Novo mesto, 6. novembra 1953 Cena ta mw Stav, 44 Leto IV Lastnika tn izdajatelji: O krajci i odbori SZDL Črnomelj Kočevje to Novo mesto, — Izb aja vsak petek. — Ureja uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva ki uprav« 127. — Teko*I račun pri Narodni banki v Novem mesta 616.T-1S1. — Letna naročnina SM din, polletna «50 din, Četrtletna 125 d ki. — Tiska talkama »Slovenskega poročevalca« t LJubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto PO NOVOMEŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU Skoraj celotedenske kulturne prireditve v Novem mestu pred praznovanjem občinskega praznika, prizadevanje prebivalcev, da bo imelo mesto za ta prvi občinski praznik čim lepši izgled, zlasti pa prizadevanje mestnega odbora ZB in LOMO, da dokončno uredi spomeniško vprašanje v mestu do praznika, •o najboljši dokazi, kako globoke so tradicije Novomešča-nov in kakšno mesto zavzema v njihovih srcih spomin na vse tiste, ki so dali življenja za našo neodvisnost ter, kot je poudaril v govoru tovariš Ro-doljub Colakovič, »s krvjo cementirali enotnost vseh jugoslovanskih narodov.« Prvo praznovanje občinskega praznika mestne občine Novo me-■to je bilo zato ena sama manifestacija naše enotnosti in pripravljenosti, da v spominu na velike žrtve, ki smo jih dali v času NOB, branimo te pridobitve z vsemi sredstvi pred vsakomur — če bo potrebno tudi z novimi žrtvami. Prireditve v Bršljinu ln v Novem mestu so bile dobro obiskane, razen spominskega večera, ki ga je priredil SKUD Dušan Jereb z uprizoritvijo Mile Klopčičeve igre »Mati«, ki bi zaslužil večjo udeležbo NovomešČanov. Na svečani akademiji v sredo zvečer pred praznikom pa je bila udeležba še prevelika, saj vsi niso niti mogli v dvorano. Ta akademija je bila prijetno presenečenje za vse udeležence. Presenetil je pionirski pevski zbor, ki je pod vodstvom tov. Kasteli-čeve zapel nekaj lepih pesmi. Prav lepa je bila recitacija osmošolea Perparja, nastop godbe Ljudske milice Iz Ljubljane in njena glasbena izvajanja so bila za večino udeležencev pravo doživetje. Nič ni pomagalo, dve točki so morali še dodati na splošno željo občinstva, ki ni štedilo s priznanjem. Na dan praznika 29, oktobra se je pričela slavnost s svečano sejo LOMO, katere so se udeležili tudi član Zveznega Izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, predsednik izvršnega sveta LRS Miha Marinko, podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, član izvršnega sveta LRS Jože Borštnar, kandidat novome- škega okraja za zvezno Ljudsko skupščino ing. Jože Levstik in drugi gostje ter predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Med prvimi gosti, ki so se udeležili proslave je prišel tudi pisatelj Etbin Kristan. Po seji so vsi odšli na prostor pred staro Kresijo, kjer je že bila zbrana večtisočglava množica prebivalcev Novega mesta in okolice ter zastopnikov okoliških občin, pred častno tribuno pa so bili zbrani svojci padlih herojev in žrtev. Goste in udeležence proslave je pozdravil v imenu" mestne občine predsednik Lojze Iva-netič in predal besedo predsedniku izvršnega sveta LRS Mihi Marinku, ki je uvodoma čestital prebivalcem Novega mesta k prvemu prazniku in k lepi zamisli in izvedbi spomeniškega problema v mestu ter poudaril, da se ob teh spomenikih spominjamo velikih stvari, za katere smo dali veliko žrtev, na kar ne smemo nikdar pozabiti. Po njegovem govoru so odkrili doprsna kipa komandantu Stanetu in komisarju Petru, spominsko ploščo narodnim herojem Dolenjske, 127-tim padlim borcem, 113 talcem in žrtvam fašističnega nasilja, ter kip »Pesem svobode«. Po odkritju spomenikov je sekretar mestnega komiteja ZKS Miha Počrvina v številkah nakazal gospodarski napredek mesta po osvoboditvi. Za njim je povzel besedo član Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, ki je v daljšem govoru orisal pomen naše borbe in žrtev med vojno ter tudi današnjo borba jugoslovanskih narodov za enakopravne odnose med narodi, bodisi velikimi ali malimi. Tovariš Colakovič je poudaril, da živimo v času, ko umira staro in se poraja novo. Naša stvar- nost je odraz tega novega porajajočega se. Naše velike žrtve za to novo stvar in naši veliki sinovi, kot sta bila tudi Stane Rozman in Boris Kidrič, ki so dali kri za to veliko novo dobo, so vidni glasilci te dobe. Ti naši napori, borba in žrtve so našli velik odmev v delovnih ljudeh v svetu, ki vsak dan z večjimi simpatijami spremljajo našo borbo. Njegova izvajanja so udeleženci večkrat prekinili z viharnim odobravanjem. Po zborovanju so se prvič odprla vrata Dolenjskega muzeja, o katerem bomo še pisali. V .«-ek so volili v novomeški olii-afal zbor pro?zva1aleev V torek dopoldne so bile v 11 volilnih enotah novomeškega okraja volitve v zbore proizvajalcev industrijske skupine. Udeležba je bila povsod dobra in so se v glavnem volitve končale že v dopoldanskih urah. Tako so se v 10. volilni enoti, ki jo sestavljajo podjetja: okrajna pošta, Okap, Kremen, Kovačija, Kroja« in Vodovod, končale volitve že ob pol 11. uri dopoldne. V tovarni Vsem članom in pristašem SZDl Novembrske volitve morajo: potrditi pravilnost politike, ki je resila delovne žene naje domovine stoletnih okovov, ki jih je izenačila v vseh pravicah z moškimi in jim ustvarila možnost vsestranskega sodelovanja na vseh področjih političnega, gospodarskega in družbenega razvoja; le naša zaostalost, v prvi vesti zaostalost na vasi, ovira delovne žene, da bi aktivneje sodelovale v političnem življenju; toda borba proti tej zaostalosti bo u&tvarila bolj Se pogoje za sodelovanje žen v družbenem življenju, kar je neogiben pogoj za dosego popolne enakopravnosti Žene in za napredek vsa naše družbene skupnosti; potrditi pravilnost politike, ki je mladini naše države posvetila veliko pažnjo In jI omogočila vsestranski razvoj; naša skupnost dolguje mladini naj- Od tedna do tedna Tostran Soče v bližini Tržiča, na malem gričku sredi ravnine, je veliko vojaško pokopališče z flrrobovi v prvi svetovni vojni padlih Italijanov. Kraj se imenuje Sredi-polje in iz tega imena so Italijani napravili spakedranko Redipuglia, ki pa kljub temu Še vedno zgovorno priča, da je tu Se slovenska zemlja. V neposredni bližini so Doberdob, Opatje Selo, Kostanjevica in strašna Grmada, postojanke iz prve svetovne vojne, prepojene s krvjo sto in sto-tisočev padlih žrtev. 4. novembra — ob obletnici propada avstro-ogrske monarhije ter italijanskega vdora na slovensko ozemlje, se zberejo na tem mestu vsako leto italijanski ministri, ^>iso-ki funkcionarji ter razni biv-Si in sedanji hierarhi na teatralno ceremonijo. Tam obujajo slavo italijanskega imperializma in spomine ^na dobo, ko so razširili italijansko mejo do Julijskih Alp, Snežnika in Sušaka. Na teh manifestacijah so ponavljali svoje imperialistične teze, da je dala Italija v prvi svetovni vojni žrtve, za katere je bila priključitev Italiji »U/venske-ga Primorja, Istre, Reke, Zad-ra in drugih jugoslovanskih ozemelj še vse premajhno plačilo. Po drupi svetovni vojni pa razlagajo tam de-mokristjani, da je izguba večjega dela teh ozemelj za Italijo udarec, ki ga bojda ni zaslužila. Sprejela ga je samo začasno, kot neizogibno zlo. Zato pa je treba vrniti Italiji brez oklevanja celotno tržaško ozemlje. Dokler tega ne bo dobila, je nemogoče, da bi sodeiovaJn z Jugoslavijo. Se več! Italija bo celo prisiljenu revidirati svoje odnos* do evropske skupnosti in morda celo do Atlantskega pakta. Manifestacija v Sredipolju je bila skratka, tudi letos, Običajna nacionalistična ce-ftvnonija, po svojem duhu na tu podobna tistim, ki jih je prirejal dolgo vrsto let propadli fašistični režim. In vendar bi morali najti italijanski državniki prav na tem tragičnem mestu, ob grobovih stotisoč žrtev imperialistične vojne druge besede, če bi jih količkaj pretresla usoda pokopanih vojakov. Obljubiti bi morali svojemu ljudstvu, da se to nikoli več ne bo ponovilo, pokazati pripravljenost za miroljubno reševanje mednarodnih sporov ter dati resnične dokaze »dobre voljen, o kateri je govoril na lanski proslavi De Gaspe-ri. To dobro voljo so jugoslovanski narodi in vlada jasno pokazali. Ponudili so številne konstruktivne predloge ter izpovedali pripravljenost tudi na žrtve, če bi omogočile dobro sosedstvo v prihodnosti. Kje pa sta italijanska »dobra volja« in pripravljenost? Pella j« te dni ponovil v Parizu svojo zahtevo po tržaškem ozemlju: mar naj bo to italijanska »dobra volja?« Obe coni STO Italiji, Jugoslovani pa naj bodo zadovoljni, če Rim uradno še ne postavlja zahteve po Istri in Primorski... Pokopališče v Sredipolju je zgradil Mussolinl s posebnim namenom in temu namenu, povzdigovanju italijanskih imperialističnih načrtov, služi še danes. Ceremonija v Sredipolju pa se je odvijala letos v posebnem ozračju: v strelske jarke razpotegnjene ob pokopališču, so se vnovič vrnile italijanske čete. Prav okolica Sredipolja bi morala namreč biti izhodna točka za italijanski marš na tržaSko ozemlje. Letošnji obiskovalci Sredipolja so videli zato pripravljene čete, topove in tanke. Opazili pa so lahko na bližnji Grmadi, na vratih v Trst tudi čuječo jugoslovansko stražo: mrsilo, retno opozorilo ta razgrete glave italijanskih ŠQV*n\sto& večj« pTlznanje za njene velikanske napore Ln žrtve v vojni, za njeno množično sodelovanje v otonovii in izgraditvi države, v zgraditvi naše arma--de ln krepitvi neodvisnosti in svobode naše države; v novembrskih volitvah bo šlo na volišča veliko število mladincev in mladink, ki bodo prvič Izkoristili volilno pravico, glasovali pa bodo skupaj z vso mladino za to, da naša skupnost v svojem nadaljnjem razvoju posveti mladini še večjo pažnjo; potrditi pravilnost politlike neprekinjene krepitve Jugoslovanske ljudske armade kot močnega orodja za obrambo nacionalne svobode ln neodvisnosti naše domovine ter očuvanja miru; potrditi pravilnost zunanje politike naše države, ki je zagotovila našim narodom prijateljstvo in ugled pri velikem številu drugih narodov in držav. Na novembrskih volitvah bomo glasovali za nadaljevanje sedanje politike, za krepitev prijateljstva z- vsemi narodi, ki žele prijateljstvo z našo državo, za krepitev balkanskega sporazuma z Grčijo in Turčijo, za nadaljnje razvijanje prijateljskih odnošajev z ZDA, z Veliko Britanijo in Francijo, za normalizacijo odnosov z vsemi sosedi in drugimi državami, ki še danes kažejo sovražn0 držanje nasproti naši državi, za pravilno rešitev tržaškega vprašanja, tako kakor to najbolje ustreza interesom miru in interesom samega tržaškega prebivalstva, za aktivno borbo proti vsem agresorskim tendencam v sodobnem mednarodnem življenju in proti vsem tistim silam, ki hočejo razpihovati in širiti fcpore ln nesoglasja, ki so danes v svetu, za nadaljnjo oporo pravični in osvobodilni borbi narodov, ;kl se bore za svojo svobodo ln neodvisnost, za nadaljnjo oporo politiki krepitve vloge Združenih narodov. (Iz volilnega proglasa) lesnih igrač so začeli volitve že ob 6. zjutraj, tako da so se volitev lahko udeležili delavci nočne izmene, takoj po 14. uri, ko je prišla na delo tretja izmena pa so volitve zaključili. V železniški kurilnici, na postaji in sekciji za vzdrževanje proge so končali volitve že zgodaj. Do 18. ure so bili znani prvi rezultati v posameznih volilnih enotah. Tako je bil v 7. volilni enoti, ki jo sestavljajo vsi trgovinski in gostinski obrati v Novem mestu, izvoljen za odbornika zbora proizvajalcev Vane Murn, trgovski poslovodja iz Novega mesta. V 5. volilni enoti je dobil največ glasov Jože Moho-rič, delavec v kurilnici, v 6. volilni enoti pa Vinko Bele, direktor gradbenega podjetja »Krka«. V sredo so volili v nadaljnjih potih volilnih enotah sektorja Smarjeta, Skoc-jan, Šentjernej, Gotna vas in Dolenjske Toplice, 5. novembra pa še v ostalih. člani SocMistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge, ustanove ln vsi državljani, prispevajte v VOLILNI SKLAD. Vsa denarna sredstva nakazujte na tekoči račun pri NB žtev. 6*oi-T-2qo. Oglejmo si del Novega mesta Iz vojnih dni, pa bomo lahko presodili, koliko naporov, žrtev in odločnosti je bilo treba, da Je vstalo iz ruševin ln tako prenovljeno pričakalo 29, oktober — svoje prvo veliko praznovanje. Kočevska pred volitvami VREME za čas od 6. do 12, novembra Pretežno oblačno in deževno vreme; v prvi polovici prihodnjega tedna postopno izboljšanje. Kočevski so spominska pra-1 znovanja 10. obletnice I. zbora slovenskih odposlancev odmerile malo časa za priprave na volitve, vendar so predvolilna zborovanja v glavnem že končana in so v celoti uspela. — Kljub slabim prometnim zvezam in raztresenosti kočevskih domačij je bil obisk na predvolilnih zborih nenavadno visok in razgovori o predlaganih kandidatih zelo živi. Na vseh zborih so sprejeli za kandidata v Zvezno Ljudsko skupščino Toneta Fajiarja, v Republiško Pa so predlagate vsaka volilna enota svojega. Tak0 bo prva volilna enota kandidirala IVANA MAČKA - MATIJA, podpredsednika IzvrSnega sveta, druga dva kandidata in sicer MATIJO MALE2ICA - CIRILA In IVANA HAJDIGO, v tretji volilni enoti pa so predlagali predsednika OLO v Kočevju JANEZA PIRNATA in METODA MIKU2A. V Mozlju Je zbor volilcev z navdušenjem sprejel predlog, naj kočevski okraj zastopa v Zvezni Ljudski skup-čini TONE FAJFAR, v republiški pa podpredsednik Izvršnega sveta IVAN MACEK-MA-TIJA . Tudi kandidati za okrajne, republiške m zvezne zbore proizvajalcev so že potrjeni. Tako bodo v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine FLRJ v novembru volili za Industrijsko skupino AVGUSTA JAZBHM-SKA, a v kmetijsko JANEZA HRIBARJA. V Republiški Zbor proizvajalcev pa so predlagali za kmetijsko skupino skupaj s Črnomljem FELIKSA RAZ-DRIHA, predsednika Zveze sindikatov in JOŽETA BR-KOPCA, direktorja Kmečke knjige. V industrijski skupini za Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS kandidirata v kočevskem okraju dva kandidata — ŽAGAR JOŽE, pomočnik direktorja Kmetijsko - gozdarskega posestva v Kočevju ln KAREL GRM, rudar. Žagar Jož« je po poklicu višji gozdarski tehnik. Rojenje leta 1911 kot sin polkmeta pol logarja. Jože je bil eden Izmed enajstih otrok 2agarjeve družine, zato je že v rani mladosti trpel pomanjkanje. Po četrti gimnaziji je moral ostati zaradi revščine doma na posestvu in se je šele 1930. leta vpisal v gozdarsko šolo. Zaradi naprednega prepričanja je bil dvakrat premeščen. 2e v začetku Italijanske okupacije je s člani OF zbiral denar in material za podporo partizanom. Na osvobojenem ozemlju je kot gozdarski strokovnjak delal v Gospodarski komisiji OF. Po osvoboditvi je delal na ministrstvu za gozdarstvo vse do leta 1947. Odtlej živi na Kočevskem in skrbi požrtvovalno Partizanski Semič je proslavi! prvi občinski praznik Sovražna okupacija zavednih prebivalcev semiške občine nI našla nepripravljene. V kraju je že obstojala močna partijska organizacija, ki sta jo vodila brata Jože in Lojze MihelČič iz Vapče vasi. Italijani so zasedli Semič z 840 možmi, toda pomoč so lahko našli samo pri znanem organizatorju bele garde župniku Erklavcu in njegovih klerikalnih opričnikih pretežna večina prebivalstva pa jih je sovražila kot fašistične prite-pence in zato sledila klicu Partije ln OF .Poleg materi- alnih žrtev, so prebivalci semiške občine dali tudi visok krvni davek za našo skupno stvar: v enotah NOV je padlo 112 borcev, ustreljenih je bilo 12 talcev, 33 ljudi pa je umrlo v taboriščih. Prvi partizani iz semiške občine so odšli v hribe že v jeseni 1941. 28. oktobra so sc pridružili na Smuki nad Se-mičem partizanom iz ostalih krajev Bele krajine ter se vključili v prvo belokranjsko partizansko četo, ki je bila osnovana prav na ta dan. Njen komandir je bil Lojze Tako mogočnega zborovanja, kot Je bilo na dan občinskega praznika, Novo mesto že dolgo nI doživelo, Pogled na častno tribuno in na svojce padlih, ki fo razvrščeni pred tribuno. Rodo- tytj$ Coiafcovrt med tovorojn Fabijan iz Črnomlja, komisar pa Jože Mihelčič iz Vapče vasi. Dan osnovanja te prve belokranjske partizanske čete, to je začetek organiziranega oboroženega upora proti okupatorju, je občinski ljudski odbor Semič proglasil za občinski praznik. Prebivalci semiške občine so ta sklep ljudskega odbora toplo pozdravili, zato je bilo tudi prvo praznovanje občinskega praznika spontano in res svečano. Navzlic slabemu vremenu se je dopoldanske proslave pred preurejenim Kulturnim domom udeležilo nad 1000 ljudi. Poleg svojcev padlih narodnih herojev in žrtev fašističnega teroroja, so se proslave udeležili tudi kandidati črnomaljskega okraja: Tone Fajfar, kandidat za zvezno ljudsko skupščino, Tone Šuštaršič - Tine Zelez-nik, kandidat za republiško ljudsko skupščino in organizator prve belokranjske partizanske čete, ing. Jože Ber-kopec, direktor Kmečke knjige in kandidat za rep. zbor proizvajalcev, dalje Martin Žugelj, sekretar okrajnega komiteja ZKS in kandidat za republiško ljudsko skupščino, Franc Košir, preživeli borec prve bel. partizanske čet* in predsednik okrajnega odbora Zveze borcev ter več drugih predstavnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij. Slavnostno zborovanje je začei predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Kapš, nakar sta govorila predsednik okrajnega odbora ZB Franc Košir in Tone Fajfar, ki sta poudarila velik uoprinos semiške občine za našo svobodo^ tovariš Fajfar pa je še pose-* bej govoril o problemih okrog tržaškega vprašanja m zad-(Nadaljevanje na 2. strani) po svojih močeh in sposobnostih za napredek tega dela slovenske zemlje. Volilci so ga predlagali za Zbor proizvajal"* cev Ljudske skupščine LRS kot dobrega poznavalca kočevske gospodarske problematike ln kot odločnega borca za pravice delovnega človeka. Karel Grm je rojen 1914 v Gabrju ob Sv. Križu pri Litiji kot sin srednjega kmeta, V mladosti se je učil čevljarstva, bfl večkrat lačen kot sit, se spri i mojstrom, ki ga je pretepal, delal na cesti in likal priložnostnih zaslužkov. Ko je odslužil vojake, se je zaposlil kot delavec v tovarni in kot hlapec na graščini. V juniju 1942. je šel v partizane. Potem je delal v kočevskem rudniku ln organiziral odporniško gibanje, toda karabinjerjl ga zapro m ljubljansko sodišče mu prisodi internacijo v Gonarsu. Ko so zavezniki taborišče osvobodili, se je kot partizan prekomorske brigade boril od 22. avgusta 1944 *> 12. VI. 1945. Doživel je4 neštefo bftk na zmagoviti poti partizanov od Splita prek0 Like do koroške meje. Karla Grma poznajo kočevski rudarji in ljudstvo kočevskega okraja kot preprostega zavednega državljana, ki se nenehno trudi, da bi č!m več prispeval k industrijskemu dvigu in napredku Kočevske. Na zborih volivcev v kočevskem okraju se je videlo, kako globoko rano je vsekal krivičen sklep okupacijskih oblasti v Trstu in v coni A, da lzroče slovensko prebivalstvo italijanskim imperlallstom v upravo. Zbori volivcev so načeli tudi vrsto gospodarskih vprašanj, kt jih bo treba že v bližnji bodočnosti rešiti. Ponekod bo treba napeljati elektriko ln spet drugje bo treba urediti davke na posamezna kmečka gospodarstva. Zbor* volivcev v Dvorski vasi je popravil napake administrativnega predpisovanja davkov lz pisarne s tem, da so nekaterim previsoko obremenjenim davčnim obveznikom odpisali davek in odpis razdelili na močnejšo in bogatejše kmete. Pri tem so upoštevali vse okolnosti pri posamezniku. Delazmožne člane družin, majhne otroke ln bolnike, nesrečo pri živini ln podobno, na drugi strani pa tudi večje dohodke, zlasti pri kupčijah z lesom. Med najbolj uspele zbore volivcev lahko prištejemo v kočevskem okraju zbor volivcev v Strugah, občina Videm - Dobre polje, kjer so volivci do zadnjega kotička napolnili šolsko sobo. Tudi žene so živahno posegale v razprar vo. Ko so slišali da so v sosednjih občinah sprejeli za kandidata predsednika OLO Kočevje Janeza Pirnata so vsi druge kandidate odklonili, če* da bodo volili samo enega, Pir-nata, ki pride često mednje in imajo vanj popolno zaupanje. 2e v bližnji bodočnosti bo treba misliti na elektrifikacijo Struge, Karlo vice, Trave hi Kolpske doline, kjer Se vedno gore petrolejke. Trava naj bi dobila tuđi novo Solo, ker je stara porušena. Nove šole pa so potrebne tudi v Novem ta. Starem kotu. Uspeli zbori volivcev v kočevskem okraju so pokazali, da. si kočevsko prebivalstvo želi napredka ln da se z vsakim dnem za vestne je bori 2a i*pšo bodočnost. 1 DOLENJSKI LIST Stev 44 Naš trgovski kader in negativni pojavi v trgovini Kot debela rdeča crta se vle-Be skozi kroniko ljudskih sodišč pri nas že nekaj let gospodarski kriminal, ki mu zapadajo ljudje razUčr.vh poklicev. Ne bi mogli trditi, da ta pojav psda, pač pa prej raste, kot je to poudaril okrožni javni tožilec v Novem mestu, tovarii Leon Perhavec. Pri itevilu primerov gospodarskega kriminala, ki ga obravnavajo ljudska sodišča, pa pada presenetlj.vo visok odstotek na ljudi iz trgovine, to je na trgo. vinski kader iz socialistične trgovine, Iz sektorja, kjer je družba najbolj občutljiva m kjer je možnost nepoštenega prilaščanja na račun družbe največja. Nešteto primerov te vrste kri-m nala smo obravnavali že v našem listu Ln tudi objavili dokaj ostre obsodbe za kazenske prekrške nepoštenega poslovanja v trgovini. Skoraj na vsakem množičnem sestanku obravnavajo potrošniki primere slabega poslovanja v trgovinah, večkrat sicer malenkostne in nepomembne ter tudi neosnovane, Semič je prcsiavi občinski praznik (Nadaljevanje t prve strani) njih dogodkih. Prav tako je govoril tudi o naših skupnih gospodarskih problemih, teta vah in uspehih ter bodočih perspektivah n šega gospodarskega razvoja, v katerem mora priti do izraza prav taka enotnost, kot so jo pokazali naši narodi v času NOB in pri zadnjih dogodkih, ker je to največje jamstvo popolnega uspeha. Po zborovanju to odkrili na novopreurejenem kulturnem domu spominsko ploščo narodnemu heroju Jožetu Mi-helčiču, po katerem se odšle tudi imenuje dom. Na plošči pod imenom so citati iz zadnjega pisma Jožeta Mihelčiča. ki ga je pisal svoji materi dan predno so ga zverinsko ubil-: kot prvega obsojenca v Sloveniji: »Spominski kamen ljudstvu izklesan, oznanja partizansko govorico: to, kar storil jaz sem, je vsak dolžan, kdor ljubi dom, svobodo tti pravico.'« Po odkritju spominske plošče je bila odprta razstava kmetijskih in obrtnih izdelkov semiške občine. Po obsegu sicer skromna razstava, je bila okusno prlre'ena, hkratj pa Je pokazala odločen gospodarski napredek te občine, zlasti pa osnove bodočega razvoja. Zanimivi so bili razstavljeni izdelki tovarne radijskih delov Telekomunikacije iz Vrtače pri Semiču, pa tudi izdelki obrtnih odsekov kmetijske zadruge, kakor tudi izdelki domače mlekarne. Kmetijski pridelki ter sadeži so zbujali zanimanje vsakega obiskovalca. Pomembna kulturna pridobitev za semiško občino je nova kinoaparatura v preurejenem kulturnem domu Jožeta Mihelčiča, na kateri so prvič zavrteli film na občinski praznik. Na sporedu je bil slovenski film »Na svoji zemlji,« ki si ga je ogledalo veliko število domačinov. Poslej bodo imeli redne filmske predstave. Tudi fizkultumi dom je na novo preurejen, taico da ima Semič sedaj kar etfS Svo-rani, kar nima noben drug kraj v Beli krajini. S takim in še večjim zanosom, pa tudi uspehi, bodo v občini Semič praznovali 28. oktober vsako leto. velikokrat pa tudi resne primere, ki zaslužijo obsodbo. Navzlic tem obravnavam in sodibam, pa negativni pojavi v trgovini ne padajo, pač pa, kot smo že navedli, rastejo. Prav ob zadnjih dogodkih okrog Trsta, ki so razburili vse nase poštene rodoljube .n zavedne državljane, smo imelj v trgovinah spet negativne pojave: posamezni trgovski uslužbenci (in celo skladiščniki) so omogo. čili nekaterim potrošnikom pre» komerno kopičenje živil, ali kot pravi drugi odstavek 228_ člena kazenskega zakonika, »dajali so prednosti posameznim kupcem in jim prodajali nesorazmerno velike količine blaga.« Ni bilo veliko tak.h primerov, toda bili so in posaimeznjki so bili zaradi tega dokaj občutno kaznovani. Vsi ti ponavljajoči se pr.meri gospodarskega kriminala v trgovin, in še ti zadnji niti malo socialistični pojavi kažejo, da j« vsa naša borba proti temu zlu nezadostna in neučinkovita ter da je treba podvzeti drugačne korake, če hočemo odstraniti ta madež naše socialistične trgovine. Predvsem moramo poudariti, da pri delu trgovinskega kadra manjka sleheirne socialistične zavesti. Mnogo premalo smo storili, da bi to zavest z vsemi razpoložljivimi sredstvi m načini dvignili. Na primer, zadovoljimo se s splošno, včasih' tudi neutemeljeno kritiko In morda še sodbo ljudskega sodišča s pripombo, da je ta pač prem la in nič več. Niti enega primera pa do sedaj nismo ugotovili, da bi druflba kot celota obsodila človeka, ki se je namenoma pregrešil zoper dniižbene koristi, obsodila pa tako, da bi mu v bodoče onemogočila podobno kazn.vo dejanje. Nasprotno, z nezadostno družbeno kontrolo in šibko kontrolo odgovornih organov omogočamo posameznikom, aH jih celo potiskamo v gospodarski kriminal, tistim, ki so prestali kazen, pa spet nudimo polno možnost, da nadaljujejo prejšnji kr.minal Primer; Dva trgovska uslužbenca sta bila spomladi obsojena pred okrajnim sodiščem v Novem mestu zaradi gospodarskega kriminala z zaporno kaznijo. Komaj sta prišla iz zapora, sta dobila še boljše služtoeno mesto. Oba sta na položaju trgovskega poslovodje in ie v takih poslo- valnica!^ kjer je kontrola najbolj redka. Resno dvom.mo, če poznajo uslužbenci v trgovin! določila našega kazenskega zakonika, na primer člene 224 do 234, posebno pa člen 228, po katerem so ibill obsojeni posamezni uslužbenci y zadnjem času. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, kol.ko povprečno poznajo trgovski uslužbenci gospodarsko in politično problematiko v državi in v svetu ter koliko je bilo sestankov z njim,, da bi se z vsem tem seznanili. Samo tehnično obvladanje trgovinskih poslov je bilo za kapitalističnega trgovca morda dovolj, za socialističnega pa je to odločno premalo! Kakšno spričevalo socialist čne zavesti bi mogli dati staremu trgovcu, vestjo vzgajajo tudi naš mladi trgovski kader. So to res samo posamezniki, a taka trgovska praksa je zelo nalezljiva, posledice pa vidimo skoraj vsak dan. Značilen je tudi pojav v trgovski mreži po prvih oibsodbah po členu 228 2 od. KZ. Mnogi poslovodje so kar otrpn.ll in se padli v drugo skrajnost: nočejo naročati blaga, ali se omejijo na zelo nepomembne količine. S tem so spet hote ali nehote povzročili resno nezaupanje pri potrošnikih, ki spričo takih praznih trgov.n res mislijo, da blaga ni. Na mah je v vseh trgovinah zmanjkalo soli, čeprav so skladišča polna \i\ jo proizvodna podjetja ponujajo v neomejenih količinah. Podobno je tudi z dru- sameznikom, ki imajo za to vedno dovolj sredstev. Iz vsega navedenega je razvidno, da je treba začeti borbo proti gospodarskemu kriminalu in negativnim pojavom y trgovini predvsem pri vzgoji trgovinskega kadra in dviganju so-cial stične zavesti uslužbenstva v trgovini. Načrtna in sistematična politična vzgoja ljudi na tako občutljivem in izpostavljenem družbenem opravku je še prav posebno potrebna. Kadar pa nekdo navzlic temu namenoma pade v kriminal, mu je treba to v bodoče onemogočiti s tem, da ga zaposlimo tam, kjer ne bo imel možnosti za ponoven padec v kaznivo dejanje. Enako Pogled nadel množice pred začetkom slovesnega praznovanja prvega občinskega Novem mestu in prej odkritje m spomenika NOB praznika v ki je ob zadnjih primerih dajanja prednostj posameznim potrošnikom izjavil, čeiš, »ni zakona, po katerem bi me mogli obsoditi. Lahko orodam, kolikor kdo hoče, samo da ustvarim večji promet.« Torej njegova zavest se prične in konča samo v prometu, v dobičku, čeprav bi s takim dejanjem lahko povzročili ob določenem času resno škodo širokemu krogu potrošnikov, katerim je prvenstveno odgovoren za svoje delo. In ne pozabimo, »trgovci« s tako za- »Evo ti Trst. Osmo ti ga, ker smo med vojno sll*alj o neizmernem kurjem junaštvu v Ljubljanski pokrajini. Kako pa mislijo oni druui tam preko, Je pa tudi pomembno vprašanje. Zaenkrat se mi nJkar ne napokaj makaronov In polente, ker bi se potem poznala sled od Trsta pa vse cio Kalabrije!« gjml predmeti. Ce je bilo rečeno, da se naj omeji prekomerno izdajanje potrošnih predmetov, s tem nI rečeno, da kmet, kj rabi sol za zelje ali meso, sedaj ne bo mogel kupiti nekaj kilogramov soli več. Nasprotno, še posebej je bilo poudarjeno, naj se blago izdaja v mejah dosedanje povprečne potrošnje rednim potrošnikom, prepreči pa ssmo prekomerno kopičenje zalog po- pa je nujno potrebna v trgovini dosledna družbena kontrola, ki najlažje preprečj marsikatero nepošteno dejanje in tudi obvaruje posebno mladega človeka pred padcem v krminal. Tudi današnji način nagrajevanja v trgovini, ki sili k večanju prometa ne glede na način in okoliščine, ni v prid dvigu poli-tično-socialist čne zavesti trgovskega uslužbenca^ sta Škocan n Smsrjeta res os>a'a brez avtobusna zveze? Posebna strokovna komisija okrajne Uprave za ceste je pred kratkim pregledala nokaj zasilnih mostov v novomeškem okraju. Ugotovila je, da je nekaj takih mostov v zelo slabem stanju. Najmanj šest zasilnih mostov: most čez Krko v £m''-heki pri Žužemberku, mosta čez Krko v Dragi in Dobravi, most v Zalogu pri Skocjanu, manjši preipust v Krono vem in most med Sni ar j eto in Zburami, je potrebno takr-d obnovitii, ali pa zapreti promet na teh cestah. Dva od teh, to je most čez Kr. ko pri Smihelu in v Drag,i proti Maharovcu je komisija že zaprla za promet. Cez most na Krki pni Dobravi pa je že od poletja zabranjen težki tovorna promet, obstaja bojazen, da pa bo treba zabraniti še ostali tovorni promet. Zelo resna prometna ovira bo nastala, če bo treba zapreti most v Zalogu, ker ere t d avtobusna zveza Krško— Skocjan —Smarjetai—Novo mesto, torej prometna žllta. Ce most n« bo v najkrajšem času obnovljen, bo treba sevedia promet na tej cesti zapreti, g čimer bosta ostala Sk'-cjan in Smarjerta, ter tudi ostali kra-jti ob tej avtobusni progi brez avtobusne zveze s svetom. Večina mostov je bilo med vojno uničenih, po vojni pa so bili zasilno obnovljeni. Provizoriji so sedaj do trpeli in je zato nevarnost nesreče velika, posebno pri tako povečanem prometu. Da se izognemo nesreči, Ici se pri takem stanju mostov lahko kaj hitro zgodi, je okrtijma Uprava za ceste zaprla promet čez najnevarnejše mostove. Za obnovo vseh navedenih mostov je potrebno približno tri milijone dinarjev, - teh pa nimci niti oknj, nitj okrajna Uprava za ceste. Tehnične mož. nosit); za obnovo teh mostov so, sairno če bi bil denar. Tako pa stoji sedaj Uprava za ceste pred resnem problemom, kaj t j v slučaju, da se za ta zelo nujna (Mp ne bi mogV> dobiti sredstev ,bj bil ves tovorni promet n-,, navedenih cestah onemogočen, s čimer bi bila pn'zadeta velik« gospodarska škoda za ta del okraja. Podprite podeželsko mladino pri njenem izobraževanju s prispevki v prehrani za Dijaško kuhinjo v Novem mestu! Oglejmo »i jih nekaj. V Mirni j« privatni zidai&ki mojster JM-anc Krištof zarposljeval večje število delavcev. Te delavce je cesto odjavljal in prijavljal Zavodu za socialno zavarovanje in dajal tudi neplačan dopust. Pri odjavljanju ni upošteval Uredbe o delovnemu razmerju, zaito zdaj delavci ne morejo uveljaviti svoj iti pravic po zakonu o Socialnem zavarovanju. Mislim, da na«m mora biti jasno, da je Socialno zavarovanje zato izdalo svoje predpise, da jih upoštevamo in jih spro-vajamo v življenje. Uredba o ustanovitvi in prenehanju delovnega rarzmerja je bila oojavljena v Uradnem listu št. 84 48 Ln je še vedno v veljavi, določa, da mora biti z vsakim novim delavcem sklenjena delovna pogodba. To posebno velja Zg sezonske delavce. Prav ista načela poudarja tudi osnutek uredbe o delovnih razmerjih v gospodarstvu. Nekateri direktorji in upravniki podjetij, trdijo, da je sklepanje delovnih pogodb birokracija. Toda z delovno pogodbo ie samo urejajo delovni odnosi. Nekatera podjetja pa delajo kar po domače. Ko jim zmanjika dela ali denarja za izgotovitev začetih del, nenadoma odločijo: Ta in ta delavec nam ni več potreben, zato naj ne pride več na delo. Vprašujemo se, aH se v socialistični državi sme tako delati. Nikakor ne! Vsaka odpoved delovnega razmerja mora biti pismena. Odpovedni rok je najmanj enomesečni, vendar se določa po službenih letih. Ako ima podjetje sklenjeno pogodbo z delavcem in omenja ta pogodba 14 dnevni odpovedni rok, potem lahko delodajalec da pismeno odpoved 1. adi 15. v mesecu, Vsa podjetja morejo pri odpovedih upoštevati predpise, ki so objavljeni v uradnem listu FLRJ št. 20 in 2(5 y letu 1952. Nezakonitih odpovedi je v našem Okraju več. Posebno pri manjših podjetiih in raznih »Remont« podjetjih. Detevci izpolnjujte svoje dolžnosti, toda pravice, kf vam po zakonu prN padajo, tudi odločno zahtevajte. Delavstvo se mnogokrat ne zaveda vseh pravic, ki jih imr Premalo živo je med delavstvom delo sindikalnih organizacij. Držimo se načel, ki jih je postavil lil. konrrres Enotnih sindikatov Slovenije letos spomladi »Demokracija v odločanju, disciplina v izpolnjevanju!« V Stopičah zaposluje Bohte v svojem peuakolomu štiri delavce, pa n'hče Izmed nuh ni socialno zavarovan. Tudj v 1. 1953 je zaposleval v svojem pesko'o-mu Mlikolan štiri delavce, ki prav tako niso bili socialno zavarovani. Pri delu se mu le en de'nveo noresrečil in ie moral sam plačati strnete zdravljenja. Takih ln podobnih prime-«-je še več. Zato je dolžnost vsakega državljana, da se bori proti negativnim socfolietMnl družbi Vodljivim polavrm Okr^Tii IrsneVtor dela Kebe Ludvik Še o dimnikarski službi Pogosti požari t našem okraju so narekovali svetu za notranje zadeve okraja Novo mesto, da je na svoji seji dodobra proučil vzroke teh pojavov in talko ugotovil: Na eni strani slaiba organizacija in delo gasilskih društev, na drugi strani pa je sestanek z dimnikarji pokazal, da se virsto gospodarjev tu vasi in v mestu upira čaščenju napeljav, pravJnemu zapiranju dimnih vratc itd. Čeprav čl. 1. uredbe o uredkvi in opra vil jam ju durnmikairske službe pravi: namen dimnikarske službe je, da z ometanjem kurilnih naprav in dimnih odvodov, ter z nadzorovanjem, ali te naprave ustrezajo veljavnim predpisom, zavaruje pred požarom splošno ljudsko premoženj«, premoženje zadružnih in družbenih organizacij in zasebno premoženje. Ter nadalje v čl. 9. aste uredbe v 2. odat. koriundk (lasink, organ upravljanja, najemnik, upravitelj ird.) zgradbe oziroma prostorov mora dopustiti dimnikarju ometanje dimnih odvodov in kuriinafo naprav in mu ometanje plačati po tarif«, se vendar lastnika na podeželju upirajo obveznemu Čiščenju. Ce pogledamo, da predstavljajo naša mesta in vasi v večini primerov strnjena naselja, nekje krita celo š« s slamo, vidimo, da predstavlja nečiščenje diimnin napeljav, neizpolnjevanje strokovnih nasvetov clJmniikarjev resno nevarnost za požare, ki bi upe-peli dobršen kos naselja. Trdno smo prepričani, da večina naših državljanov tak odnos do dimni- karjev, ko jih najpadiaijo in podijo iz hiš, obsojajo, saj so vsega obsojanja vredni. Tudi obč. LO se premalo poglabljajo v to vrsto dela in ne nudijo dovolj pomoči dimnikarjem, ki zanjo prosijo. So celo oddbornikt, kri ne pustijo ciEčenja tvojih dimnih napeljav. Slabo grajene dimne naprav«, nepravilno in nezadostno zidana, dimna vratca, polna podstrešja najrazličnejše h,rrno vnetljive na-vilake, so pogosta vzroki požarov, kii privatnikom ogromno škodijo, poleg tega pa predstavljajo resno nevarnost za bližnjo in da', j njo okolico. Da bi se tako stanje v bodoče preprečilo bo tajništvo za notranje zadeve okraja Novo mesto dosledno nadziralo redno čiščenje dimnih napeljav in v smislu člena 20 uredbe o ureditvi in upravilpaniju dimr.ik.invke dkl&bft, izročilo sleherno osebo sodnilku za prekrške v kaznovanje, kazen pa je izredno občutna. MALČKI! KLIČŽ VAS »RADOVEDNI PAVLIHA!« V nedeljo 8. tega meseca Vas bo zopet obiskal »Radovedni Pavliha«. Udeležite se v čim večjem številu, da moži-ček ne bo razočaran. Vstopnina za vas malčke je 5 din, za vaše mamice pa deset din. Predstava bo v osnovni šoli (v prvem nadstropju). Vabi Vas »Radovedni Pavliha« S'NOMalJS?ovi dokazi niso prepričali partizanov, zato je sklenil pobegniti. Njegov šofer je hotel obrniti oklepni avtomobil, pri tem Pa je zavozll v kamniti zid. Avto je obstal. Partizani so ga začeli obstreljevati. Ena ročna bomba je eksplodirala prav na oklepu motorja. Dosti škode bomba sicer ni napravila, vendar so Imeli fašisti, ki s0 sedeli v avtomobilu, dovolj. Hiteli so Izobesiti belo zastavo v znak predaje. Le Pavolini je skočil skozi zadnja vrata na prosto, skočil preko zidu in začel bežati po strmih skalah proti jezeru. Partizani so strel'all za njim ln ga ranili. Pavol'ni se je vrgel v jezero, da bi uš*l. Toda partizani so se v čolnu pognali za njim In ga dohiteli. Ped»-o se je merttom vrnil od divlzliskega komandanta »N«co-le«. Ker s0 imel' Nemci občutno premoč v moštvu — IflO mof nrntl 25. je Pedro om'1'1 svole porfoie. Nemci sn lahko ob-dr?nl1 *vnip oro3!ie, še v»dno na je vztrajni nrl z«iM»v1. da noi-nin jzroč'Hi TtnMpne Trans-nort bi nni nrplska'1 v DoniiU. 2 km sf»vp»*neje. Kolona s» 1e nremaknlla In pHsn»la v Don-tjo okrog pol treh. FiPl'anl Nriner« Mpd»pm ko le za*el B1M »1- stpmat'čno pretskbvqif1 avtomobile, so pregledovali drugi par-t'zani prtljago In orožje, Tako je stopil partizan z imenom Ne- gri tudi na &topnlc0 avtomobila, v katerem je sedel Mussolini. Negrl je vprašal šoferja, če vozi v avtomobilu Italijane. Odgovor je bil: ne. Negri si je avto vseeno natančno ogledal. Na sedežu poleg šoferja je dremal debeli »nemški podnared-nik«, ki pa se je razlikoval od ostalih nemških vojakov po tem, da je nosil letalske znake. Negri je pokazal na podnarednika, ki mu pa ni mogel \ideti obraza, ker so ga na čelo potisnjena čelada, črna očala In dv'gnjen ovratnik popolnoma zakrili. i»Tedesc0 ubb"iaco« (pijani Nemec), je pojasnil šofer v slabi italijanščini. Negrl pa je opravljal svoj0 dolžnost zelo vestno, odgrnil je Nemcu ovratnik in snel čelado. Kaj zato, če se pijanec prebudi? Ta pa je smrčal naprej, čeprav bi lahko opazHii da je »speči« mož poble-del. Toda Negrl je bil preveč razburjen, da bi bU to opazil, saj je tudi lahko bil: v »pijancu« je prepoznal duceja. Saj ni bHo nikogar v It?Uii, pa ne na vsem svetu, ki bi ne bil videl te p'ešaste clave Že stokrat na slikah Nep'i, kl ie služil prej v mornarici, pa se je dobro spominjal dii^eja še z raznih Inšpekcij, pri katerih ga je videl lz neposredne bližine. Ni bilo nobenega dvoma več. »Zaspanec« je bil Mussolini! Toda potrebna je bila previdnost, kajti Nemci bi utegnili diktatorja braniti. Zato je poveznil nekdanji mornar duceju čelado nazaj na glavo, skočil na cesto ln namignil tovarišu Di Paolu, ki je Negra varoval. Sepetaje mu je sporočil svoje veliko odkritje in odhltel k Billu. »Compagno commfssario, napravil sem dober lov: Mus-solinl!« Bili je poskočil ln poklical Se tri druge partizane: tehnika Vicenza Mottarella, voznika Battista 1'irallija in branjevca Carla Ortelllja. Takoj s0 obkolili avto. Mottarell pa je stopil na stopnIc0 avtomobila, stresel »nemškega podnarednika« in nestrpno vprašal: »Tedesco o Itallano?« Mussolini je naprej rmrčal in sprva ni mislil ničesar odgovoriti. Opiral se je na svojo brzostrelko. Končno je obotav* ljoioAe dejal: »It^liano.« Zdaj ?a je nagovoril Bili t »ecce'enzo«, nato pa z »cavall-ere Ben'to Musso'lni«. Medtem se je še nekaj partizanov pridružilo svojemu komisarju ln začeli so vzhičenl vzklikati: »Mussolini, Mussolini je!« (Nadaljevanje sledi)j 9751880^993^5564^^53 »*v. 44 DOLENJSKI LIST Stran I IZ ITAS \U ICBAJ W Metličatii so za dan volitev pripravljeni Metliški zbor volivcev je bil dobro pripravljen in zborovanje živahno. Zene so dvorano lepo okrasile. Govoril je sekretar OK ZKJ Črnomelj tov Martin Zugelj. V kratkem, zgoščenem govoru je nazorno prikazal naše uspehe v gospodarskem in političnem življenju. Vprašanje Trsta je vo- livce razvnelo. Posebno razgiban je zbor postal ko so predlagali kandidate. V Zvezno skupščino so predlagali Vido Tomšičevo in Toneta Fajfarja, v republiško Martina Zuglja, Janeza in Toneta Sušteršiča. Metličani pričakujejo volitve pripravljeni. Vesti iz Kočevja Zadnji oktobrski dnevi so nekoliko ohladili vnemo kočevskega prebivalstva. Morda je vrvenje pred spominsko obletnico zahtevalo svoje, vendar pa bi se morala dograditev nekaterih Tgradb reševati z vsQ resnostjo In odgovornostjo. Tako je gradbeno podjetje »Zidar« obljubilo, da bo hotel predalo mestni občin' popolnoma Izgotovljenega že štirinajst dni po proslavi. Toda zadnja dela počasi napredujejo, Ljudski odbor Mestne občine pa naj bi že s prvim plačeval hotelsko osebje. Zakon 0 ljudskih odborih le dal Ljudskemu odboru Mestne občine pravico, da vzdržuje dva ljudska stražarja, ki nadzirata parke In skrbita za red in mir v mestu. Dobila bosta posebne uniforme, ki ju bodo ločilp od organov Ljudske milice. Ljudje, ki so navajen! voziti križem kražr-m po mestu In pločnikih, plačuiejo v zadnjih dneh glob'1 ali jih pa dobi v roke sodnik za prekrške. Meščani lahko v nočeh že mirneje spijo, ker so predvidene tudi »a razgrajanje visoke »nagrade«. Kočevje naj ne počiva na la-vorLkah, marveč se naj zaveda, da še nima urejenega tržišča in ne javnega stranišča. Tudi Rinža se še vedno leno vleče skozi mesto ln zasmraja v soparnih dneh okolico. Takoj, ko bodo v Kočevju uredili ta vprašanja, se ne bo treba bati ne tifusa ne sanitetnih inšpekcij. Ob Ljudskem odboru Mestne občine bo Iz denarja za proHa-ne hiše zidala Mestna občina 18 stanovanjskih blokov s trgovskimi lokali ln s skadiščl v pritličju. V Koprlvnlku So volivci kritizirali socialno skrbstvn v Kočevju, ki ne priznava doklade začasnim uživalcem deputatne zemlje To zemljo se letos po zakonu ne sme obdavčiti ln venda- je ponekod obdavčena. Dogodilo se je tudi, da nekdo nI prejel doklad, čeprav je zemljo odprodal. Dobliče in volitve Iz Bele krajine prihajajo na uredništvo našega [ista številna poročila o zbor1'h vo'dvcev. Vse vesti govore, knko živo se Bela krajina zanima za svoj gospodarski napredek in kaiko ogorčena je ob sklepu, naj bi Italija dobila Trst. Na zboru vmtfvcev v doblički soli so se zbrali prebivalci iz Dr>blie, Ješelnika, Blatnika, Jerneje vasi im Grča. Tako obiskanega sestanika v Dobličah ni bilo že nekaj let po vojni. Na zbor »o prisile žene, m'a diru: in gospodarji. Nekatere dru. zine so doma kar hiše zakleni. i Onlen skih Topi c V Dolenjskih Toplicah morajo odpirati vzporednice, ker je v šoli premalo prostora za vse letos vpisane dijake. Neprijetno je, da morajo učitelji učiti v treh zasilnih sobah. Vendar kljub vsemu uspešno premagujejo težave in delajo z dijaki v različnih krožkih, ki mlademu rodu širijo umsko obzorje Marljivost učiteljstva, šolske neprilike in dobri učni uspehi otrok naj bi vendar že napotili starše ln množične organizacije, da bi začeli zidati novo šolo, -> Zadružni dom v Dolenjskih Toplicah bi naj postal žarišče kuliure na vasi. Stoji na stav-bišču, kjer je preje stal Sokolski dom, ki ga pa je okupator IZPRED SODIŠČA Svoja sodelavca je okradel Dne 29. oktobra 1953 je Wl v večernem vlaku iz Straže Toplice v Nov0 mesto pozabljen nlvelirnj aparat, last Direkcije železnic v Ljubljani. Najdite!.* naj ga vrne proti nagradi v prometni urad postaje Novo mesto. Prodam p0 ugodni ceni stavbeno parcelo v Novem mestu (Kandija), Prešernova ulica. NasJov v upravi. Prodam parcelo t vinogradom, vrtom, njlv0 in enostano-vanjsko hišico pri postaji Mirna peč. Cena po dogovoru. Brezo var Franc, Hmeljčič 4, p. Mirna peč močno razdejal. Kljub temu so že med vojno prirejali v njem mitinge. V ietu 1948 so začeli bivši Sokolski dom prenavljat:. Dvignili so streho ln zgradbo znatno povečali in razširili. Tako so dobik TopUčani svoj Dom. Prostrana dvorana služI za kultur-noprosvetne prireditve, sestanke ln za šolsko telovadbo, pa še za telovadile nastope dru štva Partizan. Zemljišče je še vedn0 last telovadnega društva Slovenije In Zadružni dom se ni prepisan na sedanjega lastnika Kmetijsko zadrugo. Dobro bi bil >, da bi zgradili za telesno vzgojo posebno telovadnico. Ta telovadnica bi lahko bila v novem šolskem poslopj*. Državno posestvo »Snežnik«, Kočevska Reka obvešča vsa podjetja, da priznava in plača samo tista naročila, katera naročajo osebe, ki se izkažejo s pooblastilom za nakup potrebnega blaga. Uprava državnega posestva »Snežnik« PODPISANA GOSNIK CITA Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih je na moje ime delala moja bivša gospodinjska pomočnica Mrvar An.ca. OBVESTILO Mestna občina Kočevje obvešča, da bo opuščeno mestno pokopališče v Kočevju spomladi 1954 odpravljeno. Svojci pokojnikov, kateri želijo pokojnike iz tega pokopališča prekopati na pokopališče na Trati ali kam drugam, naj to store najkasneje do 25. aprila 1954. Meseca maja 1954 bo Pogrebni Martin Rozman, ključavničar iz Brežic, je delal neka; časa v kočevskem rudniku kot učni kopač. Letos 2. junija je vlomil v sobo dveh bratov -delavcev in jima pobral: dve moški ouleki, dežni plašč, dve zapestni in eno žepno uro. ter 6,900 din gotovine, tako da je vsa škoda predstavljala vrednost 60.000 din. Na sodišču je Rozman odkrito priznal tatvino in kei sta oškodovanca dobila naz;i vse predmete razen gotovine, mu je senat okrožnegea sodišča za to tatvino prisodil le 6 mesecev zapora in povrnitev denarja v znesku 6.900 di-i narjev. Za poizkus uboja lastne žene štiri leta in tri mesece strogega zapora 46-letni Leopold Novak, mlinar in Žagar iz Studenca pri Trebnjem, je letos 7. julija mislil uresničiti svoj zločinski sklep: med prepirom na njivi je zabodel svojo ženo Jožefo s pletarskim Šilom v hrbet in ji prizadejal težjo telesno poškodbo. Verjetno bi svoje ziočin.sko dejanje tud; izvršil, da nj posegel vmef sosed, ki mu je to preprečil. Novak je ' vdan pijači in hud nasilnež. Ima 7 otrok zasluženi denar je vedno porabil zase, družina pa je živela v bedi. Zeno je pretepal tudi, ko je bila noseča in je zato enkrat splavila. Usodne- ga dne je kot večkrat prej govoril pred drugimi, da bo naredil konec, in da bo svojo ženo zaklal z nožem ali pletarskim šilom. Takoj po storjenem dejanju je tudi ponaredil ime v svoji osebni izkaznici, da bi ga tako varnostni organi teže izsledili. Na sodišču se je izgovarjal, da je ženo sunil iz ljubosumnosti in da jo ni mislil ubiti, čeprav je prej pred ljudrn: čisto drugače govoril. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je obsodil Novaka za obe kaznivi dejanji na 4 leta in 4 mesece strogega zapora. zavod v Kočevju Iz opuščenega mestnega pokopališča odstranil vse spomenike, ograje itd. ter Izravnal grobove. RAZGLAS Občinski ljudski odboi Gotna vas sporoča, da se prične prvi sejem v Gotr.i vesi p i Novem mestu v četrtek, dne 19r novembra 1953. Vsi nadaljrjl sejmi bodo vsak prvi četrtek po petnaj. stem v mesecu. Sejmi so za vso klavno in plemensko živino. Pre- ko živinorejskih odsekov bo naprodaj rodovnika plemenska živina sivo-rjave pasme. Po želji bodo plemensko živino lahko tudi komisijsko ocenjevali. Med-zadružni svet Novo mesto bo sodeloval pri nakupu jn prodaji klavne 1n plemenske živine. Rejce goveje ž.vine, kakor tudi ostale kupce vabimo na prvi sejem In se priporočamo tudi za prihodnje obiske. Občinski LO Gotna vas Svojevrsten specialist za cerkvene predmete Ivan Oblak, zidarski delavec iz Ledine pri Sevnici, je zelo neizbirčen uzmovič in še posebej velik ljubitelj cerkvenih predmetov. Letos je * času od 14. do 30. junija vlomil kar v deset cerkva, med drugimi tudi v cerkev na Žalostni gori pri Mokronogu in odnesel iz njih, kar mu je prijalo. Največkrat so bili to oltarni prti, pregrinjala in drugo blago, pa tudi debele sveče so mu prav prišle, enako kot masni plašči in spo-vedne zavese. V vseh desetih cerkvah je nakradel raznih, predmetov za več kot 50.000" din in to v slabih dveh tednih. Poleg cerkvenih, pa ni odklanjal tudi privatnih predmetov in tako se je hkrati zagovarjal pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu za nič manj kot 19 različnih, velikih in malih tatvin . Pred sodniki je zatrjeval, da je mislil, da je tatvina cerkvenih predmetov nekako opravičljiva, ker s tako tatvino ne povzroči osebne škode nikomur. Naš kazenski zakonik pa pravi drugače, in sicer, da je vsako prilaščanje tuje imovine kaznivo dejanje in zato je Oblak dobil za svoj nepošteni posel 2 leti strogega z?.r>cra. OBJAVA Zaradi slabega mostu čez Krko v Smihelu pri Žužemberku na občinski cesti Smihel -Klečet, se bo s 1. novembrom 1953 ves promet čezenj - ustavil. le. ženske iz DoMičke gore len Ješelnika so prinesle g seboj karbidme svetflke. Trst je raogrel Ijudil, potem so prišla nia vrsto gospodarska vpmšnmja. Ljudje ne vedo kako Je s sečnjo lesa. Nekateri so že pred meseci vložili prošnjo za sečno dovoljenje, p« niso dobili še nobenega odgovora. Kandidacijska komisnja Je predlagala kandidate ln sicer za zvezni zibor Toneta Fajfar i a in Miattjo Maležiča, za repuiMi- j odbor Partizana v Novem me-ški zbor pa Nikn Betopavlov* ča, I stu sestal k svoji redni seji, da Afttoni ftutteitfea Janeza ?.\\- \ Di pregledal svoje dosedanje TELESNA VZGOJA^ OKROŽNI ODBOR PARTIZANA NOVO MESTO JE ZASEDAL Pretekli teden se je Okrožni niča in Martina Zuglja. I P. „Do ktial bodo še ta razdrle vali davke? »Bodo veliki še vedno lahko dihali na račun malih?« Tako nas vprašujeta Žagar Jože in Izidor Zbašnik iz Drage pri Loškem potoku. Zbašnik Izidor nam piše: »V Dolenjskem listu in Slovenskem poročevalcu sem č'tal da razdeljujejo davčne komisije davke nesoclalistlč-no. nedemokratično Nepravilnost pri razdeljevanju pa škoduje razvoju socializma. Vendar se davčne komisije Občinskega ljudskega odbora Draga taki članki čisto nič ne primejo, zato sem obremenjen z davčnim predpisom iz leta 1952 in 1953 prav s takim zneskom kakor drugI kmetje, ki Imajo celo do 10 ha zemlje, čeprav jo imam le 1,6 ha. K0 sem vplačeval 3. akontacijo za letos, sem vprašal okrajnega uslužbenca Dimnika, kako je mogoče, da sem tako visoko obremenjen. Opozoril sem ga, kako Dolenjski Ust in Slovenski poročevalec navajata nepravilnosti v davčnih odmerah. Tovariš Dimnik pa ^ rekel, da mu nI je mar, kaj pišeta Dolenjski list In Slovenski poročevalec, toda davek je treba plačati. Takih odgovorov si jaz ln vsi prizadeti ne želimo, še manj pa, da nas taki okrajni uslužbenci obiskujejo. Zahtevamo, naj se davki razdeljujejo na zborih volivcev, hkrati pa tudi, naj pride k nam v Drago revizija iz okrajnega odbora Kočevje in pregleda davčne predpise za lani in letos. Smatramo, da smo plačevali davek za velike kmete.« Oba pisca članka, ki sta se pod dopisom tudi s polnim Imenom podpisala, sta odpovedala Dolenjski Ust kot glasilo SZDL tudi kočevskega okraja, ker prejemata take Izjave od uslužbencev okrajnega odbora v Kočevju. Člani Socialistične zveze in vsi volivci, segajte po blokih volilnega sklada! delo in izdelal načrt dela za leto 1954. Seje, katero je vodil predsednik dr. Hočevar, so se u dele »ili skoro vsi odborniki, ki so najprej podali poročila o delu posameznih društev. Eno najbolj delovnih je skoro gotovo v Semiču, ki je kljub enim in drugim težkočam stremelo za tem, da se je redna vadba vršila skozi vse leto, zanemarjalo pa zaradi tega ni atletiko in odbojko, v kateri je tekmovalo z vsemi okoliškimi društvi. Prav tako se lahko ponaša s svojim dobro uspelim telovadnim nastopom ter številno udeležbo na okrožnem nastopu v Novem mestu in na jubilejnih svečanostih v Ljubljani. Razumljivo je, da za vse te podvige društvo ni imelo dovolj lastnih finančnih sredstev. Okrajni komite v Črnomlju je sicer obljubil podporo v višini din 20.000.-, toda do danes je ostalo samo pri obljubi. Prav tako tudi OLO Črnomelj ni držal dane besede. Na njegovo pismeno obljubo je društvo nabavilo nekaj telovadnega orodja, katerega pa ne more plačati, ker od zagotovljenih Din 50.000.0 še ni prejelo ničesar. Zveza je od obljubljenih Din 500.000.— za popravilo doma nakazala le Din 100.000—, kar je za opravljeno delo in materijal vsekakor premalo. Društvo se nahaja v skrajno nerodnem položaju in pričakuje izpolnitev obljub. Kljub temu pa redno vadi in namerava še v letošnjem letu prirediti samostojno akademijo. TVD Partizan v Smihelu pri Novem mestu ima glede svojega dela stalne težave s tamkajšnjim SKUD-om in to predvsem zaradi uporabe telovadnice, ki jo poleg obeh koristijo še ostale organizacije za razne prireditve in sestanke. Inventar te telovadnice je zelo skromen in bo društvu potrebno nuditi vso pomoč, da si opomore, nabavi nekaj novega orodja in staro popravi. Delovanje Partizana v Metliki se je poživilo šele pred kratkim, ko je bil na občnem zboru izvoljen nov odbor. Izbran je bi tudi številen tehnični odbor. Vsi so že krepko pričeli z delom in je upati na najlepše uspehe. Društvo se je lotilo nabiranja članstva, predvsem pa telovadečega, medtem, ko so za vodnike posameznih oddelkov že preje poskrbeli. Partizan v Črnomlju je pričel z redno vadbo, vendar samo s pionirskimi oddelki. S strani mladine in članstva ni odziva kljub velikemu prizadevanju vseh članov odbora. Tudi obiski pri krajevnih podjetjih niso nič zalegli. Društvo nima svojih prostorov in zato gostuje v gimnazijski telovadnici. Stalno si prizadeva, da bi se zadovoljivo rešilo vprašanje Sokolskega doma, ki sedaj uživa spomeniško zaščito. 2elja odbora, kakor tudi vseh članov je, da dobijo zanj primerno zameno. Novomeški Partizan predstavlja v pretežni meri šolska mladina. Vsi poizkusi, pritegniti k vadbi tudi Izvenšolsko mladino, ne rodijo trajnih uspehov. Društvo dosega na vseh poljih dejavnosti uspehe, ki so bili že velikokrat objavljeni v dnevnem časopisju. Vprašanje telovadnice postaja v Novem mestu čimdalje bolj pereče in ga bo že v bližnji bodočnosti treba dokončno rešiti. Z velikimi težavam! se bori Partizan v Vavtl vasi. Primanjkuje telovadnega orodja, za moške oddelke trenutno sploh ni vodnika. Okrožni odbor se bo zavzel, da najde primerno rešitev. Partizan v Dol. Toplicah Ima svol dom le dvakrat v tednu na razpolago, ostale dneve pa kino in SKUD. Vprašanje lastništva in koriščenja doma bo nujno treba rešiti na zadovoljiv način. V Mokronogu so prav te dni popravili dom v toliko, da lahko prieno z redno vadbo. Potrebovali bi še nekaj kosov orodja. Partizan v Pođturnu se je znašel v precejšnji nepriliki, ker sta predsednik in načelnik društva službeno premeščena Iz tega kraja. Čeprav je društvo še pred kratkim prav dobro delovalo in izvedlo več tek- movanj, nI verjetno, da bi moglo z delom uspešno nadaljevati. Društvu bo treba posvetiti vso pozornost, da ne bo začeto delo propadlo. Društvo v Smarjeti je Imelo do sedaj težave s prostori. Zadeva se je rešila na ta način, da se bo s preureditvijo gasilskega doma v njem našlo prostor tudi za fizkulturo in ostale organizacije. Vodniški kader bosta izpopolnili dve novi učiteljski moči. Vprašanje prostorov dusi tudi delovanje društva v Šentjerneju. Podobno je v Otočcu, kjer se društvo bori za prostore v lastnem domu in ne more z občinskim ljudskim odborom doseči potrebnega sporazuma. Trebnje z redno vadbo še ni pričelo, predvsem zaradi odsotnosti vodnikov, vendar bo potrebno pričeti vsaj z onimi oddelki, za katere so vodnild na razpolago. Mirna je z redno vadbo že pričela.S tamošnjim SKUD-om Partizan še ni na čistem glede lastništva in uporabe doma. Partizan v Žužemberku je v poletnem času po zaslugi tečajnic še kar dobro delal, sedaj pa je nastal zastoj, ker ni za vadbo primernih prostorov. Z ozirom na vsa ta poročila je Okrožni odbor sprejel več važnih sklepov. Dolenjski bo potrebno s strani Zveze nuditi več pomoči v telovadnem orodju, ker je dosedanji prispevek dveh telovadnih blazin in ene švedske omare za toliko društev nezadosten. Stremljenja društev je potrebno podpreti finančno in moralno. K delu v društvih je potrebno pritegniti ljudi, ki so se udeležili telovadnih tečajev. ŠPORTNI PROGRAM ZA PRVI OBČINSKI PRAZNIK NOVEGA MESTA V počastitev prvega občinskega volj športnega užitka. Pr! upravi praznika Nov«ga mesta so pri pa d n ki Partizana pripravim taktno v odlbojlcl in no gometu. ODBOJKA Članice in mladinko. letoSnje repub1l*ke prvakinje v svoHh skupinah, »sluzbmo« le n.so odio-čale. kater* so boljše. Zato so po* rabile to priliko, v kateri so članice pokazale večje znan' e in predvsem po zaslugi Knaflifev« n Ostankove zrna pa ie s 3:1. Mladinke ki nas bodo sre-di tega meseca zastopale na državrrm prvenstvu v Ljubi lani. tokrat niso igrale dovo'1 povezano. Tudi podaje so bile slabe Prav teko se niso obnesle s'eer nadarjene tol-kačiee nekaj kreoikih udarcev Robarlevp na so Članice požrtvovalno branile. Zanimivi tekrn 1" prisostvovalo 1* nekal desetin gledalcev, sod>il ™» ie Romih. NOGOMET Čeprav tudi noooenetna teVma nI bila dosti ob!*ikama. J« maloštevilnim opazovalcem nudile do- Urobtine iz dolenjske ooootne malhe "riznam, zadnja kramarija s Trstom (upam, da je res zadnja) je tudi mene vrgla s tira. Nisem vedel, ali naj bi šel v trgovine in si hitro znašal domov zaloge, kot so to delali posamezni »rodoljubi«, ali naj se pridružim vsem ostalim v odločni borbi za naše pravice. Ker pri takih trgovcih, k; so se v tem trenutku ravnali po znani paroli: »naj ne ve levica, komu daje desnica,« nimam nobenega kredita, pač pa precejšnjo mero zamere, s prvo namero ni bilo nič. Sicer pa me Je v tem trenutku bolj kot želodec zasrbela pest, s katero bi z največjim užitkom krtsnil po vseh svetovn h mešetnrjih ,n še po peščici domačih pečarjev, koristolovcev in drugih ničpri-daničev. da bi za vedno izginili s površja zemlje. Ko sem slišal .zjavo italijanskega ministrskega predsednika Pelle, kako je blebetavo lzklepetal italijanske načrte za bodočnost, ne načrte, pohlep po tuji zemlji, oziroma čisto navadno italijansko požreš-nost, sem se od srca nasmejal, kajti na koncu govora se mu je kolenilo in je pozabil pristavit! tisti vsemogočni »C E !!!« Jaz sem se v tem trenutku spomnil prizora iz 9. septembra 1943, ko je pred napol bosim balkanskim »barbarom« v vlogi partizanskega aktiv.sta stal v lakastih Škor-njih odišavljeni laški collonclo grofovske krvi ln mu izročal svoje osebno orožje in orožje celega bataljona, ter hkrati prosil milosti. Ob spominu na ta prizor me je popadel smeh, ker sem se poleg tega še spomr.il slovenskega pregovora, k. pravi, da če ne bi bilo strahu, bi zajci lovili lovce in ne obratno. Torej, CE ne bi bilo takrat septembra 1913 strahu, ne bi bedni collo-nelo prosil milosti. CE ne bi bilo nekoga, ki to ne dopusti, bi mor- da Pella to dočakal. Tako pa je sedaj sredi ovira, kot železobe-tonski zid trdna: »CE« — in pazi pella, da si ne polomiš zob. Najbolj pa sem bil vesel papeževe izjave, ki jo je dal tržaškemu županu Bartoliju Te izjave sem bil vesel zato, ker se Je vse, kar je papež dosedaj želel, še vedno postavilo na glavo. Se celo njegovi blagoslovi italijanskega orožja v prvi in drugi svetovni vojni, so Imeli na Balkanu prav nasprotni učinek. To orožje je na Balkanu dobilo kaj kmalu dva konca in kresalo najbolj tistega, ki ga je prinesel, blagoslovljena korajža pa je pokazala svojo življenjsko silo edinole nad stikališčem hlačnic pleme-n.tih »hulturonoscev«. Ob spominu na vse to se lahko nasme-ješ tudi v takih resnih časih. Pa bodi dovolj o tem, kajti tudi nekaj domačih prav debelih se je nabralo v malhi, ki silijo na papir in v javnost. Parola »znajdi se« res povsod prav pride in zakaj se je ne bi poslužila tudi popolnoma zdrava Ana iz Sentruperta, ter namesto sebe poslala na zdravniški pregled zaradi socialne podpore bolno Mico? Ana je vedela, da njej ne bi priznali podpore, M> ci pa jo morajo, ker je bolna. Po tej paroli so se ravnali tudi posamezni trgovski uslužbenci in celo skladiščniki v zadnjem času in kar na svojo roko povzdigovali promet med štirimi očmi jn nezaželjenim očesom budne kontrole. Smola Je samo v tem, da se zarad; tega »znajdi se«, mar« sikdo znajde tam, kjer se ni želel znajti, pa je vseeno čisto prav, da se tam znajde. Oglejmo si še tiste ljubiteljice alkohola v Novem mestu, ki se iz same sramežljivosti plazijo v gostinski lokal skozi okno na dvor.šču, da se potem tam na-luckajo, se tudi znajdejo, Malo grenak okus dobi tako znajdenje takrat, ko strogi zakonski mož pogleda, kaj počenja draga boljša polovica v družbi podobnih boljših polovic in vinskih prijateljčkov, ter se tudi povratek ponovi skozi tajrji kurji vhod. In mile prošnje otrok, ki prosijo mamico naj gre domov, ker so lačni, prav tako prispevajo k razpoloženju krokari^ vendar jih to veliko ne moti, kot tudi Iv glavo, pa ni. Bolj pravilno bi dobrodušnega krčmarja in piv- bilo: »kulturnoprosvetno - gostil- niškohlevsko tihožitje«. »Naj ži- skega družabnika ne. Ce bo potrebno, bom pr.hodnjlč objavil imena navdušenih pristašinj alkohola in vinskih bratcev lega »kolektiva« ter tudi povedal vzrok, zaradi katerega sumim, da tako pridno trinkaje, Pomočniku Sergeju v neki novomeški mizarski delavnici bi jaz priznal zlato kolajno za vestno in krepko vzgojo vajencev s pretepanjem, če bi imel kako besedo pri merodajr.ih. Pa ker je nimam, prosim druge, da to napravijo namesto mene. Na veselici v gostilni K. sem bil pa revež, ker sem spadal med Ple-bejce in zato n.sem dobil takega vina (po barvi, za kvaliteto ne vem), kot so ga pili patriciji ker ga enostavno za take niso imeli, za druge pa. V Črnomlju sem si dolgo razbijal glavo, kakšno ime bj dal t.stemu vsemu onemu na prostem, kar se največ gradi. Tu dom izobrazbe, zraven nastajajoči dom oddiha za bodočo inteligenco, na drugem koncu najmodernejši Dom kulture, zraven še dokaj čeden dom pijače, v sredini med vsem tem pa pristen hlev ali štala, s prav tako pristnim gnojem in vonjem. To je gradbeno tihožitje, mi je padlo vi« sem še vzkliknil, nato pa stopil na stopnico lz umetnega kamna v novem Domu kulture, ki se je pod mojo težo na mah zlomila. Trikratni Hura na taki kvaliteti in srečj, da se je zlomila pod menoj in ne takrat, ko bi šlo £0 njej nekaj sto ljudi, sem še nazdravil, potem pa od-hitel občudovat mehanizirani prenos betonske mešanice na stavtvo železniške postaje. Ta mehanizacija je na pogon na polento, kakršne po drugih gradbiščih ne vidiš. To so Tantalove muke za ljudi, podjetje in n;e-gove finance In zato transfuzija primernega stroja podjetju ne bi bila sramotna, pa prišla od koder koli. Rad bi še v Veliki Gaber in okolico, da bi obiskal dva možakarja, ki s kačjo slino čarata žrebe pri jalovi kobili, pa ne utegnem. Res bi lahko mimogrede pokazal sanitarni inšpekciji v Trebnjem tisto gnojnico, ki nemoteno teče Čez cesto, v največje zadovoljstvo kramarjev ln bacilov, pa tudi do tam ne uteg-jn ti. H" n pa drugič, do takrat n lepo p.'/ it avl jeni. Vaš Janez Popotni Pait'zana. ki se 1e na zelenem polju pomerila z nogometaši. .1« bilo opaaitl tudi nekatere, ki ao ze davno zapustili nogometno Igrišče n drea. vendflT so se r. na.1vec.1imi r.einotrt prizadevali, da bi pariraM oolet rezooložpnili m!a-d iti nogometašev. To se Jim 1e do neke mere tudi bc*f»*MTd vendar pri streljanju na naepmrnlikova vrata nikakor niso imeli ereče, poleg teige pa 1e bil vratar mla. dih Izvrsten. Tekmo Je ovira! ra-rmoćen teren, vendar so se mladi bolie znašli Prot: koncu 1* starim že primanlkova'.o saoe In so se krenko oddahnili, ko Je sodn;k in,?. Medic od?viftral konec, Zmaga nosrometaSev Je siiear zaslužene. 1« pa nekoliko previsoko izražena. SITAR SLAVKO — ZMAGOVALEC TURNIRJA Pretekli teden se Je končal sa. hOMMej turnir za II. kategorijo. Iti se je vlekel kar dva mestea. Najvišje mesto ju zardel Sitar Slavko, ki Novomeščancm ni poznan samo kot Šahist, atapak tudi kot zelo dobur noigomelais in student Sicer si prvo mesto deli z majorjem Mičovičem. toda boljši uzul-tat po Sorenboru sistemu ga stavlja na I. mesto. Major MicoviC si z o srn mi točikami deli prvo in drugo mesto. Z osmimi točkami Je tudi »presedlal« iz prejšnje rv. kategorije v II kategorijo, kar je še bolJSi uspeh, s pol točka manj je dr. Golež na tretjem mestu. Čeprav ni osvoj.l prvega mesta. Je izpolnil pričakovanja. Potrdil je II. kategorijo, ki Jo ima 2e od leta 1&48 Delitev naslednjih ilveh mest. še bolj pa osvojitev II. ketegor.je je leip uapeh prof. Finka in Skorlja. Sicer jim J« v zadnjih kolih šlo precej za nohte — samo pol točke manj pa bi 51a II. katagorja po vodi. Naslednji trije so potrdili le III. kategorijo, za vi*.ie kategorijo s* bodo morali prihodnje boij potruditi Zadnji trije so popolnoma odipovedati in niso bili resnejša ovira boljšim tekmovalcem. 2e zadnjič smo omenili, da se je število nepremaganih skrčilo na štiri, ob koncu pa se Je to število zmanjšalo še za enega. Nepremazana sta ostala oba najvišje plasirana Sitar in Mičovifi in pa petoplaslrani SkerlJ. Končni vrstni red: 1.—2. Slavko Sitar 8 točk (80«/. možnih točk); 1.—2 Malor Mičo-vlč 8 točk (»0 %): 3. dr. Golet Ludvik 7 in pol (7S'/»): 4.~-5. prof. Fink Stane 7 točk (70%); 4.—«. Skerlj Tone 7 točk (70"/.): 6. Kotnik Iflđn 4 n ool (41%); 7.—i. Ličina 7ora>n i to^k* (40°/«): 7-—I-M" i r F m,i • "-■ fl .Tapelj MIha i točk. (M ,l/r) t nato pa vse »kupaj z 20 ... Inhalirate?« »Seveda.« »Krasno, bogme da!... Ali veste, človek božji, koliko se je nabnalio tobaka na vaših pljučih? 128 kilogramov!« »Ni mogoče, saj vendar s kostmi in mesom., z obleko In čevlji tehtam komaj 80 kilogramov?!« »To je zato, ker večina tobaka gre v dim, v ozračje« »No, to že raizumem ... Ampak koliko kilogramov tobaka ostane še v pljučih, notri v meni?« »Koliko? ... Saj ste vendar pameten človek, vsaj na pogled. Koliko lahko o&tatne, če ves dim potegujete vase?« »Hm! Misikn, da bo približno tak odstotek, kakor ga jemljejo za obresti — 8 %.« »Izračunal sem: 10 kg in 200 »ramov!« Slabost me je prijela: 10 kilogramov te svinjarije! Pet na levi, pet na desni pljučni pohiti, gTOza! »Ampak prosim vas,« sem dejal doktorju, »kako se ta teža obdirž'i, kako da mi ne odtrga pljuč?« »Naslanja se na diafraigmiu,« je uiieno odgovoril doktor. »Pa jo lahko kdaj tako po naključju pretrga?« »Mislim, da ne. Vendar morate prav zares opustiti kajenje.« »Opustiti! To sem hotel storiti že brez njegovega nasveta. Račumal sem. Štirideset cigaret stane, recimo, 40 dimarjev, na leto torej okroglo 30.000. r/ dvajsetih letih 600.000! Ojej! Cedma vsotica, prti moji veni da res! »Veste,« je nadaljeval zdravnik, »vi morate na vsak način, k hipnotizerju. Ste pač človek stmšmo silabe volje — samj od sebe se kajenja nikoli ne boste odvadili. Izvolite njegov naslov. Pa sem šel. Pridem!. Pravj hipnotizer. Crn potegon, oči ima ko zobozdravnik. Udoben divan. »Ležite!« Nikakor nisem mogel verjeti. »Čakajte no,« sem dejal, »pa menda zavoljo tega ne bom ka- sneje ostal brez lastne volje, a?« »Ne ne,« je odgovoril hipnotizer. »Bodite rnl'rni in čisto brez skrbi. Hipnoza samo poveča moč volje. Glejte, vi hočete pustiti kajenje, a jaz vam bom pomagal. Kar ležite!« In sem se uilegel. »Sprostite si miišice.« Malo sem se skrčil, mialo pre-tegnil, mialo obrnil. »Kako maj sprostim?« sem vprašal. »Cisto enostavno. Zamislite si, da nimate ničesar v roki.« »Hm, kadar ležim sem tako zmeraj praznih rok, zlasti ponoči.« »No, Se bolje,« pravi hipnotizer. »Zaprite oči.« Zapri sem jih. »Ničesar ne mislite!« .Vraga, kako naj ne miislim?' sem mislil sam pri sebi. »Zdaj bodite čisto mirnil . ■ , Jaz vam pravim: zaspite!... Vi ste v stanju prijetne pozatbe. Zapomnite si, da je kajenje škodljivo ne le za vaša pljuča, temveč tudi za vašo dušo, ki jo tobak postopoma duši. Vrhu tega je še zapravljanje denarja, ki vas dam za dlnem stiska ...« ,Lej no, tL6ka,' b'\ mislim, ,kakšine lepe ti brenka!' . . . In sem zaspal. Kakor bi te-lebnil v prepadmo. Ej, dragi moji, volja je pa res moč! Kako dolgo sem spal, ne vem. Na lepem začuitim, da me nekdo stresa in suje. Zagrmej sem z divama na tla. »Kraj pa to pomeni, tristo vra gov?« se zaderem v dremežu l.siaj pa počnete z mano, a?« Hipnotizer me pogleda, kakoi da sem mu ubil očeta. »Nima smisla,« ja zarevskal. »Jaz sem vas kot, pametnega človeka zaprosil, da se malo uležete, vi pa se tu obnašate, kakor da ste gospodar hiše!« »Oprostite,« sam rekel, »j»z zmeraj tako trdno spm. Včasih me morajo tresti po pol ure, da se predramim.« »Sreča, da v predsobi ni v>< cientov,«' je rekel hipnotizer »kajti vi grozovito smrčite.« »Oprostite,« sem rekel. »V« s'.e, jaz zmeraj taiko smrčim.« »Hm, .oprostite'! Človek boži saj vendar niiste doma... No ulešite se ponovno.« In sem se ulegel. »Sprostite rnšice!« »Dobro, sprostil sem jih.« Toda bog pomagaj, sem že tak: če me kdo zbudi in takoj ne skočim pod tuš, bom zaspal nazaj ko ubit. Tudii zdaj sem. Menda sem komaj zaspal, ko spet začutim suvanje in stresanje. »Naa, prijatelj,« pravi hipnotizer, »zdaj se pa vse neha. To je zdravniški diivan, vri pa čBr-njohate na njem ko v spalnem vozu.« »Karj raemaite torej, kaj naj sto rimi?« »Ne smrčite! S tem svojim prekletim smrčanjem kvarite svoje zdravje, a rnenti, kot zdravniku, oviiraite uporabo mojega sistema zdravljenja. Predi-vsem je potrebno, da si zdravite nos. S kajenjem bova potlej uredila kot bi mignil. Pojdite k specialistu za nos ln grlo. Izvolite njegov naslov« In sem šel. »Pokažite nos!« ml je reikel specialist. »Nos je tukajile,« sem de jad, »Na vidnem mestu, kakor pni večini ljudii.« »Dovolj! ... Kadite?« »Kadim.« »Takoj pustite kajenje!« »In če ga ne pustim, bom So naprej smrčal, ne?« »Jasno!« »Eh, že vidrini, da mi rri re-šiitve«, sem odgovoril. »Zbogom«. In sem odšel z dolgim nosom. Le poglejte me: na videz sem zdrav kot riba. ampak v mojih pljufrih je sama gniloba. Vsaka stran pljuč nosi pet kilogramov smrdljive žliindre. Od tobaka, kajpak I »A zdaj še vedno trdite, da to vino ni krščeno?« „ LOJZE ZUPANC: 14 VELIKI DNEVI Povest Ostro je zapičil pogled v fašističnega komandanta in nekako iz navade, pa da ne bi po nepotrebnem podaljševal mučnega molka, je za jecljal: »Jaz... vendar ne vem, kako je zašlo to--« »Molči, bandit! Lažeš!« je zakričal častnik s takšnim žolčnim glasom, da je od jeze v trenutku poze-lenel v obraz. Potlej se je obrnil k tolmaču in' spregovoril z njim nekoliko besed v južnjaškem italijanskem narečju. Ded ni razumel niti besedice, o čem se pogovarjata. Toda saj ni bilo časa za razmišljanje, saj ni bilo časa! Vojak — tolmač ga je naskočil z vprašanjem: »Saj ste vi Mike Stariha, ne?« Ded je molče pokimal z glavo. »Dobraviški kovač?« Spet je pokimal. »Tisti, ki ob belem dnevu poj« partizanske pesmi gredi vasi?« Izpod namršenih sivih obrvi je strmel vanj in molčal. Čutil je, kako mu bobni po glavi od napetega razmišljanja. »Kar priznajte! Vse, kar vas sprašuje komandant,« je tomač dalje silil vanj. »Saj sami vidite: v lokah ima dokaz, da se je učitelj Potočnik, ki je vče- raj pobegnil, zatekel k vam. Povejte, kje se ubežnik skriva in vse bo dobro za vas.« Ded je molčal, a glave nI sklonil. Pogled mu je begal nekam nad vrhove dreves v bližnji Veliki lozi. Iznenada mu je sunilo v misel, kaj bi neki bilo, ce bi se zdajle partizani vrnili in se udarili s to svo-jatjo, ki kriči in ropa po vasi. Ob tej misli se mu je srce za nekaj hipov umirilo in v glavi je začutil olajšuj očo praznino. Kakor bi odrezal, je potihnil vihar, ki mu je še pravkar bobnel po možganih. Sivi brki so zatrepetali v drobnem, komaj zaznavnem nasmešku, ki se je prikradel na njegov obraz hkrati s toplo mislijo, ki se je vtihotapila v srce. »Govorite!« je ponovil tolmač s toplim, hinavskim glasom. »Naš komandant vam obljublja s svojo častno oficirsko besedo, da se vam ne bo zgodilo nič zalega, če boste po pravici povedali, kje se skriva učitelj Potočnik, kje se skrivajo partizani.« Se vedno je molčal. Ah, saj je vedel, da bi bilo odveč, karkoli bi rekeL »Pove naj, če je on tisti, ki Je pel partizanske pesmi. Maestro Bastianl ga je slišal!« je skozi stisnjene zobe zasikal oficir. Tolmač je ponovil vprašanje v slovenskem jeziku. On pa Je molčal, trdovratno molčaL Kaj se dogaja s teboj, dedek Mike? Ali misliš, da boš z vztrajnim molkom odvrnil nesrečo, ki ti preti? Kaj bodo rekli borci, ko bodo zvedeli, da je dobraviški stari kovač odšel iz domače vasi kakor strahopetec? Ali se ne bo maščevanje fašistov razdivjalo nad v to S ta rib ovo hišo, nad vso družino, če ne boš prevzel krivde nase, ded? Ali misliš, da je tu mogoče Se kaj spremeniti, zatajiti? Ali nisi pravkar slišal, da vse vedo? Ali nisi slišal, da te je fašistični učitelj Bastianl izdal in ovadil? Da, Bastianl! Prekleto ime! Ko je zaslišal njegovo ime, mu je v trenutku postalo vse jasno, Po žilah mu je zaplala kri in oči so mu zagorele v sovraštvu do tujih vojakov, do fašistov, ki teptajo vse, kar je slovenskega, zavednega. »Ne, saj nima smisla, da bi se pretvarjal,« je pomislil in nekaj se je prelomilo v njem, da je globoko zavzdihnil. »Usojeno mi je,« je šlo skozenj spoznanje nekakše odpovedi. »Usodi ne ubežim,« je še pomislil, ko je tisti čas zagledal, da fašisti pri vseh sosednjih bajtah divje kriče in pehajo na sredino vasi sosede: mladega Zuglja, Stefaniča, Matkoviča in Rusa. Bose in v samih robačah so jih izvlekli iz hiš, jih odtrgali od domačih in zrinili v bližino vaškega kala, kjer so jih vojaki z nabitimi puškami, pripravljenimi na strel, obstopili kakor zločince. »Ne, zdaj je res vseeno,« mu je šepetalo trepetajoče srce. »Govori, starec!« je zdajci zakričal še tolmač, ki ga je minilo potrpljenje. »Si pel partizanske pesmi?« »Ce veste, kar vam je Bastianl povedal, čemu še vprašujete?« je ponosno dvignil glavo in zapičil pogled v okoli stoječe vojake. »Basta!« je zatulil komandant in divje zamahnil z obema koncema preščipnjene verige. Udaril je z njima deda po obrazu, da se je opotekel. Sive brke mu je pordečila vroča kri, ki je potekla iz rane na obrazu. Zbrcali so ga k sosedom, ki so že bili zbrani pri kalu. Stali so tamkaj sredi domače vasi, za katero so trpeli in garali vse življenje. Pobešali so glave kakor klavna živina pred klavnico, ki nagonsko čuti svoj konec. Potem se je vse ostalo zgodilo v dobrih petih minutah. Padla so rezka povelja oficirjev in vojaki so pričeli zažigati slamnate krove revnih dobraviških bajt, hlevov, skednjev in svinjakov. Bil je vroč, sončen dan in slama na strehah se je vnela kakor smodnik. V pičli minuti je gorelo polovico hiš v Dobra-vicah. Tudi dedovo kovačnico so zažgali. Požar je divje vzplapolal po ostrešju, objel suhe letve, ki so gorele kakor vžigalice in strešniki so se pokajoč lomili ter pogrezali v dim in ogenj, ki je dvigal svoje rdečkaste roke, da bi dosegel bližnjo stanovanjsko hišo v svoj objem. Na vasi je vstal takšen jok prestrašenih otrok in takšen vrišč obupanih žensk, da so se celo nekaterim vojakom, ki v globini srca ljudem tega niso privoščili, ovlažile oči. Fašisti so svoj barbarski posel odlično opravili. Vas je gorela. Oficirji so postrojili svoje čete in odšli, s seboj pa odgnali gospodarje, ki so jih bili pobrali v mirnih dobraviških domovih. Niti ena puška ni ves čas počila. Saj ni bilo treba. Volkovi so se zapodili v čredo mirnih ovac ter jih raztrgali... Po gorečih hlevih je mukala živina. Kokoši, ki jih gospodinje še niso bile izpustile iz kurrric, so se z osmojenim perjem preplašeno kokodakajoč sprele-tavale po vasi in frfotale v plamene gorečih skednjev. 42