PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin St. 21 Maribor, petek 24.4.2020 OBČINA MIRNA 250. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave Mirnska in Temeniška dolina Na podlagi drugega odstavka 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 15. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 43/18), 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11), 14. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/18) ter 17. in 54. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 - popr.) so Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 8. redni seji dne 12. 2. 2020, Občinski svet Občine Mirna na 10. redni seji dne 18. 2. 2020, Občinski svet Občine Šentrupert 4. dopisni seji dne 30. 3. 2020 in Občinski svet Občine Trebnje na 12. redni seji dne 19. 2. 2020 sprejeli ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MIRNSKA IN TEMENIŠKA DOLINA 1. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave Mirnska in Temeniška dolina (Uradni list RS, št. 107/13 in 17/15 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/13 in 11/15). 2. člen Ta odlok se sprejme v enakem besedilu v Občini Mokronog - Trebelno, Občini Šentrupert, Občini Mirna in Občini Trebnje. Ta odlok objavita Občina Mokronog - Trebelno in Občina Šentrupert v Uradnem glasilu e-občina, Občina Mirna v Uradnem glasilu slovenskih občin in Občina Trebnje v Uradnem listu Republike Slovenije v petnajstih dneh po sprejetju odloka na seji občinskega sveta, ki o njem odloča zadnji. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi Občine Mokronog - Trebelno. Številka: 223-0002/2009 Mokronog, dne 6. aprila 2020 Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver, Župan Številka: 007-0018/2013-11 Mirna, dne 6. aprila 2020 Občine Mirna Dušan Skerbiš, Župan Številka: 032-0004/2020-5 Šentrupert, dne 30. marca 2020 Občine Šentrupert Andrej Martin Kostelec, Župan Številka: 007-28/2013-72 Trebnje, dne 6. aprila 2020 Občine Trebnje Alojzij Kastelic, Župan OBČINA ORMOŽ 251. Odlok o mladih v Občini Ormož Na podlagi 6. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10 in 21/18 -ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož na svoji 12. redni seji, dne 9.3.2020 sprejel Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 515 ODLOK O MLADIH V OBČINI ORMOŽ 1. Splošne določbe 1. člen (namen in cilj) (1) Namen Odloka o mladih v občini Ormož (v nadaljevanju: Odlok) je uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju v občini Ormož (v nadaljevanju: občina) v skladu z zakonom, ki opredeljuje javni interes v mladinskem sektorju. (2) Cilj tega odloka je celovito urediti položaj in delovanje mladih v občini, zlasti: • opredeliti strukturo in podporno okolje mladinskega organiziranja in mladinskega delovanja v občini; • zagotoviti pogoje za sodelovanje mladih pri odločanju o zadevah, ki vplivajo na njihovo življenje in delo v lokalni skupnosti; • opredeliti pogoje za sodelovanje med formalnimi in neformalnimi oblikami združevanja mladine; • pospešiti razvoj lokalne mladinske politike, ki bo ustvarila pogoje za doseganje avtonomije mladih v občini. (3) Izvajanje tega Odloka temelji na načelih demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja organizacij v mladinskem sektorju pri upravljanju z javnimi zadevami. 2. člen V Odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (razlaga izrazov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem Odloku, imajo enak pomen kot v veljavnem zakonu, ki opredeljuje javni interes v mladinskem sektorju, razen kjer ta odlok določa drugače. (2) Pomen bistvenih izrazov je naslednji: • »mladi« so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta; • »mladinski sektor« so področja, kjer poteka proces oblikovanja in uresničevanja mladinskih politik in mladinsko delo in so opredeljena v 4. členu tega Odloka; • »mladinsko delo« je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve; • »lokalna mladinska politika« je usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih lokalnih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami; • »organizacija v mladinskem sektorju« je subjekt, ki deluje v mladinskem sektorju na območju občine in ima sedež na območju občine; organizirana je kot mladinska organizacija ali organizacija za mlade ali mladinski svet; • »strukturirani dialog« je odprt, pregleden, dolgoročen, nenehen in sistematičen dialog med mladimi in nosilci oblasti na državni in lokalni ravni v mladinskem sektorju; • »mladinska infrastruktura« je fizični prostor (zemljišče ali stavba oziroma del stavbe), namenjen predvsem mladim, za izvajanje mladinskega dela; • »program za mlade« je program ukrepov v mladinskem sektorju, ki ga izvajajo organizacije za mlade, z namenom zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in organiziranost mladih, ter poteka nepretrgano skozi večji del leta in vključuje večje število aktivnih udeležencev; • »mladinski program« je skupek dejavnosti, ki ga v občini izvaja lokalna mladinska organizacija in/ali organizacija za mlade z namenom doseganja svojega osnovnega poslanstva, in poteka med vrstniki nepretrgoma skozi večji del leta ter vključuje večje število izvajalcev in aktivnih udeležencev; • »mladinski projekt« je posamična aktivnost izvajalca, ki ima datumsko opredeljen začetek in konec, kot na primer prireditev, okrogla miza, posvet, ipd. ali druga enkratna akcija. 2. Področja mladinskega sektorja 4. člen Področja mladinskega sektorja se nanašajo predvsem na: • avtonomijo mladih; • neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih; • dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih; • skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi; • prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih; • mobilnost mladih in mednarodno povezovanje; • zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih; • dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih; • zagotavljanje, omogočanje in uporabo strukturiranega dialoga; • sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi. 5. člen (1) Javni interes na področju mladinskega sektorja se uresničuje z zagotavljanjem: • normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade in • finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo mladinski infrastrukturi. (2) Država in samoupravne lokalne skupnosti pri uresničevanju javnega interesa v mladinskem sektorju sodelujejo med seboj in z organizacijami v mladinskem sektorju. 3. Organizacije v mladinskem sektorju Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 516 6. člen (mladinske organizacije) (1) Mladinska organizacija v občini je po tem odloku avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki ima sedež v občini in s svojim delovanjem v občini omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo. (2) Organizirana je kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v tej pravni osebi zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju. 7. člen (organizacije za mlade) (1) Organizacija za mlade v občini je po tem odloku neprofitna pravna oseba s sedežem v občini, ki na območju občine izvaja projekte za mlade, vendar ni mladinska organizacija. (2) Organizirana je kot zavod, ustanova ali zadruga. 8. člen (mladinski svet lokalne skupnosti) (1) Mladinski svet, ki je organiziran v občini, je po tem Odloku krovna mladinska organizacija, ki ima sedež v občini. Organizirana je v skladu z zakonom, ki opredeljuje mladinske svete in ima v občini status mladinskega predstavništva. (2) V občini ima status mladinskega predstavništva le en mladinski svet. 9. člen (mladinski center) (1) Mladinski center je po tem Odloku osrednja organizacija za mlade s sedežem v občini. (2) Organiziranost in delovanje mladinskega centra se opredeli v ustanovnem aktu. 4. Sofinanciranje mladinskega dela 10. člen (mladinski programi in projekti) (1) Občina lahko preko letnega javnega razpisa sofinancira mladinske programe in projekte in sicer skladno v skladu s potrebami in s finančnimi možnostmi. (2) Sredstva za sofinanciranje mladinskih programov in projektov zagotavlja občina v občinskem proračunu. (3) Podrobnosti sofinanciranja mladinskih programov in projektov se uredijo z ustreznim občinskim aktom. 11. člen (delovanje mladinskega sveta lokalne skupnosti) (1) Občina lahko sofinancira delovanje mladinskega sveta lokalne skupnosti. (2) Sredstva za delovanje mladinskega sveta lokalne skupnosti zagotavlja občina v občinskem proračunu. 12. člen (mladinska infrastruktura) (1) Občina lahko sofinancira vzpostavitev in/ali vzdrževanje mladinske infrastrukture na območju občine in sicer v skladu s potrebami in s finančnimi možnostmi. (2) Sredstva za sofinanciranje mladinske infrastrukture zagotavlja občina v občinskem proračunu. 5. Sodelovanje mladih pri odločanju v občini 13. člen (komisija za mladinska vprašanja) (1) Za celovito obravnavo mladine in mladinskega sektorja se v občini ustanovi Komisija za mladinska vprašanja (v nadaljevanju: Komisija). Komisijo s sklepom imenuje župan. (2) Komisija je sestavljena iz šestih (6) članov in sicer: • en (1) član Občinskega sveta Občine Ormož, ki ga predlaga župan, • pet (5) članov predstavnikov mladih, starih od 15. do 29. let iz območja občine Ormož, in sicer: 1 (en) predstavnik dijakov in 1 (en) predstavnik študentov, ki ju na podlagi javnega poziva predlaga Klub ormoških študentov, 1 (en) predstavnik Gimnazije Ormož ter 2 (dva) predstavnika neorganizirane mladine, ki ju na podlagi javnega poziva predlaga Ljudska univerza Ormož, enota Mladinskega centra Ormož. (3) Administrativna dela za Komisijo opravlja strokovni delavec Občinske uprave Občine Ormož, ki je zadolžen za področje mladih. (4) Člani Komisije izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika komisije. (5) Mandat članov Komisije je vezan na mandat članov občinskega sveta. (6) Sredstva za delovanje Komisije se zagotovijo v proračunu občine. 14. člen (naloge komisije) (1) Komisija je posvetovalno telo župana, ki celovito obravnava področja mladine in mladinskega sektorja v občini, o tem sprejema mnenja in stališča ter podaja predloge županu in občinskemu svetu. (2) Komisija predvsem: • skrbi za razvoj mladinskega sektorja, mladinskega dela in lokalne mladinske politike v občini; • pripravlja in obravnava strateške in razvojne načrte na področjih mladinskega sektorja, ki temeljijo na potrebah mladih v občini, jih usklajuje z nacionalnimi programi, ter oblikuje smernice za dolgoročni razvoj mladinskega sektorja v občini; • pripravlja lokalni program za mladino in spremlja njegovo izvajanje; • sodeluje z občinsko upravo in organizacijami v mladinskem sektorju; • obravnava problematike mladih in pripravlja pobude za njihovo reševanje; • spremlja izvajanje tega odloka in predlaga morebitne spremembe in dopolnitve; • spremlja izvajanje mladinskega dela v občini; • obravnava druga vprašanja, povezana z mladino. 15. člen (sodelovanje komisije v postopkih odločanja) (1) Komisija obravnava predloge odločitev občinskih organov, ki v večji meri vplivajo na delo in življenje mladih v občini. Za predloge odločitev, ki vplivajo na delo in življenje mladih, se štejejo vsi predlogi neposrednih odločitev o mladih v obliki splošnih pravnih aktov, drugih aktov ali sklepov, ki se navezujejo prvenstveno na mlade. (2) Pred sprejemom posamezne odločitve s strani ustreznega organa oz. predlagatelja mora biti Komisija o predlogih neposrednih odločitev o mladih obveščena. Komisija nato na svoji seji obravnava predloge ter oblikuje mnenje, ki ga posreduje županu ali/in občinskemu organu, ki je pristojen za sprejem odločitve. 6. Lokalni program za mladino Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 517 16. člen (pomen programa) Lokalni program za mladino (v nadaljevanju: LPM) je temeljni programski dokument, ki v skladu s tem Odlokom opredeljuje prednostne naloge in ukrepe Občine za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na ravni lokalne skupnosti. 17. člen (priprava in sprejem programa) (1) Za pripravo LPM skrbi Komisija v sodelovanju z občino in organizacijami v mladinskem sektorju v občini, ki so opredeljene v 3. poglavju tega Odloka. (2) LPM na predlog župana ob soglasju komisije sprejme občinski svet. 18. člen (časovno obdobje in struktura programa) LPM se sprejema za obdobje pet (5) let in zajema predvsem: • izhodišča in usmeritve razvoja mladinskega sektorja v občini; • vsebino in obseg ukrepov občine za razvoj mladinskega sektorja, ki se financirajo ali sofinancirajo iz občinskega proračuna; • razvojne in strokovne naloge za razvoj mladinskega sektorja v občini; • opredelitev postopkov poročanja o delu in vrednotenja uresničevanja programa. 19. člen (področja programa) Področja v okviru mladinskega sektorja, ki jih obravnava LPM, so zlasti: • organiziranje mladih, • participacija mladih v lokalni skupnosti, • izobraževanje mladih, • zaposlovanje in podjetništvo mladih, • bivanjske razmere mladih, • zdravje in dobro počutje mladih, • prostovoljstvo mladih, • informiranje mladih, • mobilnost mladih, • medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje, • kultura, ustvarjalnost, dediščina in mediji. 20. člen (sredstva za izvajanje programa) Občina v proračunu občine zagotavlja sredstva za uresničevanje programa. 7. Prehodne in končne določbe 21. člen Komisija za mladinska vprašanja iz 13. člena tega Odloka se imenuje in prične z delovanjem najkasneje v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega Odloka. 22. člen Lokalni program za mladino iz 6. poglavja tega Odloka se sprejme najkasneje v roku osemnajstih (18) mesecev po uveljavitvi tega Odloka. 23. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-8/2019 01/9 Datum: 9.3.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 252. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ormož Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 27. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 -popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož, na 12. redni seji, dne 9.3.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 14/15) se v 8. členu dodajo nov prvi, drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: »Zavod je ustanovljen z namenom opravljanja javne službe na področju izobraževanja odraslih in interesnih dejavnosti za mladino, katerih izvajanje je v javnem interesu. Osnovna dejavnost zavoda je izobraževanje odraslih, ki niso vključeni v redno šolsko in univerzitetno izobraževanje, ter obsega splošno in druge oblike izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, vključno s pridobivanjem izobrazbe ter organizacija interesnih dejavnosti za mladino. Zavod opravlja tudi druge dejavnosti, ki so komplementarne z osnovno dejavnostjo in skupaj z njo tvorijo smiselno in celovito ponudbo. Zavod opravlja kot javno službo in na način ter pod pogoji, ki veljajo za javno službo, naslednje dejavnosti: • osnovnošolsko dejavnost za mladostnike in odrasle, • svetovalno dejavnost pri: vključevanju v program osnovne šole za odrasle in pri nadaljevanju izobraževalne poti, pri vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba ter pri vključevanju v neformalne izobraževalne programe za odrasle in ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije, in sicer za osebnostni razvoj, nadaljnje izobraževanje in vključitev na trg dela, ter samostojnem učenju, • raziskovalno-razvojne dejavnosti: raziskave, razvoj programov in metod neformalnega izobraževanja, razvoj učnih gradiv, razvoj kadrov, razvoj presojanja in razvijanja kakovosti, razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema in druge razvojne dejavnosti, • druge dejavnosti: izmenjava znanja in druge oblike učenja, usklajevanje in izvajanje nacionalno Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 518 pomembnih nalog v izobraževanju odraslih, aktivnosti pri razvoju in pospeševanju izobraževanja odraslih, mednarodna dejavnost, publicistična dejavnost, informiranje, promocija in druge naloge, • srednješolsko izobraževanje za pridobitev ustreznih verificiranih listin, • višješolsko izobraževanje in visoko strokovno izobraževanje, • pripravlja predloge za letni program izobraževanja odraslih, • pripravlja in izvaja programe na področju izobraževanja odraslih, • pripravlja in izvaja neformalne programe za dvig ravni pismenosti, • izvaja strategijo in letni program izobraževanja odraslih v Občini Ormož, • sodeluje pri pripravi strategij izobraževanja odraslih na lokalnem in državnem nivoju, • pripravlja in izvaja javne izobraževalne programe za delo z otroki in mladimi, • sodeluje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, ter se po potrebi vključuje v domače in mednarodne povezave in projekte, • redno izvaja evalvacijo svojih programov in projektov in daje pobude ter predloge ustanovitelju za izboljšanje stanja na področju izobraževanja odraslih in mladine.«. V dosedanjem prvem odstavku, ki postane peti odstavek se besedilo »Dejavnosti zavoda so:« nadomesti z besedilom »Dejavnosti zavoda po standardni klasifikaciji dejavnosti so:«. 2. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »9. člen Organi zavoda so: • svet zavoda in • direktor. 3. člen V 10. členu se črta tretja alineja. Dosedanja četrta alineja postane tretja alineja. 4. člen V 17. členu se spremenijo četrta, sedma in štirinajsta alineja tako, da se glasijo: » • sprejema program dela in razvojni program zavoda ter spremlja njuno izvrševanje, • sprejema poročilo o samoevalvaciji zavoda, • obravnava zadeve, ki mu jih predložijo organi javnega zavoda za izobraževanje odraslih ali drugi pristojni organi,«. Doda se nova sedemnajsta alineja, ki se glasi: » • obravnava pobude delavcev in reprezentativnega sindikata,«. Dosedanja sedemnajsta alineja postane osemnajsta alineja. 5. člen V 18. členu se spremenijo tretja, četrta, peta, deveta, enajsta, šestnajsta in osemnajsta alineja tako, da se glasijo: » • pripravlja predlog razvojnega programa zavoda, • pripravlja predlog letnega delovnega načrta in finančnega načrta javnega zavoda ter predlog poročila o njegovi uresničitvi in je odgovoren za njegovo izvedbo, • je odgovoren za uresničevanje pravic udeležencev izobraževanja odraslih, • spodbuja oziroma zagotavlja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih in zunanjih sodelavcev, • prisostvuje pri delu strokovnih in drugih delavcev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, • določa sistemizacijo delovnih mest, • je odgovoren za presojanje in razvijanje kakovosti in pripravo poročila o samoevalvaciji javnega zavoda,«. Doda se nova štiriindvajseta alineja, ki se glasi: » • izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca,«. Dosedanja štiriindvajseta alineja postane petindvajseta alineja. 6. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi: »19. člen Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima: • izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, • pedagoško-andragoško izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, • opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja in • najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih. Mandat direktorja zavoda traja pet let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Direktorja imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa. Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za direktorja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti: • mnenje andragoškega zbora, • mnenje ustanovitelja. Ustanovitelj mnenje obrazloži. Andragoški zbor o mnenju glasuje tajno. Če ustanovitelj in andragoški zbor ne dasta mnenja v 30 dneh od dneva, ko sta bila zanj zaprošena, lahko svet zavoda o izbiri odloči brez tega mnenja. 7. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »20. člen Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca v skladu z zakonom o izobraževanju odraslih, vendar največ za eno leto. Če svet zavoda petnajst dni pred prenehanjem mandata direktorja ne imenuje niti direktorja niti vršilca dolžnosti direktorja, imenuje vršilca dolžnosti direktorja v naslednjih osmih dneh ustanovitelj. V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet zavoda takoj začeti postopek za imenovanje direktorja. Pod pogoji iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko ista oseba v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja največ dvakrat zaporedoma.«. 8. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi: Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 519 »21. člen 3.1. Andragoški zbor Andragoški zbor sestavljajo strokovni delavci v programu osnovne šole za odrasle, javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle, javnoveljavnih programih poklicnega, srednjega strokovnega in gimnazijskega izobraževanja v skladu z zakoni, ki urejajo ta področja, strokovni delavci v dejavnostih, izobraževalci v neformalnih izobraževalnih programih za odrasle in drugi delavci, ki opravljajo strokovne naloge, ki so: • zaposleni v javni organizaciji ali • zunanji sodelavci, če v tekočem koledarskem letu izvedejo najmanj 100 ur organiziranega izobraževalnega dela oziroma dejavnosti. Andragoški zbor: • obravnava strokovna vprašanja, povezanih z izobraževalnim delom in odloča o njih, • daje mnenje k predlogu letnega delovnega načrta, • odloča o posodobitvah izobraževalnega dela, • daje mnenje o kandidatih za imenovanje direktorja, • daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih direktorja za napredovanje strokovnih delavcev ter • opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Andragoški zbor vodi in sklicuje direktor zavoda. Andragoški zbor odloča z večino glasov navzočih članov.«. 9. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »22. člen 3.2. Strokovni aktiv Strokovni aktivi se oblikujejo na posameznem izobraževalnem področju oziroma v dejavnosti in jih sestavljajo delavci iz posameznega izobraževalnega programa za odrasle oziroma dejavnosti. Strokovni aktivi obravnavajo problematiko posameznega izobraževalnega področja oziroma dejavnosti, usklajujejo merila za preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev ter merila za evalvacijo izobraževalnega in drugega dela, dajejo andragoškemu zboru predloge za izboljšanje izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe in opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. Strokovni aktiv vodi in sklicuje vodja izobraževalnega programa.«. 10. člen 23. člen se črta. 11. člen V 24. členu se točka »3.4.« preoštevilči v točko »3.3«. 12. člen Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod skladno z zakonom pridobiva sredstva za delo iz: • sredstev državnega proračuna in proračuna ustanovitelja ter drugih javnih sredstev, • plačil in prispevkov udeležencev izobraževanja, • s prodajo blaga in storitev na trgu, • donacij, prispevkov sponzorjev in drugih virov.«. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-3/2020 01/9 Datum: 9.3.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan OBČINA POLJČANE 253. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje javne službe lekarniške dejavnosti v Občini Poljčane Na podlagi 39., 41. in 42. člena Zakona o lekarniški dejavnosti /ZLD-1/ (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (navesti uradno glasilo občine; npr. Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/07, 53/10) je občinski svet Občine Poljčane na svoji 2. izredni seji dne 22. 4. 2020 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI V OBČINI POLJČANE 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se po predhodnem soglasju Ministrstva za zdravje št. 160043/2018-9 z dne 18. 2. 2020 določijo predmet in pogoji opravljanja službe lekarniške dejavnosti (v nadaljevanju: lekarniška dejavnost) v Občini Poljčane (v nadaljnjem besedilu: koncedent) na gravitacijskem območju naselij v Občini Poljčane. (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnost, ki je predmet javne službe, • območje izvajanja lekarniške dejavnosti, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar oziroma koncesionarka (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), • merila za izbor koncesionarja, • začetek in čas trajanja koncesije, • obseg javnih sredstev občine, ki se zagotovijo za izvajanje lekarniške dejavnosti, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe, • vsebina javnega razpisa za podelitev koncesije, • postopek izbire koncesionarja, • druge podatke, potrebne za izvajanje lekarniške dejavnosti na podlagi koncesije. 2. Predmet javne službe 2. člen (lekarniška dejavnost) (1) Lekarniška dejavnost po tem odloku obsega storitve, določene z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost. Koncesionar mora izvajati lekarniško dejavnost v skladu z določili zakona, ki ureja lekarniško dejavnost in drugimi predpisi, ki urejajo področje izvajanja lekarniške dejavnosti. (2) Poleg dejavnosti iz prejšnjega odstavka lahko koncesionar opravlja še naslednje dejavnosti: • preskrbo z drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 520 • izdelovanje galenskih izdelkov, • pripravo magistralnih homeopatskih zdravil, • preskrbo z veterinarskimi izdelki, • preskrbo z biocidnimi izdelki in kemikalijami, • izvajanje samodiagnostičnih meritev in testov, • preventivno in zdravstveno-izobraževalno dejavnost, • pedagoško-izobraževalno dejavnost, • znanstvenoraziskovalno dejavnost, • druge dejavnosti in storitve s področja krepitve in varovanja zdravja, • dostavo zdravil in drugih izdelkov na dom pacientov, k izvajalcem zdravstvene dejavnosti ter k drugim pravnim in fizičnim osebam, • druge storitve, povezane z lekarniško dejavnostjo. 3. Območje izvajanja javne službe 3. člen (območje opravljanja javne službe) Lekarniška dejavnost se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 4. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 4. člen (pogoji za koncesionarja) (1) Koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti se lahko, pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, podeli fizični osebi, ki je nosilec oziroma nosilka lekarniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nosilec lekarniške dejavnosti), ali pravni osebi, v kateri ima nosilec lekarniške dejavnosti, ki je tudi njen poslovodja oziroma poslovodni organ, več kot 50% delež v osnovnem kapitalu te osebe (v nadaljnjem besedilu: koncesionar). V času trajanja koncesijskega razmerja se lahko navedeni delež v osnovnem kapitalu pravne osebe prenese na drugo osebo ob spoštovanju določil zakona, ki ureja lekarniško dejavnost. (2) Koncesionar mora imeti sedež v Republiki Sloveniji ali v kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa mora imeti v Republiki Sloveniji izpostavo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. (3) Kandidat oziroma kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat) za koncesionarja mora, ob pogojih, določenih s prvim in drugim odstavkom tega člena, izpolnjevati naslednje pogoje: • pogoje, določene za vodjo lekarne ali imeti zaposleno osebo, ki izpolnjuje pogoje za vodenje lekarne v skladu z določili zakona, ki ureja lekarniško dejavnost in • je registriran pri pristojnem sodišču oziroma drugem registracijskem organu za izvajanje lekarniške dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba; če kandidat še nima ustrezne registracije, zadostuje pisna izjava, da bo uredil registracijo pred podpisom koncesijske pogodbe in • mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija po določilih zakona, ki ureja lekarniško dejavnost. (4) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka kandidat izpolnjuje pogoje glede prostorov in opreme za lekarno, če k vlogi za pridobitev koncesije predloži izjavo, da bo izpolnil pogoje glede prostorov in opreme v določenem roku po podpisu koncesijske pogodbe. 5. Merila za izbiro koncesionarja 5. člen (merila za izbiro koncesionarja) Merila za izbiro koncesionarja so: • strokovna usposobljenost, • izkušnje in reference nosilca lekarniške dejavnosti, • dostopnost lokacije. 6. Začetek in čas trajanja koncesije 6. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom pogodbe o koncesiji. 7. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 30 let. 7. Obseg javnih sredstev, ki se zagotovijo za izvajanje lekarniške dejavnosti 8. člen (obseg javnih sredstev) Za izvajanje lekarniške dejavnosti občina ne zagotavlja javna sredstva. 8. Prenehanje koncesijskega razmerja 9. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • zaradi prenehanja koncesijske pogodbe ali • z odvzemom koncesije. 10. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo zaradi kršitev pogodbe, • zaradi stečaja koncesionarja, • s smrtjo koncesionarja, • s smrtjo nosilca lekarniške dejavnosti, ki ima več kot 50% delež v osnovnem kapitalu pravne osebe s koncesijo, pa ne pride do prenosa lastniškega deleža na novega nosilca lekarniške dejavnosti v skladu s četrtim odstavkom tega člena, • s sporazumom. (2) Razlogi in pogoji za odpoved, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. (3) Koncesijska pogodba po tretji oziroma četrti alineji prvega odstavka tega člena preneha, ko v skladu z zakonom nastanejo pravne posledice stečaja oziroma s smrtjo koncesionarja. Pravice do koncesije niso del stečajne mase. Za čas trajanja stečajnega postopka lahko občina začasno prenese izvajanje lekarniške dejavnosti na podlagi koncesije na začasnega prevzemnika. (4) V primeru smrti koncesionarja ali nosilca lekarniške dejavnosti, ki ima več kot 50% delež v osnovnem kapitalu pravne osebe, ki je pridobila koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti, lahko pravni naslednik preminulega koncesionarja ali nosilca lekarniške dejavnosti še naprej izvaja lekarniško dejavnost na podlagi koncesije, vendar najdlje pet let od smrti koncesionarja ali nosilca lekarniške dejavnosti. Če pravni naslednik ne izpolnjuje pogojev za vodjo lekarne, ki so določeni z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, imenuje vodjo lekarne, vendar največ za dobo dveh let. (5) O izpolnjevanju pogojev za nadaljevanje izvajanja lekarniške dejavnosti v skladu z določili prejšnjega odstavka odloči občinska uprava občine z upravno Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 521 odločbo po prejemu obvestila o smrti koncesionarja ali nosilca dejavnosti. 11. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če: • nosilec lekarniške dejavnosti, ki ima več kot 50% delež v osnovnem kapitalu pravne osebe s koncesijo, ne izpolnjuje več pogojev ali nima več zaposlene osebe, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, • koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za vodjo lekarne, • krši določbe koncesijske pogodbe, • ne ravna v skladu z izrečenimi ukrepi v okviru nadzora po zakonu, ki ureja lekarniško dejavnost. (2) Preden koncedent odvzame koncesijo, koncesionarja pisno opozori na kršitev, ki je razlog za odvzem koncesije, in mu določi primeren rok za odpravo kršitev. (3) Če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka kršitev ne odpravi, koncedent po uradni dolžnosti izda odločbo o odvzemu koncesije. Zoper odločbo o odvzemu koncesije ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. 9. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 12. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga komisije, ki jo v skladu z določili zakona, ki ureja lekarniško dejavnost imenuje župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan). (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 10. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 13. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan oziroma županja občine. 11. Vsebina javnega razpisa 14. člen (javni razpis) (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na podlagi tega odloka. (2) Javni razpis se objavi na spletnih straneh koncedenta v katalogu informacij javnega značaja in v Uradnem listu Republike Slovenije, in vsebuje: • ime in sedež koncedenta, • podatek o objavi koncesijskega akta, • območje, obseg in navedbo, da se koncesija podeljuje za lekarniško dejavnost, • postopek izbire koncesionarja, • pogoje, ki jih morajo izpolnevati fizične ali pravne osebe za podelitev koncesije, • merila za izbir koncesionarja, • začetek in čas trajanja koncesije, • rok za začetek izvajanja lekarniške dejavnosti na podlagi koncesije, • kraj in čas za dvig razpisne dokumentacije, • naslov in rok za vložitev vlog, • rok, v katerem bodo fizične ali pravne osebe, ki kandidirajo za pridobitev koncesije obveščeni o izbiri, • druge podatke, določene s tem odlokom. (3) Koncedent objavi razpisno dokumentacijo na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. 15. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Izbira koncesionarja se opravi po določbah tega koncesijskega akta ob uporabi določil zakona, ki ureja lekarniško dejavnost. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom in zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 12 Druge podatki, potrebni za izvajanje lekarniške dejavnosti na podlagi koncesije 12.1 Začasni prenos koncesije 16. člen (začasni prenos koncesije) (1) Koncedent lahko zaradi zagotovitve javnega interesa in kadar koncesionar, ki je fizična oseba zaradi dalj časa trajajoče bolezni, odsotnosti zaradi varstva in vzgoje otroka ali izobraževanja ne more izvajati lekarniške dejavnosti na podlagi koncesije, začasno prenese izvajanje lekarniške dejavnosti na podlagi koncesije na začasnega prevzemnika, vendar ne več kot za dve leti. (2) V primerih prenehanja koncesijske pogodbe začne koncedent postopek za podelitev pogodbe. Če postopka koncesije ni mogoče dokončati do izteka koncesijskega razmerja, koncedent prenese izvajanje lekarniške dejavnosti na začasnega prevzemnika, vendar največ za dobo dveh let. 12.2 Višja sila 17. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati lekarniško dejavnost tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja lekarniške dejavnosti na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 12.3 Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 18. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje pacientom ali drugim osebam. 12.4 Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 19. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 522 javne službe povzroči koncesionar pacientom ali drugim osebam na območju občine. 12.5 Zavarovanje odgovornosti za škodo 20. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora zaposlene farmacevtske strokovne delavce, ki delajo neposredno s pacienti, zavarovati za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njihovem delu. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 13. Končna določba 21. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi. Številka: 9000-0001/2018-17-403 Datum: 22. 4. 2020 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA PREVALJE 254. Javni razpis za sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v letu 2020 Občina Prevalje na podlagi 6. in 7. člena Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2009, 11/2012 in 21/2015) in sprejetega Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2020) objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA SOCIALNEGA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V LETU 2020 1. Naročnik javnega razpisa: Naročnik javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje. 2. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je izbor programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih bo Občina Prevalje v letu 2020 sofinancirala iz občinskega proračuna. 3. Na javni razpis se lahko prijavijo: • društva s področja zdravstva in socialnega varstva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih, • prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva in imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov. 4. Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu: Izvajalci programov, katerih programi se bodo v letu 2020 sofinancirali iz proračuna Občine Prevalje, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Prevalje oziroma sedež na območju občin Koroške regije, če je program dela izvajalca zastavljen tako, da se izvaja na območju Občine Prevalje in aktivno vključuje vsaj 1/10 članov, ki so občani Občine Prevalje; da je izpolnjen pogoj glede sedeža izvajalca se šteje tudi v primeru, ko ima izvajalec v Občini Prevalje oziroma na območju katerekoli občine Koroške regije sedež podružnice. Da izvajalec izpolnjuje pogoj glede števila članov iz Občine Prevalje, mora obvezno predložiti ustrezna dokazila glede članov iz Občine Prevalje. Če dokazil ne predloži, se šteje, da tega pogoja ne izpolnjuje. • da se program, s katerim kandidirajo na javnem razpisu na območju Občine Prevalje izvaja že najmanj eno leto; • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti; • da imajo urejeno evidenco članstva za programe, s katerimi kandidirajo na javnem razpisu. 5. Dodatni pogoji za sodelovanje na javnem razpisu: Izvajalci programov stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki se v letu 2020 sofinancirajo iz proračuna občine, morajo poleg pogojev iz prejšnje točke izpolnjevati še naslednje pogoje: • program se ne sme izvajati kot del javne službe, • program stanovanjske skupine se izvaja na območju Občine Prevalje (da program izpolnjuje ta pogoj se šteje v primeru, če izvajalec na območju Občine Prevalje izvaja program stanovanjske skupine in ima na območju Občine Prevalje registriran sedež ali sedež podružnice oz. enote), • program stanovanjske skupine, v kateri ni nameščenih uporabnikov s stalnim bivališčem v Občini Prevalje, ni predmet sofinanciranja iz proračuna občine. 6. Merila za izbor programov: Programi s področja socialnega in zdravstvenega varstva, s katerimi bodo posamezni izvajalci kandidirali na tem javnem razpisu, bodo vrednoteni na osnovi meril in kriterijev Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2009, 11/2012 in 21/2015). Iz proračuna občine se v posameznem koledarskem letu lahko sofinancira samo en program izvajalca. 7. Rok izvedbe programov: Programi, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, se izvedejo v letu 2020. Dodeljena sredstva za sofinanciranje programov morajo biti porabljena v letu 2020. 8. Okvirna višina sredstev za sofinanciranje programov: Sredstva za sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2020, na postavki 43201450 Financiranje društev na področju sociale in zdravstva v višini 13.500 €, od tega • sredstva v višini 1.000 € za sofinanciranje programov stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, (V Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 523 primeru, da na razpis ni oddana nobena vloga za sofinanciranje teh programov oz. nobena na razpis • oddana vloga za sofinanciranje teh programov ne izpolnjuje pogojev za sofinanciranje, se ta sredstva namenijo za sofinanciranje programov iz 2. in 3. alineje točke 8 v deležu 60% oz. 40%.); • sredstva v višini 7.500 € za sofinanciranje programov na podlagi splošnih meril in • sredstva v višini 5.000 € za sofinanciranje programov, katerih izvedba je v posebnem interesu občine. 9. Vsebina vloge in razpisna dokumentacija: Vloga za sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v Občini Prevalje mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Prevalje, v času od objave do izteka roka javnega razpisa, vsak delavnik, med 8.00 in 12.00 uro. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.prevalje.si. 10. Dodatne informacije v zvezi z razpisom: Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko izvajalci programov dobijo na Občini Prevalje, pri Mariji Orešnik, na tel. št. 02 82 46 121, vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure. 11. Rok in način prijave: Vlagatelji morajo vloge oddati v zaprti pisemski ovojnici najpozneje do 21.5.2020 na naslov: Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje, s pripisom: »Prijava na javni razpis -ne odpiraj!« in z oznako: »Sofinanciranje programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v letu 2020«. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je prispela do naročnika najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do 12.00 ure. Nepravočasne vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju. Na zaprti pisemski ovojnici mora biti prilepljen izpolnjen obrazec Oprema vloge, oz. morajo biti na ovojnici razvidni podatki: naziv in naslov vlagatelja in prejemnika ter pripis in oznaka skladno z zahtevo 11. točke javnega razpisa. 12. Datum odpiranja vlog: Odpiranje vlog bo komisija opravila 22.5.2020 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje. Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa. Z izbranimi izvajalci programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva bo občina sklenila pogodbe o sofinanciranju programov za leto 2020. Številka: 410-0017/2020 Datum: 21.4.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 255. Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov na področju turizma v Občini Ravne na Koroškem Na podlagi 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin 16/2016), 14. in 15. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) ter 24. člena Zakona o društvih (uradno prečiščeno besedilo) (ZDru-1-UPB2) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 3. dopisni seji dne 18. 03. 2020 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN PROJEKTOV NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa upravičence, pogoje, merila in kriterije za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v Občini Ravne na Koroškem. Sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto. Sredstva za investicije v prostore društev niso predmet tega pravilnika. 2. člen (predmet sofinanciranja) Predmet sofinanciranja programov turistične dejavnosti po tem pravilniku so praviloma organizacija in izvedba prireditev, izobraževalnih tečajev in seminarjev; programi za ohranjanje čiste in človeku prijazne okolice; spodbujanje sodelovanja mladih; pospeševanje društvene dejavnosti povezane s promocijo turizma ter druge aktivnosti na področju turističnih dejavnosti. Predmet sofinanciranja po tem pravilniku so programi, ki niso že sofinancirani iz drugih občinskih razpisov. 3. člen (upravičenci) Upravičenci do sredstev so izvajalci na področju turizma (društva, združenja in zveze), ki delujejo na področju turizma ali pa s projekti izkazujejo aktivnost na področju turizma in morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • imajo sedež in delujejo na območju Občine Ravne na Koroškem, • so registrirani skladno z veljavno zakonodajo in aktivno delujejo najmanj eno leto, • imajo v skladu z veljavno zakonodajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ostalo potrebno dokumentacijo, • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih programov in projektov, • opravljajo dejavnost na neprofitni ravni, • občinski upravi redno do 15. marca dostavljajo potrjeno vsebinsko in finančno poročilo o realizaciji programov preteklega leta, potrjen vsebinski in finančni program dejavnosti za tekoče leto ter druge zahtevane podatke. II. Postopek pridobivanja sredstev 4. člen (javni razpis) Sredstva za sofinanciranje se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in spletni strani Občine Ravne na Koroškem. Javni razpis mora vsebovati: Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 524 • predmet javnega razpisa, • višino sredstev, ki so na razpolago, • pogoje in merila za pridobitev sredstev, • pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, • navedbo dokumentacije, ki jo je potrebno priložiti k vlogi, • kraj, čas in osebo, pri kateri lahko prosilci dobijo informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo, • rok za vložitev vlog, • naslov na katerega prosilci vložijo vloge, • druge podatke, določene v javnem razpisu. Postopek javnega razpisa začne in vodi pooblaščena oseba občinske uprave. Prosilci morajo vlogo vložiti na obrazcih razpisne dokumentacije, ki jo pripravi občinska uprava. 5. člen (strokovna komisija) Prejete vloge v skladu z razpisnimi pogoji obravnava tričlanska strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Naloge strokovne komisije so: • pregled prispelih vlog, • vrednotenje prijavljenih programov in projektov v skladu z določili tega pravilnika, • priprava razdelitve razpoložljivih sredstev. 6. člen Strokovna komisija odpre vloge po vrstnem redu prispetja. O odpiranju se sestavi zapisnik. Pooblaščena oseba občinske uprave v roku pet dni od odpiranja vlog pisno pozove prosilce, da v osmih dneh od prejema obvestila dopolnijo nepopolne vloge. Nepopolne vloge, ki v roku ne bodo dopolnjene, nepravočasne vloge in vloge, ki niso oddane na obrazcih razpisne dokumentacije, bodo s sklepom zavržene. 7. člen (sklep o izbiri) Na podlagi izvedenega točkovanja programov in projektov strokovne komisije pooblaščena oseba občinske uprave izda posameznemu izvajalcu sklep o dodelitvi sredstev. Zoper sklep o dodelitvi sredstev je možna pritožba na župana v roku 8 dni od prejema sklepa. Župan odloči o pritožbi v roku 15 dni od prejema. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. 8. člen (pogodba) Z upravičenci se sklenejo pogodbe o sofinanciranju. Pogodba vsebuje: • pogodbene stranke, • sofinancirane programe in projekte, • višino dodeljenih sredstev in način sofinanciranja, • terminski plan realizacije programov in projektov, • način nadzora, • določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske porabe, • druga določila, pomembna za izvedbo sofinanciranja. Upravičenec mora vrniti podpisano pogodbo najkasneje v roku 15 dni od prejema pisnega predloga pogodbe, v nasprotnem primeru se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje. III. Merila in kriteriji za izbor programov 9. člen Pravilnik določa nabor meril in kriterijev za vrednotenje prijavljenih programov in projektov ter maksimalno število točk. Strokovna komisija vrednoti prijavljen program in projekte po merilih in kriterijih tega pravilnika. Vrednost posameznih prijavljenih programov in projektov je izražena v točkah. Vrednost točke se določi za vsako leto posebej, ko so ovrednoteni programi in projekti posameznih prosilcev, v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za tekoče leto. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk, vrednosti točke in višine razpoložljivih sredstev. 10. člen Merila in kriteriji za vrednotenje programov in projektov: A) Materialni stroški delovanja: Merila Število točk število članov: • do 10 članov 20 • od 11 do 29 članov 40 • nad 30 članov 60 B) Čistilne akcije- Čistilna akcija v organizaciji Občine Ravne na Koroškem: Merila Število točk udeležba: • do 5 članov 20 • od 6 do 9 članov 40 • nad 10 članov 60 C) Izvedba prireditve oziroma projekta: Merila Število točk / na prireditev oziroma projekt 1.1 Samostojna organizacija in izvedba prireditve/projekta v občini • občinski nivo 100 • medobčinski in regionalni nivo 150 • državni nivo 200 • mednarodni nivo 250 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 525 1.2 Nastop oziroma sodelovanje na prireditvi/projektu v občini • - občinski nivo 40 • - medobčinski in regionalni nivo 60 • - državni nivo 80 • - mednarodni nivo 100 1.3 Nastop oziroma sodelovanje na prireditvi/projektu izven občine • - v regiji 20 • - izven regije 40 • - mednarodni 60 2. Vrsta prireditve/projekta • tradicionalen (več kot 3 leta zapored) 60 • enkraten 20 3. Pomembnost in kvaliteta prireditve/projekta promocija občine, obiskanost, ohranjanje kulturne dediščine, regionalna 0 - 300 prepoznavnost ipd. D) Izobraževanje: Merila Število točk / na izobraževanje Samostojna organizacija in izvedba izobraževanja (delavnice, predavanja, tečaji, ipd.) • za člane • za občane in druge 20 60 E) Mladi: Merila Število točk Delo z mladimi: • sodelovanje v projektih z mladimi (vrtec, osnovna šola, srednja šola, mladinske organizacije) 40/projekt F)Promocijska dejavnost: Merila Število točk • spletna promocija (lastna spletna ali facebook stran, objave na občinski in drugih spletnih straneh) • novosti na področju turistične ponudbe (novi turistični produkti) • izdaja zgibank, brošur, biltenov ali drugega informacijskega in promocijskega materiala • sodelovanje na sejmih s področja turizma in pri drugih aktivnostih, ki promovirajo občino in spodbujajo turizem 0-50 20-50 / na produkt 20-50 / na produkt 20 / na aktivnost G) Urejanje in vzdrževanje turistične infrastrukture v občini: Merila Število točk • urejanje sprehajalnih, kolesarskih, planinskih, učnih poti • urejanje in vzdrževanje turistične obvestilne signalizacije 0 -50 0 - 50 H) Jubileji: Merila Število točk • 10 let 20 • 20 let 30 • 30 let in več 60 IV. Nadzor nad porabo sredstev 11. člen (nadzor in sankcije) Namensko porabo proračunskih sredstev, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. V primeru ugotovlje.ne nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • druge nepravilnosti pri porabi sredstev. V. Končne določbe 12. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 526 Pravilnik o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 11/06). 13. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 322-0002/2019 Datum: 18. 03. 2020 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA RUŠE 256. Pravilnik o sofinanciranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč komunalnih odpadnih vod na območju Občine Ruše Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), je Občinski svet Občine Ruše na 2. dopisni seji, dne 17. 4. 2020, sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU NAKUPA IN VGRADNJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV IN HIŠNIH ČRPALIŠČ KOMUNALNIH ODPADNIH VOD NA OBMOČJU OBČINE RUŠE 1. člen (1) S tem pravilnikom se določajo namen, upravičenci, pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev, namenjenih za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav velikosti do 50 PE in hišnih črpališč komunalnih odpadnih vod za stanovanjske stavbe na območju občine Ruše (v nadaljevanju: občina). (2) Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan. (3) Mala komunalna čistilna naprava oziroma hišno črpališče komunalnih odpadnih vod, ki sta predmet subvencioniranja skladno s tem Pravilnikom, nista objekta gospodarske javne infrastrukture. 2. člen (1) Sredstva se dodeljujejo upravičencem v obliki sofinanciranja. (2) Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku so fizične osebe - lastniki stanovanjskih objektov s stalnim prebivališčem v občini. (3) Upravičenci za dodelitev sredstev po tem pravilniku morajo imeti poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. (4) V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih stavb je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerega zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. (5) Sredstva za vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav se ne morejo pridobiti za stavbe na območju aglomeracij, kjer je že zgrajena ali se planira izgradnja javne kanalizacije. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, so podrobneje opisani v 8. členu tega pravilnika. (6) Sredstva za izgradnjo hišnih črpališč komunalne odpadne vode se lahko pridobijo za stanovanjske objekte, kjer je javna kanalizacija že izvedena, objekt pa se z izvedbo hišnega črpališča na to javno kanalizacijo priključuje. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, so podrobneje opisani v 9. členu tega pravilnika. (7) Upravičenec je do proračunskih sredstev za dotični objekt upravičen le enkrat. 3. člen (1) Sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč odpadne vode v občini se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino za posamezno leto določi občinski svet z odlokom o proračunu. Na podlagi zagotovljenih sredstev v veljavnem proračunu se objavi javni razpis, ki natančno določa pogoje za dodelitev proračunskih sredstev v skladu s tem pravilnikom. (2) Javni razpis se izvede enkrat letno, vlogo pa lahko upravičenci vložijo do konca razpisnega roka. 4. člen Javni razpis se objavi na občinski spletni strani in na krajevno običajen način. V javnem razpisu se določi najmanj: 1. predmet javnega razpisa, 2. znesek razpisanih sredstev, 3. osnovne pogoje za kandidiranje na razpisu z morebitnimi dodatnimi merili, 4. navedbo dokumentacije, ki jo mora predložiti predlagatelj, 5. rok in naslov vložitve vlog, 6. postopek obravnave vlog, 7. rok, v katerem bodo potencialni upravičenci obveščeni o izidu, 8. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko upravičenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. 5. člen (1) Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. (2) Naloge komisije: 1. odpiranje in pregled vlog, 2. ocena upravičenosti vlog, 3. priprava poročila s predlogom prejemnikov in višine sredstev, 4. vodenje drugih strokovnih in administrativno tehničnih nalog v zvezi s postopkom javnega razpisa. (3) Odpiranje vlog ni javno. (4) Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja in pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 30 dni od datuma zaključka razpisa ter pripravi predlog o dodelitvi proračunskih sredstev. Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe finančnih sredstev sprejetega proračuna. (5) Na podlagi predloga komisije izda oseba, ki jo je župan pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, sklepe izbranim prejemnikom proračunskih sredstev. Zoper sklep je mogoča v roku 15 dni po prejemu pritožba pri županu občine. Župan mora o pritožbi odločiti v roku 15 dni s sklepom. Odločitev župana je dokončna. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. (6) Prejemnikom sredstev se s sklepom o dodelitvi sredstev pošlje vabilo za podpis pogodbe in določi skrajni rok za njen podpis. V kolikor se prejemnik ne odzove v 8 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 527 dneh od prejema vabila oziroma ne podpiše pogodbe v določenem skrajnem roku, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. (7) Upravičenci, ki so podali popolno vlogo v tekočem letu in zaradi porabe sredstev subvencije niso prejeli, imajo ob ponovni prijavi na razpis v naslednjem letu prednost v vrstnem redu prispetja vlog. Vse vlagatelje, ki niso bili izbrani, se v istem roku, kot so bili izdani sklepi, obvesti o odločitvi o dodelitvi sredstev. V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi za takšno odločitev. (8) Podatki o dodeljenih sredstvih in prejemnikih so javni. 6. člen (1) Višina pomoči za vgradnjo individualne male komunalne čistilne naprave za eno stanovanjsko stavbo znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma največ 1.500,00 EUR. (2) V primeru vgradnje male komunalne čistilne naprave za dva ali več stanovanjskih objektov znaša višina pomoči do 60 % upravičenih stroškov investicije oziroma največ do 1.200,00 EUR za posamezno stanovanjsko stavbo. (2) Višina pomoči za nabavo hišnega črpališča komunalne odpadne vode znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma največ 750,00 EUR na stanovanjski objekt. 7. člen (1) Upravičeni so stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE ali nakup hišnega črpališča komunalnih odpadnih vod, vključno z montažo. Pri mali komunalni čistilni napravi so upravičeni stroški tudi stroški prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Vlagatelji lahko vložijo vlogo za sofinanciranje najkasneje v 3 letih od nakupa. (2) DDV je upravičeni strošek. 8. člen Vloga za nakup male komunalne čistilne naprave mora zadostiti naslednjim pogojem: • da objekt enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe leži izven območja aglomeracij in da ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče v občini. Aglomeracije so območja poselitve, znotraj katerih je predvideno odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in so razvidne iz veljavnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Republiki Sloveniji, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva RS za okolje in prostor; • mala komunalna čistilna naprava je lahko izjemoma postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, v primeru, da je izvedba kanalizacijskega priključka zaradi oddaljenosti priključnega mesta ali tehnične izvedljivosti priključka ekonomsko neupravičena. Za vsak takšen primer in ob upoštevanju pogojev, ki so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji, izda občinska uprava posebno soglasje za postavitev male čistilne naprave; • da ima objekt veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko stavbo, zgrajeno po letu 1967 ali potrdilo, da je stanovanjska stavba zgrajena pred letom 1967; • tipska mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, kar se dokazuje z ustrezno izjavo o lastnostih, je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov; • ustreznost čiščenja mora biti skladna z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode; • izdelano je poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda; • lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati dostop in neovirano praznjenje lete; • upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na podlagi lastninske ali katere druge stvarnopravne pravice, na katerem se načrtuje postavitev male komunalne čistilne naprave; • čistilna naprava mora biti v času vložitve zahtevka vgrajena in v funkciji obratovanja; • upravičenci, ki bodo za več stavb postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov male komunalne čistilne naprave, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalne čistilne naprave, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki zemljišč in investitorji. Prav tako morajo predložiti obračun razdelitve upravičenih stroškov po posameznem upravičencu; • upravičenec mora imeti potrdilo o vpisu male komunalne čistilne naprave v register pri izvajalcu gospodarske javne službe; • sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja občine Ruše; • upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen vgradnje male komunalne čistilne naprave le enkrat. V kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. 9. člen (1) Vloga za nakup hišnega črpališča komunalnih odpadnih vod mora zadostiti naslednjim pogojem: • da ima objekt veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt, zgrajen po letu 1967 ali potrdilo, da je stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967; • upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na podlagi lastninske ali katere druge stvarnopravne pravice, na katerem se načrtuje postavitev hišnega črpališča komunalnih odpadnih vod; • hišno črpališče komunalnih odpadnih vod mora biti vgrajeno in v funkciji obratovanja (v času vložitve zahtevka); • ob zagonu hišnega črpališča komunalnih odpadnih vod mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji izvajalca gospodarske javne službe; • sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja občine; • upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat, v kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. (2) Hišno črpališče komunalnih odpadnih vod mora zadostiti naslednjim tehničnim zahtevam: • predmet sofinanciranja so le hišna črpališča komunalnih odpadnih vod, s katerimi se omogoči prečrpavanje v javno kanalizacijo odpadnim vodam, nastalim v delih objekta, ki ležijo nad koto terena ob objektu in iz njih ni možna gravitacijska priključitev na kanalizacijo; • predmet sofinanciranja niso hišna črpališča komunalnih odpadnih vod za objekte, kjer je možna Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 528 izvedba gravitacijskih priključkov iz pritličja stavbe v javno kanalizacijo, hišno črpališče pa bi služilo zgolj za prečrpavanje odpadnih vod iz vkopanih kletnih prostorov; • na tlačnem vodu iz črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odpadnih vod iz javne kanalizacije po priključku v hišno črpališče. 10. člen (1) Izpolnjevanje pogojev iz predhodnih dveh členov pravilnika se dokazuje z izpolnjeno in podpisano vlogo z zahtevanimi prilogami po priloženih navodilih. (2) Če vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, naj vlogo v predpisanem roku dopolni. Če tega ne stori, oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se le-ta s sklepom zavrže. (3) Pred vložitvijo vloge za malo komunalno čistilno napravo mora biti naložba zaključena in plačani vsi računi ter priloženo potrdilo o pozitivno opravljeni prvi meritvi. Vsi računi se morajo glasiti na upravičenca. (4) Pred vložitvijo vloge za izplačilo sredstev za izvedbo hišnega črpališča komunalnih odpadnih vod mora biti naložba zaključena in plačani vsi računi. Vsi računi se morajo glasiti na upravičenca. (5) Po predložitvi vse dokumentacije, skladno s pogoji razpisa, se z upravičencem sklene pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. (6) Nakazilo sredstev se izvrši na osebni račun upravičenca v roku 30 dni od podpisa pogodbe. (7) Komisija lahko pred izplačilom sredstev subvencije opravi ogled objekta, za katerega se pomoč dodeljuje. (8) Proračunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. (9) Upravičenec v obdobju 5 let od prejema subvencije ne sme odtujiti male komunalne čistilne naprave, za katero je prejel subvencijo, razen če je bil stanovanjski objekt, za katerega se je vgradila mala komunalna čistilna naprava, v tem času priključena na javno kanalizacijo. 11. člen Nadzor nad izvajanjem namenske porabe proračunskih sredstev, skladno z javnim razpisom, izvaja občinska uprava. 12. člen (1) Pogodba o sofinanciranju mora vsebovati: pogodbene stranke, višino sofinanciranja in opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank. (2) Prejemnik po pogodbi se zaveže, da: • bo hranil dokumentacijo še najmanj 5 let po izplačilu sredstev s strani občine; • bo omogočil občini vpogled v dokumentacijo in nadzor koriščenja namenskih sredstev na terenu. 13. člen (1) Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva izplačila upravičencu, do dneva vračila sredstev, v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • da je prejemnik prekršil druga določila pogodbe. (2) V primerih izkazanih nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena vlagatelj ni upravičen do kandidature še na dva zaporedna razpisa sredstev občine za namene iz tega pravilnika po ugotovitvi navedenih nepravilnosti. 14. člen Ne glede na pridobitev sredstev za vgradnjo male komunalne čistilne naprave po tem pravilniku se mora stanovanjski objekt, v kolikor je bila na tem območju naknadno zgrajena javna kanalizacija, nanjo priključiti v skladu s pogoji ter navodili izvajalca gospodarske javne službe. 15. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2020 Datum: 17. 4. 2020 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 257. Sklep o ugotovitvi javne koristi in razlastitve ter obremenitve v javno korist Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Občinski svet Občine Ruše na 2. dopisni seji dne 17. 4. 2020 sprejel SKLEP O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI IN RAZLASTITVE TER OBREMENITVE V JAVNO KORIST 1. člen Občinski svet Občine Ruše ugotavlja, da obstaja javni interes za ureditev lastniškega razmerja in soglaša z uvedbo postopka razlastitve v javno korist na nepremičninah: 1. Parc. št. 1262/1, 1262/2, 1262/3 ter 1262/4, vse k.o. 665 - Ruše, 2. Parc. št. 1303, k.o. 665 - Ruše, 3. Parc. št. 230, k.o. 672 - Smolnik. 2. člen Občinski svet Občine Ruše pooblašča županjo Občine Ruše, da pri pristojni upravni enoti, v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter v skladu z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18) vloži zahtevo za razlastitev nepremičnin iz 1. člena tega sklepa. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0076/2020 Datum: 17. 4. 2020 Občina Ruše Urška Repolusk, županja Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 529 258. Zaključni račun proračuna Občine Šenčur za leto 2019 Na podlagi 96. in 98. člena Zakona o javnih financah (ZJF, Uradni list RS št. 11/11-UPBj 14/13-popr., 101/13,) in 16. in 72. člena statuta občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/18), je občinski svet občine Šenčur na 13. seji, dne 22.4.2020 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE ŠENČUR ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Šenčur za leto 2019, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Šenčur so bili v letu 2019 realizirani v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Realizacija: 2019 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I 8.223.195,96 TEKOČI PRIHODKI 7.350.456,84 70 DAVČNI PRIHODKI 5.741.534,31 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.808.406,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 816.046,63 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 111.857,37 706 DRUGI DAVKI 5.224,31 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.608.922,53 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 619.412,84 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 22.260,04 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 29.360,07 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 29.297,75 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 908.591,83 72 KAPITALSKI PRIHODKI 95.807,44 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 95.807,44 73 PREJETE DONACIJE 500,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 500,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 776.431,68 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 733.650,28 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 42.781,40 II. S K U P A J O D H O D K I 9.278.387,22 40 TEKOČI ODHODKI 1.912.823,60 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 313.606,09 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 50.450,38 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.543.767,13 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0,00 409 REZERVE 5.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.311.018,02 410 SUBVENCIJE 32.483,72 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.597.472,08 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 304.755,62 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 376.306,60 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.912.654,30 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 4.912.654,30 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 141.891,30 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 92.500,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 49.391,30 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.055.191,26 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 58.408,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 58.408,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 58.408,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE 1.200.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 1.200.000,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA 0,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) 203.217,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 1.200.000,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.055.191,00 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 1.089.944,15 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 530 3. člen Stanje sredstev obvezne proračunske rezerve je 136.732,01 EUR in se prenese za isti namen v proračunsko leto 2020. 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna občine Šenčur za leto 2019 je priloga zaključnega računa. Priloga so tudi račun financiranja in račun finančnih terjatev in naložb občine Šenčur ter posebni del in načrt razvojnih programov. 5. člen Odlok o zaključnem računu začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Glasilu slovenskih občin. Štev.: 410-00002/2020-002 Datum: 22.4. 2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 259. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o razglasitvi Blagnetove domačije za kulturni spomenik lokalnega pomena Na podlagi 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl. US, 90/12, 111/13 in 32/16) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/18) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Službe za kulturno dediščino, Območna enota Kranj, štev. 35101-0072/2020-5 z dne 6. 4. 2020, je Občinski svet Občine Šenčur na 13. redni seji, dne 22. 04. 2020 sprejel ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O RAZGLASITVI BLAGNETOVE DOMAČIJE ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi Blagnetove domačije za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/12, 6/13 in 58/16). 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 622-001/2012-3 Datum: 22.04.2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 260. Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za večstanovanjski objekt v EUP TR-08 Trboje Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je župan Občine Šenčur sprejel SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA VEČSTANOVANJSKI OBJEKT V EUP TR-08 TRBOJE I. Izhodišča za pripravo OPPN S tem sklepom se prične postopek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za večstanovanjski objekt v EUP TR-08 Trboje (v nadaljevanju OPPN). Kot usmeritve za pripravo OPPN služijo splošni in podrobni prostorski izvedbeni pogoji Občinskega prostorskega načrta in pobuda investitorja, zato se izhodišča za OPPN posebej ne pripravljajo. II. Območje in predmet načrtovanja OPPN (1) Območje OPPN po določilih Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 58/17, 4/18 in 25/19) sodi v enoto urejanja prostora z oznako TR-08 Trboje, podrobna namenska raba SKj - območja historičnega oziroma funkcijskega jedra podeželskega naselja. (2) Območje OPPN predstavlja stavbno zemljišče sredi naselja Trboje. Posega na zemljišče s parcelno štev. 119/1 k.o. Trboje v skupni površini 0,12 ha. Zemljišče je na vzhodu omejeno z občinsko cesto, z ostalih strani meji na stanovanjsko zazidavo. (3) Prometna in komunalna infrastruktura za načrtovane ureditve je že znotraj tangiranega zemljišča oziroma območja OPPN ali v njegovi neposredni bližini. (4) Predmet načrtovanja je rušitev obstoječega stanovanjskega objekta in gradnja novega večstanovanjskega objekta v katerem bo šest stanovanj. Predmet urejanja so tudi pripadajoče zunanje ureditve s prometno in komunalno infrastrukturo. III. Način pridobitve strokovnih rešitev (1) OPPN se načrtuje na podlagi pobude investitorja, prikaza stanja prostora, splošnih smernic nosilcev urejanja prostora in strokovnih podlag, ki jih predstavlja projektna dokumentacija za gradnjo večstanovanjskega objekta. (2) Variantne rešitve glede na prostorske možnosti in programsko dorečenost niso predvidene. IV. Vrsta postopka in roki za pripravo (1) Sprejem OPPN se vodi po postopku, ki ga predpisuje Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17). (2) Po podpisu pogodbe med Občino in pobudnikom se pripravi Sklep o pripravi. S sklepom in pobudo se zaprosi državne nosilce urejanja prostora, da v 30 dneh podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje in konkretne smernice. Osnutek OPPN se pripravi 30 dni po pridobitvi zgoraj omenjenih mnenj in smernic. Priprava dopolnjenega osnutka OPPN je predvidena v 30 dneh od pridobitve prvih mnenj, priprava predloga OPPN pa 30 dni od potrditve stališč do morebitnih pripomb. Usklajen predlog OPPN se pripravi 30 dni po prejemu drugih mnenj. Oddan dopolnjeni predlog OPPn se uvrsti na prvo sejo OS. (3) Predvideni roki za pripravo OPPN se spremenijo v primeru izvedbe CPVO ter zahtev in pogojev nosilcev urejanja prostora, oziroma drugih udeležencev. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 531 V. Državni in lokalni nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki sodelujejo v postopku priprave OPPN Državni nosilci urejanja prostora 1 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 2 MINISTRSTVO ZA KULTURO, Direktorat za kulturno dediščino Maistrova 10, 1000 Ljubljana 3 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za zaščito in reševanje Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 4 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Direktorat za logistiko Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 5 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za kmetijstvo Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 6 AGENCIJA RS ZA VODE Hajdrihova ulica 28C, 1000 Ljubljana 7 ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE Planina 3, 4000 Kranj 8 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Cesta Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj 9 MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, Direktorat za javno zdravje Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana Lokalni nosilci ure anja prostora 10 ZAVOD RS ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, OE KRANJ Tomšičeva ulica 7, 4000 Kranj 11 ELEKTRO GORENJSKA Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj 12 KOMUNALA KRANJ Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj 13 TELEKOM SLOVENIJE Stegne 19, 1000 Ljubljana 14 OBČINA ŠENČUR Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur Drugi udeleženci 15 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO Dunajska 48, 1000 Ljubljana V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, ali drugi udeleženci, če se tekom priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo tudi v njihovo delovno področje. VI. Načrt vključevanja javnosti Javnost se v postopek vključi v času javne razgrnitve in javne obravnave. udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja (1) Pri pripravi OPPN se uporabijo javno dostopni, grafični in prostorski podatki, podatki evidenc geodetske uprave in zemljiške knjige, geodetski načrt in druge strokovne podlage. Strokovno podlago predstavlja tudi DGD dokumentacija za gradnjo večstanovanjskega objekta štev. P-3/2020, AB NADIŽAR, marec 2019. (2) Finančna sredstva v zvezi z izdelavo OPPN in drugih strokovnih gradiv zagotovi investitor. VIII. Objava Sklep za pripravo OPPN se javno objavi na spletni strani pripravljavca. Številka: 350-5/2020-4 Datum: 22.4.2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 261. Sklep o lokacijski preveritvi LP 01 na območju enote urejanja prostora ŠE-40 Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in na podlagi 16. člena statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 13. seji občinskega sveta Občine Šenčur, z dne 22.4.2020 sprejel naslednji SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI LP 01 NA OBMOČJU ENOTE UREJANJA PROSTORA ŠE-40 1. člen Lokacijska preveritev se nanaša na zemljišče s parcelno številko 1105/2, k.o. Šenčur (2119). 2. člen Na omenjeni parceli se dovoli individualno odstopanje od določil izvedbenega prostorskega akta - Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur - jug OPC P4 - 1. faza (UVG, št. 30/05, UGSO, št. 27/16). 3. člen Individualno odstopanje obsega spremembo določila odstopanja od tlorisnih dimenzij objektov, ki so navedena v 27. členu veljavnega OLN. Dopustno odstopanje od tlorisnih dimenzij objekta 1 z dozidavo na zahodni strani je +10%. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350-11/2019-39 Datum: 22.4.2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan VII. Seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 532 262. Sklep o lokacijski preveritvi LP 02 na območju enote urejanja prostora ŠE-41 Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in na podlagi 16. člena statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 13. seji občinskega sveta Občine Šenčur, z dne 22.4.2020 sprejel naslednji SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI LP 02 NA OBMOČJU ENOTE UREJANJA PROSTORA ŠE-41 1. člen Lokacijska preveritev se nanaša na zemljišče s parcelno številko 1109, k.o. Šenčur (2119). 2. člen Na omenjeni parceli se dopusti začasna umestitev skladiščne stavbe za nenevarne snovi in materiale (proizvod - objekt), klasifikacije CC-SI 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe. 3. člen Čas izvajanja začasne rabe je 7 let. Začasna umestitev je dopustna še pred sprejemom predvidenega OPPN za obravnavani del EUP ŠE-41. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350-11/2019-40 Datum: 22.4.2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 263. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 11. seji, dne 23. 4. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2020 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019 z dne 20. 12. 2019) se spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Rebalans 2020-1 Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 24.332.667,03 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 21.237.499,00 70 DAVČNI PRIHODKI 17.695.224,00 700 Davki na dohodek in dobiček 13.577.201,00 703 Davki na premoženje 3.896.523,00 704 Domači davki na blago in storitve 221.500,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 3.542.275,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 2.417.435,00 711 Takse in pristojbine 16.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 120.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 19.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 969.340,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.158.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 783.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 375.000,00 73 PREJETE DONACIJE 8.683,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 8.683,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.928.485,03 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 676.192,44 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.252.292,59 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 22.868.155,82 40 TEKOČI ODHODKI 7.247.896,38 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.820.006,30 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 288.363,70 402 Izdatki za blago in storitve 4.490.226,38 403 Plačila domačih obresti 155.300,00 409 Rezerve 494.000,00 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 533 41 TEKOČI TRANSFERI 8.390.105,69 410 Subvencije 227.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.316.737,92 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 919.627,00 413 Drugi tekoči domači transferi 1.926.740,77 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.580.619,81 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.580.619,81 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 649.533,94 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 147.510,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 502.023,94 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 1.464.511,21 B.RACUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 24.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 24.000,00 750 Prejeta vračila danih posojil 24.000,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 350.000,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 350.000,00 440 Dana posojila 50.000,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 300.000,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -326.000,00 C.RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 153.854,00 50 ZADOLŽEVANJE 153.854,00 500 Domače zadolževanje 153.854,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 1.350.369,66 55 ODPLAČILA DOLGA 1.350.369,66 550 Odplačila domačega dolga 1.350.369,66 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -58.004,45 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -1.196.515,66 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.- VIII.-IX.) -1.464.511,21 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 62.553,09 2. člen V 9. členu Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019 z dne 20. 12. 2019) se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Splošna proračunska rezervacija se v letu 2020 oblikuje v višini 290.000 €«. 3. člen V tretjem odstavku 10. člena Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019 z dne 20. 12. 2019) se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 204.000 €«. 4. člen Splošni in posebni del ter načrt razvojnih programov proračuna so kot priloge sestavni deli tega odloka in se objavijo na spletni strani Občine Škofja Loka. Deli splošnega in posebnega dela ter načrtov razvojnih programov proračuna, ki se z rebalansom proračuna ne spremenijo, ostanejo v veljavi. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-1/2019 Datum: 23. 4. 2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan 264. Sklep o odvzemu statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena v zvezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo, 35/2016 in 26/2017), je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 11. redni seji, dne 23. 04. 2020, sprejel: SKLEP O ODVZEMU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen Občinski svet Občine Škofja Loka je odločil, da se odvzame status javnega dobra na naslednjih nepremičninah: • parc. št. 987/16, k.o. 2030 - SUHA • parc. št. 1676/12, k.o. 2027 - STARA LOKA • parc. št. 1528/6, k.o. 2036 - SOPOTNICA • parc. št. 1528/10, k.o. 2036 - SOPOTNICA • parc. št. 1509/4, k.o. 2036 - SOPOTNICA Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 534 • parc. št. 1509/5, k.o. 2036 - SOPOTNICA OBČINA VITANJE • parc. št. 1496/12, k.o. 2036 - SOPOTNICA • parc. št. 1496/14, k.o. 2036 - SOPOTNICA • parc. št. 1496/16 k.o. 2036 - SOPOTNICA • parc. št. 1496/18, k.o. 2036 - SOPOTNICA 2. člen Na nepremičninah iz prejšnjega člena pridobi lastninsko pravico Občina Škofja Loka, matična št. 5883318000, v deležu 1/1. 3. člen Po uveljavitvi tega sklepa občinska uprava Občine Škofja Loka izda ugotovitveno odločbo o odvzemu statusa javnega dobra na nepremičninah iz 1. člena tega sklepa. 4. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-3/2020 Datum: 23. aprila 2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan A)BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.237.307,74 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.911.928,92 70 DAVČNI PRIHODKI 1.708.980,12 700 Davki na dohodek in dobiček 1.587.347,00 703 Davki na premoženje 72.215,02 704 Domači davki na blago in storitve 49.418,10 71 NEDAVČNI PRIHODKI 202.948,80 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 59.042,98 711 Takse in pristojbine 1.487,43 712 Globe in denarne kazni 3.502,69 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.212,65 714 Drugi nedavčni prihodki 137.703,05 73 PREJETE DONACIJE 400,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 400,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 324.978,82 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 298.887,76 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 26.091,06 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.143.127,61 40 TEKOČI ODHODKI 745.389,80 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 109.144,84 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 16.285,65 402 Izdatki za blago in storitve 589.095,37 403 Plačila domačih obresti 3.812,41 409 Rezerve 27.051,53 41 TEKOČI TRANSFERI 803.949,56 410 Subvencije 32.266,64 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 544.796,27 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 62.869,42 413 Drugi tekoči domači transferi 164.017,23 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 550.770,87 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 550.770,87 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 43.017,38 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 26.948,02 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 16.069,36 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 94.180,13 III/1. PRIMARNI PRESEŽEK 97.972,19 III/2 TEKOČI PRESEŽEK 362.589,56 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIH IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 265. Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 UPB4, 14/2013, 101/13,55/15-ZFisP, 96/15 ZIPRS 1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017, 4/2019) je občinski svet na svoji 6. dopisni seji, dne 17.4.2020 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VITANJE ZA LETO 2019 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2019. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2019 izkazuje: Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 535 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C.) RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 77.181,92 50 ZADOLŽEVANJE 77.181,92 500 Domače zadolževanje 77.181,92 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 100.272,64 55 ODPLAČILA DOLGA 100.272,64 550 Odplačila domačega dolga 100.272,64 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 71.089,41 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -23.090,72 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII-VIII-IX) -94.180,13 Stanje sredstev na računu 31.12. 203.224,50 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2019 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vitanje za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2019 ter njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2019 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0002/2020-04 Datum: 17. 4. 2020 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 266. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Vitanje Na podlagi določil 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 113/06 in njegove dopolnitve) je Občinski svet Občine Vitanje na 6. dopisni seji dne 17.4.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI VITANJE 1. člen Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Vitanje (Uradni list RS, št. 14/2010) 2. člen V 4. členu se spremeni dolžina obstoječih lokalnih cest (LC), kot sledi: Zap. Št. Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina (m) DOLŽINA NOVO Preostala dolžina v sosednji občini (m) 1. 261061 C G1 4 Šentlenart-Zlodej-V. graben C 460040 2.036 2.033 8.585 Mislinja 3. 460012 C 460020 Trebuhinja-Lošperg C R2 431 3.266 3.251 4. 460021 C 460010 Trebuhinja-Krištaje C 464160 5.417 5.429 3.276 Dobrna 5. 460031 C 460040 Kavčič-Lepko C R2 431 3.262 3.267 1.416 Mislinja 9. 460044 C 460050 Vodonik-Kumer C R3 701 1.348 1.341 10.242 Zreče 10. 460051 C R2 431 Stenica-Sv. Vid C 460060 3.942 3.946 3. člen V 5. členu se spremeni opis in dolžina obstoječih javnih poti (JP), kot sledi: Zap. Št. Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina (m) DOLŽINA NOVO Preostala dolžina v sosednji občini (m) 2. 960021 C R2 431 Pogladič-Jeseničnik Z HŠ 40 730 734 3. 960031 C 261060 Slatijek-Ovčjak Z HŠ 46 921 924 5. 960051 C 460040 Skočajec-Planšak C 460050 2.258 2.254 9. 960091 O 960101 Koklič-Rebernik Z HŠ 67 1.769 1.755 11. 960111 C R2 431 Mulej Z HŠ 20 381 378 12. 960121 C 460050 Odrijek-Hrvat Z HŠ 7 695 678 13. 960131 C R2 431 Vitanje-Tičnica C 460040 1.834 1.830 20. 960201 C R2 431 Jeromel-Hriberca Z cerkev 165 168 22. 960221 C R3 693 KSEVT Z HŠ 18 57 28 Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 536 23. 960231 C R3 693 Pošta-LIP Z HŠ 4 62 53 26. 960261 O 960401 Plankl-Borovnik Stanko Z HŠ 7 98 83 29. 960291 O 960401 Mlinšek-Borovnik Marjan Z HŠ 8 107 90 31. 960311 C R3 693 Fužine-Levovnik Z HŠ 7 514 517 33. 960331 C 460010 Trebuhinja-Lah C 460010 2.569 2.564 38. 960381 C R2 431 BS Petrol-Tinče Z HŠ 18 255 260 4. člen H kategorizaciji občinskih javnih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09) pridobljeno soglasje Direkcije RS za ceste, št. 37162-3/2020-1, z dne 7.1.2020. 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0002/2020-05 Datum: 17. 4. 2020 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan OBČINA VOJNIK 268. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP VO-42 (KIM d.o.o.) V Vojniku Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 1. korespondenčni seji, ki je trajala od 6.4.2020 od 11.00 ure do 8.4.2020 do 15.00 ure sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL PROSTORSKE ENOTE EUP VO-42 (KIM d.o.o.) V VOJNIKU ID ŠT. PROSTORSKEGA AKTA 1347 267. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur.l. RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet občine Vitanje na 6. dopisni seji dne 17. 4. 2020 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 737/3 k.o. 1096 - Stenica, površine 173 m2, parc.št. 737/5 k.o. 1096 - Stenica, površine 68 m2 ter parc.št. 674/5 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 190 m2, parc.št. 674/8 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 531 m2 in parc.št. 674/10 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 416 m2. Za navedene parcele z ID znakom 1096 737/3, 1096 737/5, 1097 674/5, 1097 674/8 in 1097 674/10 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljiščih, ki so navedena v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 900-0002/2020-06 Datum : 17. 4. 2020 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan I. Splošne določbe 1. člen (pravna podlaga) (1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP VO-14 (KIM d.o.o.) v Vojniku z identifikacijsko številko 1347, (v nadaljevanju: OPpN) po projektu št. 7/2019, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT d.o.o., Sevnica II. Vsebina 2. člen (vsebina OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine: • opis prostorske ureditve • umestitev načrtovane ureditve v prostor • zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro • rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine • rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave • rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom • etapnost izvedbe prostorske ureditve • nova parcelacija • velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev • drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta • odlok (3) Grafični del obsega naslednje vsebine: 1. Izrez iz kartografskega dela OPN občine Vojnik M 1:5000 2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500 3. Prikaz prostorske ureditve M 1:500 Zasnova gospodarske infrastrukture: Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 537 4/1. Prikaz komunalne ureditve - vodovod, plin M 1:500 4/2. Prikaz komunalne ureditve - elektrika, telekomunikacije M 1:500 4/3. Prikaz komunalne ureditve - kanalizacija, cestni priključek priključek M 1:500 5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1:500 6. Načrt parcelacije M 1:500 (4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge: • Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta(OPPN) za del prostorske enote EUP VO-42 (KIM Celje d.o.o.) • Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta • Obrazložitev in utemeljitev • Strokovne podlage • Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO • Smernice nosilcev urejanja prostora • I mnenja nosilcev urejanja prostorov • II mnenja nosilcev urejanja prostorov III. Območje 3. člen (območje OPPN) (1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja ob zahodnem delu regionalne ceste ob vstopu v naselje Vojnik. Območje je na vzhodnem delu omejeno z regionalno cesto RII-430/0282 Višnja vas - Celje, na jugu z nepozidanimi kmetijskimi površinami, na zahodu z nepozidanimi kmetijskimi površinami ter na severu z odprtim meteornim odvodnikom. Velikost območja prostorske ureditve znaša 7950,00m2. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča s parc. štev. 516, 515/2, 515/1, 514 in 512/1-del k.o. 1065 Vojnik trg. IV. Opis prostorske ureditve 4. člen (opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) (1) Za del območja enote urejanja prostora EUP VO-42 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako VO-42 (2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev poslovnih objektov z zunanjo ureditvijo. (3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture. (4) pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila prostorskega reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04) V. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Ureditveno območje se nahaja ob zahodnem delu vpadnice v naselje Vojnik in ima zagotovljen dostop na javno cestno omrežje (2) s predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja ob regionalni cesti zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja. 6. člen (vrste dopustne gradnje) (1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del: • gradnja novih objektov, • redna investicijska in vzdrževalna dela, • rušitve in nadomestne gradnje, • dozidave in nadzidave objektov, • rekonstrukcije objektov, • spremembe namembnosti. 7. člen (vrste dopustne dejavnosti) (1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb: • 1122 tri in večstanovanjske stavbe • 1211 hotelske in podobne gostinske stavbe • 1220 poslovne in upravne stavbe • 1230 trgovske stavbe in stavbe za storitveno dejavnost • 1251 industrijske stavbe (manjše delavnice) • gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura), • oporni zidovi, • nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov. 8. člen (opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) (1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje: Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji. (2) Objekti: • lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanje glede lege objektov v smeri sever-jug in vzhod-zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja; • horizontalni gabariti: tlorisna velikost posameznih stavb ni posebej • določena in ker vsebina posameznih objektov ni natančno definirana, zato so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture. • vertikalni gabarit: Objekti bodo etažnosti P, P+1N ali P+1N+2N. Dopustna jemožnost fazne gradnje. • konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasična zidana, • streha: strehe so dvokapne, enokapne ali ravne, minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skrite za masko in ne presegajo višino objekta. Prav tako so dovoljene Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 538 postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije. • fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja. • oblikovanje odprtin: svobodno, • zunanja ureditev parcele: na območju OPPN se uredijo parkirna mesta za pravokotno parkiranje osebnih vozil. Parkirna mesta so utrjena s tlakovci povozne manipulativne-vozne površine so asfaltirane. Ostali del parcele se zatravi in hortikulturno uredi. (3) V grafičnih prilogah so označeni odmiki od parcelnih mej. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenje požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. (4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače: • ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane ali asfaltirane, • reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču, • osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja. (5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjen gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80m okoli ureditvenega območja in sicer na sam rob parcele, namenjeni gradnji, od roba cestišča pa s soglasjem upravljalca DRSl. Ograje ne smejo zmanjšati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov in drugih nezahtevnih objektov za potrebe dejavnosti. Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 9. člen (prometna infrastruktura) (1) Območje se nahaja ob regionalni cesti RII-430, odsek 0282 Višnja vas - Celje na stacionaži od km 1,415 do km 1,525. (2) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na regionalno cesto preko rekonstruiranega obstoječega cestnega priključka na severni strani, ki vodi tudi do kmetije na naslovu Celjska cesta 28 in novo predvidenega cestnega priključka na južni strani območja OPPN po sistemu desni uvoz in desni izvoz. Priključki morajo biti opremljeni s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa. (3) Pri načrtovanju prometnega omrežja so bile upoštevane smernice RS, Ministrstvo za infrastrukturo, DRSI Celje ter projekt za Ureditev regionalne ceste R2-430/0282 Višnja vas - Celje, projektanta Tehnični biro d.o.o., Slovenska ulica 11, 9000 Murska Sobota. Projekt je že bil recenziran in se bo na podlagi posameznih predvidenih OPPN-ev na tem območju noveliral. Objekti na območju urejanja morajo imeti zadostno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli.Prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno signalizacijo. (4) Morebitna prečkanja komunalnih vodov preko trase regionalne ceste, se (5) Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer: • 1 PM / 20m2 neto površine prodajnih površin • 1 PM / 40m2 neto površin pisarniških površin • 1PM/50m2 neto površine ali 1PM/2 zaposlena obrtni in industrijski obrati • 1PM/10 sedežev - gostinski lokal • 1PM/30m2 BTP vendar ne manj kot 2PM poslovni prostori s strankami • 1PM/2 zaposlena poslovni prostori brez strank (6) Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do objektov, mora biti le-ta v križišču ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in označen. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu regionalne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem. 10. člen (fekalna in meteorna kanalizacija) (1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Na območju poselitve je obvezna priključitev objektov na javno kanalizacijo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode - UL RS, št. 98/2015). Območje OPPN se nahaja na območju aglomeracije 16500. (2) Za odvajanje komunalnih odpadnih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi fekalna kanalizacija, ki se priključi na obstoječ javni fekalni kanal št. 500108 (vzhodno od obravnavanega OPPN), preko predvidenega črpališča fekalnih vod na revizijski jašek št. 55 na koti najmanj 265,28m nadmorske višine ali višje. (3) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorne vode v površinski odvodnik, ki poteka na severni strani ureditve. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo - Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15), se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževanje meteornih vod oziroma zadrževalni bazen velikosti cca 30m3 oziroma se ustrezno dimenzionira glede na prispevne površine. Preliv meteornih vod se spelje v obstoječ površinski odvodnik (neimenovan potok) na severni strani predvidene ureditve, preko že obstoječega propusta in iztoka. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 539 se mora pred iztokom v površinski odvodnik in meteorno kanalizacijo mehansko obdelati v usedalniku in lovilcu olj LO q=50l/s v skladu s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14). Za lovilec olj je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14). (4) Pri predvidenem cestnem priključku na južni strani ureditve se nahaja cevni propust z iztokom v obstoječ odprt meteorni jarek, ki poteka po parceli investitorja in se ohranja ter se ne spreminja. Obstoječ meteorni odvodnik, ki poteka na zahodni strani ureditve se pod delom predvidenega objekta in delom zunanje ureditve kanalizira s cevmi 080 oziroma se premer cevi določi s projektno dokumentacijo. (5) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15). (6) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem 11. člen (vodovod) (1) Pred rekonstrukcijo uvoza je potrebno obstoječ star javni vodovod LŽ DN/ID 175mm, ki se nahaja na območju uvoza, zamenjati z vodovodom iz duktilne litine LŽ-N DN/ID 200mm na stroške investitorja. Natančnost vrisa javnega vodovoda je omejena, zato je potrebno v fazi projektiranja in pred začetkom gradbenih del pri upravljalcu komunalnih vodov VO-KA d.o.o. obvezno naročiti zakoličbo javnega vodovoda ter nadzor med gradnjo. V kolikor stari javni vodovod LŽ DN/ID 175 mm leži v sedanjem voznem cestišču regionalne ceste zamenjava le tega ni potrebna. (2) Objekti se nahajajo v območju vodovodnega sistema Celje. Za vodovodni priključek poslovnega objekta se na javnem vodovodu izdela nov priključek. Priključni cevovod bo potekal pod cesto ali v pločniku, za posamezne lokale v poslovnem objektu se izdelajo samostojni priključki. Na priključnem cevovodu se predvidi namestitev nadzemnih hidrantov, število in velikost se določita s požarno študijo in se namestijo tako, da se zagotovi pretočnost sistema. Za objekt na Celjski cesti 28 se v nadaljevanju nove priključne cevi izdela nov priključek, ki se poveže na obstoječo priključno cev proti objektu. Za gostinski objekt na južnem delu območja urejanja se izdela samostojen vodovodni priključek na javni cevovod LŽ DN/ID 175mm. (3) Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Na območju OPPN sta predvidena dva hidranta. Hidranti zunaj objektov bodo del internega vodovodnega omrežja. Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda. (4) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 12. člen (energetska infrastruktura) (1) Na območju OPPN Elektro Celje d.d. ne razpolaga s primerno infrastrukturo, ki bi omogočila priključitev, zato je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo ter SN priključni kablovod za vključitev le te v SN 20 kV električno omrežje. (2) Priključitev predvidenih objektov se bo izvedla iz nove transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV KIM Vojnik, ki se bo načrtovala istočasno z objektom in bo locirana na predvidenem parkirišču na južnem delu načrtovanega posega v prostor. (3) Predvidena transformatorska postaja bo tipska transformatorska postaja 20/0,4 kV moči do 1*1000 kVA. V transformatorsko postajo se bo namestil transformator takšne nazivne moči, da bo v prvi fazi pokrival najmanj predvideno porabo (400 kW) poslovnega objekta, kasneje pa je možna glede na predvideno povečano porabo vgradnja transformatorja moči do vključno 1000 kVA. Predvidena transformatorska postaja TP 20/0,4 kV se bo vključila v SN 20 kV distribucijsko omrežje tako, da se načrtovani SN podzemni kablovod, ki povezuje RTP Vojnik in TP Tuš Vojnik v kabelskem jašku EKJ9 prekinil ter se preko novih SN kabelskih spojk vzankal v predvideni TP. Za vzankanje predvidene TP se glede na tipizacijo Elektra Celje d.d. uporabijo enožilni kabli, tip NA2XS(F)2Y 1*150/25 RM mm2, 20 kV. Predviden priključni kablovod se položi v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo, ki bo povezovala kabelski jašek EKJ9 in predviden TP. (4) V okviru izgradnje nove TP so iz le te predvideni novi nizkonapetostni kabelski izvodi za napajanje porabnikov v dveh predvidenih novih objektov. Prav tako bo v prihodnosti mogoče iz nove transformatorske postaje napajati tudi morebitne nove porabnike. Predvideni NN izvodi do razdelilno priključno merilnih omaric se predvidoma izvedejo s kabli, tip NA2XY-J 4*150 mm2, kateri se položijo v zaščitne cevi. Predvidene prostostoječe priključnomerilne omarice se bodo nahajale v objektih in sicer na takšnih mestih, da bo posluževalcem omogočen neoviran dostop do le teh. Omarice se opremijo z merilnimi garniturami in opremo za napajanje predvidenih odjemalcev. (5) SN in Nn kablovodi se uvlečejo v predvideno kabelsko kanalizacijo v kombinaciji z elektro kabelskimi jaški. Elektro kabelska kanalizacija se izdela iz zaščitnih cevi EPC ali GDC 0 160 mm. Zaščitne cevi se zasujejo s peskom ali pa se obbetonirajo s 5 cm debelo plastjo betona C8/10. Pri polaganju kablov je potrebno upoštevati minimalne dopustne polmere krivljenja kablov ter maksimalne dopustne sile vlečenja kablov. Po položitvi kablov je potrebno posneti traso ter izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom. (6) Po celotni trasi SN kablovodov se vzporedno položi še cev PE-HD 2* 0 50 mm za optične kable. (7) Na vzhodni strani ureditvenega območja, kjer poteka SN kabel je mnimalni odmik objekta (temelj) 1,00m. (8) Pri polaganju kablov je potrebno upoštevati navodila in priporočila proizvajalcev kablov, smernice upravljalcev komunalnih vodov in navodila "Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV " (Elektroinštitut " Milan Vidmar ", referat št. 2090). (9) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 540 13. člen (plinovodno omrežje) (1)Na območju prostorske ureditve ni evidentirano plinovodno omrežje. Za potrebe priključitve načrtovanih objektov na plinovodno omrežje je potrebna razširitev plinovodnega omrežja do območja in na območju urejanja prostora EUP VO-42 v skupni dolžini 160m. (2) Plinovodno omrežje se naveže na obstoječe plinovodno omrežje delovnega tlaka 4 bar, odsek VO20-PE63 na Preložnikovi ulici na način, da se del priključka PE32 do objekta na naslovu Celjska 35a rekonstruira in poveča na PE90, tako se obstoječa trasa uporabi tudi za priključitev novega območja. Plinovod se po obstoječih parcelah v lasti Občine Vojnik spelje mimo BS do Celjske ceste, kjer se izvede prečkanje s podvrtavanjem v minimalni globini 1,5m. Nadaljevanje trase je na območje ureditve, kjer se izvedejo priključki PE32, ki se zaključijo z zaščitno omarico na fasadi objektov. (3) Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu z Energetskim zakonom EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14, 81/15 in 43/19), če mu višina omrežnine, potrjena s strani Agencije za energijo, to omogoča. (4) Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna po pridobitvi soglasja za priključitev po energetskem zakonu EZ-1. (5) Gradnjo in rekonstrukcijo plinovodnega omrežja izvede operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema. Energetski zakon EZ-1 določa varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. (6) V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globlje od 0,5 m. (7) Projektanti in izvajalci gradbenih del morajo v varovalnem pasu obstoječih plinovodov in priključnih plinovodov, ki znaša 5 m od osi plinovodov, obvezno upoštevati zahteve operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina in Energetski zakon EZ-1. (8) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na plinovodno omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 14. člen (telekomunikacijska infrastruktura) (1) Telekom Slovenije: Na območju urejanja OPPN potekajo obstoječi glavni medkarjevni bakreni in optični Tk vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d. je potrebno v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvideti in vrisati trase priključkov TK vodov in TK kanalizacije, ki morajo biti usklajene s projektom ostalih komunalnih vodov. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. (2) Telemach Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (kKs) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o..Na območju urejanja se za nove objekte izvede cevna kabelska kanalizacija za izvedbo TK priključkov na optiko - predvideni novi priključni točki sta nova kabelska jaška, ki se vgradita na obstoječo cevno kabelsko kanalizacijo. Izgradnja TK kabelske kanalizacije je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 900 oziroma ne manj kot 450. vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3m. pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na kKs. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 15. člen (ravnanje z odpadki) (1) Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik. VII. Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave 16. člen (enote kulturne dediščine) (1) Ohranjanje kulturne dediščine: Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. (2)Varstvo arheoloških ostalin: Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 541 nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti. 17. člen (varstvo pred hrupom) (1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. (2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom. (3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno: • Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 - ZTZPUS-1). • Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer. • Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov. • Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke). 18. člen (varstvo zraka) (1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19). (2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi. 19. člen (varstvo voda) (1) Na severni strani ob obstoječi dovozni cesti poteka neimenovan potok. Za ureditveno območje je bil izdelan elaborat Hidrološko-hidravlične študije neimenovanega potoka v Vojniku, ki ga je izdelala Ekologika d.o.o. iz Celja pod št. PRO H 19048, oktober 2019 iz katerega je razvidno, da območje s strani neimenovanega potoka ni poplavno ogroženo. Glede na zaključke študije izdelava kart razredov poplavne nevarnosti ni potrebna. Pri izdelavi OPPN-ja je bil zgoraj navedeni elaborat upoštevan v celoti in je sestavni del OPPN-ja. (2) Na ureditvenem območju poteka odprt meteorni odvodnik, ki je izgubil funkcijo vodotoka in služi namenom odvodnje zalednih in odpadnih padavinskih voda ter kot preliv mešanega kanalizacijskega sistema. Trasa odvodnika se z novo ureditvijo ne spreminja, izvede se kanaliziranje odvodnika na mestu, kjer je predvidena gradnja objektov in ureditev zunanje ureditve. V delu trase , ki poteka na jugu ob parcelni meji ostaja odprt meteorni odvodnik. (3) Na severnem delu ureditvenega območja, kjer poteka neimenovan potok, poteka tudi obstoječa dovozna cesta do kmetije na lokaciji Celjska cesta 28. Obstoječa dovozna cesta, ki poteka v varovalnem priobalnem pasu širine 5,00m je na omenjeni lokaciji po pričevanju že 109 let (po podatkih GURS-a je cesta zgrajena že leta 1910). Obstoječa dovozna cesta se zaradi potrebe ureditvenega območja širi s svojo obnovo oziroma rekonstrukcijo v notranjost območja OPPN. Niveleta novih predvidenih objektov v OPPN - ju, je predvidena na koti ±0,00 = 266,10m n.v. s toleranco ± 0,50m. Višinska razlika se ob neimenovanem potoku premosti s kamnito zložbo na katero se vgradi jeklena varnostna ograja. Brežine se uredijo v naklonu 1:1,5 ter zavarujejo s tlakom iz lomljenega kamna. Z rekonstrukcijo ceste se ne posega v obstoječe brežine neimenovanega potoka, sama niveleta cestišča rekonstruirane ceste se bo določila z izdelavo projektne dokumentacije za poslovni objekt. Občina Vojnik izjavlja, da bo po rekonstrukciji ceste na parceli št. 514 in delno na parceli št. 515/1 k.o. Vojnik trg le -to odmerila in prevzela v last ter na njej razglasila javno dobro. (4) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14) ter Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 3/14) . (5) Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda se bo doseglo z pravilno izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije objektov in z priključkom na javno kanalizacijo ter rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema. Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava v Škofji vasi. (6) Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena odvajajo v neimenovan potok. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v meteorni odvodnik -neimenovani potok. Izpustna glava odpadnih padavinskih voda v vodotok mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo. (7) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov. (8) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje. (9) Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin: Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 542 padavinskih voda na parceli za predvidene objekte. Manipulativne površine se asfaltirajo parkirne površine se tlakujejo z tlakom, ki bo prepuščal padavinske vode v podtalje. 20. člen (ohranjanje narave) (1) Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 -uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 -ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg in 31/18). 21. člen (elektromagnetno sevanje) (1) Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 - EZ-1). 22. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 23. člen (požar, potres, zaščitni ukrepi) (1) Požar: Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvideno preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti. (2) Potres: Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 - GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega - geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu. (3) Zaščitni ukrepi: Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Urad. list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanimi geološko -geomehanskim poročilom. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini neimenovanega potoka, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena. 24. člen (način ravnanja s plodno zemljo) (1) Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic. 25. člen (arhitektonske ovire) (1) Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03, 33/07 - ZPNačrt, 77/09 - odl. US, 61/17 - GZ in 41/18). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop funkcionalno oviranim osebam. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 26. člen (etapnost) (1) Pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev območja OPPN mora potekati predhodno ali sočasno z pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvi objekt na tem območju. Komunalne ureditev mora biti prav tako izvedena predhodno oziroma sočasno s prvim objektom. X. Načrt parcelacije 27. člen (parcelacija) (1) V grafičnem delu OPPN so objekti in dovozna cesta na severni strani locirani na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 516, 515/2, 515/1, 514, vse k.o. 1065 - Vojnik trg. (2) Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč - oziroma gradbenih parcel v OPPN je določena v grafiki parcelacije (list št. 6). Dovoljuje se združitev in delitev obstoječih parcel. (3) Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objektov. (4) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 543 geodetskega posnetka v merilu 1: 500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo. XI. Tolerance 28. člen (dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) (1) Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance: • za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva varstveni pas regionalne ceste in priobalni pas • za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah. • za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objektov je P+1N+2N. • za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste. Predvidena kota pritličja je ± 0,00 = 266,10mnv s toleranco ± 0,50m. • pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev. XII. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta 29. člen (drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta) (1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor: • ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati; • po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču; • pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji. XIII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn 30. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) (1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. XIV. Končne določbe 31. člen (dostopnost) (1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje 32. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja. 33. člen (začetek veljavnosti) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0014/2019 Datum: 8.4.2020 Občina Vojnik Branko Petre, župan Št. xx/xx.xx.xxxx Uradno glasilo slovenskih občin Stran 544 OBČINA MIRNA Stran 250. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka 414 o ustanovitvi Skupne občinske uprave Mirnska in Temeniška dolina OBČINA ORMOŽ Stran 251. Odlok o mladih v občini Ormož 414 252. Odlok o spremembah in dopolnitvah 517 Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ormož OBČINA POLJČANE Stran 253. Odlok o predmetu in pogojih za 519 podelitev koncesije za opravljanje javne službe lekarniške dejavnosti v Občini Poljčane OBČINA PREVALJE Stran 254. Javni razpis za sofinanciranje 522 programov s področja socialnega in zdravstvenega varstva v letu 2020 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Stran 255. Pravilnik o sofinanciranju programov in 523 projektov na področju turizma v Občini Ravne na Koroškem OBČINA VOJNIK 268. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP VO-42 (KIM d.o.o.) V Vojniku 536 OBČINA RUŠE 256. Pravilnik o sofinanciranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč komunalnih odpadnih vod na območju Občine Ruše 257. Sklep o ugotovitvi javne koristi in razlastitve ter obremenitve v javno korist Stran 526 528 OBČINA ŠENČUR Stran 258. Zaključni račun proračuna Občine 529 Šenčur za leto 2019 259. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka 530 o razglasitvi Blagnetove domačije za kulturni spomenik lokalnega pomena 260. Sklep o pripravi občinskega 530 podrobnega prostorskega načrta za večstanovanjski objekt v EUP TR-08 Trboje 261. Sklep o lokacijski preveritvi LP 01 na 531 območju enote urejanja prostora ŠE-40 262. Sklep o lokacijski preveritvi LP 02 na 532 območju enote urejanja prostora ŠE-41 OBČINA ŠKOFJA LOKA Stran 263. Odlok o spremembi Odloka o 532 proračunu Občine Škofja Loka za leto 2020 264. Sklep o odvzemu statusa grajenega 533 javnega dobra OBČINA VITANJE Stran 265. Zaključni račun proračuna Občine 534 Vitanje za leto 2019 266. Odlok o spremembah in dopolnitvah 535 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Vitanje 267. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 536 javnega dobra