Štev. 113.
Si! LlufeOani, v pondeSEeft IS. mala ISIS.
Leto IH.
tehafa rasen nedelj fn praznikov vsak dan dopoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod« pisati, sicer se jih ne pri-sbči. Rokopise se ne vrača.
Enserati: Enostolpna petit-rrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Glasilo ifugoslov. socialno* demokratično stranke.
Ponmaina Stav. stan« — 40 vfanrjav. —»
Naročnina: Po pošti aU z dostavljanjem na doni za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 E. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnistvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Telefonska št. 312.
maai
O naravnem zakonu človeškega napredka.
Pokažite mi človeka, ki je resnično zadovoljen vse svoje žive dni in jaz vam pokažem največjega lenuha pod solncem, čigar čutje so mrtvi in ki je drugim le y napotje.
Tupatam pravijo, da je zadovoljnost začetek sreče. Kakšna laž! Sam »zadovoljnež« ni zadovoljen z vsem, kar se godi okrog njega. Največja resnica na svetu je, da prave zadovoljnosti ni nikjer niti Je ne bo, dokler bo zadnji Človek tlačil travo.
Ravno prirojena lastnost nezadovoljnosti v človeku Je tista sila, na fcateri temelji ves napredek člo» veške družbe od začetka vseli začetkov. Nagon nezadovoljnosti loči človeka od živali. Ko se Je pojavil prvi človek v svoji nagoti, revščini m slabosti, ni bil nič na boljšem od živali; njegovo edino orožje so bili Piegovi zobje, ki so moleli iz močnih čeljusti, in pa z dolgo dlako poraščena pest. Toda v nizki lobanji človeka je bilo nekaj možganov, ki so Porodili prvo megleno misel, prvo cuvstvo nezadovoljnosti in prvo spoznanje, da Je udarec z njegovo roko veliko bolj nčlnkovit, če namesto z golo pestjo ndari s kosom lesa. Takrat se Je človek ločil od Živali.
Zadovoljnosti ni nikdar biloT Be bi bila, bi bil človeški rod še danes v kotlinah kot Je bi! pred Jrlstotisoč leti Da se je Človek povspel na tako visoko stopnjo napredka, se mora zahvaliti le nagonu nezadovoljnosti, ki ga neprenehoma suje, tira in opominja, da ni dovolj kar ima, da .Je malo kar ve in da je to, kar smatra la najboljše, lahko še bolje. r Zgodovina človeštva Je 'dolga doba bojev, ki jih poraja nezadovoljnost. Človek je vedno tesal, gradil, pilil, brskal, iskal In iskal, ali lukdar ni bil zadovoljen. Koliko iz-Prememb Je na primer naredil v orožju. Od navadne lesene gorjače m loka do Jeklenega meča In topa, kt nese 70 milj. Je dolga doba nezadovoljnosti. Od lesenega vretena do stroja na paro ln elektriko, od lesenega kolesa do propelerja na ero-pianu Je dolga, dolga doba mučnega dela in boja — toda dela in boja še ni konec, človek je prebrskal ves svet, gnalo ga Je na severni in Južni ječnl, ali vse to mu le ni dovolj;
JP« sredstev, da pogleda tudi nn bližnje planete in vidi. kal se go-di tam. Tisočletja Je imel vero v Boka m nekoč le mislil, da ve vse. kako Dola ni 8vet,ln on z njim in kam clnvpk	ampak	nezadovoljni
vnralfmii « ,el razmotrivati ta iTS hl*	F nSI° Je razočaranje,
aa so božanstva ravno tako človeška iznajdba kakor Je bil lesen kolovrat, ki Je danes nadomeščen
s strojem.
LISTEK.
Aleks. Toman:
tiilMo v Mimi IM.
(Dalje.)
Drobnarije iz vsakdanjega življenja, ki Jih prinašajo ameriški listi, so velikanske važnosti v tvorbi državnega življenja. Pri potočevanju
o	umorih, ropih, ubijanj, o nesramnosti pomoči v zakotnih ulicah, o stradanju in pijančevanju v človeških brlogih, ne gre za to, da se streže senzacijskemu požellenju, ki obvladuje več ali manj vsako člo veško naravo, gre marveč za to, da »e truplo države ohrani v kar mogoče zdravem in čvrstem stanju. Policija poseže vmes v nulnih slučajih
a ona ne ozdravi, pač pa navadno razmere še poslabša. Časniki tlrjajo odstranitev vzrokov, zahtevajo izboljšanje socialnih razmer. Vsled tega postopanja velikih časnikov se v ameriških miljonskih mestih nikoli ne more ugnjezditi toliko neugodnih socialnih pojavov, kakor Je to v. evropejskih v navadi.
Ni je iznajdbe niti ideje na svetu, da bi bila perfektna, popolna. Nekal časa že drži, toda bacil nezadovoljnosti je na delu ves čas in toliko časa. d' kler se stvar ne nadomesti z boli*' a, popolnejšim in potem zopet z b'-£ -‘Im in nato še z boljšim in tako dalje v brezkončnost.
Danes še živimo v barbarski dobi, ko ljudje tekmujejo za osebno imetje in ko narodi, države in razredi tekmujejo med seboj za prvenstvo in nadvlado. Pravkar Je bila končana največja vojna v zgodovini človeštva, ki je plod ter barbarske tekme. Ampak ta doba se že bliža h kenen. Pred našimi očmi vstajajo sile, k! 'delujejo vedoma ln nevedo-ma, hotoma in nehotoma za organizacijo narodov In s tem za odpravo surove tekme fn vojne.
Vojni bo sledila doba globokih sprememb, ki so zopet plod nezadovoljnosti. Demokracija na shodih, v časopisih in knjigah ter v lično tiskanih programih je lepa in zadovoljiva refl, ali ko enkrat postane meso in kri, vidifo ljudje, 'da pogrešajo še marsikaj. Nekoč so ljudje mislili, da Je dobro, če en sam človek skrbi In misli zanje kakor se mu poljubi. Danes prevladuje v splošnem druga misel. Ljudje hočejo sami voliti vlado. Na dnevnem redu Je vprašanje: Kdo bo imel odločilno besedo v človeški družbi ali tisti, ki produciralo vse življenske potrebščine ali oni, ki ne producirajo ničesar, pač pa le vživajo sadove dela drugih.
Tako gre boj. Človeška družba bo organizirana na temelju ene same centralne uprave edinega parlamenta, ali ljudje še ne bodo zadovoljni Kapitalistov, mogočnjakov, knezov In baronov, zasebnega profita in mezdnega ter trgovskega izkoriščanja ne bo več, ali ljudje še ne bodo zadovoljni. Vojne ne bo več, armade bodo Izginile in topovi bodo le le v muzejih poleg zlatega teleta in lesenih svetnikov, denar bo odpravljen, toda ljudje še ne bodo zadovoljni.
Bol se bo nadaljeval In tekma bo živela — ne z barbarskim krvo-litjem in tlačenjem slabejših, temveč v primeri s sedanjostjo milijonkrat srečnejši ljudje bodo hoteli drug drugega prekositi v znanosti in iznajdbah, kako premagati bolezen in podaljšati človeško življenje, kako odkriti še neštete tajnosti prirode in storiti človeka še bolj in Že bolj srečnega.
Pride doba, ko bo med sedanjim in tedanjim napredkom človeštva tako velika razlika kakor le med današnjo najmodernejšo palačo in pa brlogom prvega divlaka pred tristo-tisoč leti — ali nikdar ne doživi človeštvo dneva, da bi reklo:
»Zdaj imamo vsega dovolj, vemo vse m naša sreča Je popolna«.
Nezadovoljnost pa ne sme biti nikoli razdirajoče nagnenje, marveč vstvarjajoča, napredku naroda ln sveta posvečena sila. Tega se morajo narodi in človeštvo vedno zavedati_________________________
Ameriški rojaki Ivanu Cankarju.
»Prosveta« glasilo ameriških Slovencev poroča tako-le o smrti našega velika pisatelja Ivana Can-Icftrjs #■
»Slobodna Srbija«, ki izhaja v Ženevi v Švici, poroča, da Je v Ljubljani umrl Ivan Cankar, slovenski pisatelj in dramatik.
Ženij je dokončal živliensko pot trpljenja, muke in bede; slovenski delavci, delavci vseh narodov, so izgubili v Cankarju svojega vrlega sobojevnika in zagovornika njih pravic. Cankar je čutil z ljudstvom, ki gara in si z mukotrpnim duševnim ali ročnim delom služi svoj vsakdanji kruh. V svojih spisih ni prizanašal licemercem in hinavcem, ki se oblačijo v oblačila morale in do-brotvornosti, njih duše so pa umazane. Z odprto besedo, ki je bičala moralne in dobrotvorne potuhnjence, si Je nakopal sovraštvo slovenske buržoazije in duhovščine.
Ko Je v letu 1907 kandidiral kot kanditat socialistične stranke za državni zbor v volilnem okraju Litija-Zagorje in se z govori na volilnih shodih križem Kranjske udeležil volilne borbe, so ga napadali na najsu-rovejši način, da ga ponižajo pred volilci.
In zdaj pretakajo krokodilove solze in objokavajo njegovo prezgodnjo smrt, ravno tisti liudje, ki so mu na njegovo pot sipali kamenje In trnje. O, Cankar Je poznal te li-cemerce, v svojih spisih je razgalil njih umazano notranjost.
Cankar se je zavedal, da brez enakopravnosti ni prave svobode in da le velika laž, če se govori o enakopravnosti, dokler je uveljavljen sedanji način proizvodnje. To spoznanje ga je privedlo v jugoslovansko socialno demokracijo, v vrste tistih, ki so se že leta bojevali proti habsburški avtokraciji, za svobodno Jugoslavijo ln blagostanje vsega človeštva.
V Jugoslovanski socialni demokraciji je delal dejansko za uresničenje idealov, po katerem hreneni milijonov trpečih ljudi, kot pisatelj le pa v svojih spisih dokazal, da je velika laž. če se hoče svet reformirati z moralnimi nauki in frazami o pravici. Gospodarski zakoni, ki vladajo človeško družbo, ne dalo počenega groša za naše moralne nazore. Ljudle so taki, kakoršne so jih ustvarile razmere, ki so zopet odsev gospodarskih zakonov
Tako le Cankar v svojih spisih, pravi slovenski Zola. ki prikazuje Hudi z vsemi njihovimi grehi »n vrli-
 ..——«85—
V dosego takih namenov je prvikrat začel rabiti časnikarstvo Joseph Politzer, ki je leta 1883. kupil »The World« v New Yorku. Ko je list prevzel, ga je tiskal v 8000 izvodov. V teku let Je list dosegel vsakdanjih izvodov črez en mijjon. Pulitzer je začel pošiljati reporterja z omenjenimi nalogami. Da nekateri so fingirali zločine ali so simulirali bolezen ali celo norost samo, da so prišli v ječe, bolnice ali blaznice, da se prepričalo o razmerah. Na ta način so se odkrili veliki Javni neredi, grozne krivice in poneverjenja državnega denarja ali zapravljanja javnega premoženja. »The Uorld« le začel prinašati slike, ki so predstavljale »senčnato« stran življenja, propalost družbe, ne samo iz nizkih temveč tudi iz višjih slojev. S, tein st je pridobil res velikanske zasluge za vse Združene države, to se lahko brez pretiravanja trdi. Ko so drugi listi ta uspeh videli, so začeli »VVorld« posnemati. To je imelo posledice, da so izginile stare politične zveze ali zarote v svrho goljufanja dižave (political rings.) Ko Je Jos. Pulitzer pred več leti umrl, Je volil
pet iniljonov dolarjev za ustanovitev akademije za časnikarstvo. Ta njegova volja se je izvršila. Jos. Pulitzer Je, v Szegedinu od židovskih starišev rojen, prišel v začetku civilne vojne (1861.) v Združene države, se udeleži! vojne, potem pa delal kot reporter, ter le s pomočjo denarja, ki so mu ga drugi posodili, kupil »The World«.
Nekaj izvanrednega so načint. kako veliki ameriški žurnali delajo reklamo zase, obenem oa razširju-fejo in povzdigujejo splošno vedo, ali narodno gospodarstvo. Par primerov. Pred nekoliko leti je »Chicago American« (ki je last Mr. Hearsta, ki poleg tega poseduje še sedem drugih časnikov v raznih ameriških mestih) oglasil, da bo v Šestih mesecih poslal tri Amerikance v starosti od 14—18 let na potovanje okoli zemlje. Vsak moški prebivalec Združenih držav ameriških ima pravico tekmovati za udeležbo pri temu potovanju. Oni trije, ki oodo v svojih potovalnih načrtih, poslanih na uredništvo »Chicago American«, pokazali najbolje svojo sposobnost in praktičnost, se bodo za to potovanje
nami. In če bi Cankar nič drugega ne spisal kot »Pohujšanje v dolini St. Florijanskf«, »Hiša Marije Pomočnice« in »Hlapec Jernej in njegova pravica«, zasluži, da ga primerjamo z najboljšimi pisatelji vseh narodov,
S Cankarjevo smrtjo smo zgubili nekaj, za kar nimamo besed, da bi povedali, nekaj, ki se nc da skrat-
ka nadomestiti. To občutimo vsi, ki imamo plemenitejše nazore o nalogah človeškega življenja nego licemerski dobrotvorniki in moralisti kateri vidijo svoj življenski ciij v, spolnevanju njih želj po surovem vživanju.
Cankar Je mrtev, njegov duu živi med nami, s svojimi deli je postal nesmrten.
Brzojavne vesti.
" Jugoslavija. «
Pogajanja v Celovcu razbita.
LDU. Celovec, 16. (DunKU.) Uradno: Pogajanja z Jugoslovansko delegacijo o ugotovitvi demarkacijske črte na koroki fronti In o sklepu premirja so ostale brez uspeha. Jugoslovanska delegacija Je odločno zahtevala, da se mora vzpostaviti črta, ki Je bila pred 29. aprilom in da jugoslovanske čete zopet zasedejo mostišča pri Spodnjem Dravogradu In Velikovcu ter vojaško pozicijo na severnem izhodu iz karavanškega predora, iz katerih so se, kakor le znano, vršili vpadi z dne 20. aprila proti Celovcu in Beljaku. Nemška Avstrija Je nalprvo predlagala skleniti premirje z ozirom na sedanjo črto. V nadaljnjem poteku razprave pa Je predlagala Nemška Avstrija nevtralizacijo na desnem bregu Drave ležečega koroškega ozemlja od Frajbaha do štajerske meje. Tretji predlog se glasi, naj se nemško avstrijske čete iz označenega ozemlja umaknejo in da jugoslovanski zastopniki zgolj zato Jamčijo, da se pri premikanju Jugoslovanskih čet ne vršijo nobena nasil-stva napram prebivalstvu, ki diži z Nemško Avstrijo. — Vse te predloge so Jugoslovanski zastopniki označili kot nerazpravljive. Na nadaljnjt predlog zastopnikov Nemške Avstrije, da naj se glede ugotovitve provizorične demarkacijske črte do ureditve vprašanja po mirovni pogodbi obrne na razsodišče ali na en-tentne velesile, so izjavili Jugoslovanski zastopniki, da sprejmejo ta predlog le kot sporočilo njihovi vladi. in da radi tega ne morejo odgo-diti svojega odpotovanja. Jugoslovanski zastopniki odpotujejo dne 17. t. m. zvečer preko Maribora. Na njih prošnjo se Jim Je dala prilika, pred odpotovanjem obiskati v Celovcu se nahajajoče Jugoslovanske ujetnike. Nadalje so se sporazumeli, da mipustita obe stranki obisk pri njih se nahajajočih volnih ujetnikov po komisiji druge stranke in da se izmenjajo ranjeni in bolni ujetniki.
Položaj na severni meji.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 17. maja ob polu dvanajstih dopoldne iz uradnega vira: Dne 16. tnala ob sedemnajstih Je oddala nemška artilierila petnalst strelov na
izbrali. Kdor izvrši prvi potovanje, dobi deset tisoč dolarjev in popolno izšolanje v vedi ali stroki, kateil le najbolj nafcnjen. Drugi dobi Šest tisoč dolarjev In izšolanje. tretji pa tri tisoč in šolsko vzgojo. Uredništvo Je reklo v svojem oglasu, da le imenovalo odbor izvedencev v zem-Ijeslovstvu, ki bodo vsak načrt pregledali in proučili. En mesec pred določenim odhodom, bodo imenovani potovalci, da jim ostane en cel mesec za potrebne priprave. Vse stroške potovanja, razume se, bo nosilo uredništvo, ne glede na to, kako visoki bodo. samo da služijo v naj-hitrejšo izvršitev dane naloge. Ako hoče kdo, na primer, poseben paro-brod ali poseben vlak v kakšnem kraju sveta, se bo potom kabla to uredilo. Ako tirja načrt karavano skozi azijske puščave, se mu bo tudi to dalo na razpolago. Uredništvo Je reklo, da hoče svetu dokazati, da le Amerikanec v tej dobi življenja že dozorel za vsako nalogo, katera tirja samostoien nastop in kraktično raz sodevanje. Lahko si mislimo, da le na stotisoče mladih Amerikanov začelo svetovno geografijo Študirati c
naše postojanke severno »d Jezerskega sedla in ob petnajstih iz smeri Spodnjega Dravograda deset strelov na St. Janž. Štirje nemški aero< plani so danes ob osmih pluli nad Slovenjim Gradcem.
Po svetu.
Za odpravo nezaposlenosti v Avstriji.
D DU. Dunaj, 17. (ČTU.) Danes je izšla izvršilna naredba državnega urada za socialno politiko, ki odre-Juje nameščanje brezposelnih v obrtniških podjetjih. Po tej odredbi je dolžen vsak obrtnik, ki je imel 26, aprila 1919 zaposlenih 15 delavcev ali 15 maneščencev, zaposlovati od 20. maja 1.1. dalje v svojem podjetju petino delavcev ali nameščencev več pod istimi delovnimi in mezdnimi pogoji kakor dosedaj. Namen te odredbe Je, dovesti delavce zopef k delu in v podjetja. Razbremenitve državnega zaklada še ne bo. Podjetnik je upravičen glasom te odredbe zahtevati zase od vsakega novo nastavljenega delavca ali nameščenca, ki Je užival podporo za brezposelne, do 28. junija kot povračilo mezde del dotične podpore za brezposelne; seveda zadeva to le državno podporo, ne pa različne občinske doklade.
Temps o avstrijskem problemu.
LDU. Berlin, 16. (DunKU.) »Lo« kalanzeiger« Javlja iz Versaillesa! »Temps« prinaša pregled o avstrijskem problemu, kjer se kaže jasni namen, prijazno postopati z Avstrijci. List izjavlja, da je samo ob' sebi umevno, ako se Ogri še niso pozvali, da bi sprejeli antantne pogoje. K vprašanju, kdaj bo ogrska imela drugo vlado, pravi »Temps«, da se ta problem ne da rešiti z zasedba Budimpešte. Tri države, čelioslo-vaška, Jugoslovanska in romunska, bi si morale deliti vlado stare habsburške hiše in vsi v Parizu sklenjeni sklepi, ki naj bi rešili spore med dediči, bi bili le tedaj kaj vied-ni, ako bi se razsodbe pripoznale, Zato svetuje »Temps«, nal se Budimpešta ne zasede ali pa le tako, da ne bi bila nobena aliirana dižava užaljena. Rešitev pravega avstrijskega problema vidi list v nalogi, da se Avstrija iznova oživi, in oh tem le treba rešiti dvoje vprašanj, teritorialno In režimno V 'eritnr^imnu
vso pridnostjo in vnemo, ko ta način se Je zanimanje in znanje te vednosti v ameriški mladini razširilo in kdo zna koliko koristnega je to rodilo v trgovskem in še v kakem drugem oziru. Potovanje se le izvršilo, Prvi tekmovalec je v 26. dneh obkrožil oblo zemlje, druga dva pa sta potrebovala par dni več. Vsi so dobili, kar Jim ie uredništvo obetalo. Pred približno 60. leti ie Jules Vcr-nč, francoski pisatelj, (obravnaval v svojih povestih vednostne preuine-te. pojasnjujoč Jih s praktičnimi dejstvi. Tako je spisal tudi povesi »Okoli zemlie v 40 dnen«. To se inu je zdelo skrajna hitrost, v kateri bi mogel človek potovati okoli zemlje. Seve, takrat svetovne komunikacije še niso bile tako razvite, kakor so zdaj. Mladi Amerikam sn »rekord« J. Vernčja za 14-12 cini prekosili. Ob enem so pokazali, da se uredništvo »Ch. A.« prav nič ni motilo, ko Je stavilo tako trdno u, er-lenje v njih samozavestno moštvo,
Drugi veliki list. »Chicago 1 --bune«. Je izdal na mladino oklic, n-slati mu rJzbe človeške toke. Oni trije rlsalci, ki bodo poslali najbolje
vprašanju seveda ni nobene koncesije, v režiranem vprašanju je vet iii? ti. Zdi se, da »Tecnps« ve, da ie najboljša metoda ona, ki so jo izbrali Cehoslovaki. Cehoslovaki menijo, da se jim ni treba udeleževati pri plačevanju odškodnine stare Avstrije. Naposled zagotavlja »Temps« Avstrijcem, da jih bo Francija kolikor mogoče podpirala.
Nemška kriza.
UDU. Nauen, 16. (Brezžično.) Državni minister dr. Preiiss je poudaril ponovno, da nemška vlada ne bo nikoli podpisala mirovne pogodbe v tej obliki. Ako bi se mirovna pogajanja razbila, misli dr. Preuss, da bi bila izstradalna blokada poostrena in da bi v zvezi s tem izbruhnili zopet večji nemiri. Ako bi se pa podpisala pogodba v obliki, kakršno ima danes, bi nastal v Nemčiji še večji kaos, ker bi vsled uničenja industrije in trgovine na milijone Nemcev izgubilo zaslužek. Učinek bi bil torej enak, ako se pogodba podpiše ali ne. V primeru, da se pogodba podpiše, nastane za Nemčijo neugoden položaj tudi zato, ker sl s podpisom zaveže roke napram en-tenti, dočim v nasprotnem primeru ne prevzame nikake obveznosti. V resničnem interesu entente je, da ostane sedanja vlada na krmilu. Ta bo vodila vladne posle dalje samo, ako se postavi ententa zopet na stališče Wilsonovega programa ter sestavi tako mirovno pogodbo, kakršna ho upoštevala nemške žlvljenske interese.
Propad saksonskih tvrdke
LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) Radi neugodnega gospodarskega položaja je prijavilo 107 saksonskih tvrdk saksonski vladi, da so prisiljene, ustaviti obratovanje. NaJ-večji del teh tvrdk odpade na okraj Kamenice.
Noske o zmanjšanju nemške armade.
LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) Nemški minister za državno hrambo Noske Je imel pogovor s poročevalcem lista »New York Sun«, kateremu je dejal, da bi pomenilo znižanje nemške armade izročitev Nemčije anarhiji. Izročitev molznih krav bi povzročila strahovito po-ostrenje umrljivosti otrok. Kdor bi podpisal mirovno pogodbo, bi moral sam izjaviti, da nima namena, držati se je.
Mirovna konferenca.
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) Svet četvorice se bo pečal v soboto z vprašanjem italijanskih kolonijalnlh zahtev, ki ga je proučeval do sedaj poseben odbor sestoječ Iz lorda Mil nerja, Simona in Crespija.
LDU. Berlin, 16. (CTU.) Kakor poroča dopisnik »Corriera della Se ra*, je v včerajšnji seji četvorice pri .Wllsonu po daljšem razpravljanju zmagala zahteva Italije, glasom katere naj bodo predpisi glede opreme in znižanja števila vojaštva za vse posamezne države, ki proizha-jajo Iz razpadle Avstrije, enaki onim, ki so se uveljavili za Nemčijo. Clemenceau je hotel najprvo, naj to velja samo za Nemško Avstrilo, ali odločna podpora italiiansklh zahtev po ,WiIsonu je pomagala končno le tem, da so bile enoglasno sprejete. Določili so takoj Interaliirano komisijo generalov, ki naj ugotovi razorožitev in znižanje vojaštva za vse dr žave bivše monarhije vštevšl Ogrsko in Čehoslovaško.
Avstrijska delegacija v St. Germaln
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.)
V petek zjutraj se je avstrijska dele
Racija v St. Germainu pečala še z ureditvijo stanovanja. Ob enajstih dopoldne so se tehnični 'svetniki sestali k prvi seji ter se posvetovali o finančnih vprašanjih, ki so v zvezi s prehrano Nemške Avstrije. V soboto in naslednje dni se bodo ta pri-rravljalna posvetovanja, enako kakor ona, ki se vrše v Versailles^, nadaljevala s sodelovanjem angleških in italijanskih zastopnikov. Ti dve državi bosta skupaj s Francijo prispevali k prehrani avstrijskih dežel.
LDU. Lvon, 16. (Brezžično.) Član nemške delegacije Leinert Je povabil k sebi v četrtek popoldne nemške časnikarje in jim priporočil,
naj brzdajo nervozni ion svojih in-ormacij, da se prepreči vsaka možnost spora z entento.
Položaj v Petrogradu,
LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) <akor se poroča iz finskega vira. šteje nekdaj milijonsko mesto Petrograd samo še 400.000 prebivalcev. Mesto se prazni tako hitro, da so se vsled tega celo nekoliko znižale cene živil. Namerava se baje očiti Petrograd popolnoma od sovjetske Rusije in proglasiti ga za mednarodno mesto.
sekan les. Boljše hlode Je vzel Janc, poštar v Podgori, slabše pa Je oddala občina Xožentavr nemškim vojakom za kurjavo. Mlin, katerega ima v najem od konzumnega društva v Borovljah, je popolnoma uničen in izropan. Vzeli so mu tudi lovsko puško v vrednosti 350 K. Tudi so mu ukradli ves živež.
Vojaške metode v zasedenem ozemlju.
Iz Pole.
V Poli vlada brezposelnost, le v
Vedno hujša grozodejstva nemških tolp.
Posestnikovega sina Iz Rut občina Vobre, ki Je pobiral podpise za Jugoslavijo, so nemški vojaki zajeli in ga peljali v Št. Stefan, kjer so ga neusmiljeno pretepavali. Med prete-pavanjem Je moral vedno kričati Živijo nemška Avstrija, dol z Jugoslavijo!« Pretepavali so tudi Rut-nikovega sina tako, da Je bil ves krvav in črn od udarcev. Potem so ga odgnali v Celovec. Pretepavali so tudi celo Rutnikovo družino in jej grozili, da Jo ubijejo.
Meseca januarja je nemški vojak KOnig iz Beljaka na vse zgodaj vzdignil slovenskega kmeta na Djekšah iz postelje in ga bosega, v spodnjih hlačah in sami srajci gnal v St. Vid. Na vrat mu Je obesil vrv in ko kmet ni mogel več hoditi. Je zadrgnil vrv in ga tako prisilil, da ie moral napre) iti Tega vojaka so se bali vsi kmetje občin Vobre in Djekše, ker kjerkoli Je prišel v kako slovensko hišo, Je povsod na barbarski način pretepaval ubogo slovensko prebivalstvo. Ta divjak se Je tudi hvalil, da Je presekal slovenskemu kmetu glavo.
Na Djekšah Je veliko slovenskih posestnikov popolnoma oropanih. Imenovani Kflnlg Je v spremstvu nekega Zirnika in Wratschnlga ubil slovenskega častnika pri Mentelnu pod Lipo. Umorjenega slovenskega častnika so imenovani, slekli in denar in obleko med seboj razdelili. Pripoveduje se, da so nemške barabe na Dobravi pri Velikovcu ujele dva slovenska vojaka ali častnika, lih gnale v cerkev v Vobre, kjer so živima trebuh razparali.
Josip Hus p. d. Pavkar v Resnici pri Borovljah Je kljub temu, da ima v posesti štiri hiše, ropal pri sosedih Slovencih in hodil na roparske oo-hode v oddaljenejše kraje. Iz Smar-jete v Rožu Je pripeljal v nedello, dne 4. maja konja, istotako tudi iz Svetne vasi, od katerih Je enega prodal za 7000 K. Pripeljal Je tudi Štiri Žaklje sladkorja, mast I. dr.
Posestnika Koširja Je odpeljala patrulja treh žandarjev na Velikonočni pondeljek v Borovlje na sodnijo, ker Je Slovenec. Posrečilo se mu Je zbežati. Uničeno Je vse njegovo imetie. Vzeli so mu tudi ves
delo, se bodo dali izšolati v slikarstvu ali kiparstvu. Kako Je to upll-valo, na zanimanje za umetnost med miljoni ameriških dečkov In deklic, si more le oni predstavljati, kdot pozna duševno živahnost te mladine.
Kmetovalski list »The American Agriculturist«, je oglasil, da bo onemu mladeniču od 16.—18. leta, ki bo na enem »aere« (= 0.4047 hektar) zemlje pridelal največ koruze, dal popolnoma opremljeno kmetijo v vrednosti 12.000 dolarjev in ga pustil izšolati na kaki kmetijski šoli v modernem, kmetijstvu. Gotovo Je na tisoče farmerskih sinov tekmovalo za to veliko nagrado, kar je moralo najuspešneje uplivati na racijo-nelno obdelovanje zemlje.
S tako reklamo pomnožujejo ameriški listi število svojih Čitate-ljev. Njih oglasilna vrednost se s tem poveča (cena oglasov se ravna po višini tiskanih in prodanih izvodov) — na drugi strani pa store velikansko dobro v gmotnem in kulturnem oziru za cel narod.
Časnikarstvo zastopa v Ameriki tri glavne politične stranke: demokratsko, republikansko In soci-
alistično. Prvi dve sta nekako enako močni — sicer ne po prepričanju, temveč po števila glasov, ki se pri volitvah oddajo. Demokratska stranka stremi po kolikor mogoče večjem uplivu ljudstva na postavodajstvo Republikanska pa hoče, da se ta upllv raztegne le na bolj imovite razrede. Ker ima večjo denarno moč in večino posestev, tovarn itd. v lasti, zato so marsikateri priseljenci pripadali k njej, čeravno so v srcu drugega prepričanja. Delavstvo Je organizirano v delavskih zvezah, »Labor Unions«, ter pri volitvah voli z demokraško stranko. To velja o onem delavstvu, ki Je izvirno ameriško. Tuje, priseljeno delavstvo pripada, v kolikor se že zaveda, socialno - demokratski stranki, katera ima svoje liste v raznih jezikih. Tako imamo Slovenci v Chicago »Proletarca«. S tem pa ni rečeno, da angleško govoreče delavstvo nima svojih socialističnih listov. Najbolj razširjen angleški so-cialno-demokratičnl list Je »Appeal to Reason«, (Poziv na pamet), ki izhaja v Kansas City in ima pm sto-tisoč naročnikov.
arzenalu še nekaj delajo. Italijani so spravili ves premog, ki ga Je pustila
avstro-ogrska mornarica v Puli, v Italijo. Hrvatski živelj zatirajo na vse mogoče načine. V vasi Medulin, ki je znana kot najbolj narodno zavedno v puljski okolici, so skoro vse Hrvate internirali.
Ljudski plebiscit..,
Na otoku Cresu so predkratklm zbobnali vse prebivalstvo na glavni trg, češ, da bodo delili obutev. Ljudstvo, ki je obutve potrebno, se Je temu pozivu odzvalo v velikem številu. Na trgu zbrano množico so Italijani fotografirali in Jo na to razpršili. Te slike so poslali v Italijo. Ilustrirani listi so prinesi! te slike z napisom: »Prebivalstvo otoka Cresa manifestira za Italijo«.
O priliki razdeljevanja živeža sc laški oficirji po razdelitvi zaukazali zbrani množici, naj dvigne roke in jo v tem hipu fotografirali Slike so odposlali v Italijo z opombo s »Narod glasuje za Italijo«.
Kako Je v Idrifl.
Razmere, v katerih mora živeti prebivalstvo Idrijskega okraja, postajajo od dne do dne neznosnejše. Italijani se obnašajo, kakor da bi bili oni res že gospodarji in nočejo o kaki htpremembi na mirovni konferenci ničesar slišati. Vedejo se vedno le kot zmagovalci nad staro Avstrijo.
Najbolj obžalovanja vredna v zasedenem ozemlju Je zavedna slovenska inteligenca, v prvi vrsti učitelji In uradniki Vedno in povsod JI vsiljujejo italijanščino, vse odredbe izdajajo v laškem Jeziku. Kdor se Hm ne uda, ga odpuste in internirajo, družino pa postavilo na cesto. Častniki se silno trudijo, da bi sl pridobili naklonjenost takozvanih boljših krogov. Dobro vedo, da Jih le-tl sovražijo, zato pa so tudi osumljeni da rujejo proti njim. Preiskav in groženj ni ne konca ne kraja.
Znano Je, kako slaba Je bila avstrijska uprava. A tako slabe uprave, kakor Je sedanja italijanska uprava, Je ni na vsem božjem svetu. Idrijski rudnik Je dajal stari Avstriji povprečno en milijon kron čistega letnega dobička. Italijani pa Imajo v tej kratki dobi že 2 milijona deficita. Premoga za rudniški obrat so obljubili toliko, da so bili uradniki v skrbeh, kje bodo hranili take ogiomne množine. Pripeljali so ga pa tako malo, da komaj zadostuje za vsakdanje potrebe. Ce bi Italijani obdržali naše mesto, bo nekdal tako slavni rudnik, v kratkem izgubil svole dobro ime In naše starodavno mesto bo kmalu propadlo.
O preganjanju naših ljudi bi se dale napisati debele knjige. Pred kratkim Je mlad fant vzel na cesti za šalo malo slovensko kokardo lz žepa ter jo pokazal svojemu tovarišu. Laški vojak ga Je videl In ga Je naznanil. Takoj so oba fanta uklenili in odpeljali v Trst, ter so Ju kaznovati z enomesečno težko Ječo. Sploh so vse Ječe v Trstu polne naših ljudi, ki imaio le en greh na sebi — da so Slovenci.
Poroke po 12.000 lir. uSesI Is trlkolora . . •
V Vipavi so Italijani razglasili da dobi prva Vipavka, ki se poroči z Italijanom lz kraljestva od vla e 12.000 lir. Plesi so na dnevnem redu, sploh uporabljajo Italijani vsa mogoča sredstva, da pridobijo ljudstvo za se. Velika komedija se vrši vsako jutro in vsak večer pri razobešanju in snemanju italijanske trlkolore na glavnem trgu. Če pri tem ne snamejo moški hi otroci klobuka z glave, Jih vojaštvo okloluta In tudi aretira.
Iz tržaške okolice.
Pred kratkim Je italijanski stotnik zapazil, da je na nekem zidu raztrgan italijanski plakat. Zahteval je od vaškega načelnika, da mu pove, kdo je to storil. Ker mu le-ta pri najboljši volji ni mogel povedati mu Je zagrozil, da bo dal ustreliti duhovnika. Internirati učitelja, učiteljico in njega, in pri tem zavpil: Tu ukazujemo mi, ako hočete vi ukazovati z vašim ostudnim Etikom, poidita * Jugoslaviji
V Gabrovlc! so priredili mlade niči običajni ples. Ker so si pripeli svoje znake, so bili vsi aretirani In odvedeni v Trst.	P.	P.
Iz Slovenije,
Slovenski invalid.
Neizmerna sreča za onega, ki n! danes slovenski invalid. Da so naše prošnje že itak bob v steno, to je ljudstvu že menda itak znano. Vrhu tega. nas pa hočejo spraviti žive v grob, v luknje, kjer so bili naši sc-bratje, namreč na ljubljanski grad! Tam naj bi za železnimi mrežami premišljevali našo žalostno življenje. S pogledi na belo Ljubliano naj bi se kratkočasili. Če bo hotel invalid (recimo tak brez noge ali pa celo brez obeh) Iti na izprehod do d Tivoli ali pa bo hotel posetiti kak zabavni večer ali gledališče, se bo moral prej prav dobro premisliti, če ne, bo moral obležati pod Gradom.
Seveda tistim, ki nas imajo »pod komando«, to ne pade v glavo, koliko truda stane invalida, hoditi v breg. Drugič so pa tudi prostori na Gradu nezdravi. Mislimo, da zaslužimo boljši prostor kot Je letnišnica na ljubljaksnem Gradu. Sal -mo dali vse najboljše kar smo imeli: naše zdravje in naše ude. Ne oa da bi si sedaj znova nakopavali nove bolezni in Jetiko. Ni še dovolj, da smo invalidi, da bomo živi mrtveci. Zakaj bi se ne izpraznil grad na Kodelo-vem, ki stoji na ravnem? Tudi so še druga poslopja v Ljubljani, ki so primerna za invalide.
Obupen Je naš položaj, a nihče se ne zmeni za nas. Imamo pač gospoda Šubica, ki se zato stvar z<;io zanima, da bi nas čim prej odstranil iz obrtne šole. Takrat, ko smo si ustvarili novo državo, nam Je govoril govor in celo rekel, da bo skrbel za nas kakor oče za svoje otroke. Ali mož se Je danes premislil, ln Izgnal bi nas najraje na cesto.
Ob razpadu stare Avstrije Je prišel k nam nek gospod in nas prav lepo potolažil s sladkimi besedami. »Malo vam bo pomagal Bog, malo pa mi!« — Kje je danes listi gospod, da bi nam pomagal preseliti se na Grad? Bog nam bo pa tudi dal peruti da bomo frčali gor in dol, ker hoditi ne bo mogoče. Ali nam želite zato ljubljanski Grad, da bi se tam pripravljali za drugi svet? Se toliko ne skrbite za nas, da bi nam priredili kako poučno predavanje! Seveda slovenski Invalid mora biti neumen, ker drugače ne izhajate. Naši vladi so socialna vprašanja menda le v sili važna!
Skupno protestiramo, da bi se nas vtaknilo na ljubljanski Gradi Prostora za nas le v Jugoslaviji dovoli, oa ga poiščite!
Slovenski invalidi.
Resolucija,
sprejeta na shodu beguncev Iz Primorske ln Koroške dne 18. maja 1919.
Mi begunci iz Primorskega, ki se radi italijanske okupacije naše ožje domovine še vedno ne moremo vrniti na svoje domove, katere so zasedli Italijani in ki sedaj brezobzirno uničujejo slovenski značaj zemlje, teptajo naše narodne svetinje, Izganjajo naš narod iz dežele, ga zapirajo in obsojajo, ln
ml begunci iz Koroškega, ki smo moraji pred kratkim pred nemškim nasiljem zbežati iz svojih domov, na katerih so zakrivili po 29. aprilu f. I. pred očmi nemške vlade nahujskani nemški šovinisti, kakor v zasmeh od ententnih državnikov zastopanih načel človečanstva, najhujša hudodelstva In barbarstva, kakor svojčas v Srbiji ln Belgiji,
pozaprli nad 2000 odličnih civilnih Slovencev brez razlike spola ln starosti, Jih trpinčili, in jim deloma požgali domove — niso se ustavili niti pred cerkvami niti so prizanesli ženskam in ob okorn —
streljali, vtiali, pobijali z granatami ln obmetavali z bombam! ter razmesarjali ranjene in vjete vojake.
Zbrani dne 18. maja 1919 na Javnem shodu v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani
Izjavljamo, da nimamo nujnejše želje, kakor da se čhnprej vrnemo na svoje domove.
Zato zahtevamo, da merodajni faktorji ukrenejo takoj vse potrebno, da nam omogočijo to vrnitev s tem, da poskrbijo, da se na Primorskem naši, po vojski razdejani In porušeni domovi in gospodarska poslopja kar najhitreje popravijo In no-zidajo, in da se na Koroškem nemško vojaštvo odstrani iz slovenskih pokrajin.
Najodločneje protestiramo proti plenitvi, ropu, umoru in drugim ne-ČjivAoim grozodejstvom, katera *>
nemški vi-aU in nemški civiiisti d rilikl zadnj.ii bojev na Koroškem
sili nad slovenskim civilnim prebivalstvom in nad našimi vojnimi ujetniki, in katera se dajo primerjati le še s postopanjem vojaštva v Srbiji in Belgiji.
Zahtevamo, da se nam na Primorskem, po vojski in na Koroškem vsled zadnjega nemškega napada povzročene škode, v polnem obsegu poravnajo ln da se zločinci kaznujejo.
Zahtevamo, da se nam omogoči in zagotovi mirno življenje in nemoteni gospodarski in kulturni razvoj v naši domovini.
Zato je potrebno, in to nujno zahtevamo, da se pred končno odločitvijo o pripadnosti Goriške, Trsta in Istre izvede v teh pokrajinah plebiscit v prisotnosti vsega domačega prebivalstva in pod nepristransko kontrolo.
Zahtevamo, da se čimpreje in pravično reši vprašanje mej med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, take da se vse po Slovencih obljudeno ozemlje na Koroškem z mestom Celovcem In Beljakom vred, ki ležita na slovenskem teritoriju, na katerem prebivamo Slovenci že nad 1000 let, ter sta gospodarska in prometna centra slovenskega dela dežele, pridruži državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zahtevamo slednjič, da se pri določitvi mej države Srbov, Hrvatov in Slovencev v polnem obsegu vpošte-vajo vzvišena načela predsednika severnoameriških zedinjenih držav o samodločbi narodov.
Dnevne vesti.
»Slovenskemu Narodu.«
Tudi »Narod« je hotel na vsak način nekaj izpregovoriti glede našega stališča o prekem sodu. Izpizgovoril je po svojem. O namenih nočemo govoriti. Ti so očitni. Teda se* daj imamo strankino premirje. Ali velja še? Mi se hočemo zaenkrat držati medstrankarskih sklepov. To bo koristnejše, ker bo vsai dokaz, kako razumemo mi strankino premirje, »Narod« pa naj le piše. Namen je pač namen.
O Idrijskih dogodkih
smo poročali takrat, ko smo dobili informacije z one strani črte. Znana nam Je bila interpelacija Marangoni-jeva, a smo čakali kljub termi mesec! dni s poročilom, da smo dobili avtentična poročila. To naznanjamo »Slovencu« in s tem pika, zakaj, nam je vsekakor za stvar in zato, da o njel poročamo tako, kakršna Je.
»Moderni« pedagog
trdi v ljubljanskem »Revolverju«, da se mora zaradi posameznih »hujskačev« razglasiti preki sod. List ima povsem mačjo naravo. Rad bi dobil kos »špelia«, zato se liže mogotcem, dočim kliče nad ljudstvo prekl sod. — Smili se nam narod, ki ima take pedagoge in prijatelje. Ce bi »Revolver« imel le neka! soli, bi moral vedeti, da se mora ustvarjati država z narodom, ne pa s prekirtf sodom. Seve, kdor je študiral vzgo-leslovje tega ne sme vedeti, ker bi rad z dempgogilo napravil kupčijo
O, kakšna slasti
Neron, ki je bil menda Hmskl cesar ali vsaj nekaj podobnega. Dal je zažgati glavno mesto Rim. sam pa je šel na »Kapitol« in se radoval pre-lepega prizora. Ni mu bilo mar gorja ljudstva; ne, njegova strast j« bila prevelika; bil Je vzgolen kot tiran. Razveseljeval se Je. ko le videl kako trgajo levi uboge ljudi in sladili so pogledi na križance njegovo surovo dušo. Otrok časa ie bil, zato se mu ne čudi niti zgodovina. Veinai tudi, da živi »kulturna« rastlina drugačno življenje, »kulturna«, zver zopet drugačno kot divja, naravna. Današnji moderni čas. Potrebe ^ ia nagoni so danes nekaj drugačni kakor so bili nekdaj. Nekdaj so zahtevali kri križ in vislice tirani, danes zahtevajo vse to navadni državljani, Nekdaj so 3e borili meščani s proletariatom in dijaštvom za svoboda ljudstva, danes poživljajo meščanske stranke policijo, vojaštvo in najvišje oblasti k tiranstvu: same kulturno nezmožne, se zatekajo v okrilje absolutizma in nasilstev. Domača rastlina, domača žival postaja plemeniteja, kulturni človek pa postaja, če bi smatrali sedanle rodove kulturnim, suroveji, nezmožneji, bolj zverinski. Torej nismo kulturnejl. pač pa smo postali moralno in duševno bolj degenirani. To je vzrok pojavom, ne pa ljubezen do d orno« vine, ne ljubezen in vnema do napredka našega ljudstva. Nasilstva še niso bila nikdar 'posledica prav« kulture; vislice, policija, zapor, m nepoštenost nikdar, orodje kultunega človeka.
'St e V. m.
fAPBfl J,
TSmnroi
iehniško-vlsokošolsk! tečaj.
Za poučevanje na tehniškem visokošolskem tečaji! v Ljubljani se da učni nalog sledečim močem: 1. dr. Rihard Zupančič za matematiko L; 2. inž. Jaroslav Forster za opisno geometrijo (predajanje); 3. ravnatelju višje realke Mazi za opisno geometrijo (vaje); njemu se pride-lita kot asistent inž. Lad. Bevc in tehnik Milan Fakin; 4. dr. inž. Milan Vidmar za mehaniko I,; 5. prof. dr. Maks Samec za spl. kemijo; 6. prof. dr. Pavel Grošelj za mineralogijo; 7. arh. inž. Ivan Murnik za tehnično risanje; 8. inž. M. Mihor za strojno risanje: 9. dr. inž. Miroslav Kasa! za situacijsko risanje; 10. inž. Leo Novak za nižjo geodetiko; 11. inž. Lad. Bevc kot asistent (g!, toč. 3) za geodetiške vaje.
Iz mestnega šolskega sveta.
O	redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v soboto, dm. 10. maja 1919, smo prejeli sledeče obvestilo:	Predsednik proglas/
sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvenejše kurencije, ki se vzetno na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 10. aprila 1919. Na znanje se vzame poročilo o živahnem protialkoholnem gibanju na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah. Naprositi je mestne šolske in Pa, druge zdravnike, da prirede po šolah poučna predavanja proti alkoholu za mladino in za starše. Pova-biti je tudi načelstvo »Svete vojske«, da naj sodeluje pri tem občeko-ristnem gibanju v splošni dobrobit ljudstva. Na znanje se vzame poročilo o dosedanjih predpripravah za ustanovitev javnih meščanskih šol v Ljubljani. Učni načrti so deloma že pripravljeni, ostale je pospešiti in vse načrte predložiti anketi strokovnjakov, da se čim preje uveljavijo sklepi občinskega sveta glede otvoritve teh šol in predloži ves elaborat mestni občini in višjemu šolskemu svetu v končno odobre-nje. Prošnjo nekega učitelia za podaljšanje bolniškega dopusta, Je predložiti višjemu šolskemu svetu s priporočilom, da Ji ugodi. Nasvetu, da se dovole zopet v predvojnem času veljavni majniški izleti šolske mladine in da dobi v ta namen en dan prost, ki ga določi šolsko vodstvo, se pritrdi. Ko se reši še nekaj internih vprašanj, zaključi predsednik sejo.
Drobno.
j — Podelitev državljanstva. Vladi prihajajo številna vprašanja o podelitvi jugoslovanskega držav-janstva. Vlada je sklenila, da se do končne demobilizacije ne podeli nikomur več državljanstva, tudi ne prebivalcem, ki so se naselili na našem ozemlju.
. — Davek na saince. Finančni minister je predložil državnemu svetu zakonski načrt o davku na samce.
— Imenovanja. Za gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani se sprejmeta v službo strojna inženirja Gvidon Gulič in Friderik Hauffen. Inž. Ovidon Gulič se imenuje gradbenim komisarjem in inž. Friderik Hauffen provizoričnim gradbenim adjunk-tom. Kanclist bivšega ministrstva za javna dela na Dunaju Franc Staral se prevzame v dosedanjem činu v službo gradbenega ravnateljstva v Ljubljani.
y ~ Gimnazijsko poslooie v Celju.
n -tev zKradbe gimnazijske-
novar ilkP3a v Fel’u’ ki ?aradi $ta-in ped'itrnši^f -in iz zdravstvenih
a pd3?zirov nujno potrebna. aovoh deželna vlada kredit.
— Akademske prireditve v Ma-
uboru ougodene. Zaradi orekega so-
vS- S? zfne na. nedoločen čas
se akademske prireditve razven predstave »Svet« v soboto. 17. t. m. J.! lprave pa se vrše naprej v še šir-seni obsegu in bodo akademske slavnosti prva prireditev v svobodnem jugoslovanskem Mariboru po Proklamaciji miru. — Prispevke na} uruštya, _ posojilnice in oosamezni darovalci vpošiliajo naprej. Vsa mariborska društva pa naj prepustijo prednost pred vsako drugo prireditvijo o priliki proslave Maribora. — Odbor.
— »Društvo tehnikov v Ljubljani« ima važno odhorovo seio v sredo, 21 t. m. ob 20. uri zvečer v društveni sobi.
>— I. splošno društvo uigoslovan-»kila vpokojencev v Ljubljani nazna nja svojim članom, da so društvene izkaznice pripravljene in se dobijo v torek, dne 20. t. m in v sredo, dne 2L t. m. popoldne od 2. do 6. v Novi lt'ici št. 5. pozneje na pri blagajniki) K. Fabijaniju v Šiški, Planinska ce sta št. 197, kjer ie tudi vpisovanje novih članov.
. — Rogaška Slatina. R'*stavra-C!!ski inventar v zdraviliškem domu
odkupi od lastnice Tekle Ailho-|e,‘- Za letošnjo seziio odda Še imenovani restavracijo v najem.
— Toplice Dobrna prt Celju. V
državnih Toplicah v Dobrni pri Celju se odda v najem topi iška restavracija Martinu Šketu, bivšemu restavratorju na Dunaju. Topliška kavarna (dosedanji Milchmarlatidel) se odda Franji Apih iz Dobrne.
— Koroška Bela. Za ublaženje velike bede, v kateri se nahajajo Pogorelci v Koroški Beli, ki jim je zračni napad italijanskih letalcev uničil vse imetje, naprosi deželna vlada pri osrednji vladi za nepokriti škodi odgovarjajoči -kredit, ki naj se ga dovoli brez prejudica za vprašanje vojno - odškodninskih pravic.
— Zaprisega finančnih uradnikov. V soboto, 17. t. m. ob 10. uri se je izvršila v veliki dvorani »Mestnega doma« zaprisega vseh finančnih uradnikov Slovenije. Zaprisege! jih Je finančni poverjenik za Slovenijo g. dr. Šavnik, ki je imel po zaprisegi na uradnike kratek nagovor. Prisegli so zvestobo sedanjemu vladarju kraiju Petru I. in obljubili, da bodo vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
— Zahvala. Podpisani se zahvaljujem za prejeti dar 14 K, katere mi je naklonila vesela družba naših so-drugov v moji bolezni. — Jesenice. — Kurjač Polajnar.
— Nevaren tat pobegni! Iz norišnice. V ste ijevskem zavodu za umo-boine se je nahajal v opazovalnici nek Branko Veselinovič, po poklicu mesarski pomočnik. Veselinovič je izvršil mnogo tatvin. Orožniki so ga izsledili ravno pr! neki veliki tatvini. Veselinoviču se !e omračil um. Ker pa niso njegovi blaznosti verjeli, so ga poslali v Stenjevac. V noči od 7. na 8. t. m. je Veselinovič pobegnil iz stenjevskega zavoda, ukravši zimski plašč nekemu bolniku. Veselinovič je zelo nevaren tat ter je bil Žc večkrat radi zločina kraje kaznovan. Veselinoviča iščejo.
— Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 4. do 10. maja 1919. Novorojencev je bilo 16, mrtvoroienec 1. Umrlo je 30 oseb. Od umrlih je domačinov 16, tujcev pa 14. Umrli so: za osepnicami (Variola) 1, za jetiko 9, za različnimi boleznimi 15, za pljučnico 4, za influenco 1. Za infek-cioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tiiuzom 1 domačin, za pega-vico 2 (1 tujec, 1 vojak), za febris securcus 1 vojak, za malarijo 6, (5 bivših vojakov, 1 vojak).
— Iz otroške bolnice. K društvu za vzdržavanje Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani so pristopili kot ustanovniki s 500 K: Ljubljanska Kreditna banka, Jadranska banka, profesor g. Gašper Porenta iz št. Vida nad Ljubljano. Kot častni člani s 300 K pa: ga. Danica Furlan in neimenovan trgovec iz Zagreba. — Po 100 K so darovali: ga. dr. Brejčeva, ga. dr. Žerjavova, ga. Lensa Polak, g. ravnatelj Jadranske banke, g. Ivan aprotnik, g Ivan Man-hoc in tvrdka Skaberne ter Zadružna zveza v Ljubljani. — Po 50 K so darovali: ravnatelj ljubljanske Kreditne banke. g. Ladislav Pečanko, ga. Lensa Polak, ga. Leskovec, g. dr. Janko Kovačnik, g. Avgust To-sti, Šušteršič Adolf, dr. Milan Bog-day, ga. Jelka Bretel in Jakob Le-drer iz Zidanega mostu. — Tudi po deželi so se nabirali prostovoljni prispevki. V Trbovljah po učitelju g. Josipu Tori 282 K, v Štefan ji vasi po g. Antonu Valentinčiču 182 K, na Igu po g. Janko Zabavniku 180 K, v Cerknici na Notranjskem po R. Iv. Jaseniča. — Pri nabiranju novih SLnI10v v Ljubljani, ki jih je že okoli 700, so se zlasti odlikovale ga. dr. ™a- Ra. Prof. Lea Kobalova, gdč. Iva Lofrnrjeva in nadoficijaS deželne bolnice g. Puš. — Zadnji teden meseca aprila se je nabirala podpora v blagu. Odzvale so se sle-deč§ tRrdke: Kolman, Zibert, Peter Kozina, Josip Oljup, Magdič, Julija Štor. Schneider in Verovšek. 1. delavsko konzumno društvo, Joslpina Podkrajšek, Meršol. Porsche, Sever in Kenda. — Vozičke za otroke so darovali: Rodbina dr. Voduško-va, £. Petrove, ga. dr. Zalokaijeva* ga. dr. Bogadejeva, ga. Irma Štuoi-ca. ga. Liza Gričar, ga. MiJčinska. £a. Marija Stele, ga, Matiau Pečan in Marija Hribar iz Šiške — Vsem cenjenim dobrotnikom bodi tem potom izrečena najlepša zaliva la, obenem pa prosimo p. t. gospe za vozičke, da bodo zamegli še drugi malčki na vrt, in sedaj, ko prihaja poletje, spati lepo v senci pod kostanji. — Nadalje prosimo, če bi se tudi \7j drugih krajev po deželi hoteli priglašati za nabiralno polo. ker vzdržuje sedaj zavod silno veliko otrok brezplačno. — Vsak najmanjši dar sprejema z veliko hvaležnostjo vodstvo Elizabetne otroške bolnice. Tstotam se dobe tud! nabiralne pole.
— Nabava gradiva za zgradbo železnic. »Slobodna Riječ« javlja, da
je vlada sklenila, da bo nabavila vse gradivo, potrebno za zgradbo železnic in železniških mostov v Francoski, Angleški in Ameriki v sporazumu z vladami teh držav.
Strokovno gibanje.
Vabilo na okrožno konferenco okraja Celje, ki se vrši dne 25. maja 1919 od 8. ure zjutraj naprej v gostilni pri »Zelenem travniku* s sledečim dnevnim redom:	i. Volitev
i	reasedništva. 2. Situacijsko poročilo. 3. Ustanovitev strokovnega tajništva. 4. Strokovn itisk. 5. Volitve okrožne strokovne komisije ter kontrole. 0. Slučajnosti. K tej konferenci naj pošlje vsaka krajevna skupina najmanj enega delegata, večje pa po dva ali tri. Stroške nosijo krajevne skupine same. Konferenc traja cel dan. Kosilo vnanjih delt,. ..tov bo skupno v domači gostilni. Vsak delegat mora prinesti s seboj veljavno 1 rimacijo. Delegati naj se naznanijo najkasneje do 23. maja 1919 na sodruga Jos. Marn v Celju.
V estnik „Svobodeu.
Pevska vaja je v torek, dne 20. t m., ob 8. uri zvečer. Sodrugi pevci, udeležite se pevske vaje polnoštevilno.
Telovadba se vrši v torek, dne 20. t. m., ob 7. uri zvečer na učiteljišču, Resljeva cesta. Sprejmejo se še predtelovadcl.
Dramatična vaia za mladino je vsak četrtek ob pol 8. uri zvečer v Šefenburgovi ulici 6, II. nadstropje.
Kdor ima veselje. osobHo mladina, naj se javi, kajti le v izobrazbi Je moč.
Kultura.
A. Cerar - Danilo praznuje, kot smo že poročali, letos svol štiridesetletni jubilej, odkar je prvič nastopi! v »Lowoodski siroti« Teta 1876. Od tedaj je usoda njegoveza življenja neprestano v tesni zvezi z usodo slovenskega gledališča. Kadar je to gledišče igralo, je bil Danilo vedno zraven; če je bilo gledišče zaprto, ie prirejal predstave sam z diletanti. Cela Slovenija ga pozna, tudi na Hrvaškem in v Srbiji so ga slavili kot »slovenačkog glumca«. V Gorici je on postavil oder. Igral je vse, ljubimce, bonvivane, karakterje, majhne in velike vloge, nastopil v drami in opereti. V vsej dolgi dobi njegovega igranja, ni bilo niti ene predstave, ki bi bila odpovedana za-\ oijo njegove bolezni. Tudi danes je še čil in jak. Danilo je res dober igralec, ki vstvarja. To se zlasti vidi pri majhnih vlogah, k! jih on —. mogoče edini — postavi na oder v izdelani in umetniški obliki Vlosr ne meri na vatle in jih ne bagatelizlra. kar pri mnogih igralcih — posebno začetnikih — prepogosto opažamo. Danilo ni patetik, njegov element Jc priroda in realizem. Delavstvo ga je videlo kot Mitriča v »Moč teme« in se _ divilo njegovi resnični vešči igr!, s katero je opremil svojo vlogo in zato želi temu igralcu, k! si je z lastno pridnostjo in naravnim talentom pridobil ugledno ime v slov. umetniškem svetu, ob njegovem jubileju vse najboljše in se nadeja, da bo še zabaval delavski zarod s svojo pristno domačo umetnostjo. Zakaj Danilo se tudi kot lgra!ec-Č!ovek razlikuje od marsikoga svojih tovarišev: <>n ne po^na zakulisnih spletk in intrig.
Opozarjamo vse, ki najdejo v moderni umetnosti užitek Jn zadoščenje, vse, ki hočejo spoznati bistvo simbolizma in se poglobiti v dušo umetnika, hrepenečega po prav! lepoti, da posetijo dijaško predstavo »Lepa Vida«, ki se ponovi v torek popoldne v dramskem gledišču. Igra se v prid Cankarjevega spomenika^ na katerega se je zadnji čas pozabilo, zato bi bilo neodpustno, če ne bi bilo zasedeno gledišče do zadnjega kota. Vstopnice se dobe po znižanih cenah dan pred predstavo in na dan predstave pri blagajni dramskega gledišča.
Na koncertu v prid slovenskim akademikom v ponde!fek dne 18. t. m. točno ob pol 8. uri. se bodo izvajale v veliki dvorani »Narodnega doma«, prvovrstne skladbe svetovne literature. — G. Sancin bo pokazal v Tartinijevem koncertu-in v drugih točkah svoje obširno znanje kot izborni virtuoz in umni interpret.
—	Naša stara znanka, gdč. C. Medvedova. bo zapela koloraturno arijo iz HSudlovega »Deborah-a« in nekaj krasnih pesmi velikega mojstra Dvofaka. — OdČ. Oajeva nastopi s tremi izvirnimi skladbami L. M. Škerjanca, našega nadarjenega mladega komponista. Po dolgem času
vidimo zopet na sporedu našek mojstra Lajovica pre!epe duete, V jim v moderni glasbi skoro ni pri mere. Ta koncert, ki se vrši v dobrodelne namene, toplo priporočamo. — Pri tem koncertu v prid slovenskim akademikom, sodelujejo: gdč. Cirila Medvedova (alt), gdčna. Ksavera Gajeva (sopran), g. ivan Karl Sancin (violina) in g. Lucijan Marija Škerjanc (glasovir). Vzpored je zelo bogat in raznovrsten. Vstopnice in spored ise dobe v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici 54 in na večer koncerta pri blagajni. —-Cene prostorom: Sedeži K 10, 8, 6.
4.	3. — Stojišča 2 K, dijaki 1 K.
Gospodarstvo.
Kurz avstrijskega kovanega denarja.
Finančni minister Je iztial na-redbo, ki določa kurz kovanega denarja bivše Avstro-orgske države kakor tudi kovanega denarja črnogorskega in bulgarskega enako z dinarskim kurzom, tako da se bo pri državnih blagajnicah za vsako kovano krono, oziroma za ,rsak kovani lev al iperper izplačal en dinar.
Kompenzacijska pogodba z Nemško Avstrijo.
LDU. Beigrad, 18. V kompenza cijo pogodbe z Nemško Avstrijo si je Izgovorila vlada tudi večjo množino pisarniških potrebščin. Trgovci s tem materijalom dobe uvozna dovoljenja pri trgovskem ministrstvu.
Blagovni promet z Inozemstvom. Vsak uvoz in izvoz blaga v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je odvisen od uvoznega oziroma Izvoznega dovoljenja pristojnih oblasti. Trgovci se zato opozarjajo, da si pravočasno preskrbijo taka dovo. ljenja, ker se bo odslej vsako blago zaplenilo, ki pride brez uvoznega dovoljenja v državo ali se hoče brez izvoznice izvoziti v inozemstvo. V Sloveniji daje uvozna in izvozna dovoljenja le »Centralna uprava za tigovski promet z inozemstvom v Belgradu, podružnica v Ljubljani«. Carinarne morajo zapleniti vsako blago, ki nima uvoznega dovoljenja.
Notica. Ministrstvo za prehrano it) obnovo dežel je dovolilo delniški družbi za promet s poljskimi pridelki v Zagrebu, da sme prodati: tvrdki Zidar in Bertoncelj, paromlin v Domžalah: 1000 q pšenice; tvornic! železne in ključavničarske robe v Kamniku: 33 p svinske masti, 30 q češpljeve čežane, 30 q sliv In 35 q soljene slanine; pivovarni »Union« v Ljubljani: 600 q ječmena: tvrdk! Vinko Majdič v Kranju: 500 q koruze v zrnju in zadrugi gostilničarjev v Ljubljani: 2 vagona pšenične moke.
Naše prvo državno posojilo. Koncem meseca bo zaključeno podpisovanje našega prvega državnega pesojila. Kakor poročajo iz najrazličnejših krajev naše domovine, je podpisovanje 4% državnih bonov napredovalo jako dobro. Zlasti mnogo so podpisali v Bački, Baranji in Banatu, kar je razumljivo, ker biva tamkaj najpremožnejši živelj. Za temi deli naše države pa ne zaostajata rnnogo Hrvatska in Slovenija, kakor tudi ne ostali deli naše države. Točne statistike sedaj še ni mogoče navesti, vendar pa je gotovo, da je pri podpisovanju sodelovala živahno vsa država in s tem dokazala svoj patriotizem. Nekaj pn se je opazilo, da so namteč gotovi krogi, Irt so svoječasno podpisali velike vsote avstro-ogrskega vojnega posojila, podpisali sedaj le razmeroma majhne vsote našega državnega posojila, dasi gre sedaj za stvar, ki se niti od daleč ne more primerjati z varnostjo avstrijskih vojnih posojil. Zanimivo pa je, da so Nemci in Madžari, ki žive, na našem državnem ozemlju, spoznali plodonosnost našega državnega posojila in podpisali lepe vsote 4% državnih bonov. Pazimo, da nas ne osramote tujci! Naše ljudstvo naj bo prepričano, da sedai pri tem podpisovanju ne gre za podaljšanje vojne in za podpiranje tuje države, pač pa za to, da podpremo našo državo in ji damo potrebna sredstva, da more vršiti svoio dolžnost napram svojim državljanom. Opozoriti je treba tudi na to, da bodo pri izmeniavi kron v dinarje dobili lastniki državnih Bonov za vsakih' plačanih 100 kron Izplačanih 5 dinarjev več.
Kranjska deželna banka. Računski zaključki kranjske deželne banke v Ljubljani za poslovna leta 1913. do 1917. deželna vlada odobri in podeli računodajalcem absolutoril. Predlogom kuratorlja oziroma ravnateljstva glede razdelitve upravnih prebitkov za leta 1913.—1916. se pritrdi Poslovni prebitek za leto
1917. v -abi za d
vu 301.787 K 72 vin. 8*1 ‘acijo rezervnih zakls-
Državno posojilo.
Kakor naznanjeno, se je rok za podpisovanje državnega posojila podaljšalo do 31. t. m. Glede tega posojila smo se obrnili na vesčaka v gospodarskih in finančnih stvareh, ki nam je poda! naslednja pojasnila: »Pred nekaj meseci ste objavili v Vašem ’’ iu članek znanstvenika K. Kaucke; i, ki razpravlja o obnovitvi državnega gospodarstva in o socializaciji. Kaucky pravi v članku, da bodo stare in nove države za obno-vitev svojega gospodarstva potrebovale domači In tuji kredit nerede na to ali so socialno bolj ali manj razvite. Zato priporoča prijateljske odnošaje s sosedi. Kar potrebujejo druge države, to potrebuje tuJi država SHS in je zaraditega razpisala dTŽavno posojilo, dokler se država ustali in se Ji odpre kredit in trg v svetu. Velika razlika pa je rned prenjšjimi vojnimi posojili in novim državnim posojilom. Kdor je Imel le trohico lastne pameti, Je moral vedeti, da srednjeevropske države podležejo silni premoči antante. Vojna posojila in nekriti papirnat! denar so izdajali kar brez načrta ali v obupu ali v designaciji, ne da bi se brigali za garancije. V novi državi je stvar nekaj drugačna. Drža-va SHS je gotova stvar. Nie eksistenca je zagotovljena. Da se pa dr-V2ava uredi, mora dobiti gospodarsko podlago, kredit doma in v tujini. To državno posojilo je omejeno na 200 miiijDflov ter se povrne v, par mesecih; obrestuje se s 4 odstotki, vrhutega dobe Dodpisovaloi ob zameni kronske vrednosti za dinarsko za ta posojila na vsakih 100 kron 5 dinarjev več, kar pomen! znatno v&je obrestovanje. V hranilnicah obrestujejo danes denar slabo, tudi v industrijskih podjetjih se denar sedaj ne nalaga ugodno, kei gospodarska kriza še ni dosocla dq vrhunca. Smatram, da le državntf posojilo popolnoma varen vredno* sten papir, ki se zanesljivo In nun meroma dobro obrestuje ter otti enem omogoči izhod iz sedanje kril ze. Podpisovanje državnega posojfi la je torej vsekakor v interesu *h» zave in državljanov. To }« moM osebno mnenje, če govorim z osti« rom na sedanji gospodarski ln poli* tični položaj. Vseeno nam ne morf bit! ali obnovimo gospodarstvi kmalu al! pa če prenašamo to miz«* rijo še par let. Da me ne boste na« pačno razumeli, povdarjam, da sea* Kauckega navedel, ker Je pisal l onem članku o obči obnovitvi gospodarstva. — Pozdrav! L. J.
Mirovna pogodba a Nemčijo.
(Dalje.;
4. Posebne določbe o Liberlft
Nemčija se odreče vsem ugodnostim in predpravicam, ki jih uživa v. IJ« beriJI po dogovorih z leta 1911. z leta 1912., predvsem pravici, ime* novati nemškega likvidatorja. Pri« znati mora razveljavljenje vseh po« godeb in poravnav z Liberijo. Glede posestev, pravic in interesov, kj iih imajo nemški podaniki v Liberiji, veljajo gospodarske določbe te pogodbe. (X. odstavek).
5. Posebne določbe o Maroko, a) Nemčija se odreče vsem naslovnim in faktičnim predpravicam tet ugodnostim, katere uživa oo algesl-raški pogodbi z dne 7. aprila 1906 in po francosko-nemških dogovorili z dne 9. februarja 1909 in z dne 4. novembra 1911. Vse pogodbe in do« govori, katere je sklenila s ?erifskei vlado, se morajo smatrati kot razveljavljeni od dne 4. avgusta 1914, Nemčija se ne bo mogla v nobenem primeru sklicevati na te pogodbe in Sc mora obvezati, da se ne bo na nikak način vmešavala v pogajanja, ki se bodo eventualno vršila ?red Francilo in drugimi državami glede Maroka, b) Nemčija izjavi, da se strinja s protektoratom Francije nad Marokom in z njega posledicami tet se odpove ugodnostim, ki izvirajo iz kapitulacij. Ta odpoved velja nazaj do 3. avgusta 1914. c) Serifsk« vlada ima popolno svobodo oii ureditvi pogojev, ki veljajo za naselitev nemških podanikov v Maroku. Oseba, ki uživa nemško varstvo, kako« tudi člani nemških poljedelskih zadrug izgube predpravice, ki so n zvezi s temi lastnostmi in so odslej podvrženi splošno veljavnemu pravu. Ta določba velja naza! do 3. avgusta 1914. d) Vse lastninske pravice, k! jih ima nemški ralh do premičnin ali nepremičnin v šerifsken cesarstvu, preidejo brez odšK.<dnl-ne in brezpogojno v last tnarokan-ske vlade. Vse pravice, ki Jih imajo Nemci v Maroku, bodo razprodan*
‘na Javni dražbi. Izkupiček bo las!
\
mrtrs3
Šcriiske vlade in se bo odštel od vsote, katero mora plačati Nemčija kot odškodnino za škodo, povzročeno po vojni, Nemčija bo morala odškodovati nemške posestnike. Ru-dcslednje pravice, ki bi Jih razsodišče, ustanovljeno na temelju maro-kanskega rudarskega prava, utegnilo prisoditi nemškim podanikom, bodo imele potem enako usodo kakor posestva Nemcev v Maroku, e) Nemška vlada mora zagotoviti prenos delnic, ki predstavljalo delež Nemčije na kapitalu marokanske državne banke, ki jih bo določila irancoska viada. [Vrednost teh delnic bo izplačala Nemčija svojim pravnim naslednikom; te vsote se bodo odštele od vsot, ki jih mora Nemčija plačati kot odškodnino za vojno škodo, f) Marokansko blago ima pri uvozu v Nemčijo enake ugodnosti, kakor francosko blago.
6. Posebne določbe o Egiptu, a) Nemčija priznava angleški protektorat, ki je bil proglašen 18. decembra 1914 in se odpove kapitulacijam, po-Čenši od 4. avgusta 1914. b) Nemčija priznava, da so dne 4. avgusta 1914 izgubile veljavo vse pogodbe In vsi dogovori med Nemčijo in Egiptom, c) Sodstvo nad nemškimi podaniki in nad nemško lastnino bodo začasno izvrševala angleška konzularna sodišča, d) Angleško-egiptovska vlada bo popolnoma svobodno določila pravni položaj nemških podanikov v Egipta, e) Nemčija pritrdi vnaprej razveljavljenju, ali eventualnim izpremembam dekreta z dne 28. novembra 1504 (komisija za upravo egiptovskega državnega dolga), f) Nemčija soglaša s tem, da preidejo pooblastila, priznana NJ. V. sultanu po carigrajski konvenciji z dne 29. oktobra 1880, nanašajoč se na svobodno plovbo v Sueškem prekopu, na britansko vlado. g) O pravicah nemške države m nemških podanikov v Egiptu veljajo enake določbe, kakor v. Maroku. h) Angleško-egiptovsko blago uživa pri uvozu v Nemčijo enake ugodnosti, kakor britansko blago.
7. Turčija In BulgarlJa. Nemčija se zaveže, da bo pritrdila vsem dogovorom, ki lih bodo aliirane 'n aso-ciirane države sklenile s Turčijo in z Bulgarijo glede pravic, katere bi Nemčija oziroma njeni podaniki mo gli zahtevati zase v Turčili ali Bul-gariji, in ki niso predmet določeb te pogodbe.
8. Posebne določbe o pokrajin! Chantoune. Nemčija se odpove na korist Japonski vsem ugodnostim, katere Jim nudi pogodba s Kitajsko
i	dne 6. marca 1918 in drugi dogovori glede pokrajine Chantoung. zlasti kolikor se tiče ozemlia Kiau-Čoau, železnic, rudokopov in podmorskih kablov. Vse pravice, ki Jih jmaio Nemci na železniški progi Tsing-Tao in Tsinanfu, r 'eide)o na Japonsko, prav tako tudi polmer-Eki kabli med Tsing-Taom in Shaug-haijein ter Cefouom, ki so last nemške države. Lastninske pravice na premičninah in neiprimičninah. ki Jih ima nemška država v Kiao-Coau In katere ni mogla eventualno glede tega ozemlja zahtevati zase. pripadejo Japonski.
V. del: Vojaško, pomorske In zrako-plovne klavzule.
1. Vojaške klavzule. Ta mtavek določa, da se zniža nemška armada na število, ki zadostuje za vzdrževanje permanentne policijske službe ter Jemlje Nemčiji pravico in možnost, ustanoviti zopet veliko narodno vojsko. V ta namen se obveže Nemčija izvesti nastopne reforme: a) Znižati mora Jakost staležev tako pri bojnih, kakor pri nadomestnih formacijah, omeiiti mora oboroževanje ter izdelovanje vojnega ma teriala tako, da bo zadostovalo v Izmeri, ki Jo bodo natančno določile aliirane in asociirane drž3ve. potre-bam policijskega kontingenta, ki šteje S častniki vred nalveč 100.000 mož. b) Opustiti mora splošno vojaško službeno dolžnost, uvesti mora novačenja na podlagi prostovoljnega vstopa in 12-le»ne nepretrgane službene dobe ln odpraviti vse pripomočke, ki omopočaio pripravljanje na vojno: organe poveljevanja, vežbanja in mobilizacije, c) Na ozemlju ob levem bregu Rena, kakor tudi v 50 km širokem pasu ob desnem breKu te reke ne sme era diti ali vzdrževati niti .itrdeb. niti kakršnihsibodi materialnih sredstev, ki bi mogla olajšati mobilizacijo ali »ploh nastanitev čet.
Znlianie staležev, zmanlšanle nadomestnih formacij In OuitfHrev ob oroževanla Tekom dveh mesecev m uveljavljenju te pogodbe bo nemška armada demobilizirana in bo obstojala potem samo iz sedem pehotnih in treh konjeniških divizij, katerih sestava bo natanko določena in katerih Jakost bo znašala največ 100.000 mof s častniki, (katerih
število ne tme prekašat! !K)00) In nadomestnimi formacijam! vred. Ustanovila se bosta samo generalna štaba za dva armadna voja, katerih sestava bo tudi natančno določena. Število osobja za vojaško administrativno službo, za razne državne službe, za orožništvo in za lokalno ali municipalno policijo Je omejeno in se ne bo smelo porabiti za nikako vojaško vajo ali službo.
—	Nemški vrhovni generalni štab in vse podobne formacije so razpuščene. Ves vojni materijal nemškega ali
Inozemskega Izvora, kolikor preše- j ga po aliiranih ln asociiranih državah določeni kontingent, se mora izročiti tem državam. V bodoče bodo smele izdelovati vojni materijal samo one tovarne, ki Jih bodo določile poglavitne aliirane in asociirane vlade, in samo v izmeri, ki Jo dovoljuje ta pogodba. Vsako drugo izdelovanje, izvoz ali uvoz vojnega materijala, plinov, prepovedanih tekočin ali snovi, cklopnih voz. tankov ali podobnih strojev Je Nemčiji prepovedan.
Sijajna manifestacija.
Vest, 'da Koče italijanski imperializem v svoji nenasitnosti anektirati tudi Jesenice z vso bohinjsko kotlino, je Izzvala po vsej zavedni Gorenjski in po vsej Jugoslaviji silni val ogorčenja. Odtrrali so nam doslej večino slovenske zemlje, odvzeli so nam naše najboljše ljudi. Vsi smo v trepetu za njihovo usodo; vemo, kako se jih preganja, in vemo tudi, da v Italiji ni bilo še od nikjer slišati razumnega glasu, ki bi vsaj plaho dejal, da če se že hoče odvzeti zaenkrat narodno svobodo toliko našim ljudem, naj se jim vsaj d& nekaj avtonomije, nekaj pravice do svojega materinega Jezika, naj se ne ravna z njimi kakor z brezpravno rajo. Ne, niti tega se ne obeta nesrečnim so-rojakom. Ne samo, sedaj se zahteva še več naših ljudi, še več naše zemlje. Zavedne Jesenice, Bohinjska kotlina naj bi zopet postala žrtev tujega nasilja. To presega že vse meje, to je vnebovpijoč pojav imperialističnega roparstva.
Protest je moral priti takoj, priti naravno po lastnem Impulzu prizadetega ljudstva. Bliskoma se Je razširila vest po vsej naši zemlji, po vsej Gorenjski in sodrugl so bili vsi takoj tukaj, in zahtevali, da skliče stranka takoj shod, ki naj priča o mišljenju In čustvovanju vsega prebivalstva. Gorenjaka je šele včeraj zjutraj izvedela za najnovejšo nakano italijanskih imperijallstov, ln popoldne je že Imela svoj shod. In ta shod Je bil zares tak, da Je že po svoji udeležbi imponiral. Na velikem dvorišču pri »Jelenu« na Savi se je Izbrala trenutno, brez da bi se zato nikogar posebej obvestilo — agitacije in priprav ni moglo biti, ker se je shod sklical v zadnjem hipu — ogromna masa ljudi, ki je odločno ln razločno povedala, kako misli.
Shod je otvoril sodr. Gabrijel, ki je v kratkih, zgovornih besedah povedal zakaj gre. Poročal je pa so-drug Golouh. Le-ta je v daljšem govoru orisal žalostno usodo naroda, poročal o delovanju pariške konference, ki nam jasno predočuje vso bistvo roparske kapitalistične politike svetovnega imperializma, ter v velikih prozah pojasnil metode ka-pitalističnt Italije. Italiji ni še dovolj vse to, kar nam je odslej odvzela, ni ji dovolj, da nam je odrezala naše žive žile, noče nam škodovati samo ona, podpira tudi stremljenja nemškega nacionalizma. Zveza med Italijo ln Nemci je očitna, in očitno Je sedaj tudi, Iz kakšnih razlogov Je stopila v boj. Vsa njena tozadevna politika kaže, da bi ona najrajše oživela zopet Avstrijo *-* tozadevno
stališče ministra Sonninai Od tie^ kdaj znano — da bi tako smela prosto ropati po naši zemlji. Ne zadovoljuje se več s tem, kar je zahtevala v svojem londonskem paktu, zahteva tudi Reko, in zdaj obrača svoje oči tudi na lepo in bogato Gorenjsko.
Zahtevamo še enkrat samoodlo-čevanje naroda, sporazum med narodi na podlagi ljudskega glasovanja. To zahtevamo za vse naše zasedeno ljudstvo ob Adrijl, to zahtevamo za vse tiste, ki jih hoče evropski imperializem žrtvovati svojim namenom. Socialistična stranka, ki se bori za vse človeške pravice, je tudi to pot na svojem mestu, pripravljena, da stori vso svojo dolžnost.
Medklici ogorčenja so neprestano sledili besedam govornika. Protest je bil veličasten. Navzoči so dajali zgovorno duška svoji razburjenosti. »Nočemo zopet v tuje robstvo« so klicali ■— »v lastni državi si Hočemo izvojevati svoje pravice!«
Navzoči so bili tudi mnogi zastopniki občin in drugih korporacij radovljiškega političnega okraja, ki so naznanili, da so vse občine že sprejele resolucijo, ki smo jo predlagali. Resolucija, ki je bila že enkrat na javnem shodu soglasno sprejeta, se glasi:’
' Izvedevši, da se na mirovni kort' ferenci v Parizu hoče večii del našega okraja priklopiti Italiji ali Nemški Avstriji, da bi s tem dobili bohinjsko železnico popolnoma v italijanske in nemške roke, kar najod-ločnejše in najenergičnejše protestiramo proti taki priklopitvi ter izjavljamo, da iste nikdar ne priznamo In da se bodemo z vsemi svojimi močmi proti nji branili.
Zahtevamo, da vse slovensko ozemlje ostane neločljivo združeno z Jugoslavijo, zahtevamo, da se po-j Izve pred končno odločitvijo naro-
*	dova volja potom plebiscita na vsem Goriškem, Tržaškem in v Istri, protestiramo proti barbarskemu postopanju nemških šovinistov s slovenskim prebivalstvom in z našimi vojnimi ujetniki na Koroškem.
zahtevamo, da se vse slovenske pokrajine na Koroškem in Štajerskem z njihovimi gospodarskimi in prometnimi središči Beljak, Celovec in Maribor združijo oziroma ostanejo združene z Jugoslavijo in zahtevamo slednjič, da se sploh Drl določitvi mej države Srbov. Hrvatov tn Slovencev v polnem obsegu upoštevajo načela o samoodločbi narodov, ki Jih zagovarja tudi predsednik sevemo-ameriških združenih držav.
NalnoveiSa porodila.
Položaj na severni mefl.
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 18. maja ob 10. iz uradnega vira: Južno od Spodnjega Dravograda ter v Dravski dolini so se 17. t. m. približevale nemške pat role našim predstražam in lih nadlegovale s streljanjem Iz pušk in strojnic. Napadalni poizkusi so bili odbiti. Delovali sta obojestranski artiljeriji Severno od Jezerskega sedla In na Zelenici smo prepodili sovražne pa-trole. Položaj je neizpremenjen.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 18. maja iz uradnega vira: V okrajnih glavarstvih Maribor, Slc-venjigradec, Ljutomer, Ptui. Brežice. Celje in Konjice so vse občine po svojih zastopnikih sporočile okrajnim glavarstvom, da odločno zah*e-vajo združitev vse slovenske Štajerske z Mariborom In Radgono, vsega slovenskega Prekmurja, vse slovenske Koroške s Celovcem in Belia* kom z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Enake sklepe javljajo tudi avtonomna mesta Maribor, Celje In Ptuj. V občinah, kjer ni proglašen preki sod, so se vršile danes javne manifestacije, pri katerih so se sklenile resolucije v enakem zmislu.
Izvoz živil Iz Jugoslavije.
LDU. Beograd, 17. Minister za trgovino ln industrijo Je dovolil izvoz sliv, češpelj, pekmeza In starega krompirja v, neomejenih količinah.
Za odpravo draginje.
LDU. Beograd, 17. Ministrski svet je sklenil, osnovati strokovne komisije, ki bodo imele nalogo, proučiti vprašanje, kako bi se mogla omejiti sedanja draginja.
Položaj na Oprskem.
LDU. Praga, 18. (CTU.) Madžari so Izpraznili mesto Feled. Pred svojim odhodom so razrušili del železniške proge med Feledom in Rima-Szombatom. Pri Szilakovu zbirajo Madžari sveže čete. Na ostalih frontnih odsekih vlada mir.
Pismo Clemenceauja Rennerju.
LDU. St. Oermain, 18. (DunKU.) Državni kancelar dr. Penner je dobil danes nastopno pismo lz Pariza, datirano z dne 16. maja: »Gospod predsednik! Čast ml je, naznaniti Vam, da bo komite, ki Je določen 78 proučevanje pooblastil In či?ar (Mani so predsednik Jules Camhor ter po en pooblaščenec petih aliiranih In asociiranih velesil, Vas sprejel v ponedeljek, dne 19. maja ob 3. uri 15 minut popoldne v paviljonu Henri TV v St. Oermainu PredsedniV Jules Cambon Vas bo prosil, da mu Izročite pooblastila avstrijske delegacije, ter Vam bo predal pooblastilo delegacij, ki zastopalo one države, ki so z Avstrijo v vojnem stanju ali ki so prekinile diplomatske odnošaje s to državo. Blagovolite, gospod predsednik, sprejeti zagoto-
vilo mojega velespoštovanja, Clemenceau.« Naslov pisma se glasi:
Gospodu kancelarju Rennerju, predsedniku’ avstrijske delegacije, St, Germain.
Kriza na Poljskem. \r ^
LDU. London, 17. (DunKU.) »Morning Post« poroča iz Varšave: Paderewski je podal ostavko kot ministrski predsednik. Deželni zbor ostavke ni sprejel. Vzrok krize Je dejstvo, ker se Je deželni zbor branil podpisati obljubo Paderewskega v Pariza, da se bo ustavila poljska ofenziva.
Prodiranje ruske rdeče armade.
LDU. Moskva, 17. (DunKU. «« Brezžično-) Vojno poročilo sovjetske republike: Ukrajinska rdeča armada je prebila rutnunsko fronto, prekoračila Dnjester pri Tiraspolu in zasedla več krajev. Ruska ofenziva V okraju Lugansk napreduje dobro. En polk Grigorijevske divizije Je prestopil k sovjetskim četam. Deseti pcik divizije je bil popolnoma uničen, 700 mož pa Je bilo ujetih. Na vzhodni fronti prestopajo k sovjetskim četam celi oddelki.
Svet Četvorice.
LDU. Pariz, 17. (Brezžično.) »Echo de Pariš« poroča, da je svet četvorice po določitvi ogrskih mej sklenil, določitev skupnih mej med Rumunijo in Čehoslo vaško, nadalje onih med Ukrajino, Cehoslovaško in Rumunijo in končno onih med Rumunijo in Jugoslavijo začasno odložiti. Pričakuje se, da bodo neposredna pogajanja med omenjenimi državami prej dovedla do ugodnega uspeha. List pripominja k tej vesti t Dozdeva se, da se je načeloma dosegel sporazum, v zmislu katerega naj se podpira stremljenje po skupnih mejah med Ukrajino in Cehoslovaško, deloma zato, da se prepreči skupna meja vseh omenjenih držav s Poljsko, deloma pa tudi, da se prepreči morda nameravane korake poljsko-ukrajinske komisije za premirje.
LDU. Pariz, 17. (Brezžično.) »Daily News« poroča, da je svet četvorice včeraj zjutraj v navzočnosti vojaških izvedencev razpravljal o vojaških pogojih za mir z Nemško Avstrijo. Po raznih vesteh bedo ti pogoji slični onim, ki so jih naložili Nemčiji in bodo vsebovali odpravo vojaške obveznosti in zmanjšanje vojske. Baje se namerava zahtevati tudi zatvoritev tvornic za strelivo. Pričakuje se, dostavlja list, da bo v torek ali sredo že mogoče, izročiti predmirovno pogodbo avstrijskim delegatom.
iPoloia) v Smirni.
LDU. Solun, 17, (DunKU.)’ V Smirni so se izkrcale čete aliiran-cev. Francozi so zasedli utrdbe, Grki najvažnejše mestne dele, Angleži in Italijani pa okolico mesta. V luki se Je zasidralo več bolnih ladij ali-irancev. Turško vlado so obvestili o zasedbi mesta, ki se je izvršila na podlagi Člena 7. pogodbe za premirje.
Stavka Uslužbencev sueškega prekopa.
LDU. Port Said, 17. (Brezžično.) Vsi uslužbenci sueškega prekopa so stopili v stavko, vsled Česar se v paroplovbi pojavljajo zakasnitve.
Po sklepu lipfa.
Prod Italijanskim nakanam.
Uesenfce, 18. Sodrugi na Jesenicah so z ozirom na včerajšnji shod sklenili, pohiratl takoj podpise proti italilanski nknnacHi.
' To in ono.
*	Mojster v spanju. V današnji doti nervoznosti je malo ljudi, ki bi uravnali spanje po svoji voiii. O Napoleonu pravijo, da je zaspal, kadati, je hotel. Zdaj zopet javljajo o nekem švedskem ravnatelju gledališča, ki je bil pravi mojster v spanju in \d. spal kadar je hotel in spal tako dolgo kot je določil. Nekega večera je prišel v malo mestece, dobil v neki-gostilni stanovanje in ukazal, naj mtf-takoj pripra/ijo posteljo. V sosednji' dvorani pa so imeli mestni delavci' ples, potem si lahko mislite, kakšno’ je moralo biti .to spanje. Toda to še; ni bilo vse. Ravno ob vratih je bil oder za godbo. Ta godba ni bil# ravno tiha, a ravnatelj je spal kol zateleban. Vendar ni mogel spati celo noč mirno. »Naenkrat« — tak# jc pripovedoval drugi dan svojini prijateljem, — »sem začutil, kako! me nekdo trese za ramena. Ko se; zdramim, vprašam dotičnega, kdo' je in kaj mi hoče. Nato mi ie oni na^ znanil, da godci ne morejo igrati,-ker jih motim s svojim glasninf smrčanjem«. —♦ Dober »vic«, a gle* de resničnosti nekoliko težko pre-f b a vi ji v.
Aprovizacija.
Mast in šoeh prodaja vojna pro;< dajalna v Gosposki ulici na nakaz-* nlce mestnega magistrata. Cena masti K 26 in špehu K 20 za kilogram*
Za tiskovni sklad »Naoreia« sina. prejeli: N. N. 64 vin.*, Gnezda Aloi-i, zij, Ljubljana, 4 K; nabrala sodru« žica Rakovec 13 K 28 vin.; T. J< 80 vin.; sodrug Tratar Fr. 131 KV nabrano o priliki praznovanja Prvega Maja v Zabukovci; Kužner AV 50 vin.; Goršič Alojzij, delavec luž-ne železnice v Spodnji Šiški 25 K; na .shoda v Laporjah na Štajerskem nabral sodrug Perdan in Jug. snre* vodnik južne železnice, 43 K: krajevna politična organizacija v Celja 44 K, nabranih pri veselem omizju na Zelenem travniku, ker »Nova Doba« tako pridno agitira, da bi imela še več veselja; skupaj 262 14 22 vin. Prej izkazano 2667 K 10 vin., ~ skupna vsota 2929 K 32 vin.
Agitirajte za naše časopisje!
Izdajatelj: Josip P e t e i a n,
•> Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tfs1< »Učit. tisknrne« v Liublisti!.
Inženir dr. Miroslav Kasal
eblastveno poverjeni stavbeni inžeuh. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonsiie in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica St. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne čaR«, elektrarne, betonske in žeiezobetonske jezov0| mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonska oporno zidovje in vse druge betonsko in žeiezobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvrSite v vsenačrte stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
“ Tajnik
66 sprejme, ki je dobro izveiban v upravi strokovnega društva, eventuelno za agitacijske potrebe. Prednost imajo zlasti oni, ki so dobro poučeni v kemičnih strokah. Prošnie naj se vlagajo pismeno najpozneje do 26.mnja na „ Osrednje društvo kemičnih in sorodnih strok* v Ljubljani, Šelenburgovaulioa št. 6./IL
Sprejme se takoj
raznaialec
ali
raznašalka
za Ljubljano. — Vsi pogoji se po* izvedo v upravi „Napreja“.
NaiveOa slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica 3,
je imela vlog koncem leta 1918	.	.	K	80,000.000*—
rezervnega zaklada........................  2,500.000’—
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje Ima uvedene lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupiiarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatnemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.