LJUBLJANA 11. SEPTEMBRA 1970 'l LETO XXI '=r. ST. 14 Ob novem šolskem letu Desetič DIDACTA v Baslu V Šolskem letu, ki je pred nami, nas čaka vrsta nalog, katerih Kvrsitev bo v veliki meri vpliva- Z&gSff "e* «** *> V zadnjih letih so bila prizadevanja vse naše družbe usmer-Jena predvsem k reševanju materialnih problemov izobraževanja. Postopoma je zmagalo spoznanje, da predstavljajo vlaganja v izobraževanje nujen pogoj gospodarskega napredka. Čeprav Se vedno niso rešeni vsi materialni problemi in bodo tudi v prihodnjih letih potrebna še velika vlaganja zlasti v šolski prostor m sodobno opremo šol, nam dosežem rezultati vendar omogočalo, da v prihodnjem obdobju svojo pozornost usmerimo predvsem na vsebinske probleme vtz3?Xe in izobraževanja. Zato bo lezisce naših prizadevanj na izpopolnitvi šolskega sistema, na uvajanju novih metod in vsebine lZobraževanja. Prizadevati si bomip morali, aa bodo učenci ne glede na to, a{i so doma iz razvitih ali neraz-V1*ih občin, dobili tako vzgojo in lZobrazpo, ki bo šla v korak z dosežki sodobne znanosti in bo £ skladu s potrebami naše druž- S prizadevanji za spremembo vsebinske strukture in oblik dela osnovni šoli naj bi odpravili hepotreb'en balast, hkrati pa dahih možnost za večjo individua-hzacijo pouka in omogočili uči-.elju, da bo oblike in vsebino de-a prilagodil otrokovim sposob-hostim, Se bolj bomo morali razviti družbeno skrbj da bo vsem nadarjenim učencem odprta pot v srednje in visoke šole, -ne glede ha materialne možnosti njihovih staršev. Poseben problem gospodarstva predstavlja pomanjkanje strokovnih kadrov, zato bo treba lZ.popolniti mrežo srednjega šolstva in jo tesneje nasloniti na Potrebe gospodarstva. Obepiem si moramo prizadevati za razvijanje vseh oblik dopolnilnega izobraževanja. Najvažnejša naloga, bi nas čaka, pa je skrb za izboljšanje učnih uspehov in zmanjša-hje osipa v vseh naših šolah. Vsako izgubljeno šolsko leto popolnjevati in biti široko druž-Pomeni izgubljeno leto v proiz- beno razgledan. vodnji, zastoj v otrokovem nor- Če hočemo, da bodo najbolj-malnem razvoju, pomeni družbe- ši učitelji ostali v šolah in če ho-ne pretrese in mladostna raz.oča- čemo pridobiti za pedagoški po-rdnja. Seveda pa učnih uspehov klic sposobne mlade ljudi, mo-he smemo dvigati z manjšo zah- ramo zagotoviti učitelju tak ^vnostjo, ampak predvsem s družbeni položaj, ki si ga s svo-bvalitetnejšim in bolj pogloblje- jim delom zasluži. Ne gre le za hini' delom. Učitelji naj bodo s materialno stimulacijo učitelje-svojim bogatim strokovnim in vega dela, ampak predvsem za Pedagoškim znanjem nosilci no- družbeno' veljavo pedagoškega Vlh oblik izobraževanja, znati se poklica. hzorajo približati učencem in jih Naj bo novo šolsko leto leto, Pritegniti k aktivnemu delu. Z v katerem bomo še z večjo odgo-večjo individualizacijo pouka in varnostjo spremljali razvoj in z aktivnim sodelovanjem učencev znanje vsakega učenca, naj bo »Osnovna šola na Slovenskem 1869^1969« v vzgojnoizobraževalnem proce- leto, v katerem bomo svoje delo su lahko veliko storimo za iz- modernizirali in poglobili, leto, v olj sanj e učnih uspehov v šolah, katerem bomo posvetili še večjo Učitelj, ki bo hotel zadostiti skrb pripravljanju učencev na vsem tem zahtevam, mora z lju- življenje v naši samoupravni beznijo opravljati svoje delo, ne- družbi ter jih vzgajali v zdrave preslano se mora strokovno iz- in samostojne osebnosti. Z letošnje 10. Didacte v Baslu: merilne naprave za moderni pouk fizike v višjih in poklicnih šolah Pod častnim pokroviteljstvom departementa za prosveto v Bernu in delovnim predsedstvom Združenja evropskih podjetij za učila, tj. »Eurodidakte« v Stockholmu, dalje učnih založb iz Diisseldorfa, Brussella, Berna in Dunaja ter v sodelovanju z društvom švicarskih pedagogov, je bila prirejena na velikem bazelskem razstavišču letos od 28. maja do 2. junija že deseta mednarodna razstava učil pod imenom »Di-dacta«. V devetih paviljonih si je na 145.000 mž površine najelo razstavne prostore prek 700 podjetij. Ker je vsakdo od proizvajalcev in prodajalcev razstavljal vse, kar ima najsodobnejšega za izobraževanje, zlasti učne pripomočke in šolsko opremo za raznovrstne učilnice, sistema v celotni razstavi y|' kljub splošni razdelitvi ni bilo mogoče ugotoviti. Zaradi kratkega časa same razstave, saj je trajala le dobrih pet dni, in še krajših časovnih možnosti, ki smo jih imeli obiskovalci, je bil nesistematični prikaz raznovrstnih učil in učnih sredstev še občutnejši. Tako so zlasti enodnevni obiskovalci z razstave odhajali prenasi-čeni neurejenih vtisov, ker so mogli pregledati vse učne novosti dokaj površno ih brez globljega razumevanja. Vendar bi to skoraj prenatrpano sejemsko razstavo učil vseeno poskušal predstaviti po razstavljenem gradivu. Zelo veliko prostora je bilo odmerjenega kartografiji, za vsemogoče zemljevide, reliefe in globuse (tudi že za Luno), dalje za pouk vsah naravoslovnih predmetov, predvsem za najsodobnejšo ureditev in opremo kabinetskih učilnic. Tovarne so prikazovale najbolj izpopolnjena učila za fiziko, kemijo in tehnologijo, za botaniko in zoologijo so prodajale najraz-novrstnejše slike in modele, presenečala so tudi številna sodobna slikovna in modelna učila za soma-tologijo, razvojni nauk in tudi za spolno vzgojo. Med. učnimi sredstvi za matematiko so prevladovala učila in modeli za nazorno prikazovanje množin in količinskih odnosov, nič manj pa tudi didaktične ureditve za glasbeno, prometno, tehnično in likovno vzgojo, pa še raznovrstna učila za slušno, vidno in govorno prizadeto mladino, obiskujočo posebne šole. Zraven tega so založbe razstavile tudi mnoge učbe- nike in tako imenovane delovne zvezke že skoraj za vse učne predmete. Z njimi navajajo šole učence v kompleksno in ekološko gledanje sveta, zraven tudi v umevanje medsebojne odvisnosti učnih predmetov in v njihovo sorodnost. V tem pogledu smo videli podrobno izdelane učne slike, grafoskopske transparente, zraven pa tudi posebne priročnike za učitelje, ki jim kažejo, kako naj razlagajo učencem učno gradivo in katere bistvene elemente morajo pri pouku prav posebno pojasniti in utrditi. Pred tremi leti so bili na podobni razstavi v Dortmundu grafoskopi še prava redkost, sedaj jih je.imela v izpopolnjeni tehnični izvedbi že skoraj vsaka založba. Prav tako je bilo to pot na razstavi tudi še mnogo drugih tehničnih sredstev za čim bolj nazorne učne demonstracije: avtomatski diaprojektorji, epidia-skopi s potrebno zatemnitvijo pa tudi brez nje, televizorji, magnetofoni, najnovejše kombinacije teh itd. Najmanj poznani so nam bili vsekakor različni učni stroji za t. im. programirano učenje. Uporabljajo jih lahko v šoli na vseh učnih stopnjah, lahko pa se z njimi ljudje učijo tudi sami doma, seveda si morajo , potem priskrbeti izdelane učne programe. da jih predelajo postopno z učnim strojem, tj., da počasi osvajajo znanje po skrbno izdelanih učnih lekcijah, potem pa izdelujejo Judi naloge in vaje za utrjevanje naučene snovi, končno pa dobe tudi povratne informacije, ki tak način učenja motivirajo in s tem zagotavljajo učni napredek. . Posebnost razstave so bili iz-redno zanimivi in skoraj bi rekel igrivi prikazi učenja tujih jezikov v posebej prirejenih jezikovnih kabinah. Učenci s slušalkami poslušajo večkratno magnetofonsko predvajanje kratkih, zelo sistematično programiranih jezikovnih lekcij, katere najprej večkrat poslušajo, potem pa jih v aparaturo tudi sami glasno ponavljajo, da takoj za tem ob reprodukciji še sebe slišijo in z večkratno ponovitvijo tudi po-(Nadaljevanje na 2. strani) •mf Šolska športna društva in njih pomen v okviru celotne telesne vzgoje O dosedanji dejavnosti, pomenu in nadaljnjem uspešnej- Madžarska itd.) so posvetile temu no in vsakodnevno zvrst telesne šem razvoju šolskih športnih društev je nedavno tega raz- vprašanju velilco pozornost že v vzgoje skoraj celotni populaciji pravljal komite za telesno kulturo pri slovenskem izvršnem letih do 1955. Rezultati so izredni otrok od 7 do 14 leta in veliki svetu; kmalu bo o tej problematiki razpravljal tudi odbor za (na katerem koli področju telesne večini od 15—21 leta. telesno kulturo pri republiški skupščini ter drugi. Gradivo, kulture) in prav zaradi tega se Z realizacijo omenjenih izho- naša prizadevanja na tem pod- dišč bi postopoma zaustavili do-ročjuj z njihovimi težko primer- sedanji nenehni porast deforma-jajo. cij otrok v rasti. Podatki namreč Izredni razvoj produktivnih sil kažejo, da je več kot 20 «/o rekru-je zahteval tudi pri nas nove tov nesposobnih za službo v JLA, : Tak je naslov Zbornika, ki iz-v spomin stoletnice splošne ®lske obveznosti na Sloven-Pripravil ga je uredniški l^bor, ki ga sestavljajo: dr. Vla-^.0 Schmidt, univ. prof. dr. Va-j, Melik in France Ostanek, J*vnatelj Slovenskega šolskega {Jkizeja. Založnik zbornika je lovenski šolski muzej. Obsegal okoli 40 pol, formata 14 X cm. . Vsebina je sledeča:. Predgo-j.°L_ dr. Vasilij Melik: Slovehci j*1 šolska zakonodaja pred sto dr. Vlado Schmidt: Osnov-a šola in osnovnošolska zako-J^daja pred 100 leti, ska konferenca Zveze ’ 1 J prav tu imajo Š5D izredni po- mladine Slovenije z namenom, na vzgojnoizobraževalna instituci-telesni ja, postati nosilec telesno kultur- va. Smisel angažiranja V kulturi je v iskanju ustvarjalnih nega življenja neke nacije, je možnosti, v svobodnem izražanju svetu že dolgo prisotno, in potrjevanju človekove osebno- ?• ^;rlfVanJU ČI0VerVe,O r; Nekatere države (ZDA, SSSR. dentov ima izredni pomen sai ŠSD men. da bi uskladili in poenotili Tak koncept in tako vredno- , sistem šolskih športnih tek-tenje šolske telesne vzgoje in svo- movanj, da bi izoblikovali bo-bodnega združevanja dijakov-štu- dočo organizacijsko obliko dela in da bi stimulirali razvoj kakovostni dvig šolske telesne vzgoje in s tem aktivnost ŠSD. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je imenoval odbor za šolska športna tekmovanja (KOSST), republiška konferenca zveze mladine Slovenije pa je razpisala tekmovanja za ŠSD nožno- “* »» \ucjavnusu, to pa ne s Kakimi ra- V r nožno turo SRS je pravkar začel z no- dikalnimi šolskimi reformami ki ' imla- svodm, ••jažia-T-Sti-S usftvarjai° labko le zunanji videz ™ - -av z vadbo, ki. teži le za telesnim razvojem in pasivnim prilagajanjem organizma na spremenjene pogoje življenja in dela. temveč vztraja na takih oblikah športa oziroma telesne kulture, ki dopuščajo, da s telesno gibalno ekspre- Tiskovna konferenca v sekretariatu za prosveto in kulturo sijo razvijajo, merijo in ustvar- Sekretar za prosveto in kul-\dejavnosti, to pa ne s kakimi ra v SlnvPnii jalno potrjujejo njihove zmozuo- turo SRS je pravkar začel z no d,kalnimi šolskimi reformami, ki Vsi problemi so bili zbrani in ‘“to spoznanje je * v n.S, ml.- £*£"’."«»■»» «™«f « ini globoko prisotno in ga v pripravil tiskovno konferenco; na ne z odlaganjem^rešitev določene nonns^dn?m p?*redn™ ab poku meri zasledimo pri aktiv- kateri so predstavniki sekretari- problematike v dolgoročna raz- akterk deiTvnottf^Sn^PkPta nostih v ŠŠD. Lahko trdimo, da ata, na čelu s sekretarjem Slav- miši jan ja . Izhodišči za deiav riit za V h Sekreta' je uveljavljanje oblik delovanja kom Bohancem, obvestili časni- nost bosta predvsem dvojni- 1) to' skuntin zt® T* ŠŠD, ki naj bodo usklajene z red- karje, kakšna bo prihodnja de- potrebujemo čimveč usposobile Jenco zveze mlidine^oi kon.f-t' no šolsko telesno vzgojo, tista vlo- lovna usmeritev tega sekretari- nih ljudi za proizvoduio in za dV. d, ® Slovenije, ga telesne kulture, ki s svojimi, ata, in odgovarjali na vprašanja. lo v družbenih službah 2) to mo- nW7r» ** te esri0 Slove- sredstvi sodeluje pri izgrajevanju Naj kar takoj zapišemo, da se ramo doseči koli kor'mosoče boli ctvo ciS poTl0<^,n Zavoda za šol-vsestranske osebnosti človeka, nam zdi takšna oblika dela se- radona?no Omenien™ o bile ne regi°- razvijanju njegovih kreativnih kretanata zelo posrečena; žal je katere konkretne’kritične točke šo bili v Jc^if' Pnsv!‘fl ^kupno 10) sposobnosti — tako fizičnih kot bilo vprašanj toliko, da v dolo- našega' vzgo j n o i/o b ra/e va I n e ea ,,h ^amzacijskih eno- psihičnih - in ki jim v telesni ^enem _ča^_tiskovne konference sistema, k, lih jih Te p4k ^-^dete^o kulturi dajejo možnosti afirma- niso mogla vsa priti na vrsto. sekretariat v svoio deiavnnst- cije in potrjevanja človeških Glede usmeritve dejavnosti se- zmanjšanje osipa v obvezni šoli ^ta^Tikn"^'' ’'7. vrst pred-vrednot. kretanata v prihodnjem obdobju modernizacija kadrovskega šol-’ S V/?eSn-t V celotnem sistemu razvoja na vzgojnoizobraževalnem pod- stva poklicno usmerjanfe mo- It',i „ :’/enn] SSD, telesne kulture v SR Sloveniji sta ročju je bilo poudarjeno, da bo dernizacija učnega proceša in za Teilsn^ m' zveze šolska telesna vzgoja in delo ŠŠD skušal kar največ prispevati k druga. Za telesn" kulturo Občinske kon- ovrednoteni kot primarni nalogi, večji družbeni učinkovitosti teh dh e‘ Zveze mladir= Slovenije, (Nadaljevanje na 5. strani) St. 14 Dan prosvetnih delavcev v Novi Gorici Dne 9. maja 1970 je novogoriški občinski sindikani svet s sodelovanjem občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti prvič organiziral dan prosvetnih delavcev. Poleg aktivnih so bili vabljeni tudi upokojeni prosvetni delavci, ki so sklenili svoje poklicno delo v vzgojnih in Izobraževalnih za- vodih na območju sedanje novogoriške občine, ki jo štejemo med večje v Sloveniji, saj obsega poleg centra še Goriška Brda, srednji tok Soče, dobršen del Banj^ ško-Trnovske planote, spodnjo Vipavsko dolino in severni rob Komenskega Krasa. V nabito polni veliki sejni dvorani skupščine je udeležence naj- 'gejjps-’’- DESETTČ DIDACTA V BASLU (Nadaljevanje s 1. strani) previjajo svoje morebitne napake. prej pozdravil član predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Med navzočimi je bilo opaziti mnoge sicer po letih starejše, a še vedno živahne ugledne šolnike, ki so — vsaj nekateri — prihiteli , od zelo daleč, da se srečajo in porazgovore z nekdanjimi in sedanjimi poklicnimi tovariši. Med gosti smo videli tudi nekatere tovariše iz zamejstva. Pozdrav in čestitke občinske skupščine je posredoval njen predsednik tov. Rudi šimac, ki je dobno industrijsko vzgojo, Tele- v kratkem, a jedrnatem nagovo-vizija in videorecorder v izobraže- ru ocenil delo, prizadevanja in vanju, .izobraževanje na daljavo, uspehe v šolstvu po vojni in zla-Učenje s computerom. Tehnizaci- sti poudaril zasluge tistih pro-Jezikovmm aparaturam podob- — možnosti in nevar- svetnih delavcev, ki so takoj po na so bila sredstva za lahek pev- no3jj poleg tega so priredi- osvoboditvi in še med bojem ski pouk in glasbeno vzgojo. Z s]ovesno podelili tudi Pesta- zgrabili za delo in v zelo težkih njimi učitelj učencem lahko zelo lozzijevo nagrado najboljšemu okoliščinah storili vse, da bi slo-nazorno in hitro demonstrira glas- razstavljalcu in so s' tem v zvezi venska šola, ki je v naših krajih bene prvine m oblike reprodu- ]re-iah sti, ani tev. ) z ne. izr Če ii- la- in ^st >e- li- ar, in. in ga io- tm v rni ja» *e- iz ja ►e-1 -e-! ri-iol rilo* \ n. e- ta a- B. B. Racionalizacija — pot k uspešnejšemu delu šolskih zadrug Nekaj sklepov z letošnjega posvetovanja šolskih zadrug v Nikšiču Ugotovljeno je, da so dosegle šolske zadruge doslej prav drug, ki bodo že ob svoji ustano- obdelovalne površine v bližini šo-• lepe uspehe v delovni, tehnični, družbeno-ekonomski in sa- vitvi napredno usmerjene. Tudi v le ter jih začele obdelovati, moupravni vzgoji, v širjenju bratstva in enotnosti ter med- Zbor je sprejel predlog, naj bi narodne solidarnosti. Na posvetovanju šolskih zadrug Jugo- biti vključene samo tiste zadru- bo- slavije, ki je bilo letošnjega 30. in 31. maja v Nikšiču, so ge, ki bodo v praksi dokazale, da udeleženci seznanili z naimo-prebrali precej referatov in koreferatov na to temo. Pri- dernejšimi načini hitrega gojenja spevki in razprava so pokazali, da bi lahko uspehe šolskih tlme^iavi izkušenf tekmovanjih rastlin v Posebnih Pogojih- To zadrug Se precej izboljšali in odstranili mnoge materialne rp^nem p?je n“no3lS no™ organizacijske in pedagoške probleme, če bi v vseh zadru- vanje odraslih in pionirjev. z znanstveno raziskovalnimi žagah sprejeli nov način dela. Eno glavnih načel vsebinske in Nova usmeritev bo terjala po- vodi v kmetijstvu ter z gibanjem sebno dobro razvito propagando racionalizatorjev in iznajditeljev, in instruktivno dejavnost. Pio- ki delujejo na drugih področjih, nirski in mladinski listi, pedago- , ški in dnevni tisk naj bi objav- Prihodnji zbor solskih zadrug Ijal članke, ki bi jih pisali uči- bo v eni od republik ah pokra-telji in učenci. jm, kjer ga doslej se m bilo. V rl, , v letu, ko bo jugoslovanski zbor Udeleženci zbora so predlaga- šolskih zadrug, naj bi bili obvez- organizacijske usmeritve naj bi postala racionalizacija. Mladi in narodna revolucionarna preteklost Sekcija za razvijanje revolu- tične, mladinske in pionirske or-cionarnih tradicij NOB pri Re- ganizacije. publiški konferenci SZDL je na Udeleženci seje so razpravlja-svoji zadnji seji 23. junija raz- b judi o vzgoji in izobraževanju pravljala o problemih pouka zgo- Prihodnjih učiteljev, ki bodo po-dovine NOB. To je nedvomno ^'all,ta Predmet Prav njihov ob^rna in celostna problematika, ^je^ef^oS ol' zato mora postati razreševanje ločilnega pomena pri Sbravnava-teh problemov nenehna družbe- nju tega zgodovinskega obdobna skrb. V metodah in vsebini ja; zato je tudi pomemben izbor pouka zgodovine NOB je kljub tistih, ki se vpisujejo v pedago-vidnemu napredku še precej po- ške šole. manjkljivosti, ki jih je treba načrtno odpravljati. Revolucionarna preteklost slovenskega naroda mora postati last mladih ljudi. V podajanju zgodovine NOB se srečujemo z mnogimi vprašanji, med katerimi so najbolj pomembna : faktografski pristopi, težnje po skrajni objektivizaciji, pozitivistični pristop itn. Glede na to bo treba tudi izpopolniti učbenike za vse šolske stopnje, čeprav so med učbeniki za posamezne stopnje precejšnje kakovostne razlike. Tako so na primer najboljši učbeniki za pouk zgodovine NOB tisti, ki so namenjeni učencem od 1. do 5. razreda osemletke, precejšnje pomanjkljivosti pa opazimo v srednješolskih učbenikih in študijskih gradivih višjih in visokih šol. Gotovo je, da pouk zgodovine NOB ne more biti edini predmet, ki bi seznanjal mlado generacijo z revolucionarno preteklostjo in s pridobitvami revolucije; temu ustrezno mora biti prilagojen celoten učnovzgojni program. Mnogo pa lahko prispe- poznavanju naše socialnem Na veliki mednarodni razstavi DMacte v Baslu so tudi letos zbujali zsdr“S >; NikšicušPoada- d* kovSt dela mTpo^adonalS volucije n, NOB družbenopoH- veliko poz.™,, »air.zlien.JS. učni priporno,*, stroj, gjsffiaSuS & m SSlrSl™ cijskih prizadevanjih v praksi. zaciji prizadevati, da bi te težnje stroji, z njegovo uporabo pa je Zbora v Nikšiču so se udele-tudi uresničili S pomočjo pro- treba povezati tudi učne discipli- žili tudi gostje iz Češkoslovaške, začetfustanav^atfpri^močnefših ne’ kI°t "Pr- osnove kmetijstva Francije Madžarske Romunij^e zadrugah regionalne centre, ki ^ Le v,.taklh Pogojih bo mo- m Sovjetske zveze, kx so s svobodo postali žarišča novih zami- g°ce izpeljati enoletno akcijo za jun sodelovanjem prispevali k sli. Spodbujati je treba prizade- to, da bodo dobile zadruge dovo- uspešnemu posvetovanju, vanja za ustanavljanje takih za- Ijenje in prevzele neizkoriščene M. K. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillll!lllllllllllllllllllll!lllllllllllllll!llllll!lllllllllllllllllliillll!ll!lllll!!lllllililllll!lllll!lllllllllllllllllll!llllllll! Šolsko zadružno gibanje postaja tako vse bolj gibanje mladih racionalizatorjev in samoupravljavcev. tev na vseh področjih šolskega Il.'.na'1 bl Te>lniskj svet Jugosla- no tudi republiški in regionalni dela in samounravliania ki bo ln koordinacijski odbor sol- zbori. Zbor je podprl pobudo deIa 11.n, samouPiavl.lanja, Ki po gj-jb zadrUg izdala s sodelova- cveta NTT nai zvezna skunščina temeljilo na znanosti in tehniki, niem zadnfB _ udeleženk tetra ? V naj zvezna SKupscma nnsehnn m eksnerimentnlnn de 1UCm ZaCLrrig •• uaeleZe.nK izda posebno resolucijo O znan- posebno pa eksperimenta no de- zbora publikacijo o racionahza- stveno-tehnični kulturi in proiz- lo v kmetijstvu, racionalizacija ciji m delavsko-tehmški ustvar- vodno- tehničnem ustvarjanju. V delovnih procesov v izdelovanju jalnosti v šolskih zadrugah. Za tej resoluciji naj bi našle ustrez-uporabnih predmetov, težnja po nadaljnji razvoj gibanja so po- no mesto tudi šolske zadruge s boljših, demokratičnih in bolj membna tudi poskusna pravila svojo novo usmerjenostjo. Obso- učrnkovitih oblikah samouprav- ____statuti, napotki za eksperimen- dili so nerazumevanje in nesmi- Ijanja — vse to bi moralo voditi talno želo, objavljanje pozitivnih sel> ki se J® doslej pojavljal v k razvoju množične delavsko-teh- izkušeni iz tuiine vneliava raznih Prfksl,1 namrec, da so obdavče-nične in znanstveno tehnične • u l / uV’ Pe JfVa 137111 n vah delo učencev V zadrugah, mene m znanstveno-tehmene simbolov (obleka, značka), pa tu- udeleženci zbora odločno zahte- ustvarjalnosti, eksperimentiranju di razna priznanja in množične vajo, da naj zvezna skupščina ter k večjemu m nenehnemu uve- pesmi, posvečene delu in smotr- končno sprejme sklep, da šol-Ijavljanju samoupravnih pobud. nemu gospodarjenju itd. kim zadrugam ne bo treba plače- isESSsrSI bo bolj ustvarjalen, kar bo ne- nebno preverjati njihovo uemko- m prakso izobraževalnih skupno-dvomno izboljšalo povezavo uče- vitost in pedagoško upravičeno- sti in pedagoških služb, ki so v nja, pouka in dela. Prispevala bo nost. Nova usmeritev hkrati zah- merila ocenjevanja dela šol vne-k hitrejši uresničitvi novih načel teva, da bi morali vlagati več de- sle zahtevo, da je treba ocenje-vzgoje in načel podanih v Reso- narja v malo mehanizacijo (roč- vati prizadevanja šole v utrjeva-luciji zvezne skupščine o razvoju nj traktorji) in izboljšati tehnič- nju šolskega zadružništva in dru-VZgaiminnoZ(?las?ZeVanja na sam0' ne osnove dela v delavnicah in gih oblik svobodnih dejavnosti. uPr p ®1- drugih zadružnih dejavnostih. Udeleženci zbora menijo, da bi Do prihodnjega zbora bi bilo bbo koristno in prav, če bi vse večina šol- skupnosti in zavodi ocenjevali ka- Te misli so med drugim tudi sklepi, ki so jih sprejeli na zboru Za enotnejši koncept kulturne politike v Zagorju V Zagorju ob Savi so na zad- društva in sekcije in še bi lahko ki so segli preko občinskih, re-nji občinski konferenci zveze kul- naštevali. Zato so sklenili, da bo publiških meja in tudi v tujino, turno prosvetnih organizacij ugo- moral občinski svet ZKPO v bo- Sklenili so nadalje še, da bodo tavljali med drugim, da več kul- doče tembolj stremeti k enotnej- tudi v prihodnje organizirali kva-turnih skupin z veliko mero en- šemu konceptu kulturne politike, litetne prireditve v delavskem do-tuziazma resda deluje, a v dokaj vsaki dejavnosti dati možnost, mu (tudi gostovanja tujih an-težkih pogojih dela, pa naj bo to najpotrebnejši življenjski prostor, samblov), podpirali vokalno de-v centru mesta ali okoliških kra- uresničitev tvornosti kulturnega javnost in še predvsem dejavnost jih. Med temi so delavska godba življenja v boljših pogojih. Kljub mladinskega pevskega zbora »Vena pihala, upokojenski pevski vrsti težav pa so zabeleženi v teh sna«, likovno dejavnost Slikarske zbor, okoliška delavsko prosvetna okvirih tudi razveseljivi rezultati, kolonije Zagorje-Izlake, vrsto množičnih proslav. Vso pomoč so sklenili posvetiti tudi literarnemu krožku »Dediči«, delu dramskih družin v okoliških društvih, saj je bilo svoj čas Zagorje v tej dejavnosti zelo razgibano. Pospešiti bo potrebno tudi mladinsko filmsko dejavnost. V prihodnjem letu nameravajo v tej zasavski občini pripraviti I. revijo dramskih družin, do jeseni letošnjega leta pa bodo kul-turniki predložili občinski skupščini predlog za ustanovitev BIE-NALA DP (drame, poezije, proze), ki naj bi bil redno v letih, ko v Zagorju ni republiške revije mladinskih pevskih zborov Slovenije. Sklenili so tudi ohraniti vse stike s kulturnimi skupinami izven občine, v letu 1971 pa izdelati široko analizo kulturne dejavnosti, ki bo služila za osnovo nadaljnjega programiranja občinske kulturne politike. Risba Igorja Pleška: z letošnjih počitnic RADOVAN PALClC Prosvetni zbornik tržaške I Slovenske prosvetne zveze | DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ODDELEK ZA UČILA prireja v času OD 23. DO VKLJUČNO 26. SEPTEMBRA t. I. PROSVETNI ZBORNIK 1868— 1969, ki ga je izdala Slovenska Prosvetna zveza v Trstu v maju 1970, obsega 323 strani in ga ima-3o tudi v ljubljanskih knjigarnah. Kdorkoli se zanima za življenje Primorskih Slovencev, bo z za-Pirnanjem segel po tej knjigi, kler nam 12 avtorjev prikaže rast zaton prosvetnega dela v obdobju Avstrije in italijanske okupacije. Dr. Robert Hlavaty je napisal uVod: Ozrimo se nazaj in glejmo v bodočnost. V njem pravi: »-Pričujoči Zbornik je le skromen prikaz, kako se je slovenski človek v stoletnem, nacionalno-politično '^lo razgibanem obdobju branil Proti nasilju in zatiranju, da je ubranil svojo narodno bit in ubranil svoj jezik.« Kako se je razvijala slovenska narodna zavest je naslov razprave prof. Sama Pahorja. Prične jo z ustanovitvijo Slavjanskega bralnega društva v Gorici v letu 1848. Ostali prispevki so: Nadja Kri-čak: Slovenska pesem je večna. Dr. Go j mir Demšar: Razmah glasbene dejavnosti med Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Rado Nakrst: Razvoj gledaliških odrov na Primorskem. Tonka Kolerič: Nastanek, razvoj in uničenje slovenskih knjižnic. Prof. Aldo Rupel: Telovadba in šport pri Primorskih Slovencih. Živa Gruden: Kulturno prosvetno delo v Beneški Sloveniji. Drago Pahor: Mladi rodovi — kovači bodočnosti. Milan Bolčič: Prosvetno delo v ilegali od leta 1927 do velikih are- tacij. Lelja Sancin-Reharjeva: Slovenske organizarije s podrobnimi podatki društev v Goriški, Tržaški, Videmski pokrajini. Gradivo objavljeno v Zborniku je dokumentarno in bo koristilo vsakomur, ki se zanima za razvoj prosvetnega dela na Primorskem. Knjiga je bogato ilustrirana in mnoge fotografije so tu prvič objavljene. Izšla je v spomin na dobo ustanavljanja slovenskih čitalnic in prvih društev ter je istočasno prikazana izredna požrtvovalnost društvenih delavcev na Primorskem, ko so po nastopu fašizma z velikimi osebnimi žrtvami budili narodno zavest med rojaki. O. F. razstava učil v Moderni galeriji v Ljubljani Na razstavi sodelujejo domači in tuji proizvajalci. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 18. ure. MED 10. IN 12. URO TER 16. IN 17. URO BOMO DEMONSTRIRALI PROJEKCIJSKE APARATE. Založba bo sprejemala naročila tudi neposredno na razstavnem prostoru. Na razstavo vabimo pedagoge vseh vrst šol in predstavnike temeljnih izobraževalnih skupnosti. Priporočamo tudi organizirane skupinske obiske učencev oziroma dijakov. . = STRAN 4 Iz soboške občine Pripravljeni na petdnevni stveni odelki za šolarje. Mursko- delnvm' tprl^n soboški šolarji bodo dobivali ko- aeiovni teden silo s popustom> ker je nameni. Prosvetni delavci soboške ob- ]a republika v ta namen štiristo čme so se pred letošnjim šolskim tisoč din. Dokler ne bo dograje- ■ Celovška slovenska gimnazija še vedno brez svojega poslopja Mii §ills iSi Mii iMsis^ uk. Novo šolsko leto magali priročniki za časovno ra?" n+TV6 zbra^° za te izdala gimnazija že svoje 12. let- samo v 6., 7. in 8. razredu), tudi t ‘ za_Fasovno, raz- otroke tudi učbenike. no poročilo. V 1. 1968-69 ie veliai latinSnm« in CrSWr,^ Tilika Kreft Glasbena skupnost tudi na Jesenicah Državna gimnazija za Slovence še vedno čaka na svoje poslopje. no poročilo. V 1. 1968-69 je veljal latinščino' in grščino (latinščino Na celovški gimnaziji so usta- Novo stavbo bodo postavili na- od 1. do 6. razreda novi učni na- od 3., grščino pa od 5. razreda f10!1'1 tadj Združenje starsev, ki sproti železniške partaje. Pnpra- . črt že za devetletno gimnazijo, gimnazije) ima sv°l rezervni sklad«. Starši, vili so načrte m poslali vrsto pro- - za 7. in 8. razred pa še stari na- ’ ki imajo otroke v šoli, plačajo šenj za gradnjo novega poslopja, črt za osemletno gimnazijo Letos ima celovška slovenska redno letno članarino 10 šilingov Za to se je zavzelo tudi Združe- gimnazija 13 učencev več kot la- (5 din), ostali dohodki tega zdru- nje staršev, profesorski zbor in Državno gimnazijo za Slovence nk vseh učencev pa je 438. Raz- ženja pa izvirajo iz darov, člana- dijaki, pristojni organi pa so od- Zaradi pospeševanja glasbene v Celovcu — tak je namreč urad- deljeni so v 16 razredov. Poglej- rine podpornih članov in dohod- govorili, da bodo storili vse zato, : dejavnosti je sklenila Občinska ni naziv te šole — smejo obisko- 'mo še socialni sestav dijakov: 147 kov iz šolskih prireditev. Iz tega da bo prišla slovenska gimnazija ,____ _______........ zveza kulturno-prosvetnih orga- vati le avstrijski državljani slo- otrok je iz kmečkih družin, 126 sklada so porabili v letu 1968-69 čimprej pod svojo streho. novno šolo v Krogu priključili nizacij na Jesenicah ustanoviti venske narodnosti. V šolskem le- delavskih, 49 obrtniških, 75 urad- 221227,16 šilinga za nakup knjig, S. S. II. osemletki v Murski Soboti: skupnost glasbene mladine. S tu 1968-69 je bilo na gimnaziji niških ali uslužbenskih, starši 21 učenci 5. in 6. razreda se bodo pripravami bodo začeli septem- skupno 425 učencev, in sicer 242 otrok so rentniki, 16 pa jih je za-prešolali, nižji razredi osemletke J3™’ najaktivnejša pa bo vseka- fantov in 183 deklet. Vsi razredi poslenih v svobodnih poklicih, pa bodo še ostali v Krogu. Učen- kor jeseniška glasbena šola; po- od 1. do 8. razreda gimnazije so ' . . . , , ' . ci iz vasi Strahovec in Murskih samezne skupnosti glasbene de- imeli vzporednico, tako da je bilo v nunulem šolskem letu je sta-Črnec bodo obiskovali 1. 2., 3 in javnosti bodo ustanovili na šoli, na zavodu 16 oddelkov. Profesor- novai° 282 dijakov v domovih, 18 4. razred še vedno v Krogu,’ošta- P !udi.v delovnih kolektivih ter ski zbor z ravnateljem dr. Pav- v mestu, vozilo pa se jih je 125. li pa bodo hodili na Tišino. Ker krajevnih skupnostih. lom Zablatnikom je štel 22 oseb 43 fantov in deklet je dobilo en- B. B. (med temi poučuje honorarno tu- kratno študijsko pomoč od 500 do poreditev učne snovi s petdnevnim delovnim tednom. Podružnice k centralnim šolam V letošnjem šolskem letu so nekatere podružnične šole priključili centralnim. Tako so os- Posebna šola v Litiji uspešno napreduje se je šola Krog odcepila od Ba-kovec, bi bilo prav, če bi denar, namenjen tej šoli, oddelili od Ba-kovec in ga namenili osemletki II. v Murski Soboti. V Andrejcih in Kaučevcih nameravajo ukiniti podružnično šolo zaradi premajhnega števila otrok. Skrb' za ciganske otroke Ko prebiramo učbenike za ničesar o gasilstvu. Zdi pa se mi, je dovolj izobražencev, ki bi znali SiTsben^Lia) to^lfaptaclio^rido- Pa’ zaradroddaij^noaTi ne^bSdo"^--oblnToTmeriajo^ cVgSa°bk-ki "Vs^vlf tova^a^f So Xt^d?T2tmSin ovS-' ISflSf Objekt na Pušči, kjer bodo var- prav v teh knjigah n! na/demo ne MMo prim^mo^e bi v nate ^ ___ Seveda pa s tem še niso rešeni, vs, Mstanovau uCencl^ oddaljeruhjcra- TUDI GASILSTVO v OSNOVNOŠOLSKE UČBENIKE Lado Stumberger Jeseni nova šola v Kranjski gori problemi posebnega šolstva v občini. iev v občini, če bo kredit odobren V novem šolskem letu bo posebno pravočasno, bodo dela opravljena do osnovno šolo obiskovalo 70 učencev, začetka šolskega leta 1971/72. ki bodo razdeljeni od 1. do 7. razre- __ _______ da, poučevalo pa jih bo šest učiteljic, posebnega3 šolstva v občbf^ ki ni važ-Nekateri učenci se bodo tudi letos vo- .L?1 El?.. ^_________ učbenike za osnovno šolo vnesli -------------------—-------------------------- tudi ustrezno vsebino o gasilstvu, seveda prilagojeno zrelostni stopnji in psihični zmogljivosti učenca. Ali ne bi bilo prav, da bi , , - - . . ... iSr5?*to S« bTpVejt?j= odSjS ““ ‘ knjig? .: ga» bodo vpeljali kabinetni pouk, at . t j . . uredili celodnevno varstvo in „ l ri! IT skuP?j z drugimi šolami v občini Priročna kronika NEIZOGIBEN PRAKTIČEN PRIROČNIK IN SPREMLJEVALEC PROSVETNEGA DELAVCA Jeseni bo V Kranjski gori na- žili z avtobusom ali vlakom (Šmartno, tTmveTza Napredek ta rtlvoj^Čltat nih kraj e v. Cankarjeva založba je kakor prejšnja leta tudi letos poslala na knjižni trg priročnik za prosvetne delavce za šolsko leto 1970/71 — PRIROČNO KRONIKO. Priročnik je vezan v plastične platnice s patentom, ki omo-goča vstavljanje novih listov — po želji in potrebah uporabnika. Poleg spominskega koledarja ob 30-letnici vstaje jugo-; c slovanskih narodov prinaša PRIROČNA KRONIKA sestavke o načinu volitev v našem družbenem sistemu, o mestu, Vlagi in pomenu občine ter krajevne skupnosti, o delitvi dohodka, o samoupravnem dogovarjanju. Poleg te problematike najdemo v PRIROČNI KRONIKI še najnovejše iz prometnih predpisov, izbor strokovnih knjig s področja pedagogike, psihologije in zdravstva, pojasnila o telefonskih in poštnih storitvah, razen tega pa še obilo standardnih informativnih podatkov, tako da je letošnja PRIROČNA KRONIKA zares vsestranska, priročnik, ki bo vse leto spremljevalec ‘ slehernega prosvetnega delavca — vzgojitelja, učitelja in profesorja. Kot lani ima PRIROČNA KRONIKA tudi letos redovalnice, in sicer po želji — za razredni pouk in predmetni pouk. PRIROČNO KRONIKO zahtevajte v najbližji knjigarni ali pa jo s spodnjo naročilnico naročite pri Cankarjevi založbi, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Z naročili pohitite, naklada je omejena! NAROČILNICA pa je da so gasilci zelo pomem- prežli-na pefdneVni delavnik, ben dejavnik nase stvarnosti, za- p Gradnja šole se je precej zaščite In obrambe domovine. vlekla — zaradi dolge zime, pa Zamisli ne mislim na široko tudi zato, ker je graditelju SGP utemeljevati, ker je smoter po- Sava z Jesenic primanjkovalo vsem jasen. Želim le, da bi do- gradiva. Računajo, da bodo pribilo gasilstvo primerno mesto v čeli s poukom sredi jeseni, osnovni šoli. Prepričan sem, da .B. B. Janko Pogačnik — sedemdesetletnik Sredi počitnic je stavil tovariš Jati- riovo, saj ji je posvetil vse svoje stroko Pogačnik, upokojeni ravnatelj II. kovne zmožnosti, ljubezen in zanima-osnovne šole v Celju, med prijatelji,. nje. Seveda njegovi interesi niso ostali znanci, in stanovskimi tovariši svoj zgolj v okvirih njegove šole; kot visoki jubilej, sedemdesetletnico rej- požrtvovalen prosvetni delavec je so-.stva. Slavljenec izhaja iz obrtniške deloval v javnem življenju nasploh, družine iz Ljubnega na Gorenjskem, bil določeno dobo tudi predsednik kjer se je rodil 8. junija na pragu sveta za kulturo in prosveto občine tega stoletja. Študiral je v Ljubljani Celje, član upravnega odbora društva ta dobil prvo učiteljsko mesto v Raki prijateljev mladine, Partizana, Slona Dolenjskem, od koder se je kmalu venske matice itd. — Našemu jubi-preselli na celjsko področje, najprej lantu, ki uživa zasluženi pokoj v me-v Vojnik v meščansko šolo, pozneje stu, kateremu je posvetil vse svoje pa za dolgo dobo do druge svetovne življenje, želimo še mnogo lepih in vojne na deško okoliško šolo v Celju, zadovoljnih let! A. p. kjer je zaslovel kot odličen vzgojitelj S počitniških potepanj, risba Igorja Pleška delavske in kmečke mladine celjskih predmestij. Udejstvoval se je tudi v kulturno-prosvetnih društvih na področju dramatike, gimnastike in glasbe ter posvetil mnogo svojih prizadevanj borbi učiteljstva za njegove pravice v okviru učiteljske organizacije, katere funkcionar je bil. Vojna vihra ga Je pregnala iz Celja ta je delil usodo premnogih stanovskih tovarišev s tež' kim življenjem v -------- — j Angela Maurinova Nenadna smrt je iztrgala iz kolek- cenili njeni učenci, med šolskimi ko- osvoboditvi se je vrn^Tta p?' ~^aS »a* 3V “du^ J1?111 Z c®1;,e in po~ Angelo Maurinovo, tik preden je sto-zrtvovalno sodeloval pri obnovi raz- piia v pokol. rušenega šolstva na območju Celja» svoli DOklicni noti ki io if* 7fi» pri raznih reformnih podvigih in čela kot Dolenjka v svoji ožji domo-končno pri reorganizaciji celjskega vini, se je ustavila v mnogih krajih: šolstva prevzel vodstvo II. osnovne Banjiloki, Vočjaku, Nemški loki, No-šole, katere ravnatelj je ostal do svo- vem Vrbasu in naposled v Mariboru, je upokojitve. Kot ravnatelj navedene kjer je dolga leta delovala kot učite-šole, ki je bila dolgo vrsto let tudi Ijica in vzgojiteljica na osnovni šoli vadnica celjskega učiteljišča, je po- Bojana Ilicha. vzdignil svoj zavod v moderno usta- Njeno pedagoško delo so najbolje Otroci z Dobrave v šolo na Koroško Belo Prostori dveh j‘eseniških ■ os- ■ novnih šol že dalj časa ne zado-ščajo. Zato predvidevajo, da bo-pričaraia do V nekaj letih zgradili še eno učencem nov, živahen svet dela, šolo na Plavžu. Da bi sedanji po- is« rlshs, 5?.na z?dn]? t nih mnenj ter ocenjevanja vrednosti J1 Občinske skupsčme sklenili, da lastnega dela ta početja, s posebnim bodo letošnjo jeseri otroci z Blejske Dobrave začeli hoditi v šolo na Koroško Belo, kjer imajo več prostora. Branko Blenkuš Franc Janežič S Podpisani(a) oz. šola, ustanova: Točen naslov: nepreklicno naročam(o)............. izvodov Priročne kroni- ke za šolsko leto 1970/71, in sicer: .....-......izvodov z redovalnicami za razredni pouk, - ..........izvodov z redovalnicami za predmetni pouk. Razen tega naročam(o) še posebej ........-... blokov razrednih redovalnic, - .......... blokov predmetnih redovalnic, - .-........blokov praznih listov. Datum: ...................... Podpis, žig 21. junija, prav ob koncu šolskega leta je umrl dolgoletni šol-sM upravitelj v pokoju Franc Janežič s Police pri Grosupljem. Velika množica domačinov, prijateljev in znancev, zlasti pa njegovih učencev, ga je spremila na zadnji poti na domače pokopališče. Izgubili smo uglednega učitelja, dobrosrčnega tovariša, ne samo iz učiteljskih vrst,, temveč tudi človeka, ki je razdajal ljubezen in vedrino ter vsestransko znanje vsej naši okolici. Rodil se je v številni kmečki družini 14. novembra 1889 na Polici. Želja po znanju ga je privedla v vrste vzgojiteljev. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Loškem potoku; I. svetovna vojna ga je za tri leta odtrgala razredu, po končani vojni pa je odšel na Dvor ob Krki, v vas Krko in nato 1. 1920 v domači kraj na Polico. Četrt stoletja je . vodil šolo. Z ženo (Terezijo, roj. Podboj) sta bila osrednja nosilca kulturnega in prosvetnega življenja na vasi. Bil je ustanovni in častni član gasilskega društva na Polici in član čebelarskega društva. Z učenci je posadil velike množine gozdnih dreves, vodil pevske zbore in jih spremljal z violino. Razdajal nam je znanje o življenju. sadjarstvu in čebelah. Njegova močna volja, vedrina, poštenost in toplina so nam tali vedno in povsod na voljo. Tudi po zasluženem pokoju 1. 1945 je še dalje spremljal dogajanja doma in po svetu. Bil je vedno dober svetovalec in prijatelj. Tako rad bi z nami proslavil stoletnico šole, ki jo bomo praznovali čez dve leti. Toplo smo mu hvaležni za sadove vzgojnega dela, vedrino in plemenitost. Imeli smo ga radi in zavedamo se, da smo izgubili dobrega tovariša in plemenitega človeka. Toda ostali so nam uspehi njegovega dela. V naših srcih bo ostal nepozaben. Učitelji in sovaščani na Polici pedagoškim taktom je pritegnila k pouku tudi tiste učence, ki jih je zanemarila družina ta vzgajala cesta. Ni slučaj, da so jo pozdravljali in nagovarjali zanemarjeni otroci še dolgo potem, ki o končali šolo. Zanimiva je bila izjava mladega prestopnika: »Moja najboljša učiteljica je bila Angela Maurinova. Ona ml je bila mati. Ce bi lahko še dalje hodil k njej v šolo, se ne bi znašel pred sodiščem.« Naravnost čudovit je bil njen stik ž učenci ta razumevanje za individualni značaj. Njena bogata duševnost je tkala vezi do vsakega posameznika. Ni čudno, da je Angela Maurinova ljubila svoj poklic ta da se je med otroki počutila srečno. Sodelovala je v pionirski organizaciji, posredovala mladim kandidatom za učiteljski poklic umetnost poučevanja v praktičnih nastopih pred razredom, bila mentor mlajšim kolegom in delovala v organih upravljanja na šoli. Od dobre kolegice, sposobne učiteljice, razumne in izkušene žene so ss» poslovili kolektiv šole ta njeni učenci Miroslav štubelj | V 68. letu starosti se j‘e pošlo- , vil od znancev in prijateljev, sorodnikov, borcev, gasilcev, in uči- : teljev znani zbiralec narodnega blaga, učitelj Miroslav Štubel. V; Pomurju je organiziral vrsto na- -prednih društev, urejal muzeje in študijske knjižnice. Zbiral in urejal je narodno blago, z vese-Ijem pa je poučeval tudi mladi rod in ga vzgajal v naprednih idejah. Enajst let je bil upravitelj osemletke na osnovni šoli Karla Destovnika — Kajuha v Murski Soboti. V njegov spomin so učitelji uredili in okrasili šolo, kjer je poučeval, držali častno stražo in ga spremili na zadnji poti. Slovo je bilo težko, saj sb ga imeli radi. M. Štubla se spominjajo , tudi mladi učitelji, saj je mnogim pomagal z odobritvijo šti- -pendij do svojega kruha. Štubla, ki je bil borec, odlikovan z več priznanji, bodo ohra- -nili prebivalci Pomurja v najlepšem spominu. Tilika Kreft PROSVETNI DELAVEC List Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih delavnosti SRS. zbaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva; Ljubljana, Poljanska 6-II, telefon 315-585. Naslov uprave; Ljubljana. Nazorjeva 1. telefon 22-284. Poštni predal: 355-VH. Letna naročnina; 12 din za posameznike, za šole In druge ustanove 30 din. St. tek. računa; 501-8-20-1. Tiska CZP Ljudska pravica. V lanskem šolskem letu Je začela zvez in vlakov. Prvotno so mislili v delovati kot samostojna ustanova po- tem šolskem letu organizirati oddelek ; sebna osnovna šola v Litiji. V šol- v Gabrovki ali na Dolah (s tega pod- ' skem letu 1969/70 je šolo obiskovalo ročja je večje število otrok,, ki bi mo- • 47 učencev iz Litije in okolice. Štiri rali obiskovati posebno Šolo), vendar ■ učiteljice pa so poučevale učence od do tega ni prišlo. Temeljna izobraže- -1. do 6. razreda. To šolsko leto so za- valna skupnost pa kljub temu rti ključili odlično, saj so izdelali vsi opustila misli, da se šola razširi in da -učenci, razen enega. se omogoči šolanje tudi otrokom, iz r ________ „ „„ oddaljenih krajev v občini. Letos je r Lam so tucJI razširili prostore v os- j._ on 4.„_t_ j-i -41 »»na ..... r^ant^b3^^8 S -a^tddaijenos^ nerodo™’ - Z E*??,’, skovali posebnega pouka. Na predlog- , tis ut«a se pripravlja načrt za onfio! adaptacijo stare osnovne šole v Šolska športna društva in njih pomen v okviru celotne telesne vzgoje (Nadaljevanje s 1. strani) Društva prijateljev mladine, Temeljne izobraževalne skupnosti, Republiške izobraževalne skupnosti in drugih. Na podlagi zbranih predlogov In pripomb s posvetovanj je bilo sestavljeno gradivo »Problematika ŠŠD«, ki je bilo obravnavano na republiškem Posvetu (5QK;iudeležencev) in na komiteju Izvršnega sveta socia-lističnairepublike-Slovenije za telesno kulturo^ Problematik^,ki je bila zbrana na osnovt takov širokega kroga mnenj in stajišctdovolj avtoritativno predstavlja« naloge, ki jih je potrebno*azrešiti v okviru dela ŠŠl}gka1}%tudip!v\ okviru redne šolskeraElesnervzgoje. II. VLOGA IN POMEN UČITELJA TELESNE VZGOJE V ŠŠD Telesna vzgoja se v šolah izvaja v dveh glavnih oblikah: kot obvezni pouk in kot prostovoljna dejavnost. Obe obliki se morata izvajati pedagoško premišljeno, didaktično usmerjeno in metodično organizirano (Pedagogika I. činske izobraževalne skupnosti, do ki ga lahko upravlja tudi pedagog druge stroke. Tudi to delo je potrebno ovrednotiti kot redno pedagoško delo v okviru dopolnjevanja redne učne obveznosti ali dodatne zadolžitve. V okviru 22-urne obveznosti učitelja telesne vzgoje zagotoviti 6 ur tedensko za delo v ŠŠD. smm mm. ■m . I. VZGOJN0P8ZOBRAŽEVALN1 ^LESNE VZGOJE »C&telesncfczgoja. nima ustre-znega; mestapjp^notnosti vzgojnih vplivov, nastanejo v celotnem vzgojnem učinkovanju vrzeli, ki zmanjšujejo možnosti vsestranskega oblikovanja osebnosti«, (Pedagogika 1. 1967). Ker smo dolžni uskladiti telesno vzgojo z zahtevami naše socialistične družbe in sodobne pedagogike, je telesna vzgoja sestavni oziroma organski del- celotnega vzgojno izobraževalnega pedagoškega procesa vsakega šolskega zavoda. Uvodoma so že omenjene osnovne naloge in načela telesne Vzgoje in če jih ponovno podrobneje opredelimo (higienska, biološka, izobraževalna, rekreativna in moralna) lahko ugotovimo, da sedanji učni program, ki je vse Preveč orientiran na učenje posameznih elementov in število ur, ne zagotavljata uresničevanja navedenih nalog in načel. Pojavljati so se začela ŠŠD, čeprav bolj kot spontana reakcija in manj kot zavestno organizirana, ki so skušala v obliki prostovoljne dejavnosti uresničevati smotre šole in družbene skupnosti. Prostovoljnost in prosta izbira aktivnega udejstvovanja, ki jih uresničujejo ŠŠD, sta tista faktorja, ki vključujeta danes v ŠŠD ali v neorganizirane sekcije ca. 20 »/V vseh učencev in študentov. SŠD postajajo temelj našega množičnega - športa, saj imajo danes skoraj vse popolne os. šole in ... šole II. stopnje ŠŠD ali sekcije, l068)- Praktično delo v ŠŠD je dopolnjevanje oziroma nadgrad-Pri opredeljevanju šolske te- nja šolskega pouka. Potrebno je, lesne vzgoje, v okviru redne in da delo strokovno vodi in usmer- ŠŠD so prostovoljna združenja iZvenšolske aktivnosti, lahko ugo- ja strokovnjak, ki sodeluje pri učencev in študentov, ki delujejo tovimo, da daje redna telesna izvajanju obeh programov. Uči- v okviru šole in jih je šola dolž-vzgoja danes večji poudarek iz- telj za telesno vzgojo ne more na po zakonu podpirati. S statu-Vajanju, biološkim (fizična in an- m ue sme omejiti svoje dejav- tom ŠŠD in drugimi akti urejajo tropološka) ter izobraževalnim posti samo na šolsko delo. Nje- učenci-študenti notranjo organiza-smotrom, medtem ko so pri ŠŠD g0v krog delovanja se mora raz- cijo, njihovo .povezanost, program močneje prisotne vzgojno moral- širiti tudi na šolska telesno vzgoj- in drugo po lastni presoji in bobe in rekreativne vrednote. Ker na društva. To pa lahko doseže- tenjih. se vse te naloge prepletajo in je mo le, če se strokovno delo uči- Raznolikost in posebnost dela Poudarek na posameznih nalogah telj a tčlesne vzgoje v ŠŠD ovred- pa kažeta potrebo po usklajeva-bujno (že zaradi emocije) dife- noti kot redno pedagoško delo. nju akcij na občinski in republi- Ukreni- ški ravni. Potrebno bi bilo for- ^ . , , , mirati ustrezno organizacijo ŠŠD Za vodenje strokovno pedago- v občinah in repubiiki; ki pa po škega programa v ŠŠD je potreb- svoji strukturi delovanja naj ne no zagotoviti aktivnost učitelja bila. samostojna organizacija, v , t . . , , telesne vzgoje, ki naj-bo tudi temveč zaradi tesne povezanosti a.) posodobiti je potrebno seda- strokovno-pedagoski vodja SSD. z redno telesno vzgojo vključena ■t-i Zato je potrebno v,^okviru dose- v g0jskj sist©m (Zavod za šolstvo). danje obveznosti učitelja za te- Republiške in občinske organi-lesrio vzgojo zagotoviti tudi ure zacye ggR jjj reševale širšo pro- — za nagrajevanje strokovnih delavcev (lastnih učiteljev ali pogodbeno vezanih drugih sodelavcev) — za vzdrževanje potrebnih te-lesnovzgojnih objektov in nakup rekvizitov — za potne stroške nastopov tekmovalcev na šolskih tekmovanjih; Sredstva je potrebno zagotoviti prek TIS in RIS. Poleg teh sredstev pa je potrebno sofinanciranje ŠŠD tudi iz sredstev občinskih -zvez za telesno kulturo (prek komisije za ŠŠD), patronatov delovnih in družbenih organizacij ter lastnih sredstev (članarina, druge akacije, usluge itd.). Stroške občinskih, področnih in republiških tekmovanj financira- jo na osnovi programa in dogovora temeljne izobraževalne skupnosti, republiška izobraževalna skupnost in organizacije za telesno kulturo. V. SISTEMI TEKMOVANJ ŠŠD Tekmovanje je močan podnet in je sestavni del telesne vzgoje. S tekmovanjem je najbolj zanesljivo mogoče pospeševati trajno mobilizacijo sil za vse širši program telesne vzgoje. Poleg tega pa tekmovanja v največji meri lahko oblikujejo osebnost, ne samo v fiziološkem, temveč tudi v moralnem in kulturnem pogledu. Dosedanji sistem tekmovanj na področju šol vseh stopenj pa ni urejen in narekuje ustrezno rešitev. Tekmovanja so se namreč odvijala na najrazličnejših nivojih in često so isti učenci tekmovali pod različnimi imeni (šola, ŠŠD. pionirski odred, mladinski klub itd.) Ukrepi: 1. Na šolskih tekmovanjih lahko nastopajo samo redni učenci šol in tekmujejo: — med razredi (organizator ŠŠD) — v občinskem merilu (organizator komisija ŠŠD) — v regionalnem in republiškem merilu (organizator strokovni organ pri Zavodu za šolstvo SR Slovenije) Za osnovne šole je potreben dogovor o umetnosti tekmovanj v okviru regij in republike kot tudi o številu panog, v katerih naj bi tekmovali. 2. ŠŠD lahko z odobritvijo šol nastopajo tudi na rednih tekmovanjih občinskih zvez za telesno kulturo oziroma republiških strokovnih zvez. Na teh tekmovanjih lahko nastopajo tudi člani ŠŠD, ki niso redni učenci šole. Stroške organizacije tekmovanj, potne in druge stroške nosijo občinske zveze za telesno kulturo oziroma drugi (patronati delovnih ali drugih organizacij). ŠŠD naj bi se teh tekmovanj udeleževala na občinski in največ na medobčinski ravni. O nekaterih nepravilnostih ob razpisih -A-' | ‘ . III. ORGANIZACIJSKA OBLIKA SSD toneiran, lahko ugotovimo, ji a sta fedna in izvenšolska telesna vzgoja tesno povezani, da tvorita ho-tnogeno celoto. Ukrepi: Oji učni načrt telesne vzgoje in ga uskladiti z načeli sodobne pedagogike; b) z ustreznimi ukrepi jasneje za delo v ŠŠD. Poleg tega je po- blematiko, nudile strokovno po- opredeliti mesto in vlogo ŠŠD v °kviru šole in učno vzgojne obveznosti. trebno zagotoviti tudi v ŠŠD or- moč, usklajevale razne sisteme ganizacijskega vodjo — mentorja, tekmovanj in podobno. Ne nazad- financerjev od republiške in ob- REVIJA ZA VRTIČKARJE, REJCE MALIH ŽIVALI IN LJUBITELJE NARAVE Tudi vi lahko postanete naročnik priljubljene revije »MOJ MALI SVET-«. Revijo »MOJ MALI SVET-« lahko naročite, če izpolnite naročilnico in jo pošljete na naslov: , , ,,, Časopisno založniško podjetje »KMEČKI GLAS«, Ljubljana, Miklošičeva c. 4, p. p. 47/1. naročam revijo »MOJ MALI SVET« PD Z dnem: Priimek in ime: Naslov: Pošta: Podpis IUUI nje pa bi bilo potrebno tudi izoblikovati strukturo organizacije, ki naj bo prilagojena osnovni in srednji šoli ter univerzi. Ukrepi: • — Potrebno je ustanoviti komisije ŠŠD pri občinskih zvezah za telesno kulturo. V komisijah naj sodelujejo predstavniki učiteljev telesne vzgoje, učenci-študenti, predstavniki telesno-vzgoj-nih in drugih organizacij (Ob K ZMS, DPM, TIS), zlasti pa predstavniki društev pedagogov telesne kulture, ki bi morali biti osnovni nosilci strokovne dejavnosti v ŠŠD. — Potrebno je ustanoviti zvezo — center — združenje ŠŠD pri Zavodu za šolstvo SR Slovenije (analogno prejšnji ali-nei). IV. FINANČNO MATERIALNA OSNOVA Financiranje ŠŠD ni enotno urejeno in je večkrat odvisno od prizadevnosti in iznajdljivosti samih društev. Potrebno bo poiskati ustreznejše zlasti pa stabilnejše vire financiranja vseh zainteresiranih in odločujočih dejavnikov. Pri težnji za stabilizacijo financiranja za stabilizacijo financiranja ŠŠD pa je vseeno potrebno dopustiti širok spekter možnih ostalih družbeno-političnih in gospodarskih organizacij. Ukrepi t Šole morajo v svojih predračunih oziroma v finančnih programih zagotoviti ŠŠD sredstva za normalno organizacijsko in strokovno delo, in sicer: Ob koncu šolskega leta se pričenjajo v šolah nemirni časi. Predvsem še to velja za vaške šole, ki so oddaljene od mest in industrijskih središč. Učitelji že nestrpno pričakujejo Prosvetnega delavca z objavljenimi razpisi ih temeljito razglabljajo o tem, katera delovna mesta so »v resnici nezasedena«, katera pa so objavljena »zgolj formalno«, ker je na tem mestu že^iekdo, ki ima pač to nesrečo, da si (še) ni pridobil predpisane izobrazbe, izobraževalni zavodi pa morajo ta mesta razpisati. Seveda je poleg kraja osnovne važnosti tudi to, ali je na razpolago stanovanje ali ne. Po takem temeljitem razmišljanju, v katerem običajno sodeluje vse bližnje in daljno, sorodstvo, sledi drugi akt: pisanje prošenj na šole, ki so prosta delovna- mesta razpisale. Do sem bi še bilo vse v redu, če ne bi... In tu se sedaj pričenjajo anomalije. Skoraj vsak prosilec za razpisano mesto pošlje kar po več prošenj (»Ce ne bom sprejet tu, bom pa tam!«). Seveda tega ne navede v prošnji. Šolski samoupravni organi pričenjajo v predpisanem roku razpravljati o prispelih prošnjah in izbirati nove delavce, ki jim z ozirom na izobrazbo, delovne izkušnje ipd. najbolj odgovarjajo. O izidu razpisa obvestijo vse kandidate. Le-ti opravljajo sedaj drugo izbiro: iz množice pozitivnih odgovorov si izberejo tistega, ki jim najbolj odgovarja. Sledi naknadni razpis. Ponovijo se vsi postopki, ki smo jih navedli za rednega. Ker pa se sedaj že bolj mudi, saj manjka do začetka novega šolskega leta samo še dober mesec, ne čakajo preveč dolgo na odgovore, temveč si kar izberejo prvega najboljšega, nato pa »čakajo v zasedi« še na ostale. Atse je dobro in prav, če več ne dobijo ponudbe za »boljše« delovno mesto. Gorje pa, če taka ponudba prispe! Potem kar hitro obvestijo šolo, ki so ji v stiski obljubili vse najboljše, da, žal, ne morejo sprejeti delovnega mesta, čeprav so ga s svojim pismenim pristankom de iure že, ker jih vleče srce na drugo šolo, ki ima »ugodnejše avtobusne zveze, je bliže njihovemu rojstnemu kraju, ima gostilno in kino« itd. In ta »uboga« vaška šola, ki vseh teh atributov nima, ima seveda spet možnost objaviti izredne razpise, ki niso poceni, in tako se ta cir-culus vitiosus nadaljuje do oktobra, novembra, decembra... Da ne bo izglodalo vse iz trte zvito, naj navedemo samo primer neke šole v Slovenskih goricah, ki je v rednem, naknadnem in izrednem razpisu sprejela v de-lovno razmerje šest (!) učiteljev, od katerih jih je bilo že pet na razgovorih z vodstvom šole, se pogovorilo o delu v prihodnjem šolskem letu, stanovanju, prehrani, pa je vendarle ostala na začetku šolskega leta brez njih, ker... , Spominjam se na čase takoime-novanega administrativnega socializma, ko so razporejali učitelje na posamezne šole razni oblastni organi. Menim, da je prav, če »delovni ljudje prosto stopajo na delo v delovni organizaciji«. (2. člen TZDR). Vendar pa bi bilo nujno potrebno v zvezi z razpisi doseči vsaj dvoje: 1. učitelj, ki je pismeno pristal, da sprejme delovno mesto na neki šoli, več tega pod grožnjo kazenskih sankcij ne bi smel preklicati ali 2. šole na nerazvitih področjih naj dobijo tolikšna finančna sredstva, da bodo lahko bistveno bolje plačevala svoje delavce kot tiste, kjer ni kadrovskega problema (neke vrste dodatek za delo v težjih pogojih). V Delu z dne Sl. avgusta 1970 je bil objavljen članek Učitelji nočejo v hribe. Pisec med ostalim navaja, da je v čmomeljski občini kritično stanje, ker ne morejo dobiti razrednih učiteljev za hribovske šole. Nek učitelj pa »bi bil pripravljen prevzeti pouk v hribih, toda samo za 2.800 din osnovne plače«. Vendar tega »ne jemljejo resno«. In na koncu: »Če bi kot izhod v sili zagrabili za tako možnost, bi učitelji, zaposleni pod normalnimi pogoji, gotovo protestirali.« Kaj naj rečemo na tako stališče »učiteljev, zaposle-' nih pod normalnimi pogoji«? Verjetno bodo kmalu morali pristati na višje osebne dohodke učiteljev na oddaljenih šolah. Sicer pa: kdo jim brani, da se tudi oni ne poslužijo teh bonitet?! K. K. Nad sto pedagogov za telesno kulturo v Rovinju V senci košatih borovcev v Rovinju, kjer je tabor Visoke šole za telesno kulturo, sta bila v mesecu juliju dva sedemdnevna tečaja za pedagoge telesne vzgoje. V urejeni učilnici v naravi se je zvrstila vrsta predavateljev, ki so tečajnikom posredovali gradivo iz različnih področij šolske telesne vzgoje za osnovne in srednje šole. Oba tečaja sta bila v skupni organizacije ZS SRS in VŠTK iz Ljubljane. Prvi tečaj je bil v okviru že tradicionalnih stikov VSTK s svojimi diplomanti. To je bilo že četrto tovrstno srečanje profesorjev VŽTK s svojimi bivšimi študenti. Namen teh srečanj je seznanjanje diplomantov s prizadevanji VSTK na znanstveno-razi-skovalnem področju v telesni vzgoji, z novitetami v tehniki in metodiki različnih praktičnih učnih predmetov, obenem pa služijo takšna srečanja tudi dragoceni medsebojni izmenjavi mnenj in izkušenj iz vsakdanjega dela v praksi — zaradi bogatitve teorije in prakse. Program za oba rovinjska tečaja je bil izbran sporazumno z ZŠ SRS, VSTK in profesorji telesne vzgoje na posameznih šolah. Tudi izbor predavateljev je bil raznolik. Poleg profesorjev VSTK smo med predavatelji srečali tudi pedagoške svetovalce za telesno vzgojo in večje število učiteljev ter profesorjev telesne vzgoje iž osnovnih in srednjih šol, kateri se odlikujejo pri učno-vzgojnem delu na šolah. V obeh tečajih je bilo 111 tečajnikov, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti razveseljiva ugotovitev. Tečajniki so govorili o sodobnem reševanju problematike meritev telesnih sposobnosti mladih (Jože Sturm), o sodobnih konceptih vadbe atletike v osnovni šoli (Janez Tome, Marjan Spilar), o oprostitvah pouka telesne vzgoje (dr. Ljubica Vucetič), o diferenciranih oblikah družbene zavesti in telesni vzgoji pri pouku telesne vzgoje (Jože Cilenšek), o aktivnostih v zimskih in letnih počitnicah (Marko Er-nožnik), o šolah v naravi (Jože Beslič), o organizaciji športnih dnevih (Bizjak in Sitar), o SSD (Draga Mislej), o telesno-vzgojnem kartonu (Križnar), o izdelavi učil in vadbenih pripomočkov (Stanko Sluga), o pomenu arhivskega in dokumentacijskega dela (Marjan Jeločnik), obiskali pa so tudi oddelek za fizikalno terapijo rovinjske bolnice. Poleg omenjenih predavanj pa so bile še določene ure za izmenjavo izkušenj in mnenje glede problematike šolske telesne vzgoje ob uvedbi 5-dnevnega tednika (razvrstitev rednih ur, organizacija športnih dni, smučarski tečaji, šolska tekmovanja ipd.) ter za izmenjavo stališč glede revizije (redukcija in korigiranje) sedanjega učnega načrta za telesno vzgojo na osnovnih šolah. Udeleženci na obeh tečajih so mnogo pridobili za svoje nadaljnje delo na šolah. Vprašanje,dopolnilnega izobraževanja iz telesne vzgoje za pedagoge na tem področju pa ostaja še kljub temu odprto, saj bi bilo nadvse koristno, da bi s programom obeh letošnjih rovinjskih tečajev bili seznanjeni vsi poklicni pedagogi za telesno kulturo iz vseh šol v republiki Sloveniji. Informativni zapis o omenjenih tečajih bi naj spodbudil avtorje posameznih tem, da bi v prihodnjih številkah PD s svojimi prispevki seznanili širši krog prosvetnih delavcev o novih izsledkih in poteh, kateri bi obogatili telesno vzgojo na vseh naših šolah. Prof. Jože Sturm iz VSTK v Ljubljani je ob zaključku letošnjih tečajev med drugim dejal: »Pogledi v šolski telesni vzgoji so se v svetu močno prenjaknili. Potrebno je, da gremo tudi pri nas v korak s splošnim napredkom v svetu. Zato so takšni tečaji za naše pedagoge telesne vzgoje nujno potrebni, sajfcna njih poglabljajo svoje znanje, se seznanjajo z novimi izsledki in pridobitvami ter izmenjujejo dragocene izkušnje. To pa je edina prava pot, Id bo prispevala k splošnemu napredku ftaše telesne kulture.« K. JUG Pred nedavnim nas je hudo prizadela vest o smrti strokovnega učitelja Ivana Šušteršiča, človeka, ki ga je odlikovala široka razgledanost in hkrati velika osebna skromnost. Svoja stremljenja je dolgo vrsto let posvečal razvoju Izobraževalnega centra kovinskih in elektrotehničnih strok v Ljubljani, na Viču. Delavska mladina je imela v Ivanu Šušteršiču svojega najboljšega prijatelja, ki jo je z bogatimi strokovnimi izkušnjami pripravljal do kvalifikacij. IVAN ŠUŠTERŠIČ Vztrajno, požrtvovalno In uspešno je opravljal svoje vzgoj-no-učno delo, saj je bil znan kot srčno dober človek, poštenjak, ki je veliko življenjsko vedrino in optimizem povezoval z resničnostjo našega časa. Zato tudi ni čudno, če je bila njegova poslednja pot ponovni izraz čustev do tovariša, ki smo ga imeli radi, saj smo z njim delali in živeli. Četudi ga je življenje zaneslo iz Ljubljane križem po svetu — je vse od tedaj, ko se je poslovil od Vodogradbenega inštituta delal pri OIC z veliko predanostjo in pripravljenostjo. FTfeal je skripta, sodeloval v strokovnem aktivu, pri sestavljanju učbenikov in drugod. Njegova ustvarjalnost ni poznala počitka. Ivan Šušteršič je bil vedno v središču dogajanj, cenjen zaželen in ustvarjalen. Se po upokojitvi je rad pomagal Poklicni šoli kovinarske stroke, dokler ga ni usoda iztrgala iz naše sredine. Poslovili smo se od dobrega tovariša, plemenitega človeka in prijatelja. Uspešnega graditelja strokovnega šolstva bomo ohranili v najlepšem spominu. »Mini« varstveni oddelki na podružničnih šolah jisg Prispevek k zmanjšanju osipa učencev v osnovni šoli Osip učencev, ki ne končajo drugih šolah. Odstotek negativno uspešno osnovne šole, je pro- ocenjenih otrok pa se je s pre-blem, ki nas tare že vrsto let. stopom na višjo stopnjo osnovne Nenehno je prisoten, bojujemo šole precej zvišal — republiški se proti njemu, toda zadovo- odstotek je bil višji kot na naši Ijivega recepta za njegovo re- šoli. Podružnične šole so morale sitev oziroma zmanjšanje od- poslušati neupravičene očitke češ, stotka na evropsko raven še dobili smo take otroke, ki se do-nismc odkrili. V ta namen smo ma sploh ne uče. Pri tem so mi-pričeii uvajati »male« šole ,in slili prav na tiste, ki so bili že varstvene oddelke, ki pa se vsa leta problematični na niže uveljavljajo le na centralnih organizirani domači šoli, a so bili šolah. Njihovi blagodejni vpli- zaradi posebnega prizadevanja vi so že očitni, le osip se noče učiteljev še pozitivni. Na višji in noče. zmanjšati tako, kot bi stopnji so seveda obsedeli v 5. ali radi. Kje so vzroki za to? 6. razredu, redki so končali 7. Ker bi ra,d v stavbo oziroma razred. Kako to? znižanje osipa na zadovoljivo raven tudi jaz ponudil zidak, 0d 25 novincev - tretjina sem se odločil napisati ta cla- za 1>osebno šolo nek. _ ( Naš kraj je bližnji delavski Ze sedemnajst let službujem okoliš. Veliki povojni napori de-na naši niže organizirani, sedaj lavcev v tovarnah in nato doma podružnični šoli, ki je imela po- »po šihtu«, kjer so rasle nove in leg tega vrsto let še status tež- adaptirane hišice kot gobe po dež-jega delovnega mesta. (Kar bom ju, sadjevec, šmarnica in izabela povedal, bi verjetno lahko veljalo — vse.to se je poznalo tudi pri za precej takih šol, če ne kar za otrocih: učenci so prihajali v raz-večino.) red oropani tako dragocene mate- Vsa ta leta smo se na šoli rine šole! Od 20 do 25 novincev' trudili, kolikor je bilo v naših' iih ib bila četrtina do tretjina močeh, proti osipu z večjim ali primernih za posebno šolo. manjšim uspehom. Ta je bil se- Ko sem ta problem leto za veda odvisen od najrazličnejših letom postavljal v ospredje kot dejavnikov, od večmesečnega ali opravičilo za slabši uspeh, kot bi celo celoletnega nadomeščanja, ga bilo pričakovati ob vloženem raznih epidemij, kombiniranega .trudu, so naposled le poslali na pouka itd. Ne dvomim, da je tako šolo ekipo strokovnjakov, ki je delala večina učiteljstva tudi na potrdila moje mnenje: od 20 no- vincev bi jih moralo 7 v posebno šolo, ki pa je v našem kraju še ni bilo. Tako so nam vsi ti ostali na ramah prva štiri leta. Učitelji smo se ubijali z njimi dolge ure po pouku in skušali vsaj deloma popraviti malomaren odnos staršev do otrok. Starši namreč niso poskrbeli niti toliko, da bi učenci opravljali pismene domače vaje, da o domači vaji branja sploh ne govorimo. To seveda ne velja za učence, ki so bili prizadevni in (ali pa) nadarjeni in ki zato niso prišli v višjih razredih v »odstotek za osip«. Vsa leta -smo se vsi razredni učitelji borili za vsakega učenca, pri katerem je bilo vsaj malo upanja, da ga bo mogoče usposobiti za prestop v višji razred. Posledica teh prizadevanj je bila tudi moja iznajdba barvnih računal za 1., 2. in 3. razred osnovne šole, ■•ki jih je odobril svet za prosveto in kulturo SR ^Slovenije kot učilo, in barvne 'stavnice za 1. razred. Vsa ta. učila zelo olajšujejo delo, posebno v elementarnih razredih. Ni moja krivda, če jih ne izdelujejo množično, da bi bila na voljo vsem šolam, ki bi jih želele kupiti. Če še ne bi v teh letih tako trudili in opravili toliko ur dodatnega pouka, za katerega nismo prejeli niti dinarja, bi bil odstotek osipa prav gotovo že v nižjih razredih osnovne šole porazen. S prestopom teh učencev na Nova zasnova revije TIM Prvenstvena zahteva sodobne vzgoje in izobraževanja je, da oblikuje ustvarjalne subjekte, ki so iz znanih podatkov sposobni tvoriti nove in bogatiti zakladnico človeškega razuma. Vsi učni predmeti, zastopani v predmetniku, dajejo možnosti za postavljanje učencev pred vedno nove problemske situacije, ki razvijajo miselno tvornost. Posebno mesto med njimi ima. tehnična vzgoja, ki med drugim oblikuje odnos otroka do spoznavanja, konstruiranja in izražanja na področju tehnike 5 uveljavljanjem osebnega in občega izkustva, samoinicia-tive, fantazije in interesov. Pri prebiranju prve številke TIM, revije za znanstveno in tehnično dejavnost mladine, ki je letos prišla v šolo skupaj z učenci v novi privlačni preobleki in zelo bogata, najdemo vrsto teženj za razvijanje teh bistvenih človekovih lastnosti. Že prve strani so vzpodbudne v tem smislu. V rubriki Nekdo izmed vas je intervju z Andrejem Pečjakom, učencem 8. razreda osnovne šole na Prulah v Ljubljani, mladim konstruktorjem, ki se ukvarja z raketno in vesoljsko tehniko. Prispevek Tončke Zupančičeve Petero lutk pripoveduje je sveže zapisan sestavek o papirju, o sestavinah in lastnostih z napotki za oblikovanje ter nakazanimi domislicami za samostojno delo otrok, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole. Sestavek je zgleden primer, kako je treba otroku približevati tehniko in ga usposabljati za samostojno delo. Isti šku-pini sta namenjena tudi: Oblikovanje lokov, kopij in stebričkov, iz lesa seveda, ki ga je mogoče lepo izrezljati, in Silhuetna maketa letala z delta krili. Za modelarje sta objavljena načrta lunarnega vozila in lito-strojskega bagra B-035. Inž. Ivkovič bo letos v nadaljevanjih predstavil televizijo. V tej številki se je pomudil pri zgodovinskih podatkih, nesuhoparno in pri fizikalnih osnovah našega gledanja. Za praktike je dodal še načrt za tranzistorski metronom. Prispevek h krepitvi obrambne sposobnosti je rubrika Oj ta vojaška sablja, ki bo skušala na zanimiv način . pokazati vojaško tehniko. Prvi prispevek govori o balistiki. Odbira vsebine in način obravnave bi bila lahko bolje prirejena razvojnim stopniam otrok pred petnajstim letom. Marjan Metlak bo vodil »prometno vzgojo v rubriki Ti, cesta in avto. V prvi številki vabi, naj otroci povedo, kaj žele zvedeti in videti na teh straneh. Prav bi bilo, da bi aktiviral tudi njihovo znanje, sposobnosti in delavnost. Nalog bi bilo mogoče poiskati mnogo in napraviti rubriko privlačno. Za naravoslovce so rezervirane strani z naslovom Od fizike do geologije Danica Honzak je to pot prispevala navodila za izdelavo gojilnice za vzgojo in opazovanje metuljev v vseh razvojnih fazah od jajčeca naprej. Marko Pleničar piše o nahajališčih boksita na Notranjskem in daje napotke za zbiranje ter urejanje primerkov rude in kako se dobljene podatke vnaša na geološko karto. Janez Perkavec opisuje, kako lahko iz raztopine svinčevih soli s kristalizacijo napravimo »Saturnovo drevo«. Oskar Dolenc vodi rubriko, ki je namenjena mladim fotografom. Na štirih straneh je z mnogimi ilustracijami predstavil vrste fotografskih kamer in dal nasvčte za fotografiranje v septembru. Urednica v uvodu obvešča bralce, da je rubrika Tehnika naših dedov namenjena njim kot sodelavcem. Njihova naloga je poiskati tehnične izume naših prednikov, ki so v vrsti naprav in strojev v odročnih kmetijah, pri obrtnikih ali na domačem podstrešju. Ugotoviti je treba osnovna načela delovanja, napravo skicirati ali narisati in izdelati nove možnosti. Žal je bila pri tehničnem urejanju razbita celovitost in so bile pri risanju napravljene napake. Lojze Prvinšek je spremenil prejšnji Timov tehnični slovar v Timov vseved, kjer bo objavljal opise delovnih postopkov, uporabe orodij in materialov. V tej številki je zbral gradivo o razmnoževalnih tehnikah. Letos je ducat šol uvedlo v učni program 7. in 8. razreda tudi kmetijski pouk. Začetne možnosti za uspenšo delo še niso zadostne. Manjkajo tudi primerni učbeniki. TIM bo po svoje prispeval z rubriko Za -mlade kmetovalce, kjer fotografirati ter ugotoviti zgodovinske podatke. Dobra domislica, ki bo vzpodbujala tehnično mišljenje in pomagala ohranjati našo tehnično preteklost. V prvi številki je Drago Mehora opisal razvoj pisalnega stroja. Podobno nalogo ima tudi Izumiteljski kotiček. Sestavljen je iz treh delov: v prvem bo vsakič predstavljen eden od velikanov tehnične misli, v tej številki je to Leonardo da Vinci, v drugega bodo učenci prispevali male tehnične domislice, v tretjem pa bo pokazana neka tehnična rešitev, h kateri bo treba poiskati nove variante. V uvodu je napovedano, da bodo vsi originalni izdelki pokazani na razstavi mladih izumiteljev, ki je predvidena v Ljubljani. Prva številka je prinesla informacijo o krmilnem mehanizmu pri avtomobilu in zastavila nalogo: poiskati, mšBSm m bo skladno z učnim načrtom seznanjal s kmetijsko tehniko in spodbujal učence za kmetijsko proizvodnjo. V prvem, obširnem prispevku Toneta Bantana so opisane različne vrste traktorjev. Rubrika se ne bi smela ukvarjati samo s poučevanjem, temveč bi morala vsakič sprožiti pri učencih akcijo, ki bo osmislila pridobljena spoznanja in spodbujala k iskanju novih. Vsebino številke prepletajo drobne zanimivosti iz sveta znanosti in tehnike. Koncept revije je nov, širok in vzgojno potenten. Tako zastavljen bo lahko odličen pripomoček pri razvijanju obsežnega spektra tehnične kulture na stopnji obveznega šolanja. Zasluži vso našo pozornost, tudi materialno. Marjan Tomšič višjo stopnjo in s prehodom na predmetni pouk pa se je položaj za otroke popolnoma spremenil. Problematični učenci, nevajeni domačega dela za šolo, so seveda odpovedali. Menim, da je prav ta povečani osip rodil misel o varstvenih oddelkih, o mali šoli in še o čem, ki bi rešilo, kar se rešiti da. Položaj se resda izboljšuje, toda samo na območjih centralnih šol, ne velja pa to za učence, ki hodijo v višje oddelke centralne šole z območja podružničnih "šol. Ti namreč ne morejo obiskovati varstvenih oddelkov in so prikrajšani za marsikatero prednost. Tako ostajajo brez nadomestila za učenje doma in brez pomoči pri izdelavi nalog. Prav pri teh učencih pa smo zašli v slepo ulico, iz katere ni lahkega izhoda. Z uvedbo celoletne male šole, ki jo je po TV 27. 7. 1970 napovedal tov. Roman Oberlintner, bo delo v prihodnjih elementarnih razredih nedvomno mnogo lažje, kot je bilo doslej. Prepričan pa sem, da se osip učencev ne bo zadovoljivo zmanjšal vse dotlej, dokler ne bomo vseh učencev na nižji stopnji navadili, da bodo redno izdelovali domače vaje in se za pouk naslednjega dne tudi pripravili. To bo še posebno pomembno sedaj, ko bodo mnoge šole uvedle petdnevni delovni teden. / Skoraj slaba polovica otrok je takih, za katere starši ne skrbe dovolj, da bi prihajali v šolo z napisanimi (kaj šele s skrbno napisanimi) nalogami. To se je sicer vedno dogajalo, v zadnjih letih pa je takih otrok, ki imajo oba starša zaposlena ali pa odide eden od njiju v tujino, vedno več. Slika domačega nadzora in pomoči postane najbolj jasna pri izdelavi oziroma pri pregledovanju domačih vaj. Iz teh pregledov se da slutiti tudi popolna odsotnost staršev pri ostalem učenju. Brez rednega dela doma (ali bolje rečeno po šoli) pa ni in ne bo resničnih uspehov pri učencih, ki so povzročili tolikšen osip. Edini izhod: obvezni varstveni oddelki * Za odpravo te večne površnosti in za pridobitev delovnih navad, pripravljanju za naslednji šolski dan (opravljanju domačih nalog, učenju in branju) vidim edini izhod v uvedbi obveznega, tj. prisilnega varstvenega oddelka za vse tiste problematične učence, s katerimi ima šola vsa leta težave. V takem oddelku naj bi učenci takoj po pouku (in krajšem odmoru) izdelali domače vaje, brali in se pripravljali za naslednji šolski dan. Koliko težav bi s tem odpadlo, učenci pa bi se vsak dan privajali na redno šolsko delo, dokler se ne bi res navadili delati. Rekli boste: Saj to je prisila, kar je nezdružljivo z današnjo demokratično ureditvijo! »Prisila« pa je tudi obveznost osnovnega šolanja, pa vendar tega nihče več ne vzame 'resno. Take prisile bi bili seveda oproščeni vsi tisti učenci, ki v redu opravljajo svoje dolžnosti, tj. oni, ki niso bili in tudi ne bodo »kandidati« za osip. Vsi ostali — o tem bi odločal razredni učitelj ali pa učiteljski zbor — bi morali obiskovati take varstvene oddelke. Seveda, to bi moralo veljati za vse štiri razrede osnovne šole. S tem bi dosegli najverjetneje dvoje: takojšnjo večjo prizadevnost otrok in njihovih staršev za pomoč in nadzor (kjer je to ipogoče); in dalje: učenci bi si s tem pridobili pomembno navado, da bi redno in lično izdelovali domače vaje, ker bi nad njimi nenehno visel »Damoklejev meč« — »prisilno varstvo«. Ti oddelki bi morali biti uradno vpeljani vsaj s prvim oktobrom, potem ko bi poprej opozorili starše na resnost zadeve. Priložnost za zamudnike Ob tem nastane seveda problem, kako organizirati take varstvene oddelke. Laže je to izvedljivo na centralnih šolah, kjer že imajo oddelke podaljšanega bivanja. Teže pa bo to najbrž na podružničnih šolah, kjer ni dovolj učencev za poseben oddelek, razredi pa končujejo pouk ob različnem času. Tu bi pač morali prevzeti delo razredni učitelji, kar bi bilo treba seveda posebej finančno nagraditi (nagrajevanje naj bi bilo odvisno od števila otrok v razredu in od opravljenih ur. O tem bi morali voditi strogo evidenco, na podlagi katere bi določali honorar. Organizacija teh »mini« varstvenih oddelkov ne bi smela biti togo postavljena: dovoljevala naj bi kombinacijo učencev 1. in 2. ter 3. in 4. razreda. Ti oddelki in delo v njih bi tako rekoč prisiljevali razredne učitelje, da ne bi preveč obremenievali učencev z domačimi vajami in učenjem. Lahko bi namrer5 nvotavljali, koliko časa porabijo učenci za iz- delavo domačih nalog in učenje. Tako bi bile morda naloge razporejene bolj smotrno, pa tudi prevelikih zahtev ne bi bilo. Ce bi kombinirali po dva oddelka, bi se učitelji, ki bi vodili oddelke, najbrž laže zvrstili; od opravljenih ur pa bi bili seveda odvisni tudi prejemki. Podrobnejša ureditev takih »mini« varstvenih oddelkov naj bi bila stvar šole. Najvažnejše pa bi bilo, da bi delovali prav vsak dan pouka. Ti oddelki bi bili odlična priložnost za dodatni pouk učencev, ki so zaradi raznih vzrokov (epidemije, gripe, visokega snega in podobno) izostali nekaj dni od rednega pouka in jim je kasneje tako težko pri' rednem pouku nadomestiti zamujeno učno snov. V te oddelke bi morali biti obvezno vključeni vse leto tudi tisti učenci — elementarci — novinci, ki so že v mali šbli kazali, da v umskem razvoju ne dosegajo drugih učencev. Ti bi lahko vsak dan pod učiteljevim vodstvom utrjevali učno snov, ne glede na prizadevnost učenca in staršev, ki včasih otrokom celo nepravilno pomagajo in jim pišejo domače naloge. Ce bi ob nalogah, ki jih je za boj proti osipu navedel pred nedavnim tov. Roman Oberlintner, zagotovili za te šole še vsa moderna učila, bi osip nedvomno hitro upadel na evropsko poprečje. Gotovo bo kdo od bralcev vprašal, kako si zamišljam prehrano teh otrok? Na vseh šolah delujejo vsaj šolske mlečne kuhinje, ki bi lahko pripravljale enolončnice ali pa dodatne malice, katere bi razdelili po končanem pouku, preden bi učenci začeli pisati domače naloge. Tudi to bi lahko uredila vsaka šola posebej in sporazumno s starši, posebno, ker kosijo — zaradi dela v tovarnah — v mnogih hišah zelo pozno; učenci, razen nekaterih izjem, pa niso tako zelo oddaljeni od šole. K utemeljitvi tega predloga naj dodam še tole: že sedaj, ko je bila prosta samo nedelja, je ta zaradi raznih obiskov* izletov idr. destruktivno vplivala na znanje učencev in je bil ponedeljek potreben za ponovno vpeljevanje učenca v pouk. Za pridobivanje nove snovi je bil ta dan navadno izgubljen, ker smo snov v glavnem ponavljali in utrjevali. Ta problem bo postal ob uvedbi petdnevnega, delovnega tedna še večji in zato uvedba obveznega varstvenega oddelka še bolj nujna. Menim, da je stvar vredna premisleka in vsestranske razpra-l ve. Tudi tokrat velja namreč stara resnica, da je bolje neuspehe preprečevati, kot pa popravljati, ko je že prepozno. Ivan Rutar Pomenek s predmetnim učiteljem Tonetom Zgoncem Učencem ne vsiljujem svojih idej V otroški galeriji na sevni-škem gradu je bila letošnjega februarja ena najbolje obiskanih razstav. Več kot 40 sv«',ih slik je razstavljal Tone Zgonc, predmetni učitelj za likovni pouk na osnovnih šolah v Tržišču, Krmelju in Šentjanžu na Dolenjskem. Tone Zgonc sodi med našo mlajšo učiteljsko generacijo. Rodil se je 1. 1941 na Bregu pri Zidanem mostu, osnovno šolo je obiskoval v Loki, učiteljišče v Celju, pedagoško akademijo pa v Mariboru. Tonetov konjiček je planinstvo. Prehodil je slovensko planinsko transverzalo in vedno znova se rad povzpne k skalnatim velikanom. Zato ni čudno, da so njegovi motivi pristni, saj so vznikli v naravi — tam, kjer se porajajo Tonetove naj lepše zamisli. Tokrat smo naprosili Toneta Zgonca, haj nam odgovori na nekaj vprašanj o svojem prvem konjičku, ki mu je hkrati tudi poklic: o slikarstvu in likovnem pouku. O Kdaj se ti je zbudila naklonjenost do likovnega pouka? Risanje in slikanje sem imel zelo rs/d že v osnovni šoli, saj je bil to eden mojih najljubših predmetov. Tedaj sem seveda Tone Zgonc »delal« samo pri šolskih urah, le včasih sem napravil kaj na svojo pobudo. Ti izdelki so bili seveda času in starosti primerni, pa tudi znanju (bolje neznanju). Tako je bilo vse do prvih letnikov učiteljišča, dokler nisem pokazal svojih risb prof. Cesarju na celjskem učiteljišču. To je bilo moje prvo srečanje s strokovno kritiko in priznati moram, nič kaj prijetno. Prav njemu se moram zahvaliti, da sem si kasneje na tem področju pridobival vse več izkušenj. Pri delu sem uporabil znanje, ki sem ga dobil pri rednih urah risanja in v pogovorih po pouku s profesorjem. V tem času sem napravil več skic in risb, ki pa so bile le bolj preizkus kreativnih sposobnosti na nekatere teme. Vedno bolj so zanimale barve; to me je tudi »vleklo« k slikanju kljub pomanjkanju praktičnega in teoretičnega znanja. Zelo mi Je pomagalo šolanje na mariborski pedagoški akademiji. Največ slik, ki sem jih razstavljal ? Sevnici, je nastalo prav med šolanjem v Mariboru in lani. ® Za kakšen stil se navdušuješ? Za sedaj še ne bi mogel govoriti o nekem določenem stilu! nujno je, da se pri vsakem, k> konča neko tovrstno šolo, pozna vpliv te šole. Za oznako — alj sem bil v začetku naivec al' amater — pa bi bil morda še najprimernejši izraz »diletant« (seveda samo za interno rabo). 9 Kaj želiš pri likovneib pouku privzgojiti svojim učencem? Skušam jim dati čim vec praktičnega znanja v tehnikah risanja, slikanja, grafike in kiparstva, ob tem pa pokazati, da morajo spoznati nekatere probleme, ki jih mora vsak slikat upoštevati pri svojem delu. Najvažneje pri tem je, da jim nc vsiljujem svojih idej, ampaK razvijam njihove — vse do končne faze v izdelku. Zdi se mi, da so prvi uspehi -že tu, upam pa, da bodo sčasoma še večji. Škoda, da ni v 7. in 8. razredu veC ur likovnega pouka (v eni sam* učni uri res ne morejo kaj prida narediti) in da ne poučuje likovnega pouka od 1. do 8. razreda isti učitelj. (Različni učitelji, različno znanje, različna merila ocenjevanja — smisel z8 likovni pouk itn.) 9 Koliko in kje si doslej Že razstavljal? Razstav z mojimi deli doslej še ni bilo dosti. Prvič sem raZ' sta vi j al leta 1964 v Sevnici, Krškem in Brežicah, na medobčinski razstavi slikarjev amaterjev posavskih občin. Te slike s° bile potem še na kolektivni razstavi študentov mariborske p®' dagoške akademije v mariborskem rotovžu, dve sliki pa sen1 poslal na razstavo slovenskih slikarjev amaterjev, ki je bil3 lani v ljubljanski Mestni galeriji. Za sliko »Vas« sem dobil tudi denarno nagrado. 9 Ali misliš nadaljevati študij? Študija ne nemaravam nadai Ijevati, ker bi moral na likovn1 akademiji začeti spet s prvin1 letnikom, študentskega in dijai škega življenja v takšnih al* drugačnih pogojih pa imam tud1 že dovolj. Na akademiji so menda razne težave okrog sprejemnih izpitov in vprašanje je, & bi akademijo sploh končal. 23 eksperimentiranje, ki bi traja*0 morda leto ali več, pa sem *e prestar. STANKO SKOČIR PROSVETNI DELAVEC radio in Sola RADIJSKA ŠOLA V ŠOLSKEM LETU 70-71 Ko začenjamo nov »letnik« radijske šole je prav, da znova poudarimo dva vidika, ki nas predvsem vodita pri oblikovanju programa. Prvi vidik so potrebe šole: vsakodnevna potreba podpreti učiteljeva prizadevanja v razredu; drugi vidik pa je dejstvo, da v časii oddajanja radijske šole ni drugega programa ali pa ga večina poslušalcev radia ne more poslušati. Torej moramo računati s tem, da naše oddaje posluša širši krog poslušalcev. Zanimive morajo biti tudi zanje, ne le za tiste, ki jih poslušajo v razredu. Letošnji program je torej bolj ali manj srečna združitev obeh vidikov. Upamo, da bolj, kajti ravno s tem, da smo skušali upoštevati tudi interese poslušalcev zunaj šolskega razreda — tako vsaj upamo —v smo najbolj ustregli tudi šoli in šolarjem. V ocjajah bodo namreč lahko slišali marsikaj,-kar bi zaman iskali v šolski knjigi in česar jim učitelj ne more. ali ne utegne povedati Značilnost našega časa je namreč, da se stvari dogajajo mnogo hitreje NIŽJA STOPNJA: 11. septembra ob 9.05 in 14.05 RINGARAJA 18. septembra ob 9.05 in 14.05 MOJA POT V ŠOLO 25. septembra ob 9.05 in 14.05 MOJ SVINČNIK IN MOJE PERO 2. oktobra ob 9.05 in 14.05 ČIGAV SI? 9. oktobra ob 9.05 in 14.05 GLASBENA URA V BELI KRAJINI 16. oktobra ob 9.05 in 14.05 JANKO IZ DESETE DEŽELE CK SREDNJA STOPNJA: 8. in 9. septembra ob 9.05 in 14.05 KAKO STA PRIMOŽ IN ANDREJ HODILA NA TRIGLAV 15. in 16. septembra ob 9.05 in 14.05 NAREČJA V SLOV. JEZIKU 22. in 23. septembra ob 9.05 in 14.05 MED NAS JE USEKALO IN NAS RAZTEPLO PO SVETU 6. in 7. oktobra ob 9.05 In 14.05 PO GOBE 13. in 14. oktobra ob 9.05 In 14.05 TRGATEV VIŠJA STOPNJA: 8. in 10. septembra: L. VAN BEETHOVEN: SINFONIJA ŠT. 5 V C-MOLU -15. in 17. septembra: ODKRITJE RADIOAKTIVNOSTI IN RADIA 22. in 24. septembra: SLOVENSKA KNJIŽNA BESEDA PRED PREŠERNOM 29. septembra in 1. oktobra: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN VLOGA DELA 6. in 8. oktobra: KAKO JE PRAVZAPRAV S TEM 13. in 15. oktobra: FRANZ SCHUBERT: LEPA MLINARICA ^ kot v preteklosti. Tako se zgodi, da je učbenik za neki predmet komaj dotiskan, ko so v ustrezni znanosti že nastale bistvene spremembe. Učbenika pa ni mogoče tiskati vsako leto novega. Radijska šola ima to prednost, da lahko znanje sproti zajame pri viru, tam, kjer nastaja ali pa vsaj tam, kjer so na tekočem s spremembami in novostmi. Druga lastnost radijske šole, oziroma njenih posameznih oddaj, ki jo lahko pripišemo upoštevanju poslušalcev zunaj razreda, je celovitost snovi. Oddaja mora — za razloček od učne ure — zajeti širši obseg znanja in podati ga mora v zaokroženi obliki. Prav zaradi tega pa je oddaja radijske šole uspešno »pomožno učno sredstvo« bodisi za su-maričen pregled že osvojenega znanj a,^ bodisi pogled naprej, na področje znanja, ki ga je še treba osvojiti. Kot vsako leto so tudi letos oddaje za posamezne stopnje razdeljene v manjše skupine in sicer takole : Nižja stopnja Življenje krog nas V prirodi Slovenski jezik in lepa knjiga Spominski dnevi Glasba Srednja stopnja Slovenski jezik in književnost Ljudje in njihovo delo Človek in narava Naši kraji in ljudje Glasba Višja stopnja Jezik in slovstvo Zgodovina Biologija Fizika Spolna vzgoja Glasba Razen oddaj v naštetih ciklusih bomo na srednji stopnji oddajali še nekaj zunaj ciklusov; gre bodisi za priložnostne oddaje pred prazniki, bodisi za oddaje, ki jih zaradi posebnosti snovi ni mogoče uvrstiti v redne cikluse. Sicer pa naj zaradi posebne strnjenosti snovi posebej opozorimo na dva ciklusa oddaj radijske šole za višjo stopnjo; gre za ciklus »Delo in zgodovina«, v katerem bomo v strnjeni obliki skušali posredovati zgodovino velavskega gibanja od nastanka delavskega razreda v osemnajstem stoletju do naših dni. Drug tak ciklus so oddaje »Spolna vzgoja«, ki tudi sicer pomenijo novost v radijski šoli. Nižja stopnja:^ 11. septembra: 18. septembra: 25. septembra: 2. oktobra: 9. oktobra: 16. oktobra: 23. oktobra: 30. oktobra: 6. novembra: 13. novembra: 20. novembra: 27. novembra: RINGARAJA MOJA POT V ŠOLO RADIRKA, SVINČNIK IN PERO ČIGAV SI? GLASBENA URA V BELI KRAJINI JANKO IZ DESETE DEŽELE SPREHOD PO GOZDU MEGLA BONBONI ZA POGUM GLASBENA NAŠA ŠOLA (ponovitev -primerne oddaje) 4.' decembra: 11. decembra: 18. decembra: 25. decembra: VELIKA ZAČETNICA NAJLEPŠA KNJIGA LETA KDO POTREBUJE POZIMI NAJTOPLEJŠE OBLAČILO RITMI IN MELODIČNI ODMEV Radijska šola za nižjo stopnjo bo v novem šolskem letu v programu ob petkih: dopoldne ob 9.05 — na I. programu, popoldne ob 14.05 — na II. programu — ponovitev. Srednja stopnja: 8. in 9. sept.: KAKO STA PRIMOŽ IN ANDREJ HODILA NA TRIGLAV 15. in 16. sept.: NAREČJA V SLOVENSKEM JEZIKU 22. in 23. sept.: PRVO POTOVANJE NA LUNO 29. in 30. sept.: MED NAS JE USEKALO IN NAS RAZTEPLO PO SVETU 6. in 7. okt.: PO GOBE 13. in 14. okt.: TRGATEV 20. in 21. okt.: KAKO NASTANE GRAMOFONSKA PLOŠČA ______________ 27. in 28. okt.: PARTIZANSKE BOLNIŠNICE 3. in 4. nov.: TRI PESMI KAKOR ENA 10. in 11. nov.: MOSTIŠČARJI — (ali ponovitev) 17. in 18. nov.: SLOV. SKLAD. — 24. in 25. nov.: IZBOR PARTIZANSKE LIRIKE 1. in 2. dec.: TURKI NA SLOVENSKEM 8. in 9. dec.: NOVA GORICA ali KAKO SMO DOBILI ZEMLJEVID 15. in 16. dec.: Glasbena 22. in 23. dec.: XIV. DIVIZIJA ali KAKO SMO DOBILI ZEMLJEVID 29. in 30. dec.: TAM IN KAM Višja stopnja: 8. in 10. septembra: L. VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ŠT. 5 V C-MOLU 15. in 17. septembra: ODKRITJE RADIOAKTIVNO-STI IN RADIA 22. in 24. septembra: SLOVENSKA KNJIŽNA BESE-DA V PREŠERNOVEM ČASU 29. septembra in 1. oktobra: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN VLOGA DELA j 6. in 8. oktobra: / KAKO JE PRAVZAPRAV S TEM? 13. in 15. oktobra: FRANZ SCHUBERT: LEPA MLINARICA 20. in 22. oktobra: ELEMENTI SE PRETVARJAJO 27. in 29. oktobra: KARL LINNE IN NJEGOV J SISTEM (8 3. in 5. novembra: OB PROGRAMU ZDRUŽENE SLOVENIJE — VSESLOVEM SKI KNJIŽNI JEZIK 10. in 12. novembra: UTOPIČNI SOCIALIZEM 17. in 19. novembra: SMETANA:VLTAVA 24. in 26. novembra: ZAKON, DRUŽINA IN DRUŽBA L in 3. decembra: POSPEŠEVALNIKI 8. in 10. decembra ALI SE VRSTE SPREMINJAJO? 15. in 17. decembra: REALIZEM, NOVA SLOGOVNA SMER, PRINESE TUDI NOV NAČIN IZRAŽANJA 22. in 24. decembra: MARX IN ENGLS V ZGODOVINI DELAVSKEGA GIBANJA 29. in 31. decembra: DOZOREVANJE IN LJUBEZEN 11. septembra ob 9.05 I. program Nižja stopnja: 11. septembra ob 14.05 II.program RINGARAJA Naša prva oddaja radijske šole za nižjo stopnjo v novem šolskem letu izhaja iz iger, ki jih otroci po Sloveniji in tudi drugod tako dobro poznajo, saj izpolnjujejo in osrečujejo njihove brezskrbne dni. Avtorica teksta »Ringaraja« Alenka Bole, je za to našo oddajo nanizala naše najlepše igre, ki se jih igrajo otroci na paši, na mestnem dvorišču, v kotu tople kuhinje ali na šolskem hodniku in jih podala v živem dogajanju. Podjimo se skrivat, a prej se moramo prešteti. Koliko preštevank poznajo otroci. Najbolj znana je gotovo tale: en kovač konja kuje, kol-ko žebljev potrebuje? Eden, dva, tri, pojdi ven ti! Po skrivanju in tekanju po dvorišču jn okoli hiše se malo umirimo. Sedemo na klop in morda zapojemo tisto šaljivo: Prvo leto, ko sem služil... eno kokljo sem prislužil, moja koklja, špikla špokla, piščeta valil Se posebej prisluhnite igri: Vlak, in sodelujte, kolikor morete. Otroci: š-š-š-, Š-š-š Saj vse speljem, saj vse speljem. Tone: bom že speljal, bom že speljal! Lojzek: Slišiš, bliža se hlapom! Z njim se peljemo zastonj! Jakec: Dobra misel, že velja! Družba z vlakom se pel ja! Lojzek: Dva listka, prosim, za Žlebič! Otroci: Za Žlebič, za Žlebič. Tone: Meni pa za Drenov grič! Darinka: Meni pa do Preserja, j Otroci: Preserja, Preserja, Katrca: In še enega za psa, ^ Otroci: Za psa, za psa! Lojzek: Vsak čas tukaj bo hlaponl Otroci:Na peron, na peron! Tone: Vstopite! Vstopite! Lojzek: Že gremo! " i Jakec: Stroj puhti! Otroci: Puh-puh-puh! Puh-puh-puh Marička: Vsak pri oknu se tiščil Otroci: Ššš, ššš . Jakec: Vsakdo maha, stroj ječil J Otroci: S-s-s, s-s-s Katrca: In kolesje se vrti! Otroci: F-f-f, f-f-f Marička: Že hrumi. Otroci: že hrumi! ^ Jakec: Na peron. Otroci: na peron! Tone: Prileti, Otroci: prileti! Lojzek: Za Žlebič, Otroci: za Žlebič Tone: Drenov grič. Otroci: Drenov grič! Darinka: Preserja, Otroci: Preserja, Katrca: Še za psa. Otroci: še za psa ! Jakec: Na hlapon! Otroci: Na hlapon ! Tone: Vse zastonj! Otroci: Vse zastonj! Marička: Že velja! Otroci: Že velja! Lojzek: Družba z vlakom se pelja, Otroci: Družba z vlakom se pelja! S š-š, š-š-š Darinka: Vsa kolesa nam pojo. Otroci: nam pojo, nam pojo! Lojzek: Oblak se pelje čejf. nebo. Otroci: čez nebo, čez nebo! Jakec: Sonce, glej, zvonik zlati Otroci: ga zlati, ga zlati! Tone: Po srečo peljemo se vsi, Olroci: Srečo vsi, srečo vsi! Puh-puh-puh, puh-puh-puh š-š-š, š-š-š s-s-s, s-s-s f-f-f, f-f-f! Lojzek: Stoooj! Otroci: Stoooj! Srednja stopnja: 8. septembra ob 8.05 I. program -9. septembra ob 14.05 II. program KAKO STA PRIMOŽ IN ANDREJ HODILA NA TRIGLAV Nekega dne so Primož, Andrej in očka razložili mami načrt izleta, kakor so to potovanje imenovali. Mami je seveda najprej zastal dih, potem pa je bila huda, češ, saj je dovolj, če sam laziš po hribih, kaj bi še fanta speljeval, ko si bosta kaj naredila, jih boš imel pa na vesti. Ko se je mama le omehčala, je pa kar deževalo, kaj vse bodo na poti rabili: dobre čevlje, vetrovke s kapuco, volneno jopico, pumparice, dokolenke, nahbrtnik in seveda tydi kaj v njem. Ničesar niso pozabili, še vriskati so se učili sredi kuhinje, seveda tako, kot se zavriska, ko se pride na vrh, da odmeva od gora. Potem je za vse tri napočil tisti lepi dan, ko so izstopili iz avtobusa in se začeli vzpenjati. Izbrali so si pot skozi Vrata. Ustavili so se pri Peričniku in šli naprej do Aljaževega doma. Med potjo jim je oče, ki je tu že večkrat hodil, kazal vrhove in jim povedal še to in ono; o župniku Aljažu, ki je kupil Triglav, da ni prišel Nemcem v roke, kako je postavil na vrhu zavetišče, ki stoji še danes in še marsikaj o planinstvu nekoč. Kadar so med potjo počivali, jim je oče pokazal še gorsko cvetje in jima sproti pripovedoval, katero je zaščiteno in se zato ne sme trgati. Tudi Triglavsko rožo jima je pokazal in povedal še pravljico o Zlatorogu in o trentarskem lovcu. Ko so prišli na vrh Triglava, sta šla fanta v stolp, oče pa ju je krstil, tako kot se pač krstijo planinci, ki prvič pridejo na Triglav. Oddajo o hoji na Triglav je napisal Matjaž Kmecl. 15. septembra ob 8.05 I. program Srednja stopnja: 16. septembra ob 14.05 II. program NAREČJA V SLOVENSKEM JEZIKU Oton Župančič, ki je znal v slovenskem jeziku poiskati pojočo melodijo, je nekoč takole zapisal: »V slovenščini je shranjena vsa skrb in gorečnost naših reformatorjev, ves up in strah Prešernov, vsa še-gavost mladega Levstika in grčavost njegovih poznejših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva, borbenost in tišina Cankarjeva, jecljanje Aleksandrova, melodioznost Kettejeva«. Toda kaj pravzaprav jezik je? Kaj določa govorico kakega naroda? Kako že na prvi pogled ločimo jezike med seboj? Znanstveniki so jezik takole opredelili: jezik je sistem artikuliranih, to je govorjenih glasovnih oblik, ki imajo simboličen pomen in rabijo za označevanje predmetov, odnosov in dogajanj v zunanjem svetu, izražanju osebnih stanj,'doživljanj in želja in tako omogočajo razumevanje med člani kakšne ljudske skupnosti. Poleg tega pa je slovenski jezik — tako kot vsak drug — tudi odsev naše kulturne .stopnje. Pravimo, da je podoba naše narodne zgodovine in da je posoda, ki vanjo rodovi prelivajo svoje misli, svoja dogajanja in čustva, da jih ohranjajo poznejšim rodovom. To, kaj je jezik, kako se je razvijal po naselitvi Slovanov na Balkan- Višja stopnja skem polotoku in kako se je skozi stoletja ohranjal, je na kar se da preprost način in na kratko povedano v naši oddaji. Jedro oddaje pa tvorijo naša narečja. Čeprav je slovenski jezi k--po številu ljudi, ki ga govorijo, eden izmed najmanjših, je po številu narečij in govorov eden naj bogatejših, saj imamo na tako majhnem ozemlju kot je Slovenija, kar sedem glavnih narečij in kar dvainštirideset govorOv. Kakšne so razlike med posameznimi narečji pa smo skušali tudi glasovno prikazati. Zvrstila se bodo vsa narečja (prekmursko, koroško, dolenjsko, štajersko, rovtarsko, primorsko, prleško), v vsakem izmed narečij pa bodo učenci najprej slišali kratko zgodbico ali zanimivost iz tistega jezikovnega področja, potem pa isto stvar še v knjižnem jeziku. Tako bodo slišali, kako zvenijo posamezna narečja in kakšna je razlika med narečjem in knjižnim govorom. Misel ki se vleče skozi vse oddajo, pa je: prisluhnimo vsakemu govoru in ga skušajmo razumeti, saj ima vsako naše narečje nekaj lepega, če pa pride v razred nov sošolec, ki govori drugače, se mu ne smejmo, saj se od njega lahko naučimo še vedno kako lepo slovensko besedo. Oddajo je pripravil Herman Vogel. 15. septembra ob 14.05, II. program 17. septembra ob 9.05, I. program ODKRITJE RADIOAKTIVNOSTI IN RADIA 8. septembra ob 14.05 II. program Višja stopnja: 10. septembra ob 9.05 I. program L. VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ŠT. 5 V C-MOLU Težko bi našli med koncerti in simfonijami vseh dob delo bolj značilno in priljubljeno kot je Simfonija Št. 5 v c-molu — Ludvviga van Beethovna. Skladatelj jo je ustvaril v času, ko je bil na višku svoje slave. O simfoniji kroži vrsta razmišljanj. Je res, da znameniti osnovni motiv predstavlja trkanje njegove usode na vrata? Takrat naj bi namreč prvič začutil, kako mu jenjuje sluh. Nekateri vidijo v simfoniji predvsem zmago človeka nad zlo usodo. Vsekakor pa drži, da je ta simfonija mogočen izraz skladateljeve veličine,'njegove osebnosti in umetniške silovitosti. V šolski uri si bomo ogledali prvi stavek simfonije. Zanimala nas bo predvsem oblikovna zgradba stav Nižja stopnja: ka, t. j. sonatna oblika. Težko je razložiti pojem sonatne oblike v tako kratkem času in brez spremljanja z notami, torej samo s poslušanjem. Poskušali bomo to storiti s spremljanjem začetnega motiva v celem stavku. V tej simfoniji ima osnovni pomen en sam motiv, ki ga skladatelj predstavi že v samem začetku. Nato bomo ta osnovni motiv, ki ga skladatelj postavlja v razne lege in razne instrumente, zasledovali skozi celotni stavek. Zaradi večje razumljivosti ga bomo najprej predstavili v klavirski izvedbi, zatem šele v orkestralni. Pri spremljanju _ tega motiva se bomo srečali z novimi pojmi, kot so ekspozicija, izpeljava oziroma razvojni del in repriza. 18. septembra ob 9.05 I. program 18. septembra ob 14.05 II. program MOJA POT V ŠOLO Oddaje radijske šole za nižjo stopnjo so v prvih tednih novega šolskega leta namenjene predvsem učencem prvih razredov osemletke. Njihovo okolje se postopoma širi in obenem zaokroža v neko celoto. Pot v šolo je postala vsakdanja pot. Lahko je prijetna, če ni predolga in prenaporna, lahko utrujajoča in lahko je tudi nevarna. Na cestah je vedno več nevarnosti in kako težko je greniti otroku to sicer prijetno pot z neprestanim naštevanjem: pazi na to, pazi na ono, oziraj se na levo in desno in bodi previden in vedno znova pazljiv. O dolgih poteh skozi gozd, kjer se sre- čujejo otroci z živalmi, v naši oddaji niti ne utegnemo govoriti, prav tako ne o težavah, ki jih imajo otroci in starši z njimi, kjer morajo na pot še v temi in kjer se spet v temi vračajo. Opisali smo samo najobičajnejšo pot v šolo, kakršno prehodi večina otrok, ob prometni cesti. Tekst za oddajo je napisal Jurij Holy. Oddaja je razumljiva brez predhodne razlage, služi pa lahko za osnovo za kasnejši razgovor v razredu. Otroci lahko primerjajo svojo pot v šolo z ©pisano potjo. Z oddajo »Odkritje radioaktivnosti in radia« začenjamo ciklus šestih oddaj, posvečenih jedrski fiziki. Prva govori o plazu zanimanja, ki ga je med znanstveniki sprožilo odkritje nemškega fizika Rentgena: njegovi »nevidni žarki«, ki prodre skozi predmete, so postali znanstvena senzacija. Med tistimi, ki so se lotili iskanja novih izvirov takih žarkov, je bil najbolj uspešen francoski fizik Becquerel. Odkril je, da enake ali podobne žarke sevajo tudi uranove spojine. Njegovo odkritje je potem po-stalp izhodišče za delo mlade znanstvenice, Poljakinje po rodu, Marie Sklodovvske, poročene s fizikom Pierrom Curiem. Skupaj z možem sta postavila domnevo, da žarke, ki počrnijo fotografsko ploščo pod uranovimi spojinami, izžareva dotlej neznani element, je v neznatnih količinah primešan uranu. Ta element je bilo treba izločiti in zakoncema Curie se je to po velikanskem delu končno posrečilo: iz uranove rude sta izločila dva nova elementa in ju imenovala polonij in radij. 25. septembra ob 9.05 I. program Nižja stopnja: 25.septembra ob 14.05 II.program RADIRKA, SVINČNIK IN PERO Otroci so že nekaj dni v šoli. Vživijo se v svoje novo okolje, sprejemajo nove predmete (zvezek, knjigo, svinčnik, pero, barvice), ki jim bodo vse Selško leto služili pri učenju, vaji in risanju. Z' vsemi temi predmeti si bodo pomagali tudi pri gradnji fantazijskega sveta. Naša oddaja bo pripovedovala o svinčniku in peresu. (Avtor France Puntar je dodal še radirko in barvice). Kaj vse bo otrok pod vodstvom učitelja ustvaril s temi preprostimi predmeti. Oddaja je čisto naravno dobila obliko pravljice, kajti avtor je zajel z njo veliko fantazije in nam jo daje, za vzpodbudo pri delu z otroci. »Nekoč, v davnih časih je bilo, je od Lune sem prikolovratila ogromna radirka. Zadela je ob Zemljo, da se je vse streslo, se kot žoga odbila od nje pa spet padla nanjo, odskočila ter po tisoč vse manjših in manjših skokih in skokcih obležala vrh zelenega griča. Mesec in dan je počivala, potem pa se je ozrla s hriba navzdol in se zadovoljno za-hehefala v tolsti podbradek. Tam spodaj je dremala prelepa dolina z modrim potočkom ih zeleno belimi hišicami. Zelena so bila okenca, rdeče strehe, beli zidovi. Kot skala, ki se utrga z gore, se je radirka pognala navzdol in, glej, koder se je kotalila, povsod je ostal ža njo samo samo siv kamen. Kje je prelepa zelena dolina, kje potoček, kje hišice? Kje so drevesa, ptički, rpže, metulji, kam so odplavale ribč, žabe, raki in gosi? Travnata preproga je izginila, črički so utihnili, kobilice ne skačejo več s travne bilke na travno bilko. Prišla je ogromna radirka in spremenila deželico v mrtvaško, sivo puščavo.« In potem? Potem spet vse znova: s svinčnikom, barvicami, s peresom in z otroško pesmijo. In Zemlja je spet lepa. Tekst za oddajo je napisal Franc Puntar. Srednja stopnja: 22. septembra ob 9.05 I. program 23. septembra ob 14.05 II. program PRVO POTOVANJE NA LUNO Živimo v času, ko se znanost in tehnika razvijata s tako hitrostjo, da jima komaj sledimo. Človeštvu odpirata nova obzorja, odkrivata vsemirje in morske globine in jih tako približujeta človeku. Učenci danes vsemu temu lahko sledijo po televiziji, v šolskih programih pa sb najnovejši dosežki znanosti in tehnike slabo zastopani. To pomanjkanje lahko izpolnijo avdiovižuelna sredstva in smo zato v letošnji program uvrstili oddajo o prvem poletu človeka na Luno. Ta veličastni dogodek, ki je lahko prelomnica v zgodovini človeštva. Zasluži, da si ga zapomnimo, saj smo bili priča, ko sta prva človeka stopila na površino tujega planeta. \ Zgodovino tega poleta, ki je skupno delo tisočev strokovnjakov, ki niso bili nikoli imenovani in vendar imajo za polet prav toliko zaslug kot astronavti, bomo obnovili v naši radijski šoli. Slišali bomo, kako je potekal polet, kako so se astronavti pogovarjali s kontrolnim centrom v Houstonu in kakšni so bili njihovi občutki, ko so prvič stopili na neznana tla. Poleg tega prvega poleta na Luno smo omenili še drugega, ki je bil izredno vznemirljiv, saj se mi, ki spremljamo polete vesoljskih ladij doma ob televizijskih sprejemnikih ali pri radioaparatih, ne zavedamo, kolikšna je lahko nevarnost, ki grozi astronavtom. 22. septembra ob 14.05, IL program Višja stopnja: 24. septembra ob 9.05, I. program SLOVENSKA KNJIŽNA BESEDA PRED PREŠERNOM Prepričljiva zmaga visoke umetnostne besede nad poskusi preoblikovati slovenski knjižni jezik na temelju poljudno nabožnega slovstva. Čeprav je Prešernova umetnostna beseda nadaljevanje umetnostnega izročila, ki se nam v razdobju pred Prešernom kaže sicer na različnih umetnostnih ravneh, a nepretrgano od prvega slovenskega zbornika laične umetnostne besede Pisanic, njene ravni glavni dotedanji načrtovalci razvojne smeri slovenskega knjižnega razvoja (in s tem razvoja slovenske knjižne besede) niso niti slutili — ali vsaj — kakor Kopitar — je niso razumeli na stopnji, ki bi bila v skladu s dotedanjim slovenskim duhovnim razvojem in enakovredna evropskemu ustvarjanju v besedni umetnosti. Ob izpopolnjevanju kulturnega programa slovenskih razsvetljencev v 18. stoletju in gnani od gibal, ki so na različne načine pretresala svet, so njihove vizije slovenstva bodisi tonile v iskanju slovanstva ali izgubljale tla pod nogami ob zavesti vsesplošne »neznanosti« slovenskega ljudstva. Vplivi in nagle menjave v sodobnem življenju so potisnile v pozabo čas, ko se je življenje majhnega ljudstva vzpenjalo brez usodnih občutkov majhnosti. Seveda ob tem Nižja stopnja: ocenjevanju vizije slovenskega življenja, kakor so jo imeli Prešernovi sodobniki in neposredni predhodniki, ne kaže pozabiti na pomembno dejstvo, da je bilo 19. stoletje čas vzpona velikih narodov in da se to dejstvo močno kaže tudi v zgodovinskih predstavah, ki od tam temelje. Prešernovo nadaljevanje slovenskega izročila je ob takih prizadevanjih razumljivo ostalo tuje vsem tistim, ki so vznemirjeno iskali »veličino« v različnih umetnih povezavah Slovencev s preteklostjo ali v povezavah s številnimi drugimi slovanskimi ljudstvi; v tem je verjetno treba iskati tudi jedro njegovega spora s Kopitarjem. Tuje pa je bilo tudi večini duhovno ne ravno najbolj razgledanim drobnim meščanom, ki so primerjali svoje življenje v provinci z življenjem v velikih mestih ali v • velikem svetu večjih ljudstev. Mikavnost razmišljanja o družbenih vprašanjih slovenske knjižne besede v Prešernovi umetnosti pa nas seveda ne sme odvrniti od vsaj bežnega prikaza Prešernovih izraznih plasti. Poseben poudarek bo posvečen zgradbi njegovih umetnin in predvsem uravnoteženosti njegove besede. ' 2. oktobra ob 9.05 I. program 2. oktobra ob 14.05 II. program ČIGAV Sl? Tudi oddaja' »čigav si« je namenjena spoznavanju otrokovega okolja in iskanju otrokovega mesta v tem okolju. Koliko vprašanj je strnjenih v enem samem vprašanju: Čigav si? Kdaj se otrok tega vprašanja in odgovora nanj prav zave? Morda šele takrat do kraja, če se znajde sam pri tujcih, v tujem kraju. Avtorica teksta za našo oddajo »Čigav si?« Neža Maurer, 'je v odgovor na to vprašanje napisala zgodbo o Simonu, o njegovem dobrem, prijetnem domu, kjer je vse živo, kjer so živa še okna, vrata, hišni prag, štedilnik, kuhinja, miza in še frava okoli hiše. Vse to je živo, ker živi v tem domu oh in vsi njegovi. A Simon tega ni znal prav ceniti. Malenkosti so ga včasih razjezile in spravile v slabo voljo. Tudi tega ni mogel prenesti, da bi ga mama pri-* ganjala k domači nalogi, da bi ga Okarala, če si ni očistil čevljev, če je pustil kolo pred hišo, ni prenesel, ce ga je oce ostel, ker je blatnik na kolesu zvit, zračnica prazna. In včasih so se takšni in podobni opomini zgrnili nanj kar v plohi. Ib Simon je sklenil, da bo odšel. Še malo se ni ustrašil tega, kar pravijo ljudje, kako hudo je biti brez doma. Res je odšel in dolgo je hodil. Nikomur na poti ni hotel povedati čigav je, bal se je, da bi ga poslali nazaj domov. Tako daleč je odšel, da je moral prespati med tujimi ljudmi na tuji postelji in še sreča, da so ga sprejeli. Simonova postelja doma dvakrat zaškriplje, kadar leže spat, kot bi rekla »lahko noč«, tuja postelja pa molči in hladna je. Tuj pes- laja in grize, tuja mačka praska in tuji ljudje ne vedo, da si lačen. 29. septembra ob 9.05 I. program Srednja stopnja: 30. septembra ob 14.05 II. program MED NAS JE USEKALO IN NAS RAZTEPLO PO SVETU Oddaja, ki nosi za naslov Župančičev verz, vzet iz Dume, govori o naših izseljencih, o tistih, ki so odhajali od doma sredi prejšnjega stoletja in o teh, ki gredo za boljšim kruhom v svet danes. Avtorica najprej na kratko pove, kaj je nekoč gnalo ljudi od doma in se pri tem ustavi ob ekonomski emigraciji iz revnih pokrajin, pove pa tudi, kako so težko živeli naši prvi izseljenci: bili so le malo plačana nekvalificirana delovna šila, brez pravih stanovanj in socialnega zavarovanja, izkoriščani in slabo plačani. Tam, kjer jih je bilo veliko, so si pozneje sami med sabo pomagali in si ustanavljali društva za samopomoč. Tako imamo tak velik izseljenski center v Clevelandu in v Chicagu. V Clevelandu, kjer živi okrog 65.000 Slovencev’, je danes okrog 30 slovenskih društev, kjer je organizirano tudi kulturno življenje. Ustanovili so si pevske zbore in so1* že tudi gostovali pri nas. V Chicagu pa je sedež Slovenske narodne pod- porne jednote, ki ima več kot 90.000 članov. Ta organizacija ima tudi lastno tiskarno in izdaja časopis Prosveto, ki izhaja v slovenščini in v angleščini, gradi pa tudi velik rekreacijski center ža svoje člane, da bodo lahko poceni in v domačem okolju preživljali proste dni. Oddaja govori tudi 'o izseljencih v Kanadi, Urugvaju, v Avstraliji, pa še v Franicji, Avstriji, Švici, Italiji, v Belgiji in na Nizozemskem. Naši ljudje so raztreseni po vsem svetu in kjer jih je več skupaj, so ustanovili svoje društvo, kjer se shajajo in berejo domače časopise. Danes je za vše delavce, ki gredo delat v tujino, laže, saj so zaščiteni in imajo urejeno socialno zavarovanje, pa tudi niso več le nekvalicirarii delavci. Mnogi naši ljudje so se v svetu uveljavili in so danes priznani strokovnjaki in umetniki. Naj omenim samo nekatere: Nikola Tesla, Mihajlo Iht-pin, dr. Peterlin, ki je predstojnik jedrskega inštituta v Severni Čarobni, pa še Zinka Kunc, Anton Dermota in drugi. 29. septembra ob 14.05, II. program 1. oktobra ob 9.05, I. program Višja stopnja: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN VLOGA DELA Oddaja s tem naslovom je prva oddaja te vrste, ki ima skupni naslov »Delo in zgodovina«. V osmih oddajah tega ciklusa bomo skušali mladim poslušalcem predstaviti poglavitna dejstva iz zgodovine delavskega gibanja od nastanka modernega delavskega razreda do sodobnih revolucij. Zgodovina delavskega gibanja — če odmislimo nekatera starejša gibanja mestnega proletariata — se začne sredi osemnajstega stoletja, torej takrat, ko so začeli uporabljati parni stroj in ko so za pridobivanje železa začeli uporabljati koks namesto lesnega oglja. Stroji, ki jih je gnala para in so zato pro- izvajali hitro, mnogo in poceni, niso le izrinili s trga obrtniško proizvodnjo, temveč so v temeljih spremenili družbo. Posledica je bila torej temeljita sprememba kmetijske proizvodnje, strojna obdelava zemlje in podobno. Tako je nastal krog, ki so se mu morale postopoma prilagoditi vse družbene ustanove. V sklop tega dogajanja sodi tudi nastanek delavskega razreda — najprej kot brezimne izkoriščevalne množice, pozneje pa zavestne družbene sile, ki se zaveda svojega pomena v življenju družbe in zato zahteva najprej tudi zase dostojno življenje, pozneje pa vedno glasneje terja tudi temeljit preustroj vse družbe. Nižja stopnja: GLASBENA URA V 9. oktobra ob 9.05 I. program 9. oktobra ob 14.05 II. program BELI KRAJINI Belokranjci poznajo veliko starih običajev in so jih tudi ohranili do danes. Ob Novem letu hodijo po hišah koledniki in voščijo srečo, spomladi praznujejo Zelenega Jurija, to je pastirski praznik, poleti je kresovanje in tedaj zaželijo dekleta-kresriičfe dobro letino. Za vsak praznik imajo izbrane pesmi in plese; Belokranjske pesmi imajo navadno enostavne melodije, dostikrat oblikovane le iz treh, štirih, petih Srednja stopnja: tonov, a prav v tej enostavnosti je njihov čar. Avtorica oddaje »Glasbena ura v Beli krajini«, Breda Oblak, je izbrala nekaj naj lepših belokranjskih pesmi in jih posredovala šolarjem, da jih bodo poslušali in še jih nekaj tudi naučili. Izbrala je: izšte-vanko »En, doj, štrta noj . . .«, »Lepa Anka kolo vodi« in »Prošel je, prošel...« Oddaja je primerna za 3. razrede. 6. oktobra ob 9.05 I.program 7. oktobro ob 14.05 IL program PO GOBE V jesenske dni, ko učenci nabirajo gobe, se o njih učijo, smo uvrstili tudi našo oddajo z naslovom »Po gobe«. Ta radijska šola je lahko bogato dopolnilo le pri urah, kjer učenci prinesejo s sabo primerke gob in jih ob oddaji spoznavajo in tako laže ločijo užitne od strupenih. V oddaji se predstavi najprej smrček in pove, kakšen je, kdaj raste in kje so zanj najbolj ugodna tla. Opomni pa tudi, da ie zelo podoben strupenim pomladanskim hrčkom in je treba paziti, da se ga ne, zamenja. Ajdovčka, ali jesenskega jurčka ne bo treba posebno opisovati, saj ga vsak pozna, zato se ob njem pogovorimo še o nekaterih drugih gobah, ki spadajo v rod gobanov. Oglasi se tudi turek in pove nekaj besed- o svojem bratrancu brezovem gobanu. Ajdovček, ki ima v oddaji glavno besedo, pove, za kaj se gobe uporabljajo in opozarja na strupene gobe in pove, kakšne so vrste zastrupitve. Nekatere povzročajo zastrupitev prebavil, to je najlažja oblika zastrupitve, nekatere povzroče zastrupitev živčevja in možganov, najhujša pa je zastrupitev z mušnico, saj povzroči razpad jeter, ledvic, srčne mišice in živčevja. Izmed strupenih gob smo v oddaji predstavili vražjega gobana ter rdečo in zeleno mušnico. Oddaja je napisana duhovito in zanimivo in bo učence prav gotovo pritegnila k poslušanju. Avtor oddaje, Frane Puntar, Višja stopnja: 6. oktobra ob 14.05, II. program 8. oktobra ob 9.05, I. program KAKO JE PRAVZAPRAV S TEM S to oddajo — prvič smo jo oddajali že na koncu preteklega šolskega leta — v letošnjem letu uvajamo ciklus oddaj spolne vzgoje; v celoti bo ciklus vseboval šest oddaj. Prva je posvečena splošnemu pogledu na vlogo spola pri ohranjanju vrste, torej funkciji, glede katere se človek kot naravno bitje vključuje v rastlinski in živalski svet okoli sebe. Ob tem je na kratko opisana fiziologija spola in ženske ter moške vloge pri oploditvi, seveda s posebnim ozirom na človeka in na dejstvo, da se človekova spolnost ne^ omejuje zgolj na prokreativno funkcijo, temveč da se — kot vsaka druga človekova potreba — zadovo- Nižja stopnja: ljuje na specifičen človeški način, torej v zgodovini in v družbi. Tekst je nekoliko poetično privzdignjen prav zato, da s tem nenehno opozarja na to specifičnost človekove spolnosti, vendar pa sicer brez ovinkov govori o stvareh, ki si jih šolarji žal velikokrat še vedno sporočajo šepetaje in žal velikokrat napačno. Poglavitni namen oddaje je torej v tem, da se o spolnosti spregovori v razredu na glas in na družbeno sprejemljiv način. Učitelju bo oddaja nudila priložnost, da z razlago posameznih izrazov utrdi kulturno raven pogovora o tej, marsikje še »tabu« temi. S tem bo mlade poslušalce tudi najbolje pripravil za sprejemanje sledečih oddaj. '16. oktobra ob 9.05 I. program 16. oktobra ob 14.05 II. program JANKO IZ DESETE DEŽELE Janko se mora, kakor vsi drugi otroci, privaditi na delo. Zjutraj mora v šolo, popoldne mora napisati domačo nalogo in zvečer si mora pripraviti šolske potrebščine za drugi dan^ pospraviti mora za seboj, tudi čevlje si inora očistiti — a vse to opravlja z vzdihovanjem: kako lepo bi bilo, ko bi ne bilo treba delati. Da, lepo bi bilo, ko ne bi bili brez dela žejni in lačni. Nekdo mora pridelovati hrano, šivati obleko in obutev, skrbeti za dom. Janko takšne razloge ni jemal resno. Vztrajno si je želel brezdelja. Sanjal je in prisanjal si je Deseto deželo. Ko se je nekega dne vrnil iz šole, mame še ni bilo doma. Vedel je, da bo še približno dve uri sam. Bundo, kapo, rokavice in torbo je pustil v veži na tleh. Joj, kako je bil lačen! Mama ima v omari škatlo piškotov. Janko jo najde, a škatla je prazna. Le kdo jih je pojedel? Tudi kruha ni bilo, ničesar ni bilo, kar bi lahko pojedel. Steče v pekarno po žemljo. Tudi v pekarni ni bilo ne kruha ne žemlje. Imamo Deseto deželo in nič ne delamo, so mu rekli. Deseta dežela je bila tudi na ulici, nobenega prometa, vse širno in svobodno in otroci so se sredi ulice igrali. Tovarniški delavci so se pred tovarno pogovarjali o Deseti deželi, na Pošti je vse mirovalo in Janko ni mogel telefonirati svoji mami, da bi ji povedal, kako je lačen. Sosedov Jožek je zbolel, pa ni bilo zdravnika. Tudi zdravniki niso delali. Deseta dežela je bila tudi na železniški postaji. Noben vlak ni vozil in nihče ni prevzel živine, ki so jo prejšnji dan pripeljali. Živina je mukala in stokala od žeje in lakote. Deseta dežela je velika pomota, je rekel železničar Janku. Da je Deseta dežela, dežela brez dela, resnično velika pomota, je zdaj uvidel tudi že Janko, ko je tako neznansko lačen čakal na mamo. Tekst za oddajo je napisala Evelina Umek. 13. oktobra ob 14.05 II. program Višja stopnja: 15. oktobra ob 9.05 I. program FRANC SCHUBERT: LEPA MLINARICA Zbirka Lepa mlinarica Franza Schuberta vsebuje 20 samospevov na besedilo nemškega pesnika Wil-helma Mullerja. Zajeta je v značilno romantično razpoloženje mladega mlinarja, ki svoja čustva do lepe mlinarice, radostna in žalostna/ zaupa' potoku. Zbirka ima opus 25. Ko jo je Schubert napisal mu je bilo 26 let, torej le 6 let pred smrtjo. Schubert je ustvarjal hitro in z lahkoto in prav to je razlog za njegov uspeh na področju samospeva. Za samo-spev je namreč važen trenuten na-vdih. Ob srečanju s pesnikovim besedilom se mu porodita melodija in klavirska spremljava. Melodija se prilagaja besedilu, klavirska sprem- ljava pa ustvarja razpoloženje, ki ga besedilo opisuje. V oddaji bomo spregovorili o tem, kako se je znal skladatelj vživeti v pesnikovo besedilo. Druga pomembna stran Schubertovih samospevov pa je njihova oblika. Kot vemo, so pesniki v Schubertovem času običajno pisali v kiticah, ki so bile v določeni pesmi po številu, obliki in dolžini vrstic enake. Skladatelj pa je tako pesem lahko uglasbil na dva načina: kitični in prekomponirani. Kdaj uporablja enega ali drugega, kaj so njune značilnosti in lastnosti, bomo spoznali v tej oddaji. Za ilustracijo bomo vzeli naslednje pesmi iz cikla Lepa mlinarica: Vandranje, Kam, Nestrpnost, Mlinarjeve cvetke in Ovenelo cvetje. 7. in 9. septembra 1970 Nenavadni pogovori: ob 9.05 in 14.05 NA POČITNICAH SMO BILI SITNI Dr. Anica Kosova je pripravila si-nopis za Nenavadne pogovore na temo: starši in počitnice. Za naš čas je zelo značilen hiter tempo življenja, starši so preobremenjeni z delom, otroci pa so večji del sami. Takrat pa, ko se najdejo vsi skupaj, se sicer pogovarjajo med sabo, pa gre ta pogovor nekam mimo. Še ta kratek čas, ki bi ga lahko lepo preživeli skupaj, so utrujeni in nervozni, da ne morejo sproščeno prisluhniti drug drugemu in vzpostaviti neposrednih odnosov. Marsikdo tega tempa ne vzdrži, se v njem psihično izčrpa, postane razburljiv in preobčutljiv. To pa vodi do napetosti v celi družini. Vemo, da pri takem načinu življenja ostajamo nekaj dolžni svojim bližnjim, predvsem svojim otrokom, skušamo vsaj ob nedeljah in ob času dopustov nadoknaditi kar smo zamudili v odnosu do ljudi, na katere smo čustveno navezani. V eni nedelji pa se ne da nadoknaditi šestih dni in v počitnicah ne celega leta. Že to, da člani družine niso navajeni preživljati celega dneva skupaj, otežko-ča skupno življenje na dopustu. Člani družine se morajo naučiti najprej preživeti nekaj ur dnevno skupaj. To pomeni, da morajo najti skupne interese, razvedrila, morajo se naučiti biti strpni do želja drugih družinskih članov in se prilagoditi tem željam, obenem pa uveljaviti na primeren način tudi lastne želje. Želje otrok se še posebej razlikujejo od želja staršev v času dopustov. In prav iz različnosti teh želja se porodi marsikak spor, ki vsem zagreni počitnice. Psihološki pojav, ki tudi pripomore k »sitnosti« staršev, predvsem "v prvih dneh dopusta, je razdražljivost, ki se pojavi kot posledica spremembe v načinu življenja. Marsikdo se težko prilagodi na nov način življenja, otroci pa običajno brez težav. Otroci se velikokrat dolgočasijo na počitnicah v družbi staršev. ' Nenavadni pogovori: 21. septembra ob 9.05 In 23. septembra ob 14,05 NE MARAM SVOJIH STARŠEV Otroci odraščajo, ustvarjajo si svoj svet in od življenja še vse pričakujejo, pričakujejo velikih dogodkov, uspehov, sreče. Njihove sile rastejo. Na drudi strani so njihovi starši. (Na žalost so marsikje ostali starši na drugi strani, na drugem koncu). Zdaj, ko so jim otroci že skoraj odrasli, so obstali na tisti točki, ko se pričenjajo ozirati nazaj na svojo prehojeno pot, na delo, ki so ga v življenju opravili, na vse, kar so si s trudom ustvarili in to želijo očuvati. Očuvati želijo tudi poslušnost svojih otrok, a je že tako, da prihajajo starši in otroci v vsakem rodu tudi do tiste točke, ko drug drugega ne slišijo več prav, ne razumejo več. Stremljenja otrok in Nenavadni pogovori: stremljenja staršev so usmerjena vsaksebi. ^ Med starši in otroci v družini lahko pride v času, ko otroci odraščajo, tudi do večjih sporov. Če so starši nepopustljivi in ne uvidijo, da je mladi človek samosvoja osebnost, ki nujno terja postopoma svoje lastno odločanje, lahko vzbudijo v lastnih otrocih odpor in nerazumevanje v družini — se bo samo stopnjevalo. Oddaja »Ne maram svojih staršev« podaja ta problem v obliki prijetnega sproščenega razgovora. V ta razgovor vpleta stric neko resnično zgodbo — resnične zgodbe so tiste zgodbe, ki se — tako ali drugače ponavljajo, ki so se zgodile, a se hkrati še vedno godijo. 5. oktobra ob 9,05 in 7. oktobra ob 14,05 SOVRAŽIM ŠOLO Večji del otrok začenja z vese; Ijem hoditi v šolo. Saj je vstop v šolo velik korak na poti k onemu cilju, ki si ga najbolj želijo doseči — »da bi postali veliki«. Vendar se žal pri marsikaterem otroku ta začetna vnetost za šolo in učenje kmalu ohladi, lahko pa postopno sprevrže celo v pravi odpor in sovraštvo do šole. Obiskovanje šole, opravljanje nalog in učenje mu postane najbolj zasovražena stvar na svetu in le še prisiljevanje s strani staršev ter strah pred starši in učitelji ga lahko naprej obdrži v šoli. Do takšne usodne spremembe v otrokovem odnosu do šole kajpak lahko pride iz različnih vzrokov. Med najpogostejšimi vzroki so naslednji: — po eni strani kakšne posebne otrokove učne težave, ko pri nekaterih predmetih ne more več držati tempa z vrstniki, zaostaja in zavoljo tega izkuša stalno nove neuspehe; — po drugi strani . kakšne posebne otrokove vedenjske značilnosti (npr. prekomerna živahnost, zgovornost, gibalna nemirnost, nestalnost), zavoljo katerih ne more ves čas pouka zdržati pri miru, se obrača v klopi, igra, klepeta, s tem pa moti učitelja in postaja deležen neprestanih novih opominov, graj, podpisov, drugih kazni. Ali pa ga njegova nerodnost v upravljanju nalog, vzdrževanju čistoče in urejenosti ipd. spravi na slab glas pri učitelju (-ih) in napravi deležnega vselej novih opominov. — po tretji strani pa neustrezen . odnos učiteljev in staršev do opisanih otrokovih učnih težav ali vedenjskih posebnosti lahko do kraja otroku zagreni bivanje v šoli in vse, kar je v zvezi s šolo. Zavoljo pogoste učne neuspešnosti ter iz nje izvirajočih nezadostnih ocen ali zavoljo vedenjskih posebnosti, ki motijo učitelja, postane otrok deležen ne le neprestanih opominov, opozoril, graj, ampak pogosto tudi izrazite učiteljeve nejevolje, jeze, nestrpnosti. Pogosto gre to tako daleč, da otrok mora poslušati cel plaz sramotenj, poniževanj, groženj ali pa postane deležen tudi drugih kazni. Podobna stvar se ponavlja doma. Oddaja bo spregovorila učitelju, staršem in učencu. Sinopis za odajo je pripravil Janko Svetina, oddajo pa je po tej osnovi napisala Polonca Kovač. Oris sodobne psihologije Otrok se igra in ustvarja Univ. prof. dr. Antona Trstenjaka, daleč preko meja znanega slovenskega psihologa, pozna, širša javnost bolj po njegovih knjigah o človeški naravi,. ki jih je napisal za ljudstvo (npr.: Med ljudmi, Pota do človeka, Človek v ravnotežju, Človek v stiski, Če bi š.e enkrat'živel), kot pa po njegovih znanstvenih delih, po katerih segajo le strokovnjaki izve--, deni na ; področju psihologije ter nekaterih drugih ved. Delo, z naslovom »Oris sodobne psihologije«, s katerim je navedeni avtor pred kratkim obogatil slovensko strokovno psihološko literaturo, pa ga trajno uvršča med daleč najvidnejše slovenske delavce na tem področju. Zajetna 680 strani obsegajoča knjiga, ki kot prva v obsežnem opusu orisa sodobne psihologije zajema samo teoretično psihologijo, kaže v vsaki natiskani vrstici čogromno strokovno znanje in široko razgledanost njenega avtorja, saj je na višku znanstvene in pedagoške univerzitetne kariere zbral svoje bogato znanje 'V-enem samem, delu, katerega nam lahko upravičeno zavidajo tudi največji narodu Vsebino prve knjige svojega življenjskega opusa je avtor razdelil na dva dela. V prvem, ki obsega temeljit uvod v psihologijo, je podana njena opredelitev, orisan njen zgodovinski razvoj ter nanizane znanstvene metode. Drugi del pa je namenjen osebnostni psihologiji; tu so obdelane integracija osebnosti v organizmu, V; okolju in v teoriji. Priložene ^so ustrezne matematično statistične tabele, navedena izbrana domača in tuja strokovna literatura ter dodano stvarno in imensko kazalo, kar olajšuje orientacijo v sicer ogromni masi zbranega in obdelanega gradiva. Jezik je lep, slog pa kljub zahtevnosti snovi jasen, kar dela knjigo dostopno tudi nestrokovnjakom. Vsekakor se že ob prvi knjigi orisa sodobne psihologije zavedamo, da smo Slovenci na področju ’ psihologije dobil kapitalno delo, mimo katerega ne, bo mogel nihče, ki se bodisi poklicno bodisi iz ljubezni do psihologije zadržuje na področju te znanosti. Poudarjamo, da je ta skromna notica vsekakor preskromen odsev pozornosti do. takšnega mojstrskega opusa, ki tudi v svetu nima mno- go tekmecev. V opravičilo naj povemo, da smo želeli na to knjigo samo še posebej opozoriti in povabiti bravce, naj kljub temu da niso strokovnjaki, stopijo v njen čudoviti svet resnice in še nepojasnjenih skrivnosti. Knjiga, ilustrirana z ustreznimi grafikami, tabelami in slikami, je izšla pri mariborski založbi Obzorja. Stane 140,—din. VIATOR Vsak zdrav otrok se igra. Igrače in igra so neodtujljivi del njegovega življenja, zlasti še v predšolski dobi, ko še ni vključen v šolo. To je za njegov vsestranski razvoj prav tako potrebno kot primerna hrana, obleka, spanje, sonce, zrak in ljubezen staršev. 'Učenjaki po vsem svetu so- in se z veliko zavzetostjo proučujejo otrokovo igro. Napisali so že nešteto knjig ter postavili različne Jezikovni priročnik za tehnike Zveza inženirjev in: tehnikov je V sodelovanju s tehniško sekcijo Terminološke komisije pri SAZU dala na knjižni trg drobno knjižico s platnicami v pohlevni sivi barvi in naslovom: Slovenski jezikovni priročnik za tehnike. Tehnično, razvite dežele imajo že dolgo vrsto takih pripomočkov. še povečujeta, saj znanstvena raziskovanja in proizvodne procese vedno spremljajo razna navodila, znanstvene ekspertize in strokovne razprave, prav tako. pa tudi izdelke, ki pridejo iž proizvodnje med potrošnike. Vsebina knjižice je razdeljena na sedem poglavij. ■ Največ pro- teorije o tem, zakaj se otrok pravzaprav sploh igra, toda. bistva izvora otrokove igre ni vse do danes prepričljivo pojasnil še nihče. Tovarne vsega sveta izdelajo dan za dnem na tisoče in tisoče igrač. Mnogih med temi igračami se otroci kmalu naveličajo. Polomljene in nekoristne obleže. na smetiščih, kajti le nekaterim ljudem je znano, da nudijo otroku največ čistega veselja prav tiste igrače, ki si jih ta izdela sam, čeprav navidezno iz manjvrednega materiala. Kdor pomaga otroku tu, je storil največ. Na te misli človeka nehote napelje čudovito ilustrirana knjiga z naslovom »Otrok se igra in ustvarja z naravnimi plodovi«,, ki so jo pripravili Alenka Eržen-Šu-štaršič, Sime Letinič in Sonja Še-gula-Vpnčina, izdala Svet za vzgojo in zaščito otrok Jugoslavije ter Nacionalni' komite OMEP Jugoslavije, založila pa ZGP Mladinska knjiga v Ljubljani. Potem ko je pod zmagovitim geslom »Ni. zdravega otroka in srečnega otroka brez igre in igrače« na uvodnih straneh povedano nekaj tehtnih besed o otrokovi igri ter a pomenu likovne vzgoje za . njegov osebnostni, razvoj, se nam na več kot petdesetih straneh predstavijo fotografije ljubkih izdelkov iž povrtnin, sadja, koruze, gozdnih1 plodov in semenja ter venčki iz listov in cvetja in . ornamenti iz raznovrstnih školjk. In vse to je tako lično, tako naravno,: tako lepo, da ob tem človek z resničnim odporom pomisli na pogrošen kič, ki ga za drag denar ponujajo nekatere prodajalne. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da so vse te številne živalske in človeške figurice,, sestavljene iz naravnih plodov, delo otroških rok in veren odsev njihove neizčrpne ustvarjalnosti. Takšna kreativna igra, zlasti še, če je združena z načrtno likovno vzgojo, pa otroka neverjetno razveseljuje in izredno notranje bogati. Zdaj, kc imamo pred seboj ta odličen priročnik za aktivno delo zlasti s predšolskimi otroci, nam je na široko odprta pot v nove oblike in še k širši izbiri naravnega gradiva. Razkošno ilustrirano knjigo »Otrok se igra in ustvarja z naravnimi plodovi« oodo s pridom uporabljale ne samo vzgojno-varstvene ustanove za delo s predšolskimi otroki, marveč tudi osnovne šole v nižjih razredih, posebne osnovne šole in zavodi, kjer se vzgaja in šola duševno nerazvita mladina, otroške in druge bolnišnice pri delovni terapiji, azili — skratka vsi in povsod, kjer je igra v obliki ustvarjalnega dela dobrodošel izvir neskaljene radosti in nevsiljivega razvedrila. Vsem, ki so pripomogli tej dragoceni knjigi ugledati vedro luč sveta, iskreno čestitamo! V kratkem izide tudi v srbohrvaškem in makedonskem jeziku. Kljub razkošni opremi nikakor ni draga; stane samo 30.— N-din. VIATOR pri nas je to prvo tovrstno delo. štora je odmerjeno besedotvorju, Med . sestavljale! so imena na- katerega osnova je znano delo ših najvidnejših tehniških staro- Dr. Bajca. Vsebina je napolnjena kovhjakov in slavistov SAZU. . z mnogimi primeri iz vseh teh-Hiter razvoj tehnike, ki mu ničnih ved. Obsežno je poglavje sledimo zlasti v drugi polovici o tujkah v slovenskem jeziku, ki našega stoletja, ima za posledico jim priročnik daje prednost, do-tudi naglo večanje števila pišo- kler ponašeni. izrazi niso utrjeni, čih in beročih'ljudi na proštra- Spričo tega, da se tehnični in nem področju znanosti in tehni- znanstveni jezik bistveno razlike. Življenje, preplavljajo vedno kujeta od leposlovnega, -je v knji-novi tehnični pojavi, ki imajo do- go vključena tudi stilistika teh-mačev poreklo, še več pa je tistih, niškega jezika, ki so nastali drugod in jih sprem- Na kraju so zbrana zgoščena Ijajo tuje jezikovne tvorbe. Ob navodila avtorjem za prirejanje tem nastaja posebno področje člankov 'in sestavljanje , preda-tehniškega jezika, ki je podreje- vanj ter preglednica dogovorjenih no splošnim jezikovnim zakoni-.korekturnih znamenj.., I S tostim in pravilom, večkrat pa' 'Pnročnik'bb dragocen pripomo-posebnim dogovorom, ki ne do- ček vsem, ki se ukvarjajo s pi-puščajo nobenih dvoumnosti. Vsa- Sano in govorjeno tehniško be-ka ohlapnost bi povzročala zme- sedo. Upravičeno bi lahko opozo-do v pojmih z nepreglednimi po- ril nase z bolj kričečo barvo na-sledicami, ki bi nastale zaradi slovne strani. Marjan Tomšič -nesporazumov. Vključitev našega gospodarstva v 'mednarodno deli- Predmetnik 111 UČni načrt tev dela in vedno obsežnejša iz- v ■> " menjava potrošnik dobrin potre- zd Osnovno SOlO bo po jasnosti in nedvoumnosti / Uprava »Prosvetnega delavca« ima na zalogi samo še nekaj iz-vodov Predmetnika in učnega načrta za osnovno šolo. Naročila sprejema uprava PD, Nazorjeva 1, Ljubljana. Ko bo zaloga pošla, Predmetnika ne bomo več pona-tiskovali. vet pred domačim pragom Naročniki, sindikalne podružnice in vodstva šol! Vsako leto znova si prizadeva Ptujska gimnazija je izdala drugo povojno številko Izvestij Gimnazija Dtašana Kvedra v Ptuju je nedavno izdala 64. številko Izvestij, ki je druga po vojni in se od drugih podobnih publikacij v bistvu ne razlikuje — pa vendar so letošnja Izvest ja ptujske gimnazije nekaj posebnega: naš^ravT pTe^ričaU^S avtorji so zeleh v njih zajeti ko- kei naj s rot, piačujejo naročnl. likor mogoče vec tiste mnogo- no za naš Iist. videti pa je, da stranske dejavnosti tega zavoda, dosedanja opozorila in prošnje ki se je razvila v 100 letih njene- niso dosegle zaželenega nameni: ga pbstoja. 100-letnica ptujske ge vedno imamo namreč kar le-gimnazije je bila lam slovesno po števi]o zamudnikov> ki jlm ?qn°n ay jdna \°pyira prOSlaV moramo pošiljati opomine, da bi 1900-letmce mesta Ptuja. izterjali 10 ^ za £tno niročni. , V uvodnem sestavku Veliko no prosvetnega delavca... leto beremo kako so potekale Tudi letos bomo poslali šolam proslavdob tem pomembnem ju- sezname naročnikov Zato da bi bileju ptujske gimnazije, zatem selz0gnili neprijetnim terjatvam, slede , prispevki, ki zasluzijo, da prosimo sindikalne podružnice in Jih vsaj naštejemo: Življenje na vodstva šol - b(£0 tako uvi. f™zlJi v sol. letih 194243 in devni ter organizirano poberejo 194344, Generacija abitunentov naročnino in jo nakažejo na naš žiro račun- Ce se iim to delo Ju v desetletju ^9,-9-1959 m nje prezahtevno,'jih prosimo, naj ob- P° \£^nje\Kr0,i,lka za iavii0 vsaj sezname naročnikov žol. leto 1968-69; zatem beremo na ogIasnl deski v zbornlcl- sezname dijakov m njihov uspeh. Uprava Prosvetnega delavca ■temu prvemu delu Izvestij so dodani zanimivi sestavki, ki ob- ravnava j o Sovretovih sedem v počastitev 8. oktobra, občin- Ptujskih let (dr. K. Gantar), Sre- 5kega praznika občine Velenje, 7|nJe sc Sinkom Cajnkarjem bo v Kavnah pri Šoštanju otvori-(Sonja Sreckovic) bibliografijo tev nove podružnične šole. Otvo-Antona Sovreta (Bogomil Ger- ritev bo 8. oktobra 1970 ob 11. uri janc) m še literarni prispevki di- (enajsti) j'akov. Tako so Izvestja ptujske Vabimo vse učitelje oz. učite-gimnazije - uredil jih je Drago ijice, ki ^ kdaj poučevali na šoli uhgoj ena redkih publikacij v Ravnah da ^ udeleže otvoritve, te vrste, ki s svojo vsebino se ■ bolj kot s svojo lepo zunanjostjo zaslužijo našo pozornost. Pravkar je izšla pn Mladinski den avtor, npr. Naše koline. Ne- vseh prvin, ki naj bi jih ta pred- knjigi nova knjiga za osnovno- kateri sestavki pa so pisani pre- met nudil učencem na tej stop- solceq pomožni učbenik Ivana več načelno in neprepričljivo, nji. Knjiga je bogato ilustrirana, Bizjaka Svet pred domačim pra- zato niso blizu otrokovemu do- barve so tople in privlačne, rea-gom. Knjiga je glede na tema- jemanja, npr. zadnji odstavki v listična . slika pa je nižješolcem ucenci teh razredov od učbeni- mestom, je malo nevsakdanja in po posamezibh poglavjih že spf kov uporabljali le berilo m racu- za. poprečnega otroka težko do- znali v reviji Ciciban ObzorifžeVred^e^izdifosSr in.™ljiVf- , . Založbi moramo čestitati k Hudales sorodno knifžico-? Ve ^ ,nHjb°lj- uspela . poglavja njeni ekspeditivnosti, saj so knji-nuuaies soroano Knjižico.« Ve- sodi Koledar življenja m dela v go dobili učenci v roke komai selo potovanje, ki je zasledovala naravi. Tekstni del in delovne na- mesec dni kasneie ko io ie kot enake cilje, vendar pa m vklju- Joge nrehaiaid drug v drntrevn „ - • Jiasn.?je’ . J? Je čevala snoznavania narave B ,ug v drugega, pomožni učbenik potrdil repub- Po P° a ja a m- . Prozno besedilo dopolnjujejo še liski sekretariat za prosveto in .-■ Poseč popelje otroka y bližnjo druge literarne zvrsti,-zato je ži- kulturo Takih nnmerrtvfrfnsfci Sa slu poglavje: nismo poznali. se 4l ni ma. La oKvir pripovedi mu slu- Naši predniki m mi sluzi spo- korektno, da jd prodajni odde- S aidCpm1o ^nrd1Sb pn ^a' zjla,vanju družbenih razmer in je lek založbe pošilja šo^am kot lesu _ najdemo podoben nacm: glede na zahtevno tematiko pi- učbenik, ker s to oznako zavaja Ivo m Ana) mestna deklica m sano dovolj poljudno, tudi dekla- kupce * svet Posamezna poglavja so o^UpA-oSs^iS, PaS SUarfe^S S' kratka, dovolj konkretna, zam- ska šola). Cem prvega in tretjega razreda iva m življenj s a. Največkrat Knjiga snovno ni razdeljena so velike razlike, ki pa jih tekst jim sledijo konkretne naloge, iz- p0 razredih, niti se togo ne okle- ne upošteva v dovoljni meri. Si-delave predmetov iz preprostega, pa učnega načrta, ampak v spro- cer je pa vprašljivo, koliko si otroku pristopnega materiala, ščenem podajanju prehaja glede bo mogel s knjigo pomagati pr-vprašanja, vezana na snov, ugan- na vsebinsko in časovno poveza- vošolček, ki se komaj uči brati, ke, pregovori in posamezni ver- nost od snovi do snovi. Kljub te- učencu tretjega razreda pa bo zi. Tu včasih ni dosledno nave- mu pa doseže organski splet morda postala že preveč znana in zato manj zanimiva. Naj pridenem še to misel: Šolska torba našega četrtošolca tehta dobrih pet kilogramov, tudi če dosledno upošteva umik, ni dosti lažja. Ali ni tudi to eden od vzrokov za vedno slabšo držo naših otrok? Naj bi o tem razmišljali tudi takrat, ko potre-jujemo nove in vedno obsežnejše učbenike. _________ Velimir Batič * Založba nam je s tem v zvezi dala naslednje pojasnilo: S pošiljko oglednega izvoda knjige Svet pred domačim pragom vsem ravnateljstvom osnovnih šol smo želeli pedagoško vodstvo šol in razrednike prvih treh razredov samo čimprej opozoriti, da je delo že izšlo in bo vsepovsod v prodaji od 1. septembra dalje. Vse drugo pa je v knjigi napisano, ne glede na to, kako jo kdo imenuje: nikakor nismo besede —pomožni — izpustili zato, ker bi jo radi zamenjali z besedo — obvezni—, saj beseda pomožni ne pomeni neobvezni, niti obvezni, ampak ima povsem svoj pomen. Sicer pa smo avtorju članka hvaležni za njegovo oceno knjige. Uredništvo PD Knjižna zbirka ČEBELICA naj še naprej razveseljuje naše šolarje Ko vstopa otrok v šolo, je njegova prva knjiga »PRVO BERILO«. Živahno rdečo knjigo, kjer se slike mešajo med črke in zloge, odpira otrok dan na dan in požira, bolje grize črke, zloge, besede. Nekaj časa traja ta vojna med otrokom in črkami in Prvo berilo postane počasi prava šolska knjiga z vsem priokusom šole in učenja, posebno še, ko so že enkrat vse črke »zavzete«. In potem — vaja dela mojstra, je star pregovor — morajo otroci brati, brati in spetN brati. Pedagogi dobro vedo, da postane še tako lepa knjiga zo^ prna, če jo žuliš, dan na dan. Koliko raje otrok bere in se muči z besedami in stavki, če je pred njim nova knjiga. Cim več knjig, čim več različnih knjižic, že na oko veselih in živahnih, naj vzame otrok v roke, da bo bral. o. „ „„m^ . gov m na njihovo pobudo se je, poleg nC * \ v * .1 f> \ f \U (t \ demnafsK aknjižnaP,'zbirka za prvošolčke: ČEBELICA. Sprva je imela vsako leto po sedem in zdaj po želijo povesti otroka in mladega bralca devet knjižic in še knjižico Ciciban v svet lepih odnosov med ljudmi, v bere, se pravi vsak mesec nova knjiži- svet ljubezni, dobrote in plemenitosti, ca, nova zgodba, nove podobe — nova Otroška duša je tako zelo občutljiva slikanica._ V pjih so kratke zgodbice, in neverjetno sprejemljiva za vse, za pa pravljice, uganke, črtice in posa- dobro in slabo. In kar bomo otroku mezne zanimivosti iz sveta okrog nas: dajali v roke v teh občutljivih letih, o našem ozvezdju (Nebo nad nami), o to bo v njem ostalo in to se bo v vulkanih, o gorskem cvetju, o gobah njem tudi razraščalo. Zato lahko damo in o umetniški vrednosti naših panj- ob tem izboru urednici in založbi res skih končnic, ki so jih naslikali nekoč vse priznanje. Večanje naklad teh izrazno močni ljudski umetniki. drobnih knjižic — slikanic pa nam ka- Ce pregledamo vso to dolgo vrsto. ."Ži^W.Pav razumeli hotenje 136 knjižic, razbiramo res vredne na- 1™;;??’“ ™ ~ .cel0' . d.a 80 te slove. Tu so Grimmove pravljice Rdeča prejemali m v ne- kapica, Trnuljčica, Sneguljčica, Pepel- L01?0 . zavzetostjo ka; Andersenova pravljica Slavec, pa na- * w IZPovedovaIi še ljudske pravit Mojca Pokrajculja, sS^et*e‘M£ hruška in . Zakleti grad (Milčinski) in laložba^na8 sta se i l?T!Jni.ca 111 druge ter ruske, češke, norveške, ki- Sne knjižic ^ v® “ tajske, armenske in druge pravljice; dostonne otrokomk In krtnr t” pa črtice in spomini, pesmice in ugan- sk d i iVo? Pozna 5' Prelepa ^zbirka1 je ^“maSikd^ki ^ čim veči*> .^vilo izvodov*” Srn [e daPnesZže odmsel, bi našel kje. dcJma Snei^Hh Todo Lhko \iTnn te knjižice izpred sedemnajstih let, ko “K?*6’ ceneje 1,0(10 lahko kuP°- je še sam iz njih črkoval prve stavke. ge nekaJ bi rada pmidarila To niso To so resnično izbrani kvalitetni samo knjižice z 'izbranimi teksti. To .»Wi. jezikovno bogati in poetični, ki .so res slikanice. Vsak tekst dopolnju- jejo in spremljajo izbrane ilustracije, črnobele in barvne. Več kot polovica knjižic v letu krasijo barvne ilustracije. Risali so jih in jih še rišejo naši najboljši slikarji. Mnogi so se prav ob teh izdajah posvetili samo ilustriranju knjig za otroka 'in poželi tudi v svetu najvišja priznanja. Vemo, da naše slikanice s teksti vred prav zaradi odličnih ilustracij izdajajo danes založbe v Franciji. Italiji, Nemčiji, Češki, Angliji, Poljski in drugod. Prav letos so iz-šle v Franciji štiri naše slikanice, v Italiji pa osem, ki so že nekatere izšle tud! v Čebelici (Zlata ptica, Pastirček, Muca Copatarica, Rdeča kapica. Hišica ■z kock, Petelin, klobuček m roža, Mi-školin. Bela mačica, Babica pripoveduje,. Moj dežnik je lahko balon, in še nekatere druge). Ce si vse te knjižice ogledamo natančneje, moramo spet izreči priznanje urednici, _ ki je znala izbrati pravega ilustratorja za določen tekst začenši od prvih, kjer so bile vse podobe tiskane i5, crnobelo, kvečjemu dvobarvno, od Rdeče _kapice, prve knjige iz te zbirke, KI JO je z mehkimi poiezami svoje risbe ilustrirala Marlenka Stupica, in francoske pravljice o potepuškem Pol-petelinčku ki jo je v resnih in značil-mh plastičnih risbah upodobil Ive Šubic; _ Pravljice o Šiviljici in škarjicah, kLl? I* z občutkom za enostavno ?B0.žko„ fantazijsko risbo ilustrirala Man ,a Vogeln.k, in Andersenovo prav-S,aVe?, P žalostnem kitajskem princu, ki ji je Jože Ciuha dodal iz-redno izpovedne ilustracije - pa vse •u ,to^!lh zadnjih bogato ilustrira-nm knjižic, kot so bile pravljice O ir6!1 .ffajuh, ki jo je ilustrirala Ančka Gošmk-Godee m v barve položila vso pravljično _ tajinstvenost, do kniižic ABC pesnice Vere Albrehtove z izbranimi stiliziranimi ilustraciiami Maričke Korenove: veselih Šestdeset ugank slo-venskih pesnikov z Igrivimi' risbami JPkn„.Relc'™ann: Spomini partizanske učiteljice Semetove s toplimi črtnimi risbami Mariance Jemer-Bnžič- vesele zgodbice Branke Jurca Rdeči škorenič-' ki, kjer pnde v bsrtmih kompozicnah Marjance Jemec-Božičeve še posebno do izraza človeška toplina in otroška iiub-kost ter ontimizem, kar vse otrok ia. ko zelo želi in za svoi zdrav duševni razvoj potrebuje, še bi lahko naštevali. ilustnratorje in poudariaii posebnosti in. odlike njihovih podob, barv- nih in črnobelih, ob teh 136 knjižicah, vendar naj povem le to, da je vsakomur jasno, da te knjižice, takšne kot so in kot jih založba pošilja mladim bralcem v roke, želijo, da bi otrokom privzgajale dober okus z lepo risbo, da bi jih odvračale od kričavega barvnega kiča in od slabe, prenatrpane in prezzizrazne risbe, želim, da bi vsi razumeli, da je občutek zg lepo, dobro in izpovedno' ilustracijo, za skladnost barv (tudi disharmonija ima v sebi neko notranjo skladnost) in njihovo izpovednost treba vzgajati z dobro ilustracijo in da se mora človek sam potruditi, da si ta okus pridobi in izoblikuje. želimo pa tudi, da bi se ob lepi knjigi otrok naučil ceniti knjigo in jo čuvati. In še letošnjemu programu na pot, kot bodo izhajale knjige: ljudske pesmice PLEŠI, PLEŠI ČRNI "KOS ... in druge z ilustracijam) Marlenke Stupice ~ z ve.likimi črkami; ruska pravljica FRIJE MEDVEDI z ilustracijami Rože Piščanec — z velikimi črkami; prijetna m vzgojna povestica za mlade nered-neže MUCA COPATARICA z barvnimi podobami Ančke Gošnik-Godec; partizanska zgodba KRUH, KI GA NI BI-s * ,2 i‘ustracijami Marjance Jemec-Božič; Grimmova pravljica PEPELKA z risbami Danice Rusjan; Ingoličeva Zgodba o čroobeli ovčki z ilustracija-F11..??1? Potokar dalje sedem pravljic v knjižici z naslovom LENA TEREZINIMA iz knjige Večerne pravljice Jelie Lepman z ilustracijami Lidije Osterc; izbor črtic in sličic s podežeHa Kristi-ne Brenkove KOŠČEK SIRA z ilustra-cijami Marlenke Stupice ter modema ivAD^vr? Ž ,d,r?i?beno et^no poanto DARČVI Z MARSA Kžthe Dessau v prevodu Viljema Heiligerja z ilustracijami Tmce Stegovec. Namesto vsakoletnega izbora Ciciban bere pa izide v enaki obliki izbor Tolstojevih zelo kratkih zgodbic in sličic, basni v prozi in pripovedk, ki jih je -ta veliki mojster pisane besede m poznavalec človeške z enako toplino in pisateljsko širino ter etično veličino za otroke v svoji vaški šoli. • na koPcu še t0Pl0 priporočiti učiteljem.’ naj post-edujejo, da bo čim vec knjižic prišlo med otroke, in staršem naj jim ne bo žal denarja za otrokovo prvo literarno knjigo, za prav resnično njegovo vredno lastnino. Darinka Petkovšek osnovna sola vitanje razpisuje naslednja delovna mesta:’ — vzgojiteljico za varstvo predšolskih otrok — VZG za nedoločen čas — učitelja za nemški jezik — PRU za nedoločen čas —- učitelja za tehnični pouk — PRU za nedoločen čas — učitelja za razredni pouk — U za določen čas — učitelja za razredni pouk — U za nedoločen čas Nastop službe 1. septembra 1970, na voljo so samske sobe. Delovna skupnost DOMA STROKOVNIH SOL VERE ŠLANDER V CELJU naknadno ponovno razpisuje — DELOVNO MESTO VZGOJITELJA za nedoločen čas Pogoj: višja pedagoška izobrazba — PRU Stanovanje: vzgojiteljska soba v domu; stanovanja ni. TEHNIŠKA SREDNJA USNJARSKA GALANTERIJSKA SOLA DOMŽALE naknadno razpisuje prosto delovno mesto — PROFESORJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas Osebni dohodek po pravilniku. ^'^^^^^^✓sy%/VA/NAAyVS/SA/VVSA/VVV/^AAy,sA/V^VAAyS/VA/VAA^NAy\AAA^SA-^Ay Svet delovne skupnosti DIJAŠKEGA DOMA V KRŠKEM razpisuje prosto delovno mesto — VZGOJITELJA-ICE za nedoločen čas Nastop službe 1. septembra 1970. Pogoj: profesor ali predmetni učitelj, lahko tudi začetnik Samsko stanovanje preskrbljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. / Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO razpisuje prosto delovno mesto — RAVNATELJA NA OSNOVNI SOLI MARJAN NEMEC RADEČE za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo — da imajo 10 let vzgojno-izobraževalne prakse Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, kolkovane z 1,00 din, na naslov »Skupščina občine Laško — komisija za volitve in imenovanja-«. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Svet osnovne šole BORISA KRAIGHERJA GRADIŠČE — BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH razpisuje naslednja delovna mesta: — 2 učitelja za angleščino, PRU za nedoločen čas — 1 učitelja za varstveni oddelek, U za določen čas — 1 učitelja za matematiko, PRU za nedoločen čas > — 1 učitelja za liziko — tehnični pouk, PRU S ( za določen čas ^ (poučevanje v DE Gradišče in DE Benedikt) s ^ Na voljo so samska stanovanja. > osnovna Sola janez trdina pri novem mestu naknadno razpisuje prosti delovni mesti — učitelja za slovenski jezik — PRU — učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Dolž — U Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema razpisna komisija 15 dni od dneva objave. Po sklepu sveta VZGOJNEGA ZAVODA J. LEVCA V LJUBLJANI Karlovška cesta 18 ponovno razpisujemo za šolsko leto 1970/71 naslednja delovna mesta: — PREDMETNEGA UČITELJA ZA GOSPODINJSKI POUK — za nedoločen čas Pogoj: diploma VGS z učiteljsko ali vzgojiteljsko predizobrazbo s pogojem, da bo kandidat dodatno opravil diferenc, izpite iz spec. pedagogike — PREDMETNEGA UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO — za določen čas Pogoj: diploma Visoke šole za telesno kulturo I. ali II. stopnje — UČITELJA ZA KOREKTIVNO GIMNASTIKO za nedoločen čas Pogoj: visoka šola s specializacijo za korektivno gimnastiko ali fizioterapevt — diploma Višje šole za zdravstvene delavce — VZGOJITELJA — ORTOPEDAGOGA za nedoločen čas Pogoj: diploma PA — ortopedagogike oz. absolvent PA, ortopedagogeke — VZGOJITELJA (za delo na pedopsihiatričnem od-* delku Otroške klinike) — za nedoločen čas Pogoj: diploma PA — ortopedagogike z nekaj leti prakse v vzgojiteljskem delu, ali diploma učiteljišča z nekaj leti prakse pri vzgojit, delu v domovih ali PB, ali diploma srednje vzgojiteljske šole z nekaj leti prakse Kolkovane ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet zavoda 14 dni po objavi. Delovna skupnost ^ j Delovna skupnost j ■ Svet OSNOVNE SOLE ŠALOVCI > [ OSNOVNE SOLE DEKANI j [ OSNOVNE SOLE VIPAVA razpisuje naslednji prosti delovni mesti: > S razpisuje ; [razpisuje naslednji delov-■ — učitelja za slovenski jezik — PRU \ : prosto delovno mesto za ne- 5 5 ni _nedoIocen c®s_- — učitelja za zgodovino in zemljepis — PRU S 5 določen čas : 5 — učitelja za^ angleški Zaželeno je znanje madžarskega jezika. > [ učiteija telesne vzgoje | | _ u/iteljT za gospodinjski I K prijavi priložite življenjepis in prepis diplome. ( \ pogoj. p pRU ali v z ve5_ [ [ pouk _ pRtj Rok za sprejemanje prijav je 14 dni po izidu razpisa. £ j ]etno prakso pri pouku te- [ j Na voljo saxnski sabi- S IgSHC VZgOJG 113, OSHOVIli 5 3 _ -- , S 5 g0ji ; j Razpis velja do zasedbe de- ■ ■ Nastop službe takoj ali po do- ■ jj bbbb^^hbbm1bmm1BBhbbMmbiiibi*i**ii*|! OSNOVNA SOLA IVAN CANKAR BOGOJINA .............................m 5 občina Ljubljana-Vič-Rudnik ■ — 1 učitelja za matematiko PRU aU P J [ OSNOVNA ŠOLA I 5 razpisuje naslednji delov- 1 — 1 učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ah P Z i nnsVvKVPnrn Trm A? ■ • ni mesti- — 1 učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P > ; KVEDER'TOMAZ : : ’ , ; — 2 učitelja za razredni pouk (za določen čas), S * LITIJA ■ » učitelja za oddelek po- ; U ali PRU Z i [j daljsanega bivanja, U ah ■ — 1 vzgojiteljico za vzgojnovarstveno ustanovo, VZG > ■ razpisuje «; PRU t)r,r,OT _ ... . „ .. , . ,u < 5 prosto delovno mesto : ; _ učitelja za matematiko; POGOJ: učitelji morajo stanovati v kraju službo- < ; razrednega učitelja — U ; : jn fiziko, PRU ; vanja ' > [ za nedoločen čas, na PS j j (tudi absolvent), PRU Prošnjo in življenjepis naj pošljejo kandidati razpisni komi- Z [ Polšnik. : ; j ^ sta isani ^ j siji v 15 dneh po objavi razpisa. ^ Stanovanje: samska soba. 5 ■ nedoločen čas. Razpisna komisija pri delovni skupnosti OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: večletna praksa na stopnji razrednega pouka, dokončana pedagoška akademija, skupina razredni pouk Mesto razpisujemo za nedoločen čas s polovično učno obveznostjo. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanja ni. Upravni odbor STROKOVNO IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ZAGORJE OB SAVI razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA STROKOVNE PREDMETE KOVINARSKE STROKE za nedoločen čas z odsluženim kadrovskim rokom Pogoj: uspešno končana druga stopnja visokošolskega študija ustrezne stroke, oziroma uspešno končana predmetna skupina prve stopnje visokošolskega študija Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o OD. Nastop službe 1. septembra 1970 oziroma po dogovoru. Prijave sprejema upravni odbor ustanove 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: srednja, višja ali visoka pedagoška izobrazba, najmanj 5 let delavnih izkušenj v šolskem delu. Obvladanje gospodarskega, upravno-finančnega in pedagoškega dela. Opravljen strokovni izpit. Nastop dela po možnosti 1. septembra 1970. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Upravni odbor ŠOLSKEGA CENTRA ZA KOVINSKO STROKO V PTUJU razpisuje' naslednji delovni mesti: — profesorj‘a za zgodovino in zemljepis — profesorja za telesno vzgojo POMORSKA IN TEHNIČNA ŠOLA PORTOROŽ naknadno razpisuje prosta delovna mesta prosvetnih delavcev v šolskem letu 1970/71, s polnim delovnim časom za nedoločen čas, in sicer: — učitelja slovenščine, P — učitelja matematike, P — učitelja elektrotehnike, P ali dipl. ing. elektrotehnike i Na podlagi 35. čl. statuta nižje glasbene šole Ormož in po sklepu sveta delovne skupnosti šole razpisuje NIŽJA GLASBENA ŠOLA ORMOŽ prosto delovno mesto — učitelja za trobila in glasbeno teorijo za nedoločen čas Za razpisano mesto se zahteva višja izobrazba. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov šole. Rok prijav traja 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija S OSNOVNE ŠOLE ORMOŽ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja matematike, PRU — za nedoločen čas — učitelja nemščine, PRU — za nedoločen čas — upravnico predšolskega oddelka, VZG za nedoločen čas — vzgojiteljico, VZG Stanovanje zagotovljeno samo za učitelja matematike. Razpis velja 15 dni po objavi. Svet OSNOVNE ŠOLE BELTINCI razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik Pogoj: predmetni učitelj ali j učitelj, ki študira ustrezno j predmetno skupino Kandidati vložijo prošnje na j svet šole. Razpis velja do za- I sedbe delovnega mesta. j Delovna skupnost [ OSNOVNE ŠOLE KOZJE ■razpisuje t ; prosti delovni mesti ■ ■ ■ učitelja za likovni pouk in : glasbo, U, PRU ali P za nedoločen Čas . učitelja za razredni pouk [ na podružnični šoli Pod- j sreda, U ali PRU za nedoločen čas ■ Samski sobi sta vseljivi takoj. ■ OSNOVNA ŠOLA SLAVA KLAVORA MARIBOR ! [ r a z p i s u j,e mesto — učitelja za 1. razred osnovne šole za nedoločen čas Izobrazba: PRU ali U. OSNOVNA ŠOLA prosto delovno [ J NADE CILENŠEK V GRIŽAH [ i ...... .......... [ OSNOVNA ŠOLA SENOVO razpisuje delovno mesto 5 — predmetnega učitelja za gospodinjstvo za 4 ure rednega pouka ; in fakultativne ure za; nedoločen čas Š Razpis velja do zasedbe delov- [ | nega mesta. | Stanovanja ni. ; i razpisuje delovno mesto : ; — razrednega učitelja na • podružnični šoli Gornji Leskovec ■ ■ j Lep dodatek za težko delovno : ! mesto. [ Na voljo je stanovanje, j Razpis velja do zasedbe. •■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i OSNOVNA ŠOLA SPODNJA IDRIJA preklicuje razpis proste- ! ga delovnega mesta učitelja v [ enoii Otalež : OSNOVNA ŠOLA [ JANKO KERSNIK [ BRDO, p. Lukovica ; občina Domžale : : ; razpisuje prosto delovno ! [ mesto — učitelja matematike — predmetni učitelj ali profesor matematike ; Nastop službe je možen 1. sep- [ ; tembra 1970. Prosto delovno : j mesto je razpisano za nedolo- ; ; čen čas. ! Stanovanja ni! Svet šole osnovne šole A. Hohkrauta Trbovlje ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO P ali PRU — UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO (ženska) P, PRU, STU ali študent VŠTK Nastop službe takoj. Prijave sprejemamo 15 dni po Objavi razpisa. Prošnji priložite kratek življenjepis in potrdilo o strokovni usposobljenosti. Za učitelje s predpisano izobrazbo sta mesti razpisani za nedoločen čas. Osnovna šola Simon Gregorčič Kobarid razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta: — UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK — za osnovno šolo Kobarid — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK na zunanjem oddelku Breginj — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK na zunanjem oddelku Logje Stanovanje je zagotovljeno. Zasedba delovnega mesta takoj. Svet GLASBENE ŠOLE FRANA GERBlCA, sedež RAKEK razpisuje naslednja prosta delovna mesta: ZA DOLOČEN ČAS (honorarna zaposlitev): — UČITELJA ZA TROBILA — UČITELJA ZA PIHALA — UČITELJA ZA HARMONIKO — UČITELJA ZA KITARO Pouk je kombiniran po dislociranih oddelkih Rakek, Cerkni- < ca, Stari trg in Nova vas. Kandidati morajo imeti predpisano strokovno glasbeno izobrazbo. *