i is#p 3B konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ :—'■ induplati jarše LETO XXXII. MAREC 1989 SONČNI ŽARKI Pet svojih žarkov sonce je poslalo, poslalo, da bi zemljo raziskalo, da bi povedali, kako zemljanom se godi, da bi povedali, kako se zdaj živi. Se vrne prvi žarek, govori, da ne razume več ljudi, poredko sliši smeh se ali petje, nihče ne ve, kje poiskati si zavetje. Se vrne drugi žarek, žalosten pove, da podivjali so ljudje, vojskujejo se, se za prazen nič borijo in ni jim mar nedolžnih žrtev, ki trpijo. A tretji žarek srečo je imel, med gručo dobrih je ljudi zašel. tam našel je ljubezen, spoštovanje, še so ljudje, prelepo je bilo spoznanje. Četrti žarek se je prismejal, saj se z otrokii je igral, a ob spominu, da še mnogo lačnih našel je otrok, se tudi njemu smeh spremenil je v jok. Na peti žarek sonce dolgo je čakalo in v skrbi zanj in za ljudi je trepetalo in upalo je na vzpodbudno sporočilo, a ob vrnitvi, upanje mu to je utonilo. Vso svojo moč zdaj sonce nam deli, želi, da pamet končno sreča vse ljudi, želi, da končno svoje zmote bi spoznali, da vsaj otrokom srečno bi bodočnost dali. DANICA Aprila - nov, V. Konec aprila se bo v domžalski občini izteklo obdobje 4. samoprispevka. Tako je minilo pet let, kar so prebivalci Domžal izglasovali samoprispevek, ki se čez dober mesec dni izteče. S sredstvi krajanov, združenimi v te namene so prebivalci Domžal v tem času bogatejši za novogradnjo pri OS Edvarda Kardelja, Trzin, za vrtec Kurirček v Mengšu, za prizidek k OŠ Radomeljske čete Preserje, za obnovo OŠ Jarše in OŠ Dragomelj, za prizidek OŠ Josip Broz Tito, za razširitev in adaptacijo Srednje kovinarske in usnjarske šole v Domžalah, za temeljito obnovo in prizidek OŠ Janko Kersnik Brdo. Že iz naštetega se vidi, da je bil denar občanov dobro naložen. Nov, V. samoprispevek, o katerem se bodo prebivalci Domžal odločali meseca aprila po demokratični poti, to je z referendumom, predstavlja novost po svoji zasnovi. Tokrat se bodo Domžalčani opredeljevali do dveh programov: — do občinskega samoprispevka, ki je enoten za vso občino, — do krajevnih samoprispevkov, ki se razlikujejo od ene do druge KS. PP.OGPAM V. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA * 1* SAMOPRISPEVKA VEC ZORtvt >11* VTTE «£ UCJDOH CEST. VEČ TELEFOeclH «U*LJUPOf vet jmre trusvETLjAvr. x#*rviznc!» IN MUCIH KOrV#VNIH CBJEKTOT. z 0,5» SAMOPRISPEVKA VEC Z>#ftiA. Občinski samoprispevek znaša 0,5 odstotka neto osebnega dohodka, medtem ko znaša krajevni 1,5 odstotka samoprispevka. Program, ki ga zajema občinski samoprispevek vsebuje sofinanciranje dograditev in posodobitev šol v Domžalah, Mengšu, Moravčah, Dragomlju in Blagovici. Za ta dela bi porabili 75,7 % zbranih sredstev. Ostala sredstva pa so namenjena za ureditev prostorov za potrebe ginekološke ambulante, fizioterapije in otroškega dispanzerja v ZD Domžale. Krajevni samoprispevki so bolj dinamični, saj so odraz želja in potreb tistih, ki v določenem okolju živijo in delajo. Tako KS Jarše-Rodica, kjer se nahaja tudi naša DO, načrtuje s sredstvi zbranimi s V. samoprispevkom izgradnjo kanalizacije, rekonstrukcijo cest, javno razsvetljavo, kolesarsko stezo do naše delovne organizacije in ureditev obrežja Kamniške Bistrice. samoprispevek Sosedje v Preserjah si želijo nadaljevati izgradnjo kanalizacije, želijo si javno razsvetljavo ter pločnike lin asfaltiranje cest. Moravčani so v program zapisali rekonstrukcije cest v Vinje, Češnjice in na Grmače, izgradnjo kanalizacije in izgradnjo PTT omrežja. V Mengšu naj bi s pomočjo samoprispevka zgradili gasilski dom, javno razsvetljavo in parkirišče ob kulturnem in športnem parku. V Radomljah bi s temi sredstvi radi nadaljevali izgradnjo športnega parka, dogradili mrliške vežice, uredili javno razsvetljavo, zgradili pločnike in nadaljevali izgradnjo kanalizacije Hudo. V Pečah načrtujejo rekonstrukcijo cest (Peče, Gori pri Pečah in Zg. Koseze) ter izgradnjo PTT omrežja. Prebivalci Vira pa bodo s sredstvi samoprispevka sofinancirali ceste in ulice, uredili javno razsvetljavo, gradili športnorekreacijske objekte in popravili ter dogradili gasilski in delavski dom. Povprašala sem Vinka Kepca, predsednika KOOZS Induplati, kaj meni o razpisu in programu V. samoprispevka v občini Domžale. Vinko Kepec, predsednik K OO ZS Induplati K: Kako se sindikat v naši DO pripravlja na V. samoprispevek? Vinko: V naši DO smo imeli sejo KOOZS, kjer smo članom predstavili realizacijo IV. samoprispevka in program za V. samoprispevek. Sklenili smo, da se bodo o samoprispevku pogovarjali tudi IO sindikata in sindikalne skupine. Vse z namenom, da bodo ljudje čim bolj obveščeni. K: Kaj mislite, ali bo referendum uspel? Vinko: Jezen sem na politiko, sem pa za samoprispevek. Moje načelo namreč je: S skupnimi močmi je napredek. Sem pristaš napredka. Menim, da nikdar ne zaslužimo tako malo, da se ne bi dalo nič prihra: nit in nikoli toliko, da se ne bi dalo vse zapravit. K: Kako se boste odločali vi osebno? Vinko: Odločil se bom za oba samoprispevka! To pa zato, ker v naši KS rabimo telefone, cesto, večnamensko asfaltno ploščo za gasilce, šolarje in za veselice, seveda! Če bodo ljudje v samoprispevku videli svoj interes, potem bodo glasovali zanj. Bogdana Rejc FANTJE NE ODHAJAJTE V JLA BREZ POZDRAVA! Delavci naše delovne organizacije so po enajstih mesecih dela v Induplati upravičeni do sredstev iz sklada Samopomoči! Ko delavec zaprosi za posojilo Samopomoči, podpiše pogodbo, v kateri na koncu (med drugimi zadevami) tudi piše: »V primeru odhoda iz podjetja se obvezujem, da bom celotni znesek vrnil takoj!« V zadnjem času pa se dogaja, da fantje odhajajo na služenje vojaškega roka tako, da ne poravnavajo vseh obveznosti do svoje delovne organizacije. Zato fantje! Preden greste med vojake se pozanimajte, ali niste mogoče dolžni še kaj denarja v naši blagajni. Četudi boste po vojaščini prišli nazaj med nas, morate pred odhodom še vrniti dano vam posojilo Samopomoči! Kadrovsko-splošni sektor VARČEVANJE Ob sedmih ko se že dani, v oddelek mojster pridrvi in ugasne nam luči. Delavci so žalostni, in gledajo, ko mojster jim veli: Če ne vidiš, kaj na mašini se navija potrebna ti je večja dioptrija. Ker v sukalnici predraga je električna energija, nam prav prišla bo tudi žepna baterija. Naš zlati mojster zdaj na malico hiti, nam pa luč prižgati se mudi. A tu problem je zdaj nastal, ker mojster vklopnike nam je pobral. Tu zdaj več ni pomoči, do enih treba bo počakati. IZMENA »B« PUST/ ME AJA MIRU PONED E L DEP Inovacijska dejavnost v Induplati Že od prazgodovine naprej človek vedno nekaj izboljšuje, si zmišljuje načine, kako bi lažje, boljše in več pridelal. Veliki izumi predstavljajo pomembne prelomnice v zgodovini človeka. Misleci so s svojimi dosežki v preteklosti omogočili, da se človeštvo nahaja na današnji civilizacijski stopnji. Obstoječa tehnologija dandanes omogoča brezštevilne možnosti napredka in razvoja človeštva. Vsak dan prihaja do novih odkritij. Napredne družbe spodbujajo iniciativnost, inovacije in podjetništvo in ustvarjajo takšne pogoje, da vse te razsežnosti pridejo do veljave. Razviti svet v zadnjem desetletju ustvarja strukturo gospodarstva in družbe, v kateri bodo ljudje živeli od dela inženirjev, inovatorjev in tehnikov, ne pa od dela nekvalificiranih ali nizkokvalificiranih delavcev. Industrijsko razvite države tudi nimajo nobenega centralnega ali vodilnega mesta, prek katerega bi se gospodarski subjekti prilagajali okolju. Države oz. vlade imajo v rokah davčno oz. monetarno politiko in skušajo z izredno majhnim številom dejavnikov vplivati na gospodarske tokove. Številni teoretiki in avtorji študij o inovativnosti menijo, da je funkcija države v tem, da omogoča in spodbuja ustanavljanje novih majhnih podjetij in na ta način pospešuje tehnološki razvoj in omogoča zaposlovanje oz. blaži problem nezaposlenosti. Naša država pa je v nasprotju s temi svetovnimi trendi odšla ravno v obratno smer. To je v smer krepitve vloge države, omejevanja tržnih mehanizmov, večjega normiranja gospodarskega in družbenega življenja, zmanjševanja avtonomije posameznikov in gospodarskih objektov. Številni se zato sprašujejo, kakšne možnosti ima v takšnih razmerah naše podjetje, da bi postalo inovativno, da bi sledilo sodobnemu tehnološkemu razvoju in postalo konkurenčno na zahtevnih tujih trgih. Če se bodo uveljavile težnje, ki želijo vzpostaviti samostojnost posameznikov in podjetij in če bodo spremenile gospodarski in politični sistem tako, da bo poudarek na strani posameznika ne pa sistema, potem bodo dane glavne predpostavke za nastanek inovativnega podjetja. V 1988. letu je bilo v Induplati komisiji za inovacije predloženih sedem inovacij. Po besedah nekaterih se stanje na področju inovacij izboljšuje, glede na pretekla leta. Čeprav še zdaleč ni na področju inovatorstva narejeno vse. Glede na vrsto proizvodnje je v naši DO premalo inovativnosti. Vsak delavec, ki dela za strojem (pa tudi v režiji) bi moral postati neke vrste inovator. Saj ni potrebno, da vsak »iznajde dinamit«. Dovolj je že, če se nekdo spomni in izboljša svoj postopek dela, če najde racional- nejšo obliko dela, če... Vse to so inovacije. Delo postane bolj zanimivo in manj enolično, če posameznik išče boljše možnosti dela zase kot tudi za stroj s katerim dela. Po svetu celo nagrajujejo delavce, ki se pojavijo že samo z idejo — kaj pa, če bi to naredili tako in tako ... Stvar nato teče sama po sebi naprej. Iz ideje se velikokrat rodi izboljšava, predlog, ki bistveno vpliva na delovni proces, strukturo poslovanja in podobno. Vsega tega je pri nas premalo ali pa sploh ne obstaja. Dogaja se tudi, da delavec izboljša kakšen postopek, pa se mu ne zdi vredno, da bi zadevo prijavil kot tehnično izboljšavo ali koristen predlog. miiiimimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiii INOVACIJA (lat.) = prenovitev, obnova, nov pojav, novotarija. MED INOVACIJE ŠTEJEMO — izume, — nove oblike telesa, slike ali risbe, ustvarjene v DO, — tehnične izboljšave, — koristne predloge. Najbolj pogoste v delovnih organizacijah so: — tehnične izboljšave in — koristni predlogi. TEHNIČNA IZBOLJŠAVA Za tehnično izboljšavo se šteje vsaka racionalizacija dela, ki nastane z uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v vseh fazah delovnega procesa, s katero se dosega: — povečanje dohodka v delovni organizaciji, — povečanje produktivnosti dela, — izboljšanje kakovosti proizvodov, — prihranek materiala, — prihranek energije, — boljše izkoriščanje strojev in instalacij, — izboljšanje tehnične kontrole proizvodov, — izboljšanje varstva pri delu ali izboljšanja varstva in napredek človekovega okolja. Za tehnično izboljšavo se šteje tudi rešitev tehničnega problema, kateremu ni priznano patentno varstvo, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena. Za tehnično izboljšavo iz prvega odstavka tega člena se ne šteje rutinska uporaba znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v delovnem procesu. KORISTEN PREDLOG Za koristen predlog se šteje vsak predlog, ki pomeni racionalnejšo rešitev pri izvajanju katerekoli funkcije v delovni organizaciji in se ne šteje za izum ali tehnično izboljšavo kot npr. predlogi, ki niso tehnične narave, a se nanašajo zla- sti na izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in poslovanja ter na organizacijske ukrepe v delovni organizaciji. Za koristen predlog se ne štejejo predlogi delavcev, ki jih je delovna organizacija poslala na strokovno izpopolnjevanje in sejme doma ali v tujino in so prenos izkušenj iz organizacij, kjer so se strokovno izpopolnjevali v okviru zadolžitev za tako izpopolnjevanje. iiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiii PRIJAVA INOVACIJ V INDUPLATI V LETU 1988 SLAVKO HRIBOVŠEK — Inovacija pri tkanju sukljanih robov z nemškim ENTEL aparatom. GORDANA GARDAŠEVIČ — Inovacija pri všitju vrvice v dolgi strešni poklopec. IVO SEŠEK — Predlog za organiziranje oddelka za tiskanje poštnih vreč. BERNARD JEMC — Tehnična izboljšava gonila TMRF 2.90/14. JOŽE GERBEC — Inovacija — navijanje valjčkov za ENTEL aparate za brezčolnične statve SULZER. GORDANA GARDAŠEVIČ — Prijava inovacije pri robljenju šotorskih kril. iiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimm Inovatorji, ki so v preteklem letu prijavili svoje inovacije v Induplati, so razmišljali o tej problematiki in o svojih dosežkih tudi za Konoplan. Takole so nam povedali: Ivo Sešek, vodja razvoja Tov. Sešek je v preteklem letu inovacijski komisiji predložil predlog za organiziranje oddelka za tiskanje poštnih vreč. Povedal je, da smo v Induplati 1984. leta začeli z izdelavo in tiskanjem poštnih vreč. Vreče smo izdelali v Induplati, potiskali pa so jih v Svilanitu, saj v naši delovni organizaciji nismo imeli tiskam, kjer bi izdelane poštne vreče tudi potiskali. Tov, Sešek je o zadevi razmišljal in ugotovil, da bi nastal velik prihranek, če bi v Induplati organizirali tiskanje poštnih vreč. Tako je tov. Sešek v kleti predilnice organiziral tiskamo. Peč za sušenje tkanin je že bila v Induplati, potrebno jo je bilo le delno preurediti in izdelati še mizo za tiskanje. Ko je bila tiskarna opremljena, so tiskarji lahko začeli z delom in postopek za izdelavo in tiskanje vreč se je bistveno skrajšal in pocenil. Odpadel je transport vreč v Svilanit in nazaj v Induplati in obratno. Sedaj vse delo opravimo doma. Tov. Sešek je tudi povedal, da v Induplati izdelujemo za izvoz denarne, letalske in paketne vreče, za domači trg pa de- (Nadalj. na 4. strani) Tiskarna za tiskanje poštnih vreč (Nadalj. s 3. strani) narne in poštne vreče. Ko je strokovna komisija ocenjevala predlog tov. Seška, je ugotovila, da je bilo v obdobju 1985—1987 potiskanih 190.000 kosov poštnih vreč. Primerjala je tudi ceno tiskanja vreč v Svilanitu (11.000 din kos) in v In-duplati (3100 din kos) in ugotovila res velik prihranek. Za koristen predlog so inovatorja tudi primerno nagradili. Iz inovacije tov. Seška je razvidno, da se lahko z reorganizacijo dela doseže velik prihranek časa in denarja Takih sprememb o organizaciji dela bi lahko bilo v In-duplati dosti več. Dilemo, kaj sodi in kaj ne v opis del in nalog, je ob vsaki inovaciji, stvar inovacijske komisije, ki v skladu s Pravilnikom o inovacijah, razreši zadevo. »Inovatorstvo pri nas je šele v zadnjih nekaj letih oživelo. Nekaj se premika na bolje. Mislim pa, da bi se dalo ljudi še bolj vzpodbuditi k tej vrsti dejavnosti. Vsak bi lahko kaj .pogruntal' na svojem delovnem mestu. Je pa večina delavcev pasivnih. Premalo je motivacije za izumiteljstvo. Mislim, da za inovatorstvo včasih primanjkuje časa, največkrat pa volje. Važno je, da ljudje razmišljajo, denarna nagrada je drugotnega pomena.« Takole je razmišljal o novatorstvu Na valjček se nitka bolj pravilno navija v Induplati Jože Gerbec, namestnik obratovodje tkalnice, ki je v preteklem letu inovacijski komisiji predložil inovacijo: Navijanje valjčkov za ENTEL aparate za brez-čolnične statve Sulzer. »To je bila moja edina inovacija,« je nadaljeval. »Pokazala se je potreba po Jože Gerbec ob stroju, kjer se navijajo valjčki za ENTEL aparate za brezčolnične statve SULZER stroju, ki navija male plastične valjčke za ENTEL aparate, ki so nameščeni na SULZERJIH. Vse se je začelo, ko smo si sposodili podoben, vendar zelo star stroj za navijanje teh valjčkov iz TRAKA Mengeš. Stroj ni bil dober in zato sem začel premišljevati o predelavi že obstoječih avtomatov SCHVVEI-TER, ki so bili na voljo zaradi izločanja starih PICANOL statev. Princip navijanja valjčkov na originalnem stroju za navijanje valjčkov je bistveno drugačen. Po moji tehnični izboljšavi, se valjčki lepše in bolj pravilno navijajo. Napetost nitke je pravilna in zato je »ent-lanje« (sukanje) pri tkanju bolj kvalitetno.« Ta inovacija je pomembna tudi zato, ker je sedaj manj pretrgov in je zato večji izkoristek strojev. S to inovacijo je odpadel nakup novega stroja, ki bi po takratnih cenah stal 550 milijonov (starih) dinarjev. Bernard Jemec, obdelovalec kovin v vzdrževanju, je komisiji za inovacije prijavil inovacijo: Tehnična izboljšava gonila TRME 2.90/M4. Tov. Jemec je povedal, da služi gonilo kot pogonski del za rešetko pri parnem kotlu. Z gonilom se uravnava hitrost rešetke, kar omogoča popolno izgorevanje premoga. Gonilo se je večkrat pokvarilo, zato se je tov. Jemec spomnil in naredil tehnično izboljšavo. Odstranil je ležaje zaradi katerih je prihajalo do okvare in še nekaj drugih delov. Namestil je nov ležaj, ki je Gonilo TRME 2.90/M4 enakovreden ležaju,, ki je ostal isti po izboljšavi. Izdelano je novo ohišje in del sistema za regulacijo hitrosti. Gonilo sedaj dobro deluje. Okvar praktično ni več, regulacija je lažja in pri obratovanju je mani tresljajev. Če do izboljšave ne bi prišlo, bi morali kupiti novo gonilno 2.90/14, pa tudi to ne bi bilo zanesljivo. Ko so v vzdrževanju vprašali izdelovalca gonila STROJNO Maribor, zakaj prihaja tako pogosto do okvar, jim niso znali odgovoriti niti niso vedeli kako bi odpravili pogoste napake. Predlagali (Nadalj. na 5. strani) Inovator Bernard Jemec in njegova tehnična izboljšava (Nadalj. s 4. strani) so, da kupimo še eno tako gonilo kot rezervo. S tehnično izboljšavo potrebno opraviti. Tudi materialni tov. Jemca pa tega nakupa ni bilo stroški tehnične izboljšave so bili malenkostni, ker je bil uporabljen material obstoječega gonila. Tov. Jemec je še povedal, da je bila to njegova prva inovacija, za katero je prejel tudi nagrado. Z nagrado je bil zadovoljen. Dodal je še, da se bo z inovatorstvom še ukvarjal, da pa je od njegovega dela odvisno, kako učinkovit bo na tem področju. Gordana Gardaševič, obratovod-ja konfekcije, je o inovacijski dejavnosti v Induplati razmišljala takole: »Te vrste dejavnost je pri nas premalo prisotna. Saj ni nujno, da posameznik prijavi ravno izum. Dovolj so že tehnične izboljšave ali koristni predlogi, ki pa običajno prinesejo ogromen prihranek. Od prve prijavljene inovacije v naši DO bo letos minilo natanko 10 let. V teh desetih letih je inovacijska dejavnost v naši DO zelo skromna. Točnih podatkov sicer nimam, ocenjujem pa, da se število prijav suče okoli številke 30. Prijavljene inovacije so bile iz skupine tehničnih izboljšav. Iz literature lahko preberemo o tehnični izboljšavi naslednje: Družbeno ekonomski pomen tehničnih izboljšav in njihovih pojmovnih različic — racionalizator-skih oz. inovatorskih predlogov — je v socialističnih državah zelo velik, predvsem zaradi: a) v to obliko iskanja rešitev tehničnih problemov je vključen zelo velik odstotek vseh delavcev — od 10 do 35 odstotkov — od skupnega števila zaposlenih v gospodarskih dejavnostih. b) skupni dohodek (čista korist), ki ga prinaša izkoriščanje te kategorije, po svoji višini evropskih socialističnih držav, že precej presega skupno čisto korist, ki jo prinaša izkoriščanje izumov.« Izboljšuje se lahko vsako opravilo. Posameznik lahko premišljuje o tem, kako bi se dalo kaj narediti drugače, bolj enostavno, lažje. Poskusiš, uspeš in izračunaš. Rezultati so presenetljivi. Povsem enostavna rešitev, narejena doma, denarno komaj omembe vredna, lahko prinese velike prihranke. Za ilustracijo lahko povem primer moje zadnje inovacije pri robljen ju šotorskih kril. V treh mesecih uporabe omenjene inovacije je nastal prihranek 2067 ur. Obrat v katerem se je to izvajalo, opravi v mesecu dni 3956 ur. Torej, v treh mesecih je prihranjeno 12 delovnih dni oziroma, če bi celo leto šivali šotorska krila, bi prihranili 48 dni ali dobra dva meseca. Tako gre to — enostavna rešitev — velik prihranek. Mislim, da je edina pomanjkljivost pri vsem tem ta, da se v naši DO premalo ljudi vključuje v to področje,« V letu 1988 ste prijavili dve inovaciji. Ali nam bi jih lahko opisali? »Prva prijavljena inovacija je bila všitje vrvice v dolgi strešni poklo-pec pri šivanju šotora ŠD 88. Druga inovacija je robljenje šotorskih kril. V obeh primerih gre za zamenjavo ročnega podvihovanja blaga s podvihovanjem z robilcem. Prav v ta namen sta bila za vsako inovacijo posebej, doma narejena posebna robilca. Pri prvi inovaciji je poleg robilca skonstruiran in narejen poseben nosilec — distanč-nik, ki skupaj z robilcem omogoča kontinuirano šivanje brez ustavljanja vseh 17 ur poklopca Pri drugi inovaciji je poleg doma narejenega robilca, narejena posebna šivalna noga (tačka), široka 45 mm z odgovarjajočim utorom na spodnji strani. Izdelana je bila tudi reorganizacija in izboljšava pri večini ostalih faz šivanja. Pri nastajanju vseh teh izboljšav pa ne gre vedno vse gladko. Eno je zamisel, povsem nekaj drugega pa se pokaže na stroju, ko želiš izboljšavo preizkusiti. Praviloma se vedno .ne- kje nekaj malega zatakne, nabira, trga...'.« V pogovoru je tov. Gardaševič še pripomnila, da bi bilo v Konoplanu dobro sproti objavljati inovatorje in njihove predloge. Menila je še, da bi bilo zelo dobro, če bi pričeli v naši DO izračunavati tako imenovan inovacijski dohodek. Ob koncu leta bi del tega dohodka razdelili med vse delavce in jim povedali, da je to denar, ki je v DO nastal zaradi inovacij. Dodala je še, da bi se morala naša komisija za inovacije na tem področju bolj povezovati z okoliškimi delovnimi organizacijami, katere imajo že bogatejše inovacijske izkušnje. Andrej Cevka BREZ INOVATORSTVA REFORMA NE BO USPEŠNA Jeseni se bo v Titovem Užicu odvijal Kongres izumiteljev Jugoslavije. Priprave nanj so se pričele že 1. fabruarja, ko se je v Gospodarski zbornici Jugoslavije sestal Organizacijski odbor. Člani odbora so odkrivali zanimive podatke o inovatorstvu pri nas. Poudarjali so, da začetnih reform in nadaljnjega razvoja naše družbe ne bo mogoče izpeljati, če ne bomo postali družba izumiteljev. Predsednik Zveze izumiteljev Jugoslavije je povedal, da je minilo dvajset let odkar obstaja zakon o inovacijskih gibanjih. Stanje pa še vedno ni zadovoljivo. Podatki so zelo zgovorni. Na leto je približno 1.500 prijav inovacij. Od tega je 82 odstotkov inovacij posameznikov, le 18 odstotkov pa iz podjetij in institucij. Posledica vsega tega je, da je le vsaka šesta prijava inovacije patentirana in zaščitena. Vse tako kaže, da se pri nas z izumiteljstvom ukvarjajo predvsem posamezniki, dosti manj pa združeno delo. Zelo zgovorne podatke je nanizal tudi prof. dr. Matjaž Mulej iz Maribora, ki je dejal, da neizkoriščeni inovacijski potencial pri nas predstavlja enega od vzrokov vseh naših družbenih in ekonomskih problemov. Navedel je podatek, da naša država, zato ker znanja ne koristi tako kot bi morala oz. ga sploh ne koristi, izgublja okoli 50 milijard dolarjev. V nadaljevanju so udeleženci povedali še, da je na zahodu 75 odstotkov rasti produktivnosti odvisno od rasti inovacij in da je ino-vatorstvo bistvo razvoja vsake dežele ne glede na njen politični sistem. Po Glasniku privredne komore Jugoslavije: Bogdana Rejc LE KAKO BOM ZDRŽAl Spet bi izbrala ta poklic Skoraj običaj je že, da v marčevski številki našega časopisa predstavimo eno izmed mnogih žena, ki vsak dan prestopajo tovarniški prag. Tokrat sem med njimi izbrala Kristino Kranjec. Kar malo se me je ustrašila, ko sem jo počakala pred garderobo v tkalnici in ji povedala svoj predlog. Najprej se je čudila, zakaj sem izbrala prav pjo, nato pa je privolila v kratek klepet. Pred radovednimi pogledi sva se »skrili« v prehode med garderobnimi omaricami in se v miru začeli pogovarjati. Kristina Kranjec na svojem delovnem mestu sem šla. Od takrat, in tega je že 14 let, delam ves čas na statvah — listavkah.« Kako to, da ste se odločili za poklic tkalke? »V tistem času je primanjkovalo tkalk. Če bi lahko še enkrat izbirala poklic, bi se spet odločila za tega. Tako se človek navadi na nek poklic.« Delo tkalke vam gre zelo dobro od rok? Kako delate, da dosegate tako visoko normo in tako velik odstotek blaga v 1. klasi? »Vedno pazim, da sem pri stroju. Strežem petim statvam. Od stroja grem le, ko grem na malico. Če se stroj pokvari, takoj pokličem mehanika. Redno in sproti čistim statve. Škarje je potrebno tekoče vzdrževati. Če se pri tkanju naredi mreža, odparam pokvarjen kos blaga, nazaj uredim nitke in stroj gre lahko naprej. Zato je najbolj pomembno, da je človek pri stroju ves čas. Le tako pravočasno opazi napako in jo odpravi.« Kaj najraje tkete? »Najraje delam prte. Že dalj časa tkem samo prte in malo platno za izvoz. Prti so najbolj zanimivi. Imajo vzorce in tkanje je zato takoj bolj zanimivo. Ti izdelki se tudi lažje parajo in popravljajo.« Kristina mi je povedala, da z možem in dvema otrokoma stanuje na Pelechovi 37. »Drugače pa sem iz Zgornjega Tuhinja«, je nadaljevala Kristina. »To je v smeri proti Vranskem. Z možem sva se spoznala v Utoku, kjer sva bila prej zaposlena. Ker je bilo v Induplati prosto mesto kurjača v samskem domu in s tem tudi stanovanje v tej zgradbi, nisva dolgo premišljevala. Dala sva odpoved v Utoku in se zaposlila v Induplati — jaz kot tkalka, mož pa najprej kot kurjač, sedaj pa ravno tako kot jaz dela v tovarni. Še danes sva oba hvaležna tov. Ukmarju, ki se je ob najinem prihodu zavzel za naju in posredoval tako, da sva prišla do stanovanja.« Kako pa je bilo na začetku v tkalnici? »Ko sem prišla v Induplati, sem takoj začela z delom na statvah. Še nikoli prej nisem tkala. Učile so me delavke, ki so bile že izkušene tkalke. Moje »učiteljice« so sedaj v glavnem že vse v pokoju. Tedaj še ni bilo inštruktoric. Delavke so stregle desetim strojem. Na začetku je bilo res vse zelo čudno. Toda tudi ropota sem se hitro navadila. Delavke so bile prijazne z mano in so me imele rade. Spominjam se tudi, da sem tako kot vse začetnice, najprej tkala platno.« Koliko časa že delate v tkalnici? »Ker sem imela v nosečnosti probleme z nogami, so me premestili v prejemamo. Tu sem mogoče ostala kakšno leto. Ker pa je v tem času primanjkovalo tkalk in me je takratni obratovodja tov. Pušlar prosil, če grem nazaj v tkalnico, »Navadila sem se na te stroje!« Ste veseli, kadar vam prinesejo v delo nov izdelek? »Ko mi pripeljejo osnovo in povedo, da bom delala nov izdelek, me prične stvar zelo zanimati. Komaj čakam prve metre blaga. Tudi sodelavke, ki pridejo mimo, se ustavijo in pogledajo nov izdelek.« Kaj vas najbolj moti pri delu? »Najbolj me moti, kadar ni materiala in kakšen stroj stoji. Če ni dela, je ,šiht‘ zelo dolg. Enkrat ni votka, drugič zmanjka osnove. Tudi pri meni se pozna, če mi tečejo le trije stroji.« Ste si kdaj želeli delati na Sul-zerjih? »Ne. Zelo sem se navadila na te stroje. Ne bi rada delala na Sul-zerjih.« Sogovornici sem se zahvalila za pogovor in ji zaželela še veliko metrov prvovrstnega blaga. Pogovarjala se je: B. R. PRAZNIK BIL JE ŽIV V Konoplanu vsako leto, ko pride mesec marec, posvetimo nekaj več vrstic tistemu delu delavcev v Induplati, ki predstavljajo dve tretjini zaposlenih v naši delovni organizaciji. To so žene, matere, dekleta, na katere se mnogokrat spomnimo le takrat, ko se na koledarju zvrsti 8. dan tretjega meseca v letu. — Dan žena je z leti postal praznik, ki se ne razlikuje veliko od ostalih prazničnih dni v letu. Le ženski del prebivalstva ta dan nosi domov večje količine cvetja (ene več druge manj), možje pa tega dne v obilju Zdravljic na račun lepšega spola, tudi ne zamujajo utrinka prazničnega dne. Veliko je bilo napisanega o tem ali naj praznujemo ta dan ali ne. Nekega skupnega dogovora še ni, čeprav se ženski del prebivalstva močno cepi na tiste za in tiste proti. Kaj so mi v kratki anketi o osmem marcu povedali delavci v Induplati pa si preberite v nadaljevanju prispevka. — Zenske morajo imeti nek svoj praznik. — Ženam bi morali pomagati celo leto in ne le za 8. marec. — Lahko bi jih bolje nagradili na ta dan, ne pa, da dobijo prt, ki so ga konec koncev še same stkale. Ponekod dobijo bon in še en dan dopusta povrhu. — Kaj bomo pa mi dobili za 40 mučenikov? — Fino je, ker ženske prinesejo veliko pijače! — Želim jim vse najboljše! — Če bi bil ženska, bi nagrado dal za porodnišnico, za dojenčke. — To je praznik žena, praznujejo pa ga moški! — Pri nas bolj malo praznujemo, Mami kupim darilo za 8. marec. Zelo ga je vesela. Mislim, da morajo tudi ženske imeti svoj dan! Če delajo, naj tudi praznujejo! — 8. marec je v redu praznik. Ta dan pomagam mami skuhati kosilo. — Ta praznik naj ostane. Ženske naj kaj več dobijo za ta dan. Delajo za stroji in se trudijo, potem pa dobijo en prt. — Ženskam je treba pomagati celo leto in ne le skuhati kosilo za 8. marec. — Ženska ne more biti enakopravna moškemu. Potrebuje neko gonilno silo — to pa je moški! — To je velik praznik. Je dan mater in žena. Predlagam, da ženske ta dan ne bi delale. — To je najboljši dan. — Ta dan ima žena prost dan. En dan že preživim brez tople hrane. — 8. marec je materinski dan. — Tudi ena rožica za praznik veliko pomeni. — Za 8. marec grem od doma, da imam mir. — To je materinski dan. Če kaj ostane od plače, kupiš rožico in povrhu še pomiieš posodo, pa je. (Nadalj. na 8. strani) LISTAMO IN PREBIRAMO NAMESTO VAS — LISTAMO IN PREBIRAMO NA Že v decembru 1988. leta je v ljubljanski regiji začel delovati prvi poslovno-inovacij stoi center PIC. PIC je delovna organizacija, ki ljudem pomaga uresničevati dobre in sveže zamisli. Ustanovitelji so trdno prepričani, da imajo prihodnost le majhne firme, v katerih je veliko zasebnih pobud. Te se namreč lahko hitro in neboleče prilagajajo trgu. Kako lahko PIC pomaga posamezniku? Recimo, da se nek posameznik-i nova tor oglasi v picu in pove, da je izumil kakšno koristno reč, da pa nima denarja, da bi začel na svoje. V PIC bi najprej preverili, ali je izumljena stvar res koristna in uporabna. Če bi bil rezultat raziskave ugoden in če bi raziskava trga pokazala, da bi se izdelek dobro prodajal, bi v PIC ocenili projekt in poiskali izumitelju enega ali več sofinancerjev. Zagotovili bi mu primerne prostore, opremo, tehnologijo in kadre — skratka vse, kar bi potreboval za začetek. Izumitelja bi postavili za direktorja, seveda če bi bil primeren. Če bi hotel, bi PIC zanj vodil tudi računovodstvo, prodajo itd. Vse potrebne papirje za ustanovitev enote drobnega gospodarstva naredijo strokovnjaki v PIC ali pa njihovi sodelavci. Le-ti pa ne bi le zbrali teh papirjev, pač pa bi novopečenemu direktorju izročili na začetku poslovanja tudi vse potrebne samoupravne akte iin druge papirje. Vse to bi v PIC naredili zastonj. Kajti ustanovitelj PIC (IS skupščine občine Vič-Rudnik, Grad-DO Informacij sko-organizaci j sko svetovan j e in inženiring iz Ljubljane in SOZD Galeb, Industrijska cona iz Izole) so združili denar za te namene, zavedajoč se, da bodo te majhne enote, če bodo res zaživele, kasneje prinesle veliko denarja nazaj. Poleg tega pa bo tako tudi veliko novih delovnih mest za brezposelne. PIC pa ne ustanavljajo le nove družbene enote drobnega gospodarstva, ampak iščejo tudi dobre direktorje, podjetne ljudi, skratka vse tiste, ki bi radi več dali od sebe. V PIC pravijo, da so najvažnejši pravi kadri. Trdijo tudi, da se iz vsesplošne krize lahko rešimo le tako, da zasedajo prava mesta zares pravi ljudje. Zato podjetniško-inovacijski centri predstavljajo izziv za ljudi, ki so pogumni, ki hočejo, znajo in zmorejo. Predvsem so izziv vsem strokovnjakom z vseh področij človekove ustvarjalnosti, ki so svoje znanje pripravljeni soočiti z najboljšim, kar premoreta Jugoslavija in svet. Hkrati so izziv samostojnim obrtnikom, ki želijo razviti svojo dejavnost ali družbene enote drobnega gospodarstva. Prav tako so izziv vsem vodstvenim in vodilnim delavcem, ki želijo svoje sposobnosti preveriti z ustanovitvijo in vodenjem novega podjetja! PIC IN GRAD PIC lahko priskoči na pomoč takoj, ko kaj zaškripa v delovni organizaciji. Pomagajo pri reorganizacijah, sanacijah in stečajih. Strokovnjaki v PIC menijo, da je dobro, če pride v podjetje nov človek ali neobremenjena zunanja skupina, ki veliko hitreje ugotovi, zakaj je prišlo do motenj v poslovanju, zakaj do razsula ali stečaja. Mogoče je, da namesto stečaja razbije veliko podjetje na manjše firmice. S tem se trenutno ukvarja GRAD. GRAD je eden od ustanoviteljev PIC v Ljubljani. Drugače pa je to navadna družbena delovna organizacija za informacijsko in organizacijsko svetovanje ter inženiring. GRAD obstaja že približno leto dni. Sedem ljudi je bilo med pobudniki za ustanovitev te firme. Vsi so že bili zaposleni v tako imenovani upravi, imeli so lepe plače in položaje ter možnost napredovanja. Vendar so si vsi želeli nekaj novega, nekaj takšnega, da bi se sami preizkusili na trgu, da bi bila usoda bolj neposredno v njihovih rokah. Dolgo so premišljevali, nazadnje pa so odpovedali službe in začeli na svoje. Tako je sedaj v firmi zaposlenih 14 ljudi. Ne poznajo klasičnih pisalnih strojev, ampak vsi delajo na računalnikih — tajnica tudi. GRAD so ustanovili štirje ustanovitelji — skupščina občine Ljub-ljana-Center, Papirografika iz Ljubljane, Zveza organizacij za tehnično kulturo in Tovarna pohištva Čepo-van. GRAD ima tri osnovne dejavnosti — informatiko, ekonomiko in marketing. IIIIIIII llllll IIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lil lili IIIIIIII il lili Toda, če bi rasli v okolju — kot so naši sovrstniki na Zahodu — v katerem ti že v predšolski dobi privzgojili odgovornost do dela in vcepijo vate, da je predvsem od tebe odvisno, kako boš živel, kaj si boš ustvaril, bi bili drugačni. Tam tudi vedo, kaj je to pozitivna selekcija, negativne pa praktično ne poznajo, saj sorodniki ali znanci političnih veljakov, če nič ne znajo, ne morejo nič ustvariti. Bistvo na trgu je dohodek, profit, dobiček ... Poleg tega na Zahodu gojijo in spodbujajo možgansko elito. Pri nas pa smo iz strahu, da bi nekateri mladi več delali in znali od drugih, odpravljali gimnazije, iz predmetnikov pometali vsa klasična, filozofska in druga znanja, ki so še kako potrebna pri splošnem načrtovanju. iMiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii Pri informatiki za naročnika postavijo informacijski sistem — zanj izberejo primemo računalniško opremo, primerne programe za njihovo dejavnost, vodijo zanje vse posle: finančno knjigovodstvo, ka- drovsko evidenco, avtorske honorarje, materialno knjigovodstvo, osebne dohodke, zanje spremljajo plan itd. V enem letu kar poslujejo, so naredili že 200 različnih računalniških projektov za različne naročnike. Pri ekonomiki ponujajo naročnikom v glavnem svetovanje. Za vsako opravilo sestavijo posebno skupino strokovnjakov. Svetujejo pri sanacijah ali motnjah v poslovanju v delovnih organizacijah, zanje skušajo narediti programe, ki bi bili na trgu uspešni, če podjetju grozi, da gre v stečaj ... Vsako podjetje, naj je še tako majhno, potrebuje tudi del marketinga. Tako delajo za naročnike celostne podobe podjetja ali izdelka, reklame, marketinške analize in raziskave. V Gradu so mnenja, da je bistvena prava delitev deia v družbi. Zakaj bi se vsak človek, ki ima dobro idejo, trudil in izgubljal čas po občinah, sodiščih itd., ko pa Grad lahko opravi zadevo veliko hitreje. Naj vsak dela tisto kar zna in naj ne zapravlja ne časa ne energije, kjer stvari ni kos. Vse tako kaže, da prihaja pri nas do precejšnjih sprememb pri organiziranju posameznikov in skupin, ki hočejo delati več in bolje in uporabljati svoje ideje produktivno in učinkovito. Konec je z raznoraznimi lenuhi, komolčarji in tistimi, ki s pomočjo vplivnih sorodnikov pridejo na dobre položaje potem pa tam vedrijo dokler morajo in pri tem ne delajo drugega kot škodo! Držimo pesti, da se bodo PICI in Grad čim trdneje zasidrali med nami! Po članku iz Naše žene priredila Bogdana Rejc DELATI KRAJŠE, TODA BOLJ UČINKOVITO Vsako leto, ko izide nov proizvodni koledarček, se delavci jezimo, ker je v njem toliko delovnih sobot. Tudi naš delovni teden je v primerjavi s svetom precej dolg. Delamo 42 ur na teden. V svetu pa že lep čas prevladuje drugačen trend. Od osemdesetih let naprej, razviti svet skrajšuje delovni čas zaposlenih. Spodnja meja je zdrknila že precej pod štirideset ur tedensko, v posameznih dejavnostih celo do 32 ur tedensko (Velika Britanija). Po podatkih Mednarodne organizacije za delo, v 60 državah sveta traja delovni čas od 40 do 45 ur (dalj na vzhodu), v 40 državah so že dosegli 40-umi tednik, medtem ko so ponekod (Skandinavija, Francija, Belgija, Italija) število delovnih ur oklestili dzpod 40 (v Belgiji (Nadalj. na 8. strani) (Nadalj. s 7. strani) celo bliže 30 uram). Ekonomsko namerjeni Nemci so že pred leti opozorili na dejstvo, da ni najbolj pomembno število tedenskih delovnih ur v odnosu na storilnost in učinkovitost, treba je gledati predvsem na izbiro časa, vključno z odsotnostmi z dela na eni in nadurami na drugi strani, vračunanimi odmori za malico, letnimi dopusti itd. Tako so izračunali povprečni efektivni delovni fond 32,2 ure na delavca v ZRN, kar je celo manj od zahtev sindikatov kovinarjev in grafičarjev po 35-urnem delovnem tednu. Večina držav delovnega časa ne predpisuje na splošno veljavni ravni, v delovni čas pa tudi ne všteva (v nasprotju z našo prakso) odmorov. Po panogah, predvsem na zahodu, obstajajo občutne razlike glede dolžine delovnega časa, ki jih urejajo kolektivne pogodbe med delavci in delodajalci. V storitvenih dejavnostih iin trgovini na drobno se delovni čas krajša bolj kot v industriji. Ženske v povprečju delajo po nekaj ur manj na teden kot moški, ne glede na dejavnost. Predvsem v prožnosti razporejanja delovnega časa so, tako menijo na zahodu, še naj večje neizkoriščene rezerve za boljšo storilnost in večjo ustvarjalnost zaposlenih (drsni delovni čas, delo na domu, občasne zaposlitve in podobno). Vse to seveda velja za tiste države, ki so že vstopile v »tretjo industrijsko revolucijo«, ki so močno razvile terciar in se tehnološko prestrukturirale v industrijah. Tudi pri nas smo se v zadnjem času znašli sredi razmišljanj o smotrnosti in nesmotrnosti skrajševanja delovnega časa, pri čemer, žal, bolj upoštevamo nastajanje zaposlitvenih možnosti, kof učinkovitejše gospodarjenje, pogojeno z boljšim razporejanjem in izkoriščanjem delovnega časa. V Sloveniji so izpeljali preizkusno akcijo o skrajševanju delovnega časa. V štiridesetih vzorčnih OZD so poizkusno vpeljali 40-urni delavnik. Akcija ni dala nobenih presenetljivih in otipljivih rezultatov. Ugotovili so le, da se je zmanjšal obseg izostankov, ki ga je bilo moč pripisati prav odpravi slabo izkoriščenih delovnih sobot. Na tem področju še vedno ni izvedenih dovolj empiričnih raziskav. Zato je tudi v Predlogu zveznega zakona o delovnih razmerjih med drugim predstavljeno določilo o takojšnjem prehodu na 40-urni delovni teden v vseh dejavnostih brez izjeme, neživljenjsko in pripravljeno čez noč. S takimi ad hoc določili pa že od nekdaj nismo imeli prevelike sreče. Zaradi neživ-ljenjskosti predpisa bi prišlo tudi do velike zmede in težav v številnih dejavnostih, ki se kar čez noč ne bi mogle prilagoditi novemu času (zdravstvo, šolstvo). Po G V priredila: Bogdana Rejc RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA LETO 1989/90 Skupnosti za zaposlovanje vsako leto dostavimo plan zaposlovanja, ki obsega tudi število in vrsto štipendij. Vsled tega je delavski svet razpisal naslednje štipendije: ZA PROGRAM PROIZVODNJE TKANIN Program (smer) oz. poklic Stopnja zaht. poki. Štev. štip. Letnik štip. tekst. meh. I. — strojni predilec II III 4 1 tekst. meh. II. — tkalec IV 7 1 tekst. meh. I. — strojni tkalec II III 5 1 tekst. meh. I. — strojni tkalec I II 2 1 pomočnik tekstil, mehanika II 2 1 kov. in strojništvo — ključavničar IV 2 1 lesar širokega profila — mizar IV 1 1 tekst, kemik — barvar tekstilij III 1 1 tekst, kemik — apreter tekstilij III 2 1 tekstilno mehanski tehnik v 3 1 tekstilno konfekcijski tehnik v 1 1 tekstilni kemijski tehnik v 1 4 ZA PROGRAM KONFEKCIJE tekst.-obrtni konfekcionar — šivilja IV 6 1 tekst.-obrtni konfek. — šivilja (Mokronog) IV 2 1 tekst.-obrtni konfek. — šivilja IV 2 2 tekst.-obrtni konfek. — šivilja IV 2 3 ZA PROGRAM GOSTINSKE DEJAVNOSTI kuhar IV 1 2 natakar IV - 1 2 ZA SKUPNE POTREBE DELOVNE ORGANIZACIJE dipl. ing. tekstilne tehnologije ing. strojništva za energetiko VII VI 1 1 1 2 ing. elektrotehnike (jaki tok) VI 1 1 industr. oblikovalec — oblikovalni tehnik v 1 1 tekstilno konfekcijski tehnik v 1 1 Skupaj razpisanih štipendij: 49 Šef kadr.-spl. sektorja: Vinko Vodnik ZAHVALA Kdo razume nekoga, ki je v stiski? Da ima plačo oddano že prej, ko jo dobi. Kdo razume nekoga, kako mu je pri srcu, ko mu odpove nekaj, kar niti ni bilo v planu? In to še tako draga stvar, kot je peč za centralno ogrevanje. Kje in kako priti do denarja, da si rešiš ta problem? Jaz k sreči imam nekoga, to je »INDUPLATI«, moj kolektiv, ki mi je nesebično pomagal, prej, kot sem sama sploh dojela, kaj se je zgodilo. Čeprav ni besed, hvaležnosti, ki jo čutim do kolektiva, naj na tem mestu izrečem prisrčno zahvalo za nesebično izkazano pomoč ins.: 00 ZS Konfekcije Radomlje, OO ZS Proizvodnja, OO ZS Uprava, KOO ZS INDUPLATI, pa tudi sodelavcem: Marinki, Mimi, Zdenki ter Milanu. Še enkrat najlepša hvala! Radomlje, 27. 2. 1989 Joži Strehar (Nadalj. s 6. strani) — Ta dan ji malo pomagaš in jo pelješ ven, da je potem mir. — Zenske bi se morale bolj boriti za enakopravnost tudi na takem področju, kot je praznovanje. — Do ženske je treba biti pozoren vse leto in ne le tisti dan. Tako! Mislim, da komentar ni potreben! Žene, nikar med odgovori ne iščite tistega, ki bi bil podoben odgovoru vašega moža, fanta! Pripravila: Bogdana Rejc ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega dragega moža FRANCETA VIDEGARJA se zahvaljujem vsem sodelavkam prejemame za izraze sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč žena Ivanka Vidergar Letno poročilo o poškodbah pri delu V obdobju od 1.1.1988 do 31.12.1988 smo pri analizi poškodb pri delu ugotovili: V letu 1988 je bilo skupno 41 poškodb pri delu, od tega 33 poškodb na delu in 8 poškodb na poti na delo ali iz dela. Zaradi poškodb pri delu je bilo 552 dni bolniškega staleža. TABELA 1: Poškodbe Proizvodnja tkanin Proizvodnja konfekcije Maloprodaja Gostinska dejavnost g 2 Skupaj Poškodbe v zvezi z delom 22 10 — 1 — 33 Poškodbe na poti 3 4 — — l 8 Skupaj 25 14 1 l 41 TABELA 2: Izgubljeni delovni dnevi Proizvodnja tkanin Proizvodnja konfekcije j Maloprodaja i Gostinska 1 dejavnost Uprava Skupaj Zaradi poškodb na delu 166 91 — 7 — 264 Zaradi poškodb na poti 228 54 — — 6 288 Skupaj 394 145 7 6 552 Vzroki za poškodbe pri delu so zelo različni. Pred-načijo še vedno nepazljivost, neznanje, neizpravna naprava, mokra tla, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev in prometne nesreče. Večino poškodb na delu bi bilo možno preprečiti, če bi delavec na svojem delovnem mestu upošteval navodila za varno delo in delo tudi pravilno in dosledno opravljal. Vodje dela morajo stalno nadzorovati in praktično poučevati delavce o nevarnostih pri delu, o pravilnem načinu dela in v zvezi s tem tudi ukre- Resnost poškodb nam pove povprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo oz., da je ena poškodba zahtevala 13 dni bolniškega staleža. Pogostost poškodb nam pove, koliko poškodb je bilo na 100 zaposlenih. Tako dobimo, da so se poškodovali 4 delavci na 100 zaposlenih. Ostali podatki so razvidni iz tabel, ki nam povedo poškodbe pri delu in trajanje odsotnosti z dela: DIAGRAMI POŠKODB VSE POŠKODBE 61 82 ea sl 85 86 8> 88 61 10 It l-frO POŠKODBE V ZVEZI Z DELOM 61 62. A s\ &S 86 61 66 BI lO V ' LETO poškodbe na poti NA DELO oz. z dela —1-1--1--1--1--1-1--1--1-1--1--1—► 64 8Z 83 85 66 8) 68 81' % H LETO pati, kakor določa pravilnik o varstvu pri delu. Z dosledno uporabo sredstev za osebno varstvo pri delu in s pravilnim načinom opravljanja določenega dela ali delovnega postopka, boste ostali telesno^ nepoškodovani in si s tem ohranili zdravje, kar je želja nas vseh in vsakega posameznika. V nadaljevanju so v diagramih prikazane številčne primerjave poškodb v zadnjih letih. Pripravil: Darko Zupan MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OG PRODAM PRODAM KUPIM TRAJNO ŽAREČO PEČ — BEL EMAJL. Lahko se uporablja kot štedilnik. inf. ALBINCA KOSMAČ int. 341 NOVO TRAJNOŽAREČO PEČ »KUPERBUSCH«. Cena je za 20 °/o nižja, plačljivo v dveh obrokih. VILMA CAPUDER Konfekcija Radomlje RABLJEN HLADILNIK BRANKO HORVAT Tkalnica, int. 325 MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OG ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA A O preživljanju dopusta delavcev v Induplati 1. KAM OBIČAJNO HODITE NA DOPUST? 2. STE ŽE KDAJ LETOVALI V POČ. DOMU INDUPLATI V UMAGU? 3. STE BILI V DOMU ALI PRIKOLICI? 4. KAKŠNE VTISE STE PRINESLI S TEGA DOPUSTOVANJA? (opišite in navedite pripombe in pohvale) 5. SINDIKAT DO INDUPLATI BO V TEH DNEH RAZPRAVLJAL O MOŽNOSTIH PRESTAVITVE PRIKOLIC V TOPLICE OZ. V OBMORSKA LETOVIŠČA DO OTOKA KRKA. KAM BI PO VAŠEM MNENJU MORALI POSTAVITI PRIKOLICE? Prosimo, da izpolnjeno anketo vrnete v kadrovsko službo in s tem pripomorete k lažjemu odločanju in delu sindikata. Skrajni čas je, da se na področju letovanja delavcev Induplati nekaj spremeni! KOOZS Induplati 2 4 SESTAVLJANKA VODORAVNO: 1 — intriga 2 — ozka pot 3 — ime angl. pevca (Starr) 4 — starosta, očak 5 — zbor osmih pevcev 6 — bosansko moško ime 7 — jedilnica 8 — znano slovensko smučišče VSE DRUGE IN ČETRTE ČRKE REŠITEV, BRANE NAVPIČNO, DAJO NASLOV MLADINSKE POVESTI FRANA MILČINSKEGA. Danica Bleje ........1...1..........................mm....................m..............minulim...........................................mn........ VESEL SEM BIL NAGRADE V zadnjem času je nadvse moderno zmagati, biti prvi in sploh... Odkar imamo tako uspešne smučarje pa je tekmovalna mrzlica zajela tudi tiste najbolj zadrte nasprotnike najrazličnejših iger na srečo. Že nekaj let vsa slovenska javnost naravnost mrzlično kupuje kartice Podarim-dobim in tako posredno podpira naše smučarje. Bogate nagrade pa k igri pritegnejo staro in mlado. V elektro delavnici sem poiskala Franca Lončarja, ki je bil (če se še spominjate) prvonagrajenec naše novoletne nagradne križanke. Za trenutek sem ga zmotila pri njegovem delu in mu zastavila nekaj vprašanj. K.: Tov. Lončar, kdaj ste zvedel, da ste bili izžrebani za prvo nagrado? F. Lončar: Zvedel sem šele iz Konoplana! K.: Ste sprejemali čestitke od sodelavcev? F. Lončar: Seveda! K.: Rešite vse objavljene križanke v Konoplanu? F. Lončar: Ne, ne rešujem jih vedno. K.: Se vam je zdela novoletna križanka težka? F. Lončar: Ne, sploh ne! K.: Rešujete križanke tudi v drugih časopisih in revijah? F. Lončar: Križanke rešujem tudi v Nedeljskem dnevniku. Na njihovo uredništvo sem že poslal rešitve, vendar nagrade še nisem dobil! K.: Se ukvarjate z igrami na srečo? F. Lončar: Redno kupujem kartice Podarim-dobim in redno igram 3x3. Se vedno čakam na dobitek. K.: Ste rešil novo križanko v Ko-no planu? F. Lončar: Zadnjo križanko smo fantje skupaj rešili. Lahko bi bilo več križank in ugank v Konoplanu. B. R. OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE VSTOPI: 1. KRIVEC MARKO, barvanje tkanin, 1. 2. 1989 2. JARC NATAŠA, previjanje v predilnici, 2. 2. 1989 3. KODERMAN TOMAŽ, impre-gniranje, apretiranje in sušenje na SRS, 15. 2. 1989 obvestila iz kadrovske službe 4. POVIRK BERNARDA, šivilja — pripravnik v konfekciji v Radomljah, 15. 2. 1989 5. GRILJ MOJCA, šivilja — pripravnik v konfekciji v Radomljah, 15.2.1989 6. KLICIČ BOJAN, delavec v kovinskih konstrukcijah, 20. 2. 1989 7. KERN ANA, delavka v upravi, 20. 2. 1989 8. NOVAK LIDIJA, tehnolog v upravi, 24. 2. 1989 IZSTOPI: 1. SIVC RAJKO, oskrbnik doma na Mali planini, 9. 2. 1989 2. MURTIČ VEZIRA, šivilja v konfekciji v Mokronogu, 9. 2. 1989 3. JAMNIK MATEJA, predenje, 19. 2. 1989 4. TIČ BERNARDA, dvojenje, 19. 2. 1989 5. HRIBOVŠEK SLAVKO, mojster v remontu, 28. 2. 1989 6. ROBAVS ANTONIJA, mojster v konfekciji v Radomljah, 28. 2. 1989 7. KLOPČIČ LJUDMILA, previjanje, 28. 2. 1989 RODILI SO SE: ŠUŠTAR ANTONU iz kotlarne, hči LUCIJA MARKOVIČ STANI iz tkalnice, sin MARKO GRIL ANICA iz tkalnice, sin DAVID GORJUP TATJANI iz pripravljalnice, hči MATEJA PRAŠNIKAR ANDREJI iz konfekcije Radomlje, hči KARMEN. OSEBNI DOHODKI V JANUARJU 1989 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Ce prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo. Razred Skupaj DO do 700.000 5 700.001— 900.000 30 900.001— 1,100.000 165 1.100.001— 1,300.000 221 1.300.001— 1,500.000 igo 1.500.001— 1,700.000 98 1.700.001— 1,900.000 53 1.900.001— 2,100.000 44 2.100.001— 2,300.000 17 2.300.001— 2,500.000 14 2.500.001— 2,700.000 9 2.700.001— 2,900.000 6 2.900.001— 3,100.000 9 3.100.001— 3,300.000 2 nad 3,300.000 4 Zaposleni s 160—200 urami 867 Zaposleni z manjkot 160 urami 73 Zaposleni z več kot 200 urami 4 Zaposleni brez obračuna OD 52 Skupaj število zaposlenih 996 Najnižji OD 582.330 Najvišji OD 4,388.560 Povprečni OD 1,411.510 Vrednost točke je v januarja znašala v brutto vrednosti 8.40 din. Najnižji OD v višini 582.330 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del in nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V JANUARJU 1989 Oddelek Štev. zaposl. Bolezen v % Poškodbe na delu v % Poškodbe na poti v % Pošk. izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo V % Red. in pod. por. dop. v % Skupaj v % Izpadle ure Proizvodnja tkanin 487 3,58 0,05 0,21 0,65 1,13 0,07 5,11 10,80 9.680 Konfekcija Radomlje, Mengeš, Peče 211 5,64 0,54 0,08 0,99 0,14 4,12 11,51 4.468 Konfekcija Mokronog 77 5,57 3,27 7,28 16,12 2.285 Prodajalne 26 — — — — — — 3,89 3,89 184 Gostinska dejavnost 25 0,92 12,00 12,92 588 Uprava 166 2,64 — — — 0,31 0,13 3,77 6,85 2.096 Povprečni izostanki za DO: 992 delavcev Zaposlenih Izostanki zaradi bolezni 3,86 % Izostanki zaradi nesreče pri delu 0,14 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,10 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,34 % Izostanki zaradi nege 1,07 "/o Izostanki zaradi spremstva 0,09 % Izostanki zaradi por. in pod. por. dopusta 4,98 % SKUPAJ: 10,58 % Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše p. o. Ureja 15-članski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje BOGDANA REJC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4.1974).