likaj m veak ietrtek. Cena bi Ja IK aa leto. (Za NemCIJo S K 00 *, ■a Ameriko la draga taja driave « K 00 v.) — Bplal la doplal ae po-illlajoi Urednlitvn ..Domoljuba", kjabljana, Kopitarjeve ulice štav. I. Haroinlna, reklamacije la Inaeratl pat Upravnlltvn „Domol|aba", Ljubljana, Kopitarjeve ollae it. 1. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO. laiaratl ee aprejemajo po alo-deCIbcenabi Bnoatopaa patltvrata (leatlBa „DomolJabove" Urina M al m) ataae aa enkrat JO v. Pri *e<-krataem objavljanja primerea pa-aaat po dogovora. — Poeameaae številke ae prodajajo po 10 v. tokova! promet poltoo-hranMnliaega arada itev. 824.707. Štev. 17. No nose! Pred kratkim so poslali češki škofje za vse štiri škofije na Češkem skupni pastirski list, v katerem govore jasne besede o novi volivni pravici. Navedemo tu le nekaj resnic iz tega krasnega lista, resnic, ki naj bi odmevale tudi pri nas od sela do sela, od hiše do hiše, zlasti zdaj tik pred volitvijo. — „Vaša volivna pravica vam naklada volivno dolžnost: 1. voliti; 2. tudi dobro voliti. Prva dolžnost vsakega volivca je izvrševanje pravice, t. j. glasovanje. Kdor ima pravico glasu, ta naj se ne odtegne glasovanju! Nihče naj ne reče: „Kaj, saj moj glas ne bo odloČil." Tudi en sam glas je večkrat odločilnega pomena. Ne daj se nikdar odvrniti od glasovanja. Ne zmeni se za prigovarjanje, zapeljavanje in zapreke, ampak pridi o pravem času na volišče in izpolni svojo sveto dolžnost! Pa ni zadosti, da volilec samo glasuje, temveč zahteva se, da tudi dobro glasuje in to je njegova druga dolžnost. . . Pazite zato, kako mislijo, kako žive in kako ravnajo tisti, ki se potegujejo za vaše glasove. Nikdar in nikjer ne smete voliti človeka, Jd je katolik samo po 0 Ljubljani, dnč 25. aprila 1907. imenu, ki se ne briga za božje in cerkvene zapovedi, ki nikoli ali redkokdaj pride k sv. maši ter ne izpolnjuje svojih krščanskih dolžnosti, ki podpira cerkvi sovražne liste, ki morda zaničuje sv. cerkev in njene naredbe, njene nauke in njene služabnike! Vprašajte onega, ki se vam ponuja, kakšna so njegova načela in česa se hoče držati kot vaš zastopnik, kot poslanec v državnem zboru. Vprašajte ga, ali ni on nasprotnik krščanskega nauka v šoli in ali ne zagovarja razporoke! Vprašajte ga, ali je voljan pogumno in odločno nastopiti zoper vsak poskus, da bi se rušila vdanost in ljubezen do svete vere in domovine! Ako vam na ta vprašanja ne da nobenega odgovora ali vam da tak odgovor, ki nasprotuje krščanskemu prepričanju, tega ne volite! Ako za takega glasujete, volite v svojo lastno škodo ter nosite na sebi veliko odgovornost na tem svetu in v večnosti " Pri nas smo toliko na boljem, da nam ni treba kandidatov, ki se ponujajo proti S. L. S., prav nič vpraševati. Liberalna stranka ima jasno v svojem programu, ki ga mora sprejeti vsak njen kandidat, proticerkvena načela — ločitev cerkve od države in šolo brez vere. Cisto gola, sle- Leto xx. parska laž je pa trditi, da n. pr. Dekleva, ali Gruden, ali Cop in Sršen ne kandidirajo na liberalno stranko Izkuhali so vse te može v Ljubljani v Hribar-Kamovi kuhinji. Za vse dela izvrševalni odbor narodno-napredne stranke; za vse nastopajo pristni liberalci. Kako smešno se vidi, da na primer Grudni vlačijo krog idrijski liberalni trgovci in pri tem vpijejo, da je neodvisen kmet. Na ta lim nihče več ne sede Stvar je jasna: Kdor bo oddal glas za kandidata, ki ni postavljen od S. L. S., je ali soc. demokrat, ali liberalec. Vmes ni nič. Taki neodvisniki! Zbirajo se iz vseh vetrov in pred seboj nosijo cunjo, ki je na nji zapisano: Neodvisna kmečka stranka. Ce si jih pa ogledaš od blizu, pa vidiš na njihovih hrbtih, da so po večkrat punci-rani liberalci; iz vsakega žepa jim moli ven blek kakega umazanega liberalnega lista; že od daleč smrde po liberalstvu. Nič ne dene, da se sedaj drže potuhnjeno, kakor bi bili najkrotkejši golobčki; ne moti nas, da časih kako pobožno besedo vtaknejo med svoje netečne otrobe, ki jih vežejo po shodih. Liberalci so in ostanejo. Vsi vemo, da bi se radi otresli gromovite obsodbe, ki tiči v očitanju da so proticerkvena stranka, a ne bodo se! Naši ljudje jih bodo pustili lepo doma, da bodo v svoji neodvisnosti potrjeni in da jim ne bo treba hoditi na Dunaj liberalcem škornjev. snažit in pet lizat. Na svetu je že tako, da mora biti povsod nekaj zgag, menda za sorto. Ko bi ljudstvo ne bilo podučeno, ko bi nič ne bralo in se ne brigalo nič za javno življenje, bi ga bilo mogoče preslepiti. Tako je pa prazna muja, združena z nepotrebnimi troški! Po vseh krajih zboruje sijajno S. L, S Samo v Šent-Janžu je nekaj pijanih barab onemogočilo redno zborovanje. Vzrok: tamošnji učitelj Berce. O takih učiteljih je pisal že Domoljub in jim napovedal boj. Napoveduje ga jim iznova! Drugod povsod navdušenje, močna zavest edinosti, gotova zmaga! V par letih izgine zadnji liberalni občinski zastop na naših tleh! Volivno gibanje. (Nekaj podrobnosti z logaških shodov.) I. V Gor. in Dol. Logatcu so priredili dvakrat socialni demokrati, enkrat liberalci shode; naša stranka iih ni motila, ker ie v resnici svobodoljubna. A shoda naše stranke bi radi razbili, ko bi mogli. Sramota! 2. Na shodu v Gor. Logatcu se je socialni demokrat Kristan iz-uebil nesrečne trditve, da je gospod dr. Šu-šteršič kriv, da so se davki zvišali; vpeljal se ie en sam nov davek na železniške karte in proti ie glasoval on in vsa njegova stranka. Trdil je, da je dr. Šusteršič zakrivil, da :e meja za živino iz Rumunije in Srbije zaprta, da zdaj kranjski kmet svojo živino drago prodaja, a gospoda drago meso je. Pri teh besedah sta »neodvisna« kmeta »veleučeni« Fr. Šeni-rov iz Jerina in pa Kobal iz Žiberi. po domače »Kavka«, tako vpila nad dr. Šusteršičem, da sta bila zelena kot kuščar in slinasta kot polž. Bog vedi zakaj? 3. Gospod župan Mulley je razburjen rekel, da shod zaključi, ker se zunaj tepo. in je tudi sam dobil sunek v nogo — stal je zraven c. kr. vladnega komisarja — in ni niti tega vedel, da vpričo vladnega komisarja nima on nobene oblasti kot župan nad shodom, pa že toliko let načehtje občini. Res moder župan to, zato je tudi bežal s shoda. da so ga komai noge dohaiale. 4. Pri obeh shodih je bil tudi neki penzijonist Vončina samo zato, da ie z medklici bodril svoje liberalne backe. No. bežal je tako s shoda, da le bilo grdo. 5. Kristan je mislil, da bo v Dolenjem Logatcu bolje opravil, kot v Gor. Logatcu. zato se ie potrudil z idrijskimi mokrači trdi na drugi shod. a vrgli so ga naši možie iz sobe in potem je šel kar v skok noter do trgovca Degleria. 6. V Oor. Logatcu imamo tudi kramarja-analfabeta Jurija Mroviia. Ta ie pa deial v Lenasijevi pivnici prav lepe besede- »Naibolle bi bilo, da se farovž in cer-kveniia zažgeta.« To so besede nalašč za državnega pravdnika. Se tega se nam manika, da nam bodo prihaiači v faro s požigom grozili. Kaj bi storil državni pravdnik. če bi kak pristaš S. L. S. Izustil kaj podobnega? 7. Pen- zijonist Vončina je baje zapisaval tiste, ki so metali liberalce s shoda in tudi njega napodili. Ce pa začne državni pravdnik proti komu postopati, mora njega, kot šuntarja, prvega priieti. On ni imel na shodu nič iskati. — Ljudstvo logaško pa zdaj lahko vidi in spozna. za kaj se gre. Gre se za pravo svobodo, katero liberalci hočejo samo zase, a je drugim ne puste. Gre se za občni blagor, katerega so liberalci toliko časa zanemarjali, gre se za krščanstvo, katerega ta grda stranka iz dna duše sovraži. Kranjske volitve. V Ribnici godi se čudež: Kandidira Anton Rudež. Če dobi kak glas, sevč, to se danes še ne ve. Kandidat Stare se muja, kmetom krepko se ponuja: »Vsi Dolenjci zame, auf! bom odvil vatti davčni šrauf!« Oče Muley že v Logatcu priča bil ie svojmu padcu, Grudna pa obšel je strah, govor zgubil je na mah. »Vsi volite le Dekleva!« Babčev fantek to zahteva. Notranjec se pa smeji. Krepko z Žitnikom drži. »Strašna naša bo blamaža,« toži oče Žužamaža. Z zvoncem klavrno zvoni. Kot k pogrebu se glasi. Škoda tebe. Ivan Cankar, ker si sicer dober člankar, da se boš zastonj potil in nazadnje tinto pil! Na Gorenjskem vreme krasno, na planinah je vse jasno. Kreka pika pač Sršen, a brez žela, ni strupen. Neče Krajna, zlata mati, liberalcem se podati; kadar pride tak snubač. 10 odkuri urnih krač. Malo kremžil, tnalo pačil, slednjič vdati se je račil Ivan Hribar, naš župan, po nedolžnem žrtvovan. Oče Hribar se omaje, gre na agitačne vaie. Kak pa učni je uspeh, nam pokazal je v Zireh. Oj Ljubljana, lepa bela, kot nevesta razcvetela sramežljivo zarudiš, 11 še dvomiš, se bojiš? Skleni pametno poroko, ljudstvu sezi hrabro v roko! V naši slogi tvoja čast narodu bo v slavno rast! Slovenskega kandidata za mesto Maribor je postavil shod volivcev dne 14. t. m v »Narodnem domu. v osebi g. Karola Tratnika pasarja v Mariboru. Shoda se je udeležilo tudi nekaj socialdemokratov, ki pa so bili po polnoma mirni in niso glasovali. Govorilo ie več govornikov, tudi delavci, ki so bili vsi za samostojnega slovenskega kandidata. Mariborski Slovenci, sedaj pa na delo za sloven- skega kandidata! Vsak slovenski volivec v Mariboru mora oddati svoj glas za našega števnega kandidata g. Karola Tratnika. Li-beraIni advokat dr. Rosina je predlagal, nai bi Slovenci volili socialista že pri prvi volitvi, a njegov predlog je propadel. Goriški Slovenci so postavili na posebnem shodu na predlog č. g. dr. Pavlice za mesto Gorico g. Jerneja Kopača, svečaria iu posestnika za kandidata. Za Trst okolica kandidirajo Slovenci odvetnika dr. Otokarja Rybafa za državni zbor. V puljskem okraju so postavili Hrvati za kandidata dr. Laginjo. Ker postavijo Nemci, socialdemokrati svoje kandidate in ker je v italijanski stranki razdor, bo bržkone zmagal hrvatski kandidat. Okraj ie dosedaj zastopal Italijan. Shod v Ilirski Bistrici so priredili v nedeljo ob 2. socialni demokratje. Mozetič sc jc predstavil za kandidata. Udaril jc parkrat po farjih, hvalil liberalce ter prebral pravila ,sli-čna »kmečke neodvisne stranke«. Po končanem govoru ie predlagal neki Nino v jecajo-čih besedah kandidaturo. Od 50 navzočnikov je vzdignilo kakih 10 roke za Mozetiča. Babčev fantek se je oglasil k besedi ter začel je-cati s tresočim glasom, da je kmečka »neodvisna stranka« slična socialno-demokratični, samo še en korak, in bodo skupaj. Zatorei najbolje, da se združijo za časa volitev. Mozetič sprejme predlog, toda le pogojno ob ožjili volitvah. Predlagal je, da naj gredo vsi navzoči na liberalni shod, ki se bo vršil ob 4. uri v Trnovem. Shod v Trnovem. Vsi zborovalci bistriški so odšli na kraj zborovanja v Ribaničevo gostilno. Tu je govoril Arko, razkladal program »neodvisne kmečke stranke«. Govoril je zopet tu plačani agitator Babčev fantek; ravno isto. kar ie čvekal v Št. Petru, na Dolenjem Zemonu in v Bistrici. Govoril je razne budalosti, zabavljal čez Žitnika, češ, da ni storil nič za te kraje. (Babčev fantek, pazi, da ne prideš v peržon. Op. por.) Pritrjevale so mu štiri liberalne devičarce, zlasti ženitna kanditatka. Predstavil se ie tudi reva Dekleva. ki je udarjal čez žlindro in njihovo zastavo ter povedal čez desetkrat, da sprejme kandidaturo. (Lc z veseljem jo sprejmite! Sai ste videli pri glasovanju, koliko rok se je vzdig-nilo-za vas.) Na shodu je bilo kakih 100 ljudi, toda ne volivcev. Pri glasovanju se ie vzdignilo še ne polovica rok. četudi so liberalne devičice vzdignile roke. Protiglasovati regi-mentni Faideuc ni dal. dasiravno se je zahtevalo; je bržkone s svojim nosom zadišal, kakšen bi bil izid. Ste pač premalo plakatov nabili, dasiravno jih je bilo v vsaki vasi vse polno, tudi na Dolenjem Zemonu, V soboto ic doživel prvo blamažo, hotel je imeti še drugo. Le naprej, za »častne« klerikalce bomo vas vse napravili, ker s svojimi nastopi lc pomnnžujete trume Slovenske Ljudske Stranke. Ata Arkota ie hvala izdala. Ko jc dr. Susteršič na shodu naše kmetiške zveze v Šempetru Arkota pokazal v pravi podobi, sc 'e ata jel po »Notranicu« z velikim kravjim zvoncem hvaliti. Dr. Šusteršiča in sebe dene na vago. a Šusteršič mu ie muha, sebe pa povzdiguje za največjega Notranjca. Našteva vse šarže in cofe. ki jih zastonj opravlja iu mC doh*e svete' ka,ere ie kedai kontu dal. Mi dr. šusteršiča ne bomo branili, ker bi s tem kamenje na Kras nosili, a pokazati hočemo Arkntove zasluge, o katerih se mu vedo blede. Nainrvo se hvali, kako je brezplačno povzdignil notranjsko živinorejo. Res sc mu io ie posrečilo tako povzdigniti, da ima sam največ dobička od nie, posebno pri plemenskih bikih, ki jih dobi poceni iz Ljublianc a jih v najboljši moči drago proda. Prav po ceni se hvali dalje, da je že 10 let brezplačno načelnik postojnske mlekarne. V denarjih res ni bil poplačan za mlečne zasluge, toda je sira, ki se je pod njegovim modrim vodstvom skazil, toliko speljal na svoje njive, da še nekaj časa lahko zastonj mlekarno v pogubo vodi. Dokler ie imel 011 sam glavno besedo pri mlekarni, bi bila kmalu na kant prišla. Mleko so tedaj plačevali po 4 in pol, ko pa je drug tajnik prevzel vodstvo, ga plačujejo po 6 iu pol. Ali Arko res misli, da mu bo za tako modrost še kdo plačeval? Od kmetijske podružnice postojnske pa ata molči, morebiti mu ta kaj plačuje, ko jo tako skrbno vodi, da je sod njenega škropilnega voza v Slavini, sod sam pa pri Jož. Dekleva dobro shranjen. Nekai zasluži tudi za to, ko skrbi, da je družbino orodje tako dobro raztreseno, da ga nc more nihče rabiti. Tu so zdaj atova načelništva pred nami, od katerih si sam tako glorijo dela. Sprejeti pa hočemo tudi vse dobre svete, ki jih ie v »Notranjcu« popisal, za katere dozdaj še nismo vedeli: zdaj vsaj vemo, kdo je pri tistih napravah kriv vseh skaz, ko se je ata izdal, da je bil on traven. Sam pravi, da ie pri vodovodih in vodnjakih po Notranjskem pomagal s svojim svetom. Potem je pač gotovo, da je postojnski vodovod on skazil, ko ie t^eba toliko hiš in drugih naprav vzdrževati, da ta mali vodovod gre. Menda je tudi on kriv, da se voda ni iz Stranj napeljala, ki bi bila brez strojev tekla in bi jo tudi vse sosednje vasi uživale. A on se je držal načela-»Postoinec ic sam zase«, kdo sc bo za vasi brigal? Dalje je bil tudi njegov dober svet kriv da se ie magacin pri bolnišnici podrl in ž nihr: zraven stoječi zid. ko zidarskemu mojstru ni pustil kopati zadosti močnega funda-menta in zadosti debelega zidu delati. Tudi mrtvašnica na pokopališču ima shranjen nje-gov dober svet. ko so pri prezidavanju pokopališča mrtvašnico najprej dobro betonirali, iKitem pa ko jc bilo to narejeno, do tal podrli in novo sezidali. Bog ve. ali jc Arko za tak dober svet dobil kaj plačila, ali so mu še sedaj na dolgu. Dobri sveti so pri Arkotu še zmeraj na prodaj, zato jih Notranjcem toplo priporočamo, da bodo Arkota po njih spoznali. Gorje pri Bledu. V nedeljo, 21. t. m. nas ic počastil s svojim obiskom g. Pogačnik, sedanji kandidat Slovenske Ljudske Stranke, ki ie imel svoj volivni shod ob pričujoč-nosti kakih 200 volivcev. Oospod poslanec je pojasnil novo volivno reformo in nam prav po domače razložil težnje in sedanje ponudbe poljedelskega ministrstva za izboljšanje, oziroma za odkup planin. Precei po shodu sta vložili prošnjo za odstop servitutne pravice i" za nakup novih nlanin podobčina Podhom in Zasip, oziroma Dobrava. Upravičenci pri servitutni pravici na planini Kranjska dolina Pa bodo še ta teden isto storili. O. poslancu moramo res biti hvaležni, da nam tako očetovsko stoji na strani in upati smemo, da ako bo kdo to dosegel, bo gotovo on, ker je ve-scak v tem, to nam lahko pričajo Bohinjci, katerim je že nekatere planine v red spravil. n Iz reške doline. Zanimiva obravnava se je vršila 20. aprila pred c. kr. sodiščem v Ilirski Bistrici. Znani testeninar raidguc je kot podpredsednik »gospodarsko Političnega društva« vložil tožbo proti g. nad-iicitelju Ravnikarju, g. kaplanu Hrovatu in še štirim drugim osebam. Državno pravdništvo 'c dvignilo obtožbo radi prestopka § 8. kaz. zak. in § 15. zborovalne svobode. Na Dolenjem Zemonu so namreč priredili liberalni »neodvisniki« shod dne 25. marca in sicer pod milim nebom. Bili so pa tako predrzni, da tega shoda niso oblastvu kot pod milim ne- bom se vršečega niti naznanili. Liberalec je menda pač povsod mnenja, da sme vse. Štiri ure ie skoro že trpelo zaslišavanje prič, ko pokaže zagovornik g. dr. Leskovar od c. kr. okr. glavarstva v Postojni uradno potrdilo, da shod pod milim nebom glavarstvu ni bil naznanjen. Naenkrat je bil konec zaslišavanja nadaljnih prič, in obdolženci vsi oproščeni. Pač pa pride sedaj na vrsto Faidguc, ker je prekršil § 19. shodnega zakona. Zares! Imenitna oseba, da še kot podpredsednik političnega društva niti ne pozna paragrafov društvenega in shodnega zakona. In tak človek priporoča na shodih Deklevo za kandidata, kateri menda ravno toliko pozna te paragrafe. Pripomnimo še, da je Arko predsednik tega političnega društva. Zužamaža, velika je tvoia blamaža! — Škoda, da ne kandidirajo »neodvisni« kmetje Petra Lešnika, občinskega tajnika ilirsko-bistriškega. Ta bi gotovo zmagal, ker bi še otroke vpisaval v volivne imenike. V Bistrici ni nič manj, kakor 45 vp-livccv se moralo reklamirati iz imenika. Še ne po dvajset let stare osebe je vpisaval vanj, Za tako majhno občino pač velikansko število. Pozor volivci! Ako bi kdo pritiskal ob času volitev na koga, recimo na voznike-kniete, da morajo voliti v liberalnem smislu, češ, da se jim drugače vzame vožnja, ga kar naznanite sodišču. Tak oderuh bi učinil pre-grešek in bi se kaznoval s strogim zaporom od I do 6 mesecev, oziroma celo do enega leta. Časi liberalne strahovlade in pritiskanja ob času volitev ali pa po končanih volitvah so minili! Le pogum! Političen pregled. CESAR V PRAGI. V ponedeljek, dne 15. aprila je prišel cesar s posebnim vlakom na Češko. K.ier se je ustavil dvorni vlak, povsod so cesarja navdušeno pozdravljali. Cesarski namestnik mu je šel nasproti in ga pozdravil v imenu Cehov in Nemcev, ki vsi enako spoštujejo svojega vladarja. V Pragi se vrše dan na dan sedaj velike slavnosti cesarju v čast. PRAGA. Dvanajstič biva sedaj cesar v Pragi. — Prvič je bil I. 1846. kot 16-letni princ s svojim bratom Maksom, da si ogleda mesto. Drugič 1. 1849 že kot vladar. Kmalu po poroki leta 1854. je bival cesar z mlado cesarico Elizabeto devet dni v Pragi. Leta 1856. sta se cesar in pokojna cesarica udeležila srebrne poroke cesarja Ferdinanda. Leta 1858. je bil cesar v Pragi, kjer so odkrili spomenik generalu Radeckemu. Po nesrečni vojski leta 1866. je cesar prišel v Prago 24. oktobra, da se zahvali prebivalstvu za zvestobo in uda-nost med obleganjem. Leta 1868. je bil cesar navzoč, ko so otvorili Frančiškov most. Leta 1874. se je cesar mudil nekaj časa v Pragi med potjo k vojaškim vajam. L. 1857. se je cesar udeležil v Pragi pogreba cesarja Ferdinanda. Leta 1891. si je cesar ogledal razstavo v Pragi. Zadnjič je bil cesar v Pragi leta 1901. Tedaj je hotel narediti spravo med Cehi in Nemci, a se mu ni posrečilo. Tudi sedaj jc to njegov glavni namen. Pa Cehi se čutijo močne in nečejo veliko odjeniati. Nemci pa še vedno sanjajo, da so prvi narod v državi in da bi jih drugi morali poslušati. — Cesar ostane v Pragi do 28. aprila. Dva dni po dohodu cesarjevem je prišel tudi presto- lonaslednik Franc Ferdinand v Prago, ki pa tudi drugače navadno biva na Češkem, ker jc njegova žena češka grofica Kotek in ima ondi svoja posestva. ' PRAGA. V cesarjevem spremstvu so prišli tudi ministri, in sicer ministrski predsednik baron Bek, češki minister Pacak in nemški Prade. Trgovinski minister dr. Foft je pričakoval cesarja že v Pragi, pozneje pa je prišel še naučili minister dr. Marchet in poljedelski minister grof Auersperg. PRAGA. Mestni svet z županom Grosom na čelu se ie predstavil cesarju in mu izročil obsežno prošnjo. Glavne točke te prošnje so: Blagovoli naj se znižati davek v Pragi, posebno hišni davek, da mesto naraste in da se potem združijo še okoliški kraji z mestom, ki bo potem res kraljevo mesto. Najbolj pa želi mestni svet, da bi se cesar vsako leto za nekaj časa nastanil v kraljevem gradu v Pragi, kakor gre vsako leto za nekaj časa v Budimpešto. Kraljeva Znamenja, krona, žezlo in meč, ki so spravljena v Pragi, naj se vsako leto na dan sv. Vaclava iavno izpostavijo. (Češko je bilo namreč lastno kraljestvo in zato imajo Cehi. tudi lastno krono, s katero so kronali svoje kralje.) PRAGA. Cesar je deputaciji, ki mu je izročila omenjeno spomenico, odgovoril, da se bo vsikdar zavzel za svoie zvesto kraljevo mesto, natančno proučil želie praškega mesta in jim v kolikor bo le mogoče, rad ugodil. V Pragi pa da se bo odslej večkrat nastanil, da izpolni želje praškega prebivalstva, ki tako zelo ljubi svo:ega vladarja. PRAGA. 18. aprila popoludne ob 5. so priredila praška pevska društva cesarju veliko podok-nico. Pelo je nad tisoč pevcev. Pevovodjo ie potem cesar sprejel in se mu zahvalil in pohvalil lepo češko petje. TRST. Po nainoveišem štetju ima Trst brez vojaštva že 200.962 prebivalcev. Silovito je narastlo prebivalstvo zadnjih par let, ker sc je mnogo tujcev priselilo. Proti vohvnemu imeniku ie v Trstu vloženih 4757 reklamacij, kar 'asno kaže, kako pristransko je laška gospoda sestavljala volivni imenik. »Pikolo« sc seveda bridko pritožuje proti temu, da je vloženih toliko pritožb, ker se boji. da se podre laška liberalna stranka v Trstu. Pravijo tudi. da sta si v Trstu precej nasproti slovenska in laška socialna demokracija. Socialni demokrati sicer to taje, pa bo boli gotovo resnica, ker vsak pameten človek že lahko sprevidi, da tako ne gre naprej, da bi Lahi vedno zapostavljali Slovence, ki jih je zelo veliko med delavstvom. CESAR NA KRANJSKEM. Ko bo prišel poleti cesar na velike vojaške vaje na Koroško, se bo oglasil, kakor že sedaj pišejo nekateri listi za kratek čas tudi na Kranjskem in sicer bo prišel na Bled in kakor drugi govore, pogleda morebiti tudi še Bohinj. Ootovega še ni nič. DUNAJSKI ŽUPAN DR. LUEGER. Dr. Lueger se mudi še vedno v Lovranu. Zdravniki z Dunaja prihajajo k njemu, ker se mu bolezen nikakor noče obrniti na bolše. Vendar je zadnje dni že pisal in zato upajo, da okreva. 16. aprila je preteklo 10 let, kar je dunajski župan. Cel Dunaj se je veselil, ker takeea župana še niso imeli. V Lovrano (pri Opntri) so poslali poslanstvo, ki naj naroči Lueeerju, naj ne hodi toliko časa na Dunaj, da se popolnoma pozdravi, ker se boje. da bi se bolezen ne povrnila. On je namreč koncem tega meseca hotel iti agitira t na shode. ŠTAJERSKO. Tudi Nemčurji so postavili po celem Sp. Štajerskem svoe kandidate da preštejejo svoje zveste ovčice. V brežiškem okralu pridno agitira dr. Benkovič, ki se ie preteklo ne-delio-predstavil na treh shodih. Tudi drugI kandidati so pridni, posebno kmet Pišek, ki je izvrsten govornik, da povsod vname vse za »Kmečko zvezo«. se udeležili vstaje. Kmetie beže v gozdove, kier se skrivaio pred vojaki. V veliko vaseii so vojaki dobili doma le starčke in otroke, možje so pa skriti v gozdovih. Neusmiljeno so zvezah uboge starčke in jih vlekli pred sodišča, kjer iih večinoma obsodijo k smrti vsled upora. Tako početje vlade kaže le. da lioce vlada podpirati iudovske pijavke in braniti njihove krivice, dočim se za tlečega kmeta, ki ga ie odiral jud do kosti, malo briga. Listek. Nedolžna. (I. Huber. — Klandrov.) POROČI! 4 17 BOT .fi A RI JE _ TISOČ-I.ETNICA KRŠČANSTVA. Cela Boleariia se sedaj pripravlja na iz-vanredno, splošno narodno in kulturno slavnost. Maia meseca bode namreč tisoč let. odkar so snreieli Boleari nod knezom Borisom krščanstvo. Ta bolearski knez ie namreč iz-previdel v svoji bistroumnosti, da si ne bo mogel ohraniti kot pagan med velikimi krščanskimi sosedi svnie države. Vsi sosedni Slovani so se že zdavnai ponrei odpovedali starim bogovom, le v Boleariii ni moelo dobiti krščanstvo rodovitnih tal. dokler se ni sam knez Boris odloči', da snrejme krščansko vero s celo svojo družino. In to se ie zgodilo v sredi voiske. ki io ie zmagoslavno vodil knez Boris nroti bizantinskemu cesarju. Po ce'i Bolea ri'i 'e zavladala velika lakota in to ie bil tud' povod vo:ske z bizantinskim cesarjem Mihaelom Toda v sredi voiske poroči knez nasprotniku, da se hoče pomiriti in spre-ieti krščansko vero. Po kneževem želodu se ie dala večina viteštva krstiti in kmalu ro-tem ie tudi ves bolearski narod snreiel vero v Kristusa. — Sedai na hoče bolgarski narod proslaviti ta velevažni doeodek. ki se >e dogodil pred tisoč leti, z veliko narodno sloves-nostio. Velik odbor, v katerem so naiugled-ne;ši bolearski mož'e. dela velike nriprave za ♦o slavlie ki bode 15. ma a v Sofiii Ta dan bode med narod razdellenih 50.000 izvodov spominske knjiee. v kateri se onisnie doba kne7a Borisa. Po vseh cerkvah bodo ta dnn sln?he božie. v šolah bodo učitelh mladini nredavali o notnenu te velike slavnosti. Na ta dan ho noložen tudi fmeHni kamen za spomenik. ki ea postavi Polearna svoienui nepozabnemu knezu Borisu. K tei slavnosti bodo no-vablienj zastopniki vseh slovanskih narodov, •udi Slovenci. 1. Sumničenje. Bil je lep sobotni večer. Solnce se je že zdavnaj pomikalo za daljno gorovje, in prijeten hlad je pihal od vzhoda. Cvetke so dehtele med zeleno travo, tuintam se ie zazibala visoka bilka v sladkem snu. Sicer pa je bilo vsenaokoli tiho kakor v grobu. Sredi med razprostrtimi travniki in polji je stalo ponosno poslopje — Polževina. Spredaj pred poslopjem je cvetcl cel gozd jablan in hrušek. Lep pogled! Kdor gospoduje v tem domu, 011 se gotovo čuti kakor kralj v svojem kraljestvu. Kaj čuda toraj, ako so že od nekdaj gospodarji in gospodinje na Polževini gledale na čast in dobro ime svojega doitiovja bolj kakor na vse drugo na svetu? In nič posebnega ni, da je vedno živelo mnogo va-ščanov v okolici, ki so z zavistjo in škodo-žcl nostjo upirali svoje oči proti ponosnemu poslopju. Ali Polževina se ni uklonila. Vedno ponosneje se ie belila med jablani in hruškami med češpljami in češnjami. Njen gospodar je bil vedno najbogatejši med kmeti; kadar je on govoril, slušali so ga vsi kakor Boga. tako je bilo vedno na Polževini, kar pomnijo stari ljudje. Toda čas :e že da stopimo čez prag ponosnega poslopja. Hlapci in dekle že spijo sladko spanje, trudni od napornega dela. Treba se je dobro odpočiti, kajti jutri je nedelja — Go-spodov dan. Samo v takoimenovani »gosposki« sobici gori še luč. Sedanja hišna gospodinja in njena edina hčerka si sedita nasproti. »Za božjo voljo!« zakliče mati, in glas se ii trese. »Kai vendar misliš? Kako tnoraš izgovoriti tako grozno sumničenje.« »Ne morem pomagati, ljuba mati,« odgovarja hčerka z žalostnim glasom. »Vse okoliščine kažejo, da je gola resnica, kar sem govorila.« »Toda, Katica, pomisli kaj se more vsled tvoega sumničen.ia pripetiti. Rezika je nevesta. Jutri bo prvič na oklicu. Ako bi nastala le najmanjša sumnja med ljudmi, tedai je pokopana vsa njena sreča za vedno.« »Meni sami se smili ubožica v dnu srca« zagotavlja hčerka z milim, čutečim glasom »Pa mi je ne moremo in nc smemo rešiti. Ženina bi vedoma in premišljeno s prikrivanjem resnice vodili za nos. Ali bi ne bilo grešno da to najnovejšo nesrečo v hiši, ko se gre za tako veliko vsoto denarja, popolnoma zamolčimo? Brez dvoma, ako bi še živel moj oče — on bi ne trpel take sramote na Polževini« »rudi jaz sem te misli, ljuba Katica. To moramo naznaniti. Pri prejšnjih tatvinah, ki so se dogodile v zadnjem času, se je šlo le za male vsotice, in sem lahko zatisnila obe očesi Ker pa je nesramna predrznost tako velika, da ml pri belem dnevu iz zaprte izbe in omare ukrade kdo celih 500 goldinarje!,-, ne smem več molčati pred Bogom in ljudmi. Hišnega tatu imamo, to se ne da več tajiti. Toda — ali je morala biti ravno Rezika tista ?« »Toraj jx>slušaj me še enkrat mirno, mati!« prosi hčerka, »in potem sodi, je li pametnemu človeku mogoče misliti kaj drugega. Kakor veš, sva odšli danes zjutraj za pogrebom stare Rožmanke. Ko sva odšli, je bil še ves denar v omari, saj si videla. Vsa družina ie bila takrat na polju, le Rezika je ostala doma, da pospravi v kuhinji in kleti. Ko je to zvršila, je nesla malico na polje, in je ostala tam, dokler se nisva vrnili od pogreba. Sama nama je dala ključ od velikih vrat. Hišo sva dobili skrbno zaprto znotraj in zunaj, toda denarja — denarja pa nik'er. Vprašani te, kdo drugi ga je mogel izmakniti kakor Rezika, ki ie bila sama doma?« »Morebiti se je kdo priplazil v hišo in io je na tihem popihal?« »Nemogoče! Saj vendar veš, kako čuječ jc naš Hcktor; nihče ne more priti in oditi, da bi ga on ne zapazil in ne lajal nad njim. Če bi se pa to zgodilo, bi gotovo slišali hlapci na bližnjem polju in bi videli "tatu.« »Pa kako bi mogla priti Rezika v izbo m potem v omaro? Saj sem imela kluč od izbe s seboj v žepu. In kam skrivam ključ od omare, to veva le jaz in ti, pa nihče drugi.« »Da, samo tega si ne moremo razložiti, kje ie dobila ključ. Vse drugo mi je popolno-ma jasno.« »Oh, moj Bog!« vzdihne Polževka, »kai naj res verjamem? Rezika je bila vedno tako dobra in pobožna, tako poštena in pravična, tako pridna in zvesta! Ali je mogla postati čez noč tatica in ničvrednica? Ali se ;e mogla ubožica ravno danes, na predvečer prvega oklica, izpozabiti tako daleč? Saj je vendar dovcl.i srečna, kajti Poljančev Jože je pošten mladenič in vsaka dekle bi ga bila lahko vesela. Kmetiia njegova je majhna toda lepa in rodovitna. Nič dolga ni na hiši. Najboljši mladenič v ceh fari je on — to mora vsakdo priznati. Da je izvolil Reziko za nevesto, to je veliko odlikovan e in velika sreča za dekleta.« »Morebiti je ravno zavoljo prevelikega veselja in nezaslužene sreče storila sramotni Čili.« »Kako to misliš?« »Tako-le. Gotovo ni Rezika nikdar težje občutila svojega uboštva, kakor odkar ic postala izvoljenka premožnega moža. Težko ii ic. da bi prišla kakor beračica na lepo kme-tiio. Za opravo pa jc treba denar.a — in ona ga nima. Tedaj proda moja mati slučajno par volov, denar leži v omari. Rezika je sama doma . . .« »Razumem. Toda vedeti je morala precej, da bo sum padel nanjo.« »E, v prvi strasti dela človek, kakor bi bil zaslepljen. Slabe misli ne mirujejo nikdar.« »Dobro! Z Reziko hočem govoriti resne besede med štirimi očmi.« »Le tega nc. mati, prosim te. Ako bi sc Rezika kesala, bi imela dovolj prilike, da sc obtoži svoje krivde. Ker pa se je vedla nocojšnji večer kakor nedolžen angeljček, zato bi pogovor z njo le obtežil razkrinkanje tatice.« »Zakaj?« »I. ona bi skrila denar, da bi ji ne mogli ničesar dokazati, in potem bi še trdovratneje tajila svoj zločin.« »Kaj pa naj potemtakem storim?« »Naznani jo! Vse drugo bo že dognal in dokazala preiskava.« »Najkraša pot bi bila to, kajpada! Toda sramota, Katica, pomisli, kakšna sramota, Kaj MORILEC MINISTPCKFOA PREDSEDNIKA PETKOVA. O umoru bolgarskega ministrskega predsednika smo svoi čas poročali »Domoliuho-vim« čitatcliem Preiskava proti morilcu Pe-trovu :e sedal končana, in obtoženec ie sedaj izročen voiaškcinti naglemu sodišču. Obsojen bo k smrti. Razven morilca na uteene biti ob-soienih na smrt še več drueih oseb. ki so vedele nainrei za umor, pa niso hotele to naznaniti. Obsodba se izreče začetkom maia. RUMUNSKI KMEČKI PUNT. Punt kmetov v Rumuniji se ie žalostno končal. Voiaška sila ie zatrla kmečko vstajo. Sicer se jim ie obljubilo, da bo sedaj koncc židovskeea oderuštva. da bo vlada čuvala nad samosto:nostio kmetov, in da bo prišel kmet zopet do svojega imetja in do svolih pravic. Vendar čudno se nam zdi, da nregania vlada sedal s toliko silo uboge kmečke trpine, k| so bodo ljudje rekli! Lepe reči se gode na Polževim — tako bodo govorili.« »Obrekovanju ljudi se ne izognemo nik-darl« »Toda, ko bi vsaj Rezika nevesta ne bila . . •« »Da Je Rezika nevesta — kaj to nam mar ?« »In ko bi vedli zagotovo, da ie ona kriva!« »Saj se bo pokazalo!« »Čakaj, srečna misel mi je pala v glavo. Večkrat sem že čula, da je mlinar Lopotar čarovnik. Večkrat je že dobil nazaj ukradene reči, ali pa Je vsaj spozna! tatove.« »No, no, mati, ti vendar ne veruješ čarovnijam.« »l ega ne! Pa vendar za nobeno ceno nočem delati krivice ubogi Reziki, za nobeno ceno ne! Zato hočem poskusiti. Ako izvem kaj gotovega, bo moja vest pomirjena, in naznanila io bom brez skrbi. Sicer pa ... to je čisto nedolžna stvar. Ako ne pomaga, nc škoduje tudi ne!« »Ljudje se bodo norčevali, mati!« »Nihče ne sme izvedeti tega. Imam pri sodniji opravka zato se popeljem jutri v trg. Med potjo se oglasim pri Lopatarju; tudi konjski hlapec nc sme ničesar zavohati o nameri najini. — S tem sva za danes dokončali, Katica. Pojdi spat! Jutri zjutraj ukaži hlapcu, nai napreže.«---- Medtem, ko sta se Polževka in njena hčerka pogovarjali v »gosposki« sobici o Reziki sanjala je ona v dekliški izbi strašne sanje. Videla se je pred oltarjem v poročni obleki. in lep ženin je stal ob njeni strani. Razločno je slišala šepetanje okoli stoječih ljudi: To je lep par, io! Nikdar v življenju ji še ni bilo slajše pri srcu. In nataknila je poročni prstan ženinu na prst. Svojo roko je položila v gorko ženinovo roko, da prejme cerkveni blagoslov. Tedaj . . . čuj . . . strašen ropot je nastal v cerkvi. Oboroženi orožniki so se približali in eden izmed njih ii je položil roko na ramo, kličoč župniku, ki ju je poročal: »Nehaj, služabnik božji! Ta nevesta je zločinka! Ona je ukrala denar na Polževini.« »Pri Bogu najsvetejšem«, je kričala in jokala nevesta, »jaz sem nedolžna! Ciste so moje roke, brezmadežna ic moja vest. Jaz sem nedolžna!« In svečano se je oklenila ženina. Pri nebesih in zemlji mu je prisegala, da ga nikdar ne zapusti. In z vsemi močmi so io vlekli od ženina, bili so jo po glavi in raztrgali ji belo poročno obleko. Pa še vedno se je z vso silo oklepala ženinove desnice. Hipoma se za-bliska belo orožje, en strašen udarec . . . glasen krik . . . ubožica pade z odsekano roko pred ženina in sc — zbudi. In kaj ic bilo. kar so tako krčevito objemale njene roke? Podoba Križanega je bila. Svetle solze so polzele po lilijskem obrazM neveste, in so padale na Zveličarja. Brez prestanka je poljubljala krvavi obraz Gospodov iu je molila: »O nebeški Zveličar, daj, da postanem srečna. Nikdar ne bo nehala moja hvaležnost do Tebe, Rešenik.« Zopet je zaspala v miru; zunaj na hruški ie skrivnostno skovikala sova . . . Pri čarovniku. Med gozdno zajedo skozi katero buči divji potok, pel e deželna cesta. Na desnem potokovem bregu stoji Lopatarjev mlin. Senčne smreke in mecesni stoje v ozadju. Cez potok pelje napol podrt mostič. Žalostno, kakor vsa okolica, je tudi po- ■ slopje. Debelo zidovje, majčkena okenca, zamrežena z debelimi železnimi žicami — tako ie lopatarievo poslopje. Kakor roparsko bivališče, v katerem se vrše strašna grozodejstva ... In res so liudje govorili o Loparje- vem mlinu le potihem in v strahu. Toda vse na svetu se da vporabiti v kak namen, ako so ljudje pametni in lokavi in dovolj brezvestni. Kmalu bomo zvedeli, kako je zviti Lopatar uporabljal svoj dom, kajti ravnokar se je oglasila Polževka. »Ali je mlinar doma?« vpraša Polževka nekoliko v zadregi. »Doma, doma!« odvrne mlinarica, majhna koščena in silno besedična ženica, ki je sa-inovala z možem v mlinu. »O, o, Polževka! Čudno, da ste nas obiskali, čudno! Pozdravljeni, pozdravljeni! Takoj pokličem svoiega moža; zunaj v mlinu je. Pa ne pohujšajte se, da melje danes, ko je nedelja. Meni ni nič zo-prnejšega kakor nedeljsko delo. Ljudje so nadležni, in zda.i ko je velika suša, hoče vse k nam . . . Seveda sva bila z možem že zjutraj pri maši. Vsedite se vendar, Polževka! V trenotku bom zopet tukaj. In kakšno je danes pri nas, vse nemarno! V mlinu se rado kadi, in nama se ne ljubi pometati, ker sva že stara. Po šest križev imava na hrbtu. Odrežite si kruha, prosim. Jaz stopim po moža.« Klepetulja je izginila v vratih k mlinu, ki se je dotikal hiše. Po par urnih pogledih naokrog sc jc prepričala Polževka, da je pri Lopatarjevih velika razlika med znotraj in zunaj. V sobi je bilo namreč vse snažno in čisto. Mize in klopi so se svetile, da je bilo veselje. Tako bivališče si morejo privoščiti le ljudje, ki imajo kaj pod palcem. Nemogoče je, da bi jima odročni mlin toliko služil. Lopatarjeva dva sta morala razumeti še druge umetnosti. Čudno, da je vsa soba spominjala na krščanske ljudi. Nad mizo je stal ličen domač oltar-ček s svetlimi podobicami okrog. — Gotovo morata biti Lopatarjeva zelo premožna m pobožna. I ako premišlja Polževka v svojem duhu, ko se vrne Lopatarica. »Mož pride precej. Malo mora še počakati, da vnovič natrese žita. Potrpite le treno-tek še, prosim.« »Sai se mi nikamor ne mudi,« meni Polževka. »Dan je dolg in vse bom še lahko opravila.« »Vi hočete z mojim možem govoriti med štirimi očmi, kaj nc? Ne zamerite, da sem tako radovedna . . . toda pri nas se to večkrat dogaja.« »Jaz bi samo mimogrede vprašala vašega moža za svet glede neke zadeve.« »Razumem! Pa se vendar ni pripetila kaka nezgoda na Polževini? Hudo bi mi bilo, kajti vdovo zadene že tako največ težav.« »Prav imate, in še kako neprijetna nezgoda.« »Res? O, ljudje so dandanes hudobni. Ravno v zadn ih tednih sc jc na primer večkrat slišalo v okolici o tatvinah.« »Tudi pri meni se ie to pripetilo.« »Žalibog! Pa vendar ni bila škoda prevelika?« »500 goldinarjev — to že nekaj!« »Jojmene, toliko! In že sumite, kdo bi bil ukradel?« »Sumim pač, toda rada bi zvedela kaj gotovega.« »Oh, in moj mož naj —« »Ljudje govore, da on razume take reči.« »Le potolažite se, on bo storil, kar je v njegovi moči — že zaradi vas. Kaj so tatje udrli od zunaj?« »Bo.im se nasprotno, da biva tat v hiši.« »Potem je še večja previdnost potrebna.« »Na.hujše je, da sc oseba, ki jo imamo na sumu, ravnokar moži.« »Jojmene, to je strašno!« »Saj io smem imenovati, ker je že prvič na oklicu. Mo a kuhinjska dekla Rezika se moži s Poljančevim Jožetom.« »Tristo medvedov! Saj nima nobenega premoženja!« »No, Poljančev Jože se ni dal pregovoriti da bi je ne vzel, čeprav je revna. Saj Rezika je dobra dekle, če bi ne bila . . .« »Ce bi ne bila tatica, kaj ne? Pa zakaj jo sumite, da je ona ukradla 500 goldinarjev?« »Ker je bila sama doma, ko je izginil denar iz omare.« Nekdo je zunaj zakašljal. Kmalu nato je vstopil mlinar v sobo. Mlinarica je vstala in pogledala z vprašujočimi očmi na moža. Mlinar jj je poirugnil z očmi. Poslovila se je prijazno od Polževke in hitela v kuhinjo. »Nekoliko ste me morali čakati«, se izgovarja mlinar, majhen možic z bliskajočimi. satanskimi očmi, z brezzobimi usti in z debelo bradavico na jeziku. »Kako to, da ste prišli k nam, Polževka?« »Borna se je izvršila tatvina, in rada bi vedela, kdo ie tat. Ali mi ga morete povedati?« »Naprej vam ne morem ničesar gotovega odgovoriti, ker moram prej vprašati kvarte. Danes stoji solnce v znamenju kozla, in to ie srečen dan. Upajva najboljše.« Čarovnik vzame kvarte iz neke skrinje in jih poškropi z blagoslovljeno vodo. Med tem mrmra nerazumljivo molitev. Konečno zmeša karte in jih vrže vprašujoče na mizo. (Dalje prihodnjič.) Pripravljen za vožnjo v večnost. Neki redovnik pripoveduje sledečo dogodbo, ki jo je doživel na neki ladji. Neki mlad mornar je ležal za smrt bolan. Smrtna ura se mu je vidno bližala. Bil je vedno pošten in vesten kristjan dasi nj videl pri svojih tovariših lepih vzgledov in je moral pogosto prenašati njihovo zasramovanje. Zadnji dan je sprejel zjutraj prav vzpodbudno sv. popotnico. Zvečer ga obišče še enkrat duhovnik. Vpraša ga, če je pripravljen za vožnjo v daljno večnost. »Popolnoma pripravljen«, odgovori mornar. »Ali pa se nič ne bojiš?« »Bojim? Koga bi se bal? odvrne bolnik. Potem pokaže na svoje srce. v katero je prišel zjutraj njegov Odrešenik in pravi: Krmar je na krovu, koga bi se potem iaz bal?« Za kuhinjo in dom. Kakor znano, ie vsaki gospodinji v ponos, da prinese kolikor mogoče dobro, okusno kavo na mizo. Zlasti je tako pri nas, in zato je tudi Avstrija s svojo dobro kavo zaslovela po vsem svetu. Morda je torej tembolj umestno opozoriti na nov način napravljanja, ki se je izkazalo izborno. Skoro v vsaki družini rabijo dandanes Ka-threinerjevo Kneippovo sladno kavo. Naprav-lja se najbolje tako, da se zmelje v nepremaj-hnem loncu, polije z vodo in zavre. Potem naj se sladna kava še dobro izkuha pet minut; nato je počakati, da se zavreiica nekoliko usede, in naposled se z njo v strojčku počasi polije zmleta zrnata kava. Kier se rabijo strojčki, se zmleta zrnata kava kar strese v vrelo zrnato kavo. Potem nai se vse premeša in počaka, da še »vleče« nekoliko minut, in končno se kava skrbno precedi. Najrajši rabijo vobče na pol Kathreinerjeve, na pol zrnate kave. Zaradi večjega prihranka pa se sme polagoma dodajati več Kathreinerjeve in zato manj zrnate kave. Za otroke, bolnike in sla-botnike se priporoča posebno napravljanje Kathreinerjeve kave brez primešane zrnate kave. Tedaj io je tudi v loncu politi z mrzlo vodo in dobro izkuhati. Mali trud sc obilno poplača s tem, da se bolniki m slabotniki kmalu zdravstveno očvrste in da so otroci cvetočega lica. Razgled po domovini. Vseh kandidatur v slovenskih volivnih okrajih, katerih štejemo glasom volivne reforme 24 proti prejšnjim 15, je priglašenih do sedaj ravno 55. Po strankah se dele kandidature tako: katoličani 23, socialisti 16, liberalci 9 in neodvisni, ki so tudi liberalci 7. Dvoje ali tro.:e kandidatur utegne biti še proglašenih. Birmovanje v lavantinski škofiji. Zakrament sv. birme bo delil prem. knezoškof dr. Mihael Napotnik letos v sledečih farah: V stolni cerkvi v Mariboru dne 19. maja; v de-kaniji Maribor desni breg Drave: Lembah 20. maja, Ruše 21. maja, Št. Lovrenc nad Mariborom 26. maja in Puščava 27. maja. V dekaniji Velika Nedelja: Velika nedelja 15. junija, Sv. Tomaž 16. juni.a, Ormož 17. junija, Svetinje 18. junija, Sv. Miklavž 19. junija, Središče 20. junija. V dekaniji Zavrč: Zavrč 20. junija, Sv. Barbara v Halozah 30. junija, Leskovec 1. juli.a, Št. Vid pri Ptuju 2. jul.. Sv. Trojica 3. julija. V dekaniji Stari trg: Pa-meče 27. julija. Slovenji Gradec 29. julija, Šmartno pri Slovenjem Gradcu 30. julija in Št. llj 31. juli;a. Volivci odprite oči! Sociaiistična-liberal-na-judovska-brezbožna »konipanija«, napravila je, če zmaga, za prihodnji državni zbor sledeče predloge: 1. Proč z vsem verskim poukom v šoli; 2. proč z vsemi verskimi vajami na ljudskih in na srednjih šolah; 3. proč z ve-roučiteljem v vseh šolah! Iz takih šol ne bodo mogli nobeni učenci se učiti za duhovnika. Socialisti nameravajo odpraviti vse duhovnike, da bi zmagalo brezboštvo (ateizem). Da se to zvrši ali ne, odvisno je od prihodnjih volitev. Volivci odprite oči! Nasprotniki sicer trdijo, da ni nevarnosti, da kaj tacega ne pride v državni zbor, pa laže.o, da bi ljudi oslepili in ložje zase pridobili. Nič jidjc višji geometer Zaff, oskrbnik Wiltscli-uig in Jakob Zunier iz Gorij; kako in koliko, vam prihodnjič sporočimo. Na prošnjo posestnikov je bil vse dni navzoč deželni poslanec gospod Pogačnik, da je posredoval. Občinski odbor svetokriški mu je v svoji se.it dne 14. tega meseca soglasno izrekel zahvalo za njegov trud. Podaljšanje velikih počitnic. Naučno ministrstvo proučuje vprašanje o podaljšanju velikih počitnic po srednjih šolah. Počitnice naj bi se pričele s 1. julijem in bi trajale do 15. septembra, ko se zopet prične pouk. Da nadomeste šolske dneve, ki odpadejo, nameravajo skrčiti med šolskim letom proste dneve. Načrta letos najbrže še ne izvrše. a za nekaj dni nameravajo že letos podaljšati počitnice. Umrl je v Vidmu na Savi 18. t. m. č. g. dekan Franc Cerinenšek. Pokopali so ga v soboto. Naj počiva v miru! Duhovske vesti s Spodnje Štajerske. Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Anton Berk iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu v Gornji grad, Anton Penič iz Gornjega grada v Št. Rupert nad Laškim. Občinsko blagajno ukradli. Neznani lopovi so v noči od 12. na 13. t. m. pokradli v občinski pisarni v Rihembergu na Vipavskem blagajno, v kateri je bilo okrog 600 K denarja, občinski računi in razne hranilne knjižice. Blagajno so našli drugi dan v potoku Draga razbito in papirje razmetane. Lopovi v naglici niso mogli vsega pregledati in so pustili v nekem dražbenem zapisniku 40 K. Tako so odnesli le kakih 20 K. Drugo se je vse našlo. Tudi gospoda kaplana so obiskali in mu iz kleti odnesli jedi in pijače. Tatovi pa so pozabili ondi železno kladivo za oralo, ki bo privedlo zločincem na sled. Orožništvo pridno zasleduje. Knezoškof celovški v nevarnosti. Ko je pretekli teden "Itfški knezoškof dr. Kahn delil v Krasnici zakrament sv. birme, se je peljal na grad Pockstein, da tam prenoči. Na potu pa je srečal vlak krške žleznice, konji so se splašili in voz se je prevrnil, vendar se kne-zoškofu ni zgodila večja nesreča. Ranjen je bil tudi kočijaž. Ženo in sedem otrok je hotel zastrupiti vsled prepirov z ženo Franc Blaž v Slapah, okolica l.ubljanska. Pomešal je v žgance in mleko glavice od žveplenk. Zena pa je še ob pravem času zapazila strup in tako rešila sebe in svoje otroke, ki so stari 6 tednov do 16 let. Blaža so orožniki aretirali ter ga izročili tukajšnjemu deželnemu sodišču. Zoper novo lovsko postavo na Spodnjem Štajerskem, katera je od 10. t. m. v veljavi, jc povsod veliko ogorčenje. Kmetje zahtevajo povsod, da se zajec proglasi za škodljivo žival, kajti škoda na drevju znaša tisoče in tisoče. Deželna drevesnica je tudi popolno uničena. Ubogj kmet naj trpi, samo da se gospoda na lovu razvedruje! — Smrt ln pogreb vrlega moža. Iz Dolenje Sušice pri Toplicah se nam piše: Dne 14. aprila je umrl oni Franc Šenica, posestnik v Dol. Sušicah, ki se je pismeno zahvalil za vabilo na zaupni shod ter z bolniške postelje izrekel zaupanje in priznanje poslancem Slovenske Ljudske Stranke, ki se trudijo za blagor kmečkega trpina. Pismo je končal z besedami: »Ostanem zvest do smrti«. To pismo je dr. Krek javno prečital na shodu zaupnikov dne 28. februarja v veliki dvorani »Uniona«. Marsikomu je zaigrala solza v očeh, ko je čul to izjavo zvestobe do smrti od revnega bolnika. Pismo je bilo natisnjeno v »Slovencu« in »Domoljubu« v popisu shoda zaupnikov, in zavedno ostane drag spomenik, kakšnega duha in trdnega prepričanja so naši kmetje. Rajni »Mekina« — tako se pri hiši pravi — ni doživel dneva volitve, kakor je želel, dočakal pa dan volivnega shoda v Toplicah in še tisti večer umrl. Molil je vseskozi na bolniški postelji in v zadnji uri vedno nosil križec k ustnicam, dokler ni roka tako oslabela, ga da ni mogel več prinesti do ust. — Mož je dovršil 60. leto. Bil je slaboten in velikokrat bolan, a tak poštenjak, da je po pravici nekdo opomnil g. župniku: »V topli-ški župniji imate mnogo izvrstnih mož, a taki, kot je bil Mekina, so redki.« Iz Ljubljane je Prišel g., deželni nadsvetnik Zamida pokropit vrlega moža in tolažit svojo setro, sedaj žalujočo vdovo. Pogreb dne 17. aprila, je bil veličasten, spremljevalcev obilno število, vmes dva bogoslovca iz sorodstva. Pevci so zapeli pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. Gosp. župnik je imel ganljiv govor v čast in spomin občespoštovanemu Mekini. Vzel je iz omenjenega pisma zadnje besede »ostanem zvest do smrti« in razvijal, kako je bil rajni v resnici zvest Bogu in sv. Cerkvi, svoji rodbini, sosedom, kmetiškemu stanu in onim, ki se trudijo za njegove pravice in koristi. Bil je v resnici zvest do smrti. Rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. Razglasilo. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896 razpisuje se deset premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1905 ali 1906 dovršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0 56 ha = 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1:50 m obsezati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca fttnija tega leta pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti ter v istih navesti politični okraj, dačno občino, številke parcel in približne ploskovne mere po-gozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bo v jeseni leta 1907, morda nastali pomanjkljaji pri pogozdit-vi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalna in pohvalna pisma razdeljevalo. — V Ljubljani, meseca februarja 1907. — Predsednik: Htigon knez Windischgratz I. r. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Iz Lukovlce. Dne 14. aprila se je vršila pri nas volitev načelnika krajnega šolskega sveta. Izvoljen je bil soglasno vrli g. Fran Capuder, posestnik v Praprečah. Da je zvesti pristaš S. L. S. in vrl možak, svedočijo dovolj besni napadi v »Narodu«. Mi smo pa prepričani, da bo odbor pod novim predsednikom zvesto spolnoval svojo dolžnost v prid davkoplačevalcev. Možje le pogum, da tudi pri občinskih volitvah zmagamo in pošljemo notarja z njegovimi pomagači zajce lovit! g Iz Mekinj. Dne 28. aprila bo ob polu 4. popoldne uprizorilo tukajšnje k. s. izobraževalno društvo veselico. Na vsporedu so izbrane tamburaške točke, kupleti: Eksekutor in igrokaz: Vestalka. Dohodek igre je namenjen za pomnožitev društvene knjižnice. g Občni zbor »Hranilnice ln posojilnice« v Lukovici bo dne 5. maja ob 3. uri .popoldne v posojilniških prostorih. Na občnem zboru bo predaval tudi zastopnik »Zadružne zveze« o zadružništvu. g Kamniško okrajno glavarstvo agitacij-skl lokal. Iz kamniške okolice se nam poroča, kako tajnik Draksler, ki je sicer nesposoben opravljati svojo službo, agitira za liberalnega kmeta Seršena. Toda, če bi se to godilo zunaj urada, bi biia čisto njegova privatna stvar, a nečuveno pa je dejstvo, da agitira pri županih iz okolice, ki pridejo v uradnih zadevah h glavarstvu in to v uradnem lokalu m uradnih urah, naj volijo Seršena, in naj vplivajo še na volivce v tem smislu. Takih slučajev nam je več znanih. Zato pa vprašamo resno g. okrajnega glavarja, kako more tako počenjanje dopustiti in zahtevamo, naj svoje podrejeno osobje poduči o njegovih dolžnostih ter enkrat za vselej prepove zlorabljati uradno službo v politično agitacijo. g Kajetan Pogačnik ima veliko besedo pri glavarstvu. Celo uradniki hodijo k njemu v politiško šolo. Tolaži jih, da bode Seršen zmagal, in menda verujejo. Ce bi se mu kak Kummer ali Breznik vsedla na iimanice, no ja, popolnoma umevno, od uradnikov bi pričakovali pač več razsodnosti. g Ko je leta 1903 zmagala v korporacijo S. L. S„ so vložili liberalci pnziv na deželno vlado, kot pristojno oblast — in zdelo se jim je popolnoma prav. Letos pa, ko so pristaši S. L. S. vložili priziv zoper nepostavno volitev pri isti deželni vladi, ter je vlada že zahtevala od županstva volivni akt v preiskavo, sedaj se čutijo uboge pare preganjane in tarnajo v »Slovenskem Narodu«. Kdo naj jih razume, morda menišček in Kumer, mi že ne. g Notica »Domoljubova«, da so liberalci podkupili volivca Homarja, da je liberalno volil s tem, da so mu obetali oproščenje od vojaščine, je zadela v sršenovo gnezdo. — Toda mi vstrajamo pri svoji trditvi. Radovedni smo le, kaj bo napravilo okrajno glavarstvo. g Čim manj se hodi okrog cerkev tem bolje je, bo dejali g. Kumer. Kako lepo je pričel sladki Kumer prihajati na dan z barvo, katero je znal toliko časa pred nami skrivati. g Nekdo je popravljal v »Domoljubu« naše prvo poročilo o občnem zboru kmetijske podružnice. Zato na novo po-vdarjamo, da je bil res predsednik občnega zbora pozvan, naj vzame ravnatelju Pircu besedo, ker ne govori stvarno in res je, da je nato Pire umolknil. Toliko v pojasnilo. g Kamniških liberalcev sijajni obrazi uhajajo na jok. Kremžijo se kakor majhni otroei. — Vzrok temu je v drznem skoku, katerega so naredili v meščansko korporacijo. Sedaj išče izgovorov, a ne reši jih nobena laž iz zagate. Mi se jim pomilovalno smejemo. Le nekatere izbruhe njih zmedene prosvitljenosti hočemo pribiti. Isti gospodje, ki so nedavno smatrali korporacijo za predmet, d katerem se ne sme javno razpravljati, in so vsled malega povoda klicali državno pravdništvo na pomoč; isti, ki so pred tremi leti rekurirali volitev na deželno vlado, radi osebnosti in nebistvenih vzrokov, isti sedaj nam očitajo izdajstvo, ker smo v varstvo korporacije in volitev nje posnemali?! Hinavci! — Ali je mar sedanjih pet odbornikov že cela korporacija? Mi nismo in ne bomo nikoli zamenjali stvari za osebe. Liberalcem pa gotovo ni za stvar, ker so sedanjim načelnikom volili moža, ki je poosobljena coklja vsacega dela, njegovim namestnikom pa tip pravcate ježove narave. Nam je za urejeno upravo korporacije na postavni podlagi, liberalci pa to zanikujejo, ker jim je samo za strankarstvo. Kakor so drzno in nepostavno stegnili roke po korporaciji, tako bodo še sramotno umaknili iste proč od nje. — Jeremijade v »Narodu« so nam razumljive, zato prav radi pritrdimo, da je kamniških liberalcev justica fulminantno znorela. g Iz Moravč se poroča: S Tomanovo mlekarno je vedno slabeje. Na lanskem občnem zboru ie Toman strašil s pogrebom in ako bi se to zgodilo, bi moral vsak zadružnik plačati 5 kron pogrebščine. Do tega pa menda ne bo prišlo. Saj se neke vrste ljudje vendar toliko ustijo za napredek, a če bi mlekarna propadla, bi ti sami sebe grozno blamirali. Te sram*'te pa na vsak način nočejo. Na občnem zboru 14. aprila smo slišali, kako nedolžno je vodstvo radi slabega stanja mlekarne in da so le člani vsega krivi, ker ne skrbe za razvoj zadruge. To bi bilo na vse zadnje morda nekaj res, a preje je treba drugo upoštevati. Kdo je pa ustanovil mlekarno? Gospodom ustanoviteljem drugega ne očitamo, kakor da so bili premalo informirani o mlekarski stroki. Čemu je bilo koj v začetku treba toliko nepotrebnega orodja, kar je stalo veliko denarja. Zakaj se ni pričelo z malim, ker potrebno bi se bilo lahko sproti nabavilo. In pred vsem visoka plača? Plačilo so zahtevali dalje vsi, kdor je imel le količkaj opraviti z mlekarno. In to vse koj v za- četku, ko )e pri vsaki stvari največ stroškov 11 Potem se nikar ne čudimo, če zadruga ne napreduje?! Prav je imel neki mož, ko je dejal, da se godi naši mlekarni kakor težkemu vozu, ki tiči v blatu. Nazaj voz spraviti ni mogoče, naprej pa tudi ne, ker je teža prevelika. To pa se skoraj ne bo dalo napraviti, ker vse je pokvarjeno, ako je začetek skažen. Treba je zbrati torej novih moči. da se mlekarna ot-me, da se ne bo vedno slišalo na občnem zboru: toliko je dolga in toliko smo nazadovali. To pa se bo zgodilo, ako bodo člani res malo bolj skrbeli za razvoj mlekarne, ker te zadruge so važnega pomena za gospodarski napredek. Pa tudi načelstvo se bo moralo bolj brigati zanjo. — Umrl je na Stražnemvrhu pri Moravčah posestnik Anton 2urbi, občinski svetovalec in odbornik artijske občine. Pokojni je bil večletni ključar romarske cerkve sv. Valentina in vnet pristaš Slovenske Ljudske Stranke. N. v m. p.! g. Blagovica Pretekle dni se je mudil tukaj neki tujec, prišel ie iz Kamnika, imel je opraviti pri c. kr. okrajnem glavarstvu. In tam se mu je reklo, ko bo potoval skozi Kamniški okraj, naj l udem prigovarja naj volijo Sršena za državnega poslanca. Hudega moža c. kr. okrajno glavarstvo priporoča, priprosto ljudstvo dobro ve, da devet sršenov povzroči hud kačji strup. Zato ne bomo volili Sršena. Volili bomo dr. Kreka, ki ga poznamo da ima srce za kmeta! Kier ljudem ne manjka izobrazbe kjer so razširjena izobraž. društva, k er ljudje bero dobre časnike, tam volivci že komaj čakajo 14. majnika da bodo oddali svoj glas možem katere je postavila »S. L. S.« k Zlato poroko sta obhajala v Mekinjah na sv. Jur.ia dan zakonska Martin in Marija Močnik iz Oodiča hišna št. 38. Oba sta še čvrsta ter sta bila poročena leta 1854. Iz Št. Vida nad Ljubljano. g Izjava. Ker se širi govorica, in je tudi »Slovenski Narod« poročal, da je tukajšnja hranilnica in posojilnica tudi med upniki mizarskega mojstra Fr. Šusteršiča, izjavlja podpisano načelstvo, da je ta trditev popolnoma izmišljena in neresnična. Tukajšnja hranilnica in posojilnica Francetu Susteršiču ni posodila nobenega vinarja, torei pri njem nima ničesar tirjati in ničesar izgubiti. — Načelstvo hranilnice in posojilnice v St. Vidu nad LJubljano, 21. aprila 1907. Načelnik: V. Zabret. g Spremembe v naši Soli. Učitelj A. škof je odšel na risarski tečaj, na njegovo mesto Je prišla učiteljica A. Jak, na novo ustanovljeni vzporednici v 3. razredu podučuje provizo-rična učiteljica Marija Triller. g g Med najlepše sestanke mladenlčev telovadnega odseka smemo šteti onega preteklo nedelo. Ivan Podlesnik iz Ljubljane Je navzočim 50 mladeničem lepo ln prepričevalno govoril o potrebi in koristi mladeniške organizacije. Navduševal jih je, naj ne ostanejo samo pri telovadbi in pri nedeljskih predavanjih. marveč naj to svojo tako lepo pričeto organizacijo vedno izpopolnujejo. Povsod se dobri in pošteni mladeniči zbirajo in združujejo v dosego izobrazbe in poštene zabave. Šentviški mladeniči telovadnega odseka v tem niso med zadnjimi, Sad govora je bil, da so mladeniči takoj izvolili dva pododseka, ki imata v najkrajšem času oskrbeti, da se ustanovi lasten mladeniški tamburaški zbor in lastna mladeniška »Čebelica«. Z največjim in odkritim veseljem pozdravljamo to namero! g Mladeniči, v nedeljo zopet na sestanek 1 Vsak pripelji seboj še enega tovariša. Tako se bo število podvojilo. Ob 6. url je predavanje, potem prost razgovor. Iz ljubljanske okolice. Iz Brezovice pri Ljubljani:'Da širši svet izve bodi povedano, da tudi naši Amerikanci še niso pozabili svoje farne cerkve, iz nra-ziliie je poslal Jakob Kolar 10 K za popravo velikega oltarja. Lepa hvala! Tudi od severnih rojakov pričakujemo nekaj daril, ee bodo kaj globoko v žep segli se iim bo pa kar »Domoljub« zahvalil. Pa srčni pozdrav vsem ro-jakom v novi domovini. d Kat. slov. izobraževalno društvo pri D. M. v Polju priredi v nedeljo dne 28. aprila veselico, s petjem tamburanjem in igro »Bela nedelja.« To je igra krasne vsebine; podučila zlasti za našo mladino. Toraj pridite v obilnem številu vsi; zlasti pa mladeniči in dekleta! O delovanju društva drugič kaj več! Zasebni kmetje Podgorski. Ker vam lahko rečemo, da iz našega zakotja iz kmetskih rok niste dobili še nobenega dopisa, prosimo, da sprejmete danes sledeče. Tukaj pri nas se vobče kriči: »Kmet za kmeta« in tu nam predstavijo za v državni zbor za kandidata gospoda Dekleva: ta ti je kmet! Ali mi kmetovalci z žuljavimi rokami ga vidimo s puško na rami, ne z vilami ali motiko, mi ga vidimo z tropo psov ne pri prešičih, teletih ali janč-kih. Mi ga vidimo hodit po shodih s svojimi lovci, učitelji, hotelirji, z kakimi krojači, z penzijoiiiraniini žandarji, z kravjim zvoncem, sploh s takimi, ki kmeta ne poznajo. Mi dobivamo podučen list: »Kmetovalec« ali na njem vidimo kmeta, kateri ima grablje, vile, koso in plug zraven sebe. Na gospodu kmetu De-klevi pa ne vidimo nič podobnega ampak vse drugo orodje, kot kmetsko. In tacega kmeta naj mi kmetje volimo? Iz ljubljanske šentpeterske okolice. Gospod nevedni dopisnik »Slov. Naroda« ste hoteli tudi prerokovati, ko ste pisali o naši šoli in volitvah v okrajni šolski svet. Pa tudi tega ne znate. Pisali ste: »Na svidenje v Mostah pri novi volitvi; Miha, vi pa do takrat študirajte točke!« Hoteli ste menda reči in prerokovati, da ne bomo pri novi volitvi zmagali, in da bodo točke ali postave — če jih bolj natanko preštudiram — drugače govorile, nego prvič. No, gospod nevednež, točk ni bilo treba nič študirati, poznal sem jih že od prej, in postave ali točke so bile za tretjo volitev ravno iste, kakor za drugo ali prvo, in liberalci ste pri tretji volitvi po ravno tistih točkah ali postavah padli, kakor pri drugi. Vaše prerokovanje se ni spolnilo. Gospod dopisnik niti izmed velikih, niti izmed malih prerokov niste. Le odložite pero iz rok, za pisanje niste, ste preveč nevedni. Dokazal sem vam to vašo nevednost že v Domoljubu«, zadnjič pri drugem ogledu šolskega poslopja je pa vašo nevednost potrdil sam inženir. Svoj čas ste namreč pisali, da je krajni šolski svet ves ali pa ena oseba v njem vzrok, da so okna umazana. Mi smo pa rekli, da je tega kriv tisti kdor je zidanje prevzel, ali pa zidarski mojster To našo trditev je potrdil zadnjič inženir ki ni grajal krajnega šolskega sveta, ampak Accetta, ki je zidal, in mu zatikazal, da posnaži okna. Ce pa Accetto noče, je rekel inženir. mora pa za posnaženje skrbeti župan na Accettove stroške. Okna so pa še vedno umazana! 2upan sicer pravi, da je plačal nekim ženskam da posnažijo, pa niso hotele' blab župan če ne more svoje volje speljati - Eden vaših bratcev je tudi govoril okrog' da denarja, k. so ga ljudje zbirali za šolo ni' vlnrfj* j! Z3pravil ali *lavar župnik'. In vendar je župan sam tisti denar dvignil in ga porabil v to, za kar je bil namenjen To b" bU moral vedeti občinski zastop, in tudi tist k tis fr,V"- ?ovofieni* «"te« moža Je Prišlo torej Iz nevednosti, ali pa je bilo hudobno ob. rekovanje. Kaj ne, gospod Matija! — Tudi občinski odbor v Mostah je neveden, ali pa hudoben. Poslal je mošanski odbor na občinski odbor na Ježici dopis te-le vsebine: »Na vasi Jarše in Tomačevo v ježiški občini pride stroškov za novo šolo 7500 kron. Plačali ste 3000 kron, torej še ostane 4500 kron, katere plačajte v osmih dneh.« (Mimogrede omenim, da po § 66. občinskega reda postane sklep občinskega odbora veljaven šele čez štirinajst dni, česar seveda gospoda v Mostah ne ve, in ne v osmih.) Skazalo pa se je potoni c. kr. davkarije in glavarstva, da je naša občina za vasi Jarše in Tomačevo plačala zraven onih 3000 kron še drugih 4873 K 25 h, vsega skupaj torej 7873 K 25 h. To je že 373 K 25 v več, kakor pa je po vašem računu treba plačati, in onih 373 K 25 h nam morate že nazaj dati. In tega ni vedel ne občinski odbor, tega ni vedel ne župan, ki je denar dvig-ti i 1 in ga porabil za šolo. Tako slabo razumejo račune. Pisalo se je: živ krst se ne razume na račune, namreč od udov krajnega šolskega sveta, a gospod dopisnik, te besede udarijo po ustih tistih, za katere se vi potegujete, vas in vaše prijatelje, ki res nič ne razumejo. Mi bi lahko tudi rekli, da občinski odbor ni neveden, ampak hudoben, in nas hoče za 4873 K goljufati. No, pa čudnega ni nič, če je odbor tako silno kunšten, saj je menda duša vsemu odbodru gospod Matija, ki ima vse »v mazin-cu za nohtom«. Tako je namreč ta kunštni gospod rekel pri volitvi: Jaz imam več v ma-zincu za nohtom, kakor pa vi v glavi. Pa te besede so ga udarile po ustih. Ni bilo namreč tisto res, kar je on govoril in trdil, ampak tisto je bilo res, kar je govoril mož, ki ima manj v glavi, kakor pa eden za nohtom na mazincu. Ali ni bilo tako, gospod Matija? Seveda je bilo! Tudi se bo gospod Matija Se gotovo spomnil nekega »gospoda«, ki je na Ježici pri županu rekel, da ima vse v mazincu, in da »gift pije«, če ni res, kar 011 trdi. Pa skazalo se Je, da se je Matija hudo zmotil, da njegova trditev ni bila prava in da bi bil Matija moral piti »gift«. Gospod Matiia, menda si premalo kedaj snažite svoje nohte, in zato mislite, da imate za nohti pamet, pa imate Ie blato. Lastna hvala se pod mizo valja, kaj ne, gospod Matija! Veste, kdor kaj ve, tisti v resnici kaj velja, ne pa bahač. In tudi kmetje nekaj vemo, čeprav pravi »gospod«, da smo zabiti. No. morda ni velikega razločka med nami in vami, gospod Matija. Kaj ne, da niste prilezli čez četrti razred ljudske šole? Seveda, pa kjer manjka pravega znanja, pa nadomesti ošabnost in prevzetnost. I11 te Jc pri vas, Matija, na cente. Ali ni mar to prevzetnost, ko govorite, gospod Matija, užaljeni, da smo vas spoznali in vam hrbet obrnili, tako-le: Sedaj boste pa kmetje sami popravljali šmartinsko cerkev? Kaj? Ali ste jo dosedaj vi popravljali? Cerkev smo popravili, inežnarijo tudi, za zvonik menda še krajcarja niste vi dali, uro smo tudi naredili, mi vsi skupaj, največ kmetje, ne pa samo vi. Križev pot ste res kupili, pa če vam je žal. ga lahko vzamete, le prej morate starega, ki ste ga dali za cerkvijo razbiti, nazaj obesiti, novega pa potem lahko obesite po svojih murbah. Kai ne, gospod Matija, radi bi nas bili speljali na svojo plat, sedaj nas pa tako razžalite. ko pravite, da ste vi nam cerkev popravljali. Slišite, tudi politike neznate! Ali znate pregovor: Prevzetnost se povsod spodtika, sramota se za njo pomika. To se je in se bo še uresničilo na vas. Vodili nas boste ne vi in ne vaši. Vedite, gospod dopisnik, in pa gospod Matija, ker ste očitali krajnemu šolskemu svetu, vse to pade na vas in vaše. Seveda, P" ^e je človek neveden, prevzeten, in zraven še malo hudoben, potem lahko reče, da smo kmetje vzrok nevednosti v goli. Nazadnje boste tudi rekli: Vi kmetje ste vzrok, da sta se učitelj in učiteljica za šolo bolj slabo brigala, vi ste vzrok, da neko popoldne ni bilo v Soli ne učitelja, ne učiteljice, in da potem otroci dostikrat niso vedeli, ali je šola ali ne, in so hodili v šolo, kakor bi slepe miši lovili. Kdor ie neveden, prevzeten in hudoben, lahko tako reče. — Zgovorili smo se. Kadar boste pa še kaj iskali, boste pa zopet pošteno dobili. — Sedaj se ravno oddaja nadučiteljsko mesto na naši šoli. Veseli nas to, da bo potem saj enkrat red. Želimo, da dobimo dobrega učitelja, in smo zoper to. da bi bila učiteljeva žena tudi učiteljica, ker je to za šolo za nič. — Kmečke zveze za ljubljansko okolico ustanovni shod bo dne 12. maja pri gospodu županu Korbarju v Hrušici. Obenem bo pa volivni shod, katerih smo dosedaj imeli že tri: v Mostah, v Štepanji vasi in Bizoviku. Navdušenje za našega dičnega gospoda dr. Šusteršiča povsod velikansko. Vsi ga gremo volit, niti eden ne sme ostati doma. d Z Iga. Dne 14. t. m. ie bila na Igu občinska seja, pri kateri so sc določili trije ud e volivne komisije za državnozborske volitve. Po volitvi so čutili trije liberalni odborniki potrebo očitno surovo zabavljati proti dr. Šusteršiču, našemu kandidatu. Pokazali so s tem očitno svojo liberalno barvo, njihov evangelij ie tako že od nekdai »SI. Narod«, pokazali pa so tudi ob tej priliki o politiki svojo pravo oslovsko modrost. V»DotnoIjtibu« jih bodemo v eni prihodnih številk natančneje opisali. Po svoji surovosti se je najbolj odlikoval občinski svetovalec Franc Kraljič iz Studenca. Vstal je kakor kralj na dvoru, V ižanskem občinskem zboru širokoustni France Kraljič. Spomnil se je Rusa in Ogorelčevega ata In ju predlagal za liberalna kandidata. Toda čuj! Zagrmi iz grl modrih mož, Franc Kraljič, ti nam kraljeval ne boš. Mi imamo svojega že kandidata. Vrlega šusteršiča advokata, Ti sam pa voli liberalca al' pa demokrata! Eden izmed »S. L. S.« Bohinjske novice. g Hranilnica in posojilnica na Bohinjski Bistrici je imela 7. t. m. tretji občni zbor. Martin Ravnik, načelnik, je pozdravil navzoče člane, konstatiral sklepčnost ter dal v poročilo besedo župniku J. Piber. Isti poroča, da ie imel zavod v minolem letu 286.685 K 38 h prejemkov ter 256.146 K 1 h izdatkov, torej znaša denarni promet 512.831 K 29 h. Sej je bilo 13; med temi dve izredni. Člani nadzorstva so izvrševali svojo nalogo vestno. Cisti dohodek 797 K 76 h; rezervni zaklad 2207 K 67 h, Iz tega je posneti, da hranilnica in posojilnica vživa popolno zaupanje ljudstva. g Vodna moč. Vinko Hudovernik, Vinko Resman iz Radoljice in Valentin Muley iz Lancovega nameravajo uporabiti vodno moč Savice in Ribnice, katera se izliva pod Bohinjskim Jezerom v Savico, kot gonilno moč za novo valnato žago s turbino. Tudi svetilno napravo imajo v načrtu. V ta namen se je vršil na lici mesta dne 7. t. m., komisijonelni ogled. g S I. majem dobimo nov vozni red. Za nas Bohinjce ne bo posebno pripraven; zlasti zveza z Ljubljano ne bo prav nič boljša, kakor dosedaj. Vozil pa bo en brzovlak več, kakor do sedaj. g Laški delavci so vračajo na delo. Posebno zidarjev vlaki dan na dan mnogo zvozijo v našo domovino. Tudi na Bistrici so z delom 2e pričeli. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Dovlega se nam poroča: Pretečeni torek je zahtevala pri nas nesreča človeško življenje. Delavci so spravljali drva po strmini v dolino. Ker so se pa ustavila, je šel 32-letni oženjeni Franc Dolžan, da bi odstranil oviro. Nesreča je pa hotela, da ni mogel tako hitro odskočiti in tako je prišel pod drva, ki so ga pokopala pod seboj in gnala po strmini navzdol. Ko so ga delavci izkopali izpod drv, je imel prebito vso črepinjo. 2ivel je šc kakih par ur, da je prejel še sveto poslednje olje. Umrli je bil splošno priljubljen in ima tri nedorasle otročiče. Naj v miru počiva! g Iz Krškega. »Narodov« dopisnik iz Krškega napada »Domoljubovega« dopisnika zaradi notice, v kateri se kratko pa žaljivo omenja smrt gdčne. M. Gregoričeve. Ker sem čul trditev, da »Narodov« dopisnik s svojimi nelepimi izrazi grize mene. s tem javno povem, da jaz nisem pisal dotične vesti v »Domoljub«, ker jaz načeloma nikogar ne maram napadati po časnikih. — Fran Vidmar, ka-tehet. g Iz Zabnice. Pri volitvi dne 21. t. m. je bil za predsednika kr. šol. sveta izvoljen posestnik Jan. Oman iz 2abnice, za njegovega namestnika pa posestnik Mat. Dolenec iz Sp. Bitnja, oba pristaša »S. L. S.« — Za krajnega šol. nadzornika je bil imenovan posestnik J. Logonder. — Število Mohorjanov se je dodatno za 4 ude pomnožilo. Zdaj jih je skupno le 4 manj, kot lani. — Za državnega poslanca bomo 14. maa volili kandidata gospoda Fr. Demšarja. — Po polju in njivah se pridno dela. Le to je križ, ker ni dobiti ljudi za delo. Splošno je pomanjkanje delavcev in poslov po deželi, povsod se čujejo pritožbe nad tem, toda tako zelo pa delavcev menda ne manjka kmalu kje kot pri nas. — Ogreti se kar ne more zunaj v naravi. Hladni vetrovi brijejo vedno od sneženih planin. Dolenjske novice. Iz Zagorja d »Cankar bo govoril«, tako je šlo od ust ust do ust po naših krajih. Agitirali so za njegov shod daleč naokoli, raznašali volivni oklic socialnih demokratov, in res je bilo zbrane na Belo nedeljo dosti radovednosti. In Cankar je govoril! Pa kako? Kratko, pretrgano, boječe je bilo vse, pa še tisto je bilo samo zabavljanje. Si je pač mislil: čemu se bom pa trudil, dosegel tako ne bom nič. Pametni možje pravijo: boljše bi bilo, da bi se ne bil pokazal; bi nam ne bil vzel vsaj še tistega Spoštovanja ki smo ga imeli do njega dokler ga nismo poznali. Prav smili se nam mož, kakor pravi pesem: Škoda tebe, Ivan Cankar, ker si sicer dober člankar da se boš zastonj potil in nazadnje tinto pil. Cobal je sicer popravljal, kar se je dalo, pa kaj, ko ga pa ljudje tako dobro poznajo. Kar je povedal pametnega, se je naučil iz «Slovenca«, ki ga pridno prebira, kakor je sam priznal, njegovi so bili le tisti ocvirki, to se pravi zabavljanje, ki jih znajo njegovi že na pamet. z Kako ves drugačen mož je Povše, je pokazal njegov shod. Do 300 vrlih mož je bilo priča, da res dela naša stranka za narod. Mirno, brez najmanjšega zabavljanja, je razložil kandidat možem, kako se je trudila slovenska ljudska stranka do zdaj ta kmeta, de- lavca, obrtnika in bo delala še naprej v korist tem stanovom, ki so najbolj potrebni pomoči. Zato so pa tudi vsi zborovalci navdušeno obljubili, da bodo dne 14. maja volili le njega. , . z Kako bi bilo med socialnimi demokrati, če bi se uresničile njihove sanjarije in bi kdai prišli do oblasti, smo tudi videli. Naši ljudje dostojni — oni pa pošiljajo svoje otroke me-ketat, ker so menda sami za backe preveliki. Res lepa vzgoja teh backov: mekeke! z Seveda pri vsaki neumnosti morajo tudi liberalci zvonec nositi. Ker niso za drugo pametno družbo, mislijo, da jih bodo rešili backi. Ne vedo reveži, kako strašansko se osramotijo. Zato je rekel po pravici neki mož: poprej so bili sokoli, zdaj jih bomo pa prekrstili za kozle. z Vprašanje. Cobal je v zadnjem času postal velik prijatelj kmetov. Ali se mož več ne spominja, kako je govoril na shodu pri Erjavcu o kmetu? »Kmet mora prej ali slej izginiti, če hočemo mi soc. demokrati priti do moči. Da, kmet mora priti na psa, in če se to prej zgodi, boljše bo za nas.« Ali mar ni bilo res tako? z Novo kapelico v čast žalostni Materi Božji je postavil gospod Ivan Žagar pri svoji hiši. Kip je lepo izdelal Fr. Tončič v Kamniku. z Maurovo posestvo na Švepovem z ap-nenicami vred je kupil gospod Josip Schwai-ger iz Ljubl,ane. z Nesreča. Prevžitkarja Franceta Klan-čišarja iz Bukovja je vrgla krava tako nerodno, da je padel z glavo na oster štor in se prav zelo poškodoval. z Kap je zadela vdovo Katarino Hoffman. Pred kratkim se je zgodilo isto njenemu možu. z Obiteljski večer se je na Belo nedeljo v topliški šoli dobro obnesel. Dobro delo nai se nadaljuje v korist starišem in mladini. z Iz okolice Izlake-Kolovrat. Kakor povsod, tako se tudi pri nas zanimamo za bližajoče se volitve. Z malo izjemo smo tukaj sami pristaši »S. L. S.« in zato bodemo oddali svoje glasove 14. maja našemu kandidatu gospodu Povšetu. Dne 14. t. m. je nas precej pohitelo v Toplice pri Zagorju poslušat gospoda kandidata, tisti, ki ga še nismo videli, poj-demo 28. t. m. na Vače, kjer priredi gospod Povše shod. Kmetje, v obilnem številu na shod v Vače! — Liberalci so pri nas do malega izumrli, ker ljudem se je njih početje zdelo ie preneumno; pa tudi soc. demokrati se zastonj trudijo svoje grde nauke med kmete zasejati. Zdaj skušajo Cankarja skozi spraviti; no, padel bo prav gotovo »skozi«. Oni dan so pri nas iskali hišo, kjer bi radi priredili shod; a noben kmet ni tako nespameten, da bi volil soc. demokrata in tako pljuval v svoio lastno skledo. Agitirali so za Cankarja med drugim tudi s tem, češ, da je tudi okrajni glavar za soc. demokrate, No, mi tega ne verjamemo, soc. demokrati so gotovo lagali, ker na vsak način bi bil soc. demokraški okrajni glavar malo čudna prikazen. Cobal naj pomisli. da se gotovo zadavi tisti, ki je preveč požrešen. Liberalci so bili strašno požrešni na cerkev in duhovnike in zato so se zadavili. Zagorski Cobal ne more niti eno minuto govoriti, ne da bi požiral kakor gladen volk cerkev in duhovnike. Kakor liberalno, tako bo tudi soc. demokraško stranko zadela ista usoda: zadušila, zadavila se bo prej ali slej v svoji nenasitni požrešnosti na cerkev in duhovnike. Božji mlini meljejo sicer počasi, a tem sigurnejel Iz raznih krajev Dolenjske. d Toplice na Dolenjskem. Volivni shod se je včeraj vršil nad vse lepo In veličastno, v popolnem redu in soglasju, Zbralo se jt vkljub slabemu vremenu do 300 možakov in fantov iz štirih far: Toplice, Soteska, Vavta-vas in Prečna. Zborovali so na vrtu župana Janeza Sitarja. Na predlog županov je bil izvoljen za predsednika topliški župnik Ivan Podboj, ki je zbrane volivce prisrčno pozdravil, pojasnil pomen novih volitev za državni zbor in katere lastnosti mora imeti poslanec, ki ga bomo volili. Priporoča dvornega svetnika Šukljcta iz Kandije, ki je za to najbolj zmožen, spreten in izkušen, ki ga ves okraj želi in je bil na dveh zaupnih shodih soglasno sprejet kot kandidat. Šuklje viharno pozdravljen nastopi in v glavnih črtah nariše pot svojega delovanja v novem državnem zboru. Njegova kandidatura je bila navdušeno sprejeta. Nobenega nasprotja ni bilo, noben ugovor se ni čul. Gospod kaplan Krhne je preči-tal in pojasnil resolucije, ki so bile soglasno odobrene: zaupnica bivšim poslancem, dveletna vojaška služba, belokranjska železnica preko Toplic, ustanovitev »Kmečke zveze« za ta okraj. S siava-kiici papežu in cesarju smo shod dokončali. Predsednik .ie naročal: 14. maja vsi volit, tisti dan bodi »narodni praznik.« d Iz Št. Lovrenca ob Temenici. Kjer je veliko smeti, se mora pomesti, kjer je veliko gnilega, se mora gnilo odrezati. Tudi v Št. Lovrencu je veliko gnilega. Daleč naokoli so nekateri znani po svoji omiki in svobodomiselnosti. Dva duhovnika so že spravili stran z nagajanjem in tožbami; pred dobrini letom je pa eden še samega knezoškofa na potu iz našega mesta v vagonu nesramno napadel. Te lepe cvetke še niso usahnile v župniji. Sedanji župnik se je lotil resno dela. Vsako nedeljo je imel dve maši, pri vsaki tudi pridigo, popoldne krščanski nauk in potem še posebne shode skoro vsako nedeljo za mladeniče in može, za Marijino družbo, tretji red itd. Prejemanje svetih zakramentov se ie potro-jilo. Človek bi mislil, da bodo tudi nasprotniki priznali to delo, katero je gospod župnik prevzel brez najmanjše nagrade in se trudil za farane čez svoje moči. Kdor bi to mislil, še ne pozna naših omikancev. Od novega leta so bili kar po vrsti v »Narodu« napadi naj-podlejše vrste na njegovo delovanje. Treba je bilo odločno nastopiti. Nadučitelj gospod Po-tokar je z novim letom zaradi bolezni odložil službo organista. Župnik ga ni maral nazaj sprejeti, ker se kot organist ni zmenil za njegove ukaze in želje, ker ima »Narod« naročen, ki vero vedno blati in je od cerkvene oblasti prepovedan, ker ni prejemal svetih zakramentov, ni hotel podpisati one prošnje proti razdružbi zakona. Kdor je cerkveni kruh, se mora tudi po cerkvenih željah in zapovedih ravnati. Od župnika ne more nobeden zahtevati, da bi se ravnal proti svoji ve-, sti. V cerkvi je on gospodar, kakor kmet v svoji hiši. — V nedeljo popoldne 14. t. m. je prirohnelo nekaj mož, ki so se poprej pri Šlaj-pahu napili, pri krščanskem nauku jih seveda ni bilo, k župniku, naj vzame Potokarja nazaj. »Narod« jih popisuje, da so bili to možje, katerim nič ni mar, če kdo gre k spovedi, če »Narod« bere, nič mar, kako se poje na koru. Čast takim zavednim, katoliškim možem! Vpili so res nad župnikom, ki jim je mirno razložil svoie ravnanje in dolžnost, tako delati. Nima sovraštva do učitelja, saj mu je odpustil dolg za stanovanje v kaplaniji. Toda svojo dolžnost mora izpolniti. Ce hoče gosp. Potokar še biti organist, mora »Narod« pustiti in v zadevah orgljanja biti župniku pokoren. Brez tega ne bo več organist. Ker pa vinskim možem ni bilo za mirno poravnavo, ampak le za prepir, so mu z vpitjem odšli. — Vsa surovost se je pa pokazala, »ko so domu grede«, tako piše »Narod«, »še župnikovi ma- teri par krepkih zabelili, to je ubogo staro ženo, ki ni nikomur nič žalega storila, robato opsovali. l ega so zmožni lc pravi divjaki. I a čudovita omika sc jc pokazala tudi ponoči. Namazali so župnišče z blatom, vsem v dokaz, da blizo in daleč ni takih ljudi. Mislili so župnika oblatiti, kateremu nikdo ne more očitati, da ni tudi v najmanjši reči spolni! svoje dolžnosti, pa so oblatili le samega sebe m faro zraven. Zdaj je bilo pa skoro vsem drugim preveč. Sami so se sramovali svoje tovar-šije. Cele vrste dobrih mož je prišlo k župniku povedati, da se s studom in grozo obračajo od takih ljudi. Pri vseli je bilo odločeno: gospod Potokar ne bo in ne sine biti več organist, Zahtevali so, naj se tak učitelj stran spravi, ker mu ne zaupajo več svojili otrok. Župnik jih je pomiril: »Ne delajmo sovraštva. Dokler spolnuje kot učitelj svojo dolžnost, sc ne more v to nič vtikati.« Jamo so kopali, da so notri padli. d Iz Št. Vida na Dolenjskem. 6001) kron podpore bodo dobile predlansko jesen po po-vodnji poškodovane občine Dob, Hrastovidol in Podboršt. Podpora res ni velika in vrhu tega po zasluženju liberalcev še tako dolgo za-vlečena, a nekaj .ie vendar in hvaležni smo poslancem S. L. S., ki so storili, kar so mogli, in nam to pomoč izposlovali na merodajnem mestu. V zahvalo za to bomo ob prihodnjih državnozborskih volitvah 14. tnaja vsi svoje glasove dali prezasliiženemu poslancu gospodu Povšetu, ki kandidira v našem volivnem okraju na programu S. L. S., ker smo se do dobra prepričali, da ima le ta stranka srce za nas in nam more in hoče pomagati. — Za pravi naslov so se obrnili socialni demokratje, ko so zadnje dui po naši fari kar kupoma razsipali volivne pozive in nam prav po kramar-sko vsiljevali za poslanca »prezasluženega« Cankarja. Kakor nalašč so nam prišli ti oklici ravno pravi čas v roko, ko nam manjka na-stila. Le globopo v gnoj zakopljimo Šentvidci te umazane in lažnjive socialnodemokratične cunje, da kje kuga ue nastane od tega smradu. Ce kje, v Št. Vidu proderete zanesljivo s svojim prosluliin kandidatom Cankarjem, tega vas lahko zagotovimo že danes. Že preje smo mislili na vas. In zlasti Cankarja, tega za nas in za ves svet tako zasluženega moža, kdo bi ga ne volil! Tudi smo šentviški volivci, dragi rdeči bratci, prepričani, da nas ne pozabite, kadar pričnete z ono blaženo bratovsko delitvijo svetovnega premoženja. Pač škoda papirja, ki ste ga stlali po fari I Denar, ki ste ga dali za te prismojene cunje, bi bili morda ob času volitev krvavo potrebovali. Mi pa, volivci šentviški, pokažimo 14. inaja tem social-demokratičnim, pa tudi liberalnim ničlam, kje so vrata in volimo soglasno gospoda Povšeta za svojega poslanca. — Tudi iz sosednjih občin čujemo, da so rdeči bratci bili zelo radodarni z volivnimi pozivi. Zakaj bi si ne olajšali tega dela in na dolenjski železnici najeli v ta namen nalašč par vlakov, da ne bi ubogi kolporter toliko sopihal in krvavi pot potil od praga do praga. Dolenjci bi jim bili zato zelo hvaležni, ker vemo, če nas sploh kdo svobodi in osreči, so to jedino socialni demokrati, ki so na-eni strani »globokoverni«, na drugi strani pa imajo čuteče srce za trpečega brata — svoj žep. Da so ti možje navdušeni narodnjaki, o tem ni niti govora. Dolenjci! Pometite tudi drugje to sodrgo tako, kakor bomo storili Šentvidci 14. maja. -- Na smrtni postelji lezi že dalje časa cerkvenik in ključar v Dodu poseb j čislani starček Jožef Klemenčič Pridno sl je udeleževal v postu še svetega misi-jona, a takratni hudi mraz ga je položil v posteljo, odkar ni več vstal. 88 let star je še vedno rad in vzgledno stregel pri sveti maši in bil res vzor cekvsnjka. Za dobovsko cer- kev ima mnogo zaslug. Pod njim se je cerkev zelo povzdignila in vsestransko olepšala. Tudi je ves čas svojega službovanja pridno za pisaval vse iinenitnejše dogodke te cerkve iu nekateri spomini so prav zanimivi. Ker ni dosti upanja, da bi vrli starček še okreval, želi mu posebno dobovska soseska iz srca najboljšega plačila pri Bogu. Notranjske novice. Idrijske novice. n Volivne agitacije v naših krajih so se pričele. Neodvisna kmeta, notarjev koncipi-ient Tavzes m neizogibni sokolec Julče Novakov spremljata neodvisnega kandidata Grud-na od kra.ia do kraja volivce spreobračat. Za njim jo ubere Kristan in če jih v kaki vasi dohiti, pove volivcem zaradi lepšega, da Gruden ni za nič, ker ne zna govoriti. Nazadnje bodo pa vseenako liberalci in socialni demokrati pri volitvah skupaj potegnili za Grudna. Gliha vkup štriha! — Škoda za Grudna, da se je vsedel na liinanice gotovim osebam ter plava proti toku časa! n Ante Kristan zabavlja v zadnjem »Na-preju« čez voditelja Slovensk. Ljudske Stranke. Kristančkovo čvekanje pač ne dosega dr. Šusteršiča časti med ljudstvom. Voditelj naše stranke je prevzvišen, da bi ga Kristan mogel sploh razžaliti. Idrijskih tnokračev prerok Kristan je dejal, da je list »Naša Moč« za zabite knape in »Domoljub« pa za neumne pavre. Zapomnite si to idrijski rudarji, ki ne trobite v Kristanov rog in pa vi kmetje, ki vas to zelnato seme imenuje »neumne«! Ne dajte socialno - demokratičnemu kandidatu Kopaču svojega glasu radi te psovke, ki jo je •.am zalučal v obraz Kristan. Pokažite pri volitvah, da je Kristan neumen in zabit, ne pa vi kmetje in rudarji! n Mrtvo dete. V soboto, dne 13. t. m. so dobili mrtvo dete, že objedeno od živali, na veliki ravnini proti goram nad Idrijo. Nečloveško mater zasledujejo. n Železnice torej ljubljanski župan Hribar ne bo spravil v Idrijo, kakor je dr. Šusteršič povedal na volivnem shodu 14. t. m. v Ljub-liani. Bilo je menda vse govoričenje o železnici samo agitacija za volitve v državni zbor. Liberalci pa res znajo potegniti ljudstvo, da jim vse verjame. n Raznaša se govorica, da Gruden ne bo zmagal pri volitvah v državni zbor. Sicer to vemo sami; pa je morda vendar zvijača, da bi naši volivci roke križem držali ter bi liberalci v kalnem ribe lovili. Toraj volivci, še enkrat pozor: ne pustite se za nos voditi od liberalcev in socialnih demokratov! Naš kandidat bodi Josip Gostinčar in pri njem ostanemo! n Ali je morebiti Kopač za poslanca? Ne bomo naštevali litanij, kakor pri Grudnu. Socialistom, ki vidijo v Kristanu boga, v onih pokvekah pa, ki jih Kristan priporoča, svetnike, se ne da nič povedati. Razsodnim možem pa svetujemo: Kdor hoče vedeti, kakšen človek je Kopač, naj vpraša tistega postiljona, ki vozi pošto iz Idrije v Logatec. Za danes le to povemo, postiljon mu je zapretil, da takih ljudi (rabil je drugo neiepo besedo) ne bo več jemal na voz. Vipavske novice. Volivni shod na Planini. V nedeljo; dne 14. aprila okoli 4. ure popoldne je napravila »Kmečka zveza neodvisnih kmetov? po vzor- cu Carl Majarja svoj volivni shod na Planini, ker drugam se ne upajo na celem Vipavskem-pa tudi za Planino jim je menda, če imajo le kaj žolča, prešlo veselje enkrat za vselej. Shod je bil javen. Otvoril ga je Janez iz malna — kmet, ki daje posojila po 8 od sto in še več. Na shod so privreli vsi liberalni »kmetje«: Car) iz Lož, učitelj Mercina iz Vipave, navzoč je bil seveda tudi znani Punčuh — višji učitelj iz Vrhpolja, učitelj Mercina s Slapa, tata Hrovatin; sedaj še župan Ferjančič in brat kravjega zvonca s Slapa, navzoči so bili velmožje iz Ustja Z Bratinom na čelu, dalje vse, kar liberalno leze in gre na Slapu. Bilo je kakor binkoštno nedeljo v Jeruzalemu, pa vendar jih je bilo vsega skupaj le dobro 50, reci petdeset »neodvisnih kmetov«. Naših mož pa se je nabralo do 150. Na shodu je naj-popred govoril neki Domicelj iz Zagorja (gospod kmet Dekleva so preveč nobel kmet, da bi bili prišli sami med »neumne« kmete, poslali so rajše svoje hlapce. Koliko so dobili za trud, da so vezali Deklevove otrobe, ne vemo) tn razvil je v jecljajoči besedi program. — S. L. S., katerega je imel precej površno pre-plonkanega na nekem popirju. Svoj program je vedno zamolčal, ker je protiljudski in proti-verski, zato ga je hranil skrbno v svoji liberalni duši. Za njim je govoril istotako jecajo-če neki Jenko — »Babičev fantek« iz Cerkelj na Gorenjskem. Fantek, ki morda še nikoli ni videl trte rasti, prišel je učit nas Vipavce, kje naj si kupimo, da si izboljšamo vinogradništvo .. . »Treba je, da si kupite prešo . . .« Možje so se zasmejali in klicali: »Jo že imamo!« »Kupiti si morati mlin, da boste mleli grozdje . , .« »Ga že imamo! Povej kaj novega!« In fantek se je razjezil in začel zabavljati proti dr. Žitniku, proti škofu in »Domoljubu«, katercega je imenoval najbolj laž-njivo cunjo. Zdaj jo je pa fantek izkupil. Za-donelo mu je iz sto grl naših mož: »Zivio Žitnik! Zivio Jeglič! Zivio »Domoljub«!« In možje in fantje so navdušeni vihteli klobuke. Zlasti gromovit je bil »Zivio«, ko je Deklevov agent napadel »Domoljuba«. Ko so se klici polegli, praša predsednik, želi li kdo besede? K besedi se oglasi domači župnik. Rekel je: Kar smo slišali glede vašega programa, je to program S. L. S., katerega ta stranka že več let dejanski izvaja, vi ga pa šele obetate . . . Dalje ni' prišel, ker »neodvisni kmetje« so zbcsneli, kot bi jih bil pičil gad. Carl Majar, Bratina, tata Hrovatin (ki je skakal kljub svoji visoki starosti kot veverica) in Švadelj iz Lož so jeli tuliti na vse grlo: »Dol s farjem!« »Na prižnico naj gre, tu nima nič govoriti!« In konec je bil shoda, kandidatura se niti ni dala na glasovanje, ker so liberalci s svojo skrajno surovostjo razgnali svoj lastni shod, boječ se, slišati resnico. Slapenski liberalni pevski zbor bi bil rad zapel pesem: »Blagor mu, ki se spočije!« pa same jeze in žalosti ni prišel do sape ... — Taki so torej ti »ne-odvisneži«. Na shodu so povdarjali, da niso liberalci; pa celi shod ni bil druzega nego zabavljanje proti škofu in proti onim, ki so do sedaj imeli srce za kmeta. V svojem tiskanem programu, katerega so trosili med ljudstvo, imajo zapisano, da hočejo delati z vsemi stanovi, tudi z duhovniki (stoji črno na belem). Ko pa se duhovnik oglasi, pa kriče in tulijo: »Dol s farjem!« Hinavci vi, vi lažniki! Ljudstvo vas sedaj pozna in pomedlo bo z vami dne 14. majnika, da veste. Pribiti moramo še: Ce bi bili tudi najsurovejše ljubljanske barabe na Planino, ne bile bi se obnašale tako surovo, kot so se obnašali Carl Majar (ki poštene ljudi zmerja s prasicami), Hrovatin, Bratina, švagelj itd. Pojdite drugič raje v hlev med pujske, ne pa med poštene ljudi, tu ni mesta za take sttroveže. Mi si nikogar svo- jih ne pustimo psovati, najmanj pa svojih duhovnikov. Pripomniti moramo dalje, da so se učitelji na shodu še dosti mirno in dostojno obnašali, samo slapenski učitelj je nekoliko skakal meda od jeze, ker je že spomlad in torej ne bo mogel in smel voliti Dekleve in tako dejansko pokazati svoje pristno liberalnega srca. Punčuh iz Vrhpolja ka je hotel celo po svoji stari navadi nekaj pomirovati, pa ga je zavrnil eden naših: »Ce našemu gospodu župniku ne pustite govoriti, tudi vi kar tiho bodite. Kaj menite, če imate velik trebuh, da imate kaj več pravice?« In Punčuh je obmolknil kot poparjeni pudel. Tudi smešnih prizorov se ni manjkalo. Neko lačno liberalno revše je kričalo: »Farji nam pojedo vse piščance, mi pa moramo jesti suho polento!« To pa se je celo nekemu liberalcu zdelo pre-neumno, da je zavpil: »Dajte, ljudje, pokupite vse piščance po Planini in jih specite te-mu-le, da bo ta h ... č že vendar enkrat sit!« Jernej Zorž pa je mrmral: »Per mej duši! Zmagati pa moramo, če ne zlepa, bomo pa rezali s fovčem!« Moža priporočamo državnemu pravdniku, kajti da, Jernej res zna tudi rezati, o tem bi vedeli pripovedovati — ljubljanski prežoni. Kakor vidite, ljudje božji, smo se kljub vsi resnobi na shodu »neodvisnih« prav prijetno zabavali. Glavna zabava bo pa dne 14. maja leta 1907. Pesem o volivnem shodu na Planini. (Zložil mladenič na Planini.) Bil je na Planini liberalni shod, liberalci so privreli od povsod — iz Vipavskega od vseli strani z velk'mi svojimi trebuhi. Prišel je Kari Majar z Lož in Švagel v glihi štimi mož. Prišli so slapenski rogovileži, liberalci vsi zagrizeni. Prišel je horenda suhoklek, liberalec po dolgem in povprek. Prišla sta Zorževa človeka, z liberalnega oba sta Kleka. Prišel je Punčuh in Mrcina, liberalna od obeh je slina. Prišel ie Nace Belcev in Bratina, oba sta kislega spomina — in kar je takega plevela, prišla je liberalna garda cela. Svoj lastni shod so si razgnali, mi pa jih bomo pokopali na dan 14. maja, ko se volitve dan obhaja. Iz Starega trga pri Ložu. n Volivni imenik za državnozborske volitve je bil razpoložen od 2.—15. aprila. Volivcev je vpisanih 1086, a pride vsled reklamacij še nekaj novih. Liberalci so čas reklamacije prav dobro porabili in vložili nad 100 reklamacij. Ta trud bi bil sam na sebi gotovo hvale vreden, da ga ne bi kolikortoliko kazi! postranski namen, katerega so liberalci očividno imeli pri svojem prizadevanju. S celMii kupom vloženih reklamacij so hoteli javno mnenje delati, češ, kako malomarno in pristransko je starotrški župan sestavil volivni menik. Šlo se jim je za število reklamacij, zato jih je med njimi mnogo brezpomembnih. Reklamirali so celo one, ki so umrli že med tem časom, ko je bil imenik že sestavljen. Ubogi liberalci, še mrtvi jim ne dado miru! Liberalna vsiljivost. Bližajoči se 14. maj čudovito vpliva na naše liberalce. Kar čez noč so po6tali tako sladki, tako vsiljivi, da bi jim ljudstvo res verjelo, da jih že dolgo časa ne pozna kot — slab denar. S tistim listom, ki se mu pravi »Notraj nič«, so posebno darežljivi. Kar v vsako vas prihaja zadnji čas več teh lističev, ne da bi jih kdo naročil. Ljudje, kdaj se je vam še tako vsiljeval »Domoljub«, kakor se sedaj nepovabljen vsiljuje »Notra. njec«? V peč ž njim ali: — kar je še boljše — po tisti poti, po kateri ste ga prijeli, ga pošljite tudi nazaj. Za liberalne brezverske cunjc naj ne bo v poštenih hišah prostora! Liberalna hinavščina. Peska bi radi na-suli v oči naših somišljenikov s »programom kmetske stranke za Notranjsko.« Kakor berač na božji poti svoje rane, tako razkrivajo liberalci zdaj pred volitvami svoje za kmeta plamteče srce. »Da bi se le kdo na nas sočutno ozrl!« si mislijo. A težko se bo dobil tak Samaritan, ker vsak razsoden volivec ve, da liberalci še nikdar niso ničesar storili za kmeta. Tudi celi kupi »njihovega« tiskanega programa, katerega so prepisali iz programa S. L. S., in katerega sedaj pridno med ljudstvom širijo, jih ne bodo rešili. Naše ljudstvo dobro vč, da ne morejo biti prijatelji kmeta tisti ljudje, ki jim ljubezen sega samo do lastnega trebuha in lastnega žepa. Liberalci imajo za kmeta sladka usta do 14. maja, potem se bo spet začela stara pesem o neumnih kmetih. n Liberalcem nobene vere! Liberalci zdaj pridno pretekajo od vasi do vasi. Zakaj? Da bi vjeli kje kakega omahljivca; pri odločnih možeh in fantih se tako ne upajo ničesar opraviti. Volivci! Ne verjemite liberalcem ničesar, kajti glavni pripomoček, liberalcem pri njihovi agitaoiji je — laž. Kadar vam bodo vročene glasovnice, ne dajte jih v roke nobenemu liberalcu, sicer vas bo prevaril! Bodite oprezni zlasti pred takimi, ki so včasih stali v naših vrstah, a zdaj agitirajo za liberalnega kandidata! Morda poznate kakega takega odpadnika. Poturica je hujši od Turka. n Katoliško slovensko izobraževalno društvo je priredilo 14. aprila predavanje. Govoril je č. g. Janez Klavžar o ustavi s posebnim ozirom na Avstrijo. Da je snov predavanja kakor nalašč za sedan.iemu času primerne razmere, pokazali so poslušavci, ki so z zanimanjem sledili poljudnim izvajanjem g. predavatelja. n Kot sodni kancllst pride v Lož g. I. Mahorčič, ki je imel do sedaj svoje službeno mesto v Radovljici. n Obesil se je v Podgori že precej priletni Luka Petrinčič, po domače Lokaj. — Omračil se mu je duh. n »Neodvisni kmetje« farbajo ljudi, da bodo vsi uradniki volili našega poslanca. S tem hočejo kmete premotiti, da ne bi volili vrlega Žitnika, češ, tega bodo volili le uradniki in duhovniki" Kaj ie na tem? To je prosta liberalna sleparija in laž! Cujte, pošteni kmečki volivci! V Ljubljani je uradniško društvo »Naša zveza« te dni na svojem občnem zboru proglasilo za svojega kandidata voditelja vseh kranjskih liberalccv, župana in kapitalista. Ivana Hribarja! Uradniki bodo torej volili liberalca, ne pa našega kandidata. Ce pa bodo nekateri poštenejši in razumnejši uradniki volili našega poslanca, je to le njim in naši stranki v čast! Naša S. L. S. bode imela poslance iz vseh stanov, ker je prava ljudska stranka, ljudstvo pa obstoji iz raznih stanov, zato je popolnoma in edino pravično, da so tudi poslanci raznih stanov. Ker je pa naše ljudstvo v ogromni večini kmečko, zato ima S. L. S. največ poslancev, ki so sami posestniki ali kmetje. — Tako je, vi farbarji liberalni! Same laži so vas — zato ste pa prišli po celi kranjski deželi na kant.Škoda vas ni, vi Francozi! Cerkve bi radi podirali, duhovnike obesili, in druge poštene može, da ne bi imel kdo braniti ubogega trpina proti vašemu oderuštvii. vi pijavke krvave! Vaši grehi nad liudstvom so vnebovpijoči! Bliža se vam dan plačila — 14. majnikl 2ivio Žitnik! Živela vsem pravična, vzorna S. L. S.! Volivci, kmetje, vsi v to stranko, ki ie v prvi vrsti pravcata vaša stranka! Iz raznih krajev Notranjske. 11 Begunje pri Cerknici. V nedeljo 14. t. m. je bil v Begunjah liberalni shod, Bilo je okrog it) liberalcev, večinoma iz Cerknice. Druge je prignala radovednost. Najprve je par besedi zastokal liberalni kandidat Gru-den ter tako pokazal, da ne zna govoriti. Za njim je Lapajne, znani zagrizeni idrijski liberalec, nekaj čvekal o neodvisnem kmetu, cedil sline po »kancelparagratu«, da bi s pomočjo tega paragraia kar največ duhovnov spravil v ječo in se jezil nad razdelitvijo volivnih okrajev. Tudi Kabaj se je nekaj jezil nad »Domoljubom« in mu hotel podtikati lažnjivost. Seveda »Domoljub« laže, »Slovenski Narod« piše pa samo resnico. Sploh ta mož zadnji čas precej kaže svoje liberalne rožičke. Ko je še znani ljubljanski Novak pogreval neodvisnost kmetov, pa pozabil povedati, da naj bodo kmetje neodvisni od ljubljanskih in idrijskili liberalcev, je bila stvar končana. Ljudje so se tej komediji smejali. Tudi pri Sv. Vidu' nad Begunjami so isti dan ti liberalni zaslepljena poskušali svojo srečo, pa so naleteli. Ljudje so jim na dveh krajih pot zaprli. Neki begunjski liberalec je pa tožil, da so mu kočijo z blatom ometali. Se blato je prelepo za take ljudi. n Nekaj liberalnih drobtin s hrenoviške poiitiške inize. Bilo je dne 25. marca t. i. — tako nas zabite kmete obveščajo očevidci, — ko je baje hotel vpokojeni cestar Blaž v gostilni na Dilcah liberalnega gospoda Barbaro-so vgrizniti radi znanega kravjega zvonca ateta Zužainaže. Gospod Barbarosa pa, boječ se starčkovega ugriza, jo je bojda precej od-kuril. Aj. aj, ata Barbarosa, slabi ste, slabi.,. Zvesti sodrug Barbarose, velepodjetni gos-l>od Jozve pa je povodom liberalnega voliv-nega shoda na Dilcah nosil jako zmagovito liberalne plakate po Landolu. Ha glej jo smolo, takoj so mu jih otroci potrgali in raztrgali s tem tudi njegovo lavoriko. — V Straneh pak ie to častno službo izvrševal g. Andrej Src-botnjak, o katerem se pripoveduje, da je s tako častjo in takim ponosom prinesel liberalni plakat v svojo domačo vas, da se je zdelo, kakor da nese zastavo kralja Salomona. Kdor zna, pa zna! — In tudi predragi prijatelj Karol z Ubeljskega kajpada ni smel zaostati za drugimi neodvisnimi kmeti. Tudi on je prav pridno pete brusil in jih menda še zbog agitacije. Radi bj vedeli, koliko zlatov boste zaslužili pri atu Zužamaži, ker znate tako izvrstno agitirati za kravji zvonec? — Oh, saj pravim, no. neodvisni kmetje, ki se sedaj toliko trudijo za prospeh kmečkega stanu, so pa res čudni ljudje. Povsod drugod bi radi napravili red, a v lastnih vrstah pa reda nc poznajo. Le ozrite se, vi neodvisniki, zopet tja ffor v Strane! Ondi bote opazili vaše baže moža, ki v svoji gostilni policijske ure ne pozna. Menda stoji, pa jo bomo že navili ob svojem času, da bo šla. n Od kranjsko-istrske meje. Minulo leto je razsajala huda škrlatinka v obmejnih istrskih vaseh v podgrajskem okraju, posebno v vasi Sabonje, kjer je tudi živinska kuga (vranični prisad) okolu 25 glav govedi pokončala. Oboja bolezen se je razširila čez mejo. V Harijah je umrlo že mnogo otrok. Med od-raščenimi se pa širi vročinska bolezen (tifus) ki je že štiri spravila pod zemljo, med temi 27lttntg* gospodarja Oregona, ki se je šele predpustom oženil, in 361etnega korenjaka Lužarja. Nevarna bolezen je vranični prisad pri govedu, ki v nekaj urah konča zdravo žival. Ob taki priliki se res posebno pokaže, kako potrebna je reforma zdravstvenih postav, po kateri zdravniki sami zdihu-jejo. Čemu imamo zdravstvene zastope? Da davkoplačevalci plačujejo večje priklade, ki se porabijo največ za upravne stroške. Posebno glede živinozdravništva smo kakor na Turškem. Slučaj se naznani v oddaljeno Postojno. Živinozdravnik ie ravno klican v Vipavo ali kam drugam. Tako leži mrtva žival dva ali tri dni na prostem nezakopana. Bacili imajo dovolj časa, da se razširijo pošteno po pašnikih naprej na drugo govedo. Odkod bolezen? Vročinska bolezen ima pač svoj ovir v naših »imenitnih« vodnjakih. Kakšen pa je kraški vodnjak zraven vsake hiše. Navadno blizu gnojišča vidiš 1—4 m globoko jamo, kamor je izpeljana kapnica. Ta iz strehe seveda brez filtra nanosi vse mogočo nesnago v vodnjak. Kar še manjka, pa se spravi noter z zajemalniki. Gospodom v Ljubljani in na Dunaju ki imajo v rokah vodne zadeve, bi kai radi privoščili nekaj dni namesto dobrih in okusnih pijač, našo umazano, nezdravo kapnico, potem pa bi kmalu vse kraške vasi dobile poštene zdrave vodnjake. Prepričani smo; ako bi videli ubogo kraško živino, ko pije v poletni vročini prestano, in spar-jeno vodo iz umazanih kalov, kamor se zbira največ iz cestnih jarkov, in v kateri prirodo-slovci lahko najde.o cele zaloge raznih dvoživk, laznin in bacilov, bi ne hoteli piti kave z mlekom teh ubogih kravic, ki morajo poleg tega opravljati tudi vozna dela. Tudi meso od njih bi jim ne dišalo. Lani ie povodenj in toča napravila mnogo škode. In kaj so storile poklicane oblasti? Prizadevale so se posebno, da kolikor mogoče preprečijo ali vsaj zmanjšajo podporo. Ko je županstvo v Trnovem sestavilo zapisnik, koliko naj bi prejeli posamezniki semen, so orožniki šli pregledovat v posamezne hiše in delali naravnost opazke: »Vi imate dosti krompirja, vi ne dobite nič!« Vprašamo, kaj vendar nekateri gospodje imajo od tega, ako povsod skušajo kmeta samo oškodovati? In potem še gruntajo in študirajo, zakaj da narod hiti v Ameriko? Samo iz trnovske občine je 165 samih volivcev v Ameriki. Koliko pa mladeničev pod 24 letom. Županstvu se je očitalo, da je vpisalo 500 ne-volivcev. Liberalci so začeli reklamirati. Bivši liberalni župan jc reklamiral vse vpisane Amerikance. Torej tudi volivna pravica se tem siromakom odreka? Kmetje zapomnite si to, da liberalci niso prijatelji kmeta. n Črni vrh. Tu pričakuje o liberalci Grudnovega shoda. Gruden se ie menda dobro pripravil, saj jc naročil kar sedem kosil za tiste prireditelje shoda. Ponoči od sobote na nedeljo pa so razstlali liberalci polno plakatov, ki poživljajo kmete, naj volijo Grudna, če hočejo sami sebi dobro. Burja pa je začela pihati na vse zgodaj zjutraj in raznaša po zraku plakate s častitljivim Grudnom. Oospod Grude, kako pomenljivo za Vas, tako bodete odleteli 14. maja, ljudski glas vas vzdigne in vrže med staro šaro. Iz raznih krajev. Shod kranjskih krošnjarjev na Dunaju. Kranjski krošnjarji in kostanjarji na Dunaju so imeli 17. aprila t. 1. v gostilni »Zur golde-nen Kugel« v VII. okraju, Kirehengasse 33, voli ven shod, da se dogovore o svojem stališču nasproti raznim strankam in njih kandidatom, Shodu je predsedoval gospod Anton Barbič. Na shod so tudi prišli kot gostje od krščansko-socialne stranke gg. dvorni svetnik dr. Gessmann in mestni svetnik Oppen-berger, magistratni direktor dr. \Veisskirch-ner ie pa poslal zastopnika. Prvi govornik je povdarjal, da so vsi kočevski slovenski in lir vaški krošnjarji kristjani, njih trgovina je poštena ter se obrača k navzočim krščansko-socialne stranke zastopnikom, da naj njih krošnjarstva in trgovine nikari ne zamenjavajo z židovskim. Oni imajo še od cesarice Marije Terezije privilegij do krošnjarstva, židje pa ne. Kranjski krošnjarji tudi ne zlorabljajo svojih pravic. Nato je g. Oppenber-ger naglašal zasluge krščansko - socialne stranke, opozoril je navzoče na desetletni jubilej župana Luegerja ter povdarjal, da se morajo vsi krščanski sloji zjediniti proti skupnemu sovražniku. Temu govoru je sledilo viharno odobravanje. Govornik dr. Valjavec je izjavil, da bodo vsi navzoči glasovali za krščansko-socialne kandidate, da pa izrekajo pri tem željo, da naj v bodoče krščansko-socialna stranka ščiti njih pravice. Gosp. dvorni svetnik dr. Gessmann je opozarjal navzoče na dejstvo, da liberalni kandidat knez Auersperg njim ni bil nikoli naklonjen. Glede lastne stranke je pa izjavil, da sicer dunajski magistrat dunajskim krošnjarjein in kostanjariem ni bil baš prijazen, da se pa v bodoče tega ni treba več bati iu da se število prostorov za prodajanje soda-vode ne bode več skrčilo. — Govoru Gcssmannovem je sledilo viharno odobravanje. — Krošnjarji so potem sklenili, podpirati krščansko-socialne kandidate. Nato jc gospod Barbič shod zaključil. Opomniti jc pri tej priliki, da je gospod Anton Barbič tudi sicer zaupnik kranjskih in kočevskih krošnjarjev ter rad pomaga vsem, ki hočejo na Dunaju dobiti kakšno malo obrt. Vsled tega lahko vsak v takih zadevah piše njemu. On stanuje na Dunaju, II., Obere Donaustrasse št. 43. Slovenske vesti iz Amerike. V Jolietu ie J, Obstetar vložil proti Illinois Steel kom-paniii tožbo za odškodnino 10 tisoč dolarjev, ker se je v tovarni vsied eksplozije parnega kotla smrtnonevarno opekel. — Karol Sitar kandidira v Jolietu v občinski svet, ravnotako ie tudi soglasno postavljen kandidatom Mat. Nemanič. — Hrvatsko žensko društvo sv. Ane je priredilo na velikonočni ponedeljek veselico s plesom v korist cerkve. — Prebitka Je bilo 950 dolarjev. —- V Kanzasu so ustanovili »Cerkveno delavno društvo sv. Jožefa«, ženske pa žensko podporno društvo sv. Veronike — V Calunietu je ponesrečil v rudniku J. Kun-tiš iz Istre. Zapušča soprogo in štiri nedorasle otroke. Koroške novice. k Podgora. Zmaga slovenske stranke pri občinskih volitvah v Slinjah je vzbudila v tukajšnjih narodnih krogih veliko veselje. To je prva zmaga. Druga pa bo, ko bomo oddali 14. inajnika svoje glasove slovenskemu kandidatu Grafenauerju, kateri sme računati na lepo število glasov celo v Borovljah. k Celovški predkraji Šmartno, Št. Peter In Št. Rupert še ne bodo tako hitro priklop-lieni k mestu. Razpravljalo se je, kakor bi bilo to že sklenjena stvar, vendar pa občine imenovanih krajev nočejo privoliti k temu ter jim nič ne diši, da bi prišle pod oblast celovškega mesta. Vsled tega je pa sedaj sklenil celovški občinski svet predlog, da bi bila deželna postava stavbenega reda na ta način predrugačena, da bi se morale sosednje občine vselej ozirati na Celovec, ako bi kako novo stavbo Izvršiti pustile. Na ta način bodo potem občine primorane. obris novih poslopij poprej celovškemu občinskemu svetu predložiti, kateri bo potem zaznamoval črto, kako da se z ozirom na mesto sme zidati. V tej smeri zidana poslopja se bodo pa potem prilagala mestu, na to dejstvo računajoč, da bo mestni občini potem lahko pritegniti trmoglave občine k mestu. k Pazite na otroke! Pred kratkim je padel med postajama Olirije in St. Vid neki triletni deček skozi okno iz večernega poštnega vlaka, ker je zgubil ravnotežje. Potniki so bili vsi preplašeni. Začudenje je bilo pa potem šc večje, ko so ga našli popolnoma nepoškodovanega. k Duhovniške in cerkvene stvari. Birmo-vanje (škofijska vizltaciia) se vrši: 21. aprila v Svincu; 22. aprila v Št. Janžu na Mostiču; 27. aprila na Otoku; 28. aprila na Skofičah: I. junija v Lipaljivasi; 2. junija v Zabnicah; 3. junija v Rablju; 4. junija na Kokovem; 5. junija v Oorjah; 6. junija v Štebnu pri Bekšta-nju. — Za vizitatorja dekanijskih župnij sta imenovana stolni prošt dr. Anton Miiller in stolni dekan Ovidon Bittner. — Mašniško po-svečavanje se vrši letos dne 17., 19. in 21. julija v celovški stolnici. k Osebna vest. C. g. Franc Hliš, kaplan v Cerknem, jc imenovan za vikarja v Ore-heku. Primorske novice. p Nova maša v Dornbergu. V nedeljo, dne 2. t. m., je obhajal č. g. Josip Vodopivec novo mašo v Dornbergu, svojem rojstnem kraju. Slovesnost je poveličevalo krasno vreme. Ves Dornberg jc bil praznično opravljen. Trije slavoloki s primernimi nadpisi, mlaji od cerkve do rojstne hiše. mnogobrojne zastave 7. vseh hiš. umetni ognji, streljanje iz topičcv, vse to je pričalo, kako znajo vrli Dornberžani ceniti svoje rojake. Slovesnosti se je udeležilo tudi domače starešinstvo z županom gospodom Bercetom na čelu. Za duhovnega očeta jc bil veleč, gospod žunnik Juvančič. za duhovno mater pa gospa Viktorija M revije. Cerkveni govor je imel č. g. dr. A. Pavlica. — Slavnostnega obeda, ki jc bil v rojstni hiši č. gospoda novomašnika. se je udeležilo okolu oseb. Raznim naoitnicam na novomašnika. na njegove starlše. na gosnoda župnika itd. sc pridružujemo tudi mi in kličemo iz dna svojega srca: Na mnoga leta v zdravju in veselju ! p Nagle smrti nreminol ic v noči od petka na soboto 6. t. m. Anton Sfiligoj, vikar v nokoju. Rodil sc jc 15. junija 1827 v Biljanl (Drnovka) ter bil v duhovnika posvečen dne 21. septembra 1854. Nieeova zadnja služba jc bila v Kostanjevici na Krasu; potem se ie preselil v Gorico. Zadnje dni. šc v petek ob sedmi uri. se je'pritoževal znancem na sprehodu, da ga zapira v prsih. Naj nočiva v miru! p Čudno olšče. V Pulju ie kmetijska družba dala izleči iajce italijanskega kurjega plemena »Standard« domači kokoši. Iz jajca se ie izleglo 9. t. m. pišče. dolgo 12 centimetrov s štirimi perotmi, štirimi nogami in glavo z enim samim očesom in dvema klunoma. Pišče )c živelo eno uro. n Izžvlžeanle gasilcev. Nedavno so bili o polnoči tržaški easilci na glavni gasilski postaji obveščeni, da gori v hiši št. 25 v ulici del Solitario. Gasilci so se takoj podali z briz-galnicaml na označeno mesto, a ko so dospeli tja. so konstatovali. da gori — v peči pekarne Antona Pcternela. ki ic v isti hiši, in da se je valil iako gost dim iz dimnika pekarne Preostajalo jim ni družeča, nego vrniti se. Nekateri iz množice, ki se le bila nabrala tam. so začeli gasilcem žvižgati. Gasilci so pa dva teh — in sicer 271etnega Hektorja Jaški in 171etnega Anzelma Rebeka — zasačili in ju dali aretovati. Ta dva sta bila na policiji zaslišana in potem izpuščena. p S sekiro ranil ženo. Dne 8. t. m. je srečala neka Pierina Burgcr v ulici Vincenzo Bellini v Trstu svojega moža Jožefa, delavca, od katerega živi ločena. Zena je po svoji stari navadi jela moža, ki je obdelaval s sekiro neki zaboj, zbadati in jeziti. Jožef je v svoji nepo-trpcžljivosti zagn: ' proti ženi sekiro in jo nevarno ranil, pote -i pa zbežal. Žena je imela še toliko moči, da jc tekla za njim in vpila: »Vjemite morilca!« Nato se je onesvestila. Moža so seveda odvedli v zapor, ženo pa v bolnišnico. p Od Sv. Florjana pri Gorici. Pri nas je bil že dvakrat sejavcc slabega semena, neki Ropaš. Pa se ni dosti prijelo radi suše. Mislil je mož, da pride še k nam, pa mu ne diši dobro. Naše vino ga je zapeljalo, je imel preveč široka usta. Mislim, da nas bo mož razumel, kaj hočemo. Narodno gospodarstvo Kajžarjl na Danskem. Ko je postal danski kmet prost, ko ni bil več navezan na zemljo, bila je nevarnost, da nastane nov stan poljskih delavcev. Vlada je tudi sprevidela, da iz poljskih delavcev lahko nastane kmetiški proletariat. In da bi to zabra. nila, ie določila, da se morata ondi, kjer je prosta kaka kmetija in sc hoče razkosati, napraviti iz nje dve ka.iži in da ob tej priliki dobe tudi vsi kočarji, ki imajo samo hišo brez zemlje, neka.i zemljišča. Poleg tega ie dobil tudi vsak kajžar, ko so odpravili skupno polje, kot odškodnino za pašno pravico, ki jo je izgubil, 1 in pol do 2 in pol hektara zemlje, toliko, da jtiore rediti eno kravo in nekaj prašičev. Na Danskem torej nimajo stanu poljskih delavcev v takem smislu, kakor ga imamo na vzhodnem Pruskem. Spočetka so imeli kajže večinoma v zakupu. Najemščine pa niso plačevali v denarju, marveč so morali delati svojemu gospodarju gotovo število dni. To je bila sama na sebi navadna službena ali delavska pogodba. V kratkem času pa je to razmerje med bajtarji in veleposestniki dobilo zopet značaj tlačanstva. Bajtarji so se jeli pritoževati in stanovska zbornica ic večkrat obravnavala o njih pritožbah. Zdelo pa sc jc, da sc bajtarji nc bodo oprostili drugače novega jarma kot z lastno močjo. In res. našel se jc mož osvoboditelj, mož. ki je imel srce za trpina bajtarja, mož poln poguma in bistrega razuma. Bil ie to Peter Hanscn, sam bajtar. Hodil je leta 18-48. po deželi in nagovarjal svoje stanovske tovariše k vstaji. In dosegel je. da so 27. maja 1848. odpravili tlako v vseh oblikah in najemščino so plačevali odslej le v denarju. Od tega leta se je pričel razvijati in napredovati bajtarski stan. Leta 1895. ie bilo nad 159 tisoč bajtarjev, ki so imeli po 1 do 10 hektarov zemlje obdelovati. Vzrok, da se je število bajtarjev tako pomnožilo, jc pred vsem, da so se poprijeli živinoreje, — dočim so opustili pridelovanje žita, — dalje pa v tem. da so se oklenili zadružništva, ki podaja tudi malemu poljedelcu, — bajtarju vse ugodnosti in prednosti modernih velikih kmetij. Res, da žita bajtar ne pridela veliko, ima pa vse druge pridelke kakor veleposestnik. Ima mleko, ki ga oddaja v zadružno mlekarno, redi prešiče, ki mu jih spravi v denar zadružna klavnica, ima jajc. katere mu prodaja tudi mlekarna. Poleg živinoreje se peča bajtar več ali manj, kakoršne so ravno krajevne razmere I , — s perutnlnarstvom, sadjerejo, vrtnarstvom, j kar mu donaša lepih stranskih dohodkov. Najvažnejše za bajtarja Je to, da ne potrebuje tujih delavcev, obdela vse domača družina, ki se preživlja z domačimi pridelki. Zato pa so njihova zemljišča najbolje obdelana in vsled tega donašajo tudi sorazmerno največ dohodkov. To vidi tudi vlada in zato je naklonjena malim poljedelcem in skrbi za njih razvoj. Podpira njihovo društveno življenje, deli premije, prireja poučne tečaje, napravlja poučna potovanja .Kmet-bajtar pošilja sicer tudi svoje sinove na visoke ljudske šole kakor drugi kmetje, a da more napredovati s tekom časa, posebno v kmetijstvu, so vsako leto na višjih kmetijskih šolah poučni kurzi za starejše bajtarje. Država daie podpore obiskovalcem, nekateri pa dobe celo vse stroške povrnjene. Vsako leto ie 12 poučnih potovanj, večinoma po Danskem. Gredo pa tudi na Švedsko, Angleško in Nemško. Država podpira tudi taka poučna potovanja bajtarjev. Kako moker je po raznih deželah dež? Ce Slovenca zelo dež napere, pravi: Do kože sem premočen.« Francoz pa pravi: »Moker sem do kosti.« Še bolj moker postane Španec, ki prav: »Premočen sem do mozga.« Ali najhujši dež imajo menda na Arabskem, kajti Arabec pravi: »Premočen sem do čev.« Stanoviten sodnik. Cesar Kari V. se Je nekoč peljal iz Antverpena v Bruselj. Med potjo pa so njegovi konji pohodili neko ovco. Pastir ie zastonj klical za kočijo, naj mu plačajo ovco. Ni si mogel drugače pomagati, ka-kod da ie šel tožit. Sodnik ie razsodil, nai plača ovco. kdor jo je povozil. Pisal je na dvor. Dvorniki so smatrali razsodbo za razžaljenje in so tudi v tem smislu odpisali sodniku, češ, da ne gleda na ugled cesarjev. A sodnik se ni ustrašil in Je odgovoril: »V vsem se ukla-njam volji svojega ljubljenega cesarja, a kar zadeva pravičnost, se bojim le Boga. Cesar me je postavil za sodnika, da po vesti in pravici razsojam.« Cesariu Je bil všeč ta odgovor, potrdil ie razsodbo sodnikovo. Sodnika pa je poklical na svoj dvor in mu izročil prav zaupno službo. yvce idravo skuSnjo 5 K « j prebav i ieve 1Itafljic P" - Obe domaČi sredstvi sta po-vsod znani ln slovita kot najboljil. Naročila se naslavljajo na , —• . naslavljalo na: Thier^v Pr.gradi pri I Thl.rnflfr«^ Brošura s tisoč* originalnih pisem gratls in * '»nko. V zalogi v skoro vseh vetjih I.Krn,h Vljudno •* prtporoia ............................ trgovina s klobuki in čevlji Ivan Podlesnik ml. LJubljana, Stori ln itn. 10. Volika aaloga. — Solidno blago- — Zm«rn« seno. . ■ . 2178 52-30_ Hiša s hlevom njiva 4 mernike posetve s košenino naokrog se da v najem. Več pove jera Marolt, Podmolnik 21, p. Spod Hrušica. 933 t-l Milijoni gospodov in dam rabijo .FEEOIUT fZ VpraSajte svojega zdravnika, ni II „P.collii" najboljše kosmetično sredstvo za koto, U.ein .obe! Še tako malo 2lst obraz in še grie roke postanejo takoj aristokratično line In lične z vporabo „Fee. oliaa". — .Feeolln" le Iz 4? najplemenltejšlh In sveilh zelišč prircieno angleško milo. Jamčimo, da po vporabf „Fr«oll-na" brez sledu Izginejo vsaki Izrastki in gube, ogrel, rdečica i. t d „Feeollu" je najboljše sredstvo za člščen|e las in n|lh ohranJen|e, preprečuie izpadanje lis, plešo ln bolezni v glavi. Zaveiemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovol|en s „Feeollnom". Cena kosa K t, 8 koal K SS". fl kosov K 4, 12 ko.ov K 7. Poštnina za kos «0 v . od 6 kosov naprej 60 v Povzetje 00 v. več. Pošilja M. FEITH uit. Dunaj, VI. Mariabllfer-atraase 45; dobiva se tudi v mnogih drogerijah, par-fumerljah in lekarnah. 922 1—1 A. Sušnik Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana. Trgovina Špecerijskega blaga, moke, špirita, žganja in raznovrstnih barv. — Ob času setve garantirano kaljiva semena, kakor i detelja, tra va, pesa itd. Zaloga raznovrstnega železa, železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa, štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih križev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse železnine po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih strojevi mlatil-nic slamoreznlc, plugov itd. 355 18 6 Dobra postrežba, nizke cene. Najbol|še švicarske ure, zlatnina in srebriilna se dobe po najniijlh cenah pri sloveči domači tvrdld 357 26-9 H. Suttner, urar LJubljana, Oiavnl trg, nasproti rotovia. Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri Je ravno izšel In se pošlje zastonj in pošt. prosto Na prodaj so dobro ohranjeni okvirji za križev pot po nizki ceni. Ravno tako se dobi star lestenec (luster) še porabljiv. Več pove župni urad Nova Štifta, pošta Ribnica. 778 3-3 FILIP FAJDIGA zaloga pohifttva LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 19 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva !1 Največji vspeh nove dobe!! je sloviti ^OVI Vpisana varstvena znamka. Daje snežno belo in popolno brez duha perilo In izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v Izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. 2197 16—13 250 gramov-zavoj po 16 vin. »00 „ „ „30 „ I kg n n 56 n Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj Izdelek ln preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. Na debelo pri L.MInlosuna Dunaju, I. Mdlkerbaste! 3. 90 hektolitrov belega vina in 25 hektolitrov rudečega vina proda po nizki ceni Jakob Vesnaver, posestnik Sv. Lucija, p. Opertalj, Istra. Q06 Kdor kupuje gvantno blago za moške in ženske, najde veliko izber in ugodne cene pri 605 R. Miklauc, Ljubljana Stritarjeve, (Snitalske) ulice it. 5. poštenih starlšev, _ 14-16 let stara, sprejme takoj v mizarsko obrt, And.' Goljar, mizar, Podgora št. 3 pri Št. Vidu nad Ljubljano. f58 2-2 Enega aH dva učenca Samo 6 dni Havre New-York Francoska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljane vaak torek. Vozne liate in pojasnila daje samo Ed. Šmarda obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta it. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou". 2984 18 9 Stepalnik, 2li6ar za omoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr. Revoluci jo je provzročlla velikanska kupčija naStetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib rečij, sem izdal cenike z nekaj - .č ........ tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.; dobiva se tndl blago po vlijl ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec. 844 2 Izvozna lllia Hermann Auer, Dunaj, IX I2. Nussdorferstr. 3. -X. (krščanska tvrdka). Pozor, kmetje In fantjel V moji lekarnlikl praksi, katero Izvršujem že 2f> let, se ml Je posrečilo, sčasoma Iznajti sredstvo za rast brk In laa, proti izpadanju las ln za odatranltev Rrhlla (luskin) na glavi, to |e apllor it. I. Cena (franko na vsako poito): 1 lončlč 3 K 60 v-2 lončka i K. Prosim, da se na: ročl samo od mene. Naslov je : P Juriilč, lekarnar v Pakracu it. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 273 10-5 John-ov ,VollM' pralni stroj je dobrota za vsako gospodinjstvo, ker naredi perilo bliščeče belo, ga varuje in obenem prikrajša delo, prihrani kurjavo, čas in denar za več kot 75%. Mnogovrstna uporaba in najpopolnejša sestava, brez konkurence ! — Z John-ovim fttedilnim parnim strojem opremljen, je za poljedelstvo nepopisne vrednosti. Pozor pred ponarejanjem I Samo varstvena znamka „Volldampf" zajamči pristnost. — Na željo se pošlje na poizkus. 604 t—b J. A. JOHN, A.-G., Men IVI1, Fronkenberggnsse 4.11144. Žaloga skoro v vseh lekarnah. apneno-železni sirup. Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešile prebavo in reditev. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek. 5ar5aparilla-sirup. Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in nJega zle posledice. — Pospešile odvajanje in čisti kri. Cena steklenici K 1-70, po pošti 40 vin več za zavitek. 2720 14-14 Edino izdelovanje in glavna razpošiljate«: DP. HellmOnn-OVO lekDMfl »ZlU BarmherZl$keIt", DUNAJ, VII.I1, Kalserstrasse 73*75. V zalogi je ie pri gg. lekarnarjih v LJubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Nov, mestu, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcti In Volšperkn. Bolezni v nogah zdravi in razpošilja prospekte zastonj Hkuptmann v Chemnitz i Dresdnerstr. 13/1. na Saškem. 930 1 Izjava« Jaz, Franc RuČigaj, posestnik v Vel, Mengšu št. 79, preklicujem In obžalujem, kar sem žaljivega govoril o č. g. kaplanu Ivanu Baloh, ter izjavljam, da nimam in nisem imel najmanjšega povoda, govoriti karkolislbodi nečastnega o tem gospodu, ka teremu se zahvaljujem, da je od tožbe odstopil. 918 V Mengšu, dne 17. aprila 1907. Franc Ru&igaj. Stampilije vsake vrste, paginir. in numer. sU\ je kauč. tiskarn, itd. dobavlja v solidni izvršitvi 421 J. Lewinson, Dunaj 1/25, Adlergasse Nr. 12. Telef. 12179. Filiala Odessa. Cenik zastonj in franko. Zastopniki se iščejo. Sloviti pospeievatel brade „Rapid" profesorja Meunler, Pariz učinkuje čudovito na raat brk pri mladih in starih. — ,Kapid' Je i sla-liiča sedanje vede najboli. Izdelek svetu. Pristen le na prodaj pri Ko-Jmetl- scher Veraand, Dun Novo-meato Itev. 12 po povzet|u v tubah za le K s In 4 (poita posebej.) Doza za poskušnjo K rlo, velika doza za poskušnjo K l'f o, Iranko proti vpošiljatvi dcnaria v znamkah Oosp. j. K. v Ljubnem piše: Vaš sloviti „Rapid" jc čudovito učinkoval pri mo|em bratu; ko je rabil povsem z -stonj mnogo diagih sredstev, Ima sedaj lepo ponosno brsdo. Prosim, poSljite takoj dozo za 3 K: ,12.H 2-i Ne kupite nobene ure dokler mate prqell mejega velikega ocnlka: gld. 350 nlkel. Beakopf uro . fl. 1*6f srebra« , * • » t dvojaim pekrovoa „ A'— s 8 trabr. „ „ 5'— ploik. j-.kleue ur« . „ 8 50 prave RoeVopf-patent. „ 8*60 prave ..Ornega" . . „ 9'60 »rebr. ©klopne verlžloe „ 1'— 14karatne zlate are . „ 8*50 14karetne zlate veriž. , 10'— 14karatni zlati prstani „ t — atenske are 70 cm . s 3'60 z bitjem liki tvona . „ 5 — i godbe.....„ 8'— ■ kakavlce . . . . , 1*50 kuhinjske are ... „ 2-2) badilke...... 1*90 „ ponafllet tei« „ 160 z dvojnim zvonoem . , 2 5C badilke i bitjem ln nronenjem liki zvonu „ t'50 Triletne piam o jamstvo, ta neprimerno donar nazaj. Raipolil a po torzetju. Maks Bdhnel urar, zapriseženi sodni cenilec Dunal, VI., Margara-thenstr. 27 (t lastni blsl) Zahtevajte moj cenik z 2000 Bilkami zastonj la poitnlne prosto. J Ivan Savnik pri Besenianu n« Glavnem trgu v Kranju! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega frišnega blaga za moške in ženske obleke, najnovejše mode po jako nizkih cenah. Velika zaloga židanih in volnenih rut, židanih šerp ter vsakovrstnih potrebščin za šivilje in krojače po tovarniških cenah. Na zahtevo se dopošljejo tudi vzorci. 501 10-6 f./ o/ni/eč #> ,/LmeriJto Materi ie/i/o rfvbnj. po ceni in ra^iesljivtrpotovali na/se obrnejo <^Simon<"'J{})i ctelXa v Ajfu/>//a>ii t/tblvduorshe u/ice2&. 'Mtc/covrs(ru.tiPiyasnilti dtt/o sc hrexyiiitivio. Josip Kordin Ljubljana, Pred Škofijo 3. priporoča 626 8-7 zanesljivih semen lih kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, espar-sete, velikanske rumene, rudeče In belč pese, In korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst Irav: trav-nišnice, mešane za auho In mokro zemljo, najboljša krma za tlvino In konje, |esenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč In kmell|sklh semen po nizkih cenah. — Poštnim potoni Izvrlujelo se naročila točno In solidno Najboljše domače krepfiilo za ielodeo —r-^-r—.---r—= (katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je rastlinski liker „FL0MAN" od rastlinske destilacije .FLORiAN' v Ljubljani. Dobi se pri vseh boljših trgovcih. Varujte se, da ne bodete prevarjenl s ktklm drugim, slabim Izdelkom 1 Pristno je samo blago pod imenom „FLORIAN" iz Ljubljane.! Sprejme se vefc 9C drvarjev proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oskrbni« i vo graščine Bo&tanj. Pošta: Redna, Kranjsko, železnična postaja Sevnica na Štajerskem. 924 5-1 pozorl ČlfaJI pozor I Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost Od: 2443 20 13 P. Jurišica, lekarnarja v pakracu SI. 65. (Slavonija). I. kranjsko podjetje ta umetno stak-laretvo tn slikanje na steklo ■ » ■ Aug. Agnola, Dunajska cesta I3a, poleg,Figove«' se priporoča prečaatltl duhovščini In p. n. slavn. občinstvu za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom sil slikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namlzje gostiln in ss-aebnlke, svetilke, okvire Itd. po najnitflh cenah - Narisi, ceniki in prorsčnnl nt tt-htevo zastonj, mnoga spričevali ia dovršena delt so cen|enlm od|emalccm v ogled na razpolago. 1804 53—37 f. P. Vldlc * Komp , LJubljana •pekarna In tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patent zarezanih strešnikov Sistem ..Hnrzoln" (Straoglalzzlegell stilen ..mu" Barvsi a) rdeči naravno igani, b) črno impregniranl. Najličnejše, aajcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žioo privezati kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru' in burji. - Vzoroe in prospekte pošljemo na že jo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. 854 2 Sprejmejo se zastopniki. Sorelmelo se *a«tonnin Tiskala .KatoUlks Tiskana'