PoSlnina plačana v gotovini I.KTO I X sr Ljubljani, v soboto 18. junija 1932 Stev. 138 Cena i Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je y Kopitarjevi ul. 6/111 SEOVENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar« jeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaia vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika Dva tabora Po pariškem sestanku med Herriotom in Mac Bonaldom so se pokazala na obzorju znamenja, ki so napovedovala popuščanje v mednarodni politični napetosti, ki ga nazivajo diplomati »detente«. Izjavi angleškega in francoskega ministrskega predsednika, da sta Anglija in Francija pripravljeni združeno napeti vse sile za obrambo in organizacijo miru, sta izvabili iz peresa političnih kronistov malodane vsega svetovnega tiska silno optimistične komentarje. Tako se je mogla začeti repa-cijska konferenca v Lozani v ozračju zdravega optimizma. Dobrodejno je na svetovno javnost učinkovalo že dejstvo, da sta se napravila v Ženevo in Lozano splošno znana za velika pacifista Edvard Herriot in Ramsay Mac Donald, ki sta že 1. 1924 v Ženevi s tako zvanim ženevskim protokolom skušala urediti sožitje narodov na povsem novi podlagi; mednarodno razsodišče naj deli pravico, enako velikim in malini narodom, premagancem in zmagovalcem, ne pa sila. Ta optimizem se je še povečal, ker se je napovedano pomirjenje med narodi, ki je prvi predpogoj za rešitev iz strašne gospodarske krize, tako zlagalo z željo obupanih in propadajočih. Optimizem v gledanju na mednarodni politični položaj ima tudi stvarno podlago. Finančna in gospodarska stiska se je že tako zajela v telo tudi angleškega in francoskega naroda, da se niti opozicijski tisk v teh državah ne upa metati polen pod noge državnikoma, ki sta se iskreno lotila dela za rešitev potapljaj o čega se čolna. Akcijo Herriota in Mac Donalda podpira po večini tudi njima sicer nasproten tisk. Glede na vlogo, ki jo igra tisk v političnem življenju in na njegov vpliv na javno mnenje, pomeni to za končni izid razorožitvene konference v Ženevi in gospodarskih posvetovanj v Lozani mnogo. Razveseljiv je tudi drug pojav. Amerika se čedalje bolj zanima za Evropo in približuje Zvezi narodov, ki jo je doslej malodane ignorirala. Ta preorientacija ameriške zunanjo politike se vrši pod pritiskom finančne in gospodarske krize, ki ni prizanesla niti bogati Ameriki. Tudi Amerika težko prenaša izdatke za oboroževanje in s pomočjo Anglije in Francije bi rada pripomogla ženevski konferenci do uspeha. Znani angleški publicist Wickham Steed meni, da so ameriške Združene države šele ob priložnosti mandžurskega spora spoznale, kako velike koristi bi lahko njej prineslo vSlanjenje v Zvezo narodov. Evropa niti ne ve, da smatra ameriško javno mnenje umik japonskih čet iz Sanghaja za zmag*; Zveze. Ako se bo Zveza narodov pokazala močno in vztrajala pri svojem sklepu glede Mandžurije, bi to utegnilo privabiti Ameriko bližje Ženevi, Angliji in Franciji. Od sodelovanja ali tudi vsaj od posredne podpore Amerike bi Zveza narodov in tudi Evropa sploh imeli izredne koristi. Vsa povojna organizacija miru sepa prav radi tega, ker ni hotela Amerika podpisati versailleske pogodbe, ki vsebuje tudi ustanovna pravila Zveze narodov, in prevzeti jamstva za sedanje politično stanje v Evropi. Briand je skušal pritegniti Ameriko svojim paktom, dobro se zavedajoč, da bi bila potem razorožitev Evrope neprimerno lažja, toda njegov pakt se je spremenil v Kellogovega, ki je presplošen. Brez Amerike tudi ni mogoče definitivno rešiti reparacijskega vprašanja, ker romata dve tretjini nemških reparacij skozi roke nemških upnikov v Ameriko. Tem činiteljem, ki vzbujajo upe v mednarodno pomirjenje in rešitev gospodarske krize, stoje izzivajoče nasproti drugi, ki utegnejo te lepe nade uničiti. V Berlinu in v Rimu se poročil o spora-sumu med Mac Donaldom in Herriotom niso razveselili. S stališča mednarodne diplomatske igre je tako za Rim kakor za Berlin razumljivo. Noben sporazum med Anglijo in Francijo ne more biti Italiji všeč, ker krepi Francijo, njenega prvega tekmeca. Ako ima pariški sporazum globlje ozadje, potem je tudi prečrtal Mussolinijeve upe, ki so bili v zadnjem času zelo veliki, da bi sklenil s Francijo ugoden sporazum. Berlin je pariški sporazum neprijetno dirnil pač radi tega, ker bi Nemci radi videli Francijo v Lozani osamljeno. Vznemirja pa nas duh, ki veje iz Berlina in Rima, ki si vedno bolj krepko stiskata roke. Medtem ko g. Mac Donald, predsednik lozanske konference, slovesno razglaša načelo, da sklenjenih pogodb ne more odpovedati ena sama stranka in da bi enostranska odpoved pomenila veto ene države napram vsem ostalim, se v Berlinu vznemirjajo že ob vesti, da namerava Mac Donald na predlog Herriota v Ženevi predložiti državam v podpis izjavo, C katero proglašajo politično premirje menda za deset let, za čas. ko bi se morala opustiti vsaka revizija meja. Gre za poljsko-nemško mejo, za Gdansk in Pomorjaiisko, ki bi si ga hoteli Nemci »opet prilastiti. Herriot je Mac Donaldu razložil, da bi Francija in njene zaveznice, predvsem Poljska, lažje pristale na znižanje svojih oboroženih •11, ako bi jih Nemčija ne vznemirjala s svojo kampanjo za revizijo vzhodne meje; napetost med Polj-»ko ln Nemčijo bi popustila, ako bi Nemčija in Poljska podpisali pogodbo o nenapadanju, v kateri bi se odpovedali reviziji poljsko-nemške meje. Mac Donald je takoj pristal na Ilerriotov predlog in obljubil, da se bo zanj zavzel v Ženevi. Pozneje se Je Mac Donald nekoliko umaknil, češ, da bi ne bilo umestno, da bi pogodbo podpisali samo Nemčija in Poljska, temveč da bi bilo mnogo lažje prodreti s •plošno pogodbo o nenapadanju, ki naj bi jo podpisalo več držav. Takšne pogodbe o nenapadanju se ne brani «amo nemški nacionalistični tisk, kakor »Deulsche A'llgemeine Zeitungc, za katero je vse ozemlje ob vzhodni meji od Klajpede do Katovie nemško (t), temveč tudi demokratski listi, kakor »Vossische Zeltung« in »Germania«. Nacionalistični listi celo V znamenju končnega miru in sprave Moratorij, dokler se ne končna rešitev Pariz, 17. junija, ž. Kakor poročajo dopisniki uradnih in poluradnih listov iz Lausanne, sta se pri snočnji razpravi sporazumeli britanska in francoska delegacija o tekstu resolucije, po kateri bodo reparacijska plačila od 1. julija dalje tako dolgo odgodena, dokler ne ho dosežen končni cilj lausannske konference. Šestmesečni moratorij bo zamenjan z elastičnim moratorijem brez roka, v katerem ne bo nobene razlike med zavarovanimi in nezavarovanimi anuitetami. Dopisnik >Petit Pa-risiena« prinaša ta protokol v obliki resolucije na sledeči način: »Radi težkoč svetovnega gospodarskega položaja in nujnosti, da so pride do hitre rešitve v kratkem času, in radi okolnosti, da se plačevanje vojnih dolgov kakor tudi reparacij mora 1. julija zopet nadaljevati, in radi končnega cilja so se države sporazumele, da prenehajo vsa plačila do konca konference. Vršile pa se bodo šc nadalje odplačovalne obresti po Dawesovem in Youngo-vem načrtu.« S tem tekstom so se hoteli z ene strani izogniti besedi moratorij, na drugi strani pa so dane vse možnosti za bodoča pogajanja. Istotalco se je v izjavi pazilo, da se ne užali ameriške občutljivosti. Če bo ta resolucija sprejeta, potem predstavlja končni sporazum med evropskimi državami, tako v vprašanju zavezniških dolgov kakor tndi v repa-racijskem problemu. Po MacDonaldovi izjavi in na vzpodbudo, ki so jo dale Združene države Evropi, so kolikor toliko moralno obvezane, da se pridružijo temu sporazumu, ki bo obvezen istočasno za vse evropske države. JVe popolno črtanje, pač pa sporazum Lausanne, 17. junija, tg. Za zaprtimi vrati se je začela danes dopoldne ob 10 prva tajna delovna seja lausannske konference. Kot prvi je govoril v generalni debati nemški državni kancler von Papen. V svojem polurnem govoru je izjavil, da v Nemčiji nikdar nihče ni mislil na to, da bi s« zatajile obveznosti Nemčije, toda, da je treba pomisliti, da so pogodbe o mednarodnih vojnih dolgovih postale neizvršljive. Na Papenov govor je odgovarjal Herriot, da francoska delegacija, četudi seveda brani interese Francije, nikakor ni brezčutna za težkoče drugih narodov. Francoska delegacija polaga važnost na to, da pove nemškemu narodu, da deluje v interesu splošnega blagostanja in splošnega miru. Ra-rume se, da je Herriot z velikim zadovoljstvom vzel na znanje Macdonaldovo besedo o svetosti pogodb, na kateri se edino more zgraditi mednarodna morala in nova bodočnost. Vendar preseneča, da je Herriot označil poročilo bazelskih strokovnjakov kot »naše pravilo in naš zakon« in celo izrecno citiral oni stavek poročila, ki pravi, da so finančne težkoče v Nemčiji v velikem obsegu so-povzročile rastoče paraliziranje svetovnega kredita in rodile potrebo skupne mednarodne akcije- Toda Evropa sama ne more ničesar doseči, poročilo strokovnjakov pa se mora sprejeti v celoti, ne samo v enem delu. Poročilo namreč tudi ugotavlja, da je Nemčija svoje gospodarstvo spravila že do močne produkcije in da bo gotovo nekega dne zopet našla ravnotežje. Herriot je nato navajal celo vrsto primerov, da pokaže, kam bi lahko privedlo eventuelno črtanje reparacij. Nato je Herriot primerjal presežke iz reparacijskih plačil, ki znašajo za Fancijo 360 milijonov nemških mark. Herriot je pristavil, da je treba to številko samo primerjati z drugimi presežki, da se uvidi nepravičnost žrtve, ki bi se naložile Franciji z eventuelnim črtanjem. Vendar problem sploh ni mogoče smatrati samo za nemško-francoski problem. Francija je morala dati potrebnim državam — pri tem je mislil na balkanske države — posojila in predujme, da bi mogle vzdržati Hooverjev moratorij. Ce bi te države zapadle s popolnim črtanjem v novo krizo, bi bilo to škoda tudi za Nemčijo. Dalje je izjavil Herriot: Potrebna je popolna in splošna obnova Evrope, za katero Francija ne vsiljuje nobenega določenega načrta, hočemo pa samo pojasniti svoje ideje in izreči, da je sploh kak načrt nemudoma potreben.« Na koncu svojega govora je Herriot svoje misli združil v nastopnih besedah: »Gotovo je, da anuliranje rcparacij ne bo pomenilo učinkovito in pravično rešitev problema na lausannski konferenci. Dolgovi in reparacije so skupaj en edin element vznemirjenosti Evrope in vsega sveta. Ta nemir se ne more odpraviti enostavno s tem, da se breme prenese z ene države na razne druge države, temveč samo z lojalnim skupnim prizadevanjem, h kateremu je Francija pripravljena doprinesti svoj del brez pridržka-Herriot smatra zmoto, da bi črtanje reparacij takoj zopet prineslo ravnotežje. Za to jc potrebno okrepiti varnost. Ne more biti političnega miru brez gospodarskega miru, pa tucVi ne gospodarske- ga miru brez političnega miru. Ta dvojna resnica mora voditi naše delo. S tem, da se polagoma iz-premeni režim zaključenih narodnih gospodarstev in se ublažijo današnje gospodarske omejitve, se bo dosegel cilj mnogo gotoveje, kakor s takimi sumaričnimi odredbami, kakor je črtanje reparacij. Francozi zadovoljni Pariz, 17. junija. Pertinax pravi v listu »Echo de Pariš«, da je francosko-angleški načelni sporazum najvažnejši dogodek včerajšnjega dne. Ta sporazum predvideva po Pertinaxu moratorij, ki bo trajal za vso dobo trajanja lausannske konference. Dalje omenja Perlinax, da je Papen prepričeval Herriota, da je pristaš francosko-nemškega zbližanja in da bi celo želel, naj bi prišlo do razgovorov med francoskim in nemškim generalnim štabom. Saint-Brice pravi v »Journalu«, da je v. Papen svoj ekspoze, ki ga bo predložil na današnji seji konference, najprej pokazal Macdoualdu, da je iz- razil željo, naj bi ublažil nekatere pasuse, ker bi sicer utegnili povzročiti incidente. Francoski listi pripisujejo velik pomen tudi razgovoru, ki se je vršil 16. t. m. med Herriotom in Papenom. »Petit Parisien« poroča,, da bo v. Papen zahteval na današnji seji ireparacijske konference ne samo definitivno črtanje reparacij, nego tudi denarno podporo, češ, da Nemčija ne more več čakati, ker znašajo njena devizna pokritja samo 10 odstotkov namesto 40 odstotkov. V Nemčiji je danes zmrzlih kreditov za več ko 22 in pol milijarde mark in obstoji nevarnost, da ne zmrznejo tudi obresti teh kreditov. Herriot gotov uspeha Pariz, 17. junija, tg. Zastopnikom francoskega tiska je izjavil Herriot včeraj zvečer: »Zadovoljen sem. Govoril sem z g. von Papenom. Ton najinega razgovora je bil dober, čutim, da je mogoče, razpravljati in se zediniti.« Razen lista »Echo dc Pariš«, v katerem Pertinax obžaluje, da ni prisoten Poincare, da bi rešil pravice Francija vsaj teoretično in juridično, ugotavljajo vsi drugi listi z zadovoljstvom, da je lausannska konferenca hitro pokazala vidne rezultate. Leon Blum pravi izrecno v svojem »Populairu«, da bo ves francoski narod z ogromnim olajšanjem pozdravil odpravo reparacij in vojnih dolgov. Tudi MacDonald zadovoljen Lausanne, 17. junija, tg. MacDonald je sprejel danes dopoldne zastopnike listov in jim prečital naslednjo izja/o: Zastopniki petih podpisanih držav so pod globokim vtisom vedno bolj naraščajočih gospodarskih in finančnih nevarnosti na svetu in so prepričani, da je treba sedaj končnoveljavno poskušati, da se najde brez odloga in brez prekinjenja potrebna rešitev. Ker zapadejo gotova plačila reparacij in vojnih dolgov zopet »d 1. julija dalje, se je dogovorilo navedenih pet držav s pridržkom končne rešitve, kakor jo bo pozneje izrekla konferenca, da naj se vsa plačila za reparacije in vojne dolgove odgodijo med državami, ki so se udeležile te konference, dokler ta konferenca ne konča svojega dela. Pri tem se je ugotovilo soglasje, da s tem sklepom ni dotak-njena posojcvalna služba na javnih tržiščih. Podpisane vlade izjavljajo zase, da bodo postopale po tem sklepu in poživljajo ostale upniške vlade, naj se pridružijo njihovemu postopanju.« To izjavo so podpisali Chamberlain, Herriot, Manzoni, Ren-kin in Jošida, Druga smrtna obsodba v Rimu Rim, 17. junija, Po razpravi proti atentatorju Bovoneju, ki je bil obsojen na smrt, in proti njegovim tovarišem, se je vršila razprava proti Sbar-dellottu, katerega so aretirali 2. t. m., ko je nameraval izvršiti atentat na Mussolini, Tudi tej razpravi je predsedoval milični general Cristini. Zaslišanje Sbardcllotta je bilo zelo zanimivo zaradi tega, ker je Sbardellotto svoje namere in dejanja Zato se je vrnil čez Pariz v Bruselj. V Parizu si je opravičil in izjavil, da je brez vsakega pomisleka na razpolago za drug poizkus. Marca meseca zval Sbardellotta iz Bruslja Drugi poizkus. 1932 je Rccchioni zopet po-v Pariz, kjer mu je priznaval z nenavadno odkritostjo in mirnostjo ter i na' ^ odpo.Soval vLRif1,na Pra™ik usta* jih sam označeval kot nekaj samo po sebi umev- " "" " ' '"'" nega, tako da je vzbudil veliko ogorčenje fašističnega sodnega zbora in fašistične publike, ki ni mogla razumeti, kako da more kdo lako brez vsakega vznemirjenja vesti zamišljati in priznavati take namene proti Mussoliniju. Kako jc Sbardellotto prežal na Mussolinija v prvič. Sbardellotto, ki je star šele 25 let, je kratko, precizno in popolnoma logično, točno odgovarjajoč na vsako vprašanje, opisoval, kako je prežal na Mussolinija od 28. oktobra 1931 do 2. junija 1932. Povedal jc tudi imena vseh tistih, ki so ga za atentat najeli. To se je zgodilo v Bruslju avgusta 1931, in sicer ga je najel Viktor Canta-r e 1 1 i, ki je posredoval zvezo atentatorja z nekim »Nemo«, to jc skrivno ime za anarhista R e c -c h i o n i j a , ki biva stalno v Londonu. Sbardellotto se je po nalogu podal v Pariz, kjer se jc srečal z imenovanim anarhistom, Pri tej priliki so izročili Sbardellottu bombe, in sicer mu jih je v kovčku izročil neki T a r c h i a n i, ki je član anti-fašistične koncentracije v Parizu. Sbardellotta so poslali v Rim s potvorjenim švicarskim potnim listom, izstavljenim na ime Angelo Calvini. Sbardellotto je dospel v Rim 28. oktobra lanskega leta. Tu je prežal na Mussolinija pred palačo Vcnezia, in sicer ob priliki, ko je imel Mussolini položiti venec na grob neznanega junaka. Sbardellotto je že nameraval vreči bombo pod balkon palače, s katerega se je Mussolini pripravljal govoriti množici, toda fašistični miličniki, ki so tudi hoteli poslušati Mussolinija bolj od blizu, so množico potisnili nazaj, tako da je Sbardellotto uvidel, da bomba, če bo razpočila, ne bo zadela Mussolinija. zahtevajo, naj Hindenburg ob priliki desetletnice, odkar je Nemčija izgubila Šlezijo, v posebnem proglasu slovesno pred vsem svetom izjavi, da so Nemčija ne odpove lej zemlji. Nemčija ne more nikakor priznati sedanje vzhodne meje. Dokler se la meja ne popravi, se vznemirjenje v Evropi, ki je naslalo po krivdi Poljske, ne bo poleglo! Poljska je torej kriva napetosti in prave panike, ki jo povzročajo propaganda narodnih socialistov, velike vojaške vaje in utrjevanje meje v Vzhodni Prusiji. Poleg tega se med hitlerjevci v Odansku že več tednov opaža nenavadno gibanje in komisar Zveze narodov, Italijan Gravina, je popolnoma pod vplivom nemških fašistov. Senat mesta Gdanska je zahteval, da se mora poljska vojna ladja, ki je prispela prod Gdansk, da pozdravi angleško mornarico, odstranili! Razpoloženje, ki ga ustvarja nemški tisk in propaganda nemških nacionalistov, jo v kričečem nasprotju z duhom, ki si ga danes želijo v Ženevi in v Lozani. Včeraj je zopet oživela Hitlerjeva pol-milijonska armada, v veljavo je namreč stopil Hin-denburgov preklic prepovedi napadalnih čet narodnih socialistov. In kaj naj rečemo o sklepu pruskega deželnega zbora, naj Nemčija izstopi iz Zveze narodov? Resnična razdalja iz Berlina v ženevo se čedalje veča, zalo ne moremo bili optimisti, pa naj g. Papen govori v Lozani karkoli. novitve Rima 27. aprila, ko bi bila zopet tam velika palriotična manifestacija. Sbardellotto je odkrito povedal, da je to pot kakor tudi v vseh drugih slučajih dobil od antifašistične koncentracije denar, in sicer je dobil to pot 2800 frankov. Ni se pa Sbordellotto podal v Rim 27. aprila, ampak žc predzadnji dan marca, tako da je dospel v Rim 1. aprila. To pa zato, ker jc po izjalovljenem prvem poizkusu menil, da je na Mussolinija lažje izvršiti atentat na delovni dan nego ob cercmonijal-nili prilikah. Toda na licu mesta samem se je zopet prepriča! o nasprotnem, da je namreč Mussolinija lažje pogodili ob priliki kakšne velike slavnosti, ker ob takih slučajih navadno vedno vlada velika zmeda in se stvari nikoli nc vršijo tako, kakor jih predvideva policija. Torej ludi to pot ni bilo nič in Sbardellotto je ves dan zopet prežal pred palačo Venezia zaman na avtomobil, v katerem bi imel sedeti Mussolini. Če bi hil ostal dclj na samotnem trgu, bi bil gotovo obrnil nase pozornost agentov. Zopet se je vrnil v Pariz. Tudi to pot je imel s seboj bombe, ki so mu jih izročili v kovčku v Parizu. Zadnji poizkus. Sredi maja meseca je Recchioni zopet pisal Sbardellottu v Bruselj, da naj odpotuje v Pariz, kjer se bosta srečala. Sbardellotto je, kakor vedno, takoj ubogal in v Parizu so mu povedali, da se bo 2. junija na Janikulu v Rimu vršila velika slav-nost v čast junaški soprogi Garibaldija, Aniti, in da bo ob tej priliki tam nastopil Mussolini. Sbardellotto je takoj izjavil, da je pripravljen izvršiti atentat in sprejel dve bombi, ki si jih jc pritrdil okoli telesa. Večja, napolnjena s 300 grami dina-mita, je imela ogromno polencialiteto ter bi učinkovala 100 metrov okoli sebe, dočim je druga, napolnjena s keditoin, učinkovala 50 metrov okoli sebe. Ko je predsednik sodišča Sbardellotta vprašal, ali je prav res imel namen, izvršiti atentat na Mussolinija, je Sbardellotto odgovoril: »To se razumel Samo zadeti sem ga moral.« Ta odgovor je zelo razburi! navzoče fašiste. Ko ga je predsednik zopet vprašal, ali je kaj mislil na svojo družino, na očeta, na mater, na brate, je odgovoril: »Nikoli!« Ko je predsednik nalo opomnil: »Torej ste mislili izključno samo na to, da vam je naloženo, izvršiti atentat na šefa vlade?«, jc Sbardellotto zopet odgovoril: »To se razumef« In ko ga je predsednik vprašal, da-li je bil re- Stran 856. »SLOVENEC«, dne 14. junija .1932. Stev. 134. volvcr, ki ga je obenem z bombami ob tej priliki imel s seboj, nabasan, je obtoženec zopet dejal: »Gotovo!« Zanimivo je, kako je Sbardellotto ob tej slav-nosti iskal neumorno prilike, da atentat izvrši. Letal je dva dni po vseh mogočih ulicah in trgih, da sreča Mussolinijev avtomobil, kateri mu je bil znan. Zasledoval ga je od trga Cinquecento na hrib Janikul iu zopet nazaj do Fontana Paola in vrat San Pancracio, zopet nazaj v janikulski park in zopet nazaj na trg Venezia. Toda namera se mu nikjer ni posrečila, ker ga je povsod ustavljala policija, ne da bi vedela za njegov namen, in sc ic tako nahajal vedno za kordonom, ne da bi pri-drdral mimo Mussolinijev avto. Končno ga je policija na trgu Venezia aretirala, ker je bilo njegovo vedenje poslalo že preveč sumljivo. Smrtna obsodba. Po govoru državnega pravdnika je sodni dvor obsodi! Sbardcllotta na smrt. V nasprotju s prejšnjo namero, da bi se Bovoue ustrelil že 16. t. m. — in listi so v resnici, hoteč prehiteti dogodek, poročali, da jc bil Bovone tega dne ustreljen — je sodni dvor sklenil, da bodo Bovoneja in Sbardel-lotta ustrelili s!-:upaj, kar sc je tudi zgodilo 17. t. m. pred solnčnim vzhodom. Niti Bovone niti Sbardellotto nista vložila prošnje za milost. Vse ceste so bile strogo .zastražene in razen sodišča ter ekse-kucijskega oddelka milice nihče nc ve, kje sta bila aientatorjo ustreljena. Tudi obsodbo Sbardellotta izrabljajo fašistični listi v lo, da napadajo Francijo. To pot ne vodijo te kampanje samo manjši fašistični listi, ampak :elo vodilni, kakor »Giurnale d'Italia«, »Tribuna« in »L.ivoro fasci«ta«. Ta slednji list piše da bo v dučaju, če Francija proti antifašistom ničesar ne smore, treba zločince, ki v Parizu zamišljajo atentate proti Italiji, zadeti »brez ozira na kak mednarodni formalizem ali na juridične forinalitete«. S tem fašistični listi odkrito namigujejo na to, da Dodo skušali spraviti s sveta svoje nasprotnike v Parizu na podoben način, kakor so leti skušali spravili s sveta šefa italijanske vlade Mussolinija. Tretji dan razprave o nameravanem Spominska slavnost za Stambolijskim Sofija, 15. junija. Dne 14. junija 1923. leta, 5 dni po znanem državnem preobratu v Bolgariji, je morilna četa izsledila ministrskega predsednika Aleksandra Stam-bolijskcga na njegovem posestvu pri selu Slavovica, oddaljenem 13 km od j)ostaje Saratnbej na progi Sofija—Plovdiv. Z njim vred je bil ujet njegov brat Vasil Stambolijski. Rablji so prisilili voditelja zemljedelcev Al. Stambolijskega, da si sam izkoplje grob. na kar je bil ubit pred njegovimi očmi brat Vasil in slednjič on sam, prehoden z noži. Trupli obeh žrtev so morilci vrgli v grob ter ju pokrili z zemljo. Toda še isto noč so grob odprli ter zavlekli trupli do neke njive blizu reke Marice. Neki kmet ,ki je znal za to lajno, katere se pa ni uj)al iz strahu izduti, da ne bi ga doletela ista usoda, je mesto, kjer sta bila zakopana oba Stambo-lijska, zavaroval z žico ter pustil mesto neobdelano. Dostaviti moramo pa še, da so truplu Aleksandra Stambolijskega pri tem prevozu odrezali glavo ter jo nesli v dokaz, da so izvršili krvoločno povelje, <»V Sofijo. Kosti obeh bratov bodo jeseni izkopane ter slavnostno prenesene na drugo mesto. ->■: Na mestu, kjer je padel Aleksander Stambolijski, in na zemlji, ki ga je sprejela v svoje naročje, je bila zasajena hruška, raz katere se je včeraj, 14. junija, vila črna žalna zastava. Na drevesu samem pa je visela slika nepozabnega voditelja vmetskegn naroda •/. napisom: »Velik Bolgar, ubit od bralomorilcev, človeških izrodkov.« Od vseh krajev države so prispele številne delegacije močne zetnljedelske zveze, prispeli so zemljedelski ministri, vsi vidni člani stranke, zem-ljedelski poslanci, vdova Aleksandra Stambolijskega. hči in sin ter okoli 10.090 ljudi. Očeta ubitih bratov, dedo Sto,imena, starega 103 leta, so j>ri-nesli iz sela Čangarlij. Narod se je gnetel okoli doma ubitega ministrskega predsednika, kjer se še poznajo sledovi morilnih krogelj in sledovi krvi pri mučenju obeh bratov. Devet let je preteklo od dneva umora; čas še ui izbrisal krvavih sledov, tudi v srcu tisočih še ni ugasnila želja, da se postavijo pod obsodbo vsi posredni in neposredni krivci tega umora, ki se še danes svobodno krečejo po Bolgariji. Aleksander Stambolijski in z njim 8 njegovih ministrov ter okoli 30.000 privržencev je takrat padlo za idejo balkanske federacije, padli so za idejo svobode in združitve vsega jugoslovanstva, za idejo jugoslovanske države od Jadranskega do Ornega morja. Prvi govornik, bolgarski svečenik Kovačev, je orisal delovanje Stambolijskega v tem smislu. Vergil Dimov je proslavljal Stambolijskega kot početnika agrarne ideje, zveze podeželskega ljudstva, ki s težavo iu trudom obdeluje svojo zemljo in je hrbtenica države. Minister Jordanov se je vprašal med drugim: i Kdo ga je ubil? Srbi, Grki, ali Romuni? Ne! On je bil ubit od rodnih bratov. Bolgurov . .. Med drugim je Jordanov povedal, da je v sobi, kjer je bil trpinčen Aleksander Stambolijski, z lastno krvjo napisal dan trpinčenja in tvoje ime. Govor ministra Jordanova je ganil tisočerim množico do solz. Minister Oičev je dejal: Stambolijski je mrtev. Ne, on ni umrl, niti njegovo ime, niti njegov spomin in njegovo delo! Njegov spomenik ni od kamna, niti od rude. Spomenik njegov je v naših dušah, v njegovih idejah, ki bodo ostale na veke. Aleksander Stambolijski je nesmrten.• Govorili so šc razni govorniki, vsi proslavljajoč ime in spomin svojega voditelja. Ob |)ol 4 jmpoldne se je slavje končalo, na kar so bili tisočeri prisostvovale! spominske žalne, slav-nosti pogoščeni. V srcih mnogih zemljedelccv pa se jo gotovo vzbudilo vprašanje, zakaj se spominskega slavja niso mogli udeležiti oni ministri Stambolijskega in privrženci njegovi, ki so iskali zavetje v sosedni Jugoslaviji in ki so se z begom izognili smrti. Zakaj se ne dovoli povralek tem emigrantom, medtem ko se inicijalorji klanja gibljejo prosto po sofijskih ulicah, da celo pod zaščito državne lajne in javne policij*. Panihida sc je izvrSlla tudi v večjem obsegu v Sofiji, kjer je bil primerno okrasen tudi dom zem-jedelske zveze s sliSnlml napisi, kot v Slavovici. Ideja Aleksandra Slambolijskega ni izumrla; upamo, da bo nekdaj rodila stoieren sad v interesu vseh jugoslovanskih rodov, v Interesu miru na Balkanu in s leni v Interesu miru v Evropi sploh. Večna slava Aleksandru Stambolijskemu, velikemu in pravemu Jugoslovanu, zvestemu sinu kmetskega na roda 1 Evharistični kongres Vatikan, 17. junija. AA. Evharistični kongres v Dubiinu se bo zaključil 26. junija. Pri tej priliki bo imel papež govor, ki se bo prenesel po radiu. Lisli eovora ne bodo ort dobili v obiBva. ... Belgrad, 17. junija. 1. Danes se je nadaljevalo | zasliševanje častnikov, ki so obtoženi, da so pri- ] pravljali v Mariboru komunistični prevrat. , j Zasliševanje Altareria Najprej je bil zaslišan poročnik A 1 t a r e r , ki je na dolgo in široko opisoval svoj beg s poročnikom Milojkovičem od Maribora do meje in od meje zopet nazaj. V svoji izjavi je nepreslano trdil, da se je nahajal v neprestanem strahu, ker je imel poročnik Milojkovič vedno nabasan revolver v svojem žepu in mu grozil, da ga ubije, če mu ne sledi. Zagovor poročnika Altarerja obstoja torej predvsem v tem, da vso krivdo vali na rajnega M i 1 o j k o v i č a ter da se razbremeni s tem, da je bil prisiljen, sodelovati pri pripravah za prevrat vsled Milojkovičeve grožnje. Zanimivo je nadalje opisovanje poročnika Altarerja, kako so se sestali drugi častniki v stanovanju majorja Djokiča, kjer je prišlo do neljubega incidenta med njimi, in kako so pred tem sestankom zborovali po raznih nočnih lokalih v Mariboru. Najprej so sc zbrali v kavarni »Astoria« in od tam so šli v hotel »Bristol« v družbi nekaterih »dam«, kjer so popivali do 3 zjutraj, nato pa v družbi istih »dam« odšli na stanovanje majorja Djokiča. Sodnik je stavil poročniku Altarerju nekatera neprijetna vprašanja, n. pr. če je mislil, da je takšno življenje vredno častnika naše vojske, na kar mu Altarer ni ničesar odgovoril, Kaj pravijo priče - Vesele družbe - Poneverjen denar Vojaško sodišče je pozvalo v Belgrad tudi razne priče iz Maribora, med katerimi so tudi nekateri podčastniki, ki so stražili vojašnico, nadalje portirja hotela »Meran« in šoferja, ki je vozil poročnika Altarerja in Milojkoviča iz Maribora do meje in zopet nazaj. Portir Konrad Roškar je izjavil, da je videl oba častnika, ko sta prišla opolnoči v hotel »Me-ran« in zahtevala sobo. Drugega ni opazil ničesar, niti tega ni videl, da bi se še kdo drugi nahajal v družbi obeh častnikov. Sodnik ga je vprašal, če mu je znano, da je Milojkovič v nočni uri poklical po natakarju v sobo neko poročeno gospo in njeno nečakinjo. Vratar izjavlja, da tega ni opazil, ve pa samo to, da so potem še iz sobe naročili pol litra vina. Vratar hotela »Meran« Svetoslav T r e n k je bil tudi zaslišan. Spominja se samo, da je dal obema častnikoma na razpolago sobo št. 12, in mu ni znano, da bi še kdo prišel k častnikoma v sobo. Ko sta prišla, sta častnika samo zahtevala sobo, vpisala pa sta se pod imenoma poročnika Milana Parmendiča in Stojadinoviča iz Niša. Poročnik Altarer se spominja, da je tega vratarja videl. Poročnik nadalje priznava, da je v resnici poročnik Milojkovič zahteval od natakarja, naj mu pripelje v sobo dve ženski. Priča Jožef B o 1 v a r i, šofer, je izjavil, da sta ga oba častnika poklicala ter mu rekla, naj ju pelje v smeri proti državni meji. Ustavili so se v raznih gostilnah. Tudi peš so precej hodili. Ko so se vračali v Maribor, so srečali na dravskem mostu poveljnika polka in tedaj je hotel poročnik Altarer, kakor izjavlja, skočiti iz avtomobila in prijaviti vso zadevo poveljniku polka. Sodnik vprašuje šoferja, če ta izjava poročnika Altarerja odgovarja resnici. Šofer odgovarja, da ni videl, ker je sedel v sprednjem delu avtomobila. Nato so bile vse priče iz hotela »Meran« zaprisežene. Zaslišan je bil nadalje še narednik Boža P e -t r a k v neki drugi zadevi, ki je obremenjevala poročnika Atanackoviča zaradi utaje nekega denarja. Atanackovič je namreč pridržai denar, katerega so svojci pošiljali vojakom. Nadalje je bil zaslišan tudi kmet iz Podražice, pri katerem sta oba častnika prenočila. Svoji prejšnji izjavi možakar ni ničesar imel dodati, spominja se samo to, da je odprl vrata, ko sta častnika zjutraj odšla. Pismo pokojnega Milojkoviča -Milojkovič vse odkrito priznava Dunajski brzojav izmišljen? Nalo je bilo prečitano dolgo pismo, katerega je rajni poročnik Milojkovič pisal v hotelu >Me-rati:, predno je prišla straža, da ga aretira. V tem pismu piše poročnik Milojkovič, da je res nameraval pobegniti na Dunaj in se lam vpisali v koinu-nislično propagando. Glede proglasa izjavlja v svojem pismu rajni Milojkovič, da je bil napisan vpričo Alanackoviča na njegov pisalni stroj. Priznava, da je kriv in izjavlja, da mu je žal, da. jc spravil v lo. neprijetno afero poročnika Atanackoviča in Miladinoviča. Priznava v polili meri svoje zveze s komunisti in obtožuje istočasno oha poročnika Atanackoviča in Miladinoviča, katerima jc bilo popolnoma jasno njegovo delovanje in njega pre-i ratni značaj. Nadalje priznava Milojkovič v tem pismu, da je svoje tovariše potegnil za nos, ko jim je izjavil, da je dobil od nekakšno »centrale«: z Dunaja brzojav, naj sc prevrat preloži. Z Dunaja ni namreč dobil nobenega brzojava. Nadalje izjavlja Milojkovič v leni pismu, da svoji ljubici o svoj! pučistifni organizaciji ni jiovedal ničesar. Na koncu pristavlja, da se je v vsakem pogledu razlikoval od svoje okolice in svojih častniških tovarišev, da ss je vedno pečal s socialnimi problemi in čital knjige. Šele trkanje na vrata je prekinilo njegovo pismo, obenem pa tudi njegovo življenje. V tem pismu Milojkovič priznava tudi stalne zveze s Šar-loto Friedmann, ki je bila tudi aretirana in ki bo nastopila pri razpravi kot priča. Priči, ki nič ne vesta Po prečitanju tega pisma je bil poklican Anion Tončič, gostilničar v Pobrežju pri Mariboru, kjer sta oba častnika prenočila. Sodnik je naslovil na gostilničarja nekaj vprašanj, ki pa niso prinesla ničesar bistvenega. Anton Tončič izjavlja, da s častnikoma sploh ni govoril. Sodniki ga sprašujejo, ali mu je morda znano, če se je nahajala v družbi obeh častnikov še kaka tretja oseba, česar pa gostilničar no ve. Nato je nastopila priča Mirko Makitc, hlapec pri Tončiču. Tudi on ni izpovedal ničesar novega. Paunkovič. noče priznati ničesar y Priče so , nalo odstopile in pred sodni kolegij jo bil poklican poročnik Paunkovič, ki je obdolžen, da je vedel za nameravani puč in za noč, ko naj bi se izvršil, da pa kljub temu ni obvestil svojih predpostavljenih. Poročnik Paunkovič odgovarja sodniku, da ne priznava ničesar, niti svojih izjav ne, ki jih je dal pred preiskovalnim sodnikom. Sodnik mu nato stavlja celo vrslo vprašanj, 11:1 katera obtoženec odgovarja kratko in jedrtmio: Ne priznam!« On ne priznava uiti lega, da hi sc -volilni tovariši razgovarial o tem nuču, niti da bi ve- del za njegov namen ler jiodrobnosti. Nato so mu prečitali vse prejšnje njegove izjave pred preiskovalnim sodnikom. Poročnik Paunkovič je vsako izjavo posebej zanikal, potrdil, da jih je sicer podpisal. da pa jih ni prečital. V svojih prejšnjih izjavah pred preiskovalnim sodnikom je bil poročnik Paunkovič priznal, da se je z rajnim Milojkovičem večkrat razgevarjal o socializmu iu raznih socialnih problemih ler tudi o komunizmu. V družbi Milojkoviča jc večkrat posedal v mariborskih kavarnah. V te razgovore je bil zapleten tudi poročnik Todorovič, ki mu je cclo pri neki priliki povedal, kako Milojkovič na tihem pripravlja neko revolucionarno organizacijo. Tega Paunkovič ni smatral za resno in tudi ne za potrebno, da prijavi polkovnemu poveljniku. TajnosSni sestanek Na vprašanje sodnika, kakšni so biii razgovori med Paunkovičem in Milojkovičem, odgovarja obtoženec kakor zgoraj, da so se razgovarjali o socializmu in večkrat tudi o ruskem dumpingu, katerega so obsojali. V noči od 21. na 25. aprila je bila velika družba častnikov v kavarni ' Astoria . Od tam so odšli v »Bristok in se nato podali Zgodaj ob 3 zjutraj v stanovanje majorja Djokiča. Sledilo je zelo natančno in podrobno opisovunje vseh dogodkov, ki so se odigrali v stanovanju majorja Djokiča in ki bi skoraj dovedli do revolverskih strelov. Poročnik Paunkovič priznava, da je bil zelo nervozen, zlasti radi nekega manjšega incidenta, ki se je zgodil ob 3 zjutraj na ulici, še predno so prišli v stanovanje majorja Djokiča. Po ulici so šle štiri dame, za njimi pa štirje mladeniči. Kot častnik je smatral za svojo dolžnost, da brani dame, in v resnici je stopil pred fantiče, potegnil revolver in jim zagrozil, da vse po vrsti jioštreli, ako takoj ne zgiuejo domov v posteljo. Ko so prišli nalo v slanovanje majorja Djokiča, je. piišlo radi preveč zaužitega alkohola do jirerekanja med njim in poročnikom Milojkovičem. Majorju se je komaj posrečilo, da je razorožil Milojkoviča, ki jo imel revolver že naperjen proti Paunkoviču, ter mu rekel, naj ne pove preveč. Ko je zjutraj poročnik Milojkovič odhajal iz stanovanja majorja Djokiča, mu jo še zagrozil: »Ti boš že še videl, kakšne račune imam še s teboj poravnati k Na vprašanje sodnika, zakaj se je Milojkovič tako razburil v stanovanju majorja Djokiča, je Paunkovič odgovoril, da je brez dvoma Milojkovič hotel obdržati svojo avtoriteto pred majorjem Djokičem. Sodnik je še nadalje skušal z raznimi vprašanji pripraviti poročnika Paunkoviča do priznanja, da je bil natančno informiran o komunističnem krožku iu o nameravanem prevratu ter da je hotel nekaj več povedati, kar pa i>oročniku Milojkoviču, ki je bil vodja tega krožka, ne bi bilo ljubo. Do prerekanja je torej prišlo, tako je izjavil sodnik, iz čisto internih razlogov tega krožka. Toda Paunkovič ni liolel ničesar priznali. Zasliševanje Milutinoviča Za poročnikom Paunkovičem je prišel jired sodni kolegij poročnik Momčilo A1 i I u t i n o v i č, ki je obtožen istih dejanj kakor poročnik Paunkovič. Milutinovič pravi, da proglasa ni čital. Vedel je sicer, da se nahaja nekje neki proglas, toda on ga ni imel nikdar v rokah in ga nikdar ni bral- Milutinovič izjavlja nadalje, da o kaki organizaciji do 16. aprila sploh ui nič vedel iu šele 16. aprila popoldne mu je Atanackovič izjavil, da se bo to noč nekaj zgodilo ter da bo prišlo do »poloma . Tega ni sporočil svojemu polkovnemu poveljniku, ker je smatral izjavo za malenkostno in neresno. Ko ga je sodnik vprašal, če ostane pri svoji j>rvotni izjavi, mu je obtoženec pritrdil. Milutinovič ni javil fjoveljniku tega iz razloga, ker je mislil, da je že itak dovolj komedij s fantazijami poročnika Atanackoviča. Prepričan je bil, da se iz te zadeve ne bo ničesar rodilo, vsled česar tudi ni hotel odkrivati stvari, ki bi lahko škodovala ugledu države in vojaštva. Zasliševanje se bo nadaljevalo jutri. Matuška — strašna uganka Dunaj, 17. junija, ž. Atentator Matuška je bil danes zelo utrujen in bled. Ko se je razprava pričela, je vstopila v dvorimo žena veleatentatorja na železnice, Irena, katero je Matuška takoj opazil in se ji nasmejal, nato pa je pričel jokati. Zagovorniki so stavili nekoliko predlogov, da se zaslišijo nove priče, proti čemer pa je protestiral državni pravdnik in je sodišče vse predloge odbilo. Zjutraj je bila zaslišana sojiroga obtoženca. To zasliševanje je publika napeto pričakovala. Stara je 34 let iii oblečena kot redovnica. Lica so ji zelo upadla. Na vprašanje predsednika je izjavila, da je njen mož samo enkrat boloval na pljučih, ko je bil star 19 let. Sjioznala ga je kot 18 letnega mladeniča. Takoj sta se poročila, sta kupila majhno posestvo v Tur Mezso. Predsednik: »Ali vam je kdaj padlo v oči njegovo čudno obnašanje?« Žena: »Ne.« Predsednik: »Ali vam ni nikdar govoril, da na Dunaju ljudje ne hodijo radi v cerkev?« Zena: »O tem mi je večkrat govoril in je rekel, da so v Budimpešti ljudje mnogo bolj pobožui, kakor na Dunaju. Spominjam se, bilo je nu 1. maja, letnice se ne spominjam, ko se je zelo razburil, ker so neznanci na naši hiši nalepili letak, ki je pozival na izstop iz katoliške cerkve. Moj mož je imel izredno močno fantazijo. O duhu. ki se je imenoval Leo, mi je že večkrat govoril iu priznal, da ga ta duh priganja že od dijaške dobe ter da ima z njim zveze. Dalje mi je pripovedoval, da je velik nasprotnik komunizma in zelo se je razburil, ko je prišlo do prevrata v Španiji, ki ga je imenoval komunistično revolucijo.« Po zaslišanju Irene Matuška je prišlo do dramatičnih scen. Matuška je n^ukrat vstal s svojega sedeža jn pričel govoriti: »Naj zdaj zve ves svet, kar bom rekel: Jaz te ljubim, ljubim te tako samotno in priznam, da nihče na svetu še ni tako globoko ganil mojega srca, kakor si ga ti. To naj izve ves svet.« Zaradi lega nepričakovanega izliva ljubezni je bila Irena Matuška tako ginjena, da ni mogla nič več govoriti in pričela je ihteti. Sluga je moral takoj prinesti stol, ker je padala v nezavest. Dali so ji čašo vode. Matuška ji je zaklical: »Zdaj moraš vstati!« Nadaljevalo se je zasliševanje Irene Matuška, ki pa ni izpovedala nič bistvenega. Ko je zapuščala dvorano, je pričel Matuška grenko jokati. Zena mu je ponudila roko, 011 pa je zagrabil takoj za obe iu jih pričel poljubljati, nakar se je žena sklonila k njemu, ga poljubila in pobožala po laseh. Nalo je bil odmor. Po odmoru je bil zaslišan domači zdravnik Matuške, dr. John, ki je izpovedal, da je Ma- tuška zelo trmast, drugače pa je vedno napravil na njega vtis dobričine in kot takega ga je tudi poznal. Na vprašanje predsednika, če se je Matuška tudi proti njemu obnašal tako čudno in če se je tudi prej držal tako naprej kakor sedaj? Zdravnik dr. John odgovarja, da se držal vedno ravno. Zdravnik je tudi izpovedal, da iina zgornji del njegovega trupla žensko karakteristiko. Zagovornik dr. E 11 i n g e r je izjavil, da je tudi že njemu v celici izjx>vedal obtoženec, da se nahaja v stadiju spolne spremembe ter da se bo spremenil v žensko. Na željo zagovornikov je bila ponovno poklicana Matuškova žena, ki je podala še nekatere podrobnosti. Izpovedala je, kako je njen mož v vojni hudo trpel in stradal. Govoril ji je o strašnih stvareh. Največkrat ji je govoril o teh. nični vojni. »Dovolite mi, gospod predsednik, da se razgovarjam s svojo ženo,« vpade Matuška. -— »To sedaj ni mogoče,« mu odgovarja predsednik. Ko je priča zapustila dvorano, se je Matuška zopet pričel jokati. Njegova žena je bila tako razburjena, da je zopet padla v nezavest. Predsednik sodišča čita nato dva mauus-kripta za ton-film, ki jih je Matuška napisal v preiskovalnem zaporu. Oba komada predstavljata atentate na železnice. Na koncu je vedno atentator obsojen na 48 let ječe, to je eno leto več, kakor je bilo žrtev pri atentatu. V drugem komadu je napisal sceno o pregledu na mestu nesreče, kjer zelo ljubeznivo slika policijskega šefa, kateri ponuja atentatorju celo cigarete. Razprava se nadaljuje. Obsodba Dunaj, 17. junija, t. g. Porotno sodišče je zvečer ob 9 izreklo razsodbo proti Matuški. Radi obeh poskusov atentatov na brzovlak Dunaj—Berlin pri Ansbachu je bil obsojen na 6 let poostrene ječe in na plačilo odškodnine avstrijskim železnicam. Preiskovalni zapor se mu bo v kazen vštel. Po prestani kazni pa bo izgnan iz Avstrije, t. j. izročen Madjarski, kjer ga čaka šele prava razprava radi atentata pri Biatorbagy in Giiterborgu. Govori državnega pravdnika in zagovornikov so bili zelo kratki, ker sta zdravniška izvcdenca izrekla mnenje, po katerem je bilo Matuški onemogočeno še nadalje igrati vlogo blaznika. Zdravniška izvedenca sta samo potrdila, da je smatrati Matuško za konstitucionalno manjvrednega človeka. Razsodba se v svojih razlogih popolnoma izogiba železniškega atentata na Madjarskem in v Nemčiji. Zago« vornika sta prijavila ničnostno pritožbo, ker je sodišče odklonilo predlagani dokaz po fakultetnih izvedencih in zaslišanje nadaljnjih prič. Vojni ukaz Belgrad. 17. jun. 1. Za vojaškega atašeja v Budimpešti je bil imenovan pehotni "polkovnik Milice vič Todor. Za načelnika štaba poveljnika savske divizijske oblasti je postavljen topniški polkovnik Milorad Damjanovič. Za vršilca dolžnosti šefa prvega odseka poročevalskega oddelka glavnega ge-neralštaba je postavljen pehotni podpolkovnik Sto-janovič Milan. Za upravnika stalne vojne bolnice 5. armadne oblasti je imenovan sanitetni polkovnik dr. Anton Hočevar. Za načelnika štaba poveljstva rečnega brodovja je imenovan kapetan korvete Anton Dcbcvc. Za poveljnika pehote dravske divizijske oblasti je imenovan pehotni brigadni general Hadžič Svetozar. Za vršilca dolžnosti poveljnika pehote drinske divizijske oblasti je imenovan pehotni polkovnik Toskič ltoško. Za poveljnika pehote jadranske divizije je imenovan pehotni brigadni general Arangjclovič Gjorgje. Za vršilca dolžnosti jiovelj-nika pehote posavske divizijske oblasti jc imenovan pehotni polkovnik Djukanovič Blaž. Za poveljnika topništva donavske divizijske oblasti je imenovan topničarski brigadni general 1'opovič Gjorgje, dosedaj poveljnik topništva dravske divizijske oblasti. Za poveljnika topništva var-darske divizijske oblasli je imenovan brigadni general Jovanovič Čcdomir. Za vršilca dolžnosti poveljnika topništva moravske divizijske oblasti je imenovan topničarski polkovnik Vnfctič Milutin. Za vršilca dolžnosti poveljnika topništva zetske divizijske oblasti je imenovan topniški polkovnik Radovanovič Milan. Za poveljnika topništva dravske divizijske oblasti je imenovan topničarski brigadni general Pe-ldč Anton, do sedaj v topničarski inšpekciji. Za poveljnika 1. konjeniške brigade je imenovan konjeniški brigadni general Milosavljevič Lazar. Za poveljnika 2. konjeniške brigade je imenovan konjeniški brigadni general Belimorkovič Ljubomir. Za poveljnika 1. bataljona 23. pehotnega polka je imenovan pehotni podpolkovnik Vauhnik Vladimir. Za vršilca dolžnosti poveljnika 3. bataljona 23, pehotnega polka je imenovan pehotui kapelan I. razreda Kopačin Josip. Za vršilca dolžnosti pov. 3. bat. 45. maribor« skega pešpolka je imenovan pehotni kapetan I. razreda Pavlič Miro. Za poveljnika 2, kolesarskega bataljona je imenovan pehotni podpolkovnik Vladimir Vošnjak. Za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva vrbaske divizijske oblasti je imenovan topničarski podpolkovnik Franc Tomše. V glavni generalni štab za šolski pouk je premeščen pehotni podpolkovnik Ivan Vrkljan. Za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika štaba povelj-st va drinske divizijske oblasti je imenovan pehotni major za generalštabne posle Štencl Dragotin. Razrešen je bil svojih dosedanjih dolžnosti ge-neralištabni polkovnik Anton Lokar. Za poveljnika primorskega orožniškega polka je imenovan orožniški polkovnik Borag Jurij, Za poveljnika dravskega orožniškega polka ie imenovan orožniški polkovnik Tartaglia Kvintilian. Za vršilca dolžnosti drugega pomočnika voj« nega ministra je bil imenovan brigadni general za generalštabne posle Petrovič Milorad. Za vršilca dolžnosti načelnika inženjersko-tehničnega oddelka v vojnem ministrstvu je imenovati inžcnjerakl brigadni general Derok Nikolaj. Za predsednika vojne kontrole ministrstva vojske in mornarice, ia imenovan pehotni brigadni general Vladiusir Mi« lojkovič. Za poveljnika šumadijske oblasti je imenovan divizijski general Radovenovič Štefan. Za vršilca dolžnosti ^poveljnika bregalniške divisijske oblasti je imenovan topničarski brigadni general Lultovič Teodozij. Za poveljnika osiješke divizijske oblasti je imenovan divizijski general Tomič MHoslav. Za vršilca dolžnosti poveljnika jadranske divizijske oblasti je imenovan topniški brigadni general Savič Vojislav. Za vršilca dolžnosti poveljnika tinio.sk« divizijske oblasti je imenovan topniški brigadni general Ljubičič Peter. Za vršilca dolžnosti poveljnika 1. konjeniške divizijske oblasti je imeno* van konjeniški brigadni general Jovanovič Ivan, Razrešen je dolžnosti poveljnika ladje :>Sokoc kapetan fregate Domanjko Milan, Dunajska vremenskn napovedi Menjaje oblačno, temperatura nekoliko višja. Stev 13«. >SLOVENKC<, dne 48. junija 1932. Stran 3 Zasebna ženska učiteljišča ostanejo Ljubljana, 17. junija. Iz Belgrada je došlo uradno poročilo, da je gosp. minister prosvete dr. Dragotin Kojič razveljavil odlok ministrstva prosvete S. n. br. 12.742, 9. maja 1932, s katerim se ukinjajo zasebna (samostanska) ženska učiteljišča in zagotovil nadaljnji obstoj zasebnim ženskim učiteljskim šolam sester milosrdnic v Zagrebu, sester božje ljubavi v Sarajevu, šolskih sester v Mariboru, mater uršulink v Ljubljani in Škofji Loki. Stobi in Trebenište Ob prvi arheološki razstavi v Belgradu Belgrad, 16. junija. Pet kilometrov jugozapadno od znane južno-srbske železniške postaje Gradsko, ki je ena najlepših v naši državi, leži na obali Črne reke, sila zanimivo arheološko najdišče Stobi, ki pomeni svetovno zanimivost. Podobnega in sorazmerno bogatega ozemlja na izkopaninah v zadnjih desetletjih niso odkrili nikjer in zato ni čudno, če je zanimanje za Stobi posebno pri strokovnih arheologih vsega sveta v zadnjem desetletju sila veliko. Stobi so nazvani največje arheološko odkritje tega stoletja. Cele skupine inozemskih, predvsem nemških in angleških arheologov so začele obiskovati ta kraj. Dobro desetletje je od tega, kar so Stobi sploh znani. Slučajno so Nemci prišli za časa okupacije na to, da mora biti ob obalah Črne reke zanimivo zgodovinsko najdišče. Naši arheološki strokovnjaki z ravnateljem belgrajskega muzeja g. dr. Vlado Petkovičem na čelu so z minimalno državno subvencijo leto za letom delali na terenu po mesec dni. Rezultati so danes vidni vsakomur. Dočim smo bili v zadnjih letih o vseh izkopanih predmetih obveščeni le po slučajnih časnikarskih intervjuvih in malo bolj po predavanjih nekaterih arheologov o tej stvari, si danes lahko vsakdo na svoje oči ogleda zanimivosti stare civilizacije in kulture. Stobi so grška naselbina iz V. stoletja pr. Kr. Mesto, se je razvilo na ustju Črne reke v Vardar je bilo sorazmerno veliko in bogato. Višek razvoja je doseglo v III. in IV. stoletju po Kr. Katastrofalno je uničil to grško naselbino veliki potres v 1. 518 po Kr. Stobi so bili deležni približno iste usode ko italijanski Pompeji. Potres jih je enostavno zasul in na ta način se nam je do danes ohranil večji del hiš, amfiteater z vsemi mogočimi zanimivostmi. Vendar odkopavanja v Stobih še zdaleč niso končana. Ta prva arheološka razstava v Belgradu nam nazorno pokaže, kaj so do danes Stobi najdragocenejšega dali. Razstavljeni so seveda predmeti, ki jih je mogoče prenesti. Da pa človek dobi celoten vpogled v najdišče, je na razstavi izloženih mnogo dobrih fotografskih posnetkov celotnega ozemlja in posameznih delov izkopanega mesta. Prevladujejo izkopine iz kamna: stebri, odlomki kapitlov, ohranjeni in polomljeni kipi, drobci zanimivega mozaika, deli zidu s pisano orna-mentiko, nagrobni spomeniki (posebej zanimiv je velik nagrobni kamen z grškim napisom, ki imenoma omenja škofa Filipa). Posebej moram omeniti dragocene freske. Največ antičnih skulptur je najdenih v Parteninsovi palači. Po veliki večini so iz brona ali pa marmorja. Posebej Pojzedonova glava v belem marmorju jo lepo ohranjena. Razen tega so v tej palači odkriti še kipi Artemide, Baha, relief s plesom nimf okrog Pana, kipa boginj zdravja in pomladi in sila elastičen torzo Afrodite. Tudi nekaj starega denarja iz Stobov je razstavljenega; med drugim štirje zlatniki z razločnimi napisi. Še dragocenejši pa je oni del razstave, ki obsega predmete, izkopane po dr. Nikoli Vuliču v Trebeništu blizu Ohrida. Znano je, da so v Tre-beništu med svetovno vojno Bolgari našli večje število bogatih grobov z zlatimi predmeti in večino dragocenosti odpeljali v sofijski muzej. Na istem mestu je g. dr. Vulič našel še en grob, poln najdragocenejših predmetov. O izkopanih predmetih je že izšla obsežna monografija z več deset slikami v nemščini. Posebno privlačni predmeti iz tega po g. dr. Vuliču odkritega groba so zlati predmeti: obrazna maska in sandale in pa šlem z zlatimi vdevki. Posebej moram še omeniti dolg srebrni kelih, bakren trinožec, ki je izredno okusno izdelan in dobro ohranjen in dve bakreni amfori. Arheološka razstava v belgrajskem umetniškem paviljonu je zelo uspela in je posebej za širšo občinstvo, ki je moglo o najdenih predmetih slišati le po dnevnem časopisju, zelo zanimiva. Obiskalo jo je že lepo število inozemskih arheologov. Zgodba o ukradenem volu Ljubljana, 17. jun. V eni majhnih vasic, razstresenih po bloški planini, je snoči okoli pol 10 stopil gospodar v svoj hlev, da še enkrat pred počitkom pogleda, če je živina v redu. Skoraj, da ni vznak padel — najlepšega, najbolj debelega vola ni bilo nikjer! , Kjjapec je povedal, da je bila vsa živina v redu, t;teoi/je hlev zaprl, tudi lepi vol je bil vmes, res je bilo čudno, kam je izginil tako naenkrat »Siv-ček«, kakor je volu ime. Ni bilo drugače, kakor da je nekdo vola ukradel. Toda kdo, in kje ga dobiti? Pa se je spomnil gospodar, da je v mraku opazil nekega znanega fanteta potikati se okoli njegove domačije, čeprav ni imel tam nič opravka. Brž je tekel k orožnikom in jih obvestil o tatvini ter jih za božjo voljo prosil, naj mu pomagajo najti tatu, če pa že ne morejo tatu, pa vsaj vola. Vola pred vsem! Gospodar je povedal, koga sumi tatvine, orožniki so takoj razumeli, saj fante res ni na dobrem glasu. Nato se je eden orožnikov podal h kmetovemu domu in pregledal sledi za tatom in za volom. Proti sosednji vasi je šla sled. Orožnik je dejal gospodarju: »Če se mi prav zdi, je falot odpeljal vola proti Ljubljani. Ni zlomek, da ga ne bi ujel! Samo potrpite, vol še ni izgubljen!« Nato pa je orožnik odšel proti sosednji vasi in tam vprašal, če so videli takega in takega fanteta, ki je gnal vola s seboj. Povsod so mu kazali naprej, kam sta šla pred njim tat in pa vol. Tako je orožnik prišel že do Lužarjev. Tam pa se je ta nekaj hipov ustavil: »Le kam je mule gnal vola: Ali proti Laščam ali proti Ljubljani? Najbrže proti Ljubljani, ker misli, da ga bo tam lažje prodal!« Tako je orožnik spešil korake za tatom. Korakal je vso noč, kjer pa je srečal samotnega človeka povsod je povpraševal za tatom. Kdor je kaj o njem vedel, vsak mu je kazal pot naprej v Ljubljano. Davi je orožnik prišel v Ljubljano in pričel iskati tatu. Ali Ljubljana je veliko mesto in tat se skrije med ljudi, kakor žitno zrno v polni vreči. Skoraj je že obupal, ko ni nikjer, ne na klavnici, ne pri živinskih prekupčevalcih izvedel ničesar o tatu in ne o volu. Obupan jo je mahal skozi trg, ko je naenkrat opazil pri neki stojnici — iskanega tatu. Govoril je ravno z nekim mesarjem: »Gospod, finega vola imam naprodaj. Takega že dolgo niste imeli. 600 kg tehta! Pa poceni ga dam! Samo 150 Din mi boste dali zauj. Ga greste pogledat? Potem bova pa kar brž udarila v roko!« Mesar pa je modro odgovarjal: »Fant, kaj si aam tega vola vzredil, da ga daješ pod ceno? A? Kaj si ga očetu izmaknil, ker ti manjka za nedeljo za pijačo? A? Nak, iz te kupčije ne bo nič!« »Meni se tudi tako zdi!« je spregovoril zadaj za obema nekdo — bil je orožnik z Blok, ki je položil svojo roko na fantovo ramo. »Mule, kje imaš vola?« Fant je prebledel in zajecljal: »Gospod, saj ga nisem ukradel, kupil sem ga sam od nekoga!« »Tako, tako. daj roke sem!« In orožnik je fanta uklenil. »Sedaj pa kar brž povej, kje imaš vola, če ne.. .< Fant je povedal za hlev, kjer je spravil vola. Orožnik je šel s fantom tja, se prepričal, da je vol na varnem, nato pa uklenjenega fanteta odvedel po lepi Miklošičevi cesti — fant ni občudoval palač, temveč je gledal bolj v asfaltna tla — proti jetnišnici, kjer je tudi napisal ovadbo o 18-letnem tatu in volu »Sivčku«. Po vola pa je že prišel čez dan gospodar sam in ga odgnal nazaj na Bloke — 10 ur daleč. Vendar rad je prišel v Ljubljano in rad je hodil tako daleč, samo da ima »Sivčka zopet v hlevu. KAVA Gostovanje članov marib. gledališča v operi Drevi gostujeta v opereti »Viktorija in njen nuzar« gdč. Pavla Udovičeva, primadona mariborske operete, in g. Vladimir Skrbinšek, član tamkajšnje drame. Pavla Udovičeva v vlogi Nadže Nadžakovske v »Orlovu«. Gospodična Udovičeva se je tekom poslednjih petih let razvila v izvrstno operetno divo, ki je danes ljubljenka mariborske publike. Igravska gibčnost izredno lep glas in živahen južn temperament njene simpatične osebnosti, so bili stvarni temelji njenega uspešnega razvoja. Njeni uspehi so mno-že in prav partija Viktorije je ena njenih najuspe-lejših. dnevno sveža pri LEGA I, MlhiošlCevn c. 10 špecerija, delikatesa, zajutrkov. Vladimir Skrbinšek. Gospod Vladimir Skrbinšek, bivši član varaž-dinskega in splitskega gledališča, a sedaj mariborskega, se je v Ljubljani predstavil že z nekolikimi uspelimi gostovanji v drami in operi. Obdarjenega s simpatičnim baritonom, ga mariborska opereta mnogo uporablja, tako da je poleg drame priljubljen član operete. Njegov John Cunlight jo prisrčna, enostavna stvaritev, lKaj, jagode ste plačali? Saj so jagode bile le božje in od nikogar drugega, najmanj pa gospodarjeve.« Prodajalke so povedale svojo žalostno zgodbo. Same revne ženske so, hčere in žene revnih kaj-žarjev in gostačev v neki vasi na Dolenjskem. Pri njihovi vasi je bil pred dvema letoma še velik in krasen gozd, ki ga je lastnik dal posekati in les prodati. Lepe denarce je skupil zanj. Na posečnji pa so zrastle na prisojni strani jagode, na osojni pa gobe. Revne vaške družine so jih hotele nabrati in prodati v Ljubljano, da bodo imelo vsaj za moko 111 za sol. Pa je prišel lastnik posečnje in zagodrnjal: »Kaj, jaz ne bom imel nič od jagod in gob, ki jih boste nabrale na mojem svetu? Petsto dinarjev mi morate dati drevi, ko so vrnete s skupičkom iz Ljubljane. Vsaka nekaj, toda petsto dinarjev moram imeti.« Nič ni pomagalo stokanje ubogih žensk, ki so gospodarju dokazovalo, da so same reve, da je cena jagod nizka, on, gospodar, pa je najbogatejši v vasi, ki se gotovo ne bo po-lakomnil denarja revežev. Ali gospodar jc vztrajal: »Jagode so moje, če mi no obljubite petsto dinarjev, pa vas ne pustim nabirati jih.« Ko je g. tržui ravnatelj to slišal, je dovolil ženskam, da so prodajale jagode po 6 Din. Ali kupčije so bile na trgu slabe in le malo so prodajalke prodale Vse so bile v skrbeh; »Kje bomo našle, kje dobile denar za vožnjo sem in tja, kje denar za moko in sol, da družine ne bodo lačne in kje denar da bomo elale lastniku posečnje tistih 500 Din?« Popoldne so se odločilo za zadnji korak. Na cesti so pričele ponujati jagode po — 3 Din liter Res so kmalu prodale vse, «aj so jagode dale pod ceno. I oda po poti proti dolenjskemu kolodvoru so se vse solzilo: »Le koliko jim je vrglo mučno in težavno nabiranje po posečnji, ko pa morajo toliko dati bogatašu in toliko za vlak?« Dva vloma v eni noči Novo mesto, 16. junija. V noči od srede na četrtek je predrzen lat poizkušal vlomiti v ravnateljevo pisarno novomeške drz. realne gimnazije. Prišel je žo v konferenčno sobo ter hotel od tu priti v ravnateljevo pisarno, kar so mu pa ni posrečilo, ker so bila vrata zelo dobro zaprta poleg ključavnice šc z zapahom Iz jeze jo vse naokrog razmetal in se splazil iz poslopja. Svojo srečo je šel poskušat še v restavracijo Rezke Godina na Ločenski cesti, v katero je prišel skozi verando. Vsa vrata si je odprl z vitri-hom. Postregel si jo o gostilniški sobi z litrom vina nakar je pobral iz predalov 7 škatelj »Zeta«, 1 skalijo »Sava« in eno škatljo »Vardar« cigaret, dalje 3 klobase, nekaj šunko in nekaj žganja. Gotovine pa je dobil le 26 Din. očmi iščem, kam je sedel Jeglič. Pokleknil je v klop in si zakril obraz. Po liturgičnem sprejemu v katedrali smo se odpeljali na avtomobilih v nadškofijski dvorec. Tu nas je vse po vrsti in vsakega posebej sprejel nadškof šarič. Kako ljubeznivo mo je objel in pozdravil. Kakor najboljšega znanca. Res, da sva si bila znana iz Ljubljane, a take ljubeznivosti se nisem nadejal. Nadškof stanuje na Krekovi ulici v palači, ki je prav za prav last kanonikov. On je samo najemnik. Kaptol so namreč sezidali ob ustanovitvi nadškofije kanoniki. Spremljal sem nadškofa Jegliča in škofa Rozmana v določeno jim stanovanje. V veži sem opazil ploščo, vzidano na levi v steno. Na njej je zapisano, da so kanoniki Jeglič, Jagatič, Koščak io Hadrovič sezidali to hišo. Lepa zgradba je in ima dva vhoda: enega za nadškofa, drugega za kanonike. Kanoniki imajo V6ak svoje stanovanje pod isto streho, a skupno mizo. Jegliču in Rož-manu so določili stanovanje pri kanoniku Nediču. Menda namenoma. Jeglič je namreč kot sarajevski kanonik v tem stanovanju prebival celih 16 let. Gotovo mu je bila ta okoliščina ljuba, saj se je v znanih sobah mogel počutiti kakor doma. V teh sobah se je v teh dneh naša četvorica često sešla. In dobri kanonik Marko nam je vedno postregel po bosansko — s svojo izvrstno rakijo. Pričeli so se shajati gostje za prvi skujmi obed pri nadškofu. Polagoma so se zbrali domala vsi jugoslovanski škofje, ki so prišli na kongres. Gledal sem od daleč in opazoval. Kako prijazno sta se pozdravila Jeglič in škof Garič. Bil je menda svoj čas Jegličev kaplan v Sarajevu. Drugi brkati škof, Mišič, pa je bil za časa Jegliča v Sarajevu mestni katehet. Seveda je bilo tudi z njim svidenje nad vse prisrčno. Kaj jo lepšega, kakor če se stari znanci po dolgih letih snidejo na tleh, na katera jih veže tisoč enakih lepih spominov. Oba hkrati izprašujeta nadškofa, kako sc počuti, kako mu je v penziji. Jeglič je razigrane volje. »Večjo škofijo iščem!« jima odvrne. »Garelska je premajii-aa. premajhna 1« Vsa okolica se veselo zasmeje... Sedemo k obedu. Nuncij ima prvo mesto. Na desni mu je Bauer, na levi Jeglič. Nuncij in Jeglič sta brz v živahnem razgovoru. Od konca mize ujamem besedo: »Kako vam je v Gornjem gradu?« Lepo po s ovensko ga jo vprašal, kajti nuncij tudi slovensko zna. Jeglič živahno pripoveduje in razlaga. »Zakaj no jušete spominov? Cas imate!« se šali nun cij. »Kaj vam pride na um!« odgovarja Jeglič. Ne, ne samo tega ne! Do tega ga 111 mogočo pripraviti. Sam dobro vem. Tehtne razloge ima za to. Cas hiti. Treba bo zopet v katedralo, k otvoritvi kongresa. Vse gre točno po načrtu. Organizacija je brezhibna. Ne samo mi Slovenci, tudi Hrvatje znajo organizirati in se reda držali. V Bosni 6em videl to. Zbrala se je v katedrali zopet vsa pestra družba. Škofje m prelati so prišli v procesiji, vsi oblečeni v svečana oblačila. Cerkev je nabito polna. Pristopi nadškof Šarič in intonira »Veni Creator!« Ko odpoje molitve, stopi v slovesnem ornatu na lečo. Kakor srebro zazveni njegov čisti, visoki glas. »Hvaljen Isus! U ime Oca i Sina i Duha Svetoga. Amen.« Nato z lepimi, izbranimi besedami otvarja kongres. »Venite, adoremus!« To da je namen kongresa. »Pridde, molimo!« Razvija misli zadnjo papeževe okrožnice o Srcu Jezusovem. Poživlja k molitvi m pokori. Tako bo kongres rodil dober uspeh. »Mi pravdu njegovu hočemo, vjeru hočemo, ufanje hočemo, istinu i sve, što jo božje!« Silno uživam, ko poslusam. Krasen je hrvatski jezik! Šo krasnej-ši, ko ga govori šarič! Najkrasnejši, ko ga govore Sarajlije! Saj je znano, da najlepše hrvatsko govore v okolici Sarajeva, da jo lu jezik najčistejši in najbogatejši. Šarič končava: ».. .pa čc nas Isus za-grliti in blagosloviti. O, neka to bude, brado! Hvaljen Isus!« Orgle zabučo in vsa cerkev zaori z mogočnim, silnim glasom, ki kipi in raste in so preliva pod strop in ven na širni trg pred katedralo: »Do nebesa nek se ori — naših grudi gromki glas... In zopet in zopet ponavlja ljudstvo: »Du-šom tjelom vjek sam Tvoj, za krst časni bijuč boj!« O, Bosanci poznajo ljudsko petje, vse drugače ko (Dalje.) Stran 4. »SLOVENECr, dne 18. junij« 1932. štev. 138. Ljubljana Kaj bo danes ? Opero: Viktorija in njen huzar.« Izven Znižane cene. Prosvetno društvo Trnovo. Predvečer 25 letnice: Ob 8 zvečer koncert godbe »Sloga«, ob pol 9 F. S. Finžgarjeva ljudska igra »Naša kri« na prostem. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Re-sljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg St. 8 (HAMAN) 0 Na Rožniku priredi jutri v nedeljo ob pol 8 zjutraj Prvo delavsko konsumno društvo običajno letno sv. mašo na čast svojemu zaščitniku sv. Antonu Padovanskemu. Člani so vljudno vabljeni. O Lichtenthurnov zavod. Vpisovanje v osnovno šolo novink in drugih učenk bo 20. in 21. t. m. od 8 do 12. Pregled učenk novink pa bo 24. t. m. ob 8. Vpisovali bomo rojstni letnik 192S. 0 Vpisovanje v 1. razred uršulinske vadnice in v 1. razred vnanje uršulinskc osnovne šole bo 20. in 21. junija od 8—12. V višje razrede vadnice in višje razrede vnanje uršulinske osnovne šole se bo vpisovalo 29. in 30. junija od 8—12. — Da ne bo povpraševanja: Vpisovanje za meščansko šolo bo po zakonu 1. in 2. septembra, ne sedaj. 0 Vpisovanje učencev na II. deški osnovni šoli v Ljubljani »Graben« in na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani »Sv. Jakob« se vrši za prvi razred: 20. in 21. junija t. t. v času od 8—12 dopoldne. Zdravniški pregled teh učencev se vrši 22. junija t. 1. ob 8 na »Grabnu« in ob 9 pri »Sv. Jakobu«. K pregledu mora vsak učenec. Za vse ostale razrede pa se vrši vpisovanje na »Grabnu« in pri ••■Sv. Jakobu: 30. junija in 1. julija 1. 1. od 8—12 dopoldne. Tem učencem k zdravniškemu pregledu ni treba iti. Novinci naj prinesejo s seboj: Krstni list (izpisek) in potrdilo o cepljenju koz; vsi ostali učenci samo izkaz o šol. napredku. Upravitelj-ica. 0 Prva deška meščanska šola na Prulah ima v nedeljo 19, t. m. razstavo pismenih in risarskih izdelkov. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje šole, naj si jo ogledajo. Otvorjena bo od 8 do 13. 0 Na državni manjšinski osnovni šoli z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini bo vpisovanje dečkov in deklic za prvi razred v ponedeljek in torek 20. in 21. t. m., vsakokrat od 11 do 12. Cojzova cesta 5, L nadstropje desno. 0 Počitniška kolonija Rdečega križa. Poleg mestne občine bo letos, kljub slabim časom, poslalo revne otroke na počitnice tudi nekaj dobrodelnih društev. Kakor dosedaj že dve leti, pošlje tudi letos krajevni odbor Rdečega križa prve dni meseca julija skupino 30 otrok na počitnice v Polhov gradeč. Letos so na vrsti pri Rdečem križu deklice in sicer v starosti 9 do 12 let. Včeraj se je vršil po šolah zdravniški pregled otrok, katere deklice so z ozirom na njihovo zdravstveno stanje najbolj potrebne počitnic. Deklice bodo namreč odbrala šolska vodstva. V Polhovem gradcu ostanejo otroci štiri tedne. Take počitnice ne bodo nudile otrokom samo spremembe in razvedrila, temveč uči izkušnja, da so počitniške kolonije še vsem "B!otrokom znatno zboljšale zdravje in so vsi otroci zaradi boljše in zadostne prehrane v kolonijah tudi sb^iridobili na teži. 0 Letos tramvaj ne bo podaljšan. Da letos Splošna maloželezniška družba najbrže ne bo mogla izvesti svojega lani sklenjenega programa za povečanje stare proge, je »Slovenec« javnost že obvestil. Ti izgledi so se žal uresničili. Splošna maloželezniška družbr ima že vse načrte izdelane, ima odobreno gradnjo in koncesijo za obnovitev stare proge, za zgraditev krožne proge po Jegli-čevi in Masarykovi cesti in za podaljšanje prog na Dolenjski cesti do Galjevice in podaljšanje proge v Moste, edina, toda najvažnejša ovira pa se ne da premagati. To je namreč pomanjkanje gotovine — ne kredita. Splošna maloželezniška družba bi v normalnih razmerah gotovo dobila posojilo, tako pa je zaman trkala pri ljubljanskih denarnih zavodih za posojilo. Povsod je dobila odgovor: •Prav radi, toda ne moremol« Tudi sredstva Pokojninskega zavoda, na katerega je Splošna maloželezniška družba še največ računala, so v tej denarni krizi preokupirana. Tako letos s povečanjem in izboljšanjem tramvaja v mestu samem ne bo nič in bo treba pač čakati na boljše čase! 0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra lanskega lela zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino i. dr.) 6. julija, za efekte (perilo, obleke, stroji i. dr.) pa 12. julija od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. 0 Žegnanje na Olinrah bo jutri. Vabljeni so vsi Ljubljančani na • bob . ki bo izredno velik. 0 Pustolovščino vlečejo. Poletje je in mladih ljudi se je zopet prijelo hrepenenje po pustolovščinah. Množe se pobegi mladine od (loma. Gospa Longika s Prul (i jo prijavila, da je neznano kam pobegnil njen Iti lelni sin Anton Longika, puškar-ski vajenec. Gospa misli, da je fant pobegnil proti Sušaku, tta morje. 0 Kaj jc letos s sadjem? Grešen j je sedaj v Ljubljani dovolj. So povečini same bosanske, po 4 do 5 Din kg. Pač pa je letos zelo malo marelic na trgu, čemur je pač vzrok dolga zima in deževna pomlad. Marelice so po 20 do 22 Din kg. Prihodnji teden se obetajo na ljubljanskem trgu domače čre-šnje iu sicer s Štajerskega. Izredno dobro pa kaže letos letiuu češpelj in Bosanci že napovedujejo, da jih bodo pripeljali na trg ogromne množine in sicer prav jioceni. Bomo videli, če bo lako. © Drobiž pekovskega vajenca. Mlad pekovski vajenček, ki je dobival lako malo napitnine pri strankah, katerim je donušal sveže zemlje in kruh, si je dolgo želel priti do kakšnega drobiža, da bi imel tudi on kaj denarju. Izkušnjava in prilika sta bili preveliki in dečko je pričel kasirati denar ne samo za svojegn mojstra, temveč nekoliko tudi zase. Tako je v desetih mesecih porabil od gospodarjevega denarja okoli 1000 Din zase. Včeraj pa inojsler še enkrat natančno pregledal račune iu prišel tako na sled, kje je dobival njegov vajenec drobiž zase. Prijel je fanta za ušesa in ga odvede' nato na policijo, kjer je fant v solzah priznal svoje početje. Dejnl je, da ni mogel izhajati, ne da bi imel vsaj nekoliko drobižu v žepu. Za ta drobiž se bo dečko sedaj pokoril na način, kakor ga pač določa novi zakonik za grehe mladoletnih. © Hazardisti. Številni Bosanci, ki so prišli v naše mesto, so zelo razširili med delavstvom razne bazardne igre, kakor >ajnc«, »ferbek in podobne. Bosanci, seveda ne vsi, so tem igram strastno vdani in marsikatera tiha tragedija se dogaja zaradi hazardiranja, ko ubog delavec izgubi ob sobotah vso svojo mezdo. Med Bosanci so nekateri, ki prav |>oklicno žive le od hazardiranja. Včeraj je ljubljanska policija aretirala štiri lake bosanske .hazar-diste. Ovadil jih je neki njihov tovariš, ki je precej izgubil v igri, povrh tega pa so mu iz žepa še. nekaj denarja ukradli, llazardisti bodo imeli opraviti s sodiščem. © Termometer na trgu. Novost na ljubljanskem Irgu je velik in lep termometer, ki so ga včeraj pritrdili na kandelabru sredi trga. Termometer ima nn trgu svoj važen smisel, ker morajo l>rodajalke in tržni nadzorniki pač vedeti, kakšna je vročina ali mraz, da vedo pravilno postopati z živili. Kadar kaže termometer prav visoko, morajo prodajalke solate pač bolj v senco. Tudi mesarji se morajo bolj ozirati na temperaturo. Vsem bo novi termometer prav prišel. Včeraj ob 11 je termometer kazal 25° C. © Avtomobilska nesreča na Dunajski cesti. V četrtek popoldne je na Dunajski cesti neznan avto povozil 41 letnega Matevža Dremelja, slugo pri tvrdki Vekoslav Kramarič in stnnujočega na Kar-lovški cesti 30. Dremelj se nič ne spominja, kako se je nesreča pripetila, ker so ga v bolnišnico pripeljali nezavestnega. Pri nesreči si je poškodoval nogo, poškodbe ima tudi na glavi in vsem telesu. O Dva ponesrečenca z dežele. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela z dežele dva ponesrečenca. V četrtek zvečer je na Koroški Beli padel po stopnicah 17 letni elektromouter Joško Repinc. Pri padcu si je zlomil obe nogi. — 4 letna Francka Železnikova, hčerka posestnika z Vrhnike, se je na domačem dvorišču igrala, med igro pa tako nesrečno padla, da si je prebila čeljust. © Slaščičarna Pelicon, Wolfova ulica, danes — sladoled iz svežih marelic, jagod, vanilij, citron in mandeljev. © Srajce, kravate, naramnice, palice, žepno robce in nogavice, kupite najceneje pri Šterk nasl. Kamičnik, Stari trg 18. Celje Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v petek 17. t. m. v starosti 50 let Karo Franc, posestnik iz Motnika. Naj mu da Bog večni mir in pokoj! JSr Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 18. t. m. naprej do vštetega petka 24. t. m. lekarna Pri Mariji pomagaj na Glavnem trgu. JSr Od Borze dela. Vodstvo Borze dela Ima sedaj v evidenci 825 brezposelnih moških in 155 ženskih delovnih moči, ki so se prijavile za delo. Na razpolago je pri Borzi delo za moške: za 1 mesarja, 1 krojača, 1 frizerja, 1 majarja, za 1 slikarja-ple-skarja, 2 hlapca, 2 čevljarja in za 3 delavce. — Za ženske je na razpolago delo: za 2 kmetski dekli, 3 služkinje, 3 kuharice, 1 natakarico, 1 sobarico, 1 varuško in za 1 bolniško strežnico. Sf Pri podružnici »Slovenca« iščemo več kol-porlerjev za celjsko okolico. Reflektantje naj se zglasijo v pisarni podružnice v Cankarjevi ulici od 2 do 4 popoldne. Pevski zbor KPD. V ponedeljek je vaja za ženski zbor, v torek za moški zbor. Novi pevci, ki želijo pristopiti, se vabijo, da takoj sedaj pristopijo in se vaj pridno udeleže, ker se novi pevci v jeseni ne bodo sprejemali. — Pevovodja. Kulturni obzornik Dr.Lovro Sušnik: Akademski poklici Ljubljana, 1932. VIII in 1)84 str. (Format 15X28.) Dolgo pričakovana, potrebna ter času primerna knjiga Akademski jioklici«, ki jo je s sodelovanjem strokovnjakov sestavil marljivi prof. dr. Lo-vro Sušnik, je le dni izšla. Knjiga, ki je tudi na zunaj umetniško delo, je tiskana nu finem papirju. stane pa vezana v predprodaji do 15. julija 1032 samo 2H Din, po tej dobi pa 40 Din, je izšla v omejenem številu izvodov. Umetniške platnice ter ovitek so delo ing. Pengova. tisk »Jugoslovanske tiskarne« — kar vse že samo po sebi knjigo priporoča kot vrednost na zunaj. Notranja vrednost Knjige je itak nesporna, zlasti v današnji dobi, ko se že delj časa v naši javnosti s skrbjo rav.pravlja vprašanje, kam z obilico šolane mladine. Odkar je pritisnila sc gospodarska kriza, se čedalje pogosteje pojavljajo tožbe o >hiperprodukciji inteligeuoe«-, tako da je ogrožen celo nadaljnji obstoj večjega števila srednjih in drugih šol. Kaj je v resnici na stvari, pove ta knjiga. Izhajajoč z edino pravilnega stališča, da je treba predvsem smotreno in podrobno preiskati položaj v vseh smereh, osvelli resnično stanje v vsej dolgi vrsti višjih poklicev na osnovi izjav številnih strokovnjakov in najnovejših statističnih podatkov. Tako se pokaže precej drugačna slika, Iz katere je jasno razvidno, kje je še dosti možnosti. Sploh je glavni namen »Akademskih poklicev« biti v pomoč dijostvu pri izbiri poklica. V prvem, splošnem delti obravnava knjiga izčrpno In z upoštevanjem vseh glavnih vidikov (tudi Zadnja poročila: Herriot poklican v Pariz Opozicija proti njegovemu popuščanju - Male države zahtevajo nadomestilo za reparacije najnovejših; pirotehnika, poklicne posvetovalnice i. dr.) problem izbire stanu, ki je prvobitne važnosti za vsakega mladega človeka. V ta namen so prikazani glavni stanovi (samostojni, uradniški in zasebni nameščenskl) z njihovimi dobrimi in slabimi slranmi (delotna okvir, zakonodaja, splošno stanje itd.). Dalje je podan tu — prvič pri nas — celoten pregled našega akademskega naraščaja doma in na tujem po fakultetah, odn. strokah. Obširno poglavje je posvečeno tudi čedalje bolj perečemu vprašanju študija in zaposlitve ženske mladine. Sledi pregled domačih in tujih visokih šol, ki so zn nas količkaj važne, povrhu pa še prikaz drugih šol pri nas (zlasti strokovnih). V posebnem delti slede opisi poedinih akademskih poklicev po tehle vidikih: značaj dotične-ga stanu, njega prednosti in težave, posebne lastnosti, ki so potrebne zanj, polek študija in vrste izpitov, migljaji glede specializacije in vrste dela, gmotne prilike, izgledi za namestitev (tudi za ženske), stanovska društva in njih glasila i. si. Sodelovali so s prispevki o posameznih poklicih mnogi veščaki. Vrhtega so članki plod vsestranskih poizvedovanj oziroma anket pri raznih predstavnikih teh stanov pa dolgega študija zadevne literature. Ozirajo se ne le nn Slovenijo, ampak na razmere v vsej Jugoslaviji. Delo iz skupnosti za skupnost, za boljši prospeh posameznika in celote. Tnko odpira množino čisto novih jiogledov v ta raznoliki in mladini — pa tudi večini starejših — malo znani svet akademskih poklicev. 8 to knjigo je podana naši mladini osnovnn možnost za res premišljeno izbiro poklica, Poslej si bo ležko mislili dijaka, ki je ne bi vzel v roke, preden zapusti srednjo šolo in se za trdno odloči za določeno pot skozi življenje. A tudi starši in vzgojitelji dobe s tem prepn-trehon pripomoček, da bodo mogli bolj smotreno svetovati mladini pri tej važni odločitvi. »Akademski poklici« pa niso le priročnik za Lnusaune, 17. junija, tg. Reparacijska konferenca se je danes popoldne odgodila do torka. V ponedeljek se bodo delegati posvetovali o nadaljevanju konferenčnega dela. Herriot, ki se je danes popoldne odpeljal v Pariz, se hoče v ponedeljek vrniti v Lausanne. Pripeljalo se je namreč več francoskih parlamentarcev v Lausanne, ki so deloma očitali Herriottt, da je v Lausanni preveč popuščal. Med njimi je razširjeno mnenje, da danes dopoldne predložena resolucija upniških držav pomeni mnogo več, kakc.r govori njena vsebina. Tako domnevajo, da je Herriot že popolnoma opustil reparacijsko politiko v korist evropske Ironte proti Ameriki. Nasprotno pa naglašajo angleški in nemški krogi, da gre pri tem le za čisto juridično odredbo, ki ima svrho, oprostiti delegate na lau-°annski konferenci pritiska, ki ga povzroča bli- V Nemčiji teče kri Berlin, 17. junija, tg. Kot posledica ukinjenja prepovedi nošenja uniforme so se pojavili danes v Nemčiji v raznih krajih nemiri. V Porurju so komunisti radi nastopa narodnih socialistov v uniformah priredili protidcmonstracijo, v kateri so bili 4 narodni socialisti ranjeni, 1 član njihovih napadalnih oddelkov pa ubit. Veliki izgredi so bili tudi v Hannovru, kjer so narodni socialisti napadli dom komunističnih strokovnih organizacij in razbili pohištvo. Posebno hudi spopadi so bih v Hamburgu in Altoni, kjer jc prišlo do divjega streljanja. Dežele se ne pokore Miinchen, 17. junija, tg. Bavarska je danes sledila zgledu Badcnske in izdala kljub zasilni na-redbi državnega predsednika za Bavarsko prepoved nošnje uniforme do konca meseca septembra. Rusija in Estonska Riga, 17. junija, tg. Estonska in Rusija sta podpisali konvencijo, s katero se bodo spori med njima poravnavali s posebno izravnalno komisijo, kakor je Rusija podpisala slične konvencije tudi že z Nemčijo in Finsko- žajoči sc rok zapadlosti. Sir John Simon in Orandl se nameravata zvečer odpeljati v Ženevo, da bi razpravljala tam z ameriškimi delegati o razoro-žitvenetn vprašanju. Smatra se za zelo verjetno, da bosta pri tem govorila tudi z ameriškim finančnim politikom Normanom Davvesom o reparacijah. Na popoldanski seji so govorili delegati Japonske, Belgije, Avstralije, Portugalske, Jugoslavije, Romunije in Grčije, ki so vsi edini v tem, da svetovna kriza, čc ni že posledica samo političnih dolgov, vsekakor zahteva skupnih žrtev od njihovih držav ter finančno in politično novo ureditev. Obenem pa zahtevajo, da se s to novo ureditvijo ali s črtanjem reparacij in dolgov veže tudi gospodarska in finančna obnova po skupno dobro pripravljenem načrtu, ki bi napravil žrtve za njihove države znosne ali jih izenačil. Francoski poslanik v Zagrebu Zagreb, 17. jun. ž. Danes dopoldne je prispel v Zagreb z brzovlakom novi poslanik francoske republike Nagvar. Na postaji so ga pričakovali predstavniki francoskega konzulata ln naših oblasti. Poslanik je odšel na konzulat na Zrinjevcu, kjer ga jo generalni konzul Boissier predstavil osebju. Obisk francoskega poslanika jc oficielnega značaja, ker bo obiskal vse predstavnike oblasti. Francoski poslanik bo obiskal tudi Meštrovičevo razstavo. Popoldne je sprejel časnikarje. Jutri pu se odpelje iz Zagreba. Popravilo na cesti Kranj—Škofja Loka —Žiri —državna meja. Na banovinski cesti Kranj—Škofja Loka—Žiri —državna meja bo sreski cestni odbor Logatcc, dne 20. in 21. junija 1932 izvršil nujno popravilo cestnega propusta v Zireh in bo vsled tega cesta v tem odseku ta dva dni za vozovni in avtomobilski promit zaprta. Pošta Ljubljana V od 18. do 20. t. m. ne bo poslovala zaradi popravil v uradnih prostorih-Stranke naj se te dni poslužujejo ostalih pošt v Ljubljani. Maribor Smrt hodi po deželi Žalosten zaključek nabora Maribor, 17, junija. Včeraj se je vršil v Rušah pri Mariboru vojaški nabor, ki se je zaključil z žalostnim dejanjem, katero je globoko pretreslo Ruše in celo okolico. Po naboru so se zbrali fantje skupaj ter hodili od gostilne do gostilne razigrani in prešerne volje. Imeli so s seboj harmonikarja, brezposelnega delavca Antona Juršeta, ki se je rad odzval prošnji nabornikov, da jih spremlja s svojo harmoniko. Fantom je zlezlo polagoma vino v glavo in razigranost se je pričela izpreminjati v napetost, da ja bilo pričakovati vsak hip izbruh pretepa. V neki gostilni je res prišlo do resnega prepira in v hipu si je bila cela gruča v laseh. Bilo je več fantov lažje poškodovanih, med njimi tudi Mirko Perinčič, katerega je udarec tako zaskelel, da je potegnil nož ter navalil na druge. Obrnil se je proti harmonikarju ter mu zasadil najprej rezilo v prsi iu □ Mariborski in celjski šahisti se poskusijo. Kakor smo že poročali, se vrši prihodnjo nedeljo šahovski turnir med mariborskim in celjskim šahovskim klubom. Turnir, ki bi se moral po prvotnem načrtu vršiti v Rimskih toplicah, pa bo v Celju. Igrali bodo na 8 deskah. Oba kluba postavita svoje najboljše borce, tako da se obeta zanimivo srečanje. _I urnir bo vodil tajnik jugoslovanske šahovske zveze Mirko Magdič iz Zagreba. □ Planinske službe božje. Aljažev klub prične s planinskimi mašami pri Arehu jutri v nedeljo 19. t. m. Služba božja bo ob nedeljah in praznikih redno ob desetih. Ako bo v soboto popoldne deževalo, odpade služba božja. Začetek službe božje na Uršlji gori se objavi pozneje. Na Smolniku ne bo letos rednih planinskih maš. □ Tudi tovarna v Bistrici stoji. V Bistrici pri Rušah je ustavila tovarna vijakov in raznih kovinskih predmetov obrat ter odpustila delavstvo. ko se je napadeni in ranjeni obrnil v beg, še vnovič v hrbet. Oba vbodljaja sta segla globoko ter zadela življenjsko važne organe. Jurše je na begu napravil samo nekaj korakov, nato pa se je sesedel, na ustnah so se mu pojavile krvave pene in izdihnil je sredi presenečenih ljudi, ki so mu prihiteli na pomoč, v nekaj trenutkih. Pretepače je pogled na strašno dejanje streznil ter so se raz-gubili. Ubijalca so orožniki še tekom včerajšnjega dne aretirali. Truplo nesrečnega Juršeta so prenesli domov, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Jutri bo dopoldne pogreb od doma do mrtvašnice, kjer pa bo truplo pred pokopom raztelešeno. V sodni komisiji, ki bo izvršila preiskavo na licu mesta ter prisostvovala raztelesenju, so preiskovalni sodnik dr. Grmovšek, zdravnik dr. Zor-jan in zapisnikar Sand. Nesrečni in žalostni dogodek jc vzbudil v Rušah presenečenje in sočutje s svojci pokojnega, ki so težko prizadeti. Podjetje je v zadnjem času zaposlevalo 30 delavcev in uradnikov, svoječasno pa je bilo pri njem zaposlenih 110 delavcev; od jeseni dalje so se vršile pri podjetju vsak mesec redukcije, dokler ni sedaj delo čisto zaspalo. □ Gadja zalega za pridobivanje seruma. Pozornost občinstva so vzbujale v Strossmajerjevi ul. v izložbi nagačevalca Zieringerja razstavljene žive kače. Bilo je v steklenih posodah kakih 50 modrasov in gadov, katere je nalovil mojster Zierin-ger, ki uživa velik sloves kot spreten lovec kačje golazni. Strupeno zalego je ponudil Zieringer v nakup univerzi v Leipzigu, ki je ponudbo sprejela, toda prehiteli so jo Zagrebčani, ki so tudi izvedeli iz časopisja za Zieringerjevo zalogo. '1 e dni se je zglasil pri njem odposlanec zagrebške klinike ter mu odkupil vse kače. Rabijo jih na kliniki za pridobivanje seruma proti kačjemu piku. neposredno prizadete, marveč bodo vsakemu Izobražencu razširili obzorje in mu nudili globljih spoznanj pa pravilnejšega presojanja življenja v lastnih in drugih poklicih, saj je tu zbrano gradivo iz duhovnega, tvarnega in socialnega snovanja za vsakogar v premnogih ozirih poučno. Tudi gre knjiga tuintam čez okvir le akademskih poklicev ter poda v več primerih celoten pregled oziroma vse stopnje dotičnega stanu. Po sistematični obdelavi in vsestranski orientaciji bodo ohranili »Akademski poklici« kot važno kulturno in socialno delo nedvomno trajno vrednost. Opisani so sledeči poklici: L Akademska kariera (visokošolski profesor i. dr.). II. Bogoslovje (duhovnik, redovnik, misijonar, posamezni redovi pri nas — 12 člankov). III. Modroslovje (profesor: o profesorskem poklicu; priprava in službovanje — za splošne srednje šole — za strokovne šole, bibliotekar, muzejska, arhivarska in konservatorska stroka, razne druge možnosti). IV. Nega zdravja (zdravnik: o študiju medicine; razne vrsto zdravniškega udejstvovanja — nadaljnja izobrazba — javne službe — zdravniška praksa — socialno-medicinska in higijenska služba — stanovska organizacija; zobni zdravnik; veterinar; lekarnar). V. Pravo, narodno gospodarstvo in socialna politika (pravniški šludij, .sodnik, državni tožilec, notar, odvetnik, polrtično-npravna služba, občinska uprava, finančnokoncept-na služba, uprava državnih monopolov, glavna kontrola, diplomatsko-konzularni poklic, časnikar, pravniki v gospodarstvu, narodni gospodar, socialna zaščita, statistika, zavarovalništvo). VI. Tehnika iu proizvodnja (splošni pregled, pooblaščeni inženjerji in arhitekti, arhitekt, gradbeni inženjer, strojni in elektroinženjer, ladjedelski in zrakoplovski inženjer, kemik, geodet — geometer, kulturni tehnik, agronom, gozdarski inženjer, rudarski in topilnlški inženjer). VIL Trgovstvo. denarstvo in promet (komercialist. bančni uradnik, poštna služba, železniška stroka, trgovska mornarica, rečna plovba, zra- koplovstvo). VIII. Umetnost (likovna, glasbena in gledališka, leposlovna umetnost). IX. Vojaštvo (vojaščina kol poklic, častnik vojne mornarice, akademski poklici v naši vojski in mornarici). Dragoceno knjigo, ki je pač ne bo manjkalo v knjižnici nobenega izobraženca, je izdalo ob znatni podpori plemenitih dobrotnikov Slov. kat. akad. starešinstv o v Ljubljani, ki jo ludi prodaja v svoji pisarni na Miklošičevi cesti 7 vsak dan od 9—11 in od 2—4 popoldne do 15. julija po subskripcijski ceni 28 Din izvod. Potem bo knjigo vzela v zalogo in nadaljnjo razprodajo »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani, dobila pa se bo tudi v drugih knjigarnah, povsod za ceno 40 Din izvod. N. V. LITERARNO-MUZIKALNI VEČER »RUSKE MATICE« V LJUBLJANI »Ruska Matica« v Ljubljani, katere pokrovitelj je Nj. Vel. kralj Aleksander, je priredila v sredo 15. junija, na dan ruske kulture in ruskega vojnega invalida, literarno-muzikalni večer. Prireditev se je vršila v okusni dvorani Trgovskega doma. Predsednik prof. Spektorski je uvodoma pozdravil zastopnike vlade, cerkve, vojske, mestne občine in tiska, ki so se udeležili prireditve; nato je imel krajše predavanje o Puškinu. Univ. prof. Preobra-ženski je orisal komika Gorbunova, gospa Maver je pa recitirala tri Gorbunove pestiti. Gospa Bernot-Golobova je s svojim pastoznim altoni zapela po eno Grečaninovo in Borodinovo pesem. Med recita-torji omenimo še gosjio Krivecki (dve ruski pesmi), g. prof. Preobruženskega, ki je recitiral Gomilova, in g. režiserja Debevca, ki je bral dva odslavka iz Bratje Karamazovi« od Dostojevskega. Vmes je pa zapela gospa škerlj-Medvedova pesem Menestrel« od Arenskega, gdčna Herla Arko pa eno Grečaninovo pesem. Obe sta želi veliko odobravanja za izvajanje. Prof. Spektorski se je ob koncu zahvalil vsem udeležencem za naklonjenost iu zakliučil lepo uspelo prireditev, Stev. i 88. SLOVENEC«, dne ,18. junija 1932. Stran 5. Dnevna kronika Koledar Sobota, 18. junija: Efrem Sirski, cerkveni uče-nik; Marko in Marcelijan, luučenca. Novi grobovi + V Karmelu nn Selu jc 17. juniju umrla karmeličanka sestra Marija Eu frazi j a, (Anna Woss), v 58. letu starosti in 37. letu redovnih obljub. Maša zadušnica in pogreb bo v ponedeljek, dne 20. junija v Karmelu na Selu. Naj v miru počiva! + Motnik. Dne 17. junija jc umrl v celjski bolnišnici g. Karo Franc, posestnik, gostilničar, občinski svetovalec in član načelstva Hranilnice in posojilnice v Motniku. Pogreb bo danes popoldne v Celju. Naj v miru počival Cerkveni vestni£ Meščanska Marijina kongregacija za može pri »v. Jožefu ima v nedeljo, dme 19. junija ob 10 dopoldne odborova seja, ob 11 pa običajni shod. Marijanskn kongregacija zn gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V nedeljo, dne 19. t. m. zjutraj je zadnje skupno sv. obhahjilo, v ponedeljek, dne 20. junija zvečer je zadnji shod v tem šolskem letu. Pridite polnoštevilno! Ostale vesti — Kraljica in kraljeviči na Bledu. Te dni je prispela na Bled Nj. Vel. kraljica Marija z vsemi tremi kraljeviči. Na Bledu ostanejo kakor vsako leto do jeseni. — Občili zbor Vzajemnosti, društva duhovnikov ljubljanske škofije, bo v sredo 22. junija 1932 popoldne ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z običajnim dnevnim redom. — Ameriški Slovenci na izletu v domovino. Dne 15. junija se je vkrcalo na parnik Berengaria HO naših v Ameriki živečih rojakov in rojakinj, da napravijo izlet v svojo drago domovino V Ljubljano bodo dospeli dne 24. t. m. z brzovlakom, nekako ob 9 dopoldne. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencem pripravlja tem našim bratom in sestram ob sodelovanju drugih društev na glavnem kolodvoru v Ljubljani slovesen sprejem, da jim dokaže, da se domovina veseli prihoda svojih dragih rojakov, ki so se morali podati za kruhom v Ameriko in da jim reče: »Dobrodošli.« K sprejemu teh naših rojakov izletnikov vabita družba sv. Piafaela za varstvo izseljencev in Narodni izselje-niški odbor vse prijatelje naših izseljencev. — Dediči tvrdkc Franca Kollmanna v Ljubljani naznanjajo vsem cenjenim odjemalcem, da se otvori trgovina takoj po končanem sodnem postopanju. TR1LYSIN pomaga zares: TRILYSIN očisti lase od prhljaja, TRILYSIN zaustavlja izpadanje las, £RILYSIN vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. , Ph. Josip lloffmann, Zagreb, Mošinskoga 5 — Najemninske pogodbe na pobotnice v slovenskem jeziku. Na vlogo Pokojninske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani glede tiskovin za pogodbe in pobotnice o najemih je danes Zveza prejela od ministrstva financ v Belgradu obvestilo, da so te tiskovine v slovenskem jeziku sedaj že napravljene in se v kratkem pošljejo posameznim upravam v prodajo. Radi tega se z nakupom navedenih tiskovin lahko r.ekoliko počaka. _ Krekova koča na Ratitovcu bo odprta šele od 25. junija naprej. _ Smučarski klub Ljubljana sporoča javnosti in celokupnemu članstvu, da je od sobote dne 18. t. m. dalje koča pri Tamarju v dolini Planice oskrbovana. Članstvo je deležno ugodnosti znižane vstopnine ter prenočnine. _ Zlata protetika v zobnem ambulatoriju Okrožnega urada v Ljubljani. Na številna vprašanja članov o cenah del v zlatu, ki jih izvršuje Okrožni urad v svojem zobnem ambulatoriju v Ljubljani in povračilu prevoznih stroškov, sporoča Okrožni urad, da stane zlata krona 200 Din, vmesni zlati členi pa stanejo 240 Din. Prevoznih stroškov v ambulatorij in nazaj domov pa Okrožni urad v smislu določil ne more povračati. DAJ sladoled DAM — Vojni invalidi, člani krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, ki še niso prejeli rešitve od invalidskega sodišča v Belgradu, naj se javijo v pisarni odbora Sv. Petra vojašnica v Ljubljani. V interesu vseh invalidov je, da se zanesljivo zglasijo do 22. t. m. — Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. _ Četrtinska vožnja na Cetinje. Letna skupščina Jugosl. zveze treznosti in Zveze treznostne mladine bo na Cetinju od 2. do 5. julija t. 1. Udeleženci skupščine imajo na železnici 75% popusta r času od 29. junija do 11. julija t. 1. Pri odhodu ■i kupi udeležnik četrtinsko karto, pri povratku zopet drugo četrtinsko karto, lako da je na ta način omogočeno pri povratku poslužiti se druge smeri potovanja kot pri odhodu. Legitimacija stane 20 Din. Programi, informacije in prijave za ev. izlfte od Rijeke Crnojeviča do Skadra za 40 Din pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. — Smrtna nesreča na Teharfih. O tej nesreči smo prejeli še naslednje: Ko se je voz peljal mimo gostilne Tlakar pravilno desno proti Majdičevi graščini, se je že oddaleč zapazilo, da je nasproti drvel z nenavadno brzino osebni avto, proti kateremu je lastnica konja mahala z roko kričeč: vozi počasi! Šofer pa se za to ni zmenil, vozil je v tem tempu naprej, ter tako zadel s prvim blatnikom avtomobila prednjo levo nogo kobile. Samo obsebi razumljivo, da je ranjena kobila odskočila in z ojem zadela zadaj na avtu sedečega g. Vlada Fre-liha, kateri je kmalu nato umrl. Kobila ni bila ubita, pač pa se zdravi na Teharjih. Kobila ni bila plašna. Pisec teh vrst se je večkrat vozil z njo, je lepa in mirna žival, Kriva je hitra vožnja avtomobila, kateri je z blatnikom zadel kobilo v nogo. — Konjska dirka vozačev in jahačev v Št. Jerneju se bo vršila, kakor običajno vsako leto, 29. junija t. 1. na Petrov dan ob 15 popoldne. Gledalcem bo ta prireditev nudila dovolj užitka in duševnega razvedrila. Sodelovala bo godba na pihala. Lepa šentjernejska ravan in prijetnost kraja pa naj izvabita slehernega prijatelja med naše Dolenjce, — Strokovna podčastniška šola (bivša brodarska podčastniška šola) v Šibeniku bo sprejela s 1. oktobrom t. 1. večje Število gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 16 in ne starejši od 19 let. Izvršiti so morali najmanj štiri razrede ljudske šole. Prošnje se morajo poslati mornariškemu poveljstvu v Šibeniku, primorska banovina, najkasneje do 1. septembra t. 1. — V topniško podčastniiko lolo v Čupriji bo istotako sprejetih nekaj gojencev iz meščanstva, k' ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Prošnje naj se vpošljeio najkasneje do 20. septembra t. 1. poveljstvu šole v Čupriji. Natančnejši pogoji za sprejem v obe šoli so razvidni iz Službenega lista št. 20 od letos na strani 1077—1083, ki je interesentom na voogled na vseh orožniških postajah in pri pristojnih vojnih okrožjih. — Boj dečka s cigani. Iz Banjaluke poročajo o veliki drznosti neke ciganske tolpe, ki )e pri belem dnevu na cesti hotela ugrabiti drugošolca Hamdijo Šehiča. Ker se vrSi 19. t. m. v Banjaluki velik sejem, je prišlo tja mnogo ljudi, in seveda tudi razne ciganske tolpe, ki ob takih prilikah preže na svoje žrtve. Tako so se te dni peliali skozi Banialuko na vozu štirje cigani. V ulici Majdan so opazili cigani Hamdija in ga poklicali k vozu. Dečko sc jim je nič hudega sluteč, približal, misleč, da ga bodo prašali za pot. Toda ciffani so planili nani, ga potegnili na voz in Dognali konje v dir. Deček se je ves čas_ boril z niimi in v neki bolj obljudeni ulici se mu je posrečilo, da se je zmuznil z voza ln jo ubral, kar so ga nesle pete proti domu. Cigani se mu niso upali slediti. Ves iz sebe je dečko pritekel domov, kjer je padel na posteljo. Do sedaj ie ni mo*el izpreifovoriti niti besodice. Ljudje, ki so dogodek videli, so brž obvestili orožništvo, ki je takoj začelo zasledovati drzne cigane in jih tudi kmalu ujelo. Oddali so iih že sodišču. Razen tega je mestna policija sklenila aretirati vse cigane, kar jih je v mestu in jih nato izgnati. — Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu oolajšuje »Franz-Jo-sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajaniu. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josel«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neoresta no porabo pri mladih in starih, »Franz-Josef «-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. .— Sfraina smrt otroka. V vasi Kosijerevo v banjaluškem okraju se je te dni pripetila nesreča, ki priča, kako vse premalo pazijo matere na male otroke, zlasti v kuhinji. 9 mesecev stari Miloš, sin seljaka Milana Zeca, se je plazil po vse štirih po kuhinji in pri tem prilezel do ognjišča. Na ognjišču pa je bil lonec vrele vode, katerega je dete prevrnilo. Vrela voda se je razlila po njem. Dete je pri tem dobilo smrtonosne opekline. V strašnih bolečinah vijočega se otroka so prepeljali v banjaluško bolnišnico, toda ravno pred vrati v bolnišnico pa je izdihnil. — Sreča v nesreči. Iz neke vasi nad Požego poročajo o res čudnem slučaju sreče v nesreči. Neki kmet je šel kosit deteljo in je vzel s seboj svojega štiriletnega sinčka. Ko se je pripeljal do reke Orljave, je opazil, da njegovi sovaščani love ribe. Radoveden, če bodo kaj ujeli, je pustil voz in otroka na cesti in odhitel tja. Čez nekai časa so vsi skupaj zaslišali neko ropotanje na Orljavi. Stekli so bliže in opazili sredi prevrnjen voz, na katerem je sedel ves moker deček, pod vozom pa je bila kobila, ki pa je med tem že poginila. Res čuden je slučaj, da je dete ostalo živo. Reka je na onem mestu več metrov globoka. Kobila je medtem, ko je odšel gospodar gledat ribolov, zavozila v reko. Voz se je prevrnil in pokopal pod seboj žival. Kako pa je otrok prikobacal na drugo stran voza, ki se je v vodi prevrnil, pa ni mogoče ugotoviti. — Breskev in marelica. Navodilo kako iu vzgajamo in oskrbujemo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Cena 12 Din. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v prvi vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in dvema barvnima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. — »Franz-Josef« grenčica mnogo koristi pri pritisku krvi in srčni tesnobi. Naznanila V ljubljanski splošni bolnišnici Oddelek za ušesa, nos in vrat - Predstojnik : primarij dr. Pogačnik Ljubljana Kot uvod k proslavi svojega srebrnega jubileja v nedeljo 19. junija, priredi Prosvetno društvo »Trnovo« danes na predvečer ob 8 na društvenem dvorišču v Karunovi ulici 14 koncert godbe »Sloga«, ob pol 9 pa vprizori na prostem pod milim nebom F. S'. Finžgarjevo ljudsko igro v 4. dejanjih »Naša kri«, delo domačega g. župnika. Igra je zajeta iz dobe Napoleonove Ilirije in se godi v naši prelepi Gorenjski. Že igra sama na sebi ima polno našega lepega kmetskega življenja, poveča jo pa še vprizoritev na prostem. Med odmori koncertira godba »Sloga«. Vstopnice so v predprodaji v Društvenem domu v Karunovi ulici 14 od 8 zjutraj dalje, zvečer pa pri blagajni ob vhodu. Pevski večer bo priredilo jutri rokodelsko društvo na vrtu Rokodelskega doma. Na sporedu je petje pevskega zbora društva rokodelskih pomočnikov, izbrane točke, ki jih bo izvajal salonski orkester, šaljivi prizori, kupleti, šaljiva pošta itd. Ob neugodnem vremenu se bo vršil pevski večer v dvorani. Vljudno vabimo občinstvo, da jutri prav v obilnem številu pride v Rokodelski dom. Pričetek prireditve je ob pol 8 zvečer. Maribor Motoklub »Perun« priredi jutri v nedeljo skupen izlet k zvezdni dirki v Celje. Start na Kralja Petra trgu ob 8 zjutraj. Poselska zveza ima jutri v nedeljo ob 5 popoldne, v dvorani Prosvetne zveze, svoj redni mesečni sestanek. Na sporedu je govor prof. Cajnkarja, razen tegn deklamacija in uprizoritev. Velike dirke priredi tukajšnja kolesarsku podzveza dno 10. julija na pro|;i Maribor—Ilaj-dina—Rače—Frani—Maribor. Start in cilj pri Mestnem vodovodu v Mariboru. Dirka je obvezna za vse kolesarske klube, ki so včlanjeni v mariborski kolesarski podzvezi. Rimske Toplice. Prosvetni pevski zbor Rimske j Toplice priredi v nedeljo, 19. junija t. 1. ob (i popoldne na -Novi pošti pevski koncert. Zapeli bodo 12 modernih in narodnih pesmi. Dirigira 1'. | Ulaga, Večkrat naprosen za kako poročilo o mojem oddelku za ušesa, nos in vrat v bolnišnici, podajam najprvo malo sliko o težavah, ki so zvezane z ustanovitvijo takega oddelka. Že pred vojno se jo pojavljala uu vseh večjih bolnišnicah potreba, da se ločijo od kirurgije gotove stroke, ki po svoji razsežnosti in po zelo težkih študijah zahtevajo nujno posebnega specialista. Kirurgi tudi niso mogli biti radi hitro se razvijajočo lastne stroke kos vsem panogam, ki so jim tedaj nacelovali. Po odhodu prvega modernega kirurga iz tukajšnje bolnišnice, sta se napravila iz prejšnjega enega kirurgičnega oddelka dva. Pa tudi šefoma teh oddelkov so se grmadila radi stalno naraščajočega števila bolnikov razna specialistična dela, tako da je bila moja ponudba za prevzem specialističnega otoloringologičnega dela sprejeta na od-oe ku uvidevnega g. primarija dr. Drganca z dovoljenjem tedanjega ravnatelja in referenta pri dež. odboru g. dr. Dolšaka, ki si je pridobil z moderniziranjem naših bolnišnic nevenjjivo zasluge. Za to službo sem bil posebno usposobljen, ker sem bil prej prvi asistent otolog. univerzitetne kli- ? tej službl ,lldi žo izvršil samostojno mnogo težkih operacij. . ,. Iz. kirurgičnega oddelka sta pozneje izšla po isti iniciativi tudi še ortopedični (za krive ude) in , urologicni (za sečne organe). j V začetku sicer ni šlo gladko ali šlo pa je le; , ed je bil prebit in začelo se je z delom, kolikor so , Je pač moglo, ker je manjkalo vsega potrebnega in-! strumentarija, prostora, sester, še bolj pa sredstev, delka nU)n° Potrebna za pravilno ureditev od- Mnogo let sem moral z lastnimi instrumenti operirati; odkazane mi postelje, 12 po številu, šest za moške in seet za ženske, so bile eventuelno na razpolago ali pa ne, kakor je naneslo; če so kirurgi rabili še kaj prostora zase, se mi je število razpoložljivih postelj krčilo. Delal sem v mali zatohli sobici pred operacijsko dvorano, kjer so kirurci kuhali instrumente; delal sem v večni pari in v stalnem motenju po kirurgičnih delih. Sestre so bile vedno tako zaposlene « kirargičnim delom, da mi je vedno primanjkovalo postrežbe pri bolnikih. Preiskave posluha so bile zelo otežkočene. Potrpljenje je moralo biti zelo veliko. Take težavo so rajale, dokler se mi ni pod ravnateljevanjem g. dr. lioestla posrečilo pred petimi leti in pol dobili lastne prostore na bivšem ženskem oddelku. Odka-zanih mi je bilo 33 postelj in bi kdo mislil, da jo bilo s tem doseženo glavno. Toda razvoj medicine ter njeno spoznavanje ludi pri lajikih, je napotilo premnoge, da so se za obolenja in napake, za katere se prej niti zmenili niso, začeli zanimati, in zvedeli, da more na pr. kronično smrdeče gnojenje kakega usesa — kar jih ni pri njih navadnem življenju prav nic motilo — postati smrtonosno. Naval Vič 60 letni jnbilej. Prostovoljno gasilno društvo na Viču, ki je eno najstarejših gasilskih društev, praznuje v nedeljo. 10. julija 60 letnico obstoja, zdruzeno z blagoslovitvijo in otvoritvijo novega gasilnega doma. Koliko nesreč je preprečilo od leta 1872 članstvo teira društva, pove krouika. Na starem Viču je zrasla do zaslugi požrtvovalnih članov in dobrotnikov ter s prispevkom občine, ki je prispevala 100.000 JJin, impozantna stavba, v ponos gasilcem in občini. Spored proslave: v soboto 9. julija zvečer bakljada po občini in slavnostna razsvet-java gasilnega doma. V nedeljo 10. julija ob 5 n,U,f ?1CM,°lb H !? farni cerkvi ™ša, po masi obhod vseh društev in narodnih noš k no- I vemu domu, kjer bo slavnostni občni zbor. 1 opoldne ob 3 blagoslovitev doma, združena z j zletom ljubljanske župe, ter izročitev častnih , d.'P,om- I.o tej slovesnosti na veseličnem prostoru prijateljska zabava. ' Brezje V dveh, treh tednih že dobimo nove bronaste zvonove. Poleg treh izgotovljenih, ki so i zborno uglašeni in na katerih so se poizkusili slovenski pritrkovalci, izdeluje tovarna pravkar še četrti največji zvon in tako upamo, da se bo začetkom drugega meseca že razlegalo mogočno ubrano zvonenje raz stolp Marijinega svetišču. Kar najbolj si zele tega trenutku naši pritrkovalci, ki so bili nagrajeni na tekmi v Ljubljani; dekleta tudi ze pleto vence. Živahno utegne biti na Brezjah v nedeljo, 19. t. tn., ko bo javna dražba lesa, katerega so domačini in okoličani podarili za nove zvonove. Les je smrekov in hrastov ter zelo lep. Dražba so bo vršila ol. - popoldne na vrtu gostilne Rozman. Vabljeni so lesni trgovci, zlasti bližnji, da se dražbe udeleže, saj gre za zvonove, ki bodo zvonili v čast božjo in slavo Kraljice Slovencev. Jesenice Najlepši praznik v letu bo za Jesenice v nedeljo, ko bo blizu 200 nedolžnih otročičev , prvič stopilo k mizi Gospodovi. Otroci sc zbero pred zupniscem, v slučaju slabega vremena v zupmšču, nakar jih gospodje kaplani povedejo v ozaljsano župno cerkev. Vabljeni so tudi starši iprvoobhajancev Jesenice pa se pripruvljujo še na drugo slavje, ki bo v nedeljo 10. julija, namreč nn novo maso, ki jo bo daroval jeseniški rojak c. g. Lampič, s.in tovarniškega livarja. Ker že -I let ni bilo na Jesenicah nove maše, obeta tn redka slovesnost privabiti obilo vernikov v prostrano jeseniško cerkev. Toliko obiskovalcev Golica gotovo še ni imela knkor letos. Dan na dnu prihajajo celi razredi iz raznih krajev Slovenije in proli večerom se vračajo na jeseniško postajo, vsi obloženi z narcisami. Kdor hoče letos še videli tn raj na Golici, se mora podvizati, kajti v par dneh se bo poslovila zadnja ključavnica, kakor pravimo narcisam ua Jesenicali. Liuiomer ... Meščanska šol n priredi jutri popoldne zaključno šolsko slovesnost. Uprizori se nalašč za ta nastop pripravljena otročka opera »Začarana princesa«. Prijatelji mladine vabljeni. — Matura na meščanski šoli ue prične prihodnji teden. 17 kandidatov. Podružnica sv. Ane na Podgradju dobiva zadnje tedne novo obliko, namreč stolp, katerega prej ni imela. 20 lel so že nameravali zidati ta stolp, n šele letos jo beseda meso po-stota v splošno veselje. Da pa stolp ne bo prazen in da stari zvonček v njem ne bo sameval, se je našel celo dobrotnik, g. Filip Seršen, vele-nosestnik na Podgradju, ki bo za cerkvico sam kupil novi zvon, težek 120 kg. Čflsf v,sem žrtvam Nedeljo sv. Ane bomo letos veselo obhajali. na ta oddelek je vedno silnejši, pritisk bolnikov tako ogromen, da so zamere vsled nesprejetja še bolj na dnevnem redu kot kdaj preje; zamere pa so celo tam, kjer bi morali uvideti in kjer tudi vedo, da v dvorano za 100 ljudi ne gro 300 ljudi. Razen tega je tudi strežniška, priprav itd. samo za gotovo število bolnikov, Po letnem številu bolnikov smo prekosili kljub lomu žo oddelek za živčne bolezni, oddelek za otroško bolezni in oddelek za kožne bolezni, vsled hitrejšega menjavanja bolnikov. Vse to jo znak, kako je ta oddelek potreben in da tudi zaupanje silno raste. Pod novim agilnim ravnateljstvom g. dr. Gorlo-viča je tudi več sredstev na razpolago in tako smo v zadnjih časih dobili prepotrebne naprave, kakor: telefon, močnejši plin, električno luč, katero moremo sedaj vselej rabiti, kadarkoli in kjerkoli; predelal in očistil se ie oddelek, izvršile nove kuhinjsko naprave ild. Zalibog pa primanjkuje denarja se za marsikak prepotreben inslrumenlarij in za primerno razširitev oddelka. Za jiovečanje oddelka bi posebno prišel ev. v poštev sedanji dečji dom ker so njegovemu predstojniku prostori neprikladni m ker je priporočljivo, da matere no hodijo tako dale« izven mesta z dojenčki in majhnimi otroki k preiskavam. Pri predelavi oddelka se jc razen g ravnatelja zelo uspešno udejstvoval še g. ekonom Sara bon. Vkljub vsem tem težavam, se pa lahko ponašamo z lepimi uspehi. Mortalileta ne znaša niti \% vseh bolnikov = 0.80%, kljub temu, da vrtimo najtežjo operacije. Dosegli smo pri najtežjih ušesnih obolenjih t. j. pri možganskih absccsih uspehe kot jih sorazmerno ne beležijo niti slavne sosedne klinike, ludi pri rakih in na raku podobnih nevarnih obolenjih imamo mnogo lepih trajnih uspehov, ki jih mnoge drugo ugledne klinike nimajo Zato se gotovo od kako nenaklonjene strani sejo neupravičeno nezaupanje med gotove sloje, ki se hodijo zdravit v tujino. Omenjam, da še ni dolgo tega, odkar jo dunajski profesor llochenrgg očital nekim dunajskim zdravnikom, na kako nedopusten način izrabljajo zaupanjo tujcev v svojo reklamno razupito sposobnost. Da ne bi pacijenti hodili izven blovonije se zdravit, bi morala oblastva z ozirom na tukajšnje lepe uspehe v kaki obliki poseči vmes. §o_ bolj nerazumljivo je, da sprejemajo naši ugledni časopisi obvestila in reklame tujih zdrav, nikov, ki so tudi kolegijaluo nedopustna. Navajam dalje, da smo zdravili na oddelku tudi s pravim lastnim radijem, ki ga še nima doslej noben oddelek in da smo začeli tu v Ljubljani prvi v Jugoslaviji z zdravljenjem z radijem. la dejstva naj pokažejo javnosti, da se na oddelku uspešno in nesebično dela in zdravi tudi z najnovejšimi in najdražjimi medicinskimi pridobitvami in sredstvi. No zaostajamo, temveč krepko korakamo v prvih vrstah. — Primarij dr. Pogačnik Josip, predstojnik otoloringologičnega oddelka Trbovlje Malo se zida. Splošna kriza se opaža tudi na tem, da se skoro nič ne zida, medtem ko sc je prejšnja leta zgradilo po 20 in še več novih hiš. Letos zidata visokopritlični hiši samo Kapi Matija poleg kolonije Dom in vrt in v Vrhovčevi loki ja-momerec Aibar. Dogotavljajo pa še prej napol zgrajena poslopja trgovec Požun, delovodja Čada in rudnik eno stanovanjsko hišo. t u Uraln®L dneTi laike(fa okrajnega glavarstva v Irbovljah bodo zanaprej samo vsalčega 1. v mese- d^',uradni dan- l'e bil do sedaj vsakega 15., odpade, ker so v novem državnem proračunu črtani tozadevni izdatki. Stroške za en uradni dan v mesecu pa krije občina. Poročili so se: Župevc Franc, pek, s Stradar Štefanijo, šiviljo v Hrastniku; Jerman Josip, rudar z Murn Pavlo; Kačnik Nande, upravnik obč kopalnice, z žandar Viktorijo. Obilo sreče! Trebnje Sej eni smo imeli ta teden. Da sc ljudem toži po nekdanjih časih, ko je bila kupčija dobra, se je videlo iz tega, da ie prišlo veliko ljudi od blizu in daleč. Toda, kukor je nekdo dobro opomnil, veliko ljudi, pu malo denarju. Brez denarja pa ni kupčije. Nekaj živine je res bilo, pa je večinoma danes v istem hlevu, kakor je bila prej. Letina ua mnogo obeta. Pšenica je radi dolge zime nekoliko redkeja, vendar se popravlja in iinumo veliko upanja. Sena bo tudi dosti Vinogradi no Lipniku, Gradišču in Rihpovcu so res lepi. Vendar, pravijo, lanskega pridelka ne bomo dosegli. Nad vso to božjo in našo naravo pa vi«i dan za dnem meč. Lansko poletje je toča uničila nekaterim vasem vso strn. V ponedeljek pop. jc po silno soparnem dnevu nekajkrat za-grmelo tain od Opčin in brez vsake napovedi je crn oblačni jezik stresel precej toče nn polja tam od Nemške vasi čez Lukov k in Rihpovr V Lukovku so našli točo se drugo jutro pod kaponi. Tudi na trfju je pretrgala nit življenja temu in onemu grozdu. Kaj ho še! ■Sadja še nimamo. Jagod nekaj ponujajo otroci, češnje pa so še lopo sveže zelene. Ko bi vsaj od sramu zardele. Jurčkov j>a tudi težko najdeš, der jih razni Jurji prav pridno posprav-Ijnjo pod streho Slovenska Krajina Utonil a je v Lendavi blizu Benice t urlan ivlojzija iz Pince ninrofa. Ponoči je vstala in neopaženo izginila, a po tridnevnem iskanju .mi jo našli utopljeno. Najbrž jc to storila v dtiMii zmedi, ker je že prejšnji dan polila perilo, ki ga je prala, s črnilom. Žigosanje sodov bo v Murski Soboti pri postaji za kontrolo sodov, d.nc 14. in 15. julija dne 12. in 13. avg. in 10. 12. septembru. ' Nesreča. Lebnr Stofun iz Male Pola ne je vozil nabornike v Dol. Lendavo. Konji so i-e splašili tako, da se je voznik zvrnil pod v<>/ in si zlomil nogo. Ni se več vrnil Molnar Valentin, občinski pastir iz Gaberja. Ko jc s sinom gnal čredo domov, se_ je odstranil po opravku. Ker ga pa dolgo ni bilo domv, so ga šli iskat, a našli so gn mrtvega, najbrž ga je zadela kap. Zopet tepež. Na prosčemjii (žegnimju) v AVI. Polnrii so se fantje zopet stopi i. špilaku Jožefa, ki bi pravknr moral na nabor, so s kramjiom po glavi stolkli, da so gn hudo poškodovanega morali prepeljati v bolnišnico v Soboto. Tej>e/u jo seveda vzrok vino. Špilaku so se začeli gnojili možgani in je zato rana nevarna. Avtobusna vožnja M. Sobota—Čakovec ji' spremenjena radi novega voznega reda vlakov. Tz M. Sobote odhaja že ob 6. zjutraj, a odhod iz Cakovca ostane kot prej. r atran tx__»SLOVENEC«, dne 18. junija 1932. Stev. 138. Iz življenja Slatin-paše Letališče na Franc J o želo vi deželi V začetku tega meseca je praznoval 75-letuico svojega rojstva znameniti sudanski junak Slatin-Paša. Po rodu je bil Avstrijec, vse svoje življenje je služil Angležem in sedaj živi v svoji južno-ti-rolski domovini v Meranu, kjer ima lepo vilo, kot italijanski državljan. 50 svojega življenja je preživel v tujini kot pustolovec, vojak in znanstveni raziskovalec. Kot 17-letni realec dunajske realke, kjer mu je pa slabo šlo, je zapustil Dunaj in šel v Egipt ter v osrednjo Afriko, kjer je študiral zamorske navade. Pri teh svojih potovanjih se je sešel z raznimi slovečimi afriškimi raziskovalci. Potem se je vrnil ua Dunaj ter z 21 letom postal avstrijski častnik in se udeležil bosanske okupacije. Po tej vojski ga je poklical angleški general Oordon, s katerim sta bila znana iz prejšnjega potovanja, v Sudan, da bi tam deloval proti suženjstvu. Kmalu je postal finančni inšpektor in z 22 leti je bil že guverner divje sudanske province Darfur. Imel je mnogo težav z upornimi arabskimi plemeni in njihovimi šejki. V teh bojih je bil večkrat ranjen, vendar je bil vedno zmagovalec. Naenkrat pa je nastopil nov hujši sovražnik. Nastopil je islamski prerok Mahdi Mohamed Ahmed, ki je zbiral ogromne množice vstašev, da bi z njimi vrgel tujce iz Sudana. Ko je Mahdi zasedel že vse sudanske dežele, mu je Slatin v Dar-furju še kljuboval. S 5000 možmi je izvojeval več kot 20 krvavih zmag proti pristašem Mahdija. Ko je padlo že 3000 njegovih vojakov, se je moral vdati. Preoblečen v mohamedanskega derviša je prijezdil v sovražnikov tabor. Darovali so mu življenje in njegov gospodar je postal Kalifa Abdu-lahi, Mahdijev namestnik in poznejši naslednik. Bivši guverner sudanske province je postal suženj fanatičnega Beduina. Med tem so Mahdijsvci v Kartumu oblegali generala Gordona in njegovega prijatelja ter podpornika- Vstaši so osumili Slatina, češ da si skrivaj dopisuje z angleškim generalom Gordonom, kar je bilo menda tudi res. Zato so ga ukovali v težke verige. Tako ukovanega so kakor divjo zver vlačili Arabci leto in dan za seboj, kamorkoli so šli. Četudi mu je vsak dan grozila bridka smrt. vendar je vedno neomajno zaupal v Gordonovo zmago, dokler mu nekega dne niso položili med zvezane roke Gordonove krvave glave. S tem je bila Slatinova usoda zapečatena, težke verige so mu sedaj odvzeli, zato pa je moral bos stati ob Kakor poroča ruska »Pravda od 0. junija, je i ruski polarni institut organiziral na Franc Jože-fovi deželi oporišče za letala. Tam bodo zgradili hangar, kjer bo spravljeno vodno letalo. Namen tega letališča je med drugim, v letu 1032 iu 1933 natančno preiskati vse otoke Franc-Jožefove dežele ter vzdrževati zvezo med polarnimi kraji, oto- i kom Guker in otokom Rudolf. vratih svojega gospodarja, ali pa bos tekati za njim, kadar je gospodar jezdil na svojem konju. Med tem so njegovi angleški prijatelji leto in dan zaman poskušali rešiti ga sužnosti. Slednjič se jim je posrečilo vročiti Slatinu sredstva za beg. Na kameli je v divjem diru več dni bežal skozi puščavo ter prišel do Nila. Tu so ga sprejele angleške čete. Sestradani in skoro nagi begunec je v nekaj dneh postal angleški polkovnik angleško-egipčanske armade ter je v zlato vezeni uniformi stopil na ladjo. Dobil je naslov paša in poslej ga ves svet pozna le pod imenom Slatin-paša. Ko je prišel v Kairo, so ga čakale nove počastitve. Angleška kraljica, cesar Franc Jožef in egiptovski podkralj so mu poslali visoka odlikovanja. Postal je angleški lord in avstrijski baron. Tudi vse druge države so ga visoko odlikovale. §e predno se je vrnil v avstrijsko domovino, je napisal knjigo o svojem pustolovskem življenju: »Ogenj in meč v Sudanu«. L. 1898 je angleški lord Kitchener začel osvajati Sudan zopet za Angleže. V ta namen si ni mogel izbrati boljšega svetovalca, kakor Slatin- 1 pašo. In angleški polkovnik Slatin-paša je doživel i ponosno zadoščenje, da je njegov bivši gospodar Kalifa iz svoje palače v Ondurmanu bežal pred njim, bežal iz iste hiše, v kateri je Slatin več let opravljal suženjska dela. Padlo je 10.000 dervišev v angleškem ognju, njihov Kalif pa je bežal kakor divja zver proti jugu, dokler čez nekaj mesecev tudi on ni padel v ognju angleškili strojnic. Na angleški trdnjavi Kartum, ki jo je general Gordon ! junaško branil do svojega slavnega konca, je znova zaplapolala angleška zastava. Ko je bil sklenjen mir, je bil general Sir Rudolf Slatin imenovan za generalnega inšpektorja Sudana v angleški službi. Ko pa je izbruhnila svetovna vojska, se je vrnil v Avstrijo. Angleži so ga hoteli pridržati, ker so cenili njegove dragocene ! izkušnje v Sudanu ter ga hoteli napraviti za angleškega državljana. Vkljub temu, da je vzljubil črno pleme, med katerim je deloval toliko let svojega življenja, je odklonil angleško ponudbo in se vrnil na Dunaj. Tudi na Dunaju so bili obzirni z njim. Da bi mu ne bilo treba bojevati se proti svojim dosedanjim prijateljem, so mu dali vodstvo oddelka za oskrbo vojnih ujetnikov pri Rdečem križu. S tem je pa tudi zaključeno doživljajev polno življenje tega čudovitega moža, ki danes sameva kot 75-letni starec v Meranu. Matuško sodijo: Na levi: Pogled v sodno dvorano. Na klopi sedi zločinec Matuška (X), ki je obtožen atentator na vlake. Na desni: Matuškova žena gre na sodnijo v spremstvu zagovornika. Bog je kaznoval brezsrčne mornarje :'red dobrim tednom smo poročali o groznem postopanju kapitana in moštva grškega parnika »Sapho«, ki je, ploveč iz luke Bone v Alžiru, dal vreči v morje Hrvata Manakroviča, ki se je utiho-tapil na parnik brez karte. Ko so siromaka našli, so ga pripeljali pred kapitana Štefana Paterasa, ki ga je najprvo pretepel, potem pa ga dal vreči v morje. Poročali smo tudi, kako na čuden način je bil tedaj Manakrovič rešen. Francoske oblasti so izdale takoj naročilo vsem pristaniškim oblastem, da je treba kapetana Paterasa in vse mornarje parnika »Sapho« takoj aretirati, kakor hitro bi pristali v kaki francoski luki. Parnik »Sapho< je plul proti Nemčiji, ker je bil namenjen v pristanišče Stettin. Zato so Francozi upravičeno pričakovali, da se bo parnik moral ustaviti v kaki francoski luki, da vzame premog. Parnik pa je plul dalje in se ni ustavil v francoski luki Oran, kjer so ga tako željno pričakovali. Najbrž so zločinski kapitan in njegovo zločinsko moštvo slutili, da je njihovo grozodejstvo odkrito, vsled česar so se izogibali francoskih luk, da bi ušli zasluženi kazni. Kazen pa vkljub temu ni izostala. Kakor poročajo iz Lisabone, je grški parnik »Sapho« naletel na pečino pri rtu Peniche na portugalski obali. Vsa posadka se je na rešilnih čolnih rešila na majhen otok in o nesreči obvestila bližnjega sve-tilniškega čuvaja. Nato je pripluki na pomoč ribiška ladja »Flor de Peniche«, ki je ponesrečene mornarje odpeljala na suho. Parnik »Sapho« je v francoski luki Bone naložil 6000 ton fosfata, ki ga je hotel pripeljati v Stettin. Na ladji je bilo 26 mornarjev, ki so rešili le golo življenje, tako, da so jim v portugalskem Penicheu morali dati obleko, da so jih mogli odpraviti v Lisabono, odkoder jih bodo odpravili dalje na Grško. Tako je kruteže brez sodelovanja posvetne pravice že doletela zaslužena kazen. Francoske oblasti pa hočejo na vsak način doseči, da bo neusmiljeni kapitan s svojim moštvom vred kaznovan za svoje postopanje z Manakrovičem tudi od posvetne pravice. Walter Rathenau, nemški zunanji minister, ki je bil 24. jun. 1922 zavratno umorjen od nacionalistov. Dežela Metazalemov Zrtidnje priprave za iozanako konlerenco evropskih diplomatov: Mizarji delajo klopi, na katerih bodo gospodje sedeli. Poljske ženske proti poljubljanju rok Varšavsko gospodinjsko društvo je na svojem zborovanju sprejelo resolucijo, v kateri varšavske žene in matere poživljajo vso poljsko javnost, naj se vendar odpravi ta neprimerna navada, da bi moški v javnosti pri vsaki priliki ženskam poljubljali roke. To bodo odpravile najlaže ženske same, če tega moškim ne bodo več dovoljevale. Za pozdrav med moškim in žensko je dovolj, da si prijateljsko stisneta roki. Roke naj si dovolijo ženske poljubljati samo od svojih domačih in še to le v družinskem krogu. S tem so poljske žene povedale nekaj zelo pametnega. Dvomimo pa, da bi se po tem ravnale tiste slovenske takozvane »dame«, ki mislijo, da poljubljanje njihovih rok na ulicah, v kavarnah, po tramvajih, kaj zvišuje njihovo veljavo in ugled. »Vaša prejšnja služkinja je sedaj pri nas.« »Res?« »Pa bodite brez 6krbil Niti pol tega ji ne verjamemo. kar nam pripoveduje.« Med pljučnico zblaznel Iz Lipnice pod Gradcem poročajo, da je 16. t. m. zjutraj zblaznel v svoji hiši 34-letni delavec Ferdinand Moller. Dobil je pljučnico in je že nekaj dni ležal. Zadnjo noč pa je vročina tako narastla, da so poklicali zdravnika, ki je bolniku dal injekcijo. Bolnik se je izprva nekoliko pomiril, potem pa je planil iz postelje in udaril zdravnika, ki se je pred močnim možem rešal z begom. Nato je M8Uer razbil vse zdravnikove instrumente, začel metati kozarce in posodo v šipe in slednjič pograbil kuhinjski nož ter z njim napadel svojo družino, ki pa je srečno ušla. Blaznež je iztaknil škatljico vžigalic in zažgal postelje v sobi. Raztrgal je vso obleko na drobne kosce in sežgal tudi bankovce prihranjenega denarja v znesku 70 šilingov ali kakih 560 Din. Ko je hišni gospodar prišel, da bi pomiril bolnika, je moral bežati. Med tem je ogenj v sobi uničeval posteljnino. Gospodar je potem skozi okno metal vodo v sobo, da je udušil najhujše plamene. Med tem sta prihiteli dve polarni brambi, ki sta z vodo zalili stanovanje in udušili požar, pri tem pa seveda uničili vse pohištvo uboge družine. Nato so gasilci obrnili svoje brizgalke v blazneža, ki pa se je skril v omaro. Ko so gasilci prišli v sobo, je bolnik planil iz omare in se hotel vreči na gasilce. Pri tem pa mu je na mokrih tleh spodrsnilo, dn je padel. Gasilci so ga obvladali in ga vtaknili v prisilni jopič. Rešilni avto je nesrečneža prepeljal v graško bolnišnico. Ni pa mnogo upanja, da bi nesrečnež, ki ima zelo hudo pljučnico, po vseh teh dogodkih ostal pri življenju. Eno najlepših ruskih letovišč je čedno mestece Kislovodsk na severnem Kavkazu. To sloveče kopališče je znano po svojem čudovitem vrelcu, čegar voda je polna ogljikove kisline. Ta vrelec se imenuje Narsan ter slovi po vsej Rusiji. Iz Kislovodska vodi najugodnejša cesta na Elbrus, goro, ki je 5633 m visoka. Razdalja med Kislo-vodskom in Elbrusom znaša 130 km. Kakih 20 km za mestecem je soteska Terskol. Pot vodi skozi iglast in bukov gozd do vasi Terskol. Malo pred to gorsko vasico stoji pastirska koča, pred katero navadno postaja močan starec, ki je baje »le« 140 let star in je že 10-krat postal stari oče. Ko je , na Ruskem umrla carica Katarina II., je bil mož tedaj star ravno 4 leta. Krepak je še tako, da se ne plaši najbolj strmih gozdnih in gorskih poti ter pleza kakor kak mladenič. V vasi Uezeng prebiva mamica Hulasva-Altin. katere mož je žal že umrl, ko je bil star šele 110 let. Ona pa šteje že 143 pomladi. Baje je njen najstarejši sin star 90 let, njen najmlajši sinček pa 03. Potemtakem bi bil najmlajši rojen, ko je njegova mamica bila stara že 80 let. Tako vsaj zatrjuje starka. V dolini Ligdon-ski živita 08-letni Gig Kokojev in 87-letni Inalkid Kologov. Pa tudi ta dva nista izjema. Stoletnih mož in žena je baje v teh krajih še vse polno. Resnična dežela metuzalemov. Nafta v južnem Uralu Ruski akademiji znanosti je na seji v Sverlov-sku poročal prof. Gubkin, da so našli velike vrelce nafte pri Sterlitamaku v baškirski republiki. Nafto so že začeli loviti na ta način, da so navrtali 7 vrelcev. Zemljišče, pod katerim je ležišče nafte, meri več ko 100 ha. Nafta je prvovrstna. S tem se bo izvoz nafte iz Rusije pomnožil za milijon ton. Ta izvajanja je potrdil tudi voditelj ruske petro-lejske uprave, ki je poudaril, da je na ozemlju baškirske republike najmanj 400 milijonov ton nafte. S tem bo Rusija svoje potrebščine nafte lahko krila z lastno produkcijo. S tem je pa tudi ousija postala ena prvih petrolejskih dežel. Bosek: »Moja žena se uči goslati, hčerka pa peti.« Nosek: »Pa ti?« j Bosek: »Brez tožbe potrpeti.« Po železniški nesreči v Nemčiji, pri kateri so vagoni padli v vodo pod nasip, rešujejo vozove z žerjavom. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi loioodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki iOOO let star ruski rokopis Ekspedicija ruske akademije znanosti je v južni Rusiji odkrila rokopis iz leta 1068. Ta rokopis je napis na takozvanem Tmutarkanskem kamnu na otoku Taman in popisuje, kako je ruski knez Gleb meril led na obali Azovskega morja. Kamen bodo shranili v Ijeningradskem muzeju. Nemški narodni socialist Slrasser, organizalorični vodja narodnih socialistov, govori v radio. To je prvi govor nar. socialistov v radio. Njegov govor so prenašale vse nemške postaje, le Monakovo in Stultgart sta ga odklonila. »tev. lati. >SLOVENEC<, dne 16. junija 1932. Stran 7. Gospodarski stihi s Poljsko Značaj in delavnost Poljsko-jugoslovanskega komiteja v Jugoslaviji. Na letošnjem XII. velesejmu v Ljubljani se je prvikrat udej-stvovala Poljska republika z oficielno razstavo v svojem posebnem paviljonu. Treba pa je še pripomniti, da bi razstava poljske industrije mnogo bolje izpadla, če bi bili razstavljeni vsi predmeti, ki so bili namenjeni za Ljubljano. Da se to ni zgodilo, leži vzrok v carinskih formalnostih. Poleg tega pu se pojska tekstilna industrija, ki je zelo močna, razen industrije jute na tem sejmu ni udejstvovala z ozirom na današnje težke devizne razmere. Ho pa razstavila celokupna poljska tekstilna industrija na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu. Poljsko razstavo je aranžirat g. dr. T. Luba-czevvski, svetnik poljskega poslaništva v Belgradu, s sodelovanjem Državnega izvoznega instituta v Varšavi, in pa Poljsko-jugoslovanskega gospodarskega komiteja v Belgradu, katerega vodstvo je poverjeno meni. Ves čas trajanja velesejma sem bil osebno navzoč in dajal kot predstavnik oficielne poljske razstave interesentom informacije o možnosti nabav poljskega blagu, kakor tudi zato, da bi pridobil za poljsko industrijo zastopnike na našem trgu. Že od počelka leta 1920, najprej kot trgovski referent v Poljskem poslaništvu in potem od sno. vanja Poljsko-jugoslovanskega gospodarskega komiteja kot njegov tajnik, sem opazoval ekonomski razvoj bratske Jugoslavije in proučeval možnosti upostavitve čim tesnejših vzajemnih trgovskih zvez med obema državama. Čeprav so bile že obstoječe zveze majhne, je vendarle podana velika možnost vzajemnega trgovanja v večjem obsegu. Videl sem, da zanimanje za poljsko blago na jugoslovanskem trgu iz leta v leto raste, kakor tudi na Poljskem raste povpraševanje za jugoslovanskim blagom, in vem, da pride čas, ko bo Poljska s svojim cenenim in kvalitativno dobrim blagom potisnila z jugoslovanskega trga tujo konkurenco in da bo isto doseglo tudi jugoslovansko blago na poljskem trgu. Oddaljenost Dravske banovine od prestolnice Jugoslavije, kjer so koncentrirane gospodarske organizacije in zastopstva, ni dovolila do sedaj, da bi se Slovenija pobližje spoznala s poljskimi izdelki. Ta prva poljska razstava, čeravno skromna, pa je gotovo zbudila pozornost tukajšnjih uvoznikov in jim dala pobudo na možnost trgov, zvez, saj so pokazali za vse poljske proizvode zelo veliko zanimanje. Pri tem pa ne smemo ]>ozabi!i, da je bil razstavljen samo del tistega, kar Poljska država producira. Da bi čimprej prišlo do zaželje-nega cilja, bi bilo potrebno, da se Slovenija popolnoma spozna s poljskimi proizvodi. Zato je treba imeti veliko in raznovrstno produktivnost Poljske stalno pred očmi in stalno biti informiran o vseh možnostih trgovanja s Poljsko. To pa se more doseči samo potom dobrih zastopnikov na licu mesta z ali brez skladišč poljskega blagn in pa z osnovanjem posebne sekcije Poljsko-jugoslovan.-ke-gospodarskega komiteja v Ljubljani zl Dravsko novino. Požrtvovalnemu delu ustanoviteljev komiteja: dr. Lubaczevvskega, Sv. Marodiča in dr. J. Tomi. čiča. materielni in moralni podpori jugoslovansko in poljske vlade, laskavemu odzivu jugoslovanskih in poljskih gospodarskih orgauizac:j ter jugoslo- Bilance. Prva hrvatska obrtna banka, pri kateri je, kakor znano, udeležen češki kapital, izkazuje v pret. letu zmanjšanje hranilnih vlog od 28.5 na 23.7 milj., dočim so upniki narasli od 87.1 na 40.4 milj. Menično poslovanje se je celo povečalo, dočim so dolžniki padli. Čisti dobiček je znašal 1.5 (0.9) milj., od česar se je porabilo 0.85 milj. za odpis tečajne razlike pri vredn. pap., odpis dubioz pa 0.3 milj., tako da ostane 0.3 milj. Za leto 1930 je bila plačana 5% dividenda. — Zorka, d. d. za kemično industrijo v Koprivnici je lansko poslovno leto zaključila z dobičkom 0.12 milj. Din (1930 izguba 0.32 milj. Din). Pred imenovanjem članov Gospodarskega sveta. Kakor poročajo iz Belgrada, je že izdelan poslovnik za Gospodarski svet. Tudi posamezne gospodarske organizacije so na zahtevo vlade predlo, žile svoje kandidate. Imenovanih bo na predlog ministrskega predsednika 24 zastopnikov kmetijstva, zadružništva in gozdarstva, 10 zastopnikov delavstva in nameščencev. Končno bo imenovanih še 15 članov iz vrst javnih gospodarskih in socialnih delavcev. Skupno bo štel gospodarski svet 00 članov. Člani bodo imenovani za tri leta. Gospodarski svet bo posvetovalni organ za gospodarska in socialna vprašanja in bo dajal svoje mnenje o zakonskih predlogih ali vlade ali narodnega predstavništva. Podružnica Waggons Lits v naše državi je bila te dni osnovana v naši državi. Družba je bila Ze itak prej zastopana v naši državi, veudar ne direktno. Družba posluje v Belgradu in ima za našo državo vpisanega kapitala 7.2 milj. belg. frankov. Borza Dne 17. junija. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Amsterdama, Bruslja in Curilia nespremenjeni, učvrstili so se tečaji Berlina, New Yorka ter v mali meri Pariza. Nasprotno pa so popustili tečaji Londona, Prago in Trsta. Promet je bil običajen. Ljubljana. Amsterdam 2275.87—2286.78, Berlin 1330.07—1341.47, Bruselj 782.95—780.89, Curih 1097.35—1102.85, London 205.41—207.01, Newyork 5014.25-5042.51, Pariz 221.30—222.42, Praga 10(5.78 do 107.04, Trst 287.35—280.75. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isli tečaji kot na ljubljanski borzi. Zagreb jo notiral še Ne v, York kabel 5030.25—5664.51. — Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 57.958 Din. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca zn državne papirje sla-bejša in so popustili tečaji vojne škode ter 7% Blairovegu posojila. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 100 komad., agrarji 25.000 in 7% investicijsko posojilo 25.000. Ljubljana. 8% Bler. pos. 43 bi., 7% Bler. pos. 89 bi.. Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 3800-4000, Priv. agr. banko 203—200, 7% inv. pos. 19—51 (51), agrarji 22.50—28.25, vojna škoda 170—181 (178), 0. 173 den., 7. 178-180, 8. 180 bi., 6% begi. obv. 32 do 82.50, 8% Bler. pos. 42 bi., 7% Bler. pos. 37-38, 7% pos. D1IB 42.50-43. vanskih gospodarstvenikov se ima komite zahvalili, da je mogel začeti svoje delo 1. januarja t. 1. Do sedaj je dal komite okoli 400 raznih informacij o možnosti plasiranja poljskega blaga na jugoslovanskem trgu in obratno. Poleg tega je izvedel s sodelovanjem Poljsko-jugoslovanske trgovske zbornice v Varšavi anketo, ki je v vseh podrobnostih obdelala možnost izvoza jugoslovausiuh vin na Poljsko. Ta anketa je bazirala na skoraj 200 izjavah uvoznikov in jugoslovanskih izvoznikov. Prav lako je komite izvedel anketo o možnosti izvoza za Jugoslavijo v proizvodih poljske industrije kovinskih izdelkov in v teku je anketa o možnosti izvoza jugoslovanskega svežega iu suhega sadja na Poljsko. Navzlic vsem težavam, katere povzroča današnja kriza, je komiteju uspelo, da je organiziral udejstvovanje jugoslovanskih raz-stavljalcev vina, olivnega olja, čebulčka, magnezita na velesejmu v Poznanju, ki se je vršil v mesecu maju t. I. in kjer je bil zastopan tudi jugoslovanski turizem po najmočnejši jugoslovanski turistični organizaciji »Putnik . Komiteju je uspelo tudi povečanje kontingenta za uvoz jugoslovanskih rib na Poljsko. Čeravno je izvoz rib sedaj zelo velik, vendar komite išče še nadaljnjih možnosti, da se izvoz še poveča. Komite je letos organiziral tudi ekskurzijo Zveze jugoslovanskih inženjerjev-ngro-nomov tla Poljsko, kar je brez dvoma velikega pomena za zbližanje kmetijskih gospodarskih krogov Jugoslavije in Poljske. Komite je zasigural jugoslovanskim dijakom tehnike prakso za čas počitnic v poljskih tovarnah. Glavni predmeti, kateri so prišli v času mojega dela v komiteju v poštev, so bili z jugoslovanske strani: ribe, sveže in suho sadje, magnezit, bauksit, jedilno olje, čebulček, zdravilna zelišča, zdravilne vode, serumi proti živalskim boleznim, najrazličnejša ročna dela in raznovrstne sirovine; s poljske strani pa sirovine, kemijski industrijski izdelki, nekatere vrste tekstilij in predivo, konfekcija, galanterija, radio in telefonski aparati, elektrotehnični material in stroji, tekstilni stroji, stroji za obdelovanje lesa in kovin, eksplozivi, poljedelski stroji, gumijasti predmeti, vezane plošče, železna pločevina, žica, cevi, impregnirano platno, motorji, raznovrstni železniški material, železniški parki (lokomotive, vagoni), premog itd. Bilo bi zelo priporočljivo, da vsak trgovec in industrijalec, ki se zanima za zveze s Poljsko, pristopi kot član k temu komiteju, kjer bo dobival brezplačno vsa navodila in vso pomoč za udejstvovanje na poljskem trgu kakor tudi informacije o poljskih tvrdkah. Članarina znaša skupaj 20 Din mesečno, kar je gotovo malenkost vočigled koristim, ki jih član uživa. Upamo, da bo uprava Ljubljanskega velesejma, posebno njen predsednik g. Fran Bonač ln direktor g. dr. Milan Dular, katera stil do sedaj pokazala toliko naklonjenosti in dobrohotnosti, da je dobila )>oljska industrija za svojo razstavo brezplačno velik razstavili prostor in da smo imeli na razpolago vse osebje, ki nam je ob vsaki potrebni priliki pomagalo pri našem delu v Ljubljani, tudi v bodoče podpirala naše delo za gospodarsko zbližanje Jugoslavije in Poljske na območju Dravske banovine. Končuo si dovolim še pripomniti, da mi bo ljubeznivost, prijaznost iu vsestranska uslužnost, na katero sem za časa svojega kratkega bivanja v Ljubljani naletel ne samo pri Upravi velesejma in gospodarskih organizacijah, ampak vsepovsod, kjer sem imel opravka, ostala v mojem srcu kot trajen, neizbrisen spomin na lepo, gostoljubno Ljubljano. VI. Novvakovvsid. Belgrad. Narodna banka 3880—3950, Priv. a«r. banka 205—200 (208, 200), 7% inv. pos. 49—51, agrarji 23—24.50 (23.50), vojna škoda 178—179, vel. kom. zaklj. 181, 6% begi. obv. 32.25—82.75 (32.75, 32), 8% Bler. pos. 45 bi., 7% Bler. pos. 38.50 bi., 7% pos. D11B 42.75—43.50 (42.75). Dunaj. Don. sav. jadr. 58.45, Escompteges. 100, Aussiger Chemische 105, Alpine 8.50, Trboveljska 19.10. Žitni trg Ljubljana. Notacije so ostale lieizpremenjetie, zaključkov nI bilo. Tendenca za pšenico je slejkoprej slaba in so cene nekoliko popustile. Pšenica bč. 79—80 kg stane 130, banatska je ostala v ceni neizpremenjena: 79 kg 120.50. Za koruzo zahtevajo: činkvantin 135, okroglo drobno 115—120, okrogla-sto 107.50 in navadilo 103—105. Tendenca je zanjo čvrsta. Ntidalje stane baski oves 155, prekmurski 102.50 in baranjski 157, otrobi debeli 05 bč. post., za moko pa zahtevajo po znamki na bč. in ban. postaji 210—230. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 79 kg 2% 127-129, bč. okol. Sombor 79 kg 2% 127—129, sred. bč. 79 kg 2% 127—129, gornje bč. 79 kg 2% 128-130, bč. potiska 79kg 2% 128—130, bč. ladja Tisa 79 kg 2% 129—131, bč. ladja Begej 79 kg 2% 127—129, gornje ban. 79 kg 2% 125—120, ban. par. Vršac 78 kg 2% 124—125. - Tendenca: za pšenico mlačna, ostalo: nespremenjeno. Promet: 48 vagon. Sombor. Pšenira: bč. okol. Sombor 78—79 kg 127.50—229, bč. 79—80 kg 127.50—129, sred. slav. 78 kg 129—131, bč. potiska 80 kg 129—131, ban. potiska 79 kg 127—129, ban. 79 kg 124—125. — Ječmen: bč. sred. promet 07, 68 kg 155—160. — Koruza: bč. prompt 100—101, bč. julij 101—103, bč. avgust 103—105, bč. okol. Sombor 100—101. — Moka: bačka. banatska Ogg, Og 210—220, Stev. 2 195—200, štev. 5 1&5—190, štev. 6 175—180, štev. 7 145—150, 70, 92.50, 97.50. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca: labava. - Promet: 42% vagonov. Zahvala Vsem, ki so nam ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda Antona Vinska podali toliko dokazov sočutja in sožalja, vsem, ki so darovali krasne vence, šopke in cvetje, vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč v tako velikem številu, da mu izkažejo zadnjo čast in ga spremijo na njegovi poslednji poti, ir. vsem, ki so na katerikoli način lajšali našo bol, se iskreno zahvaljujemo. Maribor-Trst, dne 17. junija 1932. RODBINI VINSEK IN MIHELČIČ. Šah V slovaškem kopališču Sliaču se vrši zanimiv turnir štirinajstih udeležencev, ki so pri žrebu potegnili sledeče številke: 1. \Valter, 2. Muy, 3. Ma-r6czy, 4. Canal, 5. Vidmar, 6. Pire, 7. Engel, 8. Rohaček, i). Bogoljubov, 10. Pokornv, 11. Trevbal, 12. Spielmann, 13. Flohr, 11, (»počensky. Dr. Vidmar je dobro začel iu vodi po V. kolu obenem z Bogoljubovim s 4 točkami. V dobri fornij jo tudi nuš mladi mojster Pire, ki je v prvem kolu porazil Bogoljubova in se po Ar. kolu nahaja nn 3. mestu z 2 in pol točk ami. Mogoče bo Pire svoj neuspeh na Bledu popravil na Češkoslovaškem, kjer je dosegel lansko in predlansko leto prav lepe uspehe. Sledeča partija je bila odigrana v turnirju za prvenstvo Berlina, kjer je bil prvi Helling z 9, drugi Rellstab s 7 in pol in tretji Richter s 7 točkami. Sledili so Koch in SUniisch (i in pot, Aluies (l, von Hennlg in Schlage 5, John 4. Gumprich it in pol, Kotensteln in Elstner 3. Partija je zanimiva, ker je beli z originalno igro privedel črnega od zaprte igre k odprti. Boli Helliug — Črni Elstner 1. d2—d4 Sg8—fO 2. Sbl—d2 (Beli se hoče izogniti preveč znanim varijantam) d7—dO 3. e2—e4 e7-e5 4. Lfl—c4 Lf8—e7 5. Sgt—B e5Xd4 0. Sf3Xd4 (Beli jo z nenavadno otvoritvijo privedel črnega v igro, ki navadno nastane pri otvoritvah pred kraljem) 0-0 7. Ddl-f3 Sb8—d7 8. Df3-g3 Sd7—e5 9. Lc4—e2 SfO—g4 (Ta izpad ni upravičen, beli z lahkoto ubrani vse napade z damo) 10. 0—0 Le7—h4 11. Dg3—b3 c7—c5 12. Sd4—f5 Lc8—e6 13. I)b3Xb7 (Varneje bi bilo Db3—h3) Ta8—b8 14. I)b7—a6 Le6Xf5 15. e4Xf5 Lh4Xf2+ (Črni za žrtvovauega kmeta ne more dobiti napada drugače, kot z žrtvijo kvalitete) 16. TflXf2 Sg4Xf2 17. KglXf2 Dd8-h4+ 18. Kf2—gl Dh4-el+ 19. Le2—fl Del—e3+ 20. Kgl—hI Se5—g4 21. h2—h3 Sg-l—12+ 22. Khl—h2 De3-e5+ 28. g2—g3 (Beli mora igrali zelo previdno, ker je napad črnegu nevaren) Tf8—e8 24. Lfl—g2 De5Xf5 25. Dati—fl! Te8—e6 (Beli napravi sedaj lepo kombinacijo, s katero izsili menjavo dam, ker bi črni drugačo izgubil še več materijala) 26. Sd2—e4!! a b c d e f g h II m .. i ^ 1 1 1 ..... ....... m\ .. /i 1 ki. i H li J g® r - * % ž S m A j ^ g 41 '.rt W\ i ^gj Sf2—g4+ 27. Kh2—gl Df5Xfl 28. KglXfl Sg4XfO 29. Se4Xf6+ Te6Xf6 i- 30. Kfl-gl Tfo-eO 31. Lg2—f3 Te6—el-f 32. Kgl—f2 Tb8-e8 33. b2—b3 d6—d5 34. Lel—b2 TelXal 35. Lb2Xal (Beli mora sedaj z lahkoto doseči zmago) do—d4 36. Lal—b2 g3—g6 37. Lb2—c 1 Kg8-g7 38. Lel— f4 1»7—hO 39. Lf4-d6 Te8-c8 40. Lf3-b7 Tc8-d8 41. Ld6Xc5 d4—d3 42. c2Xd3 Td8Xd3 43. Lc5—e3 f7—f6 44. Lb7-e4 Td3-dl 45. Kf2~e2 Tdl—al 46. a2—n4 a7-a6 47. Le4-d3 Tal—a2+ 48. Le3-d2 Ta2—a3 49. Ld3XaO Ta8Xb3 50. LaO—d3 i in beli je zmagal z a-kmetoni in tekači. Ing. J. D.: Kako preprečiti požare avtobusov Te dni smo čitali v listih, dn je i7xlal minister za trgovino in industrijo z ozirom na vedno pogostejše avtobusne nesrečo uredbo o obveznem zavarovanju vseh avtobusnih potnikov in njihove prtljage. Uredba določa, da morajo vsa avtobusna podjetja zavarovati potnike pri zavarovalnem društvu, s katerim bo država sklenila tozadevno pogodbo. Ministrstvo zn trgovino in industrijo je izdalo navodila za izvršitev te uredbe. Zavarovalna pogodba je sklenjena z evropsko delniško družbo za zavarovanje blaga iu potniške prtljage v Belgradu. Ta uredba je pač splošna in predvideva vso nesreče, tako pri poškodovanju avtobusa samega, kakor tudi ako napravi avtobus tretjim (osebam ali blagu) škodo. Vrsta avtobusnih nesreč je različna. Po nesrečnem slučaju ali vsled nepazljivosti šoferja se lahko zaleti v obcestni kamen, železniško ograjo, ali pa se razbijejo šipo in se poškodujejo potniki, končno avtobus lahko zgori vsled motornega požara in pridejo pri tem ob življenje potniki ler se uniči prtljaga, tovor. Obvezno zavarovanje je tedaj popolnoma umestno, toda še več bi uredba lahko storila, da se nesreče sploh preprečijo. Strogo bi morala zahtevati, da smejo opravljati službo šoferjev le popolnoma trezni ljudje, katerim hi se morala takoj odvzeli šoferska legitimacija, ako bi bili v službi su-mo enkrat pijani. Sami sem se vozil iz kraja blizu Ljubljane v avtobusu, ki ga je šofiral pijan šofer. Izstopili smo po par minutah, ker se 11161110 hoteli izpostavljati nesreči. Ali ono nesmiselno na. trpanje potnikov, ki ga opazujemo dan na dan in to navzlic vsem oblastvenim odredbam! Pri event. nesreči bi bile strašne posledice neizogibne, saj bi potniki niti no mogli iz natrpanih avtobusov! i Tudi motorni požari se I a lik o preprečijo. V Vašem listu z dne 14. aprila iu 26. maja t. I. sem v dveh strokovnih člankih — in tudi o priliki vrhniške avtobusne katastrofe — opozarjal na samode-lujočo gasilne naprave >GU\VY*, ki nameščene pod motornim pokrovom, v 2 do 3 sekundah same od sebe pogasijo vsak nastali motorni požar. Tozadevni poskusi so se vršili ob raznih velesejmih — tudi v Ljubljani, o čemer je prinesel ravno Vaš list obširno poročilo —, v Gradcu sem pa imel priliko prisostvovali gasilnemu poskusu, pri katerem se jo zastopnik firme dat zakleniti v (zaprt) avto, med tem ko so pod motorni pokrov z »GUVVV aparatom nalili ca. 2 litra bencina in ga vžgali. Vsled hipoma nastale silne vročine se je aparat sam od sebe sprožil in v 3 sekundah pogasil nastali požar. Avlo ni bil pri tem najmanje poškodovun in zastopnik je napravil pri navzočih interesentih najboljšo kupčije. Namestitev takih aparatov bi bila tedaj jako umestna in se čudim, da se v predmetni uredbi ni zahtevala obligatna namestitev imenovanih ali drugih samodeliijočih gasilnih naprav, saj je lepo in dobro zavarovanje, toda kaj pomaga zavarovalna vsota, ako izgubimo rednika. starše, sorodnike ali druge drage! Neobhodno potrebno jo tedaj, da se uredba revidira in zahteva od vseh avtopodjetij, ki so obrtoma pečajo s prevažanjem oseb in tovora: 1. namestitev samodelujočih gasilnih naprav pod motornim pokrovom, kar bi prišlo v prid tudi zavarovalnici, 2. poostrenje določb glede števila politikov, ki se jih sme istočasno prevažati, 3. namestitev treznih šoferjev. Radio Programi Radio-Llubllana t Sobota, 18. junija: 12.15 Plošče. — 12,45 Dnev-ne vesti — 13 Čas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje (Drago Ulaga). — 19 Ga. Orthaber: Angleščina. — 19.30 Zabavno čtivo. — 20 Dr. Veber: Umljivi dokazi za evang. istinilost Boga. — 20.30 Simfonični koncert kraljeve garde (prenos iz Belgrada). — 22.30 Čas, poročila, plošče. Nedelja, dne 19. junija: 9.30 Prenos cerkveno glasbe iz frančiškanske cerkvc — 10.00 Dr. Ante Kordin: Alkoholizem v družini — 10.30 Kaj je Pupin izumil zu radio? (dr. P. Breznik) — 11.00 Sulonski kvintet — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.00 Medved: Stari in mladi (Ljudski oder) — 16.15 Konccrt dveh mandolin s spremljevanjem kitare, vmes kitara-solo — 17.00 Salonski kvintet — 20.00 Samospevi g. Jožeta (io-stič«. tenorista ljubljanske opere — 20.54) Prenos Ericli Hersejevegu jaz/, orkestra z Bledu — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Drugi programi t Nedelja, dne 19. junija: Budapest: 20.15 Prenos iz študija, ciganska glasba — Dunaj: 19.55 Poljudni konccrt — 21.50 Komorni koncert — 22.00 Proslava kresne noči — Praga: 20.05 Koncert narodne garde — Lnti-genbcrg: 20.15 »Nlbclungic, 3. dan I. del. — Beromunster: 20.00 Spevoigra — 21.45 Radio orkester. — Rim: 20.45 Operetni prenos. — Belgrad: 19.00 Radio orkester — 20.00 Koštu-tiac, opera, prenos iz Skoplja. — Berlin: 19.00 Nemške narodne melodije — 20.00 Koncert — Toulouse: 20-45 Večerni koncert — 21.15 Koncert vojaške godbe. — Stuttgnrt: 19.00 Madri-gule iu narodne pesmi — 20.00 Opereta v treh dejanjih. — Barcelona: 19.10 Instrumentalni koncert — 20.00 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Operni prenos. — Zagreb: 20.00 Koncert nuin-dolinskegu orkestra »Zvezda« — 21.15 Radio orkester — 20.00 Spevoigra — 21.45 Radio orkester. — Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež. izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoie, zlasli pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULIČEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, I. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena ikattjici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni. ZOBOTEHNIK samostojen in dobro izobražen se sprejme s 1. julijem t. I. Ponudbe na upr. >Slovenca< pod ^Zobolehnik 9169» Spori Belgrajska Jugoslavija pripruvlju veliko senzacijo. Zu francosko nogometno reprezentanco pride sedaj na Balkon tudi prvak Parizu Itncing klub. Prvi nasprotnik 1' rancozov bo Jugoslavija, ki bo igrala ponoči pri umetni razsvetljavi. Prva te-knin |x>noči v naši državi je bilo srečanje uied mestnimi zastopstvi Madrida in Zagrebu. Sedaj hoče tn poizkus, ki je v Zagrebu dobro uspel, ponoviti Jugoslavija. Prvak Pariza igra ponoči, to sta dve strnili, ki bosta napolnila igrišče. Kucing klub je zunimit nasprotnik, /nuno je namreč, du Francozi niso |iosebiio dobri nogometaši. Znajo si pu pomagati. — V vodilnih klubih Francije igrajo nogometaši i/, vseh držav Evrope. Se celo naši fantje se dokaj dobro uveljavljajo v raznih klubih. Itadi inozemskih igralcev so posamezni klubi močnejši, ko državna reprezentanca. Racing pa v svojih vrstah nima samo igrulce i/, kontinenta. N zadnjem času jc angažiral nekatere angleške profesionalne igralce, Se celo črnce i/ Afrike imajo. Zato je razumljivo, dn vlada v Belgradu /n nastop Racingu veliko zanimanje. Nu.jbr/e bodo Francozi igrali tudi v Zagrebu. I.e našim klubom v Ljubljani si' težko posreči, da bi povabili takle klub kot je Racing. Zve/in kapetan je odredil, kakor sluo /e poročali, trening ti-kmo dveh moštev. Po tem treningu upa, da mu 1«> i uspelo sestaviti dobro moštvo, ki bo igralo v tekmah zu balkanski pokal. Pri nas šc trening tekme, naši najnevarnejši nasprotniki Romuni in Grki, imajo pa žc zdavnaj določene igralce. Ing. Simonovič jc /a trening tekmo določil naslednje igralce: vratarja: Spasič, Mihelčič: branilci Bivec, Kovačič, Ivkovič, Lu kič, Miknčič in Beleslin; krilci: Leliner. Ralič, Premrl, Guyer, Arsenijevič, Mu-riišič; desni krili: lirnnnič in Ladjurevič: d<'snt zvezi: Glišovič iu Nov osel; srednja nuipudulcn: Živkovič iu Knpiinovič: leve /veze: Giller. \1e-sariš. Tomnševič; leva krila: Zečevič, Virič, Sn-rič. Iz vseh koncev in krajev so ti igralci, le Slovencu ni nobenega. Zu pokal, ki ga je ilarovul minister /a železnice, bodo danes in jutri tekmovali zmagovalci i/, treh skupin v Nišu. Slovenijo bodo zastopali mariborski Železničarji, ki so premagali llerines. Nasprotnik Železničarjev i/. Maribora IkhIo Železničarji i/. Zngrcbu. Kakor smo žc poročali, jc železniško ministrstvo dovolilo polovično vožnjo /.a vse vlake udeležencem tekem zn balkanski pokal, ki sc igrajo po tem vrstnem redu: 26. juniju: Grčija: Turčija, Jugosln vi ja :Bolgarskn: 28. juniju Romunija : Grč i ju, Bolgarska :Turčija; 50. junija: Jugoslavija:Grčiju; 2. julija: Bolgarskii:Romu-nijn. JugosIaviju:Turčija; 5. julija: Bolgarska: Grčija. Jugoslavija :Roinuniju. Kol v,se ku/c, bo najbrže zadnja igra /opet odločevala o usodi balkanskega pokala. Kolesarska podzveza Ljubljana, naznanja, da je slnrt dirkačev za propagandno zvezdno dirko v Celje, v nedeljo, dne 19. t. m., ki so včlanjeni v zvezi, ločno ob 5.50 zjutraj na Dunajski cesli pri km 1. Dolžina progo je 74 km. MOTORNO KOLO znamke »Harley Davidson«, 12 PS, dvocilindersko, 1200 cm3, s prikolico, malo rabljeno, skoraj novo, radi bolezni poceni naprodaj. Božo Lekič, Dravska ulica št. 8, Maribor. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 14. junija ,1932. Stev. 184. Mali oglasi Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50 Din. Najmanjši znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo viš/e.Zao<)ta$e strogo tt-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Din. Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro2Din.Vsakoglaj treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če jeprilozena znamka. Ček. račun LjubljanaldS^.-^^r I! Službe iščejo Beseda samo 50 par Boljše dekle 23-letno, čedne zunanjosti, želi v službo k dobri in krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9199. (a) Mesarski pomočnik v svoji stroki dobro iz-vežban, popolnoma samostojen delavec, želi svoje mesto spremeniti. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Ptuju. (a) 1 ilužbodobe Beseda samo 50 par Frizerka hitra in dobra ondulerka, dobi takoj stalno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ondulerka« št. 9155. (bi Pleskar, pomočnika sprejmem. Anton Zakraj-šek, Srobotnik, p. Velike Lašče._(b) Zastopnike sprejema renomir. ustanova v vseh krajih. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Izrednost« št. 9123. (b) IEEUSI Beseda samo 50 par Učenko pridno, pošteno, najraje z debele, sprejme takoj Marija Tiselj, trgovina z mešanim blagom, Grajska vas, p. Gomilsko. (v) Učenca poštenega in pridnega — sprejme za krznarsko obrt L. Rot, Mestni trg št. 9, Ljubljana. (v) Vajenko ali vajenca sprejmem. Foto atelje Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 5/1. (v) II« Beseda samo 50 par Metliško vino se toči po 8 Din čez ulico v gostilni Keršič, Šiška. 1 Jabolčnik prvovrsten, proda graščina Boštanj pri Sevnici. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/11. (1) rciinarfi! Rt. proso, ajdo In tefimes kupite oaicenete Dri A. VOLK, LJUBLJANA Izložbena stojala za dve izložbi, kompletna, s šipami, po ugodni ceni naprodaj. Dopise pod »Stojala« na upravo »Slovenca«. (1) Mlinarji, pozor! Prodam mlinske črne kamne za flah mletev, za mletev ovsa in zmesi. — Tomšič Ivan, Kočevje 312, Dravska banovina. 1 Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETEtlNC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Damski klobuki in slamniki že od 60 Din naprej, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje Din 28.—. Salon »La famme Chic«, Anica Puhek, Selenburgova 6.-I. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Klavirji, planini! Kupujte na obroke od Oin 400 - prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Hdlzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši. (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznih Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Najcenejša posojevalnica 1 EH9ES1 Beseda samo 50 par Trgovski lokal v Kamniku, Šutna 32, nase (n) sproti farne cerkve, odda s 1. avgustom. Manuiaktur. trgovina z delno količino blaga in inventarjem ali tudi brez blaga, v sredini Ljubljane, se takoj odda. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodnost« št. 8608. (n) Kupimo Beseda samo 50 par Predivo vsako množino kupi Franjo Bule, Mirna, Dolenjsko. (k) Tračnice poljske, lahke, ca. 1000 m in vagončke kupimo ali vzamemo v najem za daljšo dobo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tračnice« 9061. (k) CE ŽELITE KUPITI POHIŠTVO, po iako znižanih cenah obrnite se naravnost na ANDREJ KREGAR in sinova tovarniška zaloga pohištva ŠT. VID NAD LJUBLJANO -- (nasproti kolodvoru) Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenburgova 6/11. (k) Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) Stanovanja Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje dveh sob s popolno oskrbo pri privatniku iščejo tri gospe v letoviškem kraju Slovenije 500 do 600 m nad morjem z gozdnato okolico. Ponudbe z natančnimi pogoji na upravo »Slovenca« pod »Letovišče«. (c) ODDAJO: Dve sobi opremljeni, parketirani, z vsem komfortom se od-dasta solidnima gospodoma. Poizve se na Mirju, Verstovškova ulica 11. (s) Več stanovanj se odda v novi hiši, 8 minut od cestne železnice. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7869. (č) (I Pohištvo i Beseda samo 50 par Novo spalnico hrastav pleskano, prodam za 2000 Din. Istotam naprodaj dobro ohranjen otroški voziček na peresih. Mihael Cigole, Zgornje Gameljne 22, p. Št. Vid nad Ljubljano. (š) IH3 3 3! Beseda samo 50 par Športne in gorske cevlfe po Din 160"— in delavske čevlje Ia. najnižje nudi Riliar.vilmarte Vid n. Ljubifano štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaf, Ig pri LjubljanL G03ZERICE najboljše kakovosti izdeluje priznana tvrdka L. LUKAS Ljubljana, Sv. Petra cesta Brivnica »Zora« Celje, Slomškov trg št. 6, zraven farne cerkve, se priporoča. Britje in striženje prvovrstno. Dijaki, učenci polovične cene. (t) I Automotor i Beseda samo 50 par Prodam Sendling motor, stabilen, za 5 HP. Ogleda se na graščini Smlednik. (f) Ford in Essex limuzini skoraj novi — pod ceno proda: Florjančič, Nunska št. 3. (f) Auto limuzina 6 sedežen »Alfa Romeo«, v zelo dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Dopise pod šifro »Prvovrsten« na podružnico »Slovenca« v Celju. (f) AVTO ali MOTOCIKL rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. 2U2EK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Bencin motor na vozu, 4 KS, orig. »Morava«, kompleten, skoraj nov — poceni naprodaj. Maribor, Aleksandrova št. 24, elektrotehnično podjetje. (f) Denar Beseda samo 50 par Družabnika z 25.000 Din za prevozništvo iščem. Avto je malo vožen. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Velik promet« 9205. (d) Kdo bi posodil 250.000 Din na trgovsko hišo, ki je vredna 1 milj. 300.000 Din, na prvo mesto za dobo 5 let. Obresti 6%. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša v Ljubljani« št. 9206. (d) Posestva Beseda samo 50 par Naprodaj hiša št. 44 s pripadajočo njivo v Potoški vasi pri Za-' gorju. (p) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p) Lep gozd zaraščen s steljo in drevjem ter travnik, prvovrstna zemlja, naprodaj — skupno ali posamezno Vprašati v gostilni Za-voglje, Sp. Hrušica pri Ljubljani. (p) Večje posestvo se proda ali zamenja za gostilno. Dopise z naslovom je poslati na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro »Dobičkanosno« št, 9173. (p) Vogalna parcela in več drugih pod Rožnikom ugodno naprodaj. -Tudi hranilna knjižica. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9201. (p) Enonadstropna hiša z gostilno in trgovino, 14 sob, pritikline, vrt, sredi Litije — radi družinskih razmer naprodaj za 320 tisoč Din pri »Posest«, Miklošičeva 4. (p) Lepo posestvo pri Žalcu v Savinjski dolini, 20 oralov prvovrstne kulturne zemlje, nova gospodarska poslopja in stavbe, z lepim velikim sadonosnikom, ugodno naprodaj, Polovica kupne cene lahko ostane vknjižena, za ostalo kupnino se sprejme tudi hranilna knjižica. Pojasnila pri: Ivan Likar, posestnik, Pe-trovče, Savinjska dolina, p Čitajte in širite »Slovenca«! 12 ha zemlje in gozda v enem kompleksu prodam blizu Prijedora. — Vprašanja na Nikola Mi-jatovič, Prijedor. (p) Stavbišče vogalno, 911 m', naprodaj na Prulah. Več se izve r prodajalni Jos. Olup, Stari trg 21. (p) Mssm Beseda samo 50 par Stavci iz vseh obstoječih tiskarn dobe dober postranski zaslužek brez posebnega truda ali prekorednega dela. Naslov in mesto zaposlitve javiti na oglasni zavod »Publicitas« d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Nemudoma 1967«. (z) Razno Beseda samo 50 par Korfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča 11. HRNJAK lekarnar - SIS Alt Varujte se potvorb RAZPIS Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo električne inštalacije, pečarskih, keramičnih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, parketnih del ter polaganje lino-leja za objekt III. v Gajevi ulici v Ljubljani. Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 20. junija 1932 dalje med uradnimi urami za 20 Din. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 30. junija 1932 do 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8, III. nadstr., v vložišču. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. I — L. a ~ o J* 3 J So D CJ C_ JZ > M^jC " ca e o co 3 "ž 3 3J "7 = —> J 41 -J ► 55« a šS Bt §SJ2 Ui i' i 5r - H* B J iti v tt. ^ M - s S M •• 1 ■iS - v > o° o «.5 O o -i« toO ii 23 a. <0 ■o- * —• Ji. 09 — tpcj o .r . i*s C ..03 •HJ-Mf- — SO ® —. ■? s« s .«= V « 3 8.s £ .O C -S S g <5 w > ■iS _ va ^ -a -T JN ffi i i 5c O O 1 co S v I f »8 4 •2 T ->ti ■r j r . N ; , > : - = c« Roland Dorgeles: Leseni križi 62 Ne da bi gledali kam, smo poskakali v jarek. Ko sem se z nogami dotaknil mehkih tal, me je strahovit, nečloveški gnus vrgel nazaj. To je bilo podlo, ta znova izgrebeni pošastni kup človeških teles: voščeno bledi Bavarci na drugih, ki so bili že čisto črni; iz njihovih spačenih ust je prihajala strašna, gnila sapa; cela gomila razcefranega mesa, trupla s potrganimi udi, s popolnoma zasukanimi nogami in koleni; en sam pa je stražil nad njimi vsemi: stal je pokoncu, naslonjen ob steno jarka, pošasten trup brez glave ga je opiral. Mož na čelu naše vrste si ni upal gaziti dalje po tej mesnici: čutili smo nekak svet strah, da bi korakali po truplih, da bi ta človeška obličja teptali z nogami. Toda na begu pred strojnico so še zadnji poskakali v jarek, ki je bil poln, da bi skoraj pl juskalo čez... Dalje, pri moji duši!« Še smo oklevali, iti po tem tlaku, v katerega smo se pogrezali ob vsakem koraku, toda drugi so pritiskali za nami naprej, in tako smo šli, ne da bi gledali kod, dalje, gazeč po smrti... Kakor da bi bil tu uganjal svoje norčije sam satan, so ostale mrtve stvari nepoškodovane: v dolžini deset metrov so ležale v majhnih vdolbinah popolnoma nepoškodovane čelade pikače v platnenih prevlekah. Nekateri tovariši so segali po njih. Drugi so si jemali krušnike in čutare. Poglejte, kakšni čevlji so tok je zavpil Sulphart in zadovoljno vihtel par škornjev iz rumenega usnja nega usnja. Ob izhodu iz črevesa je zdel neki sergent in kričal: »Rojema na levo, na levol...« In zopet je hitela tenka vrsta proti ozki poti, ob kateri je tekel jarek. Dalje pred nami smo videli na polju samo še pre-grajo iz bodeče žice, ki je bila v bujni travi napol skrita... In nikjer nobenega strelskega jarka, niti enega Nemca, nobenega strela... Kakor hitro je prenehal ogenj, smo začeli počasneje teči, se zbirati. Pa že je zopet zagrmel skupen strel nemških topov, in namah je zrasla vzdolž poti vrsta dimovih dreves; cesta je bila v trenutku prazna. Vsi so se vrgli v jarek ali se sploščili ob ostankih zidov. Ležali smo kakor tesno povezan sveženj v ozkem žlebu pod predalčasto steno. Zbegan je vsak potegnil v svitek zvito odejo v zatilnik in čakal... Granate so besnele nekaj časa, 88-tovke so bučale tako nizko, tako blizu nad našimi glavami, da smo se čudili, ko trave nismo videli pokošene; skrivali smo glave med rokami. Potem se je sipalni ogenj obrnil drugam, in sedaj so otipavale granate vas. Vzdolž cele poti so se ljudje vzravnali, ne da bi bili zapustili kritje. »Ali ostanemo tukaj?« je vprašal neki vojak iz globoke luknje v zemlji. »Ne, prodiramo naprej,« nam je zakričal Ri-cordeau, tekoč mimo nas. »Ali se izplača, ko je vas tod doli vendar že tudi naša!« »Kako se pa prav za prav imenuje to gnezdo?« Nihče ni vedel. »Podrekalo se je,« je šepetal Fouillard in se tesno stiskal k meni. »Potegniti jo moramo nazaj.« Nekateri so kričali: »Glejte, legija gre naprej,« drugi zopet: »Pozor! tam-le prihajajo Švabik »Od strani naskakujejo!« »Menda si pijan to sc vendar naši jarki.« Nove granate so jim zavezale jezike. Med posameznimi udari smo žde praznili čutare. »Gospod stotnik! Tu smo, gospod stotnik...« Crucnet se je drse spustil po strmali in potegnil s seboj cele plasti peska. Berthier je tekel za njim; skakala sta od luknje do luknje in se vedno znova vrgla plosko na tla, kadar je pritulila nova granata. Kapitan je kričal: »Saj ste od samega vraga... Zdaj jim jemljemo tretjo linijo... Pazite na znamenje od desne.« Imel je čisto nov obraz, rdeč, potan, usta v velikem, nemem smehu razprta. Ne da bi se ustavil, je v teku ponavljal: »Na znamenje od desne ... Od desne ...« Strahovit tresk in slišal nisem ničesar več... To je bilo kakor udar z orjaškim kolom, ki je vse pobil na tla, potres ki je vse sesul, piš, ki je vse podrl... Gost oblak, črna noč... Deset misli: ubiti smo, oslepel sem, zasulo nas je. Potem kriki: »Na pomoč! brž...« V dimu so bežali ranjenci. Fouillard je ždel pred menoj; glava mu je ležala v rdeči luži in hrbet mu je krčevito drgetal, kakor da bi ihtel. Jokala je njegova kri. Znova je zabučalo prek nas ... Ves sem se zvil, glavo sem vtaknil med kolena, telo ja bilo kakor krogla, stisnil sem zobe... Obraz se mi je spačil, oci so mi bile napol zaprte, tako sem čakai... Granate so si sledile, se prehitevale, a slišali jih nismo vec: preblizu je bilo in preglasno. Ob vsakem udaru srce zastane pa plane; glava in drobovje zadrgetata. Samo to želimo, da bi bili majhni, čisto majhni; vsak delec v nas se vedno znova zgrozi, udje se krčijo, glava je prazna, šumi in se hoče skriti, bojim se, kruto bojim... Pod to grmečo smrtjo je človek samo še drhteč kupček, prisluškujoče uho, prestrašeno srce... Med vsakim skupnim strelom poteče deset sekund, deset sekund, ki jih imaš še živeti, deset neizmernih sekund, ki skrivajo v sebi vso srečo. Opazujem Fouillarda, ki se rte gane več. Z modrikastim obrazom leži postrani, na vratu mu zija strašna rana kakor pri zaklani živali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Uakorec. Uičdnik: Franc Kremžar- Stev. 138. »SLOVENEC*, diif .18. junija 1932. Stran 3 Zasebna ženska učiteljišča ostanejo Ljubljana, 17. junija. Iz Belgrada je došlo uradno poročilo, da je gosp. minister prosvete dr. Dragotin Kojič razveljavil odlok ministrstva prosvete S. n. br. 12.742, 9. maja 1932, s katerim se ukinjajo zasebna (samostanska) ženska učiteljišča in zagotovil nadaljnji obstoj zasebnim ženskim učiteljskim šolani sester milosrdnic v Zagrebu, sester božje ljubavi v Sarajevu, šolskih sester v Mariboru, mater uršulink v Ljubljani in Škofji Loki. Stobi in Trebenište Ob prvi arheološki razstavi v Belgradu Belgrad, 16. junija. Pet kilometrov jugozapadno od znane južno-srbske železniške postaje Gradsko, ki je ena najlepših v naši državi, leži na obali Črne reke, sila zanimivo arheološko najdišče Stobi, ki pomeni svetovno zanimivost. Podobnega in sorazmerno bogatega ozemlja na izkopaninah v zadnjih desetletjih niso odkrili nikjer in zato ni čudno, če je zanimanje za Stobi posebno pri strokovnih arheologih vsega sveta v zadnjem desetletju sila veliko. Stobi so nazvani največje arheološko odkritje tega stoletja. Cele skupine inozemskih, predvsem nemških in angleških arheologov so začele obiskovati ta kraj. Dobro desetletje je od tega, kar so Stobi sploh znani. Slučajno so Nemci prišli za časa okupacije na to, da mora biti ob obalah Črne reke zanimivo zgodovinsko najdišče. Naši arheološki strokovnjaki z ravnateljem belgrajskega muzeja g. dr. Vlado Petkovičem na čelu so z minimalno državno subvencijo leto za letom delali na terenu po mesec dni. Rezultati so danes vidni vsakomur. Dočim smo bili v zadnjih letih o vseh izkopanih predmetih obveščeni le po slučajnih časnikarskih intervjuvih in malo bolj po predavanjih nekaterih arheologov o tej stvari, si danes lahko vsakdo na svoje oči ogleda zanimivosti stare civilizacije in kulture. Stobi so grška naselbina iz V. stoletja pr. Kr. Mesto, se je razvilo na ustju črne reke v Vardar je bilo sorazmerno veliko in bogato. Višek razvoja je doseglo v IIL in IV. stoletju po Kr. Katastrofalno je uničil to grško naselbino veliki potres v 1. 518 po Kr. Stobi so bili deležni približno iste usode ko italijanski Pompeji. Potres jih je enostavno zasul in na ta način se nam je do danes ohranil večji del hiš, amfiteater z vsemi mogočimi zanimivostmi. Vendar odkopavanja v Stobih še zdaleč niso končana. 9 Ta prva arheološka razstava v Belgradu nam nazorno pokaže, kaj so do danes Stobi najdragocenejšega dali. Razstavljeni so seveda predmeti, ki jih je mogoče prenesti. Da pa človek dobi celoten vpogled v najdišče, je na razstavi izloženih mnogo dobrih fotografskih posnetkov celotnega ozemlja in posameznih delov izkopanega mesta. Prevladujejo izkopine iz kamna: stebri, odlomki kapitlov, ohranjeni in polomljeni kipi, drobci zanimivega mozaika, deli zidu s pisano orna-mentiko, nagrobni spomeniki (posebej zanimiv je velik nagrobni kamen z grškim napisom, ki imenoma omenja škofa Filipa). Posebej moram omeniti dragocene freske. Največ antičnih skulptur je najdenih v Parteninsovi palači. Po veliki večini so iz brona ali pa marmorja. Posebej Pojzedonova glava v belem marmorju je lepo ohranjena. Razen tega so v tej palači odkriti še kipi Artemide, Baha, relief s plesom nimf okrog Pana, kipa boginj zdravja in pomladi in sila elastičen torzo Afrodite. Tudi nekaj starega denarja iz Stobov je razstavljenega; med drugim štirje zlatniki z razločnimi napisi. Še dragocenejši pa je oni del razstave, ki obsega predmete, izkopane po dr. Nikoli Vuliču v Trebeništu blizu Ohrida. Znane je, da so v Tre-beništu med svetovno vojno Bolgari našli večje število bogatih grobov z zlatimi predmeti in večino dragocenosti odpeljali v sofijski muzej. Na istem mestu je g. dr. Vulič našel še en grob, poln najdragocenejših predmetov. O izkopanih predmetih je že izšla obsežna monografija z več deset slikami v nemščini. Posebno privlačni predmeti iz tega po g. dr. Vuliču odkritega groba so zlati predmeti: obrazna maska in sandale in pa šlem z zlatimi vdevki. Posebej moram še omeniti dolg srebrni kelih, bakren trinožec, ki je izredno okusno izdelan in dobro ohranjen in dve bakreni amfori. Arheološka razstava v belgrajskem umetniškem paviljonu je zelo uspela in je posebej za širšo občinstvo, ki je moglo o najdenih predmetih slišati le po dnevnem časopisju, zelo zanimiva. Obiskalo jo je že lepo število inozemskih arheologov. Zgodba o ukradenem volu Ljubljana, 17. jun. V eni majhnih vasic, razstresenih po bloški planini, je snoči okoli pol 10 stopil gospodar v svoj hlev, da še enkrat pred počitkom pogleda, če je živina v redu. Skoraj, da ni vznak padel — najlepšega, najbolj debelega vola ni bilo nikjer! Hlapec je povedal, da je bila vsa živina v redu, ko je hlev zaprl, tudi lepi vol je bil vmes, res Je bilo čudno, kam je izginil tako naenkrat »Siv-8ek«, kakor je volu ime. Ni bilo drugače, kakor da je nekdo vola ukradel. Toda kdo, in kje ga dobiti? Pa se je spomnil gospodar, da je v mraku opazil nekega znanega fanteta potikati se okoli njegove domačije, čeprav ni imel tam nič opravka. Brž je tekel k orožnikom in jih obvestil o tatvini ter jih za božjo voljo prosil, naj mu pomagajo najti tatu, če pa že ne morejo tatu, pa vsaj vola. Vola pred vsem! Gospodar je povedal, koga sumi tatvine, orožniki so takoj razumeli, saj fante res ni na dobrem glasu. Nato se je eden orožnikov podal h kmetovemu domu in pregledal sledi za tatom in za volom. Proti sosednji vasi je šla sled. Orožnik je dejal gospodarju: »Če se mi prav zdi, je falot odpeljal vola proti Ljubljani. Ni zlomek, da ga ne bi ujel! Samo potrpite, vol še ni izgubljenk Nato pa je orožnik odšel proti sosednji vasi fn tam vprašal, če so videli takega in takega fanteta, ki je gnal vola s seboj. Povsod so mu kazali ■aprej, kam sta šla pred njim tat in pa vol. Tako je orožnik prišel že do Lužarjev. Tam pa se je za nekaj hipov ustavil: »Le kam jo mule gnal vola: Ali proti Laščam ali proti Ljubljani? Najbrže proti Ljubljani, ker misli, da ga bo tam lažje prodal!« Tako je orožnik spešil korake za tatom. Korakal je vso noč, kjer pa je srečal samotnega Človeka povsod je povpraševal za tatom. Kdor je kaj o njem vedel, vsak mu je kazal pot naprej v Ljubljano. Davi je orožnik prišel v Ljubljano in pričel iskati tatu. Ali Ljubljana je veliko mesto in tat se skrije med ljudi, kakor žitno zrno v polni vreči. Skoraj je že obupal, ko ni nikjer, ne na klavnici, ne pri živinskih prekupčevalcih izvedel ničesar o tatu in ne o volu. Obupan jo je mahal skozi trg, ko je naenkrat opazil pri neki stojnici — iskanega tatu. Govoril je ravno z nekim mesarjem: »Gospod, finega vola imam naprodaj. Takega že dolgo niste imeli. 600 kg tehta! Pa poceni ga dam! Samo 150 Din mi boste dali zanj. Ga greste pogledat? Potem bova pn kar brž udarila v roko!« Mesar pa je modro odgovarjalj »Fant, kaj si sam tega vola vzredil, da ga daješ pod ceno? A? Kaj si ga očetu izmaknil, ker ti manjka za nedeljo za pijačo? A? Nak, iz te kupčije ne bo nič!< »Meni se tudi tako zdi!« je spregovoril zadaj za obema nekdo — bil je orožnik z Blok, ki je položil svojo roko na fantovo ramo. »Mule, kje imaš vola?« Fant je prebledel in zajecljal: »Gospod, saj ga nisem ukradel, kupil sem ga sam od nekoga!« »Tako, Iako, daj roke sem!« In orožnik je fanta uklenil. »Sedaj pa kar brž povej, kje imaš vola, če ne.. .< Fant je povedal za hlev, kjer je spravil vola. Orožnik je šel s fantom tja, se prepričal, da je vol na varnem, nato pa uklenjenega fanteta odvedel po lepi Miklošičevi cesti — fant ni občudoval palač, temveč je gledal bolj v asfaltna tla — proti jetnišnici, kjer je ludi napisal ovadbo o 18-letnem tatu in volu »Sivčku«. Po vola pa je že prišel čez dan gospodar sam in ga odgnal nazaj na Bloke — 10 ur daleč. Vendar rad je prišel v Ljubljano in rad je hodil tako daleč, samo da ima »Sivčka zopet v hlevu. Gostovanje članov marib. gledališča v operi Drevi gostujeta v opereti »Viktorija in njen huzart gdč. Pavla Udovičeva, primadona mariborske operete, in g. Vladimir Skrbinšek, član tamkajšnje drame. Pavla Udovičeva v vlogi Nadže Nadžakovske v »Orlovu Gospodična Udovičeva se je tekom poslednjih petih let razvila v izvrstno operetno divo, ki je danes ljubljenka mariborske publiko. Igravska gibčnost izredno lep glas in živahen južn temperament njene simpatične osebnosti, so bili stvarni temelji njenega uspešnega razvoja. Njeni uspehi se množe in prav partija Viktorije je ena njenih najuspe-lejših. KAVA dnevno sveža pri LEGAT MIKIoSICevn C. 18 špecerija,delikatesa,zajutrkov. Vladimir Skrbinšek. Gospod Vladimir Skrbinšek, bivši član varaž-dinskega in splitskega gledališča, a sedaj mariborskega, se je v Ljubljani predstavil že z nekolikimi uspelimi gostovanji v drami in operi. Obdarjenega s simpatičnim baritonom, ga mariborska opereta mnogo uporablja, tako da je poleg drame priljubljen član operete. Njegov John Cunlight jo prisrčna, enostavna stvaritev, ki osvaja. — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Elektrifikacija v Radvanja Radvanje, 16. junija. Pred štirimi leti in pol smo dobili v naši občini elektriko. Vsi smo bili veseli toga dogodka in smo se z radostjo poslužili te moderno dobrote. Nihče pa so ni nadejal, da bo našo vesoljo kmalu minilo. Omrežje je izgotovilo električno podjetja brez vsako pogodbe, ker se posamezni interosentje niso smatrali za to koinpotentne, občina pa se za stvar sploh ni brigala. Za omrežje plačujemo že štiri lota in pol 100 odstotkov od uporabljmega toka, to je (i Din oz. 0.75 dinarjev za kilovat. Po ponovni prošnji in urgenci smo dobili od olektrič-nega podjetja neko obvestilo, iz kateregr. jo razvidno, koliko je omrežje stnlo, koliko si io plačali in koliko smo še dolžni. Specificirandga računa pa električno podjetje ni izdalo. Na nodlagi tega obvestila se je vršil dne 12. t. in. * gostilni g. Podgorška v Novi vasi sestanek intsresentov, katerega se je udeležilo tudi par občinskih odbornikov. Zborovale! so grajali postopanje električnega podjetja in pasivno zadržanje nr.šega občinskega odbora. Zborovalei so izrazili žaljo, da bi se ta zadeva že enkrat uredila in da bi so cena električnega toka znižala v skladu z ostalimi življenjskimi potrebščinnmi, kakor tudi s plačami uradnikov in delavcev. Povdarilo so je tudi, da bomo posegli po starih petrolejkah, če bo naša prošnja naletela na gluha ušesa. Razočarane nabiraIhe jagod Ljubljana, 17. junija. Lepe rdeče jagode so danes vabile kupce na Irgu. Bile so tako slastne in tako vabljive, da bi ob njih človek mislit lo na lepe, radostne reči in na sladkost življenja. Le kdo bi mislil, le komu bi v sanjah prišlo na misel, da so te jagodo povzročile tudi nenavadno izkoriščanje? Pride g. tržni ravnatelj. Pogleda jagode, pokusi eno in pravi prodajalkam: »Po čem jih dajete?« »Po šest dinarjev liter,< odgovore prodajalke. »Predrago so, ne bom pustil tako drago prodajati jih. Na pet dinarjev jih morate znižati!« »Oh, gospod, no moremo. Potem ne bomo same nič zaslužile. Pomislite, da moramo lastniku gozda dati 500 Din, ker smo na njegovem svetu nabrale te jagode.« _ »Kaj, jagode sle plačali? Saj so jagode bile le božje in od nikogar drugega, najmanj pa gospodarjeve.« Prodajalke so povedale svojo žalostno zgodbo. Same revne ženske so, hčere in žene revnih kaj-žarjev in gostačev v neki vasi na Dolenjskem. Pri njihovi vasi je bil pred dvema letoma še velik in krasen gozd, ki ga je lastnik dal posekati in les prodati. Lepe denarce je skupil zanj. Na posečnji pa so zraslle na prisojni strani jagode, na osojni pa gobe. Revne vaške družine so jih hotelo nabrali in prodati v Ljubljano, da bodo imele vsaj za moko in za sol. Pa je prišel lastnik posečnje in zagodrnjal: »Kaj, jaz ne bom imel nič od jagod in gob, ki jih boste nabrale na moje m svetu? Petsto dinarjev mi morate dati drevi, ko se vrnete s skupičkom iz. Ljubljane. Vsaka nekaj, toda petsto dinarjev moram imeti.« Nič ni pomagalo stokanje ubogih žensk, ki so gospodarju dokazovalo, da so same revo, da je cena jagod nizka, on, gospodar, pa je najbogatejši v vasi, ki se gotovo ne bo po-lakomnil denarja revežev. Ali gospodar jo vztrajal: »Jagode so moje, če mi ne obljubite petsto dinarjev, pa vas ne pustim nabirati jih.« Ko je g. tržni ravnatelj to slišal, jo dovolil ženskam, da so prodajale jagode po 6 Din. Ali kupčije so bile na trgu slabe in le malo so prodajalke prodale. Vse so bilo v skrbeh: »Kje bomo našle, kje dobile denar zo vožnjo sem in tja, kje denar za moko in sol, da družine ne bodo lačne in kje denar, da bomo dale lastniku posečnje tistih 500 Din?« Popoldne so se odločile za zadnji korak. Na cesti so pričele ponujati jagode po — 3 Din liler. Kes so kmalu prodale vse, saj so jagode dalo pod ceno. Toda po poti proti dolenjskemu kolodvoru so se vse solzile: »Le koliko jim je vrglo mučno in težavno nabiranje po posečnji, ko pa morajo toliko dati bogatašu in toliko za vlak?« Dva vloma v eni noči Novo mesto, 16. junija. V noči od srede na četrtek je predrzen lat poizkušal vlomiti v ravnateljevo pisarno novomeške drž. realno gimnazije. Prišel je že v konferenčno sobo ler hotel od tu priti v ravnateljevo pisarno, kar se mu pa ni posrečilo, ker so bila vrata zelo dobro zaprta poleg ključavnice še z zapahom. Iz jeze jo vse naokrog razmetal in se splazil iz poslopja. Svojo srečo je šel poskušat še v restavracijo Rezke Godina ua Ločenski cesti, v katero je prišel skozi verando. Vsa vrata si je odprl 7. vitri-hom. Postregel si je o gostilniški sobi z litrom vina, nakar jo pobral iz predalov 7 škatelj »Zeta«, 1 škatljo »Sava« in eno škatljo »Vardar< cigaret] dalje 3 klobase, nekaj šunko in nekaj žganja. Gotovine pa je dobil le 26 Din. Joža Jagodic: Popotni spomini iz Bosne 2. junija ob eni popoldne je zavozil naš vlak r sarajevsko postajo. Na kolodvoru in pred njim ie je vse trlo ljudi. Prišli so, da slovesno sprejmejo papeževega nuncija in škofe. Bili so navzoči vse predstavniki civilne in vojaške oblasti z banom in generalom na čelu. Že od daleč se je videla iz množice visoka, sloka postava nadškofa dr. Šariča. Ljubezniv in prijazen je sedanji vladika sarajevski. Njegov smehljajoči se obraz te osvoji na mah. Kako lepo mu teče beseda! Pesnik je, krasno govori. (Zato so tudi rekli naši ljudje v Ameriki, ki so pričakovali Jegliča in Šariča na evharističen kongres v Čikago, da bi Jegliča radi videli, a Sariča radi slišali.) Z visokim, prikupljivim gla-»0111 pozdravlja nuncija, ki je stopil iz vagona. S pesniškim zanosom mu kliče dobrodošlico kot angelu miru in predstavniku svetega Očeta. Godba Igra, ljudstvo vzklika, živahno prerivanje je sem In tja. Deklica ponudi sol in kruh, deček v pestri narodni noši s fesom na glavi deklamira prisrčno prigodnico. Oči mnogih se ozirajo v sivolasega Jegliča, ki strumno stopa za nuncijem. Nekdo me pocuka za površnik in vpraša, če je to Jeglič. Ko mu pritrdim, se hitro obrne k drugim in jim pove. Mnogi stopajo na prste in se vzpenjajo nad druge, da ga morejo videti. Gane me in ponosen stopim za njim skozi peron na prostor pred kolodvorom. V dolgi vrsti avtomobilov se odpeljemo pred katedralo. V mestu je živahno, povsod po ulicah Spalir ljudi. Primes Dobrečič se ozira skozi okno nvlouiobila. Vidi, da ni nikjer zastav. Čudi se. A razume. Pred katedralo je vse nabito ljudstva. Skozi ozko gaz spejo cerkveni knezi pred portal. V pestrih oblačilih čaka duhovščina pred katedralo. Zbran je kapitelj in škofje, ki so prišli včeraj dopoldne. Tudi Bauer je med njimi. Mostar-ski šl.of z doloimi brki čaka s križem v roki. da ga ponudi nunciju v poljub, nadškof Šarič stopi na stopnico in kliče vnovič dobrodošlico. Prijetno plove njegov glas nad množico. Prišel sem kot zadnji v družbi mestnega kateheta, znanega Kam-berja. Presenetilo me je. Ko se rijeva skozi množico, naenkrat zadoni iz mladih grl: »Zivio dr. Kamber!« Greva naprej, pa zopet: »Zivio dr. Kam-ber!« Silno mora biti priljubljen, si mislim. Stojim pred gručo mladih fantov. Morajo biti člani kake fantovske organizacije. Morda so križarji. No čujejo dobro nadškofovih besed. Kramljajo med seboj in opazujejo. »Vidiš, kako Jeglič plakak pravi eden od njih. Postanem pozoren in se ozrem proti cerkvi. Jeglič stoji poleg nuncija in si briše oči. Z modrim robcem, kakor običajno, da jc šo bolj očitno, še meni zalesketa solza v očeh. Pač je Jegliču stopilo pred oči vse, vse... Pred 30 jeti je bil zadnjič v Sarajevu in še takrat bolj mimogrede. Danes je prišel, da obudi spomine, preden vzame slovo. Misli na pretekle dni... Dne 5. mnja 1898 je bila sarajevska stolnica napolnjena vernikov. Nadškof Stadler in škof Jeglič ter z njima vsa mestna duhovščina je klečala pred oltarjem Matere božje, kjer je shranjeno Najsvetejše. | Po kratki, tihi molitvi stopi novoimenovani ljubljanski škof Jeglič pred oltar in podeli nadpastir-ski blagoslov ljudstvu, ki ga je tako ljubil, duhovščini, ki jo je po bratsko iz srca rad imel, nadškofu Stadlerju, ki ga je imenoval svojega učitelja in očeta. Nato je bil prizor, kakor takrat v Milelu, ko se jc apostol Pavel poslavljal od krščanske občine. Nadškof Stadler objame svojega dragega pomočnika na bosanski njivi Gospodovi. Objame ga in glasno zaihti. In s svojim nadpastirjem zaplaka vsa cerkev... Nuncij je poljubil križ, stopamo v katedralo. Krasna je, vsa je v lučih. Orgle buče, množica šumi. Ozrem se na levo k Marijinemu oltarju. Rad bi se pomudil ob njem, a množica me zajame in potegne za seboj. »Ecce sacerdos magnus!« zadoni s kora. Mogočno, slovesno poje zbor. Ta pesem me je na birmovanjih ko sem spremljal Jegliča, vedno najbolj genila. »Glejte velikega duhovnika!t Z očmi iščem, kam je sedel Jeglič. Pokleknil je v klop in si zakril obraz. Po liturgičnem sprejemu v katedrali smo se odpeljali na avtomobilih v nadškofijski dvorec. Tu nas je vse po vrsti in vsakega posebej sprejel nadškof šarič. Kako ljubeznivo 1110 je objel in pozdravil. Kakor najboljšega znanca. Ros, da sva si bila znana iz Ljubljane, a take ljubeznivosti se nisem nadejal. Nadškof stanuje na Krekovi ulici v palači, ki je prav za prav last kanonikov. On je samo najemnik. Kaplol so namreč sezidali ob ustanovitvi nadškofije kanoniki. Spremljal sem nadškofa Jegliča in škofa Rožmana v določeno jim stanovanje. V veži sem opazil ploščo, vzidano na levi v steno. Na njej je zapisano, da so kanoniki Jeglič, Jagatič, Koščak in Hadrovič sezidali to hišo. Lepa zgradba je in ima dva vhoda: enega za nadškofa, drugega za kanonike. Kanoniki imajo vsak svoje stanovanje pod isto streho, a skupno mizo. Jegliču in Rož-manu so določili stanovanje pri kanoniku Nediču. Menda namenoma. Jeglič je namreč kot sarajevski kanonik v tem stanovanju prebival celih 16 let. 1 Gotovo mu je bila ta okoliščina ljuba, saj se je v znanih sobah mogel počutiti kakor doma. V teh sobah se je v teh dneh naša četvorica često sešla. In dobri kanonik Marko nam je vfino postregel po bosansko — s svojo izvrstno rakijo. Pričeli so se shajati gostje za prvi skupni obed pri nadškofu. Polagoma so se zbrali domala vsi jugoslovanski škofje, ki so prišli nn kongres. Gledal sem od daleč in opazoval. Kako prijazno sta se pozdravila Jeglič in škof Garič. Bil je menda svoj čas Jegličev kaplan v Sarajevu. Drugi brkati škof, Mišič, pa je bil za časa Jegliča v Sarajevu mestni katehet. Seveda je bilo ludi z njim svidenje nad vse prisrčno. Kaj je lepšega, kakor če se slari znanci po dolgih letih snidejo na tleh, na katera jih veže tisoč enakih lepih spominov. Oba hkrati izprašujeta nadškofa, kako se počuti, kako mu je v penziji. Jeglič je razigrane volje. »Večjo škofijo iščem!« jima odvrne. »Garelska je premajhna, premajhna k Vsa okolica so veselo zasmeje... Sedemo k obedu. Nuncij ima prvo mesto. Na desni mu je Bauer, na levi Jeglič. Nuncij in Jeglič sta brž v živahnem razgovoru. Od konca mizo ujamem besedo: j Kako vam jo v Gornjem gradu?c Lepo po slovensko gn jo vprašal, kajti nuncij tudi slovensko zna. Jeglič živahno pripoveduje in razlaga. »Zakaj ne pišete spominov? Cas imate!« se šali nuncij. »Kaj vam pride na um!« odgovarja Jeglič. Ne, no, samo lega ne! Do tega ga ni mogoče pripraviti. Sam dobro vem. Tehtno razloge ima za to. Čas hiti. Treba bo zopet v katedralo, k otvoritvi kongresa. Vse gre točno po načrtu. Organizacija je brezhibna. Ne samo mi Slovenci, tudi Hrvatje znajo organizirati in se reda držati. V Bosni som videl to. Zbrala se je v katedrali zopet vsa pestra družba. škofje in prelati so prišli v procesiji, Vsi oblečeni v svečana oblačila. Cerkev je nabito polna. Pristopi nadškof šarič in intonira »Veni Creatork Ko odpoje molitve, stopi v slovesnem ornatu na lečo. Kakor srebro zazveni njegov čisti, visoki glas »Hvaljen lsus! U ime Oca i Sina i Duha Svetoga. Amen.« Nato z lepimi, izbranimi hesedami otvarja kongres. »Vonite, adoremus!« To da jo namen kongresa. »Pridite, molimo!< Razvija misli zadnjo papeževe okrožnice o Srcu Jezusovem. Poživlja k molitvi in pokori. Tako bo kongres rodil dober uspeh. »Mi iiravdu njegovu hočemo, vjoru hočemo, ufanjr hočemo, istinu i svo, šlo je božjek Silno uživam, ko poslušam. Krasen je hrvatski jezik! Še krasnej-*Y' k?..Ril K°v°ri Šarič! Nnjkrasnejši, ko ga govore Sarajlije! Saj je znano, da najlepšo hrvatsko govore v okolici Sarajeva, da jo tu jezik najčistejši in najbogatejši. šarič končava: .. .pa čo nas lsus za-grliti in blagosloviti. O, neka lo bude, bračo! Hvaljen lsus!« Orgle zabučo in vsa cerkev zaori 7. mogočnim, silnim glasom, ki kipi in rasle in so preliva pod slrop in ven na širni trg prod katedralo: »Do nebesa nek se ori — naših grudi gromki glas... In zopet in zopet ponavlja ljudstvo: »Du-šom tjelom vjek sam Tvoj, za krst časni bijuč boj!« O, Bosanci poznajo ljudsko potjo, vso drugače ko mi- (Dalje.) Stran 4. »SLOVENEC", dno 18. junija 1932. Stev. 1518. Ljubljana Maribor Smrt hodi po deželi Žalosten zaključek nabora Maribor, 17. junija. Včeraj sc jc vršil v Rušah pri Mariboru vojaški nabor, ki se je zaključil z žalostnim dejanjem, katero je globoko pretreslo Ruše in celo okolico. Po naboru so se zbrali fantje skupaj ter hodili od gostilne do gostilne razigrani in prešerne volje. Imeli so s seboj harmonikarja, brezposelnega delavca Antona Juršela, ki se je rad odzval prošnji nabornikov, da jih spremlja s svojo harmoniko. Fantom je zlezlo polagoma vino v glavo in razigranost se je pričela izpreminjatl v napetost, da je bilo pričakovati vsak hip izbruh pretepa. V neki gostilni je res prišlo do resnega prepira in v hipu si je bila cela gruča v laseh. Bilo je več fantov lažje poškodovanih, med njimi tudi Mirko Perinčič, katerega je udarec tako zaskelel, da je potegnil nož ter navalil na druge. Obrnil se je proti harmonikarju ter mu zasadil najprej rezilo v prsi in □ Visoko odlikovanje mariborskega učenjaka. Na svojem krasnem posestvu v slikovitih Pekrah pod Pohorjem uživa svoj zasluženi pokoj dr. Ol-mar R e i s e r , o katerem v Mariboru le malo kdo vc, da je učenjak svetovnega slovesa ter brez dvoma eden najznamenitejših ornitologov. Dr. Rei-ser je bil dolgoleten ravnatelj bosanskega deželnega muzeja v Sarajevu ter si je s tem vzorno urejenim zavodom postavil trajen spomenik. Bil je eden prvih učenjakov, ki so raziskovali Balkanski poluotok in njegove svoječasne publikacije so mu pridobile sloves v svetu. Posvetil se je kot že omenjeno, ptičjeslovju. ter vzbujal s svojimi raziskovanji splošno pozornost, Po 321etnem napornem in neumornem delovanju se je dr. Reiser umaknil v pokoj v svoje idilično bivališče v Mariboru, vendar delu se ni odrekel. Se sedaj sc peča s svojimi raziskovanji, ki so mu prinesla v uče-njaškem svetu mnogo slave, Med drugim je častni član berlinskega ornitološkega društva, sličnega društva v Londonu in na Dunaju. Priznanje njegovemu delu bo pa prav posebno podčrtano s častnim odlikovanjem graške univerze, ki ga je imenovala za svojega častnega doktorja. V nedeljo 19. t. m. bo častna promocija, in sicer na domu slav-ijenca v Pekrah. Iz Gradca prispejo rektor dr. Rin-telen, dekan filozofske fakultete dr. Schmied in kot promotor profesor dr. Storch, ki bodo podelili odlikovancu častno imenovanje ter izvršili promocijo. Uglednemu učenjaku iskreno častitamo na častnem imenovanju. G Jubilejna akademija katoliške mladine. Velika dvorana Uniona bo v nedeljo pozorišče slavnostne jubilejne akademije Katoliške mladine, ki se prične ob 5 popoldne s sledečim sporedom: godba na lok: Straus, overtura iz »Netopirja«, Fučik: »Florentinska koračnica«. Sledi deklainacija: Mojim prijateljem, nato slavnostni govor in nastop pevskega odseka: Stritar: »Slovanska pesem«, Ipa-vic: »Slovenska pesem«, Vodopivec: »Kristus Kralj«, Po odmoru nastopi dramatski odsek s spevoigro v 1 dejanju »Srce in denar«. Zaključek akademije tvori godba na pihala: Suppe, overtura iz > Pikove dame«, Straus, potpuri »Dunajske melodije« In Straus, valček »Cvetlice z juga«. □ Planinske službe božje. Aljažev klub prične s planinskimi mašami pri Arehu jutri v nedeljo 19. t. m. Služba božja bo ob nedeljah in praznikih redno ob desetih. Ako bo v soboto popoldne deževalo, odpade služba božja. Začetek službe božje na Uršlji gori se objavi pozneje. Na Smolniku ne bo letos rednih planinskih maš. □ Promenadna pot napreduje. Z občudovanja vredno žilavostjo se je Magdalensko olepševalno društvo tudi letos spravilo na delo za dovršit&v promenadne poti ob Dravi, dasi se težko bori za potrebna sredstva. Glavno delo je sedaj že skoraj končano. Delavci so že prispeli pod kaznilnico, kjer postaja svet položnejši ter odpade odkopa-vanje brega in zavarovanje z betonskim zidom, ki je povzročalo doslej največ dela in stroškov. Pričakovati je sedaj, da se bodo ostala dela nadaljevala znatno hitreje ter bomo še letos slavili otvoritev tega sprehajališča, ki bo čisto izpremenilo doslej zapuščeno zunanjost desnega dravskega brega. Zal, da se ni posrečilo pridobiti društvu dovoljenja za uporabo kaznjencev za odkopavanje brega, ker bi bila pot v tem slučaju že gotova. Radi znižanih stroškov bi se namreč bilo lahko zaposlilo znatno večje število delovnih moči. □ Mariborski in celjski šahisti se poskusijo. Kakor smo že poročali, se vrši prihodnjo nedeljo šahovski turnir med mariborskim in celjskim šahovskim klubom. Turnir, ki bi se moral po prvotnem načrtu vršiti v Rimskih toplicah, pa bo v Celju. Igrali bodo na 8 deskah. Oba kluba postavita svoje najboljše borce, tako da se obeta zanimivo srečanje. Turnir bo vodil tajnik jugoslovanske šahovske zveze Mirko Magdič iz Zagreba. ko se je napadeni in ranjeni obrnil v bog, še vnovič v hrbet, Oba vbodljaja sta segla globoko ter zadela življenjsko važne organe. Jurše je na begu napravil samo nekaj korakov, nato pa se je sesedel, rta uslnuh so se mu pojavile krvave pene in izdihnil je sredi presenečenih ljudi, ki so mu prihiteli na pomoč, v nekaj trenutkih. Pretepače je pogled na strašno dejanje streznil ler so se raz-gubili, Ubijalca so orožniki še tekom včerajšnjega dne aretirali, Truplo nesrečnega Juršela so prenesli domov, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Jutri bo dopoldne pogreb od doma do mrtvašnice, kjer pa bo truplo pred pokopom raztelešeno, V sodni komisiji, ki bo izvršila preiskavo na licu mesta ter prisostvovala raztelesenju, so preiskovalni sodnik dr. Grmovšek, zdravnik dr. Žor-jan in zapisnikar Sand. Nesrečni in žalostni dogodek je vzbudil v Rušah presenečenje in sočutje s svojci pokojnega, ki so težko prizadeti. | J Tudi tovarna v Bistrk.i stoji. V Bistrici pri Rušah je ustavila tovarna vijakov in raznih kovinskih predmetov obrat tor odpustila delavstvo. Podjetje je v zadnjem času zaposlevalo 30 delavcev in uradnikov, svoječasno pa je bilo pri njem zaposlenih 110 delavcev; od jeseni dalje so se vršile pri podjetju vsak mesec redukcije, dokler ni sedaj delo čisto zaspalo. □ Dobrodelna tombola naših gasilcev. Z nabiranjem daril za tombolo mariborskega gasilske -ga in reševalnega društva, ki se bo vršila dne 3. julija, se je že pričelo. Vodstvo društva se priporoča občinstvu za blagohotno naklonjenost na-birajočim gasilcem. □ Gadja zalega za pridobivanje seruma. Pozornost občinstva so vzbujale v Strossmajerjevi ul. v izložbi nagačevalca Zieringerja razstavljene žitfe kače. Bilo je v steklenih posodah kakih 50 modrasov in gadov, katere je nalovil mojster Zierin-ger, ki uživa velik sloves kot spreten lovec kačje golazni. Strupeno zalego je ponudil Zieringer v nakup univerzi v Leipzigu, ki je ponudbo sprejela, toda prehiteli so jo Zagrebčani, ki so tudi izvedeli iz časopisja za Zieringerjevo zalogo. Te dni se je zglasil pri njem odposlanec zagrebške klinike ter mu odkupil vse kače. Rabijo jih na kliniki za pridobivanje seruma proti kačjemu piku. □ Lekarniško nočno službo opravlja v prihodnjem tednu od 19. do 25. t. m. lekarna Kiinig »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti, □ Maribor v slikah. Tujsko-prometna zveza v Mariboru je izdala lično brošuro o Mariboru in njegovi slikoviti okolici. Brošura je pisana v hrvaščini, ter vsebuje številne lepe slike zgodovinsko in arhitektonsko zanimivih poslopij, športnih prostorov, sprehajališč, kopališča na Mariborskem otoku, skakalnice, dalje slike važnih pohorskih postojank. Vsebinsko je razdeljena brošura na kratek zgodovinski pregled in opise mestnih znamenitosti, športnih pridobitev, izletov in turističnih atrakcij. V kratkih besedah je povedanega dovolj, da si ustvari tujec primerno sliko o Mariboru in okolici. Brošura je velikega propagandnega pomena za naše mesto. Tujsko-prometna zveza si je z izdajo tega dela pridobila za Maribor zopet veliko zaslugo. Piui Pobiranje občinske trošarino. Mestni magistrat razglaša, da vršijo pobiranje občinske trošarine od vina in vinskega mošta za mestno občino Ptuj po-čenši od 1. aprila t. 1. dalje organi finančne kontrole. S tem se opozarja občinstvo, da je pri nakupu vina od vinogradnikov konzument dolžan tudi skrbeti za to, da bo plačana občinska trošarina od kupljenega vina, ker se bo sicer v vsakem slučaju uvedlo kazensko postopanje. Uspeh mature. V četrtek, dne 16. t. m. je končala matura na tukajšnji gimnaziji, ki se je vršila pod predsedstvom vseučiliskega profesorja dr. Jakoba Kelemine. Od 23 k maturi pripuščenih dijakov jih je izdelalo 20, 2 sta reprobirana za tri mesece, eden pa za eno leto. Maturo so izdelali: Bajin Joško, Cas Maks, Delpin Cvetko, FUhrer Milan, Cirila Gosak, llaring Hilda, Horvat Koloman, HStzl Oton, Jamšek Olga, Jenžekovič Janez, Knez Viktor, Kovačec Milan, Kožar Alojzij, Laibaclier Dorotea, Lenart Zora, Obal Štefan, Podlesek Jožef. Polak Izidor, Sorec Evgen, Wessely Viljem (z odliko). Vendar... Kanalizacija bolnišnice in hiralnice je vendar enkrat napredovala že tako daleč, da so pričeli z delom 16. I. m. Lekarniško nočno službo ima prihodnji teden od 18. do 25. t. m. lekarna pri :>Zlatem jelenu (magister Behrbolk). Pri nakladanju sena je treščil z voza dninar Anton Zelenjak od Sv. Tomaža in si pri tem stri levo nogo. Kaj bo danes ? Opera: Viktorija in njen huzar. Izven Zniža no cene. Prosvetno društvo Trnovo. Predvečer 25 letnice: Ob 8 zvečer koncert godbe »Sloga«, ob pol 9 F. S. Finžgarjeva ljudska igra »Naša kri« na prostem. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Re-sljcvvu cesla 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 25 in ilr. Stanko Kmet, Dunajska cestu 41. Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) 0 Na Rožniku priredi jutri v nedeljo ob pol 8 zjutraj Prvo delavsko konsumno društvo običajno letno sv. mašo na čust svojemu zaščitniku sv. Antonu Padovanskemu. Člani so vljudno vabljeni. 0 Lichtenthurnov zavod. Vpisovanje v osnovno šolo novink in drugih učenk bo 20. in 21. t. m. od 8 do 12. Pregled učenk novink pa bo 24. t. in. ob S. Vpisovali bomo rojstni letnik 1925. 0 Vpisovanje v 1. razred uršuliuske vadnicc in v l. razred vnanje nršulinske osnovne šole bo 20. in 21. junija od 8—12. V višje razrede vadnice in višje razrede vnanje uršulinske osnovne šole se bo vpisovalo 29. in 30. junija od S—12. — Da ne bo povpraševanja: Vpisovanje za meščansko šolo bo po zakonu i. in 2. septembra, ne-sedaj. 0 ] pisociinjc učencev ua II. deški osnovni šoli v Ljubljani Graben- iu na 1. dekliški osnovni šoli v Ljubljani Sv. Jakob se vrši za prvi razred: 20. iu 21. junija t. 1. v času od 8—12 dopoldne. Zdravniški pregled teh učencev se vrši 22. junija I. I. ob 8 nn Grabuu in ob 9 pri Sv. Jakobu . K pregledu mora vsak učenec. Za vse ostale razrede pa se vrši vpisovanje na Grabnu in pri Sv. Jakobu 30. junija in 1. julija I. I. od 8—12 dopoldne. Tem učencem k zdravniškemu pregledu ni treba iii. Novimi naj prinesejo s seboj: Krstni list (izpisek) in potrdilo o cepljenju koz; vsi ostali učenci samo izkaz o šol. napredku. Upravitelj-ica. 0 Prva deška meščanska šola na Prulah ima v nedeljo 19. t. m. razstavo pismenih in risarskih izdelkov. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje šole, naj si jo ogledajo. Otvorjena bo od 8 do 13. 0 Na državni manjšinski osnovni šoli z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrveSčini bo vpisovanje dečkov in deklic za prvi razred v ponedeljek in torek 20, in 21. t. m., vsakokrat od 11 do 12. Cojzova cesta 5, I. nadstropje desno. Počitniška kolonija Rdečega križa. Poleg mestne občine bo letos, kljub slabim časom, poslalo revne otroke na počitnice tudi nekaj dobrodelnih društev. Kakor dosedaj že dve leti, pošlje tudi letos krajevni odbor Rdečega križa prve dni meseca julija skupino 30 otrok na počitnice v Polhov gradeč Letos so na vrsti pri Rdečem križu deklice in sicer v starosti 9 do 12 let. Včeraj se je vršil po šolah zdravniški pregled otrok, katere deklice so z ozirom na njihovo zdravstveno stanje najbolj potrebne počitnic. Deklice bodo namreč odbrala šolska vodstva. V Polhovem gradcu ostanejo otroci štiri tedne. Take počitnice ne bodo nudile otrokom samo spremembe in razvedrila, temveč uči izkušnja, da so počitniške kolonije še vsem otrokom znatno zboljšale zdravje in so vsi otroci 'paradi boljše in zadostne prehrane v kolonijah tudi pridobili na teži. 0 Letos tramvaj nc bo podaljšan. Da letos Splošna maloželezniška družba najbrže ne bo mogla izvesti svojega lani sklenjenega programa za povečanje stare proge, je Slovenec« javnost že obvestil. Ti izgledi so se žal uresničili. Splošna maloželezniška družba ima že vse načrte izdelane, ima odobreno gradnjo in koncesijo za obnovitev stare proge, za zgraditev krožne proge po Jegli-čevi in Masarykovi cesti in za podaljšanje prog na Dolenjski cesti do Galjevice in podaljšanje proge v Moste, edina, toda najvažnejša ovira pa se r.e da premagati. To je namreč pomanjkanje gotovine — ne kredita. Splošna maloželezniška družba bi v normalnih razmerah gotovo dobila posojilo, tako pa je zaman trkala pri ljubljanskih denarnih zavodih za posojilo. Povsod je dobila odgovor: »Prav radi, toda ne moremo!« Tudi sredstva Pokojninskega zavoda, na katerega je Splošna maloželezniška družba še največ računala, so v tej denarni krizi preokupirana. Tako letos s povečanjem in izboljšanjem tramvaja v mestu samem ne bo nič in bo treba pač čakati na boljše čase! 0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra lanskega leta zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino i. dr.) 6. julija, za efekte (perilo, obleke, stroji i. dr.) pa 12. julija od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. 0 Žegnanjr na Glinrah bo jutri. Vabljeni so vsi Ljubljančani na bob , ki bo izredno velik. 0 Pustolovščine vlečejo. Poletje je in mladih ljudi se je zopet prijelo hrepenenje po pustolovščinah. M nože se pobegi mladine od doma. Gospa Kulturni obzornik Dr.Lovro Sušnih: Akademski pok lici Ljubljana. 1»n2. VIII in 384 str. (Format 15X23.) Dolgo pričakovana, potrebna ter času primerna knjiga Akademski poklici' , ki jo je s sodelovanjem strokovnjakov sestavil marljivi prof. dr. Lo-vro Sušnik. je le dni izšla. Knjiga, ki je tudi na zunaj umetniško delo, je tiskana na finem papirju. stane pa vezana v predprodaji do 15. julija 1982 samo 'J,S Din, po tej dobi pa 40 Diu, je izšla v omejenem številu izvodov. Umetniške platnice ter ovilek so delo ing. Pengova, tisk t Jugoslovanske tiskarne — kar vse že samo .po sebi knjigo priporoča kot vrednort na zunaj. Notranja vrednost knjige je itak nesporna, zlasti v današnji dobi, ko se ž«' delj časa v naši javnosti s skrbjo razpravljn vprašanje, kmn z obilico šolane mladine. Odkar je pritisnila še gospodarsko krizo, se čedalje pogosteje pojavljajo tožbe o hiperprodukciji inteligenc*", tako da je ogrožen celo nadaljnji obstoj večjega števila srednjih in drugih iol. Kaj je v resnici na stvari, pove ta knjiga. Izhajajoč z edino pravilnega stališča, da je treba predvsem smotreno in podrobno preiskati položaj v vseh smereh, osvetli resnično stanje v vsej dolgi vrsti višjih poklicev nn osnovi izjav številnih strokovnjakov in najnovejših statističnih podatkov. Tako se pokaže precej drugučna slika, iz kalere je jasno razvidno, kje je še dosti moanosti. Sploh jo slavni nameu »Akademskih poklicev« biti t polnoč dijaštvu pri izbiri poklica. V prvem, splošnem dolu obravnava knjiga iz-črpno in z upoštevanjem vseh glavnih vidikov (ludi Longika s Prul 6 jo prijavilu, da je neznano kam pobegnil njen 10 letni sin Anion Longika, jiuškur-ski vajenec, Gospa misli, da je 1'aut pobegnil proli Sušaku, na morje. Q Kaj je letos s sadjem? črešenj je sedaj v Ljubljani dovolj. So jiovocini same bosanske, po 1 do 5 Din kg. Pač pa je letos zelo malo marelic na trgu, čemur je pač vzrok dolga zima in deževna pomlad. Marelice so po 20 do 22 Din kg. Prihodnji teden se obetajo na ljubljanskem trgu domače čre-šnje in sicer s štajerskega. Izredno dobro pa kaže lotos letina češpelj in Bosanci žo liajiovedujejo, da jih bodo pripeljali na trg ogromne množine in sicer prav poceni. Bomo videli, če bo tako. © Drobiš pekovskega vajenca. Mlad pekovski vajenček, ki je dobival lako malo napitnine pri strankah, katerim je donašal sveže ženilje in kruh, si je dolgo želel priti do kakšnega drobiža, da bi imel tudi on kaj denarja, lzkušujava in prilika sla bili preveliki in dečko je pričel kasirati denar ne samo zu svojega mojstra, temveč nekoliko tudi zase. Tuko je v desetih mesecih porabil od gospodarjevega denarja okoli 1000 Din zase. Včeraj pa mojster še enkrat natančno pregledal račune in prišel tako na sled, kje je dobival njegov vajenec drobiž zase. Prijel je fanta zn ušesa in ga odvedel nalo na policijo, kjer je fant v solzah priznal svoji početje. Dejal je, da ni mogel izhajati, ne. da bi imel vsaj nekoliko drobiža v žepu. Za ta drobiž se bo dečko sedaj pokoril na način, kakor ga pač določa novi zakonik za grehe mladoletnih. © Hazardisti. Številni Bosanci, ki so prišli v naše mesto, so zelo razširili med delavstvom razne hazardne igre. kakor >ajnc«, ferbek in podobne. Bosanci, seveda ne vsi, so leni igram strastno vdani ln marsikatera tiha tragedija se dogaja zaradi bazardiranja, ko ubog delavec izgubi ob sobotah vso svojo mezdo. Med Bosanci so nekateri, ki prav poklicno žive le od bazardiranja. Včeraj je ljubljanska policija aretirala štiri take bosanske hazar-diste. Ovadil jih je neki njihov tovariš, ki je precej izgubil v igri, povrh tega pa so mu iz žepa še nekaj denarja ukradli. Hazardisti bodo imeli opraviti s sodiščem. © Termometer na trgu. Novost na ljubljanskem trgu je velik in lep termometer, ki so ga včeraj pritrdili na kandelabru sredi trga. Termometer ima na trgu svoj važen smisel, ker morajo prodajalke ln trzni nadzorniki pač vedeti, kakšna je vročina ali mraz, da vedo pravilno postopati z živili. Kadar kaže termometer prav visoko, morajo lirodajalke solate pač bolj v senco. Tudi mesarji se morajo bolj ozirati nn temperaturo. Vsem bo novi termometer prav prišel. Včeraj ob 11 je termometer kazal 25° C. 0 Avtomobilska nesreča na Dunajski cesti. V četrtek popoldne je na Dunajski cesti ueznan avlo povozil 41 letnega Matevža Dremelja, slugo pri tvrdki Vekoslav Kramarič In stanujočega ua Kar-lovški cesti 30. Dremelj se nič nc sjiotninja, kako se je nesreča pripetila, ker so ga v bolnišnico pri-jieljall nezavestnega. Pri nesreči si je poškodoval nogo, poškodbe ima tudi na glavi in vsem telesu. 0 Dva ponesrofenra z dežele. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela z dežele dva ponesre-čenca. V četrtek zvečer je na Koroški Beli padel po stopnicah 17 letni eleklromonter Joško Repinc. Pri padcu si je zlomil obe nogi. — 4 letna Francka Železnikova, hčerka posestnika z Vrhnike, se je na domačem dvorišču igrala, med igro pa tako nesrečno padlu, da si je prebila čeljust. 0 Slaščičarna Pelicon, Wolfova ulica, daues — sladoled iz svežih marelic, jagod, vanilij, citron in mandeljev. 0 Srajce, kravate, naramnice, palice, žepne robce in nogavice, kupite najceneje pri Šterk nasl. Karničnik, Stnri trg 18. Celje & Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v petek 17. t. m. v starosti 50 let Karo Franc, posestnik iz Motnlka. Naj mu da Bog večni mir in pokoj! & Nočno lekarniško slnžbo ima v prihodnjem lednu od sobote 18. t. m. nnprej do vštetega petka 24. t. m. lekarna Pri Mariji pomagaj nn Glavnem trgu. 0- Otl Borze dela. Vodstvo Borze dela ima sedaj v evidenci 825 brezposelnih moških in 155 ženskih delovnih moči, ki so se prijavile za delo. Na razpolago je pri Borzi delo za moške: za 1 mesarja, 1 krojača, l frizerja, 1 majarja, za 1 slikarja-ple-skarja, 2 hlapca, 2 čevljarja in za 3 delavce. — Zn žensko je na razpolago delo: za 2 kmelski dekli, 3 služkinje. 3 kuharice, 1 natakarico, 1 sobarico, 1 varuško in za 1 bolniško strežnico. £3 Pri podružnici »Slovenca« iščemo več kol-jiorterjev za celjsko okolico. Reflektantje naj se zglasijo v pisarni podružnice v Cankarjevi ulici od 2 do 4 popoldne. Pevski zbor KPD. V ponedeljek je vaja za ženski zbor, v torek za moški zbor. Novi pevci, ki želijo pristopiti, se vabijo, da takoj sedaj pristopijo in se vaj pridno udeleže, ker se novi pevci v jeseni ne bodo sprejemali. — Pevovodja. najnovejših; pirotehnika, poklicne posvetovalnice i. dr.) problem izbire stanu, ki je prvobitne važnosti za vsakega mladega človeka. V ta namen so prikazani glavni stanovi (samostojni, uradniški in zasebni naineščenski) z njihovimi dobrimi in slabimi stranmi (deloma okvir, zakonodaja, splošno stanje itd.). Dalje je podan tu — prvič pri nas — celoten pregled našega akademskega naraščaja doma In na tujem po fakultetah, odn. strokah. Obširno poglavje je posvečeno tudi čedalje bolj perečemu vprašanju študija in zaposlitve ženske mladine. Sledi pregled domačih in tujih visokih šol, ki so za nas količkaj važne, povrhu pa še prikaz drugih sol pri nns (zlasli strokovnih). V posebnem delu slede opisi poedinih akademskih poklicev po telile vidikih: značaj dotične-ga stanu, njega prednosti in težave, posebne lastnosti, ki so potrebne zanj, |)otck študija in vrste izpitov, migljaji glede specializacije in vrste dela, gmolne prilike, izgledi za namestitev (tudi za ženske), stanovska društva in njih glasila i. si. Sodelovali so s prispevki o posameznih j>okli-cih mnogi veščaki. Vrhtega so članki plod vsestranskih poizvedovanj oziroma anket pri raznih predstavnikih teh stanov pa dolgega študija zadevni literature. Ozirajo se ne le nn Slovenijo, ampak na razmere v vsej Jugoslaviji. Delo iz skupnosti za skupnost, za boljši prospeh jiosameznika in celole. Tako odpira množino čisto novih pogledov v ta raznoliki in mladini — pa tudi večini starejših — malo znani svet akademskih poklicev. S to knjigo je podana naši mladini osnovna možnost za res premišljeno izbiro poklica. Poslej si bo težko mislili dijaka, ki je ne bi vzel v roke, preden zapusti srednjo šolo in so za trdno odloči za določeno pot skozi življenje. A tudi starši in vzgojitelji dobe s tem prepo-trehen pripomoček, da bodo mogli bolj smotreno svetovali mladini pri tej važni odločitvi. »Akademski poklici pa niso le priročnik za neposredno prizadete, marveč bodo vsakemu izobražencu razširili obzorje in mu nudili globljih spoznanj pa pravilnejšega presojanja življenja v lastnih in drugih poklicih, saj je tu zbrano gradivo iz duhovnoga, tvarnega in socialnega snovanja za vsakogar v premnogih ozirili poučno. Tudi gre knjiga tuiutam čez okvir le akademskih poklicev ter poda v več primerih celoten pregled oziroma vse stopnje dotičnega stanu. Po sistematični, obdelavi in vsestranski orientaciji bodo ohranili »Akademski poklicir kot važno kulturno in socialno delo nedvomno trajno vrednost. Opisani so sledeči poklici: L Akademska kariera. (visokošolski profesor i. dr.). II. Bogoslovje (duhovnik, redovnik, misijonar, posamezni redovi pri nas — 12 Člankov). III. Modrosloivje (profesor: o profesorskem poklicu; priprava in službovanje — za splošne srednje šolo — za strokovne šole, bibliotekar, muzejska, arhivarsku in konservatorska stroka, razne druge možnosti). IV. Nega zdravja (zdravnik: o študiju medicine; razne vrste zdravniškega udejstvovanja — nadaljnja izobrazba — javne službe — zdravniška praksa — socialno-medlcinska in higijenska služba — stanovska organizacija; zobni zdravnik; veterinar; lekarnar). V. Pravo, narodno gospodarstvo in socialna politika (pravniški študij, sodnik, državni tožilec, notar, odvetnik, polltiČno-upravna služba, občinska uprava, finančnokoncept-na služba, uprava državnih monopolov, glavna kontrola, dlplomatslco-konzularnl poklic, časnikar, pravniki v gospodarstvu, narodni gospodar, socialna zaščita, statistika, zavarovalništvo). VI Tehnika iti proizvodnja (splošni pregled, pooblaščeni inženjerji in arhitekti, arhitekl, gradbeni Inženjer, strojni in elektroinženjer, ladjedelski in zrjikoplovski inženjer, kemik, geodet — geometer, kulturni tehnik, agronom, gozdarski inženjer, rudarski in topilnliki inženjer). VII. Trgovstva, dennrstvo in promet (komercialist, bančni uradnik, pošlnn služba, železniška stroku, trgovska mornarica, rečna plovba, zra- koplovstvo). VIII. Umetnost (likovna, glasbena in gledališka, leposlovna umetnost). IX. Vojaštvo (vojaščina kot poklic, častnik vojne mornarice, akademski poklici v naši vojski iu mornarici). Dragoceno knjigo, ki je pač ne bo manjkalo v knjižnici nobenega izobraženca, je izdalo ob znatni podpori plemenitih dobrotnikov Slov. kal. akad. starešinstvo v Ljubljani, ki jo tudi prodaja v svoji pisarni na Miklošičevi cesti 7 vsak dan od 9—11 in od 2—4 jiopoldne do 15. julija po subskripcijski ceni 28 Din izvod. Potem bo knjigo vzela v zalogo in nadaljnjo razprodajo »Jugoslovanska knjigarna t v Ljubljani, dobila pa se bo tudi v drugih knjigur-liah, povsod za ceno 40 Din izvod. N. V. LITERARNO-MUZIKALNI VEČER »RUSKE MATICE« V L.IUBLJAVI vRuska Matica-- v Ljubljani, katero pokrovitelj je Nj. Vel. kralj Aleksander-, je priredila v sredo 15. junija, na dan ruske kulturo in ruskega vojnegn invalida, literarno-muzikalni večer. Prireditev se je vršila v okusni dvorani Trgovskega doma. Predsednik prof. Spektorski je uvodoma pozdravil zastopnike vlade, cerkve, vojske, mostne občine iu tiska, ki so so udeležili prireditve; ualo je imal krajše predavanje o Puškinu. Univ. prof. Preobrit-ženski je orisal komiku Gorbunovn, gos|ta Maver jo pa recitirala tri Gorbunove pesmi. Gospa Bufnot-Golobova je s svojim pnstoznim altom zapela po eno Grečaninovo in Borodinovo pesem, Med recita-torji omenimo še gosj)o Krivecki (dve ruski pesmi), g. prof. Preobralenskega, ki je recitiral Gomilova, in g. režiserja Debevca. ki jo bral dva odstavka iz Bratje Karamazovi od Dostojevskega. Vmes je pa zapela gospa Škerlj-Medvedova pesem -MenestreU od A renskega, gdčnn I! orla Arko pn eno Grečaninovo pesem. Obe sta želi veliko odobravanja za izvajanje. Prof. Spektorski se je ob koncu zahvalil vsem udeležencem zn naklonjenost in zaključil lepo uspelo prireditev. —o. Stev. 138. Dnevna kronika Koledar Sobota, 18. junija: Kfrem Sirski, cerkveni uče-nik; Marko in Marceli jun, niučenca. Novi grobovi + V Kurniclu na Selu jo 17. juniju umrla ikuriiielvčaukti sestra Marija Kafra/, i ju, (Ali na Wiiss), \ 58. letu starosti in 37."letu redovnih obljub. Maša zadušnica in pogreb bo v ponedeljek, dne 20. juniju v Kurmelu na Selu. Nuj v miru počiva! ■f- Motuik. Dne 17. junija je umrl v celjski bolnišnici g. Kuro Frane, posestnik, gostilničar, občinski svetovalec in član načelstva Hranilnice in posojilnice v Motniku. Pogreb bo v miru počiva! danes popoldne v Celju. Naj Cerkveni vestnih Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo, dno 19. junija ob 10 dopoldne odborova seja, ob 11 pa običajni shod. Marijanska kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V nedeljo, drne 19. t. m. zjutraj je zadnje skupno sv. obhahjilo, v ponedeljek. dne 20. junija /večer je zadnji shod v tem šolskem letu. Pridite polnoštevilno! Ostale vesti — Kraljica in kraljeviči na Bledu. Te dni je prispela na Bled Nj. Vel. kraljica Marija z vsemi tremi kraljeviči. Na Bledu ostanejo kakor vsako leto do jeseni. — Občni zbor Vzajemnosti, društva duhovnikov ljubljanske škofije, bo v sredo 22. junija 1932 popoldne ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne /. običa jnim dnevnim redom. — Ameriški Slovenci na izletu v domovino. Dne 15. junija se je vkrcalo na parnik Berengaria 00 naših v Ameriki živečih rojakov in rojakinj, da napravijo izlet v svojo drago domovino V Ljubljano bodo dospeli dne 24. t. m. z brzovlakom, nekako ob 9 dopoldne. Družba sv. Kafaela za varstvo izseljencem pripravlja tem našim bratom in sestram ob sodelovanju drugih društev na glavnem kolodvoru v Ljubljani slovesen sprejem, da jim dokaže, da se domovina veseli prihoda svojih dragih rojakov, ki so se morali podati za kruhom v Ameriko in da jim reče: »Dobrodošli.« K sprejemu teh naših rojakov izletnikov vabita družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev in Narodni izselje-niški odbor vse prijatelje naših izseljencev. — Dediči tvrdke Franca Kollmanna v Ljubljani naznanjajo vselil cenjenim odjemalcem, da se otvori trgovina takoj po končanem sodnem postopanju. TRILVSIN pomaga zares: TRILYSIN očisti lase od prhljaja, TRILYSIN zaustavlja izpadanje las, TRILVSIN vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseli lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga5 — Najemninske pogodbe na pobotnice v slovenskem jeziku. Na vlogo Pokojninske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani glede tiskovin za pogodbe in pobotnice o najemih je danes Zveza prejela od ministrstva financ v Belgradu obvestilo, da so te tiskovine v slovenskem jeziku sedaj že napravljene in se v kratkem pošljejo posameznim upravam v prodajo. Radi tega se z nakupom navedenih tiskovin lahko nekoliko počaka. — Krekova koča na Ratitovcu bo odprta šele od -25, junija naprej. — Smučarski klub Ljubljana sporoča javnosti in celokupnemu članstvu, da je od sobote dne 18. t. m. dalje koča pri Tamarju v dolini Planice oskrbovana. Članstvo je deležno ugodnosti znižane vstopnine ter prenočnine. — Zlata protetika v zobnem ambulatoriju Okrožnega urada v Ljubljani. Na številna vprašanja članov o cenah del v zlatu, ki jih izvršuje Okrožni urad v svojem zobnem ambulatoriju v Ljubljani in povračilu prevoznih stroškov, sporoča Okrožni urad, da stane zlata krona 200 Din, vmesni zlati členi pa stanejo 240 Din. Prevoznih stroškov v ambulatorij in nazaj domov pa Okrožni urad v smislu določil ne more povračati. DAJ sladoled DAM — Vojni invalidi, člani krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, ki še niso prejeli rešitve od invalidskega sodišča v Belgradu, naj se javijo v pisarni odbora Sv. Petra vojašnica r Ljubljani. V interesu vseh invalidov je, da se zanesljivo zglasijo do 22. t. ni. — Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. — Četrtinska vožnja na Cetinje, Letna skup-Jčina Jugosl, zveze treznosti in Zveze treznostne mladine bo na Celinju od 2. do 5. julija t. 1. Udeleženci skupščine imajo na železnici 75% popusta v času od 29, junija do 11. julija t. 1. Pri odhodu «i kupi udeležnik četrtinsko karto, pri povratku zopet drugo četrtinsko karto, tako da je na ta način omogočeno pri povratku poslužiti se druge smeri potovanja kot pri odhodu. Legitimacija stane 20 Din. Programi, informacije in prijave za ev. izlete od Rijeke Crnojeviča do Skadra za 40 Din pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. — Smrtna nesreča na Teharjih. O tej nesreči smo prejeli še naslednje: Ko se je voz peljal mimo gostilne Tlakar pravilno desno proti Majdičevi graščini, se je že oddaleč zapazilo, da je nasproti drvel z nenavadno brzino osebni avto, proti kateremu je lastnica konja mahala z roko kričeč: vozi počasil Šofer pa se za to ni zmenil, vozil je v tem tempu naprej, ter tako zadel s prvim blatnikom avtomobila prednjo levo nogo kobile. Samo obsebi razumljivo, da je ranjena kobila odskočila in z ojem zadela zadaj na avtu sedečega g. Vlada Fre-liha, kateri je kmalu nato umrl. Kobila ni bila ubita, pač pa sc zdravi na Teharjih. Kobila ni bila plašna. Pisec teh vrst se je večkrat vozil z njo, je Upa in mirna žival. Kriva je hitra vožnja avtomobila, kateri je z blatnikom zadel kobilo v nogo. — Konjska dirka vozačev in jahačev v Št. Jerneju se bo vršila, kakor običajno vsako leto, 29. junija t. L na Petrov dan ob 15 popoldne. Gledalcem bo ta prireditev nudila dovolj užitka in duševnega razvedrila. Sodelovala bo godba na pihala. Lepa šentjernejska ravan in prijetnost kraja pa naj izvabita slehernega prijatelja med naše Dolenjce. — Strokovna podčastniika Sola (bivša brodarska podčastniška šola) v Šibeniku bo sprejela s 1. oktobrom t. 1. večje število gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 16 in ne starejši od 19 let. Izvršiti so morali najmanj štiri razrede ljudske šole. Prošnje se morajo poslati mornariškemu poveljstvu v Šibeniku, primorska banovina, najkasneje do 1. septembra t. 1. — V topnitko podčastniško lolo v Čupriji bo istotako sprejetih nekaj gojencev iz meščanstva, ki ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Prošnje naj se vpošljejo najkasneje do 20. septembra t. 1. poveljstvu šole v Čupriji. Natančnejši pogoji za sprejem v obe šoli so razvidni iz Službenega lista št. 20 od letos na strani 1077—108'?, ki je interesentom na vpogled na vseh orožniških postajah in pri pristojnih vojnih okrožjih. — Boj dečka s cigani. Iz Banjaluke poročajo o veliki drznosti neke ciganske tolp«, ki je pri belem dnevu na cesti hotela ugrabiti drugoSolca Hamdijo Šehiča. Ker se vrSi 19. t, m. v Banjaluki velik sejem, je prišlo tja mnogo ljudi, in seveda tudi razne ciganske tolpe, ki ob takih prilikah preže na svoje žrtve. Tako so se te dni peljali skozi Banjaluko na vozu štirje cigani. V ulici Majdan so opazili cigani Hamdija in ga poklicali k vozu. Dečko se jim je nič hudega sluteč, približal, misleč, da ga bodo prašali za pot. Toda cigani so planili nanj, ga potegnili na voz in pognali konie v dir. Deček se je ves čas boril z niimi in v neki bolj obljudeni ulici St "V i'e P0sreči'0' d« se je zmuznil z voza in jo ubral, kar so ga nesle pete proti domu. Cigani se mu niso upali slediti. Ves iz sebe je dečko pritekel domov, kjer je padel na posteljo. Do sedaj še ni morfel izpregovoriti niti besedice. Ljudje, ki so dogodek videli, so brž obvestili orožništvo, ki je takoj začelo zasledovati drzne cigane in jih tudi kmalu ujelo. Oddali so iih že sodišču. Razen tega j? mestna policija sklenila aretirati vse cigane, kar jih je v mestu in jih nato izgnati. — Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Jo-sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajaimi. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josei«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v kkarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Strašna smrt otroka. V vasi Kosijerevo v banjaluškem okraju se je te dni pripetila nesreča, ki priča, kako vse premalo pazijo matere na male otroke, zlasti v kuhinji. 9 mesecev stari Miloš, sin seljaka Milana Zeca, se je plazil po vse štirih po kuhinji in pri tem prilezel do ognjišča. Na ognjišču pa je bil lonec vrele vode, katerega je dete prevrnilo. Vrela voda se je razlila po njem. Dete je pri tem dobilo smrtonosne opekline. V strašnih bolečinah vijočega se otroka so prepeljali v banjaluško bolnišnico, toda ravno pred vrati v bolnišnico pa je izdihnil. — Sreča v nesreči. Iz neke vasi nad Požego poročajo o res čudnem slučaju sreče v nesreči. Neki kmet je šel kosit deteljo in je vzel s seboj svojega štiriletnega sinčka. Ko se je pripeljal do reke Orljave, je opazil, da njegovi sovaččani love ribe. Radoveden, če bodo kaj ujeli, je pustil voz in otroka na cesti in odhitel tja. Čez nekai časa so vsi skupaj zaslišali neko ropotanje na Orljavi. Stekli so bliže in opazili sredi prevmjen voz, na katerem ie sedel ves moker deček, pod vozom pa je bila kobila, ki pa je med tem že poginila. Res čuden je slučaj, da je dete ostalo živo. Reka je na onem mestu več metrov globoka. Kobila je medtem, ko je odšel gospodar gledat ribolov, zavozila v reko. Voz se je prevrnil in pokopal pod seboj žival. Kako pa je otrok prikobacal na drugo stran voza, ki se je v vodi prevrnil, pa ni mogoče ugotoviti. — Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Cena 12 Din. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v prvi vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in dvema barvnima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. — »Franz-Josef« grenčica mnogo koristi pri pritisku krvi in srčni tesnobi. Naznanila V ljubljanski splošni bolnišnici Oddelek za ušesa, nos In vrat - Predstojnik t primarij dr. Pogačnik Večkrat naprošen za kako poročilo o mojem od-. ia ušesa, nos in vrat v bolnišnici, podajam liujprvo malo sliko o težavah, ki so zvezane z ustu-novitvijo takega oddelka. «°.Pr,ed voi"° se j0 pojavljala na vseh večjih bolnišnicah potreba, da se ločijo od kirurgije goto-mj-i u kl po sv°j' razsežnosti in po zelo težkih »ludijah zahtevajo nujno posebnega specialista. Kirurgi tudi niso mogli biti radi hitro se razvijajoče lastne stroke kos vsem panogam, ki so jim tedaj nacetovali. p0 odhodu prvega modernega kirurga iz lUKajenje bolnišnice, sta se napravila i i prejšnjega enega kirurgičnega oddelka dva. Pa tudi šefoma en oddelkov so se grmadila radi stalno narašča-očega s evila bolnikov razna specialistična dela, taKo da je bila moja ponudba za prevzem specialističnega otolorlngologičnega dela sprejeta na oddelku uvidevnega g. primarija dr. Drgancu z dovoljenjem tedanjega ravnatelja in referenta pri dež. odboru g. dr. Dolšaka, ki si je pridobil z moderniziranjem naših bolnišnic novenljive zasluge. Za to službo sem bil posebno usposobljen, ker sem bil prej prvi asistent ololog. univerzitetne kli- ™ ?JJ\u 1 službi ,U(Ji že samostojno mno- go težkih operacij. . fi ?z. kirurgičnega oddelka sta pozneje izšla po f*' "".ciativl tud, še ortopedični (za krive ude) in urologični (za sečne organe). ' V začetku sicer ni šlo gladko ali šlo pa je le; ed je bil prebit i„ začelo se jo z delom, kolikor se "l08?0' ker Je manJkalo vsega potrebnega In-strumentarija, prostora, sester, še bolj pa sredstev, delka 'potrebna za Pr«v'l"0 ureditev od- onerfe0 If sem u!oral z laslllinii instrumenti operirati, odkazane nu postelje, 12 po številu, šest " ie6t ^ ženske, so bile evenluelno na razpolago ali pa ne, kakor je naneslo; če so kirurgi labii . še kaj prostora zase, se mi jo število razpo-ožl ivih postelj krčilo. Delal sen, v mali zatohli sobici pred operacijsko dvorano, kjer so kirurgi kuhal, instrumente; delal sem v večni pari in v stalne,,, motenju po kirurgičnih delih. Sestre so b ie vedno tako zaposlene s kirurgičnim delom, da nu je vedno primanjkovalo postrežbe pri bolnikih, t reiskave posluha so bile zelo otežkočene. Potrpljenje je moralo biti zelo veliko. Take težave so trajale, dokler se ml ni pod ravnateljevanjen, rr. ,ir Goestla posrečilo pred petimi leti i„ pol dobiti lastne prostore na bivšem ženskem oddelku. Odka-zanlh mi je bilo 33 postelj in bi kdo mislil, da jo bilo s tem doseženo glavno. Toda razvoj medicine ter njeno spoznavanje tudi pri lajikih, je napotilo premnoge, da so se za obolenja in napake, za katere se prej niti zmenili niso, začeli zanimati, in zvedeli, da more na pr. kronično smrdeče gnojenje kakega ušesa - kar jih ni pri njih navadnem živ. ijenju prav nič motilo - postati smrtonosno. Naval Vič 60 letni jnbilej. Prostovoljno gasilno društvo na Viču, ki ju eno najstarejših gasilskih društev, praznuje v nedeljo, 10. juliju 60 letnico obstoj a, zdruzeno /. blagoslovitvijo in otvoritvi-jo novega gusilncgu .roma. Koliko nesreč jc preprečilo od leta 1872 članstvo tega društva, j pove kronika. Na starem Viču jo zrasla »o za-■ slugi požrtvovalnih članov in dobrotnikov ter s prispevkom občine, ki je prispevala 100.000 I1 V »npozantnu stavba, v ponos gasilcem in občini. Spored proslave: v soboto 9. julij« "ve" 1?;!'J JTiu |K>, obČi"i, >" slavnostna razsvot-java gasilnega doma. V nedeljo tO. julija ob 5 budnica. Ob po 10 v farni ccrkvi J. mušapo masi obhod vseli društev in narodnih noš k i.o- i 'T ,kftr 1k! slavnostni občni zbor. opoldne ob 3 blagoslovitev doma, združena z 2 ljubljanske župc, ter izročitev častnih slo!« i i i slovesnosti im vescličnem prostoru prijateljska zabava. Brezje Ljubljana Kot uvod k proslavi svojega srebrnega jubileja v nedeljo 19. junija, priredi Prosvetno društvo »Trnovo« danes na predvečer ob 8 na društvenem dvorišču v Karunovi ulici 14 koncert godbe »Sloga«, ob pol 9 pa vprizori na prostem pod milim nebom F. S. Finžgarjevo ljudsko igro v 4. dejanjih »NaSa kri«, delo domačega g. župnika, Igra je zajeta iz dobe Napoleonove Ilirije in se godi v naši prelepi Gorenjski. Že igra sama na sebi ima polno našega lepega kmetskega življenja, poveča jo pa še vprizoritev na prostem. Med odmori koncertira godba »Sloga«. Vstopnice so v predprodaji v Društvenem domu v Karunovi ulici 14 od 8 zjutraj dalje, zvečer pa pri blagajni ob vhodu. Pevski večer ho priredilo jutri rokodelsko društvo na vrtu Rokodelskega doma. Na sporedu je pet je pevskega zbora društva rokodelskih pomočnikov, izbrane točke, ki jih ho izvajal salonski orkester, šaljivi prizori, kupleti, šaljiva jioštu itd. Ob neugodnem vremenu se bo vršil pevski večer v dvorani. Vljudno vabimo občinstvo, da jutri prav v obilnem številu pride v Rokodelski dom. Pričctek prireditve jc ob pol 8 zvečer. Maribor Motoklub »Porun« priredi jutri v nedeljo skupen izlet k zvezdni dirki v Celje. Start na Kralja Petra trgu ob 8 zjutraj. Poselska zveza ima jutri v nedeljo ob 5 popoldne, v dvorani Prosvetne zveze, svoj redni mesečni sestanek. Na sporedu je govor prof. Cajnkarja, razen tega dc.klainaciju in uprizoritev. Velike dirke priredi tukajšnja kolesarska podzveza dne tO. julija na proči Maribor—Haj-dina—Rače—Frum—Maribor. .Start in cilj pri Mestnem vodovodu v Mariboru. Dinku je obvezna za vse kolesarske klube, ki so včlanjeni v mariborski kolesarski podzvezi. V dveh, treh tednih že dobimo nove bronaste zvonove. Poleg treh izgotovljcni.li, ki so izborno uglašeni m na katerih so se poizkusili slovenski prjtrkovalci, izdeluje tovarna pravkar še ce rti največji zvon in tako upamo, da se lio začetkom drugega ,noseča že razlegalo mogočno ubrano zvonenje raz stol]) Marijinega svetišča. Kar najbolj si zele tega trenutka naši priti kovalni, ki so bili nagrajeni nn tekmi v Ljubljani; dekleta tudi ze pleto vence. Živahno utegne biti na Brezjah v nedeljo, 19. t. m., ko bo javna orazba le.su, katerega so domačini in okoličani podani, zu nove zvonove. Les je smrekov in hrastov ter zelo lep. Dražba se bo vršila ob - popoldne na vrtu gostilne Rozman. Vabljeni so lesni trgovci, /lasti bližnji, du sc dražbe udeleže, soj gre za zvonove, ki hod., zvonili v čast do/, j o ni slavo Kraljice Slovencev. Jesenice Rimske Toplice. Prosvetni pevski zbor Rimsko Toplice priredi v nedeljo, 19. junija I. 1. ob 0 popoldne na »Novi pošti pevski koncert. Zapeli bodo 12 modernih in narodnih pesmi. Dirigira 1'. Ulaga, Najlepši praznik v letu bo za Jesenice v nedeljo, ko bo blizu 200 nedolžnih otročičev prvič stopilo k mizi Gospodovi. Otroci sc /bero J)red /.upniščem, v slučaju slabega vremena v ztipnisču, nakar jih gospodje kaplani povedejo v o/aijsano župno cenkev. Vabljeni so ludi starši prvoobhujancev Jesenice pa sc pripravljajo šc na drugo slavje, ki_ bo v nedeljo 10. julija, namreč nn novo maso, ki jo bo daroval jeseniški rojak o, "JP^' *m tovarniškega livarju. Ker /o -1 let ni bilo nu Jesenicah nove maše, obeta ta redka slovesnost privabiti obilo vernikov v prostrano jeseniško cerkev. Toliko obiskovalcev Golica gotovo šc ni imela kakor letos. Dan na dan prihajajo celi razredi iz raznih krajev Slovenije in proti večerom se vračajo na .jeseniško postajo, vsi obloženi /. narcisami. Kdor hoče letos še videli t« raj „a Golici, se mora podvizati, kajti v par dneh sc bo poslovila zadnja ključavnica, kakor pravimo narcisam na Jesenicah Muiomer Mesčanska šola priredi jutri popoldne zaključno šolsko slovesnost. Uprizori se nalašč /a fa nastop pripravljena otroška opera »Začarano princesa«. Prijatelji mladine vabljeni. — Mn-iura na meščanski šoli sc pričite prihodnji leden. 17 kandidatov. Podružnica sv. Ane nu Podgradju dobiva zadnje tedne novo obliko, namreč stolp, katerega prej ni imela. 20 let so že nameravali zidat," ta stolp, u šele letos je beseda meso postala v splošno veselje. I)n pu stolp nc bo prazen in dn stari zvonček v njem ne bo sameval, se jc našel celo dobrotnik, g. Filip Seršen, veleposestnik nn Podgradju. ki bo /a cerkvico sam kupil novi /von, težek 120 kg. Čast vsem žrtvam. Nedeljo sv. Ane bomo letos veselo obhajali. ua ta oddelek je vedno sllnejši, pritisk bolnikov tako ogromen, da so zamere vsled nesprejetja se bolj nu dnevnem redu kot kdaj preje; zamere pa so celo tam, kjer bi morali uvideti iu kjer tudi vedo, da v dvorano za 100 ljudi ne gre 300 ljudi. Ruzen tega je tudi strežništva, priprav itd. samo za gotovo število bolnikov, Po letnem številu bolnikov smo prekosili kljub temu že oddelek za živčne bolezni, oddelek za otroške bolezni iu oddelek za kožne bolezni, vsled hitrejšega menjavanja bolnikov. Vso to je znak, kako je ta oddelek potreben in da tudi zaupanje silno raste. Pod novim agilnim ravnateljstvom g. dr. Gerlo-viča Je tudi več sredstev na razpolago'in tako smo v zadnjih časih dobili prepotrebne naprave, kakor: telefon, močnejši plin, električno luč, katero moremo sedaj vselej rabili, kadarkoli in kjerkoli; predelal in očistil se je oddelek, izvršilo nove kuhinjske naprave itd. Zalibog pu primanjkuje denarja so za maral kak prepotrebon instrumenlurij i„ Za primerno razširitev oddelka. Za povečanje oddelka bi posebno prišel ev. v poštev sedanji dečji doni, ker so njegovemu predstojniku prostori neprikladni m ker jt, priporočljivo, da matere ne hodijo tako daleč izven mesta z dojenčki in majhnimi otroki k preiskavam. Pri jiredelavi oddelka s« je razen g ravnatelja zelo uspešno udejstvoval še g. ekonom Sarabon. - V kljub vsem tem težavam, so pa lahko ponašamo z lepimi uspehi. MortalileUi no znaša nili 1», vseh bolnikov 0.80%, kljub temu, da vršimo najtežje operacije. Dosegli smo pri najtežjih ušesnih obolenjih t. j. pri možganskih abscesih uspehe kot jih sorazmerno ne beležijo niti slavne sosedne Klinike, ludi pri rakih in na raku podobnih nevarnih obolenjih imamo mnogo lepih trajnih uspehov, ki jih mnogo drugo ugledno klinike nimajo. /.ato se gotovo od kako nenaklonjene strani seje neupravičeno nezaupanje med gotove sloje ki se hodijo zdravit v tujino. Omenjam, d« še ni dolgo tega, odkar je dunajski profesor llochenegg očital nekim dunajskim zdravnikom, na kako nedopusten način izrabljajo zaupanje tujcev v svojo reklamno razupito sposobnost. Da ne bi jiacijenll hodili izven Slovenijo se zdravil, bi morala oblaslva /. ozirom ua tukajšnje lopo uspehe v kaki obliki poseči vmes. Se bolj nerazumljivo je, da sprejemajo naši ugledni časopisi obvestila ju reklanie tujih zdravnikov ki so ludi kolegljalno nedopustna. Navajam dalje, da smo zdravili na oddelku tu-US.t7,i"1 ra,|Uen>, ki ga še nima doslej noben oddelek in da smo začeli lu v LJubljani prvi v Jugoslaviji z zdravljenjem i radijem. Ta dejstva naj pokažejo javnosti, da se na oddelku uspešno in nesebično dela in zdravi tudi z najnovejšimi in najdražjimi medicinskimi pridobitvami in sredstvi. Ne zaostajumo, temveč krepko korakamo v prvih vrstah. _ Primarij dr. Pogačnik Josip, predstojnik otolorlngologičnega oddelka. Trbovlje Malo se zida. Splošna kriza se opaža tudi na tem, da se skoro nič ne zida, medtem ko se je preišnia leta zgradilo po 20 in še več novih hiš. Letos zidata visokoprltlični hiši samo Kapi Matija poleg kolonije Dom in vrt in v Vrhovčevi loki ja-momeree Ažbar. Dogotuvljajo pa ie prej napol zgraiena poslopja trgovec Požun, delovodja Čada in rudnik eno stanovanjsko hišo. T k Uf.a^ni. d,nevi ,aii,te(J» okrajnega glavarstva v 1 rbovljah bodo zanaprej samo vsakega 1. v mese- a uradni dan- ki I® biI sedaj vsakega 15., odpade, ker so v novem državnem proračunu črtani tozadevni izdatki. Stroške za en uradni dan v mesecu pa krije občina. Poročili so se: Župevc Franc, pek, s Stradar Stefamio, šiviljo v Hrastniku; Jerman Josip, rudar, z Murn Pavlo: Kačnik Nande, upravnik obč kopalnice, z Žandar Viktorijo. Obilo sreče! Trebnje Sejem smo imeli ta teden. Du se toži po nekdanjih časih, ko je bila ljudem kupčija j , ----..,... ......... „„ Jv. i/iiti IjU dobra, se je videlo i/ tega, da je prišlo veliko ljudi od blizu in daleč. Toda, kakor je nekdo dobro opomnil, veliko ljudi, pa mulo'denarju. Brez denarja pa ni kupčije. Nekaj živine j,-res bilo, jia jc večinoma danes v istem hlev u, kakor je bilu prej. Letina pu mnogo obeta. Pšenica jc radi dolge zime nekoliko redkeju, vendar se popru vi j a in imamo veliko upuiiia. Som, bo tudi dosli. Vinogradii po Upniku, GradilCu in Rihpovcu s«, res lepi. Vendar, pravijo, lanskega pridelka ne bomo dosegli. Nad vso to božjo iu našo naravo pu \ i-i dan zu dnem meč. Lansko poletje jc toča uničila nekaterim vasem vso »trn. V ponedeljek pop. je |x> silno soparnem dnevu nekajkrat zakrnelo tu i„ od Opein ii, brez vsake napovedi je cm oblačni jezik stresel precej toče na polja tam od Nemške vasi čez Lukovk iu Ribpove. V ,ukovku so našli točo se drugo jutro pod kuponi, ludi na t rt ju je pretrgala uit življenju temu m onemi, grozdu. Kaj .bo še! Sadja še nimamo. Jagod nekaj ponujalo otroci, cesnjo pu so še lepo sveže zelene.' Ko I), vsaj od sramu zu rdele. Jurekov pu tudi težko najdeš, der jih razni Ju rji prav pridno jnjsprav-Ijajo pod streho Slovenska Krajina Utonila je v Lendavi blizu Benice Furlan Alojzija i/. Pince marofu. Ponoči je vstala in neopaženo izginila, u po tridnevnem iskanju >o jo našli utopljeno. Najbrž jc to storilo v dušni zmedi, ker je že prejšnji dan polila perilo, ki gu je prala, s črnilom. Žigosanje .sodov bo v Murski Soboti pri postaji zu kontrolo sodov, d,ne 14. in n. julija dne 12. in 13. uvg. in 10. 12. septembru. Nesreča. Lebur štefun iz Mule Polu ne je. vozil nabornike v Dol. Lendavo. Konji -„ se spluših tako, da se jc voznik zvrnil pod voz m si zlomil nogo. Ni se več: vrnil Moinur Valentin, občinski pastir iz Gaber ja. Ko jc s sinom gnal čredo domov, se jo odstranil |>o opravku. Ker ga pa dolgo ni bilo domv, so ga šli iskat, a našli mi ga mrtvega, najbrž gu je zudela kap. Zopet tepež. Nn proščenju (žegnun ju) v Vel. Polnili so se fantje zopet stepli. špilnku Jožefa, ki bi pravkar moral nu nabor, so s krampom po glavi stolkli, du so gu hudo poškodovanegii morali prepeljati v bolnišnico v Soboto. Tepc/u je seveda vzrok vino. špilnku so se začeli gnojili ino/gnni iu je zato raiui nevarna. Avtobusna vožnja M. Sobola—Čukovcc je spremenjena radi novega voznega reda vlakov. Iz M. Sobote odhaja že ob 6. zjutraj, u odhod i/ Čakovca ostane kot prej. stran b. »SLOVKNKC«, dne 18. junija 1932. Stev. 138. Iz življenja Slatin-paše Walter Rathenau, nemški zunanji minister, ki je bil 24. jun 1922 zavTatno umorjen od nacionalistov. Letališče na F rasac Jožef o vi deželi Kakor poroča ruska Pravd« od (i. junija, je ' ruski polarni institut organiziral na Franc Jožefov i deželi oporišče za letala. Tam bodo zgradili hangar, kjer bo spravljeno vodno letalo. Namen lega letališča je med drugim, v letu 1932 in 1333 natančno preiskati vse otoke Franc-Jožefove dežele ler vzdrževati zvezo med polarnimi kraji, ofo- i kom Guker in Otokom Rudolf. I Bosek: Moja žena se uči goslali, hčerka pa peti.« Nosek: »Pa ti?« Bosek: >Brez tožbe potrpeti.« Po železniški nesreči v Nemčiji, pri kateri so vagoni padli v vodo pod nasip, rešujejo vozove žerjavom. V začetku tega meseca je praznoval 75-letnico Mojega rojstva znameniti sudanski junak Slatin-Paša. Po rodu je bil Avstrijec, vse svoje življenje j,- siužil Angležem in sedaj živi v svoji južno-ti-rolski domovini v Meranu, kjer ima lepo vilo, kot italijanski državljan. 50 svojega življenja je preživel v tujini kot pustolovec, vojak in znanstveni raziskovalec. Kot 17-1 ot n i realec dunajske realke, kjer mu je pa skibo šlo, je zapustil Dunaj in šel v Egipt ter v osrednjo Afriko, kjer je študiral zamorske navade. Pri teh svojili potovanjih se je sešel z raznimi slovečimi afriškimi raziskovalci. Potem se je vrnil ua Dunaj ter z 21 letom postal avstrijski častnik in se udeležil bosanske okupacije. Po tej vojski ga je poklical angleški general Gordon, s katerim sta bila znana iz prejšnjega potovanja, v Sudan, da bi tam deloval proti suženjstvu. Kmalu je postal finančni inšpektor in z 22 leti je bil že guverner divje sudanske province Darfur. Imel je mnogo težav z upornimi arabskimi plemeni in njihovimi šejki. V teh bojih je bil večkrat ranjen, vendar je bil vedno zmagovalec. Naenkrat pa je nastopil nov hujši sovražnik. Nastopil je islamski prerok Mnhdi Mohamed Ahmed, ki je zbiral ogromne množice vstašev, da bi z njimi vrgel tujce iz Sudana. Ko je Mahdi zasedel že vse sudanske dežele, mu je Slatin v Dar-furju še kljuboval. S 5000 možmi je izvojeval več kot 20 krvavih zmag proti pristašem Matidija. Ko je padlo že 3000 njegovih vojakov, se je moral vdati. Preoblečen v mohamedanskega derviša je prijezdil v sovražnikov tabor. Darovali so mu življenje in njegov gospodar je postal Kalifa Abdu-lahi, Mahdijev namestnik in poznejši naslednik. Bivši guverner sudanske province' je postal suženj fanatičnega Beduina. Med tem so Mahdij^vci v Kartumu oblegali generala Gordona in njegovega prijatelja ter podpornika. Vstaši so osumili Slatina, češ da si skrivaj dopisuje z angleškim generalom Gordonom, kar je bilo menda tudi res. Zato so ga ukovali v težke verige. Tako ukovanega so kakor divjo zver vlačili Arabci leto in dan za seboj, kamorkoli so šli. Četudi mu je vsak dan grozila bridka smrt. vendar je vedno neomajno zaupal v Gordonovo zmago, dokler ntu nekega dne niso položili med zvezane roke Gordonove krvave glave. S tem je bila Slatinova usoda zapečatena, težke verige so mu sedaj odvzeli, zato pa je moral bos stati ob Z.adnje priprave za lozausko konferenco evropskih diplomatov: Mizarji delajo klopi, na katerih bodo gospodje sedeli. Poljske ženske proti poljubljanju rok Varšavsko gospodinjsko društvo je na svojem zborovanju sprejelo resolucijo, v kateri varšavske žene in matere poživljajo vso poljsko javnost, naj se vendar odpravi ta neprimerna navada, da bi moški v javnosti pri vsaki priliki ženskam poljubljali roke. To bodo odpravile najlaže ženske same, ce tega moškim ne bodo več dovoljevale. Za pozdrav med moškim in žensko je dovolj, da si prijateljsko stisneta roki. Roke naj si dovolijo ženske poljubljati samo od svojih domačih in še to le v družinskem krogu. S tem so poljske žene povedale nekaj zelo pametnega. Dvomimo pa. da bi se po tem ravnale tiste slovenske takozvane »dame«, kt mislijo, da poljubljanje njihovih rok na ulicah, v kavarnah, po tramvajih, kaj zvišuje njihovo veljavo in ugled. »Vaša prejšnja služkinja je sedaj pri nas.« »Res?« »Pa bodite brez skrbi! Niti pol tega ji ne verjamemo. kar nam pripoveduje.« Med pljučnico zblaznel Iz Lipnice pod Gradcem poročajo, da je 16. t. | m. zjutraj zblaznel v svoji hiši 34-letni delavec , Ferdinand Moller. Dobil je pljučnico in je že nekaj dni ležal. Zadnjo noč pa je vročina tako narastla, da so poklicali zdravnika, ki je bolniku dat injekcijo. Bolnik se je izprva nekoliko pomiril, putem pa je planil iz postelje in udaril zdravnika, j ki se je pred močnim možem rešil z begom. Nato ! je Moller razbil vse zdravnikove instrumente, i začel metati kozarce in posodo v šipe in slednjič pograbil kuhinjski nož ter z njim napadel svojo družino, ki pa je srečno ušla. Blaznež je iztaknil . škatljico vžigalic in zažgal postelje v sobi. Raztrgal je vso obleko na drobne kosce in sežgal tudi bankovce prihranjenega denarja v znesku 70 šilingov ali kakih 500 Din. Ko je hišni gospodar prišel, da bi pomiril bolnika, je moral bežati. Med tem je ogenj v sobi uničeval posteljnino. Gospodar je potem skozi okno melal vodo v sobo, da jeudušil najhujše plamene. Med tem sta prihiteli dve požarni brambi. ki sta z vodo zalili stanovanje in udušili požar, pri lem pa seveda uničili vse pohištvo uboge družine. Nato so gasilci obrnili svoje brizgalke v blazneža, ki pa se je skril v omaro. Ko so gasilci prišli v sobo. je bolnik planil iz omare in se hotel vreči na gasilce. Pri leni pa mu je na mokrih tleh spodrsnilo, da je padel. Gasilci so ga obvladali in ga vtaknili v prisilni jopič. Rešilni avto je nesrečneža prepeljal v graško bolnišnico. Ni pa mnogo upanja, dn bi nesrečnež, ki ima zelo hudo pljučnico, po vseh teh dogodkih ostal pri življenju. Dežela Metuzalemov Eno najlepših ruskih letovišč je čedno mestece Kislovodsk na severnem Kavkazu. To sloveče kopališče je znano po svojem čudovitem vrelcu, čegar voda je polna ogljikove kisline. Ta vrelec se imenuje Narsan ter slovi po vsej Rusiji. Iz Kislovodska vodi najugodnejša cesta na Elbrus, goro, ki je 5G33 m visoka. Razdalja med Kislo-vodskom in Elbrusom znaša 130 km. Kakih 20 km za mestecem je soteska Terskol. Pot vodi skozi iglast in bukov gozd do vasi Terskol. Malo pred to gorsko vasico stoji pastirska koča, pred katero navadno postaja močan starec, ki je baje »le« 140 let star in je že 10-krat poslal stari oče. Ko je na Ruskem umrla carica Katarina II., je bil mož tedaj star ravno 4 leta. Krepak je še tako, da se ne plaši najbolj strmih gozdnih in gorskih poti ter pleza kakor kak mladenič. V vasi Bezeng prebiva mamica Hulasva-Altin, katere mož je žal že umrl, ko je bil star šele 110 let. Ona pa šteje že 143 pomladi. Baje je njen najstarejši sin star 90 let, njen najmlajši sinček pa 63. Potemtakem" bi bil najmlajši rojen, ko je njegova mamica bila stara žc 80 let. Tako vsaj zatrjuje starka. V dolini Ligdon-ski živita 98-letni Gig Kokojev in 87-letni Inalkid Kologov. Pa tudi ta dva nista izjema. Stoletnih mož in žena je baje v teh krajih še vse polno. Resnična dežela metuzalemov. Malta v južnem Uralu Ruski akademiji znanosti je na seji v Sverlov-sku poročal prof. Gubkin, da so našli velike vrelce nafte pri Sterlitamaku v baškirski republiki. Nafto so že začeli loviti na ta način, da so navrtali 7 vrelcev. Zemljišče, pod katerim je ležišče nafte, meri več ko 100 ha. Nafta je prvovrstna. S tem se bo izvoz nafte iz Rusije pomnožil za milijon ton. Ta izvajanja je potrdil tudi voditelj ruske petro-! lejske uprave, ki je poudaril, da je na ozemlju J baškirske republike najmanj '100 milijonov ton j nafte. S tem bo Rusija svoje potrebščine nafte j lahko krila z lastno produkcijo. S tem je pa tudi »Misija postala ena prvih petrolejskih dežel. Nemški narodni socialist Strasser, organizatorični vodja narodnih socialistov, govori v radio. To je prvi govor nar. socialistov v radio. Njegov govor so prenašale vse nemške postaje, le Monakovo in Stuttgart sta ga odklonila. 1000 let star ruski rokopis Ekspedicija ruske akademije znanosti je v južni Rusiji odkrila rokopis iz lela 1068. Ta rokopis je napis na takozvanem Tmutarkanskem kamnu na otoku Taman in popisuje, kako je ruski knez Gleb meril led na obali Azovskega morja. Kamen bodo shranili v ljeningradskem muzeju. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-lkon. Roden« stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi toioodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki vratih svojega gospodarja, ali pa bos tekati za njim, kadar je gospodar jezdil na svojem konju. Med tem so njegovi angleški prijatelji leto in dan zaman poskušali rešiti ga sužnosti. Slednjič se jim je posrečilo vročiti Slatinu sredstva za beg. Na kameli je v divjem diru več dni bežal skozi puščavo ter prišel do Nila. Tu so ga sprejele angleške čete. Sestradani in skoro nagi begunec je v nekaj dneh postal angleški polkovnik angleško-egipčanske armade ter je v zlato vezeni uniformi stopil na ladjo. Dobil je naslov paša in poslej ga ves svet pozna le pod imenom Slatin-paša. Ko je prišel v Kairo, so ga čakale nove počastitve. Angleška kraljica, cesar Franc Jožef in egiptovski podkralj so mu poslali visoka odlikovanja. Postal je angleški lord in avstrijski baron. Tudi vse druge države so ga visoko odlikovale. Še predno se je vrnil v avstrijsko domovino, je napisal knjigo o svojem pustolovskem življenju: »Ogenj in meč v Sudanu . L. 1898 je angleški lord Kitchener začel osvajati Sudan zopet za Angleže. V ta namen si ni mogel izbrati boljšega svetovalca, kakor Slatin-pašo. In angleški polkovnik Slatin-paša je doživel ponosno zadoščenje, da je njegov bivši gospodar Kalifa iz svoje palače v Ondurmanu bežal pred njim, bežal iz iste hiše, v kateri je Slatin več let opravljal suženjska dela. Padlo je 10.000 dervišev v angleškem ognju, njihov Kalif pa je bežal kakor divja zver proti jugu, dokler čez nekaj mesecev tudi on ni padel v ognju angleških strojnic. Na angleški trdnjavi Kartuin, ki jo je general Gordon junaško branil do svojega slavnega konca, je znova zaplapolala angleška zastava. Ko je bil sklenjen mir, je bil general Sir Rudolf Slatin imenovan za generalnega inšpektorja Sudana v angleški službi. Ko pa je izbruhnila svetovna vojska, se je vrnil v Avstrijo. Angleži so ga hoteli pridržati, ker so cenili njegove dragocene izkušnje v Sudanu ter ga hoteli napraviti za angleškega državljana. Vkljub temu, da je vzljubil črno pleme, med katerim je deloval toliko let svojega življenja, je odklonil angleško ponudbo in se vrnil na Dunaj. Tudi na Dunaju so bili obzirni z njim. Da bi mu lie bilo treba bojevati se proti svojim dosedanjim prijateljem, so mu dali vodstvo oddelka za oskrbo vojnih ujetnikov pri Rdečem križu. S tem je pa tudi zaključeno doživljajev polno življenje tega čudovitega moža, ki danes sameva kot 75-letni starec v Meranu. Matusko sodijo: Na levi: Pogled v sodno dvorano. Na klopi sedi zločinec Matuška (X), ki je obtožen atentator na vlake. Na desni: Matuškova žena gre na sodnijo v spremstvu zagovornika. Bog je kaznoval brezsrčne mornarje ;'red dobrim tednom smo poročali o groznem postopanju kapitana in moštva grškega parnika »Saphoi, ki je, ploveč iz luke Bone v Alžiru, dal vreči v morje Hrvata Manakrovič«, ki se jc utiho-tapil na parnik brez karte. Ko so siromaka našli, so ga pripeljali pred kapitana Štefana Paterasa, ki ga je najprvo pretepel, potem pa ga dal vreči v morje. Poročali smo ludi, kako na čuden način je bil tedaj Manakrovič rešen. Francoske oblasli so izdale takoj naročilo vsem pristaniškim oblastem. da je treba kapetana Paterasa in vse mornarje parnika »Sapho takoj aretirali, kakor hitro bi pristali v kaki francoski luki. Parnik »Sapho« je plul proti Nemčiji, ker je bil namenjen v pristanišče Stettin. Zato so Francozi upravičeno pričakovali, da se bo parnik moral ustaviti v kaki francoski luki, da vzame premog. Parnik pa je plul dalje in se ni ustavil v francoski luki Oran, kjer so ga tako željno pričakovali. Najbrž so zločinski kapitan in njegovo zločinsko moštvo slutili, da je njihovo grozodejstvo odkrilo, vsled česar so se izogibali francoskih luk, da bi ušli zasluženi kazni. Kazen pa vkljub temu ni izostala. Kakor poročajo iz Lisabone, je grški parnik »Sapho« naletel na pečino pri rtu Peniche na portugalski obali. Vsa posadka se je na rešilnih čolnih rešila na majhen otok in o nesreči obvestila bližnjega sve-tilniškega čuvaja. Nato je priplula na pomoč ribiška ladja »Flor de Peniche*:, ki je ponesrečene mornarje odpeljala na suho. Parnik »Sapho« je v francoski luki Bone naložil 6000 ton fosfata, ki ga je hotel pripeljati v Stettin. Na ladji je bilo 26 mornarjev, ki so rešili le golo življenje, tako, da so jim v portugalskem Penicheu morali dati obleko, da so jih ntogli odpraviti v Lisabono, odkoder jih bodo odpravili dalje na Grško. Tako je kruteže brez sodelovanja posvetne pravice že doletela zaslužena kazen. Francoske oblasti pa hočejo na vsak način doseči, da bo neusmiljeni kapitan s svojim moštvom vred kaznovan za svoje postopanje z Manakrovičem tudi od posvetne pravice.