanje, ki traja na grških bojiščih že nekaj časa, dokazuje, da je Sovjetska zveza brezpogojno kapitulirala pred kapitalisti in jim prodala grške borce za svobodo.
Po drugi strani pa tudi «prizadevanja v okviru OZN» za mimo rešitev grškega vprašanja, na katera se izgovarja v svojem obvestilu radio Svobodna Grčija, niso uspela, ker je odbor za «spravo na Balkanu» izjavil, da mu ni mogoče pripraviti podlago za spravo in da bo zato prekinil z delom.
«SREDSTVA POSVEČUJEJO NAMEN«
Popolnoma v smislu tega katoli-škomoralističnega nauka se razvija tudj politika Sovjetske zveze, odkar je izšla resolucija Kominforma, brez ozira na dejstvo, da nima taka politika ničesar opravili z načelno leninistično politiko in da samo jemlje ugled progresivnemu gibanju. Ici ga je doslej z avtoriteto predstavljala Sovjetska zveza. Zdi se, da je glavni cilj sedanjega Vodstva SZ, uničiti socialistično graditev v Jugoslaviji in streti njeno obrambno odločnost, sredstva za dosego tega cilja pa so svetovni javnosti že dobro znana, saj se jih Sovjetska zveza in njeni vazali poslužujejo vsak dan z vedno večjo vnemo. Ta sredstva so: breznačel-no klevetanje, zunanjepolitična diskriminacija, grožnje z orožjem, vtihotaplanje diverzantov itd. K tem sredstvom spada tudi likvidacija grškega narodnoosvobodilnega gibanja, prevračanje krivde za to na Jugoslavijo itd. Sedaj je y okviru OZN kot tako sredstvo predvsem na vrsti diplomatska diskriminacija, ki v najlepši luči razkriva, kako globoko je že padla SZ svoji breznačelni politiki sovraštva do Jugoslavije. Najprej je SZ, da bi preprečila izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet, predlagala zapadnim imperialistom kupčijo na račun svobode grškega naroda, po- 1
tem je Višinski preko tiskovne konference izjavil, da SZ ne bo priznala izvolitve Jugoslavije v Varnostni svet ter pri tem zaničevalno pljunil na en milijon 700.000 žrtev, ki so jih v zadnji vojni doprinesli jugoslovanski narodi za zmago nad fašizmom. Da bi preprečil izvolitev Jugoslavije v VS je začel snubiti argentinsko delegacijo kot najplivnejšo delegacijo iz Latinske Amerike, naj ne glasuje za Jugoslavijo in je Pri tem padel tako daleč, da je fašista in diktatorja Perona poveličeval v največjega demokrata in prijatelja Sovjetske zveze. To kar dela sedaj Sovjetska zveza je politika šarlatanov, katere vzorniki so italijanski politiki reakcionarnega kova. To je politika zapravljanja časti in čistost leninske načelne politike. To je načrtna diskriminacija progresivne stvari v svetu.
KARDELJEVA IZJAVA
Po tiskovni konferenci Višinskega in po njegovih nesramnih poizkusih, da bi preprečil izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet, je podal jugoslovanski zunanji minister Kardelj izjavo, v kateri pravi med
drugim: «Ce bi se sprejelo sovjetsko stališče, bi to pomenilo, da nobena neodvisna država vzhodne Evrope ne more postaviti svoje kanditature, če nima odobritev od Sovjetske zveze. Ce bo Jugoslavija izvoljena, se bo skušala držati v VS načela enakopravnosti držav in narodov, pravice narodov, da uredijo svoje življenje brez zunanjih vmešavanj ter načela mednarodnega sodelovanja za ohranitev miru. Izvolitev Jugoslavije bi ojačala moralni vpliv OZN, pripomogla bi k preprečitvi političnih pritiskov in utrdila občutek varnosti za vseh.
DELO ODBOROV OZN
Pred raznimi političnimi in dru-t gimi odbori OZN so v tem tednu razpravljali še vedno o bivših italijanskih kolonijah, o obtožbah proti Madžarski, Romuniji in Bolgariji ter o znižanju oborožitve in prepovedi atomskega orožja. O obtožbi treh držav sovjetskega tabora je bil z veliko večino sprejet sklep, da se spor v zvezi z obtožbami o kršitvi človečanskih pravic na Madžarskem, Romuniji in Bolgariji preda mednarodnemu sodišču. Jugoslavija se je glasovanja vzdržala: Glede bivših italijanskih kolonij so sprejeli načelo, da bo Libija neodvisna najkasneje do 1.1. 1952 in da bo do takrat imela posebnega komisarja in komisijo sestavljeno iz zastopnikov domačega prebivalstva.
Jugoslavia ne bo popustila
pred nobenim pritiskom ali grožnjami
Sef jugoslovanske delegacije v OZN in minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj je odgovoril 6. oktobra na vprašanja dopisnika kairskega lista «Akbar el Om» Ramzesu Nasifu.
Vprašanje:	Kakšne ukrepe misli
izdati vaša delegacija, da bi odvrnila nedavne, korake Sovjetske zveze proti Jugoslaviji?
Odgovor Jugoslovanska delegacija želi opozoriti Združene) narode in miroljubne ljudi na svetu, da ravnanje ZSSR proti Jugoslaviji ni v skladu z Ustanovno listino, OZN niti z izjavami njenih predstavnikov o miru in enakopravnosti narodov ter da vnaša to ravnanje v današnje mednarodne odnose še en nov povod strahu za mir. Sicer se pa vlada FLRJ ne bo izognila nobenega sredstva, ki je v duhu enakopravnosti narodov in njihovega medsebojnega spoštovanja, da bi bil spor miroljubno rešen. Toda, prav tako Je pripravljena, da ne bo popustila pred nobenim pritiskom alt grož-njaml.
Vprašanje: Po vesteh, ki jih objavlja
mone pone Mie
za bodoči razvoj odnosov v Evropi
STALINOVE IZJAVE
Kot je bilo pričakovati, je ustanovitev vzhodnonemške demokratične države povzročila v diplomatskih krogih zapadnih sil razburljive komentarje, ki enodušno zatrjujejo, da vzhodnonemška demokratična vlada nima legalne osnove, da je bila osno. vana proti volji nemškega ljudstva in da je dokončno izključila vsako možnost štiristranskega sporazuma o Nemčiji. Za takim zatrjevanjem se kaj slabo skriva težnja zapadnih sil, ki je bila vseskozi vidna, da v resnici ne bi prišlo do sklenitve enotne demokratične mirovne pogodbe z enotno Nemčijo.
SOVJETSKA ZVEZA PRIZNA NOVO NEMŠKO VLADO
Ker je bilo visoki češkoslovaški duhovščini odvzeto imetje, bodo novi zakoni dopuščali češkoslovaškim duhovnikom, da se rešijo materialnih skrbi in se tako lahko , bolje posvetijo svojemu delu med f 'češkoslovaškim ljudstvom.
Kot prva država, je Sovjetska zveza 15. t. m. uradno objavila svoje priznanje nove vzhodnonemške države in njene vlade ter sklenila izmenjati z njo diplomatske predstavnike. Za poslanika Sovjetske zveze bo imenovan bivši poslanik v Budimpešti G. M. Puškin,
Vsi komentarji poudarjajo, da bo temu uradnemu priznanju vzhnonem-ške vlade s strani Sovjetske zveze sledila sklenitev ločene mirovne pogodbe med SZ in vzhodno Nemčijo, kar se da med drugim sklepati tudi iz pozdravnega pisma, ki ga je gene ralissim Stalin poslal predsedniku vzhodne Nemčije Plečku.
OBSTOJ MIROLJUBNE IN DEMOKRATIČNE NEMČIJE IZKLJUČUJE MOŽNOST NOVIH VOJN V EVROPI
V tem pismu pravi Stalin med drugim: «Ustanovitev miroljubne demokratične Nemčije pomeni važen preokret v zgodovini Evrope. Nedvomno izključuje obstoj miroljubne in demokratične Nemčije ob strani Sovjetske zveze vsako možnost novih vojn v Evropi in onemogoča zasužnjenje evropskih držav svetovnim imperialistom. Izkustvo zadnje vojne je pokazalo, da sta največje žrtve pretrpeli nemško in sovjetsko ljudstvo. Ti dve ljudstvi imata največji potencial v Evropi, da lahko izvedeta akcije svetovnega merila. Ce sta tl dve ljudstvi odločeni braniti mir in če pokažeta isto energijo, ki sta jo pokazala v
vojni, tedaj bo mir v Evropi zagotovljen.»
Stalin je v svojem pismu še naglasil, da bo demokratična Nemčija uživala naklonjenost in podporo vseh narodov sveta, med katerimi razen sovjetskih tudi ameriških, britanskega, francoskega, italijanskega, poljskega in češkoslovaškega.
KOMENTARJI K STALINOVEMU PISMU
Tuji opazovalci v Moskvi posvečajo posebno pozornost onim Stalinovih besedam, ki poudarjajo prednost sovjetskega in nemškega potenciala v odnosu do ostalih držav in zaključujejo iz njih, da bo vzhodna Nemčija imela v okviru gospodarstva vzhodne Evrope vodilno vlogo. Dopisnik «France Press» iz Moskve pa poudarja predvsem psihološko stran Stalinovih besed in pravi, da Rusi prav gotovo ne bodo pozabili nacističnih zverstev, da pa sedaj po končani vojni kljub temu nudijo Nemcem roko. V ameriških krogih pa so mnenja, da predstavlja Stalinovo pismo predsedniku vzhodne Nemčije indirekten diplomatski odgovor na Achesonove izjave češ, da vzhodnonemška država nima legalne podlage. «Telegrapb» Iz britanskega zasedbenega področja Nemčije pravi, da je Stalinovo poveličevanje nemškega In sovjetskega ljudstva preludij za nov Rapallo v Evropi.
tisk tukaj in v tujini, je videti, da kopiči Sovjetska zveza čete zaradi priprave napada na Jugoslavijo. Ali ste tudi vi tega mišljenja?
Odgovor: Na to vprašanje bi lahko odgovorila samo sovjetska vlada. V vsakem primeru dajejo grozeče vojaške demonstracije na mejah naše države upravičen povod za najrazličnejše glasove, ki danes krožijo po svetu in ki gotovo zadajajo težke udarce splošnemu prizadevanju človeštva po miru.
Vprašanje: Jugoslavija je odklonila, da bi se pridružila kakršnemu koli protisovjetskemu bloku. Ali mislite, da vas Rusija in njeni sateliti s svo^ jo odpovedjo pogodb o medsebojni pomoči z Jugoslavijo silijo zavzeti drugačno stališče?
Odgovor: Vlada FLRJ bo ostala zve. sta svoji politiki miru in izven vseh protisovjetskih blokov, ne glede na sovražno ravnanje vlade ZSSR proti njej. Toda prepričana Je, da pri taki svoji politiki ni mogoče, da ne bi imela podpore Združenih narodov in vseh tistih ljudi, ki mislijo, da je svetovni mir nedeljiv, zaradi česar ga je treba povsod varovati.
Vprašanje: V govoru vaše ekscelenj ce na plenarni seji generalne skupščine ste navedli tezo, da izvira spor med Moskvo in Beogradom iz želje velesile, da bi se vmešavala v notranje zadeve Jugoslavije. Ali bi lahko podrobno obrazložili to Izjavo?
Odgovor: Med FLRJ in ZSSR ni ni-kakih objektivnih državnih razlogov za spor, če se obe državi ravnata po načelih enakopravnosti narodov. Spor glede sovjetskih državljanov je bil šele naknadno umetno izzvan, da bi uprav . sovjetsko ravnanje proti naši državi. Iz istih razlogov je bil uprizorjen tudi proces proti Haiku na Madžarskem. Ta proces Je bil potreben, da bi FLRJ pokazali kot ne-; varnost za neodvisnost in nedotaklji. vost vzhodnoevropskih držav, da bi s tem pojasnili in upravičili sovražno ter grozečo politiko sovjetske vlade proti FLRJ. Pravi izvori te politike pa so popolnoma drugi. Sovjetska vlada hoče namreč vsiliti svojo voljo FLRJ in Jo podrediti svoji hegemoniji. Vmešavanje v notranje zadeve naše države s pritiskom in grožnjami od zunaj Je samo sredstvo te hegemo-nistične politike. Jugoslovanski narodi pa, ki grade svoj socialistični red, nočejo, da bi se razvijali kot privesek neke druge države, temveč s® hočejo rešiii zaostalosti, ki so Jo podedovali od preteklosti, in na svojih tleh svobodno razvijali vse svoje energije.
i luDJHi TEDNIK
3
JUGOSLOVANSKE NOTE
BOLGARIJI, ROMUNIJI IN ALBANIJI
Raztrganje prijateljskih pogodb z Jugoslavijo s strani kominformistič-nega bloka, je Jugoslavija vzela na znanje. Ta nečastni, hitlerjevski način ravnanja z prijateljskimi pogodbami, ki so se ga v svoji želji po uničenju socialistične neodvisne Jugoslavije poslužili kominformisbični vo-diteli! vzhodnoevropskih držav bo brez dvoma imel dalekosežne in močno Škodljive posledice za dokončno odpravo tragične preteklosti v odnosih med temi državami, vendar socialistične Jugoslavije pri tem ne zadeva nobena, niti najmanjša krivda. Jugoslavija je svoje obveznosti, izvirajoče iz prijateljskih pogodb, zvesto izpolnjevala in bila za svojo internaclonali-stično politiko v odnosu do teh držav deležna pohval in priznanj vseh onih voditeljev držav, ki jo danes napadajo na najbolj gnusen način.
Kako stoje stvari v resnici in kako je vsa odgovornost za sedanjo sramotno in reakcionarno politiko in za njene posledice na strani kominfor-mističnih veljakov, je vlada Jugoslavije jasno pokazala v svojih notah Medtem, ko smo naše čitatelje v zadnji številki že seznanili z vsebino protestne note FLRJ Madžarski, podajamo sedaj izvlečke iz podobnih not Bolgariji in Madžarski.
ŠOVINISTIČNA VELIKOBOLGAR-SKA POLITIKA SE SKLADA S POLITIKO KOMINFORMA
2e med drugo svetovno vojno je vodstvo osvobodilnega gibanja in ljudske revolucije jugoslovanskih narodov zasnovalo svoje odnose do bratskega bolgarskega naroda in njegove borbe na načelih najtesnejše bratske pomoči in sodelovanja z jasno per. spektivo, da mora zmaga nad fašističnimi osvajalci ze vselej odpravili težko dediščino preteklosti in pripeljati bratske narode in njih države do najtesnejšega prijateljstva in sodelovanja, do popolne enotnosti. Izvajanje jugoslovanske politike na teh načelih je privedlo 1. 1947 do sklenitve pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči ter do sporazuma o gospodarskem sodelovanju, o carinskih olajšavah itd,
V tistem času je maršal Tito dejal: «Naša dolžnost je, da uresničimo, kar smo z voljo naših narodov izpolnili. Naši narodi ne pričakujejo od nas fraz in lepih besed, marveč dejanj.» In še je dejal: «Storili bomo vse, da se želja po ustvaritvi močne južnoslovanske skupnosti in lepše prihodnosti naših narodov tudi uresniči.»
Predstavnik Bolgarije Georgij Dimitrov pa je takrat govoril: «To, kar je izrazil naš tovariš maršal Tito. izraža od prve do zadnje besede naše lastne misli, občutke in želje.» In še je dejal: «To je Iskrena pogodba, ki izraža suvereno voljo naših narodov, voljo živeti v miru in v bratskih odnosih ob bratski podpori, delati složno za svojo splošno blaginjo, braniti se složno proti vsem sovražnikom, složno delati in sodelovati v graditvi trajnega miru na Balkanu in na vsem svetu. Naša zavezniška pogodba ni rezultat skrivne diplomacije. Ni kos papirja, ki ga lahko veter že jutri odnese.. »
Jugoslovanska nota govori potem o konkretni pomoči, ki jo je dajala Jugoslavija Bolgariji in o tem, kako je začelo bolgarsko vodstvo postopoma odstopati od revolucionarne rešitve nacionalnega vprašanja Južnoslovanskih narodov v okviru federacije enakopravnih narodov. Jugoslovanska nota posebno razkrinkuje veli-kobolgarsko politiko bolgarskih voditeljev do makedonskega nacionalnega vprašanja in ugotavlja, da Makedonci v Bolgariji nit! niso priznani kot nacionalna manjšina in da sploh ni govora o pravici makedonskega naroda v Bolgariji do samoodločltve.
Dejstva navedena v jugoslovanski noti govore na eni strani o iskreni želji vlade FLRJ, da bi rešili vprašanje federacije na globoko demokratičen način, na drugi strani pa o tem, da se je bolgarska vlada lotila uresni. čcvatl velike cilje š slabimi nameni, katerih temeljno ozadje so bili veli-kobolgarski šovinizem in velikobol. garske hegemonistlčne težnje.
Jugoslovanska nota karakterizira potem besno gonjo bolgarskih komin-formistlčnih voditeljev proti Jugosla. vijl in navaja dejstva, kako je bolgarska vlada prekršila obstoječi sporazum, kako je začela izzivati obmejne incidente itd., ter zaključuje ugotavljajoč, da je bodgarska vlada spre-menila pogodbo o prijateljstvu z Jugoslavijo v ničvreden kos papirja že
zdavnaj prej pred njeno enostransko in verolomno formalno razveljavitvijo. Bolgarska vlada je s tem najbolj grobo žalila čustva jugoslovanskih in bolgarskega naroda in zato bolgarsko ljudstvo ne bo nikdar odobravalo tega sovražnega dejanja bolgarske vlade naperjenega zoper Jugoslavijo. Odgovornost za posledice, ki bi utegnile nastati zaradi nemiroljubne politike bolgarske vlade do FLRJ in njenih narodov, pada izključno na vlado Bolgarije.
NOTA ROMUNIJI
Vsebinsko podobna Je tudi jugoslovanska nota romunski vladi od 15. oktobra t. I. Jugoslovanska nota ugotavlja, da ni jmela romunska vlada niti enega dokaza, da bi opravičila svojo sovražno postopanje do Jugoslavije in se je zato poslužila žalitev in kievet iz not tistih vlad, ki so že pred njo razvezale zevezniške pogodbe s FLRJ. Tudi v tej noti se ugotavlja, da je vlada FLRJ v svoji politiki do Romunije vedno upoštevala željo, da bi razvila in okrepila prijateljske odnose temelječe na medsebojnem zaupanju in najtesnejšem sodelovanju in da je taka politika FLRJ prišla do izraza v praksi’in posebno v sklenitvi pogodbe o prijateljstvu med FLRJ in Romunijo. Ta pogodba je pomenila veliko pomoč in podporo demokratičnim silam v Romuniji, mladi romunski demokraciji v borbi z reakcionarnimi silami v državi. To je tudi priznal predsednik romunske vlade Dey, ki je takrat govoril o maršalu Titu kot o «slavnem borcu, ki je izšel iz vrst delavskega in demokratičnega gibanja in čigar ime izgovarjajo v vseh državah z ljubeznijo in spoštovanjem.»
Komaj pol leta pozneje je začela romunska vlada brez povoda in razloga s številnimi odkritimi sovražnostmi, s katerimi je poteptala slovesno prevzete obveznosti. Od takrat naprej so se kršitve obstoječih pogodb s strani romunske vlade kopičile dan za dnem in jugoslovanska nota jih navaja po vrstnem redu.
Jugoslovanska nota zaključuje:
Z verolomno razvezo pogodbe o pri. jateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči je romunska vlada uresničila del načrta tistih, ki podpihujejo šovinistične strasti in nacionalistične ambicije di Jugoslavije, s čimer razdružujejo narode tega dela Evrope in rušijo najdragocenejšo pridobitev — bratstvo in prijatejstvo narodov, sko. vano med drugo svetovno vojno.
Romunska vlada skuša to svojo raz-bijaško in nemiroljubno delavnost opravičiti s sklicavanjem na laži in izmišljotine, navedene v sramotni budimpeštanski provokaciji. S tem romunska vlada samo potrjuje svoje so. delovanje v zaroti ,ki je “organizirana po takih in podobnih izzivanjih prot^ socialistični Jugoslaviji in njenim narodom.
S takim svojim ravnanjem dokazuje romunska vlada, da ji ni do suverenosti narodov, do neodvisnosti svoje države in do graditve miru v tem delu Evrope.
PROTESTNA NOTA ALBANSKI VLADI
Albanska avanturistična vlada se obnaša napram Jugoslaviji skoraj najbolj predrzno in nesramno. Po nalogu svojih gospodarjev je inscenirala številne obmejne incidente, zaradi ka. terih je jugoslovanska vlada bila pri-
Novost ameriške arhitekture
Tako si wallstreetski mogotci predstavljajo palačo OZN
siljena že večkrat protestirati. Vlada FLRJ je 5. septembra t. 1. predlagala albanski vladi sestavo mešane jugo* slovanske-albanske komisije, ki naj izvede preiskavo o obmejnih incidentih. V zvezi s tem je sedaj naslovila jugoslovanska vlada albanski noto,» v kateri ugotavlja, da je na ta
predlog jugoslovanske vlade albanska vlada odgovorila z izzivanjem novih incidentov. Tako so 7. t. m. albanski vojaki iz zasede ubili jugosl». vanskega stražarja. Vlada FLRJ o* pozarja albansko vlado, da je že skrajni čas, da preneha z izivanji na jugo» slovanski meji.
V ZDA
SO PRED ZAKONOM VSI ENAKI?
V preteklem letu so v ZDA repi-strirali 700 tisoč kazenskih prekrškov. Policijski statistiki so te prekrške razdelili v razne kateoo-rije:
Vsakih dvajset sekund se zgodi v ZDA en rop, vsakih dvajset minut in pol tatvina z vlomom, vsake tri minute ukradejo avto, vsakih devet minut ukradejo komu površnik, vsakih 12 minut je ranjena kakšna oseba pri igranju kart in vsakih 44 minut kakšnega ubijejo^
Pred sedmimi leti je bilo v ZDA 4 milijone registriranih delinkventov, letos jih je po podatkih zveznega informacijskega urada 6 milijonom
Vendar se ni čuditi, da je število kriminalcev v ZDA tako porastlo
Bucbenwaldska zver Use Kuch izpuščena pred dnevi na svobodo
kajti umori in ropi niso v tej deželi toliko zločin kot donosen posel bodisi za zločince ali za sodnike.
Ameriški novinar Lavlgny piše v svoji knjigi, «Kako postajajo politični možje bogati», naslednje:
«Nas sedanji sodni sistem je melanholična farsa. Bojijo se ga lahko samo nedolžni».
To izjavo ameriškega novinarja potrjuje vsakodnevna praksa ameriških sodnikov. Poglejmo dva primera, ki sta se dogodila istega dne pred dvema ameriškima sodiščema. Pred dvema tednoma so v mestu Rootland obsodili tri mladeniče, bivše borce, na dosmrtno robijo zaradi dolgov, ki so jih naredili v času, ko so bili po demilitarizaciji brezposelni. Istega dne so v N eia Yorku postavili pred sodišče druge tri mladeniče: Evgena in Be-narda Margullisa in njunega bratranca Samuela Handela^ Ti mladeniči, za razliko od onih iz Rootlanda, niso bili brezposelni temveč lastniki važne firme «Relya-bile metal Company». Razen tega ti bratje v času vojne niso bili na fronti kot orni iz Rootlanda, pač pa so sc posvetili bolj donosnim poslom. Spekulirali so na ncivyorškl borzi. Med procesom je bilo ugotovljeno, da so ti bratje med vojno
prikrili večji del podatkov o svojih dobičkih in tako oškodovali državo pri odplačevanju davkov.
Kaj mislite, na kaj je obsodil newyorški sodnik te tri mladeniče? Morda jih je obsodil na dosmrtno ječo kot one iz Rootlanda? Ne! lastniki firme so bili obsojeni na le-toviščarsko zaporno kazen, na tri mesece zax>ora z naslednjo obrazložitvijo: Da bo lahko firma «Re-lyabile metal company» nemoteno izvrševala svoje delo, dovoljuje sodišče, da lahko odslužijo obsojeni bratje svoje kazni v turnusu po dogovoru z jetniškim administratorjem.
Na pročelju najvišjega ameriškega sodišča piše: «Pred zakonom so vsi enaki». Toda tako je samo v napisu, v resnici obstajajo v ZDA zakoni za uboge in zakoni za bogate.
Se en primer izpred ameriških sodišč:
Student dortsmootskega kolegija Thomas Doxi je na barbarski način ubil študenta istega kolegija Raimonda Cherotta. Dejanje je vzbudilo zgražanje v vsem mestu. Hitro je prišlo do procesa. V začetku je sodnik zelo ostro nastopal proti morilcu. Zločin je nazval primer banditizma in podlosti. Ves tisk je predvideval najvišjo kazen. Toda med razpravo so dognali, da je bil ubiti študent naprednih idej in da je p sporu, v katerem je prišlo do uboja, zagovarjal Sovjetsko zvezo. Sodnik •je naenkrat menjal svoje mnenje in je začel nazivati ubijalca za zgubljeno ovco in ga končno obsodil na neznatno denarno kazen.
Pričujoči sestavek smo povzeli iz lista «Komsomolskaja pravda» predvsem zato, ker sUi se prav zadnjem tednu dogodila pred ameriškimi sodišči dva primera, ki dobro potrjujeta resničnost neverjetnih navedb zgornjega članka.
16. t.m. je višja ameriška komi sija o zapadni Nemčiji obvestila, do bo 17. im. izpuščena na svobodo «buchenvaldska zver» Usa Koch po komaj štirih letih pripora. Ves svet pozna to nacistično kriminalko, ki je v nemških taboriščih izdelovala iz človeških kož usnjene torbice. Poveljnica taborišča smrti v Buchenwaldu ima na vesti deset in deset tisoče žrtev, toda sedaj jo je ameriško sodišče očistilo grehov in človeška zver bo lahko znova
začela svoj umazani posel v službi novih gospodarjev Sedaj pa primerjajte obsodbo, ki je skoraj istočasno izreklo nev-t/orško sodišče pod predsedstvom newyorslcega zveznega sodnika Medino proti 11 voditeljem ameriške komunistične partije. Smdtie šče jih je spoznalo za hribe «prOti-ameriškega delovanja» in odločilo, da zapadejo vsi kazni, ki jo predvideva zakon, t. j. 10 let zapora in 10 tisoč dolarjev denarne kazni. Ameriški imperialistični mogotci so si izmislili parolo o «protiameri-ški dejavnosti», da se morejo z njeno pomočjo «na legalen način» znebiti svojih progresivnih političnih nasprotnikov, a istočasno so našli številne izgovore, na podlagi
Komunistični voditelji v ZDA obsojeni pred dnevi na zaporne bazni
katerih izpuščajo na svobodo tipe kot je lisa Koch in postavljajo na vodilna mesta svoje vazalne za-padnonemške države rehabilitirane naciste.
In vendar piše na pročelju naj-višjega ameriškega sodišča: Pred zakonom so vsi enaki!
romEM
V. obletnice osvoboditve
15 JK O Gr It A I> A
(Nadaljevanje s 1. strani)
Narodi Jugoslavije so svojo prestolnico osvobodili z lastnimi močmi, jo obnavljajo in širijo, da bo ponos socialistični domovini. Zato pa bodo praznovali obletnico njene osvoboditve tabo, kakor bodo sami hoteli, pa naj Pajetta in druge «zdrave sile» bevskajo, lažejo in obrekujejo, dokler Jih je volja. Ce bi se znali tako boriti, kakor znajo obrekovati, bi danes ne bili sužnji klerikai-fašizma in bi lahko tudi oni praznovali osvoboditev svoje prestolnice, česar bi se tudi jugoslovanski narodi z njimi radovali.
Kanton je sprejel osvoboditelje
Ko smo v zadnji številki našega tednika pisali, da je Kanton tik pred padcem, je bil dejansko že v rokah demokratične ljudske vojske. Prebivalstvo mesta, kj šteje 1.146.000 duš, med katerimi je vel tisoč delavcev iz tovarn cementa, stekla, rafinerij itd. je sprejelo osvoboditelje z navdušenimi manifestacijami, sličnimi onimi oto osvoboditvi Šanghaja in Pekinga. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami nove kitajske ljudske republike ter s slikami Mao Tse Tuj»-ga. Prebivalstvo je raz pločnikov pozdravljalo osvobodilne oddelke, ki so v največjem redu korakali skozi mesto.
Medtem, ko so posamezni oddelki čistili obširne mestne predele, je glavnina osvobodilne vojske krenila takoj naprej proti mejam bri-tanske kolonije Hong Kong, ki je oddaljena od Kantona slabih 100 km, in jo še isti dan dosegla. Pot proti meji Honkonga je bila prosta, ker so jo že preje očistili partizanski oddelki. Nacionalistični oddelki, ki so se umikali v tej smeri se bodo le s težavo prebili na Formozo. Vzdolž 22 km dolge meje Honkonga s Kitajsko je razvrščenih 32.000 mož britanske vojaška posadke, ki je bila v pričakovanj« napredovanja ljudske armade moiK no ojačena.
Na meji ni prišlo do nobenih ine cidentov.
Nacionalistična poročevalna agei». cija pa javlja, da so nacionalistični oddelki izpraznili tudi važno pristanišče Amoy, ki je obkoljeno la se umaknili na utrjeni otok Chii»-mun, ki je oddaljen 7 milj od pristanišča. Padec Amoya se pričakuje vsak čas.
V	Cunkingu, tretji zaporedni p ra. stolici nacionalistov vlada panika in kaos, ki ju je prihod pribeglih nacionalističnih ministrov še pove-čal.
V	času, ko vsa Kitajska slavi zmage svoje ljudske armade pa evropski zapad išče poti, ki naj bi ga povedla iz nemogočega položaja v zvezi s Kitajsko. Ta nemogoči položaj karakterizira najbolje komentar britanskega lista «Daily Telegraph», ko pravi: Anglo-kitaj-ski odnosi se morajo naslanjati prej na politično realnost kot p« na iluzije, da Cangkajškov režin» dejansko še obstaja».
KRONIKA
Kongres KP STO-ja bo ostal v zgodovini kot priča borbe proti odklonom in oportunizmu
Tiskarski delavci v Trstu in v Italiji Se vedno niso dosegli uresničenja svojih zahtev. Zato so sedaj proglasili delno stavko in ne bodo več delali nadur. Pri tem so najbolj prizadeti tedniki in tudi naS list ne bo redno izhajal, dokler se ta delna stavka ne neha. Čitatelje prosimo, da to upoštevajo.
Mezdno gibanje so začeli tudi delavci, zaposleni v tovarnah testenin.
Vlada Bidovec-Morana je imela te dni smolo. Ko je odšla z doma, so ji tatovi odnesli: 24 m belega platna, 8 rjuh za dve postelji, 8 obrisač, 6 platnenih obrisač, 10 platnenih prevlek za zglavje, 4 barvane prte, 6 svilenih ženskih spodnjih hlačk, 4 svilena spodnja krila in volneno odejo v skupni vrednosti 110.000 lir. Tatovi so pri. šli v njeno stanovanje s ponarejenimi ključi.
Pri Sv. Soboti so otvorili novo šolsko poslopje s 24 učilnicami za 1000 učencev, veliko telovadnico, otroškim vrtcem za 200 otrok in vsemi pritiklinami kakor pisarnami, kuhinjami, kopalnicami itd. To šolo pa hočejo italijanski šovinisti pridržati le za italijanske učence, slovenske pa pošiljajo v staro vlažno šolo.
Šovinistične šolske oblasti so
premestile iz Rojana na Greto slovenski otroški vrtec, tako da bi morali hoditi rojanski otroci pol ure daleč. Seveda le zato, da bi se starši naveličali sitnarjenja in poslali otroke v italijanski otroški vrtec. Starši otrok so odločno protestirali pri šolskih oblasteh.
Na Elizejskem polju bo začela v kratkem delovati nova lekarna.
Conski upravni odbor je odgo-dil vprašanje uvedbe družinskega davka.
Policija Je ob 4.45 zjutraj našla na Lonjerski cesti v pralnici hiš za «sfratai» 191etno dekle Liliano M., ki je spalk zavita v krznenem plašču. Dekle je policajem povedalo, da jo je mati zapodila z doma zaradi razuzdanega življenja. Policaji so jo odpeljali na dom, mati pa je ni hotela sprejeti in jim je rekla, naj jo peljejo na nravstveno policijo, ki naj jo vtakne v kak zavod.
Na devinskem bloku je policija odkrila tihotapstvo orožja. Ameriški vojak Mihael Sances in dekle Romana Cucis iz Tarčenta sta v svoji limuzini «Pontiac» imela v prostoru za prtljago več novih karabink in samokresov s šaržerji vred. Kasneje so ugotovili, da sta večkrat potovala v Italijo.
Nov kino so odprli v ul. Fabio Filzi. Imenoval se bo «Vittorio Veneto».
Porotno sodišče je obsodilo policiste Maria Blasutto, Tomaža Per-sija, Karla Trojerja in Severina Alessia vsakega po eno leto In več mesecev ječe ter na denarne globe, ker so kradli bencin in ga prodajali nekemu Edmondu Merlaku. Merlaka pa je sodišče obsodilo na 14 mesecev ječe in na 39.000 lir globe.
Prosvetni oddelek VU je odklonil ustanovitev dvoletne slovenske trgovske šole v Trstu. V utemeljitvi te odklonitve navaja vojaška uprava iste razloge kakor italijanski šovinisti. Gredo pač vsi z roko v roki.
Kovinarski delavci Imajo nizke mezde, zato so začeli mezdno gibanje, da se Jim prijemki povišajo. Njih borba pa nima uspehov, ker so Enotni sindikati oportunistični, Delavska zbornica pa vleče na svojo stran.
Pred vojaškim sodiščem se je nadaljeval proces proti «Corriere dl Trieste». Obtoženega odgovornega urednika Beliharja je branil odv, Zennaro. Sodišče ga je obsodilo na 300.000 lir globe in na 3 mesece zapora pogojno.
Izreden parček je iznenadila policija v soboto zvečer. Okoli polnoči je našla ob obrežju v preveč intimnem razgovoru nekega 74let-nega Maria S. in 601etno vdovo Iginijo T. Policaji so ju zaradi nemoralnega obšanja prijeli.
Ob zaključku II. kongresa Komu-stične partije STOja je spregovoril tov. Ukmar in povzel v svojem govoru delo vseh štirih dni kongresa. Tov. Ukmar je z jedrnatimi besedami dejal:
V imenu vseb izvoljenih se vam zahvaljujem za izraženo zaupanje.
Za nas pomeni veliko čast predstavljati in voditi našo slavno in junaško Partijo, tisto Partijo, ki je znala v trdih revolucionarnih borbah voditi naše množice do zmage in ki bi znala tudi danes voditi borbo proti razrednemu sovražniku in proti novemu sovražniku delavskega razreda, ki se skriva v Komin-formu in njegovi politiki.
Naš kongres bo ostal v zgodovini ne le našega ozemlja, temveč tudi v mednarodni zgodovini. On nam kaže, kako se komunisti borijo proti odklonom, proti oportunizmu, ki se širi v vseh komunističnih partijah razen v KPJ in v naši Partiji. Naša borba pomaga tistim revolucionarnim silam, ki se tudi v drugih partijah borijo za obrambo marksizma-leninizma proti revizionizmu.
Na Tržaškem ozemlju obstaja samo ena komunistična partija, ki je ostala zvesta marks^zmu-Ieninizmu: to je naša Partija. Vsi tisti, ki sami sebe proglašajo za internaciona-iistične komuniste, da bi prekrili svoj lastni revizionizem, niso nič drugega kot navadni socialšovinisti in sovražniki delavskega razreda.
socialistična Jugoslavija nas uči, kako se je treba boriti proti sovražnikom proletariata, proti sovraž-
Pod blestečim geslom za obrambo miru so vidalijevci okrog «za-scnnucov slovenske kulturen pripravili nekak izredni občni zbor SHPZ «da bi se ta otresla profiljud-ske klike, ki je poldrugo leto protipravno in samozvano zlorabljala SHPZ v zločinske namene titofaši-stičnih vojnih hujskačevn.
Ta zaščitniški občni zbor pa, kljub visokemu lastnemu predsedstvu, ki so si ga zborovalci imenovali, in ki naj bi dal novega poudarka nji-novi ooroi za mir, pa je samo prazno besedičenje.
Niti referati niti diskusije ne morejo prikriti delovanje izkoreninjencev, ki se udinjajo Vidalijevi politični liniji, kakor ne morejo Slovanski komite v Moskvi ali politični agenti okrog listov «Nova borba» iz Prage in «Napred» iz Sofije s svojimi pozdravi zamaskirati delovanja zaščitnikov, ki hočejo, zvesti Vidalijevi politični liniji, razbiti slovensko prosvetno delovanje.
Vsa njihova poročila, ki prikazujejo «velika dela», katera so posamezni odseki opravili, so razen nekaterih dobro uspelih zabavnih ve čerov, velika samo po besedah. Z njimi hočejo preslepiti slovensko v. ljudstvo v coni A, da bi se odtrgalo od svoje preteklosti in potem zdrknilo zopet nazaj v kulturno mrtvilo.
Kako nedosledni so «zaščitniki» v svojem delu, nam najbolj kaže sklepna resolucija, k[ so jo sprejeli na «občnem zboru». Med tem, ko govore o borbi proti «titofaši-stom», ki nadaljujejo svojo kulturno delo na temeljih, ki so jih le ti ustvarili med narodnoosvobodilno vojno, pišejo v isti resoluciji pod točko 4.: «Naše kulturno prizadevanje mora temeljiti na naprednih kulturnih tradicijah slovenskega in hrvatskega naroda ter na pridobitvah narodnosvóbodilne vojne.»
Res je, «zaščitniki» goje kulturo — kolikor je pač goje — na temeljih, ki so jih navedli v 4. točki resolucije. Koliko pa se ta kultura
nikom zatiranih narodov, sovražnikom marksistične znanosti. Nič ne pomagajo klevete, ne pomagajo laži, ne pomagajo grožnje — Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom svojega Centralnega komiteja, vodi jugoslovanske narode v boljšo
bodočnost, v resnično proletarsko demokracijo, v socializem.
Naš kongres Je dokazal strnjenost in borbenost naših množic, ki so pripravljene boriti se proti kateremu koli sovražniku v kakršni koli obliki.
Z zaupanjem v naše revolucionarne množice in zavedajoč se, da bodo sledile svoji pravi Partiji, bomo postali monolitna sila na naših pra-
razlikuje od tiste,, ki jo goje prosvetna društva, ki so ostala zvesta osnovi SHPZ? Pojejo Venturinije-ve in Vrabčeve pesmi, ki so jih ti slovenski skladatelji ustvarili v revolucionarni borbi za socialne in narodnostne pravice Slovencev na Tržaškem ter v borbi vsega slovenskega naroda za svobodo. Vse zveze z raznimi svetovnimi mednarodnimi organizacijami ne morejo dvigniti slovenske kulture na našem, politično tako ogroženem ozemlju, če ta ni ukoreninjena v preteklosti in povezana s sedanjostjo.
Zato je smešno in brezpredmetno zaganjanje v prosvetne ustanove, ki jim je Bidovčev odbor odvzel volivno pravico. Slovenci na Tržaškem ozemlju so spregledali in vidijo jasno, kam jih vodi Bidov-čeva prosvetna politika, zato hoče-'o še tisti, ki so podlegli skvadri-stičnemu terorju, ki so ga vidali-:evci uganjali proti slovenskim kulturnim društvom, zopet nazaj na pot graditve resničnega ljudskega • prosvetnega dela.
OBVESTILO
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza javlja vsem včlanjenim prosvetnim društvom, da se vrši redni letni občni zbor dne 6. novembra 1949 ob 9. uri dopoldan!
Kraj bomo javili naknadno
GLAVNI ODBOR SHPZ TRST
To niso le prazne besede, to so dejstva, ki jih lahko podkrepimo s številkami. Imamo izjave, katere so člani raznih prosvetnih društev popolnoma svojevoljno podpisali. Tudi ni nam treba potvarjati številk, saj jih lahko navajamo tudi iz «trdnjav» Vidalijeve in Bi-dovčeve razdiralne politike, kot n.
vičnih revolucionarnih pozicijah in znali bomo izolirati vse revizioniste, ki služijo zgolj svetovnemu revizionizmu.
Vse kominformistično sovraštvo, klevete, falzificiranja, izsiljevanje in terorizem, nam vlivajo le še večjo
energijo v borbi proti vsemu tistemu, kar je gnilega v kominformi-stičnem taboru.
Tovariši delegati!
Obljubljamo, da bomo nadaljevali borbo proti imperializmu, proti reakciji, do popolne zmage delavske stvari!
Obljubljamo, da se bomo borili proti vsakemu oportunističnemu od-
pr. iz Ricmanj, kjer je 70 članov prosvetnega društva podpisalo izjavo, v kateri pravijo, da se strinjajo s prosvetnim delovanjem SHPZ, obsojajo pa razbijaško postopanje «zaščitnikov kulture».
Podobne izjave je podpisalo tudi 70 odstotkov članov barkovljanske-ga prosvetnega društva «Vojka Smuč», 67,7 odst. Svetoivančanov, 70,9 odst. članov društva «Simon Jenko», prosvetnega društva «Marušič» '/6,4, odst., Skedenj 58 odst., Salež 50 odst., Plavje 90 odst. itd.
S temi izjavami so slovenska prosvetna društva dokazala, da so ostala zvesta svoji osnovni liniji, kajti 'dino na tej poti lahko goje pravo ljudsko in napredno kulturo. Po razbijaškem delu vidalijevcev, ki so hoteli uničiti kulturno rast Slovencev na TO, so se prosvetna društva ponovno dvignila in dokazala
Šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankar» je priredilo 14. t. m. kulturni večer. Ker samo nima primernih prostorov, je moralo gostovati na Opčinah.
Toda ne le, da nima primerne dvorane za prireditev, tudi sicer deluje to naše najbolj agilno prosvetno društvo v kaj težkih razmerah. Stiskati se mora v neprimernih prostorih, zdaj v nekakšnem skladišču, zdaj v privatnem stanovanju. Toda vse to ni odvrnilo niti članstva niti ni oplašilo požrtvovalnega pevovodje Svare niti ni vzelo volje mlademu tamburaške-mu zboru in njegovemu glasbenemu vodji tov. Gerdolu.
Na prireditvi so nastopili vsi kulturni odseki: pevski zbori, moški, ženski in mešani, dalje tamburaški zbor in recitatorji. Moški zbor je občuteno zapel Mirkovo «Jutro», Vrabčevo «V spomin Ivana Cankarja», Hajdrihovo «Luna sije», Jenkovo «Strunam», «Kragulj-čki», rusko narodno v priredbi Svare ter Svarovo «Prelepa Je Selška dolina». Zenski zbor pa je nastopil s Pahorjevo «Prečudni cvet», Krsticevimi «Svatbarskimi pesmimi» in z Adamičevo «Tam gori za
klonu z marksistično-leninistične linije in da bomo okrepili revolucionarno zvestobo v članih nake Partije.
Obljubljamo, da bomo ohranili visoko zastavo Internacionalizma proti vsem vrstam socialšovinlzma in revizionizmal
Obljubljamo, da bomo obranili visoko komunistično moralo in da se bomo borili z vsemi silami proti blatenju, proti klevetam in proti sistemom izsiljevanja, ki Jih uporabljajo kominformisti.
Obljubljamo, da bomo okrepili e-notnost in bratstvo med narodi našega ozemlja!
Obljubljamo, da bo v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja naša Partija nadaljevala z obrambo in krepitvijo ljudske oblasti za dobrobit delovnih množic in za zmago socia-lizma!
Naj živi mednarodni projeiariat!
Naprej pod zastavo Marksa in Lenina, za zmago socialistične revolucije in za poraz imperializma in protirevolucionarnega oportunizma!
Naj živi tržaški proletariat in njegova avantgarda, Komunistična partija!
Naj živi slovansko-italijansko bratstvo!
Naj živi II. kongres KP STO-ja!
Naj živi KP Jugoslavije in njen Centralni komite, graditelj socializma v Jugoslavijil
Naj živi tov. Tito, genialni voditelj jugoslovanskih narodov v borbi za neodvisnost in enakopravnost narodov!
svojo življenjsko silo. Njihov razvoj pojde samo navzgor in tudi take komedije, kakor je «Bidovčev občni zbor», ne bodo mogle zavreti njihove zdrave rasti.’
Položaj slovenskih prosvetnih društev ni lahak. Skoro vsa društva so po zaslugi vidalijevcev brez svojih društvenih prostorov, kar je eden glavnih pogojev za uspešno kulturno delo. Zato se pa tudi trulija, da bi dobili prostore, pa čeprav so H še tako skromni ter v njih obnavljajo kulturno delovanje.
Slovenska prosvetna društva, ki hočejo gojiti pravo kulturo, bodo prav s svojo aktivnostjo najbolje pripravila občni zbor SHPZ, ki bo 6. novembra, ko bo glavni odbor stopil pred one, ki so ga izvolili, in kjer bo pred Slovenci na TO podal obračun svojega prizadevanja in uspehov.
našo vasjo». Mešani zbor pa je zapel Lajovčevo pesem «Pastirčki» in Adamičevo «Mlad junak».
V zadnji točki so nastopili skupno mešani zbor in tamburaši,
Za dobro uspelo prireditev zaslužijo priznanje prav vsi sodelujoči. Prav posebej ga zaslužijo zato, ker so v razmerah, v katerih delujejo, lahko postavili prireditev, na kateri je sodelovalo toliko članov. To je slika pravega stremljenja za širjenje resnične slovenske kulture, kljub vsem oviram, ki jim jih danes postavljajo oblasti z odrekanjem prostorov in vidalijevci, ki so s svojo razbijaško politiko hoteli uničiti prosvetno društvo «Ivan Cankar».
Nastop «Ivana Cankarja» tudi najbolj nazorno kaže, kdo lahko govori o gojenju in ščitenju slovenske kulture na Tržaškem ozemlju: ali «Ivan Cankar» in vsa ostala društva, ki gredo po poti dela in se s tem svojim delom lahko tudi predstavijo pred občinstvom, ali tisti «Ivan Cankar», ki je «zavzel» prostore in v njih mirno spi ali pa kvečjemu razbija delovanje drugih.
Odgovor prepuščamo slovenskemu ljudstvul
Pred občnim zborom
Slovensko hrvaške prosvetne zveze
Nov politbiro CK IIP Sto-ia
V. soboto 15. t. m. se je sestal Centralni komite, ki je bil izvoljen na II. kongresu Komunistične partije STO-ja. Centralni komite je izvolil za svojega generalnega sekretarja ponovno tov. BRANKA BABICA.
Nato je CK izvolil politbiro KP STO-ja. ki ga sestavljajo sledeči tovariši:.
BABIC BRANKO, SORTA GIORDANO, BELTRAM JULIJ, UKMAR ANTON, STOKA FRANC, PETRONIO BORTOLO, MEDICA ERMINIO, LAURENTI EUGENIO, MRAK BORIS.
Za kandidata sta bila izvoljena: LIPOVEC FRANC - TINE IN RESCHITZ ALMA.
Sestala se je tudi kontrolna komisija, ki je izvolila za predsednika tov. UKMARJA ANTONA.
Naši „Cankarjeve»'"
Tl;* 5
Gospodarska razstava v Kopru
prikaz gospodarskega napredka v coni B
Od 23. do 30 oktobra bo v Kopru XI. razstava gospodarske dejavnosti jugoslovanske cone STO-ja. Razstava bo pokazala veliki napredek v vseh gospodarskih panogah v Istrskem okrožju v primeri z lanskim letom in dvig življenjske ravni delovnega ljudstva. Pokazala bo, kaj vse so sproščene ljudske sile v svojem poletu ustvarile v pogojih ljudske oblasti s pomočjo vseh organizacij in ustanov.
Ze sama površina razstavnih prostorov v novozgrajeni garaži v Semedeli nam kaže velik napredek: lani so ti prostori obsegali 2.280 kv. metrov, letos pa merijo 5.326 kv. metrov. V tej garaži je sedaj vse živo: arhiteti, slikarji, pleskarji, zidarji, mizarji in težaki hite, da bo do nedelje vse delo o-pravljeno in da bodo lahko tisoč-glave množice občudovale sadove svjih naporov in dela. Ravno zato, ker vidi vsak delovni Istran v razstavi prikaz svojega dela. sodelujejo na terenu vsi z naj večjim navdušenjem, da bo ta velika manifestacija del dosegla kar največji uspeh. Za razstavo je povsod veliko zanimanje, vsaka vas hoče prispevati po svojih močeh. Tako je tudi pripravljanje te razstave pokazalo, kako zna ljudstvo ceniti napore ljudske oblasti za izboljšanje življenjskih pogojev vseh delovnih ljudi in kako je ljudstvo s svojo oblastjo tesno povezano.
Razstavni prostor je razdeljen na 12 paviljonov, ki prikazujejo vse panoge istrskega gospodarstva. To opazimo že na veliki Černigojevi dekorativni sliki nasproti vhodu. Na desni strani je z dvorišča vhod v prostorni paviljon turizma, folklore in filatelije, opremljen s fotografijami. risbam« in grafikoni. V naslednjem paviljonu so nazorno prikazane gradnje, elektrifikacija, kanalizacija in obnova. Iz paviljona za gradnje pridemo v paviljon zadružništva. Tu bomo videli velik napredek zadružništva Po istrskih vaseh, videli bomo. kako se z zadružništvom vas socializira, kako stalno narašča njena življenjska raven, kako rastejo zadružni domovi in številne zadruge, od katerih ima ljudstvo korist ter zalo prostovoljno stopa vanje.
Četrti paviljon je posvečen vinarstvu in likerjem. Tu bodo razstavljala razna podjetja, zadruge in tvornice ter pokazale, kako je narastla proizvodnja likerjev, kako se je tipiziraj pridelek vina itd. Likerji bodo razstavljeni na ličnih okroglih policah, pritrjenih na stebre, nad vsem tem pa bo viselo zelenje. V petem paviljonu bodo tovarne Arrigoni, Ampelea in Fructus pokazale svoje konservi-rane izdelke povrtnine in sadja. Nato sledi paviljon industrije in obrti, za katerega se je prijavilo do preteklega torka 39 obrtnikov in podjetji. V sedmem paviljonu bodo 3 boksi s pohištvom.
Osmi paviljon je namenjen- trgovini in preskrbi. Tu bo prikazana skrb ljudske oblasti za prehra no in preskrbo prebivalstva. Stene bodo okrašene s tremi slikovnimi Prikazi. Prvi bo pokazal diferen ciacijo med preskrbo delovnih tj udi in nedelovnim človekom po načelu: kdor ne dela, naj ne je! Hkrati bomo tudi videli povečanje kontingentov preskrbe delovnega ljudstva y primeri z letom 1948. Na drugem slikovnem prikazu bo ponazorjena sindikalna podružnica v tovarni, ki deli delavcem bone, s katerimi si lahko po nižjih cenah nabavijo blago poleg garantirane preskrbe. Ljudska oblast namreč noče zvišati življenjske ravni delavcev s povišanjem mezd, temveč z zagotovitvijo cenejše preskrbe, kar pomeni zvišanje kupne moči mezd. Pri tem imajo ravno sindikati zelo važno vlogo in naloge.
Na tretji steni pa bomo videli, kako dela kmet za delavca, delavec pa za kmeta, to je povezavo vasi z industrijskim središčem. Prikazano bo, kako zadruge kupujejo kmečke pridelke in jih pošiljajo tovarnam, po drugi strani pa kako Pošiljajo tovarne kmetu industrij-
ske izdelke in s tem povečujejo izbiro. Nad izhodom iz tega paviljona bo ponazorjena trgovina v socialističnem sistemu, kjer ni več njen cilj lov na dobiček, temveč hitrejša izmenjava in kroženje blaga.
Deveti paviljon bo največji: tu bomo občudovali vse, kar je v zvezi z morjem: ribarstvo, sol, industrijo kor.-servh-anja rib vseh treh velikih podjetij, akvarij itd. Na desni steni bo velika Spacalo-va dekorativna slika. V paviljonu živinoreje bo 12 glav goveje živine, prikazana bo selekcija in pasme, napori za zvišanje števila krav mlekaric itd. Enajsti paviljon bo dodeljen svinjereji, perutninarstvu. kokošjereji, čebelarstvu, zaj-čereji in njihovim proizvodom. Dvanajsti paviljon bo razdeljen na pet boksov. V prvem bodo krmila s pojasnilom, katera so najbolj koristna in redilna ter kako se najbolje izkoristijo razni odpadki, v drugem bodo razstavljene žitarice, v tretjem vrtnarstvo, v četrtem sadjarstvo, v petem pa vinogradništvo. Na dvorišču bodo grafiko-
ni s primerjavami med letom 1948 in 1949, ki bodo pokazali ogromni napredek na vseh toriščih istrskega gospodarstva. Poleg razstavnih prostorov bo tudi velika restavracija, ki bo poskrbela za dobro postrežbo obiskovalcev.
Ves teden bodo tudi kulturne in športne prireditve. Slovenska filharmonija pod vodstvom Rada Simonitija bo imela v Portorožu in Kopru koncert, ljubljansko operno gledališče bo dvakrat nastopilo z opero «Tosca», ljubljanski operni orkester bo dal samostojen koncert. Fr. Milčinski in sindikalni kvintet priredita vedri večer, violinist Rupel Karlo in sopranistka V. Heybalova bosta ob spremljavi pianista M. Lipovška izvajala solistični večer, folklorna skupina iz Doline s sodelovanjem etnografske ekipe iz Ljubljane bo igrala «Brsko opasilo». Športni program bo obsegal nogomet, mednarodno kolesarsko tekmo, nočno štafeto, hojo okrog Kopra itd. Qd 23. do 30. oktobra pa bo v prostorih mestnega muzeja tudi etnografska razsta-
ZADNJA DELA NA RAZSTAVEM PROSTORU
Tam,
Ko sem vprašal v kmetijski ob delovalni zadrugi «Bratstvo in edin-stvo» po tovarišu predsedniku, mi je krepak kmečki fantič pokazal pot pod oboki starinskega dvorišča.
Zadruga ima sedež v velikem dvorcu v Valdoltri, ki je bil pred agrarno reformo last koprskega plemiča Madonizze. Na tein kosu zemlje je delalo zanj 17 kolonov in dvofec je bil središče njegove ekonomije. Seveda je imel Madonizza zemljo in kolone tudi v drugih krajih.
Bila je nedelja in tovariš Vižintin je pravkar imel opravilo pri konjih, ki jih je zadruga kupila prejšnji dan: dva lepa rjavca, ki sta povečala živi inventar. Konjska dlaka se je bleščala v soncu in tovariš Vižintin se je še enkrat ozrl na lepi živali, preden me je spremil v pisarno, da odgovori na moja radovedna vprašanja.
Zanimalo me je. kako je bila zadruga ustanovljena. To je bilo lani 9. novembra.
«Zemljo smo dobili bd agrarne reforme», je pojasnil tovariš predsednik. «Dobra je in ki rodila bogato, če bi jo intenzivno obdelovali. Kot posamezniki pa nismo imeli kapitala in strojev; tudi orodja je primanjkovalo. Ze pred ustanovitvijo zadruge smo si morali pomagati drug drugemu, ta s strojem, drugi z delom. Posebno ob letini ni šlo brez skupnega dela. Tako smo spoznali, da gre skujmo delo laže in hitreje od rok.»
Take izkušnje so imeli skoro vsi kmetje našega okrožja, ki so dobili veleposestniško zemljo. V kolonskem sistemu kmet ni imel kapitala in inventarja. Najvažnejša sredstva za proizvodnjo so bila last veleposestnika in so služila celemu veleposestvu, ki je bilo po navadi razdeljeno na več kolonov. To je bil eden od elementov, ki so prikovali kolona na interese gospodarja.
«To pa ni bilo vse», 'je nadaljeval predsednik, «na masovnih sestankih smo se pogovarjali o uspehih obdelovalnih zadrug v Jugoslaviji in tudi prvih obdelovalnih zadrug okrožja, v Pučati-Koštaboni in v Bujah. Spoznali smo, da je to edina pot k napredku kmetijstva.»
V zadruge je pristopilo 17 družin s 76 člani. Za delo sposobnih moških je 21. Imajo približno 75 ha obdelovalne zemlje, to je njiv, sadovnjakov in vinogradov ter 20 ha pašnikov. Poleg tega imajo v najemu. še nekaj pašnikov v hribu.
Zanimalo nas je, kako se je razvijalo v prvih mesecih zadružno življenje teh 17 družin, ki so zapustile tradicionalni način gospodarjenja. Ustanovitev obdelovalne zadruge ni lahka stvar. Pretrgati je treba s preteklostjo, ki je kmeta tiščala k tlom Končati je treba s ozkim gledanjem na «to je moje, to je tvoje» Pasti morajo zidovi in preje, ki so drobile zemljo na majh-
kjer je nekoč
gospodaril grof Madonizza
ne krpe. Vse to je bilo v našem kmetu tako vkoreninjeno, da se mu je zdelo popolnoma naravno. Oblast in cerkev sta poudarjali, da je zasebna lastnina dana od boga in gorjp onemu, ki jo hoče podreti.
Toda naši zadružniki so zavestno (n prostovoljno pristopili v zadrugo in so že pred njeno ustanovitvijo temeljito pretehtali svoj korak. Nikoli niso živeli lagodho, ubijali so se za tuje interese in tudi če so bili samostojni gospodarji, so bili sužnji kapitalističnega trga. Največji del njihovega truda so požrli trgovci, banke in davkarije. To in še druge okolnosti so pripomogle. da je bil korak v zadrugo manj težaveh, kakor bi bil pri bogatih kmetih. Seveda jih je bilo nekaj, ki so se težko odločili, toda novo življenje jih je tako prevzelo, da so nekateri jiostali najboljši zadružniki. Tako je zadruga sedaj zaupala tovarišici Mariji, ki se je v začetku pomišljala, eno najvažnejših panog zadružne ekonomije, to je prašičerejo.
Novo ustanovljena zadruga je namreč takoj sprejela poziv ljudskih oblasti, naj začnejo naši kmet-
Obiščite gospodarsko razstavo v Kopru.
Seznanili se boste z velikim gospodarskim napredkom cone B.
je gojiti prašiče za pleme in ne samo Za zakol, kakor je bila navada v naših krajih. Oblast je lahi poskrbela za uvoz plemenskih Živah iz Jugoslavije in jih razdelila zadrugam in kmetom po nizkih cenah. Uspeh te politike je, da imamo letos dovolj prašičev za potrebe okrožja in celo za izvoz, dočim so jih prej potrebovali 4000 na leto. Zadniga je kupila 21 prašičev, a danes jih ima 58, poleg tega pa redi vsaka družina P° enega za svoje potrebe.
Zadružniki so dali v kolektiv vso zemljo in so si pridržali za oh linico samo 150 do 200 kvadratnih metrov vrta za gospodinjsitvo. V skupno last so prišli tudi vsv poljedelski stroji. Prav tako rogata živina Danes imajo v hlevu 33 glav, prirastka so imeli 12 telet in 7 se jih bo kmalu stelilo. Prihodnje leto bodo imeli tudi kokošjo farmo, za katero so kupili že letos nekaj desetin piščancev štajerske, pasme.
Zadružniki se pritožujejo, da je bila letos letina slaba in zato niso mogli pokazat; tudi v pridelku tistih uspehov, ki so jih dosegli na drugih poljih. Pšenice in koruze bo sicer dovolj za potrebe zadruge, toda prej so računali, da bodo mogli oddati večjo količino oblastem za prehrano delavcev in drugih prebivalcev v mestih.
«Zavedamo se. da dežela ne more živeti brez mesta m mesto ne brez dežele. Prej nas je mesto iz-leoriščalo in poniževalo, danes pa vemo, da imamo vsi svoje mesto v splošnem gospodarskem načrtu.»
Tako so mi pripovedovali. Nekdo od brigadnikov (zadružniki so razdeljeni pri delu v dve brigadi) je navedel, koliko pridelkov so prodali, predvsem krompirja in sadja. Sedaj imajo na polju 30.000 glav zelja. Zavedajo se, da morajo pridelati čim več, ker je od pridelka in sploh od proizvodnje odvisna količina industrijskega blaga za široko potrošnjo in za proizvodnjo, ki jo bo imelo na razpolago naše okrožje.
Zadruga je imela ob ustanovitvi dve sejalnici, eno kosilnico, štiri pluge, orodje, ki je potrebno za vinogradništvo in še nekaj malega. V kratkem času se je njen inventar povečal za traktor, mlatilnico in dva nova pluga. Treba pa bo nabaviti boljši traktor, kosilnico in še marsikaj. Ljudi je malo, zemlje pa veliko in če jo bo hotela zadruga obdelovati intenzivno, bo-morala mehanizirati delo v čim večji meri
To je danes eden najvažnejših problemov zadruge. Storilnost dela so povečali s tem, da so razdelili delo na 4 kategorije. En trudodan pri košnji znaša mnogo več kakor na •primer pri pobiranju sadja. Zadružniki se učijo ob izkušnjah in izpopolnjujejo delovni sistem. Prednost kolektivne obdelave je prav v tem, da dopušča večjo racionalizacijo dela in večjo uporabo mehanizacije kot pri posamezni majhni kmetiji. Zadruga se bo izpopolnila tudi številčno, ker bodo sprejeli žc letos 7 družin, kar bo povečalo aelovno zmogljivost.
Ostalo ju je še zadnje vprašanje: «Kakšen je odnos zadi ugar jev do dela?» «Ko smo stopil- v zadrugo, smo se zavedali, da nam zadruga ne bo prinesla blagostanje sama od sebe. temveč da bon morali trdo prijeti za delo. Naši uspehi dvigujejo to zavest. Vsak član dela vestno, ker mu to prihaša korist pri razdelitvi pridelka in dobička in ker bi lenarjenje škodovalo skupnosti. Pri nas ni ljudi, ki bi živeli na račun drugih.»
Po vsem tem. kar sem videl, nisem mogel pričakovati drugačnega odgovora.
VANJA
CVETKE
Iz tržaških listov
GIORNALE DI TRIESTE
«Komunisti, Slovenci in Indipendentisti, naj zahtevajo, da pride k nam Italija, kakor zahtevamo mi, to. daj bodo lahko govorili, kakor m jim ljubi s pridržkom, da bo uradni jezik italijanski».
o
Tako je napisal v članka «Vprag» nje dvojezičnosti» Diego De Častna Ta gospod nas hoče namreč z luri. dičnim! dokazi prepričati, da je po italijanskih zakonih dovoljena n* Tržaškem ozemlju le uporaba itali, janskega jezika. Ce pa bi prišla » Trst Italija, tedaj bi nam morda ti velikodušnosti vrgla krkšno kost Bolj naivnega pisanja si res ne mtk remo predstavljati; saj se prihod It» lije v Trst in spoštovanje našega jezika toliko malo skladata kakor hudič In blagoslovljena voda. Kino sa pa že kaj naučili iz preteklosti,
KAIOIKM
/T»i * £
-ar fi./10
Nekaj zanimivih iz «Katoliškega glasa»; «G. urednik «Demokracije», VI ste svojčas obiskovali katoliška krožke v Rimu ter pisali tudi v «Osservatore Romano».,,
Na prvem posvetovanju so zastopniki Slov. dem. zveze predlagali, da ne gremo na volitve. Od vseh navzočih sva ugovarjala temu samo oba zastopnika Slov. kršč. soc. zveze, namreč inž. Sosič in jaz. To pa zato, k»r sva želela, da se demokratično politično gibanje na Tržaškem pr» sadi iz dežele sanj o armadi somišlje. nikov na realna tla, kar se je z volitvami tudi zgodilo... SDZ želi me« duhovščino in g. škofa zanesti raz. dor. Pomisliti pa bi morali, da bi > tem duhovščino spravili v zelo težak položaj. Ne moremo zamolčati, da je tržaški g. škof zelo zanima za svojo duhovščino, da je sprejel v svojo škofijo več duhovnikov beguncev te» jim tudi zagotovil gmotni obstoj»— o
Zelo zanimivo, kaji Ta trenja bodo prinesla še mars’kaj na dan. eLiber» lec» Jež je torej bil dopisnik «Osseo vatora», slovenski klerikalci pa mo. rajo molčati in ubogati, sicer J-m škof odtegne gmotno podporo. Da, zanj« je pač najbolj važno korito. Pa si g« upajo trditi, da se bore za interesi slovenskega naroda! Hm. če ne M spoznali škofa Santina za časa f» šizma!
TRIESTE LIBERA
«Poznamo tujega gospodarja, kateremu služijo. (Misli Jugoslavijo^ kateri naj bi služili indipendentisti op. ur.) Je to gospodar, ki ne dopušča drugih jezikov in drugih običajev kot svoje.
Priklicuiemo v spomin «Ljudskemu tedniku» in «Primorskemu», da so se naš list in naši možje, Paulin prvi izmed vseh, vedno po-. šteno in demokratično borili za politične in kulturne pravice Slovencev, naših sodeželanov».
«u
Gospoda Paulina je silno razburila karikatura, ki smo jo objavili v «Kraški burji». Zato se je razjezil in napisal cel članek proti nam v svojem listu. Najprej se Je razhudil seveda na indipendentiste, katerih «gospodar» ne dopušča drugih jezikov. Najbrž je zato ta «gospodar» odprl v coni B cel kup novih italijanskih šol, kakor realno gimnazijo v Piranu itd. Kar se pa pravic Slovencev tiče, se Je Paulin boril zanje s tem, da Je bil špijon fašistične kvesture in se bori sedai, du b' nri*'» sm-encl zopet pod italijansko suženjstvo. Res, krasna obrambal
ČITAJTE
TEDNIH

mladina na Avtocesti
l»o izvršila svojo nalogo
Ker namerava Svetovni komite pristašev miru Izkljufciti po direktivi Informbiroja Nacionalni komite pristašev miru Jugoslavije, je napisal akademik Pavle Savič pi-j' smo znanemu znanstveniku Joliotu Curieju, ki načeljuje temu komiteju. Pavle Savič je pet let delal skupaj z Joliot Curiejem. V pismu mu je razjasnil borbo jugoslovanskih narodov za enakopravne odnose med suverenimi državami in ga prosil, naj se zavzame za to, da bodo ljudje znanosti sodili na temelju poznavanja dejstev in pristopili z vso resnostjo k raziskovanju globoke načelnosti sporov, ki so nastali med VKP (b) in CK KPJ, ter da ne bi dopustili, da bi konjukturisti izrabili Curiejevo ime za škodo napredka in resnice ter pravilnega razvoja, odnosov med svobodoljubnimi narodi.
Delavci «Prvomajske» so poslali budimpeštanskemu radiu protestno pismo. Ta radijska postaja je namreč poročala, da so stroji, ki so razstavljeni m zagrebškem velesejmu prebarvani tuji stroji. Delavci so priredili v svoji tovarni veliko protestno zborovanje in vsi delavci, ki so sodelovali pri izdelovanju, so podpisali protestno pismo.
Italijansko-jugoslovanski Lloyd
so ustanovile nekatere jugoslovanske pomorske družbe iz Splita in Dubrovnika in italijanska plovna družba «Società Italiana di Navigazione Dorica per l’Adriatico». Družba bo imela sedež v Anconi in bo opravljala plovbo med pristanišči Trst, Reka, Split, Dubrovnik ter pristanišči Sicilije in Levanta.
Za predsednika Prezidija sabo ra LR Hrvatske je bil Izvoljen Karlo Mrazovič, član CK KPJ in dosedanji veleposlanik v Moskvi. Mesto prezidija Sabora je bilo, kot znano prazno po smrti pesnika Vladimirja Nazora.
Glavni odbor AFZ Slovenije je protestiral pri sekretariatu Mednarodne ženske federacije žena, ker se niso mogle članice plenuma: Mitra Mitrovič, Olga Miloševič, Vida Tomšič in Vanda Novosel u-deležiti zasedanja v Moskvi. Takole so med drugim zapisale: «Prepričane smo, da bodo demokratične množice vseh narodov slej ko prej razkrile umazano akcijo In formbiroja,... Obenem pa vAdite. da gre naša pot, tudi po tem va šem poizkusu v ravni s:iv-n dalje po načelih marksizma-ininizma, ki ga tako zvesto in dosledno uči in v praksi izvaja KPJ pod \od-stvom CK in tovariša Tita za sre-io in lepše življenje naših delovnih ljudi ter delovnega ljudstva in zasužnjenih narodov, celega sveta».
Ljubljano je obiskala te dni Jo-sephlna Podkrajšek, glavna tajnica Progresivne Slovenke v Ameriki in predsednica nadzornega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS). V neki svoji izjavi je dejala: «V trdi borbi za svoj obstoj znajo naši ljudje vse dobro in trezno presoditi. Oni so takole delali: Ce je bilo našim ljudem doma vodstvo, kakršnega imajo, prav v težki borbi, jim je prav tudi zdaj, ko si ustvarjajo novo življenje».
V vasi Sijerča v fočanskem kraju je cela vas, razen enega gospodarja stopila v zadrugo.
Srednja tehnična šola v Ljubljani, kt je imela pred vojno samo 300 dijakov, Jih ima danes 3000. Ker je bilo poslopje premajhno in so številni dijaki potrebovali stanovanja, so dijaki jcar sami gradili nov trakt za šolo in stanovanjska poslopja za dijake.
Pionirsko gledališče v Zagrebu je dalo v svoji prvi sezoni 57 predstav. Gledališče ima 200 članov-pionirjev, ki delajo v treh skupinah. Prva skupina vadi i£ro, re citacije in zborno petje, baletno ritmiko, klasične plese in folkloro, scenografska pa se vadi v risanju, modeliranju in izdeluje gledališke dekoracije, kostume in makete.
Gradnja Avtoceste dobro napreduje. Zemeljska dela so na vsej progi že skoraj popolnoma končana. Vsega skupaj so jn-emetaH približno 6' milijonov kubičnih metrov zemlje. Največja bitka se sedaj razvija za zgraditev betonskega, asfaltnega in s kockami tlakovanega cestišča ter za zgraditev betonskih objektov in mostov. Pred nekaj dnevi'je bilo nedograjene še okrog 100 km ceste, toda danes je že gotovo mnogo manj. Vsega skupaj dela na cesti 10 velikanskih strojev za cementiranje. Mladinci tekmujejo na njih po Sirotanovičevem zgledu. Vsak dan se en tak stroj pomakne za 500 m naprej.
Največje težave imajo mladinci pri graditvi dveh železniških nadvozov pri Slavonskem Brodu. Dela
Kakšno no novo snooiie
Prestolnica Makedonije se bo po novem regulacijskem načrtu v nekaj letih izpremenila. Začele so se razvijali nove, sodobne mestne četrti, kjer so bili doslej še pašniki. Področje novega regulacijskega načrta meri 10.000 ha in je skoraj desetkrat večje od dosedanje mestne površine. Glavna mestna četrt se bo razvila na vzhodu mesta. Zavzema 424 ha. Stanovanjske četrti bodo zavzele 1116 ha (na širšem področju, skupaj s predmestji). Upravnih središč bo več Mesto bo razdeljeno na posamezna središča. Tako bo imelo posebno trgovsko središče, kjer bo velika tržnica. Središče za turizem bo v posebnem bloku. - Posebno središče bo imela tudi pionirska organizacija.
so se namreč zaradi deževja malo zakasnila. V bližini Novske gradijo čez cesto in železnico 1200 m dolg viadukt. Vanj so vgradili 120.000 ton železa in nad milijon kg cementa. Dnevno pripeljejo na cesto 1600 vagonov kamna, cementa, peska in gramoza. Na cesti dela 300 mladinskih brigad in več desettiso-čev borcev JA. Vsi se borijo noč in dan v treh izmenah za končnb zmago.
o o o
Vsak ila» novi Sirofattoviči
Tekmovanje, ki ga je pi-ičel Si-rotanovič se je razširuo na vso državo. Po tovarnah tekmujejo delavci za višjo storilnost, ker se zavedajo, da bodo s tem pomagali pri hitrejši izpolnitvi petletke in socializma v državi.
Tako so delavci p hraslniški steklarni, ki delajo v 63 brigadah telc-movali v vseh treh izmenah in svojo plansko nalogo izpolnili za 54 odst. Mladi rudarji s0 v rudniku Pečovnik na čast obletnice SKOJ-a izpolnili svojo dnevno nalogo s 423 odst. V mariborski tekstilni tovarni je zaključeno enotedensko tekmovanje, v katerem so izdelali za 2,310.000 din blaga več, kot je bilo predvideno v planu. Prav tako je bilo enotedensko tekmovanje u litijski predilnici, tovarni kos in srpov v Tržiču, industriji umetnega kamna v Ljubljani itd.
Z zavestnim delovnim heroiz-mom se pojavljajo vsak dan novi Sirotanoviči. Oni se prav dobro zavedajo, da s tem svojim delom najbolje odgovarjajo vsem klevetnikom in falsifikatorjem.
V tovarni parnih kotlov v Zagrebu
RAZSTAVA SLIKARSKE UMETNOSTI SREDNJEGA VEKA BO V PARIZU
Montiranje stroja za rezkanje
Jugoslavija pripravlja veliko razstavo srednjeveške umetnosti y Parizu. Celotni razstavljeni material obsega okrog 750 kv. metrov kopij fresk ter okrog 70 srednjeveških spomenikov iz arhitekture In ki parstva.
Freske so kopirali priznani umetniki za kopiranje fresk Jaroslav Kratina, Vladimir Prcdojevič in drugi. Sodelovali so tudi slušatelji Akademije likovnih umetnosti. Freske so kopirali v 18 srednjeveških samostanih in cerkvah v Srbijj in Makedoniji, y Hrvatski so posneli iz dveh srednjeveških spomenikov, v Sloveniji iz šestih. Srednjeveško arhitekturo pa bodo pokazali mnogi spomeniki, kj so odliti v gipsu v naravni velikosti. Predvsem bodo to posnetki raznih portalov iz Dalmacije, mnogi nagrobni spomeniki z reliefnimi okraski iz časov bogo-milov v Bosni in Hercegovini itd. Vse freske in ostali spomeniki se odlikujejo po izredni umetniški vrednosti.
Razstava bo odprta 8. decembra. Pozneje jo bodo prenesli iz Pariza v London, nato pa bodo razstavljeni material namestili v stalnem muzeju srednjeveške umetnosti, ki ga sedaj pripravljajo v Beogradu, ooo
Dobra letina
Tobaka in bombaža v Hercegovin
Kakor poročajo iz Hercegovine, so tam pričeli odkupovati tobak Sedaj odkupujejo spodnje liste rastline, ki so jih preje obrali Letina je zelo dobre kakovosti. Veli-
Otroci v socialistični Jugoslaviji
Zaščita, ki jo Uživajo otroci tl nlnir, „nn	rr -„i r-, •
Zaščita, ki jo uživajo otroci v novi Jugoslaviji, je velika in vsestranska. Ljudska oblast se jrreko svojih organov trudi, da jim nudi Čim več veselja, da jim bodo otroška leta čim lepša, da bi že majhni vzljubili svojo socialistično domovino, kajti bodočnost domovine in socializem je v njihovih rokah.
Na vsakem kemku se lahko prepričamo, kako velika je skrb ljudske oblasti za otroke in mladino. Po mestih in industrijskih krajih vidiš na ulicah napise sCicibann, «Rdeča kapica», «Janko in Metka» in druge, vzete iz kraljestva otroškega sveta. To so imena otroških restavracij in če pogledaš v eno med teh, vidiš, kako pri mamajhnih mizah ponosno seda najmlajši, pijejo mleko in grizejo bele žemljice, Gotovo so bili na sprehodu in zdaj morajo utešiti svoj glad.
Ko greš naprej po ulicah, srečaš nove gruče otrok, ki hite iz šole v domove. Tam imajo svoj drugi dom. Velike svetle sobe, okrašene z zelenjem in umetniškimi slikami ze same privlačujejo otroke. Poleg učilnice ima vsak' dom tudi glasbeno šolo, igralnico, kjer se navdušeni mladi šahisti resno skla-
njajo nad šahovnicami ali pa se po napisani nalogi zabavajo s pripo-vedovanjem svojih doživljajev. Tudi ping-pong imajo, da se lahko v dneh, ko zaradi vremena ne morejo na sprehod, malo razgibajo ob zeleni mizi. Ob uri obeda in večerje se pa vsi zberejo v jedilnici, kjer ob belo pogrnjenih mizah dobe okusno in tečno hrano. Otrok, ki bi se brez cilja potepali po ulicah, lačni in raztrgani, ne srečaš.
Tisti, ki nimajo staršev, ostanejo v domu stalno, medtem ko se ostali vračalo zvečer na svoje domove.
Predšolski otroci pa prežive dan v domovih igre in dela, najmanjši pa’ v jaslih. Pod takimi pogoji se lahko žene-matere posvetijo javnemu delu, saj je vzgoja njihovih otrok v rokah strokovno usposobljenih negovalk, vzgojiteljic in učiteljic.
Posebno skrb posveča ljudska oblast tudi zdravstveni negi otrok. Poleg rednih domskih zdravnikov, ki nadzirajo zdravstveno stanje o-trok, se vrše stalni pregledi na poliklinikah ter se po teh pregledih zdravstveno ogroženim posveča šc posebna pažnja.
V času šolskih počitnic pa so za otroka pripravljeni v najlepših krajih Jugoslavije počitniški domo vi; pri razdelitvi otrok v. te domove se najprej ozirajo na njihovo zdravstveno stanje. Morja in morskega zraka potrebni prežive počitnice na jugu, medtem ko tisti, ki jim koristi gorski zrak gredo pod planine, v gozdove. Da bi se že otroci med seboj spoznali, gredo skupine slovenskih otrok letovat v Srbijo ali na Hrvatsko, otroci drugih jugoslovanskih narodov m pridejo v slovenske kraje. Tako že mladi spoznajo svojo domovino in otroke drugih narodov, s katerimi bodo v bodočnosti gradili svojo državo.
Velik vzgojni vpliv ima tudi pionirska organizacija. Pionirji tekmujejo med seboj v pridnosti, v šolskih uspehih itd. In ker prav kot pionirji dosegajo najlepše uspehe, jih ljudska oblast še posebej za to nagradi. Pionirska mesta, železnice, otroška igrišča, avtobus, pionirsko pošto vse to imajo jugoslovanski pionirji. Pod takimi pogoji in takim vodstvom se tudi najmlajši razvijajo v delovne, vedre, zdrave graditelje socialistične domovine.
ke količine tobaka prodajajo letos kmetijske obdelovalne zadruge. Tako je kmetijska obdelovalna zadruga iz Bijače v Ljubuškem okraju prodala 5000 kg tobaka. Zadružniki kmetijske obdelovalne zadruge Do-manoviča in Tasovčiča v čapljin-skem okraju bodo letos pridelali več kot 32 ton tobaka.
Prvi vagoni hercegovskega bombaža so žc prispeli y posebne postaje, kjer ga čistije, zavijajo in pošiljajo v tovarne. Bombaž je letos dobro obrodil in je izvrstne kakovosti. Posebno je bil dober y čapljinskem in Ljubuškem okraju. Nekatere parcele so dale 300 kg bombaža na dui um, kar je 5-C krat več od povprečnega donosa. Da bi gojitev bombaža prihodnje leto napredovala, so poslali več vzorcev znanstveno-raziskovalnemu zavedu v Sarajevo na vpogled. Poročajo, da bodo na Soviškein polju posejali prihodnje leto z bombažem vreč kot 600 ha novih površin,
o o a
Ulove ceste v Sloveniji
V Jugoslaviji je term.jUO bavijo z vprašanjem, kako bi izboljšali cestno mrežo, da bi najbolje ustrezala avtomobilskemu prometu in ne zaostajala za cestno mrežo držav z najvišjo razvito tehniko.
Od stare Jugoslavije so podedovali cestno mrežo, ki ni za'doščala niti tedanjemu prometu. Sedaj se pa premišljeno lotevajo naloge, da bi zgradili cestno mrežo, ki bo ustrezala ne le sedanjemu, temveč tudi bodočemu prometu. Po petletnem planu bodo zgradili v vsej državi 1.200 km cest z moderno utrjenimi vožišči in obnovilj 10.000 km cest z makadamskimi vozišči.
Osnovna veja cestne mreže bo Avtocesta bratstva in enotnosti, ki jo bodo če letos zgradili. Cesta bo zgrajena za takšno brzino, da bo mogoče z dobrim vozilom prispeti iz Ljubljane v Beograd y petih urah.
Najgostejšo cestno mrežo ima Slovenija. Glavne meje cestne mreže tvorijo tako imenovani cestni križ, katerega središče je Ljubljana. En krak je cesta Mari-bor-Ljubljana-Trst, drugi pa Pod-koren-Kranj-Ljubljana-Novo me-sto-Zagreb. To osnovno cestno mrežo bodo razen odseka Ljublja-na-Kranj in odsekov, ki so jih zgradili po osvoboditvi* na novo zgradili, ker ne ustrezajo sodobnemu prometu.
Gradnja cestne mreže hitro napreduje. V Sloveniji so zgrajene vse izpadne ceste mesta Ljubljane-odseki cestnega križa, ki spadajo V območje mesta, nadalje so zgrajeni odseki Ljubijana-Prevoje, Lju-bljana-Vrhr.-ika in Celje-St. Peter v Savinjski dolini. V gradnji' sta odseka Vrhnika-Logatec in St. Peter v Savinjski dolini-Grajska Vas. Skupna dolžina cest osnovne cestne mreže, ki so bile zgrajene v Sloveniji od osvoboditve do danes, je 51 km, v gradnji pa je 20 km. Poleg navedenih najvažnejših cest so zgradili po osvobitvi v Sloveniji še 100 km gozdnih cest.
Nedaj je na vi*stl Sofija
Bolgarija pripravlja proces proti Trajču Kostovu, ki je za Georgijem Dimitrovim zavzemal v bolgarski državi in partiji najodgovornejše mesto.
Jugoslovanski partijski voditelji so večkrat opozarjali odgovorne bolgarske kroge na Trajča Kostova, CeS da je imperialistični žpijon in trockistični ideolog. To je bolgarska vlada tudi vedela, a ni proti njemu ničesar ukrenila. Bolgarski Širši krogi so
JOE DAVISON
o svojih vtisih med bivanjem v FLRJ
V Jugoslaviji se je mudil znani ameriški kipar in napredni delavec Joe Davison. O svojem bivanju v FLRJ je povedal pred svojim odhodom naslednje vtise:
«Živo sem želel, da bi izdelal kip maršala Tita, kot ene najznamenitejših osebnosti naše dobe. Po zaslugi maršala Tita doživlja majhno ljudstvo svoje novo rojstvo in resnični preporod».
avsa vaša država nima videza države, ki postaja stara in upada. Nasprotno jj Jugoslaviji diha mladost in vera v ust>eh. Po pravici vam povem, da se čutim tudi pomlajenega odkar sem prispel v Jugoslavijo».
«Duh, ki tu vlada, je fantastičen. Vsakdo dela z izrazitim zadovoljstvom, s pesmijo. To je duh nove Jugoslavije. Ljudje delajo tukaj polni veselja zaradi tistega, kar ustvarjajo. Vsak človek je potreben in koristen in se tega zaveda. Delavci delajo z enakim občutkom kot umetniki, da uresničijo velike, trajne stvari».
«Ce bi bil tukaj, ne bi mogel stati ob strani. Vaša ljudska fronta — to je nov način življenja».
«Vsakemu poštenemu človeku bi priporočal, naj sam pride in se sam pi-epriča. Jugoslavija je postala znana med vojno pa tudi danes je resnica o njej dobro znana. Tisto, kar se pojavlja o vaši državi na straneh nekih tujih listov, ni resnica. Prav zaradi tega je važno, da povem resnico o vaši državi!»
dobro vedeli, da je Trajčo Kostov bil trockistični ideolog bolgarske KP. vedeli so tudi, da je on edini ostal živ od osmih članov CK, ki so jih fašisti zaprli, vedeli so, da je Kostov užival zaščito Geševa, vsem znanega policijskega obveščevalnega policijskega agenta. Vedeli so tudi, da je kot sekretar bolgarske KP in podpredsednik vlade Izvrševal ukaze Damjana Velčeva in Simona Geor-gijeva, dveh predstavnikov finančnega kapitala v Bolgariji. Vse to so znali bolgarski krogi, znali so tudi organizatorji resolucije IU, vendar so tega špijona, ki je 20 let delal v ■korist fašizma proti delavskemu gibanju, držali na najodgovornejšem mestu in ga tudi vključili med organizatorje IU,
Danes pa je Trajčo Kostov inform-birojcvcem ponovno potreben, kakor jim jc bil potreben bivši madžarski minister Railc. Zato so ga postavili pred sodišče. Določili so že tudi dan procesa, toda v zadnjem času so ga tudi iz neznanih vzrokov odgodili. Najbrže proces še ni bil tako pripravljen, da bi zadostil potrebam Informtoiroja, Kostov pa še ne tako «prepariran», da bi svojo vlogo zadovoljivo odigral.
Medtem pa se vrše v Bolgariji temeljite priprave za proces, kajti proces naj bi še v večji meri kot bu-
dimpeštanski, kompromitiral Jugoslavijo in jo prikazal kot konspiratorico vsega protikomunističnega in špijon-skega delovanja ter kot državo, ki hoče zavladati nad svojimi sosedi. Pred proces hočejo postaviti ljudi, ki nimajo prav nobene zveze z vohuni samo zato, da bi uničili vso opozicijo informbirojevske politike, ki je med bolgarskim ljudstvom precej močna.
Bolgarski delavci in kmetje ne verujejo v izdajstvo Jugoslovanov, kakor tudi ne morejo verjeti, da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor. Oni poznajo dejstva, to da je FLRJ odstopila od reparacij, ki bi jih morala Bolgarija dati Jugoslaviji za opustošenja, ki jih je zakrivila bolgarska okupacijska vojska na jugoslovanskih tleh. Bolgarsko ljudstvo tudi budno spremlja razvoj jugoslovanskih narodov in primerja jugoslovanske uspehe z napredkom Bolgarije, ki daleč zaostaja za jugoslovanskim. Sofijski proces naj bi opravičil protiljudsko politiko informbirojevske vlade, ki vodi Bolgarijo do gospodarskega propada. Prav zaradi tega so na dnevnem- redu množične aretacije in to največ med nezadovoljnimi kmeti in delavci, tistimi, ki so le količkaj naklonjeni Titovi Jugoslaviji.
Vzporedno z aretacijami bolgarskih državljanov pa Izzivajo bolgarski in-formbirojevski krogi diplomatske predstavnike FLRJ v Bolgariji. U-vedli so pravo policijsko blokado okrog poslopja jugoslovanskega poslaništva v Sofiji. Policijski agenti stalno zasledujejo jugoslovanske predstavnike, jih izzivajo ter celo fizično napadajo. Na vse take teroristične napade je vlada FLRJ protestirala vendar brezuspešno. Bolgarski organi nadaljujejo s svojimi metodami. Prostaškim napadom so bili izpostavljeni jugoslovanski predstavniki, ki so prišli v Plovdiv, da bi pripravili jugoslovanski paviljon na mednarodnem velesejmu, ki ga je bolgarska vlada naknadno prepovedala. Člani poslaništva, ki so prišli na velesejem, so bili izpostavljeni žalitvam, ker so bolgarski policijski organi hoteli izzvati spopad.
9. sept., na dan vseljudskega bolgarskega praznika, je okrog 30 agentov izzivalo in grozilo pred jugoslovanskim poslaništvom. Zvečer pa so priredili skupaj s skupino ubežnikov demonstracije proti FLRJ. Na ponovne proteste Jugoslavije sofijska vlada ne da odgovora.
Na ta način hoče bolgarski policijski aparat, ki je pod vodstvom sovjetskih inštruktorjev, ustvariti ozračje za nov proces, v katerem hočejo v osebi vohuna in izdajalca Kostova obtožiti Jugoslavijo in njeno vodstvo kot vohunsko agenturo in rušilko socialistične fronte.
| RESNICA O JUGOSLAVIJI SE NAGLO ŠIRI
Italijanski partizani na proslavi
V. obletnice osvoboditve Beograda
Zveza borcev FLRJ je povabila na V. obletnico osvoboditve Beograda bivše italijanske partizane, ki so sodelovali z jugoslovanskimi partizani v borbi za osvoboditev Jugoslavije, na proslavo v Beograd. Temu obisku se ni protivila samo italijanska vlada, ki je zavlačevala z izdajo potnih dovoljenj, temveč tudi KPI. Centralni komite KPI je sklical italijanske partizane, ki so se borili v Jugoslaviji, na izredno zasedanje z izrecno nalogo, da se odobri resolucija proti Jugoslaviji. Na tem zasedanju je Luigi Longo zahteval od navzočih, naj se odpovedo nameravanemu obisku v Jugoslaviji. Giuliano Pajetta, ki je član Judinovega uredništva lista «Za trajen mir in demokracijo» pa je napisal v Unità članek, v kate-
Trgovina ZDA i ZSSR in FLRJ
Zanimive podatke q trgovinskih odnosih ZDA do Jugoslavije in Sovjetske zveze je objavila ameriška revija «Foreign Commerce Weekly» Podatki se nanašajo na prvih šest mesecev letošnjega leta, vrednosti pa so izražene v dolar j Ui. Podatke je sestavil ameriški statistični urad.
Lksport in reeksport ZDA v Jugoslavijo leta 1949:
januar	1,367.000 dolarjev
februar	1,653.000 dolarjev
marec	1,149.000 dolarjev
april	2,603.000 dolarjev
maj	1,601.000 dolarjev
junij	1,770.000 dolarjev
Vrednost	izvoza iz ponovnega
izvoza ZDA v Jugoslavijo je torej v prvih šestih mesesi’i 1949. leta znašala skupno 10,143.000 dolarjev. V prvih šestih mesecih 1948. letaš je bila vrednost izvoženega blaga mnogo manjša; dosegla je namreč 3,433.000 dolarjev.
Eksport in reeksport ZDA v ZSSR leta 1949: januar	186.000	dolarjev
februar	176.000	dolarjev
marec	1,901.000	dolarjev
april	3,077.000	dolarjev
maj	384.000	dolarjev
junij	89.000	dolarjev
Skupna vrednost v prvem polletju 1949. leta iz ZDA v ZSSR izvoženega blaga je znašala 5 milijonov 813.000 dolarjev. V primeri z istim obdobjem lanskega leta se je izvoz iz ZDA v ZSSR letos zelo zmanjšal. V prvih šestih mesecih lanskega lela so izvozile
ZDA v ZSSR za 25,028.000 dolarjev blaga.
Uvoz ZDA iz Jugoslavije leta 1949:
januar	2,180.000 dolarjev
februar	774.000 dolarjev
marec	175.000 dolarjev
april	217.000 dolarjev
maj	155.000 dolarjev
junij	918.000 dolarjev
Zdp so	uvozile iz Jugoslavije
v prvem polletju 1949. leta za 4,419.000 dolarjev blaga. Ce primerjamo vrednost v prvih šestih mesecih 1948. leta iz Jugoslavije v ZDA izvoženega blaga, ki je zna-šala 1,979.600 dolarjev, vidimo, da se je izvoz jugoslovanskega blaga v ZDA v obdobju enega leta precej povečal.
Uvoz ZDA iz ZSSR leta 1949:
januar	1,613.000	dolarjev
februar	3,257.000	dolarjev
marec	4,293.000	dolarjev
april	1,318.000	dolarjev
maj	4,209.000	dolarjev
junij	4,609.000	dolarjev
V prvem polletju letošnjega leta so ZDA uvozile iz ZSSR blago za 19,299.000 dolarjev blaga. Mnogo večji je bil uvoz iz ZSSR v prvi polovici 1948. leta. Znašal je namreč 44.222.000 dolariev
Podatki so vsekakor zanimtvl. Vendar pa moramo imeti n-eo očmi dejstvo, da jm ne moremo imeti za merilo današnjih trgovinskih odnosov med ZDA in ZSSR. Trgovinska izmenjava se je namreč med tema dvema državama v zadnjih mesecih zopet zelo občutno okrepila.
rem skuša kompromitirati FLRJ.
«Borili smo se z jugoslovanskimi ljudstvi in klevete proti njim so tudi klevete proti nam. Toda znali jih bomo zavrniti, kakor smo se znali boriti proti fašizmu» tako so izjavili italijanski borci.
V Jugoslavijo so odšli v dveh skupinah irj sedaj prisostvujejo svečanostim v Beogradu. Prav dobro se zavedajo, da jih bo jutri ko-minformistični tisk razglasil za fašiste samo zato, ker so sklenili oditi v Jugoslavijo. Toda oni se na to ne ozirajo — kakor je izjavil bivši borec I. oddelka divizije Italia Ca-vagnalo — «gremo v Jugoslavijo ravno zato, da bomo ob našem povratku v Italijo lahko pričali, da se v Jugoslaviji gradi socializem».
Resnica o Jugoslaviji je že globoko prodrla med italijanske delovne ljudi. Uredništvo «Tanjuga» v Rimu prejema vsak dan številna pisma iz vseh krajev Italije, v katerih napredni Italijani izražajo solidarnost z veliko borbo jugoslovanskih narodov.
Italijanski napredni ljudje so zahtevali jugoslovanske liste, da zvedo resnico in si znajo tolmačiti dejstva. Potem pa pišejo, kot je pisal tajnik sekcije Nennijeve socialistične stranke v Cagrano Varano ori Foggi «Zanima nas vsaka številka vašega tiska. Občudujemo hrabre jugoslovanske narode in upamo, da bodo jugoslovanski voditelji še nadalje vztrajali v veliki borbi za napredek svojih narodov in zmago socialističnih načel v svetu». Sindikalni voditelj Vittorio Marosi iz Macerate pa je zapisal, ko je prebral članke generala Vučkoviča «O taktiki demokratične armade Grčije», takole: «Taki članki so nenavadno prepričljivi in učinkoviti in predstavljajo za nas Italijane redko in dragoceno literaturo, kajti naš tisk v Italiji popolnoma lažno in netočno poroča o dejstvih».
Po Italiji ustanavljajo Društva prijateljev narodov Jugoslavije. Bivši partizan Salvatore Pace iz Palerma piše med drugim: «Kakor po drugih mestih, smo se tudi v Palermu odločili, da ustanovimo društvo prijateljev narodov Jugoslavije. Čeprav imamo sedaj razne težave, smo prepričani, da jih bomo premagali in prispevali k zmagi socializma, za kar se tako hrabro bore jugoslovanski narodi».
Resnica prodira povsod po svetu. Kakor poročajo iz Marseilla, so i-meli tam jugoslovanski izseljenci zborovanje, na katerem so govorili
tudi tisti, ki so se pred kratkim vrnili iz Jugoslavije, kjer so bili na obisku. Ustanovili so odsek društva , «Bratstvo in enotnost» za Južno Francijo in na koncu zborovanja poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu.
Kampanja proti Jugoslaviji vzbuja vedno večje zanimanje in razpravljanje v ameriški javnosti
in tisku. Tako je napredni list «Daily Compas», ki je blizu Walla-ceovi stranki, objavil pismo svojega čitatelja, ki obsoja gonjo ter pritisk ZSSR in držav ljudske demokracije proti FLRJ in pravi med drugim:
«Prav tako kot nočemo, da bi ZDA vsilile drugim državam svoje izkušnje in svoje nazore, bodisi da gre za zapadne, bodisi vzhodne države, tudi ne moremo sprejeti nazorov, po katerih je oblika socializma ZSSR edina oblika socializma za vse druge dežele. Edino načelo, ki ga lahko sprejmemo, je načelo absolutne tolerance do sleherne politične aii socialne smeri in priznanje, da lahko kapitalizem v vseh svojih oblikah in socializem v vseh svojih oblikah živita skupaj v miru in da se ne vmešavata v notranje zadeve drugih držav. V tem smislu — naglaša avtor pisma — je Jugoslavija preizkusni kamen. Ameriški napredni ljudje bi zelo pogrešili, ko bi obsojali samo ameriško vmešavanje v notranje zadeve drugih narodov in šli molče mimo prav takega vmešavanja s strani ZSSR».
«Menim, da bo imel socializem — se nadaljuje v pismu — različne oblike, kol jih ima tudi kapitalizem. Tako kot se je tudi kapitalizem razvijal v različnih oblikah v državah, kot so n. pr. ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija tn druge, kot se je kapitalizem er.e države vidno razlikoval od kapitalizma druge države — bo prav tako imel tudi socializem različne oblike. Oblike socializma enega kontinenta se. bodo razlikovale od oblike socializma drugega kontinenta, ene države od druge države in sicer v odvisnosti od določenih zgodovinskih pogojev vsake države. Izkušnje ZSSR imajo svojo veljavo za vsako državo samo kot predmet za proučevanje, ali so izkušnje ZSSR neuporabljive kot model, kot kalup, ki ga morajo v praksi uporabljati vse druge države, prav gotovo pa so neuporabljive, ako se uporabljajo pod izključno vladavino takega političnega telesa, kot je Kominforma».
KRONIKA
Na Češkoslovaškem imajo 203.003 ha zemlje posejane s sladkorno pe. so. Za letos računajo, da bodo Izdelali 644.000 ton sladkorja. Izvozili ca bodo 275.000 ton.
Zveza sovjetskih alpinistov Je preimenovala vrh neke gore v bližini Alma Ate v Kozaški republiki z imenom ameriškega črnca, znanega basista Paula Robertsona.
Na Slovaškem so letos pridelali prvi riž na nekem posestvu v bližini madžarsko-češkoslovaške meje.* Na 30 ha zemlje so pridelali 30 q neluščenega riža na ha. Prihodnje leto nameravajo gojiti riž tudi na Moravskem. V CSR mislijo s produkcijo riža v prihodnjih letih kriti najnujnejše domače potrebe po rižu v bolnicah za izdelovanje otroške moke in za dietne kuhinje.
V	Kijevu so našli velik zaklad okrasnih predmetov pri kopanju jarka za nov plinski vod. Vsi predmeti so iz zlata ali srebra in velike umetniške vrednosti iz dobe Kijevske države Ul. in 12.. stoletja). Zaklad so izročili institutu za arheologijo Akademije znanosti ZSSR.
Poljski veleposlanik v Rimu Ostrowski je izjavil predstavnikom tiska, da želi Poljska povečati tr-. govinske odnošaje z Italijo. Poljska potrebuje ladje in drugi industrijski material, kar bi plačala s premogom. Ostrovvskl je tudi dejal, da povzroča razvrednotenje zapadnoevropskih valut trenutno neke težave za obe državi, vendar pa se razgovori za pošiljanje polj. skega premoga Italiji nadaljujejo.
Češkoslovaška Je dobavila Poljski novo radijsko postajo za dolge valove z jakostjo 200 kW. Postaja že deluje v Raszynu v neposredni bližini Varšave, Poročajo, da bo CSR do konca leta izdelala za Poljsko še eno radijsko postajo, ki bo med najmodernejšimi v Srednji Evropi.
Zanimive Izjave o tem, kaj mislijo v CSR uradni krogi glede devalvacije valute v zapadnih državah, je daj ravnatelj češkoslovaške narodne banke dr. Leopold Chmcla. Dejal je, da bo imela CSR pri nakuju srovin v teh državah ugodnosti zaradi cenejšega nakupa, plačevala bo nižje pristojbine za prometno službo In imela manjše stroške za diplomatsko in konzularno službo. Na drugi strani pa bo imela CSR izgubo pri izvozu svojih izdelkov na Zapad, ker mora tam tekmovati z inozemsko konzularno službo. Na drugi strani pa bo imela CSR izgubo pri izvozu svojih izdelkov na Zapad, ker mora tam tekmovati z inozemsko konkurenco, Dejaj je tudi, da bodo te težave monopolne eksportne trgovske družbe laže prebrodile, kot bi jih zasebne češkoslovaške izvozne družbe, če bi imele zunanjo trgovino Se vedno v svojih rokah.
Stotine albanskih državljanov je zapustilo svojo državo in pribežalo v Jugoslavijo zaradi preganjanja. Preganjale so jih policijske oblasti, ker so se po resoluciji Informbiroja izrekli za pravilnost jugoslovanskega stališča. V FLRJ so našit prijazen sprejem in tudi možnost dela. Kakor poročajo, de-la brigada albanskih beguncev tudi pri Izsuševanju Skadrskega jezera.
V	Pekingu je bilo zborovanje, na katerem so razpravljali o reformi kitajskega pismenega Jezika. Zborovanja se je udeležilo nad 100 znanstvenikov, ki so ob tej priliki ustanovili društvo za reformo kitajskega Jezika. To društvo bo imelo nalogo, da določi sistem za latinizacijo kitajskega narečja za vso Kitajsko na temelju pisanega severnega narečja Kitajske. Društvo bo moralo tudi pomagati narodnim manjšinam na Kitajskem, da bodo tudi te izvedle reformo svojih jezikov, oziroma en jezik. Govorniki so na tem zasedanju poudarjali, da je reforma kitajskega jezika nujno potrebna, da bi se delavci, kmetje in široke ljudske množice naučile brati in pisati, kar je pogoj za razvoj demokratične kulture.
Starejši tip preproste fi fke skrinje iz Dekanov
Novejša lepše izdelana skrinja (banjka) iz Dekanov
V Dekane
Dež se je ponujal is temnih nizkih oblakov, ko sem izstopil iz avtobusa na križišču ob glavni cesti Trst * Koper, ter jo pričel mahati proti Dekanom. Ze čez kratek čas sem dohitel možaka iz Dekanov in skupaj sva nadaljevala pot. Močno je bil radoveden, kam me na zgodnje nedeljsko jutro vodi pot. Ko sem mu povedal, da sem namenjen obiskat ljudi Etnografskega muzeja, ki so prišli iz Ljubljane u Dekane raziskovat, se je možak brž razgovoril: «Od muzeja iz Ljubljane! Q, saj jih poznamo. Sami pravi ljudje so to. Cisto udomačili so se že. V Dekanih so bili že skoro po vseh hišah. Ljudi vprašujejo o vsemogočem: ta o hiši, o živini, o polju, o čebelah, domačem orodju, drugi o tem, kako smo pri nas živeli v starih časih, kakšno je bilo življenje u družini in podobno. Tretji zopet vleče iz starih ljudi zgodbe o strigah, o hudiču, o tem, kako smo nekdaj zdravili bolezni. Sploh o vsem hočejo vedeti in vse si zapisujejo. Pravijo, da bodo potem o tem, kar slišijo napisali knjigo. «Se vse mogoče stvari mi je povedal moj zgovorni spremljevalec. Kako so Ljubljančani obiskali že v prvih dneh po svojem prihodu Socerb in Osp, kako moledujejo po hišah za kose starega železa, za kako polomljeno orodje ali skrinjo, o tem, kako je morala stara Tona peti pesem, ki jo je slišala še od svoje none in kako si jo je potem eden od ekipe zapisal ter nam jo zapel. In kako znajo dekleta lepo risati! Njegov portal so narisale tako kot je v resnici! Hitro nama je med razgovorom minil čas in že sva bila v Dekanih. Na trgu v vasi sem se malo razgledal in že me je prestregel tov. Milko Matičetov ter me odpeljal v prostore, kjer ima ekipa Enotnografškega muzeja iz Ljubljane svoj sedež .
Kdo sestavlja ekipo?
Ze sem sredi etnografov, samih Znanih znanstvenih delavcev iz Ljubljane. Tu je tov. Matičetov, vodja ekipe, ki v Dekanih popisuje predvsem pesmi povesti, reke in pregovore, ki žive med našim ljudstvom. Tov. Boris Orel direktor Etnografskega muzeja proučuje najrazličnejša vprašanja v zvezi z materialnim življenjem. Profesor Vilko Novak je specialist za vprašanja ljudske prehrane. Vsi trije so znani znanstveniki, poznani tudi našim čitateljem po, svojih
l&tn&cfjjiMjl&hegjtMi imuzefa dljublitiiiG t> žlefocttilfa
sestaivkih. Kazen teh pa so v ekipi še tov. Juvančič iz Muzeja narodne osvoboditve iz Ljubljane E. Hrovatin,1 profesor Akademije za glasbo, inž. arh. Gizela Suklje, štiri študentke arhitekture ter šole za domačo obrt iz Ljubljane ter štirje dijaki gimnazije iz Kopra. Številna družina, ki pred vrati Trsta nabira gradivo o življenju slovenskega ljudstva.
Živahno teče pogovor. Razgovar-jamo se o nalogah etnografije, o nje pomenu v sedanjem času, o delu Etnografskega muzeja na terenu, o počutju v Koprščini, o doseženih uspehih in še o marsičem drugem. .Tako nam hitro potekajo dopoldanske ure.
Razmah vsega znanstvenega dela po osvoboditvi
Po osvoboditvi so vse slovenske ztianstvene ustanove močno razmahnile svojo delavnost. Med njimi je posebno živahno delovanje muzejev, katerih ustroj je bil v novi državi reorganiziran, njih delo pa postavljeno na nove osnove. Tako so naši muzeji po osvoboditvi ob največji podpori ljudske oblasti pričeli opravljati svoje nove naloge ter dosegli pri tem pomembne uspehe. Narodni muzej uspešno o-pravlja arheološka izkopavanja, Etnografski muzej pa si je zadal veliko nalogo, da znanstveno razišče vse ozemlje Slovenije ter pri tem nabere čim več gradiva za proučevanje vseh vprašanj, ki so predmet etnografije. To svoje veliko delo, zastavljeno po sistematičnem in podrobno jnroučenem načrtu, je Etnografski muzej pričel lani, ko je njegova prva ekipa odšla na teren v okolico Grosup Ija na Dolenjskem. Letos je bilo organizirano raziskovanje na dveh krajih: v avgustu se je ekipa mudila na Dolenjskem, kjer je svoje delo nadaljevala v soseščini lanskoletnih raziskovanj, v septembru pa se je odpravila na delo v Koprski okraj.
Rai ugotavlja okipa kZÌZrSaZX^ medmet etnografov na terenu nZZXi
Tov. Orel je v eni zadnjih šte- ***«	osnovo. Namesto tndi-
vilk revije Tovariš napisal takole finega raziskovanja posamez-o nalogah etnografije v sedanjem ■*ovi *c je pričelo sistematično času: «V dobi socialističnega izgra- >atiskovanje v skupini. Vsaka sku-jevanja naših vasi pripada slovom fci šteje razne specialiste je
ski etnografiji in folklori posebna naloga. Ljudsko življenje se vedno bolj ko kdaj sp/reminja danes, naše vasi dobivajo novo podobo, zastarele gospodarske naprave se u-mikajo novim, naprednejšim. Vse to ja popolnoma naravno in v skladu z zakonitim razvojem ljudskega življenja pod novimi pogoji. Toda nikakor ni naravno in tudi ne kulturno, če ne bi v tem pomembnem času odmiranja starin in porajanja novin, storili vse, da rešimo za znanost naše staro ljud sko življenje, našo staro materialno, socialno in duhovno kulturo, hkrati pa da zavarujemo vse pomembnejše etnografske spomenike na našem podeželju. Kmalu po o-svoboditvi se je te naloge z vso resnostjo (lotil Etnogmfski muzej
v Ljubljani. Krenil je na pot, odšel na naše podeželje, seveda popolnoma drugače, kakor doslej i> slovenski etnografiji. Zavrgel je o-bičajni individualni način terenskega dela, zavoljo katerega smo tako zaostali, ki pa ga bo treba uporabljati le še izjemoma, ter se oprijel kolektivnega sistematičnega raziskovanja s posebno terensko ekipo, ki skuša na področju e-nega KLO zajeti prav vse oblike ljudske kulture».
Naloga etnografije je v danas- ' njem času torej predvsem v tem, da nabira na terenu in nato obdeluje ter tako ohrani za bodoče znanstveno proučevanje čim več gradiva o življenju našega ljudstva v preteklosti ter sedanjosti. Slovenska etnografija do sedaj teh problemov ni sistematično proučevala. Posamezni strokovnjaki so se pečali zgolj s posameznimi vprašanji ali panogami te vede. Njih delo pa je bilo individualno ter s tem seveda nepopolno ter je le počasi napredovalo. Ker en sam
Ustavljena tako, da cela ekipa Proučuje obenem materialno, socialno in duhovno kulturo.
Tudi ekipa, ki je na delu v Deanih je sestavljena tako. Skupina ^materialno kulturo, (vodi jo *•%, Orel, sestavljajo pa prof. No-"uk, ing, arh. Sukljava ter dijak
Kaligarič! ima najširše polje radovanja. Ta skupina proučuje Oatnreč značaj naselij, tipe in zna-wtiosti posameznih hiš, njih lego, *0*strukcijo stavb, streh, notranjo Predite v domov, značaj gospodar-s'®t poslopij in podobno. Nadalje podatke o značaju poljedel-.ta, živinoreje, sadjarstva, lova, čebelarstva, podatke o orodju, na-činih pridobivanja vode, o prehra-n‘> Obrti, prometu, skratka, razi-sfcuje vsa vprašanja, ki so v zvezi * materialno stranjo človeškega ^Benja. Tej skupini pomaga tehnični oddelek, (sestavljajo ga štu-’i^ntka Svete Lea, Kantušer Vida, Kristina, Gal Marjeta), ki na terenu izvršuje izmero posameznih izdeluje situacijske načrte, Arhitektonske skice (tlorise, prere-zanimivejših poslopij ter risbe stavb in raznega kmečkega wodja, čornače opreme ter predmetov liddske umetnosti.
Druga skupina, skupina za soci-Jftip kulturo, (vodi jo dr. Juvančič, Katéremu pomagata študenta $i-k?Wč in Vodopivec), proučuje Probleme družbenega življenja v Preteklosti in sedanjosti. Tako zbi-ro Podatke o spominih na posa-mezne dobe zgodovine, (fevdali-dobe revolucije, čas vojne), Podatke o vprašanju odnosov v
'družini, o razmerju med možem in ženo, o odnošajih med starši in o-, trohi, o sožitju več družin pri istem ognjišču, o skupnosti lastnine na zemljiščih, o socialnem položaju prebivalstva in o podobnem. Razen tega proučuje ta skupina razna pravna vprašanja, zlasti s področja delovanja, (način prenosa premoženja), imovinsko pravna vprašanja o sklepanju in razdiranju raznih pogodb), vprašanja, ki se nanašajo na človeško osebnost (polnoletnost, zakonsko in nezakonsko rojstvo) in podobno.
Tretja skupina (poleg vodje Ma-tičetova sta v njej še dr. Hrovatin in dijak Prelec), je skujerina, ki proučuje snov duhovne kulture. Njo zanimajo povesti, bajke, pripovedke in pesmi, ki žive med ljudstvom, razni izreki, uganke verovanje v razna prekonaravna bitja, ljudska medicina, razen tega pa tudi domača glasbena umetnost.
Na ta način je med člani vse e-kipe razdeljeno delo in omogočeno sistematično zbiranje vseh podatkov, ki zanimajo, etnografijo.
Načrti Etnografskega muzeja
Po dvigocenih izkušnjah, ki si jih je prva ekipa Etnografskega muzeja pridobila lani na terenu v okolici Grosuplje, so bile v programu letošnjega dela tri ekipe, ki naj bi poleti raziskovale na Dolenjskem, Štajerskem in Primorskem. Zaradi raznih ovir je bilo mogoče organizirati samo dve ekipi. Toda prihodnje leto bo že v zgodnjem poletju odšlo na teren več etnografskih ekip, če bo le mogoče dobiti dovolj sposobnih ljudi za to delo. O svojih raziskovanjih pa bo Etnografski muzej v najbližji bodočnosti izdal svojo prvo knjigo, v kateri bo objavljeno gradivo nabrano ob priliki lanskoletnega raziskovanja na Dolenjskem in tudi že znanstveno obdelano. Tako bodo postopoma izhajale knjige z etnografskimi študijami o vseh predelih naše domovine.
Narodno osvobodilna borba je pri Slovencih močno dvigr zanimanje za študij zgodovine, je povsem razumljivo. V obdol graditve socializma pa temu štu ju posvečajo še večjo pozornost, delovno ljudstvo, ki lahko svob no odloča glede svojega razve Jahko tudi kritično motri svojo ; »kozi zgodovino.
Pri proučevanju zgodovine £ vencev so se doslej pojavljale ov različne narave. Omenili bomo eno izmed teh ovir. Starejši slov »ki, nekoliko v levo usmerji znanstveniki, kj so bili pod vj vom nemških socialdemokratsl «teorij», so gledali na slovenj zgodovino zgolj iz vidika nem: zgodovine. Zamišljali so si, da treba vse tiste pojave, ki jih je ] znala Nemčija, iskati tudi na s venskih tleh. Ti «znanstveniki» •o upoštevali specifičnosti razred »trukture našega ozemlja in so radi tega le prepisovali nemš zgodovino. Do podobnih napak prišlo tudj na drugih področjih. 1 ka socialdemokratska dediščina veda ni mogla ugodno vplivati izpopolnjevanje slovenske zgodo ne. KPJ, ki je vodila narodno os' bodilno borbo, je take metode n Salila do kraja.
V našem kratkem razglabljat »e bomo dotaknil; vprašanja nac nanzma ter. šovinizma. Navedli l mo nekaj primerov iz zgodovine 1 prskega okraja (koprske škofije Je obstajala do leta 1828., jn bila n«kaj večja od današnjega koj »koga okraja). Znano je, da je r clonalizem pojav razvitega imj rializma. V prvem primeru je iir la konkurenčna borba med po: «nežnimi buržoaznimi skupinam; ° znafab v drugem prime pa zajema že vse kontinente I bi buržoazija na neki točki čim b< zavarovala svoje interese, ustvar narodno mržnjo, preko svojega č iavnega aparata šir; mišljenje—. Imajo drugi narodi le slaba svojsV In da je zaradi teka opravičei njihova podreditev ali pa celti n
hovo iztrebljenje. Vidimo torej, d rasizem ni nič drugega kakor bo razvita oblika šovinizma.
Podobne pojave, ki pa vendar n so isto kakor nacionalizem ab P šovinizem, imamo v zgodovini vs od tedaj, ko se je družba začel deliti na razrede. Razredno sovn štvo je dobivalo najrazličnejše o! like. Te pojave lahko primerjam tudi s samimi vojnami. Ce ne bi b: lo izkoriščevalcev ter izkoriščal cev, vojne ne bi bile mogoče. Cir večje so bile razredne razlike, ter laže je prihajalo do vojne. Vsak razredna razlika je rodila odgovai jajoče sovraštvo, vendar pa n hkrati tud; vojno. Za vojno je vse lej potrebna določena koncentrs cija na gni strani bogastva, na dru gi bede. V dobi fevdalizma so na stajale majhne in velike fevdaln države, kar pomeni, da se je vsa! fevdalec trudil, da čim bolj razšli svoje ozemlje. Pokrajine so se de lile po tem, kateremu fevdalcu s pripadale. Iz te dobe datira taki imenovani regionalizem, ki sevedi ne more biti isto kot nacionalizem med obema pa je vendar skupno tc da sta oba zrasla iz konkurenčni borbe vladajočih razredov.
Ce se Zdaj ozremo na koprščino V preteklosti, lahko ugotovimo tole: Koper je kljuboval Beneški republiki, dokler ga ta leta 1278. ni zasedla s silo. Značilno za istrska obalna mesteca pred beneško zasedbo je, da so bila vsa približno enako močna (Milje, Koper, Izola, Piran, Rovinj, Pula itd.) in dg ni bilo zategadelj niti en« med njih tako močno, da bi £i lahko podredilo ostala presta. Zaradi takega
stanja prihaja do konkurenčnega boja med vsemi temi mesti; ta borba pa je morala nujno vsebovati tudi nacionalistične elemente. Po beneški okupaciji je ta borba dobila takoj drugačne oblike, buržoa zi ji y istrskih mestecih so se namreč odprle docela drugačne perspektive. Takoj po beneški okupaciji se tudi bistveno spremeni odnos italijanskega meščanstva nasproti slovenskemu prebivalstvu. Dokler je vsako obalno mesto na-
stopalo samo zase, ni slovans.ro prebivalstvo občutilo večjega pritiska, po benešk; okupaciji pa prihaja da skupnega nastopa italijanskega meščanstva vseh obalnih mest proti slovanskemu prebivalstvu in se je zaradi tega tudi povečal odpor Slovencev ter Hrvatov. V Zapadni Istri je prihajalo zaradi tega zlasti v 14. ter 15. stoletju do pogostih uporov slovanskega prebivalstva, ki so bili naperjeni proti beneški republiki in seveda njenj agenturi v obalnih mestecih. Ti upori so bili Posledica ne toliko zgolj fevdalnega jarma, temveč posledica izkoriščanja tudi s strani Hal. meščanstva ter beneške republike na splošno. Gospodarskemu izkoriščanju sq je pridruževala pravcata nacionalistična gonja. Beneška republika pa se je teh uporov toliko bolj bala, ker so domače Slovence ,er (Hrvate v tej dobi krepili v bojih izurjeni Uskoki. Kljub svojemu nacionalizmu (zlasti istrskega meščanstva) je morala beneška republika V tej dobi pristati na Kompromis s Slovenci. Beneška republika je uvedla v koprskem okraju «škifi-ji) ustanovo «poglavarja Sloven-
cev» (Capitanus Sclavorum). T< funkcijo je v začetku zaupala nekaterim koprskim patricijskirr družinam (na pr. družini Ingal
deo) in je postala skoro dedna. S takim položajem pa se Slovenci nikakor niso hoteli zadovoljiti :n so se še nadalje upirali. Iz zgodovinskih listin je razvidno, da je morala Beneška republika »eta 1450. pristali na zahtevo Slovencev, da se namreč prizna za njihovega po-
VUlm ifiečho I
glavarja v okraju človeka, ki so si ga pni sami izbrali. Ta Slovenec je bil tedaj Luka Muzec (v originalu Luca Musez) iz Podpeči. Zaradi odpora slovenskega prebivalstva se Beneška republika dolgo r.i mogla odločiti na njihovo razorožitev. Listina iz leta 1349. govori o tem, «da je beneški senat spričo borbenosti slovenskega prebivalstva (vista la fierezza della popolazione slava) ter izredne važnosti mesta Kopra odredi], da ge obnovi lesena zgradba, ki je bila izven Castel-Leone, da bi vaščani, prišedši v mesto, kakor po običaju, lahko odlagal; svoje o-rožje» (Arch. T., str. 416-1887.). Iz navedenega citata se vidi, da so Slovenci pogostoma prihajali v Koper. Drugače pa ni težko dokazati, da jih je precej živelo tudi v samem Kopru.
Ni slučaj, da je Reformacija med Slovenci ter. Hrvati v Istri naletela na tako globok odmev. V tej dobi so se slovenski duhovniki v
\r v
VKOPRSCINI V PRETEK LOSU
Koprščin; (znan je zlasti značilni primer iz Izole) posluževali glagolske nabožne knjige ter opravljali službo božjo večinoma v slovenskem jeziku. Ob zatonu Reformacije pa prihaja tudj v Koprščini do pravcate šovinistične gonje proti vsemu, kar je slovenskega. Koprski inkvizitor je pobiral poleg protestantskih knjig tudi slovenske ter hrvaške katoliške knjige, pisane v glagolici. Vse to je šlo potem na grmado. Tedanj; koprski škof Ingene-rio je prepovedal ne-le slovansko bogoslužje, temveč tudi vso glagolsko literaturo, ne glede na to, ali je bila protestantska ali ne.
Zelo poučno je, da je prihajalo d° podobnih nasprotij tudi v samem Trstu. Po statutu iz leta 1350. je bil dodeljen mestnemu županu še tako imenovani: «Sindaco dei Carsi». O tej važni ustanovi bomo govorili cb drugi priliki. Da so bili ti Carsi Slovenci, ne more biti nobenega dvoma.
V toku zgodovine je nacionalistični bes nasprotujočih si meščanskih skupin prihajal jasno do izraza še posebno v tako imenovanih pogromih na Žide. Ko se je v 14. stoletju nemško meščanstvo ojačalo,
prihaja proti Zidom do pravcate križarske vojne. Skoro vsi Židje s° se morali tedaj izseliti Iz Nemčije. Zatekli so se na Poljsko, kjer jih jp prav lepo sprejel Kazimir Veliki-Poljsko meščanstvo je bilo tedaj še šibko. Do podobnih dogodkov 3® prihajalo tudi v Istri in samem Kopru. Ko so se koprski meščani čutili šibke in slabe (v sredini 16. stoletja), sq povabili Žide, naj se na‘
s®Uj0 y Kopru. Računali so pri tem J® gospodarski dvig mesta Kopra, Vseljeni Židje so uživali različne Dtivilegije. Ko pa se je koprsko ^ščanstvo ojačalo in začutilo nežnost židovske konkurence, je isti gestii L svet (1613) sklenil, da se vsi izženejo iz Kopra.
Običajno se misli, da je treba pri ^Cha Tržaškem ozemlju iskati pr-''e sledove šovinizma ob koncu druse .polovice prejšnjega stoletja. To Mišljenje je le. deloma točno. Na ®°4ročju Beneške republike so bila goltaj ugodna tla i za rast naciona-hZ«ha i -šovinizma. Z gotovostjo ahko trdimo, da je bilo Italijanko meščanstvo v Kopru še precej aesetletij pred tem y precejšnji me-nacionalistično usmerjeno. Najedli bomo primer Valussija Pacifika, ki sicer ni bil Koprčan, a je i^lel s Koprčani (bogatimi meščani) prav dobre zveze. Leta 1836. Najdemo Valussija (po poreklu ibenda Furlan) v Trstu med ustanovitelji literarne revije «Favilla».:
Ko so se koprski meščani leta 1855, pripravljali, da izdajo svoj al-bianah, sp prosili Valussija, ki je ^ivel nekje V Italiji, da jim napiše članek za njihov almanah. Ta čla,-hek pod naslovom «O gospodarski obnovi Istre je leta 1856. zagledal bolj dan. Zanima nas predvsem nje-eov odnos do Slovanov v Istri. Va-^Ossi pravi že takoj ob začetku članka, da še ni imel prilike, da bi si *stro temeljito ogledal. Ugotavlja, se je mudil le nekaj dni v obal-'bih,, istrskih mestih. O razširjenosti ' >vencev v Istri pripoveduje na-ednje: «Italijansko ljudstvo .(V
Istri) je številčno močneje od slovenskega (supremazia numerica)», Ta ugotovitev, ki je precejšnja potvorba resnice, ne more biti posledica zgolj neke neobveščenosti. Dobro vemo, da je Istra precej širok geografski pojem! Ce bi Valussi u-gotovil, da so imeli Italijani večino
V	nekaterih obalnih mestih (zlasti
V	zapadnem delu Istre), bi bila zadeva drugačna. Se bolj zanimivo je, kakor misli Valussi v Istri rešiti nacionalno vprašanje (in prav zaradi te misli so se tedaj v Kopru nekateri italijanski nacionalisti močno veselili Valussijevega članka). Valussi najprej poudarja, da je prisotnost večjega števila narodnosti na zaključnem geografskem ozemlju največja nesreča za vse dotične ljudi (grande ostacolo a progressi civili, in da je treba zaradi tega popraviti napako časa (il difetto del tempo). Po tem uvodu siedi zaključek, da ie italijansko ljudstvo v Istri najbolj kulturno in da je zarad; tega «opravičen proces združevanja istrskih ljudstev v italijanski narod» (è legittimo il processo di unificazione delle geni; istrane nella stirpe italica). Valussi misij očitno na asimilacijo slovenskega prebivalstva. Ob koncu svojega članka se Valussi sklicuje še na Macchiavellija, češ da je priporočal združitev italijanskega naroda. Ko je Valussi pisal svoj članek, je bilo slovansko narodno gibanje v Italijj že precej močno. Tedaj so že stopali na pozornico taki narodni voditelji, kakor je bil n. pr. Juraj Dobrila. Vaiassi je šel kar nalahko preko vsega tega.
Iz vsega, kar smo navedli, sledi, da razredna borba v določenih zgodovinskih obdobjih lahko ustvarja tako miselnost, ki je sorodna nacionalizmu, da je treba v Istri iskati začetke nacionalizma daleč nazaj. Podrobnejše proučevanje zgodovine Slovencev v koprskem okraju v že navedenih smereh bo privedlo še do mnogih zanimivih ugo^ tovi.tev.
0 delu in uspehih v Koprščini
Ekipa etnografov je prišla v Dekane sredi septembra in bo pri delu ostala najmanj en mesec. Letos ima ekipa v. programu, da prouči področje vasi Dekani, Osp, Socerb, Tinjan in Škofijo, drugo leto pa je na vrsti sosednji predel okoli Sv. Antona, Marezig in Vanganela. Takoj ob svojem prihodu je ekipa na javnem zborovanju seznanila prebivalstvo s pomenom in namenom etnografskega raziskovanja v Koprskem okraju ter se takoj lotila dela. Dosedaj so bile v glavnem obdelane vasi Dekani, Osp, Socerb, deloma pa tudi Tinjan. Povsod je ekipa, naletelahavelikorazumevanje pri krajevnih oblasteh, pa tudi med (kmečkim ljudstvom je delo ekipe vzbudilo precejšnje zanimanje. Razen dela na terenu in Proučevanja pisanega gradiva, nabranega na terenu, se posamezni člani ekipe udejstvujejo tudi drugače. Tako je tov. Juvančič predaval v Dekanih o našem primorskem narodnem heroju Vojku, tov. Matičetov in Orel pa sta o pomenu in nalogah etnografije predavala v Kopru. Razen tega pripravljajo še druga predavanja in se pri tem samo čudijo, da jih lokalne masovne organizacije bolje ne izkoristijo. Končno pripravljajo organiziranje folklorne plesne skupnne v Dekanih, sodelovali pa bodo tudi na bližnji gospodarski razstavi v Kopru.
Gradivo, ki ga je etnografska e-kipa dosedaj našla v okolici Kopra, je obilno in zanimivo, dasi ni bilo nobenih posebnih odkritij, kot jih tudi ni bilo pričakovati. Ekipa pač popisuje stvari, ki do
danes skoro niso. bile opisane in bi sicer izgubile ter ostale nežna ne bodočim znaTistvenim ter kulturnim delavcem. Ker je področje okoli Dekanov spadalo dolgo wsto let pod dve državi, nacionalno, politično in gospodarsko različni, (meja med Avstrijo in Beneško republiko je potekala v bližini vasi Ospa, Socerba in Dekanov), so izsledki etnografov še toliko zanimivejši, ker se še danes v številnih stvareh, kot n. pr. izrazih, predmetih in pravnem mišljenju, kažejo posledice te politične in kulturne razcepljenosti. Pri svojem delu so si etnografi doslej zbrali že popoln opis vinogradništva v okolici Kopra in zlasti oljarstva, ki se v vsej Sloveniji goji samo še v tem predelu.
Pomembni so tudi dosedaj zbrani podatki o matičnem obdelovanju zemlje, o nekdanji kolektivni lastnini na zemljiščih, o tesni gospodarski povezanosti vsega predela s Trstom, o problemih, združenih s pašo živine iz Čičarije preko zime v okolici Dekanov, (kar je bilo sicer znano, a povsem neobdelano). Skupina za socialno kulturo je ugotovila zanimive podatke o sožitju večjih družin, žive spomine na posamezne dobe zgodovine, presenečajo tudi številni nazivi za stopnje sorodstva ter svaštva. Na področju duhovne kulture pa je zanimiva še danes živa vera v volkodlake, čarovnice in sploh zelo močno praznoverje. Sicer pa na splošno kažejo prav vsi ugotovljeni podatki tesno povezavo in neločljivo skupnost ozemlja v območju Dekanov, (Ospa, Tinjana in Socerba), z ostalim o-zemljem Slovenije. Prav vse ugotovitve etnografov v Koprščini so potrdile sicer že znano dejstvo, da
tako v Jugoslaviji kot tostran meje na Tržaškem ozemlju, živi popolnoma isto ljudstvo, ki ga nobene umetne meje niso in ga tudi ne bodo nikdar mogle ločiti.
Obish pri delu
Opoldne se je ulil dež. Po kosilu, — kjer prijaznemu povabilu k kosilu z ekipo ni bilo odreči —, ni bilo misliti na pot v Tinjan, ki je bil na programu za ta dan. Vsi Člani so se zato razdelili Po p>osa-meznih hišah Dekanov, kjer še tóso dokončali svojih poizvedb.
S tov. Matičetovim sva odšla do starega Franca pri Obadih. Mož je bil sprva bolj molčeč, kasneje pa se je razgovoril ter nam povedal nekaj zgodbic. V živem pripovedovanju nam je pravil, kako je Kristus ustvaril bolhe, s katerimi je razgnal žene. ki so preveč postajale po vasi in klepetale. Sam je u-žival, ko nama je pripovedoval Zgodbo, kako je hudič ustvaril tobak. Razložil nama je tudi zakaj prašič vedno drži glavo navzdol, kako je bog pobarval liščka, odkod ima ptiček kraljič svoje ime in še podobne stvari. Pustil sem tov. Matičetovegd, da si je v istem domačem jeziku kot ga je uporabljal Franc, zapisoval zgodbe ter jo mahnil na di-ugi konec vasi k tov. Orlu. Ta je pri Karlotu od Tone zbiral podatke o sadjarstvu v Dekanih in okolici, o čebelarstvu in o ljudski prehrani. Karlo je razlagal, kako je bilo včasih sadjarstvo bolj raznovrstno, dasi niso poznali toliko vrst češenj in breskev, so pa bolj gojili marelice, nešplje, slive, kutne in tudi kostanje Tudi o tem, kaj so včasih jedli in kako so pekli kruh v «črpnji» nama je vedel povedati marsikaj zanimivega.
C as me je priganjal, da sem pustil tov. Orla pri marljivem zapisovanju ter jo mahnil k tov. Hrovatinu. Ta je imel v gosteh godca dekanske godbe na pihala in skupaj sta zapisovala melodije starih plesov. Med tem pa je drugod tov. Juvančič spraševal o nezakonskih otrocih, kako so z njimi raimali, kakšna imena so jim dajali, kakšne pravice so imeli do očeta in še druge zanimive stvari iz družinskega življenja. Na sedežu ekipe pa so tovarišice marljivo izdelovale risbe in razne skice.
Hitro mi je minil čas in mrak se je spuščal, ko sem se poslovil od prijaznih etnografskih znanstvenikov. Tov. Matičetov pa mi je za slovo dejal: «Delo etnografskega raziskovanja je sila zamudno ter zahteva dosti truda. Spričo tega ie nemogoče, da bi sami člani Etnografskega muzeja ust>eli v nekaj letih popisati vse, kar zanima etno-ffrafa po Sloveniji. Trudimo se zato, da povsod na terenu najdemo sodelavce, ki bi bili pripravljeni v bodoče, pod našim nadzorom seveda, nadaljevati z delom, ki smo ga pričeli. Želimo zato in upamo, da se bodo marljivim dijakom koprske gimnazije, ki so se že letos vključili v etnografsko delo, kmalu priključili tudi drugi prosvetni in kulturni delavci iz koprskega okraja».
In prepričam smo, da se tudi bodo/
PECILNI PRASKI
PECILNI PRASKI
Gospodinje uporabljajo v: veliki meri pecilne praške za nnjrazno-vrstnejše pecivo. Kaj pp so sploh pecilni praški in kakšen je njih učinek?
Pri peki kruha in slaščic moramo dodati testu neko snov, ki povzroči, da postane testo lahko in luknjičavo. Ce pečemo kruh, uporabljamo kvas. Kvas razvija plin ogljikov dvokis, ki napihuje in rahlja testo. Kuharica reče, da testo raste. Vendar se pri izdelovanju slaščic rajši poslužujemo pecilnih praškov, ker bi to sladko pecivo od kvasa dobilo neprijeten okus.
JELENOVA SOL
je najenostavnejši pecilni prašek. To je bel prašek, ki diši po amoniaku. Ce ga pustimo dalj časa v odprti posodi, bo počasi izgineval, deloma pa se pretvoril v motno snov. Kemik ti pove, da sestoji jelenova sol v glavnem iz amonieve-ga karbonata in ki se že pri 60o popolnoma pretvori v vodo, se pravi vodno paro, ter v plina amoniak in ogljikov dvokis.
O tem se zlahka prepričaš, če Je enovo sol lahko ugreješ na pio-
, Nekaj prostiti vaj za one, ki bi rade shujšale
1.	V razkoračeni stoji odroči roke, jih skleni in se sunkovito zasukaj v pasu zdaj na levo, zdaj na desno. Vajo ponovi večkrat.
2.	Lez, na trebuh in se prevračaj z boka na bok, obenem sc počasi pomikaj naprej, najmanj do 3 metrov.	_
3.	Vaja v dveh. Pokleknita na levo koleno, desno nogo iztegnita, oprimita se nog stola in se globoko nagnita v pasu nad iztegnjeno nogo. kakor kaže slika. Vajo ponavljajta.
4.	Sedi, iztegni noge in vzroči roke, potem pa dvigni kolikor mo-1 goče visoko iztegnjene noge in jih hitro obkroži z rokami. Vajo ponavljaj, dokler se ne utrudiš .
čevini; čez r.-ekaj časa bo prašek izginil, ker se je pač pretvoril v pline.
Isto se dogaja pri peki. Testo napihuje predvsem ogljikov dvokis. Vendar ne uporabljamo la prašek zg peko kruha, ker bi namreč amoniak dal kruhu neprijeten duh ih okus. Jelenovo sol porabljamo le za peko drobnega peciva. Ce pečemo kekse pri višji temperaturi kakor kruh, izrine vročina iz testa ves amoniak.
Ponekod uporabljajo tudi pepe-liko za izdelovanje medenega peciva. To je bel prah, ki pri dodatku kisline močno razvija plin ogljikov dvokis. Vendar ne doda kuharica v tem primeru prav nič kisline. V sladkem testu so namreč zelo majhna živa bitja (glive), ki povzročajo, da se tvorijo iz sladkorja kisline. Te povzročijo, da razvija pepelika plin, ki napihuje testo.
TO SODO BIKARBONO
(natrijev bikarbonat) uporabljamo kot pecilni prašek. V vročini razpade soda bikarbona v sodo, vodo in ogljikov dvokis. Ker pa nastaja pri tem soda, ki daje pecivu neprijetni, lužnati okus, uporabljamo le redkokdaj čisto sodo bikarbono. Običajno so dodane sodi bikarboni še nekatere druge snovi, ki se združujejo s sodo, ki nastane pri pečenju. Tako dobimo vrsto pecilnih praškov, ki jih v veliki meri izdeluje hranilna industrija .
OETKERJEV PECILNI PRAŠEK
je eden izmed teh izdelkov. Ta prašek sestoji iz kislega fosfata, sode bikarbone in moke. Soda bikarbona ima v tem prašku že znano lastnost, da razvija plin, ki rahlja testo. Vlažen fosfat pa povzroči, da se plin obilneje razvija. Moka je primešana zato, da se plin preburno ne razvija. Poleg tega pa moka tudi ovira razkrajanje pecilnega praška na zraku. Ta pecilni prpšek jo zelo poceni ter se nikomur ne izplača, da bi ga delal doma v majhnih količinah.
Pri uporabljanju pecilnih praškov upoštevaj naslednje. Prašek kupi šele takrat, ko ga potrebuješ. Hrani ga na suhem prostoru. Zavitek odpri šele pri uporabi. Ako pustiš odprti zavitek pecilnega praška več dni, v vlažnem prostoru, bo vedno bolj razpadal. Ce leži odprti zavitek pecilnega praška več tednov v shrambi, skoraj popolnoma izgubi svojo moč. Pravilo je, da pri pripravljanju testa premešamo pecilni prašek najprej v suho moko in šele zatem omočimo. Mešanica moke in pecilnega praška naj bo čim manj omočena. da ne izgubi pecilni prašek večine plina. Vsekakor prečitaj točno navodila, ki so na zavitku .
Mp
Siva mrena -
zelena mrena
Kaj je bistvo sive mrene, smo govorili že v pred zadnji številki tednika. Zelene mrene (glaucoma) pa imamo 2. vrsti.: akuten glavkomski napad in kronično o-bolenje (kroničen glavkom) :po-časno pefanje vida, sprva sam0 na enem, kasneje redno tudi na drugem očesu-
Zelena mrena nj nikaka mrena, nje bistvo je zvišan očesni pritisk. Oko, ki boleha na zeleni mreni, je na pritisk bolj trdo kot zdravo oko. Zaradi zvišanega o-česnega pritiska, pride do hiranja očesnega živca in če pomoč ni dovolj zgodnja, do popolne oslepitve. Oko. ki boleha na kroničnem glavkomu ni na zunaj prav nič spremenjeno, morda je zenica za spoznanje širša od nonnalne-Bolečin ni. Žalostno pri tem obolenju je to, da pogosto bolnik pe-šanja vida sploh ne opazi pravočasno. Zakaj? Običajno gledamo z obemi očesi hkrati in 'če je eno oko slabše mi tega niti ne opazimo. Sele ko slučajno eno (zdravo) oko zapremo, opazimo, da je drugo oko že zelo slabovidno ali pa
Dve ljubki obleki za naše dijakinje. Prva je temnomodra z našivki, druga pa karirasta z visokim ovratnikom in kimono rokavi.
NASVETI
()
(I I)
NADEVANE ČEBULE
Debele in okrogle čebule olupi in skuhaj v slani vodi. (Pazi, da se ne razkuhajo). Potem jih odcedi, izdolbi in napolni z nadevom, ki si ga pripravila iz kuhanega a-li surovega mesa, kruha, jajca soli in popra. Nadevane čebule daj na pekač, ki si ga namazala z o-Ijem; prav tako namaži z oljem tudi čebule.
ZELENJAVNA JUHA
Spraži v maslu narezano čebulo, in ko lepo zarumeni, dodaj nekaj peteršilja, narezane cvetače, korenja, špinače in fižola. Vse skupaj nekaj časa praži, potem primešaj žlico moke in dolij vode. Pusti, da počasi vre. Ko je zelenjava na pol skuhana, dodaj na kocke narezan krompir in testenine. Ko je juha skuhana, vrzi vpnjo še košček ma-
sploh slepo. Pri glavkomu ne smemo čakati in odlašati, tu so dnevi dragoceni. Cimprej moramo v zdravljenje. V začetku zdravimo bolezen lahko često še s kapljicami, operacija vedno še pomaga. Mi vida sicer popraviti ne moremo, pač Pa z zdravljenjen preprečimo nadaljnje pešanje in opešanje vida. Obolenje je dolgotrajno, bolnik ne sme zgubiti potrpljenja, stalno se mora vračati v bolnico na kontrolo očesnega pritiska.
Akuten glavkomski napad je vedno združen s hudimi bolečinami. Tudi tu imamo obolelo samo eno oko. Celo polovica glave neznosno boli, bolnika sili na bruhanje, oko je vneto, vid močno opešan. Zaradi hudih bolečin in težav v žlodcu pogosto zamenjajo to obolenje z migreno. Vendar se pri migreni oko le malenkostno solzi dočim 'je pri glavkomskem napadu vneto, oteklo: roženica zasopla, zenica široka. Bolnik vidi le prav malo. Takšen napad se v nekaj dneh pomiri, oko je videti na zunaj zopet zdravo vendar ostane vid po napadu nekoliko oslabljen. Po daljšem ali krajšem presledku sledi prvemu ponoven napad in oonovno opešanje vida. Oko samo sebi prepuščeno polagoma ugasne. Tudi tu je hitra pomoč nujna, spo-
za

i i
tržaško
kuhinjo
sla in ponudi § pečenimi kruhovimi rezinami.
VKUHANO KORENJE
Iz 15 dkg sladkorja nekoliko vode in belega vina skuhaj sok. Ko Se zgosti, dodaj 40 dkg tenko narezanega korenja in sok ene limone. Ko je korenje skuhano, odcedi sok in potem ohlajenega polij na korenje. Postrezi mrzlo.
GOVEJI ZREZKI Z GOBAMI IN RIŽEM
Osnaži, zreži na listke in popari 1 kg gob, jih hitro odcedi ter drobno sesekljaj. Zarumeni v 2 žlicah presnega masla žlico čebule in peteršilja, pridem gobe in jih mešaj na hudem ognju. Ko se gobe osuše, prideni 12 dkg izbranega riža, malo premešaj, prilij 3/8 1 vrele vode ali juhe in osoli. Ko riž zavre, ga postavi pckriteg.a na kraj štedilnika za kake pol ure. Medtem pa prav drobno sesekljaj 60 dkg surovega govejega ali prašičjega mesa, osoli ga in potresi s poprom, prideni gobe, prav dobro zmešaj in dodaj ohlajen riž ter še malo mešaj. Naredi okrogle ali štirioglate zrezke, povaljaj jih v drobtinah in jih speci v vroči masti. Ce vzameš namesto surovega mesa kuhano ali pečeno, prideni k mesu jajce. Pečene zrezke daj s kako prikuho ali solato na mizo.
četka kapljice, kasneje operacija.
Pešanje vida tako značilno za obe obolenji - sivo in zeleno mreno * in vendar potek tako različen-Tu pomoč še vedno pravočasna, tarn oko zgubljeno. Zato je bolje, da pri pešanju vida mislimo na težje obolenje - glavkom in da gremo morda prezgodaj na pregled, kakor da se zanašamo, češ da je le siva mrena in da je za operacijo še vedno dovolj časa ter tako Po lastni krivdi oslepimo.
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
S.	P. iz Trsta: Vsako jutro, ko vstanem, sem veliko bolj utrujena, kakor zvečer, kljub temu da senv ob 23 že v postelji. Utrujenost čutim posebno okrog oči; veke imam otekle, pod očmi se mi napravijo «vročice». Preko dneva utrujenost mine. Na ledvicah in jetrih nisem nikdar bolehala. Ali je vzrok v živcih? Sta,
'a sem 26 let.
Odgovor: Čeprav niste nikoli bo- j lefcali na ledvicah, bi bilo dobro, do ,| si daste pregledati vodo. Mislim, da bo vaša utrujenost res bolj živčno ga izvora. Zato poglejte odgovor o ’ prejišnji številki «Ljudskega tednika» — 23 ura pa na vsak način n) tako zelo zgodnja!
B. J. Rateče: Prosim, če bi mi lahko pojasnili, zakaj se napravijo na telesu, zlasti na čelu in vratu, mozolji in s čim jih odstranimo. . j
Odgovor: To je kožna bolezen, ki je tipična za pubertetno dobo. Pojavlja se pri osebah z mastno kožo, na tistih delih telesa, ki so izpostavi Ijeni drgnenju oblačil: na vratu pod ovratnikom ali na čelu, kjer ga prh j tiska pokrivalo itd. Vzrokov je gotovo več: v nekaterih primerih pre. ; vladuje neskladno delovanje notra- j jih žlez, v drugih spet slaba prebava ali pa nezadostno umivanje kože, itd. Tudi pripomočki morajo biti za- . to različni. V prvem primeru bo tre- j ba poseči po hormonskih preparatih (•katere lahko prepiše samo zdrav, nik) v drugem primeru bomo pazili, 1 da hrana ne bo pikantna ali premast, ' na; tudi majhne količine kvasa bodo dobrodošle za črevesje. Kožo pa bomo negovali tako, da bo izgubila malo tiste maščobe, ki zapira znojni-ce in s tero povzroča njih gnojenje. Vsak dan jo bomo čistili z alkoholom, potem ko smo se umili s toaletnim milom in z mlačno vodo. Zvečer pa kožo namažimo s kako žvepleno mastjo. Ce Imamo mozolje na vratu in na čelu, ne smemo nositi nobenih ozkih ovratnikov in ne pokrival. Ce pa bi bila vsa omenjena sredstva zaman, lahko poizkusimo še z avto-hemoterapijo — to je vbrizgavanje lastne krvi. Vsak drug dan vzame zdravnik 5 do 10 cc krvi iz žile, katero potem spet vbrizga v meso.
6 ali 10 takih injekcij lastne krvi zadostuje. Ce pa imamo potrpljenje, počakajmo, da ozdravijo leta to ne-estetično bolezen, kajti kakor smo že rekli, to je bolezen mladosti. 1
(Odgovor velja tudi za E. S. iz SL Petra pri Gorici)
Dr M . S.
Ostale odgovore bomo objavili v ■ prihodnji številki. Op. ur.
mòwtì
Vlažen prostor hitro osušiš, če noč, in dan kuriš v peči. Pri centralnih kurjavah pomaga še prepih.
xxx	d
Ce se slučajno pripeti, da vložil kozarce drugega v drugega in jih potem ne moreš ločiti, vlij v zgornjega toplo vodo, v spodnjega pa mrzlo.
XXX
Zelo praktično je, če imaš v kuhinji mizo, pokrito z pološčenim platnom. Biti pa mora vedno lep in čist, brez madežev ali ostankov brane, zato platno od časa do časa osnaži a krpo, ki si jo prepojila s kisom.
XXX
Praske in odrtine, ki dajejo videa obrabljenosti,-so na pohištvu zelo pogoste. Odstraniš jih z zamaškom, ki sl ga namočila v lanenem olju. Drgniti , smeš samo v smeri lesnih vlaken In to zelo previdno.
XXX
Z mokro glavico vižgalice z lahkoto 1 odstraneš madeže črnila z rok.	\
XXX
Ce daš za nekoliko minut v toplo vodo limone, boš iz njih iztisnila ve*-liko več soka.
$
SETEV OZIAIIVE
Nismo še pobrali vseh poljskih «Jelkov, že se pripravljamo na tev ozimine. Prvi pogoj, da bomo letev dobro opravili je pravilna iprava zemlje. Naša kraška zemlja zaradi svoje strukture vpija in ohranja dosti manj vlage (padavin) nego ilovnata in cma zemlja, obenem pa pod vplivom sončnih žarkov in vetrov, vlaga laže izhlape-Va kakor pa pri drugih zemljah. Iz tega sledi, da moramo redvsem skrbno pripraviti zemljo Jeseni. Kako temu odpomoremo? Zemlji preskrbimo večjo količino Vode z globokim in pravočasnim oranjem. Njive, ki so namenjene 'za setev žitaric, moramo takoj, čim pospravimo dx'Uge pridelke, globoko preorati. Preorana zemlja vpija večjo količino vlage nego zbita in neobdelana zemlja. Ledine ali pa deteljišča moramo preorati mnogo pred setvijo, to pa zaradi | tega, da brazde razpadejo in se zemlja prerahlja. Za našo rahlo kraško zemljo ni priporočljivo globoko oranjg tik pred setvijo, ker •zemlja izgubi preveč vlage, posebno če je jesen suha. Pred setvijo Pa je potrebno, da se zemljišče še fr-krat bolj plitvo preor je in pobrana. Z brananjem pred setvijo uni-; čimo škodljive plevelne rastline in poravnamo njive (zelo važno opravilo, posebno če sejemo s sejalnim »trojem).
Žitu ne bomo gnojili s hlevskim gnojem. Rajši pa bomo dobro po-' gnojili s hlevskim gnojem rastlinam pred žitom (na primer krompirju in koruzi).
Žitaricam bomo gnojili z umetnimi gnojili. Ce upoštevamo količino hranilnih snovi, ki jih rastlina po-i trebuje in izčrpanost naše zemlje > zaradi nezadostnega gnojenja, bi morali pognojiti njivi v izmeri 100 kv. m s sledečimi umetnimi gnojili: pred setvijo 40-50 kg superfosfata, 10 kg kalijeve solj in 5 kg žveple-nokislega amoniaka ali apnenega dušika (kalcijev cianamid). Jeseni ni priporočljivo gnojiti z nitrati, ker so v zemlji lahko topljivi in jih kot take voda lahko izpere, tako da pridejo le deloma v korist rastlinam. Zgodaj spomladi, pri nas te v febrarju, gnojimo žitnim poljem v dveh do treh obrokih z nitrati (na 1000 kv. m. Potrosimo 10 do 15 kg apnega dušika ali čilskega solitra, in tp le tedaj, ko ni rote na listju.
ne sme bitj pri mlačvi poškodovano;
ne sme biti predrobno in nezre-lo.
Zelo važno je ugotoviti pred setvijo kaiivost semena. To napravimo tako, da vzamemo iz vreče 100 zrn pšenice ali katere koli druge vrste žita in jih položimo na volneno ali bombažno krpo. Krpa mora biti vedno vlažna in na gorkem prostoru. Ccz nekaj dni žitna zrna skalijo. Ce ne skali več kot 80 zi-n, imamo zelo slabo kaljivost. Prav dobro kaljivost imamo, če dobimo izpod 5% nekaljivcga semena.
Dobro seme mora biti shranjeno na suhem prostoru in ne sme
biti prestam
Ker naše žitarice, posebno na Krasu, zelo trpijo zaradi suše, morajo naši kmetovalci največjo važnost posvečati onim vrstam, ki zgodaj dozorijo.
Upoštevati moramo tudi. kako se vrste žit obrastejo - koliko stebel požene na določenem prostoru. — Pšenica js izredno lepim klasjem
se navadno slabo obraste. Važno je tudi, koliko zrn je v klasu: zbitost klasa;
Za seme izbrano žito mora biti zdravo! Priporočljivo je, da pred setvijo seme razkužimo. Preti sneti in ostalim boleznim, ki napadajo žitna zrna, uporabljamo 1% no raztopino modre galice, v kateri pred uporabo namakamo zrnje kakih 10 minut. Dandanes je najbolj v rabi prašno razkuženje z raznimi raz-kužilnimi praški. Pri nas je precej znan prah «Oalfaro». Na vsak stot semenskega žita uporabljamo 200 do 250 gramov praška, katerega dobro premešamo s semenom.
Cas setve ni mogoče stalno določiti. Setev je odvisna od vremenskih prilik in od geografskega položaja. Pri nas r«; smemo sejati niti prezgodaj niti prepozno. Ravnati se moramo po krajevnih okoliščinah. Prezgodaj posejano žito se prevet razvije in zaradi tega pozimi poleže in segnije. Prepozno posejano žito pa se slabo ukorenini in večkrat pomrzne. Kmetovalci znajo že iz Svojih lastnih izku-
šenj izbrati najbolj pravi čas za setev. Pri setvi moramo upoštevati še to, da sg rž obrase le jeseni, pšenica in ječmen pa jeseni in spomladi. Iz tega sledi, da moramo jeseni posejati predvsem rž, nato pšenico in šele potem ječmen.
Sejemo lahko na roke ali pa s sejalnim strojem Sejanje na roke vedno bolj opuščajo in nadomeščajo gg s sejalnicami. Takoj bomo videli, zakaj !
Zakaj je važno, da sejemo žito s sejalnico?
L Pri setvi s sejalnim strojem prihranimo do 10 kg semena na 1000 kv. m zemljišča.
2.	Vsa žitna zrna dospejo v predpisano, najbolj ustrezajočo globino (3 do ti cm). Na ta način žito pravilno sklije, klasje se lepo razvije in istočasno dozori.
3.	V vrste posejano žito se lahko obdeluje, kar omogoča uspešno zatiranje pleveln.ih rastlin, ki tako škodujejo rastlini.
4.	V vrste posejano žilo najbolje izkorišča sončno svetlobo, o kateri vemo, da igra v življenju vsake rastline glavno vlogo. Oddaljenost med vrstami je različna. Pri enostavnem sejanju znaša oddaljenost med posameznimi vrstami po 15 do 20 cm. Pri sestavljenem sejanju pa
ŽIVINO KRMIMO REDNO!
Redno krmljenje mnogo pripomore, da živina krmila dobro izkoristi. Ni pa tako pri nerednem krmljenju, pa čeprav bi pokladali živini dovolj zares redilnih krmil.
Ce torej hočemo, da nam bo živi-	.
na čim več koristila, jo krmimo bo^e ,usp^e-:..tQda pf‘_^akpk..rat; redno!
Rcdnn krmljenje žit/ine
piM/i pogoj za njeno zdravje
ii
Izkušnje so pokazale, da so na enaki površini istovrstne in enako obdelane ter pognojene zemlje pridelali večkrat dvakratno količino žita samo zaradi uporabe izbranih (selekcioniranih) semenskih vrst.
Pri izbiri semen moramo upošte-»ati naslednje:
Seme mora bili čisto in brez plevela;
Ravnajmo se po naslednjih navodilih:	‘
VEDNO KRMIMO OB DOLOČENEM ČASU!
Rcdr.o prebavo in izkoriščanje krme pospešimo najbolj, ako krmimo živino o pravem času, tako da ima pravočasno zopet mir. Krmimo pa dvakrat ali pa trikrat na dan. Vedno bolj se uveljavlja mnenje, da je dvakratno krmljenje na-ravnejše irj pravilnejše kakor trikratno. To nam posebej dokazuje živina, ki se na dobrem pašniku dobro in do sitega napase po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, drugače pa miruje. Pri dvakratnem dnevnem krmljenju pokladajmo krmila od 6 do 8 in od 17 do 19, pri trikratnem pričnemo krmiti živino ob 5, 11 in 18! Trikratno pa tudi dvakratno dnevno krmljenje prija goveji živini, konjem, ovcam, kozam in prašičem. Izvzeti moramo prav mlade živali. Tako na pr. sesanje teleta v starosti.do dveh tednov vsaj 4-krat dnevno, odtlej in do šestih mesecev starosti pa jih je treba krmiti po trikrat na dan in šele nato polagoma le po dva krat. Pri pitalni živini, posebno pri pitalr.-ih prašičih, ki potrebujejo za pitanje obilo miru, dosežemo z dvakratnim dnevnim krmljenjem
treba živino
nem krmljenju je nakrmiti do sitega.
PRIPRAVA KRMIL!
Seno, otavo in druga podobnu krmila dobro pretresemo, da jih oprostimo vsega prahu, preden jili spravimo v hlev. Mnogo prahu in raznih glivic je posebno v takšnem senu, ki je trpelo pri sušenju in spravljanju zaradi neugodnega vremena. Z dobrim pretresanjem sena v skednju ali v kakem drugem prostoru dosežemo, da se hlevski zrak pri krmljenju ne napolni s prahom.
Seno in otavo pokladamo celo, slamo navadno zrežemo v rezani-co. Pokladajmo vsa krmila s ur. a. ker taka živina bolje prežveči in oslini! Le močna krmila (otrobe oves in drugo žilno zrnje, žitni zdrob, oljnate tropine ali pogače) namočimo ali poškropimo z vodo toliko, da se ne prašijo in da jih žival ne razpiha. Da bodo konji in prežvekovalci močna krmila bolje izkoristili, pomešajmo rezanico mednje!
KAKO POKLADAMO KRMILA?
Pakladajmo vsa krmila po določenem redu, prežvekovalcem, pa tudi konjem najprej močna, potem korenje, repo ali krmsko peso. nato seno ali otavo in nazadnje slamo! Vedno pa dajmo krmilo živi-
Začmo pripravljati kompost!
O kompostu se vse še premalo govori in piše. In vendar je to izvrstno gnojilo, posebno za nekatere rastline, ki potrebujejo lahko dovzetne hrane. V dobro preperelem kompostu so hranilne snovi v taki obliki, da ne škodujejo rastlinam, tudi če jih vanj posadimo. Brez komposta ni mogoče izhajati vrtnarju; rabi (ja namreč za gnajne grede ter cvetlice, ki jih posadi bodisi v lonce ali na gredice in pa za one rastline, kj ne prenesejo gnoja Pa tudi sadjerej-cem, poljedelcem, vinogradnikom in živinorejcem služi kot zelo pripravno gnojilo. Za peščene travnike je namreč kompost nenadomestljivo gnojilo, ker z njim pomnožimo humus, oziroma zdebeli-mo rodovitno plast zemlje. V poštev pa prihaja tudi za druge travnike, sadovnjake, vinograde in lahko dostopne pašnike.
Kompost napravimo iz raznih kuhinjskih, kmetijsko-gospodarskih in obrtnih odpadkov, in sicer iz; smeti, kosti, saj, pepela drobiža iz drvarnic, gnoja, ki ga laiifco utrpimo, listja, slame in še ne dozorelega plevela; kajti plevelno se-
me ostane več let kalj iv o. Korenine pernic in preslic ter korenine zlatic; korenine drugih podobnih rastlin, ki imajo v sebi močne življenjske sile, moramo prej na spn-cit dobro posušiti in šele na to uporabiti za kompost.
Nadalje rabimo grozdne tropine, rogovino, cunje, čevlje in odrezke usnja, cestno blato in blato iz jarkov, ribnikov in grap, ostanke kar-bita in apneni prah, ki ga dobimo prav poceni pri apnenicah. Ako pa jemljemo v ta namen cele kose apna. ga vlagamo na kup, ki ga pokrijemo z zemljo, da apno razpade in še-le tedaj ga uporabljamo _ Apno namreč veže škodljive kisline v njem in pospešuje hitrejši razkroj organskih tvarin. Dračje, ki ga ne uporabljamo zg, kurivo, sesečemo na Ieratico, da nam pri premetavanju komposta ni v napo-tje.
Za kompost pa ni umestno uporabljati premogovega pepela in tudi ne rastlinskih delov, okuženih po nalezljivi bolezni, na pr. močno od rje napadene slame, po gnilobi napadenega sadja, in podobnega, ker bi to škodovalo zdravju rastli-
ne. Najboljše napravimo, če takšne stvari sežgemo ali pa zakopljemo globoko v zemljo.
Ce pa hočemo kompost izpopolniti, mu dodamo med premetavanjem umetnih gnojil.
Omenjene snovi spravimo nato plast za plastjo na nepropustna tla. če mogoče blizu gnojišča, kjer naredimo do 2 in pol metra širok in poljubno dolg nasip, ki se na vrhu le malo zoži. Kup naj ne bo čez en meter visok, tako da ima zrac lahko dostop do spodnje plasti. Med letom ga večkrat zalijemo z gnor nico (tudi z pomijami, ki jih ne uporabljamo). Da pa se omenjeni tekočini in deževnica laže stekajo vanj, naredimo proti sredini kupa podolgem vdrtino. Na leto ga trikrat premotamo, in sicer: spomladi, poleti, oziroma jeseni in pozimi, tako da pride spodnja plast na vrh in obratno. Kajti zrak, vlaga, toplota in zmrzal delujejo na tvarine tako, 3a sprstene in se popolnoma razkrojijo.
Ako tako gojimo kompost, je v dveh letih gotov in pripraven za uporabo. Pred uporabo ga presejemo, da morebitne nesprstene dele uporabimo za drugi kor »•i.-t. Da bomo imeli na razpolago vsako leto kup komposta, moramo spravljati tvarine vsako leto posebej. Tako moramo ravnati leto z’a letom.
ni v jasli šele tedaj, ko je prejšnje že popolnoma pospravila. Tudi če pokladamo živini samo seno, razdelimo za vsako žival namenjen-krmo v tri odmerke. Ko je pojedla prvega, ji damo v jasli drugega in ko jé pospravila tega, še tretjega. Tako dosežemo, da žival počasneje in raje žre, da ne izbira in ne raz-metuje krme, da je ne ugreje z dihanjem in ne zmoči s slinami, za radi česar postane neokusna, ir.< je potem živina nerada žre. Vprežnim konjem privoščimo za vsako krmljenje po dve ali do dve uri in pol. vprežnim volom pa vsaj tri ure časa za odmor. V splošnem računamo tudi s tem, da morajo imeti prežvekovalci dovolj časa za prežvekovanje.
PREHOD OD ENE KRME K DRUGI
Od ene vrste krme preidemo k drugi polagoma. To ne velja le pri prehodu od suhega k zelenemu krmljenju ali obratno, marveč pri vsaki menjavi krmil. Na vsako novo krmilo je treba žival polagoma privaditi, tudi če preidemo od ene vrste sena k takšni vrsti sena, ki je po svoji kakovosti različna od prejšnje. Enako moramo ravnati pri krmljenju z okopavinami, močnimi krmili itd. Živino je treba vedno počasi odvaditi od krme, ki nam morda že pohaja, na drugo, s katero bomo prejšnjo nadome-stilL Cim večja je razlika med krmili, tem dalje časa rabimo za_
znaša razdalja 30 cm. Sejalnic imamo večjih in manjših vrst, ki so primerne za vsako zemljišče. Tako imamo ročne sejalnice na tri do šest vrst, primerne za naše kraška njivice, in velike 12 in več vrst, ki jih uspešno uporabljajo na pro" stornili nižinskih žitnih poljih.
Količina semena, ki ga rabimo za jesensko setev, je odvisna predvsem: od načina setve — ročna ali setev s sejalnico, — od časa setve (pozna setev zahteva večjo količino semena in obratno), od kak» vosti tal in od vrste žita.
Pri ročni setvi rabimo 200 do 220 kg, pri setvi s sejalnim strojem pa 120 do 180 na hektar površine.
Ko smo setev, opravili je ne smemo zanemariti kakor marsikateri kmetovalec, ampak moramo zanjo skrbeti vse tja do žetve. Rastline, prepuščene same sebi, so podvržene škodljivim vplivom suše in raznim plevelom. Suša je tista, ki uniči vsako leto lep del naših pridelkov.
Oglejmo si sedaj še spomladanska opravila in njih važnost ravno za ohranitev vlage v zemlji.
Glavna poletna, tako imenovana «kulturna dela», ki jih kmetovalca ne hi smel opuščati, so sledeča:
1.	Uničevanje škodljivih rastlin — plevela, — kajti vsa voda, ki je namenjena škodljivim rastlinam, koristi žitu.
2.	Z brananjem uničimo plevel, razrijemo tudi skorjo, ki se napravi na površini obdelane zemlje in ki zaradi tako imenovane kapilar-nosti vleče vodo iz notranjih plasti na površje^
3.	Zaradi talitve se spomladi vzdigne zgornja plast zemlje in tako ostanejo žitne korenine odkrite ter podvržene direktnemu dotiku a zrakom. Da se zemlja znova oprime žitnih korenin, moramo njiva povaljati z valjarjem, s čimer uničimo obenem tudi vrhnjo skorjo, ki tako škodljivo deluje na rasi rastlin.
4.	Naši kmetovalci na Krasu b! morali opustiti ali vsaj omejiti osipanje ne samo žita, ampak tudi krompirja in koruze. S pretiranim osipanjem je večja površina zemlje podvržena škodljivemu vpliv« vetra in sončnih žarkov. Za posledico imamo izgubo velike količine vlage! Namesto osipanja je priporočljivo lahko okopavanje.
Na kratko smo navedli nekaj smernic, ki so potrebne, da vsa opravila jesenske setve izvedemo vsaj delno, kot to danes zahteva umno kmetovanje

SIRITEÌ
timm

prehod od enega le drugemu. Vsako prenaglo menjavanje zelo sla-	in	odraslo	govedo	25	do 40,	pi-
bo vpliva. Mlečne živali zgubijo	talni vol	40 do	50,	ovce, koze
mleko, pitalna in mlada živina pa	in	prašiči	10 do	15, prašiček	in
na teži. Navadno preteče precej jagnje 3 do 6, mlada perutnina po časa, da se povrnejo v prejšnje sta- o.5 do 1 g, odrasla perutnina pa nje. Za proizvajanje mleka, mesa, po 1 do 2 grama. Soli pa potrebu-tolšče itd. je v takem primeru iz- jej0 konj dnevno po 15 do 25 g, gubljena vsa krma, ki jo je prejela mlado govedo 10 do 20, mlečna (in žival, od začetka prenagle spre- breja) krava 20 do 50, vprežni vol membe do tedaj, ko je spet dosegla	30	do 40,	pitalni	vol	40 do	70;
prejšnjo množino mleka ali težo. prašič in ovca 4 do 8, koza 10, pe-O tem nam priča tudi poizkus s rutnir.a po 2 grama. Fosforno kiparom volov, ki so ju začeli krmi- s]0 klajno apno mešamo med moć-ti kar s krompirjem in jima odvze- na krmila, rezanico itd. li krmsko peso. Oba vola sta izgubila na teži. Prvi je potem dosegel svojo težo po 7 odnosno 12 dneh. Krmimo torej živino kolikor mogoče enakomerno in ne prehajajmo prenaglo od ene krme k drugi.
ŽIVINSKA SOL IN KLAJNO APNO
K rednemu krmljenju spadata tudi živinska sol in pa klajno ap-
CISCENJE JASLI IN ŽIVINE!
SNAŽEN JK
Živali napajamo nekoliko pred ali šele po krmljenju. Najboljša je čista, sveža, primerno topla (10 do 14 C) voda. Premrzle vode živali nimajo rade ali pa je popijejo premalo.
Po vsakem krmljenju temeljito
...... , osnažimo jasli in vso posodo, ki
no. Obe je treba dodati krm , po- smo -0 rabiii p-i krmljenju in na
sebno ko pokladamo živini takšna janju poslužuiemo se ščetk ali
«a« r
in klajnega apna potrebujejo mia- tednu tud. vročo vodo de ter mlečne in breje krave. Konj
potrebuje po 15 do 30 g fosforno Po krmljenju živino redno oan»» kislega klajnega apna dnevno, žimo. kar mnogo pripomore k do-1 žrebe in tele po 8 do 15 g; mlado bremu izkoriščanju krme.
„Svoboda",
mesečnik
slovenske
Koroške
Pred seboj imamo nekaj številk drugega letnika kulturne revije slovenskih Korošcev, ki jo izdaja Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Ta revija se bavi predvsem s perečimi kulturnimi, gospodarskimi, zgodovinskimi, političnimi in social, nimi vprašanji Slovenske Koroške. Prav tako kot smo čutili Slovenci, ki živimo na Tržaškem ozemlju, potrebo, da si ustanovimo svojo literarno znanstveno revijo «Razgledi», je čutil tudi slovenski živelj na Koroškem nujno potrebo, da prikazuje tamošnji slovenski narodnostni skupini in, vsej slovenski javnosti navedena pereča vprašanja. Ta revija prikazuje tudi narodnostno povezanost tega dela slovenskega ozemlja z matičnim narodom v vseh njenih vidnih in nevidnih, toda vzlic temu zaznavnih izrazih. Tako pomaga ta revija pri znanstvenem preučevanju ter delnih krajevnih problemih osrednjim znanstvenim ustanovam V našem kulturnem središču v Ljubljani. Prav v tej številki smo imeli priliko omeniti v nekem drugem članku. Institut za narodnostna vprašanja, ki je znanstvena ustanova pri univerzi v Ljubljani. Pogostoma se ustanavljajo znanstvene periodične publikacije, ki zasledujejo in tolmačijo vse pojave v krajevnem merilu, ker jih publicisti iz domačega kraja lahko bolj živo zagrabijo. Pa-zitj pa je seveda treba pri tem, da so razprave zasnovane na široki znanstveni podlagi iz nekega skupnega vidika ne pa na lokalnem diletantskem rodoljubju. Ta revija vsekakor povsem ustreza tem načelom.
Ta revija seznanja obenem tudi Korošce z vsemi javnimi problemi slovenskega naroda in z raznimi splošnimi načelnimi gledanji v kulturnem snovanju. Ta revija je v vseh teh pogledih smiselno zaokrožena celota. Njena zunanjost je lepa in skladna in ima za svojo osnovo narodno ornamentiko. Sproti se bomo še pobavili z novimi številkami, ko bodo izšle.
NOVELA Napisal: SLAVKO KOLAR
V tistem trenutku — vse se je odigralo v blazni naglici kakor v najbolj norih sanjah — so se raztreščila in razbila stekla na obeh straneh in skozi odprtine so pomolele puškine cevi ter se pojavile kakor strašne prikazni trirogate kape. izpod katerih so streljali vanje besni pogledi, sovražni in grozeči.
— Vdaj se! — Izstopi! — kakor da bi se drlo tisoč grl, a med njimi so vreščali (in to je bilo najstrašnejše) tudi mnogi ženski glasovi.
Medtem ko so jih vlekli iz voza, je streljanje še trajalo.
— Drži! Ne daj da jo pobrišejo! —
Brez vsake nežnosti in obzira so jim partizani naglo pobrali orožje in torbe ter ne da bi jim dali do sape so jih že nagnali in kar porinili čez cesto in preko jarka v hosto. Spredaj je stopal šofer, ki so mu roke še kar naprej molele v zrak, za njim von Stolp,bled, momljal nekaj skozi zobe in pesti so semu stiskale v nemoči, dva partizana pa sta ga trdo porivala predse kakor junca, ki noče čez most. Zadnji se je majal polkovnik Jendek.
— Neverjetno! — je stokal in se prijemal za prsi — Neverjetno! —
Ko so se prerivali v hosto, sta se on in Švaba ozrla, ali jim mor. da kdo od spremstva le ni pritekel na pomoč, toda oni, ki so bili pred njima, so že izginili (komaj je izza njih ostal oblak prahu), medtem ko sta uzrla zgoraj na cesti avto, ki se je naglo ustavil, se ritenski premaknil in obrnil. Prav tako dva motorista. V tistem vozu sta sedela general Ivičič in oni drugi Švaba in ta hip bosta pobegnila.
Tako ga je prevzela ta misel, kakor da bi se gospod Jendek pravkar prebudil iz grdega sna, se osvestil in toliko, da ni zavpil partizanom.
— Ne pustite, da vam ti razbojniki uidejo.
V ostalem so partizani že sami spet pokali za onimi in nekaj se jih je pognalo na tisto stran, toda avto je s spremstvom vred že uhajal. Tedaj je popadlo starega Jendeka in glasno se je obregnil ob Svabo:
— Glejte te podleže —
Von Stolp je samo zaškrtal z zobmi, medtem ko je Jendek kar zijal od jeze, ker se je tisti lopov Ivičič pobiral s pot>, on Jendek pa, je nedolžen nasedel, kot nihče njegovih:
— Fige! Strahopetci! Izdajalci! —
— Jezik za zobe, stari! Nič ti ne pomaga godrnjanje! — ga nahruli partizan. — Molči pa se podvizaj, starina! —
Zarili so se v hosto in hlad jim je prijetno božal oznojene obra.
Furlanski umetniki
---v galeriji «SCORPIONE»-
Dne 15. t. m. so v umetnostni galeriji Scorpione odpili razstavo umetnin petih mladih furlanskih umetnikov. 4 slikarjev in enega kiparja. Mladih ne razumemo v tem smislu kot je to bilo pri «skupim zéleznih», ker imajo vsi še bolj ali
manj izrazito umetniško noto in že večletno razstavljanje za seboj. So to tudi po duhu mladi ljudje,kižive s sodobnostjo, se razvijajo v neprestanem iskanju primernejših izraznih oblik.
Giorgio Celiberti je menda po letih najmlajši in po svoji umetnostni usmerjenosti najbolj «modernističen» dasi še ni šel tako daleč, da ne bi mogli več razločiti nobenega predmeta iz prirodne-Oa sveta v njegovih siikah. V njegovih oljnatih krajinah Se vidimo hiše, drevesa, svetlobo, slikane s prefinimi odtenki želene barve, ki napravljajo vtis mrzličnih, nejasnih sanjskih prividov.
Po svojem smislu za barve bi ga lahko držali za impresionista, ki
ves svoj slikoviti svet spreminja v pestro barvno ploskev vendar pri njem oblike predmetov ne izginjajo, se ne pretapliajo nezaznatnc i wojo okolico. Ravno narobe, vsem dale razločno - geometrično obliko. Ta sicer ni ostra, skoro z ravnilom začrtana kot n. pr. pri raženj modemih umetnikoi), ki teže oli manj rahlem stopnjevanju, ven-
dar je ves svet videti razstavljen v različne kvadratne, trikotne, največ pa podolgovate elipsoidne o-blike in ploskve. Ena osnovnih teženj modernih umetnikov, ki teže abstraktnemu, je opuščati vse podrobnosti, nekake slučajne, okol-nostne, nebistvene poteze ter podajati le izrazite, najbolje značilne in bistvene plati s širokimi potezami ali ploskvami. Te oblike naj bodo zato čim popolnejše, harmonične. naj dobe neko «univerzalno». trajno vrednost. V tej težnji se seveda vedno bolj približujejo osnovnim prvinskim geometričnim oblikam: kvadratu, trikotniku, krogu, elipsi. Učinek teh prizadevanj je nerealen, idealiziran svet, kakor bi ga gledali skozi motno steklo, skozi napol zaprte veke.
Celibertijeve slike so zato zanimive, posebno v barvnem pogledu, napravljajo vtis iskrenega iskanja, toda v jedru ne prepričajo, pa če je tudi prejel nagrado v Benetkah.
De Cillia že poznamo, ker je točno pred letom dni že razstavil v «Scorpione». Ostal je v glavnem isti instinktivni slikar v svojih mračnih krajinah in tihožitjih, nekoliko romantično nastrojenih, slikanih s temnimi sočnimi barvami, s širokimi potezami. Vendar je pri niem viden razvoj v smeri barvne sintetizaciie, v smislu iskanja boli bistvenih barv. ki jih podaia v bolj širokimi potezami in ploskvami.
Psi trredmeti so videti zato bolj oglati, pa nevem, če slika kaj s tem pridobi. Vsekakor ostane spontan in neposreden, čustveno dojemljiv.
Cunei Magnano je še večji realist v svojih oljih, četudi se ne zdi povsem uravnovešen. Izrazit je portret starca. Avtoportret je nekam dekorativen, čeprav barvno dober.
De Rocco se je predstavil z več oljnatimi kompozicijami, in z nezadostno enotnostjo ne prepriča.
Dasi teži z lakastimi potezami k bolj bistvenemu, se drugje izgublja v podrobnostih. Najboljši so prizori iz kmetijskega življenja.
Najgloblji vtis napravlja kipar Giov. Eoschiano s svojimi broni ali imitacijami brona v mavcu. Večja bronasta kompozicija «Četrti stan» (delavski) kaže z ritmiko, ponavljanj figur izsek izmnožice. V ek-presionističnem patosu rahlo nagnjene postave izrazito kažejo bedo, hrepenenje k rešitvi. Ce so figure sem in tja rahlo razpotegnjene v svoji težnji za izrazom, so pa izdelane z močnim plastičnim smislom predvsem za tehniko brona. A tudi tončevinasti kip «Matere» ne zaostaja s svojo plastično izrazitostjo. Težnja za bistvenostjo vodi tudi njega k mogočnim lakastim oblikam in sintetičnim zaokroževanjem glav itd.
Vsekakor je to zanimiva in močna razstava, ki nam poleg prejš njih pokaže novih umetniških sil neposredno bližnjega furlanskega ljudstva, sil, ki dokazujejo, da se niso izsušili viri, ki so dali že v prejšnjih stoletjih toliko umetnikov,
JELINČIČ
ilustrirat: IVO REŽEK
7.e. Z neke veje se le oglasil splašen kos in se pognal v goščavo. Z vrha topola se je odtrgal jastreb ter se počasi, gosposko zasukal pod modro, vedro nebo.
Ujetniki so se vdali v usodo. Se sklonjeni in pokorni po mehkih stezah naglo pogrezali vedno globlje v gozd, v jetništvo, v črno negotovost. Poleg njih so stopali partizani v vseh mogočih uniformah, ta obut, drugj bos, a vsi razigrani, nasmejani, od veselja so si trli roke, ki jim je vanje padla tako imenitna divjačina. Le droben garjav mladič, ki so mu pravili zmaj, je stokal in klel, ker se jim je izmuznil avto, ki sta bili v njem, kakor je pravil starina, dve opasni zveri. Skoda zares! Pa nazadnje tudi to ni najslabše!...
3.
Alarm nad alarmi
Ko je podpolkovnik Vodo-pija telefoniral, da bo gospod polkovnik Jendek morda nekoliko kasneje prišel k obedu, je vest sprejela Bariča, ker milostive gospe ni bilo doma. Gospa Melita je bila pri svoji če: salki, prj svoji Ketty.	,
Ne-le česalka, pač pa tudi nje salon sg je imenoval Ketty, t. J. «Salon Ketty» vse do začetka avgusta 1941, ko je tc zvočno in odlično angleško ime lastnica zamenjala (seve iz političnih razlogov) s svojim navadnim krstnim imenom Katica, ki ga je nosila, ko je še pred 30 leti bosa tekala v trojansko šolo. Ta Katica—Ketty — torej ni bila samo česalka nad česalkami, temveč tudi mila, simpatična in zaupljiva žena. Poleg tega je vedela vse in poznala vse ljudi, posebno take zvenečega imena in položaja.
Gospe Meliti je bilo pri njej kljub dolgotrajnemu in mučnemu lepotičenju prijetno in udobno, kakor pri najboljši prijatelici. Gospa Katica—Ketty — je prepričala tudi njo — kakor tudi vsako «boljšo» stranko — da je samo do nje tako iskreno vdana, da je samo do nje tako zaupljiva in da same njej lahko pove vse, kar tu v salonu in drugod sliši in izve, vse družbene pikantnosti in senzacije, ki jih ne beremo v nobenem časopisu. Medtem ko neprestano brne in šume tiste strašne pošasti, električne naprave, med katerimi iztezajo nekatere svoja gumijasta stikala kakor polip na glavo žrtve, omotane y odeje in brisače, medtem ko sika modri plinski plamen, grgra in klokoče voda in se penijo šamponi, škrtajo škarje in britvice ter je zrak prežet s paro in vonjavami, se gospa Melita in njena česalka Katica-Ketty, sredi žvrgolenja in čivkanja ženskih glasov (Prosim lepo, milostiva!», «Kakor izvolite milostiva!»... «Kako da ne, milostiva!»...) po. govarjata o lepem vremenu in neznosni vročini, q obupni preskrbi, o črni borzi in o drugih še zanimivejših stvareh.
Tu je gospa Melita izvedela, v katerem salonu šivajo za «Poglav? nikovko», kako si je soproga tega in tega ministra kompletno opremila stanovanje z židovskim pohištvom, kako je žena ministra Lorko-viča sama šm izbirat preproge v magazin z zaplenjenimi predmeti, kako zelo je gospe P stopilo v glavo, ker je njen mož postal veliki župan in da je vsaka njena druga beseda «naš avto», «naš šofer» in kako se celo z avtom vozi na določeno mesto, medtem ko se je prej še na postajo vozila s tramvajem in sama vlačila svoje kovčege. Tu je izvedela, kako gospa O., žena enega izmed ustaških voditeljev, psuje Žide, čeprav je sama Židinja, kar bi ji tudi slepec lahko razbral z obraze in nosu. In kako je prav ta gospa dopustila, da so ji rodno sestro odpeljali v Jasenovac In kako ni — kakor je sama priznala — niti z eno besedo poprosila svojega moža. kaj šele koga drugega, da ji rešijo sestro. Ko so se neke njene prijateljice zgražale, je ona samo Vzdihnila in skomizgnila z rameni:
Ne morem zahtevati od svojega moža, ki je eden izmed ustaških ideologov, da spremeni zaradi moje sestre svoje nazore! Hvala bogu, da še mene drži!
Po takem zaupnem razgovoru je neizogibno sledilo vprašanje: kaj milostiva misli, kdaj in kako se bo končalo vse to gorje, ta vojna, to klanje, ta beda in strah.
— Vaš gospod je visoka osebnost v ministrstvu — je laskavo rekla gospa Ketty — in mora vendar več vedeti kakor mj navadni smrtniki.
— Ah draga Ketty, oni tam vedo prav toliko, kolikor vi in jazi — je resignirano odgovorila gospa Melita.
Tistega usodnega dne pa je bil razgovor bolj stvaren In resen. Gospa Ketty se je še bolj zaupno sklonila in rekla gospe Meliti, da bi jo nekaj zelo lepo in toplo prosila, seveda če ji dovoli.
— Toda, draga Ketty, kar recite mi!
Slo je ze moža Katičine sestre, bil je šofer pri nekem podjetju ki se je često vozil s tovornim avtomobilom na deželo (do koder je namreč mogoče...) Pred desetimi dnevi pa so ga ujeli in dolgo nismo vedeli, kje je ne kaj je z njim, niti česa ga dolže. Gotovo kaka ovadba. £icer imajo oni poznane na stražnici v Djordjičevj ulici, poznajo nekega agenta na Savskti cesti, toda svaka niso mogli najti nikjer. Sele pred dvema dnevoma je sestra zvedela, da ga je prijela neka posebna policija. ki spada pod Poglavnikovo telesno stražo, zgloglasno PTS... Komaj včeraj je nesrečna žena nekako izprosila dovoljenje, da nese možu hrano ter perilo: in vsak si lahko predstavlja, kako ji je bilo, ko je prejela perilo vse krvave. Pravijo, da tam še huje pretepajo kot na Savski cesti... Morda bi mloga milostiva gospa pomagati, morda ima gospod polkovnik kot visok častnik kak vpliv ali zveze pri PTS...
Gospa Melita je imela mehko, plemenito srce. Najsrečnejša je bila, ko je mogla koga osrečiti ali vsaj razveseliti. Tujim otrokom (svojih ni Imela) je kupovala slaščice in igračke, strogo je vodila račune o vseh godovih, rojstnih dneh, zarokah, porokah, o boleznih, pogrebih in zadušnicah v krogu svojih znancev in prijateljev. Pismeno in ustno je izražala vroče in srčne čestitke, pisala dolga genljiva in tolažilna pisma, kupovala, pošiljala in sama nosila cvetje, darove in se pri tem izmišljala najrazličnejša in originalna presenečenja, kar je včasih tudj razjezilo gospoda polkovnika, ki je rajši sprejemal nego dajal. Nežno ji očital, da je qeine geborenq Beglueckerin» to je rojena dobrotnica človeštva.
Nadaljevanje prlhodnfiS
LJUDSKI
Tu se pripravljajo naši igralci na nastope
Repertoar SNG v peti sezoni
i00c^-00<x50c00^00000c000000^c<x>c<x>0<>00<»?es^
V pryih mesecih letošnje sezone je slovensko narodno gledališče ponovilo pet del iz prejšnje sezone: Gogolj-Zenitev. Gialsworthy-Srebr-
>ia ttelbačnijca, Gow-d’Ussau-Globo-ko so korenine, Mira Pucova-Ogenj in pepel in Goldoni - Mirandolina z Vež kot dvajsetimi ponovifcmmi-Predstave na prostem na Prvomajskem stadionu pri Sv. Ivanu in v Boljuncu pa so nakazale novo smer v posredovanju gledališke u-tnetnosti med najširše plasti slovenskega ljudstva na Tržaškem o-zemlju.
Po tako pestri in bogati predsezoni je med ljubitelji gledališča naraslo zanimanje za dela, ki jih pripravlja SNG v novi sezoni.
Za otvoritev, ki bo v prvi polovici novembra, pripravlja ansambel znano in tehtno delo velike-8a ruskega dramatika Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega: Donosna , služba. Komedijo je prevedel M.
. Ravbar in bo tržaška premiera prya uprizoritev tega dela na slovenskih odrih. Donosno službo režira Jože Babič, v vlogi Kukuški-116 Pa bo naša znana in najstarej-ia igralka Angela Rakarjeva slavila 40-letnico svojega gledališkega Ustvarjanja.
, Sporedno z Donosno službo štu-• ^Ira režiser Milan Košič s člani ®Ng in tržaškimi pionirčki mla-'lihsko igro: Sneguljčica. S to sve-tovno znano pravljično igro, ki jo
je Slovencem priredil znani slovenski mladiinski dramatik in pesnik Pavel Golja, bo Slovensko narodno gledališče izpolnilo obljubo tržaški mladini, da bo v vsaki sezoni naštudiralo vsaj eno mladinsko igro. Premiera Sneguljčice bo še v mesecu novembru.
Letos se bomo ponovno srečali z našim starim znancem Branislavom Nušičem. Našemu občinstvu je prav gotovo ostal v spominu njegov Pokojnik, ki ga je naše gledališče uprizorilo v dvorani Nazionale, in šovinistično nasilje tržaške reakcije, ki je ob tej priliki prišlo do izraza. V tej sezoni pripravlja SNG Nušičevo: Sumljivo osebo. V tej komediji je Nu-šičev humor najgloblje prodrl v mlakužne razmere stare Srbije. Ko z ostrim smehom šiba birokratizem in šarlatanstvo v državnem a-paratu ter smeši neutemeljen strah pred napredno mislijo, hkrati obsoja sistem, ki dovoljuje in celo goji take razmere. Sumljivo osebo bo režiral M. Košič.
Klasiko bo zastopal Moliere. V režiji Jožeta Babiča bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo Tar-tuffa. 2e Po dosedaj najavljenih delih je razvidno, da vodstvo SNG sestavlja repertoar po znanih načelih: posredovati našemu občinstvu iz domačih in tujih del najboljše in najnaprednejše umetnine, ki po svoji problematiki pomaga-
jo graditi zdravo miselnost, širijo duševno obzorje in vlivajo samozavest v borbi za enakopravnost in boljšo bodočnost
Najvidnejši med sodobnimi slovenskimi dramatiki, dramaturg in režiser SNG v Ljubljani, Bratko Kreft, se bo našemu občinstvu predstavil z Veleizdajalcem. To dramsko delo je čitateljem Slovenske gledališke knjižnice znano pod imenom Kreature. V predvojnih gledališčih v Ljubljani, Mariboru in Ptuju so delo igrali pod naslovom Malomeščani, dokler ga cenzura ni zabranila. Veleizdajalec je naslov uprizoritve v Pragi, kjer so delo z vidnim uspehom igrali pred vojno. Režija tega domačega dela je v rokah Milana Košiča.
Napredno ameriško dramatiko bo letos bržčas zastopala znana pobornica za mir, pisateljica Li-lian Hellman z dramo: Male lisice. Drama analizira družabna trenja V okolju visoke finance in je prepričljiv dokument krivičnih odnosov v kapitalistični družbi. Studij ega dela je uprava SNG poverila ^^^^j-ežiserju Modestu Sancinu.
V programu je še Shawov: Hudičev učenec in Mark Twainove: Pustolovščine Tomasa Sawerja in Kornejčukov: Platon Krečet Vendar so v teku še pogajanja za morebitno slovensko novost, kar bi-najavljeni načrt nekoliko izpre-menilo.
Letošnji repertoar je nov korak v vzponu Slovenskega narodnega gledališča v Trstu in obeta vrsto visokih umetniških doživetij. Ne dvomimo, da bo občinstvo, kakor doslej, tudi v tej sezoni podprlo svoje gledališče v borbi proti vsem oviram, ki skušajo zavreti razvoj resnične napredne slovenske kul-Svobodnem tržaškem o-
Jesenska simfonična sezona v Trstu
(Kratek pregled)
Simfonični koncerti tržaške Pil- deveta briga, smo prepričani, pre-
ture na zemlju.
harmonije so v zadnjih letih postali že nekam tradicionalni in so s svoje strani pi-ipomogli k dviganju Trsta iz provincialnega mesta bivše Italije v glavno mesto STO-ja. Ali naj bo letošnja jesenska sezona, ki je nudila tržaškemu glasbenemu občinstvu le 4 koncerte, zopet povratek nazaj? Da je to želja nekaterih odločujočih krogov (tudi glasbenih), ki jim je glasba
Kulturna kronika
Bi.
NIKOLAJEVIČ OSTROVSKI
V	Trstu je te dni v Auditoriwmu V via Cicerone razstava del likovnih umetnikov iz treh Benečij, kot so uradno to razstavo imenovali.
■ Q—
V	Prago se je vrnil Češki trio, ki ga tvorijo umetniki Josef Ra-leniček, Aleksander Eločok in Miloš Sadio. Ta skupina je gostovala v Veliki Britaniji. Češki tno je nastopil na mednarodnem glasbenem festivalu v Edinbourghu. Na programu so bile Smetanove, Dvoržakove, Ravelove in Soštakovi-čeve skladbe. Vsi njegovi koncerti so imeli velik odmev pri občinstvu in tudi kritika jih je sprejela z navdušenjem.
—O—
V	sovjetskih opernih gledališčih so na novo in v novi priredbi peli opero «Faust» skladatelja Gounoda. V tej priredbi so režiserji, scenografi in dirigenti spravili do popolne veljave srednjeveški slog, pri katerem pride jasneje do izraza ideološko in umetniško nastroje-nje te Goethejeve dramske pesnitve.
—O—
Atomski utopističr.i romanopisec Aldous Huxley je napisal roman «Opica in bistvo» (Ape and Essen-ce), v katerem hoče dokazati, da so vsa napredna gibanja nesmiselna Huxley napoveduje propad človeštva kot nujno posledico tehničnega napredka. Ta knjiga je plod dobro premišljene metode, s katero seje reakcionarna propaganda med ljudi nezaupanje in jim skuša dopovedati, da si svoje usode ne morejo izboljšati z borbo.
Dr. Lavo Čermelj
šestdesetletnik
H
Dne 9, t. m. je praznoval svojo letnico naš tržaški rojak prof. **r. Lavo Čermelj, ki je znan naši vžaški javnosti po svojem prosvet-: R**1* delu in javnem udejstvovanju v Trstu jn v Julijski krajini po Prvj svetovni vojni in vsej naši Javnosti sploh s svojimi temqljiti-jpi in znanstveno osnovanimi publi-“•acijaml o narodnostnih problemih slovenskega in hrvatskega ljudstva ■ "i'horju, ter Slovencev na Ko-skem o manjšinskem pravu in manjšinskih vedah in s svojimi znanstvenimi publikacijami jz področja fizikalnih ved, astronomije, iz področja prenašanja in usmerjanja električnih valov in iz področja atomske energije.
Delo dr. Lava Čermelja je bilo mnogostransko in zelo plodovito. Vsa leta njegovega življenja so mu bila leta neumornega dela in tudi danes je še vedno prav tako delaven in marljiv, kot je bil doslej, in je še vedno poln načrtov m Zdravega optimizma. Poučeval je na slovenski dvorazredni trgovski ®oli s pravico javnosti, ki jo je Ustanovilo Slovensko trgosko izb; kraževalno društvo. Na tf) Soli sq bili za časa njenega obstoja Ua njegovo pobudo ustanovljeni večerni obrtno-nadaljevalnj tečaji za bbrtniške, rokodelske In trgovske Vajence. Ko je morala ta šola po italijanski zasedbi teh krajev prenehati s svojim delom, je ustanovil pod pokroviteljstvom tega dru-
štva obrtnonadaljevalne tečaje,ki so delovali kot ustanove tega društva češ da so namenjene otrokom članov, in ki seveda niso imeli več pravicq javnosti. Toda kljub temu so vzgojili nešteto obrtnikov, trgovskih pomočnikov In trgovskih uradnikov. Mislil je tudi ng naše srednješolce in visokošolce, ki so po sili razmer morali posečati italijansko šolo, in je za te ustanovil slovenske jezikovne tečaje. Vodil je vse to do leta 192D, ko je moral zbežati v Jugoslavijo, da se izogne
LAVO ČERMELJ
aretaciji. Vsi ti tečaji so obstajali, in nekateri še v obsežnejšem obsegu, do vstopa Italije v drugo svetovno vojno. Iz njih je izšel marsikateri borec v narodno-osvobodilni borbi in marsikdo Je v tej borbi žrtvoval svoje življenje.
Po prvi svetovni vojni je bil član osrednje prosvetne matice Ljudski oder in v okviru te matice ustanovljenega Višjega kulturnega sveta. Bil je sourednik literarno-znanstve-ne revije «Njiva», ki jo je ta svet izdajal. Sodeloval je pri mladinskem glasu «Naš glas», pri mladinski reviji «Naš rod», pri «Učiteljskem listu», bil je soustanotelj političnega tednika «Novice» in sotrudnik dnevnika «Edinost». Ustanovil je poljudno znanstveni zbornik «Luč», ki se je bavil s problemi slovenstva na Primorskem, in je do svojega odhoda uredil 5 zvezkov tega zbornika. Po ukinitvi vsega našega periodičnega tiska v letu 1928 je ustanovil zbirko Biblioteka za pouk in zabavo, ki je izhajala v določenih presledkih. Sodeloval ’je še pri raznih pedagoških in strokovnih revijah v Jugoslaviji.
Naj omenimo nekaj publikacij o problemih slovanskih manjšin: Slovenci in Hrvati pod Italijo, bilanca našega naroda za mejami, zbor-nifc «Julijska krajina in naši onstran meje». Sodeloval je pri sestavi knjige Die Nationahteten in den Staaten Europas Po vojni so izšle dopolnjene izdaje knjig «Beneška Slovenija» (etnografski, zgodovinski in politični pregled) angleščini, ruščini in francoščini, ((Ljudsko štetje 1910, protesti revizija» prav tako v že omenjenih treh jezikih. Izšli sta dopolnje nj angleška in francoska izdaja
knjige Life and Death Struggle of a national minority (thq Jugoslavs in Italy). Izšla je še «Julijska krajina, Beneška Slovenija in zadrska pokrajina, imenoslovje in politično upravna razdelitev».
Iz naravoslovnega znanstvenega področja naj omenimo le «Boško-vičev nauk o relativitetni teoriji», «Astronomijo», ki je izšla tudi pri Goriški Matici pod naslovom «O-sončje in Osvetje» pod psevdonimom Šlibarjev Polde, «V svetu atomov» in pa knjiga «Kako vidimo skozi meglo in v temini». Po vojni urejuje dr. Lavo Čermelj naravoslovno poljudno-znanstveno revijo «Proteus», ki izhaja v veliki nakladi in ki seznanja javnost z najrazličnejšimi pojavi v prirodi.
Dr. Lavo Čermelj načeljuje danes skupno s tov. Lojzetom Udetom Institutu za narodnostna vprašanja pri univerzi v Ljubljani.
Z jubilantom je, povezan dober del zgodovine našega političnega in prosvetnega življenja na Primorskem, zlasti pa v Trstu, v zadnji!) desetletjih. Neustrašeno je branil resnico in pravico in se je boril za osvoboditev neodrešenih Slovencev in Hrvatov. Med vojno ga je italijansko posebno sodišče za zaščito države obsodilo na smrt. Bil je pomiloščen na dosmrtno ječo, toda prišel je iz zapora še pred koncem vojne. Odšel je na osvobojeno ozemlje in je stavil svoje sile na razpolago narodnoosvobodilnemu pokretu.
Ob njegovi šestdesetletnici mu voščimo tudi mi, da bj še mnogo let uspešno delal kot doslej v korist naše nove države in vseh Jugoslovanov, ki žive izven meja Jugoslavije,
Wt Ki
pričani pa smo tudi, da je med tržaškimi glasbeniki še dovolj zdravih sil, ki bodo pripomogle še k nadaljnjemu dviganju tržaškega koncertnega izživljanja.
Tržaški Filharmonični orkester je visoko kvalitetno orkestralno telo, ki zasluži vse priznanje — saj šteje med svoje člane nekatere odlične soliste in to zlasti med godali. Seveda imajo zasluge za kvalitetno izvedbo tudi dirigenti, med njimi nekateri svetovnega slovesa.
Prvi koncert letošnje jesenske simfonične sezone je dirigiral Hans Muench, ki si je za svoj koncert izbral predvsem dela iz nemške simfonične literature. Tehnično, muzikalno in stilno neoporečno je bila izvedena Schubertova VII. simfonija, ena izmed poslednjih del prerano umrlega dunajskega skladatelja. Slišali smo nadalje redko izvajano Beethovnovo uverturo «Leonora št 2», Wagnerjev poem «Siegfriedova idila» in .Franc-kove «Simfonične varijacije» za klavir in orkester, eno izmed najlepših del iz tovrstne simfonične literature. Solistični del je izvajal tržaški pianist Glauco Del Basso s tehnično lepo dovršeno, a muzikalno manj dognano klavirsko igro.
Velikanski uspeh sta pri tržaškem glasbenem občinstvu dosegla belgijski dirigent Desire Defauw in violinistka Wanda Luzzato s Ha-čaturjanovim koncertom za violino in orkester, ki je zanimiv posebno s svojo naslonitvijo na armensko narodno melodiko in po svoji strukturi dojemljiv tudi povprečnemu ljubitelju glasbe. Isti dirigent nam ie predstavil izvrstno izvedeno Franckovo simfonijo v d meču in zanimivo Respighijevo orkestralno suito «Ptiči».
Priljubljeni tržaški dirigent Luigi Toffolo si je za svoj spored izbral Mendelsohnovo uverturo «Lepa Melusina», Brahmsov koncert za violino, čelo in orkester, pri katerem sta kot solista nastopila člana tržaškega Tria Zanettovich in Lana, ter Musorgskijeve «Slike z razstave» v Ravelovi instrumentaciji. Posebno to delo je v dirigentovi interpretaciji zaživelo pred nami plastično s poudarjenim glasbenim realizmom slavnega ruskega mojstra.
Četrti in poslednji koncert simfonične sezone, ki ga je vodil znani italijanski dirigent Armando La Rosa 'Parodi s sodelovanjem svetovno znanega češkega violinista Vaše Prihoda, pa je nedvomno desegel največji uspeh. Prihoda je s briljantnim izvajanjem tehnično izredno zahtevnega Dvorakovega violinskega koncerta v a molu navdušil tržaško publiko in doživel ovacije,' ki so pri Tržačanih z njihovim običajnim trojnim ploskanjem, redke. Izmed treh Debussyjevih «Nokturnov» je bdi zlasti zanimiv zadnji — «Sirene», pri katerem je sodeloval tudi ženski zbor tržaške opere. Spored je obsegal še dva odlomka iz opere «Dibuk» italijanskega skladatelja Lodovico Rocca in za zaključek smo slišali še znano uverturo k Rossinijevi operi «Viljem Tell», ki je pri občinstvu tako vžgala, da jo je moral orkester ponoviti.
— r
Jubita
biki Bi
Mamm »
Bkabeaa
Tržaška Glasbena Matica je bila ustanovljena 19. oktobra 1909. Ini-ciator in duša tržaške Glasbene Matice je bil takratni učitelj na Ciril-Metodovi šoli tov. Karel Mahkota, sedaj «c živeči ravnatelj in organizator pri koncertni poslovalnici v Ljubljani. O zgodovini Glasbene Matice — kd je bila prav za prav naslednica zbora Slavjanske čitalnice — nam je obljubljeno daljše poročilo tovariša, ki je spremljal Glasbeno Matico od njenega rojstva Pa do danes. Poročilo bomo objavili K prihodnji številki
%
PENTOLIT, NOVA EKSPLOZIVNA SNOV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Z imeni dveh kemikov so krstili eksplozivno snov, ki je bila med poslednjo svetovno vojno znana kot najhujša. Vsekakor mislimo prj tem na rušilne spojine, ki nimajo nifi skupnega z atomsko bombo. Pentolit je izredno občutljiv in fie smo z njim neprevidni takoj eksplodira. Sele fie ga topimo v toplem, trinitrotolnolu postane neobčutljiv za udarce. S pentolinom polnijo patrone posebne vrste orožja, imenovanega «bazooka» ter raketne izstrelke.
INDUSTRIJSKO
KONSERVIHANJK ZELENJAVE V SLANICI
Običajno .konserviramo hrano tako, da jo nepredušno zapremo v pločevinasto posodo, jo posušimo ali pa hranimo. Nekatera podjetja pa konservirajo predvsem zelenjavo v zelo koncentrirani raztopini morske soli. .Vendar so menda ?-e redki potrošniki imeli priliko spoznati tovrstne konserve. To pa zato, ker v solni raztopini hranjena živila še nadalje v tvornici obdelujejo, preden pridejo na trg. Poleg drugega predelavanja odstranijo tovrstna industrijska podjetja iz živil sol ter jih nato razpošiljajo vložene v kisu.
S SVINCEM OBDANE JEKLENE PLOŠČE
Važna novost v kovinarski stroki je jeklena pločevina, ki je obdana s svincem. Pločevine izdelujejo tako, da jekleno ploščo najprej obdajo s tanko plastjo bakra in jo zatem vložijo v raztaljeni svinec. Tako dobijo kovino, ki odlično služi za oblaganje stavb in pa predvsem sten reakcijskih prostorov kemičnih tovarn. V takih prostorih se namreč razvijajo pare, ki razjedajo jeklo in železo. Na jeklene plošče, kj so obdane s svincem, pa te pare ne učinkujejo kvarno.
ter», ki zelo dobro določa svežost živil. Delovanje tega aparata je osnovano na merjenju hlapnih duhov. Stinkometer uporabljajo predvsem za ugotavljanje svežosti mesa in rib ter tudi fie niso pokvarjene suhe slive in rozine. S stinkometrom lahko tudi določimo, v koliki meri je izgubila vonj kava, nadalje začimbe in parfumi.
TOPLO MAZALNO OLJE
Ugotovili so, da porabimo pri bencinskih motorjih mnogo manj bencina, če se poslužujemo toplega mazalnega olja. Preden nalijemo olje v mazalno napravo motorja, še ugrejemo to olje na temperaturo VI do 75 st. C. Kadar mažemo motor s hladnim oljem, mora delati precej časa, dokler se segreje na določeno temperaturo.
V	izredno kratkem času pa je dosežena ta temperatura, kadar mažemo motor s toplim mazalnim oljem.
SNOV ZA ČIŠČENJE RJE
«Garbo Rustex» se imenuje neko posebno topilo, ki odstranjuje rjo in masti ter olja z železnih predmetov. To topilo je sestavljeno i* več snovi, ki vsaka na svoj način čisti površino kovine. To topilo ni gorljivo ter ga nanašamo na kovino s ščetko. Lahko pa imenovanim topilom obrizgamo železo ali ga pa kar potopimo v topilo. Garbo Rustex sa-smoodstranjuje rjo, ne zaščitipa železa pred nadaljnjim rjavenjem. Zato moramo očiščeno železo primerno zavarovati, da r.e bo rjavelo.
MAZILO ZA ORODJE NA STISNJENI ZRAK
Kladiva, svedre in ostalo orodje na stisnjeni zrak moramo primerno mazati, da je njih delovanje neovirano. Za tako orodje obstajajo posebna mazalna olja, katerih osnovna snov je mineralno mazalno olje, odporno za temperaturo ter hitrostne sunke, ki nastajajo v orodju na stisnjeni zrak. Poleg osnovnega olja pa jc
V	tem posebnem olju še neka čistilna snov, ki sproti čisti gibajoče se dele orodja. Nadalje pa je z oljem združena še neka snov,, ki prepreči oksidacijo oljnega blata, kj se nabira na kovini.
LOKOMOTIVA NA POGON S PARNO TURBINO
S ATEI-.
Važen izum na področju kemije tekstilnih vlaken je svojevrstna tkanina, ki se v temi sveti v raznih barvah. Vlakna satena so izdelana iz umetne svile (raiona), v njih pa je snov, ki v temi oddaja svetlobo. Med vojno so izdelali v ZDA na milijone metrov te tkanine. Sveteča se tkanina je služila za signaliziranje; vsekakor pa je to dandanes zanimiva pridobitev, s katero je obogatela ženska moda.
NOVE VRSTE PLASTIČNIH MAS
Med vojno in pa predvsem po vojni so prišle na trg najrazličnejše vrste plastičnih snovi, ki jih uporabljamo skoro na vseh področjih. Plastične snovi imenujejo s kemijskim postopkom izdelani material, ki lahko nadomešča ro-ževino, les, kovine itd. Izredno lahke plastične snovi so v notranjosti preprečene z luknjicami ter so videti na prelomu kakor goba. Zunaj pa so prevlečene z drugo plastično snovjo, ki je zelo trdna in odporna. Plastične mase so zelo priljubljene tudi zato, ker jih lahko najrazličneje obdelujemo. Nekatere vlivamo, se pravi vtisnemo v kalupe, druge valjamo, nadalje jih lahko režemo, žagamo. vrtarap, pilimo. V času, ko *o jih kemiki šele iznašli, so bile plastične snovi zelo drage. Vendar jih pa sedaj izdelujejo poceni in v velikanskih količinah.
Običajno poganja parne lokomotive parni stroj. Vendar grade za obrat na dolgih progah lokomotive g parno turbino. Tu navajamo nekaj podatkov ene naj-večjih in najhitrejših lokomotiv na svetu. Ta lokomotiva je last Pensilvanskih železnic. Lokomotiva z vagonom za premog tehta 46,69 ton. Premer gonilnih koles znaša 1,72 m. Kotel proizvaja v eni uri 4J.091 kg vodne pare, pritiska 21,79 kg na kv, cm. Učinek na osj znaša 6.900 KS. Hitrost lokomotive znaša 160 km na uro. Pri tej hitrosti napravi turbina približno 9.000 obratov v eni minuti.
ALI JE HRANA SVEŽA?
To vprašanje si ne stavljajo samo gospodinje, temveč tudi trgovci. Običajno je naš nos najboljše sredstvo za določevanje svežosti. Vendar se v laboratori-1 h za preiskavo živil poslužuje-
kainmm°ta?ih, kemVsk*h in fizikalnih postopkov, s katerimi določajo. ah je hrana užitna. Sedaj Pa uporabljajo neko svojevrstno napravo, imenovano «stinkome-
Iz šampionata za žene FLRJ Ljubljani prinašamo sledečo pa tijo in kolo:
Bela: inž. Delak Crna: Cvenk« (Slovenija).
Damski gambit
1. d4 Sf6; 2. Sfd e6; 3. e3 d 4. Sd2 (Beli pripravlja Collejev s stem, ki omogoča belemu dovo agresivno igro). C5 (Najboljši o< govor proti temu sistemu je boči napad kmeta na središče). c3 Sc6; 6. Ld3 b6; (Po rohadi m merava beli začeti s prodorom e pa zato črni hitro odpira diagom
10	za lovca, ki bo napadal to vas no točko). 7. 0-0 Lb7 8. Lb5? (B(
11	se oddaljuje od svojega prve tnega načrta, t.j. igre v središč 'er pričenja z akcijo na damsket krHu, kjer samo izgublja na čast Oo žive igre bi prišlo p »>2. b3. Lb2, Tdl. se4). Dc7 9. Se a6 10. Sc6: Lc6: 11. Ld3 (Rezulta
Mapredni ameriški režiser
o ameriškem Hlmu^^
Paul Strand, Hurtvvithz, Kline in drugi neodvisni režiserji pripadajo tisti skupini umetnikov, ki so ustvarili, potem ko jih je Hollywood izločil, najboljše ameriške filme zadnjih let- Strandov film «Rodna zemlja» je bil odlikovan na festivalu v Ma-rjanskih Lažnih. Režiser Strand se je mudil v Italiji za časa mednarodnega filmskega kongresa v Perugi in ob tej priliki je revija «Vie nuove» objavila naslednji njegov članek:
Kaj mislimo, ko govorimo o realizmu? Tudi hollywoodski filmi vsebujejo neke vrste realizem: krvav in podplul obraz rokoborca je sicer resničen, toda ta resnica nima drugega namena kot da vzbuja v ljudeh sadistične instinkte in da izrablja njihova čustva. Poleg ekonomskega izrabljanja obstaja tudi izrabljanje čustev. Mi pa zavračamo realizem, ki se izogiba borbi človeka za boljše in popolnejše življenje. Mi vidimo v realizmu nekaj dinamičnega, nekaj, kar bo spi emettilo svet in ga privedlo do miru, do napredka, nekaj kar bo izkoreninilo vso bedo in zlo ter združilo vse narode v prijateljstvu. Take vrste filmov, ki vzpodbujajo k delavnosti, so v Ameriki snemali za časa Roosevelta: pomislimo samo na tiste filme, ki so obravnavali špansko državljansko vojno in u-por Kitajcev proti Japoncem; dalje na dokumentarne filme Jorisa Ivensa in Parc-ja Lorentza, ki so opozarjali Ameriko na izrabljanje naravnih bogastev in vzpodbujali k izboljšanju poljedelstva, k pogozdovanju itd.
Med temi deli je posebno značilen film «Rodna zemlja». Je to pol umetniški, pol dokumentarni film, ki odkriva, da sta človeška svoboda in posebno pravica do dela v nevarnosti, da ju je treba braniti: in da se mora ameriški narod še boriti za osnove svoboščine, kakor
je to delal pod vodstvom Washing-tona, Jeffersona in Lincolna. V vsej zgodovini ameriške kulture zasledimo dualizem: tu neodgovornosti vseh vrst, ki jih goje zlasti trgovci s knjigami, časopisi in filmi, tam duh velikih in globokih glasnikov resnice o Ameriki:	Tom
Paine in Thoreau, Walt Witman in Dreiser ter drugi. Prepričan sem, da je ameriško ljudstvo, kakor vse množice sveta, prežeto s tistim realizmom v umetnosti, ki so mu ga doslej odrekali.
lil
HtdJCd
KR ONIKA
Film «Nesmrtna mladost«, ki go ga prikazovali v Londonu pod pokroviteljstvom jugoslovanskega poslaništva, je vzbudil laskavg kritike. Med drugim beremo v časopisu «Daily film Reuter» tole: Film se odlikuje po zreli filmski tehniki, ki dokazuje velik napredek jugoslovanskega filma. Kakor v ostalih jugoslovanskih filmih sta tudi v tem zelo dobri igra in glasba. Za ljubitelje tujih filmov je posebno zanimiva prirodna simbolika. «Nesmrtno mladost» odlikujeta tudi odlična fotografija in dobra montaža.
Bolgarski režiser K. Kostov je snemal dokumentarni film o življenju pelikanov; prj snemanju so mu pomagali bolgarski ornitologi Ta dokumentarni film je eden izmed najboljših bolgarskih kratkih filmov.
«Dolga pot cigarete» se imenuje bolgarski kratki film, ki prikazuje, kako goje tobak in izdelujejo cigarete.
Francoski filmski list Ecran Francais energično protestira proti politiki, ki jo vodijo ameriški oblastniki proti naprednim filmskim umetnikom in navaja nasled-
il igre na damskem krilu je le ta. da je beli odstranil skakača na C6, ki je zapiral pot lovcu na b7. Ta lovec sedaj že direktno pritiska na polje e4 ter onemogoča belemu izvesti važno potezo e3-e4, ki je uvod v napad na kraljevo črno krilo. Crni sedaj že nadvlada središče irj je popolnoma izenačil igro). Ld6 12. Sf3 Lb7 13. h3 Tac8 14. De2 b5 15. a3 0-0 16. Sd2 (Grožnja e4) C4 17. Lc2 Se4 (Dokončno onemogoča e4). 18. Le4: de4: 19. f3 ef3: 20. Sf3: Le4! (Ponovno prepreči e4 in grozi Ld3. Igra je že prešla v drugo fazo. Cina prevzame iniciativo v svoje roke. Dva lovca, ki streljata na belega kralja sta silno nevarna. Pričenja se že napad na belega kralja, ki ima oslabljeno svojo postojanko). 21. Sel Lg3 22. Ld2 15! 23. Dh5 (Tu nima dama kaj iskati). Tf6 24. Sf3 1 Th6 25. Dg5 Tg6 26.Dh5 Lh2!J 27.1 Khl (Po Sh2: sledi Tg2:) Dg3 28.1
Dg6: (To je edino, ker preti mat. Za damo dobi stolp in lovca). hg6: 29. Lel Dd6 30. Sh2: Dd5 31. Tf2 K17 32. Sf3kf6 33. Kgl Kg7 34. Tfl Th8 35. Lg3 Lf3: 36. Tf3: g5 37. Le5 Th7 38.Tafl De4 39. Tg3 g6 40. Tf2 Th5 41. Tfl Kd7 42. Tgf3 Th7
43.	g4 (Beli žrtvuje kmeta z namenom, da bi prišel do protiigre. Zamenjati hoče stolp, ker dama proti stolpu in lovcu težko dobi). fg4:
44.	hg4: Dg4: H- 45. Lg3 De4 46. Lh2 g4 47. Tg3 Th3 48. Tf2 Tg3: 49 Lg3: De3: 50. Kh2 De4 51. Tg2 KC6 52. Le5 Kb6 53. Kgl Ka5 54. Khl Ka4 55. Kh2 a5 56. Ld6 Kb3 57. Lc7 a4 58. Ld6 (Diagram) Na-
nja imena:	Charlie Chaplin, Fk'
deric March, Edvard Robinson John Garfield, Pany Kay, John H»' ston, Qrson. Welles i. dr.
V Amsterdamu so ljudske mnoS ce odločno demonstrirale, ko 5 prikazoval; profašistični film «2« leana zavesa»; nosili so Uanspare® te z napisi:	Nočemo nacistični
propagande!
Znani mladi nemški režiser & pisec scenarija Helmut Keutner l1 režiral film «Jabolko je odpadlo* ki ga igrajo v Miinhenu. Medte®1 pa so na škofovsk; konferenci i ' Fuldi v zapadnem delu Nemčii1 film prepovedali, češ da ža® krščansko mišljenje.
Napredni nemški filmski krit* K. H Bergman piše v «Neue Fil® welt» o podobnih cenzurah takol* Kritika, ki označuje Chaplinovegi Gospoda Verdouxa in Olivierovetf • Hamleta kot nemoralna filma, t* obsoja, da sta filma «Vrag v l( lesu» in «Jabolko je odpadlo» pil tiverska, jasno dokazujeta, da f temne sile prepričane, da je zop* nastopil njihov čas. Bergman • pripominja, da so bili žrtve ccf zure vedno filmi, ki prikazuje? življenje realistično.
Angleški umetniški film v barval «Krištof Kolumb» obravnava znad temo o odkritju Amerike. Ves P0 tek dejanja prikazuje film roma® tično/vendar sloni na zgodovinskil dejstvih.
V	Rimu so osnoval; Katoliš* društvo kinolastnikov; to društ'1 bo nadziralo 3.000 kinodvoran I'* lije in njega glavn; cilj je, da re* gospodarske probleme svojih čl> no». Ostal; kihopodjetniki pa lab*1 s člani sodelujejo pod pogojem, è se pokore moralnim predpise* društva, kar pomeni, da mora? prikazovati le tiste filme, ki jih ? odobrila katoliška cerkev Kak^j vidimo, je v Italiji predvsem kat* liska cerkev tista, ki duši nap re? ne filme.
V	letu 1948 so v Italiji prikglf
vali 84% hollywoodskih filmov * le 16% italijanskih in drugih žel.	r
Turnir za prvenstvo Jugoslavije
Novembra t. 1. se prične v Z® grebu finale šampionata FLRJ ' šahu za 1. 1949. Poleg igralcev' ki so si priborili v predtekmova' nju vstop v finale, sodelujejo Pirc, Gligorič, in Rabar.
Turnir v Benetkah zaključen
Zadnji dan mednarodnega **' bovškega turnirja v Benetkah ie jugoslovanski mojster Gligorič *c' miziral s Kottnauerjem (CSR?1 Končno stanje je naslednje: J Szabo (Madžarska) 11,5 točk: 2 Rossolimo (Francija) 10,5; 3. Pr»I,i (Holandska) 10; 4) Gligorič FLRJ' Foltys (CSR), Barcza (Madžarska'j in Golombek (Velika Britaniia(| 9,5; 8) Paoli (Italija) 8,5; 9) I{ot' tnauer (CSR); 10) Tarlako'V®1 (Francija) 7 točk itd.
stala je zanimiva končnica. Na vi‘ dez ima dama v borbi s stolp01* in lovcem malo upanja, da partijo. Pretnjo Dg2: Kg2: K®2 Lovec prav lahko prepreči z Db Zato lovec ne sme zapustiti diaž°1 j naie f8-b4. Toda v hipu, ko zap01 j sli lovec diagonalo h2-b8, pa 1	]
more kmet g4 napredovali n. P* Lc5 Df4t- Khl (Tg3 Kb2:> 63 j , matnim napadom. Lovec mora zrJ ; to ostati na ptesečišču diagonal n“ j polju d6. Naloga črnega je, da PrC' f podi tega lovca, nakar more z ei)® ] od obeh možnih. variant odločit* . igro.	,
58.	----- De4-f3i	5
59.	Ld6-b4	------ s
Tudi na druge poteze beli nirpj f rešitve, n. pr. 59. Khl Dd5	60.	?
g3 61. Kgl Df3 in- dobi, pij 59.	'
g3! 60. Tg3: (Lg3: Dg2:!) Dg3: ^ ' Lg3: Kb2: 62. Ld6 Kc3:	in	*
kmetje odločijo partijo. Ali 59. T*: Dd5 60. Lb4 Dh5-f K poljubno H ter dobi, ker je osvojil	važn®»	?
kmeta.	; 1
59.	-----i	Df3-f4+	I	-
60.	Kh2-hl	g4-g3
61.	Lb4-e7	Df4-fl+	i	t
62.	Tg2-gl	Dfl-h3 mat- * c
To partijo je prvakinja CvenK^ r
va lepo odigrala.
Inž. SIKOSElč
Ui U Uf
SSL
zinna 15
TRŽAŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO
sv. hiš le premasela mm
Dobra igra Sv. Ivana na štadionu „Prvi maj"
Preteklo nedeljo so odigrali prve nogometne tekme za tržaško Prveusi.o na novem športnem štadionu uPrvi maj» pri Sv. Ivanu. To je bila nekakšna uradna otvoritev štadiona, kjer se že dalj časa zbira naša mladina, ki je le našla prostor,»kjer se labko posveti športu. Zato je pomen te nedelje za naš tržaški šport velikega pomena; naša mladina je našla to nede-IJo svojo pravico do športnega iz-, življanja, pravico, ki so ji jo tukajšnje oblasti vedno odrekale. Kronika nedeljskih tekem za : tržaško prvenstvo pa je naslednja: Sv. Ivan je igral doma z Opčinami. Njegova igra je bila boljša, Polna tehničnih fines, z eno besedo: Sv. Ivan je igral nogomet, vreden najboljšega moštva tržaškega prvenstva. Tekma se je končala z 1:0 za Sv. Ivan. To je zaradi tega. ker njegov napad ni bil odločen Pred openskimi vrati, ki jih je ču-
Plavalni dvoboj
na Dunaju
V	dunajskem kopališču je bil pred 1000 gledalci plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Avstrijo, Katerega je jugoslovansko moštvo odločilo v svojo korist z rezultatom 7''.53.
Na tekmovanju so jugoslovanski športniki dosegli- dva nova državna tekorda in sicer Cerer na 100 metrov prsno v času 1:11.7 (stari rekord 1:12.2) ter mešana štafeta 3 krat 100 v postavi Finci, Cerer, Marjan Stipetič v času 3:24.7.
V	prvem dnevu .tekmovanja so Jugoslovani zmagali tudi na 1500 m prosto (Stipetič Mislav in Vi dovič).
, V skokih v vodo so bili boljši Avstrijski skakalci in so zasluženo odnesli prvi dve mesti, dočim sta Se Jugoslovana Pribošek in Dobrin Plasirala na 3. odn. 4. mesto. V Waterpolo tekmi med jugoslovansko In avstrijsko reprezentanco sp zma-Sali Jugoslovani z visokim rezultatom 10:3. V prvem polčasu so bili Jugoslovani slabši, (2:3) v drugem Pa so kriialu izenačili in dosegli tudi visoko zmago.
Tudi drugi dan plavalnega dvoboja so jugoslovanski plavalci od-Ucslj vse zmage, razen na 100 m nrbtno, kjer stg obe prvi mesti za-Se(lla Avstrijca. Najboljši rezultati a° bili doseženi na 200 m prsno tCerer) in 100 m hrbtno (Koppel-Ataedter).
val dober vratar.
Od dveh moštev, ki sla prišli na igrišče, z namenom da zmagata, je bila Sv. Ana tista ki je zmago bolj zaslužila kot Aurora. Aurora je imela to nedeljo še vedno preglavice s svojim neureii-mrn moštvom. Njena obramba ni delovala, kakor bi morala in njena igra je bila raztrgana. To je izrabila Sv. Ana ter z odličnim napadom in dobro povezavo dosegla rezultat 3:1.
Rezultat, ki ga je dosegla Pon-ziar.ina z Gorico (5:1) nas ne sme presenetiti. Gorica je imela preveč močne nasprotnike, saj so za Pon-zianino igrali Carlin, Sussel, Per-tot itd. Prav tako nas ne sme tudi presenetiti rezultat, ki ga je dosegel Arrigoni v tekmi z Montebel-lom (12:0). Res je, da ima letos Arrigor.i odlično moštvo in da ima že osem točk. ko nima Montebello nobene. Toda vseeno bi bil rezultat dosti manjši, če bi igral za Montebello njegov odlični vratar Pitacco, ki je bil bolan, prav tako tudi drugi trije najboljši igralci, tako da je Mor.tebello nastopil z rezervami. Meduza si je ohranila tretje mesto na kvalifikacijski lestvici z neodločenim rezultatom z Umagom (1:1). Umag je bil ves čas boljši in Meduza, ki je igrala na svojem igrišču, je dosegla izenačenje šele 7 minut pred koncem.
Tekma med Brniglo in Novim građom je bila precej razburljiva. Obe moštvi sta igrali precej slab nogomet in sta se po številnih neuspešnih strelih r.a gol sprijaznili z neodločenim 0:0.
Piran je igral v Sv. Luciji z Novo Gorico. Tekmo je dobil z rezultatom 2:1.
RAZNE VESTI
I državnih rekordov so postavili na prvenstvu FLRJ v štafetah in mnogobojih v Zagrebu. Prvega je postavila ženska ekipa ljubljanske Enotnosti v teku na 3 x 800 m s časom 7:41,0; drugega člani Partizana (Stevanovič, Stankovič, Račič in Brnard) v teku na 4 x 200 m; nov moštveni rekord so postavile ženske (Mladost: Ferenčak, Šumak, Bogič in Butja) v teku na 4 x 100 m s časom 50,5; Partizan (Štritof, Pavlovič, Segedin Cera j) postavil je nov rekord v teku na 4 X 800 m s časom- 7,57,0; Srp (Ml) je tekel na 200 m z ovirami 25,1. Uspeli so tudi na 4 x 1.500 m (Partizan: Štritof, Pavlovič, Segedin, Cera] ) s časom 16,27,0. Nov rekord je
postavila Mladost tudi v teku 4x200 m ženske (Zadravec, Bogič, Butja, Šumak) s časom 1:58,3. V petoboju so 4 tekmovalke izboljšale dosedanji rekord, ki je znašal 3020 točk. Rado-savljevičeva je dosegla 3336 točk. Knezova 3068 točk, Sekuličeva 3051 točk in Koledinova 3048 točk. Prav tako je tudi izboljšal Marčelja Svoj stari rekord v desetoboju. Na njem je dosegel 6549 točk (prejšnji 6517 točk).
Rezultati italijanskega prvenstva:
Atalanta - Juventus 2:2, Bari - Lucchese 2:1, Bologna . Novara 1:1, Fiorentina - Inter 4:2, Genoa - Como 3:1, Lazio - Roma 3:1, Milan - Palermo 4:1, Torino - Pro Patria 1:1, Triestina . Padova 2:2 in Sampdoria -Venezia 7:3.
Madžarska je premagala Avstrijo v tekmi za evropsko prvenstvo s 4:3.
Prihodnjo nedeljo bo za nogometni pokal maršala Tita igralo še 32 moštev, ki so še ostala v borbi po izločilnih tekmah izmed 1427 moštev, ki so se prijavila na turnir. Najzanimivejše tekme bi morale biti v Beogradu med «Metalcem» in zagrebškim «Dinamom», med «Crveno zvezdo» in «Metalcem» jz Zagreba in med «Partizanom» ter «Napredkom» iz Kraševca. V Zagrebu pa bo igrala «Lokomotiva» z moštvom vojne mornarice «Mornar».
Na lahkoatletskem prvenstvu Danske so dosegli poleg ostalih še tele odlične rezultate; 100 m Schibsbj-10,3; 200 m Schibsby 22.2; 800 m Niel-sen 1:53,3; 400 m zapreke Johannesen 54,6; skok s palico Stjernild 4.00; troskok Larsen 14,71; kladivo Frede-
Von Cramm je tolkel v tenisu Av-stralijanca Jacka Harperja s 6:1, 6:4.
V	Budimpešti bodo v maju prihodnjega leta te-kme za evropsko žensko prvenstvo v košarki.
Jugoslovansko moštvo je zasedlo tretje mesto na svetovnem prvenstvu v hitri hoji v Parizu. Prva je Francija. Poedini rezultati so naslednji:
1.	Caron 6,19:21, 2 Cross, 3. Cornei, 4. Gilbert, 5. Lebequer (vsi Francija), 8. Feller (FLRJ) s časom 6,59:20. Proga je bila dolga 65 km.
V	Subotici je Jugoslavija premagala švedsko reprezentanco v namiznem tenisu s 5:3 in se tako revanžirala za poraz na Švedskem- (5:4).
Anglija je premagala Galles v tekmi za svetovno prvenstvo s 4:1. Angleški napadalec Milburn je zabil 3 gole od štirih-.
Cyrille Delanoit je premagal francoskega prvaka v srednji teži Jeana Stocka v deseti rundi po točkah.
Kida Gavilana, pretendenta za naslov svetovnega prvaka v walter kategoriji, sta v New Yorku pretepla dva neznanca. Boksar se sedaj zdravi v bolnici.
LAHKOATLETSKO PRVENSTVO
NAŠEGA
Za lahko atletiko je potrebno veliko dela in pravilnega vodstva mladih, ki imajo zanjo veselje: seveda je treba mlade vzgajati in vsakega usmeriti v panogo, ki je zanj primerna. Končno so potrebna tudi športna igrišča, kjer mladina vadi. Stanje v naši lahki atletiki je na vsak način slabše, kot v drugih športnih panogah, npr. v košarki kolesarjenju nogometu itd. To vidimo tudi po rezultatih, ki so jih dosegli naši lahkoatleti na prvenstvu v nedeljo v Kopra. Sicer pomenijo ti vseeno veliko izboljšanje, če jih primerjamo z lanskoletnimi. Vendar pa nam kažejo, da bomo morali še globlje zaorati pri našem delu med mladino in jo navdušiti za lahkoatletiko, ki ji po pravici pravijo «kraljica športa».
Bled rezultati je nekaj prav dobrih. Trani je tekel na 100 m 11,8, kar je slabše kot prejšnji teden, vendar pa se zdi, di bi on z rednim treningom še marsikaj dosegel. Prav dober je rezultat v teku na 100 m za ženske, kjer je Gia-rijeva tekla 14,5 sek. Tek na 400 m je zelo težak. Ta zahteva hitrega in vzdržljivega človeka. Lokar je na letošnjem prvenstvu tekel
OZEMLJA
55,2 sek, vendar pa bi lahko še bolje. Metlica je vrgel kroglo 11,35 m daleč, Pettenerjeva 9,02 m. Izmed vseh ženskih rezultatov je najboljšega postavila Trostova v teku na 800 m s časom 2:42,0.
Pokazala je svoj velik talent, ki ga pa mora V bodoča še pravilneje uporabiti. Govorci n- je tudi zdaj potrdil, da je naš najboljši tekmovalec v hitri hoji. Na progi 10 km je dosegel čas 50:20,5. Pierobon ni imel v teku na 800 m (2:16,0) ravno najboljši dan, zato pa je imel boljšega Abram v teku na 5.000 m (17:10,0). Kenda je vrge.l disk 31,10
m.	Zetto je v daljino dosegel skoro 6 m. Veliko izboljšanje pomeni tudi skok y. višino. (Venturini 170 cm) Pierrobon je tudi izboljšal svoj letošnji rezultat v teku na
l.	500 m (4:16,0), prav tako tudi Pettenerjeva v skoku v daljino 4,44
m.	Venturini je bil tudi dober v troskoku (12,82). Zboljšanje pomeni tudi moška štafeta na 4x100 m s časom 48,4. Tudi med diska nas zaenkrat še čisto zadovolji. Pitacco ga je namreč vrgel 43,64 m daleč, kar ni malo.
Na prvenstvu je zmagal Piran, ki je dosegel največ točk (149). Drugi je bil Trst (99).
Z A. BISTRE G E A. V E
ŠTEVILČNICA
1.
2.
3.
4. . 5.
6. , 7. 8.
9.
10.
11.
12.
12 20 n 7
6
n
4
17 10
18 21
1
14
25
10
7 2 8
20 4 22 14 22 4
10 4 7
srbski skla-
j , escde pomenijo:
3 cl3 (* 1. 1884), 2. cestna, potna, fó, S?.'ìol)r‘l sovjetski skladatelj, 4.
*	etično zapisano ime francoske-
jon^PAretnega skladatelja (1819 --,	’ “Hoffmanove pripovedke»), 5.
talijanski skladatelj .(1792-1868; sevUjski brivec»), 6. sovjetski pi-
SAtelj «Mati»), 7. nedavno umrli
ovenski skladatelj, 8. ruski diri-
(r. 1864), 9. sestavni del glas-cene suite, 10. ruski skladatelj (1872 «Božanska poema»), 11. slo-rmiS^ skladateli (1895-1941), 12. ruski skladatelj (r. 1873).
Drv,- .Pmvi,nl rešitvi boš bral v
n.	, ln četrti vrsti navpično pri-in ^-ruskega skladatelja (1839-1884)
*	njegovo delo.
REŠITVE; 1. Narva - Naklo; 2. tj "°S - Polje; 3. zakup - zajec; 4. m,1.05 " Bovje; 5. potep - pošta; 6. poit» " nahod: 7- gosli - golob; 8. Polir» ' Bok°ii 9- Pivka - pismo; 10. ' Pov°đ; n. Celje - cesta. EGOVORiDanes meni, jutri tebi.
KRIŽANKA
ABC C D E F G
‘ 3
VODORAVNO: L korist — kadilna potrebščina; 2, delavec — ravnina; 3. lopa — naziv — konica; 4. kazalni zaimek — mesto na
Japonskem — osebni zaimek; 5. starorimska bajeslovna oseba — poželenje; 6. zli duh (v pripovedkah o Faustu); 7, klica — rastlin-
ska bolezen; 8. oziralni zaimek — zaslomba — osebni zaimek; 9. žuželka —- nadav — vrelec; 10. vrsta žganje ladja; 11. nasip — stanje.
NAVPIČNO: A. pritok Donave
—	ples; B. slovenski zgodovinar — kemična prvina; C. žensko ime — žensko ime — veznik; C. pritrdilna beseda— snažilno orodje — pesnitev; D. zver — dvojica; E. mesto v Sloveniji; F. pregovor — o-tok v Jadranu: G. veznik — cvetlica — igralna karta; H. moške ime
—	maščoba — nasad; I. pleme — pokrajina v Grčiji; J. moško ime
—	pokrajina v Aziji.
STOPNICE
kratica za denarno enoto,
predlog,
žival,
del roke,
veda.
slovenski pisatelj,	,
mnogokotnik, italijanski pesnik.
Namesto črtic postavi črke: a, a, a, c, e, e, e, g, g, i, i, 1, L n, o, o, o, o, p, p, p, p, p, p, p, p. r, r, r, r, s, s, t, t, u, v. Zadnja navpična vrsta pove ime kraja na Notranjskem,
Kaj pravijo Jugoslovani o tekmi,
ki jih čaka v Parizu
Nezadovoljiv rezultat, Ki ga j« dosegla jugoslovansko državna reprezentanca v tekmi. s Francija (1:1), je vzbudil najrazličnejše komentarje. Vsi postavljajo vprašanje: ali bo Jugoslavija končno vseeno zmagala, ali pa bo šla tudi prihodnje leto Francija na svetovno prvenstvo.
S tem vprašanjem se bavi tudi «Borba», ki je bistvo svojega razglabljanja odlično reiila z naslovom članka: «Naloga je težka, anu pak ni neiešljiv'-
Takole pravi: «Neodločen rezultat v prvi tekmi s Francijo predstavlja za jugoslovansko reprezentanco neuspeh v glavnem zaradi tega, ker smo pri nas — pa 'udi v Franciji — verjeli, da bo zmaaala jugoslovanska reprezentanca.» Del krivde za to nosi tisk, ki je podcenjeval vrednost francoskega nogometa. Bile Pa so tudi druge okolnosti, ki so utrjevale to mnenje in to predvsem uspehi jugoslovanskih moštev v Franciji.
Borba pravi, da igrajo Francozi moderen, kar pomeni enostaven nogomet. Francoska reprezentanca je sestavljena iz atletov, ki se ne spuščajo v komplicirane in dvomljive kombinacije, temveč delajo hitro in močno. Tak nasprotnik lahko zmaga, lahko ga je pa tudi premagati. On je imel v Beogradu to prednost, da ni imel v moštvu slabih točk, medtem ko jih je jugoslovansko moštvo imelo. Slabe točke so bile v jugoslotmnskem moštvu desno krilo Simonovski. srednji napadalec Valok in v drugem polčasu levi bek Colie. Nato pravi «Borba», da so šli Jugoslovani premalo fizično in psihično pripravljeni.
Revanžna tekma predstavlja za Jugoslovane težjo nalogo, kot je bila v Beogradu. Pa čeprav je ta naloga težka, ni nerešljiva, seveda pod pogojem, da se iz beograjskega srečanja izvlečejo izkušnje in se jih praktično izkoristi
Eno je jasno: «mehki» igralci, čeprav so dobri tehničar ji, ne morejo ničesar doseči z ostrim, hi-trim in zdrsljivim nasprotnikom. Francozi igrajo močan nogomet; njim se mora postaviti nasproti poleg tehnike tudi moč. Zdržljivost je najboljše orožje francoske reprezentance. Jugoslovanski igralci se morajo pripraviti tako, da bi mogli igrati ISO in ne samo OO minut.
Tako pravi «Borba», ki zaključuje: «Naloga v Parizu je težka, ali ponavljamo, ni nerešljiva, če bodo naši igralci pripravljeni in bodo dali v tekmi vse svoje moči in znanj?.»
Z druge strani Alp pa so začeli, kot vse kaže, s prav tako psihološko akcijo, kot pred tekmo v Beogradu, ko so govorili o «krizi francoskega nogometa». Prva tjest je, da je tajništvo francoske nogometne zveze sklenilo, da bi v primeru drugega neodločenega rezultata —■ fo pot v Parizu 30. oktobra — najraje igrali tretjo tekmo z Jugoslavijo v Italiji, ker predpisuje pravilnik svetovnega prvenstva za tretje srečanje nevtralen teren.
Nedeljske kolesarske tekme
Ob otvoritvi gospodarske razstave v Kopru to nedeljo bo priredila ZDTV propagandne kolesarske tekme. Tekme bodo za začetnike, ki še niso nastopili na nobeni tekmi. Oni bodo tekmovali na progi dolgi 40 km. Vodila bo okrog 3 km dolgega trikotnika od nekdanje železniške postaje In Semedele. Kot drugi bodo nastopili diletanti, ki*bodo Isto progo prevozili 40-krat in tako naredili 120 km. Kvalifikacija teh dirkačev bo izvedena na podlagi doseženih točk za vsakih pet krogov.
Kupon št. 137
za nagrauno icKmovanje Limiskega termika
- Lljtmsilt
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl t
Rokopis) se ne vračajo
16 IWIH IIlì-LÌsHU
JUC A
Draga Pepai
Iz Atene je prispelo suhoparno poročilo, đa se tamkaj za svobodo ljudstvo več ne bo borilo.
ti a nemilost in na milost se podajo partizani v roke kraljevim krvnikom od Višinskega izdani.
KŠE p ]P ][
da se najde tudi taka, ki ima pametne nazore!
Ce dozdaj ni tega vedel, naj mu tu bo sporočeno, a «.Primorskega» še dosti bo po hišah raznešeno!
V Jugoslaviji nastale neke «oljnate» so pege, njih pojav menda izvira iz kominjormovske zalege;
Višinski - Peronu
Peron je možak!
Ni vsak mu enak!
In naš bo ostal — če glas nam bo dal.
Višinski - grškim partizanom
Naj borila preneha!
Ni bilo uspeha.
Namenite puške
Nič Sovjete več ne briga, da bi vrgli kralja s trona zanje zdaj vse bolj je važno, da proslavljajo Perona.
Pa pa svet brez borb ne ostane, Rusi bi zelo želeli, če bi Makedonci s Srbi ljuto klati se pričeli.
Narodno-osvobodilna borba Rusom več ne ugaja, všeč pa jim je že vsak psiček, samo če na Tita laja.
to poročal je Viđali, ki nabira «zdrave sile», o katerih pia je znano, da so prav do jeter gnile.
Draga moja, bom končala, pnejmi lepe mi pozdrave, mirna bodi, saj resnica zmagati zna vse težave.
Te pozdravlja Tvoja
Juca
zdaj v Titovo gasdo, kot zrele naj hruške ta garda zleti, in rdečo kokardo, vam Rus podeli!
Višinski - Vidaliju
Znamo mi ljudi izbrati!
Dobro delaš! Znaš lagati! Kadar zmanjka ti laži, piši, pošljemo jih mi!
„BRATSKA POWIOÓ"' GRŠKEMU NARODU
VISINSKI MONARHOFASISTOM: T o ni pregrada med menoj in vami, to je lestev za k onim tam gori
Grški borci bodo Rusom najbrž grdo hvalo peli, ko za blagor Kominforma so brez haska krvaveli.
A Peron lahko nadeja vse pozornosti se ruske, zaželen in vljudno vabljen na sovjetske je zakuske.
So fašistom odpuščeni vsi njih grehi brez razlike, da le Rusom svoj glas dajo proti «beograjske klike».
A pustiva te zadeve, časi bodo se menjali, borci zopet bodo vstali! kralji bodo padli s tronoV,
Veš, šentjakobski je župnik zadnjič se zelo nerviral, ko je neki naši ženski v cerkvi njene grehe spiral.
Ker «Primorskega» raznaša naročnikom zjutraj v hiše rekel je, da sveti oče 'jo zato iz vere izbriše.
Raznašalka spovedniku pa ni čisto nič molčala,
Za spremembo enkrat ona njemu je levite brala.
Spovednik naj si zapomni, da vse ovce niso nore,
Dve družinski sliki
Tržaški magnat
Veselite se otroci! Poslušajte jcaj piše «Lunedì» - dne 17. t. m.t «Bastione fiorito» nr tržaškem gradu bo dobil ogromno stekleno streho. Jo sedaj je bila tam lahko zabava in ples samo v treh poletnih mesecih, a dež in veter Sta premnogokrat pregnala elegantno občinstvo ravno v trenutku, ko je bilo v najlepšem razpoloženju. Ogromna steklena streha bo sicer stala mnogo denarja, a zato bo omogočila nemoteno zabavo od meseca aprila tja do oktobra, s krasnim razgledom na mestno razsvetljavo in zvezdnato nebo. To bo pravi tržaški ponos pred vsem svetom.
Otroci v zboru: Živela naša tržaška občina, ki ne štedi denarja za našo zabavo!
Tržaški aelavec:
Veselite se otroci! Danes imam nočno službo in boste lahko spali bolj udobno, ker vas v sobi ne bo sedem, kakor po navadi, ampak samo šest. V ostalem pa potrpimo, saj nam občina že nekoliko Let obljublja stanovanje, in sem prepričan, da bo prej ali slej to svojo obljubo tud: držala.
Otroci v zboru: Živela naša tr-iaška občina, ki zares ne štedi z obljubami'
Album
Nekdaj je bil pri dekletih v navadi album. T0 je knjiga, v katero so prijatelji in znanci zapisovali kratke reke v spomin. Mlada kapriciozna Američanka si je zdaj omislila tudi tako spominsko knjigo, a da bo bolj zanimiva je sklenila, da bo zaprosila za zapiske samo politične osebnosti. Seveda je pri tem Izbirala PO amerikansko, tako so se v knjigi ovekovečili ne samo politiki, ampak tudi «politiki». Vsekakor je ta spominska knjiga zanimiva in ker smo imeli priliko, da jo prelistamo, prinašamo nekoliko odlomkov iz nje:
1.	Pomagaj nam ti ljubi boh! Drugače s Francijo bo joh! Presneto me je stroh! — Moch.
2.	Cas nastopil je deževin,
Funt gre dol, ker sem prere-vin. — Bevin.
3.	Amerika me ima za norca, manj sem vreden od zamorca.
— Sforza.
4.	Sem Kišot al Panza Sancho? Kdo razreši to uganko. —
Franco.
5.	Naj živi mi «paštašu.ta»,
tud’ če spremlja jo klofuta! — Košuta.
6.	Kdor dà «fliko»,
je moj amico. — Riko.
7.	Lahko tebi, domovina, tud’ če nimaš prav’ga sina, dokler jaz sem tu. — Marina.
JASEN
Vrnil ge je iz Jugoslavije in krenil naravnost k Vidaliju. «Poglej me,» mu je dejal, «kaj opaziš važnega na meni?» Gledal ga je Viđali od glave do nog. Ce bi začel pri nogah, bi ne prišel niti do popka. Kajti nekaj važnega je Vidali, ki je šel od glave navzdol, opazil šele čisto doli pri čevljih. Bili so namreč nekam mastni. «Kaj je tole na tvojih čevljih», je z zanimanjem vprašal prišleca. «Olje», mu je ta pojasnil. «Aha, olje», je zadovoljno tlesknil z jezikom Vidali, «smo že tam!»
In prihodnjega dne so verni bralej kominformističnega tiska lahko či
Razpis službenih mest
Podpisani predsednik vlade iščem vlado, kateri bi lahko predsedoval. Zaman se trudim noč in dan, da bi našel v krogu svojih ožjih znancev ljudi, ki bi hoteli vstopiti v vlado ter meni omogočiti predsedovanje. Zato se o-bračam na vso javnost z razglasom v časopisju. Marsikdo je po časopisu prodal svoje blago, ali našel primerno ženo. Zakaj bi bila torej ta moderna pot zaprta predsedniku vlade, katere-
DOKAZ
tali, da se oljnate pege v Jugoslaviji vedno bolj širijo. Kjer koli hodiš, povsod naletiš nanje. O tem so konkretni dokazi: naoljeni čevlji človeka, ki jo je'primahal iz Jugoslavije.
Povedal pa ni tisti z naoljenimi čevlji, da je nekemu dečku tam blizu Šiške pri Ljubljani padla na tla stekleničica olja in se razbila in no je slučajno stopil nanjo. Pa tudi takih oljnatih peg je malo, olje rajši ljudje tam zlijejo na solato kot na tla.
Ce bi Viđali dobro pogledal glavo tega prišleca, bi opazil še nekaj. Veste kaj? Maslo! Imel ga je precej na glavi!
mu je vlada tako nujno potrebna?
Na razpolago so vsa mogoča ministrstva, plača je dobra, možni so postranski dohodki, dela je malo, posebno znanje se ne zahteva. V glavnem je potrebno znanje francoskega jezika v govoru in pisavi. Zadostuje pa tudi znanje tega jezika v molku. Pač pa je neobhodno potrebna posebna nadarjenost za kimanje. Kdor torej zna molčati in kimati, bo imel prednost. Zadeva je skrajno nujna! Ponudbe na predsednika vlade Mocha v Parizu.
Produkti
dvatisočletne
kulture
Veličastni štiridnevni kongres v Izoli se je zaključil ob splošnem navdušenju in z resolucijo, ki je vzor ne samo politične modrosti, ampak tudi vsebir.-ske jasnosti in jezikovne natančnosti. Seveda je ta kongres imel tudi močan odmev daleč preko meja koprskega okrožja.
Tudi v uredniške prostore lista «Lunedì» je segel ta odmev in učenjaki tega uredništva so pravilno sklepali, pa ta zgodovinsko važni dokument r.e more iti mimo, ne da bi ga primemo o-svetlili.
Prav globoko so vsled tega segli ti pisarji v malho svoje izobrazbe, časnikarske in splošne, ter prinesli na dan najblesteča zrna učenosti in omike, ki so si jo pridobili v senci dvatisočletne madrepatristične kulture. Evo nekaj takih zrn:
Kongres je bil «velika parada kraške nepismenosti (analfabetismo carsolino), sodelovali pa so hierarhi razbojniških obrazov, blagoslovljeni z neizmernim apetitom, resolucija je «magna carta» koritarstva (della magnado-ra), spomenik ljudske neumnosti. Sestavili pa so jo doktorji -ovčarji v senci brkatega azijskega boga ter balkanskega «gagà» goeringških oblik, a resolucija je opremljena z vsemi običajnimi frazami dialektike iz podeželske gostilne, navdahnjena od kleparjev, ki so povzdignjeni v generale ter kravomolzcev. ki so imenovani za ljudske komisarje, vse skupaj je brezbarvna, spolzka brozga, na kateri plavajo zadnji ostanki marksistično-leni-nistične prebave.
To je samo kratek izvleček iz «poročila», ki ga «Lunedì» smatra za primerno in dostojno.
Skoda da tudi nas ni obsenčila dvatisočletna kultura, da bi mogli in znali primerno odgovorili Pa nič zato. bomo pa odgovorili z našo ljudsko modrostjo in bo še boli zaleglo:
Kakršna kovina, takšen zvok..! ali: Kar izreče «Lunedi»
po rasizmu na moč smrdi»!
'
Za vraga, kaj pa ste vendar naredili iz mene? Saj to Je slabše kot kubizem!
VIDALI: Ze prav, dragi moj, toda to, kar jaz rišem ni kubizem, to Je popolnoma nova struja v slikarstvu, to je kominformizem, ki se dr ži načela: Kar Je v resnici belo, Je za nas črno, kar je v resnici črno je za nas belo.