Varčevanje Infcrma el Ministerio de Finanzas de la Nacion que, el dla 16 del corriente, la Čaja Nacional de Ahorro Postal ha superado la notable suma de tres mil millones de pesos en concepto de depo- sitos liquidos acumulados. La cifra, que pone un nuevo jalon en la niarcha del ahorro popular, tiene toda la elocuencia de su extraordinaria magnitud para de- mostrar a que niveles ha llegado el es- piritu ahorrativo de la gran mayoria del pueblo trabajador argentino. Cabe destacar, como indice del bien- Supero los 3.000 millones de pesos en deposilos 1iquidos acu¬ mulados al 16 del acfual la Čaja Nacional de Ahorro Postal estar y holgura economica de que dis- fruta el pueblo trabajador, que para to- talizar los primeros mil millones de pe¬ sos de ahorro acumulado, la Čaja tardo 34 anos y 4 meses; para alcanzar los segundos mil millones 3 anos y 4 me¬ ses, y para integrar los terceros mil mi- llones, solamente 1 aiio y 10 meses. Todo esto es — sin duda alguna — el resultado feliz de la difusion de los principios del Segundo Plan Quinquenal, obra concebida y realizada por el gene¬ ral Peron. Nad tri milijarde hranilnih vlog v Poštni hranilnici jev dejstvo, da je Poštna hranilnica po¬ trebovala polnih 34 let in 4 mesece, da je hranilnih vlog nabrala za prve tiso¬ če milijonov pesov, za dosego prvih treh milijard pesov pa samo 1 leto in 10 me¬ secev. Vse to je brez dvoma rezultat razši¬ ritve določil II. Petletnega gospodarske¬ ga načrta, ki ga je sestavil in tudi iz¬ vaja general Peron. Zvezno finančno ministrstvo je obja¬ vilo sporočilo, da so hranilne vloge v Poštni hranilnici na dan 16. septembra t. 1. občutno presegle višino treh mili¬ jard pesov. Ta številka predstavlja va¬ žen moment v razvoju ljudskega varče¬ vanja in z vso zgovornostjo priča o izrednem smislu za varčevanje pri ve¬ čini delovnega ljudstva. Povdariti je treba kot merilo za živ- ljensko raven in blagostanje delovnih slo- IZ TEDNA V TEDEN Ta beseda neprijetno zveni. Varčeval¬ ci so po vsem svetu, zlasti pa pri nas, doživeli huda razočaranja. Prva svetov¬ na vojska in z njo nastalo razvrednote¬ nje denarja je zadala smrten udarec rentam in rentnikom, ki so se naenkrat spremenili v berače. Beračijo, ki smo jo rešili, je zadel nov udarec ob naši vklju¬ čitvi V Jugoslavijo, ki nam je za borne avstrijske kronice plačala samo četrtino dejanske vrednosti v dinarjih. Kar so ljudje .nahranili v desetletju po vojni, je zamrznilo po hranilnih zavodih v času gospodarske krize in laže je bilo denar priberačiti, kakor pa svojega dobiti v hranilnici. Ko je prišel Lah, je zopet premenjal naše dinarčke v svoje rahi¬ tične lire, pri čemer smo izgubili 61 od¬ stotkov. Kar je ob koncu vojske še osta¬ lo, je pobral Tito, bolj radikalno, kakor katerikoli drugi. Zdi se, da so še najbolj prav imeli tisti, ki so vse sproti zabun- kali in jim ne eden, ne drugi ni imel kaj vzeti. Kdor je leta 1914 imel nahranjenih 100 kron, je za ta denar lahko kupil kravico, šest let pozneje je imel, ne vštevši obresti, 26 dinarjev: kupnino za eno kokoš. Lah nam je za ta denar v lirah dal komaj še liter petijota. Po “osvoboditvi” pa ti nova zamenjava ne pusti niti toliko, da bi bilo dovolj za znamko, če hočeš pisati ljubemu marša¬ lu za novo leto. Kdo bo še varčeval? Kljub vsemu temu bo treba še varče¬ vati. Varčevanje je gospodarstvo male¬ ga človeka. Bogatinom ni treba varče¬ vati. Oni kupčujejo, špekulirajo, investi¬ rajo. Njihov denar ima vsak dan mlade. Pravijo, da je le do prvega milijona te- ško priti, naprej gre kar samo. človek, ki je kot uradnik ali delavec odvisen od dnevnega ali mesečnega zaslužka, čuti vsak dan, da mu je zaslužek odmerjen tako skopo, da komaj rine od plače do plače. Izostanek enega šihta že lahko poruši gospodarsko ravnotežje. Sto med nami jih je, ki bi radi začeli kaj druge¬ ga: trgovino, obrt, gostilno ali kaj po¬ dobnega. Vedo, da bi uspeli, pa jim man- ka potrebnega kapitala. Vsi lepi načrti za bodočnost se zrušijo ob tem nepre¬ hodnem zidu. Edison, Ford, Rockefeller in mnogi drugi so bili v začetku prve¬ ga milijona v podobnih težavah. Rešili so navidezno nepremagljive teškoče s tem, da so začeli varčevati in to takrat, ko niso ničesar imeli. Začeli so po zna¬ nem pregovoru: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Pa so uspeli. Varčevati je treba znati; vsako znanje se pa priuči. Vzgoja k varčevanju bi morala imeti med šolskimi predmeti u- gledno mesto. Po vsem svetu se že ob¬ haja “dan varčevanja” enkrat na leto. Mi ga imejmo vsak dan, kajti le takrat I bomo imeli uspeh. Varčevanja je več vrst. Prva je: omejitev nepotrebnih izdat¬ kov. Že če zvečer analiziramo naše dnevne izdatke, bomo lahko ugotovili, da smo le marsikaj po nepotrebnem iz¬ dali: morda smo za kuhinjo nakupili preveč, ali pa nepotrebne stvari, ki so šle potem v smeti, morda smo nasedli v trgovini lepim besedam in kupili stvar, ki je neobhodno ne potrebujemo, češ, bo že kedaj prav prišla, morda sem ga zvrnil kozarec, ko ga nisem bil prav nič potreben, morda sem kupil še tretji zavojček cigaret, čeprav sta mi že prva dva pošteno razpraskala grlo. Saj to so malenkosti, če pa te malenkosti pomno¬ žimo s 365 se nabere že čedna vsotica, ki pomnožena s šest ali sedem pove, ko¬ liko smo mi v letih našega novega živ¬ ljenja po nepotrebnem izdali. Omejimo izdatke ob takozvanih slovesnih prili¬ kah. če imaš god, ne nalij gostov ta¬ ko, da jim nazadnje še zamaška nimaš kam postaviti. Pri poroki, botrinji in birmi ali prvem obhajilu ni treba, da je vse najbolj nobel. Skušaj nadomestiti nepregledno vrsto jedil z manjšim šte¬ vilom, pa tista dobro in okusno priprav¬ ljena in drage kaprice najnovejše mode nadomesti z dobrim okusom. Ne kupuj dragih igrač svojim otrokom in ne po¬ klanjaj dragih daril svojim prijateljem, ki jih s tem lahko spraviš v. zadrego. Druga stopnja varčevanja je nalaga¬ nje prihrankov za prihodnje dni. Kdor nima zaupanja v denarne zavode ali poštno hranilnico, naj denar pametno investira v obliki posojila zanesljivi o- sebi, v stavbno parcelo, morda v nakup delnic solidnih podjetij, ki dajejo pri¬ merne dividende itd. Samo nikar ne de¬ narja hraniti v nogavicah ali ga nositi v žepu s seboj. Marsikoga so že olajšali nepridipravi za vse, kar je imel prihra¬ njenega. Poseben način varčevanja je plačeva¬ nje obrokov. To prav gotovo ni iznajd¬ ba varčevalcev, marsikdaj jim pa zelo prav pride. Danes ti res že vse ponuja¬ jo na obroke: parcelo, hišo, avtomobil, ledenico, televizijski aparat, obleko. Ce¬ lo pokopati se lahko daš na mesečne obroke. Kdor se mesečnega obročnega plačevanja po pameti poslužuje, plača Ko je bila sestavljena in podpisana pogodba o Evropski obrambni skupnosti, je prevladovalo naziranje, da so se za¬ hodne evropske države sporazumele za takšno vojaško in politično skupnost, ki bi vsem članicam dala popolno zavest zaupanja — vojaške sile, ki bi bile skup¬ ne, bi bile pod skupnim poveljstvom, poznejše politično zedinjenje pa bi pri¬ pravljala zasedanja posebnega evrop skega parlamenta, ki se sicer že tako ne¬ kaj let shaja v Strasburgu, vendar do- sedaj še nima druge oblasti kot samo posvetovalno. V skupnem vrhovnem po¬ veljstvu bi bile vse članice zastopane na temelju popolne enakopravnosti, fran¬ coski in nemški častniki bi se v tem skupnem poveljstvu shajali tako, da bi moralo med njimi vzkliti lepo občutje solidarnosti, ki bi bilo nato čez nekaj let gotovo najlepši temelj za popolno od¬ pravo vseh razlogov nezaupanja in stra¬ hu med tema dvema največjima evrop¬ skima narodoma, ki sta obenem tudi te¬ melj za vse nadaljnje delo evropskega zedinjevanja. Toda v deželi, kjer je bilo vedno toliko pogojev za širjenje idej o občestvu narodov, o federaciji Evrope — Franciji se je dvignil najhujši val proti tistemu, kar bi se v Evropi ime¬ novalo “supranacionalno — nadnarod- no”. Tisti, ki so vedno zagovarjali mi¬ sel, da se morajo njih politične ideje razširiti po vsej Evropi, da mora biti Evropa domovina napredka in miru v svetu — levičarji in framasoni so bili glavni grobokopi zamisli o zedinjeni Ev¬ ropi. Ko je tako ta zamisel sedaj zaenkrat propadla, so v Franciji postali najbolj glasni v tej smeri, da je treba Evropo spraviti pod posebno kontrolo. Ker ni bi¬ lo pričakovati, da bi mogla Nemčija pri¬ stati samo na francoske pogoje o tej kontroli nad Evropo, so v Parizu sedaj krenili v to smer, da je treba evropske države tako povezati med seboj, da se bodo med seboj kontrolirale, da bodo nadzirale vojaško in strateško važno in¬ dustrijo vseh članic take evropske alian¬ se, ki je dejansko poslej ne bi vezale skupaj nič drugega kot medsebojno ne¬ zaupanje. Tista Evropa, ki je bila po 1. 1945 tako voljna za nadnarodno rešitev vseh svojih problemov in ki se je tedaj usmerjala k uresničenju Zedinjene Evro¬ pe, je sedaj krenila v čisto obratno smer — po mnenju Francije se mora Evropa organizirati tako, da bo predvsem po¬ skrbljeno zato, da bo Nemčija trdno ostala v mejah karantene. ALI BO NEMČIJA TAKO KONTROLO SPREJELA? Ko se je konferenca v Bruslju konča¬ la, je med najbolj razočaranimi in uža¬ ljenimi bil gotovo kancler Adenauer. Ko se je vrnil v Bonn, je v svojih izjavah krenil iz okvira rezerviranosti in izrekel nekaj zelo pikrih besed na račun Fran¬ cije in njenega predsednika vlade Pierre Mendes Francea. Ko je šel nato reševat volitve v Schleswig Holstein, je v svo¬ jem govoru moral postati še bolj radi¬ kalen, ko je terjal, da Nemčija ne bo več mogla dolgo čakati na svojo polno suve¬ renost in na konec okupacije. Daši je sicer krvave obresti, vendar pa je pri¬ siljen svoje mesečne izdatke primerno prikrojiti, da mu ostane koncem mese¬ ca še za obveznost. Marsikoga je ravno ta trda šola privedla do sklepa, da se da z dobro voljo le nekaj prištediti. V gospodarstvu, tudi zasebnem, mo¬ ramo vedno z enim očesom g-ledati v bo¬ dočnost. Ta je vedno negotova. Zaradi te negotovosti moramo v dneh, ko nam je mogoče ukreniti vse potrebno, da se bomo izognili presenečenjem, ki lahko pridejo. Zatorej varčujmo. Varčevanje pa ne sme biti nespametno. Stradanje ni var¬ čevanje, trdosrčnost do reveža tudi ne. Pomoč kulturnim in verskim ustanovam, tisku, društvom itd nam pa našega var¬ čevalnega načrta ne bo spravila iz rav¬ notežja, kajti, kar daš v te namene, ni zapravljanje, ampak plodonosno nalaga¬ nje zase in za svoje. skušal nakazati radikalnejšo smer svo¬ je politike, ki naj bi vplivala na volilce, je kršč. dem. koalicija vendar pri teh volitvah že doživela občuten udarec. Nemško javno mnenje je zaradi neuspe¬ hov v zunanji politiki razočarano in pre¬ haja v tabor opozicije. Ko sedaj iz Pariza ponujajo neko no¬ vo evropsko koalicijo, ki naj bi slonela predvsem na organizaciji kontrole Ev¬ rope, se v Nemčiji to nerazpoloženje pro¬ ti Adenauerju verjetno ne bo poleglo. Odslej bodo v Nemčiji na te načrte mo¬ gli gledati kot na sredstva, ki bodo v bistvu za Nemčijo žaljiva. V Franciji menijo, da je sedaj glavno, kako dobiti nemško oborožitev (to je se¬ daj že sprejeto kot neizbežno) in nem¬ ško vojno industrijo pod kontrolo. Ker bi pa bila kontrola samo nemške vojske in industrije nemogoča, predlagajo tudi v Franciji poseben del svojega ozemlja, ki bi bil tudi pri njih pod tako evropsko kontrolo. Ko je te dni Mendes France v Strasburgu ta načrt razvijal, je dodal, da bi francoski parlament še letos tako pogodbo o skupni kontroli sprejel in ra¬ tificiral. Torej naj sedaj ostalih osem držav, (ZDA, Anglija, Kanada, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Nemčija in Italija), ko se bodo dne 28. septembra sešle na konferenco v Londonu, ta pred¬ log vpoštevajo tako, da bi bilo Franciji zadoščeno. ALI JE KONTROLA MOGOČA? Po prvi svetovni vojni so v mirovni pogodbi Nemčiji prepovedali oboroženo silo in za tisto majhno armado, ki je bi¬ la določena za vzdrževanje miru in re¬ da v Nemčiji (100.000 mož), so določili posebno mednarodno komisijo, ki jo je nadzirala. Toda brezposelni nemški ge¬ nerali in oficirji so si kmalu našli mož¬ nost, da so se šli lahko naprej vežbat in pripravljat za prvo priložnost, ki se bo nudila. Nemški generali in oficirji so odšli kot inštruktorji po vsem svetu, naj¬ več jih je pod generalom von Secktom odšlo v sovjetsko Rusijo in na Kitajsko, kjer so postali inštruktorji in vojaški svetovalci tamošnjih štabov. Seveda je gen. von Seckt poskrbel, da je bilo teh oficirjev vedno premalo in tako je iz Nemčije odhajalo vedno tako število no¬ vih moči, da je bilo potem dovolj ofi¬ cirjev in generalov, ko je Hitler po 1. 1931 ustanavljal svojo vojsko. Danes je le malo nemških častnikov po raznih izvenevropskih državah. Zanje ni bilo po drugi vojni toliko zanimanja, ker so po Nemčiji vsi lovili znanstveni¬ ke, ki so bili potrebni za moderno obo¬ roževanje zlasti v Rusiji, pa tudi v ZDA. Bočim izvoz vojaškega kadra tokrat ni več tolikšen, je pa zato tem večji in po¬ membnejši izvoz nemškega industrijske¬ ga potenciala. Porurje in Porenje sta danes industrijsko močneje opremljena, kot pa sta bila pod Hitlerjem. Ta in¬ dustrija že danes izdeluje potrebščine za oboroževanje drugih držav, ker pa se v nekaterih vojaško važnih panogah še ne sme uveljavljati, so nemški industrijalci krenili drugam — danes se gradijo ogromne nemške tovarne zlasti v Indiji in v Južni Afriki. Seveda velja, da bo USA: Foster Dulles je po vrnitvi iz Bonna in Londona ponovil svojo zahte¬ vo po čimprejšnji oborožitvi Zahodne Nemčije zaradi obrambe Evrope pred komunistično napadalnostjo. — Stalni ameriški delegat pri ZN Cabot je objavil oster napad na komunistično Kitajsko zaradi njenih “roparskih napadov” na ladje svobodnih narodov. Cabot v svojem članku navaja 39 takih napadov komu¬ nistične- Kitajske, za katero pravi, da stalno ogroža in izvaja pritisk na svo¬ bodne narode. BRAZILIJA: časopisje napada biv. predsednika občine v Rio de Janeiro ge¬ nerala Mendes de Morais-a in brata pok. predsednika Benjamina Vargasa ter ju označuje kot glavna krivca za svoječasni atentat na časnikarja Lacerdo. — Ko¬ munistična stranka v Braziliji je prepo¬ vedana, zato se komunistični kandidati skušajo vtihotapiti na liste raznih dru¬ gih strank. Volilna oblast v Sao Pablo je zavrnila že več kandidatov, za katere je ugotovila, da pripadajo komunistični stranki. CHILE: Predsednik general Carlos Ibahez je- podpisal odredbo, s katero je vlada proglasila stanje pripravljenosti skoro na vsem republiškem področju za¬ radi velikih stavk v rudnikih bakra in kom. rovarjenja. Predsednik Ibanez je ta industrija služila predvsem industri¬ alizaciji Indije in Južne Afrike in dru¬ gih predelov Azije in Afrike — toda kaj vse lahko nastane iz teh žarišč nemške¬ ga graditeljstva in bogastva v dobi, ko bo v slučaju konflikta bolj odločal indu¬ strijski kot pa zgolj vojaški potencial. Kakor so po 1. 1918 nemški generali od¬ hajali drugam, da so tam vežbali svoje bodoče kadre, tako se že sedaj nemška industrija zateka drugam, da si tam pri¬ pravi kadre, ki bodo mogli nastopiti do¬ ma takrat, kadar jih bo nova zedinjena Nemčija poklicala. TEKMA MED ANGLIJO IN ZDA Mendes France je zato po končanih bojih v Indokini pravilno nakazal, kje je sedaj Ahilova peta Francije, ko je napo¬ vedal velike gospodarske reforme in mo¬ dernizacijo vse francoske industrije. Tu¬ di je možno, da bo Francija morala gra¬ diti velik del te industrije tudi izven Ev¬ rope (v severni Afriki) in bo tako ta del industrije lahko ušel bodoči “evropski kontroli.” Toda prav v teh dneh sta obiskala Ev¬ ropo Eden in Dulles, oba predstavnika dveh naziranj o tem, kako se naj Evro¬ pa poveže, da ne bo zašla pod kontrolo Rusije in da se ne bo znašla v preveliki razklanosti, ki bi lahko izvala invazijo z vzhoda. Ko je Eden opravil svojo misijo v ev¬ ropskih prestolnicah, je prišel v Evropo ob tej priliki naglasil, da obstoja od zu¬ naj pripravljen načrt za “rušenje javne¬ ga reda in demokratskega načina življe¬ nja v Chilu.” DUNAJ: Nekateri člani madžarske delegacije na zasedanju Interpariamen- tarne unije so izjavili, da bodo madžar¬ skega kardinala Mindszentyja v krat¬ kem izpustili na svobodo. ITALIJ A: Zun. minister Attilio Piccic- ni je odstopil. Predsednik vlade Scelba je na njegovo mesto imenoval dosed. prosvetnega ministra univ. prof. dr. Gaetana Martino, za prosvetnega mini¬ stra pa dosed. podtajnika v predsedstvu vlade Erminija. — FLRJ: Tito je zopet'pokazal svoj pra¬ vi komunistični obraz, ko je na zboro¬ vanju v Celju na proslavi obletnice “o- svoboditve” štajerske napadal protiko¬ munistični značaj zahodnoevropske ob¬ rambne pogodbe. Zaradi protikomuni¬ stičnega značaja te pogodbe da se tudi on ne more priključiti temu bloku, ker da zanje “kot socialiste ne more biti me¬ sta v antisocialističnem bloku.” Lahko pa da sodeluje pri obrambi pred napa¬ dom ali pa v obrambi svoje- neodvisno¬ sti, odločno pa odklanje “vsako ideološko in preventivno vojno.” Zelo srečen bi bil, če bi se razmere s Sovjetsko zvezo ure¬ dile. Dulles. Šel pa je samo v Bonn in Lon¬ don. V Bonnu je podprl stališče Ade¬ nauerja, ko mu je obljubil, da bodo ZDA za popolno suverenost Nemčije in naglo oborožitev nemške vojske, v Londonu pa je pristal na to, da se bo ZDA udeležila evropske konference”, “ki jo je Eden pri¬ pravil s svojim potovanjem in ki se bo začela drugi teden dne 28. septembra. S to konferenco so pohiteli, ker bo v prvi polovici oktobra konferenca NATO, ki bo morala obravnavati problem evropske varnosti, ako na evropski konferenci ne pride do sporazuma. Razlika med ameriškim in angleškim stališčem se nakazuje v tem, da v Lon¬ donu menijo, da bo prišlo do sporazuma, ki bi dostojno rešil prestiž Nemčije v Evropi, ZDA pa računajo na oklevanje Francije in zato menijo, da bi morala Nemčija čimprej preiti v NATO in bi-ta¬ ko postala enakopravna članica najmoč¬ nejše- evropske in atlantske obrambne koalicije. Ker pa more Francija tak pri¬ ključek Nemčije v NATO preprečiti s svojim vetom, računajo, da bo nazadnje prišlo do sklenitve posebnih alians ZDA in Anglije z Nemčijo samo. Seveda bi to moglo izzvati nato popo- len preokret v francoski zunanji politi¬ ki, ker bi se moglo izpolniti, kar se že tako dolgo napoveduje, ko se navaja, da bi se druga kontrola nad Nemčijo zva¬ rila tako, da bi se Francija in Sovjetska Zveza povezali v koalicijo. BORBA ZA KONTROLO EVROPE Stran 2. 'TTfP, SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. IX. 1954 SKUPNO ROMANJE SLOVENSKIH IZSELJENCEV IZ VESTFALIJE IN NIZOZEMSKE V KEVELAER Recklinghausen, 12. sept. Ob holandsko-nemški meji leži blizu reke Rena znamenita Marijina božja pot Kevelaer, ki slovi ne le po vsej Zapadni Nemčiji, temveč tudi preko njenih me¬ ja, zlasti med bližnjimi Holandci, ki pridno zahajajo na to božjo pot zlasti ob večjih Marijinih praznikih. Kevelaer je nekako Brezje slovenskih izseljencev po Vestfaliji in na Holandskem, ki pri¬ hajajo skoro redno vsako leto na skupno romanje, da tako na zunanji način izra¬ zijo svojo versko pa tudi narodno za¬ vest. Na letošnji Marijin praznik njene¬ ga rojstva, 12. sept. so poromale v Ke¬ velaer velike množice ljudstva iz Nem¬ čije in Nizozemske. Iz vseh bližnjih in oddaljenejših mest so pripeljali posebni vlaki in autobusi romarje, da se udele¬ žijo slovesnosti Marijanskega leta. Slo¬ venski izseljenci so organizirali tudi svoje posebno letno romanje in sicer v dveh skupinah, ki sta se združile v Ke- velaeru v eno samo. Prva skupina je bila sestavljena iz “Nemških” Slovencev iz Vestfalske, v glavnem iz Gladbecka, četudi so bili med njimi Slovenci iz Diisseldorfa, Frankfurta in drugod. Ti so se pripelja¬ li v dveh posebnih avtobusih pod vod stvom g. Jožefa Dobravca, medtem ko so Slovenci iz bližnjih holandskih krajev prišli v Kevelaer s tretjim avtobusom in z njimi tudi č. g.Nande Babnik. Že v so¬ boto popoldne pa je prišel sem tudi č. g. T. Tensundern, župnik in duh. svetnik iz Recklinhausena, Nemec po rodu, a Slo¬ venec po srcu, ki ima na skrbi dušno pastirstvo nad slovenskimi izseljenci v Nemčiji, ki je pripravil vse potrebno, da so mogli Slovenci imeti vse svoje slo¬ vesnosti nemoteno od drugih in so poleg* Nemcev in Nizozemcev tvorili tretjo na¬ rodno skupino. Z zastavami društev sv. Barbare so prispeli Slovenci v procesiji v milostno kapelo Marijino, da imajo tam svojo skupno sv. mašo, ki jo je opravil g. N. Babnik. Ravno, ko je ljudski zbor zapel tisto tako znano pesem “Pred Bogom po¬ kleknimo”, sem tudi jaz dospel v keve- laersko cerkev, na svojem potovanju po Evropi. Tokrat iz Švedske in naravnost iz Danske in zato me je to nenadno slo vensko petje v cerkev še tem bolj gani¬ lo. Po evangeliju je stopil na prižnico g. Tensundern ter je najprej v nemščini povedal vsem romarjem, da je to sloven¬ ska maša ter razložil navzočim, od kod ,so Slovenci, koliko jih je in, da kjer ko¬ li se nahajajo, so in ostanejo vedno Ma¬ rijin narod. Nato je imel lep nagovor v čisti slo¬ venščini. Med drugim je naglašal, da je bilo v Kevelaeru ravno pred 20. leti navzočih nad 1500 Slovencev, skup¬ no z lavantinskim škofom, že umrlim dr. Ivanom Tomažičem in kanonikom dr. Mirtom. Nato se je spomnil Sloven¬ cev raztepenih širom sveta, ki se pov¬ sod zatekajo pod Marijino vrastvo, bo¬ disi, da je to v ZDA v Lemontu, bodisi v Heerlenu, ali pa v Bujanu v Južni Ameriki. Marija je trpela, slovenski na¬ rod mora tudi trpeti, ker je Marijin na¬ rod. Marijo častimo, ker je mati božja in kot je bila Marija vedno pokoma de¬ kla Gospodova, moramo biti tudi mi ved¬ no pokorni Bogu. Marija naj nam bo za vzgled na tem križevem potu, skozi ka¬ terega mora slovenski narod, in prosi¬ mo Jo ob tej priliki, da nam izprosi mi¬ lost, da spoznamo voljo božjo, da osta¬ nemo Njemu zvesti. Končal je svoj go¬ vor s prošnjo, da vsi zmolijo skupaj z njim Zdravo Marijo za vse Slovence do¬ ma in po svetu. Po maši je bil lep pomenek med po¬ samezniki znanci in ob dveh popoldne so Slovenci skupno opravili zopet pobož¬ nost sv. križevega pota, nakar smo se zbrali v dvorani. Tu sem imel krajše pre¬ davanje, bolje domač pomenek o tem, kako žive Slovenci v Buenos Airesu in v Argentini. Škoda, da ni bilo več časa na razpolago, ker ob petih popoldne je bila zaključna slovesnost s petimi lavre- tanskimi litanijami in blagoslovom, ki ga je podelil g. Babnik, nakar smo se pričeli pripravljati k odhodu. Vsak na svoj kraj nazaj, le midva z č. g. Tensundernom sva napravila izjemo: on naravnost v Španijo preko Pariza, in jaz pa k njemu v Recklinghausen, da se tam. nekoliko odpočijem od potovanja. V av¬ tobusu, kjer sem se vozil skupaj s Slo¬ venci iz Gladbecka, so mi ponovno naro¬ čevali naj pozdravim ob povratku v Bue¬ nos Aires, vse Slovence tam doli. Mi¬ slim, da bopi najbolje mogel storiti to po “Svobodni Slovenije”, kar z veseljem storim. Dr. St. Mikolič MAKO GLERA EVROPA JUGOSLAVIJO ZAKONSKI OSNUTEK O PRIDOBIVANJU ARGENTINSKEGA DRŽAVLJANSTVA V smislu določil čl. 31 Ustave in dolo¬ čil II. petletnega gospodarskega načrta, je argentinska vlada predložila senatu zakonski osnutek o nacionalnosti, držav¬ ljanstvu in naturalizaciji. Prvi člen tega zakonskega načrta go¬ vori o argentinski narodnosti, drugi pa o argentinskem državljanstvu. Izvajanje državljanskih pravic pri rojenem Argentincu nastopi z dopol¬ nitvijo 18. leta, pri naturaliziranih Ar¬ gentincih pa šele 5 let potem, ko so po dopolnjenem 18. letu pridobili argentin¬ sko državljanstvo. Argentinsko držav¬ ljanstvo izgube rojeni Argentinci, če iz¬ dajo republiko, če v vojnem času dezer¬ tirajo, če sprejmejo državljanstvo kake druge države in tisti, ki brez takošnje- ga obvestila državne vlade sprejmejo kake počastitve ali odlikovanja od tujih vlad. Državljanstvo po naturalizaciji je mogoče dobiti na dva načina ali prostovoljno ali pa nastopi avtomatično. Tujci, ki prebivajo na argentinskem pod¬ ročju neprekinjeno dve leti in izpolnju¬ jejo vsa predpisana zakonska določila, lahko zaprosijo za podelitev argentin¬ skega državljanstva. Avtomatično pa zadobe državljanstvo tujci, ki žive na argentinskqem državnem področju že ne¬ prekinjeno pet let, če niso kaki zadržki kot n. pr. da nimajo nobenih sredstev za življenje, da niso na dobrem glasu ali so državljani države, ki je z Argentino v vojni ali če se predajajo poslom, ki so v nasprotju z določili 15 in 21 Ustave. Za pridobitev državljanstva je pristo¬ jen Registre Nacional de las Personas. Tujci, stari nad 18 let in manj kot 70 let z več kot petletnim neprestanim bi¬ vanjem na argentinskem državnem pod¬ ročju se bodo morali javiti omenjenemu Registro Nacional de las Personas v ro- Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38. — in za za četrt leta $ 20 ,— ku, ki ga bo določila vlada, da jim bo podeljeno argentinsko državljanstvo, če pa argentinskega državljanstva ne bi hoteli sprejeti, bodo pa morali to izrečno izjaviti. Za mladoletnike pod 18 letom lahko zaprosijo za državljanstvo njihovi starši ali zakoniti zastopniki. Tisti, ki se ne bi prijavili v določenem roku Regis¬ tro de las personas bodo kaznovani z za¬ porno kaznijo od 10 do 60 dni. če pa tu¬ di po prestani kazni ne bi izvršili svoje prijave, jih bodo oblasti smatrale, da so prišli protizakonito v Argentino. Zakonski osnutek izrecno navaja, da na podlagi določil zakona štev. 346 pri¬ dobljeno državljanstvo avtomatično po¬ deli prosilcu tudi argentinsko nacional¬ nost. Gornji zakonski osnutek predvideva, da bomo tudi vsi slovenski novonase- ljenci, ki že pet let prebivamo v Argen¬ tini, postali argentinski državljani, ne da bi bilo treba vlagati posebej prošnje za državljanstvo. Argentinskega držav¬ ljanstva samo tisti ne bo dobil, ki bo izrecno izjavil, da tega državljanstva ne želi sprejeti. To se bo zgodilo tedaj, ko bosta za¬ kon sprejeli obe zbornici in ko bo sto¬ pil v veljavo. Zakonski osnutek o argentinskem državljanstvu in naturalizaciji ima v vsem 26 členov. V začetku letošnjega leta je objavila Ženevska “Ekonomska komisija za Ev¬ ropo” (pri Združenih narodih) izčrpno študijo evropskega gospodarskega sta¬ nja. Knjiga je vzbudila znatno zani¬ manje in tudi precej živahno razpravlja¬ nje ter proteste onih, ki se čutijo pri¬ zadete ob resda neobičajni objek¬ tivnosti, ki preveva ta pregled. Med oni¬ mi, ki ogorčeno protestirajo je tudi ju¬ goslovanska strokovna revija “Ekonom¬ ska politika,” ki izhaja v Beogradu. Jugoslavija to pot ni bila priključena “komunistični” Evropi, ampak jo obrav¬ navajo v le za spoznanje bolj častitlji¬ vi družbi Španije, Portugalske, južne Ita¬ lije, Grčije in Turčije. Vse to so dežele, ki predstavljajo, kot naglasa EKE, po¬ seben problem zaradi svoje agrarne preobljudenosti, nizke stopnje industria¬ lizacije, zunanjega primanjkljaja, nepi¬ smenosti in splošne zaostalosti. Malokateri revež je sam kriv svoje bede; toda kar se Jugoslavije tiče, na- glašajo v tem pregledu, da je to dežela z velikim naravnim bogastvom, v kateri bi po vseh pravilih moralo vladati vsaj zmerno blagostanje. Temu pa žal ni tako; kakor vsi sami dobro vemo. EKE zlasti poudarja nizek donos ob¬ delane zemlje na hektar (2.5 akra). Ta,- ko na primer na Holandskem pridelajo 36 kvintalov pšenice na hektar, v Jugo¬ slaviji pa samo 11 kvintalov. Neugodna je primerjava z bolj razvitimi deželami Zahodne Evrope tudi v vseh drugih po¬ gledih. Tako znaša umrljivost otrok let¬ no 140 na 1000 (isto kot pred vojno), v Veliki Britaniji pa samo 31 (pred voj¬ no več kot 50). Medtem ko je bil v veliki večini držav dosežen pomemben napredek, je ta v Ju¬ goslaviji pogostoma izostal. Pridelek po hektarju je sedaj manjši kot pred voj¬ no in tudi celotno obdelane zemlje je za 9 odstotkov manj. Ker se je prebival¬ stvo od leta 1939 sem povečalo za sko¬ raj dva milijona, je agrarna preobljude- nost hujša kot kdajkoli in pomeni ene¬ ga glavnih problemov jugoslovanskega gospodarstva. Res je, da se je število industrijskega delavstva podvojilo in da znaša danes nekaj več kot 600.000, to¬ da ta dvig je celo manjši kot na primer v Turčiji ali v južni Italiji. Res je, da je težke industrije sedaj mnogo več kot pred vojno in da so bili doseženi znatni uspehi zlasti pri proizvodnji jekla, to¬ varniških strojev in zlasti turbo-genera- torjev ter druge elektroindustrijske opreme. Toda v marsikaterih bistveno važnih industrijskih vejah, posebno onih, ki skrbe za običajnega potrošnika, je stanje znatno .slabše kot pred vojno Vzemimo na primer tekstilije in obutev. Iz statističnih podatkov v tem pregledu — in vse te številke je dala na razpo¬ lago sama jugoslovanska vlada — je razvidno, da je pred vojno prišlo na ose¬ bo povprečno 2.5 kg bombažnih in 0.8 kg volnenih tkanin; v letu 1951 (ki je zadnja navedena letnica) pa samo 2 kg odnosno 0.6 kg. Leta 1939 so v Jugosla¬ viji izdelali 6,900.000 parov čevljev; le¬ ta 1953 na samo 4,500.000 parov. Najbolj obžalovanja vreden je velik padec povprečnega uživanja kalorij. Pred vojno je Jugoslovan povprečno zavžil več kot 3000 kalorij na dan, torej več kot prebivalec marsikatere druge evrop¬ ske države. V letu 1951 pa samo 2700. Naj pripomnim, da je v nekem drugem poročilu Združenih narodov, ki je bilo objavljeno letos februarja, navedeno, da znaša povprečno število dnevnih kalorij na osebo v Jugoslaviji celo samo 2500 (1|. 1952), kar je najnižja stopnja v v Evropi. Pregled zelo zanimivo razčlenjuje ta¬ ko imenovano “dobo nadrobnega držav¬ nega planiranja”, ki je trajala od 1947. do 1951. S tem grandioznim načrtom so hoteli v petih letih povečati industrijsko proizvodnjo za skoraj petkrat v pri¬ merjavi s predvojno. Poljedelstvu so pa namenili 20% povečanje. Seveda niso dosegli niti prvega niti ne drugega ci¬ lja. Načrt je popolnoma propadel, kot ugotavlja EKE, vsled “tehničnih po¬ manjkljivosti, vremenskih neprilik in predvsem zaradi tega, ker so dogodki hitro postavili na laž politične predpo¬ stavke, na katerih je slonel.” Ekonomska komisija se nato dotakne novih ukrepov “liberalizacije” in pri tem ugotavlja, da je bilo “kljub toliko hvaljeni svobodni konkurenci podjetij” v letih 1952 in 1953 dejansko bore malo resnične gospodarske svobode. Glavni del investicij da gre tudi sedaj še ved¬ no skozi roke osrednje vlade in republi¬ ških organov. Poleg teg*a usmerjajo z vi¬ sokim in krivičnim obdavčenjem delova¬ nje podjetij kot pač prija trenutno vlad¬ nim organom. Pregled dalje pravilno naglaša, da je nagrajevanje delavca še vedno v glavnem določeno iz centrale in nakaže, da je tako zvano načelo “razde¬ ljevanje dobička med delavce” več ali manj samo na papirju. Vkljub presenetljivi objektivnosti tega pregleda Ekonomske komisije za Evro¬ po, pa bi bilo treba še marsikaj dodati, da bi dobili polno sliko o jugoslovan¬ skem gospodarjenju. Omeniti bi morali na primer, da je dobila Jugoslavija po končani vojni več kot eno milijardo do¬ larjev podpore (brez odplačila), še bolj bi bilo treba podčrtati svojevrstno vlo¬ go, ki jo igra v jugoslovanskem gospo¬ darstvu diktatura skupine, ki danes vla¬ da deželi. Strašanska zmeda predpisov in navodil, splošna negotovost in pomanj¬ kanje pravne zaščite in varnosti imajo svoj neposreden učinek na gospodarsko proizvodnjo. (Po “Kat. glasu”) GRRIŠKA * N PRIMORSKA V mestu Leceo v sev. Italiji sta se po¬ ročila prof. Albin Sirk, doma iz Kojske¬ ga in Marta Komavec iz Solkana. Pro¬ fesor Sirk je sedaj uslužben na slov. srednjih šolah v Gorici. Zlato mašo je praznoval župnik na Vogrskem g. Ivan Štolfa, kateremu je pridigal ob slovesnosti dopoldne g. Fili¬ pič, popoldne pa g. Vrtovec. Prav tako je zlato mašo obhajal župnik v Brdih g. Lenardič. V Srpenici pa je daroval novo mašo tamošnji rojak Vlado Rutar. Preko meje je pribežal slov. duhovnik Ignacij Kreslin, ki je doslej služboval v Tržiču na Gorenjskem. Posvečen je bil za duhovnika v Kolumbiji ter se leta 1950 preselil v Jugoslavijo. Bil je sale¬ zijanec, doma iz Prekmurja, ki je kot gojenec odšel v misijone v Južno Ameri¬ ko. Po povratku v domovino je služboval v ljubljanski škofiji. Letos bi moral iti k vojakom, pa je rajši odšel preko meje ponovno v tujino. Msgr. Novak je kot kanonik goriške- ga kapitlja odstopil. Bil je kanonik od leta 1944 dalje. Ko pa se je Italija vrni- NARGČITE IN PLAČAJTE ZBORNIK-KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1955 v prednaročilu za 43.— pesov. Prednaročila in predplačila sprejemajo: Pisana Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Bs. Aires Časa Boyu, Olazabal 2338, Buenos Aires Sanieria y Papeleria "Santa Julia''. Victor Martinez 39 G. Ivan Lužovec, slovensko zemljišče v Lanusu Fotoatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350. Ramos Mejia Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5271, Villa Martelli G. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Peron (ex Munro) ^ G. Miro Kovač, Almeyra 530, San Martin la leta 1947 v Gorico, je g*or. prefektu¬ ra kanoniku Novaku enostavno ustavila plačo in mu je kljub vsem prošnjam in protestom ni hotela vrniti, čeprav je imel kot optant do nje vso pravico. Zaradi tega se je kanonik Novak naveličal biti kanonik brez plače, to je delavec brez plačila, in je rajši odstopil. Vsekakor to ni v čast onim, ki so krivi, da je do tega prišlo, in tudi ne tistim, ki bi se za kanonika lahko bolj potegnili, kakor so se. škof Ambrosi je sedaj imenoval g. Novaka za častnega kanonika stol¬ nega kapitlja v Gorici. Na zborovanju Zveze industrijcev je v Tržiču govoril ravnatelj jadranskih ladjedelnic Albert Kozulič, ki je v svo¬ jem poročilu povdaril, da se je s pre¬ kinitvijo gradnje ladij znatno poslabšalo tudi stanje drugih industrij. Na vso sre¬ čo je gradnja nekaterih petrolejskih la¬ dij vsaj začasno preprečila izbruh pre¬ hude krize. Čeprav bi ladjedelnice do¬ bile nova naročila, je omenil Kozulič, bi vendar ne mogle zaposliti delovne sile, ki je brezposelna, še manj pa sprejeti mlajšo, to je vajence. Na splošno začu¬ denje in žalost je ugotovil, da je današ¬ nje število delavstva v tržiški industriji preveliko. Ta ugotovitev je razumljivo zbvudila v delavcih silno zaskrbljenost, ki je bila kmalu nato potrjena, ko - je vodstvo ladjedelnic odpustilo kar 500 delavcev. IZSELJEVANJE IZ EVROPSKIH DRŽAV V PRVI POLOVICI L. 1954 Zvezna pisarna Meddržavnega urada za izseljevanje iz evropskih držav (C. I. M. E.) je objavila statistične podat¬ ke o izseljevanju iz posameznih evrop¬ skih držav v razne prekomorske države in to v prvi polovici letošnjega leta. V pogledu izseljevanja je Italija s svojimi ARGENTINA Predsednik general Peron je podpi¬ sal odredbo, s katero je določil osnov¬ no plačo učiteljstvu v višini 1.000 pe¬ sov. V zahvalo je buenosaireško uči¬ teljstvo v imenu 120.000 učiteljev in učiteljic v Argentini priredilo včeraj v Buenos Airesu veliko zborovanje, na katerem so posamezni govorniki izražali predsedniku generalu Pero¬ nu zahvalo za njegovo veliko razume¬ vanje in skrb, ki jo poklanja tako učnemu osebju, kakor mladini. Pomočnik severnoameriškega zu¬ nanjega ministra Henry F. Holland, načelnik oddelka za južnoameriške države, je na svojem obisku raznim južnoameriškim državam prispel v soboto v Buenos Aires. Na letališču na Ezeizi so ga pozdravili visoki dr¬ žavni funkcionarji ter osebje tuk. ameriškega veleposlaništva. V imenu predsednika republike generala Pero¬ na ga je na letališču pozdravil nje¬ gov pobočnik. Že na letališču je imel Holland prvi stik z buenosaireškimi časnikarji. Dejal jim je, da je srečen, da prihaja v državo, s katero ima njegova domovina prijateljske stike in zveze. Zaradi medsebojnega razu¬ mevanja in medsebojnega spoštova¬ nja se odnosi med obema državama stalno zboljšujejo in to vse ha prija¬ teljski osnovi. Po prihodu z letališča v mesto, je s svojim spremstvom obi¬ skal najprej zunanjega ministra dr. Remorina. Prvi stik s predsednikom republike je imel v nedeljo dopoldne v njegovi letni rezidenci v Olivosu, v ponedeljek sta pa v vladni palači na¬ daljevala rozgovore. V ostalem času je imel Sr. Henry Holland sestanke in razgovore z zunanjim ministrom ter z ministri gospodarskih resorov. S strani zun. ministra ter Argen¬ tinsko - Severnoameriške trgovinske zbornice ter severnoameriškega, vele¬ poslaništva je bilo v čast visokemu gostu več banketov in sprejemov. Henry Holland je včeraj z argentin¬ skim vojaškim letalom odpotoval v ' Chile. Vlada je dovolila, da bodo posmrt¬ ne ostanke Msgra Antonija Sabellija, biv. župnika župnije sv. Julije, lahko prenesli v župno cerkev sv. Julije, katero je zgradil pok. Monsignor in jih tam položili k zadnjemu počitku. To bodo izvršili v soboto 9. oktobra. V Buenos Aires bo 10. oktobra pri¬ spel na prijateljski obisk podpredsed¬ nik Indije Sarvapalli Radhakrishnan. Za Argentino bo obiskal še druge juž¬ noameriške države, pravtako pa tudi Severno Ameriko. V zvezi z argentinsko-britansko trgovinsko pogodbo je prispel v Bue¬ nos Aires ekspert britanskega fi¬ nančnega ministrstva Kennet We- ston. V mestu Mar del Plata bodo posta¬ vili spomenik Osvoboditelju generalu Jose de San Martinu. Zanimivost te¬ ga spomenika bo ta, da bo general San Martin v civilu in bo to prvi tak spomenik San Martinu v Argentini. V torek, na prvi pomladanski dan, je bil v Argentini praznik mladine. Kot prejšnja leta, je šolska mladina pripravila celo vrsto slavnosti, ki jih je pa mogla izvesti samo delno za¬ radi dežja in hladnega vremena. Vlada je predložila Narodnemu kongresu zakonski osnutek, s kate¬ rim spreminja in spopolnuje določi¬ la sedaj veljavnega zakona o koloni¬ zaciji. Zakonski osnutek predvideva večjo možnost, da bodo lahko postali lastniki zemlje poljedeljski delavci. 20 argentinskih vojaških letal je te dni obiskalo Chile ter je tam sodelo¬ valo na proslavi čilskega narodnega praznika. Minister za letalstvo brigadni ma¬ jor Juan Ignacio San Martin je z ra¬ dijskim nagovorom odprl teden, po¬ svečen letalstvu. 50% celotne izselitve iz Evrope na pr¬ vem mestu, Argentina je pa na prvem mestu od držav, ki je v prvi polovici le¬ tošnjega leta sprejela največ naseljen¬ cev. Po objavljenih podatkih Meddržavne¬ ga odbora za izseljevanje iz evropskih držav se je iz Evrope v vsem izselilo 64.500 ljudi, od tega števila jih je bilo iz Italije in Trsta 32.640, iz Zahodne Nemčije 17.808, iz Grčije 4.956, iz Av¬ strije 3520, iz Holandije 573, iz ostalih evropskih držav pa 5003. Od navedenega števila evropskih iz¬ seljencev je sprejela Argentina 18.693 ljudi, Avstralija 14.926, Kanada 11.572, Brazilija 10.446, Severna Amerika 4,579* druge države pa ostanek od skupnega števila 64.599 izseljencev. Buenos Aires, 23. IX. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice vz PESNIŠKA ZBIRKA JEREMIJE KALINA % MARIJ! JE JEDINSTVENA ZBIRKA V VSEJ SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI! DOBI SE NA VICTOR MARTINEZ 50. CENA 18 PESOV. V ARGEN¬ TINI S POŠTNINO 20 PESOV. SLOVENIJA V ŠTEVILKAH Pod tem naslovom je dr. V. Bohinec v ljb. “Slov. Poročevalcu” napisal prikaz velikega letopisa, ki ga je izdal Zavod za statistiko in evidenco LRS. Statistični letopis, ki obsega vso Slo¬ venijo, prikazuje v tabelah, diagramih in zemljevidih vse važnejše družbene go¬ spodarske čSnitelje LRS od leta 1945 da¬ lje. Podrobno je obdelano leto 1952. Za primerjavo so pritegnjeni tudi podatki iz leta 1939, ponekod pa obsega časov¬ na serija tudi dobo med obema svetovni¬ ma vojnama. Gradivo je obdelano po me¬ stih in okrajih, splošni podatki o prebi¬ valstvu po popisu iz leta 1948 pa so pri¬ kazani tudi po občinah. Letopis obsega 20 poglavij, vseh tabel je pa skupno 312. Letopis odgovarja kar leksikalno na mnogo vprašanj, za katere prej marsikdo ni vedel podatkov. Tako med drugim po¬ ve knjiga, da meri dolžina meje LR Slo¬ venije 1137 km, od česar odpade 520 km na mejo proti LR Hrvatski, 151 km na mejo proti Italiji, 54 km proti STO, 324 km proti Avstriji, 88 km proti Madžar¬ ski. Nadalje je v letopisu navedena nad¬ morska višina slovenskih mest, višine •glavnih slovenskih gora in prevalov, vod¬ no stanje slov. rek, velikost slov. narav¬ nih in akumulacijskih jezer. Vse to je navedeno v prvem poglavju letopisa. Drugo poglavje obravnava podnebje, 'tretje upravno-teritorialno razdelitev Slovenije. V četrtem poglavju se obrav¬ nava prebivalstvo. Navedeni so glavni podatki vseh ljudskih štetij od leta 1919 do 1948, podrobno navedeni podatki zad¬ njega ljudskega štetja iz leta 1948. in ■sicer: prebivalstvo po šolski izobrazbi, spolu in starosti, po rojstnem kraju in narodnosti, po vzdrževanosti in družbe¬ nih skupinah. Pregledno je obdelano tu¬ di naravno gibanje prebivalstva, število :.rojenih in umrlih, število porok in raz¬ vez. Zdravstvo v Sloveniji obravnava 11 tabel s podatki iz leta 1952. Sedanjo družbeno ureditev osvetljuje s pregledi poglavje o delovni sili, kjer je zbrano gradivo o zaposlitvi ljudi po najrazlič¬ nejših vidikih, pravtako o njihovih za¬ služkih in plačah, o njihovi šolski in -strokovni izobrazbi, o brezposelnosti, o nesrečah pri delu in o socialnem zavaro¬ vanju. Izčrpni so tudi podatki o sloven¬ ski kmetijski, gozdarski in industrijski proizvodnji v primerjavi z letom 1939. Poglavje o gradbeništvu govori o novih gradnjah državnega zadružnega in pri¬ vatnega sektorja, pa tudi o urejanju hu¬ dournikov in drugih melioracijskih in regulacijskih delih. V letopisu je podan tudi pregled prometnih razmer: železniš¬ ko, cestno, poštno, telegrafsko in telefon¬ sko omrežje je prikazano v vsehjglav- mih elementih. Obilo podatkov je nada¬ lje objavljenih o trgovini, o gostinstvu in turizmu v Sloveniji, o uvozu in izvo¬ zu, o zidanju hiš itd. Tako so objavlje¬ ni med drugim podatki, da je bilo v Ljubljani od leta 1947 naprej zgrajenih 619 hiš s skupno 2895 stanovanji. Mar¬ sikdo tudi še ne ve, da ima Ljubljana 769 km cest in 52 mostov. Obširno je poglavje, ki govori o financah in o vseh vprašanjih, ki spadajo sem. Kot. n. pr. proračuni, gibanje cen in življenskega standarda. Prosveta in kultura sta na¬ drobno prikazani s 27 tabelami. Tu so objavljeni podatki v vseh vrstah šol, o učencih, učnem osebju, o knjižni in časo¬ pisni proizvodnji, o kinematografiji, ra¬ diu, gledališčih, muzejih in drugih zbir¬ kah ter o telesni vzgoji. Dr. V. Bohinec naglaša, da objavljeni podatki dobe posebno vrednost s primer¬ jalnim pregledom, ki obsega drugi kraj¬ ši del letopisa in primerja podatke LRS s tistimi vse države in drugih ljudskih republik. Važno dopolnilo tvorijo tudi številni grafični prikazi in zemljevidi na skoraj 15 straneh. Med njimi n. pr. zem¬ ljevid upravne razdelitve LRS na okraje in občine y letu 1952, zemljevid gozdno¬ gospodarskih in lesnoindustrijskih pod¬ ročij LRS. Letopis je izšel v omejeni nakladi 400 izvodov. Uredil ga je pod vodstvom direktorja Zavoda za statistiko in evi¬ denco LRS dr. Vojana Konvalinka ured¬ niški odbor, y katerem so bili: Rajko Kiauta, dr. Katja Vodopivec in doc. Ma¬ rijan Blejec. Proračun občine Novo mesto znaša, 73.710.7000 dinarjev. Pri dohodkih je všteto tudi posojilo v znesku 10.556.000, ki ga bo najela mestna občina pri mest¬ no hranilnici za občinske potrebe. Po¬ leg rednega proračuna so predvideni še skladi za komunalno dejavnost v zne¬ sku 8 milijonov. V proračunu je nad 12 milijonov dinarjev določenih tudi za po¬ pravilo poslopja stare gimnazije. Med elektroenergetskim sistemom Slovenije in avstrijskim “Verbundge- sellschaft” je bil podpisan dogovor o graditvi treh agregatov v dravskih hi- drocentralah Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd. Po tem dogovoru je ome¬ njeno avstrijsko društvo odprlo kredit nad enajst milijonov avstrijskih šiningov za nabavo električnega materiala. Elek- troenergetični sistem Slovenije bo ta kredit plačal z izvozom elektrike. Umrli so. V Ljubljani: Pavla Kravo- gel, Božidara Lotrič, roj. Dejak, Jože černjač, žel. v p., Katarina Hude, roj. Cerkvenik, Gusti Sever, učiteljica v p., Marija Seršen, roj. Babnik, Milka Želez¬ nik, roj. Lešnjak, Riko Debelak, upok., Vika Jagodic, roj. Kovač, Franc Skočir, . p.olic. nadstražnik v p., Antonija Zupan, ; Dr. Dragotin Lončar, večletni predsed¬ nik Slovenske matice, Ferdo Rauter, uradnik DZSZ v p. in Marjeta Rekar, roj. Frank na Jesenicah, Franc Bezlaj, višji gradbeni tehnik v Mariboru, Jakob Kalan, komercialist v Beogradu, Marija Perhinek, nam. Dolenjskega lista v No¬ vem mestu, Anči Lajovic, roj. Haslinger v Litiji, Franc Kemperle na Bledu, An¬ ton Koder v Sp. Gorjušah, Rudi Pelcer iz Doliča pri Zg. Lendavi, Marija Poren¬ ta, roj. Židan v Dev. Mariji v Polju, Jo¬ sip Zorman v Slovenj. Gradcu, Franček Cvitanič, uslužb. železarne v Ravnah, Dominik Seleš, uslužb. podjetja Agroser- vis v Celju in Franc Kramar v Zg. Tu¬ hinju. Kompozicija za zbor. Karla Pahorja “Očenaš hlapca Jerneja” je prejela od Zveze skladateljev Jugoslavije nagrado 30.000 dinarjev, Ciril Kosmač je pa do¬ bil od Zveze književnikov nagrado 150.000 dinarjev za svojo novelo Pomlad¬ ni dan. Za upravljanje sklada Borisa Kidriča so imenovani: Za predsednika Dr. Mari¬ jan Brecelj, za člane pa Janez Vipotnik, Janko Rudolf, dr. Anton Peterlin in dr. Adolf Vogelnik. Izvršni svet LRS je imenoval v uprav¬ ni odbor Narodne banke FLRJ centrale za , LR Slovenijo za predsednika Zora¬ na Poliča, za podpredsednika Toneta Bo¬ leta, za člane pa dr. Marjana Dermastjo, Lojzeta Ribiča, Zorana Žagarja, ing. Ga¬ šperja Muho, Mirana Cvenka, ing. Mi¬ loša Vehovarja, ing. Viktorja Kotnika, Mirka Remca in Zvoneta Laburo. Na visoki šoli za metalurgijo v Ljub¬ ljani je do maja meseca let. leta diplo¬ miralo sto metalurgičnih inžinerjev. Na vseh oddelkih ljubljanske univerze je sedaj vpisanih okoli 6000 študentov, ki imajo na Miklošičevi cesti štev. 12 tu¬ di svojo menzo. Pri njeni nedavni otvo¬ ritvi je bil navzoč tudi prorektor ljb. univerze dr. Gorazd Kušej. Razni funk¬ cionarji kom. študentovske organizacije so ob tej priliki tudi podajali poročila o nadaljevanju del pri gradnji študentske¬ ga naselja pod Rožnikom, ki pa le poča¬ si napredujejo. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bila nedavno razstava do¬ kumentov o življenju in delu pesnika Srečka Kosovela. O pesniku je imel ob tej priliki govor dr. Alfonz Gspan. Mladinska knjiga v Ljubljani je zbra¬ la najlepše pravljice Frana Milčinskega ter jih izdala pod naslovom Mlada Bre¬ da. Hrvatska matica iz Zagreba in Srbska matica iz Novega Sada sta se dogovori¬ li, da bosta skupno izdali nov slovar srbsko-hrvatskega jezika. Vinarska in sadjarska zadruga iz Aleksinca v Srbiji je odprla v bivši go¬ stilni Mrak na Rimski cesti v Ljubljani svojo gostilno, v kateri toči vina iz svo¬ je zadruge ceneje, kakor so pa po drugih gostilnah. Kuhinja te gostilne ima pa na razpolago samo srbske specialitete. Izvršni svet LRS je imenoval svet za prosveto in kulturo LRS in svet za zdravstvo ter socialno politiko. V svet za prosveto in kulturo so imenovani: za predsednika dr. Dolfe Vogelnik, univ. prof. v Ljb, za člane: dr. Slava Luna¬ ček, načelnik oddelka pri Centralnem hi¬ gienskem zavodu v Ljb., Gustav Šilih, pedagog, Maribor, ing. Jože Berkopec, Zunanje nam nudi kaj preprosto zgod¬ bo, vendar polno globokih psiholoških momentov, ki kakor tenka struna zazve- ne pred nami in kličejo po rešitvi. Dogo¬ dek iz domovinske vojne, ko sta .si stala dva svetova nasproti: partizanka Karla, ki da razmesarjenemu nasprotniku mi¬ lostni strel, si po koncu vojne sama na¬ loži pokoro, da poišče njegovega ranje¬ nega brata v emigraciji ter mu streže in pomaga do popolnega ozdravljenja. Pa ju oba premaga ljubezen in se poročita: ona sicer ni imela tega cilja z njim, on pa niti ne ve, s kom se je pravzaprav poročil. Vse se razkrije šele v Buenos Airesu in privede zaplet do vrhunca: mož spozna, da je žena ubijalka njego¬ vega lastnega brata in da je poroka z njo bila vzrok smrti njegove matere. Upravičeno smatra, da ga je v vsem na¬ lagala in ubila še njemu življenje. Na¬ sproti temu pa gori njena velika ljube¬ zen zanj, polna požrtvovalnosti in odpo¬ vedi, sanjajoča o toplem ognjišču in no¬ vo nastali sreči. Alternativa: ali jo za¬ pustiti in oditi ali pa zamahniti in ji končati življenje. Zmaga ljubezen, ki od¬ pušča in znova zbliža dva uboga člove¬ ka, katera sta drug drugemu neskončno potrebna. .. Žena Karla je nosilka drame. Ona je lik naše trdne in neomahljive družice možu katera tudi v največjih preizkuš¬ njah in trdotah niti za hip ne omahuje. Zanj se žrtvuje in zanj izgoreva kot je direktor “Kmečke knjige”, dr. Jože Go¬ ričar, univ. prof. Ljb., Marinka Ribič, predsednik sveta za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora v Gorici, Pavle Kovač, predsednik DPD “Svobo¬ da”, Zima Vrščajeva, urednik “Ciciba¬ na” v Ljubljani. Od zavodov in organi¬ zacij so bili delegirani za člap.e tega sve¬ ta: Dr. Anton Peterlin od Slf>v. akade¬ mije znanosti in umetnosti, dr. Svetozar Ilešič od univerze, Tehniške visoke šole, Medicinske visoke šole in Agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete, Juš Kozak od Slovenskega narodnega gleda¬ lišča, Lucijan Marija Škerjanc od Slo¬ venske filharmonije, Roman Albrecht, od republiškega sveta Zveze sindikatov Ju¬ goslavije, Zvone Miklavčič od Zveze pri¬ jateljev mladine Slovenije, Drago Seli- ger od Ljudske mladine Slovenije, dr. Bratko Kreft od Društva slovenskih književnikov, Marij Pregelj od Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov, Miško Kranjec od Ljudske prosvete Slo¬ venije in Zveze društev Svoboda, Leo¬ pold Krese od Zveze športov Slovenije in “Partizana”, ing. Janko Torkar od Zveze inženirjev in tehnikov, Julka Milek od Združenja vzgojiteljev Slove¬ nije, Vladimir Svetje od rep. odbora Združenja učiteljev Jugoslavije, Miro¬ slav Ravbar od rep. odbora Združenja prof. in predmetnih učiteljev, Danilo Sbrizaj od rep. odbora Združenja učitel¬ jev in prof. strokovnih šol Jugoslavije in Jože Zakošek od Združenja učit spe¬ cialnih šol. — Za predsednika sveta za zdravstvo in socialno politiko je pa ime¬ novan Tone Fajfar. V Idriji so odprli bolnišnico za dušev¬ ne bolezni. V Mariboru je bil od 7. do 15. avgusta Mariborski teden z razstavo kmetijskih strojev in orodja, proizvodov kovinske, kemične, gradbene, lesne, tekstilne ter Buenos Aires Preteklo nedeljo je predaval na držav- no-pravnem tečaju g. Miloš Stare o slo¬ venski državni ideji. Zanimivemu pre¬ davanju je sledila živahna debata. Pri¬ hodnji sestanek udeležencev državno- pravnega tečaja bo v nedeljo 8. oktobra 1 1. 1. ob pol deveti uri dopoldne na Vic- tor Martinez. Na njem bo g. Miloš Sta¬ re nadaljeval svoje predavanje. Vsi možje in fantje, ki se za ta vprašanja zanimajo, iskreno vabljeni. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. G. Lojzetu Oblaku in gospe Francki, roj. Božnar v Ramos Mejia se je rodil sinček, ki so ga krstili na ime Mihael. Iskreno čestitamo! SLOVENSKI TISK V ARGENTINI | Duhovno življenje. Oktober 1954. Vse- ibina: Pogoji dobre posvetitve Marijine- to bistvo vsake nesebične ljubezni. Ona nosi vzvišen ideal novega sočnejšega življenja v sebi, je tista, ki prestaja tu¬ di najhujše očitke, ne da bi se niti prav branila. Vse to, da reši in dvigne moža in mu pomaga v zdravi tok življenja. Veliko močne vere in nepremagljive trd¬ nosti živi v njej. Nasprotno je Andrej, njen mož, brezdušen, črnogled, bojazljiv — rekli bi, nek neutemeljen strah je v njem. Podlogarjev tip je predstava onih mnogih, ki so v najbolj žalostnih dneh naše zgodovine izkoriščali položaj in si po poti zlate sredine kovali zlatnike. V igri je tista drobna iskrica, katera osvet¬ li jedro tragedije — dogodke pred sed¬ mimi leti. Dramo odlikuje močan stvarni reali¬ zem, brez prikrivanja in olepšavanja. življenje v njej je življenje mnogih iz¬ med nas, oziroma narobe: upodablja iz¬ raz resničnega našega življenja. Ima pa dvoje velikih in trajnih vrednosti. Prva: da bo ostala našim naslednikom verna podoba današnjega življenja slovenske¬ ga emigranta v Argentini, z vsemi drob¬ nimi odtenki veselih in bridkih ur, dru¬ go neprecenljivo vrednost pa vidim v nakazovanju in rešitvi osrednjega nje¬ nega problema: iz odpuščanja vzbrste¬ la nepremagljiva ljubezen, ki iz ruše¬ vin postavlja gradove in iz nesrečnih de¬ la srečne ter neomahljiva vera v svetlo podobo življenja, čeprav mu je cena ne¬ štetokrat v ponižanju in v krvi. živilske industrije. V tem času so bila tudi posvetovanja štajerskih vinograd¬ nikov, ki so bili na Mariborskem tednu zastopani z veliko razstavo štajerskih vin. Bile so tudi konference predstavni¬ kov proizvodnih, trgovskih in gostinskih podjetij. V vrsti kulturnih prireditev je bilo več koncertov pevskih zborov ter raznih godb. Na Rotovškem trgu so na prostem dajali opere Gorenjski slavček, Rigoletto in Traviata. Uprizorili so tu¬ di 0’Neil “Ana Christie” in V. Sommer- set Maugham “Sveti plamen”. Razen te¬ ga so bili na sporedu tudi razni športni nastopi kot nogometne tekme, plavalne tekme, teniški in sabljaški turnir, odboj¬ ka, košarka, mednarodne motodirke, boks, konjske dirke itd. Vsak večer je bi¬ la tudi revija mode. LASTNI PROSTOR ZA SLOVEN¬ SKE ORGANIZACIJE V ARGENTINI nam je nujno potreben. Z nakupom Slovenske hiše bomo dobili mož¬ nost, da dosežemo ta cilj. Na delo! S požrtvovalnostjo in dobro voljo bomo premagali vse težave. Prispe¬ vaj in pregovori tudi prijatelja in znanca, da prispeva, kar največ more. L NOVI BEGUNCI V AVSTRIJI V prvih sedmih mesecih leta 1954 so avstrijske oblasti prijele na avstrijsko- jug. odn. avstrijsko-madžarski meji 463 oseb, ki so prišle “na črno” preko meje. Od teh je bilo 440 oseb jug. državlja¬ nov, ostali pa Madžari. Pri jug. begun¬ cih je najbolj značilno to, da večino predstavljajo industrijski in poljedelski delavci, njim pa slede obrtniški poklici. Pri Madžarih imajo večino intelektual¬ ci. Rekord pobegov čez mejo je bil po¬ stavljen v juliju — 97 oseb. mu Srcu (Alojzij Košmerlj); Oracion funebre (Pbro Hernan Benitez); Na mnoga leta (govor Msgra škerbca na proslavi srebrnega škofovskega jubileja dr. Rožmana v Lemontu); Evangelij po Luku: Zdravnik in ženin (dr. Mirko Go¬ gala) ; Pestunja (Gregor Hribar); Angel Gospodov (pesem Stanko Janežič); Cer¬ kev in verniki proslavljajo Marijino le¬ to (dr. Filip Žakelj); Marijine božje po¬ ti v domovini: Brban (Marijan Marolt); Šege na domačih tleh (Joža Kmetov); Velike žene stare zaveze (prof. Pavel Slapar); Zdravje naš največji zaklad (nad. predav. dr. Kačarja na III. soc. dnevu); Kaj pa doma; Versko kulturne sestavine v novem programu SLS (dr. Ivan Ahčin); Družinska priprava na pr¬ vo sveto obhajilo (dr. Rudolf Hanže- lič); Kaj pa med nami in priloga Božje sterice. Drama ima nekaj močnih mest, ki člo¬ veka primejo; dramatsko napeti sta predvsem drugo in tretje dejanje, dočim imaš v prvem na enem ali dveh mestih skoraj občutek, da se dejanje pretrga ali zastane. To je škoda. Delo je režiral avtor g. Willempart sam, obenem pa igral še glavno vlogo Andreja Mlakarja. Mislim, da morem šteti njegovi zamisli tudi scenaiijo. V obojem, v režiji in v scenariji, je dobro uspel. V vlogi Andreja pa se nam je predstavil Willempart dognan: on zna vlogo odigrati tudi v momentih, ko osta¬ ne brez besedi. Na obrazu vidiš žalost, ki ga razjeda, in skrb, ki vrta po njegovi duši, kakor tudi vsak rahel prehod k sreči. To ne velja le za vlogo Andreja, ki mu je pač kot avtorju bila najbliže, tudi za druge, ki nam jih je doslej odi¬ gral. — Karlo, njegovo ženo, je odigra¬ la ga N. Igličeva. Po dolgih mesecih od¬ diha smo jo spet našli na odru. Težka vloga ji je bila zaupana in zahteva moč¬ no igralko. Ustvarila je prikupen lik prave ljubeče žene, ki svojo lastno sre¬ čo žrtvuje za dobro moža. Popolnejša in do konca dognana bi bila njena predsta¬ va, ko bi ne bila popustila na nekaterih najtrših mestih, ki zahtevajo globoke psihološke opore... — Frenk Podlogar, tip denarnega stremuha, nemiren, nesta¬ len, je zaživel svojo popolno pojavo v kreaciji g. M. Borštnika. Njegovo obli- (Nadaljevanje na 4. strani) Zaradi občutnega zvišanja tiskarskih stroškov naj vsak naročnik po¬ leg naročnine za leto 1954 prispeva še DESET PESOV ZA TISKOVNI SKLAD. Tisti, ki so za letos naročnino že poravnali naj plačajo še 10 pe¬ sov v tiskovni skiad posebej in to čirnprej. Tisti naročniki pa, ki za letos naročnine še nimajo poravnane, naj plačajo 10 pesov za tiskovni sklad skupno z naročnino za leto 1954, Krstna predstava W$llemf»ai'tove dram« ZADNJI Krstna predstava izvirnega slovenske¬ ga odrskega dela je bil doma velik kul- -turni dogodek, že od samo njega nazna¬ nitve je bilo mnogo veselega zanimanja in pričakovanja, tisti večer pa se je gle¬ dališče napolnilo z elitnimi obiskovalci, 'kateri zaslužnemu avtorju in glavnim igralcem s priznanjem niso štedili. Tudi ■•cvetja in lovorjevih vencev ni manjkalo. Zadnji četrtek, 16. in v nedeljo 19. t. m. je ramoško dvorano napolnila gle¬ dališka publika: h krstni predstavi no¬ ve Willempartove drame Zadnji Krajec, ki jo je pripravila S.K.A. Marjan Willempart je po uspešnem de¬ lovanju doma tudi ves čas v emigraciji med glavnimi stebri našega gledališča. Neštetokrat smo ga gledali kot igralca ■ močnih kreacij, kot režiserja izrednih i -sposobnosti in iznajdljivosti, a tudi : spretnega prirejevalca del drugih av- [ torjev za naše odre. Pravzaprav razum- | 1 j iv pojav, če mu je dolgoletno odrsko ; udejstvovanje potisnilo pero v roko in je ! zdaj napisal nekaj svojega. Kdo je k te- i mu bolj poglican kot človek, ki pozna do : potankosti oder z njegovimi zahtevami ; in težkočami kakor tudi pravila odrske tehnike. Zdi se mi, da naša publika kulturne ■prireditve sprejema hladno: ne upa po- ' .steno zaploskati ob predstavi, koncertu, K 11 A J E C recitaciji, govoru, da ne omenjam brez- izraznosti njenih lic. Ali iz strahopetno¬ sti ne pokažejo svojega navdušenja in veselja nad uspehom drugega ali pa iz¬ vira to iz brezbrižnosti za vse, kar se dogaja pred njimi? Vse kulturne prire¬ ditve so pripravljene za gledalce, za dvo¬ rano. Pokažimo izvajalcem košček hva¬ ležnosti za neprecenljivi trud in žrtve. Krepko jim^zaploskajmo, kadar to zaslu¬ žijo! Willempartova tridejanska drama Zadnji krajec useka v sredino emigrant¬ skega življenja: tistega, ki smo ga in ga deloma še živimo in ni en sam dan brez skrbi, krutosti, bridkosti, naglice, nemi¬ la, krivic in razočaranj, katere nam pri¬ naša zmaterializirano okolje ameriških mest. Na drugi strani pa nas tlači teža onega časa, ki smo se mu iztrgali iz objema in odšli v svet: izgube, toplote .domačij, sovraštva, maščevanja — pa tudi tople reminiscence na načrte mla¬ dih let, ki so se nam izmuznili iz rok ter iz teh porojen pogun za nova upanja in sladko hrepenenje v sončne dni... Vse to je tragika vsakega posameznika iz med nas ali bolje morda: to je kos ne¬ kega novega življenja, katerega smo za¬ čeli živeti tu. En večer takega resnič¬ nega življenja v pristni podobi nam je prikazal TVillempartov Zadnji krajec. Slovenci v Argentini Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. IX. 1954 SLOVENCI PO SVETU USA Poročili so se v Clevelandu: Ja¬ nez Skubic in Marinka Dolenc ter Jože Dolenc in Silva Pristavec. Srebrno mašo je praznoval v Los An- gelos salezijanec g. Alfonz Pavel. Ker se neko USA filmsko podjetje do¬ govarja z Jugoslovani za snemanje Finž- garjevega romana Pod svobodnim son¬ cem, skušajo sedaj spraviti v tisk tudi angl. prevod tega romana, katerega je oskrbel inž. žele iz Clevelanda. Ob priliki prireditve Kulturnih vrtov v Clevelandu se Anton Grdina St. za¬ hvaljuje javno vsem sodelujočim, od ka¬ terih našteva po imenih Metoda Milača kot dirigenta zbora Korotan, Janeza Varška, ki je izvežbal simbolične vaje, ter harmonikarja Tonklija. V svoji za¬ hvali pa starosta Grdina pripominja tudi naslednje: “Veste, zakaj se zahva¬ ljujem? Ker bi rad, da bi vse to ostalo, da bi se taki nastopi ponavljali še dolgo let. Vsi, ki imate lepe oprave in ste va¬ jeni takih nastopov, ne odnehajte! Vem, da so to žrtve, vem, da je veliko dela, toda to da vsemu šele pravo veljavo. Kar je doseženo z veliko lahkoto, ni kaj prida. Da nedavnega smo za take na¬ stope nadlegovali utrujene slovenske matere. Korakale so pod vročim soncem in se potile. Prenekaterim se to ni zde¬ lo prav,češ, da naj pri takih stvareh so¬ deluje mladina. Ta pa se je oprijela ameriških navad.” Ob tej prireditvi so razstavile ročna dela gospe Halilagič, Marija Kolarič in Albina Osenar. Anton Grdina St. je bil od Sv. Očeta imenovan za viteza Gregorija Velikega. Gospodu Grdini čestita tudi “Svobodna Slovenija” v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh naročnikov in vseh bral¬ cev. Kanada Zidava slovenske cerkve, posvečene Brezjanski Materi božji, lepo napreduje. V začetku julija je stavbenik, ki je pre¬ vzel vsa dela, že postavil betonske loke. Ker je s tem dobila cerkev glavno ogrod¬ je, ostala gradbena dela na cerkvi se¬ daj lepo napredujejo. Julijska številka “Božje Besede”, ver¬ skega mesečnika kanadskih Slovencev, poroča, da so bili krščeni v Torontu na¬ slednji slovenski otroci: Peter Markež, sin Petra in Marije, roj. Strle, Sonja- Marija Merhar, hčerka Alojzija in Ma¬ rije, roj. Trošt; Alfred Kristan, sin Jo¬ žefa in Lidije, roj. Vettori, Bernarda- Marija Levstek, hčerka Rudolfa in Pav¬ le, roj. Župančič. Čestitamo! Poročili pa so se: Miroslav Jenko irf Mavčič in Marija Fatur iz Zagorja na Pivki; Ivan Kokalj iz Poljan nad Škofjo Loko in Frida-Marija Stieber iz Kor- pič; Marija Vidmar iz Brezovice in Mir¬ ko Andrejek iz Gornjih Petrovcev. V Timminsu sta pa stopila pred oltar Ivan Paznar iz Toronta in Ivana Mate iz j Timminsa, Ont. Čestitamo. Misleči stroj Mark IV in E 9 ismo - V S E Z M O U. 99 Česa vsega je zmožna masa ljudi, ki začutijo, da je močna roka v trenutku izginila, najbolj prepričljivo pokažejo nekatera dejstva in številke iz prvih dni po samomoru brazilskega predsednika Vargasa. Tako je samo v kraju Porto Alegre preračunana škoda pod geslom “vse zbou” dosegla več sto milijonov cruzeirov, in to zato, ker se je oblast hotela držati na stališču, da proti raz¬ grajajoči masi ne bo nastopila z orož¬ jem. Pokazalo pa se je tudi tu, da so raz¬ položenje množice izkoristili komunisti — in izrabili njeno trenutno bojno pri¬ pravljenost za razbitje lokalov vseh strank razen komunistične, s čimer je bilo združeno uničenje pohištva in arhi¬ va, katerega so zmetali na cesto in tam zažgali. Po starem načelu komunistične taktike, da je treba najti za vsako ceno “odkritega sovražnika”, so v Braziliji v tistih dneh komunisti kot najhujšega nasprotnika napadli Severnoamerikance in njih diplomatska odnosno gospodar¬ ska zastopstva. Tako so razkačene mno¬ žice pod vodstvom komunistov zbile USA generalni konzulat v Porto Alegre. S konzulatom vred so v isti hiši uničili številne zdravniške posvetovalnice z vsemi dragocenimi in trenutno nenado¬ mestljivimi aparati. Ker pa je bilo še premalo razbitega, se je masa lotila ne¬ kega tiskarskega poslopja, v katerem je zgorel ves arhiv, vse zaloge papirja in tiskarski stroji. Masa pa je pri tem že (Nadaljevanje s 3. strani) kovanje in nastop je do kraja preštudi¬ ran in igran s sigurnostjo. V slednji vlogi je originalen, vendar preprost. — Ge E. Blejčevi je bila zaupana tokrat stranska vloga Gospe Kernove: to pa ne pomeni, da ni bila dobra. Mislim, da drži: karkoli se ji zaupa, Ema dobro in s si¬ gurno roko izpelje. — Gdč. N. Zajčeva se je to pot spet izkazala: Živa, simpa¬ tična je bila njena Anica. V njej je mo¬ čan igralski talent. Zdravnika so zaupa¬ li g. S. Adamiču. Daši kratka vloga, ven¬ dar ni brez zahtev, katerim pa v celoti Adamič ni ustregel. Ohranitev pravega zdravniškega nastopa bi ga bila obva¬ rovala pred pretirano domačnostjo. — živahnega Tonija je igral mali Petrič- kov Boštjan. V nekaterih scenah je bil zelo prikupen, kakor to takemu dečku gre. V četrtkovi predstavi je bil mnogo boljši od nedeljske, želel bi ga še vi¬ deti. V,” Avtorju, režiserju in igralcu g. Wil- lempartu, je bil na odprtem odru po¬ klonjen lovorjev venec, pa tudi igralke niso ostale brez lepih šopkov. Ne morem se znebiti vtisa, da je bila igra za dober teden prezgodaj postavlje¬ na oder. Nekaj vaj bi bilo izbrisalo ne¬ katere pomakljivosti posameznikov; ta¬ ko bi ne bilo nepotrebnega lomljenja v tekstu, ki je ponekod motilo, popravili bi bili lahko tudi odrski jezik. Willempartova drama Zadnji krajec pomeni tako trojni uspeh: prvega pri¬ znajmo avtorju, ki je delo napisal v svo¬ jih prostih urah, kolikor mu jih skrb za vsakdanji kruh ni požrla. Drug uspeh je kronal igralce, naše požrtvovalne kul¬ turne delavce, ki z jekleno voljo stremijo za vzvišenimi dobrinami — za umetnost¬ jo. Nas vseh pa je last tretji uspeh, ker je ta nova uspela slovenska drama na¬ ša kulturna obogatitev in nam vsem v ponos in v veselje. -jkc Kdor je dodobra prebral članek o mislečih strojih v letošnjem Zborniku- Koledarju Svobodne Slovenije, si lahko predstavlja, da so strojem prav kmalu sledili še boljši in popolnejši. Kot silno sposoben stroj pa se je izkazal Mark IV, ki je nekemu razisko¬ valcu sv. Pisma pričel oddajati odgovo¬ re na različna vprašanja. To “za¬ sliševanje” Marka IV se je začelo tako¬ le: Neki protestantovski pastor si je že pred leti nadel nalogo primerjati roko¬ pise gibkega Sv. Pisma Nove Zaveze. Poznanih je nekako 4600 različnih kopij in le nekatere maloštevilne se med seboj ujemajo. Prepisovalci so namreč včasih kakšno besedo dodali in včasih tudi iz¬ pustili; prenekajkrat so spremenili po¬ men besed. Skratka povedaho — poja¬ vilo se je precej napak. Zato se je pa¬ stor Ellison lotil dela, zvrstiti po¬ samezne rokopise po različnih “druži¬ nah”. Tako bi počasi prišel do čisto med seboj enaka, odnosno podobnih si tekstov ter tudi do tistih, ki se več ali manj med seboj razlikujejo. Ko se je dokopal skozi 311 kopij e- vangelijev sv. Luke, je našel n. pr. 2000 različkov kar v dveh poglavjih in v IB verzih 400 različkov. Pri tem je pastor ugotovil, da bi se takšno primerjanje v teku enega človeškega življenja ne mog¬ lo dokončati. Zato se je napotil v Harvardski ra¬ čunski laboratorij, da tamkaj s pomočjo matematikov preko Marka IV najde od¬ govore. In res so mu matematiki pove¬ dali, kako naj evangelij prevede v ma- tematišni jezik, da ga bo Mark IV razu¬ mel. Naloga je bila zelo težavna. Vsaka variacija v tekstu mora dobiti številčni opis, da jo stroj lahko razume. Tako je n. pr. Lukovo drugo poglavje, 12. verz: “In to vam bo znamenje: našli boste de¬ te, v plenice povito in v jasli položeno” — za štiri različne verzije matematično takole napisamo: 2 2 2 2 šla preko vseh mer, saj je celo komuni¬ stom ušla iz vajeti, ter poleg liberalnega časopisnega podjetja stolkla tudi komu¬ nistično. Razbiti sta bili tudi dve radij¬ ski postaji s celotnim arhivom in apara¬ turami. Okrog 50.000 gramofonskih plošč je šlo skozi okna na cesto, kjer so jih zažgali, nastopajoče gasilce pa je masa pri njih delu ovirala. Masa pa se je tudi zmotila in razbila neko uvozno podjetje, ki naj bi bilo po njenem mnenju severnoameriško, pa je popolnoma brazilsko. V tem podjetju so stolkli vso zalogo novih in starih avto- movilov, radijskih in televizijskih apara¬ tov, pisalnih strojev in motornih koles, električnih aparatov za hišno uporabo itd. “Vse zbou” razpoloženja je bilo v ne¬ kaj dneh konec. Sedaj pride na vrsto krepek množični glavobol, kajti vsa sto¬ rjena škoda bo padla na ramena davko¬ plačevalcev. In povečanje davkov bodo spet izrabljali komunisti. Pesem in melodija komunizma je ena in ista, le kraj in okolje se spreminjata. Prva dva stolpca povesta poglavje in verz, naslednje številke pa opisujejo različke in tudi verzijo, v kateri se po¬ javljajo. Ko je tako pastor Ellison stro¬ ju odgovarjajoče namestil številke ter jih poslal v “možgane” Marka IV, mu je ta po krajšem računanju povedal, katere od 311 verzij navedenega evangeljske¬ ga citata so si identične odnosno podob¬ ne. Naloga pastorja Ellisona še zdaleka ni končana, vendar more že danes izjaviti, da 16 srednjeveških rokopisov, daleč vsaksebi najdenih v knjižnicah, pripada isti “družini”. Prepisani so bili ali ene¬ ga in istega izgubljenega rokopisa ali pa drug od drugega. Za drugo leto en¬ krat upa pastor Ellison ugotoviti s po¬ močjo Marka IV vse verzije evangelija sv. Luka in jih urediti po “družinah”. Člana lu*al Jevških dru¬ žila ara oddihu .,. Grški kralj Pavel in kraljica Frideri¬ ka sta na grški potniški ladji “Agamem¬ non” organizirala krožno potovanje po Sredozemlju in okoli grških otokov za vse kraljevske rodbine, ki jih je bilo mogoče spraviti skupaj ali ki so se od¬ zvale vabilu. V Napoliju se je tako zbra¬ lo 95 članov kraljevske krvi iz vseh de¬ lov Evrope, med njimi vsi kralji in kra¬ ljice z otroci iz dežel, ki še imajo kra¬ ljevino ter lepo število odstavljenih, iz¬ gnanih in ubeglih kraljev in kraljic. Vsa ta pisana družba, ki je spominjala na čase angleškega Edvarda VI., ki je bil znan po svojih kraljevskih velegostijah in velelovih, je na ladji odplula na 10 dnevno krožno potovanje. Na krovu pa ni bilo nikogar od britanske kraljevske družine. w Prevratni Mag” Svetovno znana ameriška revija Time poroča, da je pri popisu prebivalstva v Jugoslaviji v letošnji pomladi 84% pre¬ bivalstva izjavilo, da veruje v Boga — in to po 9. letih življenja pod komuniz¬ mom. K tej številki pripominja Time sledeče: “V času težkih političnih in vo¬ jaških porazov Zahoda predstavlja ta številka pomembno duhovno zmago. Za¬ hodnjaki, ki se pritožujejo, češ da nam manjka “ideologije”, sposobne upirati se komunizmu, ne upoštevajo krščan¬ stva.” Marsikdo še ne ve >.. . . .da ime znanega avtomobila Rolls Royce prihaja od dveh oseb: od Henmjja Roycea, ki je vse do svoje smrti l. 1934- vodil podjetje, ter od dirkača Charlesa Rollsa, ki je bil pred prvo svetovno vojno njegov družabnik. Rolls sam je l. 1910'postal žrtev letalske nesreče. Prav tako imajo ime po svojem graditelju naslednji avtomobili: Daimler, Benz, (oba od. I. 1886) Peugeot (1889), Opel in Renault (1898), Packard (189&), BuAck (1901), Studebaker (1901), Ford 1903), Austin (1906). .. .da imena nekaterih avtomo¬ bilov pomenijo naslednje: Fiat — Fabrica Italiana Automovili Tori¬ no, BMW — Bavarska Moto Pod¬ jetja, DKW — Deutscher Klein- wagen. Cadillac je dobil ime po u- stanovitelju Detroita, Pontiac po nekem indijanskem poglavarju, Mercedes pa po hčeri avstrijskega cesarsko kraljevega generalnega konzula Jellineka. Mruštveni oglasnik Informativni članski sestanek Dru¬ štva Slovencev bo v nedeljo 3. oktobra 1954 ob pol dvanajsti uri popoldne v dvorani pri sv. Juliji na Avenidi Juan B. Alberdi 1195 (Poleg društvenih pro¬ storov na Martincu). Ker je ta sesta¬ nek priprava na društveni redni letni občni zbor, ki bo naslednjo nedeljo 10. oktobra 1954 na istem kraju in ob istem času, prosimo vse člane in članice, da se informativnega sestanka udeleže v čim- večjem številu. Prav tako tudi prosimo za številno udeležbo članstva na občnem zboru. Vsi člani in članice bodo te dni dobili v roke Izvleček iz poročil odbornikov Društva Slovencev za poslovno leto 1953/54. Preberite pazljivo ta izvleček, ker s tem si boste olajšali sodelovanje na sestanku in občnem zboru. Prav tako opozarjamo, da pravočasno pošljete društveni pisarni samostojne predloge in pooblastila. Društvo Slovencev Cerkveni oglasnik Dosvetitev Društva Slovencev Brez¬ madežnemu Srcu Marijinemu bo v ne¬ deljo 26. septembra 1954 ob pol dvanaj¬ sti uri v društvenih prostorih na Victor Martinez 50. K posvetitvi so vabljeni vsi odborniki pa tudi člani Društva Slo¬ vencev. E U R O P A K CANGALLO 439, olicina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires pošilja Vašim v domovino VSAK DAN iz svojega skladišta v TRSTU vse vrste živil in hišnih potrebščin (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa itd.) Paketi prispejo v roku okoli 25 dni. Jamčimo za vsako morebitno, tudi delno, izgubo. — Cene so zmerne. Navajamo nekaj od številnih paketov s plačanim prevozom vse do stanovanja prejemnika: BOŽIČNO REKLAMNO DARILO PAKET ŠTEV. 190 s 3 kg PRVORAZREDNE SANTOS KAVE $ 189.— Paket štev. 9 . $ 127.— 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 17 . $ 184.— 2 kg kave 1.50 kg riža 1 kg sladkorja 1 vretence črnega in 1 vretence belega sukanca Paket štev. 35 . $ 422.— 3 kg Santos kave la 1 par Nylon nogavic 2.50 kg riža 0.50 kg mlečne čokolade 1/4 kg čaja 2 kg sladkorja 1/4 kg popra Pošiljamo tudi moko v vrečah, svinjsko mast v kantah in ostalo. Z letalsko pošto pošiljamo vse vrste zdravil. Pošiljamo tudi pakete iz Rep. Argentine s hrano, tekstilijam^ in sploh s starim in novim blagom in z živili, ki nam jih prinesejo stranke. Uradne ure so od 9.30 dop. neprestano do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30 dop. Iščemo zastopnike za provinco. Za vse informacije se obračajte na Agencijo E U R O P A K CANGALLO 439, oficina 119, I. nadstropje — BUENOS AIRES Moški star od 25 do 35 let dobi službo za raznovrstna dela v tovarni. Plača po dogovoru. Predstaviti se je osebno na calle Jose Bonifacio 661 — Capital T. E. 60-7030 klicati med 8. in 11. dopoldne. IZŠLA JE KNJIGA KOCIPROVIH POVESTI M E R TIM z uvodom dr. Tineta Debeljaka ter slikama pisatelja in Slovenskih goric. Cena broš. 20.— pesov, v platno vez. 25.— pesov, v usnje vez. 30.— pesov. Člani Slov. kult. akcije imajo 25% popusta. Kdor naroči celot¬ no letošnjo zbirko knjižnih izdanj z revijo “MEDDOBJE”, knjigo VREDNOT" in 11. zvezkom Pregljevih izbranih spisov, plača za "MERTIK" še manj. Naročite in kupite MERTIK, ki je knjiga čudovite lepote, pri Slovenski kulturni akciji, Granaderos 61, Buenos Aires. ©f. LOJZE SElCffi kirurg in zdravnik Instituta za prebavne organe in jetra, ordini- ra vsak torek in četrtek od pol šestih do osmih in ob sobotah od treh do šestih popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij Telefon ordinacije 62-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 IZREŽI! SHRANI! Ali ste že naročili paket pri tvrdki UOTVERSAL IMPEX - TRST ki ga dostavi v 15—20 dneh? Pošilja vse vrste blaga le prvovrstne kako¬ vosti, najboljše pakirano, zavarovano, po BEZKONKURENČNIH CENAH. Izvršuje tudi denarne posle. Za primer navajamo nekaj carine prostih standardnih paketov živil, z vračunanimi transportnimi stroški: 2) 3. — kg sladkorja 1. — kg riža 0.50 kg kave Santos la $ 95.— 1) 2. — kg kave 2. — kg riža 0.50 kg kakaa hol. S 186.— 3) 3.— kg kave 3. — kg riža 3.— kg sladkorja $ 277.— 4) 45.5 kg moke 000 v vreči $ 294,- 5) 17.— kg svinjske masti $ 388.- 6) 1.—kg kave 1.— kg riža 1.— kg sladkorja 0.50 kg kakaa hol. 0.25 kg čaja Ceylon 0.25 kg popra Singapur $ 178.- Pri naročilu več kot enega paketa pred Božičem POPUST! Pridružite se našim dosedanjim zadovoljnim odjemalcem. Naročila in vse ostale informacije dobite ob vsakem času pri zastopstvu: AVENIDA 17 DE OCTUBRE 2372, CAPITAL (pet kvader od postaje Dorrego pozm. žel. F. Lacroze) Telefon 55 - 0900 Mr, Soze Krmen v Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. "C1SA II OLAZABAL 2336 ¥ f J 3? - nrarna In zlatarna Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644